Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob prizadevanjih za končanje vojn, ki trenutno divjajo po svetu, se zdi, da so odločevalci pozabili na tisto, ki je skupna vsem Zemljanom. Kakšna je podnebna analiza leta 2025 in kaj smo v letošnjem letu še spregledali, pa ne bi smeli?
Ob prizadevanjih za končanje vojn, ki trenutno divjajo po svetu, se zdi, da so odločevalci pozabili na tisto, ki je skupna vsem Zemljanom. Kakšna je podnebna analiza leta 2025 in kaj smo v letošnjem letu še spregledali, pa ne bi smeli?
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Priljubljena Aimee Lou Wood (The White Lotus, Sex Education) je poleg upodobitve glavne junakinje Evie sodelovala tudi pri nastajanju serije, pri kateri je soavtorica in izvršna producentka. V vlogi soseda Calluma blesti Owen Cooper, nedavni dobitnik emmyja za vlogo mladoletnega morilca v seriji Adolescenca. Evie in Noa sta stara 28 let, spoznala sta se pred osmimi leti in hitro postala najboljša prijatelja. Povezuje ju ljubezen do filmov, zato sta v garaži poleg Eviejine hiše uredila filmski klub, kjer s prijatelji gledajo brezčasne filmske uspešnice, se zabavajo in podoživljajo filmske prizore. Naklonjenost med Evie in Noom je očitna in presega prijateljstvo, vendar si pravih čustev ne razkrijeta. Vprašanje kdaj oz. ali bosta postala par, je ves čas v zraku. Evie je pred pol leta izgubila službo in živi z živahno mamo Suz ter sestro Izzie, ki začenja posel sprehajanja psov. Redno jih obiskuje Eviejin fant Josh, ki je neroden v vseh pogledih. Tu je še Callum, sosedov najstnik, ki je bil izključen iz šole in zdaj večino časa preživi na ulici. Bistremu in drznemu Callumu ne zmanjka besed, a Evie se z njim dobro razume. Ko Evie izve, da je Noa sprejel službo v Bristolu in se bo kmalu odselil iz Manchestra, je popolnoma strta. Zaradi njegovega skorajšnjega odhoda končno spozna, da je Noa tisti, s katerim si želi biti. Odloči se, da bo pripravila še zadnji skupni filmski večer… FILM CLUB / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Aimee Lou Wood, Ralph Davis Režija: Catherine Morshead V glavnih vlogah: Aimee Lou Wood, Suranne Jones, Nabhaan Rizwan, Liv Hill, Owen Cooper, Adam Long, Katie Clarkson-Hill, Kai Assi, Arian Nik, Paul Copley
Priljubljena Aimee Lou Wood (The White Lotus, Sex Education) je poleg upodobitve glavne junakinje Evie sodelovala tudi pri nastajanju serije, pri kateri je soavtorica in izvršna producentka. V vlogi soseda Calluma blesti Owen Cooper, nedavni dobitnik emmyja za vlogo mladoletnega morilca v seriji Adolescenca. Evie in Noa sta stara 28 let, spoznala sta se pred osmimi leti in hitro postala najboljša prijatelja. Povezuje ju ljubezen do filmov, zato sta v garaži poleg Eviejine hiše uredila filmski klub, kjer s prijatelji gledajo brezčasne filmske uspešnice, se zabavajo in podoživljajo filmske prizore. Naklonjenost med Evie in Noom je očitna in presega prijateljstvo, vendar si pravih čustev ne razkrijeta. Vprašanje kdaj oz. ali bosta postala par, je ves čas v zraku. Evie je pred pol leta izgubila službo in živi z živahno mamo Suz ter sestro Izzie, ki začenja posel sprehajanja psov. Redno jih obiskuje Eviejin fant Josh, ki je neroden v vseh pogledih. Tu je še Callum, sosedov najstnik, ki je bil izključen iz šole in zdaj večino časa preživi na ulici. Bistremu in drznemu Callumu ne zmanjka besed, a Evie se z njim dobro razume. Ko Evie izve, da je Noa sprejel službo v Bristolu in se bo kmalu odselil iz Manchestra, je popolnoma strta. Zaradi njegovega skorajšnjega odhoda končno spozna, da je Noa tisti, s katerim si želi biti. Odloči se, da bo pripravila še zadnji skupni filmski večer… FILM CLUB / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Aimee Lou Wood, Ralph Davis Režija: Catherine Morshead V glavnih vlogah: Aimee Lou Wood, Suranne Jones, Nabhaan Rizwan, Liv Hill, Owen Cooper, Adam Long, Katie Clarkson-Hill, Kai Assi, Arian Nik, Paul Copley
JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Z raziskovalko urbanih politik in ekonomistko Sonjo Dragović smo se pogovarjali, kako prostorsko načrtovanje preobraža javno vrednost v zasebni dobiček. Občine namreč sprejemajo prostorske načrte, ki naj bi prostor urejale v dobro vseh, vendar jih lahko investitorji obidejo in ustvarijo pogoje za spremembo namembnosti zemljišča. Po spremembi so taka zemljišča namenjena izključno kovanju čim večjega dobička. Pozanimali smo se, kakšne sorazmere pri nas. V studiu bomo gostili ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, s katero bomo govorili o izzivih in viziji vodenja osrednje gledališke hiše. Ogledali smo si razstavo Razkošje grofov Szapáry v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Tam so ob 70-letnici delovanja razstavili kose izvirne opreme in okrasja zadnjih tamkajšnjih prebivalcev. Prvič si je mogoče ogledati grajsko opremo na kraju, od koder izvira. Bili pa smo še na nedavnem koncertu Ala Di Meole v Cankarjevem domu, ki velja za enega od največjih kitaristov našega časa. Virtuozno igranje tako na akustično kot električno kitaro mu je prineslo številne nagrade in oboževalce.
Z raziskovalko urbanih politik in ekonomistko Sonjo Dragović smo se pogovarjali, kako prostorsko načrtovanje preobraža javno vrednost v zasebni dobiček. Občine namreč sprejemajo prostorske načrte, ki naj bi prostor urejale v dobro vseh, vendar jih lahko investitorji obidejo in ustvarijo pogoje za spremembo namembnosti zemljišča. Po spremembi so taka zemljišča namenjena izključno kovanju čim večjega dobička. Pozanimali smo se, kakšne sorazmere pri nas. V studiu bomo gostili ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, s katero bomo govorili o izzivih in viziji vodenja osrednje gledališke hiše. Ogledali smo si razstavo Razkošje grofov Szapáry v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Tam so ob 70-letnici delovanja razstavili kose izvirne opreme in okrasja zadnjih tamkajšnjih prebivalcev. Prvič si je mogoče ogledati grajsko opremo na kraju, od koder izvira. Bili pa smo še na nedavnem koncertu Ala Di Meole v Cankarjevem domu, ki velja za enega od največjih kitaristov našega časa. Virtuozno igranje tako na akustično kot električno kitaro mu je prineslo številne nagrade in oboževalce.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Maj 1945 prinese konec vojne in končno se obetata mir ter svetlejša prihodnost. V Darrowbyju je življenje v polnem razmahu. James naporno veterinarsko delo, razpeto med Hestonom in Skeldalom, usklajuje z natrpanim družinskim življenjem in Siegfriedom, ki postaja vse bolj zahteven. Tristan se po letih, ki jih je preživel v vojni, vrne domov. Helen uživa v času, ki ga preživlja z Jimmyjem in Rosie, a v Hestonu jo čakajo velike spremembe. Gospa Hall kot vedno trdo dela in se s svojo mirnostjo in razsodnostjo trudi, da bi obnovila družinsko harmonijo. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (VI.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Ben Vanstone, Neil Jones, Karim Khan, Robin French, Nessah Muthy, Nick Leather Režija: Brian Percival, Stewart Wvaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Thomas Riches, Rachel Shenton, Samuel West, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Wayne Foskett, Imogen Clawson, Tony Pitts, Lucy-Jo Hudson, Conor Deane, Mollie Winnard, Arlie Doyle, Autumn Doyle, Siena Marsden
Maj 1945 prinese konec vojne in končno se obetata mir ter svetlejša prihodnost. V Darrowbyju je življenje v polnem razmahu. James naporno veterinarsko delo, razpeto med Hestonom in Skeldalom, usklajuje z natrpanim družinskim življenjem in Siegfriedom, ki postaja vse bolj zahteven. Tristan se po letih, ki jih je preživel v vojni, vrne domov. Helen uživa v času, ki ga preživlja z Jimmyjem in Rosie, a v Hestonu jo čakajo velike spremembe. Gospa Hall kot vedno trdo dela in se s svojo mirnostjo in razsodnostjo trudi, da bi obnovila družinsko harmonijo. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (VI.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Ben Vanstone, Neil Jones, Karim Khan, Robin French, Nessah Muthy, Nick Leather Režija: Brian Percival, Stewart Wvaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Thomas Riches, Rachel Shenton, Samuel West, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Wayne Foskett, Imogen Clawson, Tony Pitts, Lucy-Jo Hudson, Conor Deane, Mollie Winnard, Arlie Doyle, Autumn Doyle, Siena Marsden
Distopični akcijski triler, postavljen v bližnjo prihodnost ZDA, ki so razpadle zaradi političnih in družbenih napetosti. V ZDA izbruhne državljanska vojna – nekdanja konfederacija se je razdelila na več frakcij. Ena od najmočnejših uporniških skupin je Zahodna zveza, ki vključuje Kalifornijo in Teksas. Bela hiša je pod avtoritarno oblastjo predsednika, ki v izsiljenem tretjem mandatu vodi državo ob podpori vojske in izrednih pooblastil. Zgodba spremlja skupino novinarjev, ki potujejo po razdejani državi in dokumentirajo dogajanje v zadnjih dneh ameriške demokracije. Skupina potuje od New Yorka proti Washingtonu, da bi ujela intervju s predsednikom, še preden uporniške sile zasedejo prestolnico. Na poti dokumentirajo surovost spopadov, propad civilizacije in posledice skrajne polarizacije. Originalni naslov: CIVIL WAR Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: distopični akcijski triler Režija: Alex Garland Scenarij: Alex Garland Igrajo: Kirsten Dunst, Nick Offerman, Wagner Moura, Cailee Spaeny
Distopični akcijski triler, postavljen v bližnjo prihodnost ZDA, ki so razpadle zaradi političnih in družbenih napetosti. V ZDA izbruhne državljanska vojna – nekdanja konfederacija se je razdelila na več frakcij. Ena od najmočnejših uporniških skupin je Zahodna zveza, ki vključuje Kalifornijo in Teksas. Bela hiša je pod avtoritarno oblastjo predsednika, ki v izsiljenem tretjem mandatu vodi državo ob podpori vojske in izrednih pooblastil. Zgodba spremlja skupino novinarjev, ki potujejo po razdejani državi in dokumentirajo dogajanje v zadnjih dneh ameriške demokracije. Skupina potuje od New Yorka proti Washingtonu, da bi ujela intervju s predsednikom, še preden uporniške sile zasedejo prestolnico. Na poti dokumentirajo surovost spopadov, propad civilizacije in posledice skrajne polarizacije. Originalni naslov: CIVIL WAR Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: distopični akcijski triler Režija: Alex Garland Scenarij: Alex Garland Igrajo: Kirsten Dunst, Nick Offerman, Wagner Moura, Cailee Spaeny
Evropa je že desetletja talilni lonec različnih kultur in etničnih skupin. Priseljevanje iz podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in drugih delov pretežno globalnega juga je evropske družbe tako bogatilo kot tudi bremenilo. Kdo sploh so pripadniki druge generacije priseljencev in kako svojo identiteto oblikujejo, razpeti med državami svojih prednikov in evropskimi domovinami. Kakšna je Evropa skozi oči novih Evropejcev?
Evropa je že desetletja talilni lonec različnih kultur in etničnih skupin. Priseljevanje iz podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in drugih delov pretežno globalnega juga je evropske družbe tako bogatilo kot tudi bremenilo. Kdo sploh so pripadniki druge generacije priseljencev in kako svojo identiteto oblikujejo, razpeti med državami svojih prednikov in evropskimi domovinami. Kakšna je Evropa skozi oči novih Evropejcev?
Leipzig, december 1734 Ambiciozni in kontroverzni skladatelj in kantor Johann Sebastian Bach doma, skupaj s svojo družino pripravlja mogočen oratorij, ki naj bi ga izvedli za Božič v mestni katedrali. S tem delom želi Bach preseči samega sebe in očarati občinstvo. Njegovo glasbo bolj cenijo v Dresdnu, kjer domuje dvor, saj se govori, da bo božični koncert obiskal sam dvorni kapelnik Hasse. V domačem Leipzigu mestni svet nasprotuje Bachovim preveč ambicioznim načrtom, saj obstaja bojazen, da bi njegova nečimrnost užalila cerkvene in druge dostojanstvenike. Med njimi je Bachov največji nasprotnik prav mestni svetnik Christian Stieglitz, ki zahteva naj Bach ostaja pri izvedbah kantat in naj ne izziva mestnih oblasti z oratorijem, ker ga konec koncev lahko tudi izženejo … Bach se ne da. Skupaj s svojo številno muzikalno družino pevcev in skladateljev, se lotijo velikanskega dela in na koncu izvedejo oratorij, ki prevzame občinstvo, tako oboževalce kot omahljivce.. BOŽIČNI ČUDEŽ PRI BACHOVIH Režija: Florian Baxmeyer / Scenarij: Christian Schnalke / Igrajo: Devid Striesow, Verena Altenberger, Luise Aschenbrenner, Daniel Christensen, Christina Große, Felix Hellmann, Lotta Herzog, Christoph Luser, Thorsten Merten, Ludwig Simon, Dominic Marcus Singer, Victor Tahal, German von Beug, Dominik Weber …
Leipzig, december 1734 Ambiciozni in kontroverzni skladatelj in kantor Johann Sebastian Bach doma, skupaj s svojo družino pripravlja mogočen oratorij, ki naj bi ga izvedli za Božič v mestni katedrali. S tem delom želi Bach preseči samega sebe in očarati občinstvo. Njegovo glasbo bolj cenijo v Dresdnu, kjer domuje dvor, saj se govori, da bo božični koncert obiskal sam dvorni kapelnik Hasse. V domačem Leipzigu mestni svet nasprotuje Bachovim preveč ambicioznim načrtom, saj obstaja bojazen, da bi njegova nečimrnost užalila cerkvene in druge dostojanstvenike. Med njimi je Bachov največji nasprotnik prav mestni svetnik Christian Stieglitz, ki zahteva naj Bach ostaja pri izvedbah kantat in naj ne izziva mestnih oblasti z oratorijem, ker ga konec koncev lahko tudi izženejo … Bach se ne da. Skupaj s svojo številno muzikalno družino pevcev in skladateljev, se lotijo velikanskega dela in na koncu izvedejo oratorij, ki prevzame občinstvo, tako oboževalce kot omahljivce.. BOŽIČNI ČUDEŽ PRI BACHOVIH Režija: Florian Baxmeyer / Scenarij: Christian Schnalke / Igrajo: Devid Striesow, Verena Altenberger, Luise Aschenbrenner, Daniel Christensen, Christina Große, Felix Hellmann, Lotta Herzog, Christoph Luser, Thorsten Merten, Ludwig Simon, Dominic Marcus Singer, Victor Tahal, German von Beug, Dominik Weber …
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in s tem tudi 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež v celotni strukturi prihodov predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število prihodov turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in s tem tudi 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež v celotni strukturi prihodov predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število prihodov turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
Tokrat bomo skočili v svet športa. Z nami je Meta Hrovat, nekdanja vrhunska smučarka, večkratna dobitnica medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih in redna udeleženka svetovnega pokala, kjer je tudi 4x stala na zmagovalnem odru. Meta je s svojo borbenostjo in predanostjo navdihovala številne, njena pot pa ni bila vedno lahka. Po nenadni odločitvi o koncu kariere se je umaknila iz središča pozornosti, zdaj pa bomo skupaj odkrivali, kako gleda na svojo športno pot, kako je videti življenje po tekmovalnem adrenalinu, kam trenutno usmerja svojo energijo ter kaj jo danes navdihuje in kam jo vodi nova pot. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo skočili v svet športa. Z nami je Meta Hrovat, nekdanja vrhunska smučarka, večkratna dobitnica medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih in redna udeleženka svetovnega pokala, kjer je tudi 4x stala na zmagovalnem odru. Meta je s svojo borbenostjo in predanostjo navdihovala številne, njena pot pa ni bila vedno lahka. Po nenadni odločitvi o koncu kariere se je umaknila iz središča pozornosti, zdaj pa bomo skupaj odkrivali, kako gleda na svojo športno pot, kako je videti življenje po tekmovalnem adrenalinu, kam trenutno usmerja svojo energijo ter kaj jo danes navdihuje in kam jo vodi nova pot. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Njegov pisateljski opus je neizmeren, napisal je več kot petdeset knjig. Nekatera izmed njegovih del so skorajda ponarodela. Za generacije Slovencev je postal celo svojevrsten vplivnež. Partljič je s svojim pisateljskim mojstrstvom, humorjem, razgledanostjo in prijaznostjo do drugače mislečih v marsičem oblikoval pogled Slovencev na njihovo tudi bolečo, travmatično in protislovno preteklost. Voditelj: Edvard Žitnik
Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Njegov pisateljski opus je neizmeren, napisal je več kot petdeset knjig. Nekatera izmed njegovih del so skorajda ponarodela. Za generacije Slovencev je postal celo svojevrsten vplivnež. Partljič je s svojim pisateljskim mojstrstvom, humorjem, razgledanostjo in prijaznostjo do drugače mislečih v marsičem oblikoval pogled Slovencev na njihovo tudi bolečo, travmatično in protislovno preteklost. Voditelj: Edvard Žitnik
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Četrta in hkrati zadnja sezona serije GENIALNA PRIJATELJICA nosi podnaslov O IZGUBLJENI DEKLICI. Serija je posneta po istoimenskih uspešnicah Elene Ferrante in kronološko spremlja prijateljici Lilo in Eleno, ki sta odraščali v Neaplju v začetku petdesetih let 20. stoletja, konča pa se, ko sta glavni junakinji na pragu svojih šestdesetih let. Poleg prikaza socialnih razmer na italijanskem jugu je tokrat poudarek na materinstvu in karieri glavnih junakinj. Obe imata otroke že iz prejšnjih zvez in obe sta ponovno noseči. Predvsem Eleno skrb za otroke obremenjuje, saj ji primanjkuje časa in volje za pisanje. Za Lilo, ki Neaplja v nasprotju z Eleno ni nikoli zapustila, je vzgoja otrok v mestu, v katerem vladata korupcija in mafija, pogosto težavna. Kljub temu bistra in uporna Lila, ki je končala le pet razredov osnovne šole, odpre računalniško podjetje, se postavi po robu kriminalcem in se glasno bori za pravice malega človeka, izobražena Elena pa je po ločitvi nekako ujeta v razmerje z ženskarjem Ninom in ves čas išče potrditev pri ljudeh, ki so ji (bili) blizu. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Malorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Neugodni dnevi za Roka kar trajajo, incident z očali je dobil epilog. Kljub Gregorjevemu nasprotovanju se zato zateče k Luki na kmetijo. Zala na poti iz šole doživi neprijetno presenečenje.
Neugodni dnevi za Roka kar trajajo, incident z očali je dobil epilog. Kljub Gregorjevemu nasprotovanju se zato zateče k Luki na kmetijo. Zala na poti iz šole doživi neprijetno presenečenje.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
V studiu se veselimo nedeljske popoldanske družbe dvakratnega svetovnega prvaka in prejemnika naziva “invalid športnik Slovenije” Darka Džurića ter srčnega dvojca Lare Medved in Blaža Švaba. Na glasbeni oder prihaja dvojec iz Bele Krajine, 2B in Gregor Ravnik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero komedije Janezi 2, na božično fotografiranje s fotografom Tiborjem Golobom pa izzvala Alfija Nipiča. Nov plesni izzivv v rubriki Au, to je moja noga bo za voditelja tokrat tango. Uroš Andič je dolgoletni učitelj in mojster tanga. Gledalce oddaje vabimo k sodelovanju v nagradni igri Zavarovalnice Sava. Če imate drzno ali zanimivo vprašanje za gostjo Vročega stola v naslednji oddaji – ga zapišite pod objavo na Instagram ali Facebook profilu oddaje Nedeljsko popoldne ali na elektronski naslov: nedelja@rtvslo.si. Uredništvo bo izbralo najbolj domiselno vprašanje, voditelja pa ga bosta zastavila gostu oddaje. Vprašanje bo nagrajeno z bonom DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov.
V studiu se veselimo nedeljske popoldanske družbe dvakratnega svetovnega prvaka in prejemnika naziva “invalid športnik Slovenije” Darka Džurića ter srčnega dvojca Lare Medved in Blaža Švaba. Na glasbeni oder prihaja dvojec iz Bele Krajine, 2B in Gregor Ravnik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero komedije Janezi 2, na božično fotografiranje s fotografom Tiborjem Golobom pa izzvala Alfija Nipiča. Nov plesni izzivv v rubriki Au, to je moja noga bo za voditelja tokrat tango. Uroš Andič je dolgoletni učitelj in mojster tanga. Gledalce oddaje vabimo k sodelovanju v nagradni igri Zavarovalnice Sava. Če imate drzno ali zanimivo vprašanje za gostjo Vročega stola v naslednji oddaji – ga zapišite pod objavo na Instagram ali Facebook profilu oddaje Nedeljsko popoldne ali na elektronski naslov: nedelja@rtvslo.si. Uredništvo bo izbralo najbolj domiselno vprašanje, voditelja pa ga bosta zastavila gostu oddaje. Vprašanje bo nagrajeno z bonom DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov.
Maj 1945 prinese konec vojne in končno se obetata mir ter svetlejša prihodnost. V Darrowbyju je življenje v polnem razmahu. James naporno veterinarsko delo, razpeto med Hestonom in Skeldalom, usklajuje z natrpanim družinskim življenjem in Siegfriedom, ki postaja vse bolj zahteven. Tristan se po letih, ki jih je preživel v vojni, vrne domov. Helen uživa v času, ki ga preživlja z Jimmyjem in Rosie, a v Hestonu jo čakajo velike spremembe. Gospa Hall kot vedno trdo dela in se s svojo mirnostjo in razsodnostjo trudi, da bi obnovila družinsko harmonijo. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (VI.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Ben Vanstone, Neil Jones, Karim Khan, Robin French, Nessah Muthy, Nick Leather Režija: Brian Percival, Stewart Wvaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Thomas Riches, Rachel Shenton, Samuel West, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Wayne Foskett, Imogen Clawson, Tony Pitts, Lucy-Jo Hudson, Conor Deane, Mollie Winnard, Arlie Doyle, Autumn Doyle, Siena Marsden
Maj 1945 prinese konec vojne in končno se obetata mir ter svetlejša prihodnost. V Darrowbyju je življenje v polnem razmahu. James naporno veterinarsko delo, razpeto med Hestonom in Skeldalom, usklajuje z natrpanim družinskim življenjem in Siegfriedom, ki postaja vse bolj zahteven. Tristan se po letih, ki jih je preživel v vojni, vrne domov. Helen uživa v času, ki ga preživlja z Jimmyjem in Rosie, a v Hestonu jo čakajo velike spremembe. Gospa Hall kot vedno trdo dela in se s svojo mirnostjo in razsodnostjo trudi, da bi obnovila družinsko harmonijo. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (VI.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Ben Vanstone, Neil Jones, Karim Khan, Robin French, Nessah Muthy, Nick Leather Režija: Brian Percival, Stewart Wvaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Thomas Riches, Rachel Shenton, Samuel West, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Wayne Foskett, Imogen Clawson, Tony Pitts, Lucy-Jo Hudson, Conor Deane, Mollie Winnard, Arlie Doyle, Autumn Doyle, Siena Marsden
Produkcijska hiša Zentropa in uveljavljeni danski režiser Thomas Vinterberg, ki je v sedemdelni seriji sodeloval tudi kot scenarist, so združili moči ter se lotili okoljske problematike in uničujočih posledic, ki pretijo človeštvu. Serijo so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu avgusta 2024. Danska v bližnji prihodnosti. Vodna gladina se nevarno dviga in vse prebivalce je treba izseliti. Ljudje se razkropijo na vse strani. Slovo od sorodnikov, znancev in doma je čustveno. Tisti, ki si to lahko privoščijo, odpotujejo v države, ki so precej podobne domovini. Drugi so odvisni od selitev, ki jih financira in organizira država, običajno v manj zanimive kraje. V takih razmerah spoznamo družino srednješolke Laure, ki spada med bolj privilegirane, in Eliasa, Laurine prve ljubezni, ki nima take sreče, zato se njune poti razidejo. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Produkcijska hiša Zentropa in uveljavljeni danski režiser Thomas Vinterberg, ki je v sedemdelni seriji sodeloval tudi kot scenarist, so združili moči ter se lotili okoljske problematike in uničujočih posledic, ki pretijo človeštvu. Serijo so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu avgusta 2024. Danska v bližnji prihodnosti. Vodna gladina se nevarno dviga in vse prebivalce je treba izseliti. Ljudje se razkropijo na vse strani. Slovo od sorodnikov, znancev in doma je čustveno. Tisti, ki si to lahko privoščijo, odpotujejo v države, ki so precej podobne domovini. Drugi so odvisni od selitev, ki jih financira in organizira država, običajno v manj zanimive kraje. V takih razmerah spoznamo družino srednješolke Laure, ki spada med bolj privilegirane, in Eliasa, Laurine prve ljubezni, ki nima take sreče, zato se njune poti razidejo. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Nogavice bomo na kamin obešali drug teden, zato lahko danes mirno počakate na kavču in si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo bojkotira Evrovizijo, kaj muči policijo in koga skrbi, da ga ne dobijo? Na terenu smo preverjali, kako detektivi po novem preiskujejo bolniške staleže, Super hit tedna pa se seli v šotor za Apre-Ski. Na sodišču bomo tokrat spremljali bitko med naravno jelko in umetno smreko, v telenoveli Palomar pa Melania Trump prebere mirovni sporazum med Putinom in Zelenskim. Naš gost bo pevec Luka Sešek, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi in poskrbel, da to ne bo njegova "Največja napaka".
Nogavice bomo na kamin obešali drug teden, zato lahko danes mirno počakate na kavču in si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo bojkotira Evrovizijo, kaj muči policijo in koga skrbi, da ga ne dobijo? Na terenu smo preverjali, kako detektivi po novem preiskujejo bolniške staleže, Super hit tedna pa se seli v šotor za Apre-Ski. Na sodišču bomo tokrat spremljali bitko med naravno jelko in umetno smreko, v telenoveli Palomar pa Melania Trump prebere mirovni sporazum med Putinom in Zelenskim. Naš gost bo pevec Luka Sešek, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi in poskrbel, da to ne bo njegova "Največja napaka".
V tokratni oddaji se bo preizkusila Valentina Vrhovec Grgurič iz Ljubljane. Po izobrazbi je prostorska načrtovalka, v službi vodi zahtevne projekte sanacije plazov po Sloveniji. Rada raziskuje, veliko potuje in je že od mladih let povezana z vodo, trenirala je plavanje in se kasneje navdušila nad potapljanjem na dah. Rada potuje, ustvarja z glino in veliko časa preživi v naravi. Nedavno se je poročila, z možem trenutno načrtujeta obnovo stare družinske hiše, zato bi bila glavna nagrada pomembna pomoč pri tem projektu. Pri igri ji bo pomagal mož Luka Grgurič, vprašanje za dodatnega jokerja pa ji bo postavil pevec Omar Naber.
V tokratni oddaji se bo preizkusila Valentina Vrhovec Grgurič iz Ljubljane. Po izobrazbi je prostorska načrtovalka, v službi vodi zahtevne projekte sanacije plazov po Sloveniji. Rada raziskuje, veliko potuje in je že od mladih let povezana z vodo, trenirala je plavanje in se kasneje navdušila nad potapljanjem na dah. Rada potuje, ustvarja z glino in veliko časa preživi v naravi. Nedavno se je poročila, z možem trenutno načrtujeta obnovo stare družinske hiše, zato bi bila glavna nagrada pomembna pomoč pri tem projektu. Pri igri ji bo pomagal mož Luka Grgurič, vprašanje za dodatnega jokerja pa ji bo postavil pevec Omar Naber.
Rok prizna Maji, da je on glavni krivec za Izabelino sramoto, zato gre družina Križaj k Voukovim, da se ji opraviči. Nič hudega sluteči Voukovi jih pričakajo v slavnostnem vzdušju, a kmalu po pričetku pogovora doživijo hladen tuš.
Rok prizna Maji, da je on glavni krivec za Izabelino sramoto, zato gre družina Križaj k Voukovim, da se ji opraviči. Nič hudega sluteči Voukovi jih pričakajo v slavnostnem vzdušju, a kmalu po pričetku pogovora doživijo hladen tuš.
Hočko Pohorje navdušuje z gozdovi, svežim zrakom in čudovitimi razgledi. Na 1000 metrih nadmorske višine smo pri kitaristu in pevcu Timu Koresu ter harfistki Juliji Veleski Kores pokukali v prenovljeno vikend hiško, ki je pod teraso dobila tudi prostorno garažo in wellness. V prestolnici je v enem od blokov iz 60. let minulega stoletja zaživelo sveže in fleksibilno stanovanje, pisano na kožo lastnicama, ki velik del časa preživljata med Berlinom in Ljubljano. Svoje slovensko zatočišče sta želeli prenoviti in opremiti kar se da preudarno, ne da bi pri tem zapravili celo premoženje. Predstavimo staromeščansko stanovanje, kjer se je mladostna energija srečala z dušo stare stavbe. S pomočjo oblikovalcev notranje opreme je nastal dom, ki diha v umirjeni eleganci in navdušuje z obilico omar.
Hočko Pohorje navdušuje z gozdovi, svežim zrakom in čudovitimi razgledi. Na 1000 metrih nadmorske višine smo pri kitaristu in pevcu Timu Koresu ter harfistki Juliji Veleski Kores pokukali v prenovljeno vikend hiško, ki je pod teraso dobila tudi prostorno garažo in wellness. V prestolnici je v enem od blokov iz 60. let minulega stoletja zaživelo sveže in fleksibilno stanovanje, pisano na kožo lastnicama, ki velik del časa preživljata med Berlinom in Ljubljano. Svoje slovensko zatočišče sta želeli prenoviti in opremiti kar se da preudarno, ne da bi pri tem zapravili celo premoženje. Predstavimo staromeščansko stanovanje, kjer se je mladostna energija srečala z dušo stare stavbe. S pomočjo oblikovalcev notranje opreme je nastal dom, ki diha v umirjeni eleganci in navdušuje z obilico omar.
Hrana povezuje ljudi, družine, generacije in kulture. Je univerzalen jezik: tudi če ne poznamo vseh besed, razumemo njegovo govorico. O običajih in obredih, ki spremljajo pripravo in uživanje hrane, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Dragico Čeč z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Ukvarja se s proučevanjem vsakdanjega življenja v preteklosti, s kulturno zgodovino in družbenimi praksami, med katere spada tudi prehranska kultura. S kuharskim mojstrom z mednarodnimi izkušnjami Jožefom Oselijem, ki je v dolgi in bogati karieri kuhal za številne kraljeve glave in bil osebni butler maršala Tita, se bomo odpravili na kulinarično potovanje okoli sveta. Spoznali bomo tudi razvoj čokolade, priljubljenega živila, ki je k nam pripotovalo čez ocean. Da hrana res povezuje ljudi in različne kulture, pa nam bodo pokazali tudi v Novem mestu, kjer bodo ta mesec že drugič letos pripravili prireditev Okusi svetov. Ker se tudi kuharske knjige selijo na splet, bomo v rubriki Ah, ta splet! pobrskali za recepti, objavljenimi na portalu Babica kuha.
Hrana povezuje ljudi, družine, generacije in kulture. Je univerzalen jezik: tudi če ne poznamo vseh besed, razumemo njegovo govorico. O običajih in obredih, ki spremljajo pripravo in uživanje hrane, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Dragico Čeč z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Ukvarja se s proučevanjem vsakdanjega življenja v preteklosti, s kulturno zgodovino in družbenimi praksami, med katere spada tudi prehranska kultura. S kuharskim mojstrom z mednarodnimi izkušnjami Jožefom Oselijem, ki je v dolgi in bogati karieri kuhal za številne kraljeve glave in bil osebni butler maršala Tita, se bomo odpravili na kulinarično potovanje okoli sveta. Spoznali bomo tudi razvoj čokolade, priljubljenega živila, ki je k nam pripotovalo čez ocean. Da hrana res povezuje ljudi in različne kulture, pa nam bodo pokazali tudi v Novem mestu, kjer bodo ta mesec že drugič letos pripravili prireditev Okusi svetov. Ker se tudi kuharske knjige selijo na splet, bomo v rubriki Ah, ta splet! pobrskali za recepti, objavljenimi na portalu Babica kuha.
V tokratni Osvežilni fronti bodo ustvarjalci napenjali mišice. Med drugim se bodo pogovarjali o tem, ali res več kot polovica fantov in tretjina deklet redno uporablja proteinska prehrambna nadomestila. Retrolaverja bosta preverila, kaj to pomeni. Novak si želi imeti bolj nabildano postavo, vplivnici pa bosta izkoristili trening za svojo promocijo.
V tokratni Osvežilni fronti bodo ustvarjalci napenjali mišice. Med drugim se bodo pogovarjali o tem, ali res več kot polovica fantov in tretjina deklet redno uporablja proteinska prehrambna nadomestila. Retrolaverja bosta preverila, kaj to pomeni. Novak si želi imeti bolj nabildano postavo, vplivnici pa bosta izkoristili trening za svojo promocijo.
V tokratnih Malih sivih celicah za napetost vse do konca poskrbijo Lara, Lindi in Brin iz OŠ Kungota (rumeni) ter Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični). Najdejo mačka v žaklju, prepoznajo PEGI 16+ in lom svetlobe ter se sprehodijo skozi zgodovino človeštva. Malo jim ponagajajo papirnata letala, v labirintu pa se zavijejo v odejo. Komu Johan Sebastian Bach polepša dan in kdo hitreje gradi piramide iz lončkov, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (Tim, Domen, Jan) ali OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki (Mark, Jošt, Žiga), pa v 5. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V tokratnih Malih sivih celicah za napetost vse do konca poskrbijo Lara, Lindi in Brin iz OŠ Kungota (rumeni) ter Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični). Najdejo mačka v žaklju, prepoznajo PEGI 16+ in lom svetlobe ter se sprehodijo skozi zgodovino človeštva. Malo jim ponagajajo papirnata letala, v labirintu pa se zavijejo v odejo. Komu Johan Sebastian Bach polepša dan in kdo hitreje gradi piramide iz lončkov, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (Tim, Domen, Jan) ali OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki (Mark, Jošt, Žiga), pa v 5. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Gaja in Klemen bosta v zadnjem Krompirju s svojimi gosti pripravila oddajo polno glasbe, plesa in veselja, kot se za Krompir spodobi. V Krompirjev studio bosta povabila vrhunske glasbenike BIG BANDA RTV Slovenija, mlade glasbenike Glasbene šole Franca Šturma, plesalce swinga iz plesne šole BOTTOMS UP in plesalce Oddelka za sodobni ples KGBL ter mlade iz OŠ Alojzija Šuštarja, ki se bodo preizkusili v ritmičnem gibalnem izzivu ekipe SLO FIT. Ozrla pa se bosta tudi tedne nazaj in se spomnila zanimivih zgodb mladih, ujetih v rubriki Rajon.
Gaja in Klemen bosta v zadnjem Krompirju s svojimi gosti pripravila oddajo polno glasbe, plesa in veselja, kot se za Krompir spodobi. V Krompirjev studio bosta povabila vrhunske glasbenike BIG BANDA RTV Slovenija, mlade glasbenike Glasbene šole Franca Šturma, plesalce swinga iz plesne šole BOTTOMS UP in plesalce Oddelka za sodobni ples KGBL ter mlade iz OŠ Alojzija Šuštarja, ki se bodo preizkusili v ritmičnem gibalnem izzivu ekipe SLO FIT. Ozrla pa se bosta tudi tedne nazaj in se spomnila zanimivih zgodb mladih, ujetih v rubriki Rajon.
Pred vrati firbcološkega stanovanja se je danes znašel gospod Lazar, ki pravi, da so v tem stanovanju podgane. Hm, čudno, Firbcologi sicer niso videli nobene, ampak varnost ni nikoli odveč. Najbolje, da kar pogledamo. Medtem se na terenu vse vrti okrog glasbe – Jaka in Erik vrtita glasbo z DJ-em, Mark Maksimiljan in Maša spoznata poezijo Ferija Lainščka, Martin in Aljaž pa sta našla Karlo, bivšo Firbcologinjo, ki je že prava mlada saksofonistka. Gospod Lazar pa v stanovanju uporablja vedno bolj nenavadno »orodje« za iskanje nezaželenih živali.
Pred vrati firbcološkega stanovanja se je danes znašel gospod Lazar, ki pravi, da so v tem stanovanju podgane. Hm, čudno, Firbcologi sicer niso videli nobene, ampak varnost ni nikoli odveč. Najbolje, da kar pogledamo. Medtem se na terenu vse vrti okrog glasbe – Jaka in Erik vrtita glasbo z DJ-em, Mark Maksimiljan in Maša spoznata poezijo Ferija Lainščka, Martin in Aljaž pa sta našla Karlo, bivšo Firbcologinjo, ki je že prava mlada saksofonistka. Gospod Lazar pa v stanovanju uporablja vedno bolj nenavadno »orodje« za iskanje nezaželenih živali.
V času prazničnih lučk se bo v kvizu Joker preizkusil Matej Merhar iz Iške, vasice blizu Iga. Z ženo Dunjo in dvema sinovoma živijo v hiši ob reki, kjer se poleti otroci lahko igrajo kar v vodi. Pravi, da je to njihov mali raj tik ob mestu. Po letih dela v marketingu je našel svoje poslanstvo v slušni akustiki, kjer lahko ljudem neposredno pomaga pri bolj kvalitetnem življenju in to ga resnično izpolnjuje. V prostem času ga sproščajo hribi, pohodništvo in šport, še posebej rokomet, ki ga je treniral vrsto let. Na pomoč mu bo priskočil sodelavec Matevž Bitenc, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila pevka Tanja Žagar.
V času prazničnih lučk se bo v kvizu Joker preizkusil Matej Merhar iz Iške, vasice blizu Iga. Z ženo Dunjo in dvema sinovoma živijo v hiši ob reki, kjer se poleti otroci lahko igrajo kar v vodi. Pravi, da je to njihov mali raj tik ob mestu. Po letih dela v marketingu je našel svoje poslanstvo v slušni akustiki, kjer lahko ljudem neposredno pomaga pri bolj kvalitetnem življenju in to ga resnično izpolnjuje. V prostem času ga sproščajo hribi, pohodništvo in šport, še posebej rokomet, ki ga je treniral vrsto let. Na pomoč mu bo priskočil sodelavec Matevž Bitenc, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila pevka Tanja Žagar.
V drugi polfinalni oddaji Japajade šov se bosta za naslov Naj kmetica leta oddaje pomerili tekmovalki, ki smo ju že spoznali v prejšnjih oddajah. Prva je Jasna Kalan, diplomirana farmacevtka in gasilka, ki prevzema družinsko Eko zeliščno kmetijo Kalan. Druga tekmovalka, pa je Katarina Katka Jakopič iz Podpeči, vzgojiteljica in ljubiteljica konj, ki stoji za sodobno organizirano kmetijo Jakopič. Samo ena od njiju si bo priborila mesto v finalu. Za glasbo pa bodo tokrat poskrbeli ansambel Svizci, Bepop ladies, Fantje z vseh vetrov, godba Dobrepolje ter Čuki skupaj s harmonikarskim orkestrom Goličnik.
V drugi polfinalni oddaji Japajade šov se bosta za naslov Naj kmetica leta oddaje pomerili tekmovalki, ki smo ju že spoznali v prejšnjih oddajah. Prva je Jasna Kalan, diplomirana farmacevtka in gasilka, ki prevzema družinsko Eko zeliščno kmetijo Kalan. Druga tekmovalka, pa je Katarina Katka Jakopič iz Podpeči, vzgojiteljica in ljubiteljica konj, ki stoji za sodobno organizirano kmetijo Jakopič. Samo ena od njiju si bo priborila mesto v finalu. Za glasbo pa bodo tokrat poskrbeli ansambel Svizci, Bepop ladies, Fantje z vseh vetrov, godba Dobrepolje ter Čuki skupaj s harmonikarskim orkestrom Goličnik.
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Nov primer zoper ljubljanskega župana in druge vpletene. So ti v zameno za denar, počitnice v razkošnih apartmajih in donacije, kot ugotavlja tožilstvo, pomagali urejati gradbena in uporabna dovoljenja za prestižne stanovanjske objekte? Se Damjan Janković po osebnem stečaju in z dolgovi do države seli v najdražje stanovanje v Schellenburgu?
Nov primer zoper ljubljanskega župana in druge vpletene. So ti v zameno za denar, počitnice v razkošnih apartmajih in donacije, kot ugotavlja tožilstvo, pomagali urejati gradbena in uporabna dovoljenja za prestižne stanovanjske objekte? Se Damjan Janković po osebnem stečaju in z dolgovi do države seli v najdražje stanovanje v Schellenburgu?
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Komična drama. Župan majhne gorske vasice ob vznožju Mont-Blanca Paul Barral se bori za ohranitev življenja v vasi. Naselju preti izumrtje, kakor veliko gorskim vasem v današnjem času. Paul se bori tudi za ohranitev šole pred napovedanim zaprtjem in selitvijo otrok drugam. Z županom tudi ostali vaščani računajo na prihodek z oddajanjem prelepih hotelskih apartmajev s čudovitimi razgledi gora turistom. Toda načrt pade v vodo in namesto turistov se prva prikaže Joe-Lynn, pevka z dvema otrokoma, ki se komaj prebija skozi življenje, saj beži pred nasilnim ex partnerjem in bi prav rada poiskala zatočišče v gorskem hotelu. Njen prihod vnese nemir v sicer mirno vasico in navda župana z odločnostjo in smelostjo, da poišče drugačno rešitev brez primere za vrnitev življenja na zapuščeno ozemlje ... TAKE ME HOME / MONSIEUR LE MAIRE / FRA / 2023 Režija: Karine Blanc, Michel Tavares / Scenarij: Karine Blanc, Michel Tavares / Igrajo: Clovis Cornillac, Eye Haïdara, Mehdi Senoussi …
Komična drama. Župan majhne gorske vasice ob vznožju Mont-Blanca Paul Barral se bori za ohranitev življenja v vasi. Naselju preti izumrtje, kakor veliko gorskim vasem v današnjem času. Paul se bori tudi za ohranitev šole pred napovedanim zaprtjem in selitvijo otrok drugam. Z županom tudi ostali vaščani računajo na prihodek z oddajanjem prelepih hotelskih apartmajev s čudovitimi razgledi gora turistom. Toda načrt pade v vodo in namesto turistov se prva prikaže Joe-Lynn, pevka z dvema otrokoma, ki se komaj prebija skozi življenje, saj beži pred nasilnim ex partnerjem in bi prav rada poiskala zatočišče v gorskem hotelu. Njen prihod vnese nemir v sicer mirno vasico in navda župana z odločnostjo in smelostjo, da poišče drugačno rešitev brez primere za vrnitev življenja na zapuščeno ozemlje ... TAKE ME HOME / MONSIEUR LE MAIRE / FRA / 2023 Režija: Karine Blanc, Michel Tavares / Scenarij: Karine Blanc, Michel Tavares / Igrajo: Clovis Cornillac, Eye Haïdara, Mehdi Senoussi …
Razsejani rak dojk je danes mogoče uspešno obvladovati z novimi načini zdravljenja. Kako lahko zdravniki z zdravljenjem izboljšajo prognozo in lahko bolniki več let kakovostno živijo?
Razsejani rak dojk je danes mogoče uspešno obvladovati z novimi načini zdravljenja. Kako lahko zdravniki z zdravljenjem izboljšajo prognozo in lahko bolniki več let kakovostno živijo?
Sullyja skrbi za Lolo, ki se ne oglaša na telefon. Po Frankovem nasvetu tudi Maggie prizna, da je bil on povzročitelj nesreče s pobegom. Maggie je razumevajoča in mu obljubi, da bo obiskala Lolo. Ednine zamere do Franka se kopičijo in naposled eksplodirajo. Cal pove Maggie, da je Sedona upoštevala njen nasvet in obiskala specialista, na izvide pa še čaka. Zaupa ji tudi, da se je odločil postati prostovoljni reševalec, dokler si ne bo našel redne službe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Sullyja skrbi za Lolo, ki se ne oglaša na telefon. Po Frankovem nasvetu tudi Maggie prizna, da je bil on povzročitelj nesreče s pobegom. Maggie je razumevajoča in mu obljubi, da bo obiskala Lolo. Ednine zamere do Franka se kopičijo in naposled eksplodirajo. Cal pove Maggie, da je Sedona upoštevala njen nasvet in obiskala specialista, na izvide pa še čaka. Zaupa ji tudi, da se je odločil postati prostovoljni reševalec, dokler si ne bo našel redne službe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
V tokratni oddaji NaGlas bomo prisluhnili uspešnim priseljenskim pisateljicam in avtoricam knjižnih uspešnic ter izvedeli več o razmerah, v katerih ustvarjajo, pa tudi o predsodkih, s katerimi se še vedno srečujejo. V studio smo povabili izjemno slovensko-makedonsko pisateljico in pesnico, ki je prejela nagrado za roman EMŠO, Lidijo Dimkovsko. 25. novembra, ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine, smo si v Kinoteki v Ljubljani ogledali dva izvrstna filma: Človek, ki ni mogel molčati, in Dnevniki mojega očeta. Obiskali smo tudi puljsko ilustratorko, ki je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni in tu razprla svoja ustvarjalna krila.
V tokratni oddaji NaGlas bomo prisluhnili uspešnim priseljenskim pisateljicam in avtoricam knjižnih uspešnic ter izvedeli več o razmerah, v katerih ustvarjajo, pa tudi o predsodkih, s katerimi se še vedno srečujejo. V studio smo povabili izjemno slovensko-makedonsko pisateljico in pesnico, ki je prejela nagrado za roman EMŠO, Lidijo Dimkovsko. 25. novembra, ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine, smo si v Kinoteki v Ljubljani ogledali dva izvrstna filma: Človek, ki ni mogel molčati, in Dnevniki mojega očeta. Obiskali smo tudi puljsko ilustratorko, ki je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni in tu razprla svoja ustvarjalna krila.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Mineva 30 let od sklenitve in slavnostnega podpisa Daytonskega sporazuma. Dogovora, ki je Bosni in Hercegovini prinesel mir, a tudi začrtal njeno zapleteno in precej nefunkcionalno politično ureditev. Je ureditev iz Daytona 30 let pozneje še vedno primeren okvir za državo Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ki si vsi želijo popravkov sporazuma, a se tudi o minimalnem kompromisu ne morejo zediniti?
Mineva 30 let od sklenitve in slavnostnega podpisa Daytonskega sporazuma. Dogovora, ki je Bosni in Hercegovini prinesel mir, a tudi začrtal njeno zapleteno in precej nefunkcionalno politično ureditev. Je ureditev iz Daytona 30 let pozneje še vedno primeren okvir za državo Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ki si vsi želijo popravkov sporazuma, a se tudi o minimalnem kompromisu ne morejo zediniti?