Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Gostji bosta ženi izjemnih športnikov Primoža Rogliča in Petra Prevca - Lora Roglič Klinc in Mina Prevc. Lora in Mina sta mnogo več kot “ženi znanih in oboževanih mož”. Sta partnerki, mami, zaupnici, podjetnici, ustvarjalki. In predvsem – čudoviti ženski, ki vsaka na svoj način kažeta, da je resnična moč v srcu. Z Bernardo Žarn se bodo pogovarjale o tem, kaj pomeni biti ob človeku, ki ga dobesedno občuduje svet – in ga hkrati poznati takšnega, kot ga ne pozna nihče drug, o družini, o ravnotežju med javnim in zasebnim, in o tem, kje obe črpata moč tudi takrat, ko se zdi, da jo drugi izgubljajo.
Gostji bosta ženi izjemnih športnikov Primoža Rogliča in Petra Prevca - Lora Roglič Klinc in Mina Prevc. Lora in Mina sta mnogo več kot “ženi znanih in oboževanih mož”. Sta partnerki, mami, zaupnici, podjetnici, ustvarjalki. In predvsem – čudoviti ženski, ki vsaka na svoj način kažeta, da je resnična moč v srcu. Z Bernardo Žarn se bodo pogovarjale o tem, kaj pomeni biti ob človeku, ki ga dobesedno občuduje svet – in ga hkrati poznati takšnega, kot ga ne pozna nihče drug, o družini, o ravnotežju med javnim in zasebnim, in o tem, kje obe črpata moč tudi takrat, ko se zdi, da jo drugi izgubljajo.
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Spremljali smo 36. Ljubljanski filmski festival – Liffe. Predstavili bomo vrhunce festivala, odmevne premiere slovenskih filmov, najboljše filme po izboru mednarodne žirije in obiskovalcev ter pogovore z zanimivimi gosti, ki so obiskali festival. Ob začetku 41. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču bo v studiu naš gost Jaka Gerčar, predstavnik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki nam bo predstavil letošnje sejemsko dogajanje, državo v fokusu in mesto v gosteh ter dogodke, ki jih ne smemo zamuditi. Ljubljana v teh dneh gosti enega od najvplivnejših ustvarjalcev svetovne avantgarde – japonskega umetnika Yoshia Nakajimo, pionirja hepeninga in enega od ključnih akterjev tokijske umetniške scene v 60. letih. Obiskali smo ga v Galeriji Vžigalica, kjer je z izvirnim performansom odprl razstavo Umetnost je vedno naslednja možnost. Ta prinaša pogled v več kot sedemdeset let dolgo izjemno kariero. V SNG-ju Opera in balet Ljubljana pa smo si ogledali premiero baleta, ki je nastal po romanu Slika Doriana Graya Oscarja Wildea. Prvo baletno premiero v novi sezoni podpisuje irska plesalka in koreografinja Marguerite Donlon.
Spremljali smo 36. Ljubljanski filmski festival – Liffe. Predstavili bomo vrhunce festivala, odmevne premiere slovenskih filmov, najboljše filme po izboru mednarodne žirije in obiskovalcev ter pogovore z zanimivimi gosti, ki so obiskali festival. Ob začetku 41. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču bo v studiu naš gost Jaka Gerčar, predstavnik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki nam bo predstavil letošnje sejemsko dogajanje, državo v fokusu in mesto v gosteh ter dogodke, ki jih ne smemo zamuditi. Ljubljana v teh dneh gosti enega od najvplivnejših ustvarjalcev svetovne avantgarde – japonskega umetnika Yoshia Nakajimo, pionirja hepeninga in enega od ključnih akterjev tokijske umetniške scene v 60. letih. Obiskali smo ga v Galeriji Vžigalica, kjer je z izvirnim performansom odprl razstavo Umetnost je vedno naslednja možnost. Ta prinaša pogled v več kot sedemdeset let dolgo izjemno kariero. V SNG-ju Opera in balet Ljubljana pa smo si ogledali premiero baleta, ki je nastal po romanu Slika Doriana Graya Oscarja Wildea. Prvo baletno premiero v novi sezoni podpisuje irska plesalka in koreografinja Marguerite Donlon.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov.
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov.
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Čeprav sta Maja in Irena prvič združili moči, pa vendar dan ne poteka po načrtih. Na vratih Majine ambulante se pojavi mlada mamica z otrokom. Maja posumi na zelo nalezljivo bolezen in poskrbi, da ne pride do potencialnega širjenja okužbe. Majino potezo Irena obrne v svoj prid in ženski se ponovno znajdeta na nasprotnih straneh.
Čeprav sta Maja in Irena prvič združili moči, pa vendar dan ne poteka po načrtih. Na vratih Majine ambulante se pojavi mlada mamica z otrokom. Maja posumi na zelo nalezljivo bolezen in poskrbi, da ne pride do potencialnega širjenja okužbe. Majino potezo Irena obrne v svoj prid in ženski se ponovno znajdeta na nasprotnih straneh.
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas
Z nami bo poseben gost, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka - izjemen ustvarjalec razvedrilnega programa TV Slovenija - g. Dušan Hren. Čestitke mu bo namenil tudi urednik uredništva Razvedrilnega programa TV Slovenija, Mario Galunič Voditeljema se pridružita navihani dami in igralki v komediji Šminka in sekirca, Rebeka Dremelj in Gorka Berden. Alex Volasko v zadnjem obdobju doživlja svojo glasbo kot ognjemet in predstavlja skladbo Ognjemet. Tjaša Platovšek je obiskala koncert ob 30. letnici glasbenega delovanja legende slovenskega pop rocka, Vilija Resnika. Katja Stojnić v Rožnati dolini predstavlja mlado damo, gluho študentko Špelo Rotar in preverja kakšno je njeno življenje v tišini. V rubriki Au, to je moja noga bo z gostoma Gordano Grandošek Whiddon in Trentom Whiddonom divje v ritmu jivea. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Martina Goloba, mladega duhovnika, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bona DOM za nepremičninsko ali avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov, izbere uredništvo.
Z nami bo poseben gost, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka - izjemen ustvarjalec razvedrilnega programa TV Slovenija - g. Dušan Hren. Čestitke mu bo namenil tudi urednik uredništva Razvedrilnega programa TV Slovenija, Mario Galunič Voditeljema se pridružita navihani dami in igralki v komediji Šminka in sekirca, Rebeka Dremelj in Gorka Berden. Alex Volasko v zadnjem obdobju doživlja svojo glasbo kot ognjemet in predstavlja skladbo Ognjemet. Tjaša Platovšek je obiskala koncert ob 30. letnici glasbenega delovanja legende slovenskega pop rocka, Vilija Resnika. Katja Stojnić v Rožnati dolini predstavlja mlado damo, gluho študentko Špelo Rotar in preverja kakšno je njeno življenje v tišini. V rubriki Au, to je moja noga bo z gostoma Gordano Grandošek Whiddon in Trentom Whiddonom divje v ritmu jivea. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Martina Goloba, mladega duhovnika, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bona DOM za nepremičninsko ali avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov, izbere uredništvo.
Novembra se mogoče res ne da delati, definitivno pa se da … gledati, zato kar lepo ostanite na kavču in si oglejte novi Kaj dogaja? Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
Novembra se mogoče res ne da delati, definitivno pa se da … gledati, zato kar lepo ostanite na kavču in si oglejte novi Kaj dogaja? Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
V Joker prihaja Robert Flerin iz Kamnika, eden redkih mojstrov puškarjev pri nas. Že več kot trideset let izdeluje puškina kopita po meri in pri svojem delu vztraja predvsem zaradi ljubezni do te obrti. V mladosti je bil strasten plezalec, med svojim največjim dosežkom pa izpostavi vzpon na legendarni El Capitan v Kaliforniji v narodnem parku Yosemite. V kviz se je prijavil bolj zaradi izkušnje kot zmage, a če bi osvojil glavno nagrado, bi jo namenil prenovi svoje delavnice. Na pomoč mu bo priskočil brat Samo Trtnik, dodatni joker pa mu bo ponudil priljubljeni voditelj Vikend paketa Jože Robežnik.
V Joker prihaja Robert Flerin iz Kamnika, eden redkih mojstrov puškarjev pri nas. Že več kot trideset let izdeluje puškina kopita po meri in pri svojem delu vztraja predvsem zaradi ljubezni do te obrti. V mladosti je bil strasten plezalec, med svojim največjim dosežkom pa izpostavi vzpon na legendarni El Capitan v Kaliforniji v narodnem parku Yosemite. V kviz se je prijavil bolj zaradi izkušnje kot zmage, a če bi osvojil glavno nagrado, bi jo namenil prenovi svoje delavnice. Na pomoč mu bo priskočil brat Samo Trtnik, dodatni joker pa mu bo ponudil priljubljeni voditelj Vikend paketa Jože Robežnik.
Jakov novi tiger samo še poslabša Majino slabost po prekrokani noči. Gorenjski konci pa so kot kaže priljubljeni med Ljubljančani, medtem ko Ana spoznava čare Lukove kmetije, pa Zalo obišče prijateljica Špela. Edino Rok ostane prikrajšan za druženja, saj mu Maja postavi novo mejo.
Jakov novi tiger samo še poslabša Majino slabost po prekrokani noči. Gorenjski konci pa so kot kaže priljubljeni med Ljubljančani, medtem ko Ana spoznava čare Lukove kmetije, pa Zalo obišče prijateljica Špela. Edino Rok ostane prikrajšan za druženja, saj mu Maja postavi novo mejo.
