Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Televizijo Slovenija prihaja napeta psihološka drama z naslovom Pošast za železno zaveso, ki gledalce popelje v temačno zgodbo, navdihnjeno z resničnimi dogodki iz časa socialistične Jugoslavije.
Na Televizijo Slovenija prihaja napeta psihološka drama z naslovom Pošast za železno zaveso, ki gledalce popelje v temačno zgodbo, navdihnjeno z resničnimi dogodki iz časa socialistične Jugoslavije.
Junija lani so Združene države ob izraelski podpori napadle iranske jedrske obrate, da bi ustavile ali vsaj upočasnile razvoj iranskega jedrskega orožja. To bi omejilo moč teokratskega režima. Iran program nadaljuje, zato Američani okoli prve šiitske sile znova kopičijo vojaške enote, hkrati pa se z Iranom pogajajo. Na ulice iranskih mest so se vrnili protestniki, vendar Zahod očitno ne bo dopustil, da bi se iranski režim dokopal do jedrskega orožja.
Junija lani so Združene države ob izraelski podpori napadle iranske jedrske obrate, da bi ustavile ali vsaj upočasnile razvoj iranskega jedrskega orožja. To bi omejilo moč teokratskega režima. Iran program nadaljuje, zato Američani okoli prve šiitske sile znova kopičijo vojaške enote, hkrati pa se z Iranom pogajajo. Na ulice iranskih mest so se vrnili protestniki, vendar Zahod očitno ne bo dopustil, da bi se iranski režim dokopal do jedrskega orožja.
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. 1. del: Lise in Martin vodita televizijsko oddajo Dobro jutro, Danska. Nova urednica želi oddajo ukiniti, toda Lise jo prepriča, naj da ustvarjalcem še eno priložnost. Lise in Martin pa nista le voditeljski par, par sta tudi zasebno. Martin si želi otroke, Lise pa nad malčki ni niti najmanj navdušena. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. 1. del: Lise in Martin vodita televizijsko oddajo Dobro jutro, Danska. Nova urednica želi oddajo ukiniti, toda Lise jo prepriča, naj da ustvarjalcem še eno priložnost. Lise in Martin pa nista le voditeljski par, par sta tudi zasebno. Martin si želi otroke, Lise pa nad malčki ni niti najmanj navdušena. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Ustvarjalci dokumentarnega filma »Gram srca« so vstopili v svet odvisnosti in na ulicah Ljubljane spremljali odvisnike, ki so v intervjujih izpovedali lastno doživljanje škodljivih posledic uporabe drog: izgubo doma, razbite in uničene družine, odvzeme otrok, prostitucija, okužbe s HIV, fizično nasilje in alkoholizem. »Spoznal sem raznorazne odvisnike. Skoraj vsem je skupna ena stvar. Pomanjkanje topline in varnosti v otroštvu. Ostala je luknja, ki jo skušajo zafilati. In jo filajo, filajo in filajo. A se nikakor ne pusti zafilat. Z nobenim gramom«, pravi režiser Jan Cvitkovič. Dokumentarec je zmagovalec 25. Festivala neodvisnega filma v letu 2025.
Ustvarjalci dokumentarnega filma »Gram srca« so vstopili v svet odvisnosti in na ulicah Ljubljane spremljali odvisnike, ki so v intervjujih izpovedali lastno doživljanje škodljivih posledic uporabe drog: izgubo doma, razbite in uničene družine, odvzeme otrok, prostitucija, okužbe s HIV, fizično nasilje in alkoholizem. »Spoznal sem raznorazne odvisnike. Skoraj vsem je skupna ena stvar. Pomanjkanje topline in varnosti v otroštvu. Ostala je luknja, ki jo skušajo zafilati. In jo filajo, filajo in filajo. A se nikakor ne pusti zafilat. Z nobenim gramom«, pravi režiser Jan Cvitkovič. Dokumentarec je zmagovalec 25. Festivala neodvisnega filma v letu 2025.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
Luka ima novo pomoč na kmetiji – mlado in zagnano punco Brino. Cvetka zaupa Miletu, da se odpravlja na daljšo pot, po svojih poteh pa se odpravita tudi Rok in Gregor, Maja pa ostane sama z Zalo in Jako.
Luka ima novo pomoč na kmetiji – mlado in zagnano punco Brino. Cvetka zaupa Miletu, da se odpravlja na daljšo pot, po svojih poteh pa se odpravita tudi Rok in Gregor, Maja pa ostane sama z Zalo in Jako.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik gostita vrhunsko plesalko flamenka in glasbenico Urško Centa in Tilna Artača, ki z izjemno ekipo sodelavcev stopa v novo poglavje satire in televizijske zabave v oddaji Kaj dogaja. V živo se na glasbenem odru predstavlja šest izjemnih rock dam z Rokom Golobom na čelu. Aleksandra Josić, Leyre Legarda Ventura, Nuša Derenda, Astrid Kljun, Katarina Samobor in Jana Šušteršič predstavljajo himno glasbenega projekta She Rocks - skladbo Pot v čas. Marko Vozelj z Mojstri ženskam poklanja skladbo Noro lepa si. V Rožnati dolini Katja Stojnić z Jako Osredkarjem odkriva poklic babičarja, Tjaša Platovšek je bila na premieri predstave Odprti zakon.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik gostita vrhunsko plesalko flamenka in glasbenico Urško Centa in Tilna Artača, ki z izjemno ekipo sodelavcev stopa v novo poglavje satire in televizijske zabave v oddaji Kaj dogaja. V živo se na glasbenem odru predstavlja šest izjemnih rock dam z Rokom Golobom na čelu. Aleksandra Josić, Leyre Legarda Ventura, Nuša Derenda, Astrid Kljun, Katarina Samobor in Jana Šušteršič predstavljajo himno glasbenega projekta She Rocks - skladbo Pot v čas. Marko Vozelj z Mojstri ženskam poklanja skladbo Noro lepa si. V Rožnati dolini Katja Stojnić z Jako Osredkarjem odkriva poklic babičarja, Tjaša Platovšek je bila na premieri predstave Odprti zakon.
»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, ki ga naši gledalci poznajo predvsem kot voditelja oddaj Dobro jutro in sovoditelja Gala večera slovenske popevke na Ptuju. V vlogi voditelja oddaje »Nedelja po domače« pa bo Andrej Geržina odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, prvič z vami v nedeljo, 1. marca 2026. V letu 2026 pa bomo vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro, kar 28 nedelj.
»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, ki ga naši gledalci poznajo predvsem kot voditelja oddaj Dobro jutro in sovoditelja Gala večera slovenske popevke na Ptuju. V vlogi voditelja oddaje »Nedelja po domače« pa bo Andrej Geržina odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, prvič z vami v nedeljo, 1. marca 2026. V letu 2026 pa bomo vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro, kar 28 nedelj.
Pretresljiva in neizmerno topla drama Darrena Aronofskega je ob svojem nastanku pomenila veliko vrnitev Brendana Fraserja v prvo igralsko ligo. Oskar leta 2023 za najboljšo moško vlogo. Charlie je učitelj angleščine, a se zaradi debelosti med predavanji po spletu ne želi pokazati svojim študentom. Možakar se komajda premika po hiši in niti ne pomisli, da bi šel med ljudi. Njegova edina redna obiskovalka je negovalka Liz, ki je vajena njegovih zdravstvenih kriz. Ob zadnjem obisku mu pove, da njegovo srce ne bo zdržalo visokega krvnega pritiska ter da bo do konca tedna umrl, če ne bo poiskal zdravniške pomoči. Tovrsten vsakdan nenadoma prekine obisk Charliejeve hčerke iz prejšnjega zakona. Ellie je zdaj naporna najstnica z vedenjskimi težavami, a Charlieju se čas z njo zdi nadvse dragocen. Originalni naslov: THE WHALE Leto produkcije: 2022 Država: ZDA Žanr: drama Režija: Darren Aronofsky Scenarij: Samuel D. Hunter Igrajo: Brendan Fraser, Sadie Sink, Hong Chau, Samantha Morton
Pretresljiva in neizmerno topla drama Darrena Aronofskega je ob svojem nastanku pomenila veliko vrnitev Brendana Fraserja v prvo igralsko ligo. Oskar leta 2023 za najboljšo moško vlogo. Charlie je učitelj angleščine, a se zaradi debelosti med predavanji po spletu ne želi pokazati svojim študentom. Možakar se komajda premika po hiši in niti ne pomisli, da bi šel med ljudi. Njegova edina redna obiskovalka je negovalka Liz, ki je vajena njegovih zdravstvenih kriz. Ob zadnjem obisku mu pove, da njegovo srce ne bo zdržalo visokega krvnega pritiska ter da bo do konca tedna umrl, če ne bo poiskal zdravniške pomoči. Tovrsten vsakdan nenadoma prekine obisk Charliejeve hčerke iz prejšnjega zakona. Ellie je zdaj naporna najstnica z vedenjskimi težavami, a Charlieju se čas z njo zdi nadvse dragocen. Originalni naslov: THE WHALE Leto produkcije: 2022 Država: ZDA Žanr: drama Režija: Darren Aronofsky Scenarij: Samuel D. Hunter Igrajo: Brendan Fraser, Sadie Sink, Hong Chau, Samantha Morton
Meteorološka pomlad se začne šele v nedeljo, zato v soboto ostanite doma in si raje oglejte novo, pomlajeno oddajo Kaj dogaja? Nova scena, nove rubrike in stara dobra ekipa na vaše zaslone znova prinašajo pronicljivo in zabavno analizo dogodkov tekočega tedna. Kdo je napadel vlado, koga ima ljudstvo rado in kdo zraven burgerja streže limonado? Na terenu smo preverjali, kako policija obravnava avtorje podkastov in kako dobro Logar sestavlja hamburgerje. Naš jezični mnogobojec magister Baltić je za vas pripravil predvolilni slovarček svežih verbalnih posebnosti, naš terapevt Luka pa se bo v novi rubriki Literapija spoznal s svojo prvo pacientko gospodično Zvezdico Zaspanko. Na sodišču se bosta tokrat soočila Jože in Bernarda, ki se ne moreta dogovoriti, ali je bolje živeti v hiši ali bloku, v prvem delu finala naše telenovele Palomar pa bomo videli, kako se naši politiki spoprijemajo z glasbo. Naš gost bo skakalec, komentator in legenda Cene Prevc, ki je za nas pripravil tudi krajši nastop, na Mali terasi pa tokrat skupaj z bandom pojemo o Bananah in Elektru Maribor.
Meteorološka pomlad se začne šele v nedeljo, zato v soboto ostanite doma in si raje oglejte novo, pomlajeno oddajo Kaj dogaja? Nova scena, nove rubrike in stara dobra ekipa na vaše zaslone znova prinašajo pronicljivo in zabavno analizo dogodkov tekočega tedna. Kdo je napadel vlado, koga ima ljudstvo rado in kdo zraven burgerja streže limonado? Na terenu smo preverjali, kako policija obravnava avtorje podkastov in kako dobro Logar sestavlja hamburgerje. Naš jezični mnogobojec magister Baltić je za vas pripravil predvolilni slovarček svežih verbalnih posebnosti, naš terapevt Luka pa se bo v novi rubriki Literapija spoznal s svojo prvo pacientko gospodično Zvezdico Zaspanko. Na sodišču se bosta tokrat soočila Jože in Bernarda, ki se ne moreta dogovoriti, ali je bolje živeti v hiši ali bloku, v prvem delu finala naše telenovele Palomar pa bomo videli, kako se naši politiki spoprijemajo z glasbo. Naš gost bo skakalec, komentator in legenda Cene Prevc, ki je za nas pripravil tudi krajši nastop, na Mali terasi pa tokrat skupaj z bandom pojemo o Bananah in Elektru Maribor.
Maja se je odločila postaviti na lastne noge in si je kupila star avto. Da je z avtom nekaj narobe, izve Luka, ki se odloči ukrepati. Čeprav Maja in Gregor poskušata prikrivati težave v odnosu, pa resnica kmalu pride na dan.
Maja se je odločila postaviti na lastne noge in si je kupila star avto. Da je z avtom nekaj narobe, izve Luka, ki se odloči ukrepati. Čeprav Maja in Gregor poskušata prikrivati težave v odnosu, pa resnica kmalu pride na dan.
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
V 16. oddaji pripravimo drva za zimo ter se podamo na zadnji dvoboj za četrtfinale z Maksom, Jakobom in Gregorjem iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica (rumeni) ter Jakobom, Filipom in Luko iz OŠ Center v Novem mestu (vijolični). Umetnost in zgodovina jim ležita, meduze pa jih rahlo ožgejo. V labirintu najdejo les in kneza, Brihtolin pa poskrbi za premoč. Kdo je hitrejši pri postavljanju lončkov, OŠ Grm NM (Hana, Maša, Ivo) ali OŠ Vojnik (Nik, Julij, Gašper), poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 16. oddaji pripravimo drva za zimo ter se podamo na zadnji dvoboj za četrtfinale z Maksom, Jakobom in Gregorjem iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica (rumeni) ter Jakobom, Filipom in Luko iz OŠ Center v Novem mestu (vijolični). Umetnost in zgodovina jim ležita, meduze pa jih rahlo ožgejo. V labirintu najdejo les in kneza, Brihtolin pa poskrbi za premoč. Kdo je hitrejši pri postavljanju lončkov, OŠ Grm NM (Hana, Maša, Ivo) ali OŠ Vojnik (Nik, Julij, Gašper), poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Rok bi si želel popraviti škodo, ki jo je naredil Izabeli, vendar mu to ne gre najbolje od rok. Tudi pred zdravnico Majo Križaj niso lahki dnevi – izvidi župnika Naceta niso dobri, vendar ne najde poguma, da mu pove resnico. Da zamolčana resnica lahko zelo boli, pa se prepriča tudi na svojem primeru.
Rok bi si želel popraviti škodo, ki jo je naredil Izabeli, vendar mu to ne gre najbolje od rok. Tudi pred zdravnico Majo Križaj niso lahki dnevi – izvidi župnika Naceta niso dobri, vendar ne najde poguma, da mu pove resnico. Da zamolčana resnica lahko zelo boli, pa se prepriča tudi na svojem primeru.
V novi oddaji kviza Joker se bo predstavila 53-letna Alenka Pečnik Kranjec iz Kapel. Profesorica slovenščine in pedagoginja danes dela na višji strokovni šoli, je velika ljubiteljica gledališča, najraje pa se sprošča ob dobri knjigi ali v kuhinji, kjer nastajajo njene znamenite sladice, odlična je pri peki princesk. Ob njej bo kot sotekmovalka stala hči Kalina Kranjec, v studio pa prihaja tudi legendarni alpski smučar Jure Franko, ki bo tekmovalki zastavil vprašanje za dodatnega jokerja.
V novi oddaji kviza Joker se bo predstavila 53-letna Alenka Pečnik Kranjec iz Kapel. Profesorica slovenščine in pedagoginja danes dela na višji strokovni šoli, je velika ljubiteljica gledališča, najraje pa se sprošča ob dobri knjigi ali v kuhinji, kjer nastajajo njene znamenite sladice, odlična je pri peki princesk. Ob njej bo kot sotekmovalka stala hči Kalina Kranjec, v studio pa prihaja tudi legendarni alpski smučar Jure Franko, ki bo tekmovalki zastavil vprašanje za dodatnega jokerja.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
V ospredju soočenja predstavnikov parlamentarnih strank bosta zdravstvo in dolgotrajna oskrba. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V ospredju soočenja predstavnikov parlamentarnih strank bosta zdravstvo in dolgotrajna oskrba. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Romantična fantazijska drama mehiškega mojstra Guillerma del Tora o ljubezni med nemo čistilko in podvodnim bitjem, ki ga ameriška vlada zadržuje v tajnem laboratoriju, je leta 2017 prejela beneškega zlatega leva in leta 2018 štiri oskarje, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Baltimore leta 1962. Elisa je nemo, vase zaprto dekle, ki dela kot čistilka v skritem, močno varovanem vladnem laboratoriju. Njeno življenje se za vedno spremeni, ko v poslopju odkrije strogo zaupno skrivnost: luskasto bitje iz Južne Amerike, ki ga je oblast zaprla v akvarij daleč od oči javnosti. Elisa z bitjem postopoma vzpostavi tih, a globok odnos – najprej prek glasbe in hrane, nato pa se med njima razvije ljubezen. Ko Elisa izve, da ga želi ameriška vojska ubiti zaradi poskusov, se odloči organizirati tvegan pobeg, pri čemer ji pomagajo prijatelji in sodelavci. Originalni naslov: THE SHAPE OF WATER Leto produkcije: 2017 Država: ZDA, Mehika Žanr: fantastična drama Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Vanessa Taylor in Guillermo del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Octavia Spencer, Michael Shannon, Richard Jenkins
Romantična fantazijska drama mehiškega mojstra Guillerma del Tora o ljubezni med nemo čistilko in podvodnim bitjem, ki ga ameriška vlada zadržuje v tajnem laboratoriju, je leta 2017 prejela beneškega zlatega leva in leta 2018 štiri oskarje, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Baltimore leta 1962. Elisa je nemo, vase zaprto dekle, ki dela kot čistilka v skritem, močno varovanem vladnem laboratoriju. Njeno življenje se za vedno spremeni, ko v poslopju odkrije strogo zaupno skrivnost: luskasto bitje iz Južne Amerike, ki ga je oblast zaprla v akvarij daleč od oči javnosti. Elisa z bitjem postopoma vzpostavi tih, a globok odnos – najprej prek glasbe in hrane, nato pa se med njima razvije ljubezen. Ko Elisa izve, da ga želi ameriška vojska ubiti zaradi poskusov, se odloči organizirati tvegan pobeg, pri čemer ji pomagajo prijatelji in sodelavci. Originalni naslov: THE SHAPE OF WATER Leto produkcije: 2017 Država: ZDA, Mehika Žanr: fantastična drama Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Vanessa Taylor in Guillermo del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Octavia Spencer, Michael Shannon, Richard Jenkins
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.
Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Cikel filmov italijanskih režiserjev.
Cikel filmov italijanskih režiserjev.
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Na spored TV Slovenija se vrača serija Takšno je življenje in tokrat se voditeljema v studiu pridružita igralca Nina Rakovec in Jernej Gašperin. Letošnje leto je leto Srečka Kosovela, pri katerem sta navdih iskala tudi vodja benda Koala Voice in kitaristka Manca Trampuš ter vsestranski igralec, TV voditelj, mojster spomina in digitalni ustvarjalec Nik Škrlec. Na našem glasbenem odru delimo čustva in ritme s skupino Šank Rock ter skupino Bohem, ki je moči združila s pevko Záli. V vročem stolu se bo potila naša uspešna para plesalka Nastija Fijolič. Tjaša Platovšek je obiskala izjemen poslovilni koncert dame Slovenske popoevke, ge. Elde Viler, ter se kljub mrazu in vetru podala na trening teka z Gadom Anžetom Zavrlom.
Na spored TV Slovenija se vrača serija Takšno je življenje in tokrat se voditeljema v studiu pridružita igralca Nina Rakovec in Jernej Gašperin. Letošnje leto je leto Srečka Kosovela, pri katerem sta navdih iskala tudi vodja benda Koala Voice in kitaristka Manca Trampuš ter vsestranski igralec, TV voditelj, mojster spomina in digitalni ustvarjalec Nik Škrlec. Na našem glasbenem odru delimo čustva in ritme s skupino Šank Rock ter skupino Bohem, ki je moči združila s pevko Záli. V vročem stolu se bo potila naša uspešna para plesalka Nastija Fijolič. Tjaša Platovšek je obiskala izjemen poslovilni koncert dame Slovenske popoevke, ge. Elde Viler, ter se kljub mrazu in vetru podala na trening teka z Gadom Anžetom Zavrlom.
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
V 15. oddaji se posvetimo maternemu jeziku, na vlak za četrtfinale pa se vkrcajo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Živa, Nika in Jakob iz OŠ Apače (vijolični). Pot jih vodi po človeškem telesu, skozi zgodovino in do mestnih občin. Pri rumenih je večja sila vztrajnosti, vijolični bolje delujejo v literarnem krožku. Kdo se bolje znajde v labirintu in komu Hitri lončki prinesejo uvrstitev naprej, Ani, Taji in Filipu iz OŠ Muta, ali Taji, Aneju in Patriku iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 15. oddaji se posvetimo maternemu jeziku, na vlak za četrtfinale pa se vkrcajo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Živa, Nika in Jakob iz OŠ Apače (vijolični). Pot jih vodi po človeškem telesu, skozi zgodovino in do mestnih občin. Pri rumenih je večja sila vztrajnosti, vijolični bolje delujejo v literarnem krožku. Kdo se bolje znajde v labirintu in komu Hitri lončki prinesejo uvrstitev naprej, Ani, Taji in Filipu iz OŠ Muta, ali Taji, Aneju in Patriku iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V prvi oddaji 15. sezone bo v kvizu Joker nastopil Aleš Svete iz Medvod. Dela v farmacevtskem podjetju, kjer sodeluje pri nadzoru proizvodnje zdravil, ki potujejo po vsem svetu. Rad kolesari, igra družabne igre, obožuje košarko s skupino prijateljev. Največ prostega časa nameni družini, s katero so se pred kratkim iz stanovanja preselili v hišo, nad katero so vsi navdušeni. Pri kvizu mu bo pomagal kvizovski prijatelj in odvetnik Edvard Bavcon, vprašanja za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila igralka iz serije Takšno je življenje Ana Hribar.
V prvi oddaji 15. sezone bo v kvizu Joker nastopil Aleš Svete iz Medvod. Dela v farmacevtskem podjetju, kjer sodeluje pri nadzoru proizvodnje zdravil, ki potujejo po vsem svetu. Rad kolesari, igra družabne igre, obožuje košarko s skupino prijateljev. Največ prostega časa nameni družini, s katero so se pred kratkim iz stanovanja preselili v hišo, nad katero so vsi navdušeni. Pri kvizu mu bo pomagal kvizovski prijatelj in odvetnik Edvard Bavcon, vprašanja za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila igralka iz serije Takšno je življenje Ana Hribar.
Nekdanja skupna država Jugoslavija ne vzbuja palete različnih čustev le vsem tistim, ki so v njej živeli, temveč tudi nekaterim njihovim potomcem. Pojav jugonostalgije ni tu nič novega, sproža pa tako negativne kot pozitivne odzive. Kljub temu v Sloveniji kar nekaj radijskih postaj predvaja glasbo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Slovak Peter Korchnak pa ima do nekdanje Jugoslavije prav poseben, ljubeč odnos. Kakšen pomen ima jugonostalgija pri nas, smo ugotavljali z zgodovinarjem dr. Davidom Petelinom. Izvedeli boste tudi, kaj vsebuje nova makedonsko-slovenska dvojezična knjiga, ki bogati slovenski kulturni prostor in spodbuja medkulturni dialog.
Nekdanja skupna država Jugoslavija ne vzbuja palete različnih čustev le vsem tistim, ki so v njej živeli, temveč tudi nekaterim njihovim potomcem. Pojav jugonostalgije ni tu nič novega, sproža pa tako negativne kot pozitivne odzive. Kljub temu v Sloveniji kar nekaj radijskih postaj predvaja glasbo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Slovak Peter Korchnak pa ima do nekdanje Jugoslavije prav poseben, ljubeč odnos. Kakšen pomen ima jugonostalgija pri nas, smo ugotavljali z zgodovinarjem dr. Davidom Petelinom. Izvedeli boste tudi, kaj vsebuje nova makedonsko-slovenska dvojezična knjiga, ki bogati slovenski kulturni prostor in spodbuja medkulturni dialog.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.