Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.
Potem ko je vladajoče srečala pamet in so umaknili pravilnik o prepovedi vgradnje električnih bojlerjev, so zdaj ugotovili, da nova bremena ljudem in gospodarstvu prinaša tudi nepravičen sistem obračunavanja omrežnine. Si bo vlada nizko javnomnenjsko podporo zvišala tudi z dvigom plač javnim uslužbencem? A pri tem se zapleta.
Potem ko je vladajoče srečala pamet in so umaknili pravilnik o prepovedi vgradnje električnih bojlerjev, so zdaj ugotovili, da nova bremena ljudem in gospodarstvu prinaša tudi nepravičen sistem obračunavanja omrežnine. Si bo vlada nizko javnomnenjsko podporo zvišala tudi z dvigom plač javnim uslužbencem? A pri tem se zapleta.
Bo tako imenovana plačna reforma izboljšala javnomnenjsko podporo vladi? Višje plače prihajajo za vse v javnem sektorju, za najvišje politične funkcionarje za 1.200 evrov neto več mesečno, za tiste najmanj plačane bo nekaj deset evrov več na mesec, denimo za strežnice in čistilke. Plačna reforma je bolj kot ne dvigovanje plač, lahko bi rekli, da gre za dolivanje milijarde in pol v slabo delujoč sistem. Ukinili ne bodo niti enega od preštevilnih dodatkov, nobene pravice, ne bo niti variabilnih izplačil, ki bi zvišali učinkovitost zaposlenih. Novinar Žan Dolajš
Bo tako imenovana plačna reforma izboljšala javnomnenjsko podporo vladi? Višje plače prihajajo za vse v javnem sektorju, za najvišje politične funkcionarje za 1.200 evrov neto več mesečno, za tiste najmanj plačane bo nekaj deset evrov več na mesec, denimo za strežnice in čistilke. Plačna reforma je bolj kot ne dvigovanje plač, lahko bi rekli, da gre za dolivanje milijarde in pol v slabo delujoč sistem. Ukinili ne bodo niti enega od preštevilnih dodatkov, nobene pravice, ne bo niti variabilnih izplačil, ki bi zvišali učinkovitost zaposlenih. Novinar Žan Dolajš
Mesec dni in pol po uveljavitvi novega sistema obračunavanja omrežnine je vlada nenadoma ugotovila, da je nov sistem obračunavanja omrežnine problematičen. Da je škodljiv in nepravičen, je dejal premier. Ampak kaj, ko pravila veljajo že mesec dni in pol, v Uradnem listu pa so bile tarife objavljene novembra lani. Vmes je tudi minister za energijo dejal, da mora ostro demantirati navedbe, da bi bil po novem račun za elektriko občutno višji. Kaj se je torej zgodilo čez noč? Je ad hoc ukrepanje posledica izjemno nizke podpore vladi, ki se je izenačila z najnižjo podporo prejšnji vladi, ko je ta na protestih uporabila plinska sredstva? Se je moral napovedani zeleni prehod umakniti dnevnopolitičnim ciljem? Gre res za pomoč najrevnejšim ali bolj gospodarstvu, tudi v lasti tujih tajkunov? Novinar Klemen Košak.
Mesec dni in pol po uveljavitvi novega sistema obračunavanja omrežnine je vlada nenadoma ugotovila, da je nov sistem obračunavanja omrežnine problematičen. Da je škodljiv in nepravičen, je dejal premier. Ampak kaj, ko pravila veljajo že mesec dni in pol, v Uradnem listu pa so bile tarife objavljene novembra lani. Vmes je tudi minister za energijo dejal, da mora ostro demantirati navedbe, da bi bil po novem račun za elektriko občutno višji. Kaj se je torej zgodilo čez noč? Je ad hoc ukrepanje posledica izjemno nizke podpore vladi, ki se je izenačila z najnižjo podporo prejšnji vladi, ko je ta na protestih uporabila plinska sredstva? Se je moral napovedani zeleni prehod umakniti dnevnopolitičnim ciljem? Gre res za pomoč najrevnejšim ali bolj gospodarstvu, tudi v lasti tujih tajkunov? Novinar Klemen Košak.
Ravnatelji sami iščejo kadre tudi na zavodu za zaposlovanje, za učitelja tehnike na primer najamejo inženirja lesarstva. Na razpise se ne javlja nihče, matematiko in slovenščino poučujejo študenti, za pomoč prosijo upokojene učitelje. Gre šolstvo po poteh razkroja javnega zdravstva?
Ravnatelji sami iščejo kadre tudi na zavodu za zaposlovanje, za učitelja tehnike na primer najamejo inženirja lesarstva. Na razpise se ne javlja nihče, matematiko in slovenščino poučujejo študenti, za pomoč prosijo upokojene učitelje. Gre šolstvo po poteh razkroja javnega zdravstva?
Težava niso le nizke plače, ampak tudi to, kar je postala šola v zadnjem obdobju. Sistem učnega balasta, preštevilnih ocen in otrok, ki si dovolijo čedalje več. Od nekdaj brezpogojne avtoritete učitelja ni ostalo veliko. Šole se morajo, da sploh lahko ukrepajo proti kršitelju, prebijati skozi birokratske postopke in pisati zapisnike. Novinar Žan Dolajš.
Težava niso le nizke plače, ampak tudi to, kar je postala šola v zadnjem obdobju. Sistem učnega balasta, preštevilnih ocen in otrok, ki si dovolijo čedalje več. Od nekdaj brezpogojne avtoritete učitelja ni ostalo veliko. Šole se morajo, da sploh lahko ukrepajo proti kršitelju, prebijati skozi birokratske postopke in pisati zapisnike. Novinar Žan Dolajš.
Študentka biologije in gospodinjstva uči matematiko, inženir lesarstva tehniko, matematiko upokojena gospa, ki je plačana manj kot 400 evrov na mesec, učitelj telovadbe uči tehniko in matematiko, pravnica vodi podaljšano bivanje. Takega kaosa v šolstvu, kot ga imamo zdaj, še nismo imeli. Kako si tako sploh lahko predstavljamo prihodnost države, kakšne bodo prihodnje generacije znanstvenikov, zdravnikov, pravnikov, informatikov, ne nazadnje tudi politikov? In kako bomo tako prišli v družbo držav z visoko dodano vrednostjo? Da je izobraževanje prioriteta, smo od politike slišali že večkrat. Kako resno mislijo to, pa pokažejo že z izborom ministra za šolstvo, ki je za stranke večinoma obrobna funkcija. Mnogi ministri se poslovijo, še preden si ljudje lahko zapomnijo njihovo ime in obraz. Tudi tokrat z napovedano reformo šolstva še ni nič, edini ukrep je bila sprememba jedilnikov. Novinarka Anja Šter.
Študentka biologije in gospodinjstva uči matematiko, inženir lesarstva tehniko, matematiko upokojena gospa, ki je plačana manj kot 400 evrov na mesec, učitelj telovadbe uči tehniko in matematiko, pravnica vodi podaljšano bivanje. Takega kaosa v šolstvu, kot ga imamo zdaj, še nismo imeli. Kako si tako sploh lahko predstavljamo prihodnost države, kakšne bodo prihodnje generacije znanstvenikov, zdravnikov, pravnikov, informatikov, ne nazadnje tudi politikov? In kako bomo tako prišli v družbo držav z visoko dodano vrednostjo? Da je izobraževanje prioriteta, smo od politike slišali že večkrat. Kako resno mislijo to, pa pokažejo že z izborom ministra za šolstvo, ki je za stranke večinoma obrobna funkcija. Mnogi ministri se poslovijo, še preden si ljudje lahko zapomnijo njihovo ime in obraz. Tudi tokrat z napovedano reformo šolstva še ni nič, edini ukrep je bila sprememba jedilnikov. Novinarka Anja Šter.
Potem ko so bili v Tarči razkriti tonski posnetki dogovarjanja poslancev, kako izigrati zakonodajo in se izogniti referendumu o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, so se goreči zagovorniki projekta čez noč poenotili glede preklica referenduma. Nevladne organizacije zaradi umazane igre pozivajo vpletene politike in druge odločevalce k prevzemu odgovornosti.
Potem ko so bili v Tarči razkriti tonski posnetki dogovarjanja poslancev, kako izigrati zakonodajo in se izogniti referendumu o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, so se goreči zagovorniki projekta čez noč poenotili glede preklica referenduma. Nevladne organizacije zaradi umazane igre pozivajo vpletene politike in druge odločevalce k prevzemu odgovornosti.
Kaj vse so v zadnjih mesecih izrekli politiki v podporo referendumu in kako so nato bliskovito obrnili ploščo. Kot da bi ljudje pozabili na vse, kar je bilo izrečeno. Kako verodostojna je lahko politika, ki si premisli v nekaj urah? Novinar Žan Dolajš.
Kaj vse so v zadnjih mesecih izrekli politiki v podporo referendumu in kako so nato bliskovito obrnili ploščo. Kot da bi ljudje pozabili na vse, kar je bilo izrečeno. Kako verodostojna je lahko politika, ki si premisli v nekaj urah? Novinar Žan Dolajš.
Kdo bo prevzel odgovornost za prevaro ljudi in polom pri referendumu, za laži o tem, da ni bilo opozoril strokovnjakov o spornosti in nezakonitosti manevra. K odstopu ključnih vpletenih poslancev in odločevalcev pozivajo tudi okoljevarstvene in nevladne organizacije, ki so na umazane igre politike opozarjale več mesecev. Odgovornosti ni prevzel še nihče, zato pa so pohiteli na policiji. Že približno 14 ur po oddaji so se kriminalisti NPU-ja, enote, ki je bila ustanovljena za preiskovanje najhujših oblik gospodarske kriminalitete, na RTV Slovenija oglasili po posnetke. Preganjali bodo, kot kaže, kdo je žvižgač. Kako in kje je nastalo pravno mnenje eminentnih pravnikov, ki so ga več kot dva meseca pred nami skrivali in na katerega so se naslonili poslanci. Novinar Klemen Košak.
Kdo bo prevzel odgovornost za prevaro ljudi in polom pri referendumu, za laži o tem, da ni bilo opozoril strokovnjakov o spornosti in nezakonitosti manevra. K odstopu ključnih vpletenih poslancev in odločevalcev pozivajo tudi okoljevarstvene in nevladne organizacije, ki so na umazane igre politike opozarjale več mesecev. Odgovornosti ni prevzel še nihče, zato pa so pohiteli na policiji. Že približno 14 ur po oddaji so se kriminalisti NPU-ja, enote, ki je bila ustanovljena za preiskovanje najhujših oblik gospodarske kriminalitete, na RTV Slovenija oglasili po posnetke. Preganjali bodo, kot kaže, