Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Prostorska zasnova zaporov je vselej posebna, saj mora biti podrejena varnosti in nadzoru. Prostorsko stisko v slovenskih zaporih, ki so že več let čezmerno zapolnjeni, naj bi kmalu odpravil novi zapor v Dobrunjah. Stavbo biroja Počivašek Petranovič, ki je že dobila uporabno dovoljenje, smo pred vselitvijo zapornikov obiskali tudi mi. Ogledali smo si razstavo z naslovom Maske: od rituala do karnevala v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. A vendar je maskiranje, poleg pustovanja, del vsakdanjega življenja in praznikov tudi pri nas, zamaskiramo se na primer na fantovščinah, brucovanjih, za božič ali novo leto, pa tudi na noč čarovnic. Predstavljamo kakovosten glasbeni izbor sodobnih orkestrskih in ansambelskih skladb, ki je nastal v zadnjih dveh desetletjih in je izšel v zbirki Klasika III pri Založbi ZKP. Slovenski skladatelji so namreč v zadnjih dvajsetih letih doživeli številne uspehe, od zmag in visokih uvrstitev na skladateljski tribuni Rostrum do izvedbe njihove glasbe v prestižnih orkestrih in ansamblih. V Beogradu pa smo v njegovem ateljeju obiskali Gorana Bregovića, ki nam je zaupal kar nekaj zanimivosti. Med drugim, zakaj so bile zanj Domžale v osemdesetih letih Švica, kako ohranja formo po petdesetih letih glasbene kariere ter kje vidi razlike in podobnosti med skupinama Bijelo Dugme in Laibach.
Prostorska zasnova zaporov je vselej posebna, saj mora biti podrejena varnosti in nadzoru. Prostorsko stisko v slovenskih zaporih, ki so že več let čezmerno zapolnjeni, naj bi kmalu odpravil novi zapor v Dobrunjah. Stavbo biroja Počivašek Petranovič, ki je že dobila uporabno dovoljenje, smo pred vselitvijo zapornikov obiskali tudi mi. Ogledali smo si razstavo z naslovom Maske: od rituala do karnevala v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. A vendar je maskiranje, poleg pustovanja, del vsakdanjega življenja in praznikov tudi pri nas, zamaskiramo se na primer na fantovščinah, brucovanjih, za božič ali novo leto, pa tudi na noč čarovnic. Predstavljamo kakovosten glasbeni izbor sodobnih orkestrskih in ansambelskih skladb, ki je nastal v zadnjih dveh desetletjih in je izšel v zbirki Klasika III pri Založbi ZKP. Slovenski skladatelji so namreč v zadnjih dvajsetih letih doživeli številne uspehe, od zmag in visokih uvrstitev na skladateljski tribuni Rostrum do izvedbe njihove glasbe v prestižnih orkestrih in ansamblih. V Beogradu pa smo v njegovem ateljeju obiskali Gorana Bregovića, ki nam je zaupal kar nekaj zanimivosti. Med drugim, zakaj so bile zanj Domžale v osemdesetih letih Švica, kako ohranja formo po petdesetih letih glasbene kariere ter kje vidi razlike in podobnosti med skupinama Bijelo Dugme in Laibach.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Spregovorili sta hčeri oskrbovancev v Centru starejših Deos v Kopru, ki ju je med intimnim odnosom fotografirala zaposlena, potem pa slike delila s sodelavci. Zakaj ne verjameta trditvam vodstva doma? Slovenija – lovski raj. Tako tuje lovske agencije oglašujejo lov na divje živali v Sloveniji, tudi lov na alpske kozoroge, ki jih je pri nas le od 250 do 300. Tujci za trofejo plačajo od 10.000 do 30.000 evrov. Kakšno je odgovorno in zahtevno delo kontrolorjev zračnega prometa? Kako dolgo in zahtevno je usposabljanje? Na lanski razpis se je prijavilo 670 kandidatov, izbrali so samo 13 najprimernejših.
Spregovorili sta hčeri oskrbovancev v Centru starejših Deos v Kopru, ki ju je med intimnim odnosom fotografirala zaposlena, potem pa slike delila s sodelavci. Zakaj ne verjameta trditvam vodstva doma? Slovenija – lovski raj. Tako tuje lovske agencije oglašujejo lov na divje živali v Sloveniji, tudi lov na alpske kozoroge, ki jih je pri nas le od 250 do 300. Tujci za trofejo plačajo od 10.000 do 30.000 evrov. Kakšno je odgovorno in zahtevno delo kontrolorjev zračnega prometa? Kako dolgo in zahtevno je usposabljanje? Na lanski razpis se je prijavilo 670 kandidatov, izbrali so samo 13 najprimernejših.
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
Jure in Beti rada sestavljata modelčke letal in hišice iz kart, obožujeta sladoled in celo čistita. Drug drugemu se zdita popolna, zato se vselita v skupno stanovanje. Življenje je čudovito in kmalu jima ga polepša še prikupno drobno bitje. Kdo bi si želel še kaj lepšega? Toda čez čas se bitje začne spreminjati v vse mogoče nadležne in hrupne živali. Življenje z njim postane neznosno, čeprav ga imata Jure in Beti rada bolj kot vse na svetu. Se bo ta mora sploh kdaj končala?
Jure in Beti rada sestavljata modelčke letal in hišice iz kart, obožujeta sladoled in celo čistita. Drug drugemu se zdita popolna, zato se vselita v skupno stanovanje. Življenje je čudovito in kmalu jima ga polepša še prikupno drobno bitje. Kdo bi si želel še kaj lepšega? Toda čez čas se bitje začne spreminjati v vse mogoče nadležne in hrupne živali. Življenje z njim postane neznosno, čeprav ga imata Jure in Beti rada bolj kot vse na svetu. Se bo ta mora sploh kdaj končala?
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 1. del: Taylor Swift je na vrhuncu slave. Ne piše le uspešnic – svoje življenje spreminja v zgodbo, ki jo milijoni ljudi z zanimanjem spremljajo. Od čudežnega otroka kantrija do pop fenomena. Zgradila je edinstveno vez s svojimi oboževalci, a se ves čas spopada z bliščem in bedo svetovne slave. Deležna je spletne kritike, ki presega celo njeno sposobnost preobrazbe. Jo bo ta kritika pokopala ali se bo vrnila na sceno? TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 1. del: Taylor Swift je na vrhuncu slave. Ne piše le uspešnic – svoje življenje spreminja v zgodbo, ki jo milijoni ljudi z zanimanjem spremljajo. Od čudežnega otroka kantrija do pop fenomena. Zgradila je edinstveno vez s svojimi oboževalci, a se ves čas spopada z bliščem in bedo svetovne slave. Deležna je spletne kritike, ki presega celo njeno sposobnost preobrazbe. Jo bo ta kritika pokopala ali se bo vrnila na sceno? TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
Palestinski aktivist Basel Adra se je že od mladih nog boril proti izraelski okupaciji palestinskih vasi na jugu Zahodnega brega. S kamero je dokumentiral izraelsko vojsko med rušenjem palestinskih domov v Masafer Jati. Spoznal je tudi izraelskega novinarja Juvala, ki se je pridružil prizadevanju za ohranitev palestinskih vasi in začel redno poročati o nasilju Izraelcev in izgonu Palestincev iz Masafer Jate. Njuno sodelovanje pa ni bilo nikoli preprosto, saj Basel živi pod brutalno izraelsko vojaško okupacijo, Juval pa v svobodnem Izraelu. Film, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film leta 2025, ki je nastajal v najtemnejših časih za Masafer Jato, je sad iskanja poti do enakopravnosti in pravice. NO OTHER LAND / Palestina, Norveška / 2024 / Režija: Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor
Palestinski aktivist Basel Adra se je že od mladih nog boril proti izraelski okupaciji palestinskih vasi na jugu Zahodnega brega. S kamero je dokumentiral izraelsko vojsko med rušenjem palestinskih domov v Masafer Jati. Spoznal je tudi izraelskega novinarja Juvala, ki se je pridružil prizadevanju za ohranitev palestinskih vasi in začel redno poročati o nasilju Izraelcev in izgonu Palestincev iz Masafer Jate. Njuno sodelovanje pa ni bilo nikoli preprosto, saj Basel živi pod brutalno izraelsko vojaško okupacijo, Juval pa v svobodnem Izraelu. Film, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film leta 2025, ki je nastajal v najtemnejših časih za Masafer Jato, je sad iskanja poti do enakopravnosti in pravice. NO OTHER LAND / Palestina, Norveška / 2024 / Režija: Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor
Cikel filmov italijanskih režiserjev + cikel oskarjevcev Salvatore je uveljavljeni filmski režiser, ki prejme žalostno novico o pogrebu starega prijatelja. Ko se vrne na rodno Sicilijo, se potopi v spomine na odraščanje. Večino prostega časa je preživljal v lokalnem kinu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel starejši kinooperater. Alfredo je dečku odprl vrata v čarobni svet filmskih podob. Salvatore sčasoma postane kinooperater in pomaga Alfredu. Zaljubi se v hčerko premožnega bankirja, vpoklican je v vojsko. Po vrnitvi v mestece ga Alfredo spodbuja, naj za vedno zapusti provincialno okolje in se preseli nekam, kjer bo lahko zasledoval svoje sanje. Salvatore postane režiser, vendar se ne čuti izpolnjenega. Alfredova vdova mu izroči kolut s filmsko montažo, ki osmisli Salvatorjevo potovanje v preteklost. Klasika pod taktirko Giuseppeja Tornatoreja je z nostalgijo prežeta oda moči kinematografije. Oživila je italijansko filmsko industrijo in prejela številne nagrade, med drugim oskarja za najboljši tujejezični film ter veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu. Film je znan tudi po imenitni glasbi, ki sta jo skupaj ustvarila Ennio Morricone in njegov sin Andrea Morricone. Izvirni naslov: NUOVO CINEMA PARADISO / Italijansko-francoski film, 1988 / Režija: Giuseppe Tornatore / Scenarij: Giuseppe Tornatore / Igrajo: Philippe Noiret, Salvatore Cascio, Marco Leonardi
Cikel filmov italijanskih režiserjev + cikel oskarjevcev Salvatore je uveljavljeni filmski režiser, ki prejme žalostno novico o pogrebu starega prijatelja. Ko se vrne na rodno Sicilijo, se potopi v spomine na odraščanje. Večino prostega časa je preživljal v lokalnem kinu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel starejši kinooperater. Alfredo je dečku odprl vrata v čarobni svet filmskih podob. Salvatore sčasoma postane kinooperater in pomaga Alfredu. Zaljubi se v hčerko premožnega bankirja, vpoklican je v vojsko. Po vrnitvi v mestece ga Alfredo spodbuja, naj za vedno zapusti provincialno okolje in se preseli nekam, kjer bo lahko zasledoval svoje sanje. Salvatore postane režiser, vendar se ne čuti izpolnjenega. Alfredova vdova mu izroči kolut s filmsko montažo, ki osmisli Salvatorjevo potovanje v preteklost. Klasika pod taktirko Giuseppeja Tornatoreja je z nostalgijo prežeta oda moči kinematografije. Oživila je italijansko filmsko industrijo in prejela številne nagrade, med drugim oskarja za najboljši tujejezični film ter veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu. Film je znan tudi po imenitni glasbi, ki sta jo skupaj ustvarila Ennio Morricone in njegov sin Andrea Morricone. Izvirni naslov: NUOVO CINEMA PARADISO / Italijansko-francoski film, 1988 / Režija: Giuseppe Tornatore / Scenarij: Giuseppe Tornatore / Igrajo: Philippe Noiret, Salvatore Cascio, Marco Leonardi
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Z kot Zofka ob sobotnih jutrih vrti časovno vrtavko, ki se bo vsakič ustavila v drugem obdobju preteklosti. Kaj zajtrkujejo dinozavrova jajca? Kdo je živel v jami? O čem razmišljajo stari Grki? Kako postati vitez? Kje kupiti vstopnico za prvi vlak? S čim poleteti na Luno? Zavrtite se skupaj s časom in z Zofkarji tudi vi!
