Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Tarča

Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.

Zadnji prispevki

Tarča: Iskanje zdravnika - loterija

1. 12. 2022

V Tarči smo raziskovali, kje so si nove zaposlitve poiskali družinski zdravniki, ki zadnje čase množično odhajajo iz zdravstvenih domov. Nekateri domovi že zapirajo vrata, mnogi drugi so tik pred kolapsom. Odpeljali smo se tudi v Bosno in Hercegovino in tam poiskali posrednika, ki za mnoge slovenske zdravstvene ustanove išče zdravnike.

51 min

V Tarči smo raziskovali, kje so si nove zaposlitve poiskali družinski zdravniki, ki zadnje čase množično odhajajo iz zdravstvenih domov. Nekateri domovi že zapirajo vrata, mnogi drugi so tik pred kolapsom. Odpeljali smo se tudi v Bosno in Hercegovino in tam poiskali posrednika, ki za mnoge slovenske zdravstvene ustanove išče zdravnike.

Volilna jesen

27. 10. 2022

V Tarči o tem, kateri bodo odločilni dejavniki v drugem krogu predsedniških volitev. Bodo to vrednote in vizija kandidatov ali podpora Milana Kučana, Roberta Goloba in Janeza Janše kandidatoma? Politična tehtnica bo izmerila tudi moč vlade, ki jo čakajo trije referendumi in zima, polna izzivov.

48 min

V Tarči o tem, kateri bodo odločilni dejavniki v drugem krogu predsedniških volitev. Bodo to vrednote in vizija kandidatov ali podpora Milana Kučana, Roberta Goloba in Janeza Janše kandidatoma? Politična tehtnica bo izmerila tudi moč vlade, ki jo čakajo trije referendumi in zima, polna izzivov.

Javni sektor v času draginje

6. 10. 2022

V Tarči - bi dodaten dvig plač zdravnikom ustavil razkroj javnega zdravstva? Koliko zaslužijo pri zasebnikih? Zakaj se nobena vlada ni upala lotiti reforme plač v javnem sektorju, ki najbolj učinkovitih ne nagrajuje, preplačuje pa podpovprečne? Raziskovalni inštitut ne najde mladih raziskovalcev, saj jim lahko plača le malo več kot 1000 evrov.

45 min

V Tarči - bi dodaten dvig plač zdravnikom ustavil razkroj javnega zdravstva? Koliko zaslužijo pri zasebnikih? Zakaj se nobena vlada ni upala lotiti reforme plač v javnem sektorju, ki najbolj učinkovitih ne nagrajuje, preplačuje pa podpovprečne? Raziskovalni inštitut ne najde mladih raziskovalcev, saj jim lahko plača le malo več kot 1000 evrov.

Politika

29. 9. 2022

V Tarči z ministri in nekdanjimi ministri o reformi davčne reforme prejšnje vlade, ki večini državljanov v času draginje prinaša nižje plače. V oddaji tudi o pomoči vlade potrošnikom s primerjavo cen osnovnih živil. Kako učinkovito je to orodje? S politiki še o kadrovanju, ki že dobiva jasne obrise. Kdo zdaj obvladuje državno gospodarstvo?

52 min

V Tarči z ministri in nekdanjimi ministri o reformi davčne reforme prejšnje vlade, ki večini državljanov v času draginje prinaša nižje plače. V oddaji tudi o pomoči vlade potrošnikom s primerjavo cen osnovnih živil. Kako učinkovito je to orodje? S politiki še o kadrovanju, ki že dobiva jasne obrise. Kdo zdaj obvladuje državno gospodarstvo?

Zamenjava bolnikov

22. 9. 2022

V Tarči: največji zaplet v zgodovini slovenskega zdravstva – zamenjava identitete bolnikov – še ni odnesel vodstva celjske bolnišnice. Svet zavoda, kamor je Golobova vlada že imenovala svoje kadre, ni sprejel ponujenega odstopa direktorjev. V oddaji bomo objavili ključne podrobnosti dogajanja v celjski bolnišnici.

48 min

V Tarči: največji zaplet v zgodovini slovenskega zdravstva – zamenjava identitete bolnikov – še ni odnesel vodstva celjske bolnišnice. Svet zavoda, kamor je Golobova vlada že imenovala svoje kadre, ni sprejel ponujenega odstopa direktorjev. V oddaji bomo objavili ključne podrobnosti dogajanja v celjski bolnišnici.

Afera Fotopub

8. 9. 2022

V Tarči o spornem dogajanju na področju kulture. Zgodbe o nasilju, mamilih in spolnih napadih pretresajo javnost. Val očitkov je pljusknil tudi na politično prizorišče. Kaj preiskuje policija, kako zaščitene so žrtve?

50 min

V Tarči o spornem dogajanju na področju kulture. Zgodbe o nasilju, mamilih in spolnih napadih pretresajo javnost. Val očitkov je pljusknil tudi na politično prizorišče. Kaj preiskuje policija, kako zaščitene so žrtve?

Predsedniška tekma

1. 9. 2022

V prvi Tarči nove sezone o ozadjih predsedniške tekme; kako se v medijih izvajajo napadi na konkurente, kdo se skriva za njimi. Po nenadnem umiku Marte Kos, tretjeuvrščene v javnomnenjskih anketah, sta za zdaj daleč pred drugimi odvetnica Nataša Pirc Musar in poslanec Anže Logar.

44 min

V prvi Tarči nove sezone o ozadjih predsedniške tekme; kako se v medijih izvajajo napadi na konkurente, kdo se skriva za njimi. Po nenadnem umiku Marte Kos, tretjeuvrščene v javnomnenjskih anketah, sta za zdaj daleč pred drugimi odvetnica Nataša Pirc Musar in poslanec Anže Logar.

Tarčin izbor: Protesti

14. 7. 2022

V zadnji Tarči pred počitnicami o protestih. Konec lanskega septembra je kopica vladnih odlokov ob epidemiji na ulice pognala množico ljudi, izbruhnilo je tudi nasilje. Nova notranja ministrica se je ob imenovanju celo opravičila in se javno zavezala, da vodnega topa ne bodo več uporabljali za strašenje ljudi.

50 min

V zadnji Tarči pred počitnicami o protestih. Konec lanskega septembra je kopica vladnih odlokov ob epidemiji na ulice pognala množico ljudi, izbruhnilo je tudi nasilje. Nova notranja ministrica se je ob imenovanju celo opravičila in se javno zavezala, da vodnega topa ne bodo več uporabljali za strašenje ljudi.

Tarčin izbor: Iz energetike v vlado

7. 7. 2022

Druga poletna pregledna Tarča. Z odločitvijo, da Robertu Golobu konec lanskega leta ne podaljšajo mandata na čelu podjetja GEN-I, je nekdanja vlada v politiko izstrelila svojega najmočnejšega nasprotnika. Ta je pol leta za tem postal novi premier, njegova vlada pa je hitro začela menjati kadre v energetiki.

48 min

Druga poletna pregledna Tarča. Z odločitvijo, da Robertu Golobu konec lanskega leta ne podaljšajo mandata na čelu podjetja GEN-I, je nekdanja vlada v politiko izstrelila svojega najmočnejšega nasprotnika. Ta je pol leta za tem postal novi premier, njegova vlada pa je hitro začela menjati kadre v energetiki.

Tarčin izbor: Dosje Kangler

30. 6. 2022

V prvi pregledni poletni Tarči o dosjeju Kangler, eni izmed najbolj odmevnih tem naše pretekle sezone. Nekdanji mariborski župan in državni sekretar se je znašel v več kot dvajsetih sodnih postopkih, ki so bili pravnomočno sklenjeni v njegovo korist. Kaj so počeli na policiji, tožilstvu in sodiščih?

53 min

V prvi pregledni poletni Tarči o dosjeju Kangler, eni izmed najbolj odmevnih tem naše pretekle sezone. Nekdanji mariborski župan in državni sekretar se je znašel v več kot dvajsetih sodnih postopkih, ki so bili pravnomočno sklenjeni v njegovo korist. Kaj so počeli na policiji, tožilstvu in sodiščih?

Podražitve

23. 6. 2022

V Tarči s politiki o tem, kako učinkovito se Golobova vlada spopada s podražitvami. So naftni trgovci nadigrali politiko? Na bencinskih črpalkah smo spremljali prizore kot že desetletja ne. Bo vlada preprečila podražitve hrane s preverjanjem marž trgovcev?

53 min

V Tarči s politiki o tem, kako učinkovito se Golobova vlada spopada s podražitvami. So naftni trgovci nadigrali politiko? Na bencinskih črpalkah smo spremljali prizore kot že desetletja ne. Bo vlada preprečila podražitve hrane s preverjanjem marž trgovcev?

Seznami zaposlitev

16. 6. 2022

V Tarči po sledi seznamov tako imenovanih političnih zaposlitev na ministrstvih, ki jih je zahtevala Golobova vlada. Kdo je na seznamih in kaj bodo z njimi? Kje vse je nekdanja vlada zaposlila najtesnejše uslužbence in družinske člane?

51 min

V Tarči po sledi seznamov tako imenovanih političnih zaposlitev na ministrstvih, ki jih je zahtevala Golobova vlada. Kdo je na seznamih in kaj bodo z njimi? Kje vse je nekdanja vlada zaposlila najtesnejše uslužbence in družinske člane?

Zaščitna oprema

9. 6. 2022

Zakaj je ovadba zoper nekdanjega ministra Zdravka Počivalška pri poslih, ki smo jih pred dvema letoma razkrili v Tarči, ležala v predalu šefinje NPU-ja do konca volitev? Kako si novo vodstvo predstavlja depolitizacijo policije?

50 min

Zakaj je ovadba zoper nekdanjega ministra Zdravka Počivalška pri poslih, ki smo jih pred dvema letoma razkrili v Tarči, ležala v predalu šefinje NPU-ja do konca volitev? Kako si novo vodstvo predstavlja depolitizacijo policije?

Nova vlada

2. 6. 2022

V Tarči, dan po potrditvi nove vlade, soočenje novih in starih ministrov. O kadrovskih rešitvah na ministrstvih, zakulisnem dogovarjanju za zamenjavo kadrov na najvplivnejših položajih v državi … Kdo bo moral oditi in kdo še ne? Pa tudi o naporni jeseni, ki prinaša še večjo draginjo in prvo streznitev glede koalicijskih načrtov.

47 min

V Tarči, dan po potrditvi nove vlade, soočenje novih in starih ministrov. O kadrovskih rešitvah na ministrstvih, zakulisnem dogovarjanju za zamenjavo kadrov na najvplivnejših položajih v državi … Kdo bo moral oditi in kdo še ne? Pa tudi o naporni jeseni, ki prinaša še večjo draginjo in prvo streznitev glede koalicijskih načrtov.

Femicid

26. 5. 2022

V Tarči o skrb zbujajoči statistiki femicida ‒ partnerski umori so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas. Nasilnežev ne ustavi niti prepoved približevanja. Kako prekiniti usoden molk o dogajanju med štirimi stenami? So rešitev sledilne zapestnice?

46 min

V Tarči o skrb zbujajoči statistiki femicida ‒ partnerski umori so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas. Nasilnežev ne ustavi niti prepoved približevanja. Kako prekiniti usoden molk o dogajanju med štirimi stenami? So rešitev sledilne zapestnice?

Koalicijski sporazum

19. 5. 2022

V Tarči: ministrska ekipa je znana, že pred njenim imenovanjem pa je nemalo prahu dvignila koalicijska pogodba. Zdravnike razburja napovedana odprava popoldanskega dela pri zasebnikih, številne skrbi davek na premoženje: bodo obdavčili hiše, jahte, tudi nakit in umetniške slike? Katere zaveze so neuresničljive?

52 min

V Tarči: ministrska ekipa je znana, že pred njenim imenovanjem pa je nemalo prahu dvignila koalicijska pogodba. Zdravnike razburja napovedana odprava popoldanskega dela pri zasebnikih, številne skrbi davek na premoženje: bodo obdavčili hiše, jahte, tudi nakit in umetniške slike? Katere zaveze so neuresničljive?

Nova vlada

12. 5. 2022

V Tarči o novi ministrski ekipi, v kateri je kar nekaj starih obrazov. Kdo je zadovoljen in kdo razočaran? O koalicijski pogodbi in prvih potezah vlade. O zdravstvu, davkih, medijih.

48 min

V Tarči o novi ministrski ekipi, v kateri je kar nekaj starih obrazov. Kdo je zadovoljen in kdo razočaran? O koalicijski pogodbi in prvih potezah vlade. O zdravstvu, davkih, medijih.

Trg nepremičnin

5. 5. 2022

V Tarči o ozadjih pri pridobivanju neprofitnih stanovanj. Raziskovali smo tudi trg nepremičnin. Po nepredstavljivo visokih cenah prodajalci kot stanovanja ponujajo tudi kletne prostore, kot garsonjero pa garažni nadstrešek brez zidov.

68 min

V Tarči o ozadjih pri pridobivanju neprofitnih stanovanj. Raziskovali smo tudi trg nepremičnin. Po nepredstavljivo visokih cenah prodajalci kot stanovanja ponujajo tudi kletne prostore, kot garsonjero pa garažni nadstrešek brez zidov.

Pričakovanja in izzivi

28. 4. 2022

V prvi povolilni Tarči – ko se je volilni ples končal in je na vrsti sestavljanje vlade ter uresničevanje prvih obljub. Kakšne bodo prve kadrovske menjave? Kako se bo Robert Golob spoprijel s pritiski različnih interesnih skupin?

49 min

V prvi povolilni Tarči – ko se je volilni ples končal in je na vrsti sestavljanje vlade ter uresničevanje prvih obljub. Kakšne bodo prve kadrovske menjave? Kako se bo Robert Golob spoprijel s pritiski različnih interesnih skupin?

Teden dni pred kampanjo

17. 3. 2022

Predsednik vlade na obisku v Kijevu, vlada z regulacijo niža cene goriv, napovedujejo se rekordne podražitve hrane. Kako bo na volitve vplivala vojna v Ukrajini in kako dogajanje doma? Soočenje v zadnji Tarči pred začetkom volilne kampanje.

51 min

Predsednik vlade na obisku v Kijevu, vlada z regulacijo niža cene goriv, napovedujejo se rekordne podražitve hrane. Kako bo na volitve vplivala vojna v Ukrajini in kako dogajanje doma? Soočenje v zadnji Tarči pred začetkom volilne kampanje.

Na delo ali po socialno pomoč?

10. 3. 2022

V Tarči – kdaj bo delo postalo vrednota tudi ob minimalni plači? Mnogi s socialno pomočjo namreč živijo bolje od zaposlenih z nizkimi prejemki. Kdo vse prek zavoda za zaposlovanje ponuja izobraževanje in kakšno ter kako uspešno, pa tudi, kako donosno je to?

49 min

V Tarči – kdaj bo delo postalo vrednota tudi ob minimalni plači? Mnogi s socialno pomočjo namreč živijo bolje od zaposlenih z nizkimi prejemki. Kdo vse prek zavoda za zaposlovanje ponuja izobraževanje in kakšno ter kako uspešno, pa tudi, kako donosno je to?

Varnost Slovenije po napadu Rusije na Ukrajino

3. 3. 2022

V Tarči - ali v ukrajinski vojni posredno sodeluje tudi slovenska država? Tja pošiljamo orožje, med prvimi smo za ruska letala zaprli svoj zračni prostor. Je odločno ukrepanje edina možnost za zaustavitev Putina ali se morda naša država s tem nevarno izpostavlja? V oddaji tudi o oboroževanju slovenske vojske in beguncih.

52 min

V Tarči - ali v ukrajinski vojni posredno sodeluje tudi slovenska država? Tja pošiljamo orožje, med prvimi smo za ruska letala zaprli svoj zračni prostor. Je odločno ukrepanje edina možnost za zaustavitev Putina ali se morda naša država s tem nevarno izpostavlja? V oddaji tudi o oboroževanju slovenske vojske in beguncih.

Politični spopad pred volitvami

17. 2. 2022

V Tarči o političnem spopadu pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami. Kaj vse se bo ob stavkah, programih strank pred ustavnim sodiščem in težnjah po spremembah plačnega sistema še odprlo pred volitvami? Nas bo prihodnja vlada popeljala v socializem ali v kapitalizem z zasebnim zdravstvom?

56 min

V Tarči o političnem spopadu pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami. Kaj vse se bo ob stavkah, programih strank pred ustavnim sodiščem in težnjah po spremembah plačnega sistema še odprlo pred volitvami? Nas bo prihodnja vlada popeljala v socializem ali v kapitalizem z zasebnim zdravstvom?

Kaj bo določilo izid volitev?

10. 2. 2022

Tarča v novi podobi – s prvim soočenjem dela političnih udeležencev pred uradnim začetkom kampanje. Višje plače, energetske bomboniere, grozilna pisma, omenjanje fašizma. Kaj bo določilo izid volitev?

57 min

Tarča v novi podobi – s prvim soočenjem dela političnih udeležencev pred uradnim začetkom kampanje. Višje plače, energetske bomboniere, grozilna pisma, omenjanje fašizma. Kaj bo določilo izid volitev?

Zlom osnovnega zdravstva

3. 2. 2022

V Tarči: zlom osnovnega zdravstva. Kako je mogoče, da je kljub plačevanju osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez osebnega zdravnika ostalo 130 tisoč ljudi? V zdravstvenih domovih zaradi omejitve števila pacientov novih ne sprejemajo, zdravniki pa odhajajo tudi v boljše plačane službe k zasebnikom.

55 min

V Tarči: zlom osnovnega zdravstva. Kako je mogoče, da je kljub plačevanju osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez osebnega zdravnika ostalo 130 tisoč ljudi? V zdravstvenih domovih zaradi omejitve števila pacientov novih ne sprejemajo, zdravniki pa odhajajo tudi v boljše plačane službe k zasebnikom.

Javnomnenjske raziskave

27. 1. 2022

V Tarči o ozadju javnomnenjskih raziskav – o priljubljenih novih obrazih, strankah, ki jim različne javnomnenjske raziskave kažejo zelo različno podporo, in o razlogih za zviševanje podpore.

53 min

V Tarči o ozadju javnomnenjskih raziskav – o priljubljenih novih obrazih, strankah, ki jim različne javnomnenjske raziskave kažejo zelo različno podporo, in o razlogih za zviševanje podpore.

Dosje Kangler 2. del

20. 1. 2022

V Tarči: izločitev dokazov, umiki obtožnic, oprostilne sodbe, zastaranje. Več kot 20 primerov zoper Kanglerja, vsi končani z njegovo zmago, je velik zdrs pravosodnega sistema.

55 min

V Tarči: izločitev dokazov, umiki obtožnic, oprostilne sodbe, zastaranje. Več kot 20 primerov zoper Kanglerja, vsi končani z njegovo zmago, je velik zdrs pravosodnega sistema.

Dosje Kangler

6. 1. 2022

V prvi Tarči novega leta – dosje Franc Kangler. Preiskali smo 26 primerov, vsi so pravnomočno končani v njegovo korist. Je bil Franc Kangler, danes državni sekretar na notranjem ministrstvu, kot trdi sam, res žrtev političnega preganjanja?

64 min

V prvi Tarči novega leta – dosje Franc Kangler. Preiskali smo 26 primerov, vsi so pravnomočno končani v njegovo korist. Je bil Franc Kangler, danes državni sekretar na notranjem ministrstvu, kot trdi sam, res žrtev političnega preganjanja?

Plače v javnem sektorju

9. 12. 2021

V Tarči: po izplačani milijardi evrov covidnih dodatkov in nekaj mesecev pred volitvami je za nekatere v javnem sektorju predviden dvig plač. Po medicinskih sestrah se za zvišanje dogovarjajo zdravniki;. več pričakujejo še župani, politiki in drugi funkcionarji.

54 min

V Tarči: po izplačani milijardi evrov covidnih dodatkov in nekaj mesecev pred volitvami je za nekatere v javnem sektorju predviden dvig plač. Po medicinskih sestrah se za zvišanje dogovarjajo zdravniki;. več pričakujejo še župani, politiki in drugi funkcionarji.

Gospodarski razcvet ali kriza?

2. 12. 2021

V Tarči: zvišanje plač, dodatki, boni, novo letalo, osemkolesniki, gradnja pločnikov, cest, vrtcev, domov za starejše pa nižji davki. Bodo »super« darila pred »super« volilnim letom državo vodila v gospodarski razcvet ali krizo?

54 min

V Tarči: zvišanje plač, dodatki, boni, novo letalo, osemkolesniki, gradnja pločnikov, cest, vrtcev, domov za starejše pa nižji davki. Bodo »super« darila pred »super« volilnim letom državo vodila v gospodarski razcvet ali krizo?

Kadrovanje v energetiki

25. 11. 2021

V Tarči – vlada je pometla z večino direktorjev iz prejšnjih mandatov. Infrastrukturni minister poudarja, da zamenjave niso politične, a dogovori so potekali v pisarni poslanske skupine SDS-a. Ali gre za politično kadrovanje?

56 min

V Tarči – vlada je pometla z večino direktorjev iz prejšnjih mandatov. Infrastrukturni minister poudarja, da zamenjave niso politične, a dogovori so potekali v pisarni poslanske skupine SDS-a. Ali gre za politično kadrovanje?

Samotestiranje v šolah

18. 11. 2021

V Tarči oglašanje s terena in pogovor z gosti v studiu: nekateri starši ne dovolijo samotestiranja otrok v šolah, ponekod so začetek samotestiranja spremljali protesti in policija. Kako se bodi otroci in učitelji znašli med jeznimi in prestrašenimi starši ter oblastjo?

55 min

V Tarči oglašanje s terena in pogovor z gosti v studiu: nekateri starši ne dovolijo samotestiranja otrok v šolah, ponekod so začetek samotestiranja spremljali protesti in policija. Kako se bodi otroci in učitelji znašli med jeznimi in prestrašenimi starši ter oblastjo?

Epidemične in politične razmere

4. 11. 2021

V Tarči s politiki o tem, ali so skrb zbujajoče epidemične razmere poraz vlade ali družbe, opozicije in medijev? Bi predčasne volitve izboljšale ali poslabšale zdravstvene in politične razmere, ki so pripeljale do nabojev v pisemskih ovojnicah in vrste afer ministrov?

55 min

V Tarči s politiki o tem, ali so skrb zbujajoče epidemične razmere poraz vlade ali družbe, opozicije in medijev? Bi predčasne volitve izboljšale ali poslabšale zdravstvene in politične razmere, ki so pripeljale do nabojev v pisemskih ovojnicah in vrste afer ministrov?

Komunalno blato

21. 10. 2021

V Tarči o komunalnem blatu, ki so ga zaradi ogromnih zaslužkov mreže ekoloških kriminalcev odlagale na poljih in v gozdovih. Še vedno se neznano kam izgubi na tisoče ton blata. Sledili smo tovornim vozilom, ki so blato naložili v čistilni napravi.

55 min

V Tarči o komunalnem blatu, ki so ga zaradi ogromnih zaslužkov mreže ekoloških kriminalcev odlagale na poljih in v gozdovih. Še vedno se neznano kam izgubi na tisoče ton blata. Sledili smo tovornim vozilom, ki so blato naložili v čistilni napravi.

Nasilni protesti

7. 10. 2021

Solzivec, vodni top, penasti naboji in konjenica v središču Ljubljane, med tem večerja evropskih voditeljev na Brdu. Prvič v zgodovini je bil za zagotovitev javnega reda aktiviran 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kako umiriti agresijo in kdo bo odgovarjal za posledice?

54 min

Solzivec, vodni top, penasti naboji in konjenica v središču Ljubljane, med tem večerja evropskih voditeljev na Brdu. Prvič v zgodovini je bil za zagotovitev javnega reda aktiviran 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kako umiriti agresijo in kdo bo odgovarjal za posledice?

Protesti

30. 9. 2021

V Tarči Aleš Hojs, Matej Tonin, Marjan Šarec in Luka Mesec. Včeraj blokirana Ljubljana, dan prej protest v Trbovljah. Razmere v državi so na robu kolapsa, premier Janša je na twitterju zapisal, da fizični napadi in oviranje prometa niso ustavna pravica do zborovanj, nekdanji premier Šarec pa: za proteste in napade je kriva izključno vlada.

54 min

V Tarči Aleš Hojs, Matej Tonin, Marjan Šarec in Luka Mesec. Včeraj blokirana Ljubljana, dan prej protest v Trbovljah. Razmere v državi so na robu kolapsa, premier Janša je na twitterju zapisal, da fizični napadi in oviranje prometa niso ustavna pravica do zborovanj, nekdanji premier Šarec pa: za proteste in napade je kriva izključno vlada.

Dobavitelji v zdravstvu

23. 9. 2021

Tarča o zasebnih druženjih na golfu, jahtah in dnevnih sobah. Kdo vse je bil kje in s kom? Bodo predvolilno obdobje zaznamovale stare fotografije ali novi programi za ureditev razmer v zdravstvu?

53 min

Tarča o zasebnih druženjih na golfu, jahtah in dnevnih sobah. Kdo vse je bil kje in s kom? Bodo predvolilno obdobje zaznamovale stare fotografije ali novi programi za ureditev razmer v zdravstvu?

PCT

16. 9. 2021

V Tarči o treh črkah: P, C in T. O odloku in pravnih podlagah, nejasnostih, nedorečenostih, pa tudi o poslovnih priložnostih, predvsem za podjetja, ki ponujajo teste.

53 min

V Tarči o treh črkah: P, C in T. O odloku in pravnih podlagah, nejasnostih, nedorečenostih, pa tudi o poslovnih priložnostih, predvsem za podjetja, ki ponujajo teste.

Cepljenje

9. 9. 2021

V Tarči: Protestniki pred RTV-jem so bili verjetno najekstremnejši primer nasprotnikov cepljenja, a cepljenje odklanja tudi veliko drugih državljanov, ki ne spadajo med tako imenovane proticepilce, med njimi so številne medicinske sestre. Kaj je razlog? Premier je ob tem zapisal: »Približno 100 razredov je že v karanteni, ker se mnogi iz sebičnosti ne cepijo.«

54 min

V Tarči: Protestniki pred RTV-jem so bili verjetno najekstremnejši primer nasprotnikov cepljenja, a cepljenje odklanja tudi veliko drugih državljanov, ki ne spadajo med tako imenovane proticepilce, med njimi so številne medicinske sestre. Kaj je razlog? Premier je ob tem zapisal: »Približno 100 razredov je že v karanteni, ker se mnogi iz sebičnosti ne cepijo.«

Vroča politična jesen

2. 9. 2021

V prvi Tarči nove sezone o živahnih tokovih denarja iz državnih podjetij za različne storitve in posle slabo leto pred parlamentarnimi volitvami. O povezovanju in izključevanju strank, politični razcepljenosti ter nizki precepljenosti.

55 min

V prvi Tarči nove sezone o živahnih tokovih denarja iz državnih podjetij za različne storitve in posle slabo leto pred parlamentarnimi volitvami. O povezovanju in izključevanju strank, politični razcepljenosti ter nizki precepljenosti.

Podržavljanje slovenskih hotelov

10. 6. 2021

V Tarči o načrtovanem podržavljenju slovenskih hotelov. Kolikšne investicije so predvidene in kakšne so realne številke? Bo to nov poligon za politično kadrovanje, črpanje denarja iz turističnih organizacij in še ena ponesrečena zgodba?

53 min

V Tarči o načrtovanem podržavljenju slovenskih hotelov. Kolikšne investicije so predvidene in kakšne so realne številke? Bo to nov poligon za politično kadrovanje, črpanje denarja iz turističnih organizacij in še ena ponesrečena zgodba?

Pravosodje po meri politike

3. 6. 2021

V Tarči o pravosodju po meri politike. Sodišče ne najde časa za razpis obravnav zoper ljubljanskega župana kljub dvema pravnomočnima obtožnicama, ena stoji že več kot dve leti in pol. Evropsko javno tožilstvo pa je začelo delati brez dveh izbranih slovenskih tožilcev, vlada je postopek ustavila. Uradni razlog: dvom o pravilnosti postopka, neuradni: tožilca nista po volji premierja.

54 min

V Tarči o pravosodju po meri politike. Sodišče ne najde časa za razpis obravnav zoper ljubljanskega župana kljub dvema pravnomočnima obtožnicama, ena stoji že več kot dve leti in pol. Evropsko javno tožilstvo pa je začelo delati brez dveh izbranih slovenskih tožilcev, vlada je postopek ustavila. Uradni razlog: dvom o pravilnosti postopka, neuradni: tožilca nista po volji premierja.

Kadrovski števci

27. 5. 2021

V državnih podjetjih potekajo številne kadrovske menjave, za vodilna mesta v upravah in nadzornih svetih je strankarska lojalnost pomembnejša od kompetenc. Kdo so ključni kadroviki, kako poteka kadrovanje? Pri nas so menjave z vsako oblastjo utečena praksa, v Avstriji ni tako.

53 min

V državnih podjetjih potekajo številne kadrovske menjave, za vodilna mesta v upravah in nadzornih svetih je strankarska lojalnost pomembnejša od kompetenc. Kdo so ključni kadroviki, kako poteka kadrovanje? Pri nas so menjave z vsako oblastjo utečena praksa, v Avstriji ni tako.

Nove politične pobude

20. 5. 2021

V Tarči o novih projektih in pobudah na političnem prizorišču. Kdo je z njimi in kdo je za njimi? Je za preboj ključen program ali močno kapitalsko zaledje? Kaj bo s stolčki zdajšnjih parlamentarnih strank?

54 min

V Tarči o novih projektih in pobudah na političnem prizorišču. Kdo je z njimi in kdo je za njimi? Je za preboj ključen program ali močno kapitalsko zaledje? Kaj bo s stolčki zdajšnjih parlamentarnih strank?

Kulturna dejavnost med epidemijo

13. 5. 2021

V Tarči: organizator koncertov zdaj dela kot prevoznik pošiljk v Nemčijo, slovenski mojstri osvetljave in odrski delavci pa v Avstriji postavljajo gradbene odre. Bo zdaj le zaživela tudi kulturna dejavnost, ki se je prva zaprla? Zakaj je lahko v trgovskih središčih in na terasah lokalov vse polno ljudi, predstavo na manjšem odru pa si lahko ogledata dva gledalca?

54 min

V Tarči: organizator koncertov zdaj dela kot prevoznik pošiljk v Nemčijo, slovenski mojstri osvetljave in odrski delavci pa v Avstriji postavljajo gradbene odre. Bo zdaj le zaživela tudi kulturna dejavnost, ki se je prva zaprla? Zakaj je lahko v trgovskih središčih in na terasah lokalov vse polno ljudi, predstavo na manjšem odru pa si lahko ogledata dva gledalca?

Vojna z mediji

6. 5. 2021

V Tarči o tem, kako velika je lahko sla po medijih, ki se ji ni uspela upreti nobena vlada. Tik pred prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se je tako imenovana vojna vlade z mediji tako zaostrila, da se je ustavilo financiranje Slovenske tiskovne agencije, za njen obstanek in preživetje novinarjev se borijo z zbiranjem donatorskih sredstev. Kdo ima v slovenskem medijskem prostoru največji vpliv?

55 min

V Tarči o tem, kako velika je lahko sla po medijih, ki se ji ni uspela upreti nobena vlada. Tik pred prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se je tako imenovana vojna vlade z mediji tako zaostrila, da se je ustavilo financiranje Slovenske tiskovne agencije, za njen obstanek in preživetje novinarjev se borijo z zbiranjem donatorskih sredstev. Kdo ima v slovenskem medijskem prostoru največji vpliv?

Zakon o vodah

29. 4. 2021

V Tarči soočenje ministra za okolje z okoljevarstveniki. Kdo je v ozadju spreminjanja zakona o vodi, ki bi lahko omogočal tudi gradnjo trgovin in hotelov v zasebni lasti tik ob vodi in na vodi? Okoljevarstveniki zbirajo podpise za referendum, minister pa zagotavlja, da bo zakon dodatno zaščitil vodo. So se zveneče napovedi glede Magne, za katero so sprejeli poseben zakon in jo zgradili na vodovarstvenem območju, uresničile?

53 min

V Tarči soočenje ministra za okolje z okoljevarstveniki. Kdo je v ozadju spreminjanja zakona o vodi, ki bi lahko omogočal tudi gradnjo trgovin in hotelov v zasebni lasti tik ob vodi in na vodi? Okoljevarstveniki zbirajo podpise za referendum, minister pa zagotavlja, da bo zakon dodatno zaščitil vodo. So se zveneče napovedi glede Magne, za katero so sprejeli poseben zakon in jo zgradili na vodovarstvenem območju, uresničile?

Strategija cepljenja

22. 4. 2021

V Tarči o privilegiranih pri cepljenju. V večkrat spremenjeno strategijo so odločevalci vključili številne interesne skupine, tudi finančnike, univerzitetne profesorje, ki poučujejo na daljavo, športnike in seveda politike, njihove sodelavce, diplomate in maturante. Omenjeni so prehiteli tudi starejše, veliko bolj ogrožene državljane in celo kronične bolnike. Kdo vse se je cepil prednostno in ali z enakimi cepivi kot drugi državljani?

54 min

V Tarči o privilegiranih pri cepljenju. V večkrat spremenjeno strategijo so odločevalci vključili številne interesne skupine, tudi finančnike, univerzitetne profesorje, ki poučujejo na daljavo, športnike in seveda politike, njihove sodelavce, diplomate in maturante. Omenjeni so prehiteli tudi starejše, veliko bolj ogrožene državljane in celo kronične bolnike. Kdo vse se je cepil prednostno in ali z enakimi cepivi kot drugi državljani?

Covidni dodatki v zdravstvu

15. 4. 2021

V Tarči o covidnih dodatkih v zdravstvu – drugič. Ne le v bolnišnicah, tudi v zdravstvenih domovih, ki so v času epidemije težje dostopni, so se plače v času epidemije, ki je še podaljšana, močno dvignile. Nekateri zdravniki in direktorji so prejeli krepko čez 10.000 evrov bruto, nekateri skoraj 20.000 evrov. V bolnišnicah pa po naši zadnji oddaji poteka revizija izplačil. Kaj so ugotovili?

56 min

V Tarči o covidnih dodatkih v zdravstvu – drugič. Ne le v bolnišnicah, tudi v zdravstvenih domovih, ki so v času epidemije težje dostopni, so se plače v času epidemije, ki je še podaljšana, močno dvignile. Nekateri zdravniki in direktorji so prejeli krepko čez 10.000 evrov bruto, nekateri skoraj 20.000 evrov. V bolnišnicah pa po naši zadnji oddaji poteka revizija izplačil. Kaj so ugotovili?

Rekordne plače v bolnišnicah

25. 3. 2021

V Tarči o rekordnih plačah v bolnišnicah med epidemijo. Po več tisoč evrov so dobili tudi tisti, ki s covidnimi bolniki niso delali in so imeli tudi zelo malo drugih bolnikov, saj so pregledi in posegi odpadali. Nekateri najbolj obremenjeni in najbolje plačani pa so ob tem našli čas tudi za delo pri zasebnikih.

55 min

V Tarči o rekordnih plačah v bolnišnicah med epidemijo. Po več tisoč evrov so dobili tudi tisti, ki s covidnimi bolniki niso delali in so imeli tudi zelo malo drugih bolnikov, saj so pregledi in posegi odpadali. Nekateri najbolj obremenjeni in najbolje plačani pa so ob tem našli čas tudi za delo pri zasebnikih.

Lažni profili na Twitterju

4. 3. 2021

Kopriva, Joca, Boštjan Šeruga, Kristina Vidmar, Marta Kocjančič, to je le nekaj imen lažnih uporabniških računov na Twitterju, nekatere upravljajo kar poslanci. Kako močno politično orodje so postala družbena omrežja, kaj se dogaja v podtalju, koliko lažnih računov upravljajo politične stranke? Mnogi kritični posamezniki so na družbenih omrežjih doživeli tako hudo diskreditiranje, da se v javnosti ne želijo več pojavljati.

56 min

Kopriva, Joca, Boštjan Šeruga, Kristina Vidmar, Marta Kocjančič, to je le nekaj imen lažnih uporabniških računov na Twitterju, nekatere upravljajo kar poslanci. Kako močno politično orodje so postala družbena omrežja, kaj se dogaja v podtalju, koliko lažnih računov upravljajo politične stranke? Mnogi kritični posamezniki so na družbenih omrežjih doživeli tako hudo diskreditiranje, da se v javnosti ne želijo več pojavljati.

Tolmačenje ukrepov

25. 2. 2021

V Tarči o popolni zmedi zaradi napačnega tolmačenja ukrepov. Sestanku gospodarskega ministra v prleški gostilni je sledilo pojasnilo, da bi gostinci lahko že štiri mesece stregli malice podjetjem. Zakaj so različne inšpekcije različno ukrepale, je sploh jasno, kaj je dovoljeno in kaj ne? Pridobili smo zapisnike in preverjali pri inšpektoratih.

54 min

V Tarči o popolni zmedi zaradi napačnega tolmačenja ukrepov. Sestanku gospodarskega ministra v prleški gostilni je sledilo pojasnilo, da bi gostinci lahko že štiri mesece stregli malice podjetjem. Zakaj so različne inšpekcije različno ukrepale, je sploh jasno, kaj je dovoljeno in kaj ne? Pridobili smo zapisnike in preverjali pri inšpektoratih.

Politika po nezaupnici

18. 2. 2021

O politiki po neuspešni konstruktivni nezaupnici. Kakšne so možnosti za DeSUS; bodo poslanci odšli v eno, predsednik pa v drugo smer? Kaj vse je v igri? Je koalicija ustavnega loka na poti v zgodovino in spet prihajajo časi za nova imena in stranke? Pa tudi o preizkušnjah in skušnjavah za vlado v prihodnjih mesecih.

56 min

O politiki po neuspešni konstruktivni nezaupnici. Kakšne so možnosti za DeSUS; bodo poslanci odšli v eno, predsednik pa v drugo smer? Kaj vse je v igri? Je koalicija ustavnega loka na poti v zgodovino in spet prihajajo časi za nova imena in stranke? Pa tudi o preizkušnjah in skušnjavah za vlado v prihodnjih mesecih.

Zdravniki, obtoženi korupcije

11. 2. 2021

Kakšna so dejstva o 7 let in pol trajajočem primeru »zlate palice«; zaradi korupcije obtoženih zdravnikov? Za nekatere je zadeva že zastarala. Kljub napovedanemu izreku sodbe skupini ortopedov prihodnji teden pravnomočnega epiloga za nekatere, če ne celo za vse, ne bo, zastaralni roki so blizu. Analizirali smo postopek, pridobili pričanja, kako so preiskovalci pridobivali podatke. Kaj se je odvijalo že pred hišnimi preiskavami?

55 min

Kakšna so dejstva o 7 let in pol trajajočem primeru »zlate palice«; zaradi korupcije obtoženih zdravnikov? Za nekatere je zadeva že zastarala. Kljub napovedanemu izreku sodbe skupini ortopedov prihodnji teden pravnomočnega epiloga za nekatere, če ne celo za vse, ne bo, zastaralni roki so blizu. Analizirali smo postopek, pridobili pričanja, kako so preiskovalci pridobivali podatke. Kaj se je odvijalo že pred hišnimi preiskavami?

Zapiranje šol

4. 2. 2021

Zaradi zapiranja šol je staršem ponekod prekipelo in so odšli na ulice. Da se bodo odklopili od spletnega izobraževanja in odšli na cesto, so zagrozili še nekateri dijaki in šolarji. Proti zapiranju šol protestirajo tudi pedagoški krogi. Dodatno zmedo v že tako velikem kaosu pa povzročajo še nezanesljivi izvidi hitrih testov. Kako vse to poteka v Avstriji, kjer šole odpirajo naslednji teden, in kako v Italiji, kjer se je pouk že začel?

56 min

Zaradi zapiranja šol je staršem ponekod prekipelo in so odšli na ulice. Da se bodo odklopili od spletnega izobraževanja in odšli na cesto, so zagrozili še nekateri dijaki in šolarji. Proti zapiranju šol protestirajo tudi pedagoški krogi. Dodatno zmedo v že tako velikem kaosu pa povzročajo še nezanesljivi izvidi hitrih testov. Kako vse to poteka v Avstriji, kjer šole odpirajo naslednji teden, in kako v Italiji, kjer se je pouk že začel?

Financiranje nevladnih organizacij

28. 1. 2021

V Tarči o delitvi denarja nevladnim organizacijam, ki je zadnje dni še bolj razdelila politike. Podrobno smo pregledali zadnji razpis, ki je sprožil burne odzive. Kdo vse je dobil denar, kakšne dejavnosti je ponudil? Je financiranje nevladnih organizacij povezano s tem, kdo je na oblasti?

56 min

V Tarči o delitvi denarja nevladnim organizacijam, ki je zadnje dni še bolj razdelila politike. Podrobno smo pregledali zadnji razpis, ki je sprožil burne odzive. Kdo vse je dobil denar, kakšne dejavnosti je ponudil? Je financiranje nevladnih organizacij povezano s tem, kdo je na oblasti?

Stroški zdravljenja covida 19 in čakalne dobe v zdravstvu

21. 1. 2021

Slovenija čaka, da se bo število hospitaliziranih zmanjšalo in bomo lahko rahljali ukrepe, v oči pa bodejo visoki zneski plačila bolnišnicam za covidne bolnike. Za bolnika s covidom 19, ki ni imel nobenih zapletov, bolnišnica prejme 8000 evrov, kar presega stroške marsikatere zelo zahtevne operacije. Kaj vse je všteto v te stroške? Kdo jih preverja? Medtem pa se številni bolniki sprašujejo, kdaj bodo na vrsti za druge operacije in preglede.

56 min

Slovenija čaka, da se bo število hospitaliziranih zmanjšalo in bomo lahko rahljali ukrepe, v oči pa bodejo visoki zneski plačila bolnišnicam za covidne bolnike. Za bolnika s covidom 19, ki ni imel nobenih zapletov, bolnišnica prejme 8000 evrov, kar presega stroške marsikatere zelo zahtevne operacije. Kaj vse je všteto v te stroške? Kdo jih preverja? Medtem pa se številni bolniki sprašujejo, kdaj bodo na vrsti za druge operacije in preglede.

Ukrepi za zajezitev epidemije in politika

14. 1. 2021

V Tarči o preštevanju glasov dan pred napovedano vložitvijo konstruktivne nezaupnice, dolgih sestankih in metodah za prepričevanje poslancev. Vtis zmedenosti, tako kot dogajanje v opoziciji, pa vzbuja tudi sprejemanje ukrepov za zajezitev epidemije. Analizirali smo vse sprejete ukrepe in jih primerjali s sosednjimi državami.

57 min

V Tarči o preštevanju glasov dan pred napovedano vložitvijo konstruktivne nezaupnice, dolgih sestankih in metodah za prepričevanje poslancev. Vtis zmedenosti, tako kot dogajanje v opoziciji, pa vzbuja tudi sprejemanje ukrepov za zajezitev epidemije. Analizirali smo vse sprejete ukrepe in jih primerjali s sosednjimi državami.

Milijonski posli s hitrimi testi

7. 1. 2021

V Tarči o poslu mladih podjetnikov s hitrimi testi, s katerim se hvalijo po spletu, tudi iz eksotičnih letovišč. Kolikšen je bil dejanski zaslužek? Komu je država zaupala milijonski posel? Ob tem se porajajo še vprašanja o zanesljivosti in kakovosti hitrih testov iz Kitajske, tudi zaradi njihove nizke cene v primerjavi z drugimi proizvajalci.

57 min

V Tarči o poslu mladih podjetnikov s hitrimi testi, s katerim se hvalijo po spletu, tudi iz eksotičnih letovišč. Kolikšen je bil dejanski zaslužek? Komu je država zaupala milijonski posel? Ob tem se porajajo še vprašanja o zanesljivosti in kakovosti hitrih testov iz Kitajske, tudi zaradi njihove nizke cene v primerjavi z drugimi proizvajalci.

S strankami o aktualnih političnih razmerah

10. 12. 2020

V Tarči s predstavniki političnih strank. Kako iz slepe ulice, v kateri smo se znašli, ker ukrepi za zajezitev epidemije ne učinkujejo? Je to primeren čas za menjavo oblasti? Je po vrnitvi Karla Erjavca na vrh DeSUS-a Jože P. Damijan kot alternativni mandatar odpisan? Ali je v igri kdo tretji?

56 min

V Tarči s predstavniki političnih strank. Kako iz slepe ulice, v kateri smo se znašli, ker ukrepi za zajezitev epidemije ne učinkujejo? Je to primeren čas za menjavo oblasti? Je po vrnitvi Karla Erjavca na vrh DeSUS-a Jože P. Damijan kot alternativni mandatar odpisan? Ali je v igri kdo tretji?

Zaslužki v zdravstvu v drugem valu epidemije

3. 12. 2020

Lov na zaslužek v zdravstvu se nadaljuje tudi v času najhujšega spopada z virusom. V Tarči objavljamo nove dokumente z dokazi o tem, kako je največja slovenska bolnišnica v času epidemije z naročilnicami sklenila tudi milijonske posle. S katerimi dobavitelji? Razkrivamo, kaj vse je šlo narobe pri dodelitvi posla brez razpisa za gradnjo prostorov z dodatnimi posteljami za covidne bolnike.

52 min

Lov na zaslužek v zdravstvu se nadaljuje tudi v času najhujšega spopada z virusom. V Tarči objavljamo nove dokumente z dokazi o tem, kako je največja slovenska bolnišnica v času epidemije z naročilnicami sklenila tudi milijonske posle. S katerimi dobavitelji? Razkrivamo, kaj vse je šlo narobe pri dodelitvi posla brez razpisa za gradnjo prostorov z dodatnimi posteljami za covidne bolnike.

Gospodarske posledice epidemije

26. 11. 2020

V Tarči o nezavidljivih razmerah, v katerih se je znašlo več tisoč delavcev; mnogi so ostali brez dela, nekatera podjetja so pred stečajem. Pretresljive zgodbe o usodah ljudi, ki jih je virus potisnil na rob preživetja. S kakšnimi težavami se spoprijemajo podjetniki in kako lahko pomaga država?

54 min

V Tarči o nezavidljivih razmerah, v katerih se je znašlo več tisoč delavcev; mnogi so ostali brez dela, nekatera podjetja so pred stečajem. Pretresljive zgodbe o usodah ljudi, ki jih je virus potisnil na rob preživetja. S kakšnimi težavami se spoprijemajo podjetniki in kako lahko pomaga država?

Šolanje na daljavo

12. 11. 2020

Učenci, učitelji in starši zrejo v računalnike, če jih imajo in če dostop do medmrežja in sistem delujeta. Trgovine z igračami so odprte, šole zaprte, tudi v krajih brez okužbe. Po mnenju mnogih bo škodo v izobraževalnem sistemu in luknje v znanju tega rodu veliko teže odpravljati kot v gospodarstvu.

53 min

Učenci, učitelji in starši zrejo v računalnike, če jih imajo in če dostop do medmrežja in sistem delujeta. Trgovine z igračami so odprte, šole zaprte, tudi v krajih brez okužbe. Po mnenju mnogih bo škodo v izobraževalnem sistemu in luknje v znanju tega rodu veliko teže odpravljati kot v gospodarstvu.

Nabava zaščitne opreme in investicije v času epidemije

5. 11. 2020

V Tarči o nabavi zaščitne opreme in investicijah med drugim valom epidemije. Kdaj gre za nakupe življenjsko potrebne opreme in kdaj za izkoriščanje kriznih razmer za delitev poslov izbranim ponudnikom?

54 min

V Tarči o nabavi zaščitne opreme in investicijah med drugim valom epidemije. Kdaj gre za nakupe življenjsko potrebne opreme in kdaj za izkoriščanje kriznih razmer za delitev poslov izbranim ponudnikom?

Razburkano politično dogajanje v drugem valu

15. 10. 2020

V Tarči: v času strmega naraščanja okužb, ko se vsi sprašujemo, kaj bo jutri in ali smo že dosegli vrh drugega vala, je v politiki čas še za marsikaj drugega. Na eni strani za pogovore o morebitni menjavi oblasti, na drugi strani pa za nadaljevanje kadrovskih menjav. V času najhujše zdravstvene krize v samostojni državi politika in tudi družba že dolgo nista bili tako razklani.

54 min

V Tarči: v času strmega naraščanja okužb, ko se vsi sprašujemo, kaj bo jutri in ali smo že dosegli vrh drugega vala, je v politiki čas še za marsikaj drugega. Na eni strani za pogovore o morebitni menjavi oblasti, na drugi strani pa za nadaljevanje kadrovskih menjav. V času najhujše zdravstvene krize v samostojni državi politika in tudi družba že dolgo nista bili tako razklani.

Anhovo - po azbestu, kromu in strupenih izpustih umiranje na obroke?

8. 10. 2020

V Tarči: Živo srebro iz cementarne v Anhovem. Kdo bo ustavil počasno umiranje Srednjega Posočja? Objavljamo analizo omejitev, ki veljajo za nemške in za slovenske cementarne. Kdo onesnaževalcem v tuji lasti pri nas dovoljuje najbolj umazani del proizvodnje pod bistveno milejšimi zakonskimi določili kot drugje oziroma kako sta politika in lokalno okolje prepletena s tujimi podjetji?

52 min

V Tarči: Živo srebro iz cementarne v Anhovem. Kdo bo ustavil počasno umiranje Srednjega Posočja? Objavljamo analizo omejitev, ki veljajo za nemške in za slovenske cementarne. Kdo onesnaževalcem v tuji lasti pri nas dovoljuje najbolj umazani del proizvodnje pod bistveno milejšimi zakonskimi določili kot drugje oziroma kako sta politika in lokalno okolje prepletena s tujimi podjetji?

Od razkritij do groženj in izgube službe

1. 10. 2020

V Tarči smo preiskali več primerov ljudi, ki so se izpostavili, ko so razkrili sume, da so posamezniki ravnali nepošteno in koruptivno. Mnogi so izgubili službo, tudi podjetje. In kaj se je zgodilo z domnevnimi kršitelji? Večina je še vedno na svojem mestu, sodnega epiloga ni dobila niti ena od zgodb, ki smo jih preverili. Kdaj se bo to spremenilo?

53 min

V Tarči smo preiskali več primerov ljudi, ki so se izpostavili, ko so razkrili sume, da so posamezniki ravnali nepošteno in koruptivno. Mnogi so izgubili službo, tudi podjetje. In kaj se je zgodilo z domnevnimi kršitelji? Večina je še vedno na svojem mestu, sodnega epiloga ni dobila niti ena od zgodb, ki smo jih preverili. Kdaj se bo to spremenilo?

Analiza ukrepov ob 2. valu epidemije

24. 9. 2020

V Tarči bomo ob drugem valu epidemije analizirali nekatere sprejete ukrepe. Kaj je utemeljeno in kaj ne? Kaj je res in kaj ne? Ali del javnosti podcenjuje širjenje okužbe in kakšne so lahko posledice polemiziranja glede ukrepov in testiranja? V posebni reportaži naše novinarke o švedskem unikatnem, sproščenem načinu spopadanja z novim koronavirusom. Gre po njihovi poti zdaj tudi Slovenija?

54 min

V Tarči bomo ob drugem valu epidemije analizirali nekatere sprejete ukrepe. Kaj je utemeljeno in kaj ne? Kaj je res in kaj ne? Ali del javnosti podcenjuje širjenje okužbe in kakšne so lahko posledice polemiziranja glede ukrepov in testiranja? V posebni reportaži naše novinarke o švedskem unikatnem, sproščenem načinu spopadanja z novim koronavirusom. Gre po njihovi poti zdaj tudi Slovenija?

Izzivi politične jeseni

17. 9. 2020

V Tarči o izzivih politične jeseni. Deset mesecev pred prevzemom predsedovanja svetu Evropske unije je vlada kljub aferam, dogajanju v DeSUS-u in drugim dvomljivim potezam trdno v sedlu. Je med nekdanjimi partnericami v prejšnjem mandatu ostalo dovolj zaupanja za iskanje resnih alternativ, saj so v mnogih primerih opozicija same sebi?

78 min

V Tarči o izzivih politične jeseni. Deset mesecev pred prevzemom predsedovanja svetu Evropske unije je vlada kljub aferam, dogajanju v DeSUS-u in drugim dvomljivim potezam trdno v sedlu. Je med nekdanjimi partnericami v prejšnjem mandatu ostalo dovolj zaupanja za iskanje resnih alternativ, saj so v mnogih primerih opozicija same sebi?

O politizaciji ali depolitizaciji policije

3. 9. 2020

V prvi Tarči nove sezone o politizaciji ali depolitizaciji policije v luči zadnjih številnih kadrovskih menjav in odpiranja starih primerov. Eno izmed pomembnejših funkcij v strukturi, ki jo je notranji minister opisal kot udbovsko-partijsko, ima po novem državni sekretar Franc Kangler, ki so ga policisti 21-krat ovadili, vse zadeve pa so do zdaj padle. Naredili smo tudi analizo, kako so se v preteklosti menjali direktorji in kje vse so si našli zatočišče po sestopu z vodilnega položaja.

55 min

V prvi Tarči nove sezone o politizaciji ali depolitizaciji policije v luči zadnjih številnih kadrovskih menjav in odpiranja starih primerov. Eno izmed pomembnejših funkcij v strukturi, ki jo je notranji minister opisal kot udbovsko-partijsko, ima po novem državni sekretar Franc Kangler, ki so ga policisti 21-krat ovadili, vse zadeve pa so do zdaj padle. Naredili smo tudi analizo, kako so se v preteklosti menjali direktorji in kje vse so si našli zatočišče po sestopu z vodilnega položaja.

Koliko zaščitne opreme imamo po koncu epidemije in gost v studiu: Ivan Gale

18. 6. 2020

V zadnji Tarči sezone še en vpogled v potek nakupov zaščitne opreme. Z ustvarjalci oddaje o tem, kako so prišli do Ivana Galeta in zakaj je prvič nastopil v naši oddaji, v katero sta prihod najprej potrdila in nato odpovedala ministra Tonin in Počivalšek. Koliko mask, ventilatorjev in druge opreme imamo v skladiščih in bolnišnicah po koncu epidemije?

55 min

V zadnji Tarči sezone še en vpogled v potek nakupov zaščitne opreme. Z ustvarjalci oddaje o tem, kako so prišli do Ivana Galeta in zakaj je prvič nastopil v naši oddaji, v katero sta prihod najprej potrdila in nato odpovedala ministra Tonin in Počivalšek. Koliko mask, ventilatorjev in druge opreme imamo v skladiščih in bolnišnicah po koncu epidemije?

O razmerah v domovih za starejše v času epidemije

4. 6. 2020

V Tarči o razmerah v domovih za starejše v času epidemije. Kako so se izpolnjevale tako imenovane liste stanovalcev domov za starejše, za katere bolnišnično zdravljenje ne pride v poštev? So v bolnišnice res napotili vse, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali?

57 min

V Tarči o razmerah v domovih za starejše v času epidemije. Kako so se izpolnjevale tako imenovane liste stanovalcev domov za starejše, za katere bolnišnično zdravljenje ne pride v poštev? So v bolnišnice res napotili vse, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali?

Kaj preiskujejo policija, tožilstvo, Furs, Računsko sodišče, KPK in druge institucije?

14. 5. 2020

V Tarči tri tedne po naših prvih objavah: kaj preiskujejo policija, tožilstvo, Furs, Računsko sodišče, KPK in druge institucije? V katere dokumente nam ministrstva niso dovolila vpogleda? Preiskovali smo tudi, kakšne so bile marže posrednikov, ki so sklenili posel z državo.

54 min

V Tarči tri tedne po naših prvih objavah: kaj preiskujejo policija, tožilstvo, Furs, Računsko sodišče, KPK in druge institucije? V katere dokumente nam ministrstva niso dovolila vpogleda? Preiskovali smo tudi, kakšne so bile marže posrednikov, ki so sklenili posel z državo.

O nabavah zaščitne opreme, 2. del

30. 4. 2020

V Tarči odzivi na razkritja v zadnji oddaji glede izbire dobaviteljev zaščitne opreme. Kaj o posredovanju pravijo politiki in funkcionarji? Bodo tokrat pristojni stopili pred kamere in javnosti pojasnili svojo vlogo pri postopkih naročanja in nakupov?

79 min

V Tarči odzivi na razkritja v zadnji oddaji glede izbire dobaviteljev zaščitne opreme. Kaj o posredovanju pravijo politiki in funkcionarji? Bodo tokrat pristojni stopili pred kamere in javnosti pojasnili svojo vlogo pri postopkih naročanja in nakupov?

Tarča: O nabavah zaščitne opreme, 2. del z znakovnim jezikom

30. 4. 2020

V Tarči odzivi na razkritja v zadnji oddaji glede izbire dobaviteljev zaščitne opreme. Kaj o posredovanju pravijo politiki in funkcionarji? Bodo tokrat pristojni stopili pred kamere in javnosti pojasnili svojo vlogo pri postopkih naročanja in nakupov?

79 min

V Tarči odzivi na razkritja v zadnji oddaji glede izbire dobaviteljev zaščitne opreme. Kaj o posredovanju pravijo politiki in funkcionarji? Bodo tokrat pristojni stopili pred kamere in javnosti pojasnili svojo vlogo pri postopkih naročanja in nakupov?

Ozadja naročanja in nakupov zaščitne opreme

23. 4. 2020

V Tarči razkrivamo ozadja naročanja in nakupov zaščitne opreme. Kdo služi, kaj kupuje in kdo bo odgovarjal za trošenje davkoplačevalskega denarja za neustrezno opremo? Zakaj država kupuje preko posrednikov in ne od proizvajalcev?

61 min

V Tarči razkrivamo ozadja naročanja in nakupov zaščitne opreme. Kdo služi, kaj kupuje in kdo bo odgovarjal za trošenje davkoplačevalskega denarja za neustrezno opremo? Zakaj država kupuje preko posrednikov in ne od proizvajalcev?

Tarča z znakovnim jezikom

23. 4. 2020

Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.

61 min

Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.

Tarča z znakovnim jezikom

19. 3. 2020

V Tarči o prvem tednu spopada z epidemijo in učinkih ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Številni so ostali doma, nekateri tega ne morejo. Odpirajo se številna vprašanja, ki so spremenila način življenja in dojemanja, kako ranljivi smo.

81 min

V Tarči o prvem tednu spopada z epidemijo in učinkih ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Številni so ostali doma, nekateri tega ne morejo. Odpirajo se številna vprašanja, ki so spremenila način življenja in dojemanja, kako ranljivi smo.

Ukrepi za zajezitev epidemije

19. 3. 2020

V Tarči o prvem tednu spopada z epidemijo in učinkih ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Številni so ostali doma, nekateri tega ne morejo. Odpirajo se številna vprašanja, ki so spremenila način življenja in dojemanja, kako ranljivi smo.

81 min

V Tarči o prvem tednu spopada z epidemijo in učinkih ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Številni so ostali doma, nekateri tega ne morejo. Odpirajo se številna vprašanja, ki so spremenila način življenja in dojemanja, kako ranljivi smo.

Epidemija koronavirusa

12. 3. 2020

V Tarči o boju proti širitvi koronavirusa. Iz Italije prihajajo skrb zbujajoče informacije predvsem o razmerah v bolnišnicah. Kaj nas čaka? Stroge omejitve so udarec tudi za posel, a ne za vse. Preiskali smo, kdo so dobavitelji, ki so cene medicinskega materiala dvignili tudi za 15 krat.

68 min

V Tarči o boju proti širitvi koronavirusa. Iz Italije prihajajo skrb zbujajoče informacije predvsem o razmerah v bolnišnicah. Kaj nas čaka? Stroge omejitve so udarec tudi za posel, a ne za vse. Preiskali smo, kdo so dobavitelji, ki so cene medicinskega materiala dvignili tudi za 15 krat.

Tarča z znakovnim jezikom

12. 3. 2020

V Tarči o boju proti širitvi koronavirusa. Iz Italije prihajajo skrb zbujajoče informacije predvsem o razmerah v bolnišnicah. Kaj nas čaka? Stroge omejitve so udarec tudi za posel, a ne za vse. Preiskali smo, kdo so dobavitelji, ki so cene medicinskega materiala dvignili tudi za 15 krat.

68 min

V Tarči o boju proti širitvi koronavirusa. Iz Italije prihajajo skrb zbujajoče informacije predvsem o razmerah v bolnišnicah. Kaj nas čaka? Stroge omejitve so udarec tudi za posel, a ne za vse. Preiskali smo, kdo so dobavitelji, ki so cene medicinskega materiala dvignili tudi za 15 krat.

Koronavirus: med pretiranim preplahom in odločnim ukrepanjem

27. 2. 2020

V Tarči o iskanju razumne poti med pretiranim preplahom in resnostjo težav zaradi širjenja koronavirusa. So dvomi v pripravljenost našega zdravstva upravičeni in ali bi morala država ukrepati bolj odločno in prepričljivo?

55 min

V Tarči o iskanju razumne poti med pretiranim preplahom in resnostjo težav zaradi širjenja koronavirusa. So dvomi v pripravljenost našega zdravstva upravičeni in ali bi morala država ukrepati bolj odločno in prepričljivo?

Tarča z znakovnim jezikom

27. 2. 2020

V Tarči o iskanju razumne poti med pretiranim preplahom in resnostjo težav zaradi širjenja koronavirusa. So dvomi v pripravljenost našega zdravstva upravičeni in ali bi morala država ukrepati bolj odločno in prepričljivo?

55 min

V Tarči o iskanju razumne poti med pretiranim preplahom in resnostjo težav zaradi širjenja koronavirusa. So dvomi v pripravljenost našega zdravstva upravičeni in ali bi morala država ukrepati bolj odločno in prepričljivo?

O vrenju in trenjih na političnem parketu

20. 2. 2020

V Tarči o vrenju in trenjih na političnem parketu. Kaj se odvija javno in kaj v zakulisju? Prek medijev se odpirajo različne zgodbe, s pomočjo katerih se diskreditirajo nasprotniki. Slišati pa je tudi namige o morebitni uporabi tajnih metod sledenja in prisluškovanja.

58 min

V Tarči o vrenju in trenjih na političnem parketu. Kaj se odvija javno in kaj v zakulisju? Prek medijev se odpirajo različne zgodbe, s pomočjo katerih se diskreditirajo nasprotniki. Slišati pa je tudi namige o morebitni uporabi tajnih metod sledenja in prisluškovanja.

Šolstvo

6. 2. 2020

V Tarči o tem, ali so slovenski šolarji ujetniki učnih načrtov, polnih balasta, in tržnih prijemov založnikov, ki obvladujejo trg učbenikov in delovnih zvezkov. So ti res potrebni tudi glasbenem in denimo gledališkem predmetu? Je desetletni otrok res sposoben opisati definicijo samopodobe? Kaj je v mandatu na področju šolske zakonodaje počel minister za šolstvo Jernej Pikalo?

55 min

V Tarči o tem, ali so slovenski šolarji ujetniki učnih načrtov, polnih balasta, in tržnih prijemov založnikov, ki obvladujejo trg učbenikov in delovnih zvezkov. So ti res potrebni tudi glasbenem in denimo gledališkem predmetu? Je desetletni otrok res sposoben opisati definicijo samopodobe? Kaj je v mandatu na področju šolske zakonodaje počel minister za šolstvo Jernej Pikalo?

Po odstopu predsednika vlade

30. 1. 2020

V Tarčo vabimo vse predsednike parlamentarnih strank. Kdo bo prišel na soočenje z najboljšimi rešitvami za največje izzive slovenske družbe kot so staranje prebivalstva in zdravstvena oskrba? Bomo že izvedeli, ali se bo s tem spopadla nova, tako imenovana desna vlada, ali bomo odšli na nove predčasne volitve?

76 min

V Tarčo vabimo vse predsednike parlamentarnih strank. Kdo bo prišel na soočenje z najboljšimi rešitvami za največje izzive slovenske družbe kot so staranje prebivalstva in zdravstvena oskrba? Bomo že izvedeli, ali se bo s tem spopadla nova, tako imenovana desna vlada, ali bomo odšli na nove predčasne volitve?

Tarča: Starostniki

23. 1. 2020

V Tarči - Slovenija je pri skrbi za starejše država analiz, študij, strategij, resolucij, delovnih skupin in pilotnih projektov. Rešitev najdejo v eni plenici več, zakona pa še ni.

56 min

V Tarči - Slovenija je pri skrbi za starejše država analiz, študij, strategij, resolucij, delovnih skupin in pilotnih projektov. Rešitev najdejo v eni plenici več, zakona pa še ni.

Tarča: Stanovanja

16. 1. 2020

Poslanec s plačo več kot 5000 evrov bruto za najem stanovanja v Ljubljani plačuje 65 evrov. Za ta denar bi na trgu lahko najel zgolj sobo s štirimi kvadratnimi metri. V Tarči smo raziskali, koliko je državnih stanovanj, ki jih oddajajo za neprofitno najemnino. Kdo ima ta privilegij? Stanovanja imajo tudi državna podjetja, zavodi, sodišče - kdo je v njih in kdo biva v neprofitnih javnih stanovanjih?

54 min

Poslanec s plačo več kot 5000 evrov bruto za najem stanovanja v Ljubljani plačuje 65 evrov. Za ta denar bi na trgu lahko najel zgolj sobo s štirimi kvadratnimi metri. V Tarči smo raziskali, koliko je državnih stanovanj, ki jih oddajajo za neprofitno najemnino. Kdo ima ta privilegij? Stanovanja imajo tudi državna podjetja, zavodi, sodišče - kdo je v njih in kdo biva v neprofitnih javnih stanovanjih?

Tarča

26. 12. 2019

V zadnji letošnji Tarči smo zbrali odzive in raziskali spremembe po odmevnih temah, ki smo jih obravnavali. So se grožnje direktorju Agroruš, ki je posnel poskus izsiljevanja bančne združbe nadaljevale? Kje so sodni postopki, povezani z gradnjo Stožic, in ali se bo gradnja kanala C nič ustavila?

50 min

V zadnji letošnji Tarči smo zbrali odzive in raziskali spremembe po odmevnih temah, ki smo jih obravnavali. So se grožnje direktorju Agroruš, ki je posnel poskus izsiljevanja bančne združbe nadaljevale? Kje so sodni postopki, povezani z gradnjo Stožic, in ali se bo gradnja kanala C nič ustavila?

Tarča: Politika o aktualnem

5. 12. 2019

V Tarči s predsedniki strank o iskanju zdrave pameti v zmerno do pretežno oblačnih političnih odnosih, z občasnimi sončnimi obdobji. Koalicija se je tresla zaradi usklajevanja pokojnin, upokojenci se bojijo, da se bodo tresli ob mrzlih radiatorjih.

60 min

V Tarči s predsedniki strank o iskanju zdrave pameti v zmerno do pretežno oblačnih političnih odnosih, z občasnimi sončnimi obdobji. Koalicija se je tresla zaradi usklajevanja pokojnin, upokojenci se bojijo, da se bodo tresli ob mrzlih radiatorjih.

Tarča: DARS in Tretja os

28. 11. 2019

V Tarči o sumih korupcije in krivdnih odpovedih na Darsu. Vodjo oddelka za javna naročila je na cesto odneslo jadranje, na katerem so bili tudi uslužbenci podjetij, ki poslujejo z Darsom. Kje vse pa se je uprava družila s predstavniki podjetij, ki so potencialni izvajalci gradnje druge cevi karavanškega predora in tretje osi?

52 min

V Tarči o sumih korupcije in krivdnih odpovedih na Darsu. Vodjo oddelka za javna naročila je na cesto odneslo jadranje, na katerem so bili tudi uslužbenci podjetij, ki poslujejo z Darsom. Kje vse pa se je uprava družila s predstavniki podjetij, ki so potencialni izvajalci gradnje druge cevi karavanškega predora in tretje osi?

Tarča: Gradnja kanalizacije

21. 11. 2019

V Tarči - po sledeh gradnje kanalizacije čez ljubljansko vodovarstveno območje. Gre za nujno potreben, z javnim in evropskim denarjem financiran transport odplak ali za ekološko bombo nad pitno vodo za skoraj pol milijona ljudi?

53 min

V Tarči - po sledeh gradnje kanalizacije čez ljubljansko vodovarstveno območje. Gre za nujno potreben, z javnim in evropskim denarjem financiran transport odplak ali za ekološko bombo nad pitno vodo za skoraj pol milijona ljudi?

Kam gre denar od zdravstvenega zavarovanja?

14. 11. 2019

V Tarči - kdo in kako deli denar, ki se steče v javno zdravstveno blagajno? Sistem spominja na socialistično planiranje, kjer je vnaprej določeno tudi število porodov, ki bodo plačani. V skupščini, ki potrjuje razdelitev denarja, pa sedijo tudi tisti, ki sami poslujejo z zavodom.

53 min

V Tarči - kdo in kako deli denar, ki se steče v javno zdravstveno blagajno? Sistem spominja na socialistično planiranje, kjer je vnaprej določeno tudi število porodov, ki bodo plačani. V skupščini, ki potrjuje razdelitev denarja, pa sedijo tudi tisti, ki sami poslujejo z zavodom.

Bančni krediti

7. 11. 2019

V Tarči - posnetki izsiljevanja in podkupnine za odobritev bančnega kredita. Po odstopu od sumljivega posla sledila strašljiva sporočila, tudi cipresa za brisalci.

55 min

V Tarči - posnetki izsiljevanja in podkupnine za odobritev bančnega kredita. Po odstopu od sumljivega posla sledila strašljiva sporočila, tudi cipresa za brisalci.

Tarča: Politika aktualno

17. 10. 2019

V Tarči o izvoljencih ljudstva, ki jih lastni privilegiji in službe znancev zaposlujejo bolj skrb za dolgotrajno oskrbo, zdravstveno reformo in pokojnine.

53 min

V Tarči o izvoljencih ljudstva, ki jih lastni privilegiji in službe znancev zaposlujejo bolj skrb za dolgotrajno oskrbo, zdravstveno reformo in pokojnine.

Tarča: Postopki zoper Jankovića

10. 10. 2019

Po odmevni oddaji o gradnji Stožic v Tarči o tem kaj so skoraj deset let v primerih, povezanih z županom Jankovićem, počeli na policiji, tožilstvu, sodiščih, finančni upravi in Uradu za preprečevanje pranja denarja

53 min

Po odmevni oddaji o gradnji Stožic v Tarči o tem kaj so skoraj deset let v primerih, povezanih z županom Jankovićem, počeli na policiji, tožilstvu, sodiščih, finančni upravi in Uradu za preprečevanje pranja denarja

Tarča: Stožice

3. 10. 2019

V Tarči. Kakšna je bila cena Stožic? Od kod se je črpal in kam pretakal denar in kje so se sprejemale odločitve? Dokazi in številke.

71 min

V Tarči. Kakšna je bila cena Stožic? Od kod se je črpal in kam pretakal denar in kje so se sprejemale odločitve? Dokazi in številke.

Tarča: Adria in Železnice

26. 9. 2019

V Tarči o potapljanju Adrijine flote in iskanju rešitev za skoraj 600 zaposlenih. Bomo za javni letalski promet plačevali tako kot železniškega, kjer se najde denar tudi za Wernerja, lepotna in vinska tekmovanja.

67 min

V Tarči o potapljanju Adrijine flote in iskanju rešitev za skoraj 600 zaposlenih. Bomo za javni letalski promet plačevali tako kot železniškega, kjer se najde denar tudi za Wernerja, lepotna in vinska tekmovanja.

Tarča: Adria Airways

12. 9. 2019

V Tarči o boju za obstanek nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika. Zgodbe potnikov o prestavljenih in odpovedanih letih zvenijo kot slaba šala. Kdo in kam nas bo še vozil z Brnika? Kaj sploh počnejo zaposleni na mariborskem letališču?

54 min

V Tarči o boju za obstanek nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika. Zgodbe potnikov o prestavljenih in odpovedanih letih zvenijo kot slaba šala. Kdo in kam nas bo še vozil z Brnika? Kaj sploh počnejo zaposleni na mariborskem letališču?

Tarča: Prepletenost med politiko in zavarovalnicami?

5. 9. 2019

V Tarči - je denar zavarovalnic močnejši mamljivejši od zavez politikov v koalicijskih pogodbah in sporazumih in ali bomo še naprej vedno več plačevali za dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Raziskali smo prepletenost med politiko in zavarovalnicami.

53 min

V Tarči - je denar zavarovalnic močnejši mamljivejši od zavez politikov v koalicijskih pogodbah in sporazumih in ali bomo še naprej vedno več plačevali za dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Raziskali smo prepletenost med politiko in zavarovalnicami.

Tarča: 2 TDK

29. 8. 2019

Zakaj so v bitko za prvo lopato na mostu čez Glinščico zdaj na pomoč poklicali še kriminaliste? Je imel izbrani ponudnik domnevno ponarejeno ali neustrezno referenco za gradnjo zidu? Kako svoj prav dokazujejo izbrani in neizbrani gradbinci?

56 min

Zakaj so v bitko za prvo lopato na mostu čez Glinščico zdaj na pomoč poklicali še kriminaliste? Je imel izbrani ponudnik domnevno ponarejeno ali neustrezno referenco za gradnjo zidu? Kako svoj prav dokazujejo izbrani in neizbrani gradbinci?

Tarča: Odstrel divjadi

13. 6. 2019

V Tarči – kmetje so obupani zaradi napadov zveri, naravovarstveniki pa zahtevajo spoštovanje zakonodaje o zaščitenih vrstah. Podpisujejo se peticije, napoveduje ustanavljanje straž, državljanska nepokorščina. Kje so rešitve?

53 min

V Tarči – kmetje so obupani zaradi napadov zveri, naravovarstveniki pa zahtevajo spoštovanje zakonodaje o zaščitenih vrstah. Podpisujejo se peticije, napoveduje ustanavljanje straž, državljanska nepokorščina. Kje so rešitve?

Tarča

30. 5. 2019

V Tarči o obujanju prisluškovalne afere. Kdo je odgovoren za nezaščiteno komunikacijo med agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem in kakšen bo epilog.

54 min

V Tarči o obujanju prisluškovalne afere. Kdo je odgovoren za nezaščiteno komunikacijo med agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem in kakšen bo epilog.

Tarča: Avtobusni prevozniki brez javnega razpisa

25. 4. 2019

V Tarči o državnih milijonih za avtobusne prevoznike brez javnega razpisa – šoferji pa opozarjajo na kršitve njihovih pravic.

67 min

V Tarči o državnih milijonih za avtobusne prevoznike brez javnega razpisa – šoferji pa opozarjajo na kršitve njihovih pravic.

Tarča: Cena zdravega nasmeha

18. 4. 2019

V Tarči o ceni zdravega nasmeha. Kakšni so zaslužki zasebnikov? Zakaj je treba tako rekoč vsako storitev doplačati?

53 min

V Tarči o ceni zdravega nasmeha. Kakšni so zaslužki zasebnikov? Zakaj je treba tako rekoč vsako storitev doplačati?

Tarča: Odtekanje študentskega denarja

11. 4. 2019

V Tarči – še o odtekanju študentskega denarja. Kam je poniknilo 70 tisoč evrov s Škisove tržnice? Boj za študentske milijone se odpira tudi z napovedanim ukinjanjem študentskih servisov.

55 min

V Tarči – še o odtekanju študentskega denarja. Kam je poniknilo 70 tisoč evrov s Škisove tržnice? Boj za študentske milijone se odpira tudi z napovedanim ukinjanjem študentskih servisov.

Tarča: Državna revizijska komisija

4. 4. 2019

V Tarči o delu in položaju Državne revizijske komisije, ki odloča o milijardah davkoplačevalskega denarja, nad njenimi odločitvami pa je samo modro nebo. Med pripravami na oddajo je odstopil predsednik komisije Borut Smrdel. Kakšna vprašanja smo mu poslali, da je še istega dne napisal odstopno izjavo?

52 min

V Tarči o delu in položaju Državne revizijske komisije, ki odloča o milijardah davkoplačevalskega denarja, nad njenimi odločitvami pa je samo modro nebo. Med pripravami na oddajo je odstopil predsednik komisije Borut Smrdel. Kakšna vprašanja smo mu poslali, da je še istega dne napisal odstopno izjavo?

Tarča: Stari, revni in pozabljeni

28. 3. 2019

V Tarči - ali Slovenija postaja država revnih upokojencev - je sistem na robu kolapsa in kakšne so rešitve?

53 min

V Tarči - ali Slovenija postaja država revnih upokojencev - je sistem na robu kolapsa in kakšne so rešitve?

Tarča: Kako delujejo študentske organizacije?

21. 3. 2019

V Tarči o delovanju študentskih organizacij - koliko javnega denarja se porabi za zabave in visoke plače funkcionarjev, koliko za socialno pomoč študentom?

54 min

V Tarči o delovanju študentskih organizacij - koliko javnega denarja se porabi za zabave in visoke plače funkcionarjev, koliko za socialno pomoč študentom?

Tarča: O ozadjih odstopa ministra Fakina

14. 3. 2019

V Tarči: zakaj je moral oditi minister za zdravje Samo Fakin? Zakaj se na področju nabav in javnih naročil kljub odmevnih razkritjih v naši oddaji in hišnih preiskavah ni nič spremenilo?

53 min

V Tarči: zakaj je moral oditi minister za zdravje Samo Fakin? Zakaj se na področju nabav in javnih naročil kljub odmevnih razkritjih v naši oddaji in hišnih preiskavah ni nič spremenilo?

O reformah in proračunu

7. 3. 2019

V Tarči o reformah in proračunu. Bo pot med socialno državo ter zategovanjem pasu in varčevanjem finančno vzdržna?

53 min

V Tarči o reformah in proračunu. Bo pot med socialno državo ter zategovanjem pasu in varčevanjem finančno vzdržna?

Tarča: Po sledi predračunov za maketo 2.tira

28. 2. 2019

V Tarči : Po sledi predračunov za maketo 2. tira. Kam vse bi bil lahko potoval denar?

53 min

V Tarči : Po sledi predračunov za maketo 2. tira. Kam vse bi bil lahko potoval denar?

Tarča: Razpis za maketo drugega tira

21. 2. 2019

V Tarči o odmevnem dogajanju povezanem z maketo drugega tira. Na direkciji za infrastrukturo so potekale hišne preiskave. Odpirajo se vprašanja, kako so potekale priprave na razpis in ali bo potrebno izvajalcu vendarle plačati dobrih 133 tisoč evrov za maketo.

54 min

V Tarči o odmevnem dogajanju povezanem z maketo drugega tira. Na direkciji za infrastrukturo so potekale hišne preiskave. Odpirajo se vprašanja, kako so potekale priprave na razpis in ali bo potrebno izvajalcu vendarle plačati dobrih 133 tisoč evrov za maketo.

Tarča: Kaj je na krožnikih šolarjev, bolnikov in starejših v domovih?

14. 2. 2019

Ekipa Tarče je v naključno izbranih vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše zbrala vzorce mesa in jih odnesla na analizo. Kaj bodo pokazali rezultati?

52 min

Ekipa Tarče je v naključno izbranih vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše zbrala vzorce mesa in jih odnesla na analizo. Kaj bodo pokazali rezultati?

Tarča

31. 1. 2019

V Tarči razkrivamo načrte, kako narediti Mercator spet slovenski, da deset tisoč zaposlenih in več tisoč dobaviteljev ne bo prepuščenih usodi Agrokorja. Pred naše kamere je stopil tudi Ivica Todorić.

53 min

V Tarči razkrivamo načrte, kako narediti Mercator spet slovenski, da deset tisoč zaposlenih in več tisoč dobaviteljev ne bo prepuščenih usodi Agrokorja. Pred naše kamere je stopil tudi Ivica Todorić.

Tarča

24. 1. 2019

V Tarči o vprašanjih, ki so jih odprli tragični dogodek in dogajanje na Ministrstvu za kulturo. Tudi iz drugih državnih ustanov so že prihajale prijave zaradi domnevnega trpinčenja na delovnem mestu.

53 min

V Tarči o vprašanjih, ki so jih odprli tragični dogodek in dogajanje na Ministrstvu za kulturo. Tudi iz drugih državnih ustanov so že prihajale prijave zaradi domnevnega trpinčenja na delovnem mestu.

Tarča

17. 1. 2019

V Tarči o razmerah v slovenskih zaporih. Filmski pobeg dveh zapornikov je odprl številna vprašanja o odgovornosti in nadzoru. Kdo je zatajil?

53 min

V Tarči o razmerah v slovenskih zaporih. Filmski pobeg dveh zapornikov je odprl številna vprašanja o odgovornosti in nadzoru. Kdo je zatajil?

Tarča

10. 1. 2019

V Tarči o srditem boju za hotele na Obali. Kakšni so načrti države in kdo so skrivnostni kupci? Ob tem v SDH in DUTB poteka kadrovska prevetritev, s posli slabe banke pa se bo ukvarjala parlamentarna preiskava.

53 min

V Tarči o srditem boju za hotele na Obali. Kakšni so načrti države in kdo so skrivnostni kupci? Ob tem v SDH in DUTB poteka kadrovska prevetritev, s posli slabe banke pa se bo ukvarjala parlamentarna preiskava.

Tarča

20. 12. 2018

V Tarči – o zamujanju pri gradnji druge cevi karavanškega predora. Kdo, kdaj in za koliko denarja bo gradil?

53 min

V Tarči – o zamujanju pri gradnji druge cevi karavanškega predora. Kdo, kdaj in za koliko denarja bo gradil?

Tarča

6. 12. 2018

V Tarči o lokalnih volitvah, ki so Kopru prinesle primerjavo s Florido, Šmarješkim toplicam prvo žrebanje župana, celi vrsti občin pa nova imena.

49 min

V Tarči o lokalnih volitvah, ki so Kopru prinesle primerjavo s Florido, Šmarješkim toplicam prvo žrebanje župana, celi vrsti občin pa nova imena.

Tarča

29. 11. 2018

V Tarči - ali so pritiski in grožnje tujih investitorjev ogrozili suverenost Slovenije pri odločanju o dovoljenjih za črpanje plina v Petišovcih? Po odstopu direktorja Agencije za okolje zadevo preiskujejo organi pregona.

53 min

V Tarči - ali so pritiski in grožnje tujih investitorjev ogrozili suverenost Slovenije pri odločanju o dovoljenjih za črpanje plina v Petišovcih? Po odstopu direktorja Agencije za okolje zadevo preiskujejo organi pregona.

Tarča

25. 10. 2018

V Tarči o razmerah na tako imenovani balkanski poti prebežnikov. Kakšne so razmere pred prihajajočo zimo v Bihaću in Veliki Kladuši, kaj se dogaja na naši meji in kako je z integracijo beguncev pri nas.

53 min

V Tarči o razmerah na tako imenovani balkanski poti prebežnikov. Kakšne so razmere pred prihajajočo zimo v Bihaću in Veliki Kladuši, kaj se dogaja na naši meji in kako je z integracijo beguncev pri nas.

Tarča

18. 10. 2018

V Tarči- več sto kandidatov se bo potegovalo za župane v 212 občinah, za uresničitev vseh želja občanov pa bo morala poskrbeti tudi politika. O tretji osi, domovih za ostarele, bančnih poslovalnicah, zdravnikih - v četrtek v studiu Tarče.

53 min

V Tarči- več sto kandidatov se bo potegovalo za župane v 212 občinah, za uresničitev vseh želja občanov pa bo morala poskrbeti tudi politika. O tretji osi, domovih za ostarele, bančnih poslovalnicah, zdravnikih - v četrtek v studiu Tarče.

Tarča

11. 10. 2018

O novih ozadjih dogajanja v nelegalnem ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok. Posnetki surovega ravnanja so pretresli slovensko javnost. Kako se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo in kako v prihodnje to preprečiti?

53 min

O novih ozadjih dogajanja v nelegalnem ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok. Posnetki surovega ravnanja so pretresli slovensko javnost. Kako se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo in kako v prihodnje to preprečiti?

Tarča

4. 10. 2018

V Tarči o dveh največjih infrastrukturnih projektih, drugem tiru in drugem predoru Karavanke. Kje se zapleta, da se dela še niso začela?

52 min

V Tarči o dveh največjih infrastrukturnih projektih, drugem tiru in drugem predoru Karavanke. Kje se zapleta, da se dela še niso začela?

Tarča

27. 9. 2018

V Tarči- zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost je prekipelo Levici in delu javnosti, zaradi državnih sekretarjev vre med Socialnimi demokrati in Stranko modernega centra. Kako se bo odvrtelo kadrovsko kolesje?

53 min

V Tarči- zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost je prekipelo Levici in delu javnosti, zaradi državnih sekretarjev vre med Socialnimi demokrati in Stranko modernega centra. Kako se bo odvrtelo kadrovsko kolesje?

Tarča

20. 9. 2018

V Tarči o delovanju pravne države po izpustitvi Milka Noviča in zakaj morajo tožilci umikati tožbe za povrnitev premoženja nezakonitega izvora. Koliko bodo državo stale umaknjene tožbe in morebitne odškodnine?

54 min

V Tarči o delovanju pravne države po izpustitvi Milka Noviča in zakaj morajo tožilci umikati tožbe za povrnitev premoženja nezakonitega izvora. Koliko bodo državo stale umaknjene tožbe in morebitne odškodnine?

Tarča

13. 9. 2018

V Tarči- so si politiki in uradne varnostne strukture predolgo zatiskali oči pred ljudmi, ki so zamaskirani pripravljeni nezakonito prijeti za orožje? Kako se spoprijeti s nevarnostjo, ki ogroža ustavno ureditev? V Globusu o Brexitu, zakaj so se pogajalci znasli v slepi ulici in kaksne posledice bo to imelo za evropska gospodarstva? V Točki preloma: v kakšnih gospodarskih razmerah bo začela mandat nova vlada in kako je slovensko gospodarstvo pripravljeno na morebitni izbruh nove krize?

59 min

V Tarči- so si politiki in uradne varnostne strukture predolgo zatiskali oči pred ljudmi, ki so zamaskirani pripravljeni nezakonito prijeti za orožje? Kako se spoprijeti s nevarnostjo, ki ogroža ustavno ureditev? V Globusu o Brexitu, zakaj so se pogajalci znasli v slepi ulici in kaksne posledice bo to imelo za evropska gospodarstva? V Točki preloma: v kakšnih gospodarskih razmerah bo začela mandat nova vlada in kako je slovensko gospodarstvo pripravljeno na morebitni izbruh nove krize?

Tarča

6. 9. 2018

Prva Tarča nove sezone je povzročila burne odzive politikov in gospodarstvenikov zaradi predvidenih obdavčitev. Kdo se bo umaknil?

52 min

Prva Tarča nove sezone je povzročila burne odzive politikov in gospodarstvenikov zaradi predvidenih obdavčitev. Kdo se bo umaknil?

Tarča

30. 8. 2018

TARČA: Politika poleti ni počivala. Priča smo bili sestavljanju koalicije in iskanju ministrskih kandidatov. Smo pred zadnjim korakom imenovanja nove vlade. Bo ta prinesla novo politiko in nove obraze? Zakaj apetiti po določenih resorjih? Vse te odgovore bomo iskali s predstavniki političnih strank v četrtkovi Tarči. GLOBUS: Gibanje petih zvezd je politična formacija, ki je na italijanskih parlamentarnih volitvah 4. marca letos pometla z vsemi drugimi. Najboljši rezultat je dosegla v južnih deželah, kjer je osvojila med 43 in 48 odstotkov volilnih glasov. Da bi razumeli, zakaj toliko glasov temu populističnemu gibanju, smo se morali pogrezniti med probleme italijanskega juga. TOČKA PORELOMA:V Točki preloma o švicarskem kapitalu za razvoj genetskih testov v Sloveniji. Švicarji bodo vložili 10 milijonov evrov v podjetje GenEplanet. Govorili bomo tudi o finančnih učinkih prihoda nogometnega zvezdnika Ronalda v torinski Juventus. Vrednost kluba se je po prihodu povečala za dobrih 40% oziroma za skoraj 300 milijonov evrov.

54 min

TARČA: Politika poleti ni počivala. Priča smo bili sestavljanju koalicije in iskanju ministrskih kandidatov. Smo pred zadnjim korakom imenovanja nove vlade. Bo ta prinesla novo politiko in nove obraze? Zakaj apetiti po določenih resorjih? Vse te odgovore bomo iskali s predstavniki političnih strank v četrtkovi Tarči. GLOBUS: Gibanje petih zvezd je politična formacija, ki je na italijanskih parlamentarnih volitvah 4. marca letos pometla z vsemi drugimi. Najboljši rezultat je dosegla v južnih deželah, kjer je osvojila med 43 in 48 odstotkov volilnih glasov. Da bi razumeli, zakaj toliko glasov temu populističnemu gibanju, smo se morali pogrezniti med probleme italijanskega juga. TOČKA PORELOMA:V Točki preloma o švicarskem kapitalu za razvoj genetskih testov v Sloveniji. Švicarji bodo vložili 10 milijonov evrov v podjetje GenEplanet. Govorili bomo tudi o finančnih učinkih prihoda nogometnega zvezdnika Ronalda v torinski Juventus. Vrednost kluba se je po prihodu povečala za dobrih 40% oziroma za skoraj 300 milijonov evrov.

Tarča

14. 6. 2018

V Tarči- začenja se svetovno nogometno prvenstvo - športni spektakel leta. Zakaj Slovenije ni zraven, nam manjka denarja, talentov, česa drugega?

52 min

V Tarči- začenja se svetovno nogometno prvenstvo - športni spektakel leta. Zakaj Slovenije ni zraven, nam manjka denarja, talentov, česa drugega?

Tarča z znakovnim jezikom

7. 6. 2018

Volivci so odločili- kako so sporočilo razumeli izvoljeni- kaj čaka državljane, kakšni izzivi so pred državo? Posebna oddaja Studia 3 – Tarča v četrtek ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

105 min

Volivci so odločili- kako so sporočilo razumeli izvoljeni- kaj čaka državljane, kakšni izzivi so pred državo? Posebna oddaja Studia 3 – Tarča v četrtek ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

Tarča

7. 6. 2018

Volivci so odločili- kako so sporočilo razumeli izvoljeni- kaj čaka državljane, kakšni izzivi so pred državo? Posebna oddaja Studia 3 – Tarča v četrtek ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

105 min

Volivci so odločili- kako so sporočilo razumeli izvoljeni- kaj čaka državljane, kakšni izzivi so pred državo? Posebna oddaja Studia 3 – Tarča v četrtek ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

Tarča

3. 5. 2018

Predsednik države je sporočil - parlamentarne volitve bodo 3. junija! Predvolilna kampanja je že v polnem teku, stranke promovirajo svoje kandidate, programe in napadajo nasprotnike. Raziskave kažejo: sedem strank lahko računa na vstop v parlament, še sedem pa jih upa, da jim bo to morda uspelo. Sedem plus sedem, iz oči v oči v Tarči.

34 min

Predsednik države je sporočil - parlamentarne volitve bodo 3. junija! Predvolilna kampanja je že v polnem teku, stranke promovirajo svoje kandidate, programe in napadajo nasprotnike. Raziskave kažejo: sedem strank lahko računa na vstop v parlament, še sedem pa jih upa, da jim bo to morda uspelo. Sedem plus sedem, iz oči v oči v Tarči.

Tarča

19. 4. 2018

Predsednik države je sporočil - parlamentarne volitve bodo 3. junija! Predvolilna kampanja je že v polnem teku, stranke promovirajo svoje kandidate, programe in napadajo nasprotnike. Raziskave kažejo: sedem strank lahko računa na vstop v parlament, še sedem pa jih upa, da jim bo to morda uspelo. Sedem plus sedem, iz oči v oči v Tarči.

104 min

Predsednik države je sporočil - parlamentarne volitve bodo 3. junija! Predvolilna kampanja je že v polnem teku, stranke promovirajo svoje kandidate, programe in napadajo nasprotnike. Raziskave kažejo: sedem strank lahko računa na vstop v parlament, še sedem pa jih upa, da jim bo to morda uspelo. Sedem plus sedem, iz oči v oči v Tarči.

Tarča

12. 4. 2018

V Tarči: Pri Vrhniki vnovičen pogin rib, na Ptujskem jezeru zastrupljeni labodi, v Štorah zaradi požara evakuirali krajane, kdo v državi sploh skrbi za okolje?

52 min

V Tarči: Pri Vrhniki vnovičen pogin rib, na Ptujskem jezeru zastrupljeni labodi, v Štorah zaradi požara evakuirali krajane, kdo v državi sploh skrbi za okolje?

Tarča

5. 4. 2018

V Tarči se bomo posvetili vprašanjem, prodati ali ne Novo ljubljansko banko, kakšne finančne posledice za Slovenijo bo imela ena ali druga odločitev, bodo imeli v Bruslju še razumevanje za naše izgovore ali pa bodo vztrajali pri zavezah in kako se rešiti bremena hrvaških prenesenih deviznih vlog..

49 min

V Tarči se bomo posvetili vprašanjem, prodati ali ne Novo ljubljansko banko, kakšne finančne posledice za Slovenijo bo imela ena ali druga odločitev, bodo imeli v Bruslju še razumevanje za naše izgovore ali pa bodo vztrajali pri zavezah in kako se rešiti bremena hrvaških prenesenih deviznih vlog..

Tarča

29. 3. 2018

V Tarči – zadnji dnevi raja Cerarjeve vlade – kaj se dogaja za vrati ministrstev, vladnih služb in v podjetjih v državni lasti?

49 min

V Tarči – zadnji dnevi raja Cerarjeve vlade – kaj se dogaja za vrati ministrstev, vladnih služb in v podjetjih v državni lasti?

Tarča

15. 3. 2018

V nocojšnji Tarči s političnim vrhom o vzrokih in posledicah odstopa premiera Cerarja. Zakaj že četrta vlada zapored očitno ne bo dokončala mandata? In kaj bo z drugim tirom?

104 min

V nocojšnji Tarči s političnim vrhom o vzrokih in posledicah odstopa premiera Cerarja. Zakaj že četrta vlada zapored očitno ne bo dokončala mandata? In kaj bo z drugim tirom?

Tarča z znakovnim jezikom

15. 3. 2018

V nocojšnji Tarči s političnim vrhom o vzrokih in posledicah odstopa premiera Cerarja. Zakaj že četrta vlada zapored očitno ne bo dokončala mandata? In kaj bo z drugim tirom?

104 min

V nocojšnji Tarči s političnim vrhom o vzrokih in posledicah odstopa premiera Cerarja. Zakaj že četrta vlada zapored očitno ne bo dokončala mandata? In kaj bo z drugim tirom?

Tarča

1. 3. 2018

V Tarči – po olimpijskih odličjih o financiranju športa v Sloveniji- zakaj je denarja vse manj in kako se deli?

51 min

V Tarči – po olimpijskih odličjih o financiranju športa v Sloveniji- zakaj je denarja vse manj in kako se deli?

Tarča

22. 2. 2018

Ob deseti obletnici smrti dr. Janeza Drnovška - kaj je zaznamovalo njegovo desetletno vladavino v politiki, gospodarstvu, družbi in kaj vse je od takrat drugače?

58 min

Ob deseti obletnici smrti dr. Janeza Drnovška - kaj je zaznamovalo njegovo desetletno vladavino v politiki, gospodarstvu, družbi in kaj vse je od takrat drugače?

Tarča

15. 2. 2018

V Tarči- tri mesece pred začetkom volilne kampanje- kaj obljubljajo in napovedujejo tisti, ki jim zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo vstop v parlament? Bodo volilci spet stavili na nove obraze?

58 min

V Tarči- tri mesece pred začetkom volilne kampanje- kaj obljubljajo in napovedujejo tisti, ki jim zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo vstop v parlament? Bodo volilci spet stavili na nove obraze?

Tarča

1. 2. 2018

Ali se pri nas nedelo res bolj splača kot delo, pa tudi o spornih nabavah medicinske opreme in pripomočkov v zdravstvu.

51 min

Ali se pri nas nedelo res bolj splača kot delo, pa tudi o spornih nabavah medicinske opreme in pripomočkov v zdravstvu.

Tarča

25. 1. 2018

V Tarči: Zakaj tudi v času rekordne gospodarske rasti tretjina zaposlenih za pošteno delo prejema plačo, ki ne omogoča normalnega preživetja in kakšne so rešitve?

52 min

V Tarči: Zakaj tudi v času rekordne gospodarske rasti tretjina zaposlenih za pošteno delo prejema plačo, ki ne omogoča normalnega preživetja in kakšne so rešitve?

Tarča

11. 1. 2018

V Tarči- ali tudi Sloveniji zaradi prenizke cepljenosti grozi izbruh nalezljivih in nevarnih bolezni?

60 min

V Tarči- ali tudi Sloveniji zaradi prenizke cepljenosti grozi izbruh nalezljivih in nevarnih bolezni?

Tarča

4. 1. 2018

In katera od velikih zgodb minulega leta bo aktualna tudi v novem letu? Že zdaj lahko rečemo, po volitvah volitve, ob neuspehih tudi uspehi - Slovenija v številkah. Novi športni izzivi. Uspešni posamezniki. Pogovor po Sloveniji v letu 2017. Voditeljica Erika Žnidaršič

51 min

In katera od velikih zgodb minulega leta bo aktualna tudi v novem letu? Že zdaj lahko rečemo, po volitvah volitve, ob neuspehih tudi uspehi - Slovenija v številkah. Novi športni izzivi. Uspešni posamezniki. Pogovor po Sloveniji v letu 2017. Voditeljica Erika Žnidaršič

Tarča

21. 12. 2017

V Tarči- kaj je v ozadju zahtev po menjavi uprave Luke Koper in zakaj je na relaciji Ljubljana – Koper vse bolj napeto?

58 min

V Tarči- kaj je v ozadju zahtev po menjavi uprave Luke Koper in zakaj je na relaciji Ljubljana – Koper vse bolj napeto?

Tarča

14. 12. 2017

V Tarči – po orkanski burji še poplave- razkrite strehe, domovi brez elektrike in ogrevanja, zaprte ceste in šole- kako je s sanacijo in kako s preventivo? Voditeljica Erika Žnidaršič.

58 min

V Tarči – po orkanski burji še poplave- razkrite strehe, domovi brez elektrike in ogrevanja, zaprte ceste in šole- kako je s sanacijo in kako s preventivo? Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

7. 12. 2017

Kako da v Sloveniji, v času rekordne gospodarske rasti, nekatere najranljivejše skupine prebivalcev zaradi dolgov pristanejo dobesedno na cesti, brez strehe nad glavo – bi stanovanjske površine morali izvzeti iz izvršb? Sploh zdaj, ko jih je ustavno sodišče izvzelo iz črnih gradenj. Voditeljica Erika Žnidaršič.

58 min

Kako da v Sloveniji, v času rekordne gospodarske rasti, nekatere najranljivejše skupine prebivalcev zaradi dolgov pristanejo dobesedno na cesti, brez strehe nad glavo – bi stanovanjske površine morali izvzeti iz izvršb? Sploh zdaj, ko jih je ustavno sodišče izvzelo iz črnih gradenj. Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

30. 11. 2017

O zahtevi po izenačitvi financiranja javnega programa zasebnih osnovnih šol z javnimi in začetku spreminjanja ustave, da bi to zahtevo zaobšli.

57 min

O zahtevi po izenačitvi financiranja javnega programa zasebnih osnovnih šol z javnimi in začetku spreminjanja ustave, da bi to zahtevo zaobšli.

Tarča

23. 11. 2017

Vse kaže, da bodo trgovine v novem letu ob nedeljah in praznikih res zaprle vrata. Pa tudi o velikih premikih na telekomunikacijskem področju ter ozadju enega največjih in najbolj kompleksnih prevzemov na slovenskem medijskem področju, ki čaka na zeleno luč regulatorja.

56 min

Vse kaže, da bodo trgovine v novem letu ob nedeljah in praznikih res zaprle vrata. Pa tudi o velikih premikih na telekomunikacijskem področju ter ozadju enega največjih in najbolj kompleksnih prevzemov na slovenskem medijskem področju, ki čaka na zeleno luč regulatorja.

Tarča

16. 11. 2017

Zaradi sirskega begunca ustavna obtožba zoper premierja. Voditeljica Erika Žnidaršič.

58 min

Zaradi sirskega begunca ustavna obtožba zoper premierja. Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

26. 10. 2017

Po predsedniški v parlamentarno kampanjo- ali je politika razumela sporočila volilcev, s čim nas stranke v mesecih do volitev še lahko presenetijo? Voditeljica Erika Žnidaršič.

58 min

Po predsedniški v parlamentarno kampanjo- ali je politika razumela sporočila volilcev, s čim nas stranke v mesecih do volitev še lahko presenetijo? Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

28. 9. 2017

So podražitve oskrbnin v domovih za starejše neizogibne? Denarja zmanjkuje- kje so rešitve, kdo služi na plečih starejših, smo še socialna država? Voditeljica Erika Žnidaršič

59 min

So podražitve oskrbnin v domovih za starejše neizogibne? Denarja zmanjkuje- kje so rešitve, kdo služi na plečih starejših, smo še socialna država? Voditeljica Erika Žnidaršič

Tarča

14. 9. 2017

Skoraj polovica časa za uresničitev arbitražne razsodbe je že minila- kako naprej? Voditeljica Erika Žnidaršič

59 min

Skoraj polovica časa za uresničitev arbitražne razsodbe je že minila- kako naprej? Voditeljica Erika Žnidaršič

Tarča

7. 9. 2017

V Tarči razkrivamo – kako je s škodo in odgovornostjo za finančni zlom mariborske nadškofije in iščemo vzroke za neuspešen prvi javni razpis za žilne opornice. Voditeljica Erika Žnidaršič.

57 min

V Tarči razkrivamo – kako je s škodo in odgovornostjo za finančni zlom mariborske nadškofije in iščemo vzroke za neuspešen prvi javni razpis za žilne opornice. Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

22. 6. 2017

Pred razglasitvijo odločitve arbitražnega sodišča v Haagu si oglejte 1. del dosjeja Arbitraža, ki predstavlja najbolj kritične točke ob slovensko-hrvaški meji, razkriva podrobnosti o pogajanjih za dosego arbitražnega sporazuma in z odvetniško skupino Slovenije tehta slovenske argumente. Gostje v studiu pa bodo razpravljali o odprtih vprašanjih in izzivih, ki čakajo državo po 26-ih letih.

