Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leta 1876 je Alfred Nobel, premožen švedski poslovnež in izumitelj dinamita, v Parizu prvič srečal Bertho von Suttner, avstrijsko plemkinjo in zagrizeno mirovnico. Tako se je v Evropi sredi industrijske revolucije in v senci prihajajoče vojne začelo presenetljivo trdno in trajno prijateljstvo. Iz njunega dvajsetletnega dopisovanja se je rodila slovita Nobelova nagrada. Dokumentarna serija v dveh delih z igranimi prizori, odlomki iz pisem in komentarji strokovnjakov prikazuje usodo dveh izjemnih Evropejcev, stkano iz prepleta vere in znanosti, neustavljive sle po uspehu in norega upanja na trajni mir v svetu. 1. del: Prvi del razkriva manj znane podrobnosti iz življenja slovitega švedskega izumitelja Alfreda Nobela in njegove bližnje prijateljice, avstrijske plemkinje in pozabljene borke za mir Berthe von Suttner. Igrani prizori, arhivski posnetki in odlomki iz dolgoletne korespondence osvetljujejo njuni družinski ozadji in povsem različni poti od ranega otroštva in mladostnih let do prvega srečanja v Parizu. ALFRED NOBEL & BERTHA VON SUTTNER: THE PRICE OF PEACE / Francija, Švedska, Avstrija / 2025 / Režija: Daniel Skogström, David Walter Bruckner
45 min
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
47 min
Donal Skehan v tokratni oddaji predstavi jedi, ki jih skuhamo v eni posodi. To so: enolončnica z maroškimi mesnimi kroglicami, piščančja enolončnica s cmoki ter ribe in školjke v smetanovi omaki. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
24 min
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 2. del Julius iz češenj, ki jih je nabral na domačiji, in frangipana, po babičinem receptu speče slastno pito. V steklenjaku pokaže, kako vzgojimo baziliko iz semen. Na vrtu nabere dišavnice za sendvič z jajci in domačo majonezo. Pripravi se tudi na letno striženje ovc. Pomočnikom se za trdo delo zahvali s slastno fižolovo enolončnico, ki jo dokonča nad odprtim ognjem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
22 min
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 1. del: Zamrznjeni svetovi Prvi del dokumentarne serije nam na potovanju od tečaja do tečaja razkriva presenetljive zamrznjene svetove, ki jih najdemo skoraj povsod na planetu, in izjemne živali, ki tam živijo. Z Antarktike se odpravimo v visoko gorovje Karakorum v Pakistanu, skrivnostno puščavo Gobi, prostrano mongolsko stepo, zasnežene gozdove in zimsko tundro. Potovanje po zamrznjenih svetovih se konča na vrhu planeta, na Arktiki, kjer ledena pokrajina zaradi segrevanja Zemlje prestaja velike spremembe. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
50 min
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
25 min
Sue Perkins začne odisejo po Mekongu v Vietnamu, kjer obišče "kraljico rezancev" Si Hei, ki Sue vzame za vajenko. Že ob zori skupaj pripravita jedi, ki jih nato s čolna prodajata na plavajoči tržnici. Nato obišče družino pridelovalcev riža, ki si želi boljše prihodnosti za sinova, zato se ukvarja tudi z dobičkonosnim, a tveganim gojenjem kozic. V Kambodži se sestane z enim izmed zadnjih preživelih zapornikov Rdečih Kmerov in spoznava življenje domačinov v ribiški vasi na kolih na jezeru Tonle Sap. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
51 min
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
25 min
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
50 min
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
86 min
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
50 min
Od leta 1937 pa vse do 60. let, od Scipiona Afričana do Sladkega življenja, je bilo filmsko mesto Cinecittà pravi politični laboratorij Italije. V studiih, ki jih je kot valilnico fašistične propagande ustvaril sam Benito Mussolini, so se filmarji uspešno izogibali cenzuri in po koncu rušilne vojne kljubovali ameriški konkurenci. Namesto da bi klonili pod težo gorja in dopustili uničenje italijanske kinematografije, so združili moči v umetniškem gibanju in ustvarili novo vrsto filma, ki je svetu razkrila pravi obraz Italije. CINECITTÀ: MAKING OF HISTORY / Italija / 2021 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
