Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce. Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti. Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce. Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti. Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.
Teorije zarot so stare toliko kot zgodovina človeštva. Ljudsko izročilo je ljudem že od nekdaj ponujalo poenostavljeno razlago sveta. Kar danes označujemo kot teorijo zarote, je bilo v preteklosti morda celo edino pojasnilo za pojave, ki so ga ljudje našli za razlago naravnih in družbenih fenomenov. Tudi v sodobnem svetu na vzporedne razlage realnosti nismo imuni. Nasprotno, da zelo močno obvladujejo naš svet, se je še izraziteje pokazalo med negotovim časom pandemije covida 19. Kako teorije zarot burijo duhove in kako na tak način poenostavljajo včasih še zahtevnejšo realnost se bomo v televizijski Dnevni sobi pogovarjali s filozofom in profesorjem dr. Tomažem Grušovnikom, ki je teorijam zarot posvetil dobršen del svojega raziskovanja.
Teorije zarot so stare toliko kot zgodovina človeštva. Ljudsko izročilo je ljudem že od nekdaj ponujalo poenostavljeno razlago sveta. Kar danes označujemo kot teorijo zarote, je bilo v preteklosti morda celo edino pojasnilo za pojave, ki so ga ljudje našli za razlago naravnih in družbenih fenomenov. Tudi v sodobnem svetu na vzporedne razlage realnosti nismo imuni. Nasprotno, da zelo močno obvladujejo naš svet, se je še izraziteje pokazalo med negotovim časom pandemije covida 19. Kako teorije zarot burijo duhove in kako na tak način poenostavljajo včasih še zahtevnejšo realnost se bomo v televizijski Dnevni sobi pogovarjali s filozofom in profesorjem dr. Tomažem Grušovnikom, ki je teorijam zarot posvetil dobršen del svojega raziskovanja.
V oddaji z naslovom Mesta v prihodnosti bodo gostje razpravljali o izzivih, ki jih mestom in naseljem prinašata podnebna kriza in tehnološki razvoj. Sogovorniki bodo Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus, Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora ter dr. Gregor Papa z Instituta Jožef Stefan. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
V oddaji z naslovom Mesta v prihodnosti bodo gostje razpravljali o izzivih, ki jih mestom in naseljem prinašata podnebna kriza in tehnološki razvoj. Sogovorniki bodo Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus, Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora ter dr. Gregor Papa z Instituta Jožef Stefan. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
V murskosoboški evangeličanski center so pripeljali razstavne predmete iz slovenske evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Cerkev, ki so jo zgradili leta 1916, so morali zaradi premajhnega števila članov prodati tamkajšnji univerzi Lehigh, Slovenija pa je tako v hrambo prejela dragoceno izseljensko kulturno dediščino. Na ogled niso zgolj cerkveni, liturgični predmeti, ampak tudi dragoceni pisni viri, vključno s časopisi, ki so izhajali v maternem jeziku. Na koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je iz takrat obubožane pokrajine ob Muri v obljubljeno deželo Ameriko s trebuhom za kruhom odpravilo okoli sedem tisoč Prekmurcev. V nekoč železarskem mestu Betlehem zdaj živi le še peščica slovensko govorečih izseljencev, njihovi potomci pa štiri ali pet generacij pozneje iščejo svoje korenine. Mesti Betlehem in Murska Sobota sta že leta 1996 ob patronatu takratnih predsednikov držav Kučana in Clintona podpisali listino o pobratenju. Feljton Gda se dragi v Ameriko odpravla (Dediščina ameriških Prekmurcev) je pripoved o trdem življenju ekonomskih migrantov, o njihovi ljubezni do rodne zemlje in o minljivosti. Številne etnične skupine v ZDA namreč zaradi asimilacije počasi, a nepreklicno izginjajo.
V murskosoboški evangeličanski center so pripeljali razstavne predmete iz slovenske evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Cerkev, ki so jo zgradili leta 1916, so morali zaradi premajhnega števila članov prodati tamkajšnji univerzi Lehigh, Slovenija pa je tako v hrambo prejela dragoceno izseljensko kulturno dediščino. Na ogled niso zgolj cerkveni, liturgični predmeti, ampak tudi dragoceni pisni viri, vključno s časopisi, ki so izhajali v maternem jeziku. Na koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je iz takrat obubožane pokrajine ob Muri v obljubljeno deželo Ameriko s trebuhom za kruhom odpravilo okoli sedem tisoč Prekmurcev. V nekoč železarskem mestu Betlehem zdaj živi le še peščica slovensko govorečih izseljencev, njihovi potomci pa štiri ali pet generacij pozneje iščejo svoje korenine. Mesti Betlehem in Murska Sobota sta že leta 1996 ob patronatu takratnih predsednikov držav Kučana in Clintona podpisali listino o pobratenju. Feljton Gda se dragi v Ameriko odpravla (Dediščina ameriških Prekmurcev) je pripoved o trdem življenju ekonomskih migrantov, o njihovi ljubezni do rodne zemlje in o minljivosti. Številne etnične skupine v ZDA namreč zaradi asimilacije počasi, a nepreklicno izginjajo.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Komična in fantazijska drama. Alain in Marie se preselita v sanjsko hišo v predmestju. Toda nepremičninski agent ju posvari: v kleti se skriva nekaj, kar jima lahko za vedno spremeni življenje … Tam se namreč nepojasnjeno spreminja čas in predvsem Marie se kmalu lahko poigrava z njim, kar pravzaprav pomeni, da čas vrti naprej in nazaj. Skrivnost je tako neverjetna, da Alain in Marie povabita na obisk Gérarda in Jeanne, prijateljski par, in jima zaupata to izjemno skrivnost. Toda kaj, ko ima tudi Gerard v rokavu novico, ki spodnese Alaina in Marie, da ostaneta brez besed … INCROYABLE MAIS VRAI / FRANCIJA / 2022 Režija Quentin Dupieux / Scenarij Quentin Dupieux / Igrajo: Alain Chabat, Léa Drucker, Benoît Magimel, Anaïs Demoustier
Komična in fantazijska drama. Alain in Marie se preselita v sanjsko hišo v predmestju. Toda nepremičninski agent ju posvari: v kleti se skriva nekaj, kar jima lahko za vedno spremeni življenje … Tam se namreč nepojasnjeno spreminja čas in predvsem Marie se kmalu lahko poigrava z njim, kar pravzaprav pomeni, da čas vrti naprej in nazaj. Skrivnost je tako neverjetna, da Alain in Marie povabita na obisk Gérarda in Jeanne, prijateljski par, in jima zaupata to izjemno skrivnost. Toda kaj, ko ima tudi Gerard v rokavu novico, ki spodnese Alaina in Marie, da ostaneta brez besed … INCROYABLE MAIS VRAI / FRANCIJA / 2022 Režija Quentin Dupieux / Scenarij Quentin Dupieux / Igrajo: Alain Chabat, Léa Drucker, Benoît Magimel, Anaïs Demoustier
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. V prvem delu bomo videli, kako na Škotskem poskrbijo za bobre, ki niso zaželeni na kmetijskih zemljiščih, zato jih s soglasjem lastnika zemljišča preselijo v novi naravni habitat. Iz Norveške in Irske prihaja zgodba o ponovni naselitvi ribjih orlov v pokrajino, od koder so izginili pred 200 leti. Ponovna naselitev belih štorkelj je dolgoletni projekt na Švedskem, kjer so nekoč bile zaščitni znak podeželja, in pri tem sodeluje vsa skupnost. Morska ožina med Severno Irsko in škotskim otokom Skye je eno redkih domovanj kljunate raže, nekoč številne v evropskih morjih. Irski biologi si jo prizadevajo rešiti pred izumrtjem. V Romuniji pa z varovanjem raka koščaka in njegovega habitata varujejo celotno pestrost okolja. Alpsko visokogorje Švice, Italije in avstrijske Tirolske po dolgem času ponovno naseljuje brkati ser, velika ujeda, ki jo je človek nekoč brezumno iztrebil. Na Bavarskem pa so po šestdesetih letih znova poiskali enega najredkejših sesalcev na svetu, bavarsko voluharico, pomemben člen ekosistema. Slovenski prispevek prinaša zgodbo o uspešni rešitvi skrivnostnega izginjanja sov uharic na območju Kraškega roba in razveseljivem novem naseljevanju parov, tudi v regijskem parku Škocjanske jame. Ekosistem plimske ravnice v Vatskem morju, njegova živa bitja, usodno ogrožajo plastični odpadki. Nizozemska kapitanka jih s pomočjo prostovoljcev neumorno pobira in osvešča javnost o pogubnem onesnaženja s plastiko. Španski prispevek pa predstavi raziskovanje, zakaj jadrnice v prelivu med Gibraltarjem in Afriko privabljajo orke in kako razložiti njihovo vedenje – kot napad, igro ali kaj drugega. Za zdaj so strokovnjaki našli za jadrnice varnejšo linijo plovbe.
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. V prvem delu bomo videli, kako na Škotskem poskrbijo za bobre, ki niso zaželeni na kmetijskih zemljiščih, zato jih s soglasjem lastnika zemljišča preselijo v novi naravni habitat. Iz Norveške in Irske prihaja zgodba o ponovni naselitvi ribjih orlov v pokrajino, od koder so izginili pred 200 leti. Ponovna naselitev belih štorkelj je dolgoletni projekt na Švedskem, kjer so nekoč bile zaščitni znak podeželja, in pri tem sodeluje vsa skupnost. Morska ožina med Severno Irsko in škotskim otokom Skye je eno redkih domovanj kljunate raže, nekoč številne v evropskih morjih. Irski biologi si jo prizadevajo rešiti pred izumrtjem. V Romuniji pa z varovanjem raka koščaka in njegovega habitata varujejo celotno pestrost okolja. Alpsko visokogorje Švice, Italije in avstrijske Tirolske po dolgem času ponovno naseljuje brkati ser, velika ujeda, ki jo je človek nekoč brezumno iztrebil. Na Bavarskem pa so po šestdesetih letih znova poiskali enega najredkejših sesalcev na svetu, bavarsko voluharico, pomemben člen ekosistema. Slovenski prispevek prinaša zgodbo o uspešni rešitvi skrivnostnega izginjanja sov uharic na območju Kraškega roba in razveseljivem novem naseljevanju parov, tudi v regijskem parku Škocjanske jame. Ekosistem plimske ravnice v Vatskem morju, njegova živa bitja, usodno ogrožajo plastični odpadki. Nizozemska kapitanka jih s pomočjo prostovoljcev neumorno pobira in osvešča javnost o pogubnem onesnaženja s plastiko. Španski prispevek pa predstavi raziskovanje, zakaj jadrnice v prelivu med Gibraltarjem in Afriko privabljajo orke in kako razložiti njihovo vedenje – kot napad, igro ali kaj drugega. Za zdaj so strokovnjaki našli za jadrnice varnejšo linijo plovbe.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Skoraj četrtino elektrike v državah Evropske unije ustvarijo jedrske elektrarne. Energetska kriza, v katero je Evropo pahnila vojna v Ukrajini, je okrepila razprave in tudi strahove zaradi vprašanja, kako bomo na stari celini zagotovili dovolj poceni elektrike za vse. Je rešitev v jedrski energiji? O različnih pogledih in izkušnjah evropskih držav v Globusu.
Skoraj četrtino elektrike v državah Evropske unije ustvarijo jedrske elektrarne. Energetska kriza, v katero je Evropo pahnila vojna v Ukrajini, je okrepila razprave in tudi strahove zaradi vprašanja, kako bomo na stari celini zagotovili dovolj poceni elektrike za vse. Je rešitev v jedrski energiji? O različnih pogledih in izkušnjah evropskih držav v Globusu.
V oddaji Osmi dan smo se z zgodovinarko Lindo Borean z univerze v Vidmu pogovarjali o življenju umetnikov v Benetkah v zgodnjem novem veku. Kdo so bili, kaj so počeli in kako so živeli ter kdo so bili kupci njihovih umetnin, ki so prihajali tudi iz naših krajev. V Rimu smo obiskali obsežno retrospektivno razstavo slovitega kolumbijskega umetnika Fernanda Botera. Leto dni po njegovi smrti je v Palači Bonaparte na ogled več kot 120 del, od slik do nadrealističnih figur, ki jih nemalokrat prežema satira ali oster politični komentar. O svojem življenju, delu in izkušnjah je z nami spregovorila uspešna ameriška sopranistka Emily Pogorelc. V prihodnjem mesecu jo čaka cikel nastopov v sloviti newyorški Metropolitanski operi. Nedavno je obiskala Slovenijo, od koder izvira njena družina. Letos mineva 30 let od izida kultnega albuma Leva scena Ali Ena. Z različnimi sogovorniki smo se pogovarjali, kako je album odražal takratno družbo in medijsko sceno, kako je tlakoval pot kulturi hiphopa pri nas ter zakaj ni izgubil svoje aktualnosti.
V oddaji Osmi dan smo se z zgodovinarko Lindo Borean z univerze v Vidmu pogovarjali o življenju umetnikov v Benetkah v zgodnjem novem veku. Kdo so bili, kaj so počeli in kako so živeli ter kdo so bili kupci njihovih umetnin, ki so prihajali tudi iz naših krajev. V Rimu smo obiskali obsežno retrospektivno razstavo slovitega kolumbijskega umetnika Fernanda Botera. Leto dni po njegovi smrti je v Palači Bonaparte na ogled več kot 120 del, od slik do nadrealističnih figur, ki jih nemalokrat prežema satira ali oster politični komentar. O svojem življenju, delu in izkušnjah je z nami spregovorila uspešna ameriška sopranistka Emily Pogorelc. V prihodnjem mesecu jo čaka cikel nastopov v sloviti newyorški Metropolitanski operi. Nedavno je obiskala Slovenijo, od koder izvira njena družina. Letos mineva 30 let od izida kultnega albuma Leva scena Ali Ena. Z različnimi sogovorniki smo se pogovarjali, kako je album odražal takratno družbo in medijsko sceno, kako je tlakoval pot kulturi hiphopa pri nas ter zakaj ni izgubil svoje aktualnosti.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Dokumentarna oddaja prikaže življenje v Belorusiji. Predstavi vzpon predsednika Aleksandra Lukašenka na oblast ter pojasni njegovo dolgoletno obračunavanje s političnimi nasprotniki, veliko vstajo naroda ob volitvah leta 2020 in kruto policijsko nasilje nad protestniki. Oddaja razkrije tudi odnos med Lukašenkom in ruskim predsednikom Putinom. Beloruska opozicija in vojna v Ukrajini silita k sodelovanju Putina, Lukašenko pa to s pridom izkorišča. INSIDE BELARUS: PUTIN'S PUPPET REGIME / Francija / 2022 / Režija: Pierre Chabert, Emilie Lob
Dokumentarna oddaja prikaže življenje v Belorusiji. Predstavi vzpon predsednika Aleksandra Lukašenka na oblast ter pojasni njegovo dolgoletno obračunavanje s političnimi nasprotniki, veliko vstajo naroda ob volitvah leta 2020 in kruto policijsko nasilje nad protestniki. Oddaja razkrije tudi odnos med Lukašenkom in ruskim predsednikom Putinom. Beloruska opozicija in vojna v Ukrajini silita k sodelovanju Putina, Lukašenko pa to s pridom izkorišča. INSIDE BELARUS: PUTIN'S PUPPET REGIME / Francija / 2022 / Režija: Pierre Chabert, Emilie Lob
V 2. oddaji se v igro znanja podajajo Zoja, Peter in Hana iz OŠ Vrhovci (rumeni) ter Mia, Jakob in Jerneja iz OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica (vijolični), lončke pa vihtijo Tanja, Maja in Žana iz OŠ Jakobski Dol ter Anže, Rene in Brin iz OŠ Kapela. Med Hitrimi celicami poskrbimo za piknik, brskamo po spletu in se debelimo, v vprašanjih pa iščemo izvor mesecev, ročnih del, toplote in besedo leta. Vmes vročino pogasimo s koktajli in zaokrožimo labirint. Kdo je hitrejši in kdo sliši ognjemet v vesolju, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 2. oddaji se v igro znanja podajajo Zoja, Peter in Hana iz OŠ Vrhovci (rumeni) ter Mia, Jakob in Jerneja iz OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica (vijolični), lončke pa vihtijo Tanja, Maja in Žana iz OŠ Jakobski Dol ter Anže, Rene in Brin iz OŠ Kapela. Med Hitrimi celicami poskrbimo za piknik, brskamo po spletu in se debelimo, v vprašanjih pa iščemo izvor mesecev, ročnih del, toplote in besedo leta. Vmes vročino pogasimo s koktajli in zaokrožimo labirint. Kdo je hitrejši in kdo sliši ognjemet v vesolju, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Mlade gledalce čakajo Počitniški izzivalci – oddaja, ki vsak dan prinaša sveže izzive, izbrane tematike, znane in zanimive goste, veliko presenečenj in odlično dokumentarno serijo.
Mlade gledalce čakajo Počitniški izzivalci – oddaja, ki vsak dan prinaša sveže izzive, izbrane tematike, znane in zanimive goste, veliko presenečenj in odlično dokumentarno serijo.
Biografska drama. Hilda se na letališču poslavlja od svojega moža, alpinista, ki se odpravlja v Himalajo. Kmalu po njegovem odhodu izve, da se je v gorah smrtno ponesrečil. Njegova smrt pretrese širšo skupnost, saj je bil Eröss Zsolt znan madžarski alpinist. Še bolj znan je postal ob svoji ženi, ki se mu je pred leti pridružila in tudi sama postala alpinistka. Hildo ob spoznanju, da je njen partner mrtev, prevzame huda žalost. To močno občuti tudi njena hči. Toda v javnosti želijo, da se Hilda odzove v skladu z njihovimi pričakovanji, ki temeljijo na poznavanju Erössovega značaja, njegovih ambicij in njegove veličastne alpinistične kariere. Mine precej časa, preden Hilda ugotovi, da potrebuje pomoč pri premagovanju te osebne tragedije. MAGASSÁGOK ÉS MÉLYSÉGEK/HEIGHTS AND DEPTHS/MADŽARSKA/2022 Režija: Sándor Csoma / Scenarij: Sándor Csoma / Igrajo: Emõke Pál, Zsolt Trill, Nagy Enikö, Lajos Ottó Horváth, Ildikó Tóth, Anna Fehér, Iván Fenyö, Erika Tankó, Egri Sámuel, Egri Ábris, Mária Huszti, Kristóf Vajda …
Biografska drama. Hilda se na letališču poslavlja od svojega moža, alpinista, ki se odpravlja v Himalajo. Kmalu po njegovem odhodu izve, da se je v gorah smrtno ponesrečil. Njegova smrt pretrese širšo skupnost, saj je bil Eröss Zsolt znan madžarski alpinist. Še bolj znan je postal ob svoji ženi, ki se mu je pred leti pridružila in tudi sama postala alpinistka. Hildo ob spoznanju, da je njen partner mrtev, prevzame huda žalost. To močno občuti tudi njena hči. Toda v javnosti želijo, da se Hilda odzove v skladu z njihovimi pričakovanji, ki temeljijo na poznavanju Erössovega značaja, njegovih ambicij in njegove veličastne alpinistične kariere. Mine precej časa, preden Hilda ugotovi, da potrebuje pomoč pri premagovanju te osebne tragedije. MAGASSÁGOK ÉS MÉLYSÉGEK/HEIGHTS AND DEPTHS/MADŽARSKA/2022 Režija: Sándor Csoma / Scenarij: Sándor Csoma / Igrajo: Emõke Pál, Zsolt Trill, Nagy Enikö, Lajos Ottó Horváth, Ildikó Tóth, Anna Fehér, Iván Fenyö, Erika Tankó, Egri Sámuel, Egri Ábris, Mária Huszti, Kristóf Vajda …
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča v bližini Beograda lotijo zahtevnega projekta gradnje jedrskega reaktorja. Ideja takratnih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Projekt seveda poteka v tajnosti, o njem je obveščen samo Ranković, ki je zagotovil sredstva zanj. Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, s katero nadzirajo jedrske poskuse. Pri enem od poskusov tako pride do jedrske reakcije, ki je ni mogoče več nadzorovati in zaradi katere so znanstveniki v laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radioaktivnega sevanja. Vso ekipo, ki je bila izpostavljena sevanju, odpeljejo na zdravljenje v Francijo k profesorju doktorju Georgesu Mathéu. On razvije inovativno metodo presaditve kostnega mozga ob pomoči ustreznih darovalcev … Varuhi formule je film, v katerem se srečata različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA/ČUVARI FORMULE/KOPRODUKCIJSKI FILM/2023 Režija: Dragan Bjelogrlić/Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović/ Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča v bližini Beograda lotijo zahtevnega projekta gradnje jedrskega reaktorja. Ideja takratnih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Projekt seveda poteka v tajnosti, o njem je obveščen samo Ranković, ki je zagotovil sredstva zanj. Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, s katero nadzirajo jedrske poskuse. Pri enem od poskusov tako pride do jedrske reakcije, ki je ni mogoče več nadzorovati in zaradi katere so znanstveniki v laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radioaktivnega sevanja. Vso ekipo, ki je bila izpostavljena sevanju, odpeljejo na zdravljenje v Francijo k profesorju doktorju Georgesu Mathéu. On razvije inovativno metodo presaditve kostnega mozga ob pomoči ustreznih darovalcev … Varuhi formule je film, v katerem se srečata različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA/ČUVARI FORMULE/KOPRODUKCIJSKI FILM/2023 Režija: Dragan Bjelogrlić/Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović/ Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
Ameriška javna televizijska mreža PBS že več kot 30 let pred vsakimi predsedniškimi volitvami pripravi poglobljeno predstavitev obeh glavnih kandidatov za položaj predsednika ZDA. O demokratski kandidatki Kamali Harris in republikancu Donaldu Trumpu so spregovorili tisti, ki ju najbolje poznajo: prijatelji iz otroštva, kolegice iz študentskih let, pisci njunih biografij, novinarji in politični komentatorji. Njihova pričevanja se v oddaji prepletajo z bogatim slikovnim gradivom iz arhivov vseh največjih ameriških medijskih hiš. Ključni dogodki zgodovine ZDA zadnjih desetletij in stališča obeh kandidatov o najpomembnejših vprašanjih kažejo na to, da je ameriška družba pred tokratnimi volitvami globoko razklana, izid pa še bolj negotov kot pred štirimi leti. THE CHOICE: HARRIS VS. TRUMP / ZDA / 2024 / Režija: Michael Kirk
Ameriška javna televizijska mreža PBS že več kot 30 let pred vsakimi predsedniškimi volitvami pripravi poglobljeno predstavitev obeh glavnih kandidatov za položaj predsednika ZDA. O demokratski kandidatki Kamali Harris in republikancu Donaldu Trumpu so spregovorili tisti, ki ju najbolje poznajo: prijatelji iz otroštva, kolegice iz študentskih let, pisci njunih biografij, novinarji in politični komentatorji. Njihova pričevanja se v oddaji prepletajo z bogatim slikovnim gradivom iz arhivov vseh največjih ameriških medijskih hiš. Ključni dogodki zgodovine ZDA zadnjih desetletij in stališča obeh kandidatov o najpomembnejših vprašanjih kažejo na to, da je ameriška družba pred tokratnimi volitvami globoko razklana, izid pa še bolj negotov kot pred štirimi leti. THE CHOICE: HARRIS VS. TRUMP / ZDA / 2024 / Režija: Michael Kirk
Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se sooči z izjavo akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe. Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami. Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet. Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, deforestaciji in uničevanju biotske raznovrstnosti. Kam nas bo torej pripeljala znanost? Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Amir Muratović
Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se sooči z izjavo akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe. Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami. Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet. Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, deforestaciji in uničevanju biotske raznovrstnosti. Kam nas bo torej pripeljala znanost? Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Amir Muratović
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Máxima Zorreguieta je nizozemskega prestolonaslednika Willema Alexandra spoznala v Sevilli, na zabavi skupnih prijateljev. Iskrica je takoj preskočila. Ko jo je princ Willem Alexander predstavil staršem, se je Máxima nadvse trudila narediti dober vtis, ni pa vedela, da je nizozemska kraljica Beatrika v Argentini skrivaj že preiskovala njeno družino.
Máxima Zorreguieta je nizozemskega prestolonaslednika Willema Alexandra spoznala v Sevilli, na zabavi skupnih prijateljev. Iskrica je takoj preskočila. Ko jo je princ Willem Alexander predstavil staršem, se je Máxima nadvse trudila narediti dober vtis, ni pa vedela, da je nizozemska kraljica Beatrika v Argentini skrivaj že preiskovala njeno družino.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Nick Easton
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Nick Easton
Bernarda in Jože v rubriki Fina družina gostita Tino in Tina Koširja, hčerko in vnuka pokojne Mance Košir, ki je nastopila v observacijskem dokumentarnem filmu o soočanju z minljivostjo V tišini življenja. V goste prihajajo tudi komiki: Denis Avdić, Uroš Kuzman in Cene Prevc, ki predstavljajo prihajajočo komedijo Janezi – Novoletni valček smeha. Na glasbenemu odru nastopajo: Tina Marinšek s pesmijo Umazane posode in Dominik Kozarič z novo priredbo svoje uspešnice Rad bi, da veš.
Bernarda in Jože v rubriki Fina družina gostita Tino in Tina Koširja, hčerko in vnuka pokojne Mance Košir, ki je nastopila v observacijskem dokumentarnem filmu o soočanju z minljivostjo V tišini življenja. V goste prihajajo tudi komiki: Denis Avdić, Uroš Kuzman in Cene Prevc, ki predstavljajo prihajajočo komedijo Janezi – Novoletni valček smeha. Na glasbenemu odru nastopajo: Tina Marinšek s pesmijo Umazane posode in Dominik Kozarič z novo priredbo svoje uspešnice Rad bi, da veš.
V tokratnem kvizu Joker je izziv sprejel Samo Miklavc iz Maribora. Profesionalno pot po koncu študija nadaljuje na Inštitutu za informacijske znanosti IZUM, v prostem času pa se posveča kolesarjenju in hoji v hribe. Navdušen je nad starimi modeli avtomobilov. Na njegovem premiernem nastopu pred kamerami ga bo spremljal prijatelj Gregor Mlinarič. Vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila pevka Nuša Derenda.
V tokratnem kvizu Joker je izziv sprejel Samo Miklavc iz Maribora. Profesionalno pot po koncu študija nadaljuje na Inštitutu za informacijske znanosti IZUM, v prostem času pa se posveča kolesarjenju in hoji v hribe. Navdušen je nad starimi modeli avtomobilov. Na njegovem premiernem nastopu pred kamerami ga bo spremljal prijatelj Gregor Mlinarič. Vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila pevka Nuša Derenda.
Pripravite se na eksplozijo zabave z oddajo, ki bo popestrila vaš nedeljski dopoldan – Žogarija.
Pripravite se na eksplozijo zabave z oddajo, ki bo popestrila vaš nedeljski dopoldan – Žogarija.
Naslednji teden bomo prižigali sveče, danes pa prižgimo televizorje in si oglejmo v še eni epizodi oddaje Kaj dogaja?, kako odpadajo listi, referendumi in člani strank. Na terenu smo preverjali, kako se šole spopadajo s pomanjkanjem učiteljev, naš Robi pa je tokrat prilepljen na ekran. Magister Baltić se v rubriki Beseda tedna spopada z novimi pravili primorske dvojine, v telenoveli Palomar pa se na letalu srečata premier Golob in Donald Trump. Rubriko Glas ljudstva smo tokrat prepustili kolegom iz Prodajnega okna, naša gostja pa bo koroška kantavtorica Ditka, ki bo svoj hit Ne klič' me po tretji skupaj z Luko Mescem zapela tudi na Mali terasi.
Naslednji teden bomo prižigali sveče, danes pa prižgimo televizorje in si oglejmo v še eni epizodi oddaje Kaj dogaja?, kako odpadajo listi, referendumi in člani strank. Na terenu smo preverjali, kako se šole spopadajo s pomanjkanjem učiteljev, naš Robi pa je tokrat prilepljen na ekran. Magister Baltić se v rubriki Beseda tedna spopada z novimi pravili primorske dvojine, v telenoveli Palomar pa se na letalu srečata premier Golob in Donald Trump. Rubriko Glas ljudstva smo tokrat prepustili kolegom iz Prodajnega okna, naša gostja pa bo koroška kantavtorica Ditka, ki bo svoj hit Ne klič' me po tretji skupaj z Luko Mescem zapela tudi na Mali terasi.
V uri sproščene zabave se bo z Jokerjem soočila Nastja Novak Sukič. Ekologinja in naravovarstvenica ter turistična vodnica ima tudi svoj lončarski studio. V času študija je prepotovala 60 držav, v mladosti je trenirala hitrostno rolanje, ima 50 medalj in 20 pokalov. Ko je spoznala moža, se je njena strast do kuhanja še povečala. Rada se pohvali z dvema specialitetama: gobovo rižoto in curryjem s piščancem in mangom. Vlogo super Jokerja je zaupala prijatelju iz otroštva Egonu Titanu. Prijetno druženje pa bo zaokrožil igralec in komedijant Matjaž Javšnik.
V uri sproščene zabave se bo z Jokerjem soočila Nastja Novak Sukič. Ekologinja in naravovarstvenica ter turistična vodnica ima tudi svoj lončarski studio. V času študija je prepotovala 60 držav, v mladosti je trenirala hitrostno rolanje, ima 50 medalj in 20 pokalov. Ko je spoznala moža, se je njena strast do kuhanja še povečala. Rada se pohvali z dvema specialitetama: gobovo rižoto in curryjem s piščancem in mangom. Vlogo super Jokerja je zaupala prijatelju iz otroštva Egonu Titanu. Prijetno druženje pa bo zaokrožil igralec in komedijant Matjaž Javšnik.
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom. Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku. V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom. Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku. V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.
Krompirjev studio bo tokrat en sam oder. Gaja in Klemen pa bosta skozi oddajo kar odplesala. Predstavili se bodo mladi baletniki iz Baletne šole TOI TOI, na Krompirjevem odru pa se bodo predstavile plesalke, učenke sodobnega plesa Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana s točko SURIKATE 007. Za spretne prste bodo z Nadjo Černe iz tima SLO FIT poskrbeli v gibalnem izzivu, Slavko Jerič je zbral zanimive številke o poklicih, zajtrkovali pa bodo slovenski tradicionalni zajtrk, ki mu bodo tokrat dodali še mleko.
Krompirjev studio bo tokrat en sam oder. Gaja in Klemen pa bosta skozi oddajo kar odplesala. Predstavili se bodo mladi baletniki iz Baletne šole TOI TOI, na Krompirjevem odru pa se bodo predstavile plesalke, učenke sodobnega plesa Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana s točko SURIKATE 007. Za spretne prste bodo z Nadjo Černe iz tima SLO FIT poskrbeli v gibalnem izzivu, Slavko Jerič je zbral zanimive številke o poklicih, zajtrkovali pa bodo slovenski tradicionalni zajtrk, ki mu bodo tokrat dodali še mleko.
Danes je dan za obiske! In na obisk pride sosed Pižama! Išče novo zamisel za pravljico in odločil se je, da bo za pomoč prosil Firbcologe. Medtem Lars in Zoja raziskujeta največjo slovensko knjižnico, NUK, Simon in Ajša Tonja spoznata delo likovnega urednika, Mila in Nola pa božata kunce. Raznolikost je očitna tudi v stanovanju – Firbcologi so se prelevili v literarne junake in nikakor se ne morejo odločiti, kateri od njih bi bil najboljši za Pižamovo pravljico.
Danes je dan za obiske! In na obisk pride sosed Pižama! Išče novo zamisel za pravljico in odločil se je, da bo za pomoč prosil Firbcologe. Medtem Lars in Zoja raziskujeta največjo slovensko knjižnico, NUK, Simon in Ajša Tonja spoznata delo likovnega urednika, Mila in Nola pa božata kunce. Raznolikost je očitna tudi v stanovanju – Firbcologi so se prelevili v literarne junake in nikakor se ne morejo odločiti, kateri od njih bi bil najboljši za Pižamovo pravljico.
Kam vodijo ceste okrog Zofke? K speči Zofki. Nejko in Jaša jo poskušata prebuditi. Če jo požgečkata, se vklopi mešalnik. Če ji pihneta v oči, se vklopi sesalec. Če jo objameta, se prižge lučka. Nenavadno … Jima bo skrivnost pomagal razvozlati zdravnik Denis? O kot oči na Zofko!
Kam vodijo ceste okrog Zofke? K speči Zofki. Nejko in Jaša jo poskušata prebuditi. Če jo požgečkata, se vklopi mešalnik. Če ji pihneta v oči, se vklopi sesalec. Če jo objameta, se prižge lučka. Nenavadno … Jima bo skrivnost pomagal razvozlati zdravnik Denis? O kot oči na Zofko!
Ali v trobento trobimo ali pihamo? Izak pozna pravilni odgovor. Pridružimo se mlademu glasbeniku in športniku, ki nas popelje v svet spretnih in močnih pesti. Tudi v boksu je Izak zelo navdihujoč in nam pokaže, kaj je pri treningu tega športa pomembno. V Kriškraš brlogu se že ogreva Boromej Pest, bolj znan pod ljubkovalnim imenom Borček Porček. Ali se bo Lovro Mišica opogumil in se podal v ring z njim?
Ali v trobento trobimo ali pihamo? Izak pozna pravilni odgovor. Pridružimo se mlademu glasbeniku in športniku, ki nas popelje v svet spretnih in močnih pesti. Tudi v boksu je Izak zelo navdihujoč in nam pokaže, kaj je pri treningu tega športa pomembno. V Kriškraš brlogu se že ogreva Boromej Pest, bolj znan pod ljubkovalnim imenom Borček Porček. Ali se bo Lovro Mišica opogumil in se podal v ring z njim?
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča zraven Beograda, lotijo zahtevnega projekta vzpostavitve jedrskega reaktorja. Ideja tedanjih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Zadeve seveda potekajo v tajnosti, obvešča se samo Rankovića, ki je zagotovil sredstva in tudi sicer bedi nad projektom… Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, ki nadzira poskuse jedrskih procesov. Zaradi tega pri nekem poskusu pride do jedrske reakcije, ki je ni moč več nadzorovati in zaradi nje so vsi znanstveniki v jedrskem laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radiacije. Celotno ekipo, ki je bila izpostavljena radiaciji odpeljejo na zdravljenje v Francijo, k profesor doktorju Georgesu Matéu. On poskrbi za inovativno metodo presaditve kostnega mozga prek ustreznih darovalcev… Varuhi formule je film, ki sooči dva različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA / VARUHI FORMULE / KOPRODUKCIJSKI / 2023 Režija: Dragan Bjelogrlić / Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović / Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča zraven Beograda, lotijo zahtevnega projekta vzpostavitve jedrskega reaktorja. Ideja tedanjih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Zadeve seveda potekajo v tajnosti, obvešča se samo Rankovića, ki je zagotovil sredstva in tudi sicer bedi nad projektom… Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, ki nadzira poskuse jedrskih procesov. Zaradi tega pri nekem poskusu pride do jedrske reakcije, ki je ni moč več nadzorovati in zaradi nje so vsi znanstveniki v jedrskem laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radiacije. Celotno ekipo, ki je bila izpostavljena radiaciji odpeljejo na zdravljenje v Francijo, k profesor doktorju Georgesu Matéu. On poskrbi za inovativno metodo presaditve kostnega mozga prek ustreznih darovalcev… Varuhi formule je film, ki sooči dva različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA / VARUHI FORMULE / KOPRODUKCIJSKI / 2023 Režija: Dragan Bjelogrlić / Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović / Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
Osupljiva zgodba, ki se je odvila med drugo svetovno vojno, je odličen primer protivojnega filma. Pomlad leta 1940. Nad Norveško divja letalska bitka med Nemci in Britanci. Na območju med zasneženimi vršaci strmoglavita dve letali – nemško in angleško. Preživeli se skozi snežni metež prebijejo do osamljene lovske koče. Prvi pridejo trije Nemci, in ko kočo najdeta še dva Britanca, ju razglasijo za vojna ujetnika. Nemci določijo črto na tleh koče, čez katero Britanca ne smeta stopiti. Toda če bodo hoteli preživeti v kruti divjini, bodo morali opustiti stroga pravila in pozabiti na sovražnost. Pod vplivom neusmiljene narave bodo tudi najbolj zagrizeni sovražniki prisiljeni sodelovati, kot bi bili najboljši prijatelji. Originalni naslov: INTO THE WHITE Leto produkcije: 2012 Država: koprodukcija Žanr: vojna drama Režija: Petter Næss Scenarij: Ole Meldgaard, Dave Mango in Petter Næss Igrajo: Florian Lukas, David Kross, Stig Henrik Hoff, Rupert Grint
Osupljiva zgodba, ki se je odvila med drugo svetovno vojno, je odličen primer protivojnega filma. Pomlad leta 1940. Nad Norveško divja letalska bitka med Nemci in Britanci. Na območju med zasneženimi vršaci strmoglavita dve letali – nemško in angleško. Preživeli se skozi snežni metež prebijejo do osamljene lovske koče. Prvi pridejo trije Nemci, in ko kočo najdeta še dva Britanca, ju razglasijo za vojna ujetnika. Nemci določijo črto na tleh koče, čez katero Britanca ne smeta stopiti. Toda če bodo hoteli preživeti v kruti divjini, bodo morali opustiti stroga pravila in pozabiti na sovražnost. Pod vplivom neusmiljene narave bodo tudi najbolj zagrizeni sovražniki prisiljeni sodelovati, kot bi bili najboljši prijatelji. Originalni naslov: INTO THE WHITE Leto produkcije: 2012 Država: koprodukcija Žanr: vojna drama Režija: Petter Næss Scenarij: Ole Meldgaard, Dave Mango in Petter Næss Igrajo: Florian Lukas, David Kross, Stig Henrik Hoff, Rupert Grint
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Osrednji gostje oddaje so člani Kvinteta Dori iz Brodnic pri Rimskih toplicah, na pogovorni kavč pride župnik Izidor Pečovnik Dori iz Nemčije, družbo mu bo delal kitarist pri Gadih David Novak. V studiu nastopajo še Gadi z novo polko Je ni in je ne bo, družinski ansambel Petan ter Klateži iz Nove Cerkve pri Vojniku. Žan Videc, zmagovalec Melodij morja in sonca 2024, bo interpretiral ljudsko Kaj ti je deklica? Voditelj: Andrej Hofer
Osrednji gostje oddaje so člani Kvinteta Dori iz Brodnic pri Rimskih toplicah, na pogovorni kavč pride župnik Izidor Pečovnik Dori iz Nemčije, družbo mu bo delal kitarist pri Gadih David Novak. V studiu nastopajo še Gadi z novo polko Je ni in je ne bo, družinski ansambel Petan ter Klateži iz Nove Cerkve pri Vojniku. Žan Videc, zmagovalec Melodij morja in sonca 2024, bo interpretiral ljudsko Kaj ti je deklica? Voditelj: Andrej Hofer
Nevzgojeni, divji, neukrotljivi, neubogljivi, neprilagojeni – s takimi pridevniki so pogosto označeni otroci, ki ne zmorejo biti pri miru in ostati zbrani. Gre za otroke, ki imajo ADHD. S to motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo živi osnovnošolec Jon, ki mu kljub težavam ne manjka iskrivosti in humorja. 30-letni Matic pa se je, potem ko je dosegel dno, usmeril v pomoč otrokom. Film odpira vrata v Jonov in Matičev vsakdan, del katerega so seveda družina in prijatelji. Tudi zanje je ADHD velik izziv. Scenaristka: Milica Prešeren, režiser: Primož Meško.
Nevzgojeni, divji, neukrotljivi, neubogljivi, neprilagojeni – s takimi pridevniki so pogosto označeni otroci, ki ne zmorejo biti pri miru in ostati zbrani. Gre za otroke, ki imajo ADHD. S to motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo živi osnovnošolec Jon, ki mu kljub težavam ne manjka iskrivosti in humorja. 30-letni Matic pa se je, potem ko je dosegel dno, usmeril v pomoč otrokom. Film odpira vrata v Jonov in Matičev vsakdan, del katerega so seveda družina in prijatelji. Tudi zanje je ADHD velik izziv. Scenaristka: Milica Prešeren, režiser: Primož Meško.
V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.
V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Potem ko so bili v Tarči razkriti tonski posnetki dogovarjanja poslancev, kako izigrati zakonodajo in se izogniti referendumu o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, so se goreči zagovorniki projekta čez noč poenotili glede preklica referenduma. Nevladne organizacije zaradi umazane igre pozivajo vpletene politike in druge odločevalce k prevzemu odgovornosti.
Potem ko so bili v Tarči razkriti tonski posnetki dogovarjanja poslancev, kako izigrati zakonodajo in se izogniti referendumu o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, so se goreči zagovorniki projekta čez noč poenotili glede preklica referenduma. Nevladne organizacije zaradi umazane igre pozivajo vpletene politike in druge odločevalce k prevzemu odgovornosti.
Vabljeni k ogledu 3 slovenskih filmov: Zapelji me Igor in Rosa Vampir z Gorjancev
Vabljeni k ogledu 3 slovenskih filmov: Zapelji me Igor in Rosa Vampir z Gorjancev
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Televizija Slovenija bo med 26. oktobrom 2024 in 30. novembrom 2024 na TV SLO 1 in TV SLO 2 predvajala enajst izjemnih festivalskih filmov, ki so v preteklih letih že navduševali filmske sladokusce in gledalce po vsem svetu.
Televizija Slovenija bo med 26. oktobrom 2024 in 30. novembrom 2024 na TV SLO 1 in TV SLO 2 predvajala enajst izjemnih festivalskih filmov, ki so v preteklih letih že navduševali filmske sladokusce in gledalce po vsem svetu.
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt
Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt
V oddaji z naslovom Izzivi izobraževanja bodo sogovorniki razpravljali o vse večjem vplivu digitalne tehnologije na proces izobraževanja. O uporabi tehnologije pri izobraževanju, o pomenu znanja danes in v prihodnje se bodo pogovarjali dr. Damijan Štefanc z Oddelka za andragogiko in pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Zarja Muršič, znanstvena komunikatorka, in dr. Matej Urbančič s Centra RS za poklicno izobraževanje. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
V oddaji z naslovom Izzivi izobraževanja bodo sogovorniki razpravljali o vse večjem vplivu digitalne tehnologije na proces izobraževanja. O uporabi tehnologije pri izobraževanju, o pomenu znanja danes in v prihodnje se bodo pogovarjali dr. Damijan Štefanc z Oddelka za andragogiko in pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Zarja Muršič, znanstvena komunikatorka, in dr. Matej Urbančič s Centra RS za poklicno izobraževanje. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.