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Serija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici (2017) ameriške pisateljice Celeste Ng. Dogajanje je postavljeno v mesto Shaker Heights, ki slovi po urejenosti, varnosti in premožnih prebivalcih. V eni od razkošnih hiš živi družina Richardson – Elena in Bill ter njuni štirje odraščajoči otroci: Lexie, Izzy, Moody in Trip. V mesto prideta umetnica Mia in njena hči Pearl, ki se veliko selita. Tokrat se nastanita v manjši hiši, ki jo oddajajo Richardsonovi. Pearl se spoprijatelji z vsemi štirimi otroki, Mia pa sprejme delo gospodinjske pomočnice, ki ji ga je ponudila Elena. Harmonično sobivanje prekine dogodek, ob katerem se Mia in Elena znajdeta na nasprotnih straneh, poleg tega začne Elena poizvedovati o Miini preteklosti in razkrije njeno veliko skrivnost.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Objava dosjejev spolnega zločinca Jeffreyja Epsteina razkriva nova imena iz sveta politike, zabavništva in plemstva. Kakšne posledice so doletele tiste, ki so se znašli v dokumentih? Kaj ta razkritja pomenijo za delovanje političnih institucij in ugled vladajočih po svetu?
Objava dosjejev spolnega zločinca Jeffreyja Epsteina razkriva nova imena iz sveta politike, zabavništva in plemstva. Kakšne posledice so doletele tiste, ki so se znašli v dokumentih? Kaj ta razkritja pomenijo za delovanje političnih institucij in ugled vladajočih po svetu?
Policija preiskuje Irisino smrt, zaslišijo dekleta in K Rizza. Lorna in Juliet skujeta načrt, kako bosta zaščitili Grace in Allegro. Lorna in Steven ne vesta, kaj naj si mislita o vsem skupaj. Juliet se zdi Gigi čedalje bolj sumljiva. Policija dobi dokaz, ki stvari prikaže v povsem novi luči. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Policija preiskuje Irisino smrt, zaslišijo dekleta in K Rizza. Lorna in Juliet skujeta načrt, kako bosta zaščitili Grace in Allegro. Lorna in Steven ne vesta, kaj naj si mislita o vsem skupaj. Juliet se zdi Gigi čedalje bolj sumljiva. Policija dobi dokaz, ki stvari prikaže v povsem novi luči. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
15. marca bodo v Los Angelesu podelili oskarje za presežke med filmskimi ustvarjalci in izdelki minulega leta. Na TV Slovenija bomo ob tej priložnosti od 14. februarja do 14. marca predvajali zmagovalce in nominirance za oskarje prejšnjih let.
15. marca bodo v Los Angelesu podelili oskarje za presežke med filmskimi ustvarjalci in izdelki minulega leta. Na TV Slovenija bomo ob tej priložnosti od 14. februarja do 14. marca predvajali zmagovalce in nominirance za oskarje prejšnjih let.
Biografska zgodba o najslabšem smučarskem skakalcu vseh časov, Britrancu Eddieu "The Eagle" Edwardsu, ki se je uspel uvrstiti na olimpijske igre v kanadskem Calgaryju leta 1988. Prisrčna zgodba, ki sloni na resničnih dogodkih, o Michaelu »Eddieju« Edwardsu, pogumnem Britancu, ki je kljub skromnim možnostim postal smučarski skakalec in nikoli ni nehal verjeti vase, čeprav so ga že vsi odpisali. S pomočjo svojega uporniškega in karizmatičnega trenerja Eddie izzove medije in druge ustanove, ki niso verjeli vanj in z neverjetno zgodovinsko udeležbo na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, osvoji srca športnih navijačev po vsem svetu… EDDIE THE EAGLE / ZK, ZDA, NEMČIJA / 2015 Režija: Dexter Fletcher / Scenarij: Sean Macaulay, Simon Kelton / Igrajo: Taron Egerton, Christopher Walken, Hugh Jackman, Tim McInnerny, Rune Temte, Daniel Ings, Jo Hartley…
Biografska zgodba o najslabšem smučarskem skakalcu vseh časov, Britrancu Eddieu "The Eagle" Edwardsu, ki se je uspel uvrstiti na olimpijske igre v kanadskem Calgaryju leta 1988. Prisrčna zgodba, ki sloni na resničnih dogodkih, o Michaelu »Eddieju« Edwardsu, pogumnem Britancu, ki je kljub skromnim možnostim postal smučarski skakalec in nikoli ni nehal verjeti vase, čeprav so ga že vsi odpisali. S pomočjo svojega uporniškega in karizmatičnega trenerja Eddie izzove medije in druge ustanove, ki niso verjeli vanj in z neverjetno zgodovinsko udeležbo na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, osvoji srca športnih navijačev po vsem svetu… EDDIE THE EAGLE / ZK, ZDA, NEMČIJA / 2015 Režija: Dexter Fletcher / Scenarij: Sean Macaulay, Simon Kelton / Igrajo: Taron Egerton, Christopher Walken, Hugh Jackman, Tim McInnerny, Rune Temte, Daniel Ings, Jo Hartley…
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
V Piranu se križajo poti treh otrok iz različnih socialnih sredin – domačinke Mario, Roberta iz poletne kolonije in premožne Barbare, ki je na počitnicah z očetom in njegovo partnerko. Barbara prejme napačno poslano SMS sporočilo. Skozi niz ugank in dogodivščin povezanih s srednjeveškimi skrivnostmi Pirana jih vodi do zaklada, ki ga iščeta tudi karikirana bandita Grandemare in Jofa. Otroci se med pustolovščino zbližajo, preskočijo tudi ljubezenske iskrice.
