Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
Kakšne zgodbe, aktualne za današnji čas, skriva prenovljeni Vojaški muzej v Vipavi? Zakaj v sežanski kleti teranu vrtijo japonsko glasbo? Kaj vse skriva podzemlje Rudnika Sitarjevec, ki je bil njega dni med največjimi in najbolj bogatimi rudnimi nahajališči pri nas?
Kakšne zgodbe, aktualne za današnji čas, skriva prenovljeni Vojaški muzej v Vipavi? Zakaj v sežanski kleti teranu vrtijo japonsko glasbo? Kaj vse skriva podzemlje Rudnika Sitarjevec, ki je bil njega dni med največjimi in najbolj bogatimi rudnimi nahajališči pri nas?
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 24. aprila 2026 ob 20. uri v Brežicah. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je državno proslavo zasnoval kot glasbeno-scensko uprizoritev po njegovem mnenju premalo znanih zgodovinskih dejstev. Prireditev bo tako tematsko osvetlila pretresljive zgodbe o izgonu okoli 45.000 ali 83 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo ter spontan odpor nemočnih in šibkih, ki je kljub smrtonosnemu terorju nemških okupacijskih sil prerasel v organiziran partizanski odpor in pripeljal do obsežnega osvobojenega ozemlja; pripovedovala bo o tem, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu človek pripada. S tem naj bi jasno pričala, da je domoljubje v izvornem pomenu nad svetovnim nazorom in političnim prepričanjem. Slavnostna govornica bo predsednica države Nataša Pirc Musar.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 24. aprila 2026 ob 20. uri v Brežicah. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je državno proslavo zasnoval kot glasbeno-scensko uprizoritev po njegovem mnenju premalo znanih zgodovinskih dejstev. Prireditev bo tako tematsko osvetlila pretresljive zgodbe o izgonu okoli 45.000 ali 83 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo ter spontan odpor nemočnih in šibkih, ki je kljub smrtonosnemu terorju nemških okupacijskih sil prerasel v organiziran partizanski odpor in pripeljal do obsežnega osvobojenega ozemlja; pripovedovala bo o tem, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu človek pripada. S tem naj bi jasno pričala, da je domoljubje v izvornem pomenu nad svetovnim nazorom in političnim prepričanjem. Slavnostna govornica bo predsednica države Nataša Pirc Musar.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Črna komedija o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo. Nemška trgovska veriga namerava postaviti nakupovalno središče na kraju, kjer stoji spomenik partizanskemu junaku. Tu pa se stvari zapletejo. Herojev sin France se temu upre in pripravi spektakularen sprejem za predstavnico Nemcev, čeprav je Grkinja. Med reprizo že davno preživete igre partizani proti Nemcem si Francetova hči Vida z možem Tonijem prizadeva spočeti otroka. V obračunu z nekdanjim okupatorjem pride na dan šokantna družinska skrivnost.
Črna komedija o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo. Nemška trgovska veriga namerava postaviti nakupovalno središče na kraju, kjer stoji spomenik partizanskemu junaku. Tu pa se stvari zapletejo. Herojev sin France se temu upre in pripravi spektakularen sprejem za predstavnico Nemcev, čeprav je Grkinja. Med reprizo že davno preživete igre partizani proti Nemcem si Francetova hči Vida z možem Tonijem prizadeva spočeti otroka. V obračunu z nekdanjim okupatorjem pride na dan šokantna družinska skrivnost.
Komedija in drama. Po tragični ženini nesreči se skuša Matt, potomec havajske kraljeve družine, znova zbližati z odtujenima hčerkama. Matt je povsem običajen in človeških napak poln družinski mož in oče, ki se skuša prebiti skozi svet norosti, grenko-sladkih čustev in nepredvidljivih zapletov … Film je prejel Oscarja za najboljši prirejeni scenarij in dva zlata globusa. THE DESENDANTS / ZDA / 2011 Režija: Alexander Payne / Scenarij: Alexander Payne, Nat Faxon, Jim Rash Igrajo: George Clooney, Shailene Woodley, Amara Miller, Matthew Lillard, Beau Bridges…
Komedija in drama. Po tragični ženini nesreči se skuša Matt, potomec havajske kraljeve družine, znova zbližati z odtujenima hčerkama. Matt je povsem običajen in človeških napak poln družinski mož in oče, ki se skuša prebiti skozi svet norosti, grenko-sladkih čustev in nepredvidljivih zapletov … Film je prejel Oscarja za najboljši prirejeni scenarij in dva zlata globusa. THE DESENDANTS / ZDA / 2011 Režija: Alexander Payne / Scenarij: Alexander Payne, Nat Faxon, Jim Rash Igrajo: George Clooney, Shailene Woodley, Amara Miller, Matthew Lillard, Beau Bridges…
Kraška vas Vrtača med obema vojna pripada italijanski oblasti, a njeni domačini se složno upirajo poitalijančevanju. Vaško življenje dodobra razburka prihod razigrane Hedvike iz Milana, ki sproži vrsto ljubezenskih zapletov, sporov in nesporazumov. Vdovec Štefuc, ki je bil poročen dvakrat, s sestrama, s katerima ima po dva otroka, bi rad poročil še tretjo sestro – a je ta že obljubljena drugemu. Vaščani zdravorazumsko razrešijo zmešnjavo: s Štefucem naj se poroči Hedvika. Lahkotna romantična komedija v režiji enega naših največjih filmskih režiserjev je bila posneta v vasi Podnanos. Bila je digitalno obnovljena in kot takšna prvič prikazana leta 2021. Z digitalno obnovo so očistili in izboljšali sliko ter zvok, klasiko pa ohranili za prihodnje generacije. Izvirni naslov: TISTEGA LEPEGA DNE / Slovenski film, 1962 / Režija: France Štiglic / Scenarij: Andrej Hieng in France Štiglic po noveli Cirila Kosmača / Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman, Silva Danilova, Metka Bučar, Zlatko Šugman
Kraška vas Vrtača med obema vojna pripada italijanski oblasti, a njeni domačini se složno upirajo poitalijančevanju. Vaško življenje dodobra razburka prihod razigrane Hedvike iz Milana, ki sproži vrsto ljubezenskih zapletov, sporov in nesporazumov. Vdovec Štefuc, ki je bil poročen dvakrat, s sestrama, s katerima ima po dva otroka, bi rad poročil še tretjo sestro – a je ta že obljubljena drugemu. Vaščani zdravorazumsko razrešijo zmešnjavo: s Štefucem naj se poroči Hedvika. Lahkotna romantična komedija v režiji enega naših največjih filmskih režiserjev je bila posneta v vasi Podnanos. Bila je digitalno obnovljena in kot takšna prvič prikazana leta 2021. Z digitalno obnovo so očistili in izboljšali sliko ter zvok, klasiko pa ohranili za prihodnje generacije. Izvirni naslov: TISTEGA LEPEGA DNE / Slovenski film, 1962 / Režija: France Štiglic / Scenarij: Andrej Hieng in France Štiglic po noveli Cirila Kosmača / Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman, Silva Danilova, Metka Bučar, Zlatko Šugman
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji.
Po novoletnih in predvolilnih darilih v državni blagajni zeva luknja. Ali novo vlado čaka varčevanje? Je davčna razbremenitev, ki jo predlaga tako imenovani tretji politični steber, sploh mogoča? Sindikati že opominjajo na množične proteste izpred 13 let.
Po novoletnih in predvolilnih darilih v državni blagajni zeva luknja. Ali novo vlado čaka varčevanje? Je davčna razbremenitev, ki jo predlaga tako imenovani tretji politični steber, sploh mogoča? Sindikati že opominjajo na množične proteste izpred 13 let.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Drama. Mamin sin se poškoduje s skirojem in pade v komo. Mama Thelma najde sinov dnevnik, v katerem se je pred nesrečo zaobljubil, da bo v življenju naredil 10 najpomembnejših stvari pred koncem sveta… Thelma se ne sprijazni s sinovim stanjem in hoče, da se vrne nazaj v življenje; namesto njega začne izpolnjevati zapise iz seznama, po vrsti, enega za drugim … Upa in si srčno želi, da bi njen sin uvidel, kako je življenje lepo in da se mora vrniti nazaj… LA CHAMBRE DES MERVEILLES / BOOK OF WONDERS / FRA / 2023 Režija: Lisa Azuelos / Scenarij: Juliette Sales, Julien Sandrel, po istoimenskem romanu Fabiena Suareza / Igrajo: Alexandra Lamy, Muriel Robin, Hugo Questel, Xavier Lacaille, Martine Schambacher, Hiroki Hasegawa, Eyed Meguedmini, Carima Amarouche, Eye Haïdara in drugi …
Drama. Mamin sin se poškoduje s skirojem in pade v komo. Mama Thelma najde sinov dnevnik, v katerem se je pred nesrečo zaobljubil, da bo v življenju naredil 10 najpomembnejših stvari pred koncem sveta… Thelma se ne sprijazni s sinovim stanjem in hoče, da se vrne nazaj v življenje; namesto njega začne izpolnjevati zapise iz seznama, po vrsti, enega za drugim … Upa in si srčno želi, da bi njen sin uvidel, kako je življenje lepo in da se mora vrniti nazaj… LA CHAMBRE DES MERVEILLES / BOOK OF WONDERS / FRA / 2023 Režija: Lisa Azuelos / Scenarij: Juliette Sales, Julien Sandrel, po istoimenskem romanu Fabiena Suareza / Igrajo: Alexandra Lamy, Muriel Robin, Hugo Questel, Xavier Lacaille, Martine Schambacher, Hiroki Hasegawa, Eyed Meguedmini, Carima Amarouche, Eye Haïdara in drugi …
Konflikti ob Perzijskem zalivu so že povzročili dvig cene goriva, kar vpliva tudi na letalski promet in zmanjšuje število potovanj v smeri Bližnjega vzhoda. Kaj to pomeni za evropska letališča in turistična mesta? Bodo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu staro celino preplavile množice turistov?
Konflikti ob Perzijskem zalivu so že povzročili dvig cene goriva, kar vpliva tudi na letalski promet in zmanjšuje število potovanj v smeri Bližnjega vzhoda. Kaj to pomeni za evropska letališča in turistična mesta? Bodo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu staro celino preplavile množice turistov?
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Glej po svoje in si naloži brezplačno aplikacijo RTV 365!
Glej po svoje in si naloži brezplačno aplikacijo RTV 365!
Na RTV 365 najdete veliko kakovostnih in razvedrilnih vsebin!
Na RTV 365 najdete veliko kakovostnih in razvedrilnih vsebin!
April velja za mesec knjige. Začne se že z mednarodnim dnevom knjig za otroke, ki ga praznujemo 2. aprila, in nadaljuje s svetovnim dnevom knjige 23. aprila. V tem mesecu šolarji zaključujejo bralno značko, poteka pa tudi mednarodni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Kljub vsem projektom in spodbudam pa bralna pismenost otrok upada. Skoraj četrtina otrok je v zadnji raziskavi bralne pismenosti med četrtošolci poročala, da branja ne mara. Tudi zato številni strokovnjaki opozarjajo predvsem na pomen branja doma že v najzgodnejšem otroštvu. Kako pomembno je torej branje z otroki ter kako jih lahko motiviramo in spodbujamo k branju? V studiu nas bo obiskal Miran Zupanič, režiser dveh dokumentarnih filmov, ki sta trenutno na ogled v kinematografih, eden pri nas, drugi pa nekaj let po premieri še v Italiji. Novejši film Gora Rocka predstavlja izjemno povezano skupnost prostovoljcev, ki vsako leto pripravi dobrodelni glasbeni festival. V Italiji pa trenutno vlada veliko zanimanje za film Sarajevo safari, ki obravnava grozljivo streljanje na ljudi za zabavo. Tudi zaradi filma so se v Italiji začele številne preiskave. V Narodni galeriji smo si ogledali razstavo Tone Kralj – vizionarski mistik. Gre za enega najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. V sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac so na ogled redko predstavljena dela tega vsestranskega ustvarjalca, znanega tako po ilustracijah Levstikovega Martina Krpana kot po poslikavah v številnih primorskih cerkvah, s katerimi je izrazil oster odpor do totalitarnih režimov. Katarina Stegnar in Primož Bezjak sta se pred odprtjem razstave Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović v Grčiji udeležila petdnevne delavnice, ki poteka pod okriljem inštituta Marina Abramović, namenjene fizični in psihični pripravi na izvedbo performansov, ki sta jih v sedemdesetih in osemdesetih letih na različnih lokacijah izvajala Ulay in Marina. Skozi post, tišino in ekstremne vaje vzdržljivosti sta igralca preizkušala meje telesa in uma ter gradila medsebojno zaupanje. V petih mesecih sta v Cukrarni večkrat izvedla pet različnih performansov. Kako sta doživela izčrpavajoč proces in kaj sta občutila med izvedbo pred občinstvom? Kako sta se spopadla z najradikalnejšimi performansi in kaj takšna izkušnja pusti v človeku?
April velja za mesec knjige. Začne se že z mednarodnim dnevom knjig za otroke, ki ga praznujemo 2. aprila, in nadaljuje s svetovnim dnevom knjige 23. aprila. V tem mesecu šolarji zaključujejo bralno značko, poteka pa tudi mednarodni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Kljub vsem projektom in spodbudam pa bralna pismenost otrok upada. Skoraj četrtina otrok je v zadnji raziskavi bralne pismenosti med četrtošolci poročala, da branja ne mara. Tudi zato številni strokovnjaki opozarjajo predvsem na pomen branja doma že v najzgodnejšem otroštvu. Kako pomembno je torej branje z otroki ter kako jih lahko motiviramo in spodbujamo k branju? V studiu nas bo obiskal Miran Zupanič, režiser dveh dokumentarnih filmov, ki sta trenutno na ogled v kinematografih, eden pri nas, drugi pa nekaj let po premieri še v Italiji. Novejši film Gora Rocka predstavlja izjemno povezano skupnost prostovoljcev, ki vsako leto pripravi dobrodelni glasbeni festival. V Italiji pa trenutno vlada veliko zanimanje za film Sarajevo safari, ki obravnava grozljivo streljanje na ljudi za zabavo. Tudi zaradi filma so se v Italiji začele številne preiskave. V Narodni galeriji smo si ogledali razstavo Tone Kralj – vizionarski mistik. Gre za enega najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. V sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac so na ogled redko predstavljena dela tega vsestranskega ustvarjalca, znanega tako po ilustracijah Levstikovega Martina Krpana kot po poslikavah v številnih primorskih cerkvah, s katerimi je izrazil oster odpor do totalitarnih režimov. Katarina Stegnar in Primož Bezjak sta se pred odprtjem razstave Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović v Grčiji udeležila petdnevne delavnice, ki poteka pod okriljem inštituta Marina Abramović, namenjene fizični in psihični pripravi na izvedbo performansov, ki sta jih v sedemdesetih in osemdesetih letih na različnih lokacijah izvajala Ulay in Marina. Skozi post, tišino in ekstremne vaje vzdržljivosti sta igralca preizkušala meje telesa in uma ter gradila medsebojno zaupanje. V petih mesecih sta v Cukrarni večkrat izvedla pet različnih performansov. Kako sta doživela izčrpavajoč proces in kaj sta občutila med izvedbo pred občinstvom? Kako sta se spopadla z najradikalnejšimi performansi in kaj takšna izkušnja pusti v človeku?
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Zgodba o veliki ljubezni, ki je skoraj ogrozila norveško monarhijo. Leta 1959 se Harald, 23-letni norveški prestolonaslednik, in Sonja, ki dela v družinski trgovini z oblačili, srečata na zabavi in zaljubita, a zvezo pred javnostjo skrivata. Sonjina mama je Haralda lepo sprejela, nasprotno pa kralj Olav noče o Sonji slišati nič, čeprav o mladem paru pišejo že vsi časopisi. Harald je razpet med brezkompromisnim očetom in Sonjo, ki po devetih letih zveze želi vedeti, ali je pred njima skupna prihodnost. Po dolgotrajnem oklevanju Harald očetu vendarle postavi ultimat. Olav, ki še vedno ni prebolel smrti ljubljene soproge Märthe, vendarle popusti. A ker ne želi ogroziti monarhije, za soglasje glede poroke Haralda in Sonje prosi tudi takratni politični vrh. HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Zgodba o veliki ljubezni, ki je skoraj ogrozila norveško monarhijo. Leta 1959 se Harald, 23-letni norveški prestolonaslednik, in Sonja, ki dela v družinski trgovini z oblačili, srečata na zabavi in zaljubita, a zvezo pred javnostjo skrivata. Sonjina mama je Haralda lepo sprejela, nasprotno pa kralj Olav noče o Sonji slišati nič, čeprav o mladem paru pišejo že vsi časopisi. Harald je razpet med brezkompromisnim očetom in Sonjo, ki po devetih letih zveze želi vedeti, ali je pred njima skupna prihodnost. Po dolgotrajnem oklevanju Harald očetu vendarle postavi ultimat. Olav, ki še vedno ni prebolel smrti ljubljene soproge Märthe, vendarle popusti. A ker ne želi ogroziti monarhije, za soglasje glede poroke Haralda in Sonje prosi tudi takratni politični vrh. HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Dolgo je bil zaprt, temačen in odrinjen na rob mesta. Po več kot pol stoletja vztrajne prenove, pogumnih odločitev in nepričakovanih odkritij je Ljubljanski grad znova postal Krona nad mestom. Na griču nad mestom stoji bitje iz kamna, ki je videlo vse - padce, tišino, vstajenje in novo življenje. Ljubljanski grad ni le spomenik preteklosti, temveč živ organizem, ki diha z mestom. Dokumentarni film o eni najdrznejših in najvztrajnejših prenov kulturne dediščine v Sloveniji razkriva dialog med kamnom, časom in človekom.
Dolgo je bil zaprt, temačen in odrinjen na rob mesta. Po več kot pol stoletja vztrajne prenove, pogumnih odločitev in nepričakovanih odkritij je Ljubljanski grad znova postal Krona nad mestom. Na griču nad mestom stoji bitje iz kamna, ki je videlo vse - padce, tišino, vstajenje in novo življenje. Ljubljanski grad ni le spomenik preteklosti, temveč živ organizem, ki diha z mestom. Dokumentarni film o eni najdrznejših in najvztrajnejših prenov kulturne dediščine v Sloveniji razkriva dialog med kamnom, časom in človekom.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
V tokratni oddaji Nedelja po domače boste spoznali občini Markovci in Videm, za prijetno vzdušje pa bodo skrbeli: Ansambel Prerod, Sanjski muzikanti, Komorni zbor Glasis, Ansambel Upanje, Ansambel Petovia, Godba Markovci, Folklorno društvo Lancova vas in Kopjaši iz Markovcev.
V tokratni oddaji Nedelja po domače boste spoznali občini Markovci in Videm, za prijetno vzdušje pa bodo skrbeli: Ansambel Prerod, Sanjski muzikanti, Komorni zbor Glasis, Ansambel Upanje, Ansambel Petovia, Godba Markovci, Folklorno društvo Lancova vas in Kopjaši iz Markovcev.
Navidezna urejenost dokončno razpade. Metodovi odnosi, jeza in laži vodijo proti neizogibnemu zlomu. Za umirjeno in zadržano Angelco se srečanje z Metodom tragično konča. Naslednji dan Metod obišče mamo Marjeto in pred njo igra ljubečega sina z uspešnim življenjem in kariero, kar pa mamo zelo skrbi, saj se ne strinja z njegovimi ženitvenimi načrti. V gostilni, kamor zahaja s prijateljema Stanetom in Daretom, pride do prepira med JNA vojaki in pankerji, kar še dodatno podžge Metodovo agresijo. Metod v domačo hišo pripelje okajeno Anjo, s katero ima prav tako zlovešče namene.
