Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po skoraj dvajsetih letih se je na oder SNG-ja Drama vrnil Shakespearjev Kralj Lear, tokrat v režiji Jerneja Lorencija. Z njim in igralci smo se pogovarjali o aktualnosti te družinske in politične drame, ki tematizira objestno željo po moči in oblasti ter se zato zdi kot napisana za današnji čas. Ogledali smo si tudi balet Frida v mariborski operi, ki ni zgolj biografija, ampak poetičen in presunljiv portret neuklonljive slikarke Fride Kahlo. Spomnili se bomo pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. 22. novembra bi namreč praznoval sto let in takrat bomo prvič praznovali tudi nacionalni dan stripa. Obiskali smo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, posvečeno temu izjemnemu risarju, očetu Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Obiskali pa smo tudi dogodek Rog dizajn dnevi, v okviru katerega je o temi Meje in trenja potekala mednarodna konferenca Rog forum. Udeležili so se je nekateri kulturni diplomati, s katerimi smo preučili vlogo "mehke moči" v času zaostrenih geopolitičnih razmer in razmišljali, kako lahko ustvarjalno sodelovanje vpliva na zmanjševanje napetosti po svetu.
Po skoraj dvajsetih letih se je na oder SNG-ja Drama vrnil Shakespearjev Kralj Lear, tokrat v režiji Jerneja Lorencija. Z njim in igralci smo se pogovarjali o aktualnosti te družinske in politične drame, ki tematizira objestno željo po moči in oblasti ter se zato zdi kot napisana za današnji čas. Ogledali smo si tudi balet Frida v mariborski operi, ki ni zgolj biografija, ampak poetičen in presunljiv portret neuklonljive slikarke Fride Kahlo. Spomnili se bomo pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. 22. novembra bi namreč praznoval sto let in takrat bomo prvič praznovali tudi nacionalni dan stripa. Obiskali smo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, posvečeno temu izjemnemu risarju, očetu Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Obiskali pa smo tudi dogodek Rog dizajn dnevi, v okviru katerega je o temi Meje in trenja potekala mednarodna konferenca Rog forum. Udeležili so se je nekateri kulturni diplomati, s katerimi smo preučili vlogo "mehke moči" v času zaostrenih geopolitičnih razmer in razmišljali, kako lahko ustvarjalno sodelovanje vpliva na zmanjševanje napetosti po svetu.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Pretresljiv dokumentarni film prinaša intimni portret Samirja Mehića, glasbenika, ki je umrl kot žrtev genocida v Srebrenici. Življenjska zgodba umetnika in nekdanjega vodje rockovske skupine Bowie se razkriva skozi njegova osebna pisma in spomine, od rane mladosti, prežete z glasbo in sanjami, prek tragedije vojne do izgube življenja. Dokumentarni film je ganljivo pričevanje o človekovi ranljivosti, travmah, ki jih ni mogoče pozabiti, in je tudi opomin o vojnih zločinih. SAMIR MEHIĆ BOWIE: PISMA IZ SREBRENICE / SAMIR MEHIC BOWIE: LETTERS FROM SREBRENICA / Bosna in Hercegovina / 2024 / Režija: Lamija Grebo
Pretresljiv dokumentarni film prinaša intimni portret Samirja Mehića, glasbenika, ki je umrl kot žrtev genocida v Srebrenici. Življenjska zgodba umetnika in nekdanjega vodje rockovske skupine Bowie se razkriva skozi njegova osebna pisma in spomine, od rane mladosti, prežete z glasbo in sanjami, prek tragedije vojne do izgube življenja. Dokumentarni film je ganljivo pričevanje o človekovi ranljivosti, travmah, ki jih ni mogoče pozabiti, in je tudi opomin o vojnih zločinih. SAMIR MEHIĆ BOWIE: PISMA IZ SREBRENICE / SAMIR MEHIC BOWIE: LETTERS FROM SREBRENICA / Bosna in Hercegovina / 2024 / Režija: Lamija Grebo
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Majina načelnost pri obravnavi pacientov bi se lahko usodno končala za veterana Romana. Na plano pa pride tudi Rokov problem s sošolci, ki je vse prej kot nedolžna otroška igra. Medtem pa je Gregor vse bližje realizaciji novega projekta, pred sabo ima samo eno oviro – Luko Bitenca.
Majina načelnost pri obravnavi pacientov bi se lahko usodno končala za veterana Romana. Na plano pa pride tudi Rokov problem s sošolci, ki je vse prej kot nedolžna otroška igra. Medtem pa je Gregor vse bližje realizaciji novega projekta, pred sabo ima samo eno oviro – Luko Bitenca.