48 min

Pred razglasitvijo odločitve arbitražnega sodišča v Haagu si oglejte 1. del dosjeja Arbitraža, ki predstavlja najbolj kritične točke ob slovensko-hrvaški meji, razkriva podrobnosti o pogajanjih za dosego arbitražnega sporazuma in z odvetniško skupino Slovenije tehta slovenske argumente. Gostje v studiu pa bodo razpravljali o odprtih vprašanjih in izzivih, ki čakajo državo po 26-ih letih.

Tarča

15. 6. 2017

Odkritje za milijardo dolarjev sumljivih finančnih transakcij z Iranom po več kot 7-ih letih sproža vprašanje učinkovitosti nadzora, odgovornosti in škodi ugledu banke. Kdo je vedel, kdo bi moral vedeti, kdo ukrepati?

58 min

Odkritje za milijardo dolarjev sumljivih finančnih transakcij z Iranom po več kot 7-ih letih sproža vprašanje učinkovitosti nadzora, odgovornosti in škodi ugledu banke. Kdo je vedel, kdo bi moral vedeti, kdo ukrepati?

Tarča

8. 6. 2017

25 let po umoru Ivana Krambergerja še ostajajo neodgovorjena vprašanja, pa tudi o šesti predsedniški tekmi v samostojni državi. Voditeljica Erika Žnidaršič.

59 min

25 let po umoru Ivana Krambergerja še ostajajo neodgovorjena vprašanja, pa tudi o šesti predsedniški tekmi v samostojni državi. Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

1. 6. 2017

V Tarči- upravljanje večstanovanjskih stavb kot dobičkonosen, a premalo nadzorovan posel ali načrtno izigravanje lastnikov? V Globusu: Velika Britanija pred volitvami v primežu teroristične grožnje V Točko preloma- s predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom o spodbujanju tujih naložb in o razmerah v farmaciji

55 min

V Tarči- upravljanje večstanovanjskih stavb kot dobičkonosen, a premalo nadzorovan posel ali načrtno izigravanje lastnikov? V Globusu: Velika Britanija pred volitvami v primežu teroristične grožnje V Točko preloma- s predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom o spodbujanju tujih naložb in o razmerah v farmaciji

Tarča

25. 5. 2017

O razsežnostih požara v Kemisu- kakšne bodo posledice, kje so druge tempirane bombe? Voditeljica Erika Žnidaršič

59 min

O razsežnostih požara v Kemisu- kakšne bodo posledice, kje so druge tempirane bombe? Voditeljica Erika Žnidaršič

Tarča

18. 5. 2017

Zakaj se je avtomobilski gigant Magna odločil za Slovenijo in kaj bo lakirnica prinesla državi?Voditeljica Erika Žnidaršič.

59 min

Zakaj se je avtomobilski gigant Magna odločil za Slovenijo in kaj bo lakirnica prinesla državi?Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

11. 5. 2017

V Tarči- zakaj lahko največji davčni dolžniki izigravajo davčne odločbe in kdo je na potezi?

59 min

V Tarči- zakaj lahko največji davčni dolžniki izigravajo davčne odločbe in kdo je na potezi?

Tarča

4. 5. 2017

Slovenija zelena in trajnostno naravnana – gredo v to smer tudi ukrepi in kako je z degradiranimi območji? In še o uspešnosti Fursa pri iskanju davčnih dolžnikov – kako pa do premoženja?

59 min

Slovenija zelena in trajnostno naravnana – gredo v to smer tudi ukrepi in kako je z degradiranimi območji? In še o uspešnosti Fursa pri iskanju davčnih dolžnikov – kako pa do premoženja?

Tarča

20. 4. 2017

Zdravniške napake, res beg od odgovornosti? Ena sama napačna odločitev v zdravstvu lahko pomeni dolgotrajne posledice za življenje pacientov. Toliko težje je, ker je odgovornost zdravnikov težko dokazati in so boji za odškodnine dolgotrajni. So krivi le zdravstveni delavci? Napake bi lažje priznavali, če bi bili bolje zavarovani in vsake napake ne bi kazensko preganjali, zatrjujejo zdravniki. Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da število odškodninskih zahtevkov raste.

58 min

Zdravniške napake, res beg od odgovornosti? Ena sama napačna odločitev v zdravstvu lahko pomeni dolgotrajne posledice za življenje pacientov. Toliko težje je, ker je odgovornost zdravnikov težko dokazati in so boji za odškodnine dolgotrajni. So krivi le zdravstveni delavci? Napake bi lažje priznavali, če bi bili bolje zavarovani in vsake napake ne bi kazensko preganjali, zatrjujejo zdravniki. Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da število odškodninskih zahtevkov raste.

Tarča: Drugi tir

13. 4. 2017

Visoki stroški, slab nadzor, centri moči in odločanja. 2. tir- od sledi do razkritja. Posebna oddaja z raziskavami podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor.

101 min

Visoki stroški, slab nadzor, centri moči in odločanja. 2. tir- od sledi do razkritja. Posebna oddaja z raziskavami podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor.

Tarča

6. 4. 2017

V Tarči- kako bo reševanje Agrokorja vplivalo na Mercator – bi ga zdaj morali odkupiti nazaj?

59 min

V Tarči- kako bo reševanje Agrokorja vplivalo na Mercator – bi ga zdaj morali odkupiti nazaj?

Tarča

30. 3. 2017

Ta teden v Tarči- z Eriko Žnidaršič - kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah?

60 min

Ta teden v Tarči- z Eriko Žnidaršič - kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah?

Tarča

23. 3. 2017

V Tarči z Eriko Žnidaršič- zakaj nihajo uspehi naših smučarjev skakalcev in- kako da Planica še ni gostila svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah.

59 min

V Tarči z Eriko Žnidaršič- zakaj nihajo uspehi naših smučarjev skakalcev in- kako da Planica še ni gostila svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah.

Tarča

16. 3. 2017

V Tarči – o turizmu- promociji in strategiji- koliko vložimo in kaj za to dobimo? Voditeljica Erika Žnidaršič

63 min

V Tarči – o turizmu- promociji in strategiji- koliko vložimo in kaj za to dobimo? Voditeljica Erika Žnidaršič

Tarča

9. 3. 2017

V Tarči raziskujemo , ali sta slovenska sadje in zelenjava tudi dejansko zrastla na domačih njivah in sadovnjakih In še – kako uspešni so davčniki in tožilci pri iskanju premoženja sumljivega izvora? Voditeljica Erika Žnidaršič

60 min

V Tarči raziskujemo , ali sta slovenska sadje in zelenjava tudi dejansko zrastla na domačih njivah in sadovnjakih In še – kako uspešni so davčniki in tožilci pri iskanju premoženja sumljivega izvora? Voditeljica Erika Žnidaršič

Tarča

2. 3. 2017

V Tarči o političnih sporih pri kadrovanju na ključna mest za upravljanje državnega premoženja v letu pred volitvami in še, zakaj vlada potrebuje drage svetovalne pogodbe ter kaj vse se za njimi skriva. Voditeljica Erika Žnidaršič.

64 min

V Tarči o političnih sporih pri kadrovanju na ključna mest za upravljanje državnega premoženja v letu pred volitvami in še, zakaj vlada potrebuje drage svetovalne pogodbe ter kaj vse se za njimi skriva. Voditeljica Erika Žnidaršič.

Tarča

23. 2. 2017

V Tarči: ali naj služenje vojaškega postane obvezno, pa tudi o ogroženosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

59 min

V Tarči: ali naj služenje vojaškega postane obvezno, pa tudi o ogroženosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Tarča

16. 2. 2017

V Tarči - o varnosti po prvem živem prenosu uboja pri nas in Cimos - še ena zgodba v nizu hrvaško-slovenskega nesporazumevanja.

60 min

V Tarči - o varnosti po prvem živem prenosu uboja pri nas in Cimos - še ena zgodba v nizu hrvaško-slovenskega nesporazumevanja.

Tarča

9. 2. 2017

Ali bo za skoraj 5 milijardno bančno luknjo sploh kdo odgovarjal? Se srce zveri še vedno skriva v bankah in predvsem največji, sistemski Novi ljubljanski banki? Jo bomo uspeli prodati in za kakšno ceno.

52 min

Ali bo za skoraj 5 milijardno bančno luknjo sploh kdo odgovarjal? Se srce zveri še vedno skriva v bankah in predvsem največji, sistemski Novi ljubljanski banki? Jo bomo uspeli prodati in za kakšno ceno.

Tarča

2. 2. 2017

Studio 3 z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči- kako zmagovalno miselnost iz športa izkoristiti tudi na drugih področjih, V Globusu- brexit in njegove posledice za Evropo in Slovenijo, V Točki preloma: Izgube v termoelektrarni Šoštanj bomo očitno pokrivali odjemalci električne energije- kako in kdaj? Četrtkovi večeri naj bodo rezervirani za Studio 3.

51 min

Studio 3 z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči- kako zmagovalno miselnost iz športa izkoristiti tudi na drugih področjih, V Globusu- brexit in njegove posledice za Evropo in Slovenijo, V Točki preloma: Izgube v termoelektrarni Šoštanj bomo očitno pokrivali odjemalci električne energije- kako in kdaj? Četrtkovi večeri naj bodo rezervirani za Studio 3.

Tarča

26. 1. 2017

Studio 3 - z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči – ali bo politika po 24-ih letih uspela reformirati zdravstvo, tako da bo sistem pravičen in solidaren, pravic za bolnike pa ne bo manj? V Globusu- o novem svetovnem redu – kakšna bo ameriška zunanja politika pod predsednikom Trumpom? V Točki preloma pa bomo predstavili nagrajenca Združenja manager za življenjsko delo in preverili, kaj je evro v desetih letih prinesel ljudem in gospodarstvu. Studio 3 prvič v četrtek zvečer v živo na 1. sporedu Televizije Slovenija.

51 min

Studio 3 - z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči – ali bo politika po 24-ih letih uspela reformirati zdravstvo, tako da bo sistem pravičen in solidaren, pravic za bolnike pa ne bo manj? V Globusu- o novem svetovnem redu – kakšna bo ameriška zunanja politika pod predsednikom Trumpom? V Točki preloma pa bomo predstavili nagrajenca Združenja manager za življenjsko delo in preverili, kaj je evro v desetih letih prinesel ljudem in gospodarstvu. Studio 3 prvič v četrtek zvečer v živo na 1. sporedu Televizije Slovenija.

Svarilo črnega decembra

22. 12. 2016

Pokol v Berlinu, atentat v Ankari, morija v Zürichu, napadi v Istanbulu, preplah v Rotterdamu..., takšna je decembrska podoba evropske celine v primežu terorizma. Francija podaljšuje izredne razmere v državi, Unija pripravlja okrepljen nadzor na zunanjih mejah. Kako varni smo sploh še v Evropi? Uresničuje se svarilo evropske policijske agencije Europol, da grozijo novi napadi Islamske države - predvsem zaradi zadnjih porazov v Iraku in Siriji. Sirska kriza je po padcu Alepa na prelomnici, krhko ravnovesje med EU in Turčijo, ki lahko sproži nov begunski val, na preizkušnji. Kako ločiti med dejstvi in propagando na Bližnjem vzhodu in kakšni so dejanski interesi velesil? Podrobna analiza v Tarči z Mojco Širok.

77 min

Pokol v Berlinu, atentat v Ankari, morija v Zürichu, napadi v Istanbulu, preplah v Rotterdamu..., takšna je decembrska podoba evropske celine v primežu terorizma. Francija podaljšuje izredne razmere v državi, Unija pripravlja okrepljen nadzor na zunanjih mejah. Kako varni smo sploh še v Evropi? Uresničuje se svarilo evropske policijske agencije Europol, da grozijo novi napadi Islamske države - predvsem zaradi zadnjih porazov v Iraku in Siriji. Sirska kriza je po padcu Alepa na prelomnici, krhko ravnovesje med EU in Turčijo, ki lahko sproži nov begunski val, na preizkušnji. Kako ločiti med dejstvi in propagando na Bližnjem vzhodu in kakšni so dejanski interesi velesil? Podrobna analiza v Tarči z Mojco Širok.

Azbestni smrtni krog

15. 12. 2016

Dobro desetletje po prepovedi uporabe azbesta postaja jasno, da je Slovenija še kar premrežena s smrtonosnimi vlakni in da z azbestom povezane bolezni še zdaleč niso stvar preteklosti, ozkih industrijskih pasov ali majhnih skupin ljudi. Lažen občutek varnosti so presekale zadnje novice o nevarnem azbestnem otoku v Kopru, podatki o drugih žariščih po državi, a tudi o tem, da število obolelih narašča, celo med tistimi, ki sploh niso vedeli, da so bili izpostavljeni rakotvornim delcem, in da vrhunec obolenj šele prihaja. Ob tem pa spoznanje, da nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, da si prijave med seboj podajajo štiri inšpekcije, ki s prstom najraje kažejo na neodgovorne posameznike, ne pa na sistemske luknje. Kdaj bo konec zatiskanja oči, kako bodo ukrepali pristojni, in predvsem: kdaj. V Tarči z Jasno Krljić Vreg. V studio prihajajo: dr. Metoda Dodič-Fikfak, Bojan Goljevšček, Janko Kos, Tanja Bolte, Mojca Gobec, Radivoj Velušček.

77 min

Dobro desetletje po prepovedi uporabe azbesta postaja jasno, da je Slovenija še kar premrežena s smrtonosnimi vlakni in da z azbestom povezane bolezni še zdaleč niso stvar preteklosti, ozkih industrijskih pasov ali majhnih skupin ljudi. Lažen občutek varnosti so presekale zadnje novice o nevarnem azbestnem otoku v Kopru, podatki o drugih žariščih po državi, a tudi o tem, da število obolelih narašča, celo med tistimi, ki sploh niso vedeli, da so bili izpostavljeni rakotvornim delcem, in da vrhunec obolenj šele prihaja. Ob tem pa spoznanje, da nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, da si prijave med seboj podajajo štiri inšpekcije, ki s prstom najraje kažejo na neodgovorne posameznike, ne pa na sistemske luknje. Kdaj bo konec zatiskanja oči, kako bodo ukrepali pristojni, in predvsem: kdaj. V Tarči z Jasno Krljić Vreg. V studio prihajajo: dr. Metoda Dodič-Fikfak, Bojan Goljevšček, Janko Kos, Tanja Bolte, Mojca Gobec, Radivoj Velušček.

Sodni mlini visokih odškodnin

8. 12. 2016

Zaradi sodnih zamud, grobih proceduralnih kršitev in napak, neokretnosti pravobranilstva, sistemskih nejasnosti, ujetosti v pravosodne labirinte in zgrešenih političnih odločitev se iz javne blagajne plačujejo milijonske odškodnine. Kranjski podjetnik, neupravičeno razrešen predsednik uprave in dediči iz založenih oporok – so le zadnji primeri, ko bo treba plačati račun za napake države. Ob tem pa odškodnine cerkvi, izbrisanim, hrvaškim varčevalcem. Kaj nam to pove o pravni državi, učinkovitosti pravosodja, sistemu nadzora? Kdo bo prevetril sodniške vrste? So potrebne sistemske spremembe? V Tarči z Vido Petrovčič.

77 min

Zaradi sodnih zamud, grobih proceduralnih kršitev in napak, neokretnosti pravobranilstva, sistemskih nejasnosti, ujetosti v pravosodne labirinte in zgrešenih političnih odločitev se iz javne blagajne plačujejo milijonske odškodnine. Kranjski podjetnik, neupravičeno razrešen predsednik uprave in dediči iz založenih oporok – so le zadnji primeri, ko bo treba plačati račun za napake države. Ob tem pa odškodnine cerkvi, izbrisanim, hrvaškim varčevalcem. Kaj nam to pove o pravni državi, učinkovitosti pravosodja, sistemu nadzora? Kdo bo prevetril sodniške vrste? So potrebne sistemske spremembe? V Tarči z Vido Petrovčič.

Načeto zdravje vlade

1. 12. 2016

Cerarjevo vlado pretresajo globoka nesoglasja: ali bi lahko plačni dogovor z zdravniki in spor s sindikati javnega sektorja ter kaos v zdravstvu izbili sodu dno? Ali bodo koalicijo, potem ko je preživela serijo interpelacij, odnesle notranje razprtije? Kakšna so razmerja med koalicijskimi partnericami, kolikšno moč ima opozicija, kako politično nestabilna je Slovenija? Se nam res obetajo predčasne volitve? Tarča s predstavniki parlamentarnih strank in voditeljico Vido Petrovčič.

78 min

Cerarjevo vlado pretresajo globoka nesoglasja: ali bi lahko plačni dogovor z zdravniki in spor s sindikati javnega sektorja ter kaos v zdravstvu izbili sodu dno? Ali bodo koalicijo, potem ko je preživela serijo interpelacij, odnesle notranje razprtije? Kakšna so razmerja med koalicijskimi partnericami, kolikšno moč ima opozicija, kako politično nestabilna je Slovenija? Se nam res obetajo predčasne volitve? Tarča s predstavniki parlamentarnih strank in voditeljico Vido Petrovčič.

Diagnoza provizije, drugič

24. 11. 2016

Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.

78 min

Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.

Diagnoza: provizije

17. 11. 2016

V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.

100 min

V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.

Prepih v Beli hiši – svet na preži

10. 11. 2016

Volilni dan v ZDA spreminja tudi varnostno in gospodarsko podobo sveta. Kakšne in kako prelomne spremembe bo v politiko Bele hiše vnesel nov predsedniški obraz? Kaj volilni izid pove o ameriški družbi, o starih in novih elitah, demokratičnih vrednotah in tudi o vlogi žensk v eni najbolj dominantnih sil sveta? Koliko svetovne, evropske in lastne prihodnosti lahko razberemo iz ameriške sedanjosti? Prihaja čas negotovosti ali miru? Kaj se bo zgodilo z zamrznjenimi spori in kriznimi žarišči, čezatlantskimi odnosi, novo staro hladno vojno, ravnotežjem moči? Kakšna bodo razmerja na mednarodnem parketu, kaj naj pričakuje Evropa, ali lahko globalni odmev seže do Slovenije, in kako? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Dejanom Ladiko.

77 min

Volilni dan v ZDA spreminja tudi varnostno in gospodarsko podobo sveta. Kakšne in kako prelomne spremembe bo v politiko Bele hiše vnesel nov predsedniški obraz? Kaj volilni izid pove o ameriški družbi, o starih in novih elitah, demokratičnih vrednotah in tudi o vlogi žensk v eni najbolj dominantnih sil sveta? Koliko svetovne, evropske in lastne prihodnosti lahko razberemo iz ameriške sedanjosti? Prihaja čas negotovosti ali miru? Kaj se bo zgodilo z zamrznjenimi spori in kriznimi žarišči, čezatlantskimi odnosi, novo staro hladno vojno, ravnotežjem moči? Kakšna bodo razmerja na mednarodnem parketu, kaj naj pričakuje Evropa, ali lahko globalni odmev seže do Slovenije, in kako? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Dejanom Ladiko.

Revni otroci - zadnji v vrsti

3. 11. 2016

Vsak sedmi prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, zidovi revščine oklepajo kar 54 tisoč otrok. Za brezskrbno odraščanje so prikrajšani samo zato, ker živijo v revnih družinah: v prepolnih stanovanjih, brez zdrave hrane na mizi, izločeni iz vrstniške družbe, z občutki tesnobe in strahu pred prihodnostjo. V času krompirjevih počitnic je lačnih še več, saj so šolski obroki za veliko učencev edina redna prehrana. Bo zgolj brezplačno kosilo - tolikokrat omenjeno to jesen - dovolj za rešitev stisk? Kakšni so nujni sistemski ukrepi? So dobrodelna društva državi bolj v oporo ali potuho? Kako učinkovite in pravične so socialne pomoči? So zlorabe mit ali preverljivo dejstvo? Kakšen je nadzor? Kdo ima rešitve? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasno Krljić Vreg. Gosti: Martina Vuk, Luka Mesec, Jasna Murgel, Milan Jakopovič, Sendi Murgel, Bojan Regvar, Tanja Ferfolja.

77 min

Vsak sedmi prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, zidovi revščine oklepajo kar 54 tisoč otrok. Za brezskrbno odraščanje so prikrajšani samo zato, ker živijo v revnih družinah: v prepolnih stanovanjih, brez zdrave hrane na mizi, izločeni iz vrstniške družbe, z občutki tesnobe in strahu pred prihodnostjo. V času krompirjevih počitnic je lačnih še več, saj so šolski obroki za veliko učencev edina redna prehrana. Bo zgolj brezplačno kosilo - tolikokrat omenjeno to jesen - dovolj za rešitev stisk? Kakšni so nujni sistemski ukrepi? So dobrodelna društva državi bolj v oporo ali potuho? Kako učinkovite in pravične so socialne pomoči? So zlorabe mit ali preverljivo dejstvo? Kakšen je nadzor? Kdo ima rešitve? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasno Krljić Vreg. Gosti: Martina Vuk, Luka Mesec, Jasna Murgel, Milan Jakopovič, Sendi Murgel, Bojan Regvar, Tanja Ferfolja.

Boj proti tobaku – nova bitka

27. 10. 2016

Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, je v zadnjem desetletju pri nas umrlo 36 tisoč ljudi – kot bi denimo z zemljevida Slovenije zbrisali mesto Kranj. Dosedanji protikadilski ukrepi niso bili zadostni, da bi delež kadilcev znižali pod pet odstotkov, kar je cilj evropskih držav, je še dolga pot. Kaj prinaša nov predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov? Ali prihajajo enotna embalaža, licence in tobačni cent? Kakšne bodo javnozdravstvene koristi, a tudi morebitna gospodarska in varnostna škoda? Kako se odziva tobačna industrija, kaj kažejo izkušnje iz tujine? Kje je meja med skrbjo za zdravje državljanov in krčenjem osebnih svoboščin? Analiza v studiu Tarče z Vido Petrovčič in gosti: Vesna Petrič iz Direktorata za javno zdravje, strokovni direktor Onkološkega inštituta dr. Viljem Kovač, psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanji predstavnik Slovenije pri ESNP Luka Šolmajer, strokovnjak za varstvo intelektualne lastnine dr. Bojan Pretnar in predsednik Obrtne zbornice Branko Meh.

85 min

Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, je v zadnjem desetletju pri nas umrlo 36 tisoč ljudi – kot bi denimo z zemljevida Slovenije zbrisali mesto Kranj. Dosedanji protikadilski ukrepi niso bili zadostni, da bi delež kadilcev znižali pod pet odstotkov, kar je cilj evropskih držav, je še dolga pot. Kaj prinaša nov predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov? Ali prihajajo enotna embalaža, licence in tobačni cent? Kakšne bodo javnozdravstvene koristi, a tudi morebitna gospodarska in varnostna škoda? Kako se odziva tobačna industrija, kaj kažejo izkušnje iz tujine? Kje je meja med skrbjo za zdravje državljanov in krčenjem osebnih svoboščin? Analiza v studiu Tarče z Vido Petrovčič in gosti: Vesna Petrič iz Direktorata za javno zdravje, strokovni direktor Onkološkega inštituta dr. Viljem Kovač, psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanji predstavnik Slovenije pri ESNP Luka Šolmajer, strokovnjak za varstvo intelektualne lastnine dr. Bojan Pretnar in predsednik Obrtne zbornice Branko Meh.

Ceta – interesi na okopih

20. 10. 2016

Slovenska vlada ga podpira, velik del javnosti je zaradi njega na nogah: prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado s kratico CETA, ki naj bi v začasno veljavo stopil s podpisom prihodnji teden, torej preden se bodo o njem izrekli parlamenti držav članic, tudi Državni zbor. Zakaj v gospodarskih združenjih pritrjujejo vladi, da je sporazum velika priložnost za Slovenijo, medtem ko nevladne organizacije – od potrošniške do okoljskih – naštevajo predvsem grožnje in omenjajo celo narodno izdajo. Interesi so na okopih, krešejo se mnenja, ali CETA predvsem odpira ogromen kanadski trg slovenskim podjetjem ali pa se z njim – prek Kanade kot trojanskega konja – na stežaj odpirajo vrata ameriškim multinacionalkam. Kakšni so argumenti za in proti, kakšne so lahko posledice za potrošnike, kmetijstvo, prehrambno industrijo, državo? Podrobna analiza v studiu Tarče z Natašo Marković in gosti: Aleš Cantarutti, Matej T. Vatovec, Kamal Izidor Shaker, Andrej Gnezda in Marko Lovec, iz Bruslja bosta sodelovala Romana Tomc in Igor Šoltes.

85 min

Slovenska vlada ga podpira, velik del javnosti je zaradi njega na nogah: prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado s kratico CETA, ki naj bi v začasno veljavo stopil s podpisom prihodnji teden, torej preden se bodo o njem izrekli parlamenti držav članic, tudi Državni zbor. Zakaj v gospodarskih združenjih pritrjujejo vladi, da je sporazum velika priložnost za Slovenijo, medtem ko nevladne organizacije – od potrošniške do okoljskih – naštevajo predvsem grožnje in omenjajo celo narodno izdajo. Interesi so na okopih, krešejo se mnenja, ali CETA predvsem odpira ogromen kanadski trg slovenskim podjetjem ali pa se z njim – prek Kanade kot trojanskega konja – na stežaj odpirajo vrata ameriškim multinacionalkam. Kakšni so argumenti za in proti, kakšne so lahko posledice za potrošnike, kmetijstvo, prehrambno industrijo, državo? Podrobna analiza v studiu Tarče z Natašo Marković in gosti: Aleš Cantarutti, Matej T. Vatovec, Kamal Izidor Shaker, Andrej Gnezda in Marko Lovec, iz Bruslja bosta sodelovala Romana Tomc in Igor Šoltes.

»Splav –svobodne v odločanju?«

13. 10. 2016

Film o nastanku življenja, ki so ga predvajali na pročelju ljubljanske frančiškanske cerkve v tednu otroka, je razdelil Slovenijo. Je pri tem v ozadju le bitka “splav: da ali ne”? Ali zaradi liberalne zakonodaje v naše bolnišnice na posege hodijo tudi iz tujine? Je splav resnično preveč dostopen in je tako za del mladih že postal kontracepcija? Kako pogost je ugovor vesti zdravnikov na tem podoročju? O vprašanju je deljena tudi zdravstvena stroka. Voditeljica Vida Petrovčič.

85 min

Film o nastanku življenja, ki so ga predvajali na pročelju ljubljanske frančiškanske cerkve v tednu otroka, je razdelil Slovenijo. Je pri tem v ozadju le bitka “splav: da ali ne”? Ali zaradi liberalne zakonodaje v naše bolnišnice na posege hodijo tudi iz tujine? Je splav resnično preveč dostopen in je tako za del mladih že postal kontracepcija? Kako pogost je ugovor vesti zdravnikov na tem podoročju? O vprašanju je deljena tudi zdravstvena stroka. Voditeljica Vida Petrovčič.

Na pragu eksodusa mladih?

6. 10. 2016

Iz Slovenije se je lani vsak dan izselilo 23 državljanov, kar pomeni, da je odšlo lani v tujino iskat boljšo priložnosti iskat kar 173 avtobusov – največ mladih med 20 in 35 letom ter njihovih otrok. Vračajo se le redki. Samo v avstrijski Pliberk, dober kilometer čez mejo, se je v zadnjih petih letih priselilo 40 slovenskih družin, kjer so hitro našli službo in poceni zemljišča za gradnjo domov. V Sloveniji se brezposelnost uradno zmanjšuje. Živimo res boljše ali moramo to pripisati vse več začasnim zaposlitvam, ki ne omogočajo ljudem dovolj varne prihodnosti, da bi mladi lahko razmišljali o družini. Kdo bo ustvarjal slovensko prihodnost? Kako se bomo borili z demografsko luknjo? Soočenje mnenj v Tarči z Jasno Krljić Vreg

85 min

Iz Slovenije se je lani vsak dan izselilo 23 državljanov, kar pomeni, da je odšlo lani v tujino iskat boljšo priložnosti iskat kar 173 avtobusov – največ mladih med 20 in 35 letom ter njihovih otrok. Vračajo se le redki. Samo v avstrijski Pliberk, dober kilometer čez mejo, se je v zadnjih petih letih priselilo 40 slovenskih družin, kjer so hitro našli službo in poceni zemljišča za gradnjo domov. V Sloveniji se brezposelnost uradno zmanjšuje. Živimo res boljše ali moramo to pripisati vse več začasnim zaposlitvam, ki ne omogočajo ljudem dovolj varne prihodnosti, da bi mladi lahko razmišljali o družini. Kdo bo ustvarjal slovensko prihodnost? Kako se bomo borili z demografsko luknjo? Soočenje mnenj v Tarči z Jasno Krljić Vreg

Zaslužek ali pieteta?

29. 9. 2016

Pravkar prenovljena zakonodaja o pogrebni in pokopališki dejavnosti se seli na ustavno sodišče – ustavno presojo napoveduje ljubljanski župan Zoran Janković. Medtem ko pristojno ministrstvo zagotavlja, da gre za premišljeno modernizacijo 30 let starih zakonov in liberalizacijo storitev po evropskem vzoru, nasprotniki svarijo pred dramatičnimi podražitvami, zaslužkarstvom, naraščanjem pogrebnega bremena, ki ga marsikdo že zdaj komajda zmore, in celo bitko za pokojnike. Kdo ima prav? Kakšne bodo posledice za občine, javne službe in pogrebnike? Kako bomo spremembe in interesne bitke občutili državljani? Podrobna analiza v Tarči z Vido Petrovčič.

85 min

Pravkar prenovljena zakonodaja o pogrebni in pokopališki dejavnosti se seli na ustavno sodišče – ustavno presojo napoveduje ljubljanski župan Zoran Janković. Medtem ko pristojno ministrstvo zagotavlja, da gre za premišljeno modernizacijo 30 let starih zakonov in liberalizacijo storitev po evropskem vzoru, nasprotniki svarijo pred dramatičnimi podražitvami, zaslužkarstvom, naraščanjem pogrebnega bremena, ki ga marsikdo že zdaj komajda zmore, in celo bitko za pokojnike. Kdo ima prav? Kakšne bodo posledice za občine, javne službe in pogrebnike? Kako bomo spremembe in interesne bitke občutili državljani? Podrobna analiza v Tarči z Vido Petrovčič.

Kolikor denarja, toliko zdravja?

15. 9. 2016

Slovensko zdravstvo je po dolgoletnem krpanju težav zrelo za celovito prenovo. Bo Cerarjevi vladi uspelo pripraviti reformo, korak za korakom, kot obljublja, ali pa je po napakah že čas za ministričin odhod, kot trdijo avtorji interpelacije? Kaj je nujno spremeniti, kdo bo spremembe plačal, kdo bo imel od njih koristi, kaj naj si obetajo pacienti? Gosti: Milojka Kolar Celarc, dr. Dušan Keber, Alenka Forte, Samo Fakin, Martin Toth, dr. Maks Tajnikar. V Tarči z voditeljico Vido Petrovčič.

54 min

Slovensko zdravstvo je po dolgoletnem krpanju težav zrelo za celovito prenovo. Bo Cerarjevi vladi uspelo pripraviti reformo, korak za korakom, kot obljublja, ali pa je po napakah že čas za ministričin odhod, kot trdijo avtorji interpelacije? Kaj je nujno spremeniti, kdo bo spremembe plačal, kdo bo imel od njih koristi, kaj naj si obetajo pacienti? Gosti: Milojka Kolar Celarc, dr. Dušan Keber, Alenka Forte, Samo Fakin, Martin Toth, dr. Maks Tajnikar. V Tarči z voditeljico Vido Petrovčič.

Prvi vladni polčas

8. 9. 2016

Vlada Mira Cerarja vstopa v drugo polovico mandata. V kakšni kondiciji je ob prvem polčasu, koliko so ji škodile afere, ministrske menjave, interpelacije, notranja nesoglasja? Kako trdna je koalicija, kako učinkovita opozicija? Kaj je z obljubljenimi reformami, od zdravstvene do davčne, bodo to jesen gospodarsko rast končno občutili državljani, v višjem standardu, boljših javnih storitvah? Kakšen je položaj Slovenije v nestabilnih mednarodnih odnosih, kako trden člen zrahljane Evropske unije je, ali ima naša država odgovore na resne varnostne izzive, terorizem, migrantsko krizo. Pogovor s predstavniki parlamentarnih strank bo vodila Vida Petrovčič. Gosti: Simona Kustec Lipicer, Jelka Godec, Karl Erjavec, Ljudmila Novak, Alenka Bratušek, Dejan Levanič, Miha Kordiš.

85 min

Vlada Mira Cerarja vstopa v drugo polovico mandata. V kakšni kondiciji je ob prvem polčasu, koliko so ji škodile afere, ministrske menjave, interpelacije, notranja nesoglasja? Kako trdna je koalicija, kako učinkovita opozicija? Kaj je z obljubljenimi reformami, od zdravstvene do davčne, bodo to jesen gospodarsko rast končno občutili državljani, v višjem standardu, boljših javnih storitvah? Kakšen je položaj Slovenije v nestabilnih mednarodnih odnosih, kako trden člen zrahljane Evropske unije je, ali ima naša država odgovore na resne varnostne izzive, terorizem, migrantsko krizo. Pogovor s predstavniki parlamentarnih strank bo vodila Vida Petrovčič. Gosti: Simona Kustec Lipicer, Jelka Godec, Karl Erjavec, Ljudmila Novak, Alenka Bratušek, Dejan Levanič, Miha Kordiš.

Luka Koper, komu moč in denar?

