Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Ljubljani naj bi zrasla 100 metrov visoka stolpnica po načrtih arhitekturnega biroja pokojne Zahe Hadid. Stolp Severnica bo 21-nadstropna poslovna zgradba blizu že stoječe stanovanjske stavbe Spektra v Šiški. Tudi kompleks Emonika ob ljubljanski železniški in avtobusni postaji, za katerega je temeljni kamen že položen, bo visok 100 metrov. Ker je Ljubljana potresno območje, se sprašujemo, kje v glavnem mestu je smiselno graditi visoke stavbe tako z vidika potresne varnosti kot z estetskega vidika. Na 29. glasbenem festivalu Pohoda v slovaškem mestu Trenčín, ki ga je Evropsko združenje festivalov predlani razglasilo za najboljši srednje veliki festival, so med drugimi nastopili Iggy Pop, Queens of the Stone Age, The Kills in Africa Express z Damonom Albarnom. Glede na oddaljenost od Slovenije in bogat program ga lahko primerjamo z Exitom ali Szigetom. Naša ekipa je preverila, zakaj je Pohoda tako priljubljena tudi med domačini. Ptuj so ponovno preplavili umetniki z vsega sveta. 11. julija se je začel 23. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays. Letošnji tematski naslov je Prah – kajti prah si in v prah se povrneš. V ospredju festivala so poleg biblično zaznamovane teme minljivosti tudi ekološke teme. Po odmevni in dobro obiskani razstavi baročnega kiparstva in slikarstva v Narodni galeriji v Ljubljani je od junija v Narodnem muzeju Slovenije na ogled drugi del projekta Barok v Sloveniji, ki predstavlja še cerkveno in posvetno arhitekturo ter uporabno umetnost iz tega obdobja.
V Ljubljani naj bi zrasla 100 metrov visoka stolpnica po načrtih arhitekturnega biroja pokojne Zahe Hadid. Stolp Severnica bo 21-nadstropna poslovna zgradba blizu že stoječe stanovanjske stavbe Spektra v Šiški. Tudi kompleks Emonika ob ljubljanski železniški in avtobusni postaji, za katerega je temeljni kamen že položen, bo visok 100 metrov. Ker je Ljubljana potresno območje, se sprašujemo, kje v glavnem mestu je smiselno graditi visoke stavbe tako z vidika potresne varnosti kot z estetskega vidika. Na 29. glasbenem festivalu Pohoda v slovaškem mestu Trenčín, ki ga je Evropsko združenje festivalov predlani razglasilo za najboljši srednje veliki festival, so med drugimi nastopili Iggy Pop, Queens of the Stone Age, The Kills in Africa Express z Damonom Albarnom. Glede na oddaljenost od Slovenije in bogat program ga lahko primerjamo z Exitom ali Szigetom. Naša ekipa je preverila, zakaj je Pohoda tako priljubljena tudi med domačini. Ptuj so ponovno preplavili umetniki z vsega sveta. 11. julija se je začel 23. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays. Letošnji tematski naslov je Prah – kajti prah si in v prah se povrneš. V ospredju festivala so poleg biblično zaznamovane teme minljivosti tudi ekološke teme. Po odmevni in dobro obiskani razstavi baročnega kiparstva in slikarstva v Narodni galeriji v Ljubljani je od junija v Narodnem muzeju Slovenije na ogled drugi del projekta Barok v Sloveniji, ki predstavlja še cerkveno in posvetno arhitekturo ter uporabno umetnost iz tega obdobja.
Starša pokojnega dekleta sta obupana, Neveni pa uspe, da osumljenega Armana, ki je zapustil državo, z mednarodno tiralico izsledijo in pripeljejo nazaj. Po kratkotrajnem priporu ga izpustijo iz pripora, da se lahko brani s prostosti. Prijateljica Amra skuša Neveno rešiti skrbi in jo pregovori, da pride na obletnico mature, kjer sreča Saša, simpatijo iz mladosti, in prebudijo se stara čustva. Na sojenju Armanu priča le eno dekle, kar ni dovolj za obsodbo. Arman je oproščen, toda oče mrtvega dekleta vzame pravico v svoje roke. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Starša pokojnega dekleta sta obupana, Neveni pa uspe, da osumljenega Armana, ki je zapustil državo, z mednarodno tiralico izsledijo in pripeljejo nazaj. Po kratkotrajnem priporu ga izpustijo iz pripora, da se lahko brani s prostosti. Prijateljica Amra skuša Neveno rešiti skrbi in jo pregovori, da pride na obletnico mature, kjer sreča Saša, simpatijo iz mladosti, in prebudijo se stara čustva. Na sojenju Armanu priča le eno dekle, kar ni dovolj za obsodbo. Arman je oproščen, toda oče mrtvega dekleta vzame pravico v svoje roke. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V poletnih mesecih se odpravimo na počitnice v domače in tuje kraje, izhodišče za naše poti pa so večkrat kulturni dogodki in kulturna dediščina. Zato bo to tema pogovora v omizju, v prispevkih pa bomo pogledali v zgodovino kulturnega turizma in predstavili pestre festivalske dogodke doma in na tujem. Gostje v oddaji bodo: Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave in razvoj pri Slovenski turistični organizaciji, dr. Maja Turnšek, profesorica na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru, Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, in Primož Hieng, novinar in avtor vodnikov po Sloveniji.
V poletnih mesecih se odpravimo na počitnice v domače in tuje kraje, izhodišče za naše poti pa so večkrat kulturni dogodki in kulturna dediščina. Zato bo to tema pogovora v omizju, v prispevkih pa bomo pogledali v zgodovino kulturnega turizma in predstavili pestre festivalske dogodke doma in na tujem. Gostje v oddaji bodo: Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave in razvoj pri Slovenski turistični organizaciji, dr. Maja Turnšek, profesorica na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru, Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, in Primož Hieng, novinar in avtor vodnikov po Sloveniji.
Biografska drama in glasbeni film. Sedemnajstletni Francozinji arabskih korenin Zahii pomeni simfonična glasba vse na svetu. Enako velja za njeno sestro dvojčico, Fettoumo. Zahia želi postati dirigentka, Fettouma pa se posveti igranju čela. Kakor koli, življenje dveh mladih Parižank alžirskih korenin v predmestju ni enostavno. Še posebej ne, ker se hočeta prebiti na elitni glasbeni konzervatorij, namenjen bolj ali manj bogati belopolti pariški mladini. Zahia se kot bodoča dirigentka srečuje z najrazličnejšimi predsodki, med katerimi je še največji ta, da je ženska. Toda sestri ne obupata. Z odločnostjo, pogumom in strastjo do glasbe ustanovita orkester, imenovan Divertimento. Z njim nastopita na mednarodnem glasbenem tekmovanju na Poljskem, kar jima spremeni življenje … Film je nastal po resnični zgodbi Zahie Ziouani, ene od redkih svetovno znanih dirigentk. DIVERTIMENTO / FRANCIJA / 2022 Režija: Marie-Castille Mention-Schaar / Scenarij: Clara Bourreau, Marie-Castille Mention-Schaar / Igrajo: Oulaya Amamra, Lina El Arabi, Niels Arestrup, Zinedine Soualem, Nadia Kaci, Laurent Cirade, Martin Chapoutot, Louis-Damien Kapfer, Salomé Desnoues, Aurélien Carbou, Léonard Louf, Jonas Ben Ahmed, Victor Burgard, Blandine Laignel, Louise Legendre, Martin Gillis, Adèle Théveneau, Rémi Lecomte …
Biografska drama in glasbeni film. Sedemnajstletni Francozinji arabskih korenin Zahii pomeni simfonična glasba vse na svetu. Enako velja za njeno sestro dvojčico, Fettoumo. Zahia želi postati dirigentka, Fettouma pa se posveti igranju čela. Kakor koli, življenje dveh mladih Parižank alžirskih korenin v predmestju ni enostavno. Še posebej ne, ker se hočeta prebiti na elitni glasbeni konzervatorij, namenjen bolj ali manj bogati belopolti pariški mladini. Zahia se kot bodoča dirigentka srečuje z najrazličnejšimi predsodki, med katerimi je še največji ta, da je ženska. Toda sestri ne obupata. Z odločnostjo, pogumom in strastjo do glasbe ustanovita orkester, imenovan Divertimento. Z njim nastopita na mednarodnem glasbenem tekmovanju na Poljskem, kar jima spremeni življenje … Film je nastal po resnični zgodbi Zahie Ziouani, ene od redkih svetovno znanih dirigentk. DIVERTIMENTO / FRANCIJA / 2022 Režija: Marie-Castille Mention-Schaar / Scenarij: Clara Bourreau, Marie-Castille Mention-Schaar / Igrajo: Oulaya Amamra, Lina El Arabi, Niels Arestrup, Zinedine Soualem, Nadia Kaci, Laurent Cirade, Martin Chapoutot, Louis-Damien Kapfer, Salomé Desnoues, Aurélien Carbou, Léonard Louf, Jonas Ben Ahmed, Victor Burgard, Blandine Laignel, Louise Legendre, Martin Gillis, Adèle Théveneau, Rémi Lecomte …
Helen Mirren je legendarna gledališka igralka ter neprekosljiva televizijska in filmska zvezda, ki je osvojila tudi vse tri najvišje nagrade v Združenem kraljestvu in ZDA. Po mnenju mnogih velja za največjo igralko svojega časa; je mogočna ženska in velika feministka. Pogosto ji pripisujejo lastnosti vladaric, ki jih je pokazala tudi v filmu Kraljica. Že skoraj 60 let se z izborom vlog in svojim osebnim življenjem dosledno zavzema za žensko enakopravnost in se neumorno zoperstavlja seksizmu. HELEN MIRREN: A SASSY ROYAL ACTRESS / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Maupied
Helen Mirren je legendarna gledališka igralka ter neprekosljiva televizijska in filmska zvezda, ki je osvojila tudi vse tri najvišje nagrade v Združenem kraljestvu in ZDA. Po mnenju mnogih velja za največjo igralko svojega časa; je mogočna ženska in velika feministka. Pogosto ji pripisujejo lastnosti vladaric, ki jih je pokazala tudi v filmu Kraljica. Že skoraj 60 let se z izborom vlog in svojim osebnim življenjem dosledno zavzema za žensko enakopravnost in se neumorno zoperstavlja seksizmu. HELEN MIRREN: A SASSY ROYAL ACTRESS / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Maupied
Tretji film iz serije zabavnih visokoproračunskih francoskih parodij na vohunske filme. Le iz koga se Francozi delajo norca? Francoski agent ima oznako 117. Ali to na koga spominja? Agenta je izjemno prepričljivo upodobil galski zvezdnik Jean Dujardin, ki je o filmu povedal: »To je film, kakršne so v Franciji ustvarjali v šestdesetih in sedemdesetih letih, danes pa jih skorajda ne snemajo več. Potem pa je tu seveda še veliki užitek, ki ga igralcu ponuja vloga tajnega agenta!« Piše se leto 1981. Po uspešnem pobegu iz sovjetskega ujetništva v Afganistanu se Hubert Bonisseur de La Bath, znan tudi kot tajni agent 117, znajde na delovnem mestu davčnega računovodje v tajni službi. Toda ko posebni agent 1001 tik pred načrtovanim srečanjem s predsednikom Bambom izgine v akciji, Huberta pošljejo v Afriko, da bi našel svojega mlajšega sodelavca ... Potem ko pade v gnezdo vohunov v Kairu in se izgubi v Riu, se tajni agent 117 poda na reševalno odpravo v črni Afriki. Originalni naslov: OSS 117: Alerte rouge en Afrique noire Leto produkcije: 2021 Država: Francija, Belgija Žanr: avanturistična komedija Režija: Nicolas Bedos Scenarij: Jean-François Halin in Nicolas Bedos po romanih OSS 117 Jeana Bruca Igrajo: Jean Dujardin, Pierre Niney, Fatou N'Diaye, Natacha Lindinger
Tretji film iz serije zabavnih visokoproračunskih francoskih parodij na vohunske filme. Le iz koga se Francozi delajo norca? Francoski agent ima oznako 117. Ali to na koga spominja? Agenta je izjemno prepričljivo upodobil galski zvezdnik Jean Dujardin, ki je o filmu povedal: »To je film, kakršne so v Franciji ustvarjali v šestdesetih in sedemdesetih letih, danes pa jih skorajda ne snemajo več. Potem pa je tu seveda še veliki užitek, ki ga igralcu ponuja vloga tajnega agenta!« Piše se leto 1981. Po uspešnem pobegu iz sovjetskega ujetništva v Afganistanu se Hubert Bonisseur de La Bath, znan tudi kot tajni agent 117, znajde na delovnem mestu davčnega računovodje v tajni službi. Toda ko posebni agent 1001 tik pred načrtovanim srečanjem s predsednikom Bambom izgine v akciji, Huberta pošljejo v Afriko, da bi našel svojega mlajšega sodelavca ... Potem ko pade v gnezdo vohunov v Kairu in se izgubi v Riu, se tajni agent 117 poda na reševalno odpravo v črni Afriki. Originalni naslov: OSS 117: Alerte rouge en Afrique noire Leto produkcije: 2021 Država: Francija, Belgija Žanr: avanturistična komedija Režija: Nicolas Bedos Scenarij: Jean-François Halin in Nicolas Bedos po romanih OSS 117 Jeana Bruca Igrajo: Jean Dujardin, Pierre Niney, Fatou N'Diaye, Natacha Lindinger
To je serija o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti. Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ... Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje. S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik. Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim. Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje. Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
To je serija o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti. Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ... Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje. S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik. Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim. Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje. Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti.
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti.
S karizmatičnim misijonarjem, ki je skoraj 40 let deloval na Madagaskarju, je posnet intervju, ki ne bo nikogar pustil ravnodušnega. Tone Kerin kljub bolezni, zaradi katere se je moral vrniti v Slovenijo, izžareva veselje do življenja, ljubezen do ljudi in Boga, kar je, kot pravi, zanj isto. Z voditeljem Jožetom Možino, s katerim sta pred leti posnela izvrstna dokumentarna filma o Madagaskarju, se dotakneta presenetljive tradicije rajskega otoka – od obiska čarovnika Damašue do kulta prednikov in znamenitih grobnic do največje dragocenosti malgaškega podeželja, volov. Misijonar Tone nam oriše svoj prihod na jug Madagaskarja, ko je delal najprej za zapornike, in potem začetek uspešnega misijonskega dela, ki nikoli ne temelji na prisili, ampak na spoštovanju malgaškega človeka in osebnem zgledu. Na prošnje domačinov je zgradil 28 cerkva in še več šol – saj je izobrazba, kot je trdno prepričan, edina pot do napredka in resnične osvoboditve ponižanega malgaškega človeka. Neverjetno sveža in neposredna govorica Toneta Kerina pomeni pravo poletno osvežitev. Posebej zabavna je primerjava med delom na Madagaskarju in v Sloveniji, kjer deluje v župniji Brusnice. »Na Madagaskarju je polno otrok, življenja in veselja … pri nas pa, ko greš skozi vas, srečaš le pse in mačke, se pošali Kerin. Njegov malgaški pristop pa je že obrodil sadove, saj njegove maše obiskuje dvakrat toliko vernikov kot prej.
S karizmatičnim misijonarjem, ki je skoraj 40 let deloval na Madagaskarju, je posnet intervju, ki ne bo nikogar pustil ravnodušnega. Tone Kerin kljub bolezni, zaradi katere se je moral vrniti v Slovenijo, izžareva veselje do življenja, ljubezen do ljudi in Boga, kar je, kot pravi, zanj isto. Z voditeljem Jožetom Možino, s katerim sta pred leti posnela izvrstna dokumentarna filma o Madagaskarju, se dotakneta presenetljive tradicije rajskega otoka – od obiska čarovnika Damašue do kulta prednikov in znamenitih grobnic do največje dragocenosti malgaškega podeželja, volov. Misijonar Tone nam oriše svoj prihod na jug Madagaskarja, ko je delal najprej za zapornike, in potem začetek uspešnega misijonskega dela, ki nikoli ne temelji na prisili, ampak na spoštovanju malgaškega človeka in osebnem zgledu. Na prošnje domačinov je zgradil 28 cerkva in še več šol – saj je izobrazba, kot je trdno prepričan, edina pot do napredka in resnične osvoboditve ponižanega malgaškega človeka. Neverjetno sveža in neposredna govorica Toneta Kerina pomeni pravo poletno osvežitev. Posebej zabavna je primerjava med delom na Madagaskarju in v Sloveniji, kjer deluje v župniji Brusnice. »Na Madagaskarju je polno otrok, življenja in veselja … pri nas pa, ko greš skozi vas, srečaš le pse in mačke, se pošali Kerin. Njegov malgaški pristop pa je že obrodil sadove, saj njegove maše obiskuje dvakrat toliko vernikov kot prej.
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti.
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti.
Maria Antoaneta in Ludvik sta na vrhuncu moči, a večja kot je njuna moč, hujši so sovražniki. Ti namreč le čakajo, da ju uničijo. Mladi kraljevi par se spopada s hudo finančno krizo. Ko se Marija Antoaneta zaplete v škandal in je po krivici obtožena kraje ogrlice, se stvari še poslabšajo. Ta afera, prejšnji škandali in govorice ogrožajo trdnost monarhije. Vse očitneje pa je, da se približuje upor. MARIE ANTOINETTE (II.) / 2024 / koprodukcija Scenarij: Deborah Davis, Louise Ironside, Charlotte Wold, Francesca Forristal, Andrew Bampfield Režija: Edward Bazalgette, Raf Reyntjens V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, Freya Mavor, Oscar Lesage, Jack Archer, Roxane Duran, Jasmine Blackborow, Liah O’Prey, Crystal Shepherd-Cross, Caroline Piette, Martijn Lakemeier Maximilien Seweryn, Philippe Tlokinski, Patrick Albenque, Guy HEnry, James Northcote, Alex Bhat, Jessica Clark
Maria Antoaneta in Ludvik sta na vrhuncu moči, a večja kot je njuna moč, hujši so sovražniki. Ti namreč le čakajo, da ju uničijo. Mladi kraljevi par se spopada s hudo finančno krizo. Ko se Marija Antoaneta zaplete v škandal in je po krivici obtožena kraje ogrlice, se stvari še poslabšajo. Ta afera, prejšnji škandali in govorice ogrožajo trdnost monarhije. Vse očitneje pa je, da se približuje upor. MARIE ANTOINETTE (II.) / 2024 / koprodukcija Scenarij: Deborah Davis, Louise Ironside, Charlotte Wold, Francesca Forristal, Andrew Bampfield Režija: Edward Bazalgette, Raf Reyntjens V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, Freya Mavor, Oscar Lesage, Jack Archer, Roxane Duran, Jasmine Blackborow, Liah O’Prey, Crystal Shepherd-Cross, Caroline Piette, Martijn Lakemeier Maximilien Seweryn, Philippe Tlokinski, Patrick Albenque, Guy HEnry, James Northcote, Alex Bhat, Jessica Clark
Še ena serija, posneta po istoimenski knjižni uspešnici avstralske pisateljice Liane Moriarty (Big Little Lies, Apples Never Fall, Nine Perfect Strangers), pri kateri sodeluje Nicole Kidman, tokrat kot izvršna producentka. Drama o več generacijah družine, katere preteklost je zavita v skrivnost, o materinstvu in o ženskah, ki so vtisnile pečat življenju na otoku. Evkaliptov otok je kraj mnogih skrivnosti. Tista, zaradi katere je postal znan, je skrivnostno izginotje mladega para, Alice in Jacka. Našli so le dojenčico Enigmo, ki sta jo rešili in vzeli za svojo Rose in Connie. Odrasla Enigma po otoku vodi turiste in s ponosom pripoveduje zgodbo o Alice, Jacku in sebi. Vendar je na otoku, kjer živijo tri generacije žensk, veliko skrivnosti. 39-letna Sophie po Connie, prateti njenega nekdanjega fanta Thomasa, podeduje hišo na otoku, kar pomeni zanjo nov začetek, hkrati pa tudi začetek spoznavanja prebivalcev otoka in razkrivanja preteklosti. THE LAST ANNIVERSARY / 2024 / Avstralija Scenarij: Samantha Strauss Režija: John Polson V glavnih vlogah: Danielle MacDonald, Teresa Palmer, Miranda Richardson, Helen Thomson, Claude Scott-Mitchell, Uli Latukefu, Xavier Samuel, Susan Prior
Še ena serija, posneta po istoimenski knjižni uspešnici avstralske pisateljice Liane Moriarty (Big Little Lies, Apples Never Fall, Nine Perfect Strangers), pri kateri sodeluje Nicole Kidman, tokrat kot izvršna producentka. Drama o več generacijah družine, katere preteklost je zavita v skrivnost, o materinstvu in o ženskah, ki so vtisnile pečat življenju na otoku. Evkaliptov otok je kraj mnogih skrivnosti. Tista, zaradi katere je postal znan, je skrivnostno izginotje mladega para, Alice in Jacka. Našli so le dojenčico Enigmo, ki sta jo rešili in vzeli za svojo Rose in Connie. Odrasla Enigma po otoku vodi turiste in s ponosom pripoveduje zgodbo o Alice, Jacku in sebi. Vendar je na otoku, kjer živijo tri generacije žensk, veliko skrivnosti. 39-letna Sophie po Connie, prateti njenega nekdanjega fanta Thomasa, podeduje hišo na otoku, kar pomeni zanjo nov začetek, hkrati pa tudi začetek spoznavanja prebivalcev otoka in razkrivanja preteklosti. THE LAST ANNIVERSARY / 2024 / Avstralija Scenarij: Samantha Strauss Režija: John Polson V glavnih vlogah: Danielle MacDonald, Teresa Palmer, Miranda Richardson, Helen Thomson, Claude Scott-Mitchell, Uli Latukefu, Xavier Samuel, Susan Prior
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev. Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev. Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Prišle so počitnice in Ivijina družina skupaj s sosedi odpotuje na Južni Tihi ocean. Dva meseca bodo preživeli na jadrnici in spoznavali naravo in ljudi.
Prišle so počitnice in Ivijina družina skupaj s sosedi odpotuje na Južni Tihi ocean. Dva meseca bodo preživeli na jadrnici in spoznavali naravo in ljudi.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Vsak dan od ponedeljka do petka, na TV SLO 2.
Vsak dan od ponedeljka do petka, na TV SLO 2.
Koliko bo Slovenija v resnici plačala za članstvo v Natu? Bo zato treba poseči v druge pravice? Razmere v svetu so zaostrene, v Evropi in na Bližnjem vzhodu divja vojna. Koliko bi nas stalo alternativno zagotavljanje varnosti? Bi lahko znova uvedli naborniški sistem? Kako se bo razpletel referendumski gordijski vozel? O tem s predstavniki političnih strank in strokovnjaki, v četrtek ob 20:00 v oddaji Omizje na prvem programu TV Slovenija.
Koliko bo Slovenija v resnici plačala za članstvo v Natu? Bo zato treba poseči v druge pravice? Razmere v svetu so zaostrene, v Evropi in na Bližnjem vzhodu divja vojna. Koliko bi nas stalo alternativno zagotavljanje varnosti? Bi lahko znova uvedli naborniški sistem? Kako se bo razpletel referendumski gordijski vozel? O tem s predstavniki političnih strank in strokovnjaki, v četrtek ob 20:00 v oddaji Omizje na prvem programu TV Slovenija.
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Družinska in ljubezenska drama. Upokojeni ladijski kapitan Howard samotno, a samostojno živi v hiši ob morju na čudovitem, čeprav prepišnem in mokrem irskem podeželju. K njemu redno prihaja na obisk skrbna hči in medicinska sestra Grace. Mučijo jo preobremenjenost v službi in težave z možem, s katerim ne najdeta skupnega jezika. Očeta je že vpisala na čakalni seznam za selitev v dom starejših, dotlej pa bo zanj skrbela starejša gospa Annie, ki je Grace ni bilo težko najti. Annie je vitalna in delovna, saj ima bar po pokojnem možu in občasno skrbi za vnukinji. Po začetnih nesporazumih se Howard in Annie ujameta in zbližata. Pravzaprav postaneta par, in to na veliko presenečenje in razočaranje Howardove hčerke, ki se trudi zadržati mesto ob očetu in vidi Annie kot grožnjo … MY SAILOR, MY LOVE / FINSKA, IRSKA, BELGIJA / 2022 Režija: Klaus Härö / Scenarij: Jimmy Karlsson, Kirsi Vikman / Igrajo: James Cosmo, Brid Brennan, Catherine Walker, Nora-Jane Noone, Aidan O'Hare, Bob Kelly, Nova Farrelly, Molly McCann, Carol O'Reilly, Ciara Fallon, Shane McCarthy, Shane G. Casey, Tara Flynn …
Družinska in ljubezenska drama. Upokojeni ladijski kapitan Howard samotno, a samostojno živi v hiši ob morju na čudovitem, čeprav prepišnem in mokrem irskem podeželju. K njemu redno prihaja na obisk skrbna hči in medicinska sestra Grace. Mučijo jo preobremenjenost v službi in težave z možem, s katerim ne najdeta skupnega jezika. Očeta je že vpisala na čakalni seznam za selitev v dom starejših, dotlej pa bo zanj skrbela starejša gospa Annie, ki je Grace ni bilo težko najti. Annie je vitalna in delovna, saj ima bar po pokojnem možu in občasno skrbi za vnukinji. Po začetnih nesporazumih se Howard in Annie ujameta in zbližata. Pravzaprav postaneta par, in to na veliko presenečenje in razočaranje Howardove hčerke, ki se trudi zadržati mesto ob očetu in vidi Annie kot grožnjo … MY SAILOR, MY LOVE / FINSKA, IRSKA, BELGIJA / 2022 Režija: Klaus Härö / Scenarij: Jimmy Karlsson, Kirsi Vikman / Igrajo: James Cosmo, Brid Brennan, Catherine Walker, Nora-Jane Noone, Aidan O'Hare, Bob Kelly, Nova Farrelly, Molly McCann, Carol O'Reilly, Ciara Fallon, Shane McCarthy, Shane G. Casey, Tara Flynn …
Slovenska manjšina v Avstriji je ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe opozorila na številne neizpolnjene pravice iz njenega 7. člena. Težave so na področju dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine kot uradnega jezika in topografije. Veliko izzivov manjšino čaka tudi na področju dvojezične predšolske vzgoje, saj ta še vedno ni vključena v dvojezični izobraževalni sistem. K uresničevanju pravic pozivajo tudi mladi koroški Slovenci. Kaj čaka koroške in štajerske Slovence v prihodnje? Bo 7. člen avstrijske državne pogodbe sploh kdaj uresničen?
Slovenska manjšina v Avstriji je ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe opozorila na številne neizpolnjene pravice iz njenega 7. člena. Težave so na področju dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine kot uradnega jezika in topografije. Veliko izzivov manjšino čaka tudi na področju dvojezične predšolske vzgoje, saj ta še vedno ni vključena v dvojezični izobraževalni sistem. K uresničevanju pravic pozivajo tudi mladi koroški Slovenci. Kaj čaka koroške in štajerske Slovence v prihodnje? Bo 7. člen avstrijske državne pogodbe sploh kdaj uresničen?
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Serija o življenjskih preizkušnjah, medsebojnih odnosih, preteklosti in novih začetkih. Maggie je mlada in obetavna nevrokirurginja, ki živi v Bostonu. Tam je odraščala z mamo Phoebe in očimom Walterjem. Tudi njen fant Andrew je kirurg. Zaradi njegove službe imata razmerje na daljavo, a kmalu nameravata skupaj zaživeti v Bostonu. Dva dogodka Maggie zelo pretreseta, zato se po petnajstih letih vrne v rodni kraj, na turistično posestvo Sullivan's Crossing, kjer živi njen oče Sully, s katerim nista v najboljših odnosih. Ko so se starši ločili, je mama deklico Maggie odpeljala v Boston, čeprav si je želela ostati pri očetu. Maggie očetu ni nikoli odpustila, da je ni prišel iskat. Sully je bivši alkoholik, ima finančne težave in težko breme preteklosti. Želi si, da bi se s hčerko ponovno zbližala, a jima to nikakor ne uspe. Sullyju pomaga postavni Cal, ki je popolno nasprotje Andrewa. Poznanstvo s Calom pa Maggijino življenje le še bolj zaplete …
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Aleš Brezavšček je v lanski sezoni preporodil slovenske alpske smučarje v hitrih disciplinah. Nekdanji alpski smučar, ki je tekmoval tudi v hitrostnem smučanju, je s svojim svežim pristopom in domačnostjo slovenskim reprezentantom dal drugačno dimenzijo smučanja. Ob vsem naštetem je tudi zelo iskriv sogovornik. Z njim se je pogovarjal Urban Laurenčič.
Aleš Brezavšček je v lanski sezoni preporodil slovenske alpske smučarje v hitrih disciplinah. Nekdanji alpski smučar, ki je tekmoval tudi v hitrostnem smučanju, je s svojim svežim pristopom in domačnostjo slovenskim reprezentantom dal drugačno dimenzijo smučanja. Ob vsem naštetem je tudi zelo iskriv sogovornik. Z njim se je pogovarjal Urban Laurenčič.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...
Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...
Na cesti pri Trebeviću najdejo golo dekle. Primer je dodeljen Neveni in njenemu mlademu sodelavcu. Dekle je ob prometni nesreči hudo poškodovano, toda zdravniki na njej odkrijejo še poškodbe, ki kažejo na posilstvo. Nevena se v bolnišnici pogovori s starši, ki vedo zelo malo, a jo napotijo do dekletove prijateljice Hane, ki zanika, da bi bila vpletena v zločin. Ko pod žrtvinimi nohti odkrijejo moški DNK, sprožijo iskanje storilca. Nevenin odnos s sinom Dinom, ki živi pri očetu, se še poslabša. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Na cesti pri Trebeviću najdejo golo dekle. Primer je dodeljen Neveni in njenemu mlademu sodelavcu. Dekle je ob prometni nesreči hudo poškodovano, toda zdravniki na njej odkrijejo še poškodbe, ki kažejo na posilstvo. Nevena se v bolnišnici pogovori s starši, ki vedo zelo malo, a jo napotijo do dekletove prijateljice Hane, ki zanika, da bi bila vpletena v zločin. Ko pod žrtvinimi nohti odkrijejo moški DNK, sprožijo iskanje storilca. Nevenin odnos s sinom Dinom, ki živi pri očetu, se še poslabša. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Nekateri ga slavijo kot domoljubnega glasbenika, drugi pa opozarjajo na nevarno prepletanje njegove glasbe z nacionalistično retoriko in zgodovinskim revizionizmom. V oddaji bomo analizirali glasbeni fenomen Marka Perkovića Thompsona, ki že leta razdvaja občinstvo in politiko. Spremljali smo premiero enega od najbolj priljubljenih muzikalov na svetu Fantom iz opere, ki je bil to poletje prvič uprizorjen v Sloveniji. V prispevku tudi o tem, kako je družbena kriza v ZDA odmevala na 66. jazz festivalu Ljubljana. Svoja prizadevanja za bolje uglašeno prihodnost skupnosti so z nami delili starosta, saksofonist David Murray; bobnar Nasheet Waits in basistka Meshell Ndegeocello, ki pripadata srednji generaciji; in pesnica ostrega jezika in očarljivega glasu Aja Monet. Po odmevni razstavi Barok v Sloveniji: kiparstvo in slikarstvo, ki je na ogled v Narodni galeriji, se je junija odprl še drugi del razstavnega projekta. V Narodnem muzeju Slovenije sta namreč na ogled še baročna arhitektura in uporabna umetnost. Predstavljeni so sakralna arhitektura, oprema cerkva, mestne hiše, palače in dvorci ter baročni interier.
Nekateri ga slavijo kot domoljubnega glasbenika, drugi pa opozarjajo na nevarno prepletanje njegove glasbe z nacionalistično retoriko in zgodovinskim revizionizmom. V oddaji bomo analizirali glasbeni fenomen Marka Perkovića Thompsona, ki že leta razdvaja občinstvo in politiko. Spremljali smo premiero enega od najbolj priljubljenih muzikalov na svetu Fantom iz opere, ki je bil to poletje prvič uprizorjen v Sloveniji. V prispevku tudi o tem, kako je družbena kriza v ZDA odmevala na 66. jazz festivalu Ljubljana. Svoja prizadevanja za bolje uglašeno prihodnost skupnosti so z nami delili starosta, saksofonist David Murray; bobnar Nasheet Waits in basistka Meshell Ndegeocello, ki pripadata srednji generaciji; in pesnica ostrega jezika in očarljivega glasu Aja Monet. Po odmevni razstavi Barok v Sloveniji: kiparstvo in slikarstvo, ki je na ogled v Narodni galeriji, se je junija odprl še drugi del razstavnega projekta. V Narodnem muzeju Slovenije sta namreč na ogled še baročna arhitektura in uporabna umetnost. Predstavljeni so sakralna arhitektura, oprema cerkva, mestne hiše, palače in dvorci ter baročni interier.
Trideset let po genocidu – prvem v Evropi po drugi svetovni vojni – preživeli v Bosni in Hercegovini še vedno iščejo pogrešane svojce. Dokumentarni film Kje si spremlja bosansko-ameriško umetnico Aido Šehović in njen svojevrstni nomadski spomenik žrtvam genocida v Srebrenici, ki se po petnajstih letih potovanja po svetu vrača na kraj zločina. Ob postavitvi na končno lokacijo se preživeli in svojci žrtev zberejo ter v spomin na umrle s kavo napolnijo na tisoče keramičnih skodelic, fildžanov. Skupaj žalujejo in se soočajo z bolečimi vprašanji: Kaj pomeni »nikoli več« v svetu, kjer storilci velikokrat ostajajo nekaznovani? Kako lahko umetnost in sočutje zapolnita praznino, ki so jo povzročile neizmerne izgube in travme? WHERE HAVE YOU BEEN / ŠTO TE NEMA / Bosna in Hercegovina, Velika Britanija, ZDA / Režija: Mirko Pincelli
Trideset let po genocidu – prvem v Evropi po drugi svetovni vojni – preživeli v Bosni in Hercegovini še vedno iščejo pogrešane svojce. Dokumentarni film Kje si spremlja bosansko-ameriško umetnico Aido Šehović in njen svojevrstni nomadski spomenik žrtvam genocida v Srebrenici, ki se po petnajstih letih potovanja po svetu vrača na kraj zločina. Ob postavitvi na končno lokacijo se preživeli in svojci žrtev zberejo ter v spomin na umrle s kavo napolnijo na tisoče keramičnih skodelic, fildžanov. Skupaj žalujejo in se soočajo z bolečimi vprašanji: Kaj pomeni »nikoli več« v svetu, kjer storilci velikokrat ostajajo nekaznovani? Kako lahko umetnost in sočutje zapolnita praznino, ki so jo povzročile neizmerne izgube in travme? WHERE HAVE YOU BEEN / ŠTO TE NEMA / Bosna in Hercegovina, Velika Britanija, ZDA / Režija: Mirko Pincelli
Levi Strauss se je rodil leta 1829 kot najmlajši otrok v šestčlanski judovski družini. Oče Hirsch je imel iz prvega zakona štiri otroke. Po ženini smrti se je ponovno poročil in z Rebecco sta imela dva otroka: Fanny (rojstno ime Vögela) in Levija (rojstno ime Löb). Ker Judom ni bilo dovoljeno, da bi bili obrtniki, so po hišah prodajali različne izdelke, tudi Straussovi. Časi so bili težki, ljudje so se izseljevali in v Ameriko sta se najprej odpravila Levijeva polbrata Jonas in Louis. V New Yorku sta obogatela s prodajo tekstila. Po očetovi smrti se je leta 1848 v Ameriko odpravila še preostala družina Strauss. Na ladji je Levi bežno spoznal nekaj let mlajšega Jacoba Davisa iz Rige. Jacob je bil nepismen krojač, a poln delovnega zanosa in idej. Njegov izum so tudi zakovice na žepih in modro barvanje blaga denim. Jacob in Levi sta se ponovno srečala šele čez več let, a tokrat je bil to začetek uspešne skupne poslovne poti, na kateri ni manjkalo ovir, pa tudi izredne volje do dela, vztrajanja, vere v uspeh in podpore Jacobove žene Annie ter Levijeve sestre Fanny. ep. 1 Mladi Levi Strauss skupaj s sestro Fanny zapusti rojstni Buttenheim na Zgornjem Frankovskem, da bi poiskal srečo v trgovini z galanterijo svojih dveh polbratov v New Yorku. Na poti spozna Jacoba Davisa, mladega krojača iz Rige, ki sanja o lepšem življenju v Kaliforniji. Levi že kmalu zapusti New York in ustanovi svoje podjetje v San Franciscu, neusmiljenem mestu, kjer velja zakon močnejšega. Pooseblja ga J. C. Eddy, ki mestu vlada s trdo roko. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Levi Strauss se je rodil leta 1829 kot najmlajši otrok v šestčlanski judovski družini. Oče Hirsch je imel iz prvega zakona štiri otroke. Po ženini smrti se je ponovno poročil in z Rebecco sta imela dva otroka: Fanny (rojstno ime Vögela) in Levija (rojstno ime Löb). Ker Judom ni bilo dovoljeno, da bi bili obrtniki, so po hišah prodajali različne izdelke, tudi Straussovi. Časi so bili težki, ljudje so se izseljevali in v Ameriko sta se najprej odpravila Levijeva polbrata Jonas in Louis. V New Yorku sta obogatela s prodajo tekstila. Po očetovi smrti se je leta 1848 v Ameriko odpravila še preostala družina Strauss. Na ladji je Levi bežno spoznal nekaj let mlajšega Jacoba Davisa iz Rige. Jacob je bil nepismen krojač, a poln delovnega zanosa in idej. Njegov izum so tudi zakovice na žepih in modro barvanje blaga denim. Jacob in Levi sta se ponovno srečala šele čez več let, a tokrat je bil to začetek uspešne skupne poslovne poti, na kateri ni manjkalo ovir, pa tudi izredne volje do dela, vztrajanja, vere v uspeh in podpore Jacobove žene Annie ter Levijeve sestre Fanny. ep. 1 Mladi Levi Strauss skupaj s sestro Fanny zapusti rojstni Buttenheim na Zgornjem Frankovskem, da bi poiskal srečo v trgovini z galanterijo svojih dveh polbratov v New Yorku. Na poti spozna Jacoba Davisa, mladega krojača iz Rige, ki sanja o lepšem življenju v Kaliforniji. Levi že kmalu zapusti New York in ustanovi svoje podjetje v San Franciscu, neusmiljenem mestu, kjer velja zakon močnejšega. Pooseblja ga J. C. Eddy, ki mestu vlada s trdo roko. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev. Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev. Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? V dolini reke Lime je danes največja koncentracija zgodovinskih palač. Na Portugalskem jih imenujejo solar. Zaradi preživetja so številne plemiške družine v regiji začele odpirati dvorce za turiste. V drugi oddaji bomo vstopili v dvorec Lanheses, ki ohranja kmetijsko dediščino regije, vključno s konji garrano, avtohtono pasmo z gorskih območij severne Portugalske. Po poti svetega Jakoba se bomo sprehodili tudi do Santiaga de Compostela in spoznali plemiške družine Galicije, ki imajo v kraljevini Španiji veliko vplivnejšo vlogo kot plemstvo v portugalski republiki.
V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? V dolini reke Lime je danes največja koncentracija zgodovinskih palač. Na Portugalskem jih imenujejo solar. Zaradi preživetja so številne plemiške družine v regiji začele odpirati dvorce za turiste. V drugi oddaji bomo vstopili v dvorec Lanheses, ki ohranja kmetijsko dediščino regije, vključno s konji garrano, avtohtono pasmo z gorskih območij severne Portugalske. Po poti svetega Jakoba se bomo sprehodili tudi do Santiaga de Compostela in spoznali plemiške družine Galicije, ki imajo v kraljevini Španiji veliko vplivnejšo vlogo kot plemstvo v portugalski republiki.
Poletni koncert v slikovitih grajskih vrtovih dvorca Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih glasbenih dogodkov na prostem. Park Schönbrunn je sicer zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; za javnost ga odprejo le enkrat letno, za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Taktirka je tokrat v rokah Tugana Sokijeva, na koncertu pa prvič nastopa tudi Zbor dunajskih dečkov, ki ga je ustanovil slovenski škof, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Kot solist bo nastopil sloviti poljski tenorist Piotr Bezcała, program koncerta pa vnovič ponuja priljubljeno klasično glasbo različnih obdobij.
Poletni koncert v slikovitih grajskih vrtovih dvorca Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih glasbenih dogodkov na prostem. Park Schönbrunn je sicer zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; za javnost ga odprejo le enkrat letno, za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Taktirka je tokrat v rokah Tugana Sokijeva, na koncertu pa prvič nastopa tudi Zbor dunajskih dečkov, ki ga je ustanovil slovenski škof, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Kot solist bo nastopil sloviti poljski tenorist Piotr Bezcała, program koncerta pa vnovič ponuja priljubljeno klasično glasbo različnih obdobij.
Družba United Fruit Company je bila ustanovljena leta 1870. V enem stoletju je razvila model podjetja, ki je znalo obiti zakone in suverenost posameznih držav. Z uporabo nasilja, represije, korupcije, z uničevanjem okolja in oglaševanjem je z bananami ustvarila bogastvo in prevladujoč položaj na svetovnem trgu. Zgodovine Srednje Amerike ni mogoče razumeti brez poznavanja zgodbe tega podjetja – hobotnice. Do leta 1970 je imel United Fruit Company monopol nad trgovino z bananami. Na svetu se je več državnih udarov zgodilo zaradi banan kakor zaradi nafte. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o United Fruit Companyju in njegovih brezkompromisnih ustanoviteljih in naslednikih. WHEN BANANA RULED / LA LOI DE LA BANANE / Francija / 2017 / Režija: Mathilde Damoisel
Družba United Fruit Company je bila ustanovljena leta 1870. V enem stoletju je razvila model podjetja, ki je znalo obiti zakone in suverenost posameznih držav. Z uporabo nasilja, represije, korupcije, z uničevanjem okolja in oglaševanjem je z bananami ustvarila bogastvo in prevladujoč položaj na svetovnem trgu. Zgodovine Srednje Amerike ni mogoče razumeti brez poznavanja zgodbe tega podjetja – hobotnice. Do leta 1970 je imel United Fruit Company monopol nad trgovino z bananami. Na svetu se je več državnih udarov zgodilo zaradi banan kakor zaradi nafte. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o United Fruit Companyju in njegovih brezkompromisnih ustanoviteljih in naslednikih. WHEN BANANA RULED / LA LOI DE LA BANANE / Francija / 2017 / Režija: Mathilde Damoisel
Dalajlami po družbenih medijih sledijo milijoni ljudi. Njegove besede se širijo po vsem svetu in njegovi videi so viralni. Polni dvorane. Je Nobelov nagrajenec za mir. Pa je njegova modrost resnično brezmejna? Dokumentarec prikazuje dalajlamovo zgodbo od njenih začetkov v tridesetih letih prejšnjega stoletja ter številne ovire in pasti, tudi medijske, s katerimi se je srečal na svoji poti. DALAI LAMA - THE FATEFUL YEARS OF A CHOSEN ONE / DALAI LAMA – SCHICKSALSJAHRE EINES AUSERWÄHLTEN / Nemčija / 2025 / Režija: Heike Bittner
Dalajlami po družbenih medijih sledijo milijoni ljudi. Njegove besede se širijo po vsem svetu in njegovi videi so viralni. Polni dvorane. Je Nobelov nagrajenec za mir. Pa je njegova modrost resnično brezmejna? Dokumentarec prikazuje dalajlamovo zgodbo od njenih začetkov v tridesetih letih prejšnjega stoletja ter številne ovire in pasti, tudi medijske, s katerimi se je srečal na svoji poti. DALAI LAMA - THE FATEFUL YEARS OF A CHOSEN ONE / DALAI LAMA – SCHICKSALSJAHRE EINES AUSERWÄHLTEN / Nemčija / 2025 / Režija: Heike Bittner
Zanimive razprave o družbeno relevantnih temah, ki jih pripravljajo različna uredništva Televizije Slovenija. Svet se bo 11. julija, ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, spomnil več kot osem tisoč usmrčenih Bošnjakov, ki so jih v nekaj dneh načrtno pobili bosanski Srbi. Zločin se je zgodil na območju, ki je bilo pod zaščito Združenih narodov, in pred očmi mednarodne javnosti. Pomenil je tragični vrhunec, a hkrati tudi začetek konca vojne v Bosni in Hercegovini. O tem, kako je genocid zaznamoval to državo, pa tudi nas v Sloveniji, bodo v Omizju razpravljali dr. Valentin INZKO, avstrijski diplomat slovenskega rodu, nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino; magistrica Ela PORIĆ, vodja spominskega programa Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani ob 30. obletnici genocida v Srebrenici in dr. Faris KOČAN, raziskovalec in visokošolski profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor na predvečer spominskega dne bo povezoval Igor Evgen Bergant.
Zanimive razprave o družbeno relevantnih temah, ki jih pripravljajo različna uredništva Televizije Slovenija. Svet se bo 11. julija, ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, spomnil več kot osem tisoč usmrčenih Bošnjakov, ki so jih v nekaj dneh načrtno pobili bosanski Srbi. Zločin se je zgodil na območju, ki je bilo pod zaščito Združenih narodov, in pred očmi mednarodne javnosti. Pomenil je tragični vrhunec, a hkrati tudi začetek konca vojne v Bosni in Hercegovini. O tem, kako je genocid zaznamoval to državo, pa tudi nas v Sloveniji, bodo v Omizju razpravljali dr. Valentin INZKO, avstrijski diplomat slovenskega rodu, nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino; magistrica Ela PORIĆ, vodja spominskega programa Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani ob 30. obletnici genocida v Srebrenici in dr. Faris KOČAN, raziskovalec in visokošolski profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor na predvečer spominskega dne bo povezoval Igor Evgen Bergant.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
V oddaji izBRANO predstavljamo domača in tuja literarna dela različnih žanrov in zvrsti. Skozi videnja različnih sodelujočih, ki se neposredno ali posredno navezujejo z obravnavanim delom, odpiramo vprašanja in iščemo odgovore, porajajoče se v sodobni družbi. Oddaja želi nagovoriti gledalca s temo, ki jo literarno delo razprostira in ga povabiti, da jo vzame v roke in v njej najde tudi svoj pogled na življenje in svet, v katerem živi.
V oddaji izBRANO predstavljamo domača in tuja literarna dela različnih žanrov in zvrsti. Skozi videnja različnih sodelujočih, ki se neposredno ali posredno navezujejo z obravnavanim delom, odpiramo vprašanja in iščemo odgovore, porajajoče se v sodobni družbi. Oddaja želi nagovoriti gledalca s temo, ki jo literarno delo razprostira in ga povabiti, da jo vzame v roke in v njej najde tudi svoj pogled na življenje in svet, v katerem živi.
Drama in romanca po resničnih dogodkih. Grace se po dolgih, razburljivih letih vrne nazaj na svoj južnjaški dom na jugu ZDA. Šestdeseta leta so dosegla tudi te, tradicionalno bolj zaspane kraje. Med ljudi se je zavlekla nova živahnost, še posebej Afroameričani postajajo vse bolj samozavestni in polni novih idej. Čuti se nova energija v družbi, ki prinaša občutek svobode in neodvisnosti. Toda kot da za Grace to ne drži … Ko pride domov, ugotovi, da je njena domača posest precej na psu in da so njene možnosti , sedaj ko vstopa v zrela leta, vse prej kot optimistične … Znajde se v okolju diskriminacije, tako rasne kot spolne. Ženska njenih let brez prave moške zaslombe, je ranljiva in družbeno prezrta. Grace se zato osredotoči na samskega kongresnika, ki je polno zaposlen z gibanjem za človekove pravice, leta 1964. Zapriseženega samca skuša pridobiti zase in med njunimi pogovori ter večernimi sprehodi, navdihne svojega kongresnika z idejami o človekovih pravicah tudi z ženskega zornega kota. Tako se je v ameriški pravni zgodovini, tedaj pojavila listina o človekovih pravicah, v kateri je bil položaj ženske prvič zaščiten tako, kot še nikoli dotlej… CHARMING THE HEARTS OF MEN / ZDA / 2021 Režija: S.E. DeRose / Scenarij: S.E. DeRose / Igrajo: Anna Friel, Kelsey Grammer, Starletta DuPois, Pauline Dyer, Aml Ameen, Henry G. Sanders, Curtis Hamilton, Tina Ivlev, Hendrix Yancey, Jared Simon, Sean Astin, Justice Leak, Tom Schanley, Rhoda Griffis, Jill Marie Jones, Vincent M. Ward, Jon Levine, Catherine Carlen …
Drama in romanca po resničnih dogodkih. Grace se po dolgih, razburljivih letih vrne nazaj na svoj južnjaški dom na jugu ZDA. Šestdeseta leta so dosegla tudi te, tradicionalno bolj zaspane kraje. Med ljudi se je zavlekla nova živahnost, še posebej Afroameričani postajajo vse bolj samozavestni in polni novih idej. Čuti se nova energija v družbi, ki prinaša občutek svobode in neodvisnosti. Toda kot da za Grace to ne drži … Ko pride domov, ugotovi, da je njena domača posest precej na psu in da so njene možnosti , sedaj ko vstopa v zrela leta, vse prej kot optimistične … Znajde se v okolju diskriminacije, tako rasne kot spolne. Ženska njenih let brez prave moške zaslombe, je ranljiva in družbeno prezrta. Grace se zato osredotoči na samskega kongresnika, ki je polno zaposlen z gibanjem za človekove pravice, leta 1964. Zapriseženega samca skuša pridobiti zase in med njunimi pogovori ter večernimi sprehodi, navdihne svojega kongresnika z idejami o človekovih pravicah tudi z ženskega zornega kota. Tako se je v ameriški pravni zgodovini, tedaj pojavila listina o človekovih pravicah, v kateri je bil položaj ženske prvič zaščiten tako, kot še nikoli dotlej… CHARMING THE HEARTS OF MEN / ZDA / 2021 Režija: S.E. DeRose / Scenarij: S.E. DeRose / Igrajo: Anna Friel, Kelsey Grammer, Starletta DuPois, Pauline Dyer, Aml Ameen, Henry G. Sanders, Curtis Hamilton, Tina Ivlev, Hendrix Yancey, Jared Simon, Sean Astin, Justice Leak, Tom Schanley, Rhoda Griffis, Jill Marie Jones, Vincent M. Ward, Jon Levine, Catherine Carlen …
30 let od genocida v Srebrenici, enega največjih zločinov proti človečnosti na evropskih tleh. Bosanski Srbi pod vodstvom Ratka Madića so tam v devetih dneh ubili vsaj 8372 Bošnjakov. V enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov. 11. julij je od lani mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v bosansko-hercegovski entiteti Republiki srbski in sosednji Srbiji številni zanikajo. Boj za resnico in pravico, iskanje posmrtnih ostankov, ki še ni končano, tudi iskanje žrtev drugih zločinov, recimo na območju Prijedora. In dolga pot do sprave.
30 let od genocida v Srebrenici, enega največjih zločinov proti človečnosti na evropskih tleh. Bosanski Srbi pod vodstvom Ratka Madića so tam v devetih dneh ubili vsaj 8372 Bošnjakov. V enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov. 11. julij je od lani mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v bosansko-hercegovski entiteti Republiki srbski in sosednji Srbiji številni zanikajo. Boj za resnico in pravico, iskanje posmrtnih ostankov, ki še ni končano, tudi iskanje žrtev drugih zločinov, recimo na območju Prijedora. In dolga pot do sprave.
Simon Doma je oče, partner, slikopleskar, ljubeč lastnik svojega konja in prvi Slovenec, ki je bil v Venezueli obsojen na 15 let zapora brez možnosti pogojnega izpusta. Mami je rekel, da gre v Bosno in jo je naslednjič poklical iz venezuelskega zapora. V studio ga je povabila Karin Sabadin.
Simon Doma je oče, partner, slikopleskar, ljubeč lastnik svojega konja in prvi Slovenec, ki je bil v Venezueli obsojen na 15 let zapora brez možnosti pogojnega izpusta. Mami je rekel, da gre v Bosno in jo je naslednjič poklical iz venezuelskega zapora. V studio ga je povabila Karin Sabadin.
Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju? LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci
Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju? LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci
V oddaji predstavljamo nov studijski album skupine Salamander. Potem ko je Tomaž Pengov leta 1974 izdal kultni album Odpotovanja, sta s pesnikom in pianistom Milanom Deklevo ustanovila skupino Salamander. Pol stoletja pozneje so na novo zazveneli nostalgični zvoki v ljubljanski Švicariji. O tem, kako umetna inteligenca vpliva na naše dojemanje telesa, pa razmišljajo v projektu Brezmejno telo, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia. O tem, zakaj je bosanska serija Vem, kako dihaš, navdušila mednarodno občinstvo, smo se pogovarjali s scenaristkama Jasmilo Žbanić in Elmo Tataragić. Dramska serija, ki je prejela kar sedem nagrad na sarajevskem filmskem festivalu, odpira teme družinskih odnosov, vrstniškega nasilja, korupcije in nepotizma, ki so se zažrli v vsako poro sodobne družbe. Predvsem pa zastavlja vprašanje o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. V oddaji objavljamo tudi intervju z belgijskim ustvarjalcem Fabricem du Weltzem, ki je na Grossmanovem festivalu predstavil svoj novi film Maldoror.
V oddaji predstavljamo nov studijski album skupine Salamander. Potem ko je Tomaž Pengov leta 1974 izdal kultni album Odpotovanja, sta s pesnikom in pianistom Milanom Deklevo ustanovila skupino Salamander. Pol stoletja pozneje so na novo zazveneli nostalgični zvoki v ljubljanski Švicariji. O tem, kako umetna inteligenca vpliva na naše dojemanje telesa, pa razmišljajo v projektu Brezmejno telo, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia. O tem, zakaj je bosanska serija Vem, kako dihaš, navdušila mednarodno občinstvo, smo se pogovarjali s scenaristkama Jasmilo Žbanić in Elmo Tataragić. Dramska serija, ki je prejela kar sedem nagrad na sarajevskem filmskem festivalu, odpira teme družinskih odnosov, vrstniškega nasilja, korupcije in nepotizma, ki so se zažrli v vsako poro sodobne družbe. Predvsem pa zastavlja vprašanje o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. V oddaji objavljamo tudi intervju z belgijskim ustvarjalcem Fabricem du Weltzem, ki je na Grossmanovem festivalu predstavil svoj novi film Maldoror.