Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Francosko-kitajski dokumentarni film prikaže zgodbo, ki se začne pred dvema milijonoma let, ko je homo erectus zapustil Afriko in prvič stopil na azijska tla. V poledenelih stepah in tropskih gozdovih se je skozi čas postopoma dokopal do ključnih odkritij za prihodnost človeštva. Od odkritja ognja, izdelave orožja do umetniških poslikav jamskih sten. Živel je v skladu z naravo in se ji prilagajal. Nato je homo erectus izumrl in dal prostor drugi človeški vrsti – homo sapiensu. Tudi ta je spoštoval naravo in gojil vrednote deljenja, sprejemanja, človečnosti. Mi, homo sapiens sapiens, smo zadnja preživela človeška vrsta. Kakšna prihodnost nas čaka? LES DERNIERS SECRETS DE L'HUMANITÉ / THE LAST SECRETS OF HUMANKIND / Francija, Kitajska / 2023 / Režija: Jacques Malaterre
Francosko-kitajski dokumentarni film prikaže zgodbo, ki se začne pred dvema milijonoma let, ko je homo erectus zapustil Afriko in prvič stopil na azijska tla. V poledenelih stepah in tropskih gozdovih se je skozi čas postopoma dokopal do ključnih odkritij za prihodnost človeštva. Od odkritja ognja, izdelave orožja do umetniških poslikav jamskih sten. Živel je v skladu z naravo in se ji prilagajal. Nato je homo erectus izumrl in dal prostor drugi človeški vrsti – homo sapiensu. Tudi ta je spoštoval naravo in gojil vrednote deljenja, sprejemanja, človečnosti. Mi, homo sapiens sapiens, smo zadnja preživela človeška vrsta. Kakšna prihodnost nas čaka? LES DERNIERS SECRETS DE L'HUMANITÉ / THE LAST SECRETS OF HUMANKIND / Francija, Kitajska / 2023 / Režija: Jacques Malaterre
Ko so se lastniki domačije na Verdu pri Vrhniki odločili, da si postavijo nov dom na mestu starega, so se novogradnje lotili z velikim spoštovanjem do stare domačije. Na izviren in dopadljiv način so združili tradicijo in sodobno tehnologijo. Nastal je dom za 21. stoletje, ki ohranja domačnost starega. Na severu prestolnice nas na daleč pozdravljata dve visoki svetleči stolpnici - zlata dvojčka z enaindvajsetimi nadstropji. Precej visoko od tal smo naleteli na mladostno stanovanje, v katerem ne manjka kreativnih ter inovativnih oblikovalskih rešitev – od prilagodljivih kuhinjskih elementov do funkcionalnih pohištvenih dodatkov, ki optimizirajo prostor na presenetljive načine. Slovenci od nekdaj radi obiskujemo Trst. Nekoč zaradi kavbojk in kave, danes zaradi hrane in privlačnega, živahnega obmorskega vzdušja ter bogate kulturne ponudbe. Vse več se jih tja tudi seli, v naši oddaji smo imeli priložnost spoznati že kar nekaj njihovih domov in z veseljem smo sprejeli tudi nasledje vabilo. V večstanovanjski meščanski hiši, kjer je nekoč živel znani italijanski pesnik in pisatelj Umberto Saba, je stanovanje za svojo mamo in pisarno zase uredila slovenska arhitektka.
Ko so se lastniki domačije na Verdu pri Vrhniki odločili, da si postavijo nov dom na mestu starega, so se novogradnje lotili z velikim spoštovanjem do stare domačije. Na izviren in dopadljiv način so združili tradicijo in sodobno tehnologijo. Nastal je dom za 21. stoletje, ki ohranja domačnost starega. Na severu prestolnice nas na daleč pozdravljata dve visoki svetleči stolpnici - zlata dvojčka z enaindvajsetimi nadstropji. Precej visoko od tal smo naleteli na mladostno stanovanje, v katerem ne manjka kreativnih ter inovativnih oblikovalskih rešitev – od prilagodljivih kuhinjskih elementov do funkcionalnih pohištvenih dodatkov, ki optimizirajo prostor na presenetljive načine. Slovenci od nekdaj radi obiskujemo Trst. Nekoč zaradi kavbojk in kave, danes zaradi hrane in privlačnega, živahnega obmorskega vzdušja ter bogate kulturne ponudbe. Vse več se jih tja tudi seli, v naši oddaji smo imeli priložnost spoznati že kar nekaj njihovih domov in z veseljem smo sprejeli tudi nasledje vabilo. V večstanovanjski meščanski hiši, kjer je nekoč živel znani italijanski pesnik in pisatelj Umberto Saba, je stanovanje za svojo mamo in pisarno zase uredila slovenska arhitektka.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
Gost oddaje Profil bo Aleš Šteger, ki je pravkar podpisal roman Ogenj, nastal po motivih iz življenja kontroverzne Ptujčanke Štefke Cobelj, partizanke Zore, predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice. Pesnik, esejist, prozaist, prevajalec, založnik ter pobudnik in dolgoletni vodja Dnevov poezije in vina je avtor šestdesetih knjig, prevedenih v 20 jezikov. Francoski prevod izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo (Au-delà du ciel sous la terre) mu je nedavno prinesel nagrado za poezijo prix Max Jacob Etranger, ki velja za eno od najuglednejših pesniških nagrad v frankofonskem svetu. Voditeljica Nina Jerman.
Gost oddaje Profil bo Aleš Šteger, ki je pravkar podpisal roman Ogenj, nastal po motivih iz življenja kontroverzne Ptujčanke Štefke Cobelj, partizanke Zore, predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice. Pesnik, esejist, prozaist, prevajalec, založnik ter pobudnik in dolgoletni vodja Dnevov poezije in vina je avtor šestdesetih knjig, prevedenih v 20 jezikov. Francoski prevod izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo (Au-delà du ciel sous la terre) mu je nedavno prinesel nagrado za poezijo prix Max Jacob Etranger, ki velja za eno od najuglednejših pesniških nagrad v frankofonskem svetu. Voditeljica Nina Jerman.
Drama. Amalia, tridesetletna ženska s skrhano samopodobo, postane mati. Težav, s katerimi se spopada, ni malo: dojenček veliko joka, dojenje boli, primanjkuje ji spanca, je brez volje … Nato pa še Javi, mladi soprog in očka, nepričakovano dobi službo v Madridu in jo namerava za več tednov zapustiti. In to v najbolj neprimernem času, ko se Amalia spopada tudi s poporodno depresijo. Da bi si olajšala življenje, se odloči, da se bo za nekaj časa vrnila k staršem v rodno Baskijo, v njihovo hišo ob obali. Kako jo bodo sprejeli? Tako oče kot mati imata svoje skrbi in nosita vsak svoje breme iz preteklosti. Film je zanimiva študija materinstva v različnih življenjskih obdobjih. CINCO LOBITOS/LULLABY/ŠPANIJA/2022 Režija: Alauda Ruiz de Azúa/Scenarij: Alauda Ruiz de Azúa/Igrajo: Laia Costa, Susi Sánchez, Ramón Barea, Mikel Bustamante, Amber Williams, Lorena López, José Ramón Soroiz, Leire Ucha, Elena Sáenz, Asier Valdestilla García, Nerea Arriola, Juana Lor Saras, Justi Larrinaga, Isidoro Fernández …
Drama. Amalia, tridesetletna ženska s skrhano samopodobo, postane mati. Težav, s katerimi se spopada, ni malo: dojenček veliko joka, dojenje boli, primanjkuje ji spanca, je brez volje … Nato pa še Javi, mladi soprog in očka, nepričakovano dobi službo v Madridu in jo namerava za več tednov zapustiti. In to v najbolj neprimernem času, ko se Amalia spopada tudi s poporodno depresijo. Da bi si olajšala življenje, se odloči, da se bo za nekaj časa vrnila k staršem v rodno Baskijo, v njihovo hišo ob obali. Kako jo bodo sprejeli? Tako oče kot mati imata svoje skrbi in nosita vsak svoje breme iz preteklosti. Film je zanimiva študija materinstva v različnih življenjskih obdobjih. CINCO LOBITOS/LULLABY/ŠPANIJA/2022 Režija: Alauda Ruiz de Azúa/Scenarij: Alauda Ruiz de Azúa/Igrajo: Laia Costa, Susi Sánchez, Ramón Barea, Mikel Bustamante, Amber Williams, Lorena López, José Ramón Soroiz, Leire Ucha, Elena Sáenz, Asier Valdestilla García, Nerea Arriola, Juana Lor Saras, Justi Larrinaga, Isidoro Fernández …
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu. PRIJAVA NA AVDICIJO: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/besedolov
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu. PRIJAVA NA AVDICIJO: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/besedolov
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
Potovanje, ki se je z nekaj dni podaljšalo na devet mesecev. Kakšno je zdravstveno stanje astronavtov ob prihodu domov in kaj raziskovanje vesolja pomeni za življenje na Zemlji? Bodo morebitne prihodnje vojne dobljene ali izgubljene v vesolju?
Potovanje, ki se je z nekaj dni podaljšalo na devet mesecev. Kakšno je zdravstveno stanje astronavtov ob prihodu domov in kaj raziskovanje vesolja pomeni za življenje na Zemlji? Bodo morebitne prihodnje vojne dobljene ali izgubljene v vesolju?
39-letna Isabelle je samozaposlena mama treh otrok. Tako kot veliko drugih mam je tudi ona velikodušna, prisrčna, ranljiva, zaskrbljena, simpatična, smešna in neprespana. Njen vsakdan je kot nevihta. Skrbeti mora za tri otroke, voditi posel, usklajevati urnike pouka in varstva otrok, se sprijazniti z dejstvom, da si je bivši mož našel mlajšo, ona pa nima ljubezenskega življenja, prenašati mora sestro, ki je v vsem boljša od nje, in mamo, ki jo na to ves čas opominja. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
39-letna Isabelle je samozaposlena mama treh otrok. Tako kot veliko drugih mam je tudi ona velikodušna, prisrčna, ranljiva, zaskrbljena, simpatična, smešna in neprespana. Njen vsakdan je kot nevihta. Skrbeti mora za tri otroke, voditi posel, usklajevati urnike pouka in varstva otrok, se sprijazniti z dejstvom, da si je bivši mož našel mlajšo, ona pa nima ljubezenskega življenja, prenašati mora sestro, ki je v vsem boljša od nje, in mamo, ki jo na to ves čas opominja. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Lidija pozno ponoči vošči Ramonu za 30. rojstni dan. Ramon je pravkar zamenjal še eno službo, medtem ko mu Lidija potoži, da njena kariera ne napreduje, odkar je spala s svojim šefom Jožetom. Ramon jo povabi na žur, kamor se Lidija odpravi z umetniško cimro Enjo, Ramon pa z anksioznim cimrom Jako. Skupaj preživljajo noč, polno zabave, drog in seksa. Ramon sanja o novih poslovnih priložnostih, medtem ko se Lidija zbudi v hotelski postelji.
Lidija pozno ponoči vošči Ramonu za 30. rojstni dan. Ramon je pravkar zamenjal še eno službo, medtem ko mu Lidija potoži, da njena kariera ne napreduje, odkar je spala s svojim šefom Jožetom. Ramon jo povabi na žur, kamor se Lidija odpravi z umetniško cimro Enjo, Ramon pa z anksioznim cimrom Jako. Skupaj preživljajo noč, polno zabave, drog in seksa. Ramon sanja o novih poslovnih priložnostih, medtem ko se Lidija zbudi v hotelski postelji.
Obiskali smo Center Noordung v Vitanju, kjer smo si ogledali tretjo ponovitev predstave NOORDUNG:: 1995–2025–2045. Gre za življenjski projekt letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova, ki ga je zasnoval kot petdesetletno predstavo. Vsakih deset let natanko 20. aprila poteka ponovitev ali, kot pravi avtor, iteracija, saj uprizoritve niso dobesedne ponovitve prejšnjih uprizoritev. Med drugim nas je zanimalo, kaj je tokrat drugače v predstavi, ki ustvarja mit o Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju kozmonavtike. V studiu bomo gostili Leva Predana Kowarskega, ki nam bo predstavil projekt Kino Slovenija. Z njim želijo organizatorji prispevati k večji prepoznavnosti slovenskih filmov vseh zvrsti ter pozivajo gledalce, da slovenski filmi postanejo njihova redna izbira za preživljanje prostega časa in kulturno udejstvovanje. Pogovarjali smo se z britanskim glasbenikom in producentom Kevinom Richardom Martinom, ki deluje pod umetniškim imenom The Bug. Velja za mojstra združevanja težke elektronske glasbe z urbanimi elementi, njegovi nastopi so znani kot fizično intenzivno glasbeno doživetje. Pred kratkim je v okviru festivala Sonica nastopil v Kinu Šiška. Preverili smo še, zakaj sredi Trga francoske revolucije v središču Ljubljane začasno stojita galerijska zidova, na katerih lahko mimoidoči izrazijo svoje mnenje. Avtor projekta Mischa Kuball nam bo pojasnil, zakaj obiskovalce poziva k soustvarjanju vsebin muzejev.
Obiskali smo Center Noordung v Vitanju, kjer smo si ogledali tretjo ponovitev predstave NOORDUNG:: 1995–2025–2045. Gre za življenjski projekt letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova, ki ga je zasnoval kot petdesetletno predstavo. Vsakih deset let natanko 20. aprila poteka ponovitev ali, kot pravi avtor, iteracija, saj uprizoritve niso dobesedne ponovitve prejšnjih uprizoritev. Med drugim nas je zanimalo, kaj je tokrat drugače v predstavi, ki ustvarja mit o Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju kozmonavtike. V studiu bomo gostili Leva Predana Kowarskega, ki nam bo predstavil projekt Kino Slovenija. Z njim želijo organizatorji prispevati k večji prepoznavnosti slovenskih filmov vseh zvrsti ter pozivajo gledalce, da slovenski filmi postanejo njihova redna izbira za preživljanje prostega časa in kulturno udejstvovanje. Pogovarjali smo se z britanskim glasbenikom in producentom Kevinom Richardom Martinom, ki deluje pod umetniškim imenom The Bug. Velja za mojstra združevanja težke elektronske glasbe z urbanimi elementi, njegovi nastopi so znani kot fizično intenzivno glasbeno doživetje. Pred kratkim je v okviru festivala Sonica nastopil v Kinu Šiška. Preverili smo še, zakaj sredi Trga francoske revolucije v središču Ljubljane začasno stojita galerijska zidova, na katerih lahko mimoidoči izrazijo svoje mnenje. Avtor projekta Mischa Kuball nam bo pojasnil, zakaj obiskovalce poziva k soustvarjanju vsebin muzejev.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz in boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz in boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Odrešitev za začetnike raziskuje sodobna družbena vprašanja z rahlim ironičnim in močnim kritičnim pridihom. V na videz popolno slovensko premožno družino vstopi mladi neznanec Julien, ki s svojo prisotnostjo poruši krhko družinsko ravnovesje in razkrije razpoke v njenem skrbno negovanem videzu.
Odrešitev za začetnike raziskuje sodobna družbena vprašanja z rahlim ironičnim in močnim kritičnim pridihom. V na videz popolno slovensko premožno družino vstopi mladi neznanec Julien, ki s svojo prisotnostjo poruši krhko družinsko ravnovesje in razkrije razpoke v njenem skrbno negovanem videzu.
Aprilska oddaja Alpe-Donava-Jadran prinaša zgodbo o oživljanju izvirne izdelave stare tradicionalne obutve v Karnijskih gorah, ki sta jo vzpodbudili industrijska proizvodnja po vzoru karnijskih scarpets in presenetljiva nova priljubljenost tega starega obuvala. Geološke zanimivosti v kamnitih gradnikih ljubljanskih stavb in palač bodo sprehodu po našem glavnem mestu dodale nove zanimive vidike. V Bolzanu v Italiji vsako leto poteka festival za ljubitelje videoiger in pop kulture Game Ground s pestro mešanico tekmovalnih turnirjev, predstavitev novih videoiger in konzol, postaj za retro igre in razprav s strokovnjaki s teh področij. Dela umetnikov nadrealistov so bila fantastična, njihova življenja pa zelo politična. Proti fašizmu so se borili z dejanji, slikami in pesmimi in to nekateri plačali z življenjem. Razstava v Lenbachhausu v Münchnu osvetljuje nadrealizem kot politično in mednarodno gibanje, ki je v današnjih časih spet zelo aktualno. V objemu himalajskih gorskih verig je lani že šestic potekala tekma ultramaratonskih tekačev s pomenljivim imenom Peklenska dirka. Zmagal je vrhunski madžarski tekmovalec Peter Toldi. Kako je to uspelo tekaču z Velike nižine? Dalmatinska Zagora, pokrajina izza dalmatinskih obmorskih gorskih masivov, ohranja vitalni dve značilni kulturni posebnosti: prva je povsem nema, druga pa zelo glasna. To sta nemo kolo in ojkavica – oba sta vpisana na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.
Aprilska oddaja Alpe-Donava-Jadran prinaša zgodbo o oživljanju izvirne izdelave stare tradicionalne obutve v Karnijskih gorah, ki sta jo vzpodbudili industrijska proizvodnja po vzoru karnijskih scarpets in presenetljiva nova priljubljenost tega starega obuvala. Geološke zanimivosti v kamnitih gradnikih ljubljanskih stavb in palač bodo sprehodu po našem glavnem mestu dodale nove zanimive vidike. V Bolzanu v Italiji vsako leto poteka festival za ljubitelje videoiger in pop kulture Game Ground s pestro mešanico tekmovalnih turnirjev, predstavitev novih videoiger in konzol, postaj za retro igre in razprav s strokovnjaki s teh področij. Dela umetnikov nadrealistov so bila fantastična, njihova življenja pa zelo politična. Proti fašizmu so se borili z dejanji, slikami in pesmimi in to nekateri plačali z življenjem. Razstava v Lenbachhausu v Münchnu osvetljuje nadrealizem kot politično in mednarodno gibanje, ki je v današnjih časih spet zelo aktualno. V objemu himalajskih gorskih verig je lani že šestic potekala tekma ultramaratonskih tekačev s pomenljivim imenom Peklenska dirka. Zmagal je vrhunski madžarski tekmovalec Peter Toldi. Kako je to uspelo tekaču z Velike nižine? Dalmatinska Zagora, pokrajina izza dalmatinskih obmorskih gorskih masivov, ohranja vitalni dve značilni kulturni posebnosti: prva je povsem nema, druga pa zelo glasna. To sta nemo kolo in ojkavica – oba sta vpisana na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.
Britanski arheolog Howard Carter je leta 1922 odkril znamenito grobnico egipčanskega faraona Tutankamona in v njej poleg vladarjeve mumije tudi številne dragocenosti, med drugim zlato posmrtno masko. Dokumentarna serija v dveh delih razišče skrivnosti življenja in okoliščine prezgodnje smrti dečka – kralja. Pojasni tudi ozadje verske in kulturne revolucije, ki jo je sprožil njegov oče, in vpliv tistih, ki so svetovali faraonu ob njegovem vzponu na prestol. Na koncu pa se gledalcu razkrije tudi vladarjevo obličje … TUTANKHAMUN: ALLIES AND ENEMIES / ZDA / 2022 / Režija: Hossam Aboul-Magd
Britanski arheolog Howard Carter je leta 1922 odkril znamenito grobnico egipčanskega faraona Tutankamona in v njej poleg vladarjeve mumije tudi številne dragocenosti, med drugim zlato posmrtno masko. Dokumentarna serija v dveh delih razišče skrivnosti življenja in okoliščine prezgodnje smrti dečka – kralja. Pojasni tudi ozadje verske in kulturne revolucije, ki jo je sprožil njegov oče, in vpliv tistih, ki so svetovali faraonu ob njegovem vzponu na prestol. Na koncu pa se gledalcu razkrije tudi vladarjevo obličje … TUTANKHAMUN: ALLIES AND ENEMIES / ZDA / 2022 / Režija: Hossam Aboul-Magd
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev, glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi simpatične igre Vroči stol in Omizje. Novost v spomladanski televizijski sezoni je rubrika Imamo to!. Oddaja predstavlja ljudi ali skupine ljudi različnih starosti in znanj, ki jih odlikujejo posebne spretnosti in talenti. V del njihovega izziva pogumno zagrize tudi Jože. Vsi željni doživetja snemanja oddaje Nedeljsko popoldne, pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si. Gledalci oddaje v živo lahko sodelujejo v televizijskem Kvizu, ki izžrebanega in sodelujočega nagradi z bonom Zavarovalnice Sava.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev, glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi simpatične igre Vroči stol in Omizje. Novost v spomladanski televizijski sezoni je rubrika Imamo to!. Oddaja predstavlja ljudi ali skupine ljudi različnih starosti in znanj, ki jih odlikujejo posebne spretnosti in talenti. V del njihovega izziva pogumno zagrize tudi Jože. Vsi željni doživetja snemanja oddaje Nedeljsko popoldne, pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si. Gledalci oddaje v živo lahko sodelujejo v televizijskem Kvizu, ki izžrebanega in sodelujočega nagradi z bonom Zavarovalnice Sava.
Zgodovinski biografski film. Assisi, Italija, leto 1211. Chiara je osemnajstletnica premožnih staršev in neke noči pobegne od doma, da bi se pridružila Frančišku, ikoni tedanjega duhovnega, krščanskega sveta. Od tistega dne naprej se je Chiari življenje povsem spremenilo. Potem ko je prepričljivo prekinila z družino in prejšnjim posvetnim življenjem, se posveti pravemu krščanstvu, življenju v skromnosti in ponižnosti. V želji, da bi pomagala ženskam, skupaj s Frančiškom ustanovita red Klarise, katoliški kontemplativni verski red, v katerem so samo ženske. Tedanji papež Inocenc III je red potrdil. Klarise živijo v strogi klavzuri, nosijo rjavo obleko. CHIARA / ITA, BELG / 2022 Režija: Susanna Nicchiarelli / Scenarij: Susanna Nicchiarelli / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto …
Zgodovinski biografski film. Assisi, Italija, leto 1211. Chiara je osemnajstletnica premožnih staršev in neke noči pobegne od doma, da bi se pridružila Frančišku, ikoni tedanjega duhovnega, krščanskega sveta. Od tistega dne naprej se je Chiari življenje povsem spremenilo. Potem ko je prepričljivo prekinila z družino in prejšnjim posvetnim življenjem, se posveti pravemu krščanstvu, življenju v skromnosti in ponižnosti. V želji, da bi pomagala ženskam, skupaj s Frančiškom ustanovita red Klarise, katoliški kontemplativni verski red, v katerem so samo ženske. Tedanji papež Inocenc III je red potrdil. Klarise živijo v strogi klavzuri, nosijo rjavo obleko. CHIARA / ITA, BELG / 2022 Režija: Susanna Nicchiarelli / Scenarij: Susanna Nicchiarelli / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto …
Celotna ekipa je zbrana v sejni sobi, kjer s psihologinjo analizirajo dogodke preteklega tedna. Mia živčno pričakuje Ivono, ki bi morala priti s Slovaške, a njena števila ostane nedosegljiva. Aleša se sestane z mamo, da bi se pogovorili o stanovanju. Mio sredi gore klicev v službi preseneti obisk očeta. Aleša medtem z mamo obtiči v dvigalu. Rešijo ju gasilci in Alešo odpeljejo v UKC. Aleša sprejme odločitev, ki bo pomembno spremenila njeno življenje.
Celotna ekipa je zbrana v sejni sobi, kjer s psihologinjo analizirajo dogodke preteklega tedna. Mia živčno pričakuje Ivono, ki bi morala priti s Slovaške, a njena števila ostane nedosegljiva. Aleša se sestane z mamo, da bi se pogovorili o stanovanju. Mio sredi gore klicev v službi preseneti obisk očeta. Aleša medtem z mamo obtiči v dvigalu. Rešijo ju gasilci in Alešo odpeljejo v UKC. Aleša sprejme odločitev, ki bo pomembno spremenila njeno življenje.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvirzom (Spo)znanje generacij.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvirzom (Spo)znanje generacij.
Papež Frančišek je na svojih potovanjih obiskal številne države ter s spori, vojnami in nasiljem zaznamovana območja. Pred verniki, zaporniki, politiki, verskimi voditelji in številnimi drugimi je spregovoril o temah, ki so zanj zelo pomembne, zlasti o migrantski krizi, revščini in vojni. Obiskal je tudi kraje, ki jim je prisilno pokristjanjevanje prineslo nepojmljive posledice, ter se opravičil za dejanja kristjanov. IN VIAGGIO / Italija / 2022 / Režija: Gianfranco Rosi
Papež Frančišek je na svojih potovanjih obiskal številne države ter s spori, vojnami in nasiljem zaznamovana območja. Pred verniki, zaporniki, politiki, verskimi voditelji in številnimi drugimi je spregovoril o temah, ki so zanj zelo pomembne, zlasti o migrantski krizi, revščini in vojni. Obiskal je tudi kraje, ki jim je prisilno pokristjanjevanje prineslo nepojmljive posledice, ter se opravičil za dejanja kristjanov. IN VIAGGIO / Italija / 2022 / Režija: Gianfranco Rosi
V 27. oddaji je čas za telovadbo, vstopnico za polfinale pa lovijo Naomi, Zoja in Eda iz OŠ Franceta Bevka Tolmin (rumene) ter Zara, Izak in Matej iz OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem (vijolični), V Hitrih lončkih pa Jakob, Fran in Nikola iz OŠ Grm Novo mesto ter Urban, Mija in Žiga iz OŠ Toma Brejca Kamnik. Tekmovalci v kvizu na hitro računajo in popravljajo, se dobro znajdejo v raketi in med ljudskimi pravljicami, malo manj pa jih privlači temni turizem. Punce v rumeni raje tipajo, vijolični računajo. Komu je bolj naklonjena sreča, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 27. oddaji je čas za telovadbo, vstopnico za polfinale pa lovijo Naomi, Zoja in Eda iz OŠ Franceta Bevka Tolmin (rumene) ter Zara, Izak in Matej iz OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem (vijolični), V Hitrih lončkih pa Jakob, Fran in Nikola iz OŠ Grm Novo mesto ter Urban, Mija in Žiga iz OŠ Toma Brejca Kamnik. Tekmovalci v kvizu na hitro računajo in popravljajo, se dobro znajdejo v raketi in med ljudskimi pravljicami, malo manj pa jih privlači temni turizem. Punce v rumeni raje tipajo, vijolični računajo. Komu je bolj naklonjena sreča, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Neposredni prenos pogreba papeža Frančiška Slovesna pogrebna maša na Trgu svetega Petra bo v soboto zjutraj. Po pričakovanjih se je bo udeležilo več sto tisoč vernikov ter številni voditelji držav in vlad. Pogrebne slovesnosti bo vodil kardinal dekan Giovanni Battista Re. Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek, star 88 let, v Vatikanu. Univerzalno cerkev s približno 1,4 milijarde katoličanov je vodil dvanajst let. Nekdanji nadškof Buenos Airesa, ki je bil po rodu Argentinec, je bil prvi Latinskoameričan, ki je od marca 2013 opravljal papeško službo. V 2000-letni zgodovini Cerkve je bil prvi papež, ki se je imenoval Frančišek, in tudi prvi jezuit, ki je sedel na Petrovem sedežu.
Neposredni prenos pogreba papeža Frančiška Slovesna pogrebna maša na Trgu svetega Petra bo v soboto zjutraj. Po pričakovanjih se je bo udeležilo več sto tisoč vernikov ter številni voditelji držav in vlad. Pogrebne slovesnosti bo vodil kardinal dekan Giovanni Battista Re. Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek, star 88 let, v Vatikanu. Univerzalno cerkev s približno 1,4 milijarde katoličanov je vodil dvanajst let. Nekdanji nadškof Buenos Airesa, ki je bil po rodu Argentinec, je bil prvi Latinskoameričan, ki je od marca 2013 opravljal papeško službo. V 2000-letni zgodovini Cerkve je bil prvi papež, ki se je imenoval Frančišek, in tudi prvi jezuit, ki je sedel na Petrovem sedežu.
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Potovke so si plačevale večerjo in prenočišče s tem, da so pripovedovale zgodbe. So spomin na sproščeno otroštvo na Kopanku nad Polzelo, iz katerega Neža Maurer jemlje vse svoje življenje. Bila je učiteljica in novinarka, pesnica in pisateljica. Vsi otroci poznajo pesmico Vrabček čaka mamico, za marsikoga pa bodo odkritje njene erotične pesmi. Večna potepuhinja Neža nas s svojim avtomobilom popelje skozi mnoge kraje, kjer je živela; še vedno je zvedava, s svojo duhovitostjo navdušuje svoje prijatelje in občinstvo. V trenutkih samosti pa nam razkriva pretresljive zgodbe svojega nemirnega življenja. Pogumno razkriva svoje slabosti. Biti poraženec ni sramota, pravi; ta neposrednost in iskrenost je tisto, kar cenijo tudi njeni bralci. Scenarist in režiser Amir Muratović
Potovke so si plačevale večerjo in prenočišče s tem, da so pripovedovale zgodbe. So spomin na sproščeno otroštvo na Kopanku nad Polzelo, iz katerega Neža Maurer jemlje vse svoje življenje. Bila je učiteljica in novinarka, pesnica in pisateljica. Vsi otroci poznajo pesmico Vrabček čaka mamico, za marsikoga pa bodo odkritje njene erotične pesmi. Večna potepuhinja Neža nas s svojim avtomobilom popelje skozi mnoge kraje, kjer je živela; še vedno je zvedava, s svojo duhovitostjo navdušuje svoje prijatelje in občinstvo. V trenutkih samosti pa nam razkriva pretresljive zgodbe svojega nemirnega življenja. Pogumno razkriva svoje slabosti. Biti poraženec ni sramota, pravi; ta neposrednost in iskrenost je tisto, kar cenijo tudi njeni bralci. Scenarist in režiser Amir Muratović
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike in prvi iz reda jezuitov, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo Cerkev vodil drugače kot njegovi predhodniki. Podobo papeža je iz absolutne avtoritete spremenil v pastirja, ki je blizu ljudem. In kdor ga je poznal, še ko je bil nadškof Buenos Airesa, ni bil presenečen. Kakšen je bil Jorge Mario Bergoglio, preden je postal papež Frančišek, prvi globalni papež v zgodovini Cerkve? Mojca Širok se je leto dni po njegovi izvolitvi odpravila po sledeh papeževih argentinskih korenin, od postaje do postaje Frančiškovega življenja.
Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike in prvi iz reda jezuitov, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo Cerkev vodil drugače kot njegovi predhodniki. Podobo papeža je iz absolutne avtoritete spremenil v pastirja, ki je blizu ljudem. In kdor ga je poznal, še ko je bil nadškof Buenos Airesa, ni bil presenečen. Kakšen je bil Jorge Mario Bergoglio, preden je postal papež Frančišek, prvi globalni papež v zgodovini Cerkve? Mojca Širok se je leto dni po njegovi izvolitvi odpravila po sledeh papeževih argentinskih korenin, od postaje do postaje Frančiškovega življenja.
Ekipa oddaje Na lepše je bila na mednarodnem kulinaričnem festival Biser morja, ki velja za enega najpomembnejših v Sredozemlju. Pokukali smo v Park dediščine Cirkulane, kjer ohranjajo vpogled v tradicijo naših prednikov. V oddaji pa tudi - kako o prihodnosti industrije gostoljubja v luči globalizacije razmišljajo turistični novinarji?
Ekipa oddaje Na lepše je bila na mednarodnem kulinaričnem festival Biser morja, ki velja za enega najpomembnejših v Sredozemlju. Pokukali smo v Park dediščine Cirkulane, kjer ohranjajo vpogled v tradicijo naših prednikov. V oddaji pa tudi - kako o prihodnosti industrije gostoljubja v luči globalizacije razmišljajo turistični novinarji?
Prepričljiva družinska drama, v kateri je glavno žensko vlogo izvrstno upodobila slovenska igralka Aleksandra Balmazović. V debitantskem filmu obetavnega režiserja Siniše Cvetića se pred nami izriše portret družine in njene črne ovce – najmlajšega člana Jovana, ki nekako ne zna ubrati svoje poti v odraslem življenju. Vivisekcijo družinske celice spremljamo en dan v stanovanju, kjer praznujejo god Janeza Krstnika. Starši pred gosti in Jovanom skrivajo svojo odločitev o ločitvi, Jovan se na skrivaj drogira in upa, da ga bodo vesoljci rešili pred nesmiselnim življenjem na planetu Zemlja. Razpoloženje postaja vse bolj napeto, svoje naredita tudi alkohol in obisk nenapovedanega gosta, kar privede do razkritja dolgo zamolčanih družinskih skrivnosti.
Prepričljiva družinska drama, v kateri je glavno žensko vlogo izvrstno upodobila slovenska igralka Aleksandra Balmazović. V debitantskem filmu obetavnega režiserja Siniše Cvetića se pred nami izriše portret družine in njene črne ovce – najmlajšega člana Jovana, ki nekako ne zna ubrati svoje poti v odraslem življenju. Vivisekcijo družinske celice spremljamo en dan v stanovanju, kjer praznujejo god Janeza Krstnika. Starši pred gosti in Jovanom skrivajo svojo odločitev o ločitvi, Jovan se na skrivaj drogira in upa, da ga bodo vesoljci rešili pred nesmiselnim življenjem na planetu Zemlja. Razpoloženje postaja vse bolj napeto, svoje naredita tudi alkohol in obisk nenapovedanega gosta, kar privede do razkritja dolgo zamolčanih družinskih skrivnosti.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so zvenele slovenske pesmi, ki so nastajale v času narodnoosvobodilnega boja in so glasnice takratnega narodovega duha. Predstavila sta jih Partizanski pevski zbor in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom mladega dirigenta Jakoba Barba. Z njimi so se bodrili partizani med drugo svetovno vojno, leta 2024 pa so bile vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Spominjajo nas na najstrašnejši čas slovenske zgodovine in so pomemben del naše kulturne dediščine.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so zvenele slovenske pesmi, ki so nastajale v času narodnoosvobodilnega boja in so glasnice takratnega narodovega duha. Predstavila sta jih Partizanski pevski zbor in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom mladega dirigenta Jakoba Barba. Z njimi so se bodrili partizani med drugo svetovno vojno, leta 2024 pa so bile vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Spominjajo nas na najstrašnejši čas slovenske zgodovine in so pomemben del naše kulturne dediščine.
Kdo je bil edini kralj, ki je pokopan na slovenskem ozemlju? Dokumentarni film nam predstavi usodo zadnjih predstavnikov francoske kraljeve rodbine, ki so zaradi revolucij postali begunci. Ironično je bil izraz begunec, »refuge«, prvič zabeležen, ko je Ludvik XIV., 'Sončni kralj', iz domovine izgnal veliko število hugenotov. Njegov vnuk Karel X. je bil po julijski revoluciji tudi obsojen na izgnanstvo – zatočišče je iskal od Škotske, Prage do Gorice v upanju, da bo tu varen pred kolero. Čez sto članov njegovega spremstva se je nastanilo v različnih palačah po mestu. To je zaradi milega podnebja pozneje postalo znano kot avstrijska Nica. Leta 1836 jih je v Gorici pričakala topla jesen, prej vitalen 79-letnik pa je že v dobrih dveh tednih postal edina smrtna žrtev kolere v mestu. Tako so frančiškani na Kostanjevici, katerih cerkev je že prej nudila prostor grobnicam plemiških družin, s pogodbo postali varuhi posmrtnih ostankov begunskega kralja. V naslednjih desetletjih so ob glavi družine želeli biti pokopani tudi drugi člani dinastije. Med njimi je bila tudi Marija Terezija Šarlota, hči Ludvika XVI. in Marije Antoanete. Njena življenjska zgodba je bila zelo tragična. Njeni starši so končali pod giljotino, njen brat je umrl v surovem rejništvu, sama pa je po letih ujetništva postala žena svojega bratranca, sina Karla X. Skupaj sta skrbela za nečakinjo in nečaka, rojenega po bratovi smrti, ki je postal simbol upanja za francoske legitimiste. Henrik V. je kasneje zapravil zadnjo možnost, da bi Burboni ponovno prevzeli prestol, potomka njegove sestre pa je postala avstrijska cesarica. Ravno Zita je med obiskom Soške fronte ukazala prenesti sarkofage iz nabrežinskega kamna na varno na Dunaj. Po prenovi porušene cerkve so bili vrnjeni v samostan. Po koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje spet prešlo pod Kraljevino Italijo. Kmalu po drugi svetovni vojni so zavezniki določali nove meje. Prav Francozi so odločili, da je ostal samostan ločen od stare Gorice. Za njim pa je kmalu zrastla Nova ... Pretekle ter zdajšnje razmere na Kostanjevici nam predstavita pater Niko Žvokelj ter skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj. O takratnih okoliščinah, spremembah skozi čas ter današnjem odnosu do dediščine spregovorijo tudi goriški zgodovinarji: dr. Renato Podbersič, dr. Urška Strle ter kustosinja Cristina Bragaglia. Pobudo za vrnitev posmrtnih ostankov v Francijo pokomentira novinar Ervin Milharčič Hladnik. V dokumentarnem filmu ne manjkajo niti posnetki cvetenja vrtnic, interierjev goriških palač ter restavriranih fresk in štukatur. Prepričali se bomo, da je kraljeva družina po težkih življenjskih preizkušnjah našla varen pristan prav na stičišču različnih kultur, kjer lahko končno počiva v miru.
Kdo je bil edini kralj, ki je pokopan na slovenskem ozemlju? Dokumentarni film nam predstavi usodo zadnjih predstavnikov francoske kraljeve rodbine, ki so zaradi revolucij postali begunci. Ironično je bil izraz begunec, »refuge«, prvič zabeležen, ko je Ludvik XIV., 'Sončni kralj', iz domovine izgnal veliko število hugenotov. Njegov vnuk Karel X. je bil po julijski revoluciji tudi obsojen na izgnanstvo – zatočišče je iskal od Škotske, Prage do Gorice v upanju, da bo tu varen pred kolero. Čez sto članov njegovega spremstva se je nastanilo v različnih palačah po mestu. To je zaradi milega podnebja pozneje postalo znano kot avstrijska Nica. Leta 1836 jih je v Gorici pričakala topla jesen, prej vitalen 79-letnik pa je že v dobrih dveh tednih postal edina smrtna žrtev kolere v mestu. Tako so frančiškani na Kostanjevici, katerih cerkev je že prej nudila prostor grobnicam plemiških družin, s pogodbo postali varuhi posmrtnih ostankov begunskega kralja. V naslednjih desetletjih so ob glavi družine želeli biti pokopani tudi drugi člani dinastije. Med njimi je bila tudi Marija Terezija Šarlota, hči Ludvika XVI. in Marije Antoanete. Njena življenjska zgodba je bila zelo tragična. Njeni starši so končali pod giljotino, njen brat je umrl v surovem rejništvu, sama pa je po letih ujetništva postala žena svojega bratranca, sina Karla X. Skupaj sta skrbela za nečakinjo in nečaka, rojenega po bratovi smrti, ki je postal simbol upanja za francoske legitimiste. Henrik V. je kasneje zapravil zadnjo možnost, da bi Burboni ponovno prevzeli prestol, potomka njegove sestre pa je postala avstrijska cesarica. Ravno Zita je med obiskom Soške fronte ukazala prenesti sarkofage iz nabrežinskega kamna na varno na Dunaj. Po prenovi porušene cerkve so bili vrnjeni v samostan. Po koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje spet prešlo pod Kraljevino Italijo. Kmalu po drugi svetovni vojni so zavezniki določali nove meje. Prav Francozi so odločili, da je ostal samostan ločen od stare Gorice. Za njim pa je kmalu zrastla Nova ... Pretekle ter zdajšnje razmere na Kostanjevici nam predstavita pater Niko Žvokelj ter skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj. O takratnih okoliščinah, spremembah skozi čas ter današnjem odnosu do dediščine spregovorijo tudi goriški zgodovinarji: dr. Renato Podbersič, dr. Urška Strle ter kustosinja Cristina Bragaglia. Pobudo za vrnitev posmrtnih ostankov v Francijo pokomentira novinar Ervin Milharčič Hladnik. V dokumentarnem filmu ne manjkajo niti posnetki cvetenja vrtnic, interierjev goriških palač ter restavriranih fresk in štukatur. Prepričali se bomo, da je kraljeva družina po težkih življenjskih preizkušnjah našla varen pristan prav na stičišču različnih kultur, kjer lahko končno počiva v miru.
Zdajšnja vlada bo po besedah premierja v enem mandatu izvedla več reform kot vse druge vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Kakšno je stanje v državi tri leta po volitvah? Kako zanesljive so ob vrsti afer obljube drugačnosti?
Zdajšnja vlada bo po besedah premierja v enem mandatu izvedla več reform kot vse druge vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Kakšno je stanje v državi tri leta po volitvah? Kako zanesljive so ob vrsti afer obljube drugačnosti?
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Gostja oddaje bo vsestranska literarna ustvarjalka - pesnica, pisateljica, književna prevajalka, publicistka in kritičarka Miriam Drev. Njen bogat opus obsega šest pesniških zbirk in štiri romane ter več kot sto sijajnih prevodov zlasti iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti. Pred kratkim je izšel pri založbi Pivec njen roman Po poti se je zvečerilo, v katerem se avtorica psihološko pronicljivo dotika človeške intime, vprašanj tujstva, identitete ter položaja ženske v družbi, družini in partnerskem odnosu. Stalnica njenega opusa je tematika prednikov in generacijskih vezi. O tem govori pesniška zbirka Zdravljenje prednikov, v katerih pesnica s sočutjem ustvarja prostor za notranjo osvoboditev in katarzo.
Gostja oddaje bo vsestranska literarna ustvarjalka - pesnica, pisateljica, književna prevajalka, publicistka in kritičarka Miriam Drev. Njen bogat opus obsega šest pesniških zbirk in štiri romane ter več kot sto sijajnih prevodov zlasti iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti. Pred kratkim je izšel pri založbi Pivec njen roman Po poti se je zvečerilo, v katerem se avtorica psihološko pronicljivo dotika človeške intime, vprašanj tujstva, identitete ter položaja ženske v družbi, družini in partnerskem odnosu. Stalnica njenega opusa je tematika prednikov in generacijskih vezi. O tem govori pesniška zbirka Zdravljenje prednikov, v katerih pesnica s sočutjem ustvarja prostor za notranjo osvoboditev in katarzo.
Zgodovinski film o življenju Jeanne du Barry, ki se je rodila leta 1743 kot nezakonska hči obubožane šivilje. S svojo inteligenco in privlačnostjo se povzpne po lestvici družbenih razredov, dokler se ne znajde pred njegovim visočanstvom, Ludvikom XV in ga omreži… Ostareli kralj se ne zmeni za njen status kurtizane, saj Jeanne kralju povrne voljo do življenja… Jeanne du Barry je bila kraljeva zadnja uradna ljubica. JEANNE DU BARRY / KOPROD. / 2023 Režija: Maïwenn / Scenarij: Maïwenn, Teddy Lussi-Modeste, Nicolas Livecchi / Igrajo: Maïwenn, Johnny Depp, Benjamin Lavernhe, Melvil Poupaud, Robin Renucci, Pierre Richard in drugi …
Zgodovinski film o življenju Jeanne du Barry, ki se je rodila leta 1743 kot nezakonska hči obubožane šivilje. S svojo inteligenco in privlačnostjo se povzpne po lestvici družbenih razredov, dokler se ne znajde pred njegovim visočanstvom, Ludvikom XV in ga omreži… Ostareli kralj se ne zmeni za njen status kurtizane, saj Jeanne kralju povrne voljo do življenja… Jeanne du Barry je bila kraljeva zadnja uradna ljubica. JEANNE DU BARRY / KOPROD. / 2023 Režija: Maïwenn / Scenarij: Maïwenn, Teddy Lussi-Modeste, Nicolas Livecchi / Igrajo: Maïwenn, Johnny Depp, Benjamin Lavernhe, Melvil Poupaud, Robin Renucci, Pierre Richard in drugi …
Obdobje menopavze lahko traja tretjino življenja. Menopavza po navadi nastopi med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Za marsikatero žensko je to pomembna življenjska prelomnica in v današnji oddaji z gostjami spregovorimo o tem, kako premagovati njene izzive. V studiu gostimo prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, Nino Gaspari, soustanoviteljico skupnosti Herera, v kateri veliko govorijo o menopavzi, in dr. Darijo Šćepanović, fizioterapevtko specialistko, ki pokaže nekaj vaj, koristnih za zdravje žensk v tem pomembnem življenjskem obdobju.
Obdobje menopavze lahko traja tretjino življenja. Menopavza po navadi nastopi med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Za marsikatero žensko je to pomembna življenjska prelomnica in v današnji oddaji z gostjami spregovorimo o tem, kako premagovati njene izzive. V studiu gostimo prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, Nino Gaspari, soustanoviteljico skupnosti Herera, v kateri veliko govorijo o menopavzi, in dr. Darijo Šćepanović, fizioterapevtko specialistko, ki pokaže nekaj vaj, koristnih za zdravje žensk v tem pomembnem življenjskem obdobju.
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
Žarko Zalokar se je rodil 8. marca 1925 v Ljubljani, v znani zdravniški rodbini Zalokar iz Metlike. Kot dijak ljubljanske gimnazije in član Sokola je bil dejaven domoljub. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 se je kot 16-letni prostovoljec pridružil obrambi domovine. Po razpustitvi enote se je vrnil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto. V družinskem stanovanju je deloval tudi radio Kričač. Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje. Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku. Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985.Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.
Žarko Zalokar se je rodil 8. marca 1925 v Ljubljani, v znani zdravniški rodbini Zalokar iz Metlike. Kot dijak ljubljanske gimnazije in član Sokola je bil dejaven domoljub. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 se je kot 16-letni prostovoljec pridružil obrambi domovine. Po razpustitvi enote se je vrnil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto. V družinskem stanovanju je deloval tudi radio Kričač. Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje. Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku. Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985.Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.