23. 6. 2016

Luka Koper, slovensko pomorsko okno v svet, eno najbolje delujočih pristanišč na Jadranu, je zopet plen političnih in lobističnih interesov pri nas: kupčkanje okoli kadrov, pritisk na prvo nadzornico in grožnje, poskus rušenja uprave, številčna vojna okoli poslovnih rezultatov, licitiranje z drugim tirom, za luško prihodnost nujno potrebno naložbo. Kaj je v ozadju? Zakaj vlada in upravljavec državnega premoženja SDH drezata v podjetje, ki gospodarsko raste in se razvija in se kot najuspešnejše državno podjetje upravičeno uvršča v dragoceno narodno srebrnino? Ali res obstaja master plan z brutalno preprostim ciljem: prisesati se na milijardno naložbo v železniško povezavo, nato pa razprodati ključna logistična podjetja, kot trdi ekonomist Jože Damijan? Ali res lahko govorimo o »lukokavstu«, ki bi moralo zanimati kriminaliste, tožilce in sodnike, kot dogajanje na slovenski obali čustveno označuje pravnik Marko Pavliha? Ali pa gre zgolj za še eno zaletavo dejanje prvega moža SDH Marka Jazbeca, preveliko zaupljivost premiera Mira Cerarja in nespretnost resornega ministra Petra Gašperšiča, ki je sprva zatrjeval, da drugega tira ne potrebujemo, zdaj pa sporoča, da bi napovedana interpelacija zoper njega zgolj upočasnila ta vitalni projekt, s katerim da vlada misli resno? Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik. Gosti: Marko Jazbec, Peter Gašperšič, Mladen Jovičić, Alenka Bratušek, Simona Toplak, Bogomir Kovač, v oglašanju neposredno z Obale pa Marko Pavliha in Drago Mislej Mef.

54 min

Luka Koper, slovensko pomorsko okno v svet, eno najbolje delujočih pristanišč na Jadranu, je zopet plen političnih in lobističnih interesov pri nas: kupčkanje okoli kadrov, pritisk na prvo nadzornico in grožnje, poskus rušenja uprave, številčna vojna okoli poslovnih rezultatov, licitiranje z drugim tirom, za luško prihodnost nujno potrebno naložbo. Kaj je v ozadju? Zakaj vlada in upravljavec državnega premoženja SDH drezata v podjetje, ki gospodarsko raste in se razvija in se kot najuspešnejše državno podjetje upravičeno uvršča v dragoceno narodno srebrnino? Ali res obstaja master plan z brutalno preprostim ciljem: prisesati se na milijardno naložbo v železniško povezavo, nato pa razprodati ključna logistična podjetja, kot trdi ekonomist Jože Damijan? Ali res lahko govorimo o »lukokavstu«, ki bi moralo zanimati kriminaliste, tožilce in sodnike, kot dogajanje na slovenski obali čustveno označuje pravnik Marko Pavliha? Ali pa gre zgolj za še eno zaletavo dejanje prvega moža SDH Marka Jazbeca, preveliko zaupljivost premiera Mira Cerarja in nespretnost resornega ministra Petra Gašperšiča, ki je sprva zatrjeval, da drugega tira ne potrebujemo, zdaj pa sporoča, da bi napovedana interpelacija zoper njega zgolj upočasnila ta vitalni projekt, s katerim da vlada misli resno? Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik. Gosti: Marko Jazbec, Peter Gašperšič, Mladen Jovičić, Alenka Bratušek, Simona Toplak, Bogomir Kovač, v oglašanju neposredno z Obale pa Marko Pavliha in Drago Mislej Mef.

Neenakost v šolskih klopeh

16. 6. 2016

Kako pravične so ocene, ki so jih učitelji ob koncu šolskega leta zapisali v spričevala četrt milijona slovenskih osnovnošolcev in dijakov? Koliko nam povedo o šolarjevem znanju in koliko o tem, iz kakšnih družinskih okoliščin prihaja učenec? »Šola absolutno izločuje revne in ni pravična,« je pred dnevi izjavila Gabi Čačinovič. Raziskave potrjujejo, da slovenske šole niso zgolj ujete v vrtinec razslojevanja in družbene neenakosti, ampak ga tudi poganjajo. Otroci premožnejših staršev z višjo izobrazbo v povprečju dosegajo boljši uspeh in se vpisujejo na prestižnejše šole, medtem ko so otroci iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij kljub enakemu ali boljšemu znanju v izrazito v slabšem izhodiščnem položaju, izbirajo krajše, manj zahtevne in dostopnejše programe. Tudi pri nas velja: povej mi, kdo so tvoji starši, in povem ti, kakšno izobrazbo boš dosegel in kako uspešen boš v življenju. Kako omiliti neenakost v šolskih klopeh, kako spremeniti sistem, kaj lahko storijo učitelji in ravnatelji, koliko odgovornost mora prevzeti država? Kako spodbujati talente in pomagati depriviligiranim otrokom? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik. Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na MŠ Milan Rogelj, ravnatelj OŠ Jakoba Aljaža Kranj Anita Ogulin, ZPM Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut Dr. Lenart Škof, filozof Dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja

53 min

Kako pravične so ocene, ki so jih učitelji ob koncu šolskega leta zapisali v spričevala četrt milijona slovenskih osnovnošolcev in dijakov? Koliko nam povedo o šolarjevem znanju in koliko o tem, iz kakšnih družinskih okoliščin prihaja učenec? »Šola absolutno izločuje revne in ni pravična,« je pred dnevi izjavila Gabi Čačinovič. Raziskave potrjujejo, da slovenske šole niso zgolj ujete v vrtinec razslojevanja in družbene neenakosti, ampak ga tudi poganjajo. Otroci premožnejših staršev z višjo izobrazbo v povprečju dosegajo boljši uspeh in se vpisujejo na prestižnejše šole, medtem ko so otroci iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij kljub enakemu ali boljšemu znanju v izrazito v slabšem izhodiščnem položaju, izbirajo krajše, manj zahtevne in dostopnejše programe. Tudi pri nas velja: povej mi, kdo so tvoji starši, in povem ti, kakšno izobrazbo boš dosegel in kako uspešen boš v življenju. Kako omiliti neenakost v šolskih klopeh, kako spremeniti sistem, kaj lahko storijo učitelji in ravnatelji, koliko odgovornost mora prevzeti država? Kako spodbujati talente in pomagati depriviligiranim otrokom? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik. Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na MŠ Milan Rogelj, ravnatelj OŠ Jakoba Aljaža Kranj Anita Ogulin, ZPM Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut Dr. Lenart Škof, filozof Dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja

Delaj, trpi, molči

9. 6. 2016

Koliko ljudi pri nas sistem izvrže, jih postavi pred tako nepremagljive ovire, da zbolijo, ostanejo brez vsega, tudi zdravja? Vsaj 30 tisoč ljudi nima dostopa do celovite zdravstvene oskrbe. Toliko jih je namreč brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, brez dopolnilnega zavarovanja ali z zamrznjenim statusom zavarovanca zaradi neplačanih prispevkov. Med njimi je tudi nekdanji podjetnik Primož Smrtnik, oče štirih otrok, ki je trpko izkušnjo zaupal novinarki TV Slovenija Jeleni Aščić. Ker drugi dolgujejo njemu, on dolguje zdravstveni blagajni. Ujet v dolžniški krog si ne morem privoščiti zdravljenja parkinsonove bolezni. Absurd: zakon pobota ne prepoveduje, vendar si različne inštitucije podajajo vroč kostanj in isti člen razlagajo različno. Bolniku je država obrnila hrbet. Kaj se je zgodilo s socialno državo? Kam je poniknila pravičnost? Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik.

54 min

Koliko ljudi pri nas sistem izvrže, jih postavi pred tako nepremagljive ovire, da zbolijo, ostanejo brez vsega, tudi zdravja? Vsaj 30 tisoč ljudi nima dostopa do celovite zdravstvene oskrbe. Toliko jih je namreč brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, brez dopolnilnega zavarovanja ali z zamrznjenim statusom zavarovanca zaradi neplačanih prispevkov. Med njimi je tudi nekdanji podjetnik Primož Smrtnik, oče štirih otrok, ki je trpko izkušnjo zaupal novinarki TV Slovenija Jeleni Aščić. Ker drugi dolgujejo njemu, on dolguje zdravstveni blagajni. Ujet v dolžniški krog si ne morem privoščiti zdravljenja parkinsonove bolezni. Absurd: zakon pobota ne prepoveduje, vendar si različne inštitucije podajajo vroč kostanj in isti člen razlagajo različno. Bolniku je država obrnila hrbet. Kaj se je zgodilo s socialno državo? Kam je poniknila pravičnost? Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik.

Zarota molka v belem

2. 6. 2016

Kaj nam o kakovosti storitev, varnosti, preglednosti in nadzoru, a tudi o celotnem slovenskem zdravstvu pove afera Zimmermann? V verigi pristojnih so o napakah, pomanjkljivostih, zapletih in usodnih primerih vsi vedeli vsaj nekaj, nekateri celo vse, pa vendar so se zganili šele po novinarskem razkritju Evgenije Carl, ki je zgrozilo javnost, zdaj pa si odgovornost podajajo kot vroč kostanj. Dve desetletji kirurg Janez Zimmermann opravlja krvožilne posege, nekatere operacije je, kot kažejo pričevanja, izpeljal brez ustrezne licence, nekatere po nepotrebnem, kar nekaj pa tako, da so zdravje in življenje bolnikov pozneje morali reševati kolegi v sistemu slovenskega javnega zdravstva. Zakaj so molčali zdravniki? Zakaj ga nihče ni preveril? Zakaj zdravniška zbornica ob prvih pojavih ni ukrepala bolj odločno? Zakaj zdravstvena zavarovalnica, ki je za storitve pri njem izplačala 388 tisočakov ni opravila poglobljenega nadzora? Zakaj ministrstvo šele zdaj predlaga zakonske spremembe? Zakaj je bilo na vložitev ovadbe treba čakati do zdaj? Ali bo poslej kaj drugače? Se bo končalo cehovsko pometanje pod preprogo, kakršno spremljamo tudi denimo ob razkritih nepravilnostih na otroški srčni kirurgiji in nevrologiji ljubljanskega UKC – prve je razgalil šele mednarodni nadzor, druge kontroverzna zadeva Radan? Kako si bo zdravstvo povrnilo zaupanje bolnikov? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik. Gosti v oddaji: Nina Pirnat, Andrej Možina, Erik Brecelj, Andrej Robida, Zdenka Čebašek Travnik.

54 min

Kaj nam o kakovosti storitev, varnosti, preglednosti in nadzoru, a tudi o celotnem slovenskem zdravstvu pove afera Zimmermann? V verigi pristojnih so o napakah, pomanjkljivostih, zapletih in usodnih primerih vsi vedeli vsaj nekaj, nekateri celo vse, pa vendar so se zganili šele po novinarskem razkritju Evgenije Carl, ki je zgrozilo javnost, zdaj pa si odgovornost podajajo kot vroč kostanj. Dve desetletji kirurg Janez Zimmermann opravlja krvožilne posege, nekatere operacije je, kot kažejo pričevanja, izpeljal brez ustrezne licence, nekatere po nepotrebnem, kar nekaj pa tako, da so zdravje in življenje bolnikov pozneje morali reševati kolegi v sistemu slovenskega javnega zdravstva. Zakaj so molčali zdravniki? Zakaj ga nihče ni preveril? Zakaj zdravniška zbornica ob prvih pojavih ni ukrepala bolj odločno? Zakaj zdravstvena zavarovalnica, ki je za storitve pri njem izplačala 388 tisočakov ni opravila poglobljenega nadzora? Zakaj ministrstvo šele zdaj predlaga zakonske spremembe? Zakaj je bilo na vložitev ovadbe treba čakati do zdaj? Ali bo poslej kaj drugače? Se bo končalo cehovsko pometanje pod preprogo, kakršno spremljamo tudi denimo ob razkritih nepravilnostih na otroški srčni kirurgiji in nevrologiji ljubljanskega UKC – prve je razgalil šele mednarodni nadzor, druge kontroverzna zadeva Radan? Kako si bo zdravstvo povrnilo zaupanje bolnikov? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik. Gosti v oddaji: Nina Pirnat, Andrej Možina, Erik Brecelj, Andrej Robida, Zdenka Čebašek Travnik.

Voda: pitna, čista, naša

26. 5. 2016

Pravico do pitne vode bomo zapisali v ustavo, o tem velja med politiki, pravniki in naravnovarstveniki skoraj popolno soglasje. Vprašanje pa je, kaj bo prinesla državljanom in kaj državi. Kakšne bodo neposredne posledice in nove odgovornosti? kako bosta trčila nova ustavna pravica in poslovni interesi? Kdo bo služil z vodnimi viri? Kako bo spremembe občutila slovenska pijačna industrija, ki jo skoraj v celoti obvladujejo tuje multinacionalke? Samo lani se je s koncesijami iz tega naslova v državno blagajno steklo dva milijona evrov in pol – preveč, dovolj ali premalo? Kam gre ta denar in kakšen je nadzor nad črpanjem? Je treba sprožiti alarm zaradi privatizacije oziroma razprodaje naravnega bogastva? Kako resno je treba jemati svarila o vojnah za vodo, ki bi se z drugih celin lahko kaj kmalu prelile v Evropo, kamor se denimo tudi zaradi klimatskih sprememb zateka vse več beguncev iz Afrike. Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik v četrtek ob 20h.

54 min

Pravico do pitne vode bomo zapisali v ustavo, o tem velja med politiki, pravniki in naravnovarstveniki skoraj popolno soglasje. Vprašanje pa je, kaj bo prinesla državljanom in kaj državi. Kakšne bodo neposredne posledice in nove odgovornosti? kako bosta trčila nova ustavna pravica in poslovni interesi? Kdo bo služil z vodnimi viri? Kako bo spremembe občutila slovenska pijačna industrija, ki jo skoraj v celoti obvladujejo tuje multinacionalke? Samo lani se je s koncesijami iz tega naslova v državno blagajno steklo dva milijona evrov in pol – preveč, dovolj ali premalo? Kam gre ta denar in kakšen je nadzor nad črpanjem? Je treba sprožiti alarm zaradi privatizacije oziroma razprodaje naravnega bogastva? Kako resno je treba jemati svarila o vojnah za vodo, ki bi se z drugih celin lahko kaj kmalu prelile v Evropo, kamor se denimo tudi zaradi klimatskih sprememb zateka vse več beguncev iz Afrike. Podrobna analiza v Tarči z Jasmino Jamnik v četrtek ob 20h.

Zdravje na čakanju

19. 5. 2016

Četrt milijona ljudi je v čakalni vrsti, na specialistični pregled, preiskavo ali operacijo torej čaka vsak osmi prebivalec Slovenije, med njimi prek 30 tisoč nedopustno dolgo oz. dlje, kot to predvideva pravilnik, usklajen med stroko in politiko. Kako presekati nevzdržne razmere, ki nas drago stanejo – v zdravju in denarju? Zakaj sistem dopušča, da ljudje po nepotrebnem trpijo in predolgo živijo v negotovosti, da se jim v številnih primerih stanje celo slabša in zapleta, ob tem pa pri aktivnih prebivalcih s podaljševanjem bolniških naraščajo stroški tako za delodajalce kot za državo? Kaj je storila pristojna ministrica, da bi ustavila trend? So vse bolj nejevoljni bolniki in vse bolj malodušni zdravniki le kolateralna žrtev sporov med ministrstvom in zdravstveno zavarovalnico? Kolikšna denarna injekcija bi lahko ukrotila naraščanje čakalnih dob in jih spravila v razumne okvire? Ali je pomanjkanje denarja edini ali vsaj ključen razlog za predolgo čakanje? V kolikšni meri gre za posledico slabe organizacije in pretiranega administriranja? So soodgovorni tudi osebni zdravniki, ki vse vprek pišejo napotnice, ali pa pacienti sami, ki se ne pojavijo na pregledu ali posegu, s tem pa zasedajo prostor drugim? Si lahko pomagamo z uvozom tujih zdravnikov oziroma zdravstvenimi storitvami na tujem? Je rešitev v tožbah zoper državo zaradi naklepnega povzročanja škode bolnikom? Lahko predolgo čakanje enačimo z zdravniško napako' Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

54 min

Četrt milijona ljudi je v čakalni vrsti, na specialistični pregled, preiskavo ali operacijo torej čaka vsak osmi prebivalec Slovenije, med njimi prek 30 tisoč nedopustno dolgo oz. dlje, kot to predvideva pravilnik, usklajen med stroko in politiko. Kako presekati nevzdržne razmere, ki nas drago stanejo – v zdravju in denarju? Zakaj sistem dopušča, da ljudje po nepotrebnem trpijo in predolgo živijo v negotovosti, da se jim v številnih primerih stanje celo slabša in zapleta, ob tem pa pri aktivnih prebivalcih s podaljševanjem bolniških naraščajo stroški tako za delodajalce kot za državo? Kaj je storila pristojna ministrica, da bi ustavila trend? So vse bolj nejevoljni bolniki in vse bolj malodušni zdravniki le kolateralna žrtev sporov med ministrstvom in zdravstveno zavarovalnico? Kolikšna denarna injekcija bi lahko ukrotila naraščanje čakalnih dob in jih spravila v razumne okvire? Ali je pomanjkanje denarja edini ali vsaj ključen razlog za predolgo čakanje? V kolikšni meri gre za posledico slabe organizacije in pretiranega administriranja? So soodgovorni tudi osebni zdravniki, ki vse vprek pišejo napotnice, ali pa pacienti sami, ki se ne pojavijo na pregledu ali posegu, s tem pa zasedajo prostor drugim? Si lahko pomagamo z uvozom tujih zdravnikov oziroma zdravstvenimi storitvami na tujem? Je rešitev v tožbah zoper državo zaradi naklepnega povzročanja škode bolnikom? Lahko predolgo čakanje enačimo z zdravniško napako' Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

Srce in ogenj na tribunah

12. 5. 2016

Navdušenje za klubski nogomet, ki to pomlad polni tribune slovenskih stadionov, vnovič odpira vprašanje navijaškega nasilja: zakaj se ljubezen do kluba tako zlahka sprevrže v vandalizem, pretepanje in obračune – z rivalskimi navijači, varnostnimi organi, celo igralci in klubskim vodstvom. Kako razumeti fenomen navijaštva, kakšne so razlike med Violami, Green Dragonsi in organiziranimi navijaškimi skupinami na tujem? Ali so tudi pri nas stadioni lakmusov papir družbenega razpoloženja: sovražnosti, nestrpnosti in populizma, tudi skrajnosti. Ali so bakle na igrišču res obvezen del folklore na nogometnih derbijih, brez katere ni navijaškega šova, ali pa je treba v športu vztrajati pri ničelni toleranci in poskuse nasilja zatreti v kali, tudi z višjimi kaznimi in strožjim zakonskim okvirom. Kako je s policijskimi pooblastili, solzivcem in posebnimi ukrepi. Katerim mednarodnim zgledom naj sledi Slovenija? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

54 min

Navdušenje za klubski nogomet, ki to pomlad polni tribune slovenskih stadionov, vnovič odpira vprašanje navijaškega nasilja: zakaj se ljubezen do kluba tako zlahka sprevrže v vandalizem, pretepanje in obračune – z rivalskimi navijači, varnostnimi organi, celo igralci in klubskim vodstvom. Kako razumeti fenomen navijaštva, kakšne so razlike med Violami, Green Dragonsi in organiziranimi navijaškimi skupinami na tujem? Ali so tudi pri nas stadioni lakmusov papir družbenega razpoloženja: sovražnosti, nestrpnosti in populizma, tudi skrajnosti. Ali so bakle na igrišču res obvezen del folklore na nogometnih derbijih, brez katere ni navijaškega šova, ali pa je treba v športu vztrajati pri ničelni toleranci in poskuse nasilja zatreti v kali, tudi z višjimi kaznimi in strožjim zakonskim okvirom. Kako je s policijskimi pooblastili, solzivcem in posebnimi ukrepi. Katerim mednarodnim zgledom naj sledi Slovenija? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

Vojska, gola in bosa

5. 5. 2016

Slovenska vojska je 25 let po osamosvojitvi države v katastrofalnem položaju, finančno in kadrovsko na kolenih, oprema je stara in obrabljena, varčuje se celo pri gorivu, ni denarja niti za uniforme. Obrambni proračun se je v zadnjih letih skrčil za več kot tretjino, večina denarja gre za plače in obstoj, komaj odstotek za naložbe in razvoj. Oceno nezadostno za pripravljenost Slovenske vojske je predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor utemeljil z ugotovitvijo, da so razmere v vojski kritične že v mirnem stanju, v primeru nemirov ali vojne pa neustrezne. Ali Slovenija res drvi v varnostni prepad? Kdo je grobar obrambnega sistema? Je Slovenija za Nato res le še breme in nič ve zanesljiva partnerica? Bo vlada zagotovila 46 milijonov evrov, kot bi bilo nujno potrebno za normalno delovanje Slovenske vojske, in povečala delež BDP-ja za obrambo, kot je premier Miro Cerar obljubil vodilnim v vojaškem zavezništvu? Ali pa je prav zdajšnja kriza priložnost za resen pogovor o tem, ali in kakšno vojsko Slovenija sploh potrebuje. Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

54 min

Slovenska vojska je 25 let po osamosvojitvi države v katastrofalnem položaju, finančno in kadrovsko na kolenih, oprema je stara in obrabljena, varčuje se celo pri gorivu, ni denarja niti za uniforme. Obrambni proračun se je v zadnjih letih skrčil za več kot tretjino, večina denarja gre za plače in obstoj, komaj odstotek za naložbe in razvoj. Oceno nezadostno za pripravljenost Slovenske vojske je predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor utemeljil z ugotovitvijo, da so razmere v vojski kritične že v mirnem stanju, v primeru nemirov ali vojne pa neustrezne. Ali Slovenija res drvi v varnostni prepad? Kdo je grobar obrambnega sistema? Je Slovenija za Nato res le še breme in nič ve zanesljiva partnerica? Bo vlada zagotovila 46 milijonov evrov, kot bi bilo nujno potrebno za normalno delovanje Slovenske vojske, in povečala delež BDP-ja za obrambo, kot je premier Miro Cerar obljubil vodilnim v vojaškem zavezništvu? Ali pa je prav zdajšnja kriza priložnost za resen pogovor o tem, ali in kakšno vojsko Slovenija sploh potrebuje. Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

Prostitucija, da ali ne?

28. 4. 2016

V Sloveniji je prostitucija že nekaj let dekriminalizirana, prodajalci in kupci spolnih storitev torej niso kazensko preganjani, vendar pa ta dejavnost tudi ni zakonsko urejena. Potiskanje najstarejše obrti na svetu v sivo cono pa – kot kaže praksa in kot trdijo strokovnjaki - povečuje izpostavljenost spolnih delavcev nasilju, socialnim in zdravstvenim stiskam, tudi trgovini z ljudmi. Pričevanja prostitutk iz Slovenije in tujine ter predstavnikov njihovih združenj bodo odstrla pogled v nevidni svet prostitucije pri nas in spolno industrijo v drugih evropskih državah. Obiskali smo salon v Novem mestu, kjer spolne storitve opravljajo redno zaposlene »maserke«, po ceniku, stranka pa ob plačilu prejme račun. Bi morali v Slovenija kaj spremeniti, kaj bi morala narediti država? Gostje Jasmine Jamnik bodo Katjuša Popovič, Mojca Pajnik in Sandi Čurin.

50 min

V Sloveniji je prostitucija že nekaj let dekriminalizirana, prodajalci in kupci spolnih storitev torej niso kazensko preganjani, vendar pa ta dejavnost tudi ni zakonsko urejena. Potiskanje najstarejše obrti na svetu v sivo cono pa – kot kaže praksa in kot trdijo strokovnjaki - povečuje izpostavljenost spolnih delavcev nasilju, socialnim in zdravstvenim stiskam, tudi trgovini z ljudmi. Pričevanja prostitutk iz Slovenije in tujine ter predstavnikov njihovih združenj bodo odstrla pogled v nevidni svet prostitucije pri nas in spolno industrijo v drugih evropskih državah. Obiskali smo salon v Novem mestu, kjer spolne storitve opravljajo redno zaposlene »maserke«, po ceniku, stranka pa ob plačilu prejme račun. Bi morali v Slovenija kaj spremeniti, kaj bi morala narediti država? Gostje Jasmine Jamnik bodo Katjuša Popovič, Mojca Pajnik in Sandi Čurin.

Kadrovska tržnica NLB

21. 4. 2016

Tri nadzornike, ki jih je v največjo državno banko poslal Slovenski državni holding, so v Evropski centralni banki zaradi starih grehov ocenili kot neprimerne. NLB torej tik pred prodajo deluje s prepolovljeno nadzorniško posadko in še vedno z začasno upravo. Kakšne posledice ima lahko kadrovska tržnica v banki, ki smo jo davkoplačevalci reševali z dvema milijardama evrov. Kdo in zakaj je zanetil vnovičen boj za nadzor nad finančnim srcem slovenskega gospodarstva? Kdo želi prevlado in kakšni so prikriti načrti? Se vračajo stari fantje? Koliko nas bodo stali kadrovska barantanja? Se lahko bančna luknja zaradi neodgovornih ravnanj še poglobi? Bomo za likvidacijo Factor banke in Probanke morali plačati še dodatnih 50 milijonov? Kakšna je vloga politike? V četrtek ob 20. uri na TV SLO 1 v Tarči z Jasmino Jamnik.

53 min

Tri nadzornike, ki jih je v največjo državno banko poslal Slovenski državni holding, so v Evropski centralni banki zaradi starih grehov ocenili kot neprimerne. NLB torej tik pred prodajo deluje s prepolovljeno nadzorniško posadko in še vedno z začasno upravo. Kakšne posledice ima lahko kadrovska tržnica v banki, ki smo jo davkoplačevalci reševali z dvema milijardama evrov. Kdo in zakaj je zanetil vnovičen boj za nadzor nad finančnim srcem slovenskega gospodarstva? Kdo želi prevlado in kakšni so prikriti načrti? Se vračajo stari fantje? Koliko nas bodo stali kadrovska barantanja? Se lahko bančna luknja zaradi neodgovornih ravnanj še poglobi? Bomo za likvidacijo Factor banke in Probanke morali plačati še dodatnih 50 milijonov? Kakšna je vloga politike? V četrtek ob 20. uri na TV SLO 1 v Tarči z Jasmino Jamnik.

Tarča: V imenu otroka

14. 4. 2016

Ob namestitvi koroških dečkov v rejništvo so z vso silo trčili argumenti pristojnih in dvom prizadetih, ali je odločitev v imenu otrok res najboljša. Navijaška razprava, pred katero je posvarila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, ko je dejala, da o strokovnih zadevah ni mogoče odločati s televotingom, pa je zameglila številna vprašanja, ki presegajo velenjski primer in se dotikajo celo temeljev pravne države. Strokovnjaki opozarjajo na sistemsko nedorečenost, zastarelost družinske zakonodaje, nejasno ločnico med strokovnim in upravnim odločanjem ter posledično neizenačeno prakso v obravnavi enakih primerov. Vse to lahko privede do resnih postopkovnih napak in posledično tudi sodnih razveljavitev odločb, oboje pa – kar je absurd - do še večje stiske otrok. Kakšna je moč in nemoč socialnih delavcev? Kakšno zakonodajo potrebujemo? Kakšen nadzor? Je rešitev v zagovorniku otrokovih pravic? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik in gosti: Andrej Del Fabro Barbara Rajgelj Darja Zaviršek Darja Kuzmanič Korva Katja Bašič na DPLX Zdenka Čebašek Travnik

53 min

Ob namestitvi koroških dečkov v rejništvo so z vso silo trčili argumenti pristojnih in dvom prizadetih, ali je odločitev v imenu otrok res najboljša. Navijaška razprava, pred katero je posvarila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, ko je dejala, da o strokovnih zadevah ni mogoče odločati s televotingom, pa je zameglila številna vprašanja, ki presegajo velenjski primer in se dotikajo celo temeljev pravne države. Strokovnjaki opozarjajo na sistemsko nedorečenost, zastarelost družinske zakonodaje, nejasno ločnico med strokovnim in upravnim odločanjem ter posledično neizenačeno prakso v obravnavi enakih primerov. Vse to lahko privede do resnih postopkovnih napak in posledično tudi sodnih razveljavitev odločb, oboje pa – kar je absurd - do še večje stiske otrok. Kakšna je moč in nemoč socialnih delavcev? Kakšno zakonodajo potrebujemo? Kakšen nadzor? Je rešitev v zagovorniku otrokovih pravic? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik in gosti: Andrej Del Fabro Barbara Rajgelj Darja Zaviršek Darja Kuzmanič Korva Katja Bašič na DPLX Zdenka Čebašek Travnik

Trenja na desni

7. 4. 2016

»Desnica mora biti bolj demokratična,« so besede Ljudmile Novak, zaradi katerih so žvižgi prekinili njen govor na sobotnem zborovanju v Ljubljani, na katerem so člani Zbora za republiko, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in treh strank z desnosredinskega političnega pola kritizirali vlado, zlasti njeno migrantsko politiko ter pozivali k svobodi. Zakaj se je v tem delu političnega prostora spet zaiskrilo, od kod izhajajo napetosti med prvakoma SDS in NSi, ali bodo v desni sredini zamudili še eno priložnost za povezovanje in večjo enotnost ali pa le oblikovali novo zavezništvo in širši politični lok po Demosovem vzoru, k čemer je nedavno pozval Janez Janša. Koliko, če sploh, so Janšo oslabili odmevna izstopa Vere Ban in Dragutina Mateja ter kritike, kakršno je izrekel duhovnik Branko Cestnik, ko je menil, da bi moral Janša oditi. Se bo desna politična opcija drobila, kot nakazujejo glasovi nezadovoljnih članov, ali obogatila z novimi strankami, in kje v razponu med sredino in skrajno desnico je še največ prostora? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

54 min

»Desnica mora biti bolj demokratična,« so besede Ljudmile Novak, zaradi katerih so žvižgi prekinili njen govor na sobotnem zborovanju v Ljubljani, na katerem so člani Zbora za republiko, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in treh strank z desnosredinskega političnega pola kritizirali vlado, zlasti njeno migrantsko politiko ter pozivali k svobodi. Zakaj se je v tem delu političnega prostora spet zaiskrilo, od kod izhajajo napetosti med prvakoma SDS in NSi, ali bodo v desni sredini zamudili še eno priložnost za povezovanje in večjo enotnost ali pa le oblikovali novo zavezništvo in širši politični lok po Demosovem vzoru, k čemer je nedavno pozval Janez Janša. Koliko, če sploh, so Janšo oslabili odmevna izstopa Vere Ban in Dragutina Mateja ter kritike, kakršno je izrekel duhovnik Branko Cestnik, ko je menil, da bi moral Janša oditi. Se bo desna politična opcija drobila, kot nakazujejo glasovi nezadovoljnih članov, ali obogatila z novimi strankami, in kje v razponu med sredino in skrajno desnico je še največ prostora? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.

Politični krojači pokojnin

31. 3. 2016

Se po januarski izredni uskladitvi pokojnin letos obeta še ena? Zakaj finančni minister Dušan Mramor trdi, da za takšen dogovor praktično ni prostora, medtem ko koalicijska partnerja Karl Erjavec in Dejan Židan menita, da je prav zdaj čas, ko bi lahko država z dodatno uskladitvijo vsaj za odtenek zmanjšala pokojninsko revščino? Kolikšne pokojnine zmore navrtana pokojninska blagajna? Kako vzdržen je slovenski pokojninski sistem? Je ob starajočem prebivalstvu in omrtvičenem trgu dela sploh mogoče ustaviti drsenje realne vrednosti pokojnin? Kdaj bo na vrsti nova reforma? Podrobna analiza v četrtkovi Tarči z Jasmino Jamnik.

54 min

Se po januarski izredni uskladitvi pokojnin letos obeta še ena? Zakaj finančni minister Dušan Mramor trdi, da za takšen dogovor praktično ni prostora, medtem ko koalicijska partnerja Karl Erjavec in Dejan Židan menita, da je prav zdaj čas, ko bi lahko država z dodatno uskladitvijo vsaj za odtenek zmanjšala pokojninsko revščino? Kolikšne pokojnine zmore navrtana pokojninska blagajna? Kako vzdržen je slovenski pokojninski sistem? Je ob starajočem prebivalstvu in omrtvičenem trgu dela sploh mogoče ustaviti drsenje realne vrednosti pokojnin? Kdaj bo na vrsti nova reforma? Podrobna analiza v četrtkovi Tarči z Jasmino Jamnik.

Strel v srce Evrope

24. 3. 2016

Apokaliptični prizori v Bruslju: eksplozije, mrtvi, ranjeni, objokani in prestrašeni ljudje, sirene in reševalci, na ulicah vojaki in policisti, ruševine, dim. »Danes je črn dan za Evropo,« je v solzah izjavila Federica Mogherini, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije. Kaj se je zgodilo v Bruslju? Še eden v vrsti terorističnih napadov, ki pretresajo svet in tudi Evropo, ali strel v evropske vrednote – demokracijo, svobodo in svoboščine, človekove pravice. Nov dokaz, da pred terorizmom nihče ni zares varen, saj teroristi smrt sejejo celo v nadpovprečno varovanem središču Evropske unije, kjer je sedež številnih evropskih ustanov in tudi vojaške zveze Nato. Se bodo evropski voditelji, razklani pri begunskem vprašanju, znali poenotiti pri vprašanju varnosti in v obrambi temeljnih evropskih vrednot? Kakšna bo prihodnost Evrope? Kako bomo belgijski 11. september občutili v Sloveniji? Smo obsojeni na življenje s strahom? Podrobna analiza v Tarči z voditeljico Jasmino Jamnik.

54 min

Apokaliptični prizori v Bruslju: eksplozije, mrtvi, ranjeni, objokani in prestrašeni ljudje, sirene in reševalci, na ulicah vojaki in policisti, ruševine, dim. »Danes je črn dan za Evropo,« je v solzah izjavila Federica Mogherini, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije. Kaj se je zgodilo v Bruslju? Še eden v vrsti terorističnih napadov, ki pretresajo svet in tudi Evropo, ali strel v evropske vrednote – demokracijo, svobodo in svoboščine, človekove pravice. Nov dokaz, da pred terorizmom nihče ni zares varen, saj teroristi smrt sejejo celo v nadpovprečno varovanem središču Evropske unije, kjer je sedež številnih evropskih ustanov in tudi vojaške zveze Nato. Se bodo evropski voditelji, razklani pri begunskem vprašanju, znali poenotiti pri vprašanju varnosti in v obrambi temeljnih evropskih vrednot? Kakšna bo prihodnost Evrope? Kako bomo belgijski 11. september občutili v Sloveniji? Smo obsojeni na življenje s strahom? Podrobna analiza v Tarči z voditeljico Jasmino Jamnik.

