Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ljubezen, sovraštvo in odpuščanje so tri močna čustva, ki so prežemala odnos enega od najprepoznavnejših umetniških parov v sodobni umetnosti – Marine Abramović in Ulaya. V dvanajstih letih skupnega življenja in ustvarjanja sta raziskovala meje telesa, identitete, medsebojne bližine, ranljivosti in zaupanja. Njuno delo, nastalo med letoma 1976 in 1988, je izhajalo iz manifesta Art Vital, ki je določal smernice ustvarjanja in bivanja. In tam sta med drugim zapisala tudi, da »ni predvidenega konca«. Razstava v ljubljanski Cukrarni zdaj prvič celostno združuje njuno delo z obsežnim arhivskim gradivom in omogoča pogled v neustavljivo ustvarjalno in življenjsko silo dveh mladih umetnikov, ki sta s svojim radikalnim pristopom preoblikovala jezik performansa. Ob skorajšnjem izteku leta, v katerem sta naziv evropska prestolnica kulture nosili Nova Gorica in Gorica, se bomo spomnili najodmevnejših dogodkov, v studiu pa bomo gostili programskega vodjo Stojana Pelka, ki nam bo med drugim predstavil uspešnost projekta, zapuščino po izteku naziva in ali je projekt pod geslom »brezmejno« uspešno povezal obmejni mesti. Obiskali smo še mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture, v središču katere je bilo letos vprašanje, ali je arhitektura nevtralna. Arhitektke in arhitekti so razmišljali o pojmu nevtralnosti oziroma o tem, ali je arhitektura sploh lahko nevtralna glede na kontekst, v katerem nastaja.
Ljubezen, sovraštvo in odpuščanje so tri močna čustva, ki so prežemala odnos enega od najprepoznavnejših umetniških parov v sodobni umetnosti – Marine Abramović in Ulaya. V dvanajstih letih skupnega življenja in ustvarjanja sta raziskovala meje telesa, identitete, medsebojne bližine, ranljivosti in zaupanja. Njuno delo, nastalo med letoma 1976 in 1988, je izhajalo iz manifesta Art Vital, ki je določal smernice ustvarjanja in bivanja. In tam sta med drugim zapisala tudi, da »ni predvidenega konca«. Razstava v ljubljanski Cukrarni zdaj prvič celostno združuje njuno delo z obsežnim arhivskim gradivom in omogoča pogled v neustavljivo ustvarjalno in življenjsko silo dveh mladih umetnikov, ki sta s svojim radikalnim pristopom preoblikovala jezik performansa. Ob skorajšnjem izteku leta, v katerem sta naziv evropska prestolnica kulture nosili Nova Gorica in Gorica, se bomo spomnili najodmevnejših dogodkov, v studiu pa bomo gostili programskega vodjo Stojana Pelka, ki nam bo med drugim predstavil uspešnost projekta, zapuščino po izteku naziva in ali je projekt pod geslom »brezmejno« uspešno povezal obmejni mesti. Obiskali smo še mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture, v središču katere je bilo letos vprašanje, ali je arhitektura nevtralna. Arhitektke in arhitekti so razmišljali o pojmu nevtralnosti oziroma o tem, ali je arhitektura sploh lahko nevtralna glede na kontekst, v katerem nastaja.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Enka pri matematiki povzroči napetost med Majo in Zalo, napeto pa je tudi Pr'Vovk, ko Gregor predstavi Francu nov poslovni plan. Poslovni izzivi pa samo še zbližajo Gregorja in Nadjo. Noč je posebna tudi za Simona in Zalo.
Enka pri matematiki povzroči napetost med Majo in Zalo, napeto pa je tudi Pr'Vovk, ko Gregor predstavi Francu nov poslovni plan. Poslovni izzivi pa samo še zbližajo Gregorja in Nadjo. Noč je posebna tudi za Simona in Zalo.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Danes bosta voditelja v zelo učeni družbi, saj gostita predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Kozmo Ahačiča in pisatelja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca Pižamo. Prva adventna nedelja bo veselja polna tudi zaradi priljubljenega duhovnika Martina Goloba, ki se skupaj z Denisom Avdićem in drugimi Janezi podaja na odrske deske. Naš glasbeni oder bo zapolnila "ekscelenca" med glasbeniki, Magnifico in v akustični verziji se nadejamo najlepše božične balade In ko enkrat bom umrl. Neisha predstavlja novo pesem Ti nisi ti in napoveduej praznovanje velike obletnice svojega glasbenega ustvarjanja. Tjaša Platovšek je obiskala tradicionalno dobrodelno pletenje adventnih venčkov, Nina Klaut pa na ledu našla priložnost za Nedeljski odklop z Gregorjem Ravnikom. V rubriki Au, to je moja noga spoznamo Davida Prestorja, kralja med plesalci country plesa. Ne bo manjkalo kavbojskih škornjev in klobukov. Gledalce oddaje vabimo k sodelovanju v nagradni igri Zavarovalnice Sava. Če imate drzno ali zanimivo vprašanje za gostjo Vročega stola v naslednji oddaji - Mojco Fatur, ga zapišite pod objavo na Instagram ali Facebook profilu oddaje Nedeljsko popoldne ali na elektronski naslov: nedelja@rtvslo.si. Uredništvo bo izbralo najbolj domiselno vprašanje, voditelja pa ga bosta zastavila gostu oddaje. Vprašanje bo nagrajeno z bonom Zavarovalnice Sava.
Danes bosta voditelja v zelo učeni družbi, saj gostita predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Kozmo Ahačiča in pisatelja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca Pižamo. Prva adventna nedelja bo veselja polna tudi zaradi priljubljenega duhovnika Martina Goloba, ki se skupaj z Denisom Avdićem in drugimi Janezi podaja na odrske deske. Naš glasbeni oder bo zapolnila "ekscelenca" med glasbeniki, Magnifico in v akustični verziji se nadejamo najlepše božične balade In ko enkrat bom umrl. Neisha predstavlja novo pesem Ti nisi ti in napoveduej praznovanje velike obletnice svojega glasbenega ustvarjanja. Tjaša Platovšek je obiskala tradicionalno dobrodelno pletenje adventnih venčkov, Nina Klaut pa na ledu našla priložnost za Nedeljski odklop z Gregorjem Ravnikom. V rubriki Au, to je moja noga spoznamo Davida Prestorja, kralja med plesalci country plesa. Ne bo manjkalo kavbojskih škornjev in klobukov. Gledalce oddaje vabimo k sodelovanju v nagradni igri Zavarovalnice Sava. Če imate drzno ali zanimivo vprašanje za gostjo Vročega stola v naslednji oddaji - Mojco Fatur, ga zapišite pod objavo na Instagram ali Facebook profilu oddaje Nedeljsko popoldne ali na elektronski naslov: nedelja@rtvslo.si. Uredništvo bo izbralo najbolj domiselno vprašanje, voditelja pa ga bosta zastavila gostu oddaje. Vprašanje bo nagrajeno z bonom Zavarovalnice Sava.
Produkcijska hiša Zentropa in uveljavljeni danski režiser Thomas Vinterberg, ki je v sedemdelni seriji sodeloval tudi kot scenarist, so združili moči ter se lotili okoljske problematike in uničujočih posledic, ki pretijo človeštvu. Serijo so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu avgusta 2024. Danska v bližnji prihodnosti. Vodna gladina se nevarno dviga in vse prebivalce je treba izseliti. Ljudje se razkropijo na vse strani. Slovo od sorodnikov, znancev in doma je čustveno. Tisti, ki si to lahko privoščijo, odpotujejo v države, ki so precej podobne domovini. Drugi so odvisni od selitev, ki jih financira in organizira država, običajno v manj zanimive kraje. V takih razmerah spoznamo družino srednješolke Laure, ki spada med bolj privilegirane, in Eliasa, Laurine prve ljubezni, ki nima take sreče, zato se njune poti razidejo. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Produkcijska hiša Zentropa in uveljavljeni danski režiser Thomas Vinterberg, ki je v sedemdelni seriji sodeloval tudi kot scenarist, so združili moči ter se lotili okoljske problematike in uničujočih posledic, ki pretijo človeštvu. Serijo so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu avgusta 2024. Danska v bližnji prihodnosti. Vodna gladina se nevarno dviga in vse prebivalce je treba izseliti. Ljudje se razkropijo na vse strani. Slovo od sorodnikov, znancev in doma je čustveno. Tisti, ki si to lahko privoščijo, odpotujejo v države, ki so precej podobne domovini. Drugi so odvisni od selitev, ki jih financira in organizira država, običajno v manj zanimive kraje. V takih razmerah spoznamo družino srednješolke Laure, ki spada med bolj privilegirane, in Eliasa, Laurine prve ljubezni, ki nima take sreče, zato se njune poti razidejo. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Po slovenskih mestih se prižigajo lučke, po dnevnih sobah pa televizije, saj vsi čakajo na novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Koga na Evroviziji več ni, od kod so v Dubrovnik prišle smeti in zakaj se Zoki več ne smeji? Na terenu smo iskali vandale, ki na železniške proge postavljajo ovire, v Super hitu tedna pa nas prijetno zazibajo “Glupi nakupi”. Na sodišču bomo tokrat razpravljali o pravilni orientaciji toaletnega papirja, v telenovelo Palomar pa se spet vrača ameriški prvi par. Naša gostja bo nagrajena režiserka Sonja Prosenc, Jan Kriptenjak pa bo zapel o bolečini, saj je šele zdaj ugotovil, da “Kripto pada”!
