Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Mineva 34 let od izbrisa 25 671 ljudi, pretežno državljanov nekdanje Jugoslavije, iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. O posledicah in še vedno ne popravljenih krivicah smo se pogovarjali z dr. Uršulo Čebron Lipovec, ki je dejavno sodelovala pri reševanju statusa in težav izbrisanih ter bila pobudnica tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice. Spremljali smo tudi slovesen kulturni dogodek ob albanskih državnih praznikih, dnevu neodvisnosti in dnevu osvoboditve Albanije, ki ga je lanskega novembra organiziralo veleposlaništvo Republike Albanije v Sloveniji.
Mineva 34 let od izbrisa 25 671 ljudi, pretežno državljanov nekdanje Jugoslavije, iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. O posledicah in še vedno ne popravljenih krivicah smo se pogovarjali z dr. Uršulo Čebron Lipovec, ki je dejavno sodelovala pri reševanju statusa in težav izbrisanih ter bila pobudnica tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice. Spremljali smo tudi slovesen kulturni dogodek ob albanskih državnih praznikih, dnevu neodvisnosti in dnevu osvoboditve Albanije, ki ga je lanskega novembra organiziralo veleposlaništvo Republike Albanije v Sloveniji.
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Kam se bo obrnila iranska revolucija? Kdo bo zmagovalec ameriškega posega v Venezueli? Kako Grenlandci vidijo svoje mesto na šahovnici sveta, kjer poteze zadnje leto vleče ameriški predsednik? V Globusu o prvem letu mandata Donalda Trumpa in njegovi svetovni šahovski igri.
Kam se bo obrnila iranska revolucija? Kdo bo zmagovalec ameriškega posega v Venezueli? Kako Grenlandci vidijo svoje mesto na šahovnici sveta, kjer poteze zadnje leto vleče ameriški predsednik? V Globusu o prvem letu mandata Donalda Trumpa in njegovi svetovni šahovski igri.
Lorno dohiti preteklost, izide Julietina knjiga. Grace in Allegra na aplikaciji Katalog priredita prvo glasovanje. Gigi povabi prebivalke Otoka na dogodek, s katerim želi narediti vtis nanje, toda prekine ga policija. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Lorno dohiti preteklost, izide Julietina knjiga. Grace in Allegra na aplikaciji Katalog priredita prvo glasovanje. Gigi povabi prebivalke Otoka na dogodek, s katerim želi narediti vtis nanje, toda prekine ga policija. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V novi tedenski informativni oddaji bodo strokovnjakinje in strokovnjaki z voditeljem Igorjem E. Bergantom razpravljali o pomembnih temah sedanjosti in prihodnosti ter razvijali in soočali različne argumente. V ospredju bodo znanje in izkušnje gostij in gostov. Osmisliti bomo skušali zapletene, kontroverzne, pa tudi prepogosto prezrte teme v tem za ves svet izjemno burnih časih. Poudarke iz oddaje bo mogoče spremljati tudi na različnih spletnih platformah, tudi v obliki podkasta.
V novi tedenski informativni oddaji bodo strokovnjakinje in strokovnjaki z voditeljem Igorjem E. Bergantom razpravljali o pomembnih temah sedanjosti in prihodnosti ter razvijali in soočali različne argumente. V ospredju bodo znanje in izkušnje gostij in gostov. Osmisliti bomo skušali zapletene, kontroverzne, pa tudi prepogosto prezrte teme v tem za ves svet izjemno burnih časih. Poudarke iz oddaje bo mogoče spremljati tudi na različnih spletnih platformah, tudi v obliki podkasta.
Komična drama in romanca. Fanny in Jean sta popoln zakonski par: oba sta uspešna v svojem poklicu, živita v čudovitem stanovanju v elitni pariški četrti in zdi se, da sta zaljubljena kot takrat, ko sta se prvič srečala. Nekega jesenskega dne pa Fanny na ulici naleti na Alaina, prijatelja iz srednje šole … COUP DE CHANCE / ZDA, FRANCIJA / 2023 Režija: Woody Allen / Scenarij: Woody Allen / Igrajo: Lou de Laâge, Valérie Lemercier, Melvil Poupaud, Niels Schneider …
Komična drama in romanca. Fanny in Jean sta popoln zakonski par: oba sta uspešna v svojem poklicu, živita v čudovitem stanovanju v elitni pariški četrti in zdi se, da sta zaljubljena kot takrat, ko sta se prvič srečala. Nekega jesenskega dne pa Fanny na ulici naleti na Alaina, prijatelja iz srednje šole … COUP DE CHANCE / ZDA, FRANCIJA / 2023 Režija: Woody Allen / Scenarij: Woody Allen / Igrajo: Lou de Laâge, Valérie Lemercier, Melvil Poupaud, Niels Schneider …
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Po umoru Solarovih mine nekaj let, toda morilca še niso našli. Elena še vedno živi v soseski s hčerkami. Ko izve, da so aretirali Carmeninega brata Pasqualeja, nekdanjega prijatelja iz soseske, prosi za pomoč Nina, ki je zdaj ugleden poslanec. Lila in Enzo skleneta, da se bosta ločila in prodala podjetje. Elsa pobegne z Gennarom, kar Dede tako prizadene, da sklene odpotovati k očetu v ZDA. Elena končno zbere pogum za odhod iz soseske. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Po umoru Solarovih mine nekaj let, toda morilca še niso našli. Elena še vedno živi v soseski s hčerkami. Ko izve, da so aretirali Carmeninega brata Pasqualeja, nekdanjega prijatelja iz soseske, prosi za pomoč Nina, ki je zdaj ugleden poslanec. Lila in Enzo skleneta, da se bosta ločila in prodala podjetje. Elsa pobegne z Gennarom, kar Dede tako prizadene, da sklene odpotovati k očetu v ZDA. Elena končno zbere pogum za odhod iz soseske. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Serija Gospodična Austen zaznamuje 250-letnico rojstva Jane Austen (16. 12. 1775–18. 7. 1817) in je posneta po istoimenskem romanu Gill Hornby, ki je izšel leta 2020. Začetek dogajanja je postavljen v leto 1830, ko pisateljičina sestra, prijateljica in zaupnica Cassandra zažge Janina pisma. Cassandra obišče mlado prijateljico Isabello, ki ji grozi, da bo po očetovi smrti izgubila dom. A Cassandrin resnični razlog za obisk je, da poišče sestrina zasebna pisma, ker se boji, da bi v napačnih rokah očrnila pisateljičin ugled. Ko jih najde in prebira, se vrne v mladost, ko sta bili z Jane neločljivi, medtem ko sta krmarili med zaljubljenostmi, družinskimi prepiri in propadlimi upi. Vse to so bili dogodki, ki so postavili temelje za nepozabne zgodbe, ki jih je na papir spretno prelila Jane Austen. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Serija Gospodična Austen zaznamuje 250-letnico rojstva Jane Austen (16. 12. 1775–18. 7. 1817) in je posneta po istoimenskem romanu Gill Hornby, ki je izšel leta 2020. Začetek dogajanja je postavljen v leto 1830, ko pisateljičina sestra, prijateljica in zaupnica Cassandra zažge Janina pisma. Cassandra obišče mlado prijateljico Isabello, ki ji grozi, da bo po očetovi smrti izgubila dom. A Cassandrin resnični razlog za obisk je, da poišče sestrina zasebna pisma, ker se boji, da bi v napačnih rokah očrnila pisateljičin ugled. Ko jih najde in prebira, se vrne v mladost, ko sta bili z Jane neločljivi, medtem ko sta krmarili med zaljubljenostmi, družinskimi prepiri in propadlimi upi. Vse to so bili dogodki, ki so postavili temelje za nepozabne zgodbe, ki jih je na papir spretno prelila Jane Austen. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Kdo bi lahko vladal Sloveniji v novem mandatu?
Kdo bi lahko vladal Sloveniji v novem mandatu?
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Podelitev evropskih filmskih nagrad iz Berlina s še posebnim pomenom za slovenski film. Prvič v zgodovini so bili za evropske filmske nagrade namreč nominirani tudi trije filmi z močnim slovenskim pečatom: prvenec Urške Djukić Kaj ti je, deklica, igrani dokumentarni film Igorja Bezinovića Fiume o Morte! in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta Leonarda Vidmarja, Davida Súkuppa, Patrika Pašše in Jean-Clauda Rozeca. Že pred podelitvijo so bili znani dobitniki nagrad Eurimages za mednarodno koprodukcijo, nemški producenti Maren Ade, Janine Jackowski in Jonasa Dornbach, italijanska režiserka Alice Rohrwacher, dobitnica nagrade za evropski dosežek v svetovni kinematografiji in dobitnica nagrade za življenjsko delo norveška igralka in filmska ustvarjalka Liv Ullman. Prenos bodo slovenski gledalci lahko spremljali na MMC od 20.00 dalje, v posnetku pa na TV Slovenija od 22.05.
Podelitev evropskih filmskih nagrad iz Berlina s še posebnim pomenom za slovenski film. Prvič v zgodovini so bili za evropske filmske nagrade namreč nominirani tudi trije filmi z močnim slovenskim pečatom: prvenec Urške Djukić Kaj ti je, deklica, igrani dokumentarni film Igorja Bezinovića Fiume o Morte! in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta Leonarda Vidmarja, Davida Súkuppa, Patrika Pašše in Jean-Clauda Rozeca. Že pred podelitvijo so bili znani dobitniki nagrad Eurimages za mednarodno koprodukcijo, nemški producenti Maren Ade, Janine Jackowski in Jonasa Dornbach, italijanska režiserka Alice Rohrwacher, dobitnica nagrade za evropski dosežek v svetovni kinematografiji in dobitnica nagrade za življenjsko delo norveška igralka in filmska ustvarjalka Liv Ullman. Prenos bodo slovenski gledalci lahko spremljali na MMC od 20.00 dalje, v posnetku pa na TV Slovenija od 22.05.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Kako se vidimo sami, kakšna pričakovanja imamo do sebe, nas naši sovrstniki vidijo podobno, kot se vidimo sami, želimo v družbi izstopati ali smo bolj zadržani? Odgovore na takšna in podobna vprašanja bodo iskali v tokratni Osvežilni fronti, saj bo tema samopodoba, ki je v obdobju odraščanja, ko šele gradimo svojo identiteto, še posebej pomembna. Težave s svojo podobo ima tudi Spiderman, razvajeni dvojčici sta se preselili in želita zamenjati šolo, Riki in Silvester pa imata spet ogromno pametnih nasvetov.
Kako se vidimo sami, kakšna pričakovanja imamo do sebe, nas naši sovrstniki vidijo podobno, kot se vidimo sami, želimo v družbi izstopati ali smo bolj zadržani? Odgovore na takšna in podobna vprašanja bodo iskali v tokratni Osvežilni fronti, saj bo tema samopodoba, ki je v obdobju odraščanja, ko šele gradimo svojo identiteto, še posebej pomembna. Težave s svojo podobo ima tudi Spiderman, razvajeni dvojčici sta se preselili in želita zamenjati šolo, Riki in Silvester pa imata spet ogromno pametnih nasvetov.
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Zakaj so po razkritjih sumov korupcije v Tarči vpleteni uradniki in funkcionarji še vedno na položajih? Zakaj del politike zagovarja osumljene korupcije? Kakšne bodo posledice nadzorov na ljubljanskem sodišču in upravnih enotah?
Zakaj so po razkritjih sumov korupcije v Tarči vpleteni uradniki in funkcionarji še vedno na položajih? Zakaj del politike zagovarja osumljene korupcije? Kakšne bodo posledice nadzorov na ljubljanskem sodišču in upravnih enotah?
Zgodovinska drama. Labirint (blodnjak) laži je zgodba, ki razkriva zaroto nemških institucij, ki so poskusile prikriti zločine nacistov v 2. svetovni vojni. Frankfurt 1958. Nihče se ne želi spominjati časov nacističnega režima. Mladi tožilec Johann Radmann dobi v roke dokument, s pomočjo katerega bo sprožil postopek proti nekaterim pripadnikom SS-a, ki so služili v Auschwitzu. Toda grozote preteklosti in sovražnost proti njemu mu bodo skoraj vzeli pogum. Zdi se nemogoče poiskati izhod skozi ta labirint, saj se vsi zdijo vključeni in krivi… LABIRYNTH OF LIES / IM LABYRINTH DES SCHWEIGENS / NEMČIJA / 2014 Režija: Giulio Ricciarelli / Scenarij: Elisabeth Burghardt, Giulio Ricciarelli, Amelie Syberberg / Igrajo: Alexander Fehling, André Szymanski, Friederike Becht, Johannes Krisch, Johann von Bülow, Robert Hunger-Bühler, Hansi Jochmann, Lukas Miko, Gert Voss, Tim Williams in drugi …
Zgodovinska drama. Labirint (blodnjak) laži je zgodba, ki razkriva zaroto nemških institucij, ki so poskusile prikriti zločine nacistov v 2. svetovni vojni. Frankfurt 1958. Nihče se ne želi spominjati časov nacističnega režima. Mladi tožilec Johann Radmann dobi v roke dokument, s pomočjo katerega bo sprožil postopek proti nekaterim pripadnikom SS-a, ki so služili v Auschwitzu. Toda grozote preteklosti in sovražnost proti njemu mu bodo skoraj vzeli pogum. Zdi se nemogoče poiskati izhod skozi ta labirint, saj se vsi zdijo vključeni in krivi… LABIRYNTH OF LIES / IM LABYRINTH DES SCHWEIGENS / NEMČIJA / 2014 Režija: Giulio Ricciarelli / Scenarij: Elisabeth Burghardt, Giulio Ricciarelli, Amelie Syberberg / Igrajo: Alexander Fehling, André Szymanski, Friederike Becht, Johannes Krisch, Johann von Bülow, Robert Hunger-Bühler, Hansi Jochmann, Lukas Miko, Gert Voss, Tim Williams in drugi …
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob. Z opozicijo pa: Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob. Z opozicijo pa: Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Amalie izgubi službo v hotelu in Jacob ob novici znova razmišlja o odhodu v Romunijo, vendar se na koncu strinja z Amalie: novo življenje si morata ustvariti v Franciji. Lauro pokliče Eliasova mama. Našli so njegov nahrbtnik in sani, zato vse kaže, da je mrtev, vendar Laura tega noče verjeti. Za božič ju z mamo obišče Christel, njen sin Lucas zdaj živi pri Nikolaju in Henriku in še naprej trenira nogomet. Amalie si v Franciji poišče novo službo, Lauro pa pokliče Elias. Na Poljskem so ga napadli in en mesec je bil v komi. Težave ima s spanjem in hojo, prepričan je, da njegova zveza z Lauro nima prihodnosti. Laura se skrušena za več tednov zapre v sobo, nato pa vseeno sklene, da bo odšla na poroko prijateljice Mathilde na Finsko. Upa, da bo tam srečala Eliasa. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Amalie izgubi službo v hotelu in Jacob ob novici znova razmišlja o odhodu v Romunijo, vendar se na koncu strinja z Amalie: novo življenje si morata ustvariti v Franciji. Lauro pokliče Eliasova mama. Našli so njegov nahrbtnik in sani, zato vse kaže, da je mrtev, vendar Laura tega noče verjeti. Za božič ju z mamo obišče Christel, njen sin Lucas zdaj živi pri Nikolaju in Henriku in še naprej trenira nogomet. Amalie si v Franciji poišče novo službo, Lauro pa pokliče Elias. Na Poljskem so ga napadli in en mesec je bil v komi. Težave ima s spanjem in hojo, prepričan je, da njegova zveza z Lauro nima prihodnosti. Laura se skrušena za več tednov zapre v sobo, nato pa vseeno sklene, da bo odšla na poroko prijateljice Mathilde na Finsko. Upa, da bo tam srečala Eliasa. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
V tokratni Osvežilni fronti se bodo pogovarjali o zaščiti, preventivi, varovalki, blokadi, kontracepciji ali lateks izolaciji, kot ji ljubkovalno pravi Riki. Novak ne zna uporabljati kondomov, zato bodo predstavili ustrezno uporabo kondoma in tudi druge oblike zaščite, v rubriki Babenberg bodo največ pozornosti namenili prvemu ginekološkemu pregledu, dojenčka pa se bosta spomnila svojega rojstva.
V tokratni Osvežilni fronti se bodo pogovarjali o zaščiti, preventivi, varovalki, blokadi, kontracepciji ali lateks izolaciji, kot ji ljubkovalno pravi Riki. Novak ne zna uporabljati kondomov, zato bodo predstavili ustrezno uporabo kondoma in tudi druge oblike zaščite, v rubriki Babenberg bodo največ pozornosti namenili prvemu ginekološkemu pregledu, dojenčka pa se bosta spomnila svojega rojstva.
Zima je zakon odhaja na teren - na Ljubno ob Savinji.
Zima je zakon odhaja na teren - na Ljubno ob Savinji.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
V Tarči o primerih novomeškega ortopeda Gregorja Kavčiča in mariborskega radiologa Mitje Ruprehta, ki je v popoldanskem času opravil nepredstavljivo število preiskav. Je novo leto prineslo prepoved s.p.-jev za zdravnike? Je ustavno sodišče ustavilo vladni poskus ločitve javnega in zasebnega zdravstva?
V Tarči o primerih novomeškega ortopeda Gregorja Kavčiča in mariborskega radiologa Mitje Ruprehta, ki je v popoldanskem času opravil nepredstavljivo število preiskav. Je novo leto prineslo prepoved s.p.-jev za zdravnike? Je ustavno sodišče ustavilo vladni poskus ločitve javnega in zasebnega zdravstva?
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Rdeča nit oddaje bodo skandinavske dežele, ki povezujejo trojico naših glasbenih umetnikov – tam bodisi živijo in delujejo ali pa študirajo in občasno gostujejo. To so Urša Lah, Žiga Čopi in Manca Kumar. Urša Lah je Norveško in njeno bogato zborovsko tradicijo spoznavala, ko je na Arktični univerzi v Tromsu študirala zborovsko dirigiranje. Po končanem študiju je v Sloveniji vodila različne zbore, med drugim APZ Tone Tomšič, s katerim je leta 2008 v Debrecenu osvojila celo veliko nagrado Evrope. Leto pozneje se je odločila za življenje na Norveškem, od koder je tudi njen mož, prav tako zborovski dirigent. Deluje kot glasbena pedagoginja, članica žirij in dirigentka različnih zborov, najbolj pa je predana zboru, ki sta ga ustanovila skupaj z možem, to je mednarodni komorni zbor Utopija in˛realnost. Tenorist Žiga Čopi sodeluje v projektih na Norveškem kot tudi v Avstriji in Italiji. Sopranistka Manca Kumar pa je magistrirala na akademiji Sibelius v Helsinkih, uveljavlja se kot interpretka samospevov, nastopa pa tudi v vokalno-instrumentalnih delih in operah.
Rdeča nit oddaje bodo skandinavske dežele, ki povezujejo trojico naših glasbenih umetnikov – tam bodisi živijo in delujejo ali pa študirajo in občasno gostujejo. To so Urša Lah, Žiga Čopi in Manca Kumar. Urša Lah je Norveško in njeno bogato zborovsko tradicijo spoznavala, ko je na Arktični univerzi v Tromsu študirala zborovsko dirigiranje. Po končanem študiju je v Sloveniji vodila različne zbore, med drugim APZ Tone Tomšič, s katerim je leta 2008 v Debrecenu osvojila celo veliko nagrado Evrope. Leto pozneje se je odločila za življenje na Norveškem, od koder je tudi njen mož, prav tako zborovski dirigent. Deluje kot glasbena pedagoginja, članica žirij in dirigentka različnih zborov, najbolj pa je predana zboru, ki sta ga ustanovila skupaj z možem, to je mednarodni komorni zbor Utopija in˛realnost. Tenorist Žiga Čopi sodeluje v projektih na Norveškem kot tudi v Avstriji in Italiji. Sopranistka Manca Kumar pa je magistrirala na akademiji Sibelius v Helsinkih, uveljavlja se kot interpretka samospevov, nastopa pa tudi v vokalno-instrumentalnih delih in operah.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Kakšno je sporočilo ameriškega napada na cilje v Venezueli in ugrabitev diktatorja Madura, ki so ga v ZDA postavili pred sodišče? Je v ospredju res boj proti trgovini z mamili ali bolj nadzor nad venezuelsko nafto in Latinsko Ameriko? In kaj za mednarodno politično ureditev pomenijo samovoljno uveljavljanje sile, kršenje mednarodnega prava in brezobzirno uresničevanje političnih interesov, četudi proti zločinskemu režimu?
Kakšno je sporočilo ameriškega napada na cilje v Venezueli in ugrabitev diktatorja Madura, ki so ga v ZDA postavili pred sodišče? Je v ospredju res boj proti trgovini z mamili ali bolj nadzor nad venezuelsko nafto in Latinsko Ameriko? In kaj za mednarodno politično ureditev pomenijo samovoljno uveljavljanje sile, kršenje mednarodnega prava in brezobzirno uresničevanje političnih interesov, četudi proti zločinskemu režimu?
Bela igra klavir, piše pesmi in trenira taekwando. Živi z očetom, ki je glasbeni producent. Njena mati je odšla v Ameriko, da bi naredila igralsko kariero. Na začetku prvega letnika srednje šole Bela izve, da se mama želi vrniti v njeno življenje. To jo spodbudi k razmisleku o odnosih, ki so se ji zdeli samoumevni, pa tudi o odnosih, ki jih ponovno vzpostavlja. Bela doživi svojo prvo ljubezen in prvo večjo življenjsko krizo. Krizo, ki jo v skrajnih trenutkih pripelje do tega, da poskusi droge in se samopoškoduje. V iskanju smisla in samoizražanja Bela ustanovi bend, ki predstavlja svobodo in izpoved njenega pogleda na svet. scenarij: Jani Sever režija: Jani Sever igrajo: Alisa Miličević, Krešimir Mikić, Gaja Mazvita, Maša Slapar, Luka Lukša, Laura Prajs, Brin Strnad Volkar, Suzana Krevh, Neisha
Bela igra klavir, piše pesmi in trenira taekwando. Živi z očetom, ki je glasbeni producent. Njena mati je odšla v Ameriko, da bi naredila igralsko kariero. Na začetku prvega letnika srednje šole Bela izve, da se mama želi vrniti v njeno življenje. To jo spodbudi k razmisleku o odnosih, ki so se ji zdeli samoumevni, pa tudi o odnosih, ki jih ponovno vzpostavlja. Bela doživi svojo prvo ljubezen in prvo večjo življenjsko krizo. Krizo, ki jo v skrajnih trenutkih pripelje do tega, da poskusi droge in se samopoškoduje. V iskanju smisla in samoizražanja Bela ustanovi bend, ki predstavlja svobodo in izpoved njenega pogleda na svet. scenarij: Jani Sever režija: Jani Sever igrajo: Alisa Miličević, Krešimir Mikić, Gaja Mazvita, Maša Slapar, Luka Lukša, Laura Prajs, Brin Strnad Volkar, Suzana Krevh, Neisha
Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.
Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd