Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.
Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Romantična fantazijska drama mehiškega mojstra Guillerma del Tora o ljubezni med nemo čistilko in podvodnim bitjem, ki ga ameriška vlada zadržuje v tajnem laboratoriju, je leta 2017 prejela beneškega zlatega leva in leta 2018 štiri oskarje, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Baltimore leta 1962. Elisa je nemo, vase zaprto dekle, ki dela kot čistilka v skritem, močno varovanem vladnem laboratoriju. Njeno življenje se za vedno spremeni, ko v poslopju odkrije strogo zaupno skrivnost: luskasto bitje iz Južne Amerike, ki ga je oblast zaprla v akvarij daleč od oči javnosti. Elisa z bitjem postopoma vzpostavi tih, a globok odnos – najprej prek glasbe in hrane, nato pa se med njima razvije ljubezen. Ko Elisa izve, da ga želi ameriška vojska ubiti zaradi poskusov, se odloči organizirati tvegan pobeg, pri čemer ji pomagajo prijatelji in sodelavci. Originalni naslov: THE SHAPE OF WATER Leto produkcije: 2017 Država: ZDA, Mehika Žanr: fantastična drama Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Vanessa Taylor in Guillermo del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Octavia Spencer, Michael Shannon, Richard Jenkins
Romantična fantazijska drama mehiškega mojstra Guillerma del Tora o ljubezni med nemo čistilko in podvodnim bitjem, ki ga ameriška vlada zadržuje v tajnem laboratoriju, je leta 2017 prejela beneškega zlatega leva in leta 2018 štiri oskarje, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Baltimore leta 1962. Elisa je nemo, vase zaprto dekle, ki dela kot čistilka v skritem, močno varovanem vladnem laboratoriju. Njeno življenje se za vedno spremeni, ko v poslopju odkrije strogo zaupno skrivnost: luskasto bitje iz Južne Amerike, ki ga je oblast zaprla v akvarij daleč od oči javnosti. Elisa z bitjem postopoma vzpostavi tih, a globok odnos – najprej prek glasbe in hrane, nato pa se med njima razvije ljubezen. Ko Elisa izve, da ga želi ameriška vojska ubiti zaradi poskusov, se odloči organizirati tvegan pobeg, pri čemer ji pomagajo prijatelji in sodelavci. Originalni naslov: THE SHAPE OF WATER Leto produkcije: 2017 Država: ZDA, Mehika Žanr: fantastična drama Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Vanessa Taylor in Guillermo del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Octavia Spencer, Michael Shannon, Richard Jenkins
Cikel filmov italijanskih režiserjev.
Cikel filmov italijanskih režiserjev.
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Na spored TV Slovenija se vrača serija Takšno je življenje in tokrat se voditeljema v studiu pridružita igralca Nina Rakovec in Jernej Gašperin. Letošnje leto je leto Srečka Kosovela, pri katerem sta navdih iskala tudi vodja benda Koala Voice in kitaristka Manca Trampuš ter vsestranski igralec, TV voditelj, mojster spomina in digitalni ustvarjalec Nik Škrlec. Na našem glasbenem odru delimo čustva in ritme s skupino Šank Rock ter skupino Bohem, ki je moči združila s pevko Záli. V vročem stolu se bo potila naša uspešna para plesalka Nastija Fijolič. Tjaša Platovšek je obiskala izjemen poslovilni koncert dame Slovenske popoevke, ge. Elde Viler, ter se kljub mrazu in vetru podala na trening teka z Gadom Anžetom Zavrlom.
Na spored TV Slovenija se vrača serija Takšno je življenje in tokrat se voditeljema v studiu pridružita igralca Nina Rakovec in Jernej Gašperin. Letošnje leto je leto Srečka Kosovela, pri katerem sta navdih iskala tudi vodja benda Koala Voice in kitaristka Manca Trampuš ter vsestranski igralec, TV voditelj, mojster spomina in digitalni ustvarjalec Nik Škrlec. Na našem glasbenem odru delimo čustva in ritme s skupino Šank Rock ter skupino Bohem, ki je moči združila s pevko Záli. V vročem stolu se bo potila naša uspešna para plesalka Nastija Fijolič. Tjaša Platovšek je obiskala izjemen poslovilni koncert dame Slovenske popoevke, ge. Elde Viler, ter se kljub mrazu in vetru podala na trening teka z Gadom Anžetom Zavrlom.
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
V 15. oddaji se posvetimo maternemu jeziku, na vlak za četrtfinale pa se vkrcajo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Živa, Nika in Jakob iz OŠ Apače (vijolični). Pot jih vodi po človeškem telesu, skozi zgodovino in do mestnih občin. Pri rumenih je večja sila vztrajnosti, vijolični bolje delujejo v literarnem krožku. Kdo se bolje znajde v labirintu in komu Hitri lončki prinesejo uvrstitev naprej, Ani, Taji in Filipu iz OŠ Muta, ali Taji, Aneju in Patriku iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 15. oddaji se posvetimo maternemu jeziku, na vlak za četrtfinale pa se vkrcajo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Živa, Nika in Jakob iz OŠ Apače (vijolični). Pot jih vodi po človeškem telesu, skozi zgodovino in do mestnih občin. Pri rumenih je večja sila vztrajnosti, vijolični bolje delujejo v literarnem krožku. Kdo se bolje znajde v labirintu in komu Hitri lončki prinesejo uvrstitev naprej, Ani, Taji in Filipu iz OŠ Muta, ali Taji, Aneju in Patriku iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
V prvi oddaji 15. sezone bo v kvizu Joker nastopil Aleš Svete iz Medvod. Dela v farmacevtskem podjetju, kjer sodeluje pri nadzoru proizvodnje zdravil, ki potujejo po vsem svetu. Rad kolesari, igra družabne igre, obožuje košarko s skupino prijateljev. Največ prostega časa nameni družini, s katero so se pred kratkim iz stanovanja preselili v hišo, nad katero so vsi navdušeni. Pri kvizu mu bo pomagal kvizovski prijatelj in odvetnik Edvard Bavcon, vprašanja za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila igralka iz serije Takšno je življenje Ana Hribar.
V prvi oddaji 15. sezone bo v kvizu Joker nastopil Aleš Svete iz Medvod. Dela v farmacevtskem podjetju, kjer sodeluje pri nadzoru proizvodnje zdravil, ki potujejo po vsem svetu. Rad kolesari, igra družabne igre, obožuje košarko s skupino prijateljev. Največ prostega časa nameni družini, s katero so se pred kratkim iz stanovanja preselili v hišo, nad katero so vsi navdušeni. Pri kvizu mu bo pomagal kvizovski prijatelj in odvetnik Edvard Bavcon, vprašanja za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila igralka iz serije Takšno je življenje Ana Hribar.
Nekdanja skupna država Jugoslavija ne vzbuja palete različnih čustev le vsem tistim, ki so v njej živeli, temveč tudi nekaterim njihovim potomcem. Pojav jugonostalgije ni tu nič novega, sproža pa tako negativne kot pozitivne odzive. Kljub temu v Sloveniji kar nekaj radijskih postaj predvaja glasbo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Slovak Peter Korchnak pa ima do nekdanje Jugoslavije prav poseben, ljubeč odnos. Kakšen pomen ima jugonostalgija pri nas, smo ugotavljali z zgodovinarjem dr. Davidom Petelinom. Izvedeli boste tudi, kaj vsebuje nova makedonsko-slovenska dvojezična knjiga, ki bogati slovenski kulturni prostor in spodbuja medkulturni dialog.
Nekdanja skupna država Jugoslavija ne vzbuja palete različnih čustev le vsem tistim, ki so v njej živeli, temveč tudi nekaterim njihovim potomcem. Pojav jugonostalgije ni tu nič novega, sproža pa tako negativne kot pozitivne odzive. Kljub temu v Sloveniji kar nekaj radijskih postaj predvaja glasbo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Slovak Peter Korchnak pa ima do nekdanje Jugoslavije prav poseben, ljubeč odnos. Kakšen pomen ima jugonostalgija pri nas, smo ugotavljali z zgodovinarjem dr. Davidom Petelinom. Izvedeli boste tudi, kaj vsebuje nova makedonsko-slovenska dvojezična knjiga, ki bogati slovenski kulturni prostor in spodbuja medkulturni dialog.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Nenavadna in na trenutke res huronsko smešna satira o fantu in njegovem izmišljenem prijatelju Hitlerju predstavlja vrhunec kariere novozelandskega komedijanta in režiserja Taike Waititija. Oskar za najboljši prirejeni scenarij je leta 2020 končal prav v njegovih rokah. Nemčija proti koncu druge svetovne vojne. Jojo je prijazen desetletni fant, ki se vključi v hitlerjanski mladinski tabor. A pri njegovi trdni nameri, da postane vzoren nacist, ga ovirajo naslednja dejstva: njegova sestra je mrtva, oče je na bojišču, sam pa preprosto nima želodca za kruta dejanja. Fantov edini sogovornik in zaupnik je njegov namišljeni prijatelj Adolf, prijazna, energična in nadvse zgovorna različica firerja. Ko Joja zaradi incidenta z bombo izključijo iz tabora in je prisiljen več časa preživeti doma, zgrožen ugotovi, da njegova mama skriva judovsko najstnico Elso. Ob zavedanju, da bi to razkritje ogrozilo mamino življenje, se z Elso spoprijatelji, pri tem pa spozna, da morda ni razloga za naučeno sovraštvo do ljudi. Originalni naslov: JOJO RABIT Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: satira Režija: Taika Waititi Scenarij: Taika Waititi po knjigi Christine Leunens Igrajo: Roman Griffin Davis, Thomasin Harcourt McKenzie, Scarlett Johansson, Taika Waititi, Sam Rockwell, Rebel Wilson
Nenavadna in na trenutke res huronsko smešna satira o fantu in njegovem izmišljenem prijatelju Hitlerju predstavlja vrhunec kariere novozelandskega komedijanta in režiserja Taike Waititija. Oskar za najboljši prirejeni scenarij je leta 2020 končal prav v njegovih rokah. Nemčija proti koncu druge svetovne vojne. Jojo je prijazen desetletni fant, ki se vključi v hitlerjanski mladinski tabor. A pri njegovi trdni nameri, da postane vzoren nacist, ga ovirajo naslednja dejstva: njegova sestra je mrtva, oče je na bojišču, sam pa preprosto nima želodca za kruta dejanja. Fantov edini sogovornik in zaupnik je njegov namišljeni prijatelj Adolf, prijazna, energična in nadvse zgovorna različica firerja. Ko Joja zaradi incidenta z bombo izključijo iz tabora in je prisiljen več časa preživeti doma, zgrožen ugotovi, da njegova mama skriva judovsko najstnico Elso. Ob zavedanju, da bi to razkritje ogrozilo mamino življenje, se z Elso spoprijatelji, pri tem pa spozna, da morda ni razloga za naučeno sovraštvo do ljudi. Originalni naslov: JOJO RABIT Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: satira Režija: Taika Waititi Scenarij: Taika Waititi po knjigi Christine Leunens Igrajo: Roman Griffin Davis, Thomasin Harcourt McKenzie, Scarlett Johansson, Taika Waititi, Sam Rockwell, Rebel Wilson