Po slovenskih mestih se prižigajo lučke, po dnevnih sobah pa televizije, saj vsi čakajo na novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Koga na Evroviziji več ni, od kod so v Dubrovnik prišle smeti in zakaj se Zoki več ne smeji? Na terenu smo iskali vandale, ki na železniške proge postavljajo ovire, v Super hitu tedna pa nas prijetno zazibajo “Glupi nakupi”. Na sodišču bomo tokrat razpravljali o pravilni orientaciji toaletnega papirja, v telenovelo Palomar pa se spet vrača ameriški prvi par. Naša gostja bo nagrajena režiserka Sonja Prosenc, Jan Kriptenjak pa bo zapel o bolečini, saj je šele zdaj ugotovil, da “Kripto pada”!
Tokrat se bo izziva dvanajstih vprašanj v kvizu Joker lotil Žan Zupanc iz Ljubljane. Študiral je arhitekturo, veseli ga notranje oblikovanje, v življenju pa išče ravnotežje med vsakdanom in ustvarjalnostjo. Njegova največja življenjska želja je napisati serijo knjig, ki se dogajajo v domišljijskem svetu. Z zaročenko načrtujeta poroko, zato bi mu glavna nagrada pomenila korak bližje k uresničitvi skupnih sanj. Na poti do cilja mu bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih časov Luka Josipović. Vprašanje za dodatnega jokerja pa bo predstavila karizmatična in vedno elegantna Helena Blagne.
Tokrat se bo izziva dvanajstih vprašanj v kvizu Joker lotil Žan Zupanc iz Ljubljane. Študiral je arhitekturo, veseli ga notranje oblikovanje, v življenju pa išče ravnotežje med vsakdanom in ustvarjalnostjo. Njegova največja življenjska želja je napisati serijo knjig, ki se dogajajo v domišljijskem svetu. Z zaročenko načrtujeta poroko, zato bi mu glavna nagrada pomenila korak bližje k uresničitvi skupnih sanj. Na poti do cilja mu bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih časov Luka Josipović. Vprašanje za dodatnega jokerja pa bo predstavila karizmatična in vedno elegantna Helena Blagne.
Po zaslugi Ravbarjeve, kuharice v gostiln Pr'Vovk, se Maja znova znajde v konfliktu z Ireno. Tudi doma situacija ni najbolj prijetna, ko Olga vidi posnetek Majinega kavbojskega plesa. Nedolžna zabava povzroči skrbi tudi malemu Jaku.
Po zaslugi Ravbarjeve, kuharice v gostiln Pr'Vovk, se Maja znova znajde v konfliktu z Ireno. Tudi doma situacija ni najbolj prijetna, ko Olga vidi posnetek Majinega kavbojskega plesa. Nedolžna zabava povzroči skrbi tudi malemu Jaku.
Marina Abramović je multimedijska umetnica, pionirka performansa svetovne slave. V svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Srbski dokumentarni portret, v katerem nas v prvoosebni pripovedi skozi svoje življenje vodi umetnica sama in v katerem se podobe sedanjosti prepletajo z arhivskimi posnetki, je nastal ob zadnji postaji umetničine vseevropske turneje z retrospektivno razstavo Čistilci – ta se je zgodila v njenem rodnem Beogradu. Posebej ganljiv trenutek nam film ponudi, ko se Abramovićevi po več desetletjih le odprejo vrata stanovanja njene mladosti. HOMECOMING - MARINA ABRAMOVIC AND HER CHILDREN / Srbija / 2020 / Režija: Boris Miljković
Marina Abramović je multimedijska umetnica, pionirka performansa svetovne slave. V svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Srbski dokumentarni portret, v katerem nas v prvoosebni pripovedi skozi svoje življenje vodi umetnica sama in v katerem se podobe sedanjosti prepletajo z arhivskimi posnetki, je nastal ob zadnji postaji umetničine vseevropske turneje z retrospektivno razstavo Čistilci – ta se je zgodila v njenem rodnem Beogradu. Posebej ganljiv trenutek nam film ponudi, ko se Abramovićevi po več desetletjih le odprejo vrata stanovanja njene mladosti. HOMECOMING - MARINA ABRAMOVIC AND HER CHILDREN / Srbija / 2020 / Režija: Boris Miljković
V Komendi stoji manjša, a izjemno domiselno zasnovana družinska hiša, ki jo je načrtovala lastnica sama. Na 140 kvadratnih metrih je arhitektka ustvarila svetel in zračen dom skoraj brez hodnikov, s premišljenimi detajli in navdihujočo zgodbo. Lahko v manjšem stanovanju res dihamo s polnimi pljuči? No, našli smo stanovanje, ki je dokaz, da manj resnično pomeni več – predvsem zaradi pametno zasnovanega tlorisa. Stanovanje je prenovljeno, v njem pa igrata posebno vlogo omara, ki prostor hkrati deli in povezuje, odpira in osvetljuje, ter krožni promet. Ko arhitekt ni omejen s funkcijo, standardnimi rešitvami ali celo obliko prostora, se oblikovanje spremeni v ustvarjalno igro. Takrat lahko prevrača obstoječe dogme, na novo premisli procese in poišče svež, izviren pristop. Prav takšna priložnost se je ponudila arhitektki, ko je dobila sanjsko nalogo: celotno mansardo preoblikovati v družabni prostor.
V Komendi stoji manjša, a izjemno domiselno zasnovana družinska hiša, ki jo je načrtovala lastnica sama. Na 140 kvadratnih metrih je arhitektka ustvarila svetel in zračen dom skoraj brez hodnikov, s premišljenimi detajli in navdihujočo zgodbo. Lahko v manjšem stanovanju res dihamo s polnimi pljuči? No, našli smo stanovanje, ki je dokaz, da manj resnično pomeni več – predvsem zaradi pametno zasnovanega tlorisa. Stanovanje je prenovljeno, v njem pa igrata posebno vlogo omara, ki prostor hkrati deli in povezuje, odpira in osvetljuje, ter krožni promet. Ko arhitekt ni omejen s funkcijo, standardnimi rešitvami ali celo obliko prostora, se oblikovanje spremeni v ustvarjalno igro. Takrat lahko prevrača obstoječe dogme, na novo premisli procese in poišče svež, izviren pristop. Prav takšna priložnost se je ponudila arhitektki, ko je dobila sanjsko nalogo: celotno mansardo preoblikovati v družabni prostor.
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Se vam kdaj zdi kdo zelo privlačen? Kako se pri tem počutite? Kako privlačni pa se zdite sami sebi? Če si kdaj zastavljate takšna in podobna vprašanja, bo tokratna epizoda Osvežilne fronte prava za vas. Tema bo namreč privlačnost. Dojenčka bosta razmišljala, zakaj se jima zdi Maja iz Žabic tako zelo privlačna, Bor bo v Žličkanju razkril svoje tehnike osvajanja, frizer Miki in Bobi pa bosta ugotavljala ali ljubezenski klišeji res držijo.
Se vam kdaj zdi kdo zelo privlačen? Kako se pri tem počutite? Kako privlačni pa se zdite sami sebi? Če si kdaj zastavljate takšna in podobna vprašanja, bo tokratna epizoda Osvežilne fronte prava za vas. Tema bo namreč privlačnost. Dojenčka bosta razmišljala, zakaj se jima zdi Maja iz Žabic tako zelo privlačna, Bor bo v Žličkanju razkril svoje tehnike osvajanja, frizer Miki in Bobi pa bosta ugotavljala ali ljubezenski klišeji res držijo.
V 3. oddaji se v kvizu pomerijo Daša, Peter Pavel in Filip iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka (rumeni) ter Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava – podružnica Pragersko (vijolični). Na spletu poskrbijo za varnost in ne pošiljajo neprimernih vsebin, prepogibanje listov jim gre dobro od rok, veselijo se jurjevanja, v novi rubriki se poigrajo z lončki in balončki, v labirintu pa srečajo gornika in govornika. Napeto je vse do konca, ko o zmagi odloči le ena točka. Kdo pa se razveseli 2. kroga v Hitrih lončkih, fantje Kristian in dva Erika iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali dekleta Neža, Ema in Pija iz OŠ Gustava Šiliha Velenje, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 3. oddaji se v kvizu pomerijo Daša, Peter Pavel in Filip iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka (rumeni) ter Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava – podružnica Pragersko (vijolični). Na spletu poskrbijo za varnost in ne pošiljajo neprimernih vsebin, prepogibanje listov jim gre dobro od rok, veselijo se jurjevanja, v novi rubriki se poigrajo z lončki in balončki, v labirintu pa srečajo gornika in govornika. Napeto je vse do konca, ko o zmagi odloči le ena točka. Kdo pa se razveseli 2. kroga v Hitrih lončkih, fantje Kristian in dva Erika iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali dekleta Neža, Ema in Pija iz OŠ Gustava Šiliha Velenje, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V nabiralniku se je znašlo nekaj čudnega – pismo s čudnimi črkami, čudnimi znaki in zagotovo tudi s čudno vsebino. Videti je, kot da bi bilo iz Kitajske … a poznamo kakšnega Kitajca? Kaj pa, če je grozilno pismo?! Khaleesi Luna in Ela se odločita, da gresta kar k strokovnjakom za azijske jezike in zadevo dodobra raziščeta. Tudi Aljaž in Jaka sta na terenu – raziskujeta karate, Martin in Tara pa, kaj so mange. In vedno bolj se kaže, da je bilo pismo res namenjeno Firbcologom, nosi pa prav posebno sporočilo.
V nabiralniku se je znašlo nekaj čudnega – pismo s čudnimi črkami, čudnimi znaki in zagotovo tudi s čudno vsebino. Videti je, kot da bi bilo iz Kitajske … a poznamo kakšnega Kitajca? Kaj pa, če je grozilno pismo?! Khaleesi Luna in Ela se odločita, da gresta kar k strokovnjakom za azijske jezike in zadevo dodobra raziščeta. Tudi Aljaž in Jaka sta na terenu – raziskujeta karate, Martin in Tara pa, kaj so mange. In vedno bolj se kaže, da je bilo pismo res namenjeno Firbcologom, nosi pa prav posebno sporočilo.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
V uredništvo smo prejeli več pretresljivih posnetkov izživljanja nad onemoglimi, tudi dementnimi ljudmi v domu za starejše. Posnetki kažejo na dolgotrajno sprevrženo ravnanje nekaj zaposlenih s tamkajšnjimi stanovalci.
V uredništvo smo prejeli več pretresljivih posnetkov izživljanja nad onemoglimi, tudi dementnimi ljudmi v domu za starejše. Posnetki kažejo na dolgotrajno sprevrženo ravnanje nekaj zaposlenih s tamkajšnjimi stanovalci.
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Večina voznikov iz republik nekdanje Jugoslavije mora za pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja vnovič opravljati praktični del vozniškega izpita. Koalicija predlaga ukinitev te zakonske obveze, opozicija ji nasprotuje, strokovna javnost pa bi se tega področja lotila na strokoven in predvsem nepolitičen način. Med gostovanjem v Ljubljani smo se pogovarjali s Kristino Kuzmič. Hrvatico, ki je med vojno z družino odšla živet v ZDA. Tam je po težkih življenjskih preizkušnjah postala izjemno priljubljena vlogerka in pisateljica, ki ljudem svetuje. Njeni videi o starševstvu imajo tudi do milijarde ogledov.
Večina voznikov iz republik nekdanje Jugoslavije mora za pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja vnovič opravljati praktični del vozniškega izpita. Koalicija predlaga ukinitev te zakonske obveze, opozicija ji nasprotuje, strokovna javnost pa bi se tega področja lotila na strokoven in predvsem nepolitičen način. Med gostovanjem v Ljubljani smo se pogovarjali s Kristino Kuzmič. Hrvatico, ki je med vojno z družino odšla živet v ZDA. Tam je po težkih življenjskih preizkušnjah postala izjemno priljubljena vlogerka in pisateljica, ki ljudem svetuje. Njeni videi o starševstvu imajo tudi do milijarde ogledov.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Sosednja Madžarska zimo začenja z vročo predvolilno kampanjo. Se bo aprila končala vladavina Viktorja Orbana, ki se je v zgodovino Madžarske že zapisal kot predsednik vlade z največ mandati? Orbanov tekmec Peter Magyar obljublja vrnitev k skupnim evropskim vrednotam. O Madžarski, razpeti med Moskvo, Brusljem in Washingtonom, v oddaji Globus.
Sosednja Madžarska zimo začenja z vročo predvolilno kampanjo. Se bo aprila končala vladavina Viktorja Orbana, ki se je v zgodovino Madžarske že zapisal kot predsednik vlade z največ mandati? Orbanov tekmec Peter Magyar obljublja vrnitev k skupnim evropskim vrednotam. O Madžarski, razpeti med Moskvo, Brusljem in Washingtonom, v oddaji Globus.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Ena od posebnosti, ki jo Bled ponuja obiskovalcem, je vožnja s kočijo. Ta nekoč sicer običajni način lokalnega prevoza se je ohranil kot odsev časa v od nekdaj prestižni turistični veljavi Bleda. In blejski fijakarji, ki to obrt dedujejo, so živa vez preteklosti s sedanjostjo. Noemi Israel je tržaška umetnica, zaljubljena v mačke. Ta bitja so njeni življenjski spremljevalci in najljubši motiv njenih del – slik, fotografij, miniatur. Komplet tarot kart je želela posvetiti mačkam, ker so predvsem v srednjem veku te ljubke živali zlorabljali in jih imeli za hudičeve zaveznice. Ime Mezőhegyes je že dve stoletji neločljivo povezano s konji in konjerejo. Cesarsko-kraljevo žrebčarno je ustanovil cesar Jožef II. To je bila prva državna kobilarna na Madžarskem in tudi v celotni monarhiji. Danes deluje kot vzorčna kmetija, kmetijskim proizvajalcem predstavlja rešitve, ki so izjemne ne samo v državi, ampak tudi v Evropi. V letošnjem letu svet obeležuje 80-letnico konca druge svetovne vojne. Milijoni žrtev v bitkah, taboriščih in zaporih so opomin človeštvu. V spomin na svetlo človečnost v temi vojne pa slovenski muzeji vzdržujejo in javnosti predstavljajo še redke originalne partizanske bolnice sredi globokih gozdov, ki so ohranile pri življenju tisoče ljudi. Konec 19. stoletja je eden od frankovskih proizvajalcev sploščil bakreno žico in z njo okrasil božično drevo. Tako je prva industrijsko izdelana božična lameta ali girlanda začela svoj zmagoslavni pohod po svetu, proizvajalci na Srednjem Frankovskem pa so postali prvi mednarodni dekoraterji božičnih dreves.
Ena od posebnosti, ki jo Bled ponuja obiskovalcem, je vožnja s kočijo. Ta nekoč sicer običajni način lokalnega prevoza se je ohranil kot odsev časa v od nekdaj prestižni turistični veljavi Bleda. In blejski fijakarji, ki to obrt dedujejo, so živa vez preteklosti s sedanjostjo. Noemi Israel je tržaška umetnica, zaljubljena v mačke. Ta bitja so njeni življenjski spremljevalci in najljubši motiv njenih del – slik, fotografij, miniatur. Komplet tarot kart je želela posvetiti mačkam, ker so predvsem v srednjem veku te ljubke živali zlorabljali in jih imeli za hudičeve zaveznice. Ime Mezőhegyes je že dve stoletji neločljivo povezano s konji in konjerejo. Cesarsko-kraljevo žrebčarno je ustanovil cesar Jožef II. To je bila prva državna kobilarna na Madžarskem in tudi v celotni monarhiji. Danes deluje kot vzorčna kmetija, kmetijskim proizvajalcem predstavlja rešitve, ki so izjemne ne samo v državi, ampak tudi v Evropi. V letošnjem letu svet obeležuje 80-letnico konca druge svetovne vojne. Milijoni žrtev v bitkah, taboriščih in zaporih so opomin človeštvu. V spomin na svetlo človečnost v temi vojne pa slovenski muzeji vzdržujejo in javnosti predstavljajo še redke originalne partizanske bolnice sredi globokih gozdov, ki so ohranile pri življenju tisoče ljudi. Konec 19. stoletja je eden od frankovskih proizvajalcev sploščil bakreno žico in z njo okrasil božično drevo. Tako je prva industrijsko izdelana božična lameta ali girlanda začela svoj zmagoslavni pohod po svetu, proizvajalci na Srednjem Frankovskem pa so postali prvi mednarodni dekoraterji božičnih dreves.
Spremljali smo 36. Ljubljanski filmski festival – Liffe. Predstavili bomo vrhunce festivala, odmevne premiere slovenskih filmov, najboljše filme po izboru mednarodne žirije in obiskovalcev ter pogovore z zanimivimi gosti, ki so obiskali festival. Ob začetku 41. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču bo v studiu naš gost Jaka Gerčar, predstavnik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki nam bo predstavil letošnje sejemsko dogajanje, državo v fokusu in mesto v gosteh ter dogodke, ki jih ne smemo zamuditi. Ljubljana v teh dneh gosti enega od najvplivnejših ustvarjalcev svetovne avantgarde – japonskega umetnika Yoshia Nakajimo, pionirja hepeninga in enega od ključnih akterjev tokijske umetniške scene v 60. letih. Obiskali smo ga v Galeriji Vžigalica, kjer je z izvirnim performansom odprl razstavo Umetnost je vedno naslednja možnost. Ta prinaša pogled v več kot sedemdeset let dolgo izjemno kariero. V SNG-ju Opera in balet Ljubljana pa smo si ogledali premiero baleta, ki je nastal po romanu Slika Doriana Graya Oscarja Wildea. Prvo baletno premiero v novi sezoni podpisuje irska plesalka in koreografinja Marguerite Donlon.
Spremljali smo 36. Ljubljanski filmski festival – Liffe. Predstavili bomo vrhunce festivala, odmevne premiere slovenskih filmov, najboljše filme po izboru mednarodne žirije in obiskovalcev ter pogovore z zanimivimi gosti, ki so obiskali festival. Ob začetku 41. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču bo v studiu naš gost Jaka Gerčar, predstavnik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki nam bo predstavil letošnje sejemsko dogajanje, državo v fokusu in mesto v gosteh ter dogodke, ki jih ne smemo zamuditi. Ljubljana v teh dneh gosti enega od najvplivnejših ustvarjalcev svetovne avantgarde – japonskega umetnika Yoshia Nakajimo, pionirja hepeninga in enega od ključnih akterjev tokijske umetniške scene v 60. letih. Obiskali smo ga v Galeriji Vžigalica, kjer je z izvirnim performansom odprl razstavo Umetnost je vedno naslednja možnost. Ta prinaša pogled v več kot sedemdeset let dolgo izjemno kariero. V SNG-ju Opera in balet Ljubljana pa smo si ogledali premiero baleta, ki je nastal po romanu Slika Doriana Graya Oscarja Wildea. Prvo baletno premiero v novi sezoni podpisuje irska plesalka in koreografinja Marguerite Donlon.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
Gostji bosta ženi izjemnih športnikov Primoža Rogliča in Petra Prevca - Lora Roglič Klinc in Mina Prevc. Lora in Mina sta mnogo več kot “ženi znanih in oboževanih mož”. Sta partnerki, mami, zaupnici, podjetnici, ustvarjalki. In predvsem – čudoviti ženski, ki vsaka na svoj način kažeta, da je resnična moč v srcu. Z Bernardo Žarn se bodo pogovarjale o tem, kaj pomeni biti ob človeku, ki ga dobesedno občuduje svet – in ga hkrati poznati takšnega, kot ga ne pozna nihče drug, o družini, o ravnotežju med javnim in zasebnim, in o tem, kje obe črpata moč tudi takrat, ko se zdi, da jo drugi izgubljajo.
Gostji bosta ženi izjemnih športnikov Primoža Rogliča in Petra Prevca - Lora Roglič Klinc in Mina Prevc. Lora in Mina sta mnogo več kot “ženi znanih in oboževanih mož”. Sta partnerki, mami, zaupnici, podjetnici, ustvarjalki. In predvsem – čudoviti ženski, ki vsaka na svoj način kažeta, da je resnična moč v srcu. Z Bernardo Žarn se bodo pogovarjale o tem, kaj pomeni biti ob človeku, ki ga dobesedno občuduje svet – in ga hkrati poznati takšnega, kot ga ne pozna nihče drug, o družini, o ravnotežju med javnim in zasebnim, in o tem, kje obe črpata moč tudi takrat, ko se zdi, da jo drugi izgubljajo.
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov.
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov.
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Čeprav sta Maja in Irena prvič združili moči, pa vendar dan ne poteka po načrtih. Na vratih Majine ambulante se pojavi mlada mamica z otrokom. Maja posumi na zelo nalezljivo bolezen in poskrbi, da ne pride do potencialnega širjenja okužbe. Majino potezo Irena obrne v svoj prid in ženski se ponovno znajdeta na nasprotnih straneh.
Čeprav sta Maja in Irena prvič združili moči, pa vendar dan ne poteka po načrtih. Na vratih Majine ambulante se pojavi mlada mamica z otrokom. Maja posumi na zelo nalezljivo bolezen in poskrbi, da ne pride do potencialnega širjenja okužbe. Majino potezo Irena obrne v svoj prid in ženski se ponovno znajdeta na nasprotnih straneh.
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas
Z nami bo poseben gost, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka - izjemen ustvarjalec razvedrilnega programa TV Slovenija - g. Dušan Hren. Čestitke mu bo namenil tudi urednik uredništva Razvedrilnega programa TV Slovenija, Mario Galunič Voditeljema se pridružita navihani dami in igralki v komediji Šminka in sekirca, Rebeka Dremelj in Gorka Berden. Alex Volasko v zadnjem obdobju doživlja svojo glasbo kot ognjemet in predstavlja skladbo Ognjemet. Tjaša Platovšek je obiskala koncert ob 30. letnici glasbenega delovanja legende slovenskega pop rocka, Vilija Resnika. Katja Stojnić v Rožnati dolini predstavlja mlado damo, gluho študentko Špelo Rotar in preverja kakšno je njeno življenje v tišini. V rubriki Au, to je moja noga bo z gostoma Gordano Grandošek Whiddon in Trentom Whiddonom divje v ritmu jivea. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Martina Goloba, mladega duhovnika, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bona DOM za nepremičninsko ali avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov, izbere uredništvo.
Z nami bo poseben gost, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka - izjemen ustvarjalec razvedrilnega programa TV Slovenija - g. Dušan Hren. Čestitke mu bo namenil tudi urednik uredništva Razvedrilnega programa TV Slovenija, Mario Galunič Voditeljema se pridružita navihani dami in igralki v komediji Šminka in sekirca, Rebeka Dremelj in Gorka Berden. Alex Volasko v zadnjem obdobju doživlja svojo glasbo kot ognjemet in predstavlja skladbo Ognjemet. Tjaša Platovšek je obiskala koncert ob 30. letnici glasbenega delovanja legende slovenskega pop rocka, Vilija Resnika. Katja Stojnić v Rožnati dolini predstavlja mlado damo, gluho študentko Špelo Rotar in preverja kakšno je njeno življenje v tišini. V rubriki Au, to je moja noga bo z gostoma Gordano Grandošek Whiddon in Trentom Whiddonom divje v ritmu jivea. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Martina Goloba, mladega duhovnika, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bona DOM za nepremičninsko ali avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov, izbere uredništvo.
Novembra se mogoče res ne da delati, definitivno pa se da … gledati, zato kar lepo ostanite na kavču in si oglejte novi Kaj dogaja? Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
Novembra se mogoče res ne da delati, definitivno pa se da … gledati, zato kar lepo ostanite na kavču in si oglejte novi Kaj dogaja? Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.