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas
V Nedeljskem popoldnevu gostimo izjemenega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča ter igralki Leo Cok in Tjašo Železnik, nosilki glavnih vlog dolgo pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset. Bliža se Knjižni sejem, zato v Omizju strašno resno in nadvse zabavno klepetamo o branju, knjigah tudi v družbi pisatelja Žige X Gombača. Na glasbenem odru se tudi kot avtorica predstavlja pevka Ines Erbus, Eva Boto navduši z novo balado Ljubezni dajva krila. V rubriki Au, to je moja noga sta Bernarda in Jože pred velikim izzivom dinamičnega plesa, lindy hopa. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Gorko Berden, mlado igralko in svetovljanko, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bon za avtomobilsko ali premoženjsko zavarovanje DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 eurov, izbere uredništvo.
V Nedeljskem popoldnevu gostimo izjemenega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča ter igralki Leo Cok in Tjašo Železnik, nosilki glavnih vlog dolgo pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset. Bliža se Knjižni sejem, zato v Omizju strašno resno in nadvse zabavno klepetamo o branju, knjigah tudi v družbi pisatelja Žige X Gombača. Na glasbenem odru se tudi kot avtorica predstavlja pevka Ines Erbus, Eva Boto navduši z novo balado Ljubezni dajva krila. V rubriki Au, to je moja noga sta Bernarda in Jože pred velikim izzivom dinamičnega plesa, lindy hopa. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Gorko Berden, mlado igralko in svetovljanko, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bon za avtomobilsko ali premoženjsko zavarovanje DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 eurov, izbere uredništvo.
Izjemen ansambelski film, v katerem nastopa vrsta francoskih filmskih zvezd, temelji na resničnih dogodkih petdnevnega preiskovalnega lova na teroriste po krvavem napadu v Parizu 13. novembra 2015. Po terorističnih napadih, v katerih je bilo 130 smrtnih žrtev in 494 ranjenih, se francoska protiteroristična enota pod vodstvom komisarja Freda in njegove sodelavke znajde v tekmi s časom. Preiskava zajema prestrezanje komunikacij, zaslišanja, obveščevalne operacije in iskanje sledi, ki vodijo prek Pariza in njegovih predmestij do Bruslja in Maroka ter vse do končnega policijskega napada 18. novembra v Saint-Denisu, kjer lov doseže vrhunec. Originalni naslov: NOVEMBRE Leto produkcije: 2022 Država: Francija, Belgija Žanr: triler Režija: Cédric Jimenez Scenarij: Cédric Jimenez in Olivier Demangel Igrajo: Jean Dujardin, Anaïs Demoustier, Sandrine Kiberlain, Cédric Kahn
Izjemen ansambelski film, v katerem nastopa vrsta francoskih filmskih zvezd, temelji na resničnih dogodkih petdnevnega preiskovalnega lova na teroriste po krvavem napadu v Parizu 13. novembra 2015. Po terorističnih napadih, v katerih je bilo 130 smrtnih žrtev in 494 ranjenih, se francoska protiteroristična enota pod vodstvom komisarja Freda in njegove sodelavke znajde v tekmi s časom. Preiskava zajema prestrezanje komunikacij, zaslišanja, obveščevalne operacije in iskanje sledi, ki vodijo prek Pariza in njegovih predmestij do Bruslja in Maroka ter vse do končnega policijskega napada 18. novembra v Saint-Denisu, kjer lov doseže vrhunec. Originalni naslov: NOVEMBRE Leto produkcije: 2022 Država: Francija, Belgija Žanr: triler Režija: Cédric Jimenez Scenarij: Cédric Jimenez in Olivier Demangel Igrajo: Jean Dujardin, Anaïs Demoustier, Sandrine Kiberlain, Cédric Kahn
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
V novem kvizu Joker bo nastopila Katja Sterle iz Ljubljane. Po izobrazbi je magistrica biokemije, ki jo navdušujeta znanost in ustvarjalnost. V mladosti je nastopala v improvizacijskem gledališču, danes pa svoj raziskovalni duh usmerja v iskanje novih rešitev za zdravljenje ljudi, saj dela v farmacevtskem podjetju. Trenutno pričakuje prvega otroka in pravi, da je snemanje kviza le prijetna popestritev pred materinskim dopustom. Rada bere, kuha in pripravlja kulinarična druženja, kjer se prepletata dobra hrana in prijetna družba. Pri reševanju vprašanj ji bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih dni David Ciriković, možnost dodatnega jokerja pa ji bo prinesla pevka Damjana Golavšek.
V novem kvizu Joker bo nastopila Katja Sterle iz Ljubljane. Po izobrazbi je magistrica biokemije, ki jo navdušujeta znanost in ustvarjalnost. V mladosti je nastopala v improvizacijskem gledališču, danes pa svoj raziskovalni duh usmerja v iskanje novih rešitev za zdravljenje ljudi, saj dela v farmacevtskem podjetju. Trenutno pričakuje prvega otroka in pravi, da je snemanje kviza le prijetna popestritev pred materinskim dopustom. Rada bere, kuha in pripravlja kulinarična druženja, kjer se prepletata dobra hrana in prijetna družba. Pri reševanju vprašanj ji bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih dni David Ciriković, možnost dodatnega jokerja pa ji bo prinesla pevka Damjana Golavšek.
Postavljanje mlinčka se hitro prelevi v napeto akcijo, saj Maja in Jaka naletita na delovno nesrečo v gozdu. Medtem Gregor v gostilni izve, da je Rok prenehal s treningi. Po akciji v gozdu se Majina popularnost začne dvigovati, na njena vrata pa potrka tudi Irena.
Postavljanje mlinčka se hitro prelevi v napeto akcijo, saj Maja in Jaka naletita na delovno nesrečo v gozdu. Medtem Gregor v gostilni izve, da je Rok prenehal s treningi. Po akciji v gozdu se Majina popularnost začne dvigovati, na njena vrata pa potrka tudi Irena.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med rekordnimi 345 ekipami izbrali 24 najboljših, sezono Malih sivih celic otvarjamo z najboljšim šovom na svetu in plesalci Plesnega mesta. Za napetost poskrbijo tekmovalci Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Klara, Alan in Taj iz OŠ Grm iz Novega mesta (vijolični). Vijolični hitro prilagodijo ritem spanja, rumeni se povežejo s pravljičnimi liki. Oboji znajo uporabljati vire in so pravi poligloti, izkažejo pa se tudi pri novi hitro pametni igri. Labirint prinese jesen, eksperiment pa luknje v nogavicah. Kako obvladajo bonton in kdo je hitrejši v zlaganju piramid, OŠ Vavta vas (Lovro, Jakov, Teodor) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava-podružnica Pragersko (Lara, Melani, Erik), pa v 1. oddaji sezone 2025/2026. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med rekordnimi 345 ekipami izbrali 24 najboljših, sezono Malih sivih celic otvarjamo z najboljšim šovom na svetu in plesalci Plesnega mesta. Za napetost poskrbijo tekmovalci Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Klara, Alan in Taj iz OŠ Grm iz Novega mesta (vijolični). Vijolični hitro prilagodijo ritem spanja, rumeni se povežejo s pravljičnimi liki. Oboji znajo uporabljati vire in so pravi poligloti, izkažejo pa se tudi pri novi hitro pametni igri. Labirint prinese jesen, eksperiment pa luknje v nogavicah. Kako obvladajo bonton in kdo je hitrejši v zlaganju piramid, OŠ Vavta vas (Lovro, Jakov, Teodor) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava-podružnica Pragersko (Lara, Melani, Erik), pa v 1. oddaji sezone 2025/2026. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Če ti življenje ponudi limone – narediš limonado, če ti pa poštar prinese paket za molekularno kuhinjo, ki ga nisi naročil, pa … prirediš tekmovanje v piškotoboju brez peke. In kdo bo najboljši sodnik za tako tekmovanje? Soseda Jože in Pižama, seveda! Mark Maksimiljan in Ula medtem na terenu spoznavata poklic natakarja, Maša in Zoja božata koze, Aljaž in Mara Lina pa nabirata dragoceno znanje in izkušnje o zdravilnih rastlinah. In tekmovanje v najboljših piškotih brez peke se začenja … tri, štiri, zdaj!