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Prostorska zasnova zaporov je vselej posebna, saj mora biti podrejena varnosti in nadzoru. Prostorsko stisko v slovenskih zaporih, ki so že več let čezmerno zapolnjeni, naj bi kmalu odpravil novi zapor v Dobrunjah. Stavbo biroja Počivašek Petranovič, ki je že dobila uporabno dovoljenje, smo pred vselitvijo zapornikov obiskali tudi mi. Ogledali smo si razstavo z naslovom Maske: od rituala do karnevala v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. A vendar je maskiranje, poleg pustovanja, del vsakdanjega življenja in praznikov tudi pri nas, zamaskiramo se na primer na fantovščinah, brucovanjih, za božič ali novo leto, pa tudi na noč čarovnic. Predstavljamo kakovosten glasbeni izbor sodobnih orkestrskih in ansambelskih skladb, ki je nastal v zadnjih dveh desetletjih in je izšel v zbirki Klasika III pri Založbi ZKP. Slovenski skladatelji so namreč v zadnjih dvajsetih letih doživeli številne uspehe, od zmag in visokih uvrstitev na skladateljski tribuni Rostrum do izvedbe njihove glasbe v prestižnih orkestrih in ansamblih. V Beogradu pa smo v njegovem ateljeju obiskali Gorana Bregovića, ki nam je zaupal kar nekaj zanimivosti. Med drugim, zakaj so bile zanj Domžale v osemdesetih letih Švica, kako ohranja formo po petdesetih letih glasbene kariere ter kje vidi razlike in podobnosti med skupinama Bijelo Dugme in Laibach.
Prostorska zasnova zaporov je vselej posebna, saj mora biti podrejena varnosti in nadzoru. Prostorsko stisko v slovenskih zaporih, ki so že več let čezmerno zapolnjeni, naj bi kmalu odpravil novi zapor v Dobrunjah. Stavbo biroja Počivašek Petranovič, ki je že dobila uporabno dovoljenje, smo pred vselitvijo zapornikov obiskali tudi mi. Ogledali smo si razstavo z naslovom Maske: od rituala do karnevala v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. A vendar je maskiranje, poleg pustovanja, del vsakdanjega življenja in praznikov tudi pri nas, zamaskiramo se na primer na fantovščinah, brucovanjih, za božič ali novo leto, pa tudi na noč čarovnic. Predstavljamo kakovosten glasbeni izbor sodobnih orkestrskih in ansambelskih skladb, ki je nastal v zadnjih dveh desetletjih in je izšel v zbirki Klasika III pri Založbi ZKP. Slovenski skladatelji so namreč v zadnjih dvajsetih letih doživeli številne uspehe, od zmag in visokih uvrstitev na skladateljski tribuni Rostrum do izvedbe njihove glasbe v prestižnih orkestrih in ansamblih. V Beogradu pa smo v njegovem ateljeju obiskali Gorana Bregovića, ki nam je zaupal kar nekaj zanimivosti. Med drugim, zakaj so bile zanj Domžale v osemdesetih letih Švica, kako ohranja formo po petdesetih letih glasbene kariere ter kje vidi razlike in podobnosti med skupinama Bijelo Dugme in Laibach.
Spregovorili sta hčeri oskrbovancev v Centru starejših Deos v Kopru, ki ju je med intimnim odnosom fotografirala zaposlena, potem pa slike delila s sodelavci. Zakaj ne verjameta trditvam vodstva doma? Slovenija – lovski raj. Tako tuje lovske agencije oglašujejo lov na divje živali v Sloveniji, tudi lov na alpske kozoroge, ki jih je pri nas le od 250 do 300. Tujci za trofejo plačajo od 10.000 do 30.000 evrov. Kakšno je odgovorno in zahtevno delo kontrolorjev zračnega prometa? Kako dolgo in zahtevno je usposabljanje? Na lanski razpis se je prijavilo 670 kandidatov, izbrali so samo 13 najprimernejših.
