Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Človeštvo se pripravlja na vrnitev človeka na Luno in na osvajanje Marsa. Slovenska podjetja v ta namen razvijajo 3D tiskanje orodij in bivališč, pa tudi nenavadne raziskovalne robote.
Človeštvo se pripravlja na vrnitev človeka na Luno in na osvajanje Marsa. Slovenska podjetja v ta namen razvijajo 3D tiskanje orodij in bivališč, pa tudi nenavadne raziskovalne robote.
V dnevih pred kulturnim praznikom se bomo pogovarjali z Ljobo Jenče, ambasadorko slovenske nesnovne dediščine, ki bo prav ob našem kulturnem prazniku skupaj z lutnjistom Erazmom Grafenauerjem nastopila v Parizu in drugih francoskih mestih. Ljoba Jenče že 35 let raziskuje slovenske ljudske pesmi. Izdala je plošče z dokumentarnim gradivom in svojimi izvedbami – v sodelovanju z različnimi glasbeniki –, ter samostojne albume. Posebnost je njen »dialog« s tibetanskimi menihi na plošči Lepote modrosti, ki je izšla ob prvem dalajlamovem obisku v Sloveniji. Nastopila je v več kot šestdesetih državah, tudi v ZDA na zasedanju OZN-a in na Kraljevi akademiji umetnosti v Združenem kraljestvu. Prispevala je glasbo za dokumentarni film o Cerkniškem jezeru, napisala prvi priročnik za pripovedovanje pravljic, vodi tudi izobraževalni center za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Hiša izročila. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V dnevih pred kulturnim praznikom se bomo pogovarjali z Ljobo Jenče, ambasadorko slovenske nesnovne dediščine, ki bo prav ob našem kulturnem prazniku skupaj z lutnjistom Erazmom Grafenauerjem nastopila v Parizu in drugih francoskih mestih. Ljoba Jenče že 35 let raziskuje slovenske ljudske pesmi. Izdala je plošče z dokumentarnim gradivom in svojimi izvedbami – v sodelovanju z različnimi glasbeniki –, ter samostojne albume. Posebnost je njen »dialog« s tibetanskimi menihi na plošči Lepote modrosti, ki je izšla ob prvem dalajlamovem obisku v Sloveniji. Nastopila je v več kot šestdesetih državah, tudi v ZDA na zasedanju OZN-a in na Kraljevi akademiji umetnosti v Združenem kraljestvu. Prispevala je glasbo za dokumentarni film o Cerkniškem jezeru, napisala prvi priročnik za pripovedovanje pravljic, vodi tudi izobraževalni center za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Hiša izročila. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Izjemno pričevanje Stanka Novaka – Martinovega, iz Obrova, bo še posebej pritegnilo tiste gledalce, ki jih zanima prikrita preteklost. Zgodba 90-letnega klenega Slovenca in odličnega pevca nam bo odstrla preteklost mistične pokrajine med Krasom, Brkini in Čičarijo, ki skriva dragocene zgodbe o naši zgodovini in sedanjosti. Stanko se je rodil v zavedni slovenski kmečki družini v kraju, v katerem so v 16. stoletju bivali begunci, ki so pred Turki pribežali iz Dalmacije, kar se še vedno pozna v tamkajšnjem narečju – še posebno v bližnji Čičariji. Doma so bili zelo narodno usmerjeni, zato jim italijanizacija ni prišla do živega. Materin stric je bil znameniti primorski duhovnik Štefan Cek, ki so ga preganjali Italijani, med vojno in zlasti po njej pa je doživel strahovito komunistično preganjanje. Vojna je močno udarila v življenje Martinovih. Oče, ki je bil mobiliziran v partizane, je padel na Dolenjskem, v spopadu z domobranci, kar je mamo in otroke povsem strlo. Gospod Novak našteva primere okupatorjevega nasilja, partizanskih napadov in drugih ravnanj, ki so sprožila nemško izživljanje nad civilnim prebivalstvom. Posebno poglavje njegovega pričevanja je spomin na »krvavo birmo« v Lanišču v Istri, 24. avgusta 1947. Stanko je bil takrat v pri stricu Štefanu Ceku, ki je bil v Lanišču župnik. Komunistične oblasti so na dan birme organizirale nasilni izgred, ki se je končal z umorom hrvaškega duhovnika Bulešića in pretepom še enega primorskega »čedermaca«, Jakoba Ukmarja. 12-letni Stanko je bil priča zločina, ki je odmeval po vsej Istri in širše. Stanko se je najprej šolal za duhovniški poklic, a se mu je življenje obrnilo drugače. Ostal pa je zvest veri in tudi slovenski cerkveni pesmi. Nenadomestljiv pa je v izvrstni pevski zasedbi Hrušiški fanti, ki združuje ljudske pevce iz vasi Hrušica v Brkinih. Med pričevanjem jih bomo tudi slišali.
Izjemno pričevanje Stanka Novaka – Martinovega, iz Obrova, bo še posebej pritegnilo tiste gledalce, ki jih zanima prikrita preteklost. Zgodba 90-letnega klenega Slovenca in odličnega pevca nam bo odstrla preteklost mistične pokrajine med Krasom, Brkini in Čičarijo, ki skriva dragocene zgodbe o naši zgodovini in sedanjosti. Stanko se je rodil v zavedni slovenski kmečki družini v kraju, v katerem so v 16. stoletju bivali begunci, ki so pred Turki pribežali iz Dalmacije, kar se še vedno pozna v tamkajšnjem narečju – še posebno v bližnji Čičariji. Doma so bili zelo narodno usmerjeni, zato jim italijanizacija ni prišla do živega. Materin stric je bil znameniti primorski duhovnik Štefan Cek, ki so ga preganjali Italijani, med vojno in zlasti po njej pa je doživel strahovito komunistično preganjanje. Vojna je močno udarila v življenje Martinovih. Oče, ki je bil mobiliziran v partizane, je padel na Dolenjskem, v spopadu z domobranci, kar je mamo in otroke povsem strlo. Gospod Novak našteva primere okupatorjevega nasilja, partizanskih napadov in drugih ravnanj, ki so sprožila nemško izživljanje nad civilnim prebivalstvom. Posebno poglavje njegovega pričevanja je spomin na »krvavo birmo« v Lanišču v Istri, 24. avgusta 1947. Stanko je bil takrat v pri stricu Štefanu Ceku, ki je bil v Lanišču župnik. Komunistične oblasti so na dan birme organizirale nasilni izgred, ki se je končal z umorom hrvaškega duhovnika Bulešića in pretepom še enega primorskega »čedermaca«, Jakoba Ukmarja. 12-letni Stanko je bil priča zločina, ki je odmeval po vsej Istri in širše. Stanko se je najprej šolal za duhovniški poklic, a se mu je življenje obrnilo drugače. Ostal pa je zvest veri in tudi slovenski cerkveni pesmi. Nenadomestljiv pa je v izvrstni pevski zasedbi Hrušiški fanti, ki združuje ljudske pevce iz vasi Hrušica v Brkinih. Med pričevanjem jih bomo tudi slišali.
Pred petimi leti je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Živijo Britanci danes bolje, kot so živeli pred brexitom? Je izstop prinesel spremembe, ki so jih obljubljali politiki – večjo suverenost Združenega kraljestva, več denarja za zdravstveni sistem in manj migrantov? Koliko je izstop stal britansko gospodarstvo? O vsem tem v Globusu, ki je tokrat v celoti nastal na terenu, v Združenem kraljestvu.
Pred petimi leti je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Živijo Britanci danes bolje, kot so živeli pred brexitom? Je izstop prinesel spremembe, ki so jih obljubljali politiki – večjo suverenost Združenega kraljestva, več denarja za zdravstveni sistem in manj migrantov? Koliko je izstop stal britansko gospodarstvo? O vsem tem v Globusu, ki je tokrat v celoti nastal na terenu, v Združenem kraljestvu.
Resnična zgodba o človeku, ki ni mogel molčati. Zlata palma za najboljši kratki film v Cannesu leta 2024. Leto 1993. Štrpci v Bosni in Hercegovini. Srbske paravojaške enote ustavijo potniški vlak na progi Beograd–Bar. Pregledujejo celoten sestav in izločajo potnike, ki niso srbske narodnosti. Med 500 potniki samo eden povzdigne glas in se jim postavi po robu. Originalni naslov: ČOVJEK KOJI NIJE MOGAO ŠUTJETI Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: kratki igrani film Režija: Nebojša Slijepčević Scenarij: Nebojša Slijepčević Igrajo: Goran Bogdan, Alexis Manenti, Dragan Mićanović, Lara Nekić
Resnična zgodba o človeku, ki ni mogel molčati. Zlata palma za najboljši kratki film v Cannesu leta 2024. Leto 1993. Štrpci v Bosni in Hercegovini. Srbske paravojaške enote ustavijo potniški vlak na progi Beograd–Bar. Pregledujejo celoten sestav in izločajo potnike, ki niso srbske narodnosti. Med 500 potniki samo eden povzdigne glas in se jim postavi po robu. Originalni naslov: ČOVJEK KOJI NIJE MOGAO ŠUTJETI Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: kratki igrani film Režija: Nebojša Slijepčević Scenarij: Nebojša Slijepčević Igrajo: Goran Bogdan, Alexis Manenti, Dragan Mićanović, Lara Nekić
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
V dokumentarni oddaji dvanajst žensk pripoveduje o tem, kako na lastni koži občutijo čas menopavze in kako bi želele oziroma ne bi hotele živeti v tem obdobju. Vročinski oblivi, uhajanje urina in celulit – kako ženske občutijo težo 50. let? Čeprav med menopavzo doživljajo velike spremembe, se o njej ne govori prav veliko, razen ko gre za šale, povezane z njo. Morda prav zaradi tega še naprej ostaja tabu. MENOPAUSES / MÉNOPAUSES / Francija / 2024 / Režija: Julie Talon
V dokumentarni oddaji dvanajst žensk pripoveduje o tem, kako na lastni koži občutijo čas menopavze in kako bi želele oziroma ne bi hotele živeti v tem obdobju. Vročinski oblivi, uhajanje urina in celulit – kako ženske občutijo težo 50. let? Čeprav med menopavzo doživljajo velike spremembe, se o njej ne govori prav veliko, razen ko gre za šale, povezane z njo. Morda prav zaradi tega še naprej ostaja tabu. MENOPAUSES / MÉNOPAUSES / Francija / 2024 / Režija: Julie Talon
Kako zdrava je naša hrana, kako se prehranjujemo, ko smo zunaj domače kuhinje, in ali je vsa procesirana hrana tudi škodljiva za zdravje? To so vprašanja, ki si jih vedno znova zastavljamo. Kljub številnim informacijam pa še vedno razburjajo prehranski dodatki. V poplavi različnih, tudi lažnih oglasov in podatkov težko izluščimo verodostojne informacije. Zadnje raziskave so pokazale, da zaužijemo preveč soli, kar lahko vodi v zdravstvene težave. Izvedeli bomo tudi resnico o brezglutenski prehrani. V tokratni Dnevni sobi nam bo na ta vprašanja odgovarjal dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Voditeljica: Jasna Krljić Vreg
Kako zdrava je naša hrana, kako se prehranjujemo, ko smo zunaj domače kuhinje, in ali je vsa procesirana hrana tudi škodljiva za zdravje? To so vprašanja, ki si jih vedno znova zastavljamo. Kljub številnim informacijam pa še vedno razburjajo prehranski dodatki. V poplavi različnih, tudi lažnih oglasov in podatkov težko izluščimo verodostojne informacije. Zadnje raziskave so pokazale, da zaužijemo preveč soli, kar lahko vodi v zdravstvene težave. Izvedeli bomo tudi resnico o brezglutenski prehrani. V tokratni Dnevni sobi nam bo na ta vprašanja odgovarjal dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Voditeljica: Jasna Krljić Vreg
Naša ekipa je obiskala Dunaj, kjer Narodna galerija Slovenije v sodelovanju z avstrijsko galerijo Belvedere predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstava Svet v barvah je doslej največja predstavitev slovenskega slikarstva v avstrijskem glavnem mestu in vključuje 108 del slovenskih umetnikov. Obiskovalci bodo lahko med drugim občudovali slike Jožefa Tominca, Ivane Kobilce, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in drugih. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo In ljubezen tudi, odrsko priredbo romana Draga Jančarja, ki jo je ob koprodukciji Drame SNG Maribor in Cankarjevega doma režiral Luka Marcen. V ospredju predstave so intimne zgodbe štirih protagonistov ter preplet njihovih usod v zadnjem letu druge svetovne vojne v Mariboru. Pogovarjali smo se s krajinsko arhitektko in avtorico knjige Plečnikova zelena Ljubljana. V knjigi je poglobljena študija ureditev odprtih prostorov v Ljubljani, ki jih je zasnoval Jože Plečnik. Predstavlja nam manj znane ali celo na novo odkrite Plečnikove ureditve, na primer okolice objektov, vrtove, parke, sprehajališča, dvorišča in podobno. Projekt Na obrobju urbanega je namenjen ohranjanju in razumevanju ulične umetnosti ter njenega razvoja v spreminjajočem se urbanem okolju. Zaradi gentrifikacije, regulacije javnih površin ali zgolj nerazumevanja se ta čedalje bolj umika na obrobje mest. V Društvu Kultivarnica so nam predstavili nekaj primerov ulične umetnosti, preden bodo uničeni zaradi rušenja ali prenove.
Naša ekipa je obiskala Dunaj, kjer Narodna galerija Slovenije v sodelovanju z avstrijsko galerijo Belvedere predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstava Svet v barvah je doslej največja predstavitev slovenskega slikarstva v avstrijskem glavnem mestu in vključuje 108 del slovenskih umetnikov. Obiskovalci bodo lahko med drugim občudovali slike Jožefa Tominca, Ivane Kobilce, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in drugih. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo In ljubezen tudi, odrsko priredbo romana Draga Jančarja, ki jo je ob koprodukciji Drame SNG Maribor in Cankarjevega doma režiral Luka Marcen. V ospredju predstave so intimne zgodbe štirih protagonistov ter preplet njihovih usod v zadnjem letu druge svetovne vojne v Mariboru. Pogovarjali smo se s krajinsko arhitektko in avtorico knjige Plečnikova zelena Ljubljana. V knjigi je poglobljena študija ureditev odprtih prostorov v Ljubljani, ki jih je zasnoval Jože Plečnik. Predstavlja nam manj znane ali celo na novo odkrite Plečnikove ureditve, na primer okolice objektov, vrtove, parke, sprehajališča, dvorišča in podobno. Projekt Na obrobju urbanega je namenjen ohranjanju in razumevanju ulične umetnosti ter njenega razvoja v spreminjajočem se urbanem okolju. Zaradi gentrifikacije, regulacije javnih površin ali zgolj nerazumevanja se ta čedalje bolj umika na obrobje mest. V Društvu Kultivarnica so nam predstavili nekaj primerov ulične umetnosti, preden bodo uničeni zaradi rušenja ali prenove.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Vabljeni k ogledu slavnostne prireditve ob jubilejni, 60. podelitvi Bloudkovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih priznanj v Sloveniji na področju športa. Podeljujejo se že od leta 1965, poimenovana pa so Stanku Bloudku, pionirju mnogih športov na Slovenskem.
Vabljeni k ogledu slavnostne prireditve ob jubilejni, 60. podelitvi Bloudkovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih priznanj v Sloveniji na področju športa. Podeljujejo se že od leta 1965, poimenovana pa so Stanku Bloudku, pionirju mnogih športov na Slovenskem.
Smo vsi za kaj nadarjeni? Kako je z odkrivanjem in razvojem talentov? Od česa je odvisen uspeh? Šahistka, glasbenik in natakar, ki je tudi varnostnik – vsi trije so bili v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Laura Unuk, najboljša slovenska šahistka, šahovska velemojstrica, ki končuje študij biokemije, je svojo uspešno šahovsko pot začela v osnovnošolskem krožku. Prejemnik študentske Prešernove nagrade, tolkalist Inti Pucihar, je odraščal v glasbeni družini, Joland Orož pa zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. O Laurinih, Intijevih in Jolandovih prehojenih poteh, vzponih in padcih, o tem, kaj danes počnejo s svojimi talenti, o njihovem delu in uspehih, dosežkih in željah v Posebnih zgodbah. Strokovni razmislek o nadarjenosti pa ponuja psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec Bartolj. Scenarij Milica Prešeren, režija Božo Grlj. O seriji Posebne zgodbe: Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas posameznikom, katerih življenje zaznamujejo različne izkušnje, izzivi, spoznanja, prelomni, a tudi na videz bolj obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. To so tudi zgodbe otrok in odraslih z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Dopolnjujejo jih znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. V posameznih delih dokumentarne serije smo doslej že spoznali življenje z avtizmom, ljudi, ki so za vedno na vozičku, prezgodaj odrasle otroke, posvojene, posameznike z disleksijo, zgodbe o darovanju organov, samomoru, ADHD-ju, tikih, o najboljših prijateljih, (po)moči umetnosti. Pretekle epizode so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Letos se jim pridružujeta novi: o samozavesti in samopodobi (27. januarja) in o nadarjenih (3. februarja 2025) na TV Slovenija 1 ob 17.50. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Smo vsi za kaj nadarjeni? Kako je z odkrivanjem in razvojem talentov? Od česa je odvisen uspeh? Šahistka, glasbenik in natakar, ki je tudi varnostnik – vsi trije so bili v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Laura Unuk, najboljša slovenska šahistka, šahovska velemojstrica, ki končuje študij biokemije, je svojo uspešno šahovsko pot začela v osnovnošolskem krožku. Prejemnik študentske Prešernove nagrade, tolkalist Inti Pucihar, je odraščal v glasbeni družini, Joland Orož pa zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. O Laurinih, Intijevih in Jolandovih prehojenih poteh, vzponih in padcih, o tem, kaj danes počnejo s svojimi talenti, o njihovem delu in uspehih, dosežkih in željah v Posebnih zgodbah. Strokovni razmislek o nadarjenosti pa ponuja psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec Bartolj. Scenarij Milica Prešeren, režija Božo Grlj. O seriji Posebne zgodbe: Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas posameznikom, katerih življenje zaznamujejo različne izkušnje, izzivi, spoznanja, prelomni, a tudi na videz bolj obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. To so tudi zgodbe otrok in odraslih z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Dopolnjujejo jih znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. V posameznih delih dokumentarne serije smo doslej že spoznali življenje z avtizmom, ljudi, ki so za vedno na vozičku, prezgodaj odrasle otroke, posvojene, posameznike z disleksijo, zgodbe o darovanju organov, samomoru, ADHD-ju, tikih, o najboljših prijateljih, (po)moči umetnosti. Pretekle epizode so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Letos se jim pridružujeta novi: o samozavesti in samopodobi (27. januarja) in o nadarjenih (3. februarja 2025) na TV Slovenija 1 ob 17.50. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...
Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
Drama. Nanna svojo hčer Cille in njeno najboljšo prijateljico Leo povabi na križarjenje po karibskih otokih za Cillin osemnajsti rojstni dan. Druženje naj bi bilo zabavno in sproščeno, a se že prvi večer sprevrže v nočno moro … BIRTHDAY GIRL/DANSKA/2023 Režija: Michael Noer/Scenarij: Jesper Fink, Michael Noer/Igrajo: Trine Dyrholm, Flora Ofelia Hofmann Lindahl, Herman Tømmeraas, Maja Ida Thiele in drugi …
Drama. Nanna svojo hčer Cille in njeno najboljšo prijateljico Leo povabi na križarjenje po karibskih otokih za Cillin osemnajsti rojstni dan. Druženje naj bi bilo zabavno in sproščeno, a se že prvi večer sprevrže v nočno moro … BIRTHDAY GIRL/DANSKA/2023 Režija: Michael Noer/Scenarij: Jesper Fink, Michael Noer/Igrajo: Trine Dyrholm, Flora Ofelia Hofmann Lindahl, Herman Tømmeraas, Maja Ida Thiele in drugi …
Uživali boste lahko ob klasičnih skladbah v izvedbi Komornega zbora Megaron (oratorij Mesija, Aleluja), violinistke Patricije Avšič (Por Una Cabeza) in Slovenskega okteta (Oj, Triglav, moj dom). Simfonični orkester RTV Slovenija vodi dirigent Simon Dvoršak.
Uživali boste lahko ob klasičnih skladbah v izvedbi Komornega zbora Megaron (oratorij Mesija, Aleluja), violinistke Patricije Avšič (Por Una Cabeza) in Slovenskega okteta (Oj, Triglav, moj dom). Simfonični orkester RTV Slovenija vodi dirigent Simon Dvoršak.
Dokumentarni film spremlja ljudi z vsega sveta, ki uporabljajo umetno inteligenco, da bi vzpostavili stik z mrtvimi. Joshua se dan in noč pogovarja z digitalnim klonom svoje pokojne prve ljubezni, Christi želi le potrditev, da se njen najboljši prijatelj dobro počuti v nebesih, Jang pa se v virtualnem okolju igra z avatarjem pokojne sedemletne hčerke. Nekateri prisegajo na to, pri drugih pa je bila izkušnja globoko pretresljiva. Posamezne interakcije s pogovornimi boti so se že končale tragično, vendar izumitelji teh storitev zavračajo vsakršno odgovornost za globoke duševne posledice pri uporabnikih. Številni ponudniki upajo na donosen trg, saj verske in kolektivne oblike žalovanja vse bolj izgubljajo pomen. Je to začetek konca žalovanja, kot ga poznamo? ETERNAL YOU / Nemčija / 2024 / Režija: Hans Block, Moritz Riesewieck
Dokumentarni film spremlja ljudi z vsega sveta, ki uporabljajo umetno inteligenco, da bi vzpostavili stik z mrtvimi. Joshua se dan in noč pogovarja z digitalnim klonom svoje pokojne prve ljubezni, Christi želi le potrditev, da se njen najboljši prijatelj dobro počuti v nebesih, Jang pa se v virtualnem okolju igra z avatarjem pokojne sedemletne hčerke. Nekateri prisegajo na to, pri drugih pa je bila izkušnja globoko pretresljiva. Posamezne interakcije s pogovornimi boti so se že končale tragično, vendar izumitelji teh storitev zavračajo vsakršno odgovornost za globoke duševne posledice pri uporabnikih. Številni ponudniki upajo na donosen trg, saj verske in kolektivne oblike žalovanja vse bolj izgubljajo pomen. Je to začetek konca žalovanja, kot ga poznamo? ETERNAL YOU / Nemčija / 2024 / Režija: Hans Block, Moritz Riesewieck
Druga sezona uspešne britanske nadaljevanke Sherwood se dogaja v Nottinghamu in okoliških krajih, kjer je odraščal tudi avtor serije James Graham. Ideje za serijo je črpal iz resničnih dogodkov, zaznamovanih z rivalskimi spori in korupcijo. Dve družini se znajdeta v sporu z vplivno družino Sparrow. Med tem se dogajajo aktivnosti za odprtje novega rudnika, za katerim stoji vplivni podjetnik Warner, kar sproža burne odzive. Bo lokalna skupnost tudi tokrat zašla v konflikte, ki izvirajo v preteklosti? Ian St. Clair je zapustil policijsko službo, a za kako dolgo? Ali bo nova vodja policije kos nalogam? SHERWOOD (II.) / 2024 / Velika Britanija Scenarij: James Graham Režija: Clio Barnard V glavnih vlogah: David Morrissey, Lesley Manville, Robert Glenister, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle, David Harewood, Robert Lindsay, Monica Dolan, Sharlene Whyte, Stephen Dillane
Druga sezona uspešne britanske nadaljevanke Sherwood se dogaja v Nottinghamu in okoliških krajih, kjer je odraščal tudi avtor serije James Graham. Ideje za serijo je črpal iz resničnih dogodkov, zaznamovanih z rivalskimi spori in korupcijo. Dve družini se znajdeta v sporu z vplivno družino Sparrow. Med tem se dogajajo aktivnosti za odprtje novega rudnika, za katerim stoji vplivni podjetnik Warner, kar sproža burne odzive. Bo lokalna skupnost tudi tokrat zašla v konflikte, ki izvirajo v preteklosti? Ian St. Clair je zapustil policijsko službo, a za kako dolgo? Ali bo nova vodja policije kos nalogam? SHERWOOD (II.) / 2024 / Velika Britanija Scenarij: James Graham Režija: Clio Barnard V glavnih vlogah: David Morrissey, Lesley Manville, Robert Glenister, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle, David Harewood, Robert Lindsay, Monica Dolan, Sharlene Whyte, Stephen Dillane
Pred kulturnim praznikom je gost v oddaji Intervju karizmatični dramski igralec in filmski Prešeren – Pavle Ravnohrib. Gost uvodoma preseneti z opisom preživljanja svojega prostega časa, ki ga še vedno namenja za delo na kmetiji. Košnja, delo s traktorjem, skrb za živino – to so njegova vsakodnevna opravila. Pomembna mu je ohranitev kmetstva in kulturne krajine. Kot pove, se ljudje iz mesta pogosto ne zavedajo, čemu vse se odrekajo ljudje, ki skrbijo za pokošene senožeti. Zaklanec pri Horjulu, kjer živi, je bil v središču medvojnega nasilja, saj so revolucionarji najprej umorili priljubljenega župana Bastiča in njegovo ženo ter pozneje še skupino deklet. Travmatična preteklost še vedno vpliva na te kraje in tudi nanj, zlasti usoda očeta, ki je bil zaupnik Osvobodilne fronte in poslan v koncentracijsko taborišče. Njegovi načelnost in zvestoba sta mu močan zgled. V nadaljevanju predstavi, kako se mu je kot kmečkemu fantu sploh uspelo prebiti na AGRFT. Svoje igralske veščine je izpilil v Mladinskem gledališču, ki je takrat preraslo v eno od najboljših v tedanji državi. Ravnohrib spregovori tudi o režimskem nadzoru kulture in gledališča, o tem, kako so nekateri takrat in danes čaščeni »disidentov«, ki naj bi si upali več, to lahko počeli zaradi režima. Njihova prava narava se je pokazala po osamosvojitvi. Z voditeljem sta se dotaknila kariernega presežka – Ravnohribe vloge Prešerna v istoimenski nadaljevanki in filmu. To ga je izstrelilo med najuglednejše igralce. Kljub temu ga je Prešernova nagrada vsakič »zgrešila«, za kar so, kot pravi, poskrbeli vplivni režimski ljudje iz gledaliških vrst. Kar 22 let je na javni televiziji vodil legendarni kviz Male sive celice. Sedaj je član ansambla Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Meni, da je njegovo poslanstvo na nastopih ozaveščati ljudi, zlasti mladino, o tem, da jim ni treba skrivati svojega prepričanja in vere, ampak se lahko pogumno postavijo za svoje vrednote. Ob koncu pogovora je izrazil ogorčenje nad stanjem duha v slovenski družbi in zlorabo kulture za politični ekstremizem. Na vprašanje, kaj bi rekel France Prešeren, če bi se v teh časih pojavil med nami, pa je hudomušno pripomnil, da bi bil šokiran in bi se vrnil, od koder je prišel.
Pred kulturnim praznikom je gost v oddaji Intervju karizmatični dramski igralec in filmski Prešeren – Pavle Ravnohrib. Gost uvodoma preseneti z opisom preživljanja svojega prostega časa, ki ga še vedno namenja za delo na kmetiji. Košnja, delo s traktorjem, skrb za živino – to so njegova vsakodnevna opravila. Pomembna mu je ohranitev kmetstva in kulturne krajine. Kot pove, se ljudje iz mesta pogosto ne zavedajo, čemu vse se odrekajo ljudje, ki skrbijo za pokošene senožeti. Zaklanec pri Horjulu, kjer živi, je bil v središču medvojnega nasilja, saj so revolucionarji najprej umorili priljubljenega župana Bastiča in njegovo ženo ter pozneje še skupino deklet. Travmatična preteklost še vedno vpliva na te kraje in tudi nanj, zlasti usoda očeta, ki je bil zaupnik Osvobodilne fronte in poslan v koncentracijsko taborišče. Njegovi načelnost in zvestoba sta mu močan zgled. V nadaljevanju predstavi, kako se mu je kot kmečkemu fantu sploh uspelo prebiti na AGRFT. Svoje igralske veščine je izpilil v Mladinskem gledališču, ki je takrat preraslo v eno od najboljših v tedanji državi. Ravnohrib spregovori tudi o režimskem nadzoru kulture in gledališča, o tem, kako so nekateri takrat in danes čaščeni »disidentov«, ki naj bi si upali več, to lahko počeli zaradi režima. Njihova prava narava se je pokazala po osamosvojitvi. Z voditeljem sta se dotaknila kariernega presežka – Ravnohribe vloge Prešerna v istoimenski nadaljevanki in filmu. To ga je izstrelilo med najuglednejše igralce. Kljub temu ga je Prešernova nagrada vsakič »zgrešila«, za kar so, kot pravi, poskrbeli vplivni režimski ljudje iz gledaliških vrst. Kar 22 let je na javni televiziji vodil legendarni kviz Male sive celice. Sedaj je član ansambla Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Meni, da je njegovo poslanstvo na nastopih ozaveščati ljudi, zlasti mladino, o tem, da jim ni treba skrivati svojega prepričanja in vere, ampak se lahko pogumno postavijo za svoje vrednote. Ob koncu pogovora je izrazil ogorčenje nad stanjem duha v slovenski družbi in zlorabo kulture za politični ekstremizem. Na vprašanje, kaj bi rekel France Prešeren, če bi se v teh časih pojavil med nami, pa je hudomušno pripomnil, da bi bil šokiran in bi se vrnil, od koder je prišel.
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem. DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti
Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem. DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti
Po svetu potuje na milijarde živali, ki se odpravljajo na neverjetna potovanja. Najosupljivejša pa so tista, na katera se podajo najmanjše. V tej dokumentarni seriji z najsodobnejšo snemalno tehniko spremljamo šest živalic na njihovi največji življenjski pustolovščini. BIG LITTLE JOURNEYS / 2023 / Velika Britanija / Režija: Amy Young
Po svetu potuje na milijarde živali, ki se odpravljajo na neverjetna potovanja. Najosupljivejša pa so tista, na katera se podajo najmanjše. V tej dokumentarni seriji z najsodobnejšo snemalno tehniko spremljamo šest živalic na njihovi največji življenjski pustolovščini. BIG LITTLE JOURNEYS / 2023 / Velika Britanija / Režija: Amy Young
Prikazali bomo zakulisje izbora predstavnika/-ce/-kov RTV SLO na Pesmi Evrovizije, ki bo sredi maja v švicarskem Baslu. Kaj se dogaja pred Emo v garderobah, kako priprave tečejo v maski, na kak način plesalci vadijo zadnje gibe koreografije, kje se sproščata voditelja, kako zelena je v resnici "zelena soba", kjer čakajo glasbeniki na rezultate in na koncu: je Ema še vedno najbolj zaželena statua vsakega umetnika v sodobni pop kulturi? Ozadje največjega televizijskega šova Razvedrilnega programa TV Slovenija vam bo približal Andrej Hofer.
Prikazali bomo zakulisje izbora predstavnika/-ce/-kov RTV SLO na Pesmi Evrovizije, ki bo sredi maja v švicarskem Baslu. Kaj se dogaja pred Emo v garderobah, kako priprave tečejo v maski, na kak način plesalci vadijo zadnje gibe koreografije, kje se sproščata voditelja, kako zelena je v resnici "zelena soba", kjer čakajo glasbeniki na rezultate in na koncu: je Ema še vedno najbolj zaželena statua vsakega umetnika v sodobni pop kulturi? Ozadje največjega televizijskega šova Razvedrilnega programa TV Slovenija vam bo približal Andrej Hofer.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Od 1. 2. do 2. 3. na TV Slovenija.
Od 1. 2. do 2. 3. na TV Slovenija.
Na izboru EMA 2025 bomo dobili že našega tridesetega predstavnika na Pesmi Evrovizije. Voditelja Raiven in Gregor Strasbergar Štras boste predstavila dvanajst tekmovalnih skladb. Nastopili bodo: ANNA, ZveN, PolarAce, Astrid & The Scandals, Jon Vitezič, KiKi, Eva Pavli, Klemen, July Jones, Žan Videc, Trine in RAI. Glasovanje bo v dveh krogih. V prvem bo pet petčlanskih žirij ocenili vse skladbe in najboljši se bosta predstavili še enkrat v superfinalu. Med njima bomo izbrali zmagovalno skladbo, ki nas bo maja zastopala na Pesmi Evrovizije 2025 v švicarskem Baslu, izključno prek telefonskega glasovanja. V spremljevalnem programu bodo poleg voditeljev nastopili Lea Sirk, Filip Vidušin (LPS), Urban Koritnik (Jet Black Diamonds), Ana Soklič, Maja Keuc, Nuša Derenda, Darja Švajger, Cole Moretti … Režija: Tina Novak
Na izboru EMA 2025 bomo dobili že našega tridesetega predstavnika na Pesmi Evrovizije. Voditelja Raiven in Gregor Strasbergar Štras boste predstavila dvanajst tekmovalnih skladb. Nastopili bodo: ANNA, ZveN, PolarAce, Astrid & The Scandals, Jon Vitezič, KiKi, Eva Pavli, Klemen, July Jones, Žan Videc, Trine in RAI. Glasovanje bo v dveh krogih. V prvem bo pet petčlanskih žirij ocenili vse skladbe in najboljši se bosta predstavili še enkrat v superfinalu. Med njima bomo izbrali zmagovalno skladbo, ki nas bo maja zastopala na Pesmi Evrovizije 2025 v švicarskem Baslu, izključno prek telefonskega glasovanja. V spremljevalnem programu bodo poleg voditeljev nastopili Lea Sirk, Filip Vidušin (LPS), Urban Koritnik (Jet Black Diamonds), Ana Soklič, Maja Keuc, Nuša Derenda, Darja Švajger, Cole Moretti … Režija: Tina Novak
Oglašujejo ferrarija, prodajajo pa fička. Tako bi lahko povzeli ugotovitve laboratorijske analize vzmetnic znamke Swiss Bed, ki so pokazali, da prodajalec navaja napačne podatke o številu plasti in vzmeti, uporabi posebnih materialov in še kaj. Zavaja tudi z domnevnimi velikimi popusti, zaradi česar ga je Zveza potrošnikov Slovenije prijavila Tržnemu inšpektoratu, podala pa tudi kazensko ovadbo. Veselimo se obiska inšpektorjev, pa pravijo v podjetju Kanes, kjer prodajajo sporne vzmetnice, in vztrajajo, da so obtožbe potrošniške organizacije neresnične. V oddaji tudi o nenavadnem sporu med potrošnico in podjetjem Spar. Na njihovem parkirišču je poškodovala avto, trgovčeva zavarovalnica pa ji zdaj noče povrniti škode. Razlog: škodni zahtevek je prenizek.
Oglašujejo ferrarija, prodajajo pa fička. Tako bi lahko povzeli ugotovitve laboratorijske analize vzmetnic znamke Swiss Bed, ki so pokazali, da prodajalec navaja napačne podatke o številu plasti in vzmeti, uporabi posebnih materialov in še kaj. Zavaja tudi z domnevnimi velikimi popusti, zaradi česar ga je Zveza potrošnikov Slovenije prijavila Tržnemu inšpektoratu, podala pa tudi kazensko ovadbo. Veselimo se obiska inšpektorjev, pa pravijo v podjetju Kanes, kjer prodajajo sporne vzmetnice, in vztrajajo, da so obtožbe potrošniške organizacije neresnične. V oddaji tudi o nenavadnem sporu med potrošnico in podjetjem Spar. Na njihovem parkirišču je poškodovala avto, trgovčeva zavarovalnica pa ji zdaj noče povrniti škode. Razlog: škodni zahtevek je prenizek.
V tokratni oddajo o tem, kakšna prihodnost nas čaka. Pogovarjali smo se z dr. Renato Salecl o prihodnosti družbe in družbenega sistema ter o spremembah, ki nas čakajo in tistih, ki so nujne za to, da bo prihodnost svetla. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno bo v prihodnosti podnebje. Kako napovedujejo prihodnost meteorologi, pa nam je pojasnil Andrej Velkavrh.
V tokratni oddajo o tem, kakšna prihodnost nas čaka. Pogovarjali smo se z dr. Renato Salecl o prihodnosti družbe in družbenega sistema ter o spremembah, ki nas čakajo in tistih, ki so nujne za to, da bo prihodnost svetla. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno bo v prihodnosti podnebje. Kako napovedujejo prihodnost meteorologi, pa nam je pojasnil Andrej Velkavrh.
V 15. oddaji za možgansko telovadbo poskrbijo punce iz OŠ Matije Valjavca Preddvor (Nika, Zoja, Manca) v rumeni barvi in fantje iz OŠ Tabor Logatec (Tobija, Lovro, Luka) v vijolični, za fizično pa Anže, Bine in Kaja iz OŠ Podgora Kuteževo ter Jaka, Sofija in Nika iz OŠ Brežice. Manca predstavi svojo poezijo, poezija za fante pa so Hitre celice. Dekleta gredo raje na dopust in hokejsko tekmo, vsem tekmovalcem pa so blizu tabu teme. V labirintu srečajo risa in jetija, Rok pa se poigra s težiščem metle in žago. Komu se nasmehne Brihtolin, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 15. oddaji za možgansko telovadbo poskrbijo punce iz OŠ Matije Valjavca Preddvor (Nika, Zoja, Manca) v rumeni barvi in fantje iz OŠ Tabor Logatec (Tobija, Lovro, Luka) v vijolični, za fizično pa Anže, Bine in Kaja iz OŠ Podgora Kuteževo ter Jaka, Sofija in Nika iz OŠ Brežice. Manca predstavi svojo poezijo, poezija za fante pa so Hitre celice. Dekleta gredo raje na dopust in hokejsko tekmo, vsem tekmovalcem pa so blizu tabu teme. V labirintu srečajo risa in jetija, Rok pa se poigra s težiščem metle in žago. Komu se nasmehne Brihtolin, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Pet prijateljev ugotovi, da so zaprti v rovu, ki je zelo blizu železniške postaje. Z vlakom se odpeljejo do tja, kjer so doma Dick, Julian in Anne. Tam George najde staro fotografijo. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Pet prijateljev ugotovi, da so zaprti v rovu, ki je zelo blizu železniške postaje. Z vlakom se odpeljejo do tja, kjer so doma Dick, Julian in Anne. Tam George najde staro fotografijo. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Po Zofki se nekaj pretaka … Je spila preveč kakava? Jaša je zaskrbljen, Nejko pa bi rad prebral svoj vic. V uganko se je skrila jagodno rdeča reka, ki neprestano drvi po naših žilah. Vi zagotovo veste, kaj je to … Zofkarji se veselijo vaše družbe, zato hop mednje!
Po Zofki se nekaj pretaka … Je spila preveč kakava? Jaša je zaskrbljen, Nejko pa bi rad prebral svoj vic. V uganko se je skrila jagodno rdeča reka, ki neprestano drvi po naših žilah. Vi zagotovo veste, kaj je to … Zofkarji se veselijo vaše družbe, zato hop mednje!
Judith Potts je upokojena arheologinja, ki z mačkom Jasperjem živi v mirnem mestu Marlow. Čas si zapolnjuje s sestavljanjem križank in plavanjem v bližnji reki. Nekega dne med plavanjem sliši strel in prepričana je, da se je zgodil umor. Policija ji ne verjame, zato Judith sklene prijateljstvo s sprehajalko psov Suzie in vikarjevo ženo Becks, z namenom, da raziščejo, kaj se je zgodilo. Končno steče tudi uradna preiskava in tri ljubiteljske detektivke združijo moči s Taniko, novoimenovano vodjo policijske preiskave. THE MARLOW MURDER CLUB / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Robert Thorogood Režija: Steve Barron V glavnih vlogah: Samantha Bond, Jo Martin, Cara Horgan, Natalie Dew
Judith Potts je upokojena arheologinja, ki z mačkom Jasperjem živi v mirnem mestu Marlow. Čas si zapolnjuje s sestavljanjem križank in plavanjem v bližnji reki. Nekega dne med plavanjem sliši strel in prepričana je, da se je zgodil umor. Policija ji ne verjame, zato Judith sklene prijateljstvo s sprehajalko psov Suzie in vikarjevo ženo Becks, z namenom, da raziščejo, kaj se je zgodilo. Končno steče tudi uradna preiskava in tri ljubiteljske detektivke združijo moči s Taniko, novoimenovano vodjo policijske preiskave. THE MARLOW MURDER CLUB / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Robert Thorogood Režija: Steve Barron V glavnih vlogah: Samantha Bond, Jo Martin, Cara Horgan, Natalie Dew
Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta Prifarskih muzikantov, ki so novembra lani že tradicionalno nastopili v Cankarjevem domu. Rdeča nit koncerta je bil obisk sosednjih držav – s pesmijo in plesom. Od tam so prihajali tudi gosti. Med drugimi so nastopili Denis Novato, Bernarda Fink Inzko, Stefania Dravezc, Anja Bukovec, FS Tine Rožanc, Maroltovke in številni drugi. To je bil že 16. veliki gala koncert 8-članske skupine Prifarcev, ki na glasbenih odrih deluje že 36 let.
Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta Prifarskih muzikantov, ki so novembra lani že tradicionalno nastopili v Cankarjevem domu. Rdeča nit koncerta je bil obisk sosednjih držav – s pesmijo in plesom. Od tam so prihajali tudi gosti. Med drugimi so nastopili Denis Novato, Bernarda Fink Inzko, Stefania Dravezc, Anja Bukovec, FS Tine Rožanc, Maroltovke in številni drugi. To je bil že 16. veliki gala koncert 8-članske skupine Prifarcev, ki na glasbenih odrih deluje že 36 let.
Rdeča nit tokratne oddaje je preplet družbenega in intimnega, kot ga v svojih romanesknih prvencih upodabljajo tri avtorice mlajše generacije: Katarina Gomboc Čeh, Liu Zakrajšek in Selma Skenderović. V ospredju njihovih romanov sta vstop v odraslost in študentsko življenje, družbeni problemi, s katerimi se soočajo protagonistke, pa ideološka razdeljenost slovenske družbe, prekarno delo, razmere na stanovanjskem najemniškem trgu, občutek tujstva in razrednega sramu. V delih Nihče nikogar ne spozna, Zajtrk prvakinj ter In če vsi pozabijo, ki jih lahko označimo za generacijske romane, prevladuje fikcija, nekaj pa je tudi avtobiografskih prvin. Vse tri romaneskne prvence odlikujejo premišljena zgradba, slog, ki je v sozvočju s psihologijo likov in dinamiko medosebnih odnosov, ter pronicljivo prepoznavanje družbenih problemov, s katerimi se sooča mlajša generacija. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Rdeča nit tokratne oddaje je preplet družbenega in intimnega, kot ga v svojih romanesknih prvencih upodabljajo tri avtorice mlajše generacije: Katarina Gomboc Čeh, Liu Zakrajšek in Selma Skenderović. V ospredju njihovih romanov sta vstop v odraslost in študentsko življenje, družbeni problemi, s katerimi se soočajo protagonistke, pa ideološka razdeljenost slovenske družbe, prekarno delo, razmere na stanovanjskem najemniškem trgu, občutek tujstva in razrednega sramu. V delih Nihče nikogar ne spozna, Zajtrk prvakinj ter In če vsi pozabijo, ki jih lahko označimo za generacijske romane, prevladuje fikcija, nekaj pa je tudi avtobiografskih prvin. Vse tri romaneskne prvence odlikujejo premišljena zgradba, slog, ki je v sozvočju s psihologijo likov in dinamiko medosebnih odnosov, ter pronicljivo prepoznavanje družbenih problemov, s katerimi se sooča mlajša generacija. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Leta 1999 je britanska pošta vpeljala nov informacijski sistem, Horizon. Ta je imel napake – ki jih je podjetje Fujitsu skrivalo pred javnostjo –, zato je imelo več kot 500 najemnikov poštnih poslovalnic izgube. Pošta jih je tožila zaradi računovodske poneverbe. Po večletnem trudu so najemniki poštnih poslovalnic dosegli pravico in sodišče je njihove obsodbe razveljavilo. Toda v tej kalvariji je veliko najemnikov obubožalo, moralo v zapor ali celo poskušalo narediti samomor. MR. BATES VS. THE POST OFFICE: THE REAL STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Richards
Leta 1999 je britanska pošta vpeljala nov informacijski sistem, Horizon. Ta je imel napake – ki jih je podjetje Fujitsu skrivalo pred javnostjo –, zato je imelo več kot 500 najemnikov poštnih poslovalnic izgube. Pošta jih je tožila zaradi računovodske poneverbe. Po večletnem trudu so najemniki poštnih poslovalnic dosegli pravico in sodišče je njihove obsodbe razveljavilo. Toda v tej kalvariji je veliko najemnikov obubožalo, moralo v zapor ali celo poskušalo narediti samomor. MR. BATES VS. THE POST OFFICE: THE REAL STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Richards
Je pri delitvi večmilijonskih zneskov davčnim dolžnikom in podjetjem brez zaposlenih šlo za malomarnost in površnost ali za prijateljsko razdeljevanje denarja? Bodo z novim pomočnikom predsednika uprave SDH-ja državne milijarde varnejše?
Je pri delitvi večmilijonskih zneskov davčnim dolžnikom in podjetjem brez zaposlenih šlo za malomarnost in površnost ali za prijateljsko razdeljevanje denarja? Bodo z novim pomočnikom predsednika uprave SDH-ja državne milijarde varnejše?
Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?
Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?
29. januarja bodo v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju odprli razstavo slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstavo z naslovom Svet v barvah sta pripravili Narodna galerija Slovenije in ugledna avstrijska galerija Belvedere. V ospredju obsežne razstave bodo dela slovenskih realistov in impresionistov. Ti so se na Dunaju prvič predstavili v salonu Miethke leta 1904 in doživeli lep uspeh, zdaj pa se njihova dela vračajo v avstrijsko glavno mesto. Ob tej priložnosti bo gostja oddaje dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. Predstavila bo gostovanje na Dunaju in druge letošnje projekte. Oddajo bo vodil Andrej Doblehar.
29. januarja bodo v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju odprli razstavo slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstavo z naslovom Svet v barvah sta pripravili Narodna galerija Slovenije in ugledna avstrijska galerija Belvedere. V ospredju obsežne razstave bodo dela slovenskih realistov in impresionistov. Ti so se na Dunaju prvič predstavili v salonu Miethke leta 1904 in doživeli lep uspeh, zdaj pa se njihova dela vračajo v avstrijsko glavno mesto. Ob tej priložnosti bo gostja oddaje dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. Predstavila bo gostovanje na Dunaju in druge letošnje projekte. Oddajo bo vodil Andrej Doblehar.
Dokumentarni film o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset „rasno ustreznih“ slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Program je bil sprva zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili rasno ustrezni nezakonski otroci, pozneje pa so se vanj stekali nasilno ukradeni dojenčki, ki jih je okupatorska vojska, po dekretu idejnega vodje, ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Film pripoveduje zgodbo štirih slovenskih otrok Lebensborna: Ingrid von Oelhafen iz Nemčije, Hayma Henryja Hayderja iz Kostarike, Franca Zagožna iz Belgije in Ivana Acmana iz Slovenije. Protagonisti so poslednji pričevalci tega grozljivega rasnega eksperimenta, za katerega odgovorni niso bili nikoli kaznovani. Vsak izmed pričevalcev deli izkušnjo odkrivanja resnice o svojem poreklu, sprejemanju te resnice ter iskanju pomiritve. Skozi njihove portrete film opozarja na podobne grozote, ki se v tem zgodovinskem trenutku, ob našem nemočnem opazovanju, dogajajo v Ukrajini.
Dokumentarni film o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset „rasno ustreznih“ slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Program je bil sprva zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili rasno ustrezni nezakonski otroci, pozneje pa so se vanj stekali nasilno ukradeni dojenčki, ki jih je okupatorska vojska, po dekretu idejnega vodje, ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Film pripoveduje zgodbo štirih slovenskih otrok Lebensborna: Ingrid von Oelhafen iz Nemčije, Hayma Henryja Hayderja iz Kostarike, Franca Zagožna iz Belgije in Ivana Acmana iz Slovenije. Protagonisti so poslednji pričevalci tega grozljivega rasnega eksperimenta, za katerega odgovorni niso bili nikoli kaznovani. Vsak izmed pričevalcev deli izkušnjo odkrivanja resnice o svojem poreklu, sprejemanju te resnice ter iskanju pomiritve. Skozi njihove portrete film opozarja na podobne grozote, ki se v tem zgodovinskem trenutku, ob našem nemočnem opazovanju, dogajajo v Ukrajini.
Med razreševanjem primera smrti znanega prekmurskega para gostincev Vrenko in Houra prideta tudi na sled trgovini z mamili. Med številnimi sumljivimi liki iščeta pot do pravega storilca. Inšpektor Vrenko in Štefan Houra med iskanjem morilca prideta na sled tudi tihotapcem z mamili. Vse sledi vodijo k enemu izmed gostov penziona Ajdov, Jimiju Kosu, problem pa je, da Jimi Kos v uradnih evidencah ne obstaja. Vrenkovo zasledovanje morebitnih motivov storilcev ga pripelje nazaj na prizorišče umora lastnika hotela in tam naleti na sled, ki ga popelje čez celo plejado prekmurskih likov do pravega storilca.
Med razreševanjem primera smrti znanega prekmurskega para gostincev Vrenko in Houra prideta tudi na sled trgovini z mamili. Med številnimi sumljivimi liki iščeta pot do pravega storilca. Inšpektor Vrenko in Štefan Houra med iskanjem morilca prideta na sled tudi tihotapcem z mamili. Vse sledi vodijo k enemu izmed gostov penziona Ajdov, Jimiju Kosu, problem pa je, da Jimi Kos v uradnih evidencah ne obstaja. Vrenkovo zasledovanje morebitnih motivov storilcev ga pripelje nazaj na prizorišče umora lastnika hotela in tam naleti na sled, ki ga popelje čez celo plejado prekmurskih likov do pravega storilca.