52 min
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
80 min
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
101 min
David Attenborough preučuje izjemno najdbo, lobanjo skrivnostnega pliozavra, enega največjih plenilcev iz jure. V oddaji spremljamo ekipo znanstvenikov in paleontologov pri nevarnem izkopavanju lobanje iz klifa ob angleški obali. Z obale se nato preselimo v več laboratorijev, v katerih poskušajo izvedeti kaj več o teh starodavnih morskih orjakih. Imajo veliko srečo, saj dobro ohranjena lobanja razkrije marsikaj. ATTENBOROUGH AND THE JURASSIC SEA MONSTER / Velika Britanija / 2023 / Režija: Victoria Bobin
50 min
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
85 min
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
94 min
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
59 min
Drugi del štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones se posveča Keithu Richardsu, legendarnemu kitaristu in glavnemu tekstopiscu skupine. Tako pri igranju na kitaro kot pri pisanju tekstov Keith prisega na občutek. Svoj značilni kitarski slog je ustvaril tako, da je s kitare snel eno od strun. Čeprav je član največje rokovske skupine, je Keith zadržan človek in se je kot mnogi drugi rokovski zvezdniki na poti k slavi zatekel k mamilom. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Oliver Murray
59 min
V tretjem delu dokumentarne serije o skupini Rolling Stones izvemo več o Ronnieju Woodu, najnovejšemu, a vseeno dolgoletnemu članu skupine. Ronnie je sodeloval v številnih skupinah in je bil vedno v osrčju britanske rokovske scene. V njegovi hiši, imenovani Wick, so se zbirala največja imena rokovske glasbe, med njimi Paul McCartney in David Bowie. Odkar je Stonese prvič videl nastopati, se jim je želel pridružiti. Ko so iskali novega kitarista, se mu je dolgoletna želja uresničila. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Clare Tavernor
59 min
Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones, je bil poseben človek. V nasprotju z drugimi člani, ki so v mladih letih poslušali bluz, je bila njegova prva in večna ljubezen džez. Rad se je lepo oblačil in je bil pravi angleški gospod. Medtem ko so se drugi člani na turnejah zabavali, je on risal hotelske sobe. Bil je sproščen in je bil tako idealna protiutež njihovi razvratnosti. S svojimi ritmi je ustvaril značilni zvok Rolling Stonesov, ki so se mu poklonili in brez njega prvič po dolgih letih nastopili leta 2021. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Giles
59 min
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
93 min
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
100 min
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
60 min
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
89 min
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
30 min
Danski novinar David Borenstein se je spoprijel s težavo, ki pesti vse več ljudi, z otopelostjo. Ljudje so včasih pomoč iskali predvsem zaradi premočnih čustev, zdaj pa je težava popolnoma nasprotna. Odpravil se je po svetu, da bi videl, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Raziskal je trolanje, obiskal tovarno lažnih novic in si ogledal še druge obraze cvetoče internetne industrije, ki manipulira z našimi čustvi. CAN'T FEEL NOTHING / Danska / 2024 / Režija: David Borenstein
81 min
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
28 min
Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon. Pisec, novinar ter okoljski aktivist George Monbiot in filmski ustvarjalec Peter Hutchison v dokumentarni oddaji ta mit ovržeta. Pokažeta, kako je skupina bogatašev, odločenih, da obvarujejo svoje bogastvo in vpliv, načrtno ugrabila stransko filozofijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, filozofijo, ki je konkurenco predstavila kot opredeljujočo lastnost človeštva. Za širjenje ideje, da so ljudje potrošniki in ne državljani, so uporabili mislišča, korporacije, medije, univerzitetne oddelke in politike. THE INVISIBLE DOCTRINE / ZDA / 2024 / Režija: Peter Hutchison, Lucas Sabean
54 min
Ko sta Brandon in Whitney Cawood ugotovila, da je njun sin izjemno občutljiv za umetna barvila, sta začela raziskovati širši javnosti malo znane vplive teh vsesplošno uporabljanih aditivov in o tem posnela dokumentarec – povsem brez izkušenj, a s toliko več zagnanosti. Pogovarjala sta se z vodilnimi strokovnjaki s področij vedenjske in razvojne psihologije ter okoljskega zdravja, z raziskovalci, predstavniki civilnih iniciativ in odločevalci, predvsem pa s starši otrok s podobnimi težavami, ki so opisali svoje dolgoletne muke in pa neskončno olajšanje ter izboljšanje vedenja, ki ju je prinesla opustitev prehranskih izdelkov z umetnimi barvili. TO DYE FOR / ZDA / 2024 / Režija: Brandon Cawood, Whitney Cawood
80 min
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
29 min
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
25 min
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
25 min
S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
11 min
Reka Krka – tiha, svetla reka, ki v svojem toku nosi zgodbo pokrajine in ljudi. Izvira v vasi Krka v Suhi krajini in se po skoraj stotih kilometrih meandrov, pragov in otočkov pri Brežicah izlije v Savo. Je najdaljša reka Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka, ki v celoti teče po naši deželi. S pritoki in podzemnimi vrelci Krka ustvarja življenjski prostor na kar 2.284 km² – to je desetina slovenskega ozemlja. Krka je edina slovenska lehnjakotvorna reka, ki z bogastvom apnenca ustvarja kraške jame, naravne pregrade, slapišča in podvodne pragove. Med Zagradcem in Žužemberkom nastajajo najlepši od teh, prava vodna poezija, ki v spodnjem toku preide v umirjene rokave, otočke in okljuke. Na enem takšnih lehnjakovih otočkov že stoletja kraljuje znameniti grad Otočec.
25 min
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
80 min
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
36 min
Slovenijo in Avstrijo povezuje skupen kulturni prostor na avstrijskem Koroškem, kamor so se v 6. stoletju naselili predniki Slovencev in pozneje utemeljili samostojno kneževino Karantanijo. Danes v mestu delujejo številne slovenske organizacije, ki združujejo zamejce na političnem, družbenem, kulturnem in športnem področju, ohranili pa so se tudi različni slovenski zgodovinski spomini. Predstavili bomo deželni dvorec in stolnico, slovensko gimnazijo in celovško univerzo ter park miniatur Minimundus. Gost v oddaji bo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
25 min
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
83 min
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
24 min
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
25 min
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
24 min
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
25 min
V dokumentarno-izobraževalni seriji Mestne promenade smo pripravili tudi oddaji o Gorici in Novi Gorici, ki smo ju združili v enoten film, s čimer se Televizija Slovenija pridružuje dogodkom Evropske prestolnice kulture. Mesti danes ločuje državna meja in imata vsaka svojo specifično zgodovino, vendar sta hkrati neločljivo povezani. Televizijska ekipa je na italijanski strani zasledovala zlasti večstoletno slovensko kulturno prisotnost, na slovenski pa razvoj po drugi svetovni vojni. Avtor in voditelj Andrej Doblehar se je pogovarjal z gosti Aldom Ruplom, Eriko Jazbar, Alenko di Battista in Tomažem Vugo, ki so sooblikovali filmsko zgodbo obeh Goric.
49 min
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
25 min
Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.
53 min
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
25 min
Leta 1876 je Alfred Nobel, premožen švedski poslovnež in izumitelj dinamita, v Parizu prvič srečal Bertho von Suttner, avstrijsko plemkinjo in zagrizeno mirovnico. Tako se je v Evropi sredi industrijske revolucije in v senci prihajajoče vojne začelo presenetljivo trdno in trajno prijateljstvo. Iz njunega dvajsetletnega dopisovanja se je rodila slovita Nobelova nagrada. Dokumentarna serija v dveh delih z igranimi prizori, odlomki iz pisem in komentarji strokovnjakov prikazuje usodo dveh izjemnih Evropejcev, stkano iz prepleta vere in znanosti, neustavljive sle po uspehu in norega upanja na trajni mir v svetu. 1. del: Prvi del razkriva manj znane podrobnosti iz življenja slovitega švedskega izumitelja Alfreda Nobela in njegove bližnje prijateljice, avstrijske plemkinje in pozabljene borke za mir Berthe von Suttner. Igrani prizori, arhivski posnetki in odlomki iz dolgoletne korespondence osvetljujejo njuni družinski ozadji in povsem različni poti od ranega otroštva in mladostnih let do prvega srečanja v Parizu. ALFRED NOBEL & BERTHA VON SUTTNER: THE PRICE OF PEACE / Francija, Švedska, Avstrija / 2025 / Režija: Daniel Skogström, David Walter Bruckner
45 min
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
47 min
Donal Skehan v tokratni oddaji predstavi jedi, ki jih skuhamo v eni posodi. To so: enolončnica z maroškimi mesnimi kroglicami, piščančja enolončnica s cmoki ter ribe in školjke v smetanovi omaki. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
24 min
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 2. del Julius iz češenj, ki jih je nabral na domačiji, in frangipana, po babičinem receptu speče slastno pito. V steklenjaku pokaže, kako vzgojimo baziliko iz semen. Na vrtu nabere dišavnice za sendvič z jajci in domačo majonezo. Pripravi se tudi na letno striženje ovc. Pomočnikom se za trdo delo zahvali s slastno fižolovo enolončnico, ki jo dokonča nad odprtim ognjem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
22 min
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 1. del: Zamrznjeni svetovi Prvi del dokumentarne serije nam na potovanju od tečaja do tečaja razkriva presenetljive zamrznjene svetove, ki jih najdemo skoraj povsod na planetu, in izjemne živali, ki tam živijo. Z Antarktike se odpravimo v visoko gorovje Karakorum v Pakistanu, skrivnostno puščavo Gobi, prostrano mongolsko stepo, zasnežene gozdove in zimsko tundro. Potovanje po zamrznjenih svetovih se konča na vrhu planeta, na Arktiki, kjer ledena pokrajina zaradi segrevanja Zemlje prestaja velike spremembe. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
50 min
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
30 min
Sue Perkins začne odisejo po Mekongu v Vietnamu, kjer obišče "kraljico rezancev" Si Hei, ki Sue vzame za vajenko. Že ob zori skupaj pripravita jedi, ki jih nato s čolna prodajata na plavajoči tržnici. Nato obišče družino pridelovalcev riža, ki si želi boljše prihodnosti za sinova, zato se ukvarja tudi z dobičkonosnim, a tveganim gojenjem kozic. V Kambodži se sestane z enim izmed zadnjih preživelih zapornikov Rdečih Kmerov in spoznava življenje domačinov v ribiški vasi na kolih na jezeru Tonle Sap. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
51 min
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
22 min
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
86 min
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
21 min
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
82 min
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
60 min
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
23 min
Od leta 1937 pa vse do 60. let, od Scipiona Afričana do Sladkega življenja, je bilo filmsko mesto Cinecittà pravi politični laboratorij Italije. V studiih, ki jih je kot valilnico fašistične propagande ustvaril sam Benito Mussolini, so se filmarji uspešno izogibali cenzuri in po koncu rušilne vojne kljubovali ameriški konkurenci. Namesto da bi klonili pod težo gorja in dopustili uničenje italijanske kinematografije, so združili moči v umetniškem gibanju in ustvarili novo vrsto filma, ki je svetu razkrila pravi obraz Italije. CINECITTÀ: MAKING OF HISTORY / Italija / 2021 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
52 min
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
50 min
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
101 min
Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.
52 min
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
50 min
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
28 min
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
50 min
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
51 min
Evropa je že desetletja talilni lonec različnih kultur in etničnih skupin. Priseljevanje iz podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in drugih delov pretežno globalnega Juga je evropske družbe obogatilo in obremenilo obenem. In to velja tudi za manjšine same. A kdo pravzaprav so pripadniki druge generacije priseljencev? Kako oblikujejo svojo identiteto, razpeti med državami svojih prednikov in evropskimi domovinami? V dokumentarnem filmu Novi Evropejci smo odgovore na ta vprašanja iskali v Neaplju, Parizu, Budimpešti, Stockholmu in Berlinu. Avtor oddaje: Seku Conde
51 min
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
26 min
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
70 min
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
26 min
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
26 min
Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama. Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.
49 min
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
92 min
Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o pogumu in silni želji po svobodi in miru. Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem je bil odmeven in enkraten športni dogodek, ki se ga je 20. in 21. januarja 1945 udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. Dogodek se je odvijal v osvobojenem partizanskem Cerknem, ki je bilo v času tekem, v krogu 80 kilometrov obdano s 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot, tekmovanje pa si je kljub vsemu ogledalo več kot 1.000 gledalcev. V filmu lahko spremljamo pripovedi udeležencev tekmovanja, gledalcev in strokovnjakov s področja vojskovanja na smučeh. Prav tako je v filmu prikazano bogato slikovno gradivo in nekateri do sedaj neznani dokumenti, ki pričajo, kako je potekalo samo tekmovanje. Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o dogodku, ki je bil edinstven v takratni okupirani Evropi, je film o pravi partizanski zimski olimpijadi, ki si zasluži, da se uvrsti v svetovno zgodovino smučanja in vojskovanja na smučeh. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
52 min
Dokumentarni film povzema in pojasnjuje nenavadno odkritje, s katerim si je zgodovinar dr. Egon Pelikan prislužil Zoisovo priznanje ter vznemiril domačo in tujo stroko, ob njej pa tudi del javnosti. Odkritje je po mnenju ustvarjalcev izjemno pomembno za dojemanje narodove preteklosti, ki jo v pomembnem delu tudi na novo opredeljuje, in menimo, da gre za nacionalno prelomen projekt. Prvi del filma se ukvarja s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem, njegovim mestom v zgodovini umetnosti, njegovim nekonvencionalnim slikarskim in mladostnim odraščanjem ter odnosom z bratom Francetom. V drugem delu ga srečamo še enkrat v zvezi s Kostanjevico na Krki, ukvarjamo se tudi z njegovim mitskim statusom med Slovenci, z ilustriranjem Martina Krpana. Drugi del filma se ukvarja s političnimi razmerami na Slovenskem po prvi svetovni vojni, predvsem z rapalsko mejo in z usodo ljudi, ki so ostali odrezani od matičnega naroda. Menimo, da kljub vključitvi v šolski kurikulum javnosti v osrednji Sloveniji tragedija rapalske meje še vedno ni blizu. Predvsem omenimo delovanje duhovščine v Julijski krajini in poudarimo razliko med stališči in delovanjem ljubljanskih cerkvenih oblasti in narodnoobrambno držo primorskih duhovnikov. Omenimo tudi stike in kanale, ki so duhovnike povezovali z jugoslovanskimi oblastmi, ter poudarimo pojme, kot so slovenski nacionalizem in iredentizem Primorcev. Bistveni del dokumentarnega filma se ukvarja z delovanjem slikarja Toneta Kralja za rapalsko mejo. Kot cenjen in priljubljen slikar cerkvenih poslikav je v primorskih cerkvah preživel več desetletij. Znano je, da je v nekaterih cerkvah svoje nestrinjanje s fašističnimi, kasneje tudi nacističnimi oblastmi pokazal s satiričnim slikanjem nekaterih vodilnih političnih osebnosti ter tudi dogodkov tistega časa. O teh poslikavah se je dolgo šušljalo, kasneje so bila na to temo napisana tudi nekatera znanstvena in psevdoznanstvena dela. Tako bi ostalo, če se dr. Pelikan ne bi lotil sistematične raziskave tega Kraljevega opusa. V letu raziskovanja je odkril kar 50 cerkva, v katerih je Kralj v svojem delu na tak ali drugačen način ironiziral zatiralce in kasneje tudi okupatorje. Še večje presenečenje pa je sledilo, ko je raziskovalec položaje cerkva označil na zemljevidu ter od ene do druge potegnil črto. Izrisala se je natančna meja slovenskega etničnega ozemlja v tedanji Julijski krajini, kar Kraljevo delo postavlja v povsem druge, ne le neodkrite, temveč tudi nikoli prej opažene okvire. V zadnjem delu se s Kraljevim delovanjem ukvarjamo na recimo temu fenomenološki ravni. Pojasnjujemo sodobne in celo v sodobnem zgodovinopisju dokaj nove pojme, npr. ideološko markacijo prostora. Prinašamo tudi odzive tujih eminentnih raziskovalcev, ki so nad omenjeno Kraljevo potezo navdušeni. Ob koncu; Kraljevo delo – poslikava primorskih cerkva med obema vojnama ni le upor posameznika, ki se je z umetnostjo zoperstavil politični in kulturni nadvladi, temveč na simbolni ravni pojasnjuje in komentira, predvsem pa ironizira ironije in cinizma polno dvajseto stoletje.
67 min
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
50 min
Dokumentarni feljton POSLUŠAJ! prikazuje pretresljivo zgodbo o glasbeniku Milana Ostojiću, ki je pred tridesetimi leti skupaj z družino prišel iz Hrvaške v Slovenijo. V naglici bega pred vojno vihro so ostali brez dokumentov. Filmska pripoved razkriva njihovo dvajset let trajajoče prizadevanje za pridobitev stalnega prebivališča in iskanje novega doma. V boju za preživetje jim je pomagala glasba. Halgato band, ki ga je ustanovil Milan Ostojić, še danes nastopa na koncertih. Poslušaj! ni le vabilo k poslušanju njihove emocionalno ekspresivne glasbe. Poslušaj! je roteča prošnja prenekaterih beguncev, da jim z razumevanjem prisluhnemo. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc. Produkcija Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija, Kulturni in umetniški program, odgovorni urednik Andraž Pöschl.
29 min
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
74 min
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
61 min
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
92 min
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
159 min
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
146 min
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
165 min
Dominik Gregorič, rojen leta 1930 v Zaloščah, je s pretanjenim spominom opisal življenje na Goriškem v času fašizma, druge svetovne vojne in povojnih let. Pripoveduje o otroštvu v italijanski šoli, zatiranju slovenskega jezika, težkem kmečkem življenju in ohranjanju trdne narodne in verske identitete. V pričevanju izstopa tudi opis povojnega komunističnega nasilja – od represije nad duhovniki, tajnih krstov, političnih zaslišanj in pritiskov do likvidacij. Med drugim pripoveduje o likvidaciji cele družine na Šempaškem polju zaradi suma sodelovanja z Italijani, duhovniku, ki so ga 13-krat privedli pred sodišče, o kruti usodi sorodnika Dominika Zorna, pripadnika VOS-a, ki je izginil brez sledu, ter o ponižujočih obveznih oddajah hrane in živine po vojni, česar se z bolečino živo spominja še danes. Dominik ne skriva občutkov strahu in nemoči, ki so tedaj vladali med prebivalstvom. Partizani, četniki, fašisti, vojaki in nato še povojna oblast so ljudem jemali dostojanstvo, svobodo in pogosto tudi življenje. Njegovo pričevanje je dragocen dokument časa, ki celovito osvetli manj znane, pogosto zamolčane plati zgodovine Primorske.
130 min
Vlado Klopčič, rojen leta 1927 v Ljubljani, izhaja iz premožne železničarske družine z močno versko vzgojo. Mladost je preživel v Mostah, v času, ko je življenje potekalo mirno in dostojno. Med drugo svetovno vojno se je kot najstnik vključil v odporniško gibanje, trosil propagandne listke »Živel Tito« in »Živel Osvobodilna fronta« ter bil večkrat v nevarnosti, a preživel zahvaljujoč sreči in iznajdljivosti. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, čeprav brez vojaške izobrazbe. Po vojni se je srečal z revščino in zapletenim političnim okoljem. Ni bil član partije, kar mu je onemogočilo karierno napredovanje. Pričevalec odkrito spregovori o komunistični represiji, povojnih pobojih, montiranih procesih ter usodah ljudi, ki so jih oblasti označile za izdajalce. Njegov lastni brat je bil ustreljen kot "suma" obveščevalec. Klopčič opozarja na zlorabe oblasti, politična kadrovanja in krivice, ki jih je povzročil enopartijski sistem. Kljub vsemu je sam ostal pri življenju, kot pričevalec nekega časa, ki ni pozabil.
96 min
Valentina Kogoj, rojena Mikuš v Budanjah, je odraščala v času fašizma, vojne in povojne komunistične represije. Otroštvo so ji zaznamovali pomanjkanje, partizanska šola in begunstvo, a tudi izjemna učiteljica, ki ji je vlila ljubezen do znanja. Pričevalka se spominja, da so doma vedno podpirali partizane, predvsem zaradi jezika, želeli so slovensko šolo in konec italijanske oblasti. Oče je zbiral hrano za partizane, mama je bila aktivna v Antifašistični fronti žena (AFŽ), imela je skrivne sestanke. Otroke so učili molčati in skrivati informacije - veščine, ki jih je intervjuvanka ohranila vse življenje. Spominja se revolucionarnega nasilja – partizani so v kraju ubili moškega, ki je dvomil v njihovo oboroženo moč. Tudi enega domobranca, ki se je po vojni vračal domov, naj bi zajeli, mučili in ubili. Njegova družina ga nikoli ni smela pokopati ali izvedeti, kje je pokopan. Kot otrok je pogosto sanjala, da jo lovijo Nemci. Tesnobne sanje so jo spremljale tudi v odrasli dobi, vse dokler ni odšla na Švedsko. Kljub pritiskom in je leta 1953 maturirala na učiteljišču v Tolminu in se zaposlila kot učiteljica. V 60. letih je odšla na Švedsko, kjer je ostala več desetletij. Tam je kot učiteljica delala z otroki priseljencev z vsega sveta, se učila jezikov, spoznavala druge kulture ter živela svojo vero in notranjo svobodo. Slovenskemu jeziku je ostala predana, tudi kot mati. Po vrnitvi v domovino se je vključila v molitveno skupnost in zbirala zgodbe iz preteklosti. Vera in jezik sta bila njena temeljna vodila; najlepši spomin pa ji ostaja plebiscit za samostojno Slovenijo.
142 min
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
167 min
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
101 min
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
129 min
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
148 min
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
114 min
Žarko Zalokar se je rodil 8. marca 1925 v Ljubljani, v znani zdravniški rodbini Zalokar iz Metlike. Kot dijak ljubljanske gimnazije in član Sokola je bil dejaven domoljub. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 se je kot 16-letni prostovoljec pridružil obrambi domovine. Po razpustitvi enote se je vrnil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto. V družinskem stanovanju je deloval tudi radio Kričač. Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje. Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku. Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985. Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.
157 min
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
116 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
109 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
164 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
124 min
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
129 min
Matija Malešič, rojen leta 1933 v Svečini pri Mariboru, je otroštvo preživljal v različnih krajih, saj se je družina veliko selila. Njegov oče je bil namreč visoki državni uradnik, okrajni glavar v več slovenskih krajih in tudi zelo bran pisatelj. Nazadnje je služboval v Škofji Loki, kjer ga je pri štiridesetih letih zadela kap. Tako je mama ostala sama s štirimi majhnimi otroki, ki jih je bilo treba spraviti do kruha. Vsi štirje so končali univerzo. Med drugo svetovno vojno so živeli med Mariborom in Svečino. Tudi Matija Malešič je, tako kot oče, doštudiral pravo in pozneje opravljal številne pomembne naloge v Mariboru. Bil je direktor zavoda za socialno zavarovanje, direktor Splošne bolnišnice Maribor in nazadnje mariborski župan. Po osamosvojitvi je postal podpredsednik prve slovenske vlade, pozneje pa je bil imenovan za prvega slovenskega veleposlanika v Zagrebu. Njegova pripoved o življenju in delu je hkrati zanimiva freska preteklega stoletja na Slovenskem, v kateri so upodobljene številne osebnosti, ki so se vtisnile v čas, danes pa so od marsikoga pozabljene.
109 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
130 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
98 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
101 min
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
106 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
113 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
116 min
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
123 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
93 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
154 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
85 min
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
144 min