Če ti življenje ponudi limone – narediš limonado, če ti pa poštar prinese paket za molekularno kuhinjo, ki ga nisi naročil, pa … prirediš tekmovanje v piškotoboju brez peke. In kdo bo najboljši sodnik za tako tekmovanje? Soseda Jože in Pižama, seveda! Mark Maksimiljan in Ula medtem na terenu spoznavata poklic natakarja, Maša in Zoja božata koze, Aljaž in Mara Lina pa nabirata dragoceno znanje in izkušnje o zdravilnih rastlinah. In tekmovanje v najboljših piškotih brez peke se začenja … tri, štiri, zdaj!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Arhitekti namenjajo velik poudarek vprašanju, kako svetlobo pripeljati v notranjost. Izkoriščajo vse možne okenske odprtine, še posebej panoramska okna, ki brišejo mejo med interierjem in zunanjostjo ter sobe oblivajo s soncem. Predstavljamo hišo, ki se zaradi panoramskih drsnih sten kopa v svetlobi, ima lično urejen vrt z bazenom in je kot nalašč za mlado družino. Od razkošnih kvadratur se selimo v miniaturno stanovanje na Primorskem. Prava paša za oči bo za vse, ki obožujete barve, se sprašujete, kako na majhnem prostoru organizirati udobno bivanje, in radi kombinirate staro z novim. Na domačiji v Zgornji Kungoti v sožitju z naravo plešeta in gospodarita dva mednarodno priznana plesalca. Mojstra plesnih odrov, po novem tudi kmečkih gričev, sta svoji kmetiji vdihnila avstralsko-štajerski srčni utrip. V hišo sta vtkala številne reciklirane detajle in les iz domačega gozda, njuno domačijo pa zaokroža vrt, ki diha z naravo.
Arhitekti namenjajo velik poudarek vprašanju, kako svetlobo pripeljati v notranjost. Izkoriščajo vse možne okenske odprtine, še posebej panoramska okna, ki brišejo mejo med interierjem in zunanjostjo ter sobe oblivajo s soncem. Predstavljamo hišo, ki se zaradi panoramskih drsnih sten kopa v svetlobi, ima lično urejen vrt z bazenom in je kot nalašč za mlado družino. Od razkošnih kvadratur se selimo v miniaturno stanovanje na Primorskem. Prava paša za oči bo za vse, ki obožujete barve, se sprašujete, kako na majhnem prostoru organizirati udobno bivanje, in radi kombinirate staro z novim. Na domačiji v Zgornji Kungoti v sožitju z naravo plešeta in gospodarita dva mednarodno priznana plesalca. Mojstra plesnih odrov, po novem tudi kmečkih gričev, sta svoji kmetiji vdihnila avstralsko-štajerski srčni utrip. V hišo sta vtkala številne reciklirane detajle in les iz domačega gozda, njuno domačijo pa zaokroža vrt, ki diha z naravo.
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Rana na Simonovi glavi močno zamaje odnos med Ireno in sinom. Čeprav je bivša zdravnica Tereza zagotovila, da je s Simonom vse v redu, Majin pregled pokaže drugačno sliko in prepreči hujše posledice. Nepričakovano pa je tudi srečanje dveh žensk ob cesti, ki razkrije, da ima tudi Irena svojo skrivnost.
Rana na Simonovi glavi močno zamaje odnos med Ireno in sinom. Čeprav je bivša zdravnica Tereza zagotovila, da je s Simonom vse v redu, Majin pregled pokaže drugačno sliko in prepreči hujše posledice. Nepričakovano pa je tudi srečanje dveh žensk ob cesti, ki razkrije, da ima tudi Irena svojo skrivnost.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Po razkritjih v Tarči, da so denar za projekt Evropska prestolnica kulture 2025 prejela tudi podjetja spornega poslovneža, med drugim za nasvete o pravilnem rokovanju, smo preverjali, ali gre za podjetja, namenjena prečrpavanju denarja. Kdo je del mreže posameznikov, povezanih tudi s politiko, ki so prejeli največ?
Po razkritjih v Tarči, da so denar za projekt Evropska prestolnica kulture 2025 prejela tudi podjetja spornega poslovneža, med drugim za nasvete o pravilnem rokovanju, smo preverjali, ali gre za podjetja, namenjena prečrpavanju denarja. Kdo je del mreže posameznikov, povezanih tudi s politiko, ki so prejeli največ?
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Branko Cestnik je eden izmed najvidnejših avtorjev zgodovinskih romanov v naši sodobni književnosti. Odlično sta bila sprejeta njegova romana o zgodnjem krščanstvu na antičnem Ptuju, k dvema romanoma o drugi svetovni vojni pa je pred kratkim dodal še tretjega, ki je postavljen v leto 1945 in nosi naslov Dolina zvezd. Protagonist romana je Cveto Ogorelc, ki smo ga kot človeka, ki pooseblja čisto zlo, spoznali že v romanu Razmik med žerjavi. Po tem, ko je dezertiral iz nemške vojske, se je pridružil partizanom in se boril v Lackovem odredu na Pohorju in Kozjaku. Pisatelj se poglablja v psihologijo človeka, ki je zagrešil veliko zločinov, a se po dramatičnem soočanju s smrtjo spreobrne. Osrednji del romana je posvečen dogajanju v komunističnem koncentracijskem taborišču Šterntal, ki ga je po koncu vojne prevzela ozna in ga preimenovala v Strnišče. S posebno čustveno noto je prek pisem deklice Julie prikazana tudi usoda Kočevarjev. V Dolini zvezd z živo predstavno močjo zaživi leto 1945 z vsemi svojimi nasprotji. To je bilo leto silnega veselja ob koncu vojne, pa tudi leto, ki je mnogim prineslo veliko trpljenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Aleksandra Vokač
Branko Cestnik je eden izmed najvidnejših avtorjev zgodovinskih romanov v naši sodobni književnosti. Odlično sta bila sprejeta njegova romana o zgodnjem krščanstvu na antičnem Ptuju, k dvema romanoma o drugi svetovni vojni pa je pred kratkim dodal še tretjega, ki je postavljen v leto 1945 in nosi naslov Dolina zvezd. Protagonist romana je Cveto Ogorelc, ki smo ga kot človeka, ki pooseblja čisto zlo, spoznali že v romanu Razmik med žerjavi. Po tem, ko je dezertiral iz nemške vojske, se je pridružil partizanom in se boril v Lackovem odredu na Pohorju in Kozjaku. Pisatelj se poglablja v psihologijo človeka, ki je zagrešil veliko zločinov, a se po dramatičnem soočanju s smrtjo spreobrne. Osrednji del romana je posvečen dogajanju v komunističnem koncentracijskem taborišču Šterntal, ki ga je po koncu vojne prevzela ozna in ga preimenovala v Strnišče. S posebno čustveno noto je prek pisem deklice Julie prikazana tudi usoda Kočevarjev. V Dolini zvezd z živo predstavno močjo zaživi leto 1945 z vsemi svojimi nasprotji. To je bilo leto silnega veselja ob koncu vojne, pa tudi leto, ki je mnogim prineslo veliko trpljenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Aleksandra Vokač
Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med rekordnimi 345 ekipami izbrali 24 najboljših, sezono Malih sivih celic otvarjamo z najboljšim šovom na svetu in plesalci Plesnega mesta. Za napetost poskrbijo tekmovalci Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Klara, Alan in Taj iz OŠ Grm iz Novega mesta (vijolični). Vijolični hitro prilagodijo ritem spanja, rumeni se povežejo s pravljičnimi liki. Oboji znajo uporabljati vire in so pravi poligloti, izkažejo pa se tudi pri novi hitro pametni igri. Labirint prinese jesen, eksperiment pa luknje v nogavicah. Kako obvladajo bonton in kdo je hitrejši v zlaganju piramid, OŠ Vavta vas (Lovro, Jakov, Teodor) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava-podružnica Pragersko (Lara, Melani, Erik), pa v 1. oddaji sezone 2025/2026. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med rekordnimi 345 ekipami izbrali 24 najboljših, sezono Malih sivih celic otvarjamo z najboljšim šovom na svetu in plesalci Plesnega mesta. Za napetost poskrbijo tekmovalci Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Klara, Alan in Taj iz OŠ Grm iz Novega mesta (vijolični). Vijolični hitro prilagodijo ritem spanja, rumeni se povežejo s pravljičnimi liki. Oboji znajo uporabljati vire in so pravi poligloti, izkažejo pa se tudi pri novi hitro pametni igri. Labirint prinese jesen, eksperiment pa luknje v nogavicah. Kako obvladajo bonton in kdo je hitrejši v zlaganju piramid, OŠ Vavta vas (Lovro, Jakov, Teodor) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava-podružnica Pragersko (Lara, Melani, Erik), pa v 1. oddaji sezone 2025/2026. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Septembra se je po 85 letih na izvorno mesto, v cerkev sv. Frančiška v Piranu, vrnila velika oltarna slika renesančnega umetnika Vittoreja Carpaccia, Marija z detetom na prestolu in s svetniki iz leta 1518, ki jo poleg koprskih carpacciev uvrščamo med najvišje narodne likovne umetnine. Zaradi nevarnosti vojne so jo leta 1940 odpeljali v Italijo. Ob tem primeru bomo z gostoma Barbko Gosar Hirci in Andrejem Hircijem iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije osvetlili pomen spoštovanja in odkrivanja kulturne dediščine za širšo skupnost ter pomen posegov, ki jih izvajajo konservatorji restavratorji in z njimi pomembno presegajo umetniško in obrtniško znanje.
Septembra se je po 85 letih na izvorno mesto, v cerkev sv. Frančiška v Piranu, vrnila velika oltarna slika renesančnega umetnika Vittoreja Carpaccia, Marija z detetom na prestolu in s svetniki iz leta 1518, ki jo poleg koprskih carpacciev uvrščamo med najvišje narodne likovne umetnine. Zaradi nevarnosti vojne so jo leta 1940 odpeljali v Italijo. Ob tem primeru bomo z gostoma Barbko Gosar Hirci in Andrejem Hircijem iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije osvetlili pomen spoštovanja in odkrivanja kulturne dediščine za širšo skupnost ter pomen posegov, ki jih izvajajo konservatorji restavratorji in z njimi pomembno presegajo umetniško in obrtniško znanje.
Nanni Moretti – kot v vseh svojih najpomembnejših filmih – tudi tokrat igra različico sebe kot režiserja, ki se mukoma trudi posneti najnovejši film. V skladu s svojim prepoznavnim slogom je tudi tokrat satiričen, politično angažiran in globoko osebnoizpoveden. Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega celovečernega filma. Ta naj bi prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu finančnega zloma, za nameček režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel sopotnike popeljati bleščeči prihodnosti naproti. Originalni naslov: IL SOL DELL'AVVENIRE Leto produkcije: 2023 Država: Italija, Francija Žanr: satirična komedija Režija: Nanni Moretti Scenarij: Francesca Marciano, Nanni Moretti, Federica Pontremoli, Valia Santella Igrajo: Nanni Moretti, Margherita Buy, Silvio Orlando, Mathieu Amalric
Nanni Moretti – kot v vseh svojih najpomembnejših filmih – tudi tokrat igra različico sebe kot režiserja, ki se mukoma trudi posneti najnovejši film. V skladu s svojim prepoznavnim slogom je tudi tokrat satiričen, politično angažiran in globoko osebnoizpoveden. Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega celovečernega filma. Ta naj bi prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu finančnega zloma, za nameček režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel sopotnike popeljati bleščeči prihodnosti naproti. Originalni naslov: IL SOL DELL'AVVENIRE Leto produkcije: 2023 Država: Italija, Francija Žanr: satirična komedija Režija: Nanni Moretti Scenarij: Francesca Marciano, Nanni Moretti, Federica Pontremoli, Valia Santella Igrajo: Nanni Moretti, Margherita Buy, Silvio Orlando, Mathieu Amalric
Tokrat se bomo potopili v svet, kjer ena fotografija pove več kot tisoč besed. Z nami bosta izjemna fotografa, ki vsak na svoj način pripovedujeta zgodbe – skozi objektiv, svetlobo in trenutek, ki ga ujameš ali zamudiš za vedno. Arne Hodalič, mednarodno priznani fotograf, popotnik, predavatelj in nekdo, ki je s fotoaparatom prepotoval svet in ujel tudi tiste prizore, ki jih pogosto raje ne bi videli. In Katja Bidovec, tudi Arnetova življenjska sopotnica, fotografinja z močnim občutkom za estetiko, zgodbo in sporočilo.
Tokrat se bomo potopili v svet, kjer ena fotografija pove več kot tisoč besed. Z nami bosta izjemna fotografa, ki vsak na svoj način pripovedujeta zgodbe – skozi objektiv, svetlobo in trenutek, ki ga ujameš ali zamudiš za vedno. Arne Hodalič, mednarodno priznani fotograf, popotnik, predavatelj in nekdo, ki je s fotoaparatom prepotoval svet in ujel tudi tiste prizore, ki jih pogosto raje ne bi videli. In Katja Bidovec, tudi Arnetova življenjska sopotnica, fotografinja z močnim občutkom za estetiko, zgodbo in sporočilo.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
V tokratni oddaji NaGlas se bomo z vodjo sektorja za državljanstvo pogovarjali o izkušnjah, načinu in težavah pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Karizmatični bosanski pisatelj Velimir Čolić, ki je sredi vojne v Bosni in Hercegovini dezertiral in zapustil svojo domovino, danes piše v francoščini. S svojimi grenko-smešnimi vsebinami o vojni in izgnanstvu pogosto nasmeji bralce. V Ljubljani je predstavil svoj nagrajeni roman Vojna in dež. Maribor je bil sredi oktobra središče umetnosti, kulture, turizma in prijateljstva med Črno goro in Slovenijo.
V tokratni oddaji NaGlas se bomo z vodjo sektorja za državljanstvo pogovarjali o izkušnjah, načinu in težavah pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Karizmatični bosanski pisatelj Velimir Čolić, ki je sredi vojne v Bosni in Hercegovini dezertiral in zapustil svojo domovino, danes piše v francoščini. S svojimi grenko-smešnimi vsebinami o vojni in izgnanstvu pogosto nasmeji bralce. V Ljubljani je predstavil svoj nagrajeni roman Vojna in dež. Maribor je bil sredi oktobra središče umetnosti, kulture, turizma in prijateljstva med Črno goro in Slovenijo.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Pred dobrim letom je Donald Trump drugič zmagal na ameriških predsedniških volitvah. Kako drugačne so Združene države Amerike eno leto pozneje? Je Trump uresničil, kar je obljubljal? Kako zelo so avtokratske Trumpove težnje načele ameriški politični in pravni sistem? In kako se je s Trumpom 2.0. spremenil svet, v katerem Združene države še vedno igrajo vodilno vlogo?
Pred dobrim letom je Donald Trump drugič zmagal na ameriških predsedniških volitvah. Kako drugačne so Združene države Amerike eno leto pozneje? Je Trump uresničil, kar je obljubljal? Kako zelo so avtokratske Trumpove težnje načele ameriški politični in pravni sistem? In kako se je s Trumpom 2.0. spremenil svet, v katerem Združene države še vedno igrajo vodilno vlogo?
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi zdravnik, scenarist in dramatik dr. Marko Pokorn. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v družinskem okolju in ustvarjalcem predstavil svojo ljubezen do klasične glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi zdravnik, scenarist in dramatik dr. Marko Pokorn. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v družinskem okolju in ustvarjalcem predstavil svojo ljubezen do klasične glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Ob izidu slovenskega prevoda knjige političnih komentarjev Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu smo z našim mednarodno uveljavljenim filozofom govorili o krizah in političnih fenomenih, ki zaznamujejo naš čas in so ozadje besedil, zbranih v knjigi. Tik pred začetkom 36. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala – Liffe smo se s programskim direktorjem Simonom Popkom pogovarjali, kaj ponuja letošnji festival, kateri nagrajeni filmi s priznanih festivalov prihajajo na naša platna in zakaj je med najbolj pričakovanimi premiera domačega filma Belo se pere na devetdeset. Vstopnice za ogled filma so bile namreč razprodane najhitreje v zgodovini festivala. Obiskali smo enega od najzanimivejših sodobnih slovenskih skladateljev, Mateja Bonina. Ta v svojih projektih premišljeno prepleta zvok, prostor, telo in gibanje. Z njim smo se med drugim pogovarjali o ustvarjalnem procesu in njegovem skladateljskem pristopu, ki ni zgolj zvočen, temveč tudi konceptualen in raziskovalen.
Ob izidu slovenskega prevoda knjige političnih komentarjev Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu smo z našim mednarodno uveljavljenim filozofom govorili o krizah in političnih fenomenih, ki zaznamujejo naš čas in so ozadje besedil, zbranih v knjigi. Tik pred začetkom 36. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala – Liffe smo se s programskim direktorjem Simonom Popkom pogovarjali, kaj ponuja letošnji festival, kateri nagrajeni filmi s priznanih festivalov prihajajo na naša platna in zakaj je med najbolj pričakovanimi premiera domačega filma Belo se pere na devetdeset. Vstopnice za ogled filma so bile namreč razprodane najhitreje v zgodovini festivala. Obiskali smo enega od najzanimivejših sodobnih slovenskih skladateljev, Mateja Bonina. Ta v svojih projektih premišljeno prepleta zvok, prostor, telo in gibanje. Z njim smo se med drugim pogovarjali o ustvarjalnem procesu in njegovem skladateljskem pristopu, ki ni zgolj zvočen, temveč tudi konceptualen in raziskovalen.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Evropska komisija je izbrala 100 različnih mest iz celotne EU in nekaterih pridruženih članic, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna in pametna. Ta mesta bodo vzorčni primeri za vsa ostala mesta, ki jim bodo sledila. Iz Slovenije v misiji sodelujejo Kranj, Ljubljana in Velenje in v oddaji bo prikazano, kako so se tega lotili. Toda - ali res pomeni trajnostni razvoj mesta za prebivalce in obiskovalce v mestu bolj zdravo in prijetno življenje? Po eni strani prav gotovo. Po drugi strani pa prinaša številne omejitve, na katere se bomo morali navaditi.
Evropska komisija je izbrala 100 različnih mest iz celotne EU in nekaterih pridruženih članic, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna in pametna. Ta mesta bodo vzorčni primeri za vsa ostala mesta, ki jim bodo sledila. Iz Slovenije v misiji sodelujejo Kranj, Ljubljana in Velenje in v oddaji bo prikazano, kako so se tega lotili. Toda - ali res pomeni trajnostni razvoj mesta za prebivalce in obiskovalce v mestu bolj zdravo in prijetno življenje? Po eni strani prav gotovo. Po drugi strani pa prinaša številne omejitve, na katere se bomo morali navaditi.
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. 1. del: Ločitev Elena ostane z Ninom v Franciji dlje, kot je nameravala, toda zaveda se, da mora nadoknaditi izgubljeni čas s hčerama. Po boleči ločitvi od Pietra, uspehu njenega romana in nenehnih pobegih v tujino z Ninom se hčeri nazadnje navežeta na babico in dedka in upoštevata le njiju. Elena sklene, da bo šla z Dede, Elso in Ninom živet v Neapelj. Toda ko se vrne v rodno mesto, od Lile izve novico, ki ji prekriža načrte. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. 1. del: Ločitev Elena ostane z Ninom v Franciji dlje, kot je nameravala, toda zaveda se, da mora nadoknaditi izgubljeni čas s hčerama. Po boleči ločitvi od Pietra, uspehu njenega romana in nenehnih pobegih v tujino z Ninom se hčeri nazadnje navežeta na babico in dedka in upoštevata le njiju. Elena sklene, da bo šla z Dede, Elso in Ninom živet v Neapelj. Toda ko se vrne v rodno mesto, od Lile izve novico, ki ji prekriža načrte. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Kako tanka je meja med genijem in »nesposobnežem«? Osebe z disleksijo so še vedno deležne tudi tovrstnih opazk, a življenje kaže drugačno sliko, mnogi so v svojem poklicu uspešni, izjemni. Igralka Saša Pavček je svojo osebno izkušnjo zaupala voditeljici Karin Sabadin, ki je gostila tudi specialnega pedagoga s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Marka Kalana.
Kako tanka je meja med genijem in »nesposobnežem«? Osebe z disleksijo so še vedno deležne tudi tovrstnih opazk, a življenje kaže drugačno sliko, mnogi so v svojem poklicu uspešni, izjemni. Igralka Saša Pavček je svojo osebno izkušnjo zaupala voditeljici Karin Sabadin, ki je gostila tudi specialnega pedagoga s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Marka Kalana.
Politika v preddverju parlamenta. Bo Šumi dočakal 150 let? Otroci v labirintu spleta.
Politika v preddverju parlamenta. Bo Šumi dočakal 150 let? Otroci v labirintu spleta.
Kako tanka je meja med genijem in »nesposobnežem«? Osebe z disleksijo so še vedno deležne tudi tovrstnih opazk, a življenje kaže drugačno sliko, mnogi so v svojem poklicu uspešni, izjemni. Igralka Saša Pavček je svojo osebno izkušnjo zaupala voditeljici Karin Sabadin, ki je gostila tudi specialnega pedagoga s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Marka Kalana.
Kako tanka je meja med genijem in »nesposobnežem«? Osebe z disleksijo so še vedno deležne tudi tovrstnih opazk, a življenje kaže drugačno sliko, mnogi so v svojem poklicu uspešni, izjemni. Igralka Saša Pavček je svojo osebno izkušnjo zaupala voditeljici Karin Sabadin, ki je gostila tudi specialnega pedagoga s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Marka Kalana.
Violončelist, ki je študiral pri Valterju Dešpalju v Zagrebu in magistriral na salzburškem Mozarteumu. Študij je nadaljeval na Mozartovi akademiji v Krakovu, pri Sandorju Véghu in Borisu Pergamenschikowu. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal v berlinski filharmoniji, Beethovnovi dvorani v Bonnu, Theatre de la Ville v Parizu, Mozarteumu v Salzburgu in na številnih pomembnih festivalih. Je ustanovitelj in programski vodja piranskega festivala Tartini ter ustanovitelj in član festivalskega ansambla “Il terzo suono”. Voditelj: Edvard Žitnik
Violončelist, ki je študiral pri Valterju Dešpalju v Zagrebu in magistriral na salzburškem Mozarteumu. Študij je nadaljeval na Mozartovi akademiji v Krakovu, pri Sandorju Véghu in Borisu Pergamenschikowu. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal v berlinski filharmoniji, Beethovnovi dvorani v Bonnu, Theatre de la Ville v Parizu, Mozarteumu v Salzburgu in na številnih pomembnih festivalih. Je ustanovitelj in programski vodja piranskega festivala Tartini ter ustanovitelj in član festivalskega ansambla “Il terzo suono”. Voditelj: Edvard Žitnik