Kovnica rekordov

17. 3. 2016

V dolini pod Poncami odštevanje do največjega smučarskega praznika na Slovenskem: skakalnega finala in sklepnega dejanja sezone presežkov s kristalnim globusom za Petra Prevca. Kakšen je športni, gospodarski, turistični, medijski in družbeni potencial Planice? Kakšno povezovalno moč imata planiško druženje in »prevcanje« v razklani slovenski družbi in od kod se napaja nacionalni športni ponos? Kako pojasniti skorajda mitološke razsežnosti planiškega dogodka? Kdo so manj vidni ali celo skriti junaki Planice? Bo tudi novi nordijski center kovnica športno-turističnih rekordov, ali pa se utegne zgoditi, da ob lepih objektih ne bo veliko vsebine. Analiza in pogled v ozadje v Tarči z Jasmino Jamnik.

54 min

V dolini pod Poncami odštevanje do največjega smučarskega praznika na Slovenskem: skakalnega finala in sklepnega dejanja sezone presežkov s kristalnim globusom za Petra Prevca. Kakšen je športni, gospodarski, turistični, medijski in družbeni potencial Planice? Kakšno povezovalno moč imata planiško druženje in »prevcanje« v razklani slovenski družbi in od kod se napaja nacionalni športni ponos? Kako pojasniti skorajda mitološke razsežnosti planiškega dogodka? Kdo so manj vidni ali celo skriti junaki Planice? Bo tudi novi nordijski center kovnica športno-turističnih rekordov, ali pa se utegne zgoditi, da ob lepih objektih ne bo veliko vsebine. Analiza in pogled v ozadje v Tarči z Jasmino Jamnik.

Zarota v modrem

10. 3. 2016

Maščevalna policijska zaseda ministru Koprivnikarju odpira vrsto vprašanj o notranjem delovanju in politizaciji slovenske policije, nevarnosti zlorab represivnega sistema in mejah sindikalnega boja, a tudi porazu dostojne komunikacije med vlado in zaposlenimi v državni upravi. Kako daleč gredo lahko razžaljeni policisti, ki ne s prošnjami ne s stavko ne dosežejo višjih plač in boljših delovnih pogojev? Je razkritje primera dokaz o učinkovitosti notranjih varovalk v policiji ali le izjema v raziskovanju modrih zarot zoper politike in druge vplivneže? Je na obzorju očiščenje policijskih vrst? Si bo policija uspela povrniti okrnjen ugled? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

54 min

Maščevalna policijska zaseda ministru Koprivnikarju odpira vrsto vprašanj o notranjem delovanju in politizaciji slovenske policije, nevarnosti zlorab represivnega sistema in mejah sindikalnega boja, a tudi porazu dostojne komunikacije med vlado in zaposlenimi v državni upravi. Kako daleč gredo lahko razžaljeni policisti, ki ne s prošnjami ne s stavko ne dosežejo višjih plač in boljših delovnih pogojev? Je razkritje primera dokaz o učinkovitosti notranjih varovalk v policiji ali le izjema v raziskovanju modrih zarot zoper politike in druge vplivneže? Je na obzorju očiščenje policijskih vrst? Si bo policija uspela povrniti okrnjen ugled? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

Tarča: Stampedo ideoloških strahov

3. 3. 2016

Kam nas lahko privede eksplozivna mešanica strahov in ideologije, ki nas je zapljusnila ob migrantski krizi? Kaj nam o družbi, odnosih, vrednotah in nas samih pove preplah zaradi šestih otrok z vojnih žarišč? Kako ustaviti stampedo strahu?

54 min

Kam nas lahko privede eksplozivna mešanica strahov in ideologije, ki nas je zapljusnila ob migrantski krizi? Kaj nam o družbi, odnosih, vrednotah in nas samih pove preplah zaradi šestih otrok z vojnih žarišč? Kako ustaviti stampedo strahu?

Plačne igre brez meja

25. 2. 2016

»Petkrat višja plača kot jo prejme zaposleni in dvakrat višja kot je plača predsednika države ali vlade, je dovolj stimulativna. Direktorji, ki jim je to premalo, naj gredo po višjo plačo na trg dela,« pravi Matej Lahovnik, avtor kontroverznega zakona, ki je leta 2010 omejil menedžerske plače v državnih podjetjih. Cerarjeva vlada, ki je pred komaj nekaj meseci odslovila prve može slabe banke zaradi domnevno ekscesnih izplačil, pa zdaj ugotavlja, da plačna uravnilovka po »lahovnikovem zakonu« otežuje iskanje pravih ljudi za najodgovornejše položaje v državnih podjetjih in pritrjuje menedžerskim združenjem, ki pravijo, da bi morali sposobne direktorje plačevati po uspešnosti. Gre res za odpravo diskriminacije in »komunizma« ali pa za poskus ugajanja izbranim kadrom? Se odpira novo sezono ekstremnih direktorskih izplačil v državnih podjetjih? Kakšna plača v državnem podjetju je primerna in dovolj dobra glede na plačna razmerja v državi? In to v času, ko v gospodarstvu - kljub večjemu optimizmu - zaradi deflacije predlagajo znižanje minimalne plače. Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

54 min

»Petkrat višja plača kot jo prejme zaposleni in dvakrat višja kot je plača predsednika države ali vlade, je dovolj stimulativna. Direktorji, ki jim je to premalo, naj gredo po višjo plačo na trg dela,« pravi Matej Lahovnik, avtor kontroverznega zakona, ki je leta 2010 omejil menedžerske plače v državnih podjetjih. Cerarjeva vlada, ki je pred komaj nekaj meseci odslovila prve može slabe banke zaradi domnevno ekscesnih izplačil, pa zdaj ugotavlja, da plačna uravnilovka po »lahovnikovem zakonu« otežuje iskanje pravih ljudi za najodgovornejše položaje v državnih podjetjih in pritrjuje menedžerskim združenjem, ki pravijo, da bi morali sposobne direktorje plačevati po uspešnosti. Gre res za odpravo diskriminacije in »komunizma« ali pa za poskus ugajanja izbranim kadrom? Se odpira novo sezono ekstremnih direktorskih izplačil v državnih podjetjih? Kakšna plača v državnem podjetju je primerna in dovolj dobra glede na plačna razmerja v državi? In to v času, ko v gospodarstvu - kljub večjemu optimizmu - zaradi deflacije predlagajo znižanje minimalne plače. Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

Avstrijski zid - kam z migranti?

18. 2. 2016

"Čas ni na naši strani. Pomlad se bliža, pritiski bodo močnejši," je v ponedeljek posvaril zunanji minister Karl Erjavec in napovedal evropske mrzlične priprave na nov migrantski val in poostren nadzor na sosedskih mejah. Avstrija sprejema le še 2500 migrantov na dan, omenja se urna kvota sto ljudi, zanje je odprt samo en mejni prehod - na Šentilju, na avstrijski južni oziroma slovenski severni meji raste orbanovski zid, okrepljen policijski in vojaški nadzor spominja na železno zavesto. Kaj pa Slovenija? Je pripravljena na sprejem migrantov, ki jih bo Avstrija zavrnila, koliko jih bo moralo po balkanski begunski poti nazaj, koliko jih bo ostalo v Sloveniji in – kje? Upora v Šenčurju in Kidričevem kažeta, da migrantov, ki bodo obtičali na naših tleh, lokalne skupnosti ne bodo sprejemale odprtih rok. Je država pripravljena na zaostrovanje migrantske politike, se po tehničnih ovirah na naši južni meji pripravlja nov varnostni korak? Prihodnji dnevi bodo za reševanje begunske krize ključni. Se je slovenska politika sposobna poenotiti in usklajeno poiskati ključ za rešitev krize? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

54 min

"Čas ni na naši strani. Pomlad se bliža, pritiski bodo močnejši," je v ponedeljek posvaril zunanji minister Karl Erjavec in napovedal evropske mrzlične priprave na nov migrantski val in poostren nadzor na sosedskih mejah. Avstrija sprejema le še 2500 migrantov na dan, omenja se urna kvota sto ljudi, zanje je odprt samo en mejni prehod - na Šentilju, na avstrijski južni oziroma slovenski severni meji raste orbanovski zid, okrepljen policijski in vojaški nadzor spominja na železno zavesto. Kaj pa Slovenija? Je pripravljena na sprejem migrantov, ki jih bo Avstrija zavrnila, koliko jih bo moralo po balkanski begunski poti nazaj, koliko jih bo ostalo v Sloveniji in – kje? Upora v Šenčurju in Kidričevem kažeta, da migrantov, ki bodo obtičali na naših tleh, lokalne skupnosti ne bodo sprejemale odprtih rok. Je država pripravljena na zaostrovanje migrantske politike, se po tehničnih ovirah na naši južni meji pripravlja nov varnostni korak? Prihodnji dnevi bodo za reševanje begunske krize ključni. Se je slovenska politika sposobna poenotiti in usklajeno poiskati ključ za rešitev krize? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

Spopad za bančni prestol

11. 2. 2016

Prvi mož največje državne banke Janko Medja je v petek nepreklicno odstopil. Razlog? »Razhajanje« z upravljavcem državnega premoženja SDH. Skopo pojasnilo odstopljenega šefa NLB odpira vrsto vprašanj o pravem ozadju kadrovske rošade na čelu banke, ki smo jo davkoplačevalci v samostojni državi že dvakrat reševali iz rdečih številk, nazadnje z astronomskim vložkom milijarde in pol evrov. Zakaj se je kockanje z imeni na čelu banke – v upravi in nadzornem svetu – sprožilo prav v času, ko se začenja odštevanje do prodaje NLB? Je spopad za vroči bančni prestol pravzaprav še en spopad zagovornikov in nasprotnikov privatizacije? Kakšen interes ima tokratna vladna garnitura, ali niti vlečejo stare mreže, ki razpadajo in se vedno znova sestavijo, zakaj se politika nikakor ne more upreti poseganju v bančne posle? Kolikšna škoda nastaja zaradi političnega vmešavanja v gospodarstvo? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

54 min

Prvi mož največje državne banke Janko Medja je v petek nepreklicno odstopil. Razlog? »Razhajanje« z upravljavcem državnega premoženja SDH. Skopo pojasnilo odstopljenega šefa NLB odpira vrsto vprašanj o pravem ozadju kadrovske rošade na čelu banke, ki smo jo davkoplačevalci v samostojni državi že dvakrat reševali iz rdečih številk, nazadnje z astronomskim vložkom milijarde in pol evrov. Zakaj se je kockanje z imeni na čelu banke – v upravi in nadzornem svetu – sprožilo prav v času, ko se začenja odštevanje do prodaje NLB? Je spopad za vroči bančni prestol pravzaprav še en spopad zagovornikov in nasprotnikov privatizacije? Kakšen interes ima tokratna vladna garnitura, ali niti vlečejo stare mreže, ki razpadajo in se vedno znova sestavijo, zakaj se politika nikakor ne more upreti poseganju v bančne posle? Kolikšna škoda nastaja zaradi političnega vmešavanja v gospodarstvo? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

Slovenska cestna ruleta

4. 2. 2016

Kakšen je nauk strahotne prometne nesreče na primorski avtocesti konec minulega tedna? Krivec številka ena je bila neprilagojena hitrost ob slabi vidljivosti. Krivi so torej vozniki, ki so v megli podcenili nevarnost ter precenili sebe. Pregovorno slaba kultura vožnje, torej. Pa so pristojne službe res storile vse, da bi zmanjšale nevarnost in morda ublažile posledice? Kako je bilo z obveščanjem, signalizacijo, opozorili, nadzorom? Kolikšno odgovornost za smrtonosno cestno ruleto, ki se v Sloveniji prepogosto zavrti, gre pripisati pozabljenim obljubam o ukrepanju, ki jih slišimo po vsaki večji nesreči, šibki preventivi, preredkim policijskim patruljam, skromni infrastrukturi, slabim označbam? Stanje državnih in regionalnih cest v Sloveniji je porazno: kar 60 odstotkov jih je nevarnih, predvsem na Štajerskem, Dolenjskem in Prekmurju. Če država ne bo ukrepala, se bo do leta 2020 delež takšnih cest povzpel na 85 odstotkov. Zakaj se vedno najde denar za kakšno državno agencijo ali nenujne naložbe, kot so denimo protihrupne ograje, za kakovost cestne mreže in saniranje črnih točk pa ne? Kam ponikne denar od trošarin na goriva in letnih dajatev za uporabo cest? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

54 min

Kakšen je nauk strahotne prometne nesreče na primorski avtocesti konec minulega tedna? Krivec številka ena je bila neprilagojena hitrost ob slabi vidljivosti. Krivi so torej vozniki, ki so v megli podcenili nevarnost ter precenili sebe. Pregovorno slaba kultura vožnje, torej. Pa so pristojne službe res storile vse, da bi zmanjšale nevarnost in morda ublažile posledice? Kako je bilo z obveščanjem, signalizacijo, opozorili, nadzorom? Kolikšno odgovornost za smrtonosno cestno ruleto, ki se v Sloveniji prepogosto zavrti, gre pripisati pozabljenim obljubam o ukrepanju, ki jih slišimo po vsaki večji nesreči, šibki preventivi, preredkim policijskim patruljam, skromni infrastrukturi, slabim označbam? Stanje državnih in regionalnih cest v Sloveniji je porazno: kar 60 odstotkov jih je nevarnih, predvsem na Štajerskem, Dolenjskem in Prekmurju. Če država ne bo ukrepala, se bo do leta 2020 delež takšnih cest povzpel na 85 odstotkov. Zakaj se vedno najde denar za kakšno državno agencijo ali nenujne naložbe, kot so denimo protihrupne ograje, za kakovost cestne mreže in saniranje črnih točk pa ne? Kam ponikne denar od trošarin na goriva in letnih dajatev za uporabo cest? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.

Prelomni časi, šibka vlada

28. 1. 2016

Razklana Evropa si brezglavo odpira nove begunske fronte, oči Evropejcev so uprte v pomlad, ko bodo novodobne selitve narodov dobile nov zagon. Kam se umešča Slovenija? Je res na nemško-avstrijskem vlaku? Ima vlada begunski načrt B? Bo zaradi zadnjih afer oslabljena Cerarjeva ekipa zmogla novo breme in ali bo spričo resnosti razmer deležna razumevanja opozicije? Kako globoke so koalicijske praske? Je rekonstrukcija še aktualna? Je Slovenija politična stabilna država? Kdo iz ozadja »streže po življenju« zdajšnji vladi? Se v zakulisju, skozi kadrovanje in premike v upravljanju državnega premoženja obnavljajo stare mreže in napovedujejo nove finančne luknje? Kako bomo živeli to pomlad? Podrobna analiza v studiu Tarče s strankarskimi prvaki in voditeljico Jasmino Jamnik.

57 min

Razklana Evropa si brezglavo odpira nove begunske fronte, oči Evropejcev so uprte v pomlad, ko bodo novodobne selitve narodov dobile nov zagon. Kam se umešča Slovenija? Je res na nemško-avstrijskem vlaku? Ima vlada begunski načrt B? Bo zaradi zadnjih afer oslabljena Cerarjeva ekipa zmogla novo breme in ali bo spričo resnosti razmer deležna razumevanja opozicije? Kako globoke so koalicijske praske? Je rekonstrukcija še aktualna? Je Slovenija politična stabilna država? Kdo iz ozadja »streže po življenju« zdajšnji vladi? Se v zakulisju, skozi kadrovanje in premike v upravljanju državnega premoženja obnavljajo stare mreže in napovedujejo nove finančne luknje? Kako bomo živeli to pomlad? Podrobna analiza v studiu Tarče s strankarskimi prvaki in voditeljico Jasmino Jamnik.

Rešen stolček ali država?

21. 1. 2016

Predsednik vlade Miro Cerar kljub aferi z nezakonitim izplačevanjem dodatkov fakultetnim elitam ni sprejel odstopa finančnega ministra Dušana Mramorja. Premierjevi argumenti so preprosti: minister je napako obžaloval in jo bo popravil, svoje delo opravlja požrtvovalno in uspešno, njegov odstop bi lahko škodoval državnim interesom. Kaj s takšno odločitvijo premier sporoča državljanom, ki ne iščejo bližnjic z javnim denarjem in hočeš nočeš plačujejo ceno ne le za krizo, ampak tudi netransparentno in koruptivno delovanje preteklih političnih in gospodarskih garnitur. Kakšne bodo posledice za socialni dialog, koalicijske odnose in vladno stabilnost, a tudi slovensko politično kulturo? Podrobna analiza v studiu Tarče, še zadnjič z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Predsednik vlade Miro Cerar kljub aferi z nezakonitim izplačevanjem dodatkov fakultetnim elitam ni sprejel odstopa finančnega ministra Dušana Mramorja. Premierjevi argumenti so preprosti: minister je napako obžaloval in jo bo popravil, svoje delo opravlja požrtvovalno in uspešno, njegov odstop bi lahko škodoval državnim interesom. Kaj s takšno odločitvijo premier sporoča državljanom, ki ne iščejo bližnjic z javnim denarjem in hočeš nočeš plačujejo ceno ne le za krizo, ampak tudi netransparentno in koruptivno delovanje preteklih političnih in gospodarskih garnitur. Kakšne bodo posledice za socialni dialog, koalicijske odnose in vladno stabilnost, a tudi slovensko politično kulturo? Podrobna analiza v studiu Tarče, še zadnjič z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Padli na dodatkih

14. 1. 2016

Dodatki za stalno pripravljenost, s katerimi so si fakultetne elite – profesorji, dekani in drugi funkcionarji - protipravno zviševale dohodke, so več kot afera, v kateri je vse jasno, in bo padla v pozabo, ko bo denar vrnjen v javno blagajno. Tako kot pri lanskem razkritju astronomskih profesorskih honorarjev tudi tokrat razgaljena akademska kreativnost pri iskanju dodatnega zaslužka odpira vrsto vprašanj o moralni, sistemski in tudi generacijski krizi slovenskega visokega šolstva. Kdo bo ustavil zlorabe, vzpostavil jasno ločnico med javno službo in tržno dejavnostjo, uvedel red v univerzitetnem prostoru, ubranil ugled akademske javne sfere in ukrotil zaslužkarje, ki univerzitetni svet spreminjajo v lastno lovišče in plen interesnih skupin? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Dodatki za stalno pripravljenost, s katerimi so si fakultetne elite – profesorji, dekani in drugi funkcionarji - protipravno zviševale dohodke, so več kot afera, v kateri je vse jasno, in bo padla v pozabo, ko bo denar vrnjen v javno blagajno. Tako kot pri lanskem razkritju astronomskih profesorskih honorarjev tudi tokrat razgaljena akademska kreativnost pri iskanju dodatnega zaslužka odpira vrsto vprašanj o moralni, sistemski in tudi generacijski krizi slovenskega visokega šolstva. Kdo bo ustavil zlorabe, vzpostavil jasno ločnico med javno službo in tržno dejavnostjo, uvedel red v univerzitetnem prostoru, ubranil ugled akademske javne sfere in ukrotil zaslužkarje, ki univerzitetni svet spreminjajo v lastno lovišče in plen interesnih skupin? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

(Pre)dolga roka preiskave?

17. 12. 2015

Hišne preiskave pri poslancu največje opozicijske stranke nadaljujejo zgodbo škandalov in preobratov v poslovanju slabe banke. Po prepričanju računskega sodišča in policije so upravljavci DUTB resno oškodovali državno premoženje, na kar je ključno vplivala prav politika. Preiskovalci so ponovno vstopili v državni zbor in znova razvneli razpravo o tem, kako tanka je meja med izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti? Kako globoko, kdaj in kako lahko ob sumu kaznivega dejanja policija poseže v nedotakljivost zakonodajalcev? Kaj pomeni za politike, da so se ponovno znašli na robu zakona in kaj za upravljanje državnega premoženja, da je ponovno kriminalizirano? Analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Hišne preiskave pri poslancu največje opozicijske stranke nadaljujejo zgodbo škandalov in preobratov v poslovanju slabe banke. Po prepričanju računskega sodišča in policije so upravljavci DUTB resno oškodovali državno premoženje, na kar je ključno vplivala prav politika. Preiskovalci so ponovno vstopili v državni zbor in znova razvneli razpravo o tem, kako tanka je meja med izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti? Kako globoko, kdaj in kako lahko ob sumu kaznivega dejanja policija poseže v nedotakljivost zakonodajalcev? Kaj pomeni za politike, da so se ponovno znašli na robu zakona in kaj za upravljanje državnega premoženja, da je ponovno kriminalizirano? Analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Črnograditeljstvo med milostjo in kaznijo

3. 12. 2015

Pol milijona nedovoljenih gradenj je posejanih po Sloveniji, od vil in nadstreškov, do bazenov in lop. V valovih doživljamo rušenja, moratorije in amnestije, vsako desetletje vsaj eno salomonsko rešitev, črnograditeljstvo pa še kar cveti. Kdor je najbolj vztrajen, in če nima ravno smole, prej ko slej doseže legalizacijo. Zadnji primer: Marku Jakliču je za hribovsko rezidenco po dolgih 13 letih pravnih akrobacij le uspelo dobiti gradbeno dovoljenje. Lahko podobno usodo doživi »sušilnica sadja« družine Vitoslava Türka? V posmeh bogaboječim državljanom, ki sledijo črki zakona in se do gradbene dokumentacije ponižno prebijajo skozi labirint birokratskih pravil in neživljenjskih zakonov, besedo Ne pa tudi razumejo kot Ne. Ali so vse nezakonite gradnje enako problematične, ali jih je mogoče presejati tako, da se izluščijo tiste, ki si zaslužijo amnestijo, vse ostale pa gredo v rušenje brez milosti? Kaj o tem pravijo stroka, graditelji in država? Kako je z evidencami, nadzorom, vlogo inšpektorjev? Kakšne odpustke za črnograditelje snujejo na okoljskem ministrstvu, od koder so v času moratorija na rušenje nezakonitih gradenj v javno razpravo poslali sveženj modernejše gradbeno-prostorske zakonodaje? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, arhitektko Heleno Kovač z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, upokojenim znanstvenim svetnikom dr. Marjanom Ravbarjem, ki že štiri desetletja raziskuje fenomen črnograditeljstva, Francem Kramarjem, županom občine Bohinj, v kateri je evidentiranih 600 črnih gradenj, predvsem na območju Triglavskega narodnega parka, in novinarko Eugenijo Carl, ki sistematično razkrinkava črnograditeljske podvige na Obali. .

54 min

Pol milijona nedovoljenih gradenj je posejanih po Sloveniji, od vil in nadstreškov, do bazenov in lop. V valovih doživljamo rušenja, moratorije in amnestije, vsako desetletje vsaj eno salomonsko rešitev, črnograditeljstvo pa še kar cveti. Kdor je najbolj vztrajen, in če nima ravno smole, prej ko slej doseže legalizacijo. Zadnji primer: Marku Jakliču je za hribovsko rezidenco po dolgih 13 letih pravnih akrobacij le uspelo dobiti gradbeno dovoljenje. Lahko podobno usodo doživi »sušilnica sadja« družine Vitoslava Türka? V posmeh bogaboječim državljanom, ki sledijo črki zakona in se do gradbene dokumentacije ponižno prebijajo skozi labirint birokratskih pravil in neživljenjskih zakonov, besedo Ne pa tudi razumejo kot Ne. Ali so vse nezakonite gradnje enako problematične, ali jih je mogoče presejati tako, da se izluščijo tiste, ki si zaslužijo amnestijo, vse ostale pa gredo v rušenje brez milosti? Kaj o tem pravijo stroka, graditelji in država? Kako je z evidencami, nadzorom, vlogo inšpektorjev? Kakšne odpustke za črnograditelje snujejo na okoljskem ministrstvu, od koder so v času moratorija na rušenje nezakonitih gradenj v javno razpravo poslali sveženj modernejše gradbeno-prostorske zakonodaje? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, arhitektko Heleno Kovač z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, upokojenim znanstvenim svetnikom dr. Marjanom Ravbarjem, ki že štiri desetletja raziskuje fenomen črnograditeljstva, Francem Kramarjem, županom občine Bohinj, v kateri je evidentiranih 600 črnih gradenj, predvsem na območju Triglavskega narodnega parka, in novinarko Eugenijo Carl, ki sistematično razkrinkava črnograditeljske podvige na Obali. .

Plačna pogajanja in preigravanja

26. 11. 2015

Slovenska plačna politika – razpeta med minimalno plačo, javnosektorsko uravnilovko in ekscesnimi izplačili direktorjem (para)državnih družb. Najslabše plačani delavci, ki za celomesečno delo prejmejo 790 evrov bruto, so ta teden le dočakali izločitev dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače. Za delodajalce nedopusten pritisk na stroške dela. Z novembrskim dogovorom je vlada odmrznila plačno maso javnega sektorja, ki se bo prihodnje leto odebelila za 150 milijonov. Za gospodarstvo, ki je krizo plačalo z drastičnim krčenjem delovnih mest, odločno preveč. Za javne uslužbence pa komaj dovolj in za nekatere celo odločno premalo – denimo za policiste, ki zahtevajo 35-odstoten dvig plač. Koliko manevrskega prostora ima vlada? Kakšne izdatke prenesejo okleščene javne finance? Kaj ima v mislih minister Dušan Mramor, ko pravi, da »Slovenija vozi po noževi konici«? Zakaj začetek gospodarske rasti še ne pomeni konca varčevanja? Kako se križajo plačni apetiti javnega in realnega sektorja? In kako je z davčnimi apetiti vlade – jih je gospodarstvo s protesti obrzdalo ali zgolj odložilo? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Slovenska plačna politika – razpeta med minimalno plačo, javnosektorsko uravnilovko in ekscesnimi izplačili direktorjem (para)državnih družb. Najslabše plačani delavci, ki za celomesečno delo prejmejo 790 evrov bruto, so ta teden le dočakali izločitev dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače. Za delodajalce nedopusten pritisk na stroške dela. Z novembrskim dogovorom je vlada odmrznila plačno maso javnega sektorja, ki se bo prihodnje leto odebelila za 150 milijonov. Za gospodarstvo, ki je krizo plačalo z drastičnim krčenjem delovnih mest, odločno preveč. Za javne uslužbence pa komaj dovolj in za nekatere celo odločno premalo – denimo za policiste, ki zahtevajo 35-odstoten dvig plač. Koliko manevrskega prostora ima vlada? Kakšne izdatke prenesejo okleščene javne finance? Kaj ima v mislih minister Dušan Mramor, ko pravi, da »Slovenija vozi po noževi konici«? Zakaj začetek gospodarske rasti še ne pomeni konca varčevanja? Kako se križajo plačni apetiti javnega in realnega sektorja? In kako je z davčnimi apetiti vlade – jih je gospodarstvo s protesti obrzdalo ali zgolj odložilo? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Čas skrajnosti in strahu

19. 11. 2015

Je bila krvava novembrska noč v Parizu tisti zgodovinski in psihološki mejnik, po katerem se začenja novo štetje časa: Evropa prej in potem, življenje pred terorističnim napadom in po njem? Primerjave s podobnimi prelomnimi dogodki v novejši zgodovini se vsiljujejo kar same: če je Pariz evropski 11. september, ob katerem Francija napoveduje vojno terorizmu in pri tem pričakuje podporo EU in Nata, ali bomo evropski državljani kmalu zaživeli v izrednih razmerah z izrednimi ukrepi ter okrnjenimi pravicami in svoboščinami, kot se je to zgodilo pred 14 leti v ZDA? Se majejo evropske vrednote enakosti, svobode, bratstva? Se bomo morali tudi Evropejci spet navaditi na življenje s strahom in sprijazniti, da je brezpogojna varnost le privid? Kako to, da smo tako hitro pozabili na londonski in madridski teroristični pokol pred dobrim desetletjem? Koliko medkulturnih vezi bo ogrozil islamski ekstremizem in v kolikšni meri dodatno podžgal skrajno evropsko desnico. Podrobna analiza v studiu Tarče z dr. Andrejem Capudrom, nekdanjim veleposlanikom v Parizu, dr. Iztokom Podbregarjem, strokovnjakom za varnostna vprašanja, dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, psihologom Aleksandrom Zadelom ter voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Je bila krvava novembrska noč v Parizu tisti zgodovinski in psihološki mejnik, po katerem se začenja novo štetje časa: Evropa prej in potem, življenje pred terorističnim napadom in po njem? Primerjave s podobnimi prelomnimi dogodki v novejši zgodovini se vsiljujejo kar same: če je Pariz evropski 11. september, ob katerem Francija napoveduje vojno terorizmu in pri tem pričakuje podporo EU in Nata, ali bomo evropski državljani kmalu zaživeli v izrednih razmerah z izrednimi ukrepi ter okrnjenimi pravicami in svoboščinami, kot se je to zgodilo pred 14 leti v ZDA? Se majejo evropske vrednote enakosti, svobode, bratstva? Se bomo morali tudi Evropejci spet navaditi na življenje s strahom in sprijazniti, da je brezpogojna varnost le privid? Kako to, da smo tako hitro pozabili na londonski in madridski teroristični pokol pred dobrim desetletjem? Koliko medkulturnih vezi bo ogrozil islamski ekstremizem in v kolikšni meri dodatno podžgal skrajno evropsko desnico. Podrobna analiza v studiu Tarče z dr. Andrejem Capudrom, nekdanjim veleposlanikom v Parizu, dr. Iztokom Podbregarjem, strokovnjakom za varnostna vprašanja, dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, psihologom Aleksandrom Zadelom ter voditeljem Boštjanom Anžinom.

Žica, zaton evropske iluzije

12. 11. 2015

»Kot človeku mi je težko in si ne želim Evrope meja, kot premier moram zagotoviti varnost in preprečiti humanitarno katastrofo.« Tako je predsednik vlade Miro Cerar v sredo popoldne pojasnil odločitev, da bo Slovenija na južni meji razpostavila tehnične ovire za preprečitev nenadzorovanega navala beguncev. V teh dneh namreč utegne k nam po balkanski poti iz Grčije priti novih 30 tisoč migrantov. Evropske zaveze z nedavnega vrha v Bruslju se ne uresničujejo, politiki in birokrati sestankujejo, vsaka članica igra na svojo karto ali pa se pogreza v vrtinec lastnih težav: sredozemske in balkanske države prosjačijo za razumevanje in pomoč, države na evropskem vzhodu s prebežniško krizo ne želijo imeti ničesar, skandinavske države pa čim manj, Nemčija vsaj navidezno vztraja pri politiki odprtih vrat, Avstrijci po madžarskem in slovenskem vzoru pripravljajo žico. Ali se pred našimi očmi razkraja iluzija enotne, povezane Evrope brez meja? Bodo selitve narodov z arabskega polotoka in Afrike na evropsko celino pokopale idejo miroljubne, odprte, napredne evropske povezave? Smo priča zatonu Evrope? Podrobna analiza v studiu Tarče z dr. Dimitrijem Ruplom, nekdanjim zunanjim ministrom, tudi v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, dr. Janjo Hojnik s pravne fakultete Univerze v Mariboru, dr. Ivanom Štuhecem s Teološke fakultete, dr. Bogomilom Ferfilo s Fakultete za družbene vede in z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

»Kot človeku mi je težko in si ne želim Evrope meja, kot premier moram zagotoviti varnost in preprečiti humanitarno katastrofo.« Tako je predsednik vlade Miro Cerar v sredo popoldne pojasnil odločitev, da bo Slovenija na južni meji razpostavila tehnične ovire za preprečitev nenadzorovanega navala beguncev. V teh dneh namreč utegne k nam po balkanski poti iz Grčije priti novih 30 tisoč migrantov. Evropske zaveze z nedavnega vrha v Bruslju se ne uresničujejo, politiki in birokrati sestankujejo, vsaka članica igra na svojo karto ali pa se pogreza v vrtinec lastnih težav: sredozemske in balkanske države prosjačijo za razumevanje in pomoč, države na evropskem vzhodu s prebežniško krizo ne želijo imeti ničesar, skandinavske države pa čim manj, Nemčija vsaj navidezno vztraja pri politiki odprtih vrat, Avstrijci po madžarskem in slovenskem vzoru pripravljajo žico. Ali se pred našimi očmi razkraja iluzija enotne, povezane Evrope brez meja? Bodo selitve narodov z arabskega polotoka in Afrike na evropsko celino pokopale idejo miroljubne, odprte, napredne evropske povezave? Smo priča zatonu Evrope? Podrobna analiza v studiu Tarče z dr. Dimitrijem Ruplom, nekdanjim zunanjim ministrom, tudi v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, dr. Janjo Hojnik s pravne fakultete Univerze v Mariboru, dr. Ivanom Štuhecem s Teološke fakultete, dr. Bogomilom Ferfilo s Fakultete za družbene vede in z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Pred ljudskim sodiščem

5. 11. 2015

Tik pred božičem, 20. decembra, bodo pravice istospolnih že drugič pred ljudskim sodiščem – na referendumu bodo volivci odločali, ali naj imajo istospolni pari enake pravne, ekonomske in socialne pravice kot raznospolni, ali pa naj obvelja, da zakonsko skupnost sestavljata le moški in ženska, nikakor pa ne partnerja istega spola. Zakaj varuhinja človekovih pravic obžaluje, ker bo večina zopet odločala o manjšini, zakaj je za istospolne tako zelo pomembno, da se z zakonom uredita njihova družbena enakovrednost in enakost ter zakaj jim pobudniki referenduma to pravico odrekajo in trdijo, da se bo glasovalo o »lepoti materinstva in očetovstva ter ljubezni otrok do matere in očeta«. In kaj referendum pomeni za 81 istospolnih družin, med njimi 17 z otroki, kolikor jih uradno navaja slovenska statistika? Je njihovo zanikanje zgolj tiščanje glave v pesek? Ali je pred nami strpna in najlepša kampanja na svetu, kakor napovedujejo v koaliciji Za otroke gre, ali pa bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzeli glavno besedo, kot svarijo zagovorniki pravic istospolno usmerjenih. Se bo Slovenija zopet ujela v past ideoloških razprtij ali pa bo tokrat v razpravi o družinskih razmerjih kaj več prostora za strokovno podprte argumente, pravne, sociološke, psihološke, z mednarodnimi primerjavami. Podrobna analiza v studiu Tarče z gosti: Violeto Tomič – Združena levica, Metko Zevnik – Koalicija Za otroke gre, Vesno Vilčnik – Družinska pobuda in Melani Centrih, materjo homoseksualnega sina. Voditelj Boštjan Anžin. .

54 min

Tik pred božičem, 20. decembra, bodo pravice istospolnih že drugič pred ljudskim sodiščem – na referendumu bodo volivci odločali, ali naj imajo istospolni pari enake pravne, ekonomske in socialne pravice kot raznospolni, ali pa naj obvelja, da zakonsko skupnost sestavljata le moški in ženska, nikakor pa ne partnerja istega spola. Zakaj varuhinja človekovih pravic obžaluje, ker bo večina zopet odločala o manjšini, zakaj je za istospolne tako zelo pomembno, da se z zakonom uredita njihova družbena enakovrednost in enakost ter zakaj jim pobudniki referenduma to pravico odrekajo in trdijo, da se bo glasovalo o »lepoti materinstva in očetovstva ter ljubezni otrok do matere in očeta«. In kaj referendum pomeni za 81 istospolnih družin, med njimi 17 z otroki, kolikor jih uradno navaja slovenska statistika? Je njihovo zanikanje zgolj tiščanje glave v pesek? Ali je pred nami strpna in najlepša kampanja na svetu, kakor napovedujejo v koaliciji Za otroke gre, ali pa bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzeli glavno besedo, kot svarijo zagovorniki pravic istospolno usmerjenih. Se bo Slovenija zopet ujela v past ideoloških razprtij ali pa bo tokrat v razpravi o družinskih razmerjih kaj več prostora za strokovno podprte argumente, pravne, sociološke, psihološke, z mednarodnimi primerjavami. Podrobna analiza v studiu Tarče z gosti: Violeto Tomič – Združena levica, Metko Zevnik – Koalicija Za otroke gre, Vesno Vilčnik – Družinska pobuda in Melani Centrih, materjo homoseksualnega sina. Voditelj Boštjan Anžin. .

Solidarnost in varnost na meji

29. 10. 2015

"Zima se bliža, šteje vsak dan," v en glas opozarjajo birokrati v Bruslju, politični vrhovi držav na balkanski begunski poti ter operativci in prostovoljci vzdolž koridorja, po katerem se na tisoče prebežnikov premika na evropski sever. Nezaustavljiva reka prebežnikov potiska slovenske policiste, vojake, lokalno prebivalstvo, prevoznike, zdravstveno osebje in prostovoljce čez mejo zmogljivosti in vzdržljivosti. Na pomoč prihajajo upokojeni policisti, zasebne varnostne službe, mejno stražo bo okrepilo nekaj sto policistov iz drugih evropski držav. A je kljub temu vse več svaril pred črnim scenarijem, v katerem bo tudi Slovenija posegla po radikalnih ukrepih, če bo propadel še poslednji poizkus obuditve evropske solidarnosti. Kakšne poteze ima v mislih vlada, kaj bo predlagal svet za nacionalno varnost, kdo bo postavljal in kdo varoval ovire, ograde, zidove, ki utegnejo zrasti tudi na naši južni meji? Podrobna analiza v studiu Tarče z Boštjanom Anžinom.

54 min

"Zima se bliža, šteje vsak dan," v en glas opozarjajo birokrati v Bruslju, politični vrhovi držav na balkanski begunski poti ter operativci in prostovoljci vzdolž koridorja, po katerem se na tisoče prebežnikov premika na evropski sever. Nezaustavljiva reka prebežnikov potiska slovenske policiste, vojake, lokalno prebivalstvo, prevoznike, zdravstveno osebje in prostovoljce čez mejo zmogljivosti in vzdržljivosti. Na pomoč prihajajo upokojeni policisti, zasebne varnostne službe, mejno stražo bo okrepilo nekaj sto policistov iz drugih evropski držav. A je kljub temu vse več svaril pred črnim scenarijem, v katerem bo tudi Slovenija posegla po radikalnih ukrepih, če bo propadel še poslednji poizkus obuditve evropske solidarnosti. Kakšne poteze ima v mislih vlada, kaj bo predlagal svet za nacionalno varnost, kdo bo postavljal in kdo varoval ovire, ograde, zidove, ki utegnejo zrasti tudi na naši južni meji? Podrobna analiza v studiu Tarče z Boštjanom Anžinom.

V Evropi zidov in strahov

22. 10. 2015

»Slovenija bo naredila vse, kar zmore, da ustavi takšen pretok beguncev, ki bi nam povzročil notranje težave,« državljane miri premier Miro Cerar, potem ko je na slovenske meje pritisnil nov begunski val, drugi v mesecu dni. Tudi tega je sprožila Madžarska – potem ko je septembra zazidala mejo s Srbijo, je zdaj zaprla še mejo s Hrvaško, reke prebežnikov z vojnih in kriznih žarišč se tako na evropski sever prebijajo prek Hrvaške in Slovenije. Toda: koliko časa lahko zdrži nevidni koridor od Šentilja proti obljubljenim deželam? Kaj če Avstrija zapre mejo? In kaj če dokončno klecne nemška politika odprtih rok? Bo Slovenija postala evropski begunski žep, zaprta z vseh strani in preplavljena z ljudmi, ki jim ne zmore pomagati, in predvsem, ki pri nas ne želijo ostati? Kaj naj stori država? Kaj sploh lahko naredi Slovenija sama? So radikalni ukrepi z zidanjem zidov, zapiranjem evropskih meja in spodkopavanjem schengna po Orbanovem vzoru edina pot? Ali pa ima strah pred begunsko krizo in prebežniki prevelike oči? Je pregovorna humanitarnost Slovencev na preizkušnji? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom. V razpravi bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), poslanec v Državnem zboru Vinko Gorenak, pravnik Jernej Letnar Černič s Fakultete za evropske in državne študije ter filozof in politični analitik Igor Pribac s Filozofske fakultete.

52 min

»Slovenija bo naredila vse, kar zmore, da ustavi takšen pretok beguncev, ki bi nam povzročil notranje težave,« državljane miri premier Miro Cerar, potem ko je na slovenske meje pritisnil nov begunski val, drugi v mesecu dni. Tudi tega je sprožila Madžarska – potem ko je septembra zazidala mejo s Srbijo, je zdaj zaprla še mejo s Hrvaško, reke prebežnikov z vojnih in kriznih žarišč se tako na evropski sever prebijajo prek Hrvaške in Slovenije. Toda: koliko časa lahko zdrži nevidni koridor od Šentilja proti obljubljenim deželam? Kaj če Avstrija zapre mejo? In kaj če dokončno klecne nemška politika odprtih rok? Bo Slovenija postala evropski begunski žep, zaprta z vseh strani in preplavljena z ljudmi, ki jim ne zmore pomagati, in predvsem, ki pri nas ne želijo ostati? Kaj naj stori država? Kaj sploh lahko naredi Slovenija sama? So radikalni ukrepi z zidanjem zidov, zapiranjem evropskih meja in spodkopavanjem schengna po Orbanovem vzoru edina pot? Ali pa ima strah pred begunsko krizo in prebežniki prevelike oči? Je pregovorna humanitarnost Slovencev na preizkušnji? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom. V razpravi bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), poslanec v Državnem zboru Vinko Gorenak, pravnik Jernej Letnar Černič s Fakultete za evropske in državne študije ter filozof in politični analitik Igor Pribac s Filozofske fakultete.

Kmečki punt za domačo hrano

15. 10. 2015

»Kmetje tekmujejo med seboj in z živilsko industrijo, vsi skupaj pa proti trgovcem,« porazno stanje v slovenski prehranski verigi opisuje agroekonomist Emil Erjavec. Razdrobljenost in nepovezanost pridelovalcev in živilcev kot zadnji člen v verigi najbolj občuti kupec – tako z manjšo izbiro kakovostnih izdelkov kot s cenami. Če glasuje z denarnico –pogosto izbere tuje, saj moto »kupujmo domače« največkrat pomeni tudi – dražje. To velja celo za mleko in mlečne proizvode, čeprav so odkupne cene mleka zdrsnile pod 30 centov za liter in se približujejo zgodovinskemu dnu. Zakaj potem ne opazimo nižjih cen na trgovskih policah? Ob tem se država drži ob strani, ker da ne sme posegati v svobodno tržno pobudo. Bo v takšnih razmerah slovenski kmet preživel? V stanovskih organizacijah bijejo plat zvona, stiska bo kmete v soboto pognala na proteste. Ali kot del globalnega sveta zgolj občutimo posledice porušenih cenovnih razmerij na mednarodni ravni in neodzivnost evropske kmetijske politike, ali pa posredno plačujemo tudi davek za razprodajo slovenske predelovalne industrije in največjega trgovca tujcem? Nekaj konkretnih izzivov s sogovorniki iz prakse in stroke bo v problemski reportaži s slovenskega podeželja razgrnil Jure Brankovič. Podrobna analiza pa v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: pristojnim ministrom Dejanom Židanom, Brankom Ravnikom iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, Izidorjem Krivcem iz Celjskih mesnin, Maričo Lah iz Trgovinske zbornice ter evropskim poslancem in nekdanjim ministrom Francem Bogovičem.

54 min

»Kmetje tekmujejo med seboj in z živilsko industrijo, vsi skupaj pa proti trgovcem,« porazno stanje v slovenski prehranski verigi opisuje agroekonomist Emil Erjavec. Razdrobljenost in nepovezanost pridelovalcev in živilcev kot zadnji člen v verigi najbolj občuti kupec – tako z manjšo izbiro kakovostnih izdelkov kot s cenami. Če glasuje z denarnico –pogosto izbere tuje, saj moto »kupujmo domače« največkrat pomeni tudi – dražje. To velja celo za mleko in mlečne proizvode, čeprav so odkupne cene mleka zdrsnile pod 30 centov za liter in se približujejo zgodovinskemu dnu. Zakaj potem ne opazimo nižjih cen na trgovskih policah? Ob tem se država drži ob strani, ker da ne sme posegati v svobodno tržno pobudo. Bo v takšnih razmerah slovenski kmet preživel? V stanovskih organizacijah bijejo plat zvona, stiska bo kmete v soboto pognala na proteste. Ali kot del globalnega sveta zgolj občutimo posledice porušenih cenovnih razmerij na mednarodni ravni in neodzivnost evropske kmetijske politike, ali pa posredno plačujemo tudi davek za razprodajo slovenske predelovalne industrije in največjega trgovca tujcem? Nekaj konkretnih izzivov s sogovorniki iz prakse in stroke bo v problemski reportaži s slovenskega podeželja razgrnil Jure Brankovič. Podrobna analiza pa v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: pristojnim ministrom Dejanom Židanom, Brankom Ravnikom iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, Izidorjem Krivcem iz Celjskih mesnin, Maričo Lah iz Trgovinske zbornice ter evropskim poslancem in nekdanjim ministrom Francem Bogovičem.

Stečajni poraženci in zmagovalci

8. 10. 2015

Samo septembra se je seznam bankrotiranih državljanov podaljšal za 365, v postopku osebnega stečaja je 8075 ljudi, med njimi številna znana imena, celo nekdanji najbogatejši Slovenci in blogerski carji, ali bo med njimi tudi padli gradbeni baron Zidar, še odloča višje sodišče. Stroški predujmov za osebne stečaje se resno zajedajo v proračune sodišč – lani so se povzpeli na skoraj 15 milijonov evrov, kar je skoraj polovica izdatkov za sodne postopke. Ves ta denar se steka k stečajnim upraviteljev, ki se jim eksplozija osebnih stečajev kot kažejo podatki Supervizorja veliko bolj splača kot upnikom. Med finančnimi poraženci je tudi država. In kaj imajo od inštituta osebnega stečaja tisti, ki jim je bil prvenstveno namenjen, to so ljudje, ki so bankrotirali po spletu okoliščin in se znašli v tako hudi stiski, da niso sposobni pokrivati niti osnovnih življenjskih stroškov? Rešitev za nov začetek ali še en mehanizem, ki se je izrodil? Bo država sprevidela in zakon popravila? Podrobna analiza v Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: Tino Brecelj z ministrstva za pravosodje, Markom Zamanom iz Zbornice upraviteljev Slovenije, Gregorjem Strojinom z Vrhovnega sodišča in Bojanom Oblakom iz Združenja stečajnih upnikov. O poteh in stranpoteh osebnega stečaja po slovensko bo spregovorila tudi Anita Ogulin.

54 min

Samo septembra se je seznam bankrotiranih državljanov podaljšal za 365, v postopku osebnega stečaja je 8075 ljudi, med njimi številna znana imena, celo nekdanji najbogatejši Slovenci in blogerski carji, ali bo med njimi tudi padli gradbeni baron Zidar, še odloča višje sodišče. Stroški predujmov za osebne stečaje se resno zajedajo v proračune sodišč – lani so se povzpeli na skoraj 15 milijonov evrov, kar je skoraj polovica izdatkov za sodne postopke. Ves ta denar se steka k stečajnim upraviteljev, ki se jim eksplozija osebnih stečajev kot kažejo podatki Supervizorja veliko bolj splača kot upnikom. Med finančnimi poraženci je tudi država. In kaj imajo od inštituta osebnega stečaja tisti, ki jim je bil prvenstveno namenjen, to so ljudje, ki so bankrotirali po spletu okoliščin in se znašli v tako hudi stiski, da niso sposobni pokrivati niti osnovnih življenjskih stroškov? Rešitev za nov začetek ali še en mehanizem, ki se je izrodil? Bo država sprevidela in zakon popravila? Podrobna analiza v Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: Tino Brecelj z ministrstva za pravosodje, Markom Zamanom iz Zbornice upraviteljev Slovenije, Gregorjem Strojinom z Vrhovnega sodišča in Bojanom Oblakom iz Združenja stečajnih upnikov. O poteh in stranpoteh osebnega stečaja po slovensko bo spregovorila tudi Anita Ogulin.

Varčevalna dvojna morala

1. 10. 2015

Nižja nadomestila za porodniške in bolniške, ukinjene socialne pomoči in otroški dodatki. Trda pogajanja o minimalni plači. Tako varčujemo skupaj z državo. Skoraj vsi. Potem ko smo privarčevali za rešitev največje državne banke, si ta omisli drage svetovalce in preiskovalce. Tudi v slabi banki, ki rešuje nasedle naložbe, sklepajo drage svetovalne pogodbe, vodilni si izplačujejo astronomske plače, računsko sodišče zaman poziva, naj si jih znižajo na največ sedemnajst tisočakov bruto mesečno. V podjetjih, ki se rešujejo z državnim denarjem, kot je Polzela, si vodilni ob plačah izplačujejo nagrade in dodatke za rešitve, ki nikoli ne uspejo. Medtem ko v večjem delu gospodarstva trikrat obrnejo vsak evro za preživetje, in svarijo, da bi bilo že izplačilo nočnega dodatka zaposlenim z minimalno plačo pritisk na poslovanje, je menedžerjem v državnih podjetjih očitno dovoljeno veliko več. Varčevalna vzdržnost velja, a ne za vse. O varčevalni dvojni morali, ki je varčna vlada ne zna, ne zmore ali ne želi prepreči, v četrtkovi oddaji Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Nižja nadomestila za porodniške in bolniške, ukinjene socialne pomoči in otroški dodatki. Trda pogajanja o minimalni plači. Tako varčujemo skupaj z državo. Skoraj vsi. Potem ko smo privarčevali za rešitev največje državne banke, si ta omisli drage svetovalce in preiskovalce. Tudi v slabi banki, ki rešuje nasedle naložbe, sklepajo drage svetovalne pogodbe, vodilni si izplačujejo astronomske plače, računsko sodišče zaman poziva, naj si jih znižajo na največ sedemnajst tisočakov bruto mesečno. V podjetjih, ki se rešujejo z državnim denarjem, kot je Polzela, si vodilni ob plačah izplačujejo nagrade in dodatke za rešitve, ki nikoli ne uspejo. Medtem ko v večjem delu gospodarstva trikrat obrnejo vsak evro za preživetje, in svarijo, da bi bilo že izplačilo nočnega dodatka zaposlenim z minimalno plačo pritisk na poslovanje, je menedžerjem v državnih podjetjih očitno dovoljeno veliko več. Varčevalna vzdržnost velja, a ne za vse. O varčevalni dvojni morali, ki je varčna vlada ne zna, ne zmore ali ne želi prepreči, v četrtkovi oddaji Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Od meje do meje, po svobodo in kruh

24. 9. 2015

Po koridorju, ki ga uradno ni, a je tu in deluje, si reka prebežnikov utira pot skozi Slovenijo na evropski sever, najraje v Nemčijo. Koliko je med ljudmi v kolonah beguncev z vojnih žarišč in koliko ekonomskih migrantov? Kam so namenjeni in zakaj? Begunski val ali selitev narodov? Reševanje golih življenj ali s trebuhom za kruhom? Je to sploh pomembno? In vprašanje veroizpovedi? Je to tabu tema, »problem v problemu« ali zanemarljiv vidik v poplavi človeške stiske. Kakšen obraz je pokazala Slovenija: dežela odprtih rok in src ali predvsem varuhinja schengna? Bolj evropska od Evrope, ki se še kar vrti okoli kvot? Kaj pa, če je prebežniški val priložnost za bogato celino s postarano delovno silo? O vseh teh dilemah v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

54 min

Po koridorju, ki ga uradno ni, a je tu in deluje, si reka prebežnikov utira pot skozi Slovenijo na evropski sever, najraje v Nemčijo. Koliko je med ljudmi v kolonah beguncev z vojnih žarišč in koliko ekonomskih migrantov? Kam so namenjeni in zakaj? Begunski val ali selitev narodov? Reševanje golih življenj ali s trebuhom za kruhom? Je to sploh pomembno? In vprašanje veroizpovedi? Je to tabu tema, »problem v problemu« ali zanemarljiv vidik v poplavi človeške stiske. Kakšen obraz je pokazala Slovenija: dežela odprtih rok in src ali predvsem varuhinja schengna? Bolj evropska od Evrope, ki se še kar vrti okoli kvot? Kaj pa, če je prebežniški val priložnost za bogato celino s postarano delovno silo? O vseh teh dilemah v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Na pragu druge vladne četrtine

17. 9. 2015

Leto dni je zdržala, nekateri ji niso napovedovali niti toliko: koalicijska ekipa, zbrana okoli političnega novinca Mira Cerarja. Na pragu druge četrtine vladnega mandata bomo v Tarči preverili, s kakšne štartne pozicije in s kakšnimi razmerji moči v novo politično sezono vstopajo vladni partnerji in opozicija. Koliko državljanskega zaupanja je v letu dni izpuhtelo in zakaj, kdo ima odgovore na ključne državne izzive in kakšne, kako dolgo bomo še zategovali pas, kdaj lahko pričakujemo razvojni preboj, bodo najšibkejši končno lažje zadihali, smo se sposobni soočiti z vseevropskim izzivom migracij? V studiu Tarče bo Boštjan Anžin gostil predstavnike parlamentarnih strank: podpredsednico stranke SMC dr. Simono Kustec Lipicer, predsednika DeSUS-a Karla Erjavca, predsednika ZL Luko Mesca, vodje poslanskih klubov SD Matjaža Hana, SDS Jožeta Tanka in NSi Mateja Tonina ter predsednico ZaAB-a, mag. Alenko Bratušek.

55 min

Leto dni je zdržala, nekateri ji niso napovedovali niti toliko: koalicijska ekipa, zbrana okoli političnega novinca Mira Cerarja. Na pragu druge četrtine vladnega mandata bomo v Tarči preverili, s kakšne štartne pozicije in s kakšnimi razmerji moči v novo politično sezono vstopajo vladni partnerji in opozicija. Koliko državljanskega zaupanja je v letu dni izpuhtelo in zakaj, kdo ima odgovore na ključne državne izzive in kakšne, kako dolgo bomo še zategovali pas, kdaj lahko pričakujemo razvojni preboj, bodo najšibkejši končno lažje zadihali, smo se sposobni soočiti z vseevropskim izzivom migracij? V studiu Tarče bo Boštjan Anžin gostil predstavnike parlamentarnih strank: podpredsednico stranke SMC dr. Simono Kustec Lipicer, predsednika DeSUS-a Karla Erjavca, predsednika ZL Luko Mesca, vodje poslanskih klubov SD Matjaža Hana, SDS Jožeta Tanka in NSi Mateja Tonina ter predsednico ZaAB-a, mag. Alenko Bratušek.

Nesojena pravica

10. 9. 2015

Na pogorišču afere Patria, ki je celo desetletje pretresala javno, politično, družbeno, pravosodno življenje države, ostajajo vprašanja o pravni varnosti državljanov, vladavini prava, enakosti vseh pred zakonom. Zadeva Patria je končana, afera je ugasnila z zastaranjem in ne razsodbo – bodisi oprostilno bodisi obsodilno. Koliko je še takšnih primerov in zakaj? Sodišča, ki ne sodijo, in sodni postopki, ki se vedno znova vračajo na začetek ali se končajo brez epiloga, so rakova rana pravosodja, ki se po mnenju kritične javnosti vse bolj razkraja v krivosodje. Koliko imajo z neučinkovitostjo sodne veje opraviti politična ozadja in koliko sistemske težave, je kriva finančna in kadrovska podhranjenost ali pa kar človeška malomarnost? O najbolj razvpitih primerih in o tem, kaj smo se iz njih naučili – v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

56 min

Na pogorišču afere Patria, ki je celo desetletje pretresala javno, politično, družbeno, pravosodno življenje države, ostajajo vprašanja o pravni varnosti državljanov, vladavini prava, enakosti vseh pred zakonom. Zadeva Patria je končana, afera je ugasnila z zastaranjem in ne razsodbo – bodisi oprostilno bodisi obsodilno. Koliko je še takšnih primerov in zakaj? Sodišča, ki ne sodijo, in sodni postopki, ki se vedno znova vračajo na začetek ali se končajo brez epiloga, so rakova rana pravosodja, ki se po mnenju kritične javnosti vse bolj razkraja v krivosodje. Koliko imajo z neučinkovitostjo sodne veje opraviti politična ozadja in koliko sistemske težave, je kriva finančna in kadrovska podhranjenost ali pa kar človeška malomarnost? O najbolj razvpitih primerih in o tem, kaj smo se iz njih naučili – v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Izvedeli ste več

30. 7. 2015

TARČA – IZVEDELI STE VEČ Osrednja pogovorna oddaja Televizije Slovenija – polemična, raziskovalna, pluralna, drzna. Takšna je bila oddaja Tarča tudi v minuli sezoni: odprta za razpravo o najbolj žgočih in aktualnih temah, a tudi družbenih fenomenih, ki presegajo dnevno dogajanje in ad hoc novinarski interes. Katere Tarčine teme so najbolj odmevale, s katerimi smo dosegli ali pospešili pomembne spremembe, kako uspešna je bila oddaja v zrcaljenju stvarnosti ali pa premikanju meja v razumevanju procesov našega časa? V sklepni Tarči ob koncu sezone se bomo spomnili izjav, besednih dvobojev, studijskih in terenskih podob in prizorov, ki so najbolj razvnemali javno razpravo. Preverili bomo tudi, kaj se je zgodilo z razgaljenimi nepravilnostmi, napovedanimi ukrepi, načrtovanimi potezami in obljubami, danimi v studiu Tarče. Izbrane teme bodo z gostiteljem Boštjanom Anžinom komentirali varuh konkurence Andrej Krašek, direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda, nekdanja politika Ivo Hvalica in Vika Potočnik, prostovoljec Boris Krabonja in zdravnica Anda Perdan.

82 min

TARČA – IZVEDELI STE VEČ Osrednja pogovorna oddaja Televizije Slovenija – polemična, raziskovalna, pluralna, drzna. Takšna je bila oddaja Tarča tudi v minuli sezoni: odprta za razpravo o najbolj žgočih in aktualnih temah, a tudi družbenih fenomenih, ki presegajo dnevno dogajanje in ad hoc novinarski interes. Katere Tarčine teme so najbolj odmevale, s katerimi smo dosegli ali pospešili pomembne spremembe, kako uspešna je bila oddaja v zrcaljenju stvarnosti ali pa premikanju meja v razumevanju procesov našega časa? V sklepni Tarči ob koncu sezone se bomo spomnili izjav, besednih dvobojev, studijskih in terenskih podob in prizorov, ki so najbolj razvnemali javno razpravo. Preverili bomo tudi, kaj se je zgodilo z razgaljenimi nepravilnostmi, napovedanimi ukrepi, načrtovanimi potezami in obljubami, danimi v studiu Tarče. Izbrane teme bodo z gostiteljem Boštjanom Anžinom komentirali varuh konkurence Andrej Krašek, direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda, nekdanja politika Ivo Hvalica in Vika Potočnik, prostovoljec Boris Krabonja in zdravnica Anda Perdan.

Tarča - Arbitraža med prisluhi in potopom

23. 7. 2015

ARBITRAŽA MED PRISLUHI IN POTOPOM Afera s prisluškovanjem slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Slovenije v arbitražnem postopku Simoni Drenik zastavlja neskončno število vprašanj. Kdo jima je prisluškoval? Kako je mogoče, da jima je bilo prisluškovano? So bili njuni pogovori takšni, da lahko spodnesejo arbitražni sporazum in arbitražne postopke? Gre za notranjepolitični fiasko, kjer je odpovedala slovenska diplomacija s Karlom Erjavcem na čelu? Naj minister odstopi? Ali pa so odpovedali obveščevalci in prišepetovalci, ki so podcenili hrvaške interese in jih kratkovidno pomešali s predvolilno vročico pri sosedih? Lahko govorimo o vohunski aferi mednarodnih razsežnosti? Bo dogovor Pahor-Kosor o reševanju mejnega spora s pomočjo tretjega doživel usodo sporazuma Račan-Drnovšek in bo končal na smetišču zgodovine? Se zapleti z meddržavno mejo po 25 letih vračajo tja, kjer so bili ob osamosvojitvi in se nam obetajo novi incidenti? O novem zasuku v slovensko-hrvaškem sporu v studiu 2 Televizije Slovenija z voditeljem Tarče Boštjanom Anžinom.

84 min

ARBITRAŽA MED PRISLUHI IN POTOPOM Afera s prisluškovanjem slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Slovenije v arbitražnem postopku Simoni Drenik zastavlja neskončno število vprašanj. Kdo jima je prisluškoval? Kako je mogoče, da jima je bilo prisluškovano? So bili njuni pogovori takšni, da lahko spodnesejo arbitražni sporazum in arbitražne postopke? Gre za notranjepolitični fiasko, kjer je odpovedala slovenska diplomacija s Karlom Erjavcem na čelu? Naj minister odstopi? Ali pa so odpovedali obveščevalci in prišepetovalci, ki so podcenili hrvaške interese in jih kratkovidno pomešali s predvolilno vročico pri sosedih? Lahko govorimo o vohunski aferi mednarodnih razsežnosti? Bo dogovor Pahor-Kosor o reševanju mejnega spora s pomočjo tretjega doživel usodo sporazuma Račan-Drnovšek in bo končal na smetišču zgodovine? Se zapleti z meddržavno mejo po 25 letih vračajo tja, kjer so bili ob osamosvojitvi in se nam obetajo novi incidenti? O novem zasuku v slovensko-hrvaškem sporu v studiu 2 Televizije Slovenija z voditeljem Tarče Boštjanom Anžinom.

Transmaščobe: skrite, nevarne, legalne

16. 7. 2015

Pod črto so si strokovnjaki enotni: industrijske transmaščobe škodujejo zdravju. Najdemo jih v piškotih, napolitankah, rogljičkih, vafljih, tortah, slanih palčkah, krofih, izdelkih iz listnatega testa, čipsu, ocvrtem krompirčku, margarinah. Zakaj so na Danskem, v Avstriji in na Madžarskem v prehrani strogo omejene, pri nas pa ne? Odpravili smo se po trgovinah, pregledali več sto izdelkov in skupaj z danskim strokovnjakom za transmaščobe Steenom Stenderjem prišli do presenetljivih ugotovitev. Katera so podjetja, ki v svoji proizvodnji še vedno uporabljajo transmaščobe? In zakaj? Soočili smo jih z rezultati analiz. Njihovi odgovori so zgovorni. Pogledali smo, kakšna je praksa v Avstriji. In poskušali priti do odgovorov, koliko je za ozaveščanje o škodljivih posledicah uživanja transmaščob storilo ministrstvo za zdravje pri nas? Ekipa Tarče je bila tudi v Zagrebu, pri enem redkih proizvajalcev slaščic z obilico transmaščob, ki je bil pripravljen stopiti pred kamero. Voditelj Boštjan Anžin bo v studiu gostil najbolj kompetentne sogovornike s področja transmaščob. Gosti: dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, dr. Janez Posedi, direktor Uprave za varno hrano, dr. Zlatko Fras, predsednik Združenja kardiologov Slovenije, dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje, Tatjana Zagorc, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

83 min

Pod črto so si strokovnjaki enotni: industrijske transmaščobe škodujejo zdravju. Najdemo jih v piškotih, napolitankah, rogljičkih, vafljih, tortah, slanih palčkah, krofih, izdelkih iz listnatega testa, čipsu, ocvrtem krompirčku, margarinah. Zakaj so na Danskem, v Avstriji in na Madžarskem v prehrani strogo omejene, pri nas pa ne? Odpravili smo se po trgovinah, pregledali več sto izdelkov in skupaj z danskim strokovnjakom za transmaščobe Steenom Stenderjem prišli do presenetljivih ugotovitev. Katera so podjetja, ki v svoji proizvodnji še vedno uporabljajo transmaščobe? In zakaj? Soočili smo jih z rezultati analiz. Njihovi odgovori so zgovorni. Pogledali smo, kakšna je praksa v Avstriji. In poskušali priti do odgovorov, koliko je za ozaveščanje o škodljivih posledicah uživanja transmaščob storilo ministrstvo za zdravje pri nas? Ekipa Tarče je bila tudi v Zagrebu, pri enem redkih proizvajalcev slaščic z obilico transmaščob, ki je bil pripravljen stopiti pred kamero. Voditelj Boštjan Anžin bo v studiu gostil najbolj kompetentne sogovornike s področja transmaščob. Gosti: dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, dr. Janez Posedi, direktor Uprave za varno hrano, dr. Zlatko Fras, predsednik Združenja kardiologov Slovenije, dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje, Tatjana Zagorc, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

Grški glavobol

9. 7. 2015

Komu bo odločen grški ne na nedeljskem referendumu prizadejal najhujši glavobol? Bankirjem? Naivnim posojilodajalcem? Evropski ideji enotnosti in solidarnosti? Ali pa kar Grkom samim? Prazni bančni trezorji in razklana družba, socialna stika in nezmožnost preživetja brez zunanje pomoči – to je nova grška sedanjost. Kaj pa njena prihodnost? Bo Grčija prva evropska država, ki bo obrnila hrbet političnemu projektu skupne evropske valute ali pa je šele tik pred finančnim zlomom nastopil pravi čas za začetek resnih pogajanj o odplačevanju dolga? Koliko odpisati in koliko izterjati? Kdo izsiljuje, kdo popušča, kako globoke so rane? In čisto konkretno: kako se bo razplet krize odrazil v Sloveniji, bo državni proračun ob milijardo? In če Grčija ne odplača dolgov, zakaj bi jih odplačevali drugi? V studio 2 Televizije Slovenija prihajajo: evropska poslanca Lojze Peterle (EPP/NSi) in Ivo Vajgl (Alde/Desus), ekonomista Jože Mencinger in Draško Veselinovič, analitičarka Maja Bratuša z Inštituta za strateške rešitve in obramboslovec Klemen Grošelj.

84 min

Komu bo odločen grški ne na nedeljskem referendumu prizadejal najhujši glavobol? Bankirjem? Naivnim posojilodajalcem? Evropski ideji enotnosti in solidarnosti? Ali pa kar Grkom samim? Prazni bančni trezorji in razklana družba, socialna stika in nezmožnost preživetja brez zunanje pomoči – to je nova grška sedanjost. Kaj pa njena prihodnost? Bo Grčija prva evropska država, ki bo obrnila hrbet političnemu projektu skupne evropske valute ali pa je šele tik pred finančnim zlomom nastopil pravi čas za začetek resnih pogajanj o odplačevanju dolga? Koliko odpisati in koliko izterjati? Kdo izsiljuje, kdo popušča, kako globoke so rane? In čisto konkretno: kako se bo razplet krize odrazil v Sloveniji, bo državni proračun ob milijardo? In če Grčija ne odplača dolgov, zakaj bi jih odplačevali drugi? V studio 2 Televizije Slovenija prihajajo: evropska poslanca Lojze Peterle (EPP/NSi) in Ivo Vajgl (Alde/Desus), ekonomista Jože Mencinger in Draško Veselinovič, analitičarka Maja Bratuša z Inštituta za strateške rešitve in obramboslovec Klemen Grošelj.

Grški poker

2. 7. 2015

Odloča se o usodi Grčije, ob tem pa tudi o usodi evra, Evropske unije in Slovenije. Kako se bo končala najgloblja dolžniška kriza v sodobni evropski zgodovini? Kakšne poteze pripravljajo upniki, odločevalci v Bruslju in atenski politični vrh? Nas mora skrbeti za stabilnost evropske valute in prihodnost evropskega denarnega projekta, za slovenske javne finance in naše prihranke? Kam je zašel projekt demokratične, povezovalne in solidarne Evropske unije? Je grški zlom začetek konca? Gostje Boštjana Anžina v studiu 2 Televizije Slovenija bodo zunanji minister Karl Erjavec, nekdanji guverner in bankir dr. France Arhar, strokovnjak mednarodnih odnosov dr. Zlatko Šabič, predavatelj evropskega prava dr. Matej Avbelj in poznavalec razmer na grškem polotoku, novinar Boštjan Videmšek. Ekipa Tarče bo preverila razpoloženje med slovenskimi izvozniki na grški trg, zbrala mnenja nekaj Grkov v Sloveniji in Slovencev v Grčiji ter izmerila utrip med grškimi volivci, ki jih politične elite o zadolževanju niso veliko spraševale, zdaj pa od njih pričakujejo, da bodo na referendumu odločili o izhodu iz krize.

84 min

Odloča se o usodi Grčije, ob tem pa tudi o usodi evra, Evropske unije in Slovenije. Kako se bo končala najgloblja dolžniška kriza v sodobni evropski zgodovini? Kakšne poteze pripravljajo upniki, odločevalci v Bruslju in atenski politični vrh? Nas mora skrbeti za stabilnost evropske valute in prihodnost evropskega denarnega projekta, za slovenske javne finance in naše prihranke? Kam je zašel projekt demokratične, povezovalne in solidarne Evropske unije? Je grški zlom začetek konca? Gostje Boštjana Anžina v studiu 2 Televizije Slovenija bodo zunanji minister Karl Erjavec, nekdanji guverner in bankir dr. France Arhar, strokovnjak mednarodnih odnosov dr. Zlatko Šabič, predavatelj evropskega prava dr. Matej Avbelj in poznavalec razmer na grškem polotoku, novinar Boštjan Videmšek. Ekipa Tarče bo preverila razpoloženje med slovenskimi izvozniki na grški trg, zbrala mnenja nekaj Grkov v Sloveniji in Slovencev v Grčiji ter izmerila utrip med grškimi volivci, ki jih politične elite o zadolževanju niso veliko spraševale, zdaj pa od njih pričakujejo, da bodo na referendumu odločili o izhodu iz krize.

Stoletni odmev velike vojne

18. 6. 2015

Sto let mineva od začetka bojev na soški fronti, prizorišča ene največjih morij v sodobni svetovni zgodovini. Groza vojne, žrtev, beguncev se je razlila iz Posočja daleč v vse smeri Evrope. Bi sploh našli slovensko družino, ki ni prispevala krvnega davka v strelskih jarkih ob Soči ali drugih bojiščih velike vojne? Zakaj je bilo to poglavje naše zgodovine tako dolgo nevidno in preglašeno z odmevi naslednjega svetovnega spopada? Ali in kako nas velika vojna zaznamuje še danes? Kako živ je spomin na tiste čase in kakšno razumevanje družbenih in političnih posledic? Kakšna je pri tem vloga stroke, ljubiteljev, zasebnih in javnih muzejskih zbirk, v kolikšni meri je vojna postala zanimiva turistična zgodba? So v drugih evropskih državah z ohranjanjem in trženjem spomina bolj spretni? Zakaj se iz časov vojne in miru tako malo naučimo? Novinarji Tarče se bodo o tem pogovarjali z veleposlaniki pred stotimi leti vojskujočih se držav, s kamero obiskali posoške kraje, muzeje in turistične poti na obeh straneh meje ter preverili, kako raste zbirka spominov na spletnem portalu MMC. Tarča se bo iz studia 2 Televizije Slovenija preselila na Goriško, v kraje, kjer je bila zemlja pred stoletjem razrita od izstrelkov in prepojena s krvjo. V muzejski dvorani dvorca Kromberk bo Boštjan Anžin v živo gostil zgodovinarje Petro Svoljšak, Boža Repeta in Kajo Širok, ljubiteljskega raziskovalca soške fronte in avtorja šestih tematskih knjig Vasjo Klavoro, predstavnika Spirita v Milanu Gorazda Skrta in kustosa razstave Goriškega muzeja Sem puško zagledal in jokat začel Davorja Kernela.

83 min

Sto let mineva od začetka bojev na soški fronti, prizorišča ene največjih morij v sodobni svetovni zgodovini. Groza vojne, žrtev, beguncev se je razlila iz Posočja daleč v vse smeri Evrope. Bi sploh našli slovensko družino, ki ni prispevala krvnega davka v strelskih jarkih ob Soči ali drugih bojiščih velike vojne? Zakaj je bilo to poglavje naše zgodovine tako dolgo nevidno in preglašeno z odmevi naslednjega svetovnega spopada? Ali in kako nas velika vojna zaznamuje še danes? Kako živ je spomin na tiste čase in kakšno razumevanje družbenih in političnih posledic? Kakšna je pri tem vloga stroke, ljubiteljev, zasebnih in javnih muzejskih zbirk, v kolikšni meri je vojna postala zanimiva turistična zgodba? So v drugih evropskih državah z ohranjanjem in trženjem spomina bolj spretni? Zakaj se iz časov vojne in miru tako malo naučimo? Novinarji Tarče se bodo o tem pogovarjali z veleposlaniki pred stotimi leti vojskujočih se držav, s kamero obiskali posoške kraje, muzeje in turistične poti na obeh straneh meje ter preverili, kako raste zbirka spominov na spletnem portalu MMC. Tarča se bo iz studia 2 Televizije Slovenija preselila na Goriško, v kraje, kjer je bila zemlja pred stoletjem razrita od izstrelkov in prepojena s krvjo. V muzejski dvorani dvorca Kromberk bo Boštjan Anžin v živo gostil zgodovinarje Petro Svoljšak, Boža Repeta in Kajo Širok, ljubiteljskega raziskovalca soške fronte in avtorja šestih tematskih knjig Vasjo Klavoro, predstavnika Spirita v Milanu Gorazda Skrta in kustosa razstave Goriškega muzeja Sem puško zagledal in jokat začel Davorja Kernela.

Simptom Telekom

11. 6. 2015

Bo največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, ki je v večinski državni lasti, v tretjem poskusu prodan? Po vročih polemikah med zagovorniki in nasprotniki privatizacije, po dolgotrajnem koalicijskem usklajevanju in po mučnem preigravanju med vlado in Slovenskim državnim holdingom (SDH), se je žoga zdaj ustavila na strani družbe, ki je bila ustanovljena prav zato, da odloča o usodi državnega premoženja, namenjenega prodaji. Do četrtkove Tarče bo že znano, ali bo SDH sprejel ponudbo britanskega sklada Cinven, ali pa se bo izjalovil tudi ta poskus Telekomove privatizacije. Zadeva Telekom je simptom slovenskega odnosa do državnega premoženja, ki ga zaznamujejo mečkanje, politiziranje, ne-odločanje in kontradiktorno ravnanje pristojnih in vpletenih. Kakšen bo nauk te zgodbe? Kaj se bo zgodilo z ostalimi družbami, zajetimi vladno strategijo upravljanja kapitalskih naložb države? Tarča z odzivi iz Slovenije in tujine – z voditeljem Boštjanom Anžinom – v živo iz studia 2 Televizije Slovenija.

84 min

Bo največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, ki je v večinski državni lasti, v tretjem poskusu prodan? Po vročih polemikah med zagovorniki in nasprotniki privatizacije, po dolgotrajnem koalicijskem usklajevanju in po mučnem preigravanju med vlado in Slovenskim državnim holdingom (SDH), se je žoga zdaj ustavila na strani družbe, ki je bila ustanovljena prav zato, da odloča o usodi državnega premoženja, namenjenega prodaji. Do četrtkove Tarče bo že znano, ali bo SDH sprejel ponudbo britanskega sklada Cinven, ali pa se bo izjalovil tudi ta poskus Telekomove privatizacije. Zadeva Telekom je simptom slovenskega odnosa do državnega premoženja, ki ga zaznamujejo mečkanje, politiziranje, ne-odločanje in kontradiktorno ravnanje pristojnih in vpletenih. Kakšen bo nauk te zgodbe? Kaj se bo zgodilo z ostalimi družbami, zajetimi vladno strategijo upravljanja kapitalskih naložb države? Tarča z odzivi iz Slovenije in tujine – z voditeljem Boštjanom Anžinom – v živo iz studia 2 Televizije Slovenija.

Begunci pred zaprtimi vrati

4. 6. 2015

Ali gotova smrt v domovini ali verjetna smrt na begu pred nasiljem, vojno, diktaturo. Takšna je peklenska dilema na deset tisoče ljudi iz Afrike, Arabskega polotoka in Azije ter drugih kriznih žarišč sveta, pahnjenih v begunsko usodo. Če tvegajo in pot preživijo, jih na vratih Evrope čaka nova bitka: za pridobitev begunskega statusa in začetek novega življenja. Koliko ljudi v stiski bo sprejela Slovenija? Kako solidarna bo tokrat slovenska družba, ki ima z begunstvom bogate izkušnje: Slovenci so bili skozi zgodovino večkrat begunci, tudi begunski valovi skozi Slovenijo niso redki. So kvote, kot jih snujejo v Bruslju, sprejemljive? Kaj pa evropska vojaška akcija zoper tihotapske združbe, je realna? Bo Slovenija zraven? Kakšno vlogo že zdaj opravljajo evropske varnostne sile Forex, v katerih sodelujejo tudi slovenski policisti? Analizirali bomo zdajšnjo slovensko in evropsko priselitveno in begunsko politiko. Pogledali bomo, kakšne so razmere na Siciliji in madžarsko-srbski meji, se pogovarjali z begunci v Sloveniji in preverili, kaj vznemirja prebivalce Rateč. V živo iz studia 2 TV Slovenija z voditeljem Boštjanom Anžinom.

84 min

Ali gotova smrt v domovini ali verjetna smrt na begu pred nasiljem, vojno, diktaturo. Takšna je peklenska dilema na deset tisoče ljudi iz Afrike, Arabskega polotoka in Azije ter drugih kriznih žarišč sveta, pahnjenih v begunsko usodo. Če tvegajo in pot preživijo, jih na vratih Evrope čaka nova bitka: za pridobitev begunskega statusa in začetek novega življenja. Koliko ljudi v stiski bo sprejela Slovenija? Kako solidarna bo tokrat slovenska družba, ki ima z begunstvom bogate izkušnje: Slovenci so bili skozi zgodovino večkrat begunci, tudi begunski valovi skozi Slovenijo niso redki. So kvote, kot jih snujejo v Bruslju, sprejemljive? Kaj pa evropska vojaška akcija zoper tihotapske združbe, je realna? Bo Slovenija zraven? Kakšno vlogo že zdaj opravljajo evropske varnostne sile Forex, v katerih sodelujejo tudi slovenski policisti? Analizirali bomo zdajšnjo slovensko in evropsko priselitveno in begunsko politiko. Pogledali bomo, kakšne so razmere na Siciliji in madžarsko-srbski meji, se pogovarjali z begunci v Sloveniji in preverili, kaj vznemirja prebivalce Rateč. V živo iz studia 2 TV Slovenija z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Nujna pomoč za zdravstvo

28. 5. 2015

Za četrtek napovedana stavka zdravnikov, upor strokovnega vodstva ljubljanskega kliničnega centra zaradi zadeve Radan, plaz kritik zaradi prenove mreže nujne medicinske pomoči – vse več črnih oblakov, ki se zopet zgrinjajo nad slovenskim zdravstvenim sistemom. Bomo na koncu kratko potegnili uporabniki, bolniki? Kaj želi ministrstvo doseči z uvajanjem urgentnih centrov in ukinjanjem 24-urnih dežurstev v zdravstvenih domovih? Bodo reševalci prej na kraju nesreč, bo rešenih več življenj? Ali pa bo nujna medicinska pomoč bolj oddaljena, zdravniki manj dostopni. Analizirali bomo novosti, jih primerjali z učinkovito avstrijsko urgento službo in preverili, koliko nas bo to stalo. Neposredno se bomo povezali s kraji, kjer nov pravilnik najbolj buri duhove: Notranjska, Mežiška dolina, Kamnik, Bela krajina, Ormož. Boštjan Anžin bo v studiu 2 Televizije Slovenija gostil ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, predsednika delovne komisije za reorganizacijo nujne medicinske pomoči, zdravnika reševalca iz Maribora Gregorja Prosena, nekdanjega ministra za zdravje in nekdanjega vodjo internistične nujne pomoči na UKC Ljubljana Andreja Bručana ter specialista družinske medicine Rajka Vajdo, direktorja ZD Medvode.

85 min

Za četrtek napovedana stavka zdravnikov, upor strokovnega vodstva ljubljanskega kliničnega centra zaradi zadeve Radan, plaz kritik zaradi prenove mreže nujne medicinske pomoči – vse več črnih oblakov, ki se zopet zgrinjajo nad slovenskim zdravstvenim sistemom. Bomo na koncu kratko potegnili uporabniki, bolniki? Kaj želi ministrstvo doseči z uvajanjem urgentnih centrov in ukinjanjem 24-urnih dežurstev v zdravstvenih domovih? Bodo reševalci prej na kraju nesreč, bo rešenih več življenj? Ali pa bo nujna medicinska pomoč bolj oddaljena, zdravniki manj dostopni. Analizirali bomo novosti, jih primerjali z učinkovito avstrijsko urgento službo in preverili, koliko nas bo to stalo. Neposredno se bomo povezali s kraji, kjer nov pravilnik najbolj buri duhove: Notranjska, Mežiška dolina, Kamnik, Bela krajina, Ormož. Boštjan Anžin bo v studiu 2 Televizije Slovenija gostil ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, predsednika delovne komisije za reorganizacijo nujne medicinske pomoči, zdravnika reševalca iz Maribora Gregorja Prosena, nekdanjega ministra za zdravje in nekdanjega vodjo internistične nujne pomoči na UKC Ljubljana Andreja Bručana ter specialista družinske medicine Rajka Vajdo, direktorja ZD Medvode.

Evro na evro - revščina

21. 5. 2015

Revni zaposleni – nova kategorija slovenskega delavstva. Na tisoče ljudi, ki imajo službo, delajo petek in svetek, prejemajo plačo, a jim zmanjka za položnice, nimajo za šolsko malico. Pomoči ne prejmejo, ker so za evro ali dva preveč premožni. Je za razmah tihe socialne bombe odgovorna država, ki z varčevalnimi ukrepi pritiska na najbolj ranljive, denarja iz socialnega proračuna pa ne zna pravilno razporediti? Koliko k tihi revščini prispeva brezbrižnost družbe, koliko pa delodajalci, za katere je že minimalna plača previsok strošek dela? Koliko ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine, kakšni so obrazi razslojene Slovenije, koliko denarja namenja država za socialne transferje, koliko resorjev in zakonov se križa na tem področju, kakšna je vloga mreže centrov za socialno delo, dobrodelnih posameznikov in nevladnih organizacij? Bi požar lahko pogasili z odpisom dolgov? Je pot v nov začetek lahko osebni stečaj? Gosti Boštjana Anžina v studiu 2 Televizije Slovenija bodo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, dr. Liljana Rihter s Fakultete za socialno delo, aktivist in ustanovitelj društva Žvižgač Bojan Krabonja, proizvodna delavka iz Gorenja Veronika Juvan, Milan Lukić iz Združenja delodajalcev Slovenije in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

85 min

Revni zaposleni – nova kategorija slovenskega delavstva. Na tisoče ljudi, ki imajo službo, delajo petek in svetek, prejemajo plačo, a jim zmanjka za položnice, nimajo za šolsko malico. Pomoči ne prejmejo, ker so za evro ali dva preveč premožni. Je za razmah tihe socialne bombe odgovorna država, ki z varčevalnimi ukrepi pritiska na najbolj ranljive, denarja iz socialnega proračuna pa ne zna pravilno razporediti? Koliko k tihi revščini prispeva brezbrižnost družbe, koliko pa delodajalci, za katere je že minimalna plača previsok strošek dela? Koliko ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine, kakšni so obrazi razslojene Slovenije, koliko denarja namenja država za socialne transferje, koliko resorjev in zakonov se križa na tem področju, kakšna je vloga mreže centrov za socialno delo, dobrodelnih posameznikov in nevladnih organizacij? Bi požar lahko pogasili z odpisom dolgov? Je pot v nov začetek lahko osebni stečaj? Gosti Boštjana Anžina v studiu 2 Televizije Slovenija bodo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, dr. Liljana Rihter s Fakultete za socialno delo, aktivist in ustanovitelj društva Žvižgač Bojan Krabonja, proizvodna delavka iz Gorenja Veronika Juvan, Milan Lukić iz Združenja delodajalcev Slovenije in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Voda: bistra in prodana

14. 5. 2015

Voda, slovensko bogastvo, ki je za večino prebivalstva samoumevna, dokler je ne zmanjka. Šele v zadnjih letih, ko je očitno manj padavin in so poletne suše vse bolj pogosto, začenjamo razumeti, kako dragocena je kakovostna tekoča voda. In kako unikatna vodna oaza je Slovenija. Toda: ali so slovenski vodni viri dovolj zavarovani? Pred onesnaženjem, zastrupljanjem, požrešnimi porabniki? Kako naj razumemo (slovenski) paradoks, ko se s pitno vodo prhamo, z njo splakujemo stranišča in peremo avtomobile, medtem ko pijemo ustekleničeno vodo iz plastenk? Je prodaja pitne vode slovenska tržna niša? Bodo s slovensko vodo služili tujci, ki so pokupili domačo pijačarsko industrijo in tako prišli tudi do koncesij za vodne vire? Bi morali pravico do pitne vode zapisati v ustavo? Novinarji Tarče so preverili, kako je živeti v slovenskih krajih, do katerih ne seže vodovod in se odpravili v ljubljansko podzemlje, kjer so raziskali drobovje vodnega sistema, ki oskrbuje glavno mesto, izmerili pa so tudi politični utrip: bomo spreminjali ustavo? V studio 2 TV Slovenija prihajajo ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, kmetovalec Pavel Zatler, direktor ljubljanskega Vodovoda-Kanalizacije Krištof Mlakar, direktor Dane Marko Hren ter geograf in ekolog dr. Dušan Plut.

84 min

Voda, slovensko bogastvo, ki je za večino prebivalstva samoumevna, dokler je ne zmanjka. Šele v zadnjih letih, ko je očitno manj padavin in so poletne suše vse bolj pogosto, začenjamo razumeti, kako dragocena je kakovostna tekoča voda. In kako unikatna vodna oaza je Slovenija. Toda: ali so slovenski vodni viri dovolj zavarovani? Pred onesnaženjem, zastrupljanjem, požrešnimi porabniki? Kako naj razumemo (slovenski) paradoks, ko se s pitno vodo prhamo, z njo splakujemo stranišča in peremo avtomobile, medtem ko pijemo ustekleničeno vodo iz plastenk? Je prodaja pitne vode slovenska tržna niša? Bodo s slovensko vodo služili tujci, ki so pokupili domačo pijačarsko industrijo in tako prišli tudi do koncesij za vodne vire? Bi morali pravico do pitne vode zapisati v ustavo? Novinarji Tarče so preverili, kako je živeti v slovenskih krajih, do katerih ne seže vodovod in se odpravili v ljubljansko podzemlje, kjer so raziskali drobovje vodnega sistema, ki oskrbuje glavno mesto, izmerili pa so tudi politični utrip: bomo spreminjali ustavo? V studio 2 TV Slovenija prihajajo ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, kmetovalec Pavel Zatler, direktor ljubljanskega Vodovoda-Kanalizacije Krištof Mlakar, direktor Dane Marko Hren ter geograf in ekolog dr. Dušan Plut.

Roka vrhu sveta

7. 5. 2015

Strašljive razsežnosti potresa v Nepalu, prizori razdejanja in trpljenja, podobe žalujočih, prestrašenih, žejnih in lačnih ljudi, pred katerimi je nov začetek, so prebudile vest sveta in sprožile vrsto človekoljubnih akcij. Tudi Televizija Slovenije se pridružuje humanitarnim organizacijam, ki zbirajo denar za tiste, ki jih je tresenje tal najbolj prizadelo. »Roka vrhu sveta« smo poimenovali oddajo Tarča, v kateri bomo pogledali, kakšne so razmere v državi, s katero ima Slovenija prav poseben odnos: slovenska himalajska zgodovina je prepolna presežkov, a tudi tragedij, pred 36 leti sta na najvišjo goro sveta Mt. Everest stopila prva slovenska plezalca, na himalajskih stenah je ugasnilo 22 slovenskih življenj. Kako so udeleženci slovenskih odprav doživeli potres v Nepalu, kako poteka odpravljanje posledic, kdo najbolj potrebuje pomoč in kakšno? Pa tudi: komu in kako smo v preteklosti, ko je človeška življenja ogrožala uničujoča moč narave – s potresi, poplavami, plazovi in cunamiji - že pomagali in kje je končal denar. Kakšna je potresna varnost pri nas, kako je Slovenija pripravljena na morebiten potres, kakršen je pred 120 leti prizadel Ljubljano ali pa v zadnjih desetletjih večkrat Posočje. Tudi druge ujme in nesreče Sloveniji ne prizanašajo – večkrat so nam pomagali, nazadnje, ko je državo prizadel uničujoč žled. O vsem tem se bo voditelj Tarče Boštjan Anžin pogovarjal z gosti v studiu in na terenu – s pričevalci, reševalci, poznavalci, analitiki. Vzporedno z oddajo Tarča bo odprt klicni center, preko katerega bodo gledalci lahko darovali prispevke za pomoč nepalskim žrtvam. Pri zbiranju pomoči bodo sodelovali prostovoljci Rdečega križa, Karitas, Unicefa in Planinske zveze Slovenija ter znani obrazi Televizije Slovenija.

115 min

Strašljive razsežnosti potresa v Nepalu, prizori razdejanja in trpljenja, podobe žalujočih, prestrašenih, žejnih in lačnih ljudi, pred katerimi je nov začetek, so prebudile vest sveta in sprožile vrsto človekoljubnih akcij. Tudi Televizija Slovenije se pridružuje humanitarnim organizacijam, ki zbirajo denar za tiste, ki jih je tresenje tal najbolj prizadelo. »Roka vrhu sveta« smo poimenovali oddajo Tarča, v kateri bomo pogledali, kakšne so razmere v državi, s katero ima Slovenija prav poseben odnos: slovenska himalajska zgodovina je prepolna presežkov, a tudi tragedij, pred 36 leti sta na najvišjo goro sveta Mt. Everest stopila prva slovenska plezalca, na himalajskih stenah je ugasnilo 22 slovenskih življenj. Kako so udeleženci slovenskih odprav doživeli potres v Nepalu, kako poteka odpravljanje posledic, kdo najbolj potrebuje pomoč in kakšno? Pa tudi: komu in kako smo v preteklosti, ko je človeška življenja ogrožala uničujoča moč narave – s potresi, poplavami, plazovi in cunamiji - že pomagali in kje je končal denar. Kakšna je potresna varnost pri nas, kako je Slovenija pripravljena na morebiten potres, kakršen je pred 120 leti prizadel Ljubljano ali pa v zadnjih desetletjih večkrat Posočje. Tudi druge ujme in nesreče Sloveniji ne prizanašajo – večkrat so nam pomagali, nazadnje, ko je državo prizadel uničujoč žled. O vsem tem se bo voditelj Tarče Boštjan Anžin pogovarjal z gosti v studiu in na terenu – s pričevalci, reševalci, poznavalci, analitiki. Vzporedno z oddajo Tarča bo odprt klicni center, preko katerega bodo gledalci lahko darovali prispevke za pomoč nepalskim žrtvam. Pri zbiranju pomoči bodo sodelovali prostovoljci Rdečega križa, Karitas, Unicefa in Planinske zveze Slovenija ter znani obrazi Televizije Slovenija.

Ne levo ne desno – na delo

30. 4. 2015

Kaj nam danes pomenijo delo, delavske pravice, delavstvo? Preprosto vprašanje prekrivajo miti, predsodki in stereotipi: danes bi vsi imeli službe, nihče pa ne bi delal, vsak lahko najde delo, če se le potrudi, mladi so brez dela, ker so razvajeni in čakajo, da se jim vse prinese na pladnju, pa še izbirčni, in ne bi delali kar koli. In še: dobrih služb ni, nihče ne zaposluje, z dobro idejo ni mogoče prodreti, in s poštenim delom ne obogateti. Kaj je res in kaj ne, koliko resnic obkroža slovenski trg dela?. Voditelju Boštjanu Anžinu se bodo v studiu pridružili ljudje z različnimi izkušnjami: Dušan Šešok (Iskra), Tanja Skaza (Plastika Skaza), Jana Flešier (Dobra teta), Damjan Burger (M Tom), prekarni delavec Sašo Slaček in podjetniška mentorica Tanja Goljar.

84 min

Kaj nam danes pomenijo delo, delavske pravice, delavstvo? Preprosto vprašanje prekrivajo miti, predsodki in stereotipi: danes bi vsi imeli službe, nihče pa ne bi delal, vsak lahko najde delo, če se le potrudi, mladi so brez dela, ker so razvajeni in čakajo, da se jim vse prinese na pladnju, pa še izbirčni, in ne bi delali kar koli. In še: dobrih služb ni, nihče ne zaposluje, z dobro idejo ni mogoče prodreti, in s poštenim delom ne obogateti. Kaj je res in kaj ne, koliko resnic obkroža slovenski trg dela?. Voditelju Boštjanu Anžinu se bodo v studiu pridružili ljudje z različnimi izkušnjami: Dušan Šešok (Iskra), Tanja Skaza (Plastika Skaza), Jana Flešier (Dobra teta), Damjan Burger (M Tom), prekarni delavec Sašo Slaček in podjetniška mentorica Tanja Goljar.

Patria: nov začetek

23. 4. 2015

V zadevi patria še en obrat in vrnitev postopka na začetek. Dve leti potem, ko je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi »kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril, za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov«, je ustavno sodišče obsodilne sodbe razveljavilo in vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Kaj pomeni takšna ustavna odločitev, kaj ji je botrovalo in kako se bo zadeva patira razpletla? V Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom

84 min

V zadevi patria še en obrat in vrnitev postopka na začetek. Dve leti potem, ko je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi »kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril, za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov«, je ustavno sodišče obsodilne sodbe razveljavilo in vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Kaj pomeni takšna ustavna odločitev, kaj ji je botrovalo in kako se bo zadeva patira razpletla? V Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom

Poračun nacionalnega interesa

16. 4. 2015

Prodati ali ne prodati – hamletovska dilema Slovenije, ki koprni po svežem gospodarskem vetru in naložbah, kar naprej išče najboljše kupce za državno premoženje, a očitno najraje ne bi prodala nič, predvsem ne tujcem. Od kod prastrah pred tujim kapitalom in ali je upravičen? Je boljši lastnik domači tajkun, ki se širi na kredo in izčrpava podjetje, tuji poslovnež, ki razvija dejavnost in zaposluje, a ni naš, ali država, ki se nagiba zdaj v eno in zdaj v drugo smer in predvsem politično kadruje. Koliko nas je doslej stal tako imenovani nacionalni interes. Kaj smo se naučili iz privatizacijskih zgodb tega tedna: flopa s Telekomom in topa s Heinikenom?

83 min

Prodati ali ne prodati – hamletovska dilema Slovenije, ki koprni po svežem gospodarskem vetru in naložbah, kar naprej išče najboljše kupce za državno premoženje, a očitno najraje ne bi prodala nič, predvsem ne tujcem. Od kod prastrah pred tujim kapitalom in ali je upravičen? Je boljši lastnik domači tajkun, ki se širi na kredo in izčrpava podjetje, tuji poslovnež, ki razvija dejavnost in zaposluje, a ni naš, ali država, ki se nagiba zdaj v eno in zdaj v drugo smer in predvsem politično kadruje. Koliko nas je doslej stal tako imenovani nacionalni interes. Kaj smo se naučili iz privatizacijskih zgodb tega tedna: flopa s Telekomom in topa s Heinikenom?

Zdravniki na pregledu

9. 4. 2015

Zdravnikov ni dovolj, dela imajo preveč, plačani so premalo. Tako trdijo sindikalisti v zdravstvu in napovedujejo opozorilno stavko. Jedro spora z vlado so standardi in normativi oziroma vprašanje, koliko dela v javnem zdravstvu zadostuje za plačo in kako bolj obremenjene in bolj prizadevne bolje plačati. A je svojevrstni odgovor na to vprašanje podatek, da je med petdesetimi javnimi uslužbenci z najvišjimi izplačili kar 49 zdravnikov. Kaotičnost v sistemu občutijo državljani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, a trčijo v zid čakalnih vrst in nerazumljivih ovir. Kakšne spremembe so nujne, kdo se jih boji, kdo in kdaj jih bo izpeljal?

83 min

Zdravnikov ni dovolj, dela imajo preveč, plačani so premalo. Tako trdijo sindikalisti v zdravstvu in napovedujejo opozorilno stavko. Jedro spora z vlado so standardi in normativi oziroma vprašanje, koliko dela v javnem zdravstvu zadostuje za plačo in kako bolj obremenjene in bolj prizadevne bolje plačati. A je svojevrstni odgovor na to vprašanje podatek, da je med petdesetimi javnimi uslužbenci z najvišjimi izplačili kar 49 zdravnikov. Kaotičnost v sistemu občutijo državljani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, a trčijo v zid čakalnih vrst in nerazumljivih ovir. Kakšne spremembe so nujne, kdo se jih boji, kdo in kdaj jih bo izpeljal?

Obvladati vlado

2. 4. 2015

Pri sestavljanju in preživetju vsake vlade za kulisami potekajo zapletene igre delitve pristojnosti in vpliva. Ob razkritih aktivnostih obveščevalne varnostne službe je - od začetka varčevanja precej obrobno obrambno ministrstvo - postalo točka preživetja vlade Mira Cerarja. Premier pravi, da mora obrambni minister oditi, obrambni minister pravi, da za to ni nikakršnega razloga. Trese pa se celotna koalicija. Kdo v ozadju obvladuje politiko bomo vprašali Gregorja Golobiča in Žigo Turka, kaj so počeli z obveščevalci, bodo povedali predhodniki Janka Vebra. Preverili bomo, kako daleč vodijo sledi denarja privatizacije.

84 min

Pri sestavljanju in preživetju vsake vlade za kulisami potekajo zapletene igre delitve pristojnosti in vpliva. Ob razkritih aktivnostih obveščevalne varnostne službe je - od začetka varčevanja precej obrobno obrambno ministrstvo - postalo točka preživetja vlade Mira Cerarja. Premier pravi, da mora obrambni minister oditi, obrambni minister pravi, da za to ni nikakršnega razloga. Trese pa se celotna koalicija. Kdo v ozadju obvladuje politiko bomo vprašali Gregorja Golobiča in Žigo Turka, kaj so počeli z obveščevalci, bodo povedali predhodniki Janka Vebra. Preverili bomo, kako daleč vodijo sledi denarja privatizacije.

Soočenje: predsedniki strank

26. 3. 2015

V tokratni Tarči soočamo predsednike strank: politično dogajanje je razgreto, pravi predsednik SD Dejan Židan. Afere si sledijo druga za drugo, na tnalu je že tretji minister te vlade. Kakšno odločitev bo glede obrambnega ministra sprejel predsednik vlade in kaj to pomeni za delovanje koalicije. Ta ima pred sabo zahtevne projekte, na prvi pogled pa se zdi, da se mora ukvarjati predvsem sama s sabo, kadrovanjem in aferami. Je ta vtis pretiran, koliko pregreto ozračje načenja odnose v koaliciji, bo ta zdržala ob tako različnih interesih predvsem pri vprašanju privatizacije?

83 min

V tokratni Tarči soočamo predsednike strank: politično dogajanje je razgreto, pravi predsednik SD Dejan Židan. Afere si sledijo druga za drugo, na tnalu je že tretji minister te vlade. Kakšno odločitev bo glede obrambnega ministra sprejel predsednik vlade in kaj to pomeni za delovanje koalicije. Ta ima pred sabo zahtevne projekte, na prvi pogled pa se zdi, da se mora ukvarjati predvsem sama s sabo, kadrovanjem in aferami. Je ta vtis pretiran, koliko pregreto ozračje načenja odnose v koaliciji, bo ta zdržala ob tako različnih interesih predvsem pri vprašanju privatizacije?

Slovenija SP, država svetovnih prvakov

19. 3. 2015

V tokratni oddaji z naslovom »Slovenija SP, država svetovnih prvakov«, gostimo športne poznavalce, aktivne in nekdanje vrhunske športnike, s katerimi bomo ocenjevali, kaj prinaša obnovljena letalnica in nordijski park, ki nastaja v Planici in kako dolino pod Poncami oživiti tudi v poletnem času. Tudi iz izkušenj športnega centra v Pokljuki se da kaj naučiti. Ob koncu zimske športne sezone se bomo spomnili največjih dosežkov in se vprašali, kaj športnike naredi vrhunske in zakaj zmagovalno miselnost pogosto pogrešamo v družbi in državi. V kakšnih pogojih delajo naši nordijci in biatlonci, zakaj so njihovi uspehi vredni še več? Tudi skakalci, tekači, kombinatorci in biatlonci se ubadajo s finančnimi težavami in tudi med njimi nastajajo profesionalne ekipe, podobne tisti, zbrani okoli Tine Maze. To prinaša uspehe, a tudi načenja reprezentance. Prav lahko se zgodi, da bosta po Žanu Koširju veliki kristalni globus dvignila še Peter Prevc in Tina Maze, vprašanje pa je ali država in smučarske zveze znajo takšne uspehe izkoristiti in najti sponzorje za prihodnjo sezono.

85 min

V tokratni oddaji z naslovom »Slovenija SP, država svetovnih prvakov«, gostimo športne poznavalce, aktivne in nekdanje vrhunske športnike, s katerimi bomo ocenjevali, kaj prinaša obnovljena letalnica in nordijski park, ki nastaja v Planici in kako dolino pod Poncami oživiti tudi v poletnem času. Tudi iz izkušenj športnega centra v Pokljuki se da kaj naučiti. Ob koncu zimske športne sezone se bomo spomnili največjih dosežkov in se vprašali, kaj športnike naredi vrhunske in zakaj zmagovalno miselnost pogosto pogrešamo v družbi in državi. V kakšnih pogojih delajo naši nordijci in biatlonci, zakaj so njihovi uspehi vredni še več? Tudi skakalci, tekači, kombinatorci in biatlonci se ubadajo s finančnimi težavami in tudi med njimi nastajajo profesionalne ekipe, podobne tisti, zbrani okoli Tine Maze. To prinaša uspehe, a tudi načenja reprezentance. Prav lahko se zgodi, da bosta po Žanu Koširju veliki kristalni globus dvignila še Peter Prevc in Tina Maze, vprašanje pa je ali država in smučarske zveze znajo takšne uspehe izkoristiti in najti sponzorje za prihodnjo sezono.