Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni Dnevni sobi se pogovarjamo o drugi karieri. Z nami bo Petra Majdič, ki bo povedala, kako se je soočila z življenjem po končani športni poti. Kakšen nasvet je dobila, a ga žal ni upoštevala? Kaj jo je najbolj veselilo in tudi zaposlilo, ko ni bila več zapisana profesionalnemu športu…
V tokratni Dnevni sobi se pogovarjamo o drugi karieri. Z nami bo Petra Majdič, ki bo povedala, kako se je soočila z življenjem po končani športni poti. Kakšen nasvet je dobila, a ga žal ni upoštevala? Kaj jo je najbolj veselilo in tudi zaposlilo, ko ni bila več zapisana profesionalnemu športu…
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu izvolili za naslednika pokojnega Frančiška na četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki prihaja iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni, v obdobju političnih in družbenih revolucij konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil še najstnik. Duhovnik iz ZDA, potomec priseljencev, ki je večino svojega življenja deloval v Južni Ameriki, predvsem v Peruju. Član reda avguštincev z diplomo iz matematike in doktoratom iz kanonskega prava. Kardinal papeža Frančiška, ki je dve leti vodil dikasterij za škofe, enega najpomembnejših oddelkov vatikanske kurije. Američan s perujskim državljanstvom, ki v svojem prvem nagovoru po izvolitvi ni spregovoril besede angleško. Apostolski sedež je bil po smrti papeža Frančiška prazen le sedemnajst dni. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata? Bo nadaljeval delo svojega predhodnika?
Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu izvolili za naslednika pokojnega Frančiška na četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki prihaja iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni, v obdobju političnih in družbenih revolucij konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil še najstnik. Duhovnik iz ZDA, potomec priseljencev, ki je večino svojega življenja deloval v Južni Ameriki, predvsem v Peruju. Član reda avguštincev z diplomo iz matematike in doktoratom iz kanonskega prava. Kardinal papeža Frančiška, ki je dve leti vodil dikasterij za škofe, enega najpomembnejših oddelkov vatikanske kurije. Američan s perujskim državljanstvom, ki v svojem prvem nagovoru po izvolitvi ni spregovoril besede angleško. Apostolski sedež je bil po smrti papeža Frančiška prazen le sedemnajst dni. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata? Bo nadaljeval delo svojega predhodnika?
Ogledali smo si operni spektakel Potovanje v Reims, ki je v uradnem programu EPK Nova Gorica - Gorica zaživel na novogoriškem Trgu Evrope. Opero je napisal Gioachino Rossini ob kronanju Karla X. Burbonskega, ki je pokopan v samostanu na Kostanjevici. Natanko dvesto let po premieri v Parizu 19. junija leta 1825 si jo je bilo zdaj mogoče ogledati še v režiji Marina Blaževića in pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Nastala je v okviru Festivala Piccolo Opera v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno in kako se boriti proti njemu? To je le eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Édouard Louis, eden najprodornejših pisateljev nove generacije, v svojih po večini avtobiografskih knjigah. Louis je pred kratkim gostoval na več dogodkih v Ljubljani, pri založbi *cf. pa je izšel prevod njegove knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Na kranjskem filmskem festivalu Krafft pa smo se pogovarjali z grškim igralcem, režiserjem in scenaristom Renosom Haralambidisom, ki je zaznamoval sodobno grško neodvisno kinematografijo. V tridesetih letih je odigral več kot 50 vlog, kot režiser pa je prepoznan po prepletanju resničnosti in fikcije ter filmih z nizkim proračunom, vendar polnih humorja in realističnega pogleda v grški vsakdan.
Ogledali smo si operni spektakel Potovanje v Reims, ki je v uradnem programu EPK Nova Gorica - Gorica zaživel na novogoriškem Trgu Evrope. Opero je napisal Gioachino Rossini ob kronanju Karla X. Burbonskega, ki je pokopan v samostanu na Kostanjevici. Natanko dvesto let po premieri v Parizu 19. junija leta 1825 si jo je bilo zdaj mogoče ogledati še v režiji Marina Blaževića in pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Nastala je v okviru Festivala Piccolo Opera v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno in kako se boriti proti njemu? To je le eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Édouard Louis, eden najprodornejših pisateljev nove generacije, v svojih po večini avtobiografskih knjigah. Louis je pred kratkim gostoval na več dogodkih v Ljubljani, pri založbi *cf. pa je izšel prevod njegove knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Na kranjskem filmskem festivalu Krafft pa smo se pogovarjali z grškim igralcem, režiserjem in scenaristom Renosom Haralambidisom, ki je zaznamoval sodobno grško neodvisno kinematografijo. V tridesetih letih je odigral več kot 50 vlog, kot režiser pa je prepoznan po prepletanju resničnosti in fikcije ter filmih z nizkim proračunom, vendar polnih humorja in realističnega pogleda v grški vsakdan.
Šestdelna bosanska serija »Vem, kako dihaš« je bila premierno predvajana leta 2023 na 80. beneškem filmskem festivalu, leta 2024 je prejela sedem nagrad na Sarajevskem filmskem festivalu. Je prva bosanska serija, ki jo predvaja platforma HBO Max. Scenaristka serije Jasmila Žbanić je bila leta 2021 za film »Quo Vadis, Aida?« nominirana za tujejezičnega oskarja. Dogajanje je postavljeno v Sarajevo. V središču zgodbe so sodna preiskava primera domnevne zlorabe in družinski odnosi. Serija prikaže razlike, ki jih povzročajo razredne delitve, predvsem pa zastavlja vprašanja o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. Tožilka Nevena Murtezić, ki je v procesu ločitve, ima nalogo, da preišče primer samomora petnajstletnega Emira. Na prvi pogled je primer jasen, a oče umrlega fanta v preiskavo vnese nove elemente. Pojavijo se obtožbe, da so se v šoli dogajale zlorabe, vključno s posilstvi, ki naj bi jih izvajali vrstniki. Emirjevi starši s potekom preiskave niso zadovoljni, zato se odločijo za radikalen korak in objavijo imena tistih, ki naj bi zlorabljali njihovega sina. Med njimi je tudi tožilkin sedemnajstletni sin Dino. Nevena je nad razkritjem šokirana, njeno življenje se obrne na glavo. Razdvojena je med močnimi čustvi, dvomom, ali je to res, na eni strani in profesionalno odgovornostjo na drugi. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Šestdelna bosanska serija »Vem, kako dihaš« je bila premierno predvajana leta 2023 na 80. beneškem filmskem festivalu, leta 2024 je prejela sedem nagrad na Sarajevskem filmskem festivalu. Je prva bosanska serija, ki jo predvaja platforma HBO Max. Scenaristka serije Jasmila Žbanić je bila leta 2021 za film »Quo Vadis, Aida?« nominirana za tujejezičnega oskarja. Dogajanje je postavljeno v Sarajevo. V središču zgodbe so sodna preiskava primera domnevne zlorabe in družinski odnosi. Serija prikaže razlike, ki jih povzročajo razredne delitve, predvsem pa zastavlja vprašanja o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. Tožilka Nevena Murtezić, ki je v procesu ločitve, ima nalogo, da preišče primer samomora petnajstletnega Emira. Na prvi pogled je primer jasen, a oče umrlega fanta v preiskavo vnese nove elemente. Pojavijo se obtožbe, da so se v šoli dogajale zlorabe, vključno s posilstvi, ki naj bi jih izvajali vrstniki. Emirjevi starši s potekom preiskave niso zadovoljni, zato se odločijo za radikalen korak in objavijo imena tistih, ki naj bi zlorabljali njihovega sina. Med njimi je tudi tožilkin sedemnajstletni sin Dino. Nevena je nad razkritjem šokirana, njeno življenje se obrne na glavo. Razdvojena je med močnimi čustvi, dvomom, ali je to res, na eni strani in profesionalno odgovornostjo na drugi. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Gostji Bernarde Žarn bosta pevka in voditeljica Špela Grošelj ter nekdanja vrhunska atletinja, še danes nosilka državnih rekordov, Brigita Langerholc. Njuni poti sta se dotaknili iste bolečine – občutij strašnih tesnob, strahov, depresije, izgorelosti in obdobij, ko je bilo že vstati iz postelje neopisljiv napor. Ampak oddaja ni namenjena tarnanju, pač pa opogumljanju in kažipotom iz teme v svetlobo.
Gostji Bernarde Žarn bosta pevka in voditeljica Špela Grošelj ter nekdanja vrhunska atletinja, še danes nosilka državnih rekordov, Brigita Langerholc. Njuni poti sta se dotaknili iste bolečine – občutij strašnih tesnob, strahov, depresije, izgorelosti in obdobij, ko je bilo že vstati iz postelje neopisljiv napor. Ampak oddaja ni namenjena tarnanju, pač pa opogumljanju in kažipotom iz teme v svetlobo.
Šestdelna bosanska serija »Vem, kako dihaš« je bila premierno predvajana leta 2023 na 80. beneškem filmskem festivalu, leta 2024 je prejela sedem nagrad na Sarajevskem filmskem festivalu. Je prva bosanska serija, ki jo predvaja platforma HBO Max. Scenaristka serije Jasmila Žbanić je bila leta 2021 za film »Quo Vadis, Aida?« nominirana za tujejezičnega oskarja. Dogajanje je postavljeno v Sarajevo. V središču zgodbe so sodna preiskava primera domnevne zlorabe in družinski odnosi. Serija prikaže razlike, ki jih povzročajo razredne delitve, predvsem pa zastavlja vprašanja o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. Tožilka Nevena Murtezić, ki je v procesu ločitve, ima nalogo, da preišče primer samomora petnajstletnega Emira. Na prvi pogled je primer jasen, a oče umrlega fanta v preiskavo vnese nove elemente. Pojavijo se obtožbe, da so se v šoli dogajale zlorabe, vključno s posilstvi, ki naj bi jih izvajali vrstniki. Emirjevi starši s potekom preiskave niso zadovoljni, zato se odločijo za radikalen korak in objavijo imena tistih, ki naj bi zlorabljali njihovega sina. Med njimi je tudi tožilkin sedemnajstletni sin Dino. Nevena je nad razkritjem šokirana, njeno življenje se obrne na glavo. Razdvojena je med močnimi čustvi, dvomom, ali je to res, na eni strani in profesionalno odgovornostjo na drugi.
Šestdelna bosanska serija »Vem, kako dihaš« je bila premierno predvajana leta 2023 na 80. beneškem filmskem festivalu, leta 2024 je prejela sedem nagrad na Sarajevskem filmskem festivalu. Je prva bosanska serija, ki jo predvaja platforma HBO Max. Scenaristka serije Jasmila Žbanić je bila leta 2021 za film »Quo Vadis, Aida?« nominirana za tujejezičnega oskarja. Dogajanje je postavljeno v Sarajevo. V središču zgodbe so sodna preiskava primera domnevne zlorabe in družinski odnosi. Serija prikaže razlike, ki jih povzročajo razredne delitve, predvsem pa zastavlja vprašanja o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. Tožilka Nevena Murtezić, ki je v procesu ločitve, ima nalogo, da preišče primer samomora petnajstletnega Emira. Na prvi pogled je primer jasen, a oče umrlega fanta v preiskavo vnese nove elemente. Pojavijo se obtožbe, da so se v šoli dogajale zlorabe, vključno s posilstvi, ki naj bi jih izvajali vrstniki. Emirjevi starši s potekom preiskave niso zadovoljni, zato se odločijo za radikalen korak in objavijo imena tistih, ki naj bi zlorabljali njihovega sina. Med njimi je tudi tožilkin sedemnajstletni sin Dino. Nevena je nad razkritjem šokirana, njeno življenje se obrne na glavo. Razdvojena je med močnimi čustvi, dvomom, ali je to res, na eni strani in profesionalno odgovornostjo na drugi.
Pet let pred Vodnikovo Pesme za pokušino je v Kranju izšla pesniška zbirka Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki jo je Vodnik označil za »bukve iz Kranja, polne drekanja«. Kaj je botrovalo tem besedam, med drugim izvemo v dokumentarnem filmu o življenju in delu avtorja štirih parov pesmi Pavla Knobla, ki je zamolčan ostal na obrobju naše literarne zgodovine. Pavel Knobl (Orehek pri Postojni 1765 – Tomaj 1830) je bil pesnik, prevajalec, skladatelj, orglar-cerkovnik, ki je v Postojni, Kranju, Ložu, Višnji Gori, Ribnici in Tomaju delal kot učitelj. Leta 1801 je v Kranju objavil svojo pesniško zbirko Štiri pare kratkočasnih novih pesmi, s katero je dvignil nemalo prahu in si prislužil Vodnikovo obsodbo. Knobl, ki v svojih verzifikacijah opisuje vsakdanje življenje s prehoda iz 18. v 19. stolejte, je verjetno poskrbel tudi za prvi slovenski prevod daljše moralističe povesti o sveti Genovefi, in je avtor besedil ter glasbe za več kot dvajset cerkvenih pesmi.
Pet let pred Vodnikovo Pesme za pokušino je v Kranju izšla pesniška zbirka Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki jo je Vodnik označil za »bukve iz Kranja, polne drekanja«. Kaj je botrovalo tem besedam, med drugim izvemo v dokumentarnem filmu o življenju in delu avtorja štirih parov pesmi Pavla Knobla, ki je zamolčan ostal na obrobju naše literarne zgodovine. Pavel Knobl (Orehek pri Postojni 1765 – Tomaj 1830) je bil pesnik, prevajalec, skladatelj, orglar-cerkovnik, ki je v Postojni, Kranju, Ložu, Višnji Gori, Ribnici in Tomaju delal kot učitelj. Leta 1801 je v Kranju objavil svojo pesniško zbirko Štiri pare kratkočasnih novih pesmi, s katero je dvignil nemalo prahu in si prislužil Vodnikovo obsodbo. Knobl, ki v svojih verzifikacijah opisuje vsakdanje življenje s prehoda iz 18. v 19. stolejte, je verjetno poskrbel tudi za prvi slovenski prevod daljše moralističe povesti o sveti Genovefi, in je avtor besedil ter glasbe za več kot dvajset cerkvenih pesmi.
Gostja intervjuja je izjemna slovenska umetnica, operna solistka Bernarda Fink, ki se je rodila slovenskim političnim emigrantom v Argentini. V uvodu nam pojasni, da je ponosna Slovenka, kar je sad vzgoje v skupnosti v Buenos Airesu. A travmatične izkušnje družin očeta in matere čuti tudi njena generacija. Odprtost za resnico, ki je bila zaradi povojnega režima dolgo zamolčana, pa je edina pot do sprave. Pevski dar izhaja iz družine, njen brat Marko je prav tako odličen solist. Leta 1985 se je po prejeti prvi nagradi na tekmovanju Nuevas Voces Liricah preselila v Evropo, s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom živita v Svečah na avstrijskem Koroškem. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po vsestranskosti, redno sodeluje z vsemi najboljšimi orkestri, če omenimo samo Orkester Londonske filharmonije, Dunajske in Berlinske filharmonike. Nastopa v velikih glasbenih središčih po vsem svetu in je prejemnica visokih avstrijskih in slovenskih odlikovanj. V zanimivem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, nam predstavi svoj notranji svet vrhunske glasbenice, ko je njeno petje prepleteno z močnimi čustvi in pogosto zanjo tudi posebna vrsta molitve – sploh ko gre za sakralno tematiko. Močno je prežeta z duhovnostjo in krščansko vero. V zadnjih tednih in mesecih je nastopila ob dnevu spomina na žrtve komunizma ter na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, kar je njen prispevek k temu, da bi pokopali mrtve iz časa vojne in po njej in zaživeli kot eno telo.
Gostja intervjuja je izjemna slovenska umetnica, operna solistka Bernarda Fink, ki se je rodila slovenskim političnim emigrantom v Argentini. V uvodu nam pojasni, da je ponosna Slovenka, kar je sad vzgoje v skupnosti v Buenos Airesu. A travmatične izkušnje družin očeta in matere čuti tudi njena generacija. Odprtost za resnico, ki je bila zaradi povojnega režima dolgo zamolčana, pa je edina pot do sprave. Pevski dar izhaja iz družine, njen brat Marko je prav tako odličen solist. Leta 1985 se je po prejeti prvi nagradi na tekmovanju Nuevas Voces Liricah preselila v Evropo, s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom živita v Svečah na avstrijskem Koroškem. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po vsestranskosti, redno sodeluje z vsemi najboljšimi orkestri, če omenimo samo Orkester Londonske filharmonije, Dunajske in Berlinske filharmonike. Nastopa v velikih glasbenih središčih po vsem svetu in je prejemnica visokih avstrijskih in slovenskih odlikovanj. V zanimivem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, nam predstavi svoj notranji svet vrhunske glasbenice, ko je njeno petje prepleteno z močnimi čustvi in pogosto zanjo tudi posebna vrsta molitve – sploh ko gre za sakralno tematiko. Močno je prežeta z duhovnostjo in krščansko vero. V zadnjih tednih in mesecih je nastopila ob dnevu spomina na žrtve komunizma ter na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, kar je njen prispevek k temu, da bi pokopali mrtve iz časa vojne in po njej in zaživeli kot eno telo.
Levi Strauss se je rodil leta 1829 kot najmlajši otrok v šestčlanski judovski družini. Oče Hirsch je imel iz prvega zakona štiri otroke. Po ženini smrti se je ponovno poročil in z Rebecco sta imela dva otroka: Fanny (rojstno ime Vögela) in Levija (rojstno ime Löb). Ker Judom ni bilo dovoljeno, da bi bili obrtniki, so po hišah prodajali različne izdelke, tudi Straussovi. Časi so bili težki, ljudje so se izseljevali in v Ameriko sta se najprej odpravila Levijeva polbrata Jonas in Louis. V New Yorku sta obogatela s prodajo tekstila. Po očetovi smrti se je leta 1848 v Ameriko odpravila še preostala družina Strauss. Na ladji je Levi bežno spoznal nekaj let mlajšega Jacoba Davisa iz Rige. Jacob je bil nepismen krojač, a poln delovnega zanosa in idej. Njegov izum so tudi zakovice na žepih in modro barvanje blaga denim. Jacob in Levi sta se ponovno srečala šele čez več let, a tokrat je bil to začetek uspešne skupne poslovne poti, na kateri ni manjkalo ovir, pa tudi izredne volje do dela, vztrajanja, vere v uspeh in podpore Jacobove žene Annie ter Levijeve sestre Fanny. ep. 1 Mladi Levi Strauss skupaj s sestro Fanny zapusti rojstni Buttenheim na Zgornjem Frankovskem, da bi poiskal srečo v trgovini z galanterijo svojih dveh polbratov v New Yorku. Na poti spozna Jacoba Davisa, mladega krojača iz Rige, ki sanja o lepšem življenju v Kaliforniji. Levi že kmalu zapusti New York in ustanovi svoje podjetje v San Franciscu, neusmiljenem mestu, kjer velja zakon močnejšega. Pooseblja ga J. C. Eddy, ki mestu vlada s trdo roko. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Levi Strauss se je rodil leta 1829 kot najmlajši otrok v šestčlanski judovski družini. Oče Hirsch je imel iz prvega zakona štiri otroke. Po ženini smrti se je ponovno poročil in z Rebecco sta imela dva otroka: Fanny (rojstno ime Vögela) in Levija (rojstno ime Löb). Ker Judom ni bilo dovoljeno, da bi bili obrtniki, so po hišah prodajali različne izdelke, tudi Straussovi. Časi so bili težki, ljudje so se izseljevali in v Ameriko sta se najprej odpravila Levijeva polbrata Jonas in Louis. V New Yorku sta obogatela s prodajo tekstila. Po očetovi smrti se je leta 1848 v Ameriko odpravila še preostala družina Strauss. Na ladji je Levi bežno spoznal nekaj let mlajšega Jacoba Davisa iz Rige. Jacob je bil nepismen krojač, a poln delovnega zanosa in idej. Njegov izum so tudi zakovice na žepih in modro barvanje blaga denim. Jacob in Levi sta se ponovno srečala šele čez več let, a tokrat je bil to začetek uspešne skupne poslovne poti, na kateri ni manjkalo ovir, pa tudi izredne volje do dela, vztrajanja, vere v uspeh in podpore Jacobove žene Annie ter Levijeve sestre Fanny. ep. 1 Mladi Levi Strauss skupaj s sestro Fanny zapusti rojstni Buttenheim na Zgornjem Frankovskem, da bi poiskal srečo v trgovini z galanterijo svojih dveh polbratov v New Yorku. Na poti spozna Jacoba Davisa, mladega krojača iz Rige, ki sanja o lepšem življenju v Kaliforniji. Levi že kmalu zapusti New York in ustanovi svoje podjetje v San Franciscu, neusmiljenem mestu, kjer velja zakon močnejšega. Pooseblja ga J. C. Eddy, ki mestu vlada s trdo roko. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Iris s sodelavcem razkrije, da je bila Hillevi v zvezi z Benjaminom, ko je bil ta njen učenec, iz njunega razmerja pa se je rodila Liv. Policija učiteljico izsledi na Danskem, kamor je odšla s svojim novim fantom. Ko jo slednji oropa in zapusti, razmeče sobo in zbeži. Po poskusu samomora mora policiji opisati svoje in Benjaminovo zadnje srečanje. Iris želi resničnost njenih trditev preveriti pri Alexu, ob tem pa razkrije resnico o Benjaminovi smrti. SANNINGEN / Fallen / Švedska / 2023 Scenarij: Camilla Ahlgren, Martin Asphaug, Alex Haridi Režija: Linnea Roxeheim V glavnih vlogah: Sofia Helin, Hedda Stiernstedt, Håkan Bengtsson, Kajsa Ernst, Peter Gardiner, Inez Micaella Andersson
Iris s sodelavcem razkrije, da je bila Hillevi v zvezi z Benjaminom, ko je bil ta njen učenec, iz njunega razmerja pa se je rodila Liv. Policija učiteljico izsledi na Danskem, kamor je odšla s svojim novim fantom. Ko jo slednji oropa in zapusti, razmeče sobo in zbeži. Po poskusu samomora mora policiji opisati svoje in Benjaminovo zadnje srečanje. Iris želi resničnost njenih trditev preveriti pri Alexu, ob tem pa razkrije resnico o Benjaminovi smrti. SANNINGEN / Fallen / Švedska / 2023 Scenarij: Camilla Ahlgren, Martin Asphaug, Alex Haridi Režija: Linnea Roxeheim V glavnih vlogah: Sofia Helin, Hedda Stiernstedt, Håkan Bengtsson, Kajsa Ernst, Peter Gardiner, Inez Micaella Andersson
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Tokratno oddajo posvečamo knjigam in branju. Z nami bosta o bralni kulturi pri nas razmišljala knjižna urednica in zahtevna bralka z občutkom za kakovostne vsebine Renate Rugelj ter založnik, poznavalec knjižnega trga in pisatelj Samo Rugelj. O ljubezni do knjig pa se bomo pogovarjali tudi s knjižničarko, voditeljico bralnih klubov in predvsem žensko, ki pravi, da je branje njena identiteta, Ksenijo Medved. Spoznali bomo 81-letnega Marka Nemca Pečjaka, ki še vedno prebere od tri do štiri knjige na mesec. Obiskali bomo knjižnico UKC-ja Ljubljana in vam pokazali kotičke v naravi, kjer se lahko sprostite ob branju. V rubriki »Ah, ta splet!« bomo predstavili portal Dobre knjige.si s knjižnimi predlogi, med katerimi lahko vsakdo najde kaj zase. Več o portalu nam bo povedala njegova glavna urednica Luana Malec. V kvizu (Spo)znanje generacij pa bomo med drugim izvedeli, katera je najbolj prevajana knjiga v zgodovini.
Tokratno oddajo posvečamo knjigam in branju. Z nami bosta o bralni kulturi pri nas razmišljala knjižna urednica in zahtevna bralka z občutkom za kakovostne vsebine Renate Rugelj ter založnik, poznavalec knjižnega trga in pisatelj Samo Rugelj. O ljubezni do knjig pa se bomo pogovarjali tudi s knjižničarko, voditeljico bralnih klubov in predvsem žensko, ki pravi, da je branje njena identiteta, Ksenijo Medved. Spoznali bomo 81-letnega Marka Nemca Pečjaka, ki še vedno prebere od tri do štiri knjige na mesec. Obiskali bomo knjižnico UKC-ja Ljubljana in vam pokazali kotičke v naravi, kjer se lahko sprostite ob branju. V rubriki »Ah, ta splet!« bomo predstavili portal Dobre knjige.si s knjižnimi predlogi, med katerimi lahko vsakdo najde kaj zase. Več o portalu nam bo povedala njegova glavna urednica Luana Malec. V kvizu (Spo)znanje generacij pa bomo med drugim izvedeli, katera je najbolj prevajana knjiga v zgodovini.
Koncert glasbene skupine Fed Horses ob izidu albuma M.L.A.D. je potekal 20. aprila 2024. Publiko razprodane dvorane Kina Šiška so nagovorili z verzi "prosim, da ne raniš drugih, kot si bil ranjen sam", "meje domovine niso meje srca" ter "politika nikoli ne bo vredna tvojega imena" so ustvarjalci opozorili tudi na pomen duševnega zdravja. »Včasih je dovolj samo vedeti, da nekdo obstaja, pa mirneje zreš v prihodnost glasbe. Brez zadržkov, Fed Horses. Urša Mihevc in Jure Mihevc. Prvi vokal sodobne pop rock produkcije in avtorski tandem, ki bolečine in srečo deli brez sprenevedanj. Najbolje v živo z bendom. Album M.L.A.D. je zgodba o iskanju, zgodba slehernika. Člani Fed Horses zgodbe pripovedujejo za tiste, ki tega ne znamo. Ne slepo verjeti zapisanemu. Prepričajte se sami.« (Andrej Karoli, Val 202).
Koncert glasbene skupine Fed Horses ob izidu albuma M.L.A.D. je potekal 20. aprila 2024. Publiko razprodane dvorane Kina Šiška so nagovorili z verzi "prosim, da ne raniš drugih, kot si bil ranjen sam", "meje domovine niso meje srca" ter "politika nikoli ne bo vredna tvojega imena" so ustvarjalci opozorili tudi na pomen duševnega zdravja. »Včasih je dovolj samo vedeti, da nekdo obstaja, pa mirneje zreš v prihodnost glasbe. Brez zadržkov, Fed Horses. Urša Mihevc in Jure Mihevc. Prvi vokal sodobne pop rock produkcije in avtorski tandem, ki bolečine in srečo deli brez sprenevedanj. Najbolje v živo z bendom. Album M.L.A.D. je zgodba o iskanju, zgodba slehernika. Člani Fed Horses zgodbe pripovedujejo za tiste, ki tega ne znamo. Ne slepo verjeti zapisanemu. Prepričajte se sami.« (Andrej Karoli, Val 202).
RTV Slovenija in Festival Ljubljana bosta ob 76-letnici legendarnega avtorja in izvajalca Janeza Bončine Benča priredila pregled njegovega 60-letnega glasbenega delovanja. Na tradicionalnem gala koncertu, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra in izjemnih vokalnih solistov, bodo v novih izvedbah zazvenele Benčeve največje uspešnice: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne in druge. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija Glasbeni vodja in dirigent Patrik Greblo Glasbeni solisti: Ana Soklič, Tomo Jurak, Karin Zemljič, Bojan Cvjetićanin, Anika Horvat, Alenka Godec, Aleksandra Ilijevski, Sergej Škofljanec, Andraž Hribar, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Gregor Ravnik, Hamo
RTV Slovenija in Festival Ljubljana bosta ob 76-letnici legendarnega avtorja in izvajalca Janeza Bončine Benča priredila pregled njegovega 60-letnega glasbenega delovanja. Na tradicionalnem gala koncertu, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra in izjemnih vokalnih solistov, bodo v novih izvedbah zazvenele Benčeve največje uspešnice: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne in druge. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija Glasbeni vodja in dirigent Patrik Greblo Glasbeni solisti: Ana Soklič, Tomo Jurak, Karin Zemljič, Bojan Cvjetićanin, Anika Horvat, Alenka Godec, Aleksandra Ilijevski, Sergej Škofljanec, Andraž Hribar, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Gregor Ravnik, Hamo
Vzhodni Berlin, pozna pomlad leta 1989. Privlačno in svobodomiselno najstnico Suzie na poti na prevzgojno delo v tovarno kablov fotografira uporniški fotograf z vzdevkom Kojot. Njena fotografija je objavljena v priljubljeni reviji Sybille, poimenovani tudi 'Vzhodni Vogue'. Naivno dekle postane del vznemirljive modne scene v Nemški demokratični republiki. Spoprijatelji se z ekscentričnim modnim oblikovalcem Rudijem, ki si nadvse želi organizirati spektakularno modno revijo, s katero bi rad dokazal, da tudi za železno zaveso obstaja zanimiva moda. Suzie podleže čarom karizmatičnega Kojota, ki pa ima z dekletom svoje načrte. Do nje pristopijo tudi agenti vsemogočnega Stasija in zahtevajo, da izda svoje nove prijatelje. Dekle je pred težavno odločitvijo – kakšno ceno je pripravljeno plačati za slavo in denar? V film je režiserka vpletla svoje spomine na delo manekenke v času Vzhodne Nemčije. Originalni naslov: IN EINEM LAND, DAS ES NICHT MEHR GIBT Leto produkcije: 2022 Država: Nemčija Žanr: drama Režija: Aelrun Goette Scenarij: Aelrun Goette Igrajo: Marlene Burow, Sabin Tambrea, David Schütter, Claudia Michelsen, Jördis Triebel
Vzhodni Berlin, pozna pomlad leta 1989. Privlačno in svobodomiselno najstnico Suzie na poti na prevzgojno delo v tovarno kablov fotografira uporniški fotograf z vzdevkom Kojot. Njena fotografija je objavljena v priljubljeni reviji Sybille, poimenovani tudi 'Vzhodni Vogue'. Naivno dekle postane del vznemirljive modne scene v Nemški demokratični republiki. Spoprijatelji se z ekscentričnim modnim oblikovalcem Rudijem, ki si nadvse želi organizirati spektakularno modno revijo, s katero bi rad dokazal, da tudi za železno zaveso obstaja zanimiva moda. Suzie podleže čarom karizmatičnega Kojota, ki pa ima z dekletom svoje načrte. Do nje pristopijo tudi agenti vsemogočnega Stasija in zahtevajo, da izda svoje nove prijatelje. Dekle je pred težavno odločitvijo – kakšno ceno je pripravljeno plačati za slavo in denar? V film je režiserka vpletla svoje spomine na delo manekenke v času Vzhodne Nemčije. Originalni naslov: IN EINEM LAND, DAS ES NICHT MEHR GIBT Leto produkcije: 2022 Država: Nemčija Žanr: drama Režija: Aelrun Goette Scenarij: Aelrun Goette Igrajo: Marlene Burow, Sabin Tambrea, David Schütter, Claudia Michelsen, Jördis Triebel
Brezmejno telo je projekt, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia z ansamblom MN Dance Company. Nastajal je več let kot sosledje predstav, krajših koreografij in plesnih filmov, ki so se združili v istoimensko predstavo Brezmejno telo. Oddaja predstavlja potek projekta in mednarodno odmevno plesno-koreografsko pot Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie, ki se je začela leta 2008 v Novi Gorici ter je pripomogla k vpisu mesta na svetovni zemljevid sodobnega plesa. Avtorica oddaje Tina Šrot Režiser Primož Meško
Brezmejno telo je projekt, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia z ansamblom MN Dance Company. Nastajal je več let kot sosledje predstav, krajših koreografij in plesnih filmov, ki so se združili v istoimensko predstavo Brezmejno telo. Oddaja predstavlja potek projekta in mednarodno odmevno plesno-koreografsko pot Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie, ki se je začela leta 2008 v Novi Gorici ter je pripomogla k vpisu mesta na svetovni zemljevid sodobnega plesa. Avtorica oddaje Tina Šrot Režiser Primož Meško
Vročinski valovi so zadnje čase vse pogostejši, daljši in bolj vroči – tudi v Evropi. Še posebej prizadeta so urbana središča, ki pogosto postanejo toplotni otoki z nevzdržno visokimi temperaturami, ki bi v prihodnosti lahko dosegle 50 °C. Vročinski valovi povzročajo težave poljedelcem, nevarno pa se dvigujejo tudi temperature Sredozemskega morja. Dokumentarna oddaja prikazuje, kako vročinski valovi nastanejo, kako že zdaj vplivajo na naša življenja in kaj bomo morali še storiti, da se bomo v prihodnosti prilagodili njihovim posledicam. HEAT WAVES / EUROPA GLÜHT - WIE HITZEWELLEN UNSER LEBEN VERÄNDERN / L'EUROPE EN SURCHAUFFE - VIVRE AVEC LES CANICULES / Nemčija / 2024 / Režija: Mike Plitt
Vročinski valovi so zadnje čase vse pogostejši, daljši in bolj vroči – tudi v Evropi. Še posebej prizadeta so urbana središča, ki pogosto postanejo toplotni otoki z nevzdržno visokimi temperaturami, ki bi v prihodnosti lahko dosegle 50 °C. Vročinski valovi povzročajo težave poljedelcem, nevarno pa se dvigujejo tudi temperature Sredozemskega morja. Dokumentarna oddaja prikazuje, kako vročinski valovi nastanejo, kako že zdaj vplivajo na naša življenja in kaj bomo morali še storiti, da se bomo v prihodnosti prilagodili njihovim posledicam. HEAT WAVES / EUROPA GLÜHT - WIE HITZEWELLEN UNSER LEBEN VERÄNDERN / L'EUROPE EN SURCHAUFFE - VIVRE AVEC LES CANICULES / Nemčija / 2024 / Režija: Mike Plitt
V zadnji Tarči sezone o spremembah po odmevnih razkritjih v naših oddajah. Kaj je novega glede projekta drugega bloka jedrske elektrarne, kako poteka preiskava o filipinskih delavcih? Je hrana, pridelana v nemogočih razmerah, še naprej na krožnikih vrtcev, šol in domov za starejše?
V zadnji Tarči sezone o spremembah po odmevnih razkritjih v naših oddajah. Kaj je novega glede projekta drugega bloka jedrske elektrarne, kako poteka preiskava o filipinskih delavcih? Je hrana, pridelana v nemogočih razmerah, še naprej na krožnikih vrtcev, šol in domov za starejše?
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Mojca Lavrenčič je dirigentka, ki si vse bolj utira pot na koncertne odre z različnimi domačimi in tujimi simfoničnimi orkestri. Uspešno dirigira tudi opere in balete, pred kratkim je bila glavna dirigentka zahtevne opere Hamlet v SNG Maribor, sodeluje pa tudi z ljubljansko Opero.
Mojca Lavrenčič je dirigentka, ki si vse bolj utira pot na koncertne odre z različnimi domačimi in tujimi simfoničnimi orkestri. Uspešno dirigira tudi opere in balete, pred kratkim je bila glavna dirigentka zahtevne opere Hamlet v SNG Maribor, sodeluje pa tudi z ljubljansko Opero.
Televizijska premiera prenovljene različice filma Babica gre na jug. Režiser Vinci Vogue Anžlovar je po zmagi na japonskem natečaju za prvence mladih režiserjev leta 1991 posnel prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji. Potem ko so po dolgih letih iskanja na Japonskem našli originalni negativ, je RTV Slovenija v sodelovanju z NuFrame, Felina Films in Studiem Ritem poskrbela za digitalno prenovo filma in mu vdahnila stari sijaj. Komedija. Babica je na moč mladostna gospa, ki noče živeti v domu za ostarele. Kot štoparka se pridruži mlademu nepridipravu - saksofonistu, ki s starim razmajanim mercedesom (z verjetno ukradenimi registrskimi tablicami) vozi nekam proti jugu - na morje. Pridruži se jima čedno dekle, ki skoraj usodno vpliva na neodgovornega mladeniča. Odnosi se vse bolj zapletajo, toda ko babica v igralnici priigra kup denarja, bodo napetosti kmalu zglajene in pot na jug bo še bolj na široko odprta ... Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec in drugi
Televizijska premiera prenovljene različice filma Babica gre na jug. Režiser Vinci Vogue Anžlovar je po zmagi na japonskem natečaju za prvence mladih režiserjev leta 1991 posnel prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji. Potem ko so po dolgih letih iskanja na Japonskem našli originalni negativ, je RTV Slovenija v sodelovanju z NuFrame, Felina Films in Studiem Ritem poskrbela za digitalno prenovo filma in mu vdahnila stari sijaj. Komedija. Babica je na moč mladostna gospa, ki noče živeti v domu za ostarele. Kot štoparka se pridruži mlademu nepridipravu - saksofonistu, ki s starim razmajanim mercedesom (z verjetno ukradenimi registrskimi tablicami) vozi nekam proti jugu - na morje. Pridruži se jima čedno dekle, ki skoraj usodno vpliva na neodgovornega mladeniča. Odnosi se vse bolj zapletajo, toda ko babica v igralnici priigra kup denarja, bodo napetosti kmalu zglajene in pot na jug bo še bolj na široko odprta ... Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec in drugi
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. V prvem finalnem večeru bodo glasbeniki v dvobojih pokazali svojo nadarjenost. Dvoboje bodo med drugim ocenjevali tudi eden najslavnejših violončelistov, Hauser, pevec ter dirigent Plácido Domingo in legendarni član zasedbe Trije tenorji José Carreras.
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. V prvem finalnem večeru bodo glasbeniki v dvobojih pokazali svojo nadarjenost. Dvoboje bodo med drugim ocenjevali tudi eden najslavnejših violončelistov, Hauser, pevec ter dirigent Plácido Domingo in legendarni član zasedbe Trije tenorji José Carreras.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Čeprav naša država počasi prehaja v obdobje odraslosti, bomo na prizorišču pred državno proslavo gostili mlade, ki so se že rodili v samostojni Sloveniji, in se z njimi pogovarjali o njihovih vsakdanjih izzivih, pomenu in viziji države, pa tudi o željah za Slovenijo v naslednjih 34 letih. Kaj jim pomenijo pojmi država, svoboda, Slovenija? Je res najlepše doma in na katerih področjih bi lahko bilo še bolje?
Čeprav naša država počasi prehaja v obdobje odraslosti, bomo na prizorišču pred državno proslavo gostili mlade, ki so se že rodili v samostojni Sloveniji, in se z njimi pogovarjali o njihovih vsakdanjih izzivih, pomenu in viziji države, pa tudi o željah za Slovenijo v naslednjih 34 letih. Kaj jim pomenijo pojmi država, svoboda, Slovenija? Je res najlepše doma in na katerih področjih bi lahko bilo še bolje?
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti bo potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Letošnji program proslave ima dve rdeči niti. Prva so kratki filmi, ki so jih posneli otroci iz osnovnih šol v Dobrovem, Ljubljani in Črnomlju in v katerih prepoznavamo prekipevajočo otroško domišljijo in predstave, ki jih otroci zgradijo ob pojmih, kot so zastava, država in samostojnost. Druga rdeča nit so poezije – refleksije znanih slovenskih pesnikov v vrhunski interpretaciji slovenskih igralcev.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti bo potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Letošnji program proslave ima dve rdeči niti. Prva so kratki filmi, ki so jih posneli otroci iz osnovnih šol v Dobrovem, Ljubljani in Črnomlju in v katerih prepoznavamo prekipevajočo otroško domišljijo in predstave, ki jih otroci zgradijo ob pojmih, kot so zastava, država in samostojnost. Druga rdeča nit so poezije – refleksije znanih slovenskih pesnikov v vrhunski interpretaciji slovenskih igralcev.
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Popoln poletni prizor: ležanje v senci borovcev, s knjigo v roki, sredi najljubšega kampa. Kampisti se pogosto vračajo v isti kamp, na isto mesto. O ljubezni do kampiranja bosta govorili novinarka Alenka Vesenjak in pevka Tinkara Fortuna, ki se ne ustrašita niti neurja. Z voditeljico Karin Sabadin podelita tudi lepe trenutke, ko se družba zbere pod zvezdnatim nebom.
Popoln poletni prizor: ležanje v senci borovcev, s knjigo v roki, sredi najljubšega kampa. Kampisti se pogosto vračajo v isti kamp, na isto mesto. O ljubezni do kampiranja bosta govorili novinarka Alenka Vesenjak in pevka Tinkara Fortuna, ki se ne ustrašita niti neurja. Z voditeljico Karin Sabadin podelita tudi lepe trenutke, ko se družba zbere pod zvezdnatim nebom.
Obiskali smo tretji Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025 v Kranju, v okviru katerega poteka zanimiv mednarodni strokovni in izkustveni program WellBIEN, ki raziskuje, kako lahko umetnost prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja. Na delavnicah so se ukvarjali s tekstilom, pri čemer pa ni bil pomemben izdelek, temveč sam proces. Pregovorno znani bosanski humor nam je pomagal preživeti v najtežjih časih, pravi član oblikovalske skupine TRIO Bojan Hadžihalilović, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. V Cukrarni so namreč predstavili serijo plakatov Greetings from Sarajevo. Njihova dela, od ovitkov za glasbeni skupini Plavi orkestar in Bijelo dugme do naslovnic za revijo Mladina, so oblikovala podobo nekdanje Jugoslavije v ključnih zgodovinskih trenutkih. Slovenski film se je rodil pred 120 leti, ko je odvetnik Karol Grossman napravil prve posnetke pri nas, to je bil odhod od maše v Ljutomeru. Tudi prvi celovečerni v film V kraljestvu zlatoroga in prvi zvočni celovečerec Na svoji zemlji sta zapisana v filmsko zgodovino. Številne filmske zaklade hranijo v Arhivu Republike Slovenije, nekaj smo si jih ogledali na razstavi Od filma do arhiva. Manj znano pa je, da je ravno pri Karolu Grossmanu v Ljutomeru nekaj mesecev preživel sloviti režiser Fritz Lang, še preden si je ustvaril kariero v Nemčiji in Hollywoodu. Ljutomer–Berlin–Hollywood se imenuje najnovejša biografija v stripu Fritza Langa, ki jo podpisuje Zoran Smiljanić.
Obiskali smo tretji Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025 v Kranju, v okviru katerega poteka zanimiv mednarodni strokovni in izkustveni program WellBIEN, ki raziskuje, kako lahko umetnost prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja. Na delavnicah so se ukvarjali s tekstilom, pri čemer pa ni bil pomemben izdelek, temveč sam proces. Pregovorno znani bosanski humor nam je pomagal preživeti v najtežjih časih, pravi član oblikovalske skupine TRIO Bojan Hadžihalilović, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. V Cukrarni so namreč predstavili serijo plakatov Greetings from Sarajevo. Njihova dela, od ovitkov za glasbeni skupini Plavi orkestar in Bijelo dugme do naslovnic za revijo Mladina, so oblikovala podobo nekdanje Jugoslavije v ključnih zgodovinskih trenutkih. Slovenski film se je rodil pred 120 leti, ko je odvetnik Karol Grossman napravil prve posnetke pri nas, to je bil odhod od maše v Ljutomeru. Tudi prvi celovečerni v film V kraljestvu zlatoroga in prvi zvočni celovečerec Na svoji zemlji sta zapisana v filmsko zgodovino. Številne filmske zaklade hranijo v Arhivu Republike Slovenije, nekaj smo si jih ogledali na razstavi Od filma do arhiva. Manj znano pa je, da je ravno pri Karolu Grossmanu v Ljutomeru nekaj mesecev preživel sloviti režiser Fritz Lang, še preden si je ustvaril kariero v Nemčiji in Hollywoodu. Ljutomer–Berlin–Hollywood se imenuje najnovejša biografija v stripu Fritza Langa, ki jo podpisuje Zoran Smiljanić.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Evropska unija uvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko, ki temelji na prepričanju, da begunci pomenijo finančno breme, saj naj bi s plačevanjem prispevkov prispevali manj, kot prejmejo s socialnimi transferji. Strokovnjaki pa opozarjajo, da gre za zavajanje, ki temelji na prirejenih izračunih. Zakaj politika najbolj revnim dijakom ne omogoči bivanja v dijaškem domu, ampak že leta dopušča, da si tega ne morejo privoščiti, saj je oskrbnina za vse enaka, ne glede na dohodke? Mnogi se zato odrečejo želeni šoli. Ali namerava katera od poslanskih skupin ali ministrstvo za šolstvo spremeniti krivičen zakon? Kakšno je bilo medvojno življenje v Ljubljani, obdani z bodečo žico? Kakšen teror so izvajali italijanski in nemški okupatorji ter kakšna je bila vloga kolaborantov? In kako sta diverzantske akcije izvajala očeta Gojmirja Lešnjaka - Gojca in Zmaga Jelinčiča Plemenitega?
Evropska unija uvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko, ki temelji na prepričanju, da begunci pomenijo finančno breme, saj naj bi s plačevanjem prispevkov prispevali manj, kot prejmejo s socialnimi transferji. Strokovnjaki pa opozarjajo, da gre za zavajanje, ki temelji na prirejenih izračunih. Zakaj politika najbolj revnim dijakom ne omogoči bivanja v dijaškem domu, ampak že leta dopušča, da si tega ne morejo privoščiti, saj je oskrbnina za vse enaka, ne glede na dohodke? Mnogi se zato odrečejo želeni šoli. Ali namerava katera od poslanskih skupin ali ministrstvo za šolstvo spremeniti krivičen zakon? Kakšno je bilo medvojno življenje v Ljubljani, obdani z bodečo žico? Kakšen teror so izvajali italijanski in nemški okupatorji ter kakšna je bila vloga kolaborantov? In kako sta diverzantske akcije izvajala očeta Gojmirja Lešnjaka - Gojca in Zmaga Jelinčiča Plemenitega?
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
Upokojeni polkovnik Miha Butara je imel pomembno vlogo v času osamosvajanja Slovenije, med drugim pri nastanku Manevrske strukture narodne zaščite, ob začetku vojne pa je bil poveljnik Teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine. Zaradi zavrnitve ukaza za napad na vojašnice v Ljubljani je bil zamenjan, vendar je še danes prepričan, da je s tem preprečil velikansko materialno škodo in žrtve. Pozneje je postal predsednik Zveze slovenskih častnikov in prejel številne najvišje državne nagrade in priznanja za zasluge. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Upokojeni polkovnik Miha Butara je imel pomembno vlogo v času osamosvajanja Slovenije, med drugim pri nastanku Manevrske strukture narodne zaščite, ob začetku vojne pa je bil poveljnik Teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine. Zaradi zavrnitve ukaza za napad na vojašnice v Ljubljani je bil zamenjan, vendar je še danes prepričan, da je s tem preprečil velikansko materialno škodo in žrtve. Pozneje je postal predsednik Zveze slovenskih častnikov in prejel številne najvišje državne nagrade in priznanja za zasluge. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
Ta dokumentarna serija se posveča avstralskim živalim, ki živijo v puščavah, na mokriščih, obali, v morju, na otokih, v rekah in gozdovih. V vsaki epizodi serije bomo spoznali tri živali, ki so se odlično prilagodile izzivom določenega okolja. Na koncu epizode pa voditelj izbere žival, ki je po njegovem mnenju najbolj sposobna preživeti v njem.
Ta dokumentarna serija se posveča avstralskim živalim, ki živijo v puščavah, na mokriščih, obali, v morju, na otokih, v rekah in gozdovih. V vsaki epizodi serije bomo spoznali tri živali, ki so se odlično prilagodile izzivom določenega okolja. Na koncu epizode pa voditelj izbere žival, ki je po njegovem mnenju najbolj sposobna preživeti v njem.
Komedija. Babica je na moč mladostna gospa, ki noče živeti v domu za ostarele. Kot štoparka se pridruži mlademu nepridipravu - saksofonistu, ki s starim razmajanim mercedesom (z verjetno ukradenimi registrskimi tablicami) vozi nekam proti jugu - na morje. Pridruži se jima čedno dekle, ki skoraj usodno vpliva na neodgovornega mladeniča. Odnosi se vse bolj zapletajo, toda ko babica v igralnici priigra kup denarja, bodo napetosti kmalu zglajene in pot na jug bo še bolj na široko odprta... slovenski barvni; 1991; dolžina: 86'17''; Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec in drugi
Komedija. Babica je na moč mladostna gospa, ki noče živeti v domu za ostarele. Kot štoparka se pridruži mlademu nepridipravu - saksofonistu, ki s starim razmajanim mercedesom (z verjetno ukradenimi registrskimi tablicami) vozi nekam proti jugu - na morje. Pridruži se jima čedno dekle, ki skoraj usodno vpliva na neodgovornega mladeniča. Odnosi se vse bolj zapletajo, toda ko babica v igralnici priigra kup denarja, bodo napetosti kmalu zglajene in pot na jug bo še bolj na široko odprta... slovenski barvni; 1991; dolžina: 86'17''; Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec in drugi
RTV Slovenija in Festival Ljubljana bosta ob 76-letnici legendarnega avtorja in izvajalca Janeza Bončine Benča priredila pregled njegovega 60-letnega glasbenega delovanja. Na tradicionalnem gala koncertu, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra in izjemnih vokalnih solistov, bodo v novih izvedbah zazvenele Benčeve največje uspešnice: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne in druge. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija Glasbeni vodja in dirigent Patrik Greblo Glasbeni solisti: Ana Soklič, Tomo Jurak, Karin Zemljič, Bojan Cvjetićanin, Anika Horvat, Alenka Godec, Aleksandra Ilijevski, Sergej Škofljanec, Andraž Hribar, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Gregor Ravnik, Hamo
RTV Slovenija in Festival Ljubljana bosta ob 76-letnici legendarnega avtorja in izvajalca Janeza Bončine Benča priredila pregled njegovega 60-letnega glasbenega delovanja. Na tradicionalnem gala koncertu, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra in izjemnih vokalnih solistov, bodo v novih izvedbah zazvenele Benčeve največje uspešnice: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne in druge. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija Glasbeni vodja in dirigent Patrik Greblo Glasbeni solisti: Ana Soklič, Tomo Jurak, Karin Zemljič, Bojan Cvjetićanin, Anika Horvat, Alenka Godec, Aleksandra Ilijevski, Sergej Škofljanec, Andraž Hribar, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Gregor Ravnik, Hamo
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Siddharta je s krajšim koncertom na strehi Radia Slovenija pospremila serijo podkastov Pot do X, ki nastaja ob 30-letnici skupine v produkciji Vala 202. V desetih delih v sodelovanju z avtorjem serije Goranom Vojnovićem člani zasedbe obujajo svojo glasbeno pot od svojih začetkov dalje. Ob lansiranju podkasta se je 'zgodil' koncert na zares unikatnem prizorišču, pod milim nebom so člani Siddharte zaigrali nekaj svojih večnih skladb, med katerimi so tudi najbolj prepoznavne, kot sta Platina in Ledena. Koncert povezuje Andrej Karoli.
Siddharta je s krajšim koncertom na strehi Radia Slovenija pospremila serijo podkastov Pot do X, ki nastaja ob 30-letnici skupine v produkciji Vala 202. V desetih delih v sodelovanju z avtorjem serije Goranom Vojnovićem člani zasedbe obujajo svojo glasbeno pot od svojih začetkov dalje. Ob lansiranju podkasta se je 'zgodil' koncert na zares unikatnem prizorišču, pod milim nebom so člani Siddharte zaigrali nekaj svojih večnih skladb, med katerimi so tudi najbolj prepoznavne, kot sta Platina in Ledena. Koncert povezuje Andrej Karoli.
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Gore so od nekdaj navduševale človeka. Vzbujale so mu spoštovanje in željo, da jih osvoji. Planinarjenje je danes ena izmed najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti. Kaj nam planinarjenje daje in kaj nas gore učijo, bomo odkrivali z alpinistoma in velikima ljubiteljema gora pa tudi kolesarjenja, turnega smučanja in pisanja, dr. Lidijo Honzak in Tadejem Golobom. V Mojstrani smo obiskali plezalne legende 60.0 in 70. let, Mojstranške veverice. Spomine na obdobje plezanja smo obujali s Klavdijem Mlekužem, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom. S skupino navdušenih planincev smo se povzpeli do cerkve Svetega Primoža pri Kamniku, prelistali pa bomo tudi revijo Planinski vestnik. Ta je namenjena planincem, alpinistom, kolesarjem in vsem ljubiteljem gorskega sveta, in letos praznuje 130 let. Za lažje načrtovanje vaše naslednje poti pa vam bomo z Blažem Ratom predstavili mobilno aplikacijo Appeak, ki nam pomaga na primer pri odločitvi, kateri hrib izbrati za izlet. Oddaja se bo v sproščenem vzdušju končala s kvizom (Spo)znanje generacij.
Gore so od nekdaj navduševale človeka. Vzbujale so mu spoštovanje in željo, da jih osvoji. Planinarjenje je danes ena izmed najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti. Kaj nam planinarjenje daje in kaj nas gore učijo, bomo odkrivali z alpinistoma in velikima ljubiteljema gora pa tudi kolesarjenja, turnega smučanja in pisanja, dr. Lidijo Honzak in Tadejem Golobom. V Mojstrani smo obiskali plezalne legende 60.0 in 70. let, Mojstranške veverice. Spomine na obdobje plezanja smo obujali s Klavdijem Mlekužem, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom. S skupino navdušenih planincev smo se povzpeli do cerkve Svetega Primoža pri Kamniku, prelistali pa bomo tudi revijo Planinski vestnik. Ta je namenjena planincem, alpinistom, kolesarjem in vsem ljubiteljem gorskega sveta, in letos praznuje 130 let. Za lažje načrtovanje vaše naslednje poti pa vam bomo z Blažem Ratom predstavili mobilno aplikacijo Appeak, ki nam pomaga na primer pri odločitvi, kateri hrib izbrati za izlet. Oddaja se bo v sproščenem vzdušju končala s kvizom (Spo)znanje generacij.
Mladi so srce in prihodnost naše kulture. A pehanje za čim boljšimi rezultati, visoka pričakovanja ter nenehno primerjanje, ki so mu mladi danes podvrženi na vsakem koraku, so pogosto vzrok negotovosti in tesnobe, celo razlog za upad ali izgubo veselja do ustvarjanja. Ustvarjalnost in tekmovalnost pač ne hodita radi z roko v roki. V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija zato mladim vse leto ponujamo sproščeno in netekmovalno izkušnjo prvih javnih nastopov, da bi jim pomagali okrepiti njihovo samopodobo in samozavest. Skrb za razvoj ustvarjalnosti mladih je ena pomembnejših nalog javnega medija. Pomena spodbude in priložnosti za mlade se zavedajo tudi organizatorji festivala Junij v Ljubljani, zato smo združili moči in navdihujočim mladim glasbenikom, pevcem in plesalcem omogočili, da se predstavijo tudi na velikem odru Kongresnega trga. 11. junija 2025 so veliki oder na Kongresnem trgu v Ljubljani tako zavzeli mladi pevci, plesalci in glasbeniki, ki smo jih vse leto spoznavali v otroških in mladinskih oddajah Televizije Slovenija. S plesom, petjem in glasbo vseh zvrsti so sporočili, da uspeh ni odvisen od osvajanja prvih mest, temveč od prepričljivega in sproščenega izražanja samega sebe. Morebitno tremo na odru sta preganjala simpatična voditelja otroških oddaj GAJA FILAČ iz oddaje Krompir in JUŠ MILČINSKI iz oddaje Male sive celice.
Mladi so srce in prihodnost naše kulture. A pehanje za čim boljšimi rezultati, visoka pričakovanja ter nenehno primerjanje, ki so mu mladi danes podvrženi na vsakem koraku, so pogosto vzrok negotovosti in tesnobe, celo razlog za upad ali izgubo veselja do ustvarjanja. Ustvarjalnost in tekmovalnost pač ne hodita radi z roko v roki. V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija zato mladim vse leto ponujamo sproščeno in netekmovalno izkušnjo prvih javnih nastopov, da bi jim pomagali okrepiti njihovo samopodobo in samozavest. Skrb za razvoj ustvarjalnosti mladih je ena pomembnejših nalog javnega medija. Pomena spodbude in priložnosti za mlade se zavedajo tudi organizatorji festivala Junij v Ljubljani, zato smo združili moči in navdihujočim mladim glasbenikom, pevcem in plesalcem omogočili, da se predstavijo tudi na velikem odru Kongresnega trga. 11. junija 2025 so veliki oder na Kongresnem trgu v Ljubljani tako zavzeli mladi pevci, plesalci in glasbeniki, ki smo jih vse leto spoznavali v otroških in mladinskih oddajah Televizije Slovenija. S plesom, petjem in glasbo vseh zvrsti so sporočili, da uspeh ni odvisen od osvajanja prvih mest, temveč od prepričljivega in sproščenega izražanja samega sebe. Morebitno tremo na odru sta preganjala simpatična voditelja otroških oddaj GAJA FILAČ iz oddaje Krompir in JUŠ MILČINSKI iz oddaje Male sive celice.
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar