Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avstrija žaluje po strelskem napadu na srednji šoli. Zločin, čisto blizu nas. Na kaj nas opominja? Kako smo pripravljeni na podobne dogodke, kako poskrbeti za varnost in preventivo?
Avstrija žaluje po strelskem napadu na srednji šoli. Zločin, čisto blizu nas. Na kaj nas opominja? Kako smo pripravljeni na podobne dogodke, kako poskrbeti za varnost in preventivo?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Srednja Soška dolina je širši slovenski javnosti znana predvsem po svojih naravnih danostih in reki Soči. V zadnjih desetletjih pa je v ospredju tudi tamkajšnje podjetje, ki je eno od največjih v zahodni Sloveniji, Salonit Anhovo oz. Alpecem, kot se imenuje danes. To je pred desetletji v proizvodnji uporabljalo azbest, zaradi česar še danes umirajo prebivalci. Zdaj je pod drobnogledom sosežigalnica, v kateri se kot gorivo za proizvodnjo cementa uporabljajo različni in, kot opozarjajo številni strokovnjaki, nevarni odpadki. Kako problematika Anhovega nagovarja umetnike, se sprašujeta avtorica oddaje Nataša Mihelič in režiserka Magda Lapajne. Pogovarjali smo se z ustvarjalci dokumentarne drame Anhovo Žigom Divjakom in Katarino Morano, fotografinjo Manco Juvan, režiserko Anjo Medved in cirkuško akrobatko in performerko Danijelo Zajc. Poleg njih smo dali glas tudi politologinji Jasmini Jerant, okoljevarstveniku Dušanu Plutu in raziskovalcu Griši Močniku.
Srednja Soška dolina je širši slovenski javnosti znana predvsem po svojih naravnih danostih in reki Soči. V zadnjih desetletjih pa je v ospredju tudi tamkajšnje podjetje, ki je eno od največjih v zahodni Sloveniji, Salonit Anhovo oz. Alpecem, kot se imenuje danes. To je pred desetletji v proizvodnji uporabljalo azbest, zaradi česar še danes umirajo prebivalci. Zdaj je pod drobnogledom sosežigalnica, v kateri se kot gorivo za proizvodnjo cementa uporabljajo različni in, kot opozarjajo številni strokovnjaki, nevarni odpadki. Kako problematika Anhovega nagovarja umetnike, se sprašujeta avtorica oddaje Nataša Mihelič in režiserka Magda Lapajne. Pogovarjali smo se z ustvarjalci dokumentarne drame Anhovo Žigom Divjakom in Katarino Morano, fotografinjo Manco Juvan, režiserko Anjo Medved in cirkuško akrobatko in performerko Danijelo Zajc. Poleg njih smo dali glas tudi politologinji Jasmini Jerant, okoljevarstveniku Dušanu Plutu in raziskovalcu Griši Močniku.
Tokrat bo gostja oddaje dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Poleg tega, da z veliko zavzetostjo in inventivnostjo posreduje študentkam in študentom znanje o sodobnem slovenskem romanu, sodobni slovenski poeziji, teoriji pripovedi, literarni interpretaciji, spolu in slovenski književnosti ter še marsičem, je tudi avtorica šestih znanstvenih monografij, uredila je več antologij in je tudi avtorica pred kratkim izdane pesniške zbirke Drevo delfin. Ves čas zapolnjuje vrzeli tako v študijskih programih kot v objavi znanstvenih del s področja literarne znanosti. Med drugim je napisala temeljno znanstveno monografijo Teorija pripovedi, o interpretaciji maturitetnih in drugih literarnih besedil pa govori njeno delo Nekaj v megli nad reko. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Tokrat bo gostja oddaje dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Poleg tega, da z veliko zavzetostjo in inventivnostjo posreduje študentkam in študentom znanje o sodobnem slovenskem romanu, sodobni slovenski poeziji, teoriji pripovedi, literarni interpretaciji, spolu in slovenski književnosti ter še marsičem, je tudi avtorica šestih znanstvenih monografij, uredila je več antologij in je tudi avtorica pred kratkim izdane pesniške zbirke Drevo delfin. Ves čas zapolnjuje vrzeli tako v študijskih programih kot v objavi znanstvenih del s področja literarne znanosti. Med drugim je napisala temeljno znanstveno monografijo Teorija pripovedi, o interpretaciji maturitetnih in drugih literarnih besedil pa govori njeno delo Nekaj v megli nad reko. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Francoska psihološka drama triler. Blanche Renard sreča Grega Lamoureuxa in verjame, da je on pravi zanjo. Vendar se kmalu znajde ujeta v strupeno razmerje s posesivnim in nevarnim moškim… JUST THE TWO OF US / L'AMOUR ET LES FORETS / FRA / 2023 Režija: Valérie Donzelli / Scenarij: Audrey Diwan, Valérie Donzelli, po romanu Érica Reinhardta z istoimenskim naslovom (L'amour et les forets) / Igrajo: Dominique Reymond, Melvil Poupaud, Virginie Efira …
Francoska psihološka drama triler. Blanche Renard sreča Grega Lamoureuxa in verjame, da je on pravi zanjo. Vendar se kmalu znajde ujeta v strupeno razmerje s posesivnim in nevarnim moškim… JUST THE TWO OF US / L'AMOUR ET LES FORETS / FRA / 2023 Režija: Valérie Donzelli / Scenarij: Audrey Diwan, Valérie Donzelli, po romanu Érica Reinhardta z istoimenskim naslovom (L'amour et les forets) / Igrajo: Dominique Reymond, Melvil Poupaud, Virginie Efira …
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
Cene stanovanj – tako za nakup kot najem – v Evropi v zadnjih letih strmo naraščajo. Ljudje z dobro plačo si stanovanje čedalje težje privoščijo ali pa si ga sploh ne morejo. Odvisno od tega, koliko so ustvarili njihovi predniki, kako učinkovito prodajni in najemniški trg korigira država, ter tudi od porazdeljenosti blagostanja v družbi. Kako odpraviti nesorazmerja in poskrbeti, da bodo stanovanja v mestih, v katerih so cene nepremičnin zelo visoke, državljanom spet dostopna?
Cene stanovanj – tako za nakup kot najem – v Evropi v zadnjih letih strmo naraščajo. Ljudje z dobro plačo si stanovanje čedalje težje privoščijo ali pa si ga sploh ne morejo. Odvisno od tega, koliko so ustvarili njihovi predniki, kako učinkovito prodajni in najemniški trg korigira država, ter tudi od porazdeljenosti blagostanja v družbi. Kako odpraviti nesorazmerja in poskrbeti, da bodo stanovanja v mestih, v katerih so cene nepremičnin zelo visoke, državljanom spet dostopna?
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
Pater dr. Karel Gržan nas z pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami.
Pater dr. Karel Gržan nas z pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami.
Obiskali smo 21. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ki je tudi tokrat v Izolo prinesel številne avtorske filme vseh žanrov. Velik pomen so dali dialogu med ustvarjalci in gledalci ter tako omogočili poglobljeno razumevanje filmskih tematik. Z nekaterimi gosti festivala se je pogovarjala tudi naša ekipa. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo ene najpomembnejših sodobnih plesnih skupin Sydney Dance Company z naslovom Dvojina. Tako kot druge njene predstave, ki jih ustvarjajo priznani koreografi, jo odlikujejo svežina, tehnična zahtevnost in globoka sporočilnost. Najvišje priznanje za arhitekturo, Plečnikovo nagrado, so prejeli arhitekti ter krajinski arhitekti za Pokopališče Ankaran. Prostor slovesa, spomina in kontemplacije so uspešno umestili v kontekst krajine, mu dodali simbolne elemente ter združili sodobni model pokopališča s tradicionalnim. V kostanjevški Galeriji Božidar Jakac pa smo se pogovarjali z akademsko slikarko Apolonijo Simon. Ob njeni razstavi z naslovom Nedokončane zgodbe so v galeriji zapisali, da umetnica izhaja iz občutka narave kot brezčasnega prostora, v njenih delih pa je predstavljen princip sodobnega krajinskega slikarstva s kontekstom.
Obiskali smo 21. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ki je tudi tokrat v Izolo prinesel številne avtorske filme vseh žanrov. Velik pomen so dali dialogu med ustvarjalci in gledalci ter tako omogočili poglobljeno razumevanje filmskih tematik. Z nekaterimi gosti festivala se je pogovarjala tudi naša ekipa. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo ene najpomembnejših sodobnih plesnih skupin Sydney Dance Company z naslovom Dvojina. Tako kot druge njene predstave, ki jih ustvarjajo priznani koreografi, jo odlikujejo svežina, tehnična zahtevnost in globoka sporočilnost. Najvišje priznanje za arhitekturo, Plečnikovo nagrado, so prejeli arhitekti ter krajinski arhitekti za Pokopališče Ankaran. Prostor slovesa, spomina in kontemplacije so uspešno umestili v kontekst krajine, mu dodali simbolne elemente ter združili sodobni model pokopališča s tradicionalnim. V kostanjevški Galeriji Božidar Jakac pa smo se pogovarjali z akademsko slikarko Apolonijo Simon. Ob njeni razstavi z naslovom Nedokončane zgodbe so v galeriji zapisali, da umetnica izhaja iz občutka narave kot brezčasnega prostora, v njenih delih pa je predstavljen princip sodobnega krajinskega slikarstva s kontekstom.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Šest let po plagiatorski aferi je Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo, močni želji po samouničenju, popolni izolaciji sodelavcev in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v primeru Borisa Kobala kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina? Ali in kako je sploh mogoče oprati umazano ime? Priljubljenost podkastov v Sloveniji so prepoznali tudi politiki, ki v njih kramljajo o zanimivostih iz svojega življenja in o družbenih temah. Bi lahko takšni nekritični pogovori v predvolilnem obdobju vplivali tudi na volitve? Se premalo zavedamo, da so podkasterji različni in da nekateri le prevzemajo vlogo rumenega tiska? Električni skiroji: praktični in hitri, ampak tudi zelo nevarni. Maja so v Ljubljani z radarjem ujeli voznika, ki je s predelanim električnim skirojem drvel 90 kilometrov na uro! V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovanih voznikov skirojev, do maja letos so jih že 125.
Šest let po plagiatorski aferi je Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo, močni želji po samouničenju, popolni izolaciji sodelavcev in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v primeru Borisa Kobala kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina? Ali in kako je sploh mogoče oprati umazano ime? Priljubljenost podkastov v Sloveniji so prepoznali tudi politiki, ki v njih kramljajo o zanimivostih iz svojega življenja in o družbenih temah. Bi lahko takšni nekritični pogovori v predvolilnem obdobju vplivali tudi na volitve? Se premalo zavedamo, da so podkasterji različni in da nekateri le prevzemajo vlogo rumenega tiska? Električni skiroji: praktični in hitri, ampak tudi zelo nevarni. Maja so v Ljubljani z radarjem ujeli voznika, ki je s predelanim električnim skirojem drvel 90 kilometrov na uro! V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovanih voznikov skirojev, do maja letos so jih že 125.
V Slovenskem etnografskem muzeju so med letoma 2022 in 2024 pripravljali novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Njihovo delo spremljamo od zamisli in praznih razstavnih prostorov do postavitve in odprtja razstave. Kako kustosi pridobivajo in zbirajo podatke, predmete, fotografije, zgodbe in filme, kako jih umestijo na razstavo? Kdo vse sodeluje pri pripravi gradiva, oblikovanju razstave? Film ne odgovori na vsa vprašanja, zato pa gledalce vabi k obisku razstave in muzeja.
V Slovenskem etnografskem muzeju so med letoma 2022 in 2024 pripravljali novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Njihovo delo spremljamo od zamisli in praznih razstavnih prostorov do postavitve in odprtja razstave. Kako kustosi pridobivajo in zbirajo podatke, predmete, fotografije, zgodbe in filme, kako jih umestijo na razstavo? Kdo vse sodeluje pri pripravi gradiva, oblikovanju razstave? Film ne odgovori na vsa vprašanja, zato pa gledalce vabi k obisku razstave in muzeja.
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Letošnji 60. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 15. junija 2025 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
Letošnji 60. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 15. junija 2025 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
Dokumentarni vestern, v katerem spremljamo zadnje dni skupnosti zbiralcev plastičnih steklenic na največjem balkanskem odlagališču smeti. Na obrobju glavnega mesta Srbije leži eno od največjih odlagališč smeti v Evropi – Vinča. Nekoč arheološko najdišče iz neolitika je zdaj strupov poln kraj in obenem »delovno mesto« zbiralcev plastičnih steklenic. V dokumentarnem vesternu spremljamo zadnje dni njihove skupnosti in boj dobrosrčnega boksarja Janike, da bi postal vodja skupine.
Dokumentarni vestern, v katerem spremljamo zadnje dni skupnosti zbiralcev plastičnih steklenic na največjem balkanskem odlagališču smeti. Na obrobju glavnega mesta Srbije leži eno od največjih odlagališč smeti v Evropi – Vinča. Nekoč arheološko najdišče iz neolitika je zdaj strupov poln kraj in obenem »delovno mesto« zbiralcev plastičnih steklenic. V dokumentarnem vesternu spremljamo zadnje dni njihove skupnosti in boj dobrosrčnega boksarja Janike, da bi postal vodja skupine.
Gostja Intervjuja je Dušanka Zabukovec, nagrajena prevajalka, ki je bila med drugim petnajst let vodja prevajalcev in lektorjev na RTV Slovenija, bila pa je tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevajalski opus Dušanke Zabukovec je po količini in vsebini impresiven: 2000 televizijskih oddaj in serij, 150 knjig, drame in še marsikaj. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine … Če si zamislimo, koliko je Dušanka Zabukovec prevedla, se ne zdi pretiravanje, če rečemo, da opravlja izjemno delo in da je v naš kulturni prostor prinesla veliko novega, dobrega in pomembnega.
Gostja Intervjuja je Dušanka Zabukovec, nagrajena prevajalka, ki je bila med drugim petnajst let vodja prevajalcev in lektorjev na RTV Slovenija, bila pa je tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevajalski opus Dušanke Zabukovec je po količini in vsebini impresiven: 2000 televizijskih oddaj in serij, 150 knjig, drame in še marsikaj. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine … Če si zamislimo, koliko je Dušanka Zabukovec prevedla, se ne zdi pretiravanje, če rečemo, da opravlja izjemno delo in da je v naš kulturni prostor prinesla veliko novega, dobrega in pomembnega.
Cromwella obtožijo izdaje, mu odvzamejo vse naslove in ga zaprejo v londonski Tower. Za veliko mizo, ki jo prinesejo v njegovo ječo, se posedejo njegovi zasliševalci, odločeni, da bodo iz njega izvlekli priznanje, da je škodoval kralju. Nihče izmed njegovih prijateljev ni pripravljen zanj zastaviti svoje besede, obiskuje ga le nekdanji varovanec Rafe Sadler, ki je edini dovolj pogumen in zvest, da mu prinaša novice z dvora.
Cromwella obtožijo izdaje, mu odvzamejo vse naslove in ga zaprejo v londonski Tower. Za veliko mizo, ki jo prinesejo v njegovo ječo, se posedejo njegovi zasliševalci, odločeni, da bodo iz njega izvlekli priznanje, da je škodoval kralju. Nihče izmed njegovih prijateljev ni pripravljen zanj zastaviti svoje besede, obiskuje ga le nekdanji varovanec Rafe Sadler, ki je edini dovolj pogumen in zvest, da mu prinaša novice z dvora.
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
Bernarda Žarn in Jože Robežnik se bosta spomnila spomladanske televizijske sezone, v kateri sta gostila prijetne in navihane goste. Z nami so Gaja Filač, Manca Trampuš, Leopold I., Vid Valič, Bojan Emeršič, Rebeka Kropivšek Leskovar, Domen Prevc, Boštjan Romih, Anika Horvat, Alya, Jan Plestenjak, ŠD Sokol Bežigrad, Brigita Langerholc z družino, Alenka Marinič in Tilen Artač, Plateau in Koala Voice.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik se bosta spomnila spomladanske televizijske sezone, v kateri sta gostila prijetne in navihane goste. Z nami so Gaja Filač, Manca Trampuš, Leopold I., Vid Valič, Bojan Emeršič, Rebeka Kropivšek Leskovar, Domen Prevc, Boštjan Romih, Anika Horvat, Alya, Jan Plestenjak, ŠD Sokol Bežigrad, Brigita Langerholc z družino, Alenka Marinič in Tilen Artač, Plateau in Koala Voice.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.
V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Originalni Zasavci, ki slavijo po edinstvenem knap’n’rollu, križancem med klenim rokenrolom, tradicionalno ljudsko pesmijo in pristno slovensko hudomušnostjo, so osrednji koncert ob svojem jubileju odigrali v Kinu Šiška. Orlek že 35 let veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Nastali so konec osemdesetih let v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, katere s ponosom nosijo s seboj. Svojo glasbo in zgodbe pripovedujejo z izjemno avtorsko hudomušnostjo in so nas s to osvojili že dolgo nazaj. Orlek so ustvarili in posneli štirinajst albumov, odigrali nešteto koncertov na največjih in najmanjših slovenskih odrih, nastopili na tujih festivalih in imeli obširno turnejo po Južni Ameriki. Na nepozabnem rajanju iz koncerta v Kino Šiška bomo slišali tudi nove zgodbe iz albuma 3,5 Polnomastno. Gosta na koncertu sta tudi Maja Predatoria in Vlado Kreslin. Režiserka koncerta je Urška Žnidaršič.
Originalni Zasavci, ki slavijo po edinstvenem knap’n’rollu, križancem med klenim rokenrolom, tradicionalno ljudsko pesmijo in pristno slovensko hudomušnostjo, so osrednji koncert ob svojem jubileju odigrali v Kinu Šiška. Orlek že 35 let veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Nastali so konec osemdesetih let v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, katere s ponosom nosijo s seboj. Svojo glasbo in zgodbe pripovedujejo z izjemno avtorsko hudomušnostjo in so nas s to osvojili že dolgo nazaj. Orlek so ustvarili in posneli štirinajst albumov, odigrali nešteto koncertov na največjih in najmanjših slovenskih odrih, nastopili na tujih festivalih in imeli obširno turnejo po Južni Ameriki. Na nepozabnem rajanju iz koncerta v Kino Šiška bomo slišali tudi nove zgodbe iz albuma 3,5 Polnomastno. Gosta na koncertu sta tudi Maja Predatoria in Vlado Kreslin. Režiserka koncerta je Urška Žnidaršič.
Avtorica serije Camilla Ahlgren in igralka Sofia Helin sta uspešno sodelovali že pri kultni seriji Most (Bron/Broen). Tokrat je Sofia glavna junakinja Iris Broman, ki se iz Stockholma preseli v okolico Ystada, kjer živi s polsestro Kattis, in prevzame delo vodje ekipe za nerešene primere. Ko v gozdu najdejo okostje, ugotovijo, da gre za Benjamina, ki je bil pogrešan od leta 2004, ko je bil star šestnajst let. Iris Benjaminovemu očetu obljubi, da bodo našli storilca in se zavzeto loti preiskave. Spopada pa se tudi z osebno travmo, povezano z njenim življenjem v Stockholmu. Tam so ustrelili njenega moža, tarča je bila ona, storilci pa so pobegnili. Pri tej preiskavi ne sme sodelovati, a njena želja po iskanju resnice je neustavljiva. SANNINGEN / Fallen / Švedska / 2023 Scenarij: Camilla Ahlgren, Martin Asphaug, Alex Haridi Režija: Linnea Roxeheim V glavnih vlogah: Sofia Helin, Hedda Stiernstedt, Håkan Bengtsson, Kajsa Ernst, Peter Gardiner, Inez Micaella Andersson
Avtorica serije Camilla Ahlgren in igralka Sofia Helin sta uspešno sodelovali že pri kultni seriji Most (Bron/Broen). Tokrat je Sofia glavna junakinja Iris Broman, ki se iz Stockholma preseli v okolico Ystada, kjer živi s polsestro Kattis, in prevzame delo vodje ekipe za nerešene primere. Ko v gozdu najdejo okostje, ugotovijo, da gre za Benjamina, ki je bil pogrešan od leta 2004, ko je bil star šestnajst let. Iris Benjaminovemu očetu obljubi, da bodo našli storilca in se zavzeto loti preiskave. Spopada pa se tudi z osebno travmo, povezano z njenim življenjem v Stockholmu. Tam so ustrelili njenega moža, tarča je bila ona, storilci pa so pobegnili. Pri tej preiskavi ne sme sodelovati, a njena želja po iskanju resnice je neustavljiva. SANNINGEN / Fallen / Švedska / 2023 Scenarij: Camilla Ahlgren, Martin Asphaug, Alex Haridi Režija: Linnea Roxeheim V glavnih vlogah: Sofia Helin, Hedda Stiernstedt, Håkan Bengtsson, Kajsa Ernst, Peter Gardiner, Inez Micaella Andersson
Poletje prihaja, ekipa oddaje Kaj dogaja? pa odhaja na zaslužen dopust in se od vas poslavlja z zadnjo prav posebno poletno oddajo. Kako različni narodi preživljajo dopust, kaj nam v zvezi s tem svetuje predsednik vlade in kako se spopadati s stanjem na cestah? Za vas sta ekskluzivno združila moči magister Baltić in asistent Petan, ki vam bosta postregla z novim poletnim hitom, v telenoveli Palomar pa se kot mačka okrog vrele Gaze vrti Borut Pahor. Naš gost bo improvizator, igralec in kuhar Sašo Weilgoni - Mš, ki nam bo svetoval, kako postati mojster žara. Podelili bomo vse majice, ki so nam še ostale, na Mali terasi pa vam zapoje skupina Štop Design, ki se tako kot vsi drugi odpravlja Na dopust.
Poletje prihaja, ekipa oddaje Kaj dogaja? pa odhaja na zaslužen dopust in se od vas poslavlja z zadnjo prav posebno poletno oddajo. Kako različni narodi preživljajo dopust, kaj nam v zvezi s tem svetuje predsednik vlade in kako se spopadati s stanjem na cestah? Za vas sta ekskluzivno združila moči magister Baltić in asistent Petan, ki vam bosta postregla z novim poletnim hitom, v telenoveli Palomar pa se kot mačka okrog vrele Gaze vrti Borut Pahor. Naš gost bo improvizator, igralec in kuhar Sašo Weilgoni - Mš, ki nam bo svetoval, kako postati mojster žara. Podelili bomo vse majice, ki so nam še ostale, na Mali terasi pa vam zapoje skupina Štop Design, ki se tako kot vsi drugi odpravlja Na dopust.
Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler
Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler
V zadnji oddaji sezone bo Jokerjev gost varstveni biolog Aleksander Kozina. Domačo Ribnico je pred časom zamenjal za Bohinjsko Belo, kjer uživa z družino. Ljubitelj narave in še posebej ptic se v zadnjem času veliko posveča snemanju filmov. V svoji bogati fotografski zbirki ima številne fotografije, na katere je upravičeno ponosen. Glavno nagrado bi rad namenil za novi dom, ki si ga močno želi. Pri uresničitvi te želje mu bo pomagal svak Marko Bojc. Joker pa je izredno vesel, da bo gostil Nino Pušlar, ki bo poleg vprašanja za dodatnega jokerja, povedala nekaj več o svoji 20. obletnici glasbene kariere.
V zadnji oddaji sezone bo Jokerjev gost varstveni biolog Aleksander Kozina. Domačo Ribnico je pred časom zamenjal za Bohinjsko Belo, kjer uživa z družino. Ljubitelj narave in še posebej ptic se v zadnjem času veliko posveča snemanju filmov. V svoji bogati fotografski zbirki ima številne fotografije, na katere je upravičeno ponosen. Glavno nagrado bi rad namenil za novi dom, ki si ga močno želi. Pri uresničitvi te želje mu bo pomagal svak Marko Bojc. Joker pa je izredno vesel, da bo gostil Nino Pušlar, ki bo poleg vprašanja za dodatnega jokerja, povedala nekaj več o svoji 20. obletnici glasbene kariere.
Kakšno glasbeno poletje načrtujejo ustvarjalci televizijskega razvedrila, kaj prinaša nova sezona oddaje Poletni večer, katere festivale in koncerte bo prenašala ali posnela TV Slovenija? Kako si lahko dopustniške dneve napolnimo s spremljanjem RTV-vsebin na spletu, kako iz tujine dostopamo do športnih prenosov in licenčnih oddaj, ki so zaščiteni s t. i. geoblokado, kako si z uporabo aplikacij skrajšamo pot do RTV-kanalov? Kako nastaja program Ars, edina radijska postaja pri nas, ki je v celoti posvečena kulturi, umetnosti, izobraževalnim in znanstveno-esejističnim vsebinam? Kako ekipa Arsa oblikuje glasbeno podobo programa in katere kulturno-glasbene dogodke soustvarja? Gostje: Mario Galunič, Klavdija Kopina in Ingrid Kovač Brus. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Kakšno glasbeno poletje načrtujejo ustvarjalci televizijskega razvedrila, kaj prinaša nova sezona oddaje Poletni večer, katere festivale in koncerte bo prenašala ali posnela TV Slovenija? Kako si lahko dopustniške dneve napolnimo s spremljanjem RTV-vsebin na spletu, kako iz tujine dostopamo do športnih prenosov in licenčnih oddaj, ki so zaščiteni s t. i. geoblokado, kako si z uporabo aplikacij skrajšamo pot do RTV-kanalov? Kako nastaja program Ars, edina radijska postaja pri nas, ki je v celoti posvečena kulturi, umetnosti, izobraževalnim in znanstveno-esejističnim vsebinam? Kako ekipa Arsa oblikuje glasbeno podobo programa in katere kulturno-glasbene dogodke soustvarja? Gostje: Mario Galunič, Klavdija Kopina in Ingrid Kovač Brus. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Prisrčno trapasta parodija na zombijevske grozljivke in hkrati radosten poklon filmski obrti. Film je odprl festival v Cannesu 2022. V opuščeni stavbi gre na snemanju nizkoproračunske grozljivke vse narobe. Režiser z neznosnim vedenjem spravlja ekipo ob živce, potem pa razkrije še svoj načrt, kako v projekt vnesti nekaj vznemirjenja: prebudil bo starodavno zombijevsko prekletstvo. V divji sekvenci, v kateri letijo deli teles in brizgajo telesne tekočine, se igralci spopadejo s pravimi nemrtvimi (in režiserjem), nato pa se film šokantno konča in se zvrstijo napisi … Toda ali je to vsa zgodba? Originalni naslov: COUPEZ! Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: grozljiva komedija Režija: Michel Hazanavicius Scenarij: Michel Hazanavicius Igrajo: Romain Duris, Bérénice Bejo, Grégory Gadebois, Finnegan Oldfield
Prisrčno trapasta parodija na zombijevske grozljivke in hkrati radosten poklon filmski obrti. Film je odprl festival v Cannesu 2022. V opuščeni stavbi gre na snemanju nizkoproračunske grozljivke vse narobe. Režiser z neznosnim vedenjem spravlja ekipo ob živce, potem pa razkrije še svoj načrt, kako v projekt vnesti nekaj vznemirjenja: prebudil bo starodavno zombijevsko prekletstvo. V divji sekvenci, v kateri letijo deli teles in brizgajo telesne tekočine, se igralci spopadejo s pravimi nemrtvimi (in režiserjem), nato pa se film šokantno konča in se zvrstijo napisi … Toda ali je to vsa zgodba? Originalni naslov: COUPEZ! Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: grozljiva komedija Režija: Michel Hazanavicius Scenarij: Michel Hazanavicius Igrajo: Romain Duris, Bérénice Bejo, Grégory Gadebois, Finnegan Oldfield
Cikel filmov Larsa von Trierja: Tragična ljubezenska pravljica, posneta po filmskem manifestu Dogme 95 Tragična ljubezenska zgodba je postavljena v represivno religiozno skupnost na severu Škotske. Naivna in verna mlada ženska Bess, ki trpi za duševnimi težavami, se nepričakovano poroči z Janom, danskim ateistom, ki dela na naftni ploščadi. Z možem užijeta kratko obdobje sreče. Ko se Jan pri delu poškoduje in ohromi, ženo spodbuja, naj se vda drugim moškim in mu o tem pripoveduje. Bess, ki jo razžirajo občutki krivde, ker si je zaželela moževe vrnitve domov, misli, da ga bo rešila, če njegovi perverzni želji ugodi. Najvplivnejši film gibanja Dogme 95, ki pravilom tega manifesta o filmski čistosti ne sledi do črke natančno, saj med drugim vsebuje posnetke pesmi, umetno scenografijo in računalniško grafiko, je osvojil številne najprestižnejše filmske nagrade, med drugim tudi veliko nagrado na filmskem festivalu v Cannesu leta 1996. Je del režiserjeve trilogije filmov o Zlatosrčnici, ki jo je Trier črpal iz otroške pravljice o dekletu, ki iz dobrote žrtvuje vse za druge, tudi lastno življenje. Izvirni naslov: BREAKING THE WAVES / Koprodukcijski film, 1996 / Režija Lars von Trier / Igrajo Emily Watson, Stellan Skarsgård, Katrin Cartlidge
Cikel filmov Larsa von Trierja: Tragična ljubezenska pravljica, posneta po filmskem manifestu Dogme 95 Tragična ljubezenska zgodba je postavljena v represivno religiozno skupnost na severu Škotske. Naivna in verna mlada ženska Bess, ki trpi za duševnimi težavami, se nepričakovano poroči z Janom, danskim ateistom, ki dela na naftni ploščadi. Z možem užijeta kratko obdobje sreče. Ko se Jan pri delu poškoduje in ohromi, ženo spodbuja, naj se vda drugim moškim in mu o tem pripoveduje. Bess, ki jo razžirajo občutki krivde, ker si je zaželela moževe vrnitve domov, misli, da ga bo rešila, če njegovi perverzni želji ugodi. Najvplivnejši film gibanja Dogme 95, ki pravilom tega manifesta o filmski čistosti ne sledi do črke natančno, saj med drugim vsebuje posnetke pesmi, umetno scenografijo in računalniško grafiko, je osvojil številne najprestižnejše filmske nagrade, med drugim tudi veliko nagrado na filmskem festivalu v Cannesu leta 1996. Je del režiserjeve trilogije filmov o Zlatosrčnici, ki jo je Trier črpal iz otroške pravljice o dekletu, ki iz dobrote žrtvuje vse za druge, tudi lastno življenje. Izvirni naslov: BREAKING THE WAVES / Koprodukcijski film, 1996 / Režija Lars von Trier / Igrajo Emily Watson, Stellan Skarsgård, Katrin Cartlidge
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.
V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.
Najbolj uspešen srbski film leta 2024. V širši regiji si ga je ogledalo preko 400.000 gledalcev. Biografska drama o življenju legende turbofolk glasbe Džeja Ramadanovskega, enega najbolj priljubljenih pevcev na Balkanskem polotoku. Džej, makedonski Rom po rodu, ni imel lahkega življenja. Film pripoveduje njegovo zgodbo od najzgodnejše mladosti preko življenja na beograjskih ulicah in popravnega doma do velikega uspeha, ki ga je dosegel. Originalni naslov: NEDELJA Leto produkcije: 2024 Država: Srbija Žanr: biografska drama Režija: Nemanja Ćeranić, Miloš Radunović Scenarij: Stefan Bošković Igrajo: Husein Alijević, Dino Bajrović, Aleksej Bjelogrlić, Milica Janevski
Najbolj uspešen srbski film leta 2024. V širši regiji si ga je ogledalo preko 400.000 gledalcev. Biografska drama o življenju legende turbofolk glasbe Džeja Ramadanovskega, enega najbolj priljubljenih pevcev na Balkanskem polotoku. Džej, makedonski Rom po rodu, ni imel lahkega življenja. Film pripoveduje njegovo zgodbo od najzgodnejše mladosti preko življenja na beograjskih ulicah in popravnega doma do velikega uspeha, ki ga je dosegel. Originalni naslov: NEDELJA Leto produkcije: 2024 Država: Srbija Žanr: biografska drama Režija: Nemanja Ćeranić, Miloš Radunović Scenarij: Stefan Bošković Igrajo: Husein Alijević, Dino Bajrović, Aleksej Bjelogrlić, Milica Janevski
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
Čigave so pesmi, čigav denar? Ob sporu med produkcijskim podjetjem zakoncev Vovk in pevko Niko Zorjan z izbrisanimi posnetki skladb smo raziskali, kakšne pogodbe se sklepajo in kdo služi z avtorskimi pravicami.
Čigave so pesmi, čigav denar? Ob sporu med produkcijskim podjetjem zakoncev Vovk in pevko Niko Zorjan z izbrisanimi posnetki skladb smo raziskali, kakšne pogodbe se sklepajo in kdo služi z avtorskimi pravicami.
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Na 78. canskem festivalu so predvajali rekordno število filmov – skoraj 3000. Odmeval pa je tudi govor Roberta De Nira, v katerem je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo politiko. Žirija s francosko igralko Juliette Binoche na čelu je z zlato palmo nagradila film Preprosta nesreča iranskega disidenta Jafarja Panahija. Zvezdniki so v odprtem pismu obsodili genocid v Gazi in smrt palestinske fotoreporterke Fatime Hasune med izraelskim zračnim napadom pred začetkom festivala. Na festivalu je z biografskim dokumentarnim filmom sodeloval tudi žvižgač Wikileaksa Julian Assange. Več o nagradah, zvezdniških gostih, ženskih temah in festivalskem električnem mrku pa v oddaji Umetni raj.
Na 78. canskem festivalu so predvajali rekordno število filmov – skoraj 3000. Odmeval pa je tudi govor Roberta De Nira, v katerem je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo politiko. Žirija s francosko igralko Juliette Binoche na čelu je z zlato palmo nagradila film Preprosta nesreča iranskega disidenta Jafarja Panahija. Zvezdniki so v odprtem pismu obsodili genocid v Gazi in smrt palestinske fotoreporterke Fatime Hasune med izraelskim zračnim napadom pred začetkom festivala. Na festivalu je z biografskim dokumentarnim filmom sodeloval tudi žvižgač Wikileaksa Julian Assange. Več o nagradah, zvezdniških gostih, ženskih temah in festivalskem električnem mrku pa v oddaji Umetni raj.
Dobra dva tedna pred gostovanjem na jazzovskem odru festivala Lent bo v naši družbi violinist, violist in skladatelj Peter Ugrin. Na Jazz podiju se bo predstavil s tremi zasedbami, ki jih vodi: Artbeaters, Big Band Gverillaz in Swingatan. Vsem je skupno ustvarjanje in vrhunska izvedba avtorske glasbe – zapletenih kompozicij, ki ne dolgočasijo ne naših možganov ne našega telesa. Peter Ugrin je tudi priljubljen in uspešen pedagog, predava na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je predlani zaživel samostojni študij jazza. Povedal nam bo, kakšne čare skriva glasbena improvizacija, kako ga je zaznamovala znamenita oddaja TV Slovenija Izza odra z Branetom Rončelom in zakaj je pomembno, kakšno glasbo poslušajo otroci. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Dobra dva tedna pred gostovanjem na jazzovskem odru festivala Lent bo v naši družbi violinist, violist in skladatelj Peter Ugrin. Na Jazz podiju se bo predstavil s tremi zasedbami, ki jih vodi: Artbeaters, Big Band Gverillaz in Swingatan. Vsem je skupno ustvarjanje in vrhunska izvedba avtorske glasbe – zapletenih kompozicij, ki ne dolgočasijo ne naših možganov ne našega telesa. Peter Ugrin je tudi priljubljen in uspešen pedagog, predava na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je predlani zaživel samostojni študij jazza. Povedal nam bo, kakšne čare skriva glasbena improvizacija, kako ga je zaznamovala znamenita oddaja TV Slovenija Izza odra z Branetom Rončelom in zakaj je pomembno, kakšno glasbo poslušajo otroci. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Peru, Lima, poletje 1992 Dve sestri, starejša Aurora in mlajša Lucia se z mamo pripravljajo, da bodo zapustili nemirni Peru in se preselili v ZDA, v Minnesoto, kjer mamo čaka služba. Bolj kot se bliža odhod, večji je strah in tesnoba zaradi ločitve od sorodnikov, prijateljev in pravzaprav vsega, kar je tvorilo njihova »perujska« življenja. Potem, ko zamenjajo devize in pridobijo vize, ostane samo še ena formalnost; sopodpis bivšega moža in odtujenega očeta Aurore in Lucie, Carlosa, ki potrjuje in dovoljuje selitev obeh hčera v tujino. Čeprav so v Limi razmere napete, kaotične in tudi nasilne, sta dekleti žalostni in tesnobni zaradi odhoda. Oče Carlos, ki se nenadoma spet pojavi pri družini, naj bi s hčerama preživel zadnje dni pred odhodom, ju razvedril, predvsem pa poskrbel za svoj podpis, ki bo sploh omogočil celotno akcijo. Čeprav je oče »nihče«, tudi notorični lažnivec in po svoje baraba, ima svoji hčeri rad in mu ni vseeno, da bosta odpotovali. Potrudi se, da se imajo zadnje dni lepo, da so na plaži, da se zabavajo in da se spet zbližajo, kar pravzaprav pomeni, da postane ločitev še bolj težavna in boleča … REINAS / ŠVICA, PERU / 2024 Režija: Klaudia Reynicke / Scenarij: Klaudia Reynicke, Diego Vega Igrajo: Abril Gjurinovic, Luana Vega, Gonzalo Molina, Jimena Lindo, Susi Sánchez …
Peru, Lima, poletje 1992 Dve sestri, starejša Aurora in mlajša Lucia se z mamo pripravljajo, da bodo zapustili nemirni Peru in se preselili v ZDA, v Minnesoto, kjer mamo čaka služba. Bolj kot se bliža odhod, večji je strah in tesnoba zaradi ločitve od sorodnikov, prijateljev in pravzaprav vsega, kar je tvorilo njihova »perujska« življenja. Potem, ko zamenjajo devize in pridobijo vize, ostane samo še ena formalnost; sopodpis bivšega moža in odtujenega očeta Aurore in Lucie, Carlosa, ki potrjuje in dovoljuje selitev obeh hčera v tujino. Čeprav so v Limi razmere napete, kaotične in tudi nasilne, sta dekleti žalostni in tesnobni zaradi odhoda. Oče Carlos, ki se nenadoma spet pojavi pri družini, naj bi s hčerama preživel zadnje dni pred odhodom, ju razvedril, predvsem pa poskrbel za svoj podpis, ki bo sploh omogočil celotno akcijo. Čeprav je oče »nihče«, tudi notorični lažnivec in po svoje baraba, ima svoji hčeri rad in mu ni vseeno, da bosta odpotovali. Potrudi se, da se imajo zadnje dni lepo, da so na plaži, da se zabavajo in da se spet zbližajo, kar pravzaprav pomeni, da postane ločitev še bolj težavna in boleča … REINAS / ŠVICA, PERU / 2024 Režija: Klaudia Reynicke / Scenarij: Klaudia Reynicke, Diego Vega Igrajo: Abril Gjurinovic, Luana Vega, Gonzalo Molina, Jimena Lindo, Susi Sánchez …
Robson Green bo v tridelni dokumentarni seriji raziskoval lepote in čudesa prostrane Amazonije, zelene preproge, čez katero počasi vijuga mogočna Amazonka. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti je na tem območju najti tudi številne surovine in zdravilne učinkovine, vendar čezmerno naseljevanje ljudi in izkoriščanje virov ogrožata življenjski prostor tamkajšnje flore in favne. Bo Braziliji uspelo ohraniti to svoje neprecenljivo naravno bogastvo tudi za prihodnje rodove? BIG ADVENTURES: INTO THE AMAZON WITH ROBSON GREEN / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jason Holmes
Robson Green bo v tridelni dokumentarni seriji raziskoval lepote in čudesa prostrane Amazonije, zelene preproge, čez katero počasi vijuga mogočna Amazonka. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti je na tem območju najti tudi številne surovine in zdravilne učinkovine, vendar čezmerno naseljevanje ljudi in izkoriščanje virov ogrožata življenjski prostor tamkajšnje flore in favne. Bo Braziliji uspelo ohraniti to svoje neprecenljivo naravno bogastvo tudi za prihodnje rodove? BIG ADVENTURES: INTO THE AMAZON WITH ROBSON GREEN / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jason Holmes
Naša gostja je upravljavka skupnosti Centra Rog v Ljubljani, aktivistka in nekdanja novinarka Milica Kravić. Zakaj je Novi Sad zamenjala za Ljubljano? Na mejah EU-ja so našli več kot tisoč neoznačenih grobov migrantov, pravi prejemnica posebne evropske novinarske nagrade za leto 2024, hrvaška preiskovalna novinarka Barbara Matejčič. V Ljubljani smo se pogovarjali s Kataloncem Marcom Casalsom, ki v španščino prevaja Prekleto dvorišče Iva Andrića. Prevod romana bo izšel jeseni.
Naša gostja je upravljavka skupnosti Centra Rog v Ljubljani, aktivistka in nekdanja novinarka Milica Kravić. Zakaj je Novi Sad zamenjala za Ljubljano? Na mejah EU-ja so našli več kot tisoč neoznačenih grobov migrantov, pravi prejemnica posebne evropske novinarske nagrade za leto 2024, hrvaška preiskovalna novinarka Barbara Matejčič. V Ljubljani smo se pogovarjali s Kataloncem Marcom Casalsom, ki v španščino prevaja Prekleto dvorišče Iva Andrića. Prevod romana bo izšel jeseni.
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.