Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.
Mesec in pol po pretresljivem pismu onkoloških bolnic Polone Selič Zupančič in Klavdije Kokol o zdravljenju in bitki za življenje sredi gradbišča mariborske onkologije tja prihajata premier in ministrica za zdravje. Če je tako težko najti rešitev za prizidek za najtežje bolnike, kako jo bodo našli za javno zdravstvo?
Mesec in pol po pretresljivem pismu onkoloških bolnic Polone Selič Zupančič in Klavdije Kokol o zdravljenju in bitki za življenje sredi gradbišča mariborske onkologije tja prihajata premier in ministrica za zdravje. Če je tako težko najti rešitev za prizidek za najtežje bolnike, kako jo bodo našli za javno zdravstvo?
Ni boljše reklame za ponudnike zasebnih zdravstvenih zavarovanj, kot so vrste, ki smo jih te dni videli pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici. Medtem ko en del države skuša zajeziti zasebno zdravstvo, ga drugi del spodbuja. Tako rekoč vsa državna podjetja ponujajo zasebna zavarovanja za zaposlene in njihove družinske člane. Novinar Klemen Košak.
Ni boljše reklame za ponudnike zasebnih zdravstvenih zavarovanj, kot so vrste, ki smo jih te dni videli pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici. Medtem ko en del države skuša zajeziti zasebno zdravstvo, ga drugi del spodbuja. Tako rekoč vsa državna podjetja ponujajo zasebna zavarovanja za zaposlene in njihove družinske člane. Novinar Klemen Košak.
Ali je prepoved popoldanskega dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov, kar načrtuje ministrstvo, res rušenje javnega zdravstva? Ali ne bo več strokovnjakov, ki bi oskrbeli opekline, prišili odrezan prst ali operirali hude poškodbe obraza? Se bodo zapirali urološki, dermatološki, maksilofacialni, radiološki in drugi oddelki po državi? Se bodo zdravniki zaposlili pri zasebnikih? Denimo v katerem od radioloških centrov, ki so jim preštevilne preiskave na napotnice v zadnjih letih prinesle ogromne zaslužke. Novinarka Anja Šter.
Ali je prepoved popoldanskega dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov, kar načrtuje ministrstvo, res rušenje javnega zdravstva? Ali ne bo več strokovnjakov, ki bi oskrbeli opekline, prišili odrezan prst ali operirali hude poškodbe obraza? Se bodo zapirali urološki, dermatološki, maksilofacialni, radiološki in drugi oddelki po državi? Se bodo zdravniki zaposlili pri zasebnikih? Denimo v katerem od radioloških centrov, ki so jim preštevilne preiskave na napotnice v zadnjih letih prinesle ogromne zaslužke. Novinarka Anja Šter.
Nekaj metrov stran od onkologije je vrata odprl tudi eden od stanovalcev večstanovanjske hiše ob gradbišču. Aleksander Rottmann, ki lahko skozi okno spremlja stisko bolnikov, nam je razkazal stanovanje, iz katerega se bo moral izseliti in opisal kalvarijo, ki jo doživlja zadnje čase, ker se država z njimi ne more dogovoriti za primeren znesek za odkup stanovanj. Novinarka Saška Jazbec.
Nekaj metrov stran od onkologije je vrata odprl tudi eden od stanovalcev večstanovanjske hiše ob gradbišču. Aleksander Rottmann, ki lahko skozi okno spremlja stisko bolnikov, nam je razkazal stanovanje, iz katerega se bo moral izseliti in opisal kalvarijo, ki jo doživlja zadnje čase, ker se država z njimi ne more dogovoriti za primeren znesek za odkup stanovanj. Novinarka Saška Jazbec.
Na delno gradbišče mariborske onkologije vsak dan v verjetno najtežji preizkušnji življenja stopajo številni bolniki. Kaj je tam doživela sama in kako obupani so, nam je opisala Polona Selič Zupančič, ki je sprožila pobudo za zbiranje denarja za odkup stanovanj ob onkologiji v Mariboru.
Na delno gradbišče mariborske onkologije vsak dan v verjetno najtežji preizkušnji življenja stopajo številni bolniki. Kaj je tam doživela sama in kako obupani so, nam je opisala Polona Selič Zupančič, ki je sprožila pobudo za zbiranje denarja za odkup stanovanj ob onkologiji v Mariboru.
Od prvotne ministrske zasedbe Gibanja Svoboda je ostalo le še nekaj ministrov. Šest jih je že zapustilo položaj. Odšli so Tatjana Bobnar, Sanja Ajanović Hovnik, Danijel Bešič Loredan, Irena Šinko, Uroš Brežan in Darjo Felda. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki jo koalicija pred že drugo interpelacijo še vedno podpira, pa ima zdaj težave še zaradi prometnega prekrška – vožnje z modro lučjo po Avstriji. Kakšno breme so politične afere za delo vlade in sprejemanje reform?
Od prvotne ministrske zasedbe Gibanja Svoboda je ostalo le še nekaj ministrov. Šest jih je že zapustilo položaj. Odšli so Tatjana Bobnar, Sanja Ajanović Hovnik, Danijel Bešič Loredan, Irena Šinko, Uroš Brežan in Darjo Felda. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki jo koalicija pred že drugo interpelacijo še vedno podpira, pa ima zdaj težave še zaradi prometnega prekrška – vožnje z modro lučjo po Avstriji. Kakšno breme so politične afere za delo vlade in sprejemanje reform?