Denar je nekaj, na kar pogosto mislimo, a se o njem le redko pogovarjamo. In vendar ima prav denar pogosto pomembno vlogo pri tem, kako mirni, svobodni in samostojni smo. Ker le z ustreznim znanjem lahko sprejemamo pravilne odločitve, bomo z Rokom Trdanom, vodjo projekta Finančni plac ter organizatorjem izobraževanja odraslih za področje digitalne in finančne pismenosti na Javnem zavodu Cene Štupar, preverili, katerih znanj nam na področju financ najbolj primanjkuje. Izkušnje z upravljanjem svojega denarja bo z nami delila tudi upokojenka Anja Žitnik. Kako smo varčevali nekoč in o varnem varčevanju v jeseni življenja se bomo pogovarjali z Miro Koporčić Veljić, direktorico Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ. Spletno in mobilno bančništvo nam lahko močno olajša življenje in prihrani veliko časa, a v digitalnem svetu na nas prežijo tudi številne nevarnosti. Število spletnih goljufij se povečuje, spletni goljufi pa so vse bolj iznajdljivi. Kako se zaščititi pred njimi, nam bo povedal Đani Begić, vodja službe varnosti pri Banki Intesa Sanpaolo. Naučili se bomo uporabljati tudi aplikacijo Flik za hitro in varno plačevanje z mobilnim telefonom ter oddajo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Denar je nekaj, na kar pogosto mislimo, a se o njem le redko pogovarjamo. In vendar ima prav denar pogosto pomembno vlogo pri tem, kako mirni, svobodni in samostojni smo. Ker le z ustreznim znanjem lahko sprejemamo pravilne odločitve, bomo z Rokom Trdanom, vodjo projekta Finančni plac ter organizatorjem izobraževanja odraslih za področje digitalne in finančne pismenosti na Javnem zavodu Cene Štupar, preverili, katerih znanj nam na področju financ najbolj primanjkuje. Izkušnje z upravljanjem svojega denarja bo z nami delila tudi upokojenka Anja Žitnik. Kako smo varčevali nekoč in o varnem varčevanju v jeseni življenja se bomo pogovarjali z Miro Koporčić Veljić, direktorico Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ. Spletno in mobilno bančništvo nam lahko močno olajša življenje in prihrani veliko časa, a v digitalnem svetu na nas prežijo tudi številne nevarnosti. Število spletnih goljufij se povečuje, spletni goljufi pa so vse bolj iznajdljivi. Kako se zaščititi pred njimi, nam bo povedal Đani Begić, vodja službe varnosti pri Banki Intesa Sanpaolo. Naučili se bomo uporabljati tudi aplikacijo Flik za hitro in varno plačevanje z mobilnim telefonom ter oddajo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
V 2. oddaji kličemo na pomoč in obiščemo lanske zmagovalce, ki nam pripravijo pravo veselico. Za vročico v studiu poskrbijo Maks, Lovro in Anže iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik (rumeni) ter Robin Lili, Samo in Jaš iz OŠ Branik (vijolični). Kri steče po žilah, čebele najdejo hrano in monstera dobi primerno nego. V labirintu se rodi odpor, frnikole in kvadrati uidejo izpod nadzora, abeceda in Hitri lončki pa poskrbijo za dramatičen zaključek. Komu napaka nasprotnikov prinese srečo, Manci, Izidorju in Anžetu iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica ali Aurori, Sofiji in Maši iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana, pa V malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 2. oddaji kličemo na pomoč in obiščemo lanske zmagovalce, ki nam pripravijo pravo veselico. Za vročico v studiu poskrbijo Maks, Lovro in Anže iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik (rumeni) ter Robin Lili, Samo in Jaš iz OŠ Branik (vijolični). Kri steče po žilah, čebele najdejo hrano in monstera dobi primerno nego. V labirintu se rodi odpor, frnikole in kvadrati uidejo izpod nadzora, abeceda in Hitri lončki pa poskrbijo za dramatičen zaključek. Komu napaka nasprotnikov prinese srečo, Manci, Izidorju in Anžetu iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica ali Aurori, Sofiji in Maši iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana, pa V malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Zakaj točno se nogometu reče nogomet, če pa še nihče ni vrgel noge? In hm, kakšne bi bile potem nožne igre, če ne smejo biti take z noži? Na terenu sta Mark Maksimiljan in Maša našla še enega Firbcologa – Tima, ki danes zelo dobro kajta! Martin in Tara raziskujeta tovarno jogurtov, Mara Lina in Aljaž pa sta na servisu kolesa. V studiu pa je že vse pripravljeno za ene in edine nožne igre!
Zakaj točno se nogometu reče nogomet, če pa še nihče ni vrgel noge? In hm, kakšne bi bile potem nožne igre, če ne smejo biti take z noži? Na terenu sta Mark Maksimiljan in Maša našla še enega Firbcologa – Tima, ki danes zelo dobro kajta! Martin in Tara raziskujeta tovarno jogurtov, Mara Lina in Aljaž pa sta na servisu kolesa. V studiu pa je že vse pripravljeno za ene in edine nožne igre!
Igrani prvenec ukrajinskega režiserja je impresivna družinska drama, ki združuje prvine kriminalke in mističnega ljudskega izročila. Po nekajmesečni odsotnosti zaradi dela se Pamfir, zgleden mož in oče, vrne k družini. V obmejni vasici na zahodu Ukrajine ga vsi poznajo, še posebej pod vzdevkom Kamen, ki ga je podedoval po svojem dedu, lokalnem prekupčevalcu. A priložnosti za veselje ob snidenju na predvečer tradicionalnega karnevala ni veliko, saj njegov edinec zaneti požar v molilnici. To dejanje sproži vrtinec dogodkov, ki Pamfirja prisilijo, da se sooči s preteklostjo in spopade s posledicami. To pomeni, da se mora (ponovno) lotiti tveganega posla, povezanega s kriminalom. Originalni naslov: PAMFIR Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna drama Režija: Dmitro Suholitki-Sobčuk Scenarij: Dmitro Suholitki-Sobčuk Igrajo: Oleksandr Jacentjuk, Stanislav Potjak, Solomija Kirilova, Olena Hohlatkina
Igrani prvenec ukrajinskega režiserja je impresivna družinska drama, ki združuje prvine kriminalke in mističnega ljudskega izročila. Po nekajmesečni odsotnosti zaradi dela se Pamfir, zgleden mož in oče, vrne k družini. V obmejni vasici na zahodu Ukrajine ga vsi poznajo, še posebej pod vzdevkom Kamen, ki ga je podedoval po svojem dedu, lokalnem prekupčevalcu. A priložnosti za veselje ob snidenju na predvečer tradicionalnega karnevala ni veliko, saj njegov edinec zaneti požar v molilnici. To dejanje sproži vrtinec dogodkov, ki Pamfirja prisilijo, da se sooči s preteklostjo in spopade s posledicami. To pomeni, da se mora (ponovno) lotiti tveganega posla, povezanega s kriminalom. Originalni naslov: PAMFIR Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna drama Režija: Dmitro Suholitki-Sobčuk Scenarij: Dmitro Suholitki-Sobčuk Igrajo: Oleksandr Jacentjuk, Stanislav Potjak, Solomija Kirilova, Olena Hohlatkina
V Ljubljani pod Rožnikom stoji hiša z zgodbo, ki jo pripovedujeta Alenka in Blaž, arhitekta in lastnika. Odločila sta se prenoviti približno 50 let staro hišo, k tej odločitvi pa sta ju vodila predanost ohranjanju arhitekturne dediščine in sodoben pristop k prenovi. Zaradi kakovostne gradnje in premišljene arhitekturne zasnove sta lahko ohranila številne izvirne elemente. Življenje na vrhu večstanovanjske stavbe je lahko povsem drugačno od življenja v nadstropjih nižje – še posebej, če imaš možnost sodobno, prostorno mansardo prilagoditi svojim drznejšim željam in potrebam. Sprehodili se bomo po svetlem in zračnem domu mlade družine v sodobni večstanovanjski stavbi. Mini vrt sredi Maribora nudi majhen, a prefinjen zeleni ambient – tudi za številne žuželke in ptice. Vrtni oblikovalec je iz skromnega atrijskega vrta ustvaril slikovit kotiček, nezahteven za vzdrževanje, a bogat v lepoti in veselju, ki ju prinaša.
V Ljubljani pod Rožnikom stoji hiša z zgodbo, ki jo pripovedujeta Alenka in Blaž, arhitekta in lastnika. Odločila sta se prenoviti približno 50 let staro hišo, k tej odločitvi pa sta ju vodila predanost ohranjanju arhitekturne dediščine in sodoben pristop k prenovi. Zaradi kakovostne gradnje in premišljene arhitekturne zasnove sta lahko ohranila številne izvirne elemente. Življenje na vrhu večstanovanjske stavbe je lahko povsem drugačno od življenja v nadstropjih nižje – še posebej, če imaš možnost sodobno, prostorno mansardo prilagoditi svojim drznejšim željam in potrebam. Sprehodili se bomo po svetlem in zračnem domu mlade družine v sodobni večstanovanjski stavbi. Mini vrt sredi Maribora nudi majhen, a prefinjen zeleni ambient – tudi za številne žuželke in ptice. Vrtni oblikovalec je iz skromnega atrijskega vrta ustvaril slikovit kotiček, nezahteven za vzdrževanje, a bogat v lepoti in veselju, ki ju prinaša.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
V pričakovanju prijateljice iz Ljubljane je Maja mogoče prehitro odslovila pacientko, ki je potrkala na njen domač naslov. Po drugi strani pa Gregor dela tudi ob koncih tedna in snuje poslovne načrte z novo sodelavko. Po Anini zaslugi gostilna Pr' Vovk postane prizorišče divje zabave.
V pričakovanju prijateljice iz Ljubljane je Maja mogoče prehitro odslovila pacientko, ki je potrkala na njen domač naslov. Po drugi strani pa Gregor dela tudi ob koncih tedna in snuje poslovne načrte z novo sodelavko. Po Anini zaslugi gostilna Pr' Vovk postane prizorišče divje zabave.
Vsak dan, do 1. do 24. decembra boste lahko uživali v risanki presenečenja.
Vsak dan, do 1. do 24. decembra boste lahko uživali v risanki presenečenja.
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Unproforjevci pridejo na izvidnico v Vareš, kjer ugotovijo, da pripadniki HVO v šoli zadržuje muslimane. Tja so odpeljali tudi Muharema, Alminega očeta, ki je delal v Unproforjevi kuhinji. Poskusijo posredovati, toda Hrvati jim zagrozijo, da jih bodo postrelili, če se takoj ne umaknejo. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Unproforjevci pridejo na izvidnico v Vareš, kjer ugotovijo, da pripadniki HVO v šoli zadržuje muslimane. Tja so odpeljali tudi Muharema, Alminega očeta, ki je delal v Unproforjevi kuhinji. Poskusijo posredovati, toda Hrvati jim zagrozijo, da jih bodo postrelili, če se takoj ne umaknejo. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Izjemen ansambelski film, v katerem nastopa vrsta francoskih filmskih zvezd, temelji na resničnih dogodkih petdnevnega preiskovalnega lova na teroriste po krvavem napadu v Parizu 13. novembra 2015. Po terorističnih napadih, v katerih je bilo 130 smrtnih žrtev in 494 ranjenih, se francoska protiteroristična enota pod vodstvom komisarja Freda in njegove sodelavke znajde v tekmi s časom. Preiskava zajema prestrezanje komunikacij, zaslišanja, obveščevalne operacije in iskanje sledi, ki vodijo prek Pariza in njegovih predmestij do Bruslja in Maroka ter vse do končnega policijskega napada 18. novembra v Saint-Denisu, kjer lov doseže vrhunec. Originalni naslov: NOVEMBRE Leto produkcije: 2022 Država: Francija, Belgija Žanr: triler Režija: Cédric Jimenez Scenarij: Cédric Jimenez in Olivier Demangel Igrajo: Jean Dujardin, Anaïs Demoustier, Sandrine Kiberlain, Cédric Kahn
Izjemen ansambelski film, v katerem nastopa vrsta francoskih filmskih zvezd, temelji na resničnih dogodkih petdnevnega preiskovalnega lova na teroriste po krvavem napadu v Parizu 13. novembra 2015. Po terorističnih napadih, v katerih je bilo 130 smrtnih žrtev in 494 ranjenih, se francoska protiteroristična enota pod vodstvom komisarja Freda in njegove sodelavke znajde v tekmi s časom. Preiskava zajema prestrezanje komunikacij, zaslišanja, obveščevalne operacije in iskanje sledi, ki vodijo prek Pariza in njegovih predmestij do Bruslja in Maroka ter vse do končnega policijskega napada 18. novembra v Saint-Denisu, kjer lov doseže vrhunec. Originalni naslov: NOVEMBRE Leto produkcije: 2022 Država: Francija, Belgija Žanr: triler Režija: Cédric Jimenez Scenarij: Cédric Jimenez in Olivier Demangel Igrajo: Jean Dujardin, Anaïs Demoustier, Sandrine Kiberlain, Cédric Kahn
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Beneški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 140 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Beneški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 140 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Več kot petina evropskih mladostnikov kaže znake zasvojenosti s pametnimi napravami, so pokazale raziskave. Evropske države zato druga za drugo prepovedujejo uporabo telefonov v šolah. Kako čezmerna uporaba zaslonov vpliva na razvoj mladih in njihovo duševno zdravje?
Več kot petina evropskih mladostnikov kaže znake zasvojenosti s pametnimi napravami, so pokazale raziskave. Evropske države zato druga za drugo prepovedujejo uporabo telefonov v šolah. Kako čezmerna uporaba zaslonov vpliva na razvoj mladih in njihovo duševno zdravje?
