Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25 minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, sicer javnosti znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine. Obravnavali bodo različne bolezni, njihove simptome, gosti, ki imajo osebno izkušnjo, pa bodo v oddaji predstavili svojo zgodbo.
TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25 minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, sicer javnosti znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine. Obravnavali bodo različne bolezni, njihove simptome, gosti, ki imajo osebno izkušnjo, pa bodo v oddaji predstavili svojo zgodbo.
Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.
Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Naša gostja je prodorna mlada režiserka Nina Rajić Kranjac. Rojena je leta 1991 v Beogradu, a se že lahko pohvali z veliko Borštnikovo nagrado, Šeligovo, nagrado Mire Trailović na Bitefu ter letošnjo nagrado Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac je iz Zagreba, kjer zdaj živi, v naš studio pripeljala posebnega gosta, ki sliši na ime Đole. Bili smo na Ruti: dokumentarna predstava Tjaše Črnigoj z naslovom Punce je razkrila zanimive podrobnosti spolnega življenja v socializmu, zadnja predstava nedavno preminulega gledališkega maga Jagoša Markovića pa nam je znova dokazala, da živimo v teatru absurda – tudi zunaj gledališča.
Naša gostja je prodorna mlada režiserka Nina Rajić Kranjac. Rojena je leta 1991 v Beogradu, a se že lahko pohvali z veliko Borštnikovo nagrado, Šeligovo, nagrado Mire Trailović na Bitefu ter letošnjo nagrado Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac je iz Zagreba, kjer zdaj živi, v naš studio pripeljala posebnega gosta, ki sliši na ime Đole. Bili smo na Ruti: dokumentarna predstava Tjaše Črnigoj z naslovom Punce je razkrila zanimive podrobnosti spolnega življenja v socializmu, zadnja predstava nedavno preminulega gledališkega maga Jagoša Markovića pa nam je znova dokazala, da živimo v teatru absurda – tudi zunaj gledališča.
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
Nenavaden virus iz Kitajske, preplah, karantena. Se je res vse začelo na vuhanski tržnici? Govorili smo z medicinskim osebjem iz Italije, kjer je zdravstveni sistem na začetku epidemije začel razpadati, in tudi z britanskim nevropsihiatrom. Ali so pet let kasneje evropske bolnišnice bolje pripravljene na morebitno zdravstveno krizo? Kje so ventilatorji, ki jih je kupila Slovenija? V Globusu.
Nenavaden virus iz Kitajske, preplah, karantena. Se je res vse začelo na vuhanski tržnici? Govorili smo z medicinskim osebjem iz Italije, kjer je zdravstveni sistem na začetku epidemije začel razpadati, in tudi z britanskim nevropsihiatrom. Ali so pet let kasneje evropske bolnišnice bolje pripravljene na morebitno zdravstveno krizo? Kje so ventilatorji, ki jih je kupila Slovenija? V Globusu.
39-letna Isabelle je samozaposlena mama treh otrok. Tako kot veliko drugih mam je tudi ona velikodušna, prisrčna, ranljiva, zaskrbljena, simpatična, smešna in neprespana. Njen vsakdan je kot nevihta. Skrbeti mora za tri otroke, voditi posel, usklajevati urnike pouka in varstva otrok, se sprijazniti z dejstvom, da si je bivši mož našel mlajšo, ona pa nima ljubezenskega življenja, prenašati mora sestro, ki je v vsem boljša od nje, in mamo, ki jo na to ves čas opominja. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
39-letna Isabelle je samozaposlena mama treh otrok. Tako kot veliko drugih mam je tudi ona velikodušna, prisrčna, ranljiva, zaskrbljena, simpatična, smešna in neprespana. Njen vsakdan je kot nevihta. Skrbeti mora za tri otroke, voditi posel, usklajevati urnike pouka in varstva otrok, se sprijazniti z dejstvom, da si je bivši mož našel mlajšo, ona pa nima ljubezenskega življenja, prenašati mora sestro, ki je v vsem boljša od nje, in mamo, ki jo na to ves čas opominja. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
Slavnostna 57. podelitev Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je praznik slovenskega gospodarstva in poklon dosežkom gospodarstvenic in gospodarstvenikov. To je najstarejše priznanje na področju gospodarstva v Sloveniji; prvič je bilo podeljeno leta 1969. Rdeča nit letošnje slavnostne podelitve nagrad je Aristotelova misel »Celota je več kot vsota njenih delov«. Njeno sporočilnost o prepletu sodelovanja in povezovanja ljudi na poti do uspeha bodo prepletli tako nagrajenki in nagrajenci kot nekateri njihovi sopotniki iz poslovnega in osebnega življenja ter priznani umetniki. Nagrada GZS se podeljuje gospodarstvenicam in gospodarstveniki, ki trajnostno ustvarjajo presežke – imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Dosegajo preboje v svojih tržnih nišah in so lahko vodilni na domačem ali tujem trgu. S svojim delovanjem in aktivnostmi dokazujejo, da je mogoče odlične rezultate v zadovoljstvo vseh deležnikov – kupcev in lastnikov, zaposlenih in okolja – doseči tudi v najzahtevnejših pogojih poslovanja. Prejemniki nagrade se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje. Komisija pri svojem delu upošteva obširna merila, v okviru katerih se med ostalim z vidika dolgoročnega razvoja družbe ocenjuje razvojna strategija podjetja na področju razvoja, investicij in prodaje. Poseben poudarek je namenjen spodbujanju inovativnosti, razvoju novih proizvodov in tehnologij, zaščiti intelektualne lastnine, odnosu do okolja in trajnostnega poslovanja kot tudi vključenosti v domače in evropske razvojne programe. Pomemben poudarek pri ocenjevanju kandidatov je namenjen tudi vodenju podjetja in odnosom v kolektivu, kot tudi družbena odgovornost in povezanost podjetja z lokalnim okoljem.
Slavnostna 57. podelitev Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je praznik slovenskega gospodarstva in poklon dosežkom gospodarstvenic in gospodarstvenikov. To je najstarejše priznanje na področju gospodarstva v Sloveniji; prvič je bilo podeljeno leta 1969. Rdeča nit letošnje slavnostne podelitve nagrad je Aristotelova misel »Celota je več kot vsota njenih delov«. Njeno sporočilnost o prepletu sodelovanja in povezovanja ljudi na poti do uspeha bodo prepletli tako nagrajenki in nagrajenci kot nekateri njihovi sopotniki iz poslovnega in osebnega življenja ter priznani umetniki. Nagrada GZS se podeljuje gospodarstvenicam in gospodarstveniki, ki trajnostno ustvarjajo presežke – imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Dosegajo preboje v svojih tržnih nišah in so lahko vodilni na domačem ali tujem trgu. S svojim delovanjem in aktivnostmi dokazujejo, da je mogoče odlične rezultate v zadovoljstvo vseh deležnikov – kupcev in lastnikov, zaposlenih in okolja – doseči tudi v najzahtevnejših pogojih poslovanja. Prejemniki nagrade se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje. Komisija pri svojem delu upošteva obširna merila, v okviru katerih se med ostalim z vidika dolgoročnega razvoja družbe ocenjuje razvojna strategija podjetja na področju razvoja, investicij in prodaje. Poseben poudarek je namenjen spodbujanju inovativnosti, razvoju novih proizvodov in tehnologij, zaščiti intelektualne lastnine, odnosu do okolja in trajnostnega poslovanja kot tudi vključenosti v domače in evropske razvojne programe. Pomemben poudarek pri ocenjevanju kandidatov je namenjen tudi vodenju podjetja in odnosom v kolektivu, kot tudi družbena odgovornost in povezanost podjetja z lokalnim okoljem.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Avstrijska nadaljevanka o zakulisju sveta športa, o odraščanju, tekmovalnosti, ambicijah in sanjah, za katere ni nujno, da se uresničijo, in prav zato tudi o razočaranjih. Smučarska akademija Gastein je najbolj opevana in prestižna tovrstna ustanova v Avstriji. Tu se kalijo le najboljši in vsi si želijo postati št. 1 alpskega smučanja, njihovi motivi pa so različni. Daniela je dekle, ki v smučanju vidi priložnost, da ji ne bo treba ostati na družinski kmetiji. Nikki je sin ravnatelja Marka, ki ga bremenijo obtožbe iz preteklosti, njegov odnos s sinom pa je težaven. Luca je odraščal z mamo v skromnih razmerah, a njegova nadarjenost je izjemna. Švicarska smučarka Nawal hoče mami, ki ni naklonjena njenim športnim ambicijam, dokazati, da je šport zanjo več kot konjiček. Georg pa upa, da bo z odličnimi rezultati vendarle pridobil očetovo naklonjenost. Tu je še trenerka Franziska, nekdanja zvezda nemškega alpskega smučanja, ki je v razmerju z Markom, kar se nemalokrat izkaže za oviro pri delu. Med mladimi športniki je veliko tekmovalnosti, na smučišču in zunaj njega. Meja med ljubeznijo in ljubosumjem, med lojalnostjo in izdajo ter ambicijo in frustracijo je tanka. Od vseh kandidatov, ki so uspeli preskočiti prvo oviro, bo ostalo le deset najbolj nadarjenih. A od cilja jih loči še velika mera volje in discipline ter trening, trening, trening ... SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Avstrijska nadaljevanka o zakulisju sveta športa, o odraščanju, tekmovalnosti, ambicijah in sanjah, za katere ni nujno, da se uresničijo, in prav zato tudi o razočaranjih. Smučarska akademija Gastein je najbolj opevana in prestižna tovrstna ustanova v Avstriji. Tu se kalijo le najboljši in vsi si želijo postati št. 1 alpskega smučanja, njihovi motivi pa so različni. Daniela je dekle, ki v smučanju vidi priložnost, da ji ne bo treba ostati na družinski kmetiji. Nikki je sin ravnatelja Marka, ki ga bremenijo obtožbe iz preteklosti, njegov odnos s sinom pa je težaven. Luca je odraščal z mamo v skromnih razmerah, a njegova nadarjenost je izjemna. Švicarska smučarka Nawal hoče mami, ki ni naklonjena njenim športnim ambicijam, dokazati, da je šport zanjo več kot konjiček. Georg pa upa, da bo z odličnimi rezultati vendarle pridobil očetovo naklonjenost. Tu je še trenerka Franziska, nekdanja zvezda nemškega alpskega smučanja, ki je v razmerju z Markom, kar se nemalokrat izkaže za oviro pri delu. Med mladimi športniki je veliko tekmovalnosti, na smučišču in zunaj njega. Meja med ljubeznijo in ljubosumjem, med lojalnostjo in izdajo ter ambicijo in frustracijo je tanka. Od vseh kandidatov, ki so uspeli preskočiti prvo oviro, bo ostalo le deset najbolj nadarjenih. A od cilja jih loči še velika mera volje in discipline ter trening, trening, trening ... SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
V SNG-ju Maribor smo obiskali enega od najbolj dejavnih in iskanih koreografov Edwarda Cluga. Nedavno je v Berlinskem državnem baletu predstavil premiero sodobne plesne različice Shakespearove klasike Sen kresne noči, v aprilu ga čaka premiera Peer Gynta v milanski Scali, v Mariboru pa smo se z njim pogovarjali tik pred premiero večera njegovih koreografij z naslovom Cluster. V studiu bomo gostili režiserko Majo Weiss. Na prihajajočem Festivalu dokumentarnega filma bo retrospektivni del festivala posvečen prav njej. Gre namreč za avtorico, ki se je v zgodovino slovenske kinematografije zapisala kot prva slovenska režiserka, ki je posnela celovečerec, in tudi kot pomembna dokumentaristka, ki obravnava pereče družbene teme. Obiskali smo novo stalno postavitev v Slovenskem etnografskem muzeju, ki se ukvarja z našim razumevanjem časa. Razstava »Človek in čas: od ponedeljka do večnosti« nas spodbuja k razmisleku o tem, kako doživljamo in občutimo prosti, delovni in praznični čas ter kakšen je vpliv časa na družbo in način življenja. Pogledali smo tudi na trg rabljenega oziroma starinskega pohištva, ki se v zadnjih letih vse bolj razvija. Andrea Scarabelli je dolgoleten zbiralec takega pohištva. Predstavil nam je svojo zbirko, ki jo je pred kratkim prinesel iz svoje milanske galerije 1+1 v Slovenijo.
V SNG-ju Maribor smo obiskali enega od najbolj dejavnih in iskanih koreografov Edwarda Cluga. Nedavno je v Berlinskem državnem baletu predstavil premiero sodobne plesne različice Shakespearove klasike Sen kresne noči, v aprilu ga čaka premiera Peer Gynta v milanski Scali, v Mariboru pa smo se z njim pogovarjali tik pred premiero večera njegovih koreografij z naslovom Cluster. V studiu bomo gostili režiserko Majo Weiss. Na prihajajočem Festivalu dokumentarnega filma bo retrospektivni del festivala posvečen prav njej. Gre namreč za avtorico, ki se je v zgodovino slovenske kinematografije zapisala kot prva slovenska režiserka, ki je posnela celovečerec, in tudi kot pomembna dokumentaristka, ki obravnava pereče družbene teme. Obiskali smo novo stalno postavitev v Slovenskem etnografskem muzeju, ki se ukvarja z našim razumevanjem časa. Razstava »Človek in čas: od ponedeljka do večnosti« nas spodbuja k razmisleku o tem, kako doživljamo in občutimo prosti, delovni in praznični čas ter kakšen je vpliv časa na družbo in način življenja. Pogledali smo tudi na trg rabljenega oziroma starinskega pohištva, ki se v zadnjih letih vse bolj razvija. Andrea Scarabelli je dolgoleten zbiralec takega pohištva. Predstavil nam je svojo zbirko, ki jo je pred kratkim prinesel iz svoje milanske galerije 1+1 v Slovenijo.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija
V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni bomo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni bomo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.
Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Kaj storiti, ko se zgodi nepričakovano in se svet, ki ga poznate, nenadoma spremeni pred vašimi očmi? Kako živeti polno življenje v senci smrti? Pandemija covida velja za najbolj uničujočo zdravstveno krizo v Evropi, saj je zahtevala 2,2 milijona življenj. Jedro dokumentarne oddaje je človekova edinstvena sposobnost preživetja. Spremljamo več zgodb, tudi tisto francoske farmacevtke z anksioznim možem, ki je v življenju že izkusil strahote Pol Potovega režima, pa dekleta, ki ga je prizadel t. i. dolgi covid. Spoznamo tudi zgodbo italijanskega zdravnika, ki žrtvuje svoje družinsko življenje z ženo in hčerkico ter svoj čas v celoti posveti skrbi za bolnike. Njegova izkušnja je še posebej okrutna, saj ga sredi pandemije po krivem obdolžijo umora nekaterih bolnikov, češ da je tako dal prostor drugim, z domnevno večjimi možnostmi preživetja. Dokumentarna oddaja o zgodbah preživetja, pet let po popolnem zaprtju družbe …
Kaj storiti, ko se zgodi nepričakovano in se svet, ki ga poznate, nenadoma spremeni pred vašimi očmi? Kako živeti polno življenje v senci smrti? Pandemija covida velja za najbolj uničujočo zdravstveno krizo v Evropi, saj je zahtevala 2,2 milijona življenj. Jedro dokumentarne oddaje je človekova edinstvena sposobnost preživetja. Spremljamo več zgodb, tudi tisto francoske farmacevtke z anksioznim možem, ki je v življenju že izkusil strahote Pol Potovega režima, pa dekleta, ki ga je prizadel t. i. dolgi covid. Spoznamo tudi zgodbo italijanskega zdravnika, ki žrtvuje svoje družinsko življenje z ženo in hčerkico ter svoj čas v celoti posveti skrbi za bolnike. Njegova izkušnja je še posebej okrutna, saj ga sredi pandemije po krivem obdolžijo umora nekaterih bolnikov, češ da je tako dal prostor drugim, z domnevno večjimi možnostmi preživetja. Dokumentarna oddaja o zgodbah preživetja, pet let po popolnem zaprtju družbe …
Kaj danes, po petih letih od začetka pandemije novega koronavirusa vemo o bolezni in virusu? Kakšne so posledice dolgega covida, ki je danes pereč problem, ker zanj nimamo zdravila? Kaj smo se naučili iz pretekle pandemije – nam bo to pomagalo, ko pride spet nova? Nastopajo bolnica, ki je pred tremi leti prebolela hudo obliko covida, bila trideset dni v komi in še danes čuti posledice bolezni, petintridesetletik, ki bi moral prekipevati od energije, pa je zaradi dve leti trajajočega dolgega covida postal ujetnik svojega telesa ter prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Janez Tomažič in prof. dr. Roman Jerala.
Kaj danes, po petih letih od začetka pandemije novega koronavirusa vemo o bolezni in virusu? Kakšne so posledice dolgega covida, ki je danes pereč problem, ker zanj nimamo zdravila? Kaj smo se naučili iz pretekle pandemije – nam bo to pomagalo, ko pride spet nova? Nastopajo bolnica, ki je pred tremi leti prebolela hudo obliko covida, bila trideset dni v komi in še danes čuti posledice bolezni, petintridesetletik, ki bi moral prekipevati od energije, pa je zaradi dve leti trajajočega dolgega covida postal ujetnik svojega telesa ter prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Janez Tomažič in prof. dr. Roman Jerala.
Komedija in drama. Ko njegova žena nenadoma umre, se je petinsedemdesetletni upokojenec Germain zelo hitro prisiljen upreti svojim sorodnikom, ki mu želijo spremeniti življenje. Germain se je med upokojitvijo navadil na svoje lenobno, vase zazrto življenje, ki je mejilo že na mizantropijo. Lise, njegova žena, je poskrbela za vse njegove potrebe in kljub temu našla čas še za umetniške hobije in dobrodelnost. Ko nenadoma umre, Germaina »napadejo« otroci in mu začnejo urejati življenje. Germain se nikakor noče sprijazniti s tem in »pobegne« k umetniškemu plesnemu ansamblu, v katerem je še pred svojo smrtjo vadila in nastopala njegova Lise … Germain postane član tega ansambla, obiskuje vaje in se pripravlja na premiero. Tako svoji pokojni ženi izkazuje vso ljubezen in pripadnost, ki se udejanjata skozi njegovo trdo delo na odru in čustva, ki skozi ples privrejo na dan. V filmu je nastopal plesni teater La ribot ensemble. LAST DANCE/ŠVICA, BELGIJA/2022 Režija: Delphine Lehericey/Scenarij: Delphine Lehericey/Igrajo: François Berléand, Kacey Mottet Klein, La Ribot, Déborah Lukumuena, Jean-Benoît Ugeux, Astrid Whettnall, Dominique Reymond, Sabine Timoteo, Louis Bonard, Luc Bruchez, Julien Gallée-Ferre, Lisa Harder, Elise Havelange, Mathilde Invernon …
Komedija in drama. Ko njegova žena nenadoma umre, se je petinsedemdesetletni upokojenec Germain zelo hitro prisiljen upreti svojim sorodnikom, ki mu želijo spremeniti življenje. Germain se je med upokojitvijo navadil na svoje lenobno, vase zazrto življenje, ki je mejilo že na mizantropijo. Lise, njegova žena, je poskrbela za vse njegove potrebe in kljub temu našla čas še za umetniške hobije in dobrodelnost. Ko nenadoma umre, Germaina »napadejo« otroci in mu začnejo urejati življenje. Germain se nikakor noče sprijazniti s tem in »pobegne« k umetniškemu plesnemu ansamblu, v katerem je še pred svojo smrtjo vadila in nastopala njegova Lise … Germain postane član tega ansambla, obiskuje vaje in se pripravlja na premiero. Tako svoji pokojni ženi izkazuje vso ljubezen in pripadnost, ki se udejanjata skozi njegovo trdo delo na odru in čustva, ki skozi ples privrejo na dan. V filmu je nastopal plesni teater La ribot ensemble. LAST DANCE/ŠVICA, BELGIJA/2022 Režija: Delphine Lehericey/Scenarij: Delphine Lehericey/Igrajo: François Berléand, Kacey Mottet Klein, La Ribot, Déborah Lukumuena, Jean-Benoît Ugeux, Astrid Whettnall, Dominique Reymond, Sabine Timoteo, Louis Bonard, Luc Bruchez, Julien Gallée-Ferre, Lisa Harder, Elise Havelange, Mathilde Invernon …
Tokrat bo na stol kviza Joker sedel doktor zgodovine in magister arheologije Izidor Janžekovič, ki prihaja iz velike družine, saj je sedmi od enajstih otrok. Trenutno živi v Benetkah, v skupnosti raziskovalcev iz celega sveta, kjer se posveča raziskovalnemu delu. V prostem času rad fotografira živali in pokrajino ter potuje. Pred časom se je s prijatelji podal na Kilimandžaro. Letos ga čaka pomemben dogodek, saj z zaročenko Špelo načrtuje poroko. Njegov super joker bo svak Blaža Hanželič. Na obisk pa prideta tudi nova voditelja petkove večerne oddaje, Lucy in Dejan Vunjak.
Tokrat bo na stol kviza Joker sedel doktor zgodovine in magister arheologije Izidor Janžekovič, ki prihaja iz velike družine, saj je sedmi od enajstih otrok. Trenutno živi v Benetkah, v skupnosti raziskovalcev iz celega sveta, kjer se posveča raziskovalnemu delu. V prostem času rad fotografira živali in pokrajino ter potuje. Pred časom se je s prijatelji podal na Kilimandžaro. Letos ga čaka pomemben dogodek, saj z zaročenko Špelo načrtuje poroko. Njegov super joker bo svak Blaža Hanželič. Na obisk pa prideta tudi nova voditelja petkove večerne oddaje, Lucy in Dejan Vunjak.
Dokumentarni film razkriva desetletja trajajočo diskriminacijo žensk v Hollywoodu tako pred kamero kot za njo. Hkrati išče rešitve za težavo v panogi in zunaj nje. V filmu nastopijo strokovnjakinje, režiserke in zvezdnice, kot so Meryl Streep, Reese Whiterspoon in Geena Davis, ki opisujejo neenakost med spoloma v Hollywoodu, spolne stereotipe, premajhno zastopanost žensk in mizoginijo v svetu filma.
Dokumentarni film razkriva desetletja trajajočo diskriminacijo žensk v Hollywoodu tako pred kamero kot za njo. Hkrati išče rešitve za težavo v panogi in zunaj nje. V filmu nastopijo strokovnjakinje, režiserke in zvezdnice, kot so Meryl Streep, Reese Whiterspoon in Geena Davis, ki opisujejo neenakost med spoloma v Hollywoodu, spolne stereotipe, premajhno zastopanost žensk in mizoginijo v svetu filma.
Pogovor z redovnico s. Barbaro Peterlin, ki že 15 let pomaga brezdomcem v Kijevu, nam ponuja izjemen vpogled v mučne razmere, v katerih so se znašli Ukrajinci v vojni, ki jo je začela Rusija. Uvodoma spoznamo mladenko iz Domžal, ki je sledila notranjemu klicu, se odpovedala svoji družini in stopila v red sester Marijine čudodelne svetinje z močnim motivom, da bo pomagala pomoči potrebnim. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra je bila že kot redovnica zaposlena v UKC Ljubljana, potem pa je več let skrbela in ob slovesu spremljala ostarele primorske duhovnike v njihovem domu v Šempetru pri Gorici. Ukrajina je bila zanjo poseben izziv. Kako se posvetiti zanemarjenemu brezdomcu, ga umiti in nahraniti, kako nagovoriti vojaka, ki je v vojni ostal brez nog, kako spremljati otroke s posebnimi potrebami? Vse to in še več je poslanstvo s. Barbare in njenih sosester Marte, Veronike in Jožice, ki izhaja iz globoke vere, da je v vsakem pomoči potrebnem človeku treba videti Jezusa. To v intervjuju poudarja s. Barbara, ki je doživela vse velike spremembe v Ukrajini. Najprej vstajo na Trgu neodvisnosti leta 2013, ki je prinesla veliko upanje, zlasti med mladimi, in potem ruski napad 23. februarja 2022, ko so sredi noči začele padati rakete in so tudi sestre zapustile prestolnice ter se umaknile v Zakarpatje. Po letu dni so se vrnile v Kijev, »oborožene« s humanitarno pomočjo, ki se je začela stekati iz Slovenije, ter neomajno voljo, da bodo še naprej pomagale najbolj prizadetim. Poleg dela z brezdomci, prizadetimi otroki in ranjenci so svojo dejavnost usmerile tudi v obnovo hiš za družine, ki so izgubile dom. S. Barbara spregovori o globoki travmatiziranosti ukrajinskega naroda po ruski agresiji, saj so Ukrajinci že prej trpeli huda preganjanja in veliko lakoto še v času Sovjetske zveze. Ob koncu j zanimiva sogovornica pokaže, kako se trudijo preživeti in tudi s humorjem razbijati mučno ozračje, ki ga ustvarja dolgotrajna vojna. S. Barbara pove, da verjame v čudeže, da jih je veliko že doživela, zato je upanje na mir močno in neomajno.
Pogovor z redovnico s. Barbaro Peterlin, ki že 15 let pomaga brezdomcem v Kijevu, nam ponuja izjemen vpogled v mučne razmere, v katerih so se znašli Ukrajinci v vojni, ki jo je začela Rusija. Uvodoma spoznamo mladenko iz Domžal, ki je sledila notranjemu klicu, se odpovedala svoji družini in stopila v red sester Marijine čudodelne svetinje z močnim motivom, da bo pomagala pomoči potrebnim. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra je bila že kot redovnica zaposlena v UKC Ljubljana, potem pa je več let skrbela in ob slovesu spremljala ostarele primorske duhovnike v njihovem domu v Šempetru pri Gorici. Ukrajina je bila zanjo poseben izziv. Kako se posvetiti zanemarjenemu brezdomcu, ga umiti in nahraniti, kako nagovoriti vojaka, ki je v vojni ostal brez nog, kako spremljati otroke s posebnimi potrebami? Vse to in še več je poslanstvo s. Barbare in njenih sosester Marte, Veronike in Jožice, ki izhaja iz globoke vere, da je v vsakem pomoči potrebnem človeku treba videti Jezusa. To v intervjuju poudarja s. Barbara, ki je doživela vse velike spremembe v Ukrajini. Najprej vstajo na Trgu neodvisnosti leta 2013, ki je prinesla veliko upanje, zlasti med mladimi, in potem ruski napad 23. februarja 2022, ko so sredi noči začele padati rakete in so tudi sestre zapustile prestolnice ter se umaknile v Zakarpatje. Po letu dni so se vrnile v Kijev, »oborožene« s humanitarno pomočjo, ki se je začela stekati iz Slovenije, ter neomajno voljo, da bodo še naprej pomagale najbolj prizadetim. Poleg dela z brezdomci, prizadetimi otroki in ranjenci so svojo dejavnost usmerile tudi v obnovo hiš za družine, ki so izgubile dom. S. Barbara spregovori o globoki travmatiziranosti ukrajinskega naroda po ruski agresiji, saj so Ukrajinci že prej trpeli huda preganjanja in veliko lakoto še v času Sovjetske zveze. Ob koncu j zanimiva sogovornica pokaže, kako se trudijo preživeti in tudi s humorjem razbijati mučno ozračje, ki ga ustvarja dolgotrajna vojna. S. Barbara pove, da verjame v čudeže, da jih je veliko že doživela, zato je upanje na mir močno in neomajno.
V centru za obveščanje 112, kjer kronično primanjkuje osebja, Aleša neutrudno rešuje krizne klice zaradi poplav. Njen že tako napeti vsakdan se še bolj zaplete, ker se domov v Slovenijo nepričakovano vrne njena odtujena sestra Mia, ki ne ve, kaj bi s svojim življenjem. Mia se želi vseliti k Aleši, kar dodatno zamaje že tako nestabilno Alešino situacijo. Aleša se spopada z naraščajočim strahom pred izgorelostjo, bori se s svojimi čustvi, da bi ohranila profesionalno zbranost med nudenjem pomoči različnim ljudem, ki kličejo 112. Mia pa ugotavlja, kako njena preteklost vpliva na njeno sedanjost in skuša najti svoje mesto v tem svetu. Serija pripoveduje o ponovnem zbliževanju dveh sester ter o razgibanosti in stresu dela v centru za obveščanje, o temnih in svetlih plateh našega vsakdana.
V centru za obveščanje 112, kjer kronično primanjkuje osebja, Aleša neutrudno rešuje krizne klice zaradi poplav. Njen že tako napeti vsakdan se še bolj zaplete, ker se domov v Slovenijo nepričakovano vrne njena odtujena sestra Mia, ki ne ve, kaj bi s svojim življenjem. Mia se želi vseliti k Aleši, kar dodatno zamaje že tako nestabilno Alešino situacijo. Aleša se spopada z naraščajočim strahom pred izgorelostjo, bori se s svojimi čustvi, da bi ohranila profesionalno zbranost med nudenjem pomoči različnim ljudem, ki kličejo 112. Mia pa ugotavlja, kako njena preteklost vpliva na njeno sedanjost in skuša najti svoje mesto v tem svetu. Serija pripoveduje o ponovnem zbliževanju dveh sester ter o razgibanosti in stresu dela v centru za obveščanje, o temnih in svetlih plateh našega vsakdana.
Tik pred božičem leta 1744 na Dunaju, v prestolnici habsburškega cesarstva, mlada cesarica Marija Terezija odredi izgon Judov iz Prage, češ da ji med nasledstveno vojno niso bili zvesti. Ukaz je v nasprotju s tedaj prevladujočim duhom strpnosti in razsvetljenstva, zato praški Judje po vsej Evropi iščejo zaveznike v upanju, da bodo pritisnili na vladarico in jo prisilili, da si premisli. V cesarsko palačo prispejo številna pisma, angleški in nizozemski veleposlanik se osebno zavzameta zanje in celo papež prosi za pomilostitev. Toda prošnje naletijo na gluha ušesa. Dokumentarna oddaja raziskuje, kako je lahko Marija Terezija, ki je sebe oklicala za mater narodov, govorila o Judih kot o kugi in zakaj je bila mračna plat njene vladavine tako dolgo večinoma prezrta. To je bilo tudi zadnje veliko preganjanje evropskih Judov pred holokavstom. MARIA THERESA'S DARK SIDE / MARIA THERESIAS DUNKLE SEITE - DIE VERTREIBUNG DER JUDEN AUS PRAG / Avstrija / 2023 / Režija: Monika Czernin
Tik pred božičem leta 1744 na Dunaju, v prestolnici habsburškega cesarstva, mlada cesarica Marija Terezija odredi izgon Judov iz Prage, češ da ji med nasledstveno vojno niso bili zvesti. Ukaz je v nasprotju s tedaj prevladujočim duhom strpnosti in razsvetljenstva, zato praški Judje po vsej Evropi iščejo zaveznike v upanju, da bodo pritisnili na vladarico in jo prisilili, da si premisli. V cesarsko palačo prispejo številna pisma, angleški in nizozemski veleposlanik se osebno zavzameta zanje in celo papež prosi za pomilostitev. Toda prošnje naletijo na gluha ušesa. Dokumentarna oddaja raziskuje, kako je lahko Marija Terezija, ki je sebe oklicala za mater narodov, govorila o Judih kot o kugi in zakaj je bila mračna plat njene vladavine tako dolgo večinoma prezrta. To je bilo tudi zadnje veliko preganjanje evropskih Judov pred holokavstom. MARIA THERESA'S DARK SIDE / MARIA THERESIAS DUNKLE SEITE - DIE VERTREIBUNG DER JUDEN AUS PRAG / Avstrija / 2023 / Režija: Monika Czernin
Bernarda in Jože gostita glavni protagonistki serije Poklicani Suzano Krevh in Laro Mario Vouk. Serija Poklicani začenja televizijsko predvajanje prav to nedeljo ob 20.00 na TV SLO1. Obiskala sta nas tudi ambasadorja akcije Odpikajmo nastilje, Gaja Filač in Leopold I., ki glasno opozarjata na vedno večji porast medvrstniškega nasilja med mladimi in povesta kako se z njim soočiti. Leopold I. nam predstavi himno akcije Na glas, Koala Voice priljubljeno pesem Tebe imam rajši od drugih. V rubriki Imamo to! predstavljamo umetnico, ki najraje pleše visoko nad tlemi, Lino Kačičnik. Ji bo v zrak sledil tudi Jože? Za prijavo imetnikov različnih spretnosti, ki bi se želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, za ogled snemanja oddaje, in sodelovanje v igri za Vrednostno bon Zavarovalnice Sava v Kvizu, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si.
Bernarda in Jože gostita glavni protagonistki serije Poklicani Suzano Krevh in Laro Mario Vouk. Serija Poklicani začenja televizijsko predvajanje prav to nedeljo ob 20.00 na TV SLO1. Obiskala sta nas tudi ambasadorja akcije Odpikajmo nastilje, Gaja Filač in Leopold I., ki glasno opozarjata na vedno večji porast medvrstniškega nasilja med mladimi in povesta kako se z njim soočiti. Leopold I. nam predstavi himno akcije Na glas, Koala Voice priljubljeno pesem Tebe imam rajši od drugih. V rubriki Imamo to! predstavljamo umetnico, ki najraje pleše visoko nad tlemi, Lino Kačičnik. Ji bo v zrak sledil tudi Jože? Za prijavo imetnikov različnih spretnosti, ki bi se želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, za ogled snemanja oddaje, in sodelovanje v igri za Vrednostno bon Zavarovalnice Sava v Kvizu, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si.
Med koncem tedna vas vabimo k ogledu oddaj Duhovni utrip, prenos bogoslužij, Obzorja duha.
Med koncem tedna vas vabimo k ogledu oddaj Duhovni utrip, prenos bogoslužij, Obzorja duha.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Dokumentarni film prikazuje manj znano plat poklica stevardese. V prvi polovici 20. stoletja so se dekleta v Združenih državah Amerike navdušila nad delom, ki jim je odprlo pot v svet, čeprav je od njih obenem zahtevalo podrejanje strogim in pogosto ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Med drugim so morale biti samske, letele pa so lahko le do svojega 32. leta. Številne stevardese so zato postale sindikalistke in aktivistke v prvih vrstah boja za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na področju pravic žensk, zlasti na delovnem mestu. V filmu nekdanje stevardese pripovedujejo o svojih izkušnjah v času, ko so letalske družbe zaposlovale le belke, pa tudi te niso mogle postati vodje kabinskega osebja, saj so ta položaj lahko zasedli le moški. FLY WITH ME / ZDA / 2024 / Režija: Sarah Colt, Helen Dobrowski
Dokumentarni film prikazuje manj znano plat poklica stevardese. V prvi polovici 20. stoletja so se dekleta v Združenih državah Amerike navdušila nad delom, ki jim je odprlo pot v svet, čeprav je od njih obenem zahtevalo podrejanje strogim in pogosto ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Med drugim so morale biti samske, letele pa so lahko le do svojega 32. leta. Številne stevardese so zato postale sindikalistke in aktivistke v prvih vrstah boja za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na področju pravic žensk, zlasti na delovnem mestu. V filmu nekdanje stevardese pripovedujejo o svojih izkušnjah v času, ko so letalske družbe zaposlovale le belke, pa tudi te niso mogle postati vodje kabinskega osebja, saj so ta položaj lahko zasedli le moški. FLY WITH ME / ZDA / 2024 / Režija: Sarah Colt, Helen Dobrowski
Če ste pozabili na 8. marec, brez skrbi, še vedno lahko svoji izbranki podarite ogled čisto nove epizode oddaje Kaj dogaja? Zakaj dobimo položnice v paketu, kaj dela helikopter v letu in kaj najboljši nogometaš na svetu? Na terenu smo spremljali delo nove urgentne enote iz bolnišnice Franja, naš jezikovni strokovnjak magister Baltić pa ugotavlja, da je ura vedno lepo DARSilo. Robert Petan tokrat prepeva počasi, kot promet v mestu, v rubriki Glas ljudstva pa nam svetuje vodilni državni vplivnež Borut P. Naša gostja bo odlična gledališka in televizijska igralka Diana Kolenc, Mala terasa pa tokrat gostuje v Beli hiši. Za nas bo zapel sam Volodimir Lendersky, ki nas znova spominja, da "ne gre na kolena".
Če ste pozabili na 8. marec, brez skrbi, še vedno lahko svoji izbranki podarite ogled čisto nove epizode oddaje Kaj dogaja? Zakaj dobimo položnice v paketu, kaj dela helikopter v letu in kaj najboljši nogometaš na svetu? Na terenu smo spremljali delo nove urgentne enote iz bolnišnice Franja, naš jezikovni strokovnjak magister Baltić pa ugotavlja, da je ura vedno lepo DARSilo. Robert Petan tokrat prepeva počasi, kot promet v mestu, v rubriki Glas ljudstva pa nam svetuje vodilni državni vplivnež Borut P. Naša gostja bo odlična gledališka in televizijska igralka Diana Kolenc, Mala terasa pa tokrat gostuje v Beli hiši. Za nas bo zapel sam Volodimir Lendersky, ki nas znova spominja, da "ne gre na kolena".
Junak tokratne oddaje bo poštar in športni komentator Marko Bevc iz Debenca nad Mirno. Študent zgodovine ima do zaključka študija le še diplomo. Poleg poklicev, ki jih opravlja, se doma posveča tudi družinskemu poslu, saj imajo svoj vinograd in jelene. Rad kuha, njegova specialiteta so tortilje. Je tudi aktiven v lokalnem Društvu za razvoj kraja, kjer deluje kot tajnik. Poleti se rad odpravi v hribe. Z glavno nagrado bi šel na potovanje po Evropi ali z avtom v Moldavijo, Romunijo in Gruzijo. Pri tem mu bo pomagal prijatelj Luka Krejan in voditelj nove oddaje Inkognito Saša Jerković.
Junak tokratne oddaje bo poštar in športni komentator Marko Bevc iz Debenca nad Mirno. Študent zgodovine ima do zaključka študija le še diplomo. Poleg poklicev, ki jih opravlja, se doma posveča tudi družinskemu poslu, saj imajo svoj vinograd in jelene. Rad kuha, njegova specialiteta so tortilje. Je tudi aktiven v lokalnem Društvu za razvoj kraja, kjer deluje kot tajnik. Poleti se rad odpravi v hribe. Z glavno nagrado bi šel na potovanje po Evropi ali z avtom v Moldavijo, Romunijo in Gruzijo. Pri tem mu bo pomagal prijatelj Luka Krejan in voditelj nove oddaje Inkognito Saša Jerković.
V Sloveniji trenutno primanjkuje 274 zdravil, zaradi česar so bolniki, ki jih potrebujejo, v precejšnji stiski. Najhujše je trenutno pomanjkanje zdravila Bosentan za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije. O posledicah in razlogih za pomanjkanje v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o zdravilih za hujšanje. Po nekaterih ocenah bo do leta 2050 na svetu predebelih skoraj 60 odstotkov odraslih in tretjina otrok. So rešitev injekcije s semaglutidom? Morda, a kot boste videli v oddaji, si lahko ob neustrezni uporabi te učinkovine nakopljete hude zdravstvene težave.
V Sloveniji trenutno primanjkuje 274 zdravil, zaradi česar so bolniki, ki jih potrebujejo, v precejšnji stiski. Najhujše je trenutno pomanjkanje zdravila Bosentan za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije. O posledicah in razlogih za pomanjkanje v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o zdravilih za hujšanje. Po nekaterih ocenah bo do leta 2050 na svetu predebelih skoraj 60 odstotkov odraslih in tretjina otrok. So rešitev injekcije s semaglutidom? Morda, a kot boste videli v oddaji, si lahko ob neustrezni uporabi te učinkovine nakopljete hude zdravstvene težave.
Ko takole obiskujemo stare objekte, ki so bili deležni temeljite prenove, si ne moremo kaj, da ne bi opazili izjemne srčnosti in predanosti njihovih lastnikov, za katere se zazdi, kot da dihajo skupaj z objektom. Sonja in Andrej sta se za nakup hiše odločila, čeprav sta dom že imela in novega projekta nista iskala. Bila pa sta prepričana, da si tak objekt vendarle zasluži dostojne prenove. V naši oddaji smo predstavili številne prenove, ki vedno znova navdihujejo gledalce. Iz kamnitih, butanih ali lesenih hiš, nekoč na robu propada, ponovno veje toplina doma. Kašče in skednji so postali prostorna, sodobna bivališča, kmetije pa so oživele kot turistične destinacije. Pri tem pa nas zanima predvsem dvoje: osebne zgodbe, ki stojijo za prenovami, in praktični nasveti o tem, kdaj in kako se lotiti prenove ter kakšen finančni okvir je zanjo potreben. Nikoli ni prepozno za nov začetek – to je v nekem trenutku odkril tudi nekdanji tiskar, ki je po dveh desetletjih doumel, da njegov pravi poklic leži drugje – v naravi. Kot samouk z izjemnim občutkom za prostor in rastline se je predal oblikovanju vrtov. Vrt Mihe Sulimana Grudzinskega smo že raziskovali v prvi letošnji oddaji, tokrat pa ga bomo uzrli še nekoliko podrobneje - tudi iz ptičje perspektive.
Ko takole obiskujemo stare objekte, ki so bili deležni temeljite prenove, si ne moremo kaj, da ne bi opazili izjemne srčnosti in predanosti njihovih lastnikov, za katere se zazdi, kot da dihajo skupaj z objektom. Sonja in Andrej sta se za nakup hiše odločila, čeprav sta dom že imela in novega projekta nista iskala. Bila pa sta prepričana, da si tak objekt vendarle zasluži dostojne prenove. V naši oddaji smo predstavili številne prenove, ki vedno znova navdihujejo gledalce. Iz kamnitih, butanih ali lesenih hiš, nekoč na robu propada, ponovno veje toplina doma. Kašče in skednji so postali prostorna, sodobna bivališča, kmetije pa so oživele kot turistične destinacije. Pri tem pa nas zanima predvsem dvoje: osebne zgodbe, ki stojijo za prenovami, in praktični nasveti o tem, kdaj in kako se lotiti prenove ter kakšen finančni okvir je zanjo potreben. Nikoli ni prepozno za nov začetek – to je v nekem trenutku odkril tudi nekdanji tiskar, ki je po dveh desetletjih doumel, da njegov pravi poklic leži drugje – v naravi. Kot samouk z izjemnim občutkom za prostor in rastline se je predal oblikovanju vrtov. Vrt Mihe Sulimana Grudzinskega smo že raziskovali v prvi letošnji oddaji, tokrat pa ga bomo uzrli še nekoliko podrobneje - tudi iz ptičje perspektive.
Resnično zadovoljstvo izvira iz nas samih, a k temu, da se dobro počutimo v svoji koži, zagotovo pripomorejo gibanje, zdrava prehrana in dejavnosti, ki nas veselijo. Kako se dobro počutiti v svoji koži, nam bo razkrila Barbara Drnač, plesalka, koreografinja, voditeljica in ženska, ki je po vsakem življenjskem padcu znala najti motivacijo za boljše življenje. O oblačilih, modi in dobrem počutju bomo govorili z oblikovalko in podjetnico Zlato Zavašnik, saj je obleka naša druga koža, zato je pomembno, kakšna je in kako se v njej počutimo. Ples in pristni medosebni odnosi imajo pomembno vlogo tudi v življenju Mateja Pevec, ženske z neizmerno energijo, ki si ob redni službi in skrbi za družino življenja ne more predstavljati brez svojih številnih aktivnosti. Da s samosvojim slogom izražamo samosvojo osebnost, se strinja tudi modna navdušenka, blogerka in spletna vplivnica Pika Zrim. Tudi moški se radi dobro počutijo v svoji koži, zato se nam bo v studiu pridružil tudi televizijski voditelj, bivši maneken in podjetnik Taiji Tokuhisa. V rubriki Ah, ta splet! nas bo na pasti spletnega nakupovanja opozorila Petra Lovišček iz Zveze potrošnikov Slovenije, oddajo pa bomo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Resnično zadovoljstvo izvira iz nas samih, a k temu, da se dobro počutimo v svoji koži, zagotovo pripomorejo gibanje, zdrava prehrana in dejavnosti, ki nas veselijo. Kako se dobro počutiti v svoji koži, nam bo razkrila Barbara Drnač, plesalka, koreografinja, voditeljica in ženska, ki je po vsakem življenjskem padcu znala najti motivacijo za boljše življenje. O oblačilih, modi in dobrem počutju bomo govorili z oblikovalko in podjetnico Zlato Zavašnik, saj je obleka naša druga koža, zato je pomembno, kakšna je in kako se v njej počutimo. Ples in pristni medosebni odnosi imajo pomembno vlogo tudi v življenju Mateja Pevec, ženske z neizmerno energijo, ki si ob redni službi in skrbi za družino življenja ne more predstavljati brez svojih številnih aktivnosti. Da s samosvojim slogom izražamo samosvojo osebnost, se strinja tudi modna navdušenka, blogerka in spletna vplivnica Pika Zrim. Tudi moški se radi dobro počutijo v svoji koži, zato se nam bo v studiu pridružil tudi televizijski voditelj, bivši maneken in podjetnik Taiji Tokuhisa. V rubriki Ah, ta splet! nas bo na pasti spletnega nakupovanja opozorila Petra Lovišček iz Zveze potrošnikov Slovenije, oddajo pa bomo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
V 20. oddaji se za zmago v kvizu potegujejo Manca, Gal in Jonatan iz OŠ Grm Novo mesto (rumeni) ter Pia, Veno in Matic iz OŠ Gornja Radgona (vijolični), v Hitrih lončkih pa Neža, Eneja in Lucija iz OŠ Žiri ter Žiga, Luka in Dian iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V studiu Juš zažiga robčke, tekmovalci pa iščejo popularne tuje glasbenike, ogledala duše, pokvarjeno juho in nekoč tradicionalne enote za merjenje prostornine. V labirintu je veselo, proti koncu oddaje pa grmi. Komu se nasmehne sreča in kakšni poklici so popularni med navijačicami, poglejte v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 20. oddaji se za zmago v kvizu potegujejo Manca, Gal in Jonatan iz OŠ Grm Novo mesto (rumeni) ter Pia, Veno in Matic iz OŠ Gornja Radgona (vijolični), v Hitrih lončkih pa Neža, Eneja in Lucija iz OŠ Žiri ter Žiga, Luka in Dian iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V studiu Juš zažiga robčke, tekmovalci pa iščejo popularne tuje glasbenike, ogledala duše, pokvarjeno juho in nekoč tradicionalne enote za merjenje prostornine. V labirintu je veselo, proti koncu oddaje pa grmi. Komu se nasmehne sreča in kakšni poklici so popularni med navijačicami, poglejte v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Krompir je spet nazaj! V prvi oddaji nove sezone bosta Gaja in Klemen namenila pozornost zlasti kampanji Odpikajmo nasilje. Z raperjem Lepoldom I., enim od treh ambasadorjev kampanje, bosta govorila o nasilju med vrstniki. Pridružili se jim bodo mladi iz OŠ Gornja Radgona in OŠ Gabrovka Dole. V gibalnem izzivu bodo tokrat potrebovali gumitvist in razvijali koordinacijo, na Krompirjevem odru pa se bo predstavil Leno, mladi samouk na kitari.
Krompir je spet nazaj! V prvi oddaji nove sezone bosta Gaja in Klemen namenila pozornost zlasti kampanji Odpikajmo nasilje. Z raperjem Lepoldom I., enim od treh ambasadorjev kampanje, bosta govorila o nasilju med vrstniki. Pridružili se jim bodo mladi iz OŠ Gornja Radgona in OŠ Gabrovka Dole. V gibalnem izzivu bodo tokrat potrebovali gumitvist in razvijali koordinacijo, na Krompirjevem odru pa se bo predstavil Leno, mladi samouk na kitari.