V Piranu se križajo poti treh otrok iz različnih socialnih sredin – domačinke Mario, Roberta iz poletne kolonije in premožne Barbare, ki je na počitnicah z očetom in njegovo partnerko. Barbara prejme napačno poslano SMS sporočilo. Skozi niz ugank in dogodivščin povezanih s srednjeveškimi skrivnostmi Pirana jih vodi do zaklada, ki ga iščeta tudi karikirana bandita Grandemare in Jofa. Otroci se med pustolovščino zbližajo, preskočijo tudi ljubezenske iskrice.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
Cushlo razjeda globoka žalost, vendar se ne more nikomur izpovedati. Besni brat ugane resnico. Gerry je razumevajoč in Cushli razkrije svojo skrivnost. Cushlo na policiji zaslišijo in izkaže se, da poznajo njene najgloblje skrivnosti. Končno se zaupa mami, ki vzame vajeti v svoje roke, Cushla pa izve resnico. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Cushlo razjeda globoka žalost, vendar se ne more nikomur izpovedati. Besni brat ugane resnico. Gerry je razumevajoč in Cushli razkrije svojo skrivnost. Cushlo na policiji zaslišijo in izkaže se, da poznajo njene najgloblje skrivnosti. Končno se zaupa mami, ki vzame vajeti v svoje roke, Cushla pa izve resnico. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški program proslave so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi. Režiser televizijskega prenosa Prešernove proslave bo Igor Zupe.
Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški program proslave so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi. Režiser televizijskega prenosa Prešernove proslave bo Igor Zupe.
RTV Slovenija bo zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026 celovito spremljala na vseh treh platformah – televiziji, radiu in spletu.
RTV Slovenija bo zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026 celovito spremljala na vseh treh platformah – televiziji, radiu in spletu.
Frizer Miki razmišlja o tem, kako smo svoje družabno življenje v veliki meri prestavili na družbena omrežje in je danes bolj intimen pogovor z osebo v živo precej velik stres. Da ne bi povsem pozabili veščin romantične komunikacije v živo, bodo tema tokratne Osvežilne fronte zmenki. Dojenčka se bosta ukvarjala z znanimi redkimi pojavi, ustvarjalci so zbrali nekaj nasvetov, čemu se izogniti, če ste nekoga šele pravkar spoznali, Riki pa pomaga Silvestru pri pripravah na zmenek z Bibi.
Frizer Miki razmišlja o tem, kako smo svoje družabno življenje v veliki meri prestavili na družbena omrežje in je danes bolj intimen pogovor z osebo v živo precej velik stres. Da ne bi povsem pozabili veščin romantične komunikacije v živo, bodo tema tokratne Osvežilne fronte zmenki. Dojenčka se bosta ukvarjala z znanimi redkimi pojavi, ustvarjalci so zbrali nekaj nasvetov, čemu se izogniti, če ste nekoga šele pravkar spoznali, Riki pa pomaga Silvestru pri pripravah na zmenek z Bibi.