Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dve hibridni umetniški formi: glasbeno-gledališki, melanholični kabaret oz. monodramo Proces(i) dueta Silence, in plesno-gledališko uprizoritev Nezaželeni priznanega koreografa in režiserja Matjaža Fariča povezujemo v tokratni oddaji. Ob 100. obletnici smrti romanopisca Franza Kafke je duet Silence v njegovem znamenitem romanu Proces iskal navdih za svojo poetično avtobiografsko izpoved. Nezaželeni, ki so rekonstrukcija resničnega dogodka, so domiseln razmislek o tem, kaj imata skupnega dve skupini na obrobju, sodobni plesalci in brezdomci. Umetnost igre, avtorica Marjana Ravnjak
Dve hibridni umetniški formi: glasbeno-gledališki, melanholični kabaret oz. monodramo Proces(i) dueta Silence, in plesno-gledališko uprizoritev Nezaželeni priznanega koreografa in režiserja Matjaža Fariča povezujemo v tokratni oddaji. Ob 100. obletnici smrti romanopisca Franza Kafke je duet Silence v njegovem znamenitem romanu Proces iskal navdih za svojo poetično avtobiografsko izpoved. Nezaželeni, ki so rekonstrukcija resničnega dogodka, so domiseln razmislek o tem, kaj imata skupnega dve skupini na obrobju, sodobni plesalci in brezdomci. Umetnost igre, avtorica Marjana Ravnjak
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
"Mladina hoče prevzeti kmetijo in jo modernizirati, ata pa so še pri sebi in jim tega ne dajo," razmere na desnici opisuje Gregor Virant. Lojze Peterle pa pravi, da je na desnem polu preveč petelinov na premajhnem gnoju. Ali je ustanovitev Logarjevih Demokratov začetek preporoda desnice? Kdo bo komu jemal glasove? Kdo na desni je stranka kapitala, kdo zastopa krščanske vrednote in kdo slovenske kmete?
"Mladina hoče prevzeti kmetijo in jo modernizirati, ata pa so še pri sebi in jim tega ne dajo," razmere na desnici opisuje Gregor Virant. Lojze Peterle pa pravi, da je na desnem polu preveč petelinov na premajhnem gnoju. Ali je ustanovitev Logarjevih Demokratov začetek preporoda desnice? Kdo bo komu jemal glasove? Kdo na desni je stranka kapitala, kdo zastopa krščanske vrednote in kdo slovenske kmete?
Skoraj nobeno drugo ime na svetu ni tako tesno povezano z močjo in bogastvom kot priimek članov rodbine Rothschild. To je bila ena najvplivnejših bančnih družin 19. stoletja. Okoliščine, v katerih je prišla do svojega bogastva, pa so malo manj znane. Dokumentarna drama pripoveduje zgodovino te dinastije vzporedno z zgodbo Miriam Rothschild, ugledne znanstvenice iz 20. stoletja, ki se je ob nacističnem preganjanju lotila raziskovanja izvora svoje družine in si prizadevala rešiti judovske otroke. THE ROTHSCHILD LEGACY / DIE ROTHSCHILD-SAGA - AUFSTIEG, GLANZ, VERFOLGUNG / Avstrija / 2021 / Režija: Klaus T. Steindl
Skoraj nobeno drugo ime na svetu ni tako tesno povezano z močjo in bogastvom kot priimek članov rodbine Rothschild. To je bila ena najvplivnejših bančnih družin 19. stoletja. Okoliščine, v katerih je prišla do svojega bogastva, pa so malo manj znane. Dokumentarna drama pripoveduje zgodovino te dinastije vzporedno z zgodbo Miriam Rothschild, ugledne znanstvenice iz 20. stoletja, ki se je ob nacističnem preganjanju lotila raziskovanja izvora svoje družine in si prizadevala rešiti judovske otroke. THE ROTHSCHILD LEGACY / DIE ROTHSCHILD-SAGA - AUFSTIEG, GLANZ, VERFOLGUNG / Avstrija / 2021 / Režija: Klaus T. Steindl
V Dnevno sobo prihaja Dominik Kozarič, znano ime slovenske zabavne glasbe 90ih let prejšnjega stoletja. Po osemnajstletni odsotnosti, živel je na Tenerifih, se je nedavno vrnil v domovino. Spregovoril bo o življenjskih izkušnjah, samopodobi in o trenutnem glasbenem ustvarjanju.
V Dnevno sobo prihaja Dominik Kozarič, znano ime slovenske zabavne glasbe 90ih let prejšnjega stoletja. Po osemnajstletni odsotnosti, živel je na Tenerifih, se je nedavno vrnil v domovino. Spregovoril bo o življenjskih izkušnjah, samopodobi in o trenutnem glasbenem ustvarjanju.
Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?
Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Film o amaterski zgodovinarki, ki pomaga najti več kot petsto let izgubljene posmrtne ostanke enega izmed najbolj kontroverznih angleških kraljev, Riharda III., je bil posnet po resnični zgodbi. Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in dvom pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen pri njenem bivšem možu. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku in se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki. Prisili jih, da začnejo znova razmišljati o enem izmed najspornejših kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe. Originalni naslov: THE LOST KING Leto produkcije: 2021 Država: Velika Britanija Žanr: drama Režija: Stephen Frears Scenarij: Philippa Langley, Jeff Pope, Michael Jones, Steve Coogan Igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet
Film o amaterski zgodovinarki, ki pomaga najti več kot petsto let izgubljene posmrtne ostanke enega izmed najbolj kontroverznih angleških kraljev, Riharda III., je bil posnet po resnični zgodbi. Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in dvom pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen pri njenem bivšem možu. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku in se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki. Prisili jih, da začnejo znova razmišljati o enem izmed najspornejših kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe. Originalni naslov: THE LOST KING Leto produkcije: 2021 Država: Velika Britanija Žanr: drama Režija: Stephen Frears Scenarij: Philippa Langley, Jeff Pope, Michael Jones, Steve Coogan Igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Nemško gospodarstvo je v velikih težavah. Na svetovnem trgu je vse manj konkurenčno, spopada se z visokimi cenami energentov in trepeta pred morebitno uvedbo carin, ki jih napoveduje novi stari ameriški predsednik Donald Trump. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdaj razpadla še nemška vladna koalicija, ki se ni mogla zediniti o proračunu in dodatnem zadolževanju. Kancler Olaf Scholz je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, temu pa so sledili odstopi ministrov iz vrst liberalcev. Scholza tako 16. decembra v parlamentu čaka glasovanje o zaupnici, Nemce pa 23. februarja prihodnje leto predčasne volitve.
Nemško gospodarstvo je v velikih težavah. Na svetovnem trgu je vse manj konkurenčno, spopada se z visokimi cenami energentov in trepeta pred morebitno uvedbo carin, ki jih napoveduje novi stari ameriški predsednik Donald Trump. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdaj razpadla še nemška vladna koalicija, ki se ni mogla zediniti o proračunu in dodatnem zadolževanju. Kancler Olaf Scholz je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, temu pa so sledili odstopi ministrov iz vrst liberalcev. Scholza tako 16. decembra v parlamentu čaka glasovanje o zaupnici, Nemce pa 23. februarja prihodnje leto predčasne volitve.
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
V letu 2023 smo praznovali 300. obletnico rojstva evropsko pomembnega vsestranskega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788). Petnajst let je deloval kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Veliko časa je posvetil tudi raziskovanju narave na Kranjskem in objavil temeljna naravoslovna dela, s katerimi je Kranjska postala pomembna evropska znanstvena velesila. Dopisoval si je z uglednimi naravoslovci po Evropi, tudi z znamenitim Karlom Linnéjem. Po njegovem zgledu je Scopoli pri nas živalske in rastlinske vrste poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem, ki je v naravoslovni znanosti še danes uveljavljeno. Postavil je temelje medicini dela, botaniki, zoologiji, metalurgiji, kemiji, geologiji in veterini na Slovenskem. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Magda Lapajne
V letu 2023 smo praznovali 300. obletnico rojstva evropsko pomembnega vsestranskega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788). Petnajst let je deloval kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Veliko časa je posvetil tudi raziskovanju narave na Kranjskem in objavil temeljna naravoslovna dela, s katerimi je Kranjska postala pomembna evropska znanstvena velesila. Dopisoval si je z uglednimi naravoslovci po Evropi, tudi z znamenitim Karlom Linnéjem. Po njegovem zgledu je Scopoli pri nas živalske in rastlinske vrste poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem, ki je v naravoslovni znanosti še danes uveljavljeno. Postavil je temelje medicini dela, botaniki, zoologiji, metalurgiji, kemiji, geologiji in veterini na Slovenskem. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Magda Lapajne