Spregovorili sta hčeri oskrbovancev v Centru starejših Deos v Kopru, ki ju je med intimnim odnosom fotografirala zaposlena, potem pa slike delila s sodelavci. Zakaj ne verjameta trditvam vodstva doma? Slovenija – lovski raj. Tako tuje lovske agencije oglašujejo lov na divje živali v Sloveniji, tudi lov na alpske kozoroge, ki jih je pri nas le od 250 do 300. Tujci za trofejo plačajo od 10.000 do 30.000 evrov. Kakšno je odgovorno in zahtevno delo kontrolorjev zračnega prometa? Kako dolgo in zahtevno je usposabljanje? Na lanski razpis se je prijavilo 670 kandidatov, izbrali so samo 13 najprimernejših.
Jure in Beti rada sestavljata modelčke letal in hišice iz kart, obožujeta sladoled in celo čistita. Drug drugemu se zdita popolna, zato se vselita v skupno stanovanje. Življenje je čudovito in kmalu jima ga polepša še prikupno drobno bitje. Kdo bi si želel še kaj lepšega? Toda čez čas se bitje začne spreminjati v vse mogoče nadležne in hrupne živali. Življenje z njim postane neznosno, čeprav ga imata Jure in Beti rada bolj kot vse na svetu. Se bo ta mora sploh kdaj končala?
Jure in Beti rada sestavljata modelčke letal in hišice iz kart, obožujeta sladoled in celo čistita. Drug drugemu se zdita popolna, zato se vselita v skupno stanovanje. Življenje je čudovito in kmalu jima ga polepša še prikupno drobno bitje. Kdo bi si želel še kaj lepšega? Toda čez čas se bitje začne spreminjati v vse mogoče nadležne in hrupne živali. Življenje z njim postane neznosno, čeprav ga imata Jure in Beti rada bolj kot vse na svetu. Se bo ta mora sploh kdaj končala?
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 1. del: Taylor Swift je na vrhuncu slave. Ne piše le uspešnic – svoje življenje spreminja v zgodbo, ki jo milijoni ljudi z zanimanjem spremljajo. Od čudežnega otroka kantrija do pop fenomena. Zgradila je edinstveno vez s svojimi oboževalci, a se ves čas spopada z bliščem in bedo svetovne slave. Deležna je spletne kritike, ki presega celo njeno sposobnost preobrazbe. Jo bo ta kritika pokopala ali se bo vrnila na sceno? TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 1. del: Taylor Swift je na vrhuncu slave. Ne piše le uspešnic – svoje življenje spreminja v zgodbo, ki jo milijoni ljudi z zanimanjem spremljajo. Od čudežnega otroka kantrija do pop fenomena. Zgradila je edinstveno vez s svojimi oboževalci, a se ves čas spopada z bliščem in bedo svetovne slave. Deležna je spletne kritike, ki presega celo njeno sposobnost preobrazbe. Jo bo ta kritika pokopala ali se bo vrnila na sceno? TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Palestinski aktivist Basel Adra se je že od mladih nog boril proti izraelski okupaciji palestinskih vasi na jugu Zahodnega brega. S kamero je dokumentiral izraelsko vojsko med rušenjem palestinskih domov v Masafer Jati. Spoznal je tudi izraelskega novinarja Juvala, ki se je pridružil prizadevanju za ohranitev palestinskih vasi in začel redno poročati o nasilju Izraelcev in izgonu Palestincev iz Masafer Jate. Njuno sodelovanje pa ni bilo nikoli preprosto, saj Basel živi pod brutalno izraelsko vojaško okupacijo, Juval pa v svobodnem Izraelu. Film, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film leta 2025, ki je nastajal v najtemnejših časih za Masafer Jato, je sad iskanja poti do enakopravnosti in pravice. NO OTHER LAND / Palestina, Norveška / 2024 / Režija: Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor
Palestinski aktivist Basel Adra se je že od mladih nog boril proti izraelski okupaciji palestinskih vasi na jugu Zahodnega brega. S kamero je dokumentiral izraelsko vojsko med rušenjem palestinskih domov v Masafer Jati. Spoznal je tudi izraelskega novinarja Juvala, ki se je pridružil prizadevanju za ohranitev palestinskih vasi in začel redno poročati o nasilju Izraelcev in izgonu Palestincev iz Masafer Jate. Njuno sodelovanje pa ni bilo nikoli preprosto, saj Basel živi pod brutalno izraelsko vojaško okupacijo, Juval pa v svobodnem Izraelu. Film, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film leta 2025, ki je nastajal v najtemnejših časih za Masafer Jato, je sad iskanja poti do enakopravnosti in pravice. NO OTHER LAND / Palestina, Norveška / 2024 / Režija: Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor
Cikel filmov italijanskih režiserjev + cikel oskarjevcev Salvatore je uveljavljeni filmski režiser, ki prejme žalostno novico o pogrebu starega prijatelja. Ko se vrne na rodno Sicilijo, se potopi v spomine na odraščanje. Večino prostega časa je preživljal v lokalnem kinu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel starejši kinooperater. Alfredo je dečku odprl vrata v čarobni svet filmskih podob. Salvatore sčasoma postane kinooperater in pomaga Alfredu. Zaljubi se v hčerko premožnega bankirja, vpoklican je v vojsko. Po vrnitvi v mestece ga Alfredo spodbuja, naj za vedno zapusti provincialno okolje in se preseli nekam, kjer bo lahko zasledoval svoje sanje. Salvatore postane režiser, vendar se ne čuti izpolnjenega. Alfredova vdova mu izroči kolut s filmsko montažo, ki osmisli Salvatorjevo potovanje v preteklost. Klasika pod taktirko Giuseppeja Tornatoreja je z nostalgijo prežeta oda moči kinematografije. Oživila je italijansko filmsko industrijo in prejela številne nagrade, med drugim oskarja za najboljši tujejezični film ter veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu. Film je znan tudi po imenitni glasbi, ki sta jo skupaj ustvarila Ennio Morricone in njegov sin Andrea Morricone. Izvirni naslov: NUOVO CINEMA PARADISO / Italijansko-francoski film, 1988 / Režija: Giuseppe Tornatore / Scenarij: Giuseppe Tornatore / Igrajo: Philippe Noiret, Salvatore Cascio, Marco Leonardi
Cikel filmov italijanskih režiserjev + cikel oskarjevcev Salvatore je uveljavljeni filmski režiser, ki prejme žalostno novico o pogrebu starega prijatelja. Ko se vrne na rodno Sicilijo, se potopi v spomine na odraščanje. Večino prostega časa je preživljal v lokalnem kinu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel starejši kinooperater. Alfredo je dečku odprl vrata v čarobni svet filmskih podob. Salvatore sčasoma postane kinooperater in pomaga Alfredu. Zaljubi se v hčerko premožnega bankirja, vpoklican je v vojsko. Po vrnitvi v mestece ga Alfredo spodbuja, naj za vedno zapusti provincialno okolje in se preseli nekam, kjer bo lahko zasledoval svoje sanje. Salvatore postane režiser, vendar se ne čuti izpolnjenega. Alfredova vdova mu izroči kolut s filmsko montažo, ki osmisli Salvatorjevo potovanje v preteklost. Klasika pod taktirko Giuseppeja Tornatoreja je z nostalgijo prežeta oda moči kinematografije. Oživila je italijansko filmsko industrijo in prejela številne nagrade, med drugim oskarja za najboljši tujejezični film ter veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu. Film je znan tudi po imenitni glasbi, ki sta jo skupaj ustvarila Ennio Morricone in njegov sin Andrea Morricone. Izvirni naslov: NUOVO CINEMA PARADISO / Italijansko-francoski film, 1988 / Režija: Giuseppe Tornatore / Scenarij: Giuseppe Tornatore / Igrajo: Philippe Noiret, Salvatore Cascio, Marco Leonardi
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani