Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
Za bleščečo fasado bogatega predela mesta Richford Lake, ki ga prebivalci imenujejo otok, se skriva zlagano življenje manipulativnih, razvajenih in samovšečnih ljudi, ki se nenehno pretvarjajo in imajo številne skrivnosti. V ospredju dogajanja je pet 16-letnic – sošolk in prijateljic: Allegre, Grace, Noori, Jocaste in Iris. Predstavljeni so zapleteni odnosi med starši in njihovimi najstniki ter odnosi med zakonci. Pet prijateljic največ časa posveča svoji podobi in družbenim omrežjem, a stvari spolzijo iz rok in izbruhne afera, ki ima tragične posledice. V vlogi Jelene Milanović, mame najstnice Iris, se je preizkusila Katarina Čas. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Za bleščečo fasado bogatega predela mesta Richford Lake, ki ga prebivalci imenujejo otok, se skriva zlagano življenje manipulativnih, razvajenih in samovšečnih ljudi, ki se nenehno pretvarjajo in imajo številne skrivnosti. V ospredju dogajanja je pet 16-letnic – sošolk in prijateljic: Allegre, Grace, Noori, Jocaste in Iris. Predstavljeni so zapleteni odnosi med starši in njihovimi najstniki ter odnosi med zakonci. Pet prijateljic največ časa posveča svoji podobi in družbenim omrežjem, a stvari spolzijo iz rok in izbruhne afera, ki ima tragične posledice. V vlogi Jelene Milanović, mame najstnice Iris, se je preizkusila Katarina Čas. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob. Z opozicijo pa: Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob. Z opozicijo pa: Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Zgodovinska drama. Labirint (blodnjak) laži je zgodba, ki razkriva zaroto nemških institucij, ki so poskusile prikriti zločine nacistov v 2. svetovni vojni. Frankfurt 1958. Nihče se ne želi spominjati časov nacističnega režima. Mladi tožilec Johann Radmann dobi v roke dokument, s pomočjo katerega bo sprožil postopek proti nekaterim pripadnikom SS-a, ki so služili v Auschwitzu. Toda grozote preteklosti in sovražnost proti njemu mu bodo skoraj vzeli pogum. Zdi se nemogoče poiskati izhod skozi ta labirint, saj se vsi zdijo vključeni in krivi… LABIRYNTH OF LIES / IM LABYRINTH DES SCHWEIGENS / NEMČIJA / 2014 Režija: Giulio Ricciarelli / Scenarij: Elisabeth Burghardt, Giulio Ricciarelli, Amelie Syberberg / Igrajo: Alexander Fehling, André Szymanski, Friederike Becht, Johannes Krisch, Johann von Bülow, Robert Hunger-Bühler, Hansi Jochmann, Lukas Miko, Gert Voss, Tim Williams in drugi …
Zgodovinska drama. Labirint (blodnjak) laži je zgodba, ki razkriva zaroto nemških institucij, ki so poskusile prikriti zločine nacistov v 2. svetovni vojni. Frankfurt 1958. Nihče se ne želi spominjati časov nacističnega režima. Mladi tožilec Johann Radmann dobi v roke dokument, s pomočjo katerega bo sprožil postopek proti nekaterim pripadnikom SS-a, ki so služili v Auschwitzu. Toda grozote preteklosti in sovražnost proti njemu mu bodo skoraj vzeli pogum. Zdi se nemogoče poiskati izhod skozi ta labirint, saj se vsi zdijo vključeni in krivi… LABIRYNTH OF LIES / IM LABYRINTH DES SCHWEIGENS / NEMČIJA / 2014 Režija: Giulio Ricciarelli / Scenarij: Elisabeth Burghardt, Giulio Ricciarelli, Amelie Syberberg / Igrajo: Alexander Fehling, André Szymanski, Friederike Becht, Johannes Krisch, Johann von Bülow, Robert Hunger-Bühler, Hansi Jochmann, Lukas Miko, Gert Voss, Tim Williams in drugi …
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Nino se po dolgem času vrne v sosesko, da obišče hčerko Immo. Z njo, Dede, Elso in Tino se sprehodi po soseski. Medtem ko klepeta z Enzom in Lilo, Tina izgine. Deklice kljub obsežnemu iskanju ne najdejo, in njeni starši vse bolj tonejo v obup. Elena jim poskuša pomagati in jim stoji ob strani, vendar tudi njej ni lahko. Lila se vse bolj nenavadno vede in kmalu se ji ljudje po soseski začnejo izogibati. Dve leti pozneje sosesko pretrese nov dogodek. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Nino se po dolgem času vrne v sosesko, da obišče hčerko Immo. Z njo, Dede, Elso in Tino se sprehodi po soseski. Medtem ko klepeta z Enzom in Lilo, Tina izgine. Deklice kljub obsežnemu iskanju ne najdejo, in njeni starši vse bolj tonejo v obup. Elena jim poskuša pomagati in jim stoji ob strani, vendar tudi njej ni lahko. Lila se vse bolj nenavadno vede in kmalu se ji ljudje po soseski začnejo izogibati. Dve leti pozneje sosesko pretrese nov dogodek. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Serija Gospodična Austen zaznamuje 250-letnico rojstva Jane Austen (16. 12. 1775–18. 7. 1817) in je posneta po istoimenskem romanu Gill Hornby, ki je izšel leta 2020. Začetek dogajanja je postavljen v leto 1830, ko pisateljičina sestra, prijateljica in zaupnica Cassandra zažge Janina pisma. Cassandra obišče mlado prijateljico Isabello, ki ji grozi, da bo po očetovi smrti izgubila dom. A Cassandrin resnični razlog za obisk je, da poišče sestrina zasebna pisma, ker se boji, da bi v napačnih rokah očrnila pisateljičin ugled. Ko jih najde in prebira, se vrne v mladost, ko sta bili z Jane neločljivi, medtem ko sta krmarili med zaljubljenostmi, družinskimi prepiri in propadlimi upi. Vse to so bili dogodki, ki so postavili temelje za nepozabne zgodbe, ki jih je na papir spretno prelila Jane Austen. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Serija Gospodična Austen zaznamuje 250-letnico rojstva Jane Austen (16. 12. 1775–18. 7. 1817) in je posneta po istoimenskem romanu Gill Hornby, ki je izšel leta 2020. Začetek dogajanja je postavljen v leto 1830, ko pisateljičina sestra, prijateljica in zaupnica Cassandra zažge Janina pisma. Cassandra obišče mlado prijateljico Isabello, ki ji grozi, da bo po očetovi smrti izgubila dom. A Cassandrin resnični razlog za obisk je, da poišče sestrina zasebna pisma, ker se boji, da bi v napačnih rokah očrnila pisateljičin ugled. Ko jih najde in prebira, se vrne v mladost, ko sta bili z Jane neločljivi, medtem ko sta krmarili med zaljubljenostmi, družinskimi prepiri in propadlimi upi. Vse to so bili dogodki, ki so postavili temelje za nepozabne zgodbe, ki jih je na papir spretno prelila Jane Austen. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Amalie izgubi službo v hotelu in Jacob ob novici znova razmišlja o odhodu v Romunijo, vendar se na koncu strinja z Amalie: novo življenje si morata ustvariti v Franciji. Lauro pokliče Eliasova mama. Našli so njegov nahrbtnik in sani, zato vse kaže, da je mrtev, vendar Laura tega noče verjeti. Za božič ju z mamo obišče Christel, njen sin Lucas zdaj živi pri Nikolaju in Henriku in še naprej trenira nogomet. Amalie si v Franciji poišče novo službo, Lauro pa pokliče Elias. Na Poljskem so ga napadli in en mesec je bil v komi. Težave ima s spanjem in hojo, prepričan je, da njegova zveza z Lauro nima prihodnosti. Laura se skrušena za več tednov zapre v sobo, nato pa vseeno sklene, da bo odšla na poroko prijateljice Mathilde na Finsko. Upa, da bo tam srečala Eliasa. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Amalie izgubi službo v hotelu in Jacob ob novici znova razmišlja o odhodu v Romunijo, vendar se na koncu strinja z Amalie: novo življenje si morata ustvariti v Franciji. Lauro pokliče Eliasova mama. Našli so njegov nahrbtnik in sani, zato vse kaže, da je mrtev, vendar Laura tega noče verjeti. Za božič ju z mamo obišče Christel, njen sin Lucas zdaj živi pri Nikolaju in Henriku in še naprej trenira nogomet. Amalie si v Franciji poišče novo službo, Lauro pa pokliče Elias. Na Poljskem so ga napadli in en mesec je bil v komi. Težave ima s spanjem in hojo, prepričan je, da njegova zveza z Lauro nima prihodnosti. Laura se skrušena za več tednov zapre v sobo, nato pa vseeno sklene, da bo odšla na poroko prijateljice Mathilde na Finsko. Upa, da bo tam srečala Eliasa. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Zima je zakon odhaja na teren - na Ljubno ob Savinji.
Zima je zakon odhaja na teren - na Ljubno ob Savinji.
V tokratni Osvežilni fronti se bodo pogovarjali o zaščiti, preventivi, varovalki, blokadi, kontracepciji ali lateks izolaciji, kot ji ljubkovalno pravi Riki. Novak ne zna uporabljati kondomov, zato bodo predstavili ustrezno uporabo kondoma in tudi druge oblike zaščite, v rubriki Babenberg bodo največ pozornosti namenili prvemu ginekološkemu pregledu, dojenčka pa se bosta spomnila svojega rojstva.
V tokratni Osvežilni fronti se bodo pogovarjali o zaščiti, preventivi, varovalki, blokadi, kontracepciji ali lateks izolaciji, kot ji ljubkovalno pravi Riki. Novak ne zna uporabljati kondomov, zato bodo predstavili ustrezno uporabo kondoma in tudi druge oblike zaščite, v rubriki Babenberg bodo največ pozornosti namenili prvemu ginekološkemu pregledu, dojenčka pa se bosta spomnila svojega rojstva.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
V Tarči o primerih novomeškega ortopeda Gregorja Kavčiča in mariborskega radiologa Mitje Ruprehta, ki je v popoldanskem času opravil nepredstavljivo število preiskav. Je novo leto prineslo prepoved s.p.-jev za zdravnike? Je ustavno sodišče ustavilo vladni poskus ločitve javnega in zasebnega zdravstva?
V Tarči o primerih novomeškega ortopeda Gregorja Kavčiča in mariborskega radiologa Mitje Ruprehta, ki je v popoldanskem času opravil nepredstavljivo število preiskav. Je novo leto prineslo prepoved s.p.-jev za zdravnike? Je ustavno sodišče ustavilo vladni poskus ločitve javnega in zasebnega zdravstva?
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Rdeča nit oddaje bodo skandinavske dežele, ki povezujejo trojico naših glasbenih umetnikov – tam bodisi živijo in delujejo ali pa študirajo in občasno gostujejo. To so Urša Lah, Žiga Čopi in Manca Kumar. Urša Lah je Norveško in njeno bogato zborovsko tradicijo spoznavala, ko je na Arktični univerzi v Tromsu študirala zborovsko dirigiranje. Po končanem študiju je v Sloveniji vodila različne zbore, med drugim APZ Tone Tomšič, s katerim je leta 2008 v Debrecenu osvojila celo veliko nagrado Evrope. Leto pozneje se je odločila za življenje na Norveškem, od koder je tudi njen mož, prav tako zborovski dirigent. Deluje kot glasbena pedagoginja, članica žirij in dirigentka različnih zborov, najbolj pa je predana zboru, ki sta ga ustanovila skupaj z možem, to je mednarodni komorni zbor Utopija in˛realnost. Tenorist Žiga Čopi sodeluje v projektih na Norveškem kot tudi v Avstriji in Italiji. Sopranistka Manca Kumar pa je magistrirala na akademiji Sibelius v Helsinkih, uveljavlja se kot interpretka samospevov, nastopa pa tudi v vokalno-instrumentalnih delih in operah.
Rdeča nit oddaje bodo skandinavske dežele, ki povezujejo trojico naših glasbenih umetnikov – tam bodisi živijo in delujejo ali pa študirajo in občasno gostujejo. To so Urša Lah, Žiga Čopi in Manca Kumar. Urša Lah je Norveško in njeno bogato zborovsko tradicijo spoznavala, ko je na Arktični univerzi v Tromsu študirala zborovsko dirigiranje. Po končanem študiju je v Sloveniji vodila različne zbore, med drugim APZ Tone Tomšič, s katerim je leta 2008 v Debrecenu osvojila celo veliko nagrado Evrope. Leto pozneje se je odločila za življenje na Norveškem, od koder je tudi njen mož, prav tako zborovski dirigent. Deluje kot glasbena pedagoginja, članica žirij in dirigentka različnih zborov, najbolj pa je predana zboru, ki sta ga ustanovila skupaj z možem, to je mednarodni komorni zbor Utopija in˛realnost. Tenorist Žiga Čopi sodeluje v projektih na Norveškem kot tudi v Avstriji in Italiji. Sopranistka Manca Kumar pa je magistrirala na akademiji Sibelius v Helsinkih, uveljavlja se kot interpretka samospevov, nastopa pa tudi v vokalno-instrumentalnih delih in operah.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Kakšno je sporočilo ameriškega napada na cilje v Venezueli in ugrabitev diktatorja Madura, ki so ga v ZDA postavili pred sodišče? Je v ospredju res boj proti trgovini z mamili ali bolj nadzor nad venezuelsko nafto in Latinsko Ameriko? In kaj za mednarodno politično ureditev pomenijo samovoljno uveljavljanje sile, kršenje mednarodnega prava in brezobzirno uresničevanje političnih interesov, četudi proti zločinskemu režimu?
Kakšno je sporočilo ameriškega napada na cilje v Venezueli in ugrabitev diktatorja Madura, ki so ga v ZDA postavili pred sodišče? Je v ospredju res boj proti trgovini z mamili ali bolj nadzor nad venezuelsko nafto in Latinsko Ameriko? In kaj za mednarodno politično ureditev pomenijo samovoljno uveljavljanje sile, kršenje mednarodnega prava in brezobzirno uresničevanje političnih interesov, četudi proti zločinskemu režimu?
Bela igra klavir, piše pesmi in trenira taekwando. Živi z očetom, ki je glasbeni producent. Njena mati je odšla v Ameriko, da bi naredila igralsko kariero. Na začetku prvega letnika srednje šole Bela izve, da se mama želi vrniti v njeno življenje. To jo spodbudi k razmisleku o odnosih, ki so se ji zdeli samoumevni, pa tudi o odnosih, ki jih ponovno vzpostavlja. Bela doživi svojo prvo ljubezen in prvo večjo življenjsko krizo. Krizo, ki jo v skrajnih trenutkih pripelje do tega, da poskusi droge in se samopoškoduje. V iskanju smisla in samoizražanja Bela ustanovi bend, ki predstavlja svobodo in izpoved njenega pogleda na svet. scenarij: Jani Sever režija: Jani Sever igrajo: Alisa Miličević, Krešimir Mikić, Gaja Mazvita, Maša Slapar, Luka Lukša, Laura Prajs, Brin Strnad Volkar, Suzana Krevh, Neisha
Bela igra klavir, piše pesmi in trenira taekwando. Živi z očetom, ki je glasbeni producent. Njena mati je odšla v Ameriko, da bi naredila igralsko kariero. Na začetku prvega letnika srednje šole Bela izve, da se mama želi vrniti v njeno življenje. To jo spodbudi k razmisleku o odnosih, ki so se ji zdeli samoumevni, pa tudi o odnosih, ki jih ponovno vzpostavlja. Bela doživi svojo prvo ljubezen in prvo večjo življenjsko krizo. Krizo, ki jo v skrajnih trenutkih pripelje do tega, da poskusi droge in se samopoškoduje. V iskanju smisla in samoizražanja Bela ustanovi bend, ki predstavlja svobodo in izpoved njenega pogleda na svet. scenarij: Jani Sever režija: Jani Sever igrajo: Alisa Miličević, Krešimir Mikić, Gaja Mazvita, Maša Slapar, Luka Lukša, Laura Prajs, Brin Strnad Volkar, Suzana Krevh, Neisha
Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.
Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
V londonski dvorani Royal Albert Hall je novembra 2025 potekal tradicionalni Kraljevi variete (Royal Variety Performance), največji dobrodelni šov v Združenem kraljestvu, na katerem sta bila letos v ospredju tudi princ William in princesa Kate, ki sta dogodek počastila s svojo prisotnostjo. Prireditev je vodil komik Jason Manford, v programu pa so blesteli največji glasbeni in gledališki nastopi leta – med drugim jubilejna predstava muzikla Nesrečniki (Les Misérables), ki je z mogočno zasedbo 400 nastopajočih pripravila najbolj spektakularen zaključek v zgodovini dogodka. Na odru so se predstavili tudi nastopajoči iz muzikla Medvedek Paddington z nepričakovanim obiskom medvedka Paddingtona, med zvezdami večera pa blestijo Stephen Fry, Westlife, Katherine Jenkins, Madness, Jessie J ter vrsta komikov, plesalcev in izjemnih artistov. ROYAL VARIETY PERFORMANCE, Režiser: RICHARD VALENTINE © ITV STUDIOS LIMITED 2025
V londonski dvorani Royal Albert Hall je novembra 2025 potekal tradicionalni Kraljevi variete (Royal Variety Performance), največji dobrodelni šov v Združenem kraljestvu, na katerem sta bila letos v ospredju tudi princ William in princesa Kate, ki sta dogodek počastila s svojo prisotnostjo. Prireditev je vodil komik Jason Manford, v programu pa so blesteli največji glasbeni in gledališki nastopi leta – med drugim jubilejna predstava muzikla Nesrečniki (Les Misérables), ki je z mogočno zasedbo 400 nastopajočih pripravila najbolj spektakularen zaključek v zgodovini dogodka. Na odru so se predstavili tudi nastopajoči iz muzikla Medvedek Paddington z nepričakovanim obiskom medvedka Paddingtona, med zvezdami večera pa blestijo Stephen Fry, Westlife, Katherine Jenkins, Madness, Jessie J ter vrsta komikov, plesalcev in izjemnih artistov. ROYAL VARIETY PERFORMANCE, Režiser: RICHARD VALENTINE © ITV STUDIOS LIMITED 2025
Predstavitev tretjega albuma Helo je bil povod za izjemen glasbeni praznik skupine MRFY. Deset novih skladb so ustvarili v obdobju zadnjih let tudi v Londonu in Mostarju. MRFY, ki še vedno veljajo za nosilce slovenske mlade glasbene scene, pa so ob tej priložnosti v razprodanem ljubljanskem Media Centru praznovali tudi deseto obletnico nadvse uspešnega delovanja. Režija: Urška Žnidaršič
Predstavitev tretjega albuma Helo je bil povod za izjemen glasbeni praznik skupine MRFY. Deset novih skladb so ustvarili v obdobju zadnjih let tudi v Londonu in Mostarju. MRFY, ki še vedno veljajo za nosilce slovenske mlade glasbene scene, pa so ob tej priložnosti v razprodanem ljubljanskem Media Centru praznovali tudi deseto obletnico nadvse uspešnega delovanja. Režija: Urška Žnidaršič
V 8. oddaji za napetost do konca poskrbijo Jakob, Filip in Luka iz OŠ Center Novo mesto (rumeni) ter Jaka, Patrik in Jurij iz OŠ Franja Malgaja Šentjur (vijolični), lončke pa vihtijo Kristjan, Oscar in Lili iz OŠ Kamnica ter Kevin, Anej in Patrik iz OŠ Videm pri Ptuju – podružnica Leskovec. Zgodovina Maribora, Aten in denarnih valut je za tekmovalce mala malica, fizikalne zakonitosti pa malo trši oreh. Rumeni so bolje seznanjeni z mravljami, vijolični s papeži, vsem pa so blizu bioluminiscentna bitja. Komu Brihtolin omogoči zmago in kateri šolar se bolje znajde v labirintu, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 8. oddaji za napetost do konca poskrbijo Jakob, Filip in Luka iz OŠ Center Novo mesto (rumeni) ter Jaka, Patrik in Jurij iz OŠ Franja Malgaja Šentjur (vijolični), lončke pa vihtijo Kristjan, Oscar in Lili iz OŠ Kamnica ter Kevin, Anej in Patrik iz OŠ Videm pri Ptuju – podružnica Leskovec. Zgodovina Maribora, Aten in denarnih valut je za tekmovalce mala malica, fizikalne zakonitosti pa malo trši oreh. Rumeni so bolje seznanjeni z mravljami, vijolični s papeži, vsem pa so blizu bioluminiscentna bitja. Komu Brihtolin omogoči zmago in kateri šolar se bolje znajde v labirintu, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7 + režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7 + režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Gregor Ravnik je eden najbolj cenjenih tenoristov pri nas. Priznanja in zmage na festivalih Popevka in Melodije morja in sonca potrjujejo Gregorjevo izjemno interpretacijo, s katero navdušuje občinstvo. V razprodani Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je nastopil ob spremljavi razširjene spremljevalne skupine. Predstavil je najnovejše avtorske skladbe, uspešnice s prvega albuma Med nama ter tudi operne arije in zimzelene slovenske melodije. Na odru sta se mu kot pevska gosta pridružila tudi Raiven in Drago Mislej – Mef. Režija: Tina Novak
Gregor Ravnik je eden najbolj cenjenih tenoristov pri nas. Priznanja in zmage na festivalih Popevka in Melodije morja in sonca potrjujejo Gregorjevo izjemno interpretacijo, s katero navdušuje občinstvo. V razprodani Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je nastopil ob spremljavi razširjene spremljevalne skupine. Predstavil je najnovejše avtorske skladbe, uspešnice s prvega albuma Med nama ter tudi operne arije in zimzelene slovenske melodije. Na odru sta se mu kot pevska gosta pridružila tudi Raiven in Drago Mislej – Mef. Režija: Tina Novak
Zgodovinska drama in romanca. Amsterdam, 17. stoletje, čas tulipanomanije. Obubožano in osirotelo mlado žensko Sophio poročijo s starejšim, a premožnim trgovcem. Nesrečen zakon, vendar zagotovljeno blagostanje in slovo uboštvu. Po treh letih poroke, soprog Cornelis še vedno ni spočel dediča. Sophia ni srečna, a ko njen soprog naroči skupni portret pri mladem slikarju Jan van Loosu, njeno življenje spet dobi smisel… Med mlado soprogo in slikarjem se začne takoj pretakati »kemija«. Spustita se v strastno razmerje in iščeta vse možne načine, kako bi ona ubežala zadušljivemu zakonu … Eden teh je cvetoč trg tulipanovih čebulic, na katerem bi lahko ljubimca obogatela in si tako kupila svobodo … TULIP FEVER / UK, USA / 2017 Režija: Justin Chadwick / Scenarij: Deborah Moggach, Tom Stoppard / Igrajo: Alicia Vikander, Cara Delevingne, Christoph Waltz, Holliday Grainger, Tom Hollander, Jack O'Connell, Dane DeHaan, Zach Galifianakis, Kevin McKidd, Judi Dench, David Harewood, Matthew Morrison, Douglas Hodge, Sebastian Armesto, Michael Nardone …
Zgodovinska drama in romanca. Amsterdam, 17. stoletje, čas tulipanomanije. Obubožano in osirotelo mlado žensko Sophio poročijo s starejšim, a premožnim trgovcem. Nesrečen zakon, vendar zagotovljeno blagostanje in slovo uboštvu. Po treh letih poroke, soprog Cornelis še vedno ni spočel dediča. Sophia ni srečna, a ko njen soprog naroči skupni portret pri mladem slikarju Jan van Loosu, njeno življenje spet dobi smisel… Med mlado soprogo in slikarjem se začne takoj pretakati »kemija«. Spustita se v strastno razmerje in iščeta vse možne načine, kako bi ona ubežala zadušljivemu zakonu … Eden teh je cvetoč trg tulipanovih čebulic, na katerem bi lahko ljubimca obogatela in si tako kupila svobodo … TULIP FEVER / UK, USA / 2017 Režija: Justin Chadwick / Scenarij: Deborah Moggach, Tom Stoppard / Igrajo: Alicia Vikander, Cara Delevingne, Christoph Waltz, Holliday Grainger, Tom Hollander, Jack O'Connell, Dane DeHaan, Zach Galifianakis, Kevin McKidd, Judi Dench, David Harewood, Matthew Morrison, Douglas Hodge, Sebastian Armesto, Michael Nardone …
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dogajanje v seriji se začne tik pred začetkom pouka, ko eden od učencev na šolskem stranišču vrže smrdljivca. Zaradi incidenta morajo izprazniti šolo in predčasno končati pouk. Ravnatelj in šolska svetovalna delavka pa morata med petimi osumljenci odkriti resničnega krivca. Je šlo zgolj za otroško potegavščino ali za načrtno dejanje? V nadaljevanki nastopa pet otrok, ki so bili izbrani na avdicijah: Mitja Bellotti, Edo Kazić, Ula Rovan, Kaja Šuštar in Janez Aleksander Vrhovec. V vlogah odraslih likov se pojavita tudi Iztok Drabik Jug in Nika Manevski, znana iz mladinske uspešnice Gremo mi po svoje. Nadaljevanka je posneta po knjižni uspešnici istoimenskega romana Roka Bohinca in je nastala v koprodukciji produkcijske hiše WE CAM in RTV Slovenija, finančno pa jo je podprl Slovenski filmski center.
Dogajanje v seriji se začne tik pred začetkom pouka, ko eden od učencev na šolskem stranišču vrže smrdljivca. Zaradi incidenta morajo izprazniti šolo in predčasno končati pouk. Ravnatelj in šolska svetovalna delavka pa morata med petimi osumljenci odkriti resničnega krivca. Je šlo zgolj za otroško potegavščino ali za načrtno dejanje? V nadaljevanki nastopa pet otrok, ki so bili izbrani na avdicijah: Mitja Bellotti, Edo Kazić, Ula Rovan, Kaja Šuštar in Janez Aleksander Vrhovec. V vlogah odraslih likov se pojavita tudi Iztok Drabik Jug in Nika Manevski, znana iz mladinske uspešnice Gremo mi po svoje. Nadaljevanka je posneta po knjižni uspešnici istoimenskega romana Roka Bohinca in je nastala v koprodukciji produkcijske hiše WE CAM in RTV Slovenija, finančno pa jo je podprl Slovenski filmski center.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Izteka se leto razgrajevanja mednarodnega pravnega reda. Leto nove politične resničnosti, novih zavezništev, globalnega nereda. Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn, Združeni narodi, ki so bili pred 80 leti ustanovljeni za ohranjanje miru, pa so nemočno opazovali genocid, trpljenje, lakoto, brezmejno oboroževanje. Ameriški predsednik Trump je svet vrtel okoli prsta: s carinskim izsiljevanjem, novimi diplomatskimi pristopi, mirovnimi dogovori v ameriškem interesu. To je bilo leto krikov nemočnih ljudi: proti uničevanju narave, proti korupciji, proti oblastnikom. Svet v letu 2025 v torek, 30. decembra, na prvem programu Televizije Slovenija. Avtor Adrijan Bakič Montažer Matic Dolničar Realizator Domen Košir
Izteka se leto razgrajevanja mednarodnega pravnega reda. Leto nove politične resničnosti, novih zavezništev, globalnega nereda. Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn, Združeni narodi, ki so bili pred 80 leti ustanovljeni za ohranjanje miru, pa so nemočno opazovali genocid, trpljenje, lakoto, brezmejno oboroževanje. Ameriški predsednik Trump je svet vrtel okoli prsta: s carinskim izsiljevanjem, novimi diplomatskimi pristopi, mirovnimi dogovori v ameriškem interesu. To je bilo leto krikov nemočnih ljudi: proti uničevanju narave, proti korupciji, proti oblastnikom. Svet v letu 2025 v torek, 30. decembra, na prvem programu Televizije Slovenija. Avtor Adrijan Bakič Montažer Matic Dolničar Realizator Domen Košir
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.