Koliko v resnici vemo o ljudeh, s katerimi smo si v sorodu in s katerimi smo odraščali? Maryjin svet je ganljivo, tudi zabavno in na trenutke težko raziskovanje družinske dinamike in medsebojnih odnosov. Sestri Becca in Rosaline sta šli vsaka po svoji poti in se zaradi okoliščin in časa oddaljili, a ju mamina smrt na otoku Man ponovno združi. Po tem, ko prispeta v kraj, ki ga še nikoli nista obiskali in ne vesta, zakaj je bila tam njuna mati, pridejo na dan dolgo prikrivane skrivnosti. Izkaže se, da skrivnosti ni imela le njuna pokojna mati, ampak da je bilo tudi med sestrama veliko zamolčanega. Ali se bosta Becca in Rosaline uspešno spopadli s posledicami materinih odločitev ter obudili sestrsko ljubezen in spoštovanje? MARYLAND / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Anne Marie O’Connor, Suranne Jones Režija: Susan Tully V glavnih vlogah: Suranne Jones, Eve Best, Stockard Channing, Hugh Quarshie, Andrew Knott, Dean Lennox Kelly
Koliko v resnici vemo o ljudeh, s katerimi smo si v sorodu in s katerimi smo odraščali? Maryjin svet je ganljivo, tudi zabavno in na trenutke težko raziskovanje družinske dinamike in medsebojnih odnosov. Sestri Becca in Rosaline sta šli vsaka po svoji poti in se zaradi okoliščin in časa oddaljili, a ju mamina smrt na otoku Man ponovno združi. Po tem, ko prispeta v kraj, ki ga še nikoli nista obiskali in ne vesta, zakaj je bila tam njuna mati, pridejo na dan dolgo prikrivane skrivnosti. Izkaže se, da skrivnosti ni imela le njuna pokojna mati, ampak da je bilo tudi med sestrama veliko zamolčanega. Ali se bosta Becca in Rosaline uspešno spopadli s posledicami materinih odločitev ter obudili sestrsko ljubezen in spoštovanje? MARYLAND / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Anne Marie O’Connor, Suranne Jones Režija: Susan Tully V glavnih vlogah: Suranne Jones, Eve Best, Stockard Channing, Hugh Quarshie, Andrew Knott, Dean Lennox Kelly
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Zgodovinska erotična drama. Toskana, 17. stoletje. Medtem ko v deželi pustoši kuga, Benedetta Carlini, devetletna deklica iz premožne družine, vstopi v samostan v Pescii. Pri triindvajsetih letih doživi prva religiozna in erotična videnja. Izvolijo jo za opatinjo, vendar kasneje vzbudi sum s trditvijo, da ima stike z Jezusom. Cerkvene oblasti sprožijo preiskavo, ta pa grozi, da bo razkrila tudi njeno strastno razmerje z novinko Bartolomeo … BENEDETTA /FRANCIJA / 2021 Režija: Paul Verhoeven / Scenarij: David Birke in Paul Verhoeven po knjigi Judith C. Brown Immodest Acts: The Life of a Lesbian Nun in Renaissance Italy / Igrajo: Virginie Efira, Charlotte Rampling, Daphné Patakia, Lambert Wilson, Olivier Rabourdin, Louise Chevillotte, Hervé Pierre, Clotilde Courau, David Clavel, Guilaine Londez
Zgodovinska erotična drama. Toskana, 17. stoletje. Medtem ko v deželi pustoši kuga, Benedetta Carlini, devetletna deklica iz premožne družine, vstopi v samostan v Pescii. Pri triindvajsetih letih doživi prva religiozna in erotična videnja. Izvolijo jo za opatinjo, vendar kasneje vzbudi sum s trditvijo, da ima stike z Jezusom. Cerkvene oblasti sprožijo preiskavo, ta pa grozi, da bo razkrila tudi njeno strastno razmerje z novinko Bartolomeo … BENEDETTA /FRANCIJA / 2021 Režija: Paul Verhoeven / Scenarij: David Birke in Paul Verhoeven po knjigi Judith C. Brown Immodest Acts: The Life of a Lesbian Nun in Renaissance Italy / Igrajo: Virginie Efira, Charlotte Rampling, Daphné Patakia, Lambert Wilson, Olivier Rabourdin, Louise Chevillotte, Hervé Pierre, Clotilde Courau, David Clavel, Guilaine Londez
Ko pride na dan, da iz starega družinskega podjetja odtekajo ogromne vsote denarja, pride do soočenja z novo realnostjo, na katero ni pripravljen nihče. Ivo Róna, dolgoletni direktor uspešne firme Aron, skuša kočljivi situaciji priti do dna, pri čemer mu otroci in okolica niso ravno v pomoč, zadeva pa je še bolj zapletena, ker niti sam ni brez krivde za nastalo situacijo. Novi film Olma Omerzuja prepleta zapletene družinske odnose s svetom modernih komunikacijskih tehnologij, ki znajo izkoristiti naše šibke točke. Toda v vojni, ki se v filmu potihoma razplamteva, ni jasno niti to, kdo je proti komu, kaj šele, kdo bo iz nje izšel kot zmagovalec.
Ko pride na dan, da iz starega družinskega podjetja odtekajo ogromne vsote denarja, pride do soočenja z novo realnostjo, na katero ni pripravljen nihče. Ivo Róna, dolgoletni direktor uspešne firme Aron, skuša kočljivi situaciji priti do dna, pri čemer mu otroci in okolica niso ravno v pomoč, zadeva pa je še bolj zapletena, ker niti sam ni brez krivde za nastalo situacijo. Novi film Olma Omerzuja prepleta zapletene družinske odnose s svetom modernih komunikacijskih tehnologij, ki znajo izkoristiti naše šibke točke. Toda v vojni, ki se v filmu potihoma razplamteva, ni jasno niti to, kdo je proti komu, kaj šele, kdo bo iz nje izšel kot zmagovalec.
Italijanska režiserka Valentina Bertani v dokumentarnem filmu s tankočutnostjo spremlja enojajčna dvojčka s posebnimi potrebami, ki po končani srednji šoli vstopata v svet odraslih. Joshua si želi doživeti spolni odnos, Benjamin pa išče utopično ljubezen. Čeprav se hitro vznemirita in spreta, sta brata tesno povezana. Ker sta judovskega rodu, se v okviru izraelskega programa za mlade odpravita na vojaško urjenje, kjer Benji hitro spozna, da vojaška disciplina ni zanj. Naučita se, da odrasel človek ne sme metati sence na sočloveka. THE CROWN SHYNESS / Italija, Izrael / 2022 / Režija: Valentina Bertani
Italijanska režiserka Valentina Bertani v dokumentarnem filmu s tankočutnostjo spremlja enojajčna dvojčka s posebnimi potrebami, ki po končani srednji šoli vstopata v svet odraslih. Joshua si želi doživeti spolni odnos, Benjamin pa išče utopično ljubezen. Čeprav se hitro vznemirita in spreta, sta brata tesno povezana. Ker sta judovskega rodu, se v okviru izraelskega programa za mlade odpravita na vojaško urjenje, kjer Benji hitro spozna, da vojaška disciplina ni zanj. Naučita se, da odrasel človek ne sme metati sence na sočloveka. THE CROWN SHYNESS / Italija, Izrael / 2022 / Režija: Valentina Bertani
96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.
96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
Máxima Zorreguieta je nizozemskega prestolonaslednika Willema Alexandra spoznala v Sevilli, na zabavi skupnih prijateljev. Iskrica je takoj preskočila. Ko jo je princ Willem Alexander predstavil staršem, se je Máxima nadvse trudila narediti dober vtis, ni pa vedela, da je nizozemska kraljica Beatrika v Argentini skrivaj že preiskovala njeno družino.
Máxima Zorreguieta je nizozemskega prestolonaslednika Willema Alexandra spoznala v Sevilli, na zabavi skupnih prijateljev. Iskrica je takoj preskočila. Ko jo je princ Willem Alexander predstavil staršem, se je Máxima nadvse trudila narediti dober vtis, ni pa vedela, da je nizozemska kraljica Beatrika v Argentini skrivaj že preiskovala njeno družino.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Nick Easton
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Nick Easton
Bernarda in Jože v rubriki Fina družina gostita priznano modno oblikovalko, ki letos praznuje 20 let delovanja njene znamke, Majo Štamol Droljc s hčerkama Žani in Dilsi. V goste prihajajo tudi igralci prihajajoče gledališke komedije Posli pod krinko: Lea Mihevc, Inti Šraj in Matej Zemljič. Na glasbenem odru se predstavljajo Prifarski muzikanti s pesmijo Kdo sanje ti skriva in Jana Šušteršič s pesmijo Vse, kar imam. Za rubriko Družabna scena je novinarka Tjaša Platovšek obiskala predstavitev novega albuma priljubljene skupine Joker out ter govorila z ustvarjalci Radia Ga Ga, ki bodo skrbeli za humor v Silvestrskem
Bernarda in Jože v rubriki Fina družina gostita priznano modno oblikovalko, ki letos praznuje 20 let delovanja njene znamke, Majo Štamol Droljc s hčerkama Žani in Dilsi. V goste prihajajo tudi igralci prihajajoče gledališke komedije Posli pod krinko: Lea Mihevc, Inti Šraj in Matej Zemljič. Na glasbenem odru se predstavljajo Prifarski muzikanti s pesmijo Kdo sanje ti skriva in Jana Šušteršič s pesmijo Vse, kar imam. Za rubriko Družabna scena je novinarka Tjaša Platovšek obiskala predstavitev novega albuma priljubljene skupine Joker out ter govorila z ustvarjalci Radia Ga Ga, ki bodo skrbeli za humor v Silvestrskem
V naši družbi bo Jernej Ekar iz Logatca. Je doktor nanoznanosti. Trenutno pa se posveča podoktorskemu študiju v Trstu. Če ima prost dan, ga pogosto preživi na družinski kmetiji v Brkinih, kjer goji različne vrste sadja. Zase pravi, da je kar dober kuhar, saj ga je vseh kuharskih veščin naučila babica. Njegov glavni hobi je turno in alpinistično smučanje. Njegova super pomoč bo sestrična Maruša Ivančič. Joker pa se bo razveselil tudi družbe igralca in komika Vida Valiča.
V naši družbi bo Jernej Ekar iz Logatca. Je doktor nanoznanosti. Trenutno pa se posveča podoktorskemu študiju v Trstu. Če ima prost dan, ga pogosto preživi na družinski kmetiji v Brkinih, kjer goji različne vrste sadja. Zase pravi, da je kar dober kuhar, saj ga je vseh kuharskih veščin naučila babica. Njegov glavni hobi je turno in alpinistično smučanje. Njegova super pomoč bo sestrična Maruša Ivančič. Joker pa se bo razveselil tudi družbe igralca in komika Vida Valiča.
Televizija Slovenija bo med 26. oktobrom 2024 in 30. novembrom 2024 na TV SLO 1 in TV SLO 2 predvajala enajst izjemnih festivalskih filmov, ki so v preteklih letih že navduševali filmske sladokusce in gledalce po vsem svetu.
Televizija Slovenija bo med 26. oktobrom 2024 in 30. novembrom 2024 na TV SLO 1 in TV SLO 2 predvajala enajst izjemnih festivalskih filmov, ki so v preteklih letih že navduševali filmske sladokusce in gledalce po vsem svetu.
Kaj delajo Američani, kaj so naredili Italijani in zakaj ostajajo cene elektrike enake kot lani? Na terenu smo spremljali dražbo, s katero Janez Janša zbira sredstva za plačilo sodnih stroškov, v rubriki (s)HIT tedna pa se poklonimo strpnosti. Telenovela Palomar ureja vse potrebno za obisk kitajskega predsednika, naša gostja v studiu pa bo pevka Tina Marinšek. V Glas ljudstva smo tokrat povabili hitrostnega jezikavca Marcela Š., na odru Male terase pa bo skupaj z gostjo nastopil raper Osnovko in v skladbi "Nas je premal'" opozoril na krizo v slovenskem šolstvu.
Kaj delajo Američani, kaj so naredili Italijani in zakaj ostajajo cene elektrike enake kot lani? Na terenu smo spremljali dražbo, s katero Janez Janša zbira sredstva za plačilo sodnih stroškov, v rubriki (s)HIT tedna pa se poklonimo strpnosti. Telenovela Palomar ureja vse potrebno za obisk kitajskega predsednika, naša gostja v studiu pa bo pevka Tina Marinšek. V Glas ljudstva smo tokrat povabili hitrostnega jezikavca Marcela Š., na odru Male terase pa bo skupaj z gostjo nastopil raper Osnovko in v skladbi "Nas je premal'" opozoril na krizo v slovenskem šolstvu.
V soboto bomo spoznali Taro Stefanišin iz Kamnika. Po izobrazbi je pedagoginja in antropologinja, zaposlena pa je v banki kot analitičarka. Včasih je aktivno igrala rokomet, danes pa svoj prosti čas namenja motorjem ter sestavljanju lego kock. Rada tudi potuje. Njena superjokerica bo njena žena Nina Tupy. Možnost dodatnega jokerja pa ji bo ponudil igralec in voditelj Aljoša Ternovšek.
V soboto bomo spoznali Taro Stefanišin iz Kamnika. Po izobrazbi je pedagoginja in antropologinja, zaposlena pa je v banki kot analitičarka. Včasih je aktivno igrala rokomet, danes pa svoj prosti čas namenja motorjem ter sestavljanju lego kock. Rada tudi potuje. Njena superjokerica bo njena žena Nina Tupy. Možnost dodatnega jokerja pa ji bo ponudil igralec in voditelj Aljoša Ternovšek.
Avtor serije James Graham se opira na resnične dogodke, ki so se zgodili v mestu Ashfield, v rudarskem okrožju Nottinghamshire, kjer je tudi odraščal. Gre za dva umora, ki sta pretresla skupnost. Najprej upokojenega rudarja Garyja na cesti ustrelijo z lokom, drugi moški je umorjen na svojem domu. Boleči in nikoli pozabljeni dogodki iz preteklosti vzniknejo na površje, ugibanja in napetosti pa v skupnost vnesejo nemir. Umora preiskuje vodja lokalne policije Ian St Clair, iz Londona pa pošljejo Kevina Salisburyja, ki je v preteklosti že posredoval v Ashfieldu. Leta 1984, ko se je Velika Britanija spopadala s hudo krizo, stavkami in nemiri, je bil Gary aretiran, a so bile po zaslugi Salisburyja obtožbe zavrnjene. Bo St Clair uspel najti povezavo med obema umoroma in razkrinkati storilca? SHERWOOD / Velika Britanija / 2022 V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle Scenarij: James Graham Režija: Lewis Arnold
Avtor serije James Graham se opira na resnične dogodke, ki so se zgodili v mestu Ashfield, v rudarskem okrožju Nottinghamshire, kjer je tudi odraščal. Gre za dva umora, ki sta pretresla skupnost. Najprej upokojenega rudarja Garyja na cesti ustrelijo z lokom, drugi moški je umorjen na svojem domu. Boleči in nikoli pozabljeni dogodki iz preteklosti vzniknejo na površje, ugibanja in napetosti pa v skupnost vnesejo nemir. Umora preiskuje vodja lokalne policije Ian St Clair, iz Londona pa pošljejo Kevina Salisburyja, ki je v preteklosti že posredoval v Ashfieldu. Leta 1984, ko se je Velika Britanija spopadala s hudo krizo, stavkami in nemiri, je bil Gary aretiran, a so bile po zaslugi Salisburyja obtožbe zavrnjene. Bo St Clair uspel najti povezavo med obema umoroma in razkrinkati storilca? SHERWOOD / Velika Britanija / 2022 V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle Scenarij: James Graham Režija: Lewis Arnold
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Ko otroci enkrat odletijo iz gnezda, marsikatera družinska hiša postane prevelika. Številni pari se zato odločijo, da si oprtani z izkušnjami in jasnimi željami, ustvarijo dom za zrelo življenjsko obdobje. Pokukali smo v hišo, ki je odličen primer tega, pa ne le zaradi prekrasne lokacije, na kateri se nahaja, temveč tudi skrbno premišljene notranjosti, ki nagovarja potrebe uporabnikov in se z materialnostjo lepo navezuje na okoliško naravo. Blokovska naselja iz obdobja šestdesetih do devetdesetih let predstavljajo kar debelo tretjino našega stavbnega fonda. Stanovanja v takšnih blokih so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, vendar so zaradi starosti danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena. Da bi morda olajšali odločitev za prenovo, bomo v petih oddajah podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah. V Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, sta si lastnika z marljivim delom ustvarila pravi raj. Njun vrt odseva predanost naravi, vsak kotiček pa pripoveduje zgodbo o družinskih vrednotah in ljubezni do vrtnarjenja.
Ko otroci enkrat odletijo iz gnezda, marsikatera družinska hiša postane prevelika. Številni pari se zato odločijo, da si oprtani z izkušnjami in jasnimi željami, ustvarijo dom za zrelo življenjsko obdobje. Pokukali smo v hišo, ki je odličen primer tega, pa ne le zaradi prekrasne lokacije, na kateri se nahaja, temveč tudi skrbno premišljene notranjosti, ki nagovarja potrebe uporabnikov in se z materialnostjo lepo navezuje na okoliško naravo. Blokovska naselja iz obdobja šestdesetih do devetdesetih let predstavljajo kar debelo tretjino našega stavbnega fonda. Stanovanja v takšnih blokih so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, vendar so zaradi starosti danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena. Da bi morda olajšali odločitev za prenovo, bomo v petih oddajah podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah. V Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, sta si lastnika z marljivim delom ustvarila pravi raj. Njun vrt odseva predanost naravi, vsak kotiček pa pripoveduje zgodbo o družinskih vrednotah in ljubezni do vrtnarjenja.
Kaj je v življenju zares pomembno? Veliki, prelomni dogodki, ki nam za vedno spremenijo življenje, vsakodnevni trenutki, ki nas razveselijo brez pravega razloga, ali trenutki povezanosti z vsemi, ki jih imamo radi? O tem se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z zanimivimi sogovorniki, posamezniki, ki jim je življenje prineslo veliko lepih trenutkov, a tudi bolečih ni manjkalo. Prva gostja bo Saša Einsiedler, dolgoletna televizijska in radijska voditeljica, danes pa uspešna poslovna ženska, predavateljica in učiteljica javnega nastopanja, predvsem pa ženska, ki je v vsakem padcu znala videti tudi priložnost za svojo rast. O iskanju smisla življenja in tudi trpljenja, o tem, kaj nas žene naprej, kdaj življenje izgubi smisel in kateri trenutki res štejejo, bo spregovoril dr. Sebastjan Kristovič, ki je doktoriral iz logoterapije in je avtor več knjig. Kako še zaupati življenju in ga imeti rad, ko izgubiš ljubljenega otroka, nam bo zaupala Monika Podpečan, ki je novo motivacijo po boleči izgubi sina našla v ustvarjanju in pristnosti medčloveških odnosov. Kako je v svojih željah in postavljanju ciljev treba slediti sebi, nam bo razkrila Aleksandra Veble, ženska, ki zajema življenje z veliko žlico. Svoje pestre in zanimive življenjske izkušnje je zapisala v številnih knjigah. Veliko lepega nam lahko prinese tudi umetnost, zato bomo v rubriki Ah, ta splet! izvedeli, kako jo danes lahko ustvarimo z umetno inteligenco, kot vedno pa bomo oddajo končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Kaj je v življenju zares pomembno? Veliki, prelomni dogodki, ki nam za vedno spremenijo življenje, vsakodnevni trenutki, ki nas razveselijo brez pravega razloga, ali trenutki povezanosti z vsemi, ki jih imamo radi? O tem se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z zanimivimi sogovorniki, posamezniki, ki jim je življenje prineslo veliko lepih trenutkov, a tudi bolečih ni manjkalo. Prva gostja bo Saša Einsiedler, dolgoletna televizijska in radijska voditeljica, danes pa uspešna poslovna ženska, predavateljica in učiteljica javnega nastopanja, predvsem pa ženska, ki je v vsakem padcu znala videti tudi priložnost za svojo rast. O iskanju smisla življenja in tudi trpljenja, o tem, kaj nas žene naprej, kdaj življenje izgubi smisel in kateri trenutki res štejejo, bo spregovoril dr. Sebastjan Kristovič, ki je doktoriral iz logoterapije in je avtor več knjig. Kako še zaupati življenju in ga imeti rad, ko izgubiš ljubljenega otroka, nam bo zaupala Monika Podpečan, ki je novo motivacijo po boleči izgubi sina našla v ustvarjanju in pristnosti medčloveških odnosov. Kako je v svojih željah in postavljanju ciljev treba slediti sebi, nam bo razkrila Aleksandra Veble, ženska, ki zajema življenje z veliko žlico. Svoje pestre in zanimive življenjske izkušnje je zapisala v številnih knjigah. Veliko lepega nam lahko prinese tudi umetnost, zato bomo v rubriki Ah, ta splet! izvedeli, kako jo danes lahko ustvarimo z umetno inteligenco, kot vedno pa bomo oddajo končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Kaj sploh je država in kako deluje, se sprašujejo in iščejo jasne odgovore v tokratni Osvežilni fronti. Retrolaverja zanima predvsem, zakaj in kako plačujemo davke, Mila in Petrček ne razumeta, kdo odloča o pomembnih stvareh v državi, Tamše in Novak pa sta časovnim strojem odpotovala med piramide naravnost v Egipt.
