Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Kamniku je padla ena od zadnjih klap filma Mila/Marija avstrijsko-slovenske režiserke Andrine Mračnikar, ki jo poznamo po celovečernem dokumentarcu Izginjanje, v katerem govori o izginjanju slovenske manjšine na Koroškem. Prva avstrijsko-slovenska koprodukcija, ki sta jo podprla tako Avstrijski filmski inštitut kot Slovenski filmski center, obravnava partizanski boj koroških Slovencev proti nacizmu. Na Liffu smo se o filmih pogovarjali predvsem z režiserji in režiserkami s področja nekdanje skupne države, tudi z Ester Ivakič, ki je za svoj prvenec Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, dobila nagrado filmskih kritikov FIPRESCI.
V Kamniku je padla ena od zadnjih klap filma Mila/Marija avstrijsko-slovenske režiserke Andrine Mračnikar, ki jo poznamo po celovečernem dokumentarcu Izginjanje, v katerem govori o izginjanju slovenske manjšine na Koroškem. Prva avstrijsko-slovenska koprodukcija, ki sta jo podprla tako Avstrijski filmski inštitut kot Slovenski filmski center, obravnava partizanski boj koroških Slovencev proti nacizmu. Na Liffu smo se o filmih pogovarjali predvsem z režiserji in režiserkami s področja nekdanje skupne države, tudi z Ester Ivakič, ki je za svoj prvenec Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, dobila nagrado filmskih kritikov FIPRESCI.
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Bosna leta 1993. Na vojno območje so Združeni narodi poslali številne mirovne enote in to je zgodba ene izmed njih, prvega švedskega bataljona. Serija je posneta po spominih Magnusa Ernströma, ki so izšli tudi v knjižni obliki, in je prikaz dogodkov, kakor so jih doživeli pripadniki švedske enote, torej njihov pogled na dogajanje in na krvavo vojno, ko niti niso dobro vedeli, kaj naj pričakujejo. Njihova naloga je bila pomagati civilistom in vzpostaviti mir, želja vseh pa, da se vrnejo domov. Serija je prikaz surovosti in nesmiselnosti vojne, a tudi pripadnosti, radosti in prijateljstva. V ospredju serije je dogajanje v vasi Stupni dol, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta Vareš. Vas so 23. oktobra 1993 popolnoma uničili in ubili 38 prebivalcev. Haaško sodišče je za zločin na 12 let zaporne kazni obsodilo Ivico Rajića, nekdanjega poveljnika HVO-ja (Hrvaški svet obrambe). Še šest bivših političnih in vojaških uradnikov t. i. Herceg-Bosne pa je bilo obsojenih na skupaj 111 let zapora. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
V Sloveniji je vsako leto v intimnih partnerskih odnosih ubitih od pet do sedem žensk. Opozorila žrtev so nemalokrat preslišana, gre za zadnje dejanje dolgotrajnega nasilja. To je družbeni problem. Ljubezen ne ubija. Kdo so storilci? Kako preprečiti femicid?
V Sloveniji je vsako leto v intimnih partnerskih odnosih ubitih od pet do sedem žensk. Opozorila žrtev so nemalokrat preslišana, gre za zadnje dejanje dolgotrajnega nasilja. To je družbeni problem. Ljubezen ne ubija. Kdo so storilci? Kako preprečiti femicid?
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, bo letos potekal že triintridesetič. Zbrana sredstva bodo tudi tokrat namenjena slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ana Maria Mitić in Ciril Horjak. Na koncertu bodo nastopili Raiven, Terrafolk, Astrid, Luka Sešek, Helena Blagne, Gregor Ravnik, plesalci Plesnega kluba Bolero, Goce Zlatev, Urška Kastelic, Vox Arsana, Saša Lešnjek, Lukas Grum, Žan Videc, Quintet Piazzolleky, člani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Joliette Anžlovar, Kvintet Vintgar, Izak Hudnik ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big band ter mladinski in otroški pevski zbor. Dirigenta simfoničnega orkestra: Tilen Draksler in Bojan Cvetrežnik, dirigenta Big banda: Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič, urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, bo letos potekal že triintridesetič. Zbrana sredstva bodo tudi tokrat namenjena slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ana Maria Mitić in Ciril Horjak. Na koncertu bodo nastopili Raiven, Terrafolk, Astrid, Luka Sešek, Helena Blagne, Gregor Ravnik, plesalci Plesnega kluba Bolero, Goce Zlatev, Urška Kastelic, Vox Arsana, Saša Lešnjek, Lukas Grum, Žan Videc, Quintet Piazzolleky, člani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Joliette Anžlovar, Kvintet Vintgar, Izak Hudnik ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big band ter mladinski in otroški pevski zbor. Dirigenta simfoničnega orkestra: Tilen Draksler in Bojan Cvetrežnik, dirigenta Big banda: Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič, urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Knjiga je nosilka znanja, poglobljeno branje je odlično vložen čas, plemenita oblika upora prehitremu tempu preglasne sodobnosti. V zadnjih letih doživlja največjo rast mladinska književnost, a ne le zato, ker najstniki in najstnice tako radi berejo, pač pa ker je zelo priljubljena pri odraslih. To je bilo mogoče opaziti tudi na stojnicah in v programu prireditev na 41. Slovenskem knjižnem sejmu, ki je poleg tega zadel žebljico na glavico z izborom države v fokusu, Madžarske, od koder prihajata tako letošnji Nobelov kot tudi Bookerjev nagrajenec. Ljubljano so na povabilo slovenskega centra PEN obiskali tudi člani kitajskega združenja pisateljev. V reportaži pa vam pokažemo še več zanimivih in pretresljivih srečanj.
Knjiga je nosilka znanja, poglobljeno branje je odlično vložen čas, plemenita oblika upora prehitremu tempu preglasne sodobnosti. V zadnjih letih doživlja največjo rast mladinska književnost, a ne le zato, ker najstniki in najstnice tako radi berejo, pač pa ker je zelo priljubljena pri odraslih. To je bilo mogoče opaziti tudi na stojnicah in v programu prireditev na 41. Slovenskem knjižnem sejmu, ki je poleg tega zadel žebljico na glavico z izborom države v fokusu, Madžarske, od koder prihajata tako letošnji Nobelov kot tudi Bookerjev nagrajenec. Ljubljano so na povabilo slovenskega centra PEN obiskali tudi člani kitajskega združenja pisateljev. V reportaži pa vam pokažemo še več zanimivih in pretresljivih srečanj.
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Lahko ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini prinese uspeh? Vojna, ki je Ukrajino in Rusijo spremenila v deželi grobov, traja že tri leta in pol. Bo Moskva privolila v popravke prvotnega načrta ali bo vztrajala pri maksimalističnih zahtevah in vojno nadaljevala? Koliko časa se še lahko bori Ukrajina, odvisna od pomoči Zahoda? Zdi se, da so predvsem Američani tokrat odločeni vojno končati.
Lahko ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini prinese uspeh? Vojna, ki je Ukrajino in Rusijo spremenila v deželi grobov, traja že tri leta in pol. Bo Moskva privolila v popravke prvotnega načrta ali bo vztrajala pri maksimalističnih zahtevah in vojno nadaljevala? Koliko časa se še lahko bori Ukrajina, odvisna od pomoči Zahoda? Zdi se, da so predvsem Američani tokrat odločeni vojno končati.
Kakšne so novosti gorskih centrov za letošnjo zimsko sezono? Ekipa oddaje Na lepše je obiskala smučišče Peca, ki ga upravljajo koroški Slovenci. V oddaji pa tudi več o tem, kako se Turizem Ljubljana skozi kreativne delavnice uspešno povezuje z mestnimi ustvarjalci in rokodelci.
Kakšne so novosti gorskih centrov za letošnjo zimsko sezono? Ekipa oddaje Na lepše je obiskala smučišče Peca, ki ga upravljajo koroški Slovenci. V oddaji pa tudi več o tem, kako se Turizem Ljubljana skozi kreativne delavnice uspešno povezuje z mestnimi ustvarjalci in rokodelci.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Vsak dan, od 1. do 24. decembra boste lahko uživali v risanki presenečenja.
Vsak dan, od 1. do 24. decembra boste lahko uživali v risanki presenečenja.
Ljubezen, sovraštvo in odpuščanje so tri močna čustva, ki so prežemala odnos enega od najprepoznavnejših umetniških parov v sodobni umetnosti – Marine Abramović in Ulaya. V dvanajstih letih skupnega življenja in ustvarjanja sta raziskovala meje telesa, identitete, medsebojne bližine, ranljivosti in zaupanja. Njuno delo, nastalo med letoma 1976 in 1988, je izhajalo iz manifesta Art Vital, ki je določal smernice ustvarjanja in bivanja. In tam sta med drugim zapisala tudi, da »ni predvidenega konca«. Razstava v ljubljanski Cukrarni zdaj prvič celostno združuje njuno delo z obsežnim arhivskim gradivom in omogoča pogled v neustavljivo ustvarjalno in življenjsko silo dveh mladih umetnikov, ki sta s svojim radikalnim pristopom preoblikovala jezik performansa. Ob skorajšnjem izteku leta, v katerem sta naziv evropska prestolnica kulture nosili Nova Gorica in Gorica, se bomo spomnili najodmevnejših dogodkov, v studiu pa bomo gostili programskega vodjo Stojana Pelka, ki nam bo med drugim predstavil uspešnost projekta, zapuščino po izteku naziva in ali je projekt pod geslom »brezmejno« uspešno povezal obmejni mesti. Obiskali smo še mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture, v središču katere je bilo letos vprašanje, ali je arhitektura nevtralna. Arhitektke in arhitekti so razmišljali o pojmu nevtralnosti oziroma o tem, ali je arhitektura sploh lahko nevtralna glede na kontekst, v katerem nastaja.
Ljubezen, sovraštvo in odpuščanje so tri močna čustva, ki so prežemala odnos enega od najprepoznavnejših umetniških parov v sodobni umetnosti – Marine Abramović in Ulaya. V dvanajstih letih skupnega življenja in ustvarjanja sta raziskovala meje telesa, identitete, medsebojne bližine, ranljivosti in zaupanja. Njuno delo, nastalo med letoma 1976 in 1988, je izhajalo iz manifesta Art Vital, ki je določal smernice ustvarjanja in bivanja. In tam sta med drugim zapisala tudi, da »ni predvidenega konca«. Razstava v ljubljanski Cukrarni zdaj prvič celostno združuje njuno delo z obsežnim arhivskim gradivom in omogoča pogled v neustavljivo ustvarjalno in življenjsko silo dveh mladih umetnikov, ki sta s svojim radikalnim pristopom preoblikovala jezik performansa. Ob skorajšnjem izteku leta, v katerem sta naziv evropska prestolnica kulture nosili Nova Gorica in Gorica, se bomo spomnili najodmevnejših dogodkov, v studiu pa bomo gostili programskega vodjo Stojana Pelka, ki nam bo med drugim predstavil uspešnost projekta, zapuščino po izteku naziva in ali je projekt pod geslom »brezmejno« uspešno povezal obmejni mesti. Obiskali smo še mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture, v središču katere je bilo letos vprašanje, ali je arhitektura nevtralna. Arhitektke in arhitekti so razmišljali o pojmu nevtralnosti oziroma o tem, ali je arhitektura sploh lahko nevtralna glede na kontekst, v katerem nastaja.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tokrat se bo v Jokerju preizkusil Andrej Vodušek iz Ljubljane. Z radijem je povezan vse življenje, začel je za mikrofonom Radia Koper, danes pa je programski direktor zasebne radijske postaje. Odraščal je ob morju in še vedno največ svobode občuti na jadrnici, ki je del družinske tradicije. V prostem času ga sproščata kolesarjenje in turno smučanje, ki mu predstavljata mir daleč od vsakdana. V kvizu mu bo pomagal sodelavec Jean Frbežar, možnost dodatnega jokerja pa mu bo prinesla televizijska voditeljica in modna poznavalka Lorella Flego.
Tokrat se bo v Jokerju preizkusil Andrej Vodušek iz Ljubljane. Z radijem je povezan vse življenje, začel je za mikrofonom Radia Koper, danes pa je programski direktor zasebne radijske postaje. Odraščal je ob morju in še vedno največ svobode občuti na jadrnici, ki je del družinske tradicije. V prostem času ga sproščata kolesarjenje in turno smučanje, ki mu predstavljata mir daleč od vsakdana. V kvizu mu bo pomagal sodelavec Jean Frbežar, možnost dodatnega jokerja pa mu bo prinesla televizijska voditeljica in modna poznavalka Lorella Flego.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Enka pri matematiki povzroči napetost med Majo in Zalo, napeto pa je tudi Pr'Vovk, ko Gregor predstavi Francu nov poslovni plan. Poslovni izzivi pa samo še zbližajo Gregorja in Nadjo. Noč je posebna tudi za Simona in Zalo.
Enka pri matematiki povzroči napetost med Majo in Zalo, napeto pa je tudi Pr'Vovk, ko Gregor predstavi Francu nov poslovni plan. Poslovni izzivi pa samo še zbližajo Gregorja in Nadjo. Noč je posebna tudi za Simona in Zalo.
Danes bosta voditelja v zelo učeni družbi, saj gostita predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Kozmo Ahačiča in pisatelja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca Pižamo. Prva adventna nedelja bo veselja polna tudi zaradi priljubljenega duhovnika Martina Goloba, ki se skupaj z Denisom Avdićem in drugimi Janezi podaja na odrske deske. Naš glasbeni oder bo zapolnila "ekscelenca" med glasbeniki, Magnifico in v akustični verziji se nadejamo najlepše božične balade In ko enkrat bom umrl. Neisha predstavlja novo pesem Ti nisi ti in napoveduej praznovanje velike obletnice svojega glasbenega ustvarjanja. Tjaša Platovšek je obiskala tradicionalno dobrodelno pletenje adventnih venčkov, Nina Klaut pa na ledu našla priložnost za Nedeljski odklop z Gregorjem Ravnikom. V rubriki Au, to je moja noga spoznamo Davida Prestorja, kralja med plesalci country plesa. Ne bo manjkalo kavbojskih škornjev in klobukov. Gledalce oddaje vabimo k sodelovanju v nagradni igri Zavarovalnice Sava. Če imate drzno ali zanimivo vprašanje za gostjo Vročega stola v naslednji oddaji - Mojco Fatur, ga zapišite pod objavo na Instagram ali Facebook profilu oddaje Nedeljsko popoldne ali na elektronski naslov: nedelja@rtvslo.si. Uredništvo bo izbralo najbolj domiselno vprašanje, voditelja pa ga bosta zastavila gostu oddaje. Vprašanje bo nagrajeno z bonom Zavarovalnice Sava.
Danes bosta voditelja v zelo učeni družbi, saj gostita predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Kozmo Ahačiča in pisatelja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca Pižamo. Prva adventna nedelja bo veselja polna tudi zaradi priljubljenega duhovnika Martina Goloba, ki se skupaj z Denisom Avdićem in drugimi Janezi podaja na odrske deske. Naš glasbeni oder bo zapolnila "ekscelenca" med glasbeniki, Magnifico in v akustični verziji se nadejamo najlepše božične balade In ko enkrat bom umrl. Neisha predstavlja novo pesem Ti nisi ti in napoveduej praznovanje velike obletnice svojega glasbenega ustvarjanja. Tjaša Platovšek je obiskala tradicionalno dobrodelno pletenje adventnih venčkov, Nina Klaut pa na ledu našla priložnost za Nedeljski odklop z Gregorjem Ravnikom. V rubriki Au, to je moja noga spoznamo Davida Prestorja, kralja med plesalci country plesa. Ne bo manjkalo kavbojskih škornjev in klobukov. Gledalce oddaje vabimo k sodelovanju v nagradni igri Zavarovalnice Sava. Če imate drzno ali zanimivo vprašanje za gostjo Vročega stola v naslednji oddaji - Mojco Fatur, ga zapišite pod objavo na Instagram ali Facebook profilu oddaje Nedeljsko popoldne ali na elektronski naslov: nedelja@rtvslo.si. Uredništvo bo izbralo najbolj domiselno vprašanje, voditelja pa ga bosta zastavila gostu oddaje. Vprašanje bo nagrajeno z bonom Zavarovalnice Sava.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Produkcijska hiša Zentropa in uveljavljeni danski režiser Thomas Vinterberg, ki je v sedemdelni seriji sodeloval tudi kot scenarist, so združili moči ter se lotili okoljske problematike in uničujočih posledic, ki pretijo človeštvu. Serijo so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu avgusta 2024. Danska v bližnji prihodnosti. Vodna gladina se nevarno dviga in vse prebivalce je treba izseliti. Ljudje se razkropijo na vse strani. Slovo od sorodnikov, znancev in doma je čustveno. Tisti, ki si to lahko privoščijo, odpotujejo v države, ki so precej podobne domovini. Drugi so odvisni od selitev, ki jih financira in organizira država, običajno v manj zanimive kraje. V takih razmerah spoznamo družino srednješolke Laure, ki spada med bolj privilegirane, in Eliasa, Laurine prve ljubezni, ki nima take sreče, zato se njune poti razidejo. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Produkcijska hiša Zentropa in uveljavljeni danski režiser Thomas Vinterberg, ki je v sedemdelni seriji sodeloval tudi kot scenarist, so združili moči ter se lotili okoljske problematike in uničujočih posledic, ki pretijo človeštvu. Serijo so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu avgusta 2024. Danska v bližnji prihodnosti. Vodna gladina se nevarno dviga in vse prebivalce je treba izseliti. Ljudje se razkropijo na vse strani. Slovo od sorodnikov, znancev in doma je čustveno. Tisti, ki si to lahko privoščijo, odpotujejo v države, ki so precej podobne domovini. Drugi so odvisni od selitev, ki jih financira in organizira država, običajno v manj zanimive kraje. V takih razmerah spoznamo družino srednješolke Laure, ki spada med bolj privilegirane, in Eliasa, Laurine prve ljubezni, ki nima take sreče, zato se njune poti razidejo. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Po slovenskih mestih se prižigajo lučke, po dnevnih sobah pa televizije, saj vsi čakajo na novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Koga na Evroviziji več ni, od kod so v Dubrovnik prišle smeti in zakaj se Zoki več ne smeji? Na terenu smo iskali vandale, ki na železniške proge postavljajo ovire, v Super hitu tedna pa nas prijetno zazibajo “Glupi nakupi”. Na sodišču bomo tokrat razpravljali o pravilni orientaciji toaletnega papirja, v telenovelo Palomar pa se spet vrača ameriški prvi par. Naša gostja bo nagrajena režiserka Sonja Prosenc, Jan Kriptenjak pa bo zapel o bolečini, saj je šele zdaj ugotovil, da “Kripto pada”!
Po slovenskih mestih se prižigajo lučke, po dnevnih sobah pa televizije, saj vsi čakajo na novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Koga na Evroviziji več ni, od kod so v Dubrovnik prišle smeti in zakaj se Zoki več ne smeji? Na terenu smo iskali vandale, ki na železniške proge postavljajo ovire, v Super hitu tedna pa nas prijetno zazibajo “Glupi nakupi”. Na sodišču bomo tokrat razpravljali o pravilni orientaciji toaletnega papirja, v telenovelo Palomar pa se spet vrača ameriški prvi par. Naša gostja bo nagrajena režiserka Sonja Prosenc, Jan Kriptenjak pa bo zapel o bolečini, saj je šele zdaj ugotovil, da “Kripto pada”!
Tokrat se bo izziva dvanajstih vprašanj v kvizu Joker lotil Žan Zupanc iz Ljubljane. Študiral je arhitekturo, veseli ga notranje oblikovanje, v življenju pa išče ravnotežje med vsakdanom in ustvarjalnostjo. Njegova največja življenjska želja je napisati serijo knjig, ki se dogajajo v domišljijskem svetu. Z zaročenko načrtujeta poroko, zato bi mu glavna nagrada pomenila korak bližje k uresničitvi skupnih sanj. Na poti do cilja mu bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih časov Luka Josipović. Vprašanje za dodatnega jokerja pa bo predstavila karizmatična in vedno elegantna Helena Blagne.
Tokrat se bo izziva dvanajstih vprašanj v kvizu Joker lotil Žan Zupanc iz Ljubljane. Študiral je arhitekturo, veseli ga notranje oblikovanje, v življenju pa išče ravnotežje med vsakdanom in ustvarjalnostjo. Njegova največja življenjska želja je napisati serijo knjig, ki se dogajajo v domišljijskem svetu. Z zaročenko načrtujeta poroko, zato bi mu glavna nagrada pomenila korak bližje k uresničitvi skupnih sanj. Na poti do cilja mu bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih časov Luka Josipović. Vprašanje za dodatnega jokerja pa bo predstavila karizmatična in vedno elegantna Helena Blagne.
Po zaslugi Ravbarjeve, kuharice v gostiln Pr'Vovk, se Maja znova znajde v konfliktu z Ireno. Tudi doma situacija ni najbolj prijetna, ko Olga vidi posnetek Majinega kavbojskega plesa. Nedolžna zabava povzroči skrbi tudi malemu Jaku.
Po zaslugi Ravbarjeve, kuharice v gostiln Pr'Vovk, se Maja znova znajde v konfliktu z Ireno. Tudi doma situacija ni najbolj prijetna, ko Olga vidi posnetek Majinega kavbojskega plesa. Nedolžna zabava povzroči skrbi tudi malemu Jaku.
Marina Abramović je multimedijska umetnica, pionirka performansa svetovne slave. V svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Srbski dokumentarni portret, v katerem nas v prvoosebni pripovedi skozi svoje življenje vodi umetnica sama in v katerem se podobe sedanjosti prepletajo z arhivskimi posnetki, je nastal ob zadnji postaji umetničine vseevropske turneje z retrospektivno razstavo Čistilci – ta se je zgodila v njenem rodnem Beogradu. Posebej ganljiv trenutek nam film ponudi, ko se Abramovićevi po več desetletjih le odprejo vrata stanovanja njene mladosti. HOMECOMING - MARINA ABRAMOVIC AND HER CHILDREN / Srbija / 2020 / Režija: Boris Miljković
Marina Abramović je multimedijska umetnica, pionirka performansa svetovne slave. V svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Srbski dokumentarni portret, v katerem nas v prvoosebni pripovedi skozi svoje življenje vodi umetnica sama in v katerem se podobe sedanjosti prepletajo z arhivskimi posnetki, je nastal ob zadnji postaji umetničine vseevropske turneje z retrospektivno razstavo Čistilci – ta se je zgodila v njenem rodnem Beogradu. Posebej ganljiv trenutek nam film ponudi, ko se Abramovićevi po več desetletjih le odprejo vrata stanovanja njene mladosti. HOMECOMING - MARINA ABRAMOVIC AND HER CHILDREN / Srbija / 2020 / Režija: Boris Miljković
V Komendi stoji manjša, a izjemno domiselno zasnovana družinska hiša, ki jo je načrtovala lastnica sama. Na 140 kvadratnih metrih je arhitektka ustvarila svetel in zračen dom skoraj brez hodnikov, s premišljenimi detajli in navdihujočo zgodbo. Lahko v manjšem stanovanju res dihamo s polnimi pljuči? No, našli smo stanovanje, ki je dokaz, da manj resnično pomeni več – predvsem zaradi pametno zasnovanega tlorisa. Stanovanje je prenovljeno, v njem pa igrata posebno vlogo omara, ki prostor hkrati deli in povezuje, odpira in osvetljuje, ter krožni promet. Ko arhitekt ni omejen s funkcijo, standardnimi rešitvami ali celo obliko prostora, se oblikovanje spremeni v ustvarjalno igro. Takrat lahko prevrača obstoječe dogme, na novo premisli procese in poišče svež, izviren pristop. Prav takšna priložnost se je ponudila arhitektki, ko je dobila sanjsko nalogo: celotno mansardo preoblikovati v družabni prostor.
V Komendi stoji manjša, a izjemno domiselno zasnovana družinska hiša, ki jo je načrtovala lastnica sama. Na 140 kvadratnih metrih je arhitektka ustvarila svetel in zračen dom skoraj brez hodnikov, s premišljenimi detajli in navdihujočo zgodbo. Lahko v manjšem stanovanju res dihamo s polnimi pljuči? No, našli smo stanovanje, ki je dokaz, da manj resnično pomeni več – predvsem zaradi pametno zasnovanega tlorisa. Stanovanje je prenovljeno, v njem pa igrata posebno vlogo omara, ki prostor hkrati deli in povezuje, odpira in osvetljuje, ter krožni promet. Ko arhitekt ni omejen s funkcijo, standardnimi rešitvami ali celo obliko prostora, se oblikovanje spremeni v ustvarjalno igro. Takrat lahko prevrača obstoječe dogme, na novo premisli procese in poišče svež, izviren pristop. Prav takšna priložnost se je ponudila arhitektki, ko je dobila sanjsko nalogo: celotno mansardo preoblikovati v družabni prostor.
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Se vam kdaj zdi kdo zelo privlačen? Kako se pri tem počutite? Kako privlačni pa se zdite sami sebi? Če si kdaj zastavljate takšna in podobna vprašanja, bo tokratna epizoda Osvežilne fronte prava za vas. Tema bo namreč privlačnost. Dojenčka bosta razmišljala, zakaj se jima zdi Maja iz Žabic tako zelo privlačna, Bor bo v Žličkanju razkril svoje tehnike osvajanja, frizer Miki in Bobi pa bosta ugotavljala ali ljubezenski klišeji res držijo.
Se vam kdaj zdi kdo zelo privlačen? Kako se pri tem počutite? Kako privlačni pa se zdite sami sebi? Če si kdaj zastavljate takšna in podobna vprašanja, bo tokratna epizoda Osvežilne fronte prava za vas. Tema bo namreč privlačnost. Dojenčka bosta razmišljala, zakaj se jima zdi Maja iz Žabic tako zelo privlačna, Bor bo v Žličkanju razkril svoje tehnike osvajanja, frizer Miki in Bobi pa bosta ugotavljala ali ljubezenski klišeji res držijo.
V 3. oddaji se v kvizu pomerijo Daša, Peter Pavel in Filip iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka (rumeni) ter Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava – podružnica Pragersko (vijolični). Na spletu poskrbijo za varnost in ne pošiljajo neprimernih vsebin, prepogibanje listov jim gre dobro od rok, veselijo se jurjevanja, v novi rubriki se poigrajo z lončki in balončki, v labirintu pa srečajo gornika in govornika. Napeto je vse do konca, ko o zmagi odloči le ena točka. Kdo pa se razveseli 2. kroga v Hitrih lončkih, fantje Kristian in dva Erika iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali dekleta Neža, Ema in Pija iz OŠ Gustava Šiliha Velenje, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 3. oddaji se v kvizu pomerijo Daša, Peter Pavel in Filip iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka (rumeni) ter Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava – podružnica Pragersko (vijolični). Na spletu poskrbijo za varnost in ne pošiljajo neprimernih vsebin, prepogibanje listov jim gre dobro od rok, veselijo se jurjevanja, v novi rubriki se poigrajo z lončki in balončki, v labirintu pa srečajo gornika in govornika. Napeto je vse do konca, ko o zmagi odloči le ena točka. Kdo pa se razveseli 2. kroga v Hitrih lončkih, fantje Kristian in dva Erika iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali dekleta Neža, Ema in Pija iz OŠ Gustava Šiliha Velenje, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V nabiralniku se je znašlo nekaj čudnega – pismo s čudnimi črkami, čudnimi znaki in zagotovo tudi s čudno vsebino. Videti je, kot da bi bilo iz Kitajske … a poznamo kakšnega Kitajca? Kaj pa, če je grozilno pismo?! Khaleesi Luna in Ela se odločita, da gresta kar k strokovnjakom za azijske jezike in zadevo dodobra raziščeta. Tudi Aljaž in Jaka sta na terenu – raziskujeta karate, Martin in Tara pa, kaj so mange. In vedno bolj se kaže, da je bilo pismo res namenjeno Firbcologom, nosi pa prav posebno sporočilo.
V nabiralniku se je znašlo nekaj čudnega – pismo s čudnimi črkami, čudnimi znaki in zagotovo tudi s čudno vsebino. Videti je, kot da bi bilo iz Kitajske … a poznamo kakšnega Kitajca? Kaj pa, če je grozilno pismo?! Khaleesi Luna in Ela se odločita, da gresta kar k strokovnjakom za azijske jezike in zadevo dodobra raziščeta. Tudi Aljaž in Jaka sta na terenu – raziskujeta karate, Martin in Tara pa, kaj so mange. In vedno bolj se kaže, da je bilo pismo res namenjeno Firbcologom, nosi pa prav posebno sporočilo.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V uredništvo smo prejeli več pretresljivih posnetkov izživljanja nad onemoglimi, tudi dementnimi ljudmi v domu za starejše. Posnetki kažejo na dolgotrajno sprevrženo ravnanje nekaj zaposlenih s tamkajšnjimi stanovalci.
V uredništvo smo prejeli več pretresljivih posnetkov izživljanja nad onemoglimi, tudi dementnimi ljudmi v domu za starejše. Posnetki kažejo na dolgotrajno sprevrženo ravnanje nekaj zaposlenih s tamkajšnjimi stanovalci.
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Večina voznikov iz republik nekdanje Jugoslavije mora za pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja vnovič opravljati praktični del vozniškega izpita. Koalicija predlaga ukinitev te zakonske obveze, opozicija ji nasprotuje, strokovna javnost pa bi se tega področja lotila na strokoven in predvsem nepolitičen način. Med gostovanjem v Ljubljani smo se pogovarjali s Kristino Kuzmič. Hrvatico, ki je med vojno z družino odšla živet v ZDA. Tam je po težkih življenjskih preizkušnjah postala izjemno priljubljena vlogerka in pisateljica, ki ljudem svetuje. Njeni videi o starševstvu imajo tudi do milijarde ogledov.
Večina voznikov iz republik nekdanje Jugoslavije mora za pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja vnovič opravljati praktični del vozniškega izpita. Koalicija predlaga ukinitev te zakonske obveze, opozicija ji nasprotuje, strokovna javnost pa bi se tega področja lotila na strokoven in predvsem nepolitičen način. Med gostovanjem v Ljubljani smo se pogovarjali s Kristino Kuzmič. Hrvatico, ki je med vojno z družino odšla živet v ZDA. Tam je po težkih življenjskih preizkušnjah postala izjemno priljubljena vlogerka in pisateljica, ki ljudem svetuje. Njeni videi o starševstvu imajo tudi do milijarde ogledov.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.