Kdo zaseda najvišje funkcije v državi? Ali so to ljudje, ki se ne morejo upreti niti skušnjavi zlorabe najbolj banalnih privilegijev, pa naj bo to vožnja z modrimi lučmi ali pa izogibanje plačevanju kazni. Kako lahko ljudje, ki so obremenjeni s tako spornim poslom, upravljajo državo. Zaradi afer, ki so posledica pomanjkanja integritete, so potisnjena v ozadje tudi vsebinska vprašanja, kot sta plačna ali zdravstvena reforma. Novinarka Anja Šter.
Kdo zaseda najvišje funkcije v državi? Ali so to ljudje, ki se ne morejo upreti niti skušnjavi zlorabe najbolj banalnih privilegijev, pa naj bo to vožnja z modrimi lučmi ali pa izogibanje plačevanju kazni. Kako lahko ljudje, ki so obremenjeni s tako spornim poslom, upravljajo državo. Zaradi afer, ki so posledica pomanjkanja integritete, so potisnjena v ozadje tudi vsebinska vprašanja, kot sta plačna ali zdravstvena reforma. Novinarka Anja Šter.
Studio Tarče tokrat neposredno iz Termoelektrarne Šoštanj. Še niti 10 let od začetka obratovanja 1,4 milijarde vrednega šestega bloka TEŠ-a in le malo pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne, je odjeknila možnost stečaja družbe. Bo do konca najbolj razvpite investicije države prišlo še preden bo sodišče uspelo izreči prvo sodbo?
Studio Tarče tokrat neposredno iz Termoelektrarne Šoštanj. Še niti 10 let od začetka obratovanja 1,4 milijarde vrednega šestega bloka TEŠ-a in le malo pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne, je odjeknila možnost stečaja družbe. Bo do konca najbolj razvpite investicije države prišlo še preden bo sodišče uspelo izreči prvo sodbo?
V Šaleški dolini se bojijo, da jih čaka boleča zadnja faza projekta Teš 6, ki velja za največjo kurupcijsko zgodbo v Sloveniji. Za primer Teš 6 lahko mirno rečemo tudi, da gre za enega izmed najbolj škandaloznih sodnih postopkov pri nas, saj vse skupaj od policijske preiskave traja že skoraj 15 let. Medtem se je zamenjalo šest vlad in devet pravosodnih ministrov, ponovno pa je na tem mestu Velenjčanka Andreja Katič, ki jo uvrščajo v tako imenovani šaleški lobi stranke SD. Pa bodo 6. blok prej ustavili, preden bo sploh spisana prva sodba? Nič več pri tej zadevi ni nemogoče, tudi zastaranje ne. Novinarka Vanja Gligorović
V Šaleški dolini se bojijo, da jih čaka boleča zadnja faza projekta Teš 6, ki velja za največjo kurupcijsko zgodbo v Sloveniji. Za primer Teš 6 lahko mirno rečemo tudi, da gre za enega izmed najbolj škandaloznih sodnih postopkov pri nas, saj vse skupaj od policijske preiskave traja že skoraj 15 let. Medtem se je zamenjalo šest vlad in devet pravosodnih ministrov, ponovno pa je na tem mestu Velenjčanka Andreja Katič, ki jo uvrščajo v tako imenovani šaleški lobi stranke SD. Pa bodo 6. blok prej ustavili, preden bo sploh spisana prva sodba? Nič več pri tej zadevi ni nemogoče, tudi zastaranje ne. Novinarka Vanja Gligorović
Slovenska državna energetika je bila vedno polje vplivnih interesnih skupin, saj kjer je toliko denarja, ne manjka interesov. Plače v državni energetiki pa veljajo za najvišje v državi, tudi zato si tam službe radi uredijo mnogi nekdanji politični kadri. Zanimivo je že to, da so plače in odpravnine nekdanjega vodilnega v Tešu lani, ko je družba končala precej v rdečem, brez težav nanesle skoraj 150 tisoč evrov bruto letno. Minister za energijo Bojan Kumer, ki je tudi Šoštanjčan, pa se s svojo plačo ne bi uvrstil niti med 100-terico najbolje plačanih v Holdingu slovenskih elektrarn. Zakaj torej ob takih rezultatih prenos Teša na tako imenovano slabo energetsko banko? Je to edina rešitev za Šaleško dolino? Zakaj temu nasprotuje tako imenovani šaleški energetski lobi? Česa se bojijo: izgube služb ali privilegijev? Novinarja Žan Dolajš in Klemen Košak.
Slovenska državna energetika je bila vedno polje vplivnih interesnih skupin, saj kjer je toliko denarja, ne manjka interesov. Plače v državni energetiki pa veljajo za najvišje v državi, tudi zato si tam službe radi uredijo mnogi nekdanji politični kadri. Zanimivo je že to, da so plače in odpravnine nekdanjega vodilnega v Tešu lani, ko je družba končala precej v rdečem, brez težav nanesle skoraj 150 tisoč evrov bruto letno. Minister za energijo Bojan Kumer, ki je tudi Šoštanjčan, pa se s svojo plačo ne bi uvrstil niti med 100-terico najbolje plačanih v Holdingu slovenskih elektrarn. Zakaj torej ob takih rezultatih prenos Teša na tako imenovano slabo energetsko banko? Je to edina rešitev za Šaleško dolino? Zakaj temu nasprotuje tako imenovani šaleški energetski lobi? Česa se bojijo: izgube služb ali privilegijev? Novinarja Žan Dolajš in Klemen Košak.
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Odmevna izmenjava ruskega vohunskega para, ki ga je Vladimir Putin v Moskvi sprejel s šopkom, je bil zgodovinski met Slovenije, so poudarili na vladi. Toda mnogi se čudijo, kako se je lahko vse izteklo kot po maslu. Zadnji dan julija obsojena, naslednji dan že na letalu. Novinarka Vanja Gligorović.
Odmevna izmenjava ruskega vohunskega para, ki ga je Vladimir Putin v Moskvi sprejel s šopkom, je bil zgodovinski met Slovenije, so poudarili na vladi. Toda mnogi se čudijo, kako se je lahko vse izteklo kot po maslu. Zadnji dan julija obsojena, naslednji dan že na letalu. Novinarka Vanja Gligorović.
Največja nerodnost v zadevi »komisar« je pismo oziroma zapis o tem, kar je konec minulega tedna predsednica Evropske komisije sporočila predsedniku vlade. Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije ni le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to celo postavila rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti. Predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije. Zadeva je še eden v vrsti spodrsljajev predsednika vlade, ki si je ponovno premislil, pa tudi koalicije, ki je za kandidaturo Tomaža Vesela izvedela iz medijev, a ga je potem podprla in za njim stala še dan pred tem, ko ga je premier nenadoma zamenjal. Nekoliko nerodno je lahko tudi domači opoziciji, ki je del Evropske ljudske stranke in se je s kandidatom Veselom strinjala. Novinar Klemen Košak.
Največja nerodnost v zadevi »komisar« je pismo oziroma zapis o tem, kar je konec minulega tedna predsednica Evropske komisije sporočila predsedniku vlade. Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije ni le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to celo postavila rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti. Predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije. Zadeva je še eden v vrsti spodrsljajev predsednika vlade, ki si je ponovno premislil, pa tudi koalicije, ki je za kandidaturo Tomaža Vesela izvedela iz medijev, a ga je potem podprla in za njim stala še dan pred tem, ko ga je premier nenadoma zamenjal. Nekoliko nerodno je lahko tudi domači opoziciji, ki je del Evropske ljudske stranke in se je s kandidatom Veselom strinjala. Novinar Klemen Košak.
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Za kaj je leto in pol pred volitvami, ko se reform praviloma ne sprejema več, sploh še čas in za kaj prepozno? Kje so obtičali referendumski zakoni, so nanje pozabili? Pred evropskimi volitvami napovedana ukinitev popoldanskega dela zdravnikov je iz osnutka zakona izginila. Ali pomanjkanje vsebine vedno bolj nadomeščajo nastopanje na družbenih omrežjih in druge populistične vsebine? Nekatere stranke in politiki se po počitnicah spopadajo še z nizko javnomnenjsko podporo. Koga lahko najbolj skrbi? Novinar Žan Dolajš.
Za kaj je leto in pol pred volitvami, ko se reform praviloma ne sprejema več, sploh še čas in za kaj prepozno? Kje so obtičali referendumski zakoni, so nanje pozabili? Pred evropskimi volitvami napovedana ukinitev popoldanskega dela zdravnikov je iz osnutka zakona izginila. Ali pomanjkanje vsebine vedno bolj nadomeščajo nastopanje na družbenih omrežjih in druge populistične vsebine? Nekatere stranke in politiki se po počitnicah spopadajo še z nizko javnomnenjsko podporo. Koga lahko najbolj skrbi? Novinar Žan Dolajš.
Ne Švica, niti Avstrija. Za Slovenijo bi lahko lahko rekli, da smo država revnih zaposlenih. Minimalno plačo ali le nekaj malega nad njo ne prejemajo samo čistilke, kuharji, negovalke, ampak pol države. Polovica zaposlenih prejema do 1.200 evrov neto. Si je s takimi dohodki mogoče privoščiti dopust, obisk koncerta? Prenagljene in visokoleteče napovedi pred volitvami o rekordnem dvigu dodatne vrednosti celo nad avstrijsko, na kar 100 tisoč evrov na zaposlenega, se seveda niso uresničile. Od davčne reforme in razbremenitve plač, predstavljenih na Brdu pred letom in pol, pa tudi ni ostalo prav dosti. Novinarka Anja Šter.
Ne Švica, niti Avstrija. Za Slovenijo bi lahko lahko rekli, da smo država revnih zaposlenih. Minimalno plačo ali le nekaj malega nad njo ne prejemajo samo čistilke, kuharji, negovalke, ampak pol države. Polovica zaposlenih prejema do 1.200 evrov neto. Si je s takimi dohodki mogoče privoščiti dopust, obisk koncerta? Prenagljene in visokoleteče napovedi pred volitvami o rekordnem dvigu dodatne vrednosti celo nad avstrijsko, na kar 100 tisoč evrov na zaposlenega, se seveda niso uresničile. Od davčne reforme in razbremenitve plač, predstavljenih na Brdu pred letom in pol, pa tudi ni ostalo prav dosti. Novinarka Anja Šter.
Kaj je šlo narobe, da so se razmere med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu tako zaostrile? Zaradi neučinkovitosti institucij pri odzivu na vlome, rope, nasilje in črne gradnje so župani in prebivalci čedalje bolj jezni. Kam so šli vsi milijoni, ki jih država deli na vse konce za večjo vključenost, zaposlenost in šolanje Romov?
Kaj je šlo narobe, da so se razmere med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu tako zaostrile? Zaradi neučinkovitosti institucij pri odzivu na vlome, rope, nasilje in črne gradnje so župani in prebivalci čedalje bolj jezni. Kam so šli vsi milijoni, ki jih država deli na vse konce za večjo vključenost, zaposlenost in šolanje Romov?
"Direktor, meni se ne splača delati. Imam 6 otrok, 6 krat 300 € je 1800 € - imam dovolj," tako nam je svoje izkušnje z zaposlovanjem Romov opisal direktor ribniške komunale. Država na leto poleg socialnih pomoči za izobraževanja, svetovanja in vključevanja Romov v družbo nameni milijone evrov. Denar dobijo različna podjetja, romski funkcionarji in občine. Novinarja Klemen Košak in Žan Dolajš.
"Direktor, meni se ne splača delati. Imam 6 otrok, 6 krat 300 € je 1800 € - imam dovolj," tako nam je svoje izkušnje z zaposlovanjem Romov opisal direktor ribniške komunale. Država na leto poleg socialnih pomoči za izobraževanja, svetovanja in vključevanja Romov v družbo nameni milijone evrov. Denar dobijo različna podjetja, romski funkcionarji in občine. Novinarja Klemen Košak in Žan Dolajš.
Kaj se je dogajalo pred pretepom policistov, ki so lovili mladoletnega voznika? Pred mikrofon je stopila tudi mati mladoletnega prekrškarja. Slišali boste še pričevanje, kako so le nekaj dni prej oblegali policijsko postajo. Novinarka Anja Šter.
Kaj se je dogajalo pred pretepom policistov, ki so lovili mladoletnega voznika? Pred mikrofon je stopila tudi mati mladoletnega prekrškarja. Slišali boste še pričevanje, kako so le nekaj dni prej oblegali policijsko postajo. Novinarka Anja Šter.
Težkim vprašanjem sledijo kdaj bolj in kdaj manj posrečeni odgovori. Zbrali smo živahne besedne dvoboje in najzanimivejše odzive gostov minule sezone. Novinarka Ana Bajuk.
Težkim vprašanjem sledijo kdaj bolj in kdaj manj posrečeni odgovori. Zbrali smo živahne besedne dvoboje in najzanimivejše odzive gostov minule sezone. Novinarka Ana Bajuk.
Kako se zapleta in kako se bo razpletla afera Litijska? Koliko časa bomo še plačevali najemnino za skladiščenje računalnikov, ki jih je naročila ministrica Stojmenova Duh? Kdaj bodo poplavljenci dočakali izpolnitev obljub in mladi stanovanja? Pregled in komentarji najodmevnejših tem iz oddaje Tarča v iztekajoči se sezoni.
Kako se zapleta in kako se bo razpletla afera Litijska? Koliko časa bomo še plačevali najemnino za skladiščenje računalnikov, ki jih je naročila ministrica Stojmenova Duh? Kdaj bodo poplavljenci dočakali izpolnitev obljub in mladi stanovanja? Pregled in komentarji najodmevnejših tem iz oddaje Tarča v iztekajoči se sezoni.
Še daleč pa je do nadomestnih hiš družin in posameznikov, ki so v poplavah ostali brez doma ali pa živijo tam, kjer je bivanje precej nevarno. Dober mesec je do prve obletnice najhujših poplav v Sloveniji, s Tarčo smo bili dvakrat na Ljubnem ob Savinji, večina je v čakanju na hitro uresničitev obljub o novih domovih obupala. Novinarka Vanja Gligorović.
Še daleč pa je do nadomestnih hiš družin in posameznikov, ki so v poplavah ostali brez doma ali pa živijo tam, kjer je bivanje precej nevarno. Dober mesec je do prve obletnice najhujših poplav v Sloveniji, s Tarčo smo bili dvakrat na Ljubnem ob Savinji, večina je v čakanju na hitro uresničitev obljub o novih domovih obupala. Novinarka Vanja Gligorović.
Januarja smo v Tarči preiskovali nepremičninski trg, v studiu sta stala ministra za finance in solidarno prihodnost, izpred prestižnega Schellenburga pa se je v oddajo oglasila 30-letna Vika Novak. Čeprav visoko izobražena in z redno službo si ob podivjanih cenah ne more financirati niti najema. Pol leta po oddaji smo se z njo srečali na istem mestu, pred Palačo Schellenburg s prestižnimi stanovanji. Se je medtem zanjo že kaj spremenilo? Novinarka Vanja Gligorović.
Januarja smo v Tarči preiskovali nepremičninski trg, v studiu sta stala ministra za finance in solidarno prihodnost, izpred prestižnega Schellenburga pa se je v oddajo oglasila 30-letna Vika Novak. Čeprav visoko izobražena in z redno službo si ob podivjanih cenah ne more financirati niti najema. Pol leta po oddaji smo se z njo srečali na istem mestu, pred Palačo Schellenburg s prestižnimi stanovanji. Se je medtem zanjo že kaj spremenilo? Novinarka Vanja Gligorović.
Pri gradbenih poslih, pri prenovah železniških postaj milijon ne pomeni nič, tukaj se lahko pogovarjamo o 10- ali 100-milijonskih podražitvah projektov. Prenova postaje na Jesenicah naj bi denimo stala toliko kot 22 sodnih palač na Litijski ali pa kot 1.000 neprofitnih stanovanj. Kaj bo torej z bogato načrtovano nadgradnjo železniške postaje Jesenice, medtem ko vlaki vozijo z enakimi hitrostmi kot v času Avstro-Ogrske? In kaj bo s prenovo železniške postaje v Ljubljani, kjer ponudbe za skoraj 100 milijonov presegajo ocenjeno vrednost? Novinar Žan Dolajš.
Pri gradbenih poslih, pri prenovah železniških postaj milijon ne pomeni nič, tukaj se lahko pogovarjamo o 10- ali 100-milijonskih podražitvah projektov. Prenova postaje na Jesenicah naj bi denimo stala toliko kot 22 sodnih palač na Litijski ali pa kot 1.000 neprofitnih stanovanj. Kaj bo torej z bogato načrtovano nadgradnjo železniške postaje Jesenice, medtem ko vlaki vozijo z enakimi hitrostmi kot v času Avstro-Ogrske? In kaj bo s prenovo železniške postaje v Ljubljani, kjer ponudbe za skoraj 100 milijonov presegajo ocenjeno vrednost? Novinar Žan Dolajš.
Razpis za financiranje nevladnih organizacij je že v začetku jeseni odnesel nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Zdaj je nekdanja ministrica zaposlena na Slovenskih železnicah, kjer službo najdejo mnogi nekdanji politični kadri. V zvezi z razpisom pa se je precej zapletlo. Novinarka Anja Šter.
Razpis za financiranje nevladnih organizacij je že v začetku jeseni odnesel nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Zdaj je nekdanja ministrica zaposlena na Slovenskih železnicah, kjer službo najdejo mnogi nekdanji politični kadri. V zvezi z razpisom pa se je precej zapletlo. Novinarka Anja Šter.
Te dni se izteka razpis v eni od najbolj bizarnih zgodb zadnjih mesecev – o nakupu 13 tisoč računalnikov za kdo bi vedel koga. Ker za računalnike skorajda ni bilo zanimanja, so prvotni rok za prijavo upravičencev podaljšali do konca meseca. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je sicer v pogovoru za Tarčo januarja trdila, da je problem prav nasproten – da bo računalnikov premalo za vse, ki jih bodo hoteli. Novinarka Anja Šter.
Te dni se izteka razpis v eni od najbolj bizarnih zgodb zadnjih mesecev – o nakupu 13 tisoč računalnikov za kdo bi vedel koga. Ker za računalnike skorajda ni bilo zanimanja, so prvotni rok za prijavo upravičencev podaljšali do konca meseca. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je sicer v pogovoru za Tarčo januarja trdila, da je problem prav nasproten – da bo računalnikov premalo za vse, ki jih bodo hoteli. Novinarka Anja Šter.
Težko je reči, kaj bo država z zgradbo na Litijski, zanjo ne more dobiti niti gradbenega dovoljenja, saj objekt nima potrebnih parkirišč. Ministrstvo za pravosodje se zanje zdaj poskuša dogovoriti z bližnjim trgovcem. Afera Litijska je bila za Socialne demokrate skorajda pogubna, oditi je moral vrh stranke: predsednica Tanja Fajon, generalni sekretar Klemen Žibert, na koncu tudi ministrica Dominika Švarc Pipan. Te dni pa bi lahko rekli, da SD vrača Gibanju Svoboda. Notranja revizija pravosodnega ministrstva finančnemu ministru, predsedniku vlade in nekdanji ministrici Švarc Pipan očita celo kazniva dejanja. Kaj vse se je dogajalo od januarja do danes. Novinar Klemen Košak.
Težko je reči, kaj bo država z zgradbo na Litijski, zanjo ne more dobiti niti gradbenega dovoljenja, saj objekt nima potrebnih parkirišč. Ministrstvo za pravosodje se zanje zdaj poskuša dogovoriti z bližnjim trgovcem. Afera Litijska je bila za Socialne demokrate skorajda pogubna, oditi je moral vrh stranke: predsednica Tanja Fajon, generalni sekretar Klemen Žibert, na koncu tudi ministrica Dominika Švarc Pipan. Te dni pa bi lahko rekli, da SD vrača Gibanju Svoboda. Notranja revizija pravosodnega ministrstva finančnemu ministru, predsedniku vlade in nekdanji ministrici Švarc Pipan očita celo kazniva dejanja. Kaj vse se je dogajalo od januarja do danes. Novinar Klemen Košak.
Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?
Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, pa miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako dvoživka. Kaj je v ozadju novega srčnega centra v Celju? Želi z njim direktor Dragan Kovačič priti do enega najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu? Tudi v javnih zavodih – podobno kot pri zasebnikih – denar odloča, katere storitve se splača opravljati in katerih ne. Novinarka Anja Šter.
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, pa miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako dvoživka. Kaj je v ozadju novega srčnega centra v Celju? Želi z njim direktor Dragan Kovačič priti do enega najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu? Tudi v javnih zavodih – podobno kot pri zasebnikih – denar odloča, katere storitve se splača opravljati in katerih ne. Novinarka Anja Šter.
Predsednik vlade napoveduje revolucijo v zdravstvenem sistemu: konec dvojnih praks zdravnikov, tako imenovanih dvoživk. Ne bo več možno, da »nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku«. Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepletana, da bi lahko imela prepoved škodljive učinke? Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo – odhode zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Zdravniki so pripravljeni, več kot 1.500 jih ima odprte s.p.-je, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1.000. Novinar Klemen Košak.
Predsednik vlade napoveduje revolucijo v zdravstvenem sistemu: konec dvojnih praks zdravnikov, tako imenovanih dvoživk. Ne bo več možno, da »nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku«. Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepletana, da bi lahko imela prepoved škodljive učinke? Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo – odhode zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Zdravniki so pripravljeni, več kot 1.500 jih ima odprte s.p.-je, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1.000. Novinar Klemen Košak.
Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?
Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?
Obljube iz zadnjih dni pred volitvami bo treba uresničiti, prav tako voljo ljudi, izraženo na referendumih. Milijarda za stanovanja, davčne spremembe, pa preferenčni glas, konoplja. Kaj bo mogoče in kaj ne tako zlahka? Novinar Žan Dolajš.
Obljube iz zadnjih dni pred volitvami bo treba uresničiti, prav tako voljo ljudi, izraženo na referendumih. Milijarda za stanovanja, davčne spremembe, pa preferenčni glas, konoplja. Kaj bo mogoče in kaj ne tako zlahka? Novinar Žan Dolajš.
Se je tudi Slovenija zasukala v desno? Je drugo mesto za stranko, ki je v dveh letih izgubila 260 tisoč volivcev, lahko uspeh? Je poraz lahko utrditev položaja? Koalicijska stranka Levica je skupaj zbrala toliko glasov kot Zala Tomašič iz SDS-a sama. Zakaj ljubljanski župan Zoran Jankovič ni mogel pomagati Svobodi do tretjega poslanskega mandata? Je Matej Tonin lahko še vodja NSi-ja, če je kot predsednik stranke in prvi na listi prejel pol manj glasov kot prvi na listi SLS-a, Peter Gregorčič? So lahko zadovoljni v SD-ju, kjer so od zadnjih evropskih volitev, kljub tokratni bistveno višji udeležbi, izgubili skoraj 40 tisoč volivcev? Posledic za slabe rezultate do zdaj ni prevzel nihče, z novimi položaji pa so bili nagrajeni nekateri kandidati, ki niso bili izvoljeni. Novinarka Vanja Gligorović.
Se je tudi Slovenija zasukala v desno? Je drugo mesto za stranko, ki je v dveh letih izgubila 260 tisoč volivcev, lahko uspeh? Je poraz lahko utrditev položaja? Koalicijska stranka Levica je skupaj zbrala toliko glasov kot Zala Tomašič iz SDS-a sama. Zakaj ljubljanski župan Zoran Jankovič ni mogel pomagati Svobodi do tretjega poslanskega mandata? Je Matej Tonin lahko še vodja NSi-ja, če je kot predsednik stranke in prvi na listi prejel pol manj glasov kot prvi na listi SLS-a, Peter Gregorčič? So lahko zadovoljni v SD-ju, kjer so od zadnjih evropskih volitev, kljub tokratni bistveno višji udeležbi, izgubili skoraj 40 tisoč volivcev? Posledic za slabe rezultate do zdaj ni prevzel nihče, z novimi položaji pa so bili nagrajeni nekateri kandidati, ki niso bili izvoljeni. Novinarka Vanja Gligorović.
Je prodaja tako rekoč še zadnjih slovenskih živilskih podjetij v tuje roke ogrožanje suverenosti in varnosti države? Po Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu in blagovnih znamkah Argeta, 1001 cvet, Barcaffe, Cockta, Zlato polje, Gorenjka, Alpsko mleko, Lučka, Zala, Sola so v lasti tujih podjetij – hrvaških – pristale še Panvita in Celjske mesnine. Kakšno vlogo je pri tem imela politika in ali je prišlo v ozadju prevzemov tudi do oškodovanja javnih sredstev?
Je prodaja tako rekoč še zadnjih slovenskih živilskih podjetij v tuje roke ogrožanje suverenosti in varnosti države? Po Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu in blagovnih znamkah Argeta, 1001 cvet, Barcaffe, Cockta, Zlato polje, Gorenjka, Alpsko mleko, Lučka, Zala, Sola so v lasti tujih podjetij – hrvaških – pristale še Panvita in Celjske mesnine. Kakšno vlogo je pri tem imela politika in ali je prišlo v ozadju prevzemov tudi do oškodovanja javnih sredstev?
Kakšna je moč trgovcev in živilskih podjetij, kaže tudi propadel projekt – vladna košarica živil. Enako usodo je doživel poskus ugotavljanja, kdo v verigi neupravičeno bogati z oderuškimi maržami. Zakaj so na pripravljavce poročila pritiskali in katere podatke so poskušali skriti? Novinar Klemen Košak.
Kakšna je moč trgovcev in živilskih podjetij, kaže tudi propadel projekt – vladna košarica živil. Enako usodo je doživel poskus ugotavljanja, kdo v verigi neupravičeno bogati z oderuškimi maržami. Zakaj so na pripravljavce poročila pritiskali in katere podatke so poskušali skriti? Novinar Klemen Košak.
Lahko bi rekli, da smo tako rekoč celotno živilsko panogo prodali tujcem. Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu, Radenski sta se te dni pridružila še Panvita – eno od največjih agroživilskih podjetji v Sloveniji, ki je po novem v rokah hrvaškega sklada, ter Celjske mesnine, ki so prav tako postale hrvaške. Država pravi, da ne more pri tem nič, v tujini pa so se v podobnih primerih odzvali drugače. Slovenija je ob prodajah podjetij tujcem prepustila tudi ogromne površine obdelovalne zemlje. Ali izgubljamo, ne le prehransko varnost, ampak tudi suverenost? Novinarka Anja Šter.
Lahko bi rekli, da smo tako rekoč celotno živilsko panogo prodali tujcem. Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu, Radenski sta se te dni pridružila še Panvita – eno od največjih agroživilskih podjetji v Sloveniji, ki je po novem v rokah hrvaškega sklada, ter Celjske mesnine, ki so prav tako postale hrvaške. Država pravi, da ne more pri tem nič, v tujini pa so se v podobnih primerih odzvali drugače. Slovenija je ob prodajah podjetij tujcem prepustila tudi ogromne površine obdelovalne zemlje. Ali izgubljamo, ne le prehransko varnost, ampak tudi suverenost? Novinarka Anja Šter.
V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?
V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?
Priznajte Palestino ali odstopite, zahtevajo od vlade številni levi intelektualci, ki so do zavlačevanja vlade kritični; desnica pa medtem vladno napoved označuje za nagrajevanje terorizma. Novinar Žan Dolajš.
Priznajte Palestino ali odstopite, zahtevajo od vlade številni levi intelektualci, ki so do zavlačevanja vlade kritični; desnica pa medtem vladno napoved označuje za nagrajevanje terorizma. Novinar Žan Dolajš.
Dobre tri tedne pred evropskimi volitvami mnoge stranke, bolj kot razmere v Evropi in svetu, skrbi, da bi na domačem terenu dosegle slab rezultat. Ob tem, kakšen bo dosežek strank na volitvah in kdo bo izvoljen, bo zanimivo še eno vprašanje – bodo v SDS-u podprli kandidata za komisarja Tomaža Vesela, tako kot so ga pred dobrimi 10-imi leti kot kandidata za predsednika Računskega sodišča, ko ga je za ta položaj predlagal takratni predsednik države Borut Pahor. Novinar Klemen Košak.
Dobre tri tedne pred evropskimi volitvami mnoge stranke, bolj kot razmere v Evropi in svetu, skrbi, da bi na domačem terenu dosegle slab rezultat. Ob tem, kakšen bo dosežek strank na volitvah in kdo bo izvoljen, bo zanimivo še eno vprašanje – bodo v SDS-u podprli kandidata za komisarja Tomaža Vesela, tako kot so ga pred dobrimi 10-imi leti kot kandidata za predsednika Računskega sodišča, ko ga je za ta položaj predlagal takratni predsednik države Borut Pahor. Novinar Klemen Košak.
Tarča še naprej raziskuje dogovarjanje domačega gradbenega omrežja za posle pri milijardnih naložbah na železnicah in drugje. Namesto zamenjave diskete iz Zidarjeve ere se zdaj tik pred oddajo konkurenčne ponudbe domnevno sesuje informacijski sistem. Kaj imajo politika in visoki uradniki od zagotavljanja poslov vedno istim izbrancem? Kje končajo visoke provizije od sto in več milijonov evrov vrednih naložb?
Tarča še naprej raziskuje dogovarjanje domačega gradbenega omrežja za posle pri milijardnih naložbah na železnicah in drugje. Namesto zamenjave diskete iz Zidarjeve ere se zdaj tik pred oddajo konkurenčne ponudbe domnevno sesuje informacijski sistem. Kaj imajo politika in visoki uradniki od zagotavljanja poslov vedno istim izbrancem? Kje končajo visoke provizije od sto in več milijonov evrov vrednih naložb?
Imamo opravka z domačo gradbeno združbo, ki je nad oblastjo? Tako imenovano omrežje se ni spletlo na najvišjih političnih položajih, temveč pod njimi. Kdo pravzaprav vodi državo in odloča o ključnih zadevah: ministri ali visoki uradniki in vplivni ljudje iz državnega in zasebnega gospodarstva? Novinar Žan Dolajš.
Imamo opravka z domačo gradbeno združbo, ki je nad oblastjo? Tako imenovano omrežje se ni spletlo na najvišjih političnih položajih, temveč pod njimi. Kdo pravzaprav vodi državo in odloča o ključnih zadevah: ministri ali visoki uradniki in vplivni ljudje iz državnega in zasebnega gospodarstva? Novinar Žan Dolajš.
V obdobju Zidarjevega SCT-ja so se konkurence znebili z menjavo diskete sredi razpisa, zdaj se nenadoma zgodi domnevni informacijski mrk in ponudba ni oddana. Nadzorne institucije razmere spremljajo, kar pa je očitno tudi vse. Kakšna so sumljiva ozadja pri javnih naročilih na železnicah. Kaj ima politika od sistema dogovorne ekonomije visokih cen in provizij pri državnih poslih, ki so ga tako imenovani »fantje« več kot uspešno vzpostavili po odhodu Ivana Zidarja? Novinarki Vanja Gligorović in Anja Šter.
V obdobju Zidarjevega SCT-ja so se konkurence znebili z menjavo diskete sredi razpisa, zdaj se nenadoma zgodi domnevni informacijski mrk in ponudba ni oddana. Nadzorne institucije razmere spremljajo, kar pa je očitno tudi vse. Kakšna so sumljiva ozadja pri javnih naročilih na železnicah. Kaj ima politika od sistema dogovorne ekonomije visokih cen in provizij pri državnih poslih, ki so ga tako imenovani »fantje« več kot uspešno vzpostavili po odhodu Ivana Zidarja? Novinarki Vanja Gligorović in Anja Šter.
Kdo je koga klical in skušal preveriti, ali mu prisluškujejo. Poslanci NSi-ja so na policijo prišli tudi s telefonsko številko Gašperja Bedenčiča, tistega lobista, ki je po razkritjih naše Tarče v zameno za sodelovanje v javnih razpisih za NSi zahteval podkupnino. Zaradi sumov prirejanja razpisov in podkupovanja je policija na Darsu te dni opravljala hišne preiskave. 117 strani dolga odredba za preiskave se začne s podatki, ki smo jih lanskega oktobra razkrili v Tarči. Na Darsu in na Železnicah najdemo iste akterje, posli tečejo ustaljeno in vnaprej dogovorjeno. Novinar Klemen Košak.
Kdo je koga klical in skušal preveriti, ali mu prisluškujejo. Poslanci NSi-ja so na policijo prišli tudi s telefonsko številko Gašperja Bedenčiča, tistega lobista, ki je po razkritjih naše Tarče v zameno za sodelovanje v javnih razpisih za NSi zahteval podkupnino. Zaradi sumov prirejanja razpisov in podkupovanja je policija na Darsu te dni opravljala hišne preiskave. 117 strani dolga odredba za preiskave se začne s podatki, ki smo jih lanskega oktobra razkrili v Tarči. Na Darsu in na Železnicah najdemo iste akterje, posli tečejo ustaljeno in vnaprej dogovorjeno. Novinar Klemen Košak.
Ni ovir za več sto milijonov evrov vredne obnove železniških postaj za nekaj sto potnikov na dan. Podražitev za sto milijonov nikogar ne gane; za vrednost ene železniške postaje bi na primer lahko zgradili 1000 neprofitnih stanovanj. Kako si domača gradbena hobotnica v ozadju deli posle, kdo pri tem sodeluje in kje je tukaj politika?
Ni ovir za več sto milijonov evrov vredne obnove železniških postaj za nekaj sto potnikov na dan. Podražitev za sto milijonov nikogar ne gane; za vrednost ene železniške postaje bi na primer lahko zgradili 1000 neprofitnih stanovanj. Kako si domača gradbena hobotnica v ozadju deli posle, kdo pri tem sodeluje in kje je tukaj politika?
Kako deluje Direkcija za infrastrukturo, kjer imajo pisarne celo zaposleni iz gradbenih podjetij. Kako se ministrica Alenka Bratušek vpleta v razpise in kako sta povezana vplivni direktor DRI-ja in finančni minister. Novinar Klemen Košak.
Kako deluje Direkcija za infrastrukturo, kjer imajo pisarne celo zaposleni iz gradbenih podjetij. Kako se ministrica Alenka Bratušek vpleta v razpise in kako sta povezana vplivni direktor DRI-ja in finančni minister. Novinar Klemen Košak.
Sistema, ki se je pri nas vzpostavil na področju vlaganja v železniško infrastrukturo, nismo našli nikjer, niti na Balkanu. Tam imajo pri poslih precej več konkurence. Novinarka Vanja Gligorović.
Sistema, ki se je pri nas vzpostavil na področju vlaganja v železniško infrastrukturo, nismo našli nikjer, niti na Balkanu. Tam imajo pri poslih precej več konkurence. Novinarka Vanja Gligorović.
Iz poslov, ki smo jih pregledovali v zadnjih tednih, je jasno razvidno, kako si veliki gradbinci, s pomočjo politike in ljudi iz državnega gospodarstva, zagotovijo tako rekoč vse domače posle. Tujo konkurenco uspešno odstranijo, po besedah več sogovornikov, s katerimi smo govorili v času naše preiskave, tudi z nedovoljenimi metodami. Nato ostanejo sami in določijo cene, kakršne pač želijo. Kako tečejo dogovori, kdo je v ozadju? Novinar Žan Dolajš.
Iz poslov, ki smo jih pregledovali v zadnjih tednih, je jasno razvidno, kako si veliki gradbinci, s pomočjo politike in ljudi iz državnega gospodarstva, zagotovijo tako rekoč vse domače posle. Tujo konkurenco uspešno odstranijo, po besedah več sogovornikov, s katerimi smo govorili v času naše preiskave, tudi z nedovoljenimi metodami. Nato ostanejo sami in določijo cene, kakršne pač želijo. Kako tečejo dogovori, kdo je v ozadju? Novinar Žan Dolajš.
Vračamo se na kraj, kjer smo bili mesec dni po poplavah. Obljube o nadomestnih gradnjah v kratkem času se niso uresničile. S terena s pristojnimi in ljudmi iz prizadetih krajev; mnogi med njimi še niso dočakali uradne odločitve, ali bodo njihove hiše zaradi ogroženosti območja porušili.
Vračamo se na kraj, kjer smo bili mesec dni po poplavah. Obljube o nadomestnih gradnjah v kratkem času se niso uresničile. S terena s pristojnimi in ljudmi iz prizadetih krajev; mnogi med njimi še niso dočakali uradne odločitve, ali bodo njihove hiše zaradi ogroženosti območja porušili.
Vrtec v Mengšu, kjer je potekalo dramatično reševanje otrok, je danes še vedno uničen, otroci so razseljeni po nadomestnih lokacijah, tudi v župnišču in gasilskem domu. Kako poteka investicija v nov vrtec? Novinar Klemen Košak.
Vrtec v Mengšu, kjer je potekalo dramatično reševanje otrok, je danes še vedno uničen, otroci so razseljeni po nadomestnih lokacijah, tudi v župnišču in gasilskem domu. Kako poteka investicija v nov vrtec? Novinar Klemen Košak.
Čakamo predolgo, obljube so neizpolnjene, počutimo se, kot da bi pozabili na nas. Te besede je naša ekipa ob obisku območij, kjer je avgustovska ujma odnašala domove, slišala najpogosteje. Kako je v krajih, ki smo jih obiskali že avgusta, ali se je v osmih mesecih kaj premaknilo? Novinarka Vanja Gligorović.
Čakamo predolgo, obljube so neizpolnjene, počutimo se, kot da bi pozabili na nas. Te besede je naša ekipa ob obisku območij, kjer je avgustovska ujma odnašala domove, slišala najpogosteje. Kako je v krajih, ki smo jih obiskali že avgusta, ali se je v osmih mesecih kaj premaknilo? Novinarka Vanja Gligorović.