Kaj sploh je država in kako deluje, se sprašujejo in iščejo jasne odgovore v tokratni Osvežilni fronti. Retrolaverja zanima predvsem, zakaj in kako plačujemo davke, Mila in Petrček ne razumeta, kdo odloča o pomembnih stvareh v državi, Tamše in Novak pa sta časovnim strojem odpotovala med piramide naravnost v Egipt.
Medtem ko se je Klemen ta teden odpravil na pot, se bo Gaji na srečo pridružil Nik Škrlec, ki že nekaj časa na Valu 202 sodeluje z Radiovednimi. Gaja in Nik bosta združila moči in raziskovala, kaj pomeni biti dobro telesno pripravljen. Pomagali jima bodo zdravnica Petra Zupet, ki se ukvarja s športno medicino, ter mladi športniki. Radiovedno bodo z Ajdo Kus odgovorili tudi na nekaj zanimivih vprašanj o našem telesu, Slavko Jerič pa je izbrskal še nekaj rekordnih številk o starosti. Za dobro kondicijo in zlasti koordinacijo bodo z učenci OŠ Kolezija in Petro Rankel, učiteljico športne vzgoje, poskrbeli s pravo balonsko akrobacijo, kot so poimenovali tokratni gibalni izziv, v Infodromovem prispevku pa bomo spoznali Bruna, ki zna voziti monocikel. Na Krompirjevem odru se bo tokrat predstavil 40-članski pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično, ki ga vodi zborovodja Matej Romih.
Medtem ko se je Klemen ta teden odpravil na pot, se bo Gaji na srečo pridružil Nik Škrlec, ki že nekaj časa na Valu 202 sodeluje z Radiovednimi. Gaja in Nik bosta združila moči in raziskovala, kaj pomeni biti dobro telesno pripravljen. Pomagali jima bodo zdravnica Petra Zupet, ki se ukvarja s športno medicino, ter mladi športniki. Radiovedno bodo z Ajdo Kus odgovorili tudi na nekaj zanimivih vprašanj o našem telesu, Slavko Jerič pa je izbrskal še nekaj rekordnih številk o starosti. Za dobro kondicijo in zlasti koordinacijo bodo z učenci OŠ Kolezija in Petro Rankel, učiteljico športne vzgoje, poskrbeli s pravo balonsko akrobacijo, kot so poimenovali tokratni gibalni izziv, v Infodromovem prispevku pa bomo spoznali Bruna, ki zna voziti monocikel. Na Krompirjevem odru se bo tokrat predstavil 40-članski pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično, ki ga vodi zborovodja Matej Romih.
Tarino sproščujočo vadbo joge prekine glasen trušč. Soseda Angelca, ki vedno tečnari, da so preglasni in moteči, bo vsak hip zrušila strop, tako močno ropota. Najprej poskusijo prijazno, potem malo bolj odločno, ampak prav nič ne pomaga, saj se Angelca ne oglaša na telefon in ne odpira vhodnih vrat. Medtem sta Khaleesi Luna in Filip obiskala Roberta Petana, Aljaž in Nola raziskujeta, kako snemajo filmske zvoke, Cene in Zoja pa se posvetita kretanju v otroških oddajah na Televiziji Slovenija. Le kako bodo Firbcologi rešili zaplet s sosedo?
Tarino sproščujočo vadbo joge prekine glasen trušč. Soseda Angelca, ki vedno tečnari, da so preglasni in moteči, bo vsak hip zrušila strop, tako močno ropota. Najprej poskusijo prijazno, potem malo bolj odločno, ampak prav nič ne pomaga, saj se Angelca ne oglaša na telefon in ne odpira vhodnih vrat. Medtem sta Khaleesi Luna in Filip obiskala Roberta Petana, Aljaž in Nola raziskujeta, kako snemajo filmske zvoke, Cene in Zoja pa se posvetita kretanju v otroških oddajah na Televiziji Slovenija. Le kako bodo Firbcologi rešili zaplet s sosedo?
Zofka ima trobentitis. Jaša ne ve, kaj je to, a zveni zelo resno … Zofko spodbuja, naj mirno diha. Tudi Nejku se ne sanja, kaj trobentitis pomeni. Beseda malo spominja na trobento. Si Zofka želi plesa ob trobenti? Nejko je nanj vedno pripravljen. O katerem delu telesa pa trobi uganka? U kot ugotovite sami!
Zofka ima trobentitis. Jaša ne ve, kaj je to, a zveni zelo resno … Zofko spodbuja, naj mirno diha. Tudi Nejku se ne sanja, kaj trobentitis pomeni. Beseda malo spominja na trobento. Si Zofka želi plesa ob trobenti? Nejko je nanj vedno pripravljen. O katerem delu telesa pa trobi uganka? U kot ugotovite sami!
Alja je velika ljubiteljica živali in ima šest štirinožnih prijateljev, ki veselo mahajo z repkom. Danes je poseben dan. Nekdo izmed njene pasje druščine praznuje rojstni dan. Alja pripravi presenečenje in veselo praznovanje. Ali bodo Kriškraški v studiu pravočasno zvadili rojstnodnevno pesem?
Alja je velika ljubiteljica živali in ima šest štirinožnih prijateljev, ki veselo mahajo z repkom. Danes je poseben dan. Nekdo izmed njene pasje druščine praznuje rojstni dan. Alja pripravi presenečenje in veselo praznovanje. Ali bodo Kriškraški v studiu pravočasno zvadili rojstnodnevno pesem?
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
Kako se skozi Rokodelski center Pomelaj iz Male Polane znotraj Biosfernega območja Mura ohranja kulturno dediščino, razvija turizem, skrbi za razvoj lokalnega gospodarstva in hkrati tudi zaposluje ranljive skupine. Obiskali smo Svečinski grad, ki je nekdaj služil kot ustanova za šolanje gospodinj in kmetovalcev, danes pa je v njem nostalgična zbirka z naslovom Bila je Jugoslavija.
Kako se skozi Rokodelski center Pomelaj iz Male Polane znotraj Biosfernega območja Mura ohranja kulturno dediščino, razvija turizem, skrbi za razvoj lokalnega gospodarstva in hkrati tudi zaposluje ranljive skupine. Obiskali smo Svečinski grad, ki je nekdaj služil kot ustanova za šolanje gospodinj in kmetovalcev, danes pa je v njem nostalgična zbirka z naslovom Bila je Jugoslavija.
Tenkočutna, igriva družinska drama. Čustvena zgodba govori o razširjeni kmečki družini na podeželju Katalonije, ki se ukvarja s pridelavo breskev. Družina je sredi obiranja, ko jo doseže vest, da je umrl lastnik zemljišča, ki ga upravlja in na katerem živi. Dedič se je odločil posestvo prodati, kar ogrozi obstoj družine obiralcev breskev. ALCARRÀS / Španija, Italija / 2022 Režija: Carla Simón Scenarij: Carla Simón, Arnau Vilaró Igrajo: Jordi Pujol Dolcet, Anna Otin, Xènia Roset, Albert Bosch, Ainet Jounou, Josep Abad, Montse Oró, Carles Cabós, Joel Rovira, Isaac Rovira, Berta Pipó, Antonia Castells …
Tenkočutna, igriva družinska drama. Čustvena zgodba govori o razširjeni kmečki družini na podeželju Katalonije, ki se ukvarja s pridelavo breskev. Družina je sredi obiranja, ko jo doseže vest, da je umrl lastnik zemljišča, ki ga upravlja in na katerem živi. Dedič se je odločil posestvo prodati, kar ogrozi obstoj družine obiralcev breskev. ALCARRÀS / Španija, Italija / 2022 Režija: Carla Simón Scenarij: Carla Simón, Arnau Vilaró Igrajo: Jordi Pujol Dolcet, Anna Otin, Xènia Roset, Albert Bosch, Ainet Jounou, Josep Abad, Montse Oró, Carles Cabós, Joel Rovira, Isaac Rovira, Berta Pipó, Antonia Castells …
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
V oddaji nastopajo Raubarji, Eva Boto, Darja Gajšek, Boris Kopitar ter Kvartet Pušeljc. Voditelj je Andrej Hofer.
V oddaji nastopajo Raubarji, Eva Boto, Darja Gajšek, Boris Kopitar ter Kvartet Pušeljc. Voditelj je Andrej Hofer.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021