Navidezna urejenost dokončno razpade. Metodovi odnosi, jeza in laži vodijo proti neizogibnemu zlomu. Za umirjeno in zadržano Angelco se srečanje z Metodom tragično konča. Naslednji dan Metod obišče mamo Marjeto in pred njo igra ljubečega sina z uspešnim življenjem in kariero, kar pa mamo zelo skrbi, saj se ne strinja z njegovimi ženitvenimi načrti. V gostilni, kamor zahaja s prijateljema Stanetom in Daretom, pride do prepira med JNA vojaki in pankerji, kar še dodatno podžge Metodovo agresijo. Metod v domačo hišo pripelje okajeno Anjo, s katero ima prav tako zlovešče namene.
Čustvena ljubezenska drama, v kateri sta spretno prepletena najstniško in odraslo življenje glavnih junakov Alison Connor in Daniela O'Toola ter glasba skupin The Cure, Joy Divison, The Jesus and Mary Jane, The Stone Roses, New Order, Arctic Monkeys in drugih. Serija je posneta po istoimenskem romanu (2020) pisateljice Jane Sanderson, nekdanje novinarke, pozneje pa producentke na BBC. Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Srednješolca Alison in Daniel, ki živita v Sheffieldu, se spoznata na zabavi, postaneta par in uživata v času, ki ga preživljata skupaj. Povezuje ju ljubezen do glasbe, najljubše pesmi snemata na kasete, si jih izmenjujeta, besedila znata na pamet. Ko Alison nenadoma odide, je Daniel popolnoma strt. Mnogo let kasneje je Alison uspešna pisateljica, ki z možem Michaelom in dvema otrokoma živi v Sydneyju. Daniel, ki je ostal v Sheffieldu, si je prav tako ustvaril družino in tudi on piše, vendar ni zelo uspešen. V trgovini s ploščami zasliši pesem, ki ga vrne v mladost in spomni na Alison. Po oklevanju ji vendarle pošlje sporočilo in ona se odzove … MIX TAPE / 2025 / koprodukcija (Avstralija, Irska, Kanada) Scenarij: Jo Spain Režija: Lucy Gaffy V glavnih vlogah: Teresa Palmer, Jim Sturgess, Florence Hunt, Rory Walton-Smith, Julia Savage, Ben Lawson, Mark O'Halloran, Helen Behan, Conor Sánchez, Jonathan Harden, Siobhan O'Kelly, Alex Rodney, Sara Soulie, Jacqueline McKenzie, Chika Ikogwe
Čustvena ljubezenska drama, v kateri sta spretno prepletena najstniško in odraslo življenje glavnih junakov Alison Connor in Daniela O'Toola ter glasba skupin The Cure, Joy Divison, The Jesus and Mary Jane, The Stone Roses, New Order, Arctic Monkeys in drugih. Serija je posneta po istoimenskem romanu (2020) pisateljice Jane Sanderson, nekdanje novinarke, pozneje pa producentke na BBC. Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Srednješolca Alison in Daniel, ki živita v Sheffieldu, se spoznata na zabavi, postaneta par in uživata v času, ki ga preživljata skupaj. Povezuje ju ljubezen do glasbe, najljubše pesmi snemata na kasete, si jih izmenjujeta, besedila znata na pamet. Ko Alison nenadoma odide, je Daniel popolnoma strt. Mnogo let kasneje je Alison uspešna pisateljica, ki z možem Michaelom in dvema otrokoma živi v Sydneyju. Daniel, ki je ostal v Sheffieldu, si je prav tako ustvaril družino in tudi on piše, vendar ni zelo uspešen. V trgovini s ploščami zasliši pesem, ki ga vrne v mladost in spomni na Alison. Po oklevanju ji vendarle pošlje sporočilo in ona se odzove … MIX TAPE / 2025 / koprodukcija (Avstralija, Irska, Kanada) Scenarij: Jo Spain Režija: Lucy Gaffy V glavnih vlogah: Teresa Palmer, Jim Sturgess, Florence Hunt, Rory Walton-Smith, Julia Savage, Ben Lawson, Mark O'Halloran, Helen Behan, Conor Sánchez, Jonathan Harden, Siobhan O'Kelly, Alex Rodney, Sara Soulie, Jacqueline McKenzie, Chika Ikogwe
Nova vlada je že za vogalom, ampak vi pa za zdaj ostanite kar lepo doma na kavču, saj bo v soboto zvečer na sporedu nova oddaja Kaj dogaja? Koga srbijo prsti, zakaj ljudje stojijo v vrsti in zakaj so dogovori na desni čvrsti? Poročamo o vseslovenski akciji merjenja hitrosti, na terenu smo preverili, kako uspešen je predlagani koncept študentskih s. p.-jev, v studio pa je svoje prijatelje prišel pozdravit bivši madžarski premier Viktor Orban. Naša sodelavca iz Generacije beta pa se tokrat sprašujeta o koristih umetne inteligence. Na sodišču obravnavamo eno od glavnih poletnih tem: sladoled v lončku ali v kornetu? Na terapevtski kavč pa bodo iz vzgojno-varstvenega zavoda pripeljali Jurija Kozjaka. Naši gostje bodo slovenski etno rokerji Katalena, ki bodo predstavili nov singel in zapeli skupaj z Luko Mescem. Na Mali terasi nas bodo zabavali pank rokerji The Desners, na začetku oddaje pa nas bo na noge dvignila hrvaška legenda Stevori.no, ki bo zapel svoj hit El Presidento, posvečen novemu predsedniku slovenskega parlamenta.
Nova vlada je že za vogalom, ampak vi pa za zdaj ostanite kar lepo doma na kavču, saj bo v soboto zvečer na sporedu nova oddaja Kaj dogaja? Koga srbijo prsti, zakaj ljudje stojijo v vrsti in zakaj so dogovori na desni čvrsti? Poročamo o vseslovenski akciji merjenja hitrosti, na terenu smo preverili, kako uspešen je predlagani koncept študentskih s. p.-jev, v studio pa je svoje prijatelje prišel pozdravit bivši madžarski premier Viktor Orban. Naša sodelavca iz Generacije beta pa se tokrat sprašujeta o koristih umetne inteligence. Na sodišču obravnavamo eno od glavnih poletnih tem: sladoled v lončku ali v kornetu? Na terapevtski kavč pa bodo iz vzgojno-varstvenega zavoda pripeljali Jurija Kozjaka. Naši gostje bodo slovenski etno rokerji Katalena, ki bodo predstavili nov singel in zapeli skupaj z Luko Mescem. Na Mali terasi nas bodo zabavali pank rokerji The Desners, na začetku oddaje pa nas bo na noge dvignila hrvaška legenda Stevori.no, ki bo zapel svoj hit El Presidento, posvečen novemu predsedniku slovenskega parlamenta.
Za začetek se odpravimo na slikoviti zahod Slovenije, v Kozano. Tam stoji hiša, ki združuje družinsko tradicijo, spomine s potovanj, ljubezen do knjig in oljkarstvo. Sodoben objekt, ki ravnovesje nakaže že pred hišo, pod eno streho povezuje več generacij in odpira prostor neverjetnim razgledom ter krepi družinske vezi. Vrtovi nastajajo iz najrazličnejših vzgibov. Največkrat gre za olepševanje lastnikovega doma, pogosto jih uredijo, da na njih pridelujejo zdravo hrano za družino, lahko pa so tudi pomoč in spodbuda na poti k ozdravitvi. Tak zdravilni vrt smo našli v Vrtojbi, kjer lastnica ob ljubeči podpori soproga razvija svoje zamisli na vrtu, ki je očitno še nedokončana zgodba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ena najvztrajnejših in najdrznejših prenov kulturne dediščine pri nas. V več kot pol stoletja trajajočem procesu je iz zapuščene trdnjave postopoma nastal prostor srečevanj, umetnosti in kulture, danes tudi ena najbolj obiskanih točk Slovenije. Poglejmo, kako je znova zasijala krona nad mestom – Ljubljanski grad.
Za začetek se odpravimo na slikoviti zahod Slovenije, v Kozano. Tam stoji hiša, ki združuje družinsko tradicijo, spomine s potovanj, ljubezen do knjig in oljkarstvo. Sodoben objekt, ki ravnovesje nakaže že pred hišo, pod eno streho povezuje več generacij in odpira prostor neverjetnim razgledom ter krepi družinske vezi. Vrtovi nastajajo iz najrazličnejših vzgibov. Največkrat gre za olepševanje lastnikovega doma, pogosto jih uredijo, da na njih pridelujejo zdravo hrano za družino, lahko pa so tudi pomoč in spodbuda na poti k ozdravitvi. Tak zdravilni vrt smo našli v Vrtojbi, kjer lastnica ob ljubeči podpori soproga razvija svoje zamisli na vrtu, ki je očitno še nedokončana zgodba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ena najvztrajnejših in najdrznejših prenov kulturne dediščine pri nas. V več kot pol stoletja trajajočem procesu je iz zapuščene trdnjave postopoma nastal prostor srečevanj, umetnosti in kulture, danes tudi ena najbolj obiskanih točk Slovenije. Poglejmo, kako je znova zasijala krona nad mestom – Ljubljanski grad.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Smo že v finalu, kjer za zabavni del poskrbi Leopold I., za napetost v kvizu dve ljubljanski šoli, v Hitrih lončkih pa dve štajerski. V rumeni barvi lovoriko Malih sivih celic sezone lovijo Tim, Leo in Blaž iz OŠ Šentvid, v vijolični pa Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana. Kdo je boljši v fiziki, geografiji, biologiji in logiki ter kdo je zmagovalec sezone v Hitrih lončkih, OŠ Vojnik (Nik, Julij, Gašper) ali OŠ Kajetana Koviča Poljčane (Jan, Filip, Jernej), pa v 23. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo že v finalu, kjer za zabavni del poskrbi Leopold I., za napetost v kvizu dve ljubljanski šoli, v Hitrih lončkih pa dve štajerski. V rumeni barvi lovoriko Malih sivih celic sezone lovijo Tim, Leo in Blaž iz OŠ Šentvid, v vijolični pa Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana. Kdo je boljši v fiziki, geografiji, biologiji in logiki ter kdo je zmagovalec sezone v Hitrih lončkih, OŠ Vojnik (Nik, Julij, Gašper) ali OŠ Kajetana Koviča Poljčane (Jan, Filip, Jernej), pa v 23. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Se spomnite novih stanovalcev na kmetiji, koze Srčice in kozla Vinka? … Sumljiva sta mi bila, ves čas … In zdaj sta pooobegnila! Aleksej jima je sanjavo igral na kitaro in je ob tem pozabil zapreti vrata! Kako značilno za mojega domačega ljubljenčka Alekseja, ki ga ves čas čuvam in rešujem. Vem, vem, v resnici sem jaz Aleksejev ljubljenček, recimo. No, in kaj se je zgodilo potem? Vinku in Srčici smo privoščili lep sprehod, kjer koli že, sami pa smo se odpravili v gozd, poiskat ježke med drevesi. Ježke med drevesi? Drži, to so smreke. In smreke na pomlad poženejo mlade vršičke, iglice, ki jih Šnofki veselo naberemo in iz njih pripravimo sirup. Žlička sirupa na dan odžene vse bolezni stran. Poooskusite!
Se spomnite novih stanovalcev na kmetiji, koze Srčice in kozla Vinka? … Sumljiva sta mi bila, ves čas … In zdaj sta pooobegnila! Aleksej jima je sanjavo igral na kitaro in je ob tem pozabil zapreti vrata! Kako značilno za mojega domačega ljubljenčka Alekseja, ki ga ves čas čuvam in rešujem. Vem, vem, v resnici sem jaz Aleksejev ljubljenček, recimo. No, in kaj se je zgodilo potem? Vinku in Srčici smo privoščili lep sprehod, kjer koli že, sami pa smo se odpravili v gozd, poiskat ježke med drevesi. Ježke med drevesi? Drži, to so smreke. In smreke na pomlad poženejo mlade vršičke, iglice, ki jih Šnofki veselo naberemo in iz njih pripravimo sirup. Žlička sirupa na dan odžene vse bolezni stran. Poooskusite!
V kvizu Joker se bo predstavil Drago Jan z Bleda. Programerski tehnik je tik pred upokojitvijo, a ostaja aktiven in pomaga pri domačem turizmu. Rad ima šport – košarko rekreativno igra že 40 let. Organizira celo vaške piknike in z njimi krepi medsosedske odnose, sodeluje tudi v turističnem društvu. Navdušujeta ga lokalna zgodovina in gorenjska narodna noša, ki bi si jo z morebitnim dobitkom rad kupil. Kot sotekmovalec bo ob njem stal njegov sin Domen Jan, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila Alenka Marinič, voditeljica oddaje Kaj dogaja?
V kvizu Joker se bo predstavil Drago Jan z Bleda. Programerski tehnik je tik pred upokojitvijo, a ostaja aktiven in pomaga pri domačem turizmu. Rad ima šport – košarko rekreativno igra že 40 let. Organizira celo vaške piknike in z njimi krepi medsosedske odnose, sodeluje tudi v turističnem društvu. Navdušujeta ga lokalna zgodovina in gorenjska narodna noša, ki bi si jo z morebitnim dobitkom rad kupil. Kot sotekmovalec bo ob njem stal njegov sin Domen Jan, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila Alenka Marinič, voditeljica oddaje Kaj dogaja?
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
Klub Slavica je mladinska glasbena oddaja, ki z nastopi mladih pred polnim studiem vrstnikov v ospredje postavlja ustvarjalnost najstnikov in njihov samosvoj izraz. Za dobro počutje in klubsko sproščenost ob številnih prepoznavnih gostih skrbita Gaja Filač in Klemen Kovačič. Avtorica portretov s terena je Natalija K. Gajšek. Vabljeni v Klub Slavica … ker ni vse v slavi! Oddaja bo premierno na ogled ob petkih ob 20h na portalu RTV 365 in Skit, ob sobotah dopoldan pa na TV SLO 1. Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič
Klub Slavica je mladinska glasbena oddaja, ki z nastopi mladih pred polnim studiem vrstnikov v ospredje postavlja ustvarjalnost najstnikov in njihov samosvoj izraz. Za dobro počutje in klubsko sproščenost ob številnih prepoznavnih gostih skrbita Gaja Filač in Klemen Kovačič. Avtorica portretov s terena je Natalija K. Gajšek. Vabljeni v Klub Slavica … ker ni vse v slavi! Oddaja bo premierno na ogled ob petkih ob 20h na portalu RTV 365 in Skit, ob sobotah dopoldan pa na TV SLO 1. Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič
Cikel filmov z Brigitte Bardot
Cikel filmov z Brigitte Bardot
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Napet triler, ki opisuje dogodke pred, med in po grozovitem bombnem napadu na bostonskem maratonu. Kronološko natančno se film osredotoča predvsem na iskanje storilcev. Policijska akcija še danes predstavlja enega od najbolj izpopolnjenih in najbolje usklajenih lovov na človeka v zgodovini ameriških organov pregona. 15. april 2013 je bil v Bostonu najprej praznik športa, kot vsako leto, ko tam poteka znameniti bostonski maraton. Prešerno vzdušje je presekala eksplozija bombe, postavljene blizu cilja. Doma narejena eksplozivna naprava je bila sestavljena iz ekonom lonca, napolnjenega z žeblji, kar je nakazovalo na to, da so storilci hoteli povzročiti čim večji pokol. V napadu je takoj umrlo pet ljudi, vključno z osemletnim dečkom. Po začetnem šoku se je vse mesto združilo, da bi storilce privedlo pred sodišče, preden bi lahko povzročili še več škode. Izsledili so jih v rekordnem času. Sledi pa so vodile do čečenskih bratov Carnajev. Zgodba temelji na resničnih pričevanjih reševalcev, bolnišničnega osebja, preiskovalcev, vladnih uradnikov, običajnih državljanov in preživelih. Originalni naslov: PATRIOT'S DAY Leto produkcije: 2016 Država: ZDA Žanr: akcijski triler Režija: Peter Berg Scenarij: Peter Berg, Matt Cook in Joshua Zetumer Igrajo: Mark Wahlberg, Kevin Bacon, John Goodman, J.K. Simmons, Michelle Monaghan
Napet triler, ki opisuje dogodke pred, med in po grozovitem bombnem napadu na bostonskem maratonu. Kronološko natančno se film osredotoča predvsem na iskanje storilcev. Policijska akcija še danes predstavlja enega od najbolj izpopolnjenih in najbolje usklajenih lovov na človeka v zgodovini ameriških organov pregona. 15. april 2013 je bil v Bostonu najprej praznik športa, kot vsako leto, ko tam poteka znameniti bostonski maraton. Prešerno vzdušje je presekala eksplozija bombe, postavljene blizu cilja. Doma narejena eksplozivna naprava je bila sestavljena iz ekonom lonca, napolnjenega z žeblji, kar je nakazovalo na to, da so storilci hoteli povzročiti čim večji pokol. V napadu je takoj umrlo pet ljudi, vključno z osemletnim dečkom. Po začetnem šoku se je vse mesto združilo, da bi storilce privedlo pred sodišče, preden bi lahko povzročili še več škode. Izsledili so jih v rekordnem času. Sledi pa so vodile do čečenskih bratov Carnajev. Zgodba temelji na resničnih pričevanjih reševalcev, bolnišničnega osebja, preiskovalcev, vladnih uradnikov, običajnih državljanov in preživelih. Originalni naslov: PATRIOT'S DAY Leto produkcije: 2016 Država: ZDA Žanr: akcijski triler Režija: Peter Berg Scenarij: Peter Berg, Matt Cook in Joshua Zetumer Igrajo: Mark Wahlberg, Kevin Bacon, John Goodman, J.K. Simmons, Michelle Monaghan
V tekmo z Jokerjem se bo podal 21-letni Jan Dolinar iz okolice Škofje Loke. Čeprav je še študent fizike, občasno že sodeluje z Institutom Jožef Stefan, kjer se srečuje z raziskovalnim delom. Navdušuje ga znanost, tehnika in različni projekti, v prostem času se rad ukvarja s sestavljanjem zahtevnih lego modelov ter z obnovo starodobnega avtomobila. Na poti do cilja mu bo ob strani stal oče Janko Dolinar, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavil legendarni slovenski pevec in glasbenik Oto Pestner.
V tekmo z Jokerjem se bo podal 21-letni Jan Dolinar iz okolice Škofje Loke. Čeprav je še študent fizike, občasno že sodeluje z Institutom Jožef Stefan, kjer se srečuje z raziskovalnim delom. Navdušuje ga znanost, tehnika in različni projekti, v prostem času se rad ukvarja s sestavljanjem zahtevnih lego modelov ter z obnovo starodobnega avtomobila. Na poti do cilja mu bo ob strani stal oče Janko Dolinar, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavil legendarni slovenski pevec in glasbenik Oto Pestner.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Psihološka komična drama. Nesrečnemu družinskemu človeku Paulu Matthewsu se življenje postavi na glavo, ko ga milijoni neznancev nenadoma začnejo videvati v svojih sanjah. A ko se njegovi nočni nastopi spremenijo v nočno moro, je Paul prisiljen soočiti se s svojo novo odkrito zvezdniško slavo in napraviti konec psihološkemu deliriju … DREAM SCENARIO / ZDA, KANADA / 2023 Scenarij in režija: Kristoffer Borgli / Igrajo: Nicolas Cage, Michael Cera, Julianne Nicholson, Lily Bird, Jessica Clement, Dylan Baker, Dylan Gelula, Tim Meadows, Maev Beaty, Star Slade, David Klein in drugi …
Psihološka komična drama. Nesrečnemu družinskemu človeku Paulu Matthewsu se življenje postavi na glavo, ko ga milijoni neznancev nenadoma začnejo videvati v svojih sanjah. A ko se njegovi nočni nastopi spremenijo v nočno moro, je Paul prisiljen soočiti se s svojo novo odkrito zvezdniško slavo in napraviti konec psihološkemu deliriju … DREAM SCENARIO / ZDA, KANADA / 2023 Scenarij in režija: Kristoffer Borgli / Igrajo: Nicolas Cage, Michael Cera, Julianne Nicholson, Lily Bird, Jessica Clement, Dylan Baker, Dylan Gelula, Tim Meadows, Maev Beaty, Star Slade, David Klein in drugi …