Ekipa oddaje Na lepše je bila na Dnevih slovenskega turizma, kjer se na enem mestu srečajo vse ključne institucije ter vplivni posamezniki, ki ustvarjajo to gospodarsko panogo. Letošnja rdeča nit je bilo praznovanje 30-te obletnice Slovenske turistične organizacije, kar pomeni tri desetletja organizirane promocije ter sistematičnega trženja našega turizma. V oddaji pa tudi prispevek iz španskega mesta Murcia, kjer se je odvila zaključna konferenca mednarodnega projekta Revive, ki je v okviru programa Ustvarjalna Evropa preskušal nove rešitve s katerimi lahko zgodovinska mesta postanejo bolj trajnostni in vključujoči življenjski prostori za prihodnje generacije. Projekt je zelo uspešno povezal mlade ustvarjalne talente iz šestih držav z lokalnimi skupnostmi v štirih evropskih mestih – v romunskem Iașiju, finskem Turkuju, italijanski vasici Cellino Attanasio in v slovenskem Tržiču.
Ekipa oddaje Na lepše je bila na Dnevih slovenskega turizma, kjer se na enem mestu srečajo vse ključne institucije ter vplivni posamezniki, ki ustvarjajo to gospodarsko panogo. Letošnja rdeča nit je bilo praznovanje 30-te obletnice Slovenske turistične organizacije, kar pomeni tri desetletja organizirane promocije ter sistematičnega trženja našega turizma. V oddaji pa tudi prispevek iz španskega mesta Murcia, kjer se je odvila zaključna konferenca mednarodnega projekta Revive, ki je v okviru programa Ustvarjalna Evropa preskušal nove rešitve s katerimi lahko zgodovinska mesta postanejo bolj trajnostni in vključujoči življenjski prostori za prihodnje generacije. Projekt je zelo uspešno povezal mlade ustvarjalne talente iz šestih držav z lokalnimi skupnostmi v štirih evropskih mestih – v romunskem Iașiju, finskem Turkuju, italijanski vasici Cellino Attanasio in v slovenskem Tržiču.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Mirjam Kottmann, sodelavka Bavarske Radiotelevizije, je na mednarodnem medijskem festivala Prix Europa v Berlinu prejela nagrado "evropska novinarka leta 2024". Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Mirjam Kottmann s svojim delom presega zakoreninjene stereotipe, premika meje in spreminja dolgoročne perspektive." Krajinski park Debeli rtič sestavljajo območja na kopnu rtiča, flišni klif z naravnim morskim obrežjem in 160 hektarjev skladovitega podvodnega grebena z morskim dnom. Naravovarstveni nadzorniki zdaj lahko nadzorujejo in tako varujejo ta obsežni in biotsko pestri morski del parka ter klif z obrežjem s pomočjo posebnega čolna, ki so ga poimenovali Pozejdonka – po morski travi, endemitu Sredozemskega morja. Tradicionalni ribolov na spodnjem toku Donave na Madžarskem je del nesnovne kulturne dediščine. Z obrtjo, ki se prenaša z očeta na sina, se ukvarja vedno manj ljudi. Skoraj ni več nikogar, ki bi znal uporabljati različne vrste mrež za ribolov v obrežnih in plitvih vodah. Rib pa ne lovijo za prodajo, temveč za prehrano družine. V Naravnem rezervatu jezera Cornino, edinem italijanskem območju, kjer živijo sove kozače, se je spomladi 2025 izvalil mladič te redke vrste. Par kozač se je uspešno paril pod budnim opazovanjem stroke, mladiček pa je bil s starši do avgusta, ko so ga preselili v prilagoditveno preletalnico, kjer se je lahko privajal življenju v naravi. Izjemni dogodek je plod mednarodnega sodelovanja z Dunajsko univerzo, mlado kozačo pa so pozneje izpustili v gozdove v okolici Dunaja.
Mirjam Kottmann, sodelavka Bavarske Radiotelevizije, je na mednarodnem medijskem festivala Prix Europa v Berlinu prejela nagrado "evropska novinarka leta 2024". Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Mirjam Kottmann s svojim delom presega zakoreninjene stereotipe, premika meje in spreminja dolgoročne perspektive." Krajinski park Debeli rtič sestavljajo območja na kopnu rtiča, flišni klif z naravnim morskim obrežjem in 160 hektarjev skladovitega podvodnega grebena z morskim dnom. Naravovarstveni nadzorniki zdaj lahko nadzorujejo in tako varujejo ta obsežni in biotsko pestri morski del parka ter klif z obrežjem s pomočjo posebnega čolna, ki so ga poimenovali Pozejdonka – po morski travi, endemitu Sredozemskega morja. Tradicionalni ribolov na spodnjem toku Donave na Madžarskem je del nesnovne kulturne dediščine. Z obrtjo, ki se prenaša z očeta na sina, se ukvarja vedno manj ljudi. Skoraj ni več nikogar, ki bi znal uporabljati različne vrste mrež za ribolov v obrežnih in plitvih vodah. Rib pa ne lovijo za prodajo, temveč za prehrano družine. V Naravnem rezervatu jezera Cornino, edinem italijanskem območju, kjer živijo sove kozače, se je spomladi 2025 izvalil mladič te redke vrste. Par kozač se je uspešno paril pod budnim opazovanjem stroke, mladiček pa je bil s starši do avgusta, ko so ga preselili v prilagoditveno preletalnico, kjer se je lahko privajal življenju v naravi. Izjemni dogodek je plod mednarodnega sodelovanja z Dunajsko univerzo, mlado kozačo pa so pozneje izpustili v gozdove v okolici Dunaja.
Po skoraj dvajsetih letih se je na oder SNG-ja Drama vrnil Shakespearjev Kralj Lear, tokrat v režiji Jerneja Lorencija. Z njim in igralci smo se pogovarjali o aktualnosti te družinske in politične drame, ki tematizira objestno željo po moči in oblasti ter se zato zdi kot napisana za današnji čas. Ogledali smo si tudi balet Frida v mariborski operi, ki ni zgolj biografija, ampak poetičen in presunljiv portret neuklonljive slikarke Fride Kahlo. Spomnili se bomo pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. 22. novembra bi namreč praznoval sto let in takrat bomo prvič praznovali tudi nacionalni dan stripa. Obiskali smo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, posvečeno temu izjemnemu risarju, očetu Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Obiskali pa smo tudi dogodek Rog dizajn dnevi, v okviru katerega je o temi Meje in trenja potekala mednarodna konferenca Rog forum. Udeležili so se je nekateri kulturni diplomati, s katerimi smo preučili vlogo "mehke moči" v času zaostrenih geopolitičnih razmer in razmišljali, kako lahko ustvarjalno sodelovanje vpliva na zmanjševanje napetosti po svetu.
Po skoraj dvajsetih letih se je na oder SNG-ja Drama vrnil Shakespearjev Kralj Lear, tokrat v režiji Jerneja Lorencija. Z njim in igralci smo se pogovarjali o aktualnosti te družinske in politične drame, ki tematizira objestno željo po moči in oblasti ter se zato zdi kot napisana za današnji čas. Ogledali smo si tudi balet Frida v mariborski operi, ki ni zgolj biografija, ampak poetičen in presunljiv portret neuklonljive slikarke Fride Kahlo. Spomnili se bomo pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. 22. novembra bi namreč praznoval sto let in takrat bomo prvič praznovali tudi nacionalni dan stripa. Obiskali smo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, posvečeno temu izjemnemu risarju, očetu Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Obiskali pa smo tudi dogodek Rog dizajn dnevi, v okviru katerega je o temi Meje in trenja potekala mednarodna konferenca Rog forum. Udeležili so se je nekateri kulturni diplomati, s katerimi smo preučili vlogo "mehke moči" v času zaostrenih geopolitičnih razmer in razmišljali, kako lahko ustvarjalno sodelovanje vpliva na zmanjševanje napetosti po svetu.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
RTV 365 omogoča preprosto in povezano uporabo vseh radijskih, televizijskih in spletnih vsebin na enem mestu – z dodatnimi funkcijami za prijavljene uporabnike ter personaliziranim priporočanjem.
RTV 365 omogoča preprosto in povezano uporabo vseh radijskih, televizijskih in spletnih vsebin na enem mestu – z dodatnimi funkcijami za prijavljene uporabnike ter personaliziranim priporočanjem.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Pretresljiv dokumentarni film prinaša intimni portret Samirja Mehića, glasbenika, ki je umrl kot žrtev genocida v Srebrenici. Življenjska zgodba umetnika in nekdanjega vodje rockovske skupine Bowie se razkriva skozi njegova osebna pisma in spomine, od rane mladosti, prežete z glasbo in sanjami, prek tragedije vojne do izgube življenja. Dokumentarni film je ganljivo pričevanje o človekovi ranljivosti, travmah, ki jih ni mogoče pozabiti, in je tudi opomin o vojnih zločinih. SAMIR MEHIĆ BOWIE: PISMA IZ SREBRENICE / SAMIR MEHIC BOWIE: LETTERS FROM SREBRENICA / Bosna in Hercegovina / 2024 / Režija: Lamija Grebo
Pretresljiv dokumentarni film prinaša intimni portret Samirja Mehića, glasbenika, ki je umrl kot žrtev genocida v Srebrenici. Življenjska zgodba umetnika in nekdanjega vodje rockovske skupine Bowie se razkriva skozi njegova osebna pisma in spomine, od rane mladosti, prežete z glasbo in sanjami, prek tragedije vojne do izgube življenja. Dokumentarni film je ganljivo pričevanje o človekovi ranljivosti, travmah, ki jih ni mogoče pozabiti, in je tudi opomin o vojnih zločinih. SAMIR MEHIĆ BOWIE: PISMA IZ SREBRENICE / SAMIR MEHIC BOWIE: LETTERS FROM SREBRENICA / Bosna in Hercegovina / 2024 / Režija: Lamija Grebo
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Majina načelnost pri obravnavi pacientov bi se lahko usodno končala za veterana Romana. Na plano pa pride tudi Rokov problem s sošolci, ki je vse prej kot nedolžna otroška igra. Medtem pa je Gregor vse bližje realizaciji novega projekta, pred sabo ima samo eno oviro – Luko Bitenca.
Majina načelnost pri obravnavi pacientov bi se lahko usodno končala za veterana Romana. Na plano pa pride tudi Rokov problem s sošolci, ki je vse prej kot nedolžna otroška igra. Medtem pa je Gregor vse bližje realizaciji novega projekta, pred sabo ima samo eno oviro – Luko Bitenca.
V Nedeljskem popoldnevu gostimo izjemenega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča ter igralki Leo Cok in Tjašo Železnik, nosilki glavnih vlog dolgo pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset. Bliža se Knjižni sejem, zato v Omizju strašno resno in nadvse zabavno klepetamo o branju, knjigah tudi v družbi pisatelja Žige X Gombača. Na glasbenem odru se tudi kot avtorica predstavlja pevka Ines Erbus, Eva Boto navduši z novo balado Ljubezni dajva krila. V rubriki Au, to je moja noga sta Bernarda in Jože pred velikim izzivom dinamičnega plesa, lindy hopa. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Gorko Berden, mlado igralko in svetovljanko, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bon za avtomobilsko ali premoženjsko zavarovanje DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 eurov, izbere uredništvo.
V Nedeljskem popoldnevu gostimo izjemenega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča ter igralki Leo Cok in Tjašo Železnik, nosilki glavnih vlog dolgo pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset. Bliža se Knjižni sejem, zato v Omizju strašno resno in nadvse zabavno klepetamo o branju, knjigah tudi v družbi pisatelja Žige X Gombača. Na glasbenem odru se tudi kot avtorica predstavlja pevka Ines Erbus, Eva Boto navduši z novo balado Ljubezni dajva krila. V rubriki Au, to je moja noga sta Bernarda in Jože pred velikim izzivom dinamičnega plesa, lindy hopa. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Gorko Berden, mlado igralko in svetovljanko, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bon za avtomobilsko ali premoženjsko zavarovanje DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 eurov, izbere uredništvo.
V novem kvizu Joker bo nastopila Katja Sterle iz Ljubljane. Po izobrazbi je magistrica biokemije, ki jo navdušujeta znanost in ustvarjalnost. V mladosti je nastopala v improvizacijskem gledališču, danes pa svoj raziskovalni duh usmerja v iskanje novih rešitev za zdravljenje ljudi, saj dela v farmacevtskem podjetju. Trenutno pričakuje prvega otroka in pravi, da je snemanje kviza le prijetna popestritev pred materinskim dopustom. Rada bere, kuha in pripravlja kulinarična druženja, kjer se prepletata dobra hrana in prijetna družba. Pri reševanju vprašanj ji bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih dni David Ciriković, možnost dodatnega jokerja pa ji bo prinesla pevka Damjana Golavšek.
V novem kvizu Joker bo nastopila Katja Sterle iz Ljubljane. Po izobrazbi je magistrica biokemije, ki jo navdušujeta znanost in ustvarjalnost. V mladosti je nastopala v improvizacijskem gledališču, danes pa svoj raziskovalni duh usmerja v iskanje novih rešitev za zdravljenje ljudi, saj dela v farmacevtskem podjetju. Trenutno pričakuje prvega otroka in pravi, da je snemanje kviza le prijetna popestritev pred materinskim dopustom. Rada bere, kuha in pripravlja kulinarična druženja, kjer se prepletata dobra hrana in prijetna družba. Pri reševanju vprašanj ji bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih dni David Ciriković, možnost dodatnega jokerja pa ji bo prinesla pevka Damjana Golavšek.
Postavljanje mlinčka se hitro prelevi v napeto akcijo, saj Maja in Jaka naletita na delovno nesrečo v gozdu. Medtem Gregor v gostilni izve, da je Rok prenehal s treningi. Po akciji v gozdu se Majina popularnost začne dvigovati, na njena vrata pa potrka tudi Irena.
Postavljanje mlinčka se hitro prelevi v napeto akcijo, saj Maja in Jaka naletita na delovno nesrečo v gozdu. Medtem Gregor v gostilni izve, da je Rok prenehal s treningi. Po akciji v gozdu se Majina popularnost začne dvigovati, na njena vrata pa potrka tudi Irena.