Steve Backshall zbira ekipo, ki se bo potapljala z morskimi psi. Med skoraj tisočimi prijavami izbere dvanajst nadobudnih osnovnošolcev, ki jih odpelje na tabor za usposabljanje. Tam izmed njih izbere šesterico, ki se bo z njim odpravila na otočje Bimini.
Steve Backshall zbira ekipo, ki se bo potapljala z morskimi psi. Med skoraj tisočimi prijavami izbere dvanajst nadobudnih osnovnošolcev, ki jih odpelje na tabor za usposabljanje. Tam izmed njih izbere šesterico, ki se bo z njim odpravila na otočje Bimini.
Ob Zofki čas hitro teče. Mogoče celo prehitro. Gaki in Julijana sta se pravkar ponovno rodila in že pihata prvo svečko na rojstnodnevni torti. Koliko rojstnih dni bosta praznovala? In koliko bosta stara ob zaključku oddaje? Koliko ste stari vi? Če imate prav danes rojstni dan, vam želimo vse najboljše!
Ob Zofki čas hitro teče. Mogoče celo prehitro. Gaki in Julijana sta se pravkar ponovno rodila in že pihata prvo svečko na rojstnodnevni torti. Koliko rojstnih dni bosta praznovala? In koliko bosta stara ob zaključku oddaje? Koliko ste stari vi? Če imate prav danes rojstni dan, vam želimo vse najboljše!
Obiskali smo Drežniški pust, ki velja za enega najstarejših pustnih obredov pri nas. V njem pa lahko sodelujejo le neporočeni fantje. Vrbišće šjeme v vasi Vrbica z značilnimi larfami, letos praznujejo 90 let pustovanja. Čez mejo v Kastavščini pa odeti v ovčje kože in opasani z zvonci že vse od novega leta naprej razgrajajo zvončarji. Pust je pršu v Na lepše!
Obiskali smo Drežniški pust, ki velja za enega najstarejših pustnih obredov pri nas. V njem pa lahko sodelujejo le neporočeni fantje. Vrbišće šjeme v vasi Vrbica z značilnimi larfami, letos praznujejo 90 let pustovanja. Čez mejo v Kastavščini pa odeti v ovčje kože in opasani z zvonci že vse od novega leta naprej razgrajajo zvončarji. Pust je pršu v Na lepše!
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni. V tretji oddaji Japajade šov pa se bosta v tekmovanju Kmet leta pomerila Henrik Podlesnik – Henč iz Ljubnega ob Savinji ter Primož Razboršek iz Rimskih Toplic, ki ga bo posebej za to priložnost iz Minhna prišel podpret duhovnik Izidor Pečovnik – Dori. Oddajo bodo glasbeno obarvali Kvintet Dori, Miran Rudan, Vesele Štajerke, ansambel Petra Finka, Gadi in Jan Plestenjak.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni. V tretji oddaji Japajade šov pa se bosta v tekmovanju Kmet leta pomerila Henrik Podlesnik – Henč iz Ljubnega ob Savinji ter Primož Razboršek iz Rimskih Toplic, ki ga bo posebej za to priložnost iz Minhna prišel podpret duhovnik Izidor Pečovnik – Dori. Oddajo bodo glasbeno obarvali Kvintet Dori, Miran Rudan, Vesele Štajerke, ansambel Petra Finka, Gadi in Jan Plestenjak.
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu.
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu.
Njihovo delo vključuje čut za estetiko, pripoveduje zgodbe, dokumentira zgodovinske trenutke, odpira družbena vprašanja, zabava ali samo provocira. V oddaji smo se pogovarjali z legendarnim fotografom Tonetom Stojkom, ki je v objektiv fotoaparata ujel vse ključne dogodke zadnjih desetletij: od študentskih gibanj leta 1968 do slovenske pomladi in novih protivladnih protestov. O tem, kakšni so obrazi vojne, sta spregovorila fotografa Manca Juvan in Matic Zorman. Inovativne pristope na področju fotografije pa sta predstavila Aleksandra Vajd in Lucija Rosc. Avtorica: Nataša Žunić
Njihovo delo vključuje čut za estetiko, pripoveduje zgodbe, dokumentira zgodovinske trenutke, odpira družbena vprašanja, zabava ali samo provocira. V oddaji smo se pogovarjali z legendarnim fotografom Tonetom Stojkom, ki je v objektiv fotoaparata ujel vse ključne dogodke zadnjih desetletij: od študentskih gibanj leta 1968 do slovenske pomladi in novih protivladnih protestov. O tem, kakšni so obrazi vojne, sta spregovorila fotografa Manca Juvan in Matic Zorman. Inovativne pristope na področju fotografije pa sta predstavila Aleksandra Vajd in Lucija Rosc. Avtorica: Nataša Žunić
Indija, Pakistan, Bangladeš, Nepal, Filipini. To je postal novi bazen delovne sile za slovensko gospodarstvo. A ti delavci pri nas opravljajo najtežja in najslabše plačana dela, stran od oči javnosti, nevidni in brezpravni, pri tem doživljajo psihično in celo fizično nasilje, delavke pa tudi spolno nadlegovanje. Zakaj država ne prepreči izkoriščanja tujih delavcev, ki je z uvozom delovne sile iz tretjih držav dobilo nove razsežnosti? Pred našo kamero so stopili delavke in delavci iz različnih držav, ki so za delo v Sloveniji posredniškim agencijam plačali tudi po deset tisoč evrov, tu pa so se znašli v suženjskih razmerah. Avtorica oddaje Jelena Aščić, snemalec Martin Uršič, montažer Gregor Vidmar.
Indija, Pakistan, Bangladeš, Nepal, Filipini. To je postal novi bazen delovne sile za slovensko gospodarstvo. A ti delavci pri nas opravljajo najtežja in najslabše plačana dela, stran od oči javnosti, nevidni in brezpravni, pri tem doživljajo psihično in celo fizično nasilje, delavke pa tudi spolno nadlegovanje. Zakaj država ne prepreči izkoriščanja tujih delavcev, ki je z uvozom delovne sile iz tretjih držav dobilo nove razsežnosti? Pred našo kamero so stopili delavke in delavci iz različnih držav, ki so za delo v Sloveniji posredniškim agencijam plačali tudi po deset tisoč evrov, tu pa so se znašli v suženjskih razmerah. Avtorica oddaje Jelena Aščić, snemalec Martin Uršič, montažer Gregor Vidmar.
Ali je več denarja za obrambo tudi v Sloveniji nova politična realnost? Je dvig izdatkov na dva odstotka še letos že dogovorjen? Ali več denarja za topove pomeni manj denarja za maslo? In kdo pri nas služi v poslih z orožjem?
Ali je več denarja za obrambo tudi v Sloveniji nova politična realnost? Je dvig izdatkov na dva odstotka še letos že dogovorjen? Ali več denarja za topove pomeni manj denarja za maslo? In kdo pri nas služi v poslih z orožjem?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?