Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Odlična, rahlo melanholična kriminalna drama, v kateri po dolgem času spet blesti Nicolas Cage. Rob, osamljeni nabiralec tartufov, živi v oregonskem gozdu s svojo svinjo, izurjeno za iskanje tartufov. Ko ga neko noč napade neznanec in mu svinjo ukrade, se Rob s trgovcem s tartufi odpravi rešit svojo zvesto prijateljico. Pot ga vodi skozi postojanke iz njegove preteklosti in mu obudi ne najbolj rožnate spomine. Zgodba o katarzi in drugi priložnosti v življenju. Originalni naslov: PIG Leto produkcije: 2021 Država: ZDA, Velika Britanija Žanr: kriminalna drama Režija: Michael Sarnoski Scenarij: Vanessa Block in Michael Sarnoski Igrajo: Nicolas Cage, Alex Wolff, Cassandra Violet, Adam Arkin
Odlična, rahlo melanholična kriminalna drama, v kateri po dolgem času spet blesti Nicolas Cage. Rob, osamljeni nabiralec tartufov, živi v oregonskem gozdu s svojo svinjo, izurjeno za iskanje tartufov. Ko ga neko noč napade neznanec in mu svinjo ukrade, se Rob s trgovcem s tartufi odpravi rešit svojo zvesto prijateljico. Pot ga vodi skozi postojanke iz njegove preteklosti in mu obudi ne najbolj rožnate spomine. Zgodba o katarzi in drugi priložnosti v življenju. Originalni naslov: PIG Leto produkcije: 2021 Država: ZDA, Velika Britanija Žanr: kriminalna drama Režija: Michael Sarnoski Scenarij: Vanessa Block in Michael Sarnoski Igrajo: Nicolas Cage, Alex Wolff, Cassandra Violet, Adam Arkin
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
Denar za obrambo razdelil politiko. Koliko bo šlo za orožje, koliko za dvojno rabo? Obeta se še en referendum – kje smo leto dni po lanskem izrekanju volivcev? V studiu bodo mnenja soočili predstavniki petih parlamentarnih strank.
Denar za obrambo razdelil politiko. Koliko bo šlo za orožje, koliko za dvojno rabo? Obeta se še en referendum – kje smo leto dni po lanskem izrekanju volivcev? V studiu bodo mnenja soočili predstavniki petih parlamentarnih strank.
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Simpatična zgodba o dveh že malce ostarelih ljubimcih, postavljena v idilično okolje vzhodne obale ZDA, v kateri blestita Sigourney Weaver in Kevin Kline. Hildy je nepremičninska agentka, ki ima probleme s svojim poslom, saj ji je nekaj pomembnih strank speljala nekdanja sodelavka. Hildy se trudi obdržati svoj ugled, kar pa ni prav lahko, poleg tega je bila vedno celotna, zdaj že razširjena družina odvisna od njenih prejemkov. Vse stavi na prodajo lepega kosa zemlje, vendar mora v posel najprej prepričati svojega nekdanjega fanta iz srednje šole, lastnika krajevnega komunalnega podjetja Franka. Poleg trmastega in nepopustljivega možaka je problem tudi v sami Hildy. Vedno je rada spila kakšen kozarček in zaradi stresa se stare navade vračajo. Ampak ko bi ostalo samo pri kozarčku… Originalni naslov: THE GOOD HOUSE Leto produkcije: 2021 Država: ZDA, Indija Žanr: drama Režija: Maya Forbes in Wallace Wolodarsky Scenarij: Thomas Bezucha, Maya Forbes in Wallace Wolodarsky po knjigi Ann Leary Igrajo: Sigourney Weaver, Kevin Kline, Morena Baccarin, Rebecca Henderson
Simpatična zgodba o dveh že malce ostarelih ljubimcih, postavljena v idilično okolje vzhodne obale ZDA, v kateri blestita Sigourney Weaver in Kevin Kline. Hildy je nepremičninska agentka, ki ima probleme s svojim poslom, saj ji je nekaj pomembnih strank speljala nekdanja sodelavka. Hildy se trudi obdržati svoj ugled, kar pa ni prav lahko, poleg tega je bila vedno celotna, zdaj že razširjena družina odvisna od njenih prejemkov. Vse stavi na prodajo lepega kosa zemlje, vendar mora v posel najprej prepričati svojega nekdanjega fanta iz srednje šole, lastnika krajevnega komunalnega podjetja Franka. Poleg trmastega in nepopustljivega možaka je problem tudi v sami Hildy. Vedno je rada spila kakšen kozarček in zaradi stresa se stare navade vračajo. Ampak ko bi ostalo samo pri kozarčku… Originalni naslov: THE GOOD HOUSE Leto produkcije: 2021 Država: ZDA, Indija Žanr: drama Režija: Maya Forbes in Wallace Wolodarsky Scenarij: Thomas Bezucha, Maya Forbes in Wallace Wolodarsky po knjigi Ann Leary Igrajo: Sigourney Weaver, Kevin Kline, Morena Baccarin, Rebecca Henderson
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. V prvem finalnem večeru bodo glasbeniki v dvobojih pokazali svojo nadarjenost. Dvoboje bodo med drugim ocenjevali tudi eden najslavnejših violončelistov, Hauser, pevec ter dirigent Plácido Domingo in legendarni član zasedbe Trije tenorji José Carreras.
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. V prvem finalnem večeru bodo glasbeniki v dvobojih pokazali svojo nadarjenost. Dvoboje bodo med drugim ocenjevali tudi eden najslavnejših violončelistov, Hauser, pevec ter dirigent Plácido Domingo in legendarni član zasedbe Trije tenorji José Carreras.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Violinistka Jelena Ždrale je v studiu zaigrala in odpela priljubljeno pesem Jadranke Stojaković. Spregovorila je o svoji priseljenski izkušnji in bogati glasbeni karieri. Nastopala je po vsem svetu in ustvarila vrsto skladb za gledališke in lutkovne predstave. V oddaji boste tudi izvedeli, kaj je nesnovna kulturna dediščina Hrvatov v Sloveniji in zakaj je beograjska predstava Kavčing hit.
Violinistka Jelena Ždrale je v studiu zaigrala in odpela priljubljeno pesem Jadranke Stojaković. Spregovorila je o svoji priseljenski izkušnji in bogati glasbeni karieri. Nastopala je po vsem svetu in ustvarila vrsto skladb za gledališke in lutkovne predstave. V oddaji boste tudi izvedeli, kaj je nesnovna kulturna dediščina Hrvatov v Sloveniji in zakaj je beograjska predstava Kavčing hit.
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Marsikdo kdaj začuti stisko in občutek, da ne zmore več. Si to priznamo in poiščemo pomoč ali tavamo v temi? Zakaj je dobro, da obiščemo psihoterapevta, če začutimo, da to potrebujemo? Zakaj je to danes občasno še vedno tabu tema? O pomenu terapije bosta z nami govorila psihoterapevtka Vesna Sivec Poljanšek in Aljoša Bagola, ki razkrije, kaj je pomagalo njemu.
Marsikdo kdaj začuti stisko in občutek, da ne zmore več. Si to priznamo in poiščemo pomoč ali tavamo v temi? Zakaj je dobro, da obiščemo psihoterapevta, če začutimo, da to potrebujemo? Zakaj je to danes občasno še vedno tabu tema? O pomenu terapije bosta z nami govorila psihoterapevtka Vesna Sivec Poljanšek in Aljoša Bagola, ki razkrije, kaj je pomagalo njemu.
Spremljali smo osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki letos praznuje 60-letnico. Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner. Ob tekmovalnem programu, ki je osrčje festivala, pa smo si ogledali tudi bogat spremljevalni program. Ugledne mednarodne predstave zaznamujejo različni formati in uprizoritvene estetike. Podrobneje predstavljamo dve, italijansko koprodukcijo Zdravilni ogenj in grško predstavo Lapis lazuli. V studiu bomo gostili režiserja Matjaža Bergerja. Njegova predstava Beograjski trio v produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra je nedavno slavila na 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Prejela je štiri osrednje festivalske nagrade, vključno z glavno, za najboljšo predstavo. Ogledali smo si 36. grafični bienale Ljubljana, ki tokrat poteka pod geslom Orakelj: O domišljiji in svobodi. Ena največjih in najpomembnejših prireditev na področju vizualnih umetnosti se razteza na petih ljubljanskih prizoriščih, kurirala pa jo je Chus Martínez. Obiskali smo še Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, ki je nastal v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Sto umetnikov, mlajših od 35 let, iz vse Evrope, severne Afrike in z Bližnjega vzhoda se je zbralo na že dvajsetem bienalu. Na več prizoriščih si je mogoče ogledati različna dela vizualne umetnosti, ki jih povezuje tema brezmejnega.
Spremljali smo osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki letos praznuje 60-letnico. Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner. Ob tekmovalnem programu, ki je osrčje festivala, pa smo si ogledali tudi bogat spremljevalni program. Ugledne mednarodne predstave zaznamujejo različni formati in uprizoritvene estetike. Podrobneje predstavljamo dve, italijansko koprodukcijo Zdravilni ogenj in grško predstavo Lapis lazuli. V studiu bomo gostili režiserja Matjaža Bergerja. Njegova predstava Beograjski trio v produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra je nedavno slavila na 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Prejela je štiri osrednje festivalske nagrade, vključno z glavno, za najboljšo predstavo. Ogledali smo si 36. grafični bienale Ljubljana, ki tokrat poteka pod geslom Orakelj: O domišljiji in svobodi. Ena največjih in najpomembnejših prireditev na področju vizualnih umetnosti se razteza na petih ljubljanskih prizoriščih, kurirala pa jo je Chus Martínez. Obiskali smo še Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, ki je nastal v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Sto umetnikov, mlajših od 35 let, iz vse Evrope, severne Afrike in z Bližnjega vzhoda se je zbralo na že dvajsetem bienalu. Na več prizoriščih si je mogoče ogledati različna dela vizualne umetnosti, ki jih povezuje tema brezmejnega.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 1. del Michaelu Palinu se pri 78 letih uresniči dolgoletna želja: lahko bo sledil veliki reki od izvira do izliva. Tigris izvira v Turčiji, blizu meje z Irakom, zato Palin začne popotovanje prav tam. Najprej ga pot vodi v Mosul, ki je bil v spopadih med Islamsko državo in iraško vojsko leta 2014 skoraj povsem porušen. Nato obišče Arbil, središče iraškega Kurdistana, kjer Kurdi uživajo več svoboščin kot v Turčiji, zato tu cveti podjetništvo, mesto pa Palina zaradi bleščečih luči spominja na Ameriko. S Kurdi praznuje novo leto, praznik navruz, ob katerem se bučnega slavja v Akri udeleži na tisoče ljudi. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 1. del Michaelu Palinu se pri 78 letih uresniči dolgoletna želja: lahko bo sledil veliki reki od izvira do izliva. Tigris izvira v Turčiji, blizu meje z Irakom, zato Palin začne popotovanje prav tam. Najprej ga pot vodi v Mosul, ki je bil v spopadih med Islamsko državo in iraško vojsko leta 2014 skoraj povsem porušen. Nato obišče Arbil, središče iraškega Kurdistana, kjer Kurdi uživajo več svoboščin kot v Turčiji, zato tu cveti podjetništvo, mesto pa Palina zaradi bleščečih luči spominja na Ameriko. S Kurdi praznuje novo leto, praznik navruz, ob katerem se bučnega slavja v Akri udeleži na tisoče ljudi. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten
Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten
Film govori o medsebojnih odnosih, o praznini in osamljenosti. O odnosu med materjo lovko in hčerko, ki to ne želi postati. O odnosu do narave, do gozda, do življenja.
Film govori o medsebojnih odnosih, o praznini in osamljenosti. O odnosu med materjo lovko in hčerko, ki to ne želi postati. O odnosu do narave, do gozda, do življenja.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Letošnji 60. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 15. junija 2025 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
Letošnji 60. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 15. junija 2025 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
Nedeljsko bogoslužje iz Pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Nedeljsko bogoslužje iz Pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 1. del: Louvre, moč stoletij Prvi del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi zgodovino slovitega Louvra, danes enega največjih muzejev na svetu, ki je kot mogočna obrambna utrdba nastal v začetku 13. stoletja. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je graščina s posegi posameznih vladarjev, od Filipa Avgusta, Henrika IV. in Ludvika XIV. pa vse do cesarja Napoleona in zadnjih francoskih kraljev, dobila današnjo podobo. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 1. del: Louvre, moč stoletij Prvi del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi zgodovino slovitega Louvra, danes enega največjih muzejev na svetu, ki je kot mogočna obrambna utrdba nastal v začetku 13. stoletja. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je graščina s posegi posameznih vladarjev, od Filipa Avgusta, Henrika IV. in Ludvika XIV. pa vse do cesarja Napoleona in zadnjih francoskih kraljev, dobila današnjo podobo. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Nedeljsko bogoslužje iz Pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Nedeljsko bogoslužje iz Pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Vrhunska družinska drama s hitrim tempom in nepričakovanimi preobrati ponuja izjemen vpogled v iranski vsakdan. Nagrada FIPRESCI na festivalu v Cannesu. Štiridesetletna Leila je vse življenje posvetila skrbi za svoje starše in štiri brate. Družina se ves čas prepira in zaradi gospodarske krize se utaplja v dolgovih. Medtem ko se njeni bratje le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, Leila skuje načrt, kako bi jih rešila pred na videz neizogibno usodo … Originalni naslov: BARADARAN-E LEILA Leto produkcije: 2022 Država: Iran Žanr: drama Režija: Saeed Roustayi Scenarij: Saeed Roustayi, Azad Jafarian Igrajo: Taraneh Alidoosti, Navid Mohammadzadeh, Payman Maadi, Farhad Aslani
Vrhunska družinska drama s hitrim tempom in nepričakovanimi preobrati ponuja izjemen vpogled v iranski vsakdan. Nagrada FIPRESCI na festivalu v Cannesu. Štiridesetletna Leila je vse življenje posvetila skrbi za svoje starše in štiri brate. Družina se ves čas prepira in zaradi gospodarske krize se utaplja v dolgovih. Medtem ko se njeni bratje le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, Leila skuje načrt, kako bi jih rešila pred na videz neizogibno usodo … Originalni naslov: BARADARAN-E LEILA Leto produkcije: 2022 Država: Iran Žanr: drama Režija: Saeed Roustayi Scenarij: Saeed Roustayi, Azad Jafarian Igrajo: Taraneh Alidoosti, Navid Mohammadzadeh, Payman Maadi, Farhad Aslani
Iris odide v Stockholm na prepoznavo osumljenca, ki naj bi ustrelil Christiana. Čeprav ne bi smela biti del preiskave, nekdanjega sodelavca prepriča, naj ji dovoli spremljati zaslišanje, nato pa izgubi nadzor nad sabo. V mestu obišče Christianovo sestro. Izroči ji žaro in posluša njene očitke. Irisina sodelavka nadaljuje preiskavo moškega, ki se je sam predal policiji zaradi umora, forenziki končno ugotovijo, da najdeno truplo ni Benjamin Serén, Hillevijina hčerka pa vse bolj sumi, da mamin novi fant nekaj skriva. SANNINGEN / Fallen / Švedska / 2023 Scenarij: Camilla Ahlgren, Martin Asphaug, Alex Haridi Režija: Linnea Roxeheim V glavnih vlogah: Sofia Helin, Hedda Stiernstedt, Håkan Bengtsson, Kajsa Ernst, Peter Gardiner, Inez Micaella Andersso
Iris odide v Stockholm na prepoznavo osumljenca, ki naj bi ustrelil Christiana. Čeprav ne bi smela biti del preiskave, nekdanjega sodelavca prepriča, naj ji dovoli spremljati zaslišanje, nato pa izgubi nadzor nad sabo. V mestu obišče Christianovo sestro. Izroči ji žaro in posluša njene očitke. Irisina sodelavka nadaljuje preiskavo moškega, ki se je sam predal policiji zaradi umora, forenziki končno ugotovijo, da najdeno truplo ni Benjamin Serén, Hillevijina hčerka pa vse bolj sumi, da mamin novi fant nekaj skriva. SANNINGEN / Fallen / Švedska / 2023 Scenarij: Camilla Ahlgren, Martin Asphaug, Alex Haridi Režija: Linnea Roxeheim V glavnih vlogah: Sofia Helin, Hedda Stiernstedt, Håkan Bengtsson, Kajsa Ernst, Peter Gardiner, Inez Micaella Andersso
Prva izvedba razprodanega Festivala 202 v ljubljanskih Križankah prinaša odlično domačo glasbo, pestro ponudbo obfestivalskega dogajanja in novi val radijskih poslušalk in poslušalcev. Kako so potekale predpriprave, komu je festival namenjen, zakaj ga potrebujemo ter kakšno je bilo vzdušje na festivalu, vse to je zabeleženo v reportaži novinarke Vala 202 Katje Stojnič.
Prva izvedba razprodanega Festivala 202 v ljubljanskih Križankah prinaša odlično domačo glasbo, pestro ponudbo obfestivalskega dogajanja in novi val radijskih poslušalk in poslušalcev. Kako so potekale predpriprave, komu je festival namenjen, zakaj ga potrebujemo ter kakšno je bilo vzdušje na festivalu, vse to je zabeleženo v reportaži novinarke Vala 202 Katje Stojnič.
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Kdor poje rad, ostaja mlad – in Slovenci zagotovo radi pojemo. Še posebno skupaj, večglasno, ubrano. Zborovsko petje je pri nas nekaj posebnega: je del naše identitete, tradicije in skupnosti. Spoznali bomo kar nekaj tistih, ki petje spreminjajo v nagovarjajoč zvok. V studiu bo o svoji ljubezni do zborovskega petja in o tem, kakšna posebna energija in povezanost se ustvarjata med pevci zbora, kar pripomore k njegovi ubranosti, razmišljala solopevka in glasbena pedagoginja, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije doma in po svetu na pevskih tekmovanjih dosega najvišja priznanja. Prisluhnili bomo tudi ubranim fantovskim glasovom z Gimnazije Kranj in zborovodkinji Ani Bec; kako lahko petje ne glede na čas in kraj na poseben način poveže ljudi in njihova srca, pa nam bodo predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Trnovci Ljubljana. Nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo so leta 2014 po približno 50 letih obudili v skoraj enaki zasedbi in s prvotno zborovodkinjo Majdo Hauptman. V oddaji bodo zadoneli tudi energični glasovi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, z legendarno zborovodkinjo zbora Pio Cah pa bomo spregovorili o vrednotah, ki jih prenašajo njihove pesmi. Predstavili vam bomo tudi pametno pesmarico Venec slovenskih in se ob koncu pomerili v kvizu (Spo)znanje generacij.
Kdor poje rad, ostaja mlad – in Slovenci zagotovo radi pojemo. Še posebno skupaj, večglasno, ubrano. Zborovsko petje je pri nas nekaj posebnega: je del naše identitete, tradicije in skupnosti. Spoznali bomo kar nekaj tistih, ki petje spreminjajo v nagovarjajoč zvok. V studiu bo o svoji ljubezni do zborovskega petja in o tem, kakšna posebna energija in povezanost se ustvarjata med pevci zbora, kar pripomore k njegovi ubranosti, razmišljala solopevka in glasbena pedagoginja, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije doma in po svetu na pevskih tekmovanjih dosega najvišja priznanja. Prisluhnili bomo tudi ubranim fantovskim glasovom z Gimnazije Kranj in zborovodkinji Ani Bec; kako lahko petje ne glede na čas in kraj na poseben način poveže ljudi in njihova srca, pa nam bodo predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Trnovci Ljubljana. Nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo so leta 2014 po približno 50 letih obudili v skoraj enaki zasedbi in s prvotno zborovodkinjo Majdo Hauptman. V oddaji bodo zadoneli tudi energični glasovi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, z legendarno zborovodkinjo zbora Pio Cah pa bomo spregovorili o vrednotah, ki jih prenašajo njihove pesmi. Predstavili vam bomo tudi pametno pesmarico Venec slovenskih in se ob koncu pomerili v kvizu (Spo)znanje generacij.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.
V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.
Resnični primer policijskega nasilja iz časa komunistične Poljske postane snov za mračno, napeto dramo, navdihnjeno s političnim trilerjem. Poljska leta 1983. Državo pretrese primer Grzegorza Przemyka, srednješolca, ki ga do smrti pretepejo miličniki. Njegov prijatelj Jurek, edina priča dogodka, čez noč postane državni sovražnik številka ena. Originalni naslov: ŻEBY NIE BYŁO ŚLADÓW Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Jan P. Matuszyński Scenarij: Kaja Krawczyk-Wnuk po knjigi Cezaryja Łazarewicza Igrajo: Tomasz Ziętek, Sandra Korzeniak, Jacek Braciak, Agnieszka Grochowska, Mateusz Górski
Resnični primer policijskega nasilja iz časa komunistične Poljske postane snov za mračno, napeto dramo, navdihnjeno s političnim trilerjem. Poljska leta 1983. Državo pretrese primer Grzegorza Przemyka, srednješolca, ki ga do smrti pretepejo miličniki. Njegov prijatelj Jurek, edina priča dogodka, čez noč postane državni sovražnik številka ena. Originalni naslov: ŻEBY NIE BYŁO ŚLADÓW Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Jan P. Matuszyński Scenarij: Kaja Krawczyk-Wnuk po knjigi Cezaryja Łazarewicza Igrajo: Tomasz Ziętek, Sandra Korzeniak, Jacek Braciak, Agnieszka Grochowska, Mateusz Górski
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Avstrija žaluje po strelskem napadu na srednji šoli. Zločin, čisto blizu nas. Na kaj nas opominja? Kako smo pripravljeni na podobne dogodke, kako poskrbeti za varnost in preventivo?
Avstrija žaluje po strelskem napadu na srednji šoli. Zločin, čisto blizu nas. Na kaj nas opominja? Kako smo pripravljeni na podobne dogodke, kako poskrbeti za varnost in preventivo?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Srednja Soška dolina je širši slovenski javnosti znana predvsem po svojih naravnih danostih in reki Soči. V zadnjih desetletjih pa je v ospredju tudi tamkajšnje podjetje, ki je eno od največjih v zahodni Sloveniji, Salonit Anhovo oz. Alpecem, kot se imenuje danes. To je pred desetletji v proizvodnji uporabljalo azbest, zaradi česar še danes umirajo prebivalci. Zdaj je pod drobnogledom sosežigalnica, v kateri se kot gorivo za proizvodnjo cementa uporabljajo različni in, kot opozarjajo številni strokovnjaki, nevarni odpadki. Kako problematika Anhovega nagovarja umetnike, se sprašujeta avtorica oddaje Nataša Mihelič in režiserka Magda Lapajne. Pogovarjali smo se z ustvarjalci dokumentarne drame Anhovo Žigom Divjakom in Katarino Morano, fotografinjo Manco Juvan, režiserko Anjo Medved in cirkuško akrobatko in performerko Danijelo Zajc. Poleg njih smo dali glas tudi politologinji Jasmini Jerant, okoljevarstveniku Dušanu Plutu in raziskovalcu Griši Močniku.
Srednja Soška dolina je širši slovenski javnosti znana predvsem po svojih naravnih danostih in reki Soči. V zadnjih desetletjih pa je v ospredju tudi tamkajšnje podjetje, ki je eno od največjih v zahodni Sloveniji, Salonit Anhovo oz. Alpecem, kot se imenuje danes. To je pred desetletji v proizvodnji uporabljalo azbest, zaradi česar še danes umirajo prebivalci. Zdaj je pod drobnogledom sosežigalnica, v kateri se kot gorivo za proizvodnjo cementa uporabljajo različni in, kot opozarjajo številni strokovnjaki, nevarni odpadki. Kako problematika Anhovega nagovarja umetnike, se sprašujeta avtorica oddaje Nataša Mihelič in režiserka Magda Lapajne. Pogovarjali smo se z ustvarjalci dokumentarne drame Anhovo Žigom Divjakom in Katarino Morano, fotografinjo Manco Juvan, režiserko Anjo Medved in cirkuško akrobatko in performerko Danijelo Zajc. Poleg njih smo dali glas tudi politologinji Jasmini Jerant, okoljevarstveniku Dušanu Plutu in raziskovalcu Griši Močniku.
Tokrat bo gostja oddaje dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Poleg tega, da z veliko zavzetostjo in inventivnostjo posreduje študentkam in študentom znanje o sodobnem slovenskem romanu, sodobni slovenski poeziji, teoriji pripovedi, literarni interpretaciji, spolu in slovenski književnosti ter še marsičem, je tudi avtorica šestih znanstvenih monografij, uredila je več antologij in je tudi avtorica pred kratkim izdane pesniške zbirke Drevo delfin. Ves čas zapolnjuje vrzeli tako v študijskih programih kot v objavi znanstvenih del s področja literarne znanosti. Med drugim je napisala temeljno znanstveno monografijo Teorija pripovedi, o interpretaciji maturitetnih in drugih literarnih besedil pa govori njeno delo Nekaj v megli nad reko. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Tokrat bo gostja oddaje dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Poleg tega, da z veliko zavzetostjo in inventivnostjo posreduje študentkam in študentom znanje o sodobnem slovenskem romanu, sodobni slovenski poeziji, teoriji pripovedi, literarni interpretaciji, spolu in slovenski književnosti ter še marsičem, je tudi avtorica šestih znanstvenih monografij, uredila je več antologij in je tudi avtorica pred kratkim izdane pesniške zbirke Drevo delfin. Ves čas zapolnjuje vrzeli tako v študijskih programih kot v objavi znanstvenih del s področja literarne znanosti. Med drugim je napisala temeljno znanstveno monografijo Teorija pripovedi, o interpretaciji maturitetnih in drugih literarnih besedil pa govori njeno delo Nekaj v megli nad reko. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Francoska psihološka drama triler. Blanche Renard sreča Grega Lamoureuxa in verjame, da je on pravi zanjo. Vendar se kmalu znajde ujeta v strupeno razmerje s posesivnim in nevarnim moškim… JUST THE TWO OF US / L'AMOUR ET LES FORETS / FRA / 2023 Režija: Valérie Donzelli / Scenarij: Audrey Diwan, Valérie Donzelli, po romanu Érica Reinhardta z istoimenskim naslovom (L'amour et les forets) / Igrajo: Dominique Reymond, Melvil Poupaud, Virginie Efira …
Francoska psihološka drama triler. Blanche Renard sreča Grega Lamoureuxa in verjame, da je on pravi zanjo. Vendar se kmalu znajde ujeta v strupeno razmerje s posesivnim in nevarnim moškim… JUST THE TWO OF US / L'AMOUR ET LES FORETS / FRA / 2023 Režija: Valérie Donzelli / Scenarij: Audrey Diwan, Valérie Donzelli, po romanu Érica Reinhardta z istoimenskim naslovom (L'amour et les forets) / Igrajo: Dominique Reymond, Melvil Poupaud, Virginie Efira …
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
Cene stanovanj – tako za nakup kot najem – v Evropi v zadnjih letih strmo naraščajo. Ljudje z dobro plačo si stanovanje čedalje težje privoščijo ali pa si ga sploh ne morejo. Odvisno od tega, koliko so ustvarili njihovi predniki, kako učinkovito prodajni in najemniški trg korigira država, ter tudi od porazdeljenosti blagostanja v družbi. Kako odpraviti nesorazmerja in poskrbeti, da bodo stanovanja v mestih, v katerih so cene nepremičnin zelo visoke, državljanom spet dostopna?
Cene stanovanj – tako za nakup kot najem – v Evropi v zadnjih letih strmo naraščajo. Ljudje z dobro plačo si stanovanje čedalje težje privoščijo ali pa si ga sploh ne morejo. Odvisno od tega, koliko so ustvarili njihovi predniki, kako učinkovito prodajni in najemniški trg korigira država, ter tudi od porazdeljenosti blagostanja v družbi. Kako odpraviti nesorazmerja in poskrbeti, da bodo stanovanja v mestih, v katerih so cene nepremičnin zelo visoke, državljanom spet dostopna?
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
Pater dr. Karel Gržan nas z pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami.
Pater dr. Karel Gržan nas z pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami.
Obiskali smo 21. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ki je tudi tokrat v Izolo prinesel številne avtorske filme vseh žanrov. Velik pomen so dali dialogu med ustvarjalci in gledalci ter tako omogočili poglobljeno razumevanje filmskih tematik. Z nekaterimi gosti festivala se je pogovarjala tudi naša ekipa. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo ene najpomembnejših sodobnih plesnih skupin Sydney Dance Company z naslovom Dvojina. Tako kot druge njene predstave, ki jih ustvarjajo priznani koreografi, jo odlikujejo svežina, tehnična zahtevnost in globoka sporočilnost. Najvišje priznanje za arhitekturo, Plečnikovo nagrado, so prejeli arhitekti ter krajinski arhitekti za Pokopališče Ankaran. Prostor slovesa, spomina in kontemplacije so uspešno umestili v kontekst krajine, mu dodali simbolne elemente ter združili sodobni model pokopališča s tradicionalnim. V kostanjevški Galeriji Božidar Jakac pa smo se pogovarjali z akademsko slikarko Apolonijo Simon. Ob njeni razstavi z naslovom Nedokončane zgodbe so v galeriji zapisali, da umetnica izhaja iz občutka narave kot brezčasnega prostora, v njenih delih pa je predstavljen princip sodobnega krajinskega slikarstva s kontekstom.
Obiskali smo 21. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ki je tudi tokrat v Izolo prinesel številne avtorske filme vseh žanrov. Velik pomen so dali dialogu med ustvarjalci in gledalci ter tako omogočili poglobljeno razumevanje filmskih tematik. Z nekaterimi gosti festivala se je pogovarjala tudi naša ekipa. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo ene najpomembnejših sodobnih plesnih skupin Sydney Dance Company z naslovom Dvojina. Tako kot druge njene predstave, ki jih ustvarjajo priznani koreografi, jo odlikujejo svežina, tehnična zahtevnost in globoka sporočilnost. Najvišje priznanje za arhitekturo, Plečnikovo nagrado, so prejeli arhitekti ter krajinski arhitekti za Pokopališče Ankaran. Prostor slovesa, spomina in kontemplacije so uspešno umestili v kontekst krajine, mu dodali simbolne elemente ter združili sodobni model pokopališča s tradicionalnim. V kostanjevški Galeriji Božidar Jakac pa smo se pogovarjali z akademsko slikarko Apolonijo Simon. Ob njeni razstavi z naslovom Nedokončane zgodbe so v galeriji zapisali, da umetnica izhaja iz občutka narave kot brezčasnega prostora, v njenih delih pa je predstavljen princip sodobnega krajinskega slikarstva s kontekstom.
Šest let po plagiatorski aferi je Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo, močni želji po samouničenju, popolni izolaciji sodelavcev in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v primeru Borisa Kobala kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina? Ali in kako je sploh mogoče oprati umazano ime? Priljubljenost podkastov v Sloveniji so prepoznali tudi politiki, ki v njih kramljajo o zanimivostih iz svojega življenja in o družbenih temah. Bi lahko takšni nekritični pogovori v predvolilnem obdobju vplivali tudi na volitve? Se premalo zavedamo, da so podkasterji različni in da nekateri le prevzemajo vlogo rumenega tiska? Električni skiroji: praktični in hitri, ampak tudi zelo nevarni. Maja so v Ljubljani z radarjem ujeli voznika, ki je s predelanim električnim skirojem drvel 90 kilometrov na uro! V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovanih voznikov skirojev, do maja letos so jih že 125.
Šest let po plagiatorski aferi je Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo, močni želji po samouničenju, popolni izolaciji sodelavcev in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v primeru Borisa Kobala kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina? Ali in kako je sploh mogoče oprati umazano ime? Priljubljenost podkastov v Sloveniji so prepoznali tudi politiki, ki v njih kramljajo o zanimivostih iz svojega življenja in o družbenih temah. Bi lahko takšni nekritični pogovori v predvolilnem obdobju vplivali tudi na volitve? Se premalo zavedamo, da so podkasterji različni in da nekateri le prevzemajo vlogo rumenega tiska? Električni skiroji: praktični in hitri, ampak tudi zelo nevarni. Maja so v Ljubljani z radarjem ujeli voznika, ki je s predelanim električnim skirojem drvel 90 kilometrov na uro! V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovanih voznikov skirojev, do maja letos so jih že 125.
V Slovenskem etnografskem muzeju so med letoma 2022 in 2024 pripravljali novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Njihovo delo spremljamo od zamisli in praznih razstavnih prostorov do postavitve in odprtja razstave. Kako kustosi pridobivajo in zbirajo podatke, predmete, fotografije, zgodbe in filme, kako jih umestijo na razstavo? Kdo vse sodeluje pri pripravi gradiva, oblikovanju razstave? Film ne odgovori na vsa vprašanja, zato pa gledalce vabi k obisku razstave in muzeja.
V Slovenskem etnografskem muzeju so med letoma 2022 in 2024 pripravljali novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Njihovo delo spremljamo od zamisli in praznih razstavnih prostorov do postavitve in odprtja razstave. Kako kustosi pridobivajo in zbirajo podatke, predmete, fotografije, zgodbe in filme, kako jih umestijo na razstavo? Kdo vse sodeluje pri pripravi gradiva, oblikovanju razstave? Film ne odgovori na vsa vprašanja, zato pa gledalce vabi k obisku razstave in muzeja.