Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
70 min
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
57 min
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
26 min
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
24 min
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
44 min
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
25 min
Laponska – dom Božička – se pozimi spremeni v pravo pravljico v naravi. Drevje prekrije sneg, po nočnem nebu pleše severni sij. Ko se zima prevesi v poletje, sonce več ne zaide: severni jeleni se selijo na pašnike na severu, sove hitijo gnezdit, medvedi pa si nabirajo zalogo tolšče za zimo. To je divja, nenehno spreminjajoča se pokrajina, v kateri se življenje nikoli ne ustavi. Oddaja nas popelje v čarobni svet Božičkove domovine – daleč stran od prazničnih luči, v čudežno divjino severa. SANTA’S WILD HOME / LAPPLAND - IM REICH DER RENTIER / Avstrija / 2019 / Režija: Matt Hamilton
50 min
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
83 min
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
52 min
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem. THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
58 min
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
52 min
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
59 min
Drugi del štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones se posveča Keithu Richardsu, legendarnemu kitaristu in glavnemu tekstopiscu skupine. Tako pri igranju na kitaro kot pri pisanju tekstov Keith prisega na občutek. Svoj značilni kitarski slog je ustvaril tako, da je s kitare snel eno od strun. Čeprav je član največje rokovske skupine, je Keith zadržan človek in se je kot mnogi drugi rokovski zvezdniki na poti k slavi zatekel k mamilom. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Oliver Murray
59 min
V tretjem delu dokumentarne serije o skupini Rolling Stones izvemo več o Ronnieju Woodu, najnovejšemu, a vseeno dolgoletnemu članu skupine. Ronnie je sodeloval v številnih skupinah in je bil vedno v osrčju britanske rokovske scene. V njegovi hiši, imenovani Wick, so se zbirala največja imena rokovske glasbe, med njimi Paul McCartney in David Bowie. Odkar je Stonese prvič videl nastopati, se jim je želel pridružiti. Ko so iskali novega kitarista, se mu je dolgoletna želja uresničila. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Clare Tavernor
59 min
Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones, je bil poseben človek. V nasprotju z drugimi člani, ki so v mladih letih poslušali bluz, je bila njegova prva in večna ljubezen džez. Rad se je lepo oblačil in je bil pravi angleški gospod. Medtem ko so se drugi člani na turnejah zabavali, je on risal hotelske sobe. Bil je sproščen in je bil tako idealna protiutež njihovi razvratnosti. S svojimi ritmi je ustvaril značilni zvok Rolling Stonesov, ki so se mu poklonili in brez njega prvič po dolgih letih nastopili leta 2021. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Giles
59 min
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
93 min
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
100 min
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
60 min
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
89 min
Danski novinar David Borenstein se je spoprijel s težavo, ki pesti vse več ljudi, z otopelostjo. Ljudje so včasih pomoč iskali predvsem zaradi premočnih čustev, zdaj pa je težava popolnoma nasprotna. Odpravil se je po svetu, da bi videl, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Raziskal je trolanje, obiskal tovarno lažnih novic in si ogledal še druge obraze cvetoče internetne industrije, ki manipulira z našimi čustvi. CAN'T FEEL NOTHING / Danska / 2024 / Režija: David Borenstein
81 min
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
28 min
Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon. Pisec, novinar ter okoljski aktivist George Monbiot in filmski ustvarjalec Peter Hutchison v dokumentarni oddaji ta mit ovržeta. Pokažeta, kako je skupina bogatašev, odločenih, da obvarujejo svoje bogastvo in vpliv, načrtno ugrabila stransko filozofijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, filozofijo, ki je konkurenco predstavila kot opredeljujočo lastnost človeštva. Za širjenje ideje, da so ljudje potrošniki in ne državljani, so uporabili mislišča, korporacije, medije, univerzitetne oddelke in politike. THE INVISIBLE DOCTRINE / ZDA / 2024 / Režija: Peter Hutchison, Lucas Sabean
54 min
Ko sta Brandon in Whitney Cawood ugotovila, da je njun sin izjemno občutljiv za umetna barvila, sta začela raziskovati širši javnosti malo znane vplive teh vsesplošno uporabljanih aditivov in o tem posnela dokumentarec – povsem brez izkušenj, a s toliko več zagnanosti. Pogovarjala sta se z vodilnimi strokovnjaki s področij vedenjske in razvojne psihologije ter okoljskega zdravja, z raziskovalci, predstavniki civilnih iniciativ in odločevalci, predvsem pa s starši otrok s podobnimi težavami, ki so opisali svoje dolgoletne muke in pa neskončno olajšanje ter izboljšanje vedenja, ki ju je prinesla opustitev prehranskih izdelkov z umetnimi barvili. TO DYE FOR / ZDA / 2024 / Režija: Brandon Cawood, Whitney Cawood
80 min
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
29 min
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
30 min
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
25 min
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
24 min
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
25 min
V dokumentarno-izobraževalni seriji Mestne promenade smo pripravili tudi oddaji o Gorici in Novi Gorici, ki smo ju združili v enoten film, s čimer se Televizija Slovenija pridružuje dogodkom Evropske prestolnice kulture. Mesti danes ločuje državna meja in imata vsaka svojo specifično zgodovino, vendar sta hkrati neločljivo povezani. Televizijska ekipa je na italijanski strani zasledovala zlasti večstoletno slovensko kulturno prisotnost, na slovenski pa razvoj po drugi svetovni vojni. Avtor in voditelj Andrej Doblehar se je pogovarjal z gosti Aldom Ruplom, Eriko Jazbar, Alenko di Battista in Tomažem Vugo, ki so sooblikovali filmsko zgodbo obeh Goric.
49 min
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
25 min
Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.
53 min
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
25 min
Po evidencah Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije živi v Sloveniji med 9000 in 10 000 slepih in slabovidnih ljudi. Od tega jih je v društva slepih včlanjenih približno 4000. V dokumentarnem filmu Moje roke so moje oči nam svoj pogled na svet in na to, kako ga doživljajo z vsemi svojimi čutili, razkrivajo taki, ki so slepi od rojstva, in taki, ki so oslepeli pozneje, bodisi zaradi postopnega poslabševanja vida bodisi zaradi nesreč. V filmu so sodelovali tudi slabovidni, ki menijo, da zaradi tega, ker slabo vidijo, niso nič manj slepi kot številni videči ljudje. Režiser in scenarist: Tadej Čater Direktor fotografije in snemalec: Anton Kralj Serša Montažer: Zlatjan Čučkov
26 min
Evropska komisija je izbrala 100 različnih mest iz celotne EU in nekaterih pridruženih članic, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna in pametna. Ta mesta bodo vzorčni primeri za vsa ostala mesta, ki jim bodo sledila. Iz Slovenije v misiji sodelujejo Kranj, Ljubljana in Velenje in v oddaji bo prikazano, kako so se tega lotili. Toda - ali res pomeni trajnostni razvoj mesta za prebivalce in obiskovalce v mestu bolj zdravo in prijetno življenje? Po eni strani prav gotovo. Po drugi strani pa prinaša številne omejitve, na katere se bomo morali navaditi.
24 min
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.
24 min
Podnebne spremembe in izčrpanost naravnih virov nas silijo v iskanje novih načinov pridelave hrane, bolj prijaznih do okolja in po možnosti seveda bolj zdravih. Odgovor na vprašanje kaj bomo jedli jutri je še toliko bolj pomemben v luči negotovih političnih razmer v svetu. Slovenija je premalo prehransko samozadostna, veliko kmetij propada, zdi se, kot da nihče več noče delati od zore do mraka in da se s pridelovanjem hrane ne da preživeti. Pa je res tako? Na hribovskih kmetijah Poljanske doline mladi prevzemniki dokazujejo, da se da preživeti in zaslužiti, pa naj bo s predelavo mleka, pridelovanjem ekološke zelenjave, vzgojo malin, peko domačih piškotov ali s kuhanjem starega domačega zdravila.
24 min
Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.
8 min
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.
23 min
Izumiranje je naravni proces. Včasih posamezne vrste izginjajo počasi, včasih, če se na planetu zgodi katastrofa, pa hitro. Žal smo tokrat katastrofa tudi ljudje. Vrste namreč izumirajo desetkrat hitreje, kot bi, če na ta proces ne bi vplival človek. Ker pa so tudi naša življenja odvisna od rastlin, živali in naravnih ekosistemov, je danes resno vprašanje, ali morda zaradi naših dejanj ne grozi izumrtje tudi naši vrsti. Scenarij: Dular Radovan Ana Režija: Aleksandra Vokač
25 min
Potem ko se je z reprezentanco vrnil z Mediteranskih iger, kjer so osvojili prvo medaljo v skupinskih športih za Slovenijo, je šel naravnost z letališča na operacijo hrbtenice. Prvo od treh. Mesec dni kasneje je že stal na rokometnem igrišču. Bolečine v hrbtenici je lajšal s protibolečinskimi tabletami. Težave s hrbtenico in bolečine so se nadaljevale tudi po koncu športne poti. Vse do tistega junijskega jutra, ko ni mogel več stopiti na noge. Pristal je na invalidskem vozičku. Nenad Stojaković, poklicni rokometaš, nekdanji slovenski reprezentant, je plačal svojo ceno. In kasneje osvojil tudi medaljo na svetovnem prvenstvu v rokometu na vozičkih. Režija in scenarij: Tadej Čater Direktor fotografije: Stojan Femec Mojster montaže: Andrej Modic
26 min
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
24 min
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
57 min
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
24 min
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
44 min
Laponska – dom Božička – se pozimi spremeni v pravo pravljico v naravi. Drevje prekrije sneg, po nočnem nebu pleše severni sij. Ko se zima prevesi v poletje, sonce več ne zaide: severni jeleni se selijo na pašnike na severu, sove hitijo gnezdit, medvedi pa si nabirajo zalogo tolšče za zimo. To je divja, nenehno spreminjajoča se pokrajina, v kateri se življenje nikoli ne ustavi. Oddaja nas popelje v čarobni svet Božičkove domovine – daleč stran od prazničnih luči, v čudežno divjino severa. SANTA’S WILD HOME / LAPPLAND - IM REICH DER RENTIER / Avstrija / 2019 / Režija: Matt Hamilton
50 min
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
83 min
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
52 min
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem. THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
58 min
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. Donal se v tokratni oddaji posveti trem jedem, ki jih lahko pripravimo čez konec tedna, ko imamo več časa in volje za kuhanje. Pokaže pripravo maslenega piščanca, počasi pečenega svinjskega plečeta s krompirjem s parmezanom in dušenim ohrovtom ter razkošno grmado z oblački iz meringe. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
23 min
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
52 min
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
52 min
Opuščene naftne vrtine onesnažujejo naš planet ter svoj zahrbtni strup neopazno širijo globoko pod površje in v ozračje. So prezrt vir metana, enega najmočnejših toplogrednih plinov. Postale so tempirana bomba toda pod nadzorom so le nekatere. Avtorji oddaje so obiskali več območij in preverjali, v kakšnem stanju so opuščene vrtine oziroma kaj vse ponekod počnejo lastniki, da bi se izognili stroškom, povezanih z zapiranjem vrtin in preprečevanjem okoljske škode. V ZDA recimo zakon naftnim in plinskim podjetjem nalaga, da morajo opuščene vrtine takoj zamašiti. Toda ta zakon je pogosto le mrtva črka na papirju. THE GHOSTS OF OIL / Francija / 2022 / Režija: Audrey Gloaguen
52 min
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
52 min
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
45 min
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
44 min
Donal Skehan, uveljavljeni kuharski mojster in televizijski voditelj, nam v tej oddaji predstavi štiri recepte za hitro pripravljene jedi, s katerimi si lahko olajšamo in popestrimo kuho med tednom: njoke z omako cacio e pepe in gobami, piščančji satay z rižem in zelenjavo, testenine s kozicami pil pil in instantne rezance ramen s tofujem. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
23 min
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
96 min
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
70 min
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
26 min
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
26 min
Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama. Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.
49 min
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
92 min
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat približa točki, s katere ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijateljema Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Lenarčiča pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogo-stejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije. Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni na-predka namesto bruto domačega proizvoda za merilo uporabljajo bruto domačo srečo. Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Dokumentarni film Matevža Lenarčiča, Amirja Muratovića in Rada Likona je bil predstavljen že na števil-nih festivalih in je prejel nagrado IRIS za fotografijo. Avtor glasbe je Janez Dovč.
88 min
Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o pogumu in silni želji po svobodi in miru. Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem je bil odmeven in enkraten športni dogodek, ki se ga je 20. in 21. januarja 1945 udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. Dogodek se je odvijal v osvobojenem partizanskem Cerknem, ki je bilo v času tekem, v krogu 80 kilometrov obdano s 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot, tekmovanje pa si je kljub vsemu ogledalo več kot 1.000 gledalcev. V filmu lahko spremljamo pripovedi udeležencev tekmovanja, gledalcev in strokovnjakov s področja vojskovanja na smučeh. Prav tako je v filmu prikazano bogato slikovno gradivo in nekateri do sedaj neznani dokumenti, ki pričajo, kako je potekalo samo tekmovanje. Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o dogodku, ki je bil edinstven v takratni okupirani Evropi, je film o pravi partizanski zimski olimpijadi, ki si zasluži, da se uvrsti v svetovno zgodovino smučanja in vojskovanja na smučeh. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
52 min
Igrano-dokumentarni celovečerni film Pot domov je portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za ekipo Jugoslavije. Tedaj se je moral odločiti, ali bo ostal del jugoslovanske reprezentance ali se bo zlati medalji odrekel. Zgodbo o življenjski odločitvi, ki je zaznamovala njegovo igralsko kariero, pripoveduje skupaj z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Miho Žibratom, s katerim se poda po poti spominov. Skupaj obiščeta nekdanje soigralce iz Rima: Žarka Paspalja, Dina Rađo, Tonija Kukoča in trenerja Dušana Ivkoviča v enem zadnjih intervjujev pred prezgodnjim slovesom. V produkciji studia Art7video in s finančno pomočjo RTV Slovenija in Filmskega centra Slovenija je nastal igrano-dokumentarni film ceste scenarista in režiserja Aleša Žemlje. Zmago Sagadin, Božidar Maljković, Janez Drvarič, Peter Vilfan, prijatelji, sorodniki in drugi osvetljujejo trnovo športno pot od Juretovih mladih nog pa do sprejema v Fibino hišo slavnih. Pri upodobitvi najtežje odločitve v karieri pa si je ekipa pomagala tudi z igranimi sekvencami, kjer v vlogi Jureta in Miha nastopata priznana slovenska igralca Luka Bokšan in Jure Lajovic. Pogum in odločnost slovenskega naroda izpred 30 let se kažeta skozi osebne zgodbe, ki si zaslužijo biti videne, slišane. Zgodba ne teži k mistifikaciji posameznih dejanj, ampak služi kot psihološki oris teže odločanja. Jure Zdovc med 24. in 26. junijem 1991 kot edini slovenski predstavnik nastopa v košarkarski reprezentanci Jugoslavije na prvenstvu v Rimu. Po prvenstvih v Zagrebu (EP 87) in Buenos Airesu (SP 1990) se izkaže, da je na delu »zlata« generacija košarkarjev, ki ji napovedujejo še dolgo uspešno pot. V dogajanje na prvenstvu pa zarežejo odločilne novice iz Slovenije, kjer se JLA z orožjem poda iz kasarn poda med ljudi. Takratna slovenska politična oblast sprejme sklep in pozove slovenske športnike, da zapustijo jugoslovanske ekipe. Jure Zdovc ostane sam pred odločitvijo – zapustiti »zlato« generacijo soigralcev zdaj ali pozneje? Pobrati zlato medaljo ali oditi domov branit družino, domovino? V zgodbi iz prve roke sledimo mislim in dejanjem posameznikov, ki so se v Rimu znašli skupaj z Juretom, nato pa so se morali odpraviti domov. Gre za vpogled posameznikov v lastne vzgibe in dejanja, ki je hkrati tudi družbeni in osebni pregled časa in prostora, v katerem živimo. Glede na pomanjkanje domačih dokumentarnih filmov s športno tematiko smo tako izkoristili priložnost in slovenskemu prostoru namenili navdihujočo zgodbo cenjenega športnika. Z njo si želimo prikazati težo odločitve slehernega posameznika ob toku zgodovine mimo vzorcev delitve na »naše« in »vaše«.
84 min
Dokumentarni film povzema in pojasnjuje nenavadno odkritje, s katerim si je zgodovinar dr. Egon Pelikan prislužil Zoisovo priznanje ter vznemiril domačo in tujo stroko, ob njej pa tudi del javnosti. Odkritje je po mnenju ustvarjalcev izjemno pomembno za dojemanje narodove preteklosti, ki jo v pomembnem delu tudi na novo opredeljuje, in menimo, da gre za nacionalno prelomen projekt. Prvi del filma se ukvarja s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem, njegovim mestom v zgodovini umetnosti, njegovim nekonvencionalnim slikarskim in mladostnim odraščanjem ter odnosom z bratom Francetom. V drugem delu ga srečamo še enkrat v zvezi s Kostanjevico na Krki, ukvarjamo se tudi z njegovim mitskim statusom med Slovenci, z ilustriranjem Martina Krpana. Drugi del filma se ukvarja s političnimi razmerami na Slovenskem po prvi svetovni vojni, predvsem z rapalsko mejo in z usodo ljudi, ki so ostali odrezani od matičnega naroda. Menimo, da kljub vključitvi v šolski kurikulum javnosti v osrednji Sloveniji tragedija rapalske meje še vedno ni blizu. Predvsem omenimo delovanje duhovščine v Julijski krajini in poudarimo razliko med stališči in delovanjem ljubljanskih cerkvenih oblasti in narodnoobrambno držo primorskih duhovnikov. Omenimo tudi stike in kanale, ki so duhovnike povezovali z jugoslovanskimi oblastmi, ter poudarimo pojme, kot so slovenski nacionalizem in iredentizem Primorcev. Bistveni del dokumentarnega filma se ukvarja z delovanjem slikarja Toneta Kralja za rapalsko mejo. Kot cenjen in priljubljen slikar cerkvenih poslikav je v primorskih cerkvah preživel več desetletij. Znano je, da je v nekaterih cerkvah svoje nestrinjanje s fašističnimi, kasneje tudi nacističnimi oblastmi pokazal s satiričnim slikanjem nekaterih vodilnih političnih osebnosti ter tudi dogodkov tistega časa. O teh poslikavah se je dolgo šušljalo, kasneje so bila na to temo napisana tudi nekatera znanstvena in psevdoznanstvena dela. Tako bi ostalo, če se dr. Pelikan ne bi lotil sistematične raziskave tega Kraljevega opusa. V letu raziskovanja je odkril kar 50 cerkva, v katerih je Kralj v svojem delu na tak ali drugačen način ironiziral zatiralce in kasneje tudi okupatorje. Še večje presenečenje pa je sledilo, ko je raziskovalec položaje cerkva označil na zemljevidu ter od ene do druge potegnil črto. Izrisala se je natančna meja slovenskega etničnega ozemlja v tedanji Julijski krajini, kar Kraljevo delo postavlja v povsem druge, ne le neodkrite, temveč tudi nikoli prej opažene okvire. V zadnjem delu se s Kraljevim delovanjem ukvarjamo na recimo temu fenomenološki ravni. Pojasnjujemo sodobne in celo v sodobnem zgodovinopisju dokaj nove pojme, npr. ideološko markacijo prostora. Prinašamo tudi odzive tujih eminentnih raziskovalcev, ki so nad omenjeno Kraljevo potezo navdušeni. Ob koncu; Kraljevo delo – poslikava primorskih cerkva med obema vojnama ni le upor posameznika, ki se je z umetnostjo zoperstavil politični in kulturni nadvladi, temveč na simbolni ravni pojasnjuje in komentira, predvsem pa ironizira ironije in cinizma polno dvajseto stoletje.
67 min
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
50 min
Dokumentarni feljton POSLUŠAJ! prikazuje pretresljivo zgodbo o glasbeniku Milana Ostojiću, ki je pred tridesetimi leti skupaj z družino prišel iz Hrvaške v Slovenijo. V naglici bega pred vojno vihro so ostali brez dokumentov. Filmska pripoved razkriva njihovo dvajset let trajajoče prizadevanje za pridobitev stalnega prebivališča in iskanje novega doma. V boju za preživetje jim je pomagala glasba. Halgato band, ki ga je ustanovil Milan Ostojić, še danes nastopa na koncertih. Poslušaj! ni le vabilo k poslušanju njihove emocionalno ekspresivne glasbe. Poslušaj! je roteča prošnja prenekaterih beguncev, da jim z razumevanjem prisluhnemo. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc. Produkcija Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija, Kulturni in umetniški program, odgovorni urednik Andraž Pöschl.
29 min
Film pripoveduje zgodbo o prvi slovenski koreografki Rut Vavpotič. Rodila se je 2. marca 1908 v Idriji učiteljici baleta Marženi Pešan, ki je bila češkega rodu in akademskemu slikarju in scenografu Ivanu Vavpotiču. Ime je dobila po slavni ameriški plesalki Ruth St. Denis. Svojo baletno kariero je pričela kot dvanajstletna deklica leta 1920 v Ljubljani, v novoustanovljenem slovenskem poklicnem baletnem ansamblu. Leta 1924, s šestnajstimi leti, je predstavila svoj prvi solistični recital, nato pa je leta 1924 odšla na izobraževanje v Pariz. Po končanem šolanju je delala z različnimi svetovno znanimi koreografi: z Michaelom Fokinom, Kurtom Joosom in Bronislavo Nižinsko, plesala je s pomembnimi solisti in sodelovala v baletnih ansamblih: Skupina Korobok, Opera Russe a Paris, Ballets de Mme Ida Rubinstein, Skupina Bronislave Nižinske, Les Balletts d’Epstein, Ballet de Mme Wronska. Rut Vavpotič sta v filmu upodobili balerina Ana Klašnja in igralka Aleksandra Balmazovič, njenega očeta Ivana Vavpotiča pa Brane Grubar. Čas, v katerem je plesala in ustvarjala, osvetljujejo strokovnjaki Milček Komelj, Danica Dolinar, Tea Rogelj, Štefan Vevar in Benjamin Virc ter Rutina prijateljica Živa Ogrin. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Jure Nemec, montaža Zlatjan Čučkov, scenarij in režija Marta Frelih.
54 min
Uporabniki novih tehnologij, kot tudi strokovnjaki so razpeti med nezaustavljivim napredkom in vrtoglavim porastom zasvojenosti z digitalnimi mediji. Med klici na pomoč bijejo bitko z mlini na veter. Preživeli bomo, a za kakšno ceno?
43 min
Stane Jagodič je radoveden in iščoč umetnik, za katerega se zdi, da prihaja iz prihodnosti, a se je s svojim delom že zapisal v preteklost. Njegovo ustvarjanje je brezčasno kot polje, na katerem nastajajo risbe, slike, fotomontaže, kolaži, grafike, asemblaži, performansi, besedna umetnost ... Ne boji se izzivov časa in novih tehnik, saj te pri svojem delu pogosto uporablja. Je umetnik, ki ga zaznamuje kritičen pa tudi satiričen odnos do sveta. Njegovo umetnost določa izjemno prefinjen in natančen estetski konstrukt, za katerim se skrivajo sledovi burnega in navdihujočega popotovanja po desetletjih slovenske in evropske umetnosti. V dokumentarnem portretu so o njegovem ustvarjanju govorili Barbara Sterle Vurnik, Gregor Dražil, Lev Menaše, Jure Kirbiš, Peter Krečič, Dejan Sluga, Maja Kač in Miha Colner.
52 min
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
50 min
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
28 min
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
92 min
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
159 min
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
146 min
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
165 min
Dominik Gregorič, rojen leta 1930 v Zaloščah, je s pretanjenim spominom opisal življenje na Goriškem v času fašizma, druge svetovne vojne in povojnih let. Pripoveduje o otroštvu v italijanski šoli, zatiranju slovenskega jezika, težkem kmečkem življenju in ohranjanju trdne narodne in verske identitete. V pričevanju izstopa tudi opis povojnega komunističnega nasilja – od represije nad duhovniki, tajnih krstov, političnih zaslišanj in pritiskov do likvidacij. Med drugim pripoveduje o likvidaciji cele družine na Šempaškem polju zaradi suma sodelovanja z Italijani, duhovniku, ki so ga 13-krat privedli pred sodišče, o kruti usodi sorodnika Dominika Zorna, pripadnika VOS-a, ki je izginil brez sledu, ter o ponižujočih obveznih oddajah hrane in živine po vojni, česar se z bolečino živo spominja še danes. Dominik ne skriva občutkov strahu in nemoči, ki so tedaj vladali med prebivalstvom. Partizani, četniki, fašisti, vojaki in nato še povojna oblast so ljudem jemali dostojanstvo, svobodo in pogosto tudi življenje. Njegovo pričevanje je dragocen dokument časa, ki celovito osvetli manj znane, pogosto zamolčane plati zgodovine Primorske.
130 min
Vlado Klopčič, rojen leta 1927 v Ljubljani, izhaja iz premožne železničarske družine z močno versko vzgojo. Mladost je preživel v Mostah, v času, ko je življenje potekalo mirno in dostojno. Med drugo svetovno vojno se je kot najstnik vključil v odporniško gibanje, trosil propagandne listke »Živel Tito« in »Živel Osvobodilna fronta« ter bil večkrat v nevarnosti, a preživel zahvaljujoč sreči in iznajdljivosti. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, čeprav brez vojaške izobrazbe. Po vojni se je srečal z revščino in zapletenim političnim okoljem. Ni bil član partije, kar mu je onemogočilo karierno napredovanje. Pričevalec odkrito spregovori o komunistični represiji, povojnih pobojih, montiranih procesih ter usodah ljudi, ki so jih oblasti označile za izdajalce. Njegov lastni brat je bil ustreljen kot "suma" obveščevalec. Klopčič opozarja na zlorabe oblasti, politična kadrovanja in krivice, ki jih je povzročil enopartijski sistem. Kljub vsemu je sam ostal pri življenju, kot pričevalec nekega časa, ki ni pozabil.
96 min
Valentina Kogoj, rojena Mikuš v Budanjah, je odraščala v času fašizma, vojne in povojne komunistične represije. Otroštvo so ji zaznamovali pomanjkanje, partizanska šola in begunstvo, a tudi izjemna učiteljica, ki ji je vlila ljubezen do znanja. Pričevalka se spominja, da so doma vedno podpirali partizane, predvsem zaradi jezika, želeli so slovensko šolo in konec italijanske oblasti. Oče je zbiral hrano za partizane, mama je bila aktivna v Antifašistični fronti žena (AFŽ), imela je skrivne sestanke. Otroke so učili molčati in skrivati informacije - veščine, ki jih je intervjuvanka ohranila vse življenje. Spominja se revolucionarnega nasilja – partizani so v kraju ubili moškega, ki je dvomil v njihovo oboroženo moč. Tudi enega domobranca, ki se je po vojni vračal domov, naj bi zajeli, mučili in ubili. Njegova družina ga nikoli ni smela pokopati ali izvedeti, kje je pokopan. Kot otrok je pogosto sanjala, da jo lovijo Nemci. Tesnobne sanje so jo spremljale tudi v odrasli dobi, vse dokler ni odšla na Švedsko. Kljub pritiskom in je leta 1953 maturirala na učiteljišču v Tolminu in se zaposlila kot učiteljica. V 60. letih je odšla na Švedsko, kjer je ostala več desetletij. Tam je kot učiteljica delala z otroki priseljencev z vsega sveta, se učila jezikov, spoznavala druge kulture ter živela svojo vero in notranjo svobodo. Slovenskemu jeziku je ostala predana, tudi kot mati. Po vrnitvi v domovino se je vključila v molitveno skupnost in zbirala zgodbe iz preteklosti. Vera in jezik sta bila njena temeljna vodila; najlepši spomin pa ji ostaja plebiscit za samostojno Slovenijo.
142 min
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
167 min
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
101 min
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
129 min
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
148 min
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
114 min
Žarko Zalokar se je rodil 8. marca 1925 v Ljubljani, v znani zdravniški rodbini Zalokar iz Metlike. Kot dijak ljubljanske gimnazije in član Sokola je bil dejaven domoljub. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 se je kot 16-letni prostovoljec pridružil obrambi domovine. Po razpustitvi enote se je vrnil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto. V družinskem stanovanju je deloval tudi radio Kričač. Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje. Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku. Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985. Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.
157 min
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
116 min
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
100 min
Franc Jazbec, rojen leta 1927 v Ravnah pri Šoštanju, danes živi v Velenju. Mladost je preživel delovno na kmetiji v številni družini s 11 brati in sestrami. Pri 14 letih ga je oče poslal na Koroško, kjer se je izobraževal za krojača. Franc Jazbec se je 5. julija 1944 skupaj z Dragotom odločil, da se pridruži partizanski enoti, ki je večkrat potovala med Slovenj Gradcem, Solčavo in Ljubnim. Franc je bil večinoma zadolžen za stražarjenje v politični šoli v Ljubnem, kjer so se učili socializma, čeprav tega ni popolnoma razumel. Po ofenzivi, ki so jo Nemci izvedli decembra 1944, se Franc spominja svojih deških dni, ki so jih zaznamovali vojna, pomanjkanje in teror. Kot mlad fant je bil velikokrat lačen in pove: "Aja, prehrana. Takrat, ko smo se umikali pred Nemci decembra '44, vem, da pet dni nisem ničesar pojedel. Nič. Ko smo se umikali iz Savinjskih vrhov tja v Kamniške planine…" Kot odrasel človek je Franc našel strast v zbiranju žepnih nožev, kar je počel tudi z vnuki, ki so mu prinašali nože z različnih koncev sveta.
106 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
109 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
164 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
124 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
129 min
Matija Malešič, rojen leta 1933 v Svečini pri Mariboru, je otroštvo preživljal v različnih krajih, saj se je družina veliko selila. Njegov oče je bil namreč visoki državni uradnik, okrajni glavar v več slovenskih krajih in tudi zelo bran pisatelj. Nazadnje je služboval v Škofji Loki, kjer ga je pri štiridesetih letih zadela kap. Tako je mama ostala sama s štirimi majhnimi otroki, ki jih je bilo treba spraviti do kruha. Vsi štirje so končali univerzo. Med drugo svetovno vojno so živeli med Mariborom in Svečino. Tudi Matija Malešič je, tako kot oče, doštudiral pravo in pozneje opravljal številne pomembne naloge v Mariboru. Bil je direktor zavoda za socialno zavarovanje, direktor Splošne bolnišnice Maribor in nazadnje mariborski župan. Po osamosvojitvi je postal podpredsednik prve slovenske vlade, pozneje pa je bil imenovan za prvega slovenskega veleposlanika v Zagrebu. Njegova pripoved o življenju in delu je hkrati zanimiva freska preteklega stoletja na Slovenskem, v kateri so upodobljene številne osebnosti, ki so se vtisnile v čas, danes pa so od marsikoga pozabljene.
109 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
130 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
98 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
101 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
106 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
113 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
116 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
123 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
93 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
154 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
85 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
144 min