Iskanje trailers
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
Zdaj je torej jasno – Pia odhaja v vesolje, in to za vedno. Pridružila se bo posadki na mednarodni vesoljski postaji, in medtem ko to Firbcologe malo skrbi, Pio skrbi še toliko bolj. Tako zelo, da o tem razmišlja celo v sanjah. V teh sanjah se znajde na neznanem planetu, kjer spozna dva nova vesoljska prijatelja in skupaj z njima raziskuje smisel svoje poti v vesolje. Zoja in Simon medtem odkrivata skrivnosti dobre zastave, v čiščenje smeti se poglobita oba Filipa, ki obiščeta smetarsko vozilo, Tara in Khaleesi Luna pa gresta poiskat odgovor na vprašanje, zakaj sploh sanjamo.
Zdaj je torej jasno – Pia odhaja v vesolje, in to za vedno. Pridružila se bo posadki na mednarodni vesoljski postaji, in medtem ko to Firbcologe malo skrbi, Pio skrbi še toliko bolj. Tako zelo, da o tem razmišlja celo v sanjah. V teh sanjah se znajde na neznanem planetu, kjer spozna dva nova vesoljska prijatelja in skupaj z njima raziskuje smisel svoje poti v vesolje. Zoja in Simon medtem odkrivata skrivnosti dobre zastave, v čiščenje smeti se poglobita oba Filipa, ki obiščeta smetarsko vozilo, Tara in Khaleesi Luna pa gresta poiskat odgovor na vprašanje, zakaj sploh sanjamo.
Kako Polona Kenda, ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe, razmišlja o razvoju turizma sredi Baške grape? Kaj vse ponuja projekt Destinacija Štajerska, ki združuje prej ločene turistične dejavnosti na širšem območju Maribora, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema? In kako znani slovenski gostinci razmišljajo o prihodnosti podeželskih gostiln in o ponovnem zagonu blagovne znamke Gostilna Slovenija?
Kako Polona Kenda, ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe, razmišlja o razvoju turizma sredi Baške grape? Kaj vse ponuja projekt Destinacija Štajerska, ki združuje prej ločene turistične dejavnosti na širšem območju Maribora, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema? In kako znani slovenski gostinci razmišljajo o prihodnosti podeželskih gostiln in o ponovnem zagonu blagovne znamke Gostilna Slovenija?
Le kdo se ni že kdaj znašel v vrtincu nesrečne, usodne, neuslišane ljubezni? V tokratni Osvežilni fronti je Sevnica še vedno zaljubljene v Tamšeta, Rok se je podal v zgodovino strtih src, Gaja in Smrekarca sta razmišljali, kako najbolje prenesti konec ljubezni, Jan in Peter bosta ugotavljala, kaj so nas naučili filmi noir, pomerila pa se bosta tudi v Kviki kvizu.
Le kdo se ni že kdaj znašel v vrtincu nesrečne, usodne, neuslišane ljubezni? V tokratni Osvežilni fronti je Sevnica še vedno zaljubljene v Tamšeta, Rok se je podal v zgodovino strtih src, Gaja in Smrekarca sta razmišljali, kako najbolje prenesti konec ljubezni, Jan in Peter bosta ugotavljala, kaj so nas naučili filmi noir, pomerila pa se bosta tudi v Kviki kvizu.
Kaj povemo, ko pokličemo na številko 112, kakšno gasilsko vozilo si lahko izdelamo kar sami in kako se lotimo reševanja ujetih igračk v plamenih. S pogumno gasilko Brino se preizkusimo v pravi gasilki akciji. Izvrstna vodja reševalne ekipe bo, s pomočnikoma Titom in Klasjo. Kaj pa bodo počeli Kriškraški v studiu? Ojoj, tudi iz njihovega brloga se bo pokadilo.
Kaj povemo, ko pokličemo na številko 112, kakšno gasilsko vozilo si lahko izdelamo kar sami in kako se lotimo reševanja ujetih igračk v plamenih. S pogumno gasilko Brino se preizkusimo v pravi gasilki akciji. Izvrstna vodja reševalne ekipe bo, s pomočnikoma Titom in Klasjo. Kaj pa bodo počeli Kriškraški v studiu? Ojoj, tudi iz njihovega brloga se bo pokadilo.
Gosta oddaje sta Igor Šink, vodja Slovenskih muzikantov ter Davor Pušnik, vodja in harmonikar ansambla Unikat. V oddaji sodelujeta še ansambla Topliška pomlad in Vzrock, goriška pevka Tatjana Mihelj pa bo zapela slovensko ljudsko. Sandi Morel bi rad postal rocker, voditelj Andrej Hofer pa ga presenečeno opazuje.
Gosta oddaje sta Igor Šink, vodja Slovenskih muzikantov ter Davor Pušnik, vodja in harmonikar ansambla Unikat. V oddaji sodelujeta še ansambla Topliška pomlad in Vzrock, goriška pevka Tatjana Mihelj pa bo zapela slovensko ljudsko. Sandi Morel bi rad postal rocker, voditelj Andrej Hofer pa ga presenečeno opazuje.
Ob podpori Ministrstva za kulturo smo za Filmoteko obnovili licenčnine 26 legendarnih slovenskih kinotečnih celovečernih filmov in 6 kratkih filmov. RTV Slovenija je za svoj portal videa na zahtevo, Filmoteko, ob podpori Ministrstva za kulturo obnovila licenčnino šestindvajsetih kultnih slovenskih celovečernih in šest kratkih filmov, ki si jih lahko oktobra v sklopu Cikla slovenskega kinotečnega filma ogledate na digitalnih platformah Filmoteke. Gre za izbor vrhunskih slovenskih filmskih klasik, ki si jih boste lahko za 48-urni ogled izposodili po posebni promocijski ceni za 2.5 eura.
Ob podpori Ministrstva za kulturo smo za Filmoteko obnovili licenčnine 26 legendarnih slovenskih kinotečnih celovečernih filmov in 6 kratkih filmov. RTV Slovenija je za svoj portal videa na zahtevo, Filmoteko, ob podpori Ministrstva za kulturo obnovila licenčnino šestindvajsetih kultnih slovenskih celovečernih in šest kratkih filmov, ki si jih lahko oktobra v sklopu Cikla slovenskega kinotečnega filma ogledate na digitalnih platformah Filmoteke. Gre za izbor vrhunskih slovenskih filmskih klasik, ki si jih boste lahko za 48-urni ogled izposodili po posebni promocijski ceni za 2.5 eura.
Mednarodni bienalni festival Lutke 24 je bil povod za razmislek o sodobni lutkovni umetnosti in njenih oblikah – od klasičnih, kot je japonski bunraku, do sodobnih, pri katerih je lutka razgrajena, njeno vlogo pa prevzamejo podoba, svetloba, glina ali kar telo samo. Francosko in češko sodobno lutkarstvo prednjačita po razvoju. Pogovarjali smo se z vrhunskimi umetniki, kot so Alice Laloy (Pinocchio), Olivier de Sagazan (Oslovska maša), Ingvid Aspeli (Hiša za lutke) in drugimi. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Mednarodni bienalni festival Lutke 24 je bil povod za razmislek o sodobni lutkovni umetnosti in njenih oblikah – od klasičnih, kot je japonski bunraku, do sodobnih, pri katerih je lutka razgrajena, njeno vlogo pa prevzamejo podoba, svetloba, glina ali kar telo samo. Francosko in češko sodobno lutkarstvo prednjačita po razvoju. Pogovarjali smo se z vrhunskimi umetniki, kot so Alice Laloy (Pinocchio), Olivier de Sagazan (Oslovska maša), Ingvid Aspeli (Hiša za lutke) in drugimi. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
V Tarči bo v studijski debati o referendumu za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško nasproti odločevalcem in ključnim vpletenim stalo občinstvo, med njim tudi okoljevarstveniki in študenti. Bo projekt prihodnjih generacij, ki je povezal politike različnih barv, državi prinesel energetsko neodvisnost ali bankrot?
V Tarči bo v studijski debati o referendumu za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško nasproti odločevalcem in ključnim vpletenim stalo občinstvo, med njim tudi okoljevarstveniki in študenti. Bo projekt prihodnjih generacij, ki je povezal politike različnih barv, državi prinesel energetsko neodvisnost ali bankrot?
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Karin Sabadin bo v oddaji Dnevna soba gostila Leo Pisani, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja, in učitelja Uroša Ocepka, ki modne smernice med mladimi spremlja v učilnici. Govorili bodo o tem, kaj je primerno obleči za to ali ono priložnost. Ali obleka res naredi človeka?
Karin Sabadin bo v oddaji Dnevna soba gostila Leo Pisani, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja, in učitelja Uroša Ocepka, ki modne smernice med mladimi spremlja v učilnici. Govorili bodo o tem, kaj je primerno obleči za to ali ono priložnost. Ali obleka res naredi človeka?
Je jedrski spopad mogoč? Bi Rusija v Ukrajini res lahko uporabila jedrsko orožje? In Severna Koreja? So grožnje resnične? Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti. A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih. Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno? Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica. Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb.
Je jedrski spopad mogoč? Bi Rusija v Ukrajini res lahko uporabila jedrsko orožje? In Severna Koreja? So grožnje resnične? Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti. A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih. Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno? Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica. Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb.
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
O vplivu umetne inteligence na umetnost bodo v oddaji razpravljali Vuk Ćosić, spletni interaktivni umetnik, Sašo Sedlaček, profesor na Katedri za video, animacijo in nove medije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter dr. Polona Tratnik, s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
O vplivu umetne inteligence na umetnost bodo v oddaji razpravljali Vuk Ćosić, spletni interaktivni umetnik, Sašo Sedlaček, profesor na Katedri za video, animacijo in nove medije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter dr. Polona Tratnik, s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Komična drama in romanca. Newyorška japija Amy in Max prispeta v luksuzno gorsko letovišče v Wyomingu na romantični oddih. Toda Max večino časa preživi na telefonu, sestankuje in pravzaprav utruja z delom, Amy pa pušča samo. Amy hitro najde družbo v Lorenu, domačem vodniku, ki ponuja tudi tečaje muharjenja. Amy zgrabi priliko in se hitro naveže na Lorena, saj jo privlačijo njegovo svobodnjaško življenje, spanje v avtu in življenje v naravi. Oba sta malo izgubljena, se ne znajdeta najbolje, sta čustveno nepotešena in med njima se začne zares iskriti … Film je poln duhovitih dialogov in presunljivih prizorov naravnih lepot. PEAK SEASON/ZDA/2023 Režija: Henry Loevner and Steven Kanter/Scenarij: Henry Loevner and Steven Kanter Igrajo: Claudia Restrepo, Derrick Joseph DeBlasis, Ben Coleman, Fred Melamed, Stephanie Courtney, Greg Coleman, Gadiel Del Orbe, Natasha Dewhurst, Ryann Graham, Ron Hanks …
Komična drama in romanca. Newyorška japija Amy in Max prispeta v luksuzno gorsko letovišče v Wyomingu na romantični oddih. Toda Max večino časa preživi na telefonu, sestankuje in pravzaprav utruja z delom, Amy pa pušča samo. Amy hitro najde družbo v Lorenu, domačem vodniku, ki ponuja tudi tečaje muharjenja. Amy zgrabi priliko in se hitro naveže na Lorena, saj jo privlačijo njegovo svobodnjaško življenje, spanje v avtu in življenje v naravi. Oba sta malo izgubljena, se ne znajdeta najbolje, sta čustveno nepotešena in med njima se začne zares iskriti … Film je poln duhovitih dialogov in presunljivih prizorov naravnih lepot. PEAK SEASON/ZDA/2023 Režija: Henry Loevner and Steven Kanter/Scenarij: Henry Loevner and Steven Kanter Igrajo: Claudia Restrepo, Derrick Joseph DeBlasis, Ben Coleman, Fred Melamed, Stephanie Courtney, Greg Coleman, Gadiel Del Orbe, Natasha Dewhurst, Ryann Graham, Ron Hanks …
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Luka Zaletelj je izdelovalec unikatnih kitar, namenjenih predvsem za igranje jazza. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko; znan in dolgoletni uspešen izdelovalec unikatnih brenkal je bil že njegov oče. Luka je že kot otrok svoj prosti čas preživljal v očetovem ateljeju in izpopolnjeval svoje znanje, pred 17 leti pa je začel svojo pot in ustanovil blagovno znamko Zaletelj kitare. Vse kitare oblikuje in izdela sam, pri trženju in promociji pa mu že nekaj let pomaga soproga Maja. Specializiral se je za jazzovske akustične, polakustične in električne kitare. Njegovi kupci so priznana domača in svetovna glasbena imena. Kar 90 odstotkov kitar izvozi.
Luka Zaletelj je izdelovalec unikatnih kitar, namenjenih predvsem za igranje jazza. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko; znan in dolgoletni uspešen izdelovalec unikatnih brenkal je bil že njegov oče. Luka je že kot otrok svoj prosti čas preživljal v očetovem ateljeju in izpopolnjeval svoje znanje, pred 17 leti pa je začel svojo pot in ustanovil blagovno znamko Zaletelj kitare. Vse kitare oblikuje in izdela sam, pri trženju in promociji pa mu že nekaj let pomaga soproga Maja. Specializiral se je za jazzovske akustične, polakustične in električne kitare. Njegovi kupci so priznana domača in svetovna glasbena imena. Kar 90 odstotkov kitar izvozi.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Bosna in Hercegovina je zaradi katastrofalnih poplav v središču pozornosti evropskih medijev. A tri- in polmilijonska država kandidatka za članstvo v EU-ju, v kateri ves čas prihaja do mednacionalnih trenj, je v resnici daleč od Bruslja in že leta na robu nevarnega izbruha nasilja. V Globusu o Bosni in Hercegovini, razdvojeni državi, ki kljub stiskam sanja evropske sanje.
Bosna in Hercegovina je zaradi katastrofalnih poplav v središču pozornosti evropskih medijev. A tri- in polmilijonska država kandidatka za članstvo v EU-ju, v kateri ves čas prihaja do mednacionalnih trenj, je v resnici daleč od Bruslja in že leta na robu nevarnega izbruha nasilja. V Globusu o Bosni in Hercegovini, razdvojeni državi, ki kljub stiskam sanja evropske sanje.
Koprodukcijska nadaljevanka, v kateri so sodelovali tudi nekateri ustvarjalci kultne serije Černobil (2019), je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. V najhujši mirnodobni civilni nesreči po Titaniku je usodnega 28. septembra 1994 umrlo 852 potnikov. Preživelo jih je 138, vendar je en umrl kasneje v bolnišnici. V preiskavo se se vključili finski, švedski in estonski preiskovalci. Je bilo za nesrečo krivo razbesnelo morje, ali je šlo za tehnično, morda tudi človeško napako? Uradna preiskava je pokazala, da je bilo dejavnikov več, pojavila pa so se tudi ugibanja o drugih vzrokih za to tragedijo, od katere pravkar mineva trideset let. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
Koprodukcijska nadaljevanka, v kateri so sodelovali tudi nekateri ustvarjalci kultne serije Černobil (2019), je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. V najhujši mirnodobni civilni nesreči po Titaniku je usodnega 28. septembra 1994 umrlo 852 potnikov. Preživelo jih je 138, vendar je en umrl kasneje v bolnišnici. V preiskavo se se vključili finski, švedski in estonski preiskovalci. Je bilo za nesrečo krivo razbesnelo morje, ali je šlo za tehnično, morda tudi človeško napako? Uradna preiskava je pokazala, da je bilo dejavnikov več, pojavila pa so se tudi ugibanja o drugih vzrokih za to tragedijo, od katere pravkar mineva trideset let. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
V drugem delu serije V smeri spoznamo alpinista Silva Kara in njegovo poslanstvo – mentorstvo. Odloči se zbrati tri mlade alpiniste in jim predstaviti pomembnost tehničnega plezanja. Zaradi osebnih izkušenj ve, da mlajši generaciji primanjkuje izkušenj z nameščanjem klinov, zato se najprej podajo na trening spoznavanja, kjer lahko opazujemo razlike med mlajšo in starejšo generacijo ter njihov pristop do alpinizma. Znanje nato preizkusijo praktično in skupaj preplezajo dve novi prvenstveni smeri.
V drugem delu serije V smeri spoznamo alpinista Silva Kara in njegovo poslanstvo – mentorstvo. Odloči se zbrati tri mlade alpiniste in jim predstaviti pomembnost tehničnega plezanja. Zaradi osebnih izkušenj ve, da mlajši generaciji primanjkuje izkušenj z nameščanjem klinov, zato se najprej podajo na trening spoznavanja, kjer lahko opazujemo razlike med mlajšo in starejšo generacijo ter njihov pristop do alpinizma. Znanje nato preizkusijo praktično in skupaj preplezajo dve novi prvenstveni smeri.
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / režija: Marina Boyenval, Yann Streff
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / režija: Marina Boyenval, Yann Streff
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
Tik pred začetkom njegove funkcije generalnega direktorja Cankarjevega doma smo se pogovarjali z Juretom Novakom. Obiskali smo ga v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bil do zdaj direktor in umetniški vodja. Med drugim smo govorili o njegovih raznovrstnih izkušnjah s področja kulture – deloval je kot režiser, performer, glasbenik, pisec in še marsikaj – ter o tem, kako bo vse to vplivalo na prihodnje izzive. Naša ekipa je bila v Pordenonu, kjer potekajo že 43. Dnevi nemega filma. Festival je obogaten s posebnimi dogodki, retrospektivami, predstavitvami knjig in seveda zanimivimi pogovori, gre pa za najstarejši, največji in najpomembnejši festival nemega filma na svetovni ravni. V Sarajevu smo se udeležili predstavitvene konference evropske platforme LINA, ki združuje mrežo arhitekturnih institucij. Predstavljamo 25 projektov mladih arhitektov, ki so jih kot najbolj perspektivne izbrali na javnem pozivu. Skupen jim je poziv k trajnostni arhitekturi in krožnemu gospodarstvu.
Tik pred začetkom njegove funkcije generalnega direktorja Cankarjevega doma smo se pogovarjali z Juretom Novakom. Obiskali smo ga v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bil do zdaj direktor in umetniški vodja. Med drugim smo govorili o njegovih raznovrstnih izkušnjah s področja kulture – deloval je kot režiser, performer, glasbenik, pisec in še marsikaj – ter o tem, kako bo vse to vplivalo na prihodnje izzive. Naša ekipa je bila v Pordenonu, kjer potekajo že 43. Dnevi nemega filma. Festival je obogaten s posebnimi dogodki, retrospektivami, predstavitvami knjig in seveda zanimivimi pogovori, gre pa za najstarejši, največji in najpomembnejši festival nemega filma na svetovni ravni. V Sarajevu smo se udeležili predstavitvene konference evropske platforme LINA, ki združuje mrežo arhitekturnih institucij. Predstavljamo 25 projektov mladih arhitektov, ki so jih kot najbolj perspektivne izbrali na javnem pozivu. Skupen jim je poziv k trajnostni arhitekturi in krožnemu gospodarstvu.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika. Ravnateljeva hči: v spomin in opomin! Z donacijami do nujne zdravstvene opreme. Naš dopisnik pri ljudeh v razdejani Bosni.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika. Ravnateljeva hči: v spomin in opomin! Z donacijami do nujne zdravstvene opreme. Naš dopisnik pri ljudeh v razdejani Bosni.
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
Sodna drama, ki bo, kot se za ta žanr spodobi, postregla z veliko preobrati. Cate McCall je kalifornijska odvetnica. Vestna in zagnana, pa tudi ranljiva, kar jo potisne v objem alkohola. Njena kariera je v nevarnosti, saj se je na sodišču sprla s sodnikom. Hkrati se Cate bori za skrbništvo nad hčerko, ki živi z očetom. Ko jo kot sodno določeno zagovornico dodelijo Lacey Stubbs, mladenki, obsojeni za umor, jo čaka kup težkih bitk. Cate doslej še ni izgubila primera in s pomočjo prijatelja Bridgesa tudi tokrat zbere dokaze, ki govorijo v prid njeni klientki. Ampak – je ta res nedolžna? Originalni naslov: THE TRIALS OF KATE MCCALL Leto produkcije: 2013 Država: ZDA Žanr: sodna drama Režija: Karen Moncrieff Scenarij: Karen Moncrieff Igrajo: Kate Beckinsale, Nick Nolte, James Cromwell, Anna Schafer
Sodna drama, ki bo, kot se za ta žanr spodobi, postregla z veliko preobrati. Cate McCall je kalifornijska odvetnica. Vestna in zagnana, pa tudi ranljiva, kar jo potisne v objem alkohola. Njena kariera je v nevarnosti, saj se je na sodišču sprla s sodnikom. Hkrati se Cate bori za skrbništvo nad hčerko, ki živi z očetom. Ko jo kot sodno določeno zagovornico dodelijo Lacey Stubbs, mladenki, obsojeni za umor, jo čaka kup težkih bitk. Cate doslej še ni izgubila primera in s pomočjo prijatelja Bridgesa tudi tokrat zbere dokaze, ki govorijo v prid njeni klientki. Ampak – je ta res nedolžna? Originalni naslov: THE TRIALS OF KATE MCCALL Leto produkcije: 2013 Država: ZDA Žanr: sodna drama Režija: Karen Moncrieff Scenarij: Karen Moncrieff Igrajo: Kate Beckinsale, Nick Nolte, James Cromwell, Anna Schafer
Oddaja Male sive celice ima zavidljivo tradicijo, saj letos praznuje 30 let, a ji priljubljenost vsako leto raste. Rekordno število prijav na kviz izkazuje njegovo prepoznavnost in dokazuje, da je znanje še vedno vrlina, ki jo je vredno izpostaviti.
Oddaja Male sive celice ima zavidljivo tradicijo, saj letos praznuje 30 let, a ji priljubljenost vsako leto raste. Rekordno število prijav na kviz izkazuje njegovo prepoznavnost in dokazuje, da je znanje še vedno vrlina, ki jo je vredno izpostaviti.
Začelo se je leta 1984 in traja še danes. 35 let slovenskega LGBT gibanja skozi prizmo aktivizma in kulture. Festival Magnus - homoseksualnost in kultura, leta 1984 v ŠKUC-u v Ljubljani, je prelomni dogodek slovenskega LGBT gibanja in obenem začetek LGBT filmskega festivala, ki velja za najstarejši filmski festival v Evropi. Prva leta zaznamuje močno klubsko dogajanje (edino na prostorih nekdanje države) in organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najbolj progresivnih gibanj tistega časa, v različnih oblikah in formah deluje tudi danes.
Začelo se je leta 1984 in traja še danes. 35 let slovenskega LGBT gibanja skozi prizmo aktivizma in kulture. Festival Magnus - homoseksualnost in kultura, leta 1984 v ŠKUC-u v Ljubljani, je prelomni dogodek slovenskega LGBT gibanja in obenem začetek LGBT filmskega festivala, ki velja za najstarejši filmski festival v Evropi. Prva leta zaznamuje močno klubsko dogajanje (edino na prostorih nekdanje države) in organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najbolj progresivnih gibanj tistega časa, v različnih oblikah in formah deluje tudi danes.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Máxima Zorreguieta je nizozemskega prestolonaslednika Willema Alexandra spoznala v Sevilli, na zabavi skupnih prijateljev. Iskrica je takoj preskočila. Ko jo je princ Willem Alexander predstavil staršem, se je Máxima nadvse trudila narediti dober vtis, ni pa vedela, da je nizozemska kraljica Beatrika v Argentini skrivaj že preiskovala njeno družino.
Máxima Zorreguieta je nizozemskega prestolonaslednika Willema Alexandra spoznala v Sevilli, na zabavi skupnih prijateljev. Iskrica je takoj preskočila. Ko jo je princ Willem Alexander predstavil staršem, se je Máxima nadvse trudila narediti dober vtis, ni pa vedela, da je nizozemska kraljica Beatrika v Argentini skrivaj že preiskovala njeno družino.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Nick Easton
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Nick Easton
Primož in Gaber se srečata na vogalu ulice. Ker je čas kosila Gaber predlaga, da skuhata testenine z bolonjsko omako. Primož se strinja in že mu razlaga zgodbo o bolonjski omaki. Narežeta paradižnike, zmeljeta meso, nasekljata zelenjavo in zamesita testo. Ker je ravno jesen in povsod naokrog polno buč, skuhata tudi bučno juho s koščki pečene rdeče pese. Zakaj pa nad štedilnikom napenjata vrvico? Pa en velik dober tek vam želimo!
Primož in Gaber se srečata na vogalu ulice. Ker je čas kosila Gaber predlaga, da skuhata testenine z bolonjsko omako. Primož se strinja in že mu razlaga zgodbo o bolonjski omaki. Narežeta paradižnike, zmeljeta meso, nasekljata zelenjavo in zamesita testo. Ker je ravno jesen in povsod naokrog polno buč, skuhata tudi bučno juho s koščki pečene rdeče pese. Zakaj pa nad štedilnikom napenjata vrvico? Pa en velik dober tek vam želimo!
Bernarda in Jože gostita letošnjega Ježkovega nagrajenca, legendarnega igralca Borisa Cavazzo. V goste prihajata tudi voditelja oddaje Male sive celice, ki letos praznuje 30 let predvajanja. V rubriki Družabna scena je novinarka Tjaša Platovšek obiskala koncert ob 75-letnici Radia Koper s podelitvijo nagrade Franeta Milčinskega – Ježka ter 100. ponovitev predstave Jamska ženska z Rebeko Dremelj. Na glasbenem odru Nino Ošlak predstavlja novo pesem Kdo te zdaj objema, pevka Alenka Husić pa svojo prvo samostojno pesem Ljubezen greje me.
Bernarda in Jože gostita letošnjega Ježkovega nagrajenca, legendarnega igralca Borisa Cavazzo. V goste prihajata tudi voditelja oddaje Male sive celice, ki letos praznuje 30 let predvajanja. V rubriki Družabna scena je novinarka Tjaša Platovšek obiskala koncert ob 75-letnici Radia Koper s podelitvijo nagrade Franeta Milčinskega – Ježka ter 100. ponovitev predstave Jamska ženska z Rebeko Dremelj. Na glasbenem odru Nino Ošlak predstavlja novo pesem Kdo te zdaj objema, pevka Alenka Husić pa svojo prvo samostojno pesem Ljubezen greje me.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
Celo superjunaki morajo hoditi v šolo, in čeprav bodo nekoč reševali svet, se morajo najprej spopasti s čisto običajnimi zagatami: strahom pred višino in temo, prevzemanjem odgovornosti za napake, prvo ljubeznijo in pranjem uniform. Vsak superjunak je namreč tudi človek. Zubelj lahko zaneti ogenj, včasih tudi po nesreči. Tele premika reči z močjo misli, a velikokrat misli le nase. Alfa je sijajna izumiteljica, ki pa se preveč oklepa pravil. Enka se lahko podvoji, žal pa nima dvojnega odmerka potrpljenja. Videk vidi skozi stene, a ga pogosto zaslepi strah.
V naši družbi bo Patrik Polc iz naselja Rove v Zasavju. Oče dveh sinov dela na CSD in nudi družinam pomoč na domu. S partnerko Martino naslednjo leto maja načrtujeta poroko, zato upa, da bo Joker prizanesljiv. Popotnik in strasten nogometni navdušenec rad hodi po gobe ter preživlja čas v naravi. Veliko piše in upa, da bo nekoč izdal knjigo. Njegov super joker je prijatelj iz gimnazije, Peter Stovanje. V goste pa pride tudi televizijski voditelj Boštjan Romih.
V naši družbi bo Patrik Polc iz naselja Rove v Zasavju. Oče dveh sinov dela na CSD in nudi družinam pomoč na domu. S partnerko Martino naslednjo leto maja načrtujeta poroko, zato upa, da bo Joker prizanesljiv. Popotnik in strasten nogometni navdušenec rad hodi po gobe ter preživlja čas v naravi. Veliko piše in upa, da bo nekoč izdal knjigo. Njegov super joker je prijatelj iz gimnazije, Peter Stovanje. V goste pa pride tudi televizijski voditelj Boštjan Romih.
Alo!Stari, zastavonoše slovenskega skate punka, so aprila 2024 v Cvetličarni s koncertom za pomnjenje zaznamovali prvih pet let delovanja. Repertoar so sestavili iz avtorskih skladb in občinstvu v razprodani dvorani servirali pristen, surov, energičen in izvenserijski nastop. Izmenjava energije med bendom na odru in obiskovalci pod njim je bila sinhrona, manjkalo ni moshpitov, stage-diveov in wall of deatha, ki so stalnica koncertov Alo!Stari, dodali pa so še nekaj presenečenj za občinstvo. V kamere jih je ujela RTV Slovenija pod režijskim vodstvom Urške Žnidaršič.
Alo!Stari, zastavonoše slovenskega skate punka, so aprila 2024 v Cvetličarni s koncertom za pomnjenje zaznamovali prvih pet let delovanja. Repertoar so sestavili iz avtorskih skladb in občinstvu v razprodani dvorani servirali pristen, surov, energičen in izvenserijski nastop. Izmenjava energije med bendom na odru in obiskovalci pod njim je bila sinhrona, manjkalo ni moshpitov, stage-diveov in wall of deatha, ki so stalnica koncertov Alo!Stari, dodali pa so še nekaj presenečenj za občinstvo. V kamere jih je ujela RTV Slovenija pod režijskim vodstvom Urške Žnidaršič.
Zunaj verjetno dežuje, zato raje prižgite TV in si oglejte Kaj dogaja? Kaj narediti s prepolnimi zapori, skoraj polnimi vodotoki in praznimi obljubami? Na terenu smo odkrivali, zakaj cene gob letijo v nebo, v rubriki Super hit tedna pa nas je ob tednu otroka obiskala glasbena skupina gozdnih živali. Telenovela Palomar postreže s skritim zakulisjem odstopa Anžeta Logarja, naš gost v studiu pa bo dobitnik zlate medalje na olimpijadi iz astronomije in astrofizike Peter Andolšek. V Glasu ljudstva vam tokrat svetuje povratnik na slovensko politično sceno Karel Erjavec, na Mali terasi pa zapoje sam vodja opozicije Janez Janša skupaj z vokalno-instrumentalno skupino Postlanci.
Zunaj verjetno dežuje, zato raje prižgite TV in si oglejte Kaj dogaja? Kaj narediti s prepolnimi zapori, skoraj polnimi vodotoki in praznimi obljubami? Na terenu smo odkrivali, zakaj cene gob letijo v nebo, v rubriki Super hit tedna pa nas je ob tednu otroka obiskala glasbena skupina gozdnih živali. Telenovela Palomar postreže s skritim zakulisjem odstopa Anžeta Logarja, naš gost v studiu pa bo dobitnik zlate medalje na olimpijadi iz astronomije in astrofizike Peter Andolšek. V Glasu ljudstva vam tokrat svetuje povratnik na slovensko politično sceno Karel Erjavec, na Mali terasi pa zapoje sam vodja opozicije Janez Janša skupaj z vokalno-instrumentalno skupino Postlanci.
Svoje znanje in srečo bo v kvizu Joker preizkusil Srečko Knafelc, gonilna sila za oživitev dogajanja v Krvavi Peči. Grafični oblikovalec je idejni oče in financer gledališča Lojzov Teater v Krvavi Peči, soavtor knjige Svet med Mokrcem, Mačkovcem in Iško – to je knjiga o Krvavi peči, prav tako je avtor prve slovenske redne znamke in izredne znamke o markacistu A. Knafelcu. Je tudi čebelar, rokodelec, fotograf, dobrotnik ... Njegova super pomoč bo prijatelj Iztok Kariž. Dodatno joker vprašanje bo tokrat zastavil izjemen vokalist Gregor Ravnik.
Svoje znanje in srečo bo v kvizu Joker preizkusil Srečko Knafelc, gonilna sila za oživitev dogajanja v Krvavi Peči. Grafični oblikovalec je idejni oče in financer gledališča Lojzov Teater v Krvavi Peči, soavtor knjige Svet med Mokrcem, Mačkovcem in Iško – to je knjiga o Krvavi peči, prav tako je avtor prve slovenske redne znamke in izredne znamke o markacistu A. Knafelcu. Je tudi čebelar, rokodelec, fotograf, dobrotnik ... Njegova super pomoč bo prijatelj Iztok Kariž. Dodatno joker vprašanje bo tokrat zastavil izjemen vokalist Gregor Ravnik.
V gosto poraščenem kočevskem gozdu so dolga stoletja živeli Kočevarji, ki so dobro znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. Njihovo izročilo in dediščino danes na najlepši način ohranja samooskrbna lepotica, ki je zrasla na ruševinah stare kočevarske hiše. 'Otroci so naše največje bogastvo' se glasi znan pregovor, ki še kako drži. Zato je prav, da odraščajo v okolju, obdanem s prijetnimi naravnimi materiali, v okolju, kakršnega ponuja novi Vrtec Bohinj. Slednji je med drugim zgleden primer, kako dediščino in naravne materiale umestiti v nadvse sodoben objekt. Glavno vodilo arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanji individualnih domov, je ustvariti prijeten in prijazen dom, ki je kar se da najbližja različica sanjskega doma naročnika. Pokazali bomo dom, kjer je arhitektom v tesnem sodelovanju z lastniki uspelo prav to.
V gosto poraščenem kočevskem gozdu so dolga stoletja živeli Kočevarji, ki so dobro znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. Njihovo izročilo in dediščino danes na najlepši način ohranja samooskrbna lepotica, ki je zrasla na ruševinah stare kočevarske hiše. 'Otroci so naše največje bogastvo' se glasi znan pregovor, ki še kako drži. Zato je prav, da odraščajo v okolju, obdanem s prijetnimi naravnimi materiali, v okolju, kakršnega ponuja novi Vrtec Bohinj. Slednji je med drugim zgleden primer, kako dediščino in naravne materiale umestiti v nadvse sodoben objekt. Glavno vodilo arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanji individualnih domov, je ustvariti prijeten in prijazen dom, ki je kar se da najbližja različica sanjskega doma naročnika. Pokazali bomo dom, kjer je arhitektom v tesnem sodelovanju z lastniki uspelo prav to.
Danes bomo govorili o eni izmed najzanesljivejših stalnic v življenju – spremembah. Te prinašajo nove priložnosti in nove začetke. Od zamenjave poklica do popolne osebne preobrazbe – ob osebnih zgodbah bomo raziskovali, kako nas spremembe oblikujejo. Naš prvi gost, Borut Veselko, je precej drzno spremenil svoje načrte: tik pred začetkom zdravniške kariere je zavil v svet umetnosti in postal dramski igralec. Tudi Marija Jakopin je zamenjala poklic: danes je gozdarka, toda iz gozdarstva je diplomirala šele pri 42 letih. Prej je z diplomo iz matematike delala kot programerka, lotila se je celo marketinga. Včasih pa nimamo izbire, ko nam življenje načrte obrne na glavo. Nino Batagelj je bil mlad, ambiciozen športnik in študent multimedije, ko ga je usoden trenutek postavil pred nepričakovano preizkušnjo. Zaradi nesrečnega skoka v vodo je postal tetraplegik, rolanje pa je zamenjal invalidski voziček. S psihoterapevtom dr. Urošem Perkom bomo spregovorili o tem, kako se ljudje najpogosteje odzivamo na spremembe, zakaj se jim pogosto upiramo, tudi kadar so te nujne ali koristne, in kako se lahko na spremembe pripravimo. Tudi spremembe na digitalnem področju so hitre, na trg vsak teden prihajajo novosti. V rubriki Ah, ta splet nam bo Nina Cijan tokrat predstavila pogovorne asistente, ki nam lajšajo vsakodnevna opravila in nam podajajo informacije, ki jih potrebujemo. Zadnja, a še zdaleč ne najmanj pomembna gostja pa nam bo pogumno in iskreno zaupala življenjsko zgodbo o tem, kako je iz Nenada postala Salome, ki se ne skriva in ne molči.
Danes bomo govorili o eni izmed najzanesljivejših stalnic v življenju – spremembah. Te prinašajo nove priložnosti in nove začetke. Od zamenjave poklica do popolne osebne preobrazbe – ob osebnih zgodbah bomo raziskovali, kako nas spremembe oblikujejo. Naš prvi gost, Borut Veselko, je precej drzno spremenil svoje načrte: tik pred začetkom zdravniške kariere je zavil v svet umetnosti in postal dramski igralec. Tudi Marija Jakopin je zamenjala poklic: danes je gozdarka, toda iz gozdarstva je diplomirala šele pri 42 letih. Prej je z diplomo iz matematike delala kot programerka, lotila se je celo marketinga. Včasih pa nimamo izbire, ko nam življenje načrte obrne na glavo. Nino Batagelj je bil mlad, ambiciozen športnik in študent multimedije, ko ga je usoden trenutek postavil pred nepričakovano preizkušnjo. Zaradi nesrečnega skoka v vodo je postal tetraplegik, rolanje pa je zamenjal invalidski voziček. S psihoterapevtom dr. Urošem Perkom bomo spregovorili o tem, kako se ljudje najpogosteje odzivamo na spremembe, zakaj se jim pogosto upiramo, tudi kadar so te nujne ali koristne, in kako se lahko na spremembe pripravimo. Tudi spremembe na digitalnem področju so hitre, na trg vsak teden prihajajo novosti. V rubriki Ah, ta splet nam bo Nina Cijan tokrat predstavila pogovorne asistente, ki nam lajšajo vsakodnevna opravila in nam podajajo informacije, ki jih potrebujemo. Zadnja, a še zdaleč ne najmanj pomembna gostja pa nam bo pogumno in iskreno zaupala življenjsko zgodbo o tem, kako je iz Nenada postala Salome, ki se ne skriva in ne molči.
Georgina živi s starši v hiši ob morski obali. Mama je pisateljica, oče pa izumitelj. Deklica je veliko sama in se rada potepa. Na srečo jo med počitnicami obiščejo bratranca in sestrična iz Londona. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Georgina živi s starši v hiši ob morski obali. Mama je pisateljica, oče pa izumitelj. Deklica je veliko sama in se rada potepa. Na srečo jo med počitnicami obiščejo bratranca in sestrična iz Londona. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Tokrat se usmerjamo v trajnostno in samosvojo modo. Tekstilna inženirka in pedagoginja Nina Logar – Ninarozina vsako leto pripravlja delavnice, na katerih oblačilom podaljšujejo življenjsko dobo in ustvarjalne prenove se bosta lotila tudi Gaja in Klemen. Z nami bo tudi ena najmlajših modnih oblikovalk, najstnica Žani Luisa, katere strast je kvačkanje. Slavko bo ob komercialni potrošnji oblek izbrskal zanimivo statistiko, na terenu pa nadaljujemo s spoznavanjem sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka, tokrat bo to domače maslo. V gibalnem izzivu se bomo z učenci OŠ Alojzija Šuštarja in profesorico športa Petro Filipič preizkusili v ravnotežju. Za konec pa s svetovnega prvenstva naravnost na Krompirjev oder prihajajo mladi breakdancerji Plesne šole Miki.
Tokrat se usmerjamo v trajnostno in samosvojo modo. Tekstilna inženirka in pedagoginja Nina Logar – Ninarozina vsako leto pripravlja delavnice, na katerih oblačilom podaljšujejo življenjsko dobo in ustvarjalne prenove se bosta lotila tudi Gaja in Klemen. Z nami bo tudi ena najmlajših modnih oblikovalk, najstnica Žani Luisa, katere strast je kvačkanje. Slavko bo ob komercialni potrošnji oblek izbrskal zanimivo statistiko, na terenu pa nadaljujemo s spoznavanjem sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka, tokrat bo to domače maslo. V gibalnem izzivu se bomo z učenci OŠ Alojzija Šuštarja in profesorico športa Petro Filipič preizkusili v ravnotežju. Za konec pa s svetovnega prvenstva naravnost na Krompirjev oder prihajajo mladi breakdancerji Plesne šole Miki.
Firbcološki zajtrk, ki ga je mojstrsko pripravil Filip, prekine glasno trkanje. Vrnila se je Pia, jeeej! Firbcologi jo že navdušeno pozdravljajo, zanjo pospravljajo stanovanje (kar ji seveda ni najbolj po godu), Pia pa jim pove, da ima zanje osupljivo novico. Tara in Tristan medtem raziskujeta vesolje, Lars in Zoja analizirata prah iz firbcološkega sesalnika, Filip in Maša pa obiščeta šolsko kuhinjo. Ali tudi tebe zanima, kakšno novico skriva Pia?
Firbcološki zajtrk, ki ga je mojstrsko pripravil Filip, prekine glasno trkanje. Vrnila se je Pia, jeeej! Firbcologi jo že navdušeno pozdravljajo, zanjo pospravljajo stanovanje (kar ji seveda ni najbolj po godu), Pia pa jim pove, da ima zanje osupljivo novico. Tara in Tristan medtem raziskujeta vesolje, Lars in Zoja analizirata prah iz firbcološkega sesalnika, Filip in Maša pa obiščeta šolsko kuhinjo. Ali tudi tebe zanima, kakšno novico skriva Pia?
Obiščimo kmetijo, kjer čas preživljata sestrici Julija in Janja, z bratrancema Nikom in Vitom. Najprej pride na vrsto pestovanje kokoši, zatem druščina veselo zbira semena in sadike za gredice na njivi. Ste vedeli, da je treba skupaj posaditi takšne rastline, ki si pomagajo in ne nagajajo? Kriškraški v studiu se hitro učijo od Julijine saditvene ekipe, le da morajo najprej razrešiti zmešnjavo z Lovrom. Ali je res vesoljec?
Obiščimo kmetijo, kjer čas preživljata sestrici Julija in Janja, z bratrancema Nikom in Vitom. Najprej pride na vrsto pestovanje kokoši, zatem druščina veselo zbira semena in sadike za gredice na njivi. Ste vedeli, da je treba skupaj posaditi takšne rastline, ki si pomagajo in ne nagajajo? Kriškraški v studiu se hitro učijo od Julijine saditvene ekipe, le da morajo najprej razrešiti zmešnjavo z Lovrom. Ali je res vesoljec?
Na Televiziji Slovenija od 20. 09 dalje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda, ki je bila samosvoja režiserka in feministična ikona,
Na Televiziji Slovenija od 20. 09 dalje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda, ki je bila samosvoja režiserka in feministična ikona,
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala celjsko umetniško četrt, ki praznuje 20-letnico delovanja, in vas Vrsno pri Kobaridu, v kateri se letos spominjajo 180. obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na Zelenem krasu pa smo preverili, kako pospešeno širijo ponudbo za gibalno ovirane.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala celjsko umetniško četrt, ki praznuje 20-letnico delovanja, in vas Vrsno pri Kobaridu, v kateri se letos spominjajo 180. obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na Zelenem krasu pa smo preverili, kako pospešeno širijo ponudbo za gibalno ovirane.