Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 3. del: Na potovanju po Romuniji, ki ga Nick Knowles imenuje transilvanijaekspres, se ustavimo v rudniku soli, spremenjenem v zabaviščni park, in vidimo, kako si prostovoljci, ki jih podpira britanski kralj, prizadevajo oživiti zapuščeno progo. Obiščemo tudi zavetišče za rjave medvede, v katerem je našlo dom kar 115 kosmatincev. Na koncu poti se Nicku izpolni dolgoletna želja – ogleda si grad, na katerem naj bi živel grof Drakula, junak iz romana Brama Stokerja. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
43 min
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
44 min
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
50 min
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 3. del: Italija Paco in Jacob Torreblanca odpotujeta v Italijo, kjer ju v svojih kuhinjah sprejmejo legendarni slaščičarski mojstri, kot so Iginio Massari, Rita Alajmo in Loretta Fanella. Obiščeta tudi restavracijo, v kateri so izumili tiramisu, ter spoznavata skrivnosti izdelovanja tradicionalnih sladic, kot sta crostata in gelato. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
54 min
Režiserka Connie Field, nominirana za oskarja, sledi trem Madžarkam, opozicijski političarki, novinarki in medicinski sestri, ki se na Madžarskem neutrudno borijo proti korupciji in si prizadevajo za svobodo misli. Toda njihova nasprotnica je dobro financirana konservativna stranka Fidesz, ki ima močan vpliv na volivce in je že spremenila ključne demokratične ustavne zakone, da bi utrdila enostrankarsko vladavino … DEMOCRACY NOIR / Danska, Nemčija, ZDA, Švedska / 2024 / Režija: Connie Field
52 min
Dokumentarni film Prihodnost na naših krožnikih odpira vprašanja o hrani, ki jo vsak dan postavljamo predse. Raziskuje, kaj se skriva za oznakami “varno”, “lokalno” in “ekološko” ter kdo si v resnici lahko privošči kakovostno prehranjevanje. Skozi pogovore s strokovnjaki, kmeti in nabiralci razkriva svet med industrijo in naravo, nadzorom in zaupanjem. Od odpoklicev hrane do zgodb mladih pridelovalcev pridemo do spoznanja, da je prihodnost na naših krožnikih lahko slaba, če ne bomo sprejeli politične in osebne odgovornosti, da z znanjem omogočimo čimbolj lokalno pridelavo in predelavo živil.
25 min
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 4. del: Alhambra, biser Andaluzije Četrti del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi pestro zgodovino ene najosupljivejših stvaritev islamske kulture in arhitekture, palačnega kompleksa Alhambra, kamor sta leta 1492 po zavzetju Granade, zadnjega muslimanskega kraljestva na Pirenejskem polotoku, očarana vkorakala kraljica Izabela Kastiljska in njen soprog, kralj Ferdinand Aragonski, in tako končala skoraj 800 let trajajoče obdobje islamske prevlade na območju današnje Španije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
52 min
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 2. del: Michaelovo pomoč tokrat potrebuje upokojena poslovna ženska Ali iz Staffordshira, ki se je začela zavedati, da ji spomin počasi, a vztrajno peša, zato bi rada izboljšala svoje kognitivne sposobnosti. Michael ji predlaga preprosto "eno samo stvar", s katero se lahko možgani vrnejo celo na stopnjo 30-letnika: učenje nečesa novega. Ali, njen mož John in še nekaj prijateljic se tako lotijo svojih izzivov: Ali se začne učiti španščino, drugi se učijo peti, plesati, fotografirati, vsi skupaj pa se zabavajo v preizkušanju svojih lončarskih veščin. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
28 min
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.
25 min
Vrhunska kulinarika je sodobno razkošje, ki ga je pred več kot stoletjem izumil en sam človek. Auguste Escoffier je francosko kuhinjo korenito spremenil in izkušnjo obedovanja spremenil v umetnost. Bil je legendarni kuhar v prvih luksuznih hotelih: Ritz v Parizu, Savoy in Carlton v Londonu, nato pa še v New Yorku. Postavil je temelje sodobne gastronomije: od organizacije dela v kuhinji, uniform za osebje, novih receptov, higienskih ukrepov, predstavitve jedi do postrežbe. Skoraj stoletje pozneje sta Escoffierjeva filozofija in umetnost kuhanja še vedno neobhodni zapovedi za kuharje po vsem svetu. Dokumentarec nam tudi z arhivskimi posnetki in pogovori z zvezdniškimi kuharji z vsega sveta pokaže razvoj vrhunske kulinarike. AUGUSTE ESCOFFIER, THE BIRTH OF HAUTE CUISINE / AUGUSTE ESCOFFIER, OU LA NAISSANCE DE LA GASTRONOMIE MODERNE / Francija / 2019 / Režija: Olivier Julien
53 min
Dokumentarni film spremlja življenje čudežnega dečka Armanda "Monda" Duplantisa od prvih poskusov skoka ob palici na domačem vrtu do serijskega postavljanja novih rekordov in popolnega zmagoslavja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Čeprav se zdi, da na tekmovanjih z lahkoto preskakuje neverjetne višine, pa so v ozadju leta trdega dela, odrekanja in razočaranj ob neuspehih. BORN TO FLY / Avstrija / 2022 / Režija: Brennan Robideaux
92 min
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
52 min
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
48 min
Petar Ugrin (1944-2001) velja za enega največjih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Rojen je bil v Zagrebu, študij violine in trobente pa je pozneje zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot jazzovski trobentač je opozoril nase sredi šestdesetih let, ko je leta 1966 zmagal na natečaju za mlade jazzovske trobentače na Dunaju. Član Plesnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana (pozneje Big Banda RTV Ljubljana/Slovenija) je postal 1972 in ostal v orkestru vse do svoje smrti. Bil je tudi član zasedb Mladi levi, September, mednarodnega Big banda EBU v Parizu ter ansamblov Ljubljana jazz selection, Greentown Jazz Band, Ljubljana Jazz selection, Kvintet Petra Ugrina in drugih. Glasbeno-dokumentarno oddajo Samo muzika so naslovili po Ugrinovem najpomembnejšem albumu, njena rdeča nit pa so najbolj značilne skladbe, ki jih je z Big bandom RTV Slovenija v svojem dolgoletnem sodelovanju s tem orkestrom igral Peter Ugrin (Nad mestom se dani, Tea for two, Moj dilbere, Indiana, Kol’k je pa ura….). Oddajo bogatijo arhivskih posnetki muziciranja Petra Ugrina na festivalih, izjave govorcev (Peter Ugrin, Ratko Divjak, Primož Grašič, France Kapus, Lojze Krajnčan, Hugo Šekoranja), posebni gost pa je Ugrinov sin Peter Ugrin (violina), ki je poustvaril nekaj skladb. Urednik oddaje je Daniel Celarec, scenarij Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, režija Jaka Šuligoj.
50 min
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
16 min
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
29 min
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
28 min
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
56 min
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
59 min
Dokumentarni film Prihodnost na naših krožnikih odpira vprašanja o hrani, ki jo vsak dan postavljamo predse. Raziskuje, kaj se skriva za oznakami “varno”, “lokalno” in “ekološko” ter kdo si v resnici lahko privošči kakovostno prehranjevanje. Skozi pogovore s strokovnjaki, kmeti in nabiralci razkriva svet med industrijo in naravo, nadzorom in zaupanjem. Od odpoklicev hrane do zgodb mladih pridelovalcev pridemo do spoznanja, da je prihodnost na naših krožnikih lahko slaba, če ne bomo sprejeli politične in osebne odgovornosti, da z znanjem omogočimo čimbolj lokalno pridelavo in predelavo živil.
25 min
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.
25 min
Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. V tridesetih oddajah smo predstavili 57 slovenskih sodobnih umetnikov in dva umetniška kolektiva. BOJAN GORENEC se sprašuje, kako slike prihajajo – tak je bil namreč naslov kar dveh njegovih razstav. Ves čas se giblje med abstrakcijo in figuraliko, z enakim zanimanjem raziskuje avantgarde dvajsetega stoletja, klasicizem in srednjeveške ikone. V duhu današnjega časa nastajajo dela s številnimi nanosi in plastmi v različnih tehnikah. Te tudi z napisi opozarjajo na krivičen ustroj družbe. Poimenoval jih je Ekranske slike. JIŘI KOČICA je na vrata galerije nalepil 95 (sin)tez o umetnosti. Verjame, da se sodobna umetnost giblje med transcendenco, znanostjo in etičnim odnosom do drugega. Njegova dela nastajajo z odtisi rok v mehkem vosku, drobne voščene idole skriva v maso iz geopolimerov, zato jih vidimo samo s pomočjo tomografije. Mogočni kipi iz belega marmorja pa se spogledujejo z antiko in tematizirajo odnose med ljudmi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
25 min
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
23 min
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
7 min
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
7 min
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
7 min
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
25 min
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
24 min
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
25 min
Reka, ki jo domačini imenujejo tudi Karlonga ali Korna lunga, je hudourniški vodotok. Dolga je 11 kilometrov in teče znotraj meja mestne občine Koper. Izvira v dolini pod Sv. Antonom in se danes izliva v koprski zaliv (včasih pa se je izlivala v Škocjanski zatok). Del njene struge je umetno reguliran zaradi protipoplavne zaščite. V tej slikoviti vodni krajini Badaševice se prepletajo zgodbe vinski trt, tradicionalnih obmorskih vasi ter urbanega središča, vpetega v slovensko okno v svet – luko Koper. Ob starem toku Badaševice je izredno pomemben biotsko raznovrsten park Škocjanski zatok, ki dokazuje da se sonaravni razvoj in sodobni urbani razvoj lahko lepo prepletata. Skrb za dobro ekološko stanje voda, tako rečnega kot morskega sveta, je pomembno vodilo za prihodnost ter opomin za ljudi, ki živijo in delajo v tej občutljivi vodni krajini. A izziv za prihodnje generacije ostaja, kako naj bodoči urbani razvoj upošteva sonaravnega ter varuje biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju.
24 min
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
25 min
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
25 min
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
25 min
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
25 min
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
25 min
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 3. del: Na potovanju po Romuniji, ki ga Nick Knowles imenuje transilvanijaekspres, se ustavimo v rudniku soli, spremenjenem v zabaviščni park, in vidimo, kako si prostovoljci, ki jih podpira britanski kralj, prizadevajo oživiti zapuščeno progo. Obiščemo tudi zavetišče za rjave medvede, v katerem je našlo dom kar 115 kosmatincev. Na koncu poti se Nicku izpolni dolgoletna želja – ogleda si grad, na katerem naj bi živel grof Drakula, junak iz romana Brama Stokerja. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
43 min
Britanski televizijski voditelj Chris Packham je pred nekaj leti odkrito spregovoril o svojem življenju z diagnozo motnje avtističnega spektra. Prejel je na tisoče sporočil ljudi s podobno izkušnjo, ki se počutijo nerazumljene in osamljene. Zato se je odločil, da bo nekaterim osebam z avtizmom s filmom pomagal izraziti, kaj doživljajo. Svojim bližnjim bodo lahko pokazali svoja resnična čustva in pripomogli k boljšemu razumevanju notranjega sveta nevrorazličnih posameznikov. 1. del: V prvi epizodi dokumentarne serije spoznamo 28-letno Flo, ki so ji diagnozo avtizma postavili šele v odrasli dobi. Ljubiteljsko se ukvarja z improvizacijskim gledališčem, vendar je to le maska, za katero skriva svojo tesnobo. Že od otroških let si prizadeva posnemati družbeno sprejemljivo vedenje, saj je prepričana, da je sicer ne bo nihče maral. 20-letni Murray, negovoreča oseba z avtizmom, se sporazumeva s tipkanjem na tablični računalnik in si nadvse želi, da bi ljudje v njegovem okolju razumeli, kako globokega razmišljanja je sposoben, čeprav ga ne more izraziti z glasom. INSIDE OUR AUTISTIC MINDS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Joe Myerscough
50 min
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
44 min
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 3. del: Italija Paco in Jacob Torreblanca odpotujeta v Italijo, kjer ju v svojih kuhinjah sprejmejo legendarni slaščičarski mojstri, kot so Iginio Massari, Rita Alajmo in Loretta Fanella. Obiščeta tudi restavracijo, v kateri so izumili tiramisu, ter spoznavata skrivnosti izdelovanja tradicionalnih sladic, kot sta crostata in gelato. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
54 min
Režiserka Connie Field, nominirana za oskarja, sledi trem Madžarkam, opozicijski političarki, novinarki in medicinski sestri, ki se na Madžarskem neutrudno borijo proti korupciji in si prizadevajo za svobodo misli. Toda njihova nasprotnica je dobro financirana konservativna stranka Fidesz, ki ima močan vpliv na volivce in je že spremenila ključne demokratične ustavne zakone, da bi utrdila enostrankarsko vladavino … DEMOCRACY NOIR / Danska, Nemčija, ZDA, Švedska / 2024 / Režija: Connie Field
52 min
Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu. SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing
52 min
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 4. del: Alhambra, biser Andaluzije Četrti del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi pestro zgodovino ene najosupljivejših stvaritev islamske kulture in arhitekture, palačnega kompleksa Alhambra, kamor sta leta 1492 po zavzetju Granade, zadnjega muslimanskega kraljestva na Pirenejskem polotoku, očarana vkorakala kraljica Izabela Kastiljska in njen soprog, kralj Ferdinand Aragonski, in tako končala skoraj 800 let trajajoče obdobje islamske prevlade na območju današnje Španije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
52 min
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 2. del: Michaelovo pomoč tokrat potrebuje upokojena poslovna ženska Ali iz Staffordshira, ki se je začela zavedati, da ji spomin počasi, a vztrajno peša, zato bi rada izboljšala svoje kognitivne sposobnosti. Michael ji predlaga preprosto "eno samo stvar", s katero se lahko možgani vrnejo celo na stopnjo 30-letnika: učenje nečesa novega. Ali, njen mož John in še nekaj prijateljic se tako lotijo svojih izzivov: Ali se začne učiti španščino, drugi se učijo peti, plesati, fotografirati, vsi skupaj pa se zabavajo v preizkušanju svojih lončarskih veščin. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
28 min
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
50 min
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
52 min
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 1. del: Na poti do uspeha Prvi del dokumentarne oddaje osvetljuje de Funèsov vzpon od težavnega otroštva in mladosti, preživete v pomanjkanju, skozi vojna leta v okupiranem Parizu do prvih povojnih filmskih uspehov in zaslužene slave. To je dosegel šele pri petdesetih letih, ko se je po številnih travmatičnih izkušnjah in nizu slabo plačanih priložnostnih zaposlitev z neomajno vztrajnostjo in kančkom sreče prebil v sam vrh evropske filmske komedije. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
51 min
Vrhunska kulinarika je sodobno razkošje, ki ga je pred več kot stoletjem izumil en sam človek. Auguste Escoffier je francosko kuhinjo korenito spremenil in izkušnjo obedovanja spremenil v umetnost. Bil je legendarni kuhar v prvih luksuznih hotelih: Ritz v Parizu, Savoy in Carlton v Londonu, nato pa še v New Yorku. Postavil je temelje sodobne gastronomije: od organizacije dela v kuhinji, uniform za osebje, novih receptov, higienskih ukrepov, predstavitve jedi do postrežbe. Skoraj stoletje pozneje sta Escoffierjeva filozofija in umetnost kuhanja še vedno neobhodni zapovedi za kuharje po vsem svetu. Dokumentarec nam tudi z arhivskimi posnetki in pogovori z zvezdniškimi kuharji z vsega sveta pokaže razvoj vrhunske kulinarike. AUGUSTE ESCOFFIER, THE BIRTH OF HAUTE CUISINE / AUGUSTE ESCOFFIER, OU LA NAISSANCE DE LA GASTRONOMIE MODERNE / Francija / 2019 / Režija: Olivier Julien
53 min
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
59 min
Dokumentarni film spremlja življenje čudežnega dečka Armanda "Monda" Duplantisa od prvih poskusov skoka ob palici na domačem vrtu do serijskega postavljanja novih rekordov in popolnega zmagoslavja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Čeprav se zdi, da na tekmovanjih z lahkoto preskakuje neverjetne višine, pa so v ozadju leta trdega dela, odrekanja in razočaranj ob neuspehih. BORN TO FLY / Avstrija / 2022 / Režija: Brennan Robideaux
92 min
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 2. del: Svoje drugo potovanje Nick Knowles razglasi kar za vulkanekspres, saj nas pot vodi po južni Italiji od enega ognjenika do drugega, od Vezuva do Etne. Spotoma se ustavimo v razkošnem hotelu, kjer se Nick nauči pripravljati limončelo, in v vasi, katere prebivalci pogosto dočakajo visoko starost. Navdušen je nad tem, da se bomo z vlakom na Sicilijo pripeljali na trajektu. Etna, ki jo spoznavamo v spremstvu vulkanologa, se dolgo izmika našim pogledom, dokler se megla naposled le ne dvigne. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
43 min
Številni sanjajo o mednarodnem uspehu, toda kaj je zares potrebno, da se te sanje uresničijo? Dokumentarni film spremlja karizmatično violončelistko Anastasio Kobekino in ponuja zanimiv pogled v njeno ustvarjalno in zasebno življenje. Anastasia, ki je violončelo začela igrati pri štirih letih, se spopada tako z odločitvami, ki so bile sprejete namesto nje, kot s tistimi, ki jih mora sprejeti sama. Sprašuje se: »Je to moja izbira ali izbira mojih staršev?« Razdvojena med lastnimi in tujimi pričakovanji si Anastasia utira pot skozi zahtevno glasbeno panogo in navdihuje z dokazovanjem svojih ambicij, talenta in vzdržljivosti. ANASTASIA KOBEKINA - NOW OR NEVER, / Nemčija 2024 / scenarij in režija Grete Liffers
53 min
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
14 min
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
55 min
Dokumentarni film o štirih desetletjih mednarodnega festivala Druga godba, ki je v naš prostor pripeljal večkulturnost. Ibrahim Nouhoum, dolgoletni obiskovalec festivala, je v 80. letih prišel k nam kot študent iz Malija. Spominja se, da v tistem času v Jugoslaviji ni bilo slišati afriške glasbe. Zato je bila Druga godba zanj praznik. Z Ibrahimom se sprehodimo skozi izbrane koncertne posnetke ter spomine ključnih protagonistov mednarodnega festivala Druga godba, ki že štirideset let širi obzorja v našem prostoru ter nas z glasbo različnih zvrsti, izrazov in kultur nagovarja k sprejemanju drugačnosti v vseh pojavnih oblikah. To je festival, ki nas uči uglašenega sobivanja. Scenarij in režija Maja Pavlin
66 min
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
50 min
Dokumentarni film Jeklene ptice nad Idrijo osvetljuje nepojasnjene letalske napade na Idrijo leta 1945. V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu. Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.
52 min
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
25 min
Duhovnica je film o evangeličanski duhovnici Jani, ki je na pomembnem razpotju, soočena z življenjsko dilemo, ali zapustiti duhovniški poklic in s tem prekiniti dolgo družinsko duhovniško tradicijo, saj sta oče in mama prav tako duhovnika. Jana s svojimi svobodomiselnimi in humornimi nazori ruši cerkvene okvirje. Njene dolgo zakopane rane iz otroštva se prav tako odpirajo, vedno bolj pa se kažejo tudi razpoke v družinskih odnosih. DUHOVNICA / WOMAN OF GOD / Slovenija / 2023 / Režija: Maja Prettner
52 min
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
9 min
"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.
49 min
Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.
56 min
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
14 min
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
50 min
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
72 min
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
52 min
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
52 min
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
29 min
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
91 min
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
96 min
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
74 min
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
61 min
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
92 min
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
159 min
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
146 min
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
165 min
Dominik Gregorič, rojen leta 1930 v Zaloščah, je s pretanjenim spominom opisal življenje na Goriškem v času fašizma, druge svetovne vojne in povojnih let. Pripoveduje o otroštvu v italijanski šoli, zatiranju slovenskega jezika, težkem kmečkem življenju in ohranjanju trdne narodne in verske identitete. V pričevanju izstopa tudi opis povojnega komunističnega nasilja – od represije nad duhovniki, tajnih krstov, političnih zaslišanj in pritiskov do likvidacij. Med drugim pripoveduje o likvidaciji cele družine na Šempaškem polju zaradi suma sodelovanja z Italijani, duhovniku, ki so ga 13-krat privedli pred sodišče, o kruti usodi sorodnika Dominika Zorna, pripadnika VOS-a, ki je izginil brez sledu, ter o ponižujočih obveznih oddajah hrane in živine po vojni, česar se z bolečino živo spominja še danes. Dominik ne skriva občutkov strahu in nemoči, ki so tedaj vladali med prebivalstvom. Partizani, četniki, fašisti, vojaki in nato še povojna oblast so ljudem jemali dostojanstvo, svobodo in pogosto tudi življenje. Njegovo pričevanje je dragocen dokument časa, ki celovito osvetli manj znane, pogosto zamolčane plati zgodovine Primorske.
130 min
Vlado Klopčič, rojen leta 1927 v Ljubljani, izhaja iz premožne železničarske družine z močno versko vzgojo. Mladost je preživel v Mostah, v času, ko je življenje potekalo mirno in dostojno. Med drugo svetovno vojno se je kot najstnik vključil v odporniško gibanje, trosil propagandne listke »Živel Tito« in »Živel Osvobodilna fronta« ter bil večkrat v nevarnosti, a preživel zahvaljujoč sreči in iznajdljivosti. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, čeprav brez vojaške izobrazbe. Po vojni se je srečal z revščino in zapletenim političnim okoljem. Ni bil član partije, kar mu je onemogočilo karierno napredovanje. Pričevalec odkrito spregovori o komunistični represiji, povojnih pobojih, montiranih procesih ter usodah ljudi, ki so jih oblasti označile za izdajalce. Njegov lastni brat je bil ustreljen kot "suma" obveščevalec. Klopčič opozarja na zlorabe oblasti, politična kadrovanja in krivice, ki jih je povzročil enopartijski sistem. Kljub vsemu je sam ostal pri življenju, kot pričevalec nekega časa, ki ni pozabil.
96 min
Valentina Kogoj, rojena Mikuš v Budanjah, je odraščala v času fašizma, vojne in povojne komunistične represije. Otroštvo so ji zaznamovali pomanjkanje, partizanska šola in begunstvo, a tudi izjemna učiteljica, ki ji je vlila ljubezen do znanja. Pričevalka se spominja, da so doma vedno podpirali partizane, predvsem zaradi jezika, želeli so slovensko šolo in konec italijanske oblasti. Oče je zbiral hrano za partizane, mama je bila aktivna v Antifašistični fronti žena (AFŽ), imela je skrivne sestanke. Otroke so učili molčati in skrivati informacije - veščine, ki jih je intervjuvanka ohranila vse življenje. Spominja se revolucionarnega nasilja – partizani so v kraju ubili moškega, ki je dvomil v njihovo oboroženo moč. Tudi enega domobranca, ki se je po vojni vračal domov, naj bi zajeli, mučili in ubili. Njegova družina ga nikoli ni smela pokopati ali izvedeti, kje je pokopan. Kot otrok je pogosto sanjala, da jo lovijo Nemci. Tesnobne sanje so jo spremljale tudi v odrasli dobi, vse dokler ni odšla na Švedsko. Kljub pritiskom in je leta 1953 maturirala na učiteljišču v Tolminu in se zaposlila kot učiteljica. V 60. letih je odšla na Švedsko, kjer je ostala več desetletij. Tam je kot učiteljica delala z otroki priseljencev z vsega sveta, se učila jezikov, spoznavala druge kulture ter živela svojo vero in notranjo svobodo. Slovenskemu jeziku je ostala predana, tudi kot mati. Po vrnitvi v domovino se je vključila v molitveno skupnost in zbirala zgodbe iz preteklosti. Vera in jezik sta bila njena temeljna vodila; najlepši spomin pa ji ostaja plebiscit za samostojno Slovenijo.
142 min
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
167 min
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
101 min
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
129 min
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
148 min
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
114 min
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
100 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
109 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
164 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
124 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
129 min
Matija Malešič, rojen leta 1933 v Svečini pri Mariboru, je otroštvo preživljal v različnih krajih, saj se je družina veliko selila. Njegov oče je bil namreč visoki državni uradnik, okrajni glavar v več slovenskih krajih in tudi zelo bran pisatelj. Nazadnje je služboval v Škofji Loki, kjer ga je pri štiridesetih letih zadela kap. Tako je mama ostala sama s štirimi majhnimi otroki, ki jih je bilo treba spraviti do kruha. Vsi štirje so končali univerzo. Med drugo svetovno vojno so živeli med Mariborom in Svečino. Tudi Matija Malešič je, tako kot oče, doštudiral pravo in pozneje opravljal številne pomembne naloge v Mariboru. Bil je direktor zavoda za socialno zavarovanje, direktor Splošne bolnišnice Maribor in nazadnje mariborski župan. Po osamosvojitvi je postal podpredsednik prve slovenske vlade, pozneje pa je bil imenovan za prvega slovenskega veleposlanika v Zagrebu. Njegova pripoved o življenju in delu je hkrati zanimiva freska preteklega stoletja na Slovenskem, v kateri so upodobljene številne osebnosti, ki so se vtisnile v čas, danes pa so od marsikoga pozabljene.
109 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
130 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
98 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
101 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
106 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
113 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
116 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
123 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
93 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
154 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
85 min