Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Mladi raper se prelevi v opernega pevca. Antoine živi v pariškem predmestju, obožuje rapovsko glasbo in si služi kruh kot dostavljavec hrane. Ko med dostavo v Pariški operi pokaže svoj talent gospe Loyseau, ugledni profesorici opernega petja, se mu življenje čez noč spremeni. Razvpita profesorica je navdušena nad njim, zato ga povabi med svoje študente. Mlademu raperju gre med urami petja vse bolje, svoje nove sanje pa skriva pred prijatelji in družino, saj se boji, da ga ne bodo razumeli. Dvojno življenje pa zanj postaja vse težje breme. Razpet je med dvema dekletoma iz dveh različnih svetov, med bliščem in togostjo pariške visoke družbe ter med svobodomiselno in domačno energijo predmestja, v katerem je odraščal. Predvsem pa se mora boriti za to, da v novem položaju najde svoj glas. Tega namreč skoraj izgubi, ko se mora ukloniti zahtevam okostenele operne ustanove. Izvirni naslov: TENOR / Francoski film, 2022 / Režija: Claude Zidi Jr. / Scenarij: Raphaël Benoliel, Cyrille Droux, Claude Zidi Jr. / Igrajo: Michèle Laroque, Mohamed Belkhir, Guillaume Duhesme
Mladi raper se prelevi v opernega pevca. Antoine živi v pariškem predmestju, obožuje rapovsko glasbo in si služi kruh kot dostavljavec hrane. Ko med dostavo v Pariški operi pokaže svoj talent gospe Loyseau, ugledni profesorici opernega petja, se mu življenje čez noč spremeni. Razvpita profesorica je navdušena nad njim, zato ga povabi med svoje študente. Mlademu raperju gre med urami petja vse bolje, svoje nove sanje pa skriva pred prijatelji in družino, saj se boji, da ga ne bodo razumeli. Dvojno življenje pa zanj postaja vse težje breme. Razpet je med dvema dekletoma iz dveh različnih svetov, med bliščem in togostjo pariške visoke družbe ter med svobodomiselno in domačno energijo predmestja, v katerem je odraščal. Predvsem pa se mora boriti za to, da v novem položaju najde svoj glas. Tega namreč skoraj izgubi, ko se mora ukloniti zahtevam okostenele operne ustanove. Izvirni naslov: TENOR / Francoski film, 2022 / Režija: Claude Zidi Jr. / Scenarij: Raphaël Benoliel, Cyrille Droux, Claude Zidi Jr. / Igrajo: Michèle Laroque, Mohamed Belkhir, Guillaume Duhesme
Električni avtomobili, pametni telefoni, mikrofoni, zvočniki, zasloni, laserji, optična vlakna ... Vsi delujejo zaradi elementov redkih zemelj, ki krojijo našo sedanjost in tudi našo prihodnost. In Kitajska nadzoruje skoraj 90 odstotkov svetovne predelave tega bogastva. Kaj načrtuje Evropa, kjer nihče noče rudnika na domačem vrtu? Naše ekipe so šle po sledi nahajališč redkih zemelj na Portugalskem in v Srbiji. Globus o potrebi po redkih zemljah, o uporu domačinov proti rudnikom in o svetovni tekmi, v kateri zmaguje Kitajska.
Električni avtomobili, pametni telefoni, mikrofoni, zvočniki, zasloni, laserji, optična vlakna ... Vsi delujejo zaradi elementov redkih zemelj, ki krojijo našo sedanjost in tudi našo prihodnost. In Kitajska nadzoruje skoraj 90 odstotkov svetovne predelave tega bogastva. Kaj načrtuje Evropa, kjer nihče noče rudnika na domačem vrtu? Naše ekipe so šle po sledi nahajališč redkih zemelj na Portugalskem in v Srbiji. Globus o potrebi po redkih zemljah, o uporu domačinov proti rudnikom in o svetovni tekmi, v kateri zmaguje Kitajska.
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Slovenska morska obala z zaledjem predstavlja prostor izjemne naravne in kulturne raznolikosti, kakršnih ne najdemo ravno pogosto. Na omejenem prostoru, dobrih 46-ih kilometrih obalnega pasu, med mejno reko Dragonjo na južni strani, kjer je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, pa do Krajinskega parka Debeli rtič na meji z Italijo na severni strani, naletimo na zelo različne in po marsičem edinstvene habitate. Nekatere je oblikovala narava sama, skozi tisočletja, druge pa skupaj z naravo človek, ki je ustvaril nekakšno sožitje med naravno in kulturno dediščino. Gre za območje ki ga krasi bogata biotska pestrost, a je hkrati tudi na udaru številnih pritiskov urbanizacije, prekomernega izkoriščanja naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Omenjeni negativni vplivi puščajo vse močnejši odtis, ki ga je potrebno omejiti in zajeziti in prav to je primarna naloga in namen varovanih območij narave. Ukrepati je potrebno takoj, da bomo zanamcem pustili tisto, kar nam je bilo prepuščeno le v upravljanje. Film govori o izzivih in ciljih, ki jih imajo upravljavci zavarovanih območij v Slovenski Istri.
Slovenska morska obala z zaledjem predstavlja prostor izjemne naravne in kulturne raznolikosti, kakršnih ne najdemo ravno pogosto. Na omejenem prostoru, dobrih 46-ih kilometrih obalnega pasu, med mejno reko Dragonjo na južni strani, kjer je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, pa do Krajinskega parka Debeli rtič na meji z Italijo na severni strani, naletimo na zelo različne in po marsičem edinstvene habitate. Nekatere je oblikovala narava sama, skozi tisočletja, druge pa skupaj z naravo človek, ki je ustvaril nekakšno sožitje med naravno in kulturno dediščino. Gre za območje ki ga krasi bogata biotska pestrost, a je hkrati tudi na udaru številnih pritiskov urbanizacije, prekomernega izkoriščanja naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Omenjeni negativni vplivi puščajo vse močnejši odtis, ki ga je potrebno omejiti in zajeziti in prav to je primarna naloga in namen varovanih območij narave. Ukrepati je potrebno takoj, da bomo zanamcem pustili tisto, kar nam je bilo prepuščeno le v upravljanje. Film govori o izzivih in ciljih, ki jih imajo upravljavci zavarovanih območij v Slovenski Istri.
Zgodba o veliki ljubezni, ki je skoraj ogrozila norveško monarhijo. Leta 1959 se Harald, 23-letni norveški prestolonaslednik, in Sonja, ki dela v družinski trgovini z oblačili, srečata na zabavi in zaljubita, a zvezo pred javnostjo skrivata. Sonjina mama je Haralda lepo sprejela, nasprotno pa kralj Olav noče o Sonji slišati nič, čeprav o mladem paru pišejo že vsi časopisi. Harald je razpet med brezkompromisnim očetom in Sonjo, ki po devetih letih zveze želi vedeti, ali je pred njima skupna prihodnost. Po dolgotrajnem oklevanju Harald očetu vendarle postavi ultimat. Olav, ki še vedno ni prebolel smrti ljubljene soproge Märthe, vendarle popusti. A ker ne želi ogroziti monarhije, za soglasje glede poroke Haralda in Sonje prosi tudi takratni politični vrh. 1. del Norveški prestolonaslednik Harald leta 1959 konča šolanje na vojaški akademiji. V javnosti ni preveč priljubljen, saj je plah in zadržan, a že od otroštva ga spremlja zvest krog prijateljev, saj je na željo pokojne matere obiskoval navadno osnovno šolo. Na prijateljevi zabavi spozna nadobudno Oselčanko Sonjo Haraldsen, ki je pred kratkim izgubila očeta, in se zaljubi vanjo. Medtem ko ga oče poskuša seznaniti s primernimi princesami za poroko, se med novima znancema začne odvijati romanca. Slednjo pa hitro opazijo obrekljivi časopisi in zastavijo neprijetno vprašanje: »Kdo je ta ženska?« HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Zgodba o veliki ljubezni, ki je skoraj ogrozila norveško monarhijo. Leta 1959 se Harald, 23-letni norveški prestolonaslednik, in Sonja, ki dela v družinski trgovini z oblačili, srečata na zabavi in zaljubita, a zvezo pred javnostjo skrivata. Sonjina mama je Haralda lepo sprejela, nasprotno pa kralj Olav noče o Sonji slišati nič, čeprav o mladem paru pišejo že vsi časopisi. Harald je razpet med brezkompromisnim očetom in Sonjo, ki po devetih letih zveze želi vedeti, ali je pred njima skupna prihodnost. Po dolgotrajnem oklevanju Harald očetu vendarle postavi ultimat. Olav, ki še vedno ni prebolel smrti ljubljene soproge Märthe, vendarle popusti. A ker ne želi ogroziti monarhije, za soglasje glede poroke Haralda in Sonje prosi tudi takratni politični vrh. 1. del Norveški prestolonaslednik Harald leta 1959 konča šolanje na vojaški akademiji. V javnosti ni preveč priljubljen, saj je plah in zadržan, a že od otroštva ga spremlja zvest krog prijateljev, saj je na željo pokojne matere obiskoval navadno osnovno šolo. Na prijateljevi zabavi spozna nadobudno Oselčanko Sonjo Haraldsen, ki je pred kratkim izgubila očeta, in se zaljubi vanjo. Medtem ko ga oče poskuša seznaniti s primernimi princesami za poroko, se med novima znancema začne odvijati romanca. Slednjo pa hitro opazijo obrekljivi časopisi in zastavijo neprijetno vprašanje: »Kdo je ta ženska?« HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Film, ki je bil leta 2025 nominiran za oskarja za najboljši mednarodni film, je nastajal v času, ko so iranske oblasti režiserja Mohameda Rasulofa obsodile na zaporno kazen, zaradi česar je moral naskrivaj zapustiti svojo državo. Iman je delaven, pošten odvetnik, ki življenje deli z ženo Najmeh ter hčerkama Rezvan in Sano. Vsa družina je vesela, saj so ga pravkar povišali v državnega preiskovalnega sodnika, kar prinaša višjo plačo in privilegije. Vendar pa Iman kmalu odkrije, da položaja ni dobil zaradi svojih sposobnosti, temveč zato, ker država potrebuje nekoga, ki bo po ukazu nadrejenih podpisoval obsodbe in smrtne kazni brez preučitve dokazov. Ko njegova pištola izgine, tega osumi svojo ženo in hčere ter uvede drakonske ukrepe, ki zaostrijo družinske vezi, medtem ko se družbena pravila okoli njih rušijo. Imanova, še pred kratkim varna družinska celica, s svojimi napetimi odnosi postane iranska družba v malem, kjer lahko konflikt vsak čas doseže točko vrelišča. Originalni naslov: DANE-YE ANJIR-E MA'ABED Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Mohammad Rasoulof Scenarij: Mohammad Rasoulof Igrajo: Soheila Golestani, Missagh Zareh, Mahsa Rostami, Setareh Maleki
Film, ki je bil leta 2025 nominiran za oskarja za najboljši mednarodni film, je nastajal v času, ko so iranske oblasti režiserja Mohameda Rasulofa obsodile na zaporno kazen, zaradi česar je moral naskrivaj zapustiti svojo državo. Iman je delaven, pošten odvetnik, ki življenje deli z ženo Najmeh ter hčerkama Rezvan in Sano. Vsa družina je vesela, saj so ga pravkar povišali v državnega preiskovalnega sodnika, kar prinaša višjo plačo in privilegije. Vendar pa Iman kmalu odkrije, da položaja ni dobil zaradi svojih sposobnosti, temveč zato, ker država potrebuje nekoga, ki bo po ukazu nadrejenih podpisoval obsodbe in smrtne kazni brez preučitve dokazov. Ko njegova pištola izgine, tega osumi svojo ženo in hčere ter uvede drakonske ukrepe, ki zaostrijo družinske vezi, medtem ko se družbena pravila okoli njih rušijo. Imanova, še pred kratkim varna družinska celica, s svojimi napetimi odnosi postane iranska družba v malem, kjer lahko konflikt vsak čas doseže točko vrelišča. Originalni naslov: DANE-YE ANJIR-E MA'ABED Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Mohammad Rasoulof Scenarij: Mohammad Rasoulof Igrajo: Soheila Golestani, Missagh Zareh, Mahsa Rostami, Setareh Maleki
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Resnična življenjska zgodba o italijanski nuni Francesci Saverio Cabrini, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja. Prvo polovico življenja je bila nuna v Italiji, ki si je pri Papežu leta 1889 izborila selitev v Združene države Amerike, v New York, kjer naj bi tam pomagala italijanski emigrantski skupnosti. Kasneje je posredovala za ustanovitev bolnišnic in domov za osirotele otroke po vseh Združenih državah. S podjetnostjo, odločnostjo in drznostjo, je Cabrini ustvarila kraje, polne sočutja, ki še dandanes marsikje pomenijo zatočišče in uteho nesrečnim ljudem …. Cabrini je prva ameriška svetnica in svetnica vseh emigrantov. CABRINI / ZDA/ 2024 Režija: Alejandro Monteverde / Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde / Igrajo: John Lithgow, David Morse, Giancarlo Giannini, Jeremy Bobb, Federico Castelluccio …
Resnična življenjska zgodba o italijanski nuni Francesci Saverio Cabrini, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja. Prvo polovico življenja je bila nuna v Italiji, ki si je pri Papežu leta 1889 izborila selitev v Združene države Amerike, v New York, kjer naj bi tam pomagala italijanski emigrantski skupnosti. Kasneje je posredovala za ustanovitev bolnišnic in domov za osirotele otroke po vseh Združenih državah. S podjetnostjo, odločnostjo in drznostjo, je Cabrini ustvarila kraje, polne sočutja, ki še dandanes marsikje pomenijo zatočišče in uteho nesrečnim ljudem …. Cabrini je prva ameriška svetnica in svetnica vseh emigrantov. CABRINI / ZDA/ 2024 Režija: Alejandro Monteverde / Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde / Igrajo: John Lithgow, David Morse, Giancarlo Giannini, Jeremy Bobb, Federico Castelluccio …
Julija 2022 sta se »kralj valčka« André Rieu in njegov orkester Johann Strauss Orchestra po treh letih vrnila na trg Vrijthof v Maastrichtu ter znova očarala številno občinstvo. André Rieu predstavlja svoj povsem nov koncert z naslovom Veseli dnevi so spet tu (Happy Days Are Here Again) na čudovitem trgu Vrijthof v dirigentovem domačem mestu Maastricht. Pridružujejo se mu njegov razigrani orkester in zbor, Platin Tenors, sopranistki Anna Reker in Micaela Oeste, lovski rogisti ter Veliki evropski moški zbor, ki združuje 70 pevcev iz opernih hiš v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem z znamenitim maastrichtskim moškim zborom De Mastreechter Staar. Skupno je na koncertu nastopilo kar 220 umetnikov. André Rieu: Happy Days are Here Again / Režija: Michel Fizzano, Lida Huver / An André Rieu Studios Production, 2022
Julija 2022 sta se »kralj valčka« André Rieu in njegov orkester Johann Strauss Orchestra po treh letih vrnila na trg Vrijthof v Maastrichtu ter znova očarala številno občinstvo. André Rieu predstavlja svoj povsem nov koncert z naslovom Veseli dnevi so spet tu (Happy Days Are Here Again) na čudovitem trgu Vrijthof v dirigentovem domačem mestu Maastricht. Pridružujejo se mu njegov razigrani orkester in zbor, Platin Tenors, sopranistki Anna Reker in Micaela Oeste, lovski rogisti ter Veliki evropski moški zbor, ki združuje 70 pevcev iz opernih hiš v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem z znamenitim maastrichtskim moškim zborom De Mastreechter Staar. Skupno je na koncertu nastopilo kar 220 umetnikov. André Rieu: Happy Days are Here Again / Režija: Michel Fizzano, Lida Huver / An André Rieu Studios Production, 2022
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
Velika noč tudi danes prinaša izbrane televizijske vsebine!
Velika noč tudi danes prinaša izbrane televizijske vsebine!
Izginotja in sumi v skupnosti se množijo. Metodove noči razkrijejo, kako je meja nadzora šibka. Na policijski postaji zaskrbljeni Meto Damevski prijavi izginotje svoje partnerke Vere. V Metalki nadrejeni Šinkovec ugotovi nerazložljiv minus v poslovnih knjigah, Metod pa se pri njem znajde na zagovoru zaradi neprimernega vedenja. Sodelavec Rafael nanj vse bolj agresivno pritiska, naj se vključi v dodatne kriminalne posle. Zvečer Metod odide v disko, kjer spozna mlado Zoro in jo zapelje v smrtonosni objem. Naslednje jutro ga sosedov Franc obtoži, da je ponovno ukradel drva, saj se je iz Metodove hiše še ponoči vil črn dim.
Izginotja in sumi v skupnosti se množijo. Metodove noči razkrijejo, kako je meja nadzora šibka. Na policijski postaji zaskrbljeni Meto Damevski prijavi izginotje svoje partnerke Vere. V Metalki nadrejeni Šinkovec ugotovi nerazložljiv minus v poslovnih knjigah, Metod pa se pri njem znajde na zagovoru zaradi neprimernega vedenja. Sodelavec Rafael nanj vse bolj agresivno pritiska, naj se vključi v dodatne kriminalne posle. Zvečer Metod odide v disko, kjer spozna mlado Zoro in jo zapelje v smrtonosni objem. Naslednje jutro ga sosedov Franc obtoži, da je ponovno ukradel drva, saj se je iz Metodove hiše še ponoči vil črn dim.
Čustvena ljubezenska drama, v kateri sta spretno prepletena najstniško in odraslo življenje glavnih junakov Alison Connor in Daniela O'Toola ter glasba skupin The Cure, Joy Divison, The Jesus and Mary Jane, The Stone Roses, New Order, Arctic Monkeys in drugih. Serija je posneta po istoimenskem romanu (2020) pisateljice Jane Sanderson, nekdanje novinarke, pozneje pa producentke na BBC. Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Srednješolca Alison in Daniel, ki živita v Sheffieldu, se spoznata na zabavi, postaneta par in uživata v času, ki ga preživljata skupaj. Povezuje ju ljubezen do glasbe, najljubše pesmi snemata na kasete, si jih izmenjujeta, besedila znata na pamet. Ko Alison nenadoma odide, je Daniel popolnoma strt. Mnogo let kasneje je Alison uspešna pisateljica, ki z možem Michaelom in dvema otrokoma živi v Sydneyju. Daniel, ki je ostal v Sheffieldu, si je prav tako ustvaril družino in tudi on piše, vendar ni zelo uspešen. V trgovini s ploščami zasliši pesem, ki ga vrne v mladost in spomni na Alison. Po oklevanju ji vendarle pošlje sporočilo in ona se odzove … MIX TAPE / 2025 / koprodukcija (Avstralija, Irska, Kanada) Scenarij: Jo Spain Režija: Lucy Gaffy V glavnih vlogah: Teresa Palmer, Jim Sturgess, Florence Hunt, Rory Walton-Smith, Julia Savage, Ben Lawson, Mark O'Halloran, Helen Behan, Conor Sánchez, Jonathan Harden, Siobhan O'Kelly, Alex Rodney, Sara Soulie, Jacqueline McKenzie, Chika Ikogwe
Čustvena ljubezenska drama, v kateri sta spretno prepletena najstniško in odraslo življenje glavnih junakov Alison Connor in Daniela O'Toola ter glasba skupin The Cure, Joy Divison, The Jesus and Mary Jane, The Stone Roses, New Order, Arctic Monkeys in drugih. Serija je posneta po istoimenskem romanu (2020) pisateljice Jane Sanderson, nekdanje novinarke, pozneje pa producentke na BBC. Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Srednješolca Alison in Daniel, ki živita v Sheffieldu, se spoznata na zabavi, postaneta par in uživata v času, ki ga preživljata skupaj. Povezuje ju ljubezen do glasbe, najljubše pesmi snemata na kasete, si jih izmenjujeta, besedila znata na pamet. Ko Alison nenadoma odide, je Daniel popolnoma strt. Mnogo let kasneje je Alison uspešna pisateljica, ki z možem Michaelom in dvema otrokoma živi v Sydneyju. Daniel, ki je ostal v Sheffieldu, si je prav tako ustvaril družino in tudi on piše, vendar ni zelo uspešen. V trgovini s ploščami zasliši pesem, ki ga vrne v mladost in spomni na Alison. Po oklevanju ji vendarle pošlje sporočilo in ona se odzove … MIX TAPE / 2025 / koprodukcija (Avstralija, Irska, Kanada) Scenarij: Jo Spain Režija: Lucy Gaffy V glavnih vlogah: Teresa Palmer, Jim Sturgess, Florence Hunt, Rory Walton-Smith, Julia Savage, Ben Lawson, Mark O'Halloran, Helen Behan, Conor Sánchez, Jonathan Harden, Siobhan O'Kelly, Alex Rodney, Sara Soulie, Jacqueline McKenzie, Chika Ikogwe
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
V času velikonočnega praznovanja se lahko prepustite najlepšim melodijam, posvečenim minljivosti življenja, ki jih je v svoji umetnini zložil francoski skladatelj Gabriel Fauré. Rekviem je najverjetneje poklon spominu na njegovega umrlega očeta. Tradicionalno molitveno žalostinko pa je uglasbil kot eterično, nežno uspavanko, v kateri ni čutiti strahu in bolečine, ampak radost ob odrešitvi in prehodu v onostranstvo. Sledi ji kratka hvalnica jutranjemu svitu na besedilo Jeana Racina, ki jo je skladatelj napisal pri rosnih dvanajstih letih. V čudoviti dvorani Slovenske filharmonije ju izvajajo pevski solisti, zbor in orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija in dirigenta Slavena Kulenovića. Režiser je Primož Zevnik.
V času velikonočnega praznovanja se lahko prepustite najlepšim melodijam, posvečenim minljivosti življenja, ki jih je v svoji umetnini zložil francoski skladatelj Gabriel Fauré. Rekviem je najverjetneje poklon spominu na njegovega umrlega očeta. Tradicionalno molitveno žalostinko pa je uglasbil kot eterično, nežno uspavanko, v kateri ni čutiti strahu in bolečine, ampak radost ob odrešitvi in prehodu v onostranstvo. Sledi ji kratka hvalnica jutranjemu svitu na besedilo Jeana Racina, ki jo je skladatelj napisal pri rosnih dvanajstih letih. V čudoviti dvorani Slovenske filharmonije ju izvajajo pevski solisti, zbor in orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija in dirigenta Slavena Kulenovića. Režiser je Primož Zevnik.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Po prvi jutranji potegavščini, ko sem se Šnofkom skril v seno in so me veselo iskali, hehe … se odpravimo na njivo! Skupaj z Aleksejem, Vitom, Nikom, Janjo in Julijo tečem čez vse travnike in skozi ves gozd! Ulovimo Šnofka dedija, ki se je tja odpravi s traktorjem. Dedi me bo nekoč naučil voziti traktor. Komaj čakam! Kar te Šnofek dedi nauči, to Šnofek znaš. Na njivi Vito veselo posadi papriko, jaz tem sadikam rečem kar pooprike, hehe. Ne boste verjeli, vzgojil jih je sam. Poprika, no paprika, je namreč njegova najljubša zelenjava. Jaz pa sem posadil čudovito zelje, Pojevo zelje. Poonosen! Šnofki še vešče poskrbimo za krompir in Alekseja zakopljemo v zemljo. Po opravljenem delu se mi cedijo sline, ob slastni malici pa še veselo zapojemo in zalajamo. Po je srečen!
Po prvi jutranji potegavščini, ko sem se Šnofkom skril v seno in so me veselo iskali, hehe … se odpravimo na njivo! Skupaj z Aleksejem, Vitom, Nikom, Janjo in Julijo tečem čez vse travnike in skozi ves gozd! Ulovimo Šnofka dedija, ki se je tja odpravi s traktorjem. Dedi me bo nekoč naučil voziti traktor. Komaj čakam! Kar te Šnofek dedi nauči, to Šnofek znaš. Na njivi Vito veselo posadi papriko, jaz tem sadikam rečem kar pooprike, hehe. Ne boste verjeli, vzgojil jih je sam. Poprika, no paprika, je namreč njegova najljubša zelenjava. Jaz pa sem posadil čudovito zelje, Pojevo zelje. Poonosen! Šnofki še vešče poskrbimo za krompir in Alekseja zakopljemo v zemljo. Po opravljenem delu se mi cedijo sline, ob slastni malici pa še veselo zapojemo in zalajamo. Po je srečen!
Na pot skozi 12 vprašanj se bo pogumno podala 59-letna Mateja Bednar z Vrha pri Boštanju. Njena poklicna pot je pestra: od gostinstva do turizma, danes pa dela kot varnostnica. Sprememb se ne boji, temveč jih jemlje kot nove priložnosti. Rada ima ljudi, druženje in življenje na Dolenjskem, kjer s partnerjem skrbita tudi za manjši vinograd. Prosti čas najraje preživlja aktivno - na kolesu po dolenjskih gričih. Ob njej bo kot sotekmovalec stal Tomi Pajić, družinski prijatelj, možnost dodatnega jokerja pa ji bosta ponudila Juš Milčinski in Rok Škrlep, voditelja kviza Male sive celice na TV Slovenija.
Na pot skozi 12 vprašanj se bo pogumno podala 59-letna Mateja Bednar z Vrha pri Boštanju. Njena poklicna pot je pestra: od gostinstva do turizma, danes pa dela kot varnostnica. Sprememb se ne boji, temveč jih jemlje kot nove priložnosti. Rada ima ljudi, druženje in življenje na Dolenjskem, kjer s partnerjem skrbita tudi za manjši vinograd. Prosti čas najraje preživlja aktivno - na kolesu po dolenjskih gričih. Ob njej bo kot sotekmovalec stal Tomi Pajić, družinski prijatelj, možnost dodatnega jokerja pa ji bosta ponudila Juš Milčinski in Rok Škrlep, voditelja kviza Male sive celice na TV Slovenija.
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Cikel filmov z Brigitte Bardot
Cikel filmov z Brigitte Bardot
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Klub Slavica je mladinska glasbena oddaja, ki z nastopi mladih pred polnim studiem vrstnikov v ospredje postavlja ustvarjalnost najstnikov in njihov samosvoj izraz. Za dobro počutje in klubsko sproščenost ob številnih prepoznavnih gostih skrbita Gaja Filač in Klemen Kovačič. Vabljeni v Klub Slavica … ker ni vse v slavi! Oddaja bo premierno na sporedu … Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič
Klub Slavica je mladinska glasbena oddaja, ki z nastopi mladih pred polnim studiem vrstnikov v ospredje postavlja ustvarjalnost najstnikov in njihov samosvoj izraz. Za dobro počutje in klubsko sproščenost ob številnih prepoznavnih gostih skrbita Gaja Filač in Klemen Kovačič. Vabljeni v Klub Slavica … ker ni vse v slavi! Oddaja bo premierno na sporedu … Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.
Naša gostja bo Iva Štefanija Slosar, ki je na 34. Dnevih komedije v Celju prejela nagrado žlahtno komedijsko pero. Mlada dramaturginja iz Jelšan je nagrado prejela za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Po oceni žirije nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter inovativnim in prilagodljivim dramskim jezikom odpira bistvene teme sodobne družbe ter z večplastnim humorjem in sočutjem na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.
Naša gostja bo Iva Štefanija Slosar, ki je na 34. Dnevih komedije v Celju prejela nagrado žlahtno komedijsko pero. Mlada dramaturginja iz Jelšan je nagrado prejela za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Po oceni žirije nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter inovativnim in prilagodljivim dramskim jezikom odpira bistvene teme sodobne družbe ter z večplastnim humorjem in sočutjem na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.
Komična drama. Stand-up komik Max Brandel živi s svojim očetom Stanom. Skupaj se trudita vzgajati Maxovega avtističnega sina Ezro, pomoč in ljubezen prihaja tudi od Ezrine mame in Maxove bivše žene Jenne. Ko so se vsi skupaj primorani soočiti z težkimi odločitvami glede Ezrove prihodnosti, se Max odloči s sinom prepotovati velik kos Združenih držav, da bi si prečistil misli in sprejel za sina najboljšo odločitev… EZRA / ZDA / 2023 Režija: Tony Goldwyn / Scenarij: Tony Spiridakis / Igrajo: Robert De Niro, Vera Farmiga, Bobby Cannavale, Whoopi Goldberg, William A. Fitzgerald …
Komična drama. Stand-up komik Max Brandel živi s svojim očetom Stanom. Skupaj se trudita vzgajati Maxovega avtističnega sina Ezro, pomoč in ljubezen prihaja tudi od Ezrine mame in Maxove bivše žene Jenne. Ko so se vsi skupaj primorani soočiti z težkimi odločitvami glede Ezrove prihodnosti, se Max odloči s sinom prepotovati velik kos Združenih držav, da bi si prečistil misli in sprejel za sina najboljšo odločitev… EZRA / ZDA / 2023 Režija: Tony Goldwyn / Scenarij: Tony Spiridakis / Igrajo: Robert De Niro, Vera Farmiga, Bobby Cannavale, Whoopi Goldberg, William A. Fitzgerald …
V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Kako s premišljeno urbanistično zasnovo mest omogočiti bolj kakovostno življenje? To je le eno izmed tematskih izhodišč, o katerih smo govorili s priznanim škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem mednarodne uspešnice Mehko mesto – zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja. S tem izrazom je poimenoval mesto, ki je prijazno do prebivalcev ter temelji na zgoščevanju, raznolikosti in kratkih razdaljah. V studiu bomo gostili Zalo Dobovšek, selektorico 56. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Pogovarjali se bomo o predstavah na festivalu ter o tem, kakšna besedila najbolj zanimajo gledališke ustvarjalce. Bili smo v prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu. Razstava Razkritje – moč »biti viden« predstavlja, kakšna oblačila so na podelitvah nagrad, festivalih in drugih zvezdniških dogodkih nosili Lady Gaga, Madonna, Beyoncé, Björk, Harry Styles in številni drugi. Na razstavi je mogoče videti, kako nastane zvezdniški slog ter kako se prepletajo moda, umetnost in sodobna vizualna kultura. Obiskali smo še študentke in študente Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil pod mentorstvom Petje Zorec in Elene Fajt ustvarjajo oblačila tudi za voditeljici naše oddaje. Pogovarjali smo se o ustvarjalnem procesu, navdihu in posebnostih ustvarjanja za televizijsko oddajo, namenjeno kulturi in umetnosti.
Kako s premišljeno urbanistično zasnovo mest omogočiti bolj kakovostno življenje? To je le eno izmed tematskih izhodišč, o katerih smo govorili s priznanim škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem mednarodne uspešnice Mehko mesto – zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja. S tem izrazom je poimenoval mesto, ki je prijazno do prebivalcev ter temelji na zgoščevanju, raznolikosti in kratkih razdaljah. V studiu bomo gostili Zalo Dobovšek, selektorico 56. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Pogovarjali se bomo o predstavah na festivalu ter o tem, kakšna besedila najbolj zanimajo gledališke ustvarjalce. Bili smo v prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu. Razstava Razkritje – moč »biti viden« predstavlja, kakšna oblačila so na podelitvah nagrad, festivalih in drugih zvezdniških dogodkih nosili Lady Gaga, Madonna, Beyoncé, Björk, Harry Styles in številni drugi. Na razstavi je mogoče videti, kako nastane zvezdniški slog ter kako se prepletajo moda, umetnost in sodobna vizualna kultura. Obiskali smo še študentke in študente Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil pod mentorstvom Petje Zorec in Elene Fajt ustvarjajo oblačila tudi za voditeljici naše oddaje. Pogovarjali smo se o ustvarjalnem procesu, navdihu in posebnostih ustvarjanja za televizijsko oddajo, namenjeno kulturi in umetnosti.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tokrat bo svoje znanje v kvizu Joker preizkusil 38-letni Marko Blaževič iz Kapel v Posavju. Po poklicu je analitik podatkov, sicer pa velik ljubitelj kulture in glasbe, ki poje v zborih, sodeluje pri kulturnih projektih in ohranjanju ljudskega petja. Doma večino prostega časa posveča družini in prenovi doma, ki ga obnavlja z lastnimi rokami. Kot super joker se mu bo pridružil prijatelj Krištof Strnad, oba sta zaljubljena v glasbo in zborovsko petje. V studio pa kot posebni gost prihaja eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov Žan Serčič, ki bo Marku zastavil vprašanje za dodatnega jokerja.
Tokrat bo svoje znanje v kvizu Joker preizkusil 38-letni Marko Blaževič iz Kapel v Posavju. Po poklicu je analitik podatkov, sicer pa velik ljubitelj kulture in glasbe, ki poje v zborih, sodeluje pri kulturnih projektih in ohranjanju ljudskega petja. Doma večino prostega časa posveča družini in prenovi doma, ki ga obnavlja z lastnimi rokami. Kot super joker se mu bo pridružil prijatelj Krištof Strnad, oba sta zaljubljena v glasbo in zborovsko petje. V studio pa kot posebni gost prihaja eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov Žan Serčič, ki bo Marku zastavil vprašanje za dodatnega jokerja.
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
Izkaže se, da je Majin pristop k celostnemu zdravljenju vseeno dobro vplival na ljudi v kraju, saj tokrat namesto klobase Maja prejme kozji sir. Čeprav vabilo v drugi svet deluje mamljivo, se Franc odloči ostati še malo med Velikovaščani. Kaj pa bo zase izbrala Maja – novo ljubezen, novo službo ali novo sebe?
Izkaže se, da je Majin pristop k celostnemu zdravljenju vseeno dobro vplival na ljudi v kraju, saj tokrat namesto klobase Maja prejme kozji sir. Čeprav vabilo v drugi svet deluje mamljivo, se Franc odloči ostati še malo med Velikovaščani. Kaj pa bo zase izbrala Maja – novo ljubezen, novo službo ali novo sebe?
Navdušila nas je razstava Čivki iz preteklosti in v studiu gostimo arheologinjo in kuratorko razstave dr. Dašo Pavlovič. Prav tako radovedni in strašno brihtni so otroci Niko, Vito, Janja in Julija, ki v družbi Alekseja Ivačiča Kolarja ter kužka Poja odkrivajo svet v novi seriji Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Šnofki. Z Alenko Tetičkovič in Rokom Kunaverjem bomo poizkusili najti formulo, kako najti moža. Na glasbenem odru gostimo poslastice Severe Gjurin, Guštija in Batista Cadillac. Katja Stojnić je z Rožnato dolino raziskala zakulisje gledališča v družbi igralke Diane Kolenc, Tjaša Platovšek obiskala koncertno atrakcijo Nine Pušlar Aria.
Navdušila nas je razstava Čivki iz preteklosti in v studiu gostimo arheologinjo in kuratorko razstave dr. Dašo Pavlovič. Prav tako radovedni in strašno brihtni so otroci Niko, Vito, Janja in Julija, ki v družbi Alekseja Ivačiča Kolarja ter kužka Poja odkrivajo svet v novi seriji Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Šnofki. Z Alenko Tetičkovič in Rokom Kunaverjem bomo poizkusili najti formulo, kako najti moža. Na glasbenem odru gostimo poslastice Severe Gjurin, Guštija in Batista Cadillac. Katja Stojnić je z Rožnato dolino raziskala zakulisje gledališča v družbi igralke Diane Kolenc, Tjaša Platovšek obiskala koncertno atrakcijo Nine Pušlar Aria.
»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, kjer bo odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, bo v letu 2026 vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro na TV SLO 1 in 20:00 na TV MB.
»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, kjer bo odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, bo v letu 2026 vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro na TV SLO 1 in 20:00 na TV MB.
Samo na RTV 365 si lahko med 27. in 29. marcem ogledate tri filme, ki se potegujejo za nagrado občinstva lux. Gledalci si jih boste lahko ogledali brezplačno, jih ocenili ter tako sodelovali pri izboru najboljšega evropskega filma. Za nagrado se poteguje pet filmov, zaradi omejitev avtorskih pravic pa bodo gledalcem na RTV 365 na voljo trije filmi: Christy, Love me tender in Gluha. Objavljeni bodo zaporedno – vsak dan opoldne bo dostopen nov film, ki si ga bo mogoče ogledati do opoldne naslednjega dne. Gledalci boste filme lahko tudi ocenili in se potegovali za privlačne nagrade. Z oddajo ocene boste sodelovali pri izboru zmagovalca nagrade občinstva lux, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija v partnerstvu z Evropsko komisijo in mrežo Europa Cinemas. Filme lahko ocenite na spletni strani do 12. aprila 2026: https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/
Samo na RTV 365 si lahko med 27. in 29. marcem ogledate tri filme, ki se potegujejo za nagrado občinstva lux. Gledalci si jih boste lahko ogledali brezplačno, jih ocenili ter tako sodelovali pri izboru najboljšega evropskega filma. Za nagrado se poteguje pet filmov, zaradi omejitev avtorskih pravic pa bodo gledalcem na RTV 365 na voljo trije filmi: Christy, Love me tender in Gluha. Objavljeni bodo zaporedno – vsak dan opoldne bo dostopen nov film, ki si ga bo mogoče ogledati do opoldne naslednjega dne. Gledalci boste filme lahko tudi ocenili in se potegovali za privlačne nagrade. Z oddajo ocene boste sodelovali pri izboru zmagovalca nagrade občinstva lux, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija v partnerstvu z Evropsko komisijo in mrežo Europa Cinemas. Filme lahko ocenite na spletni strani do 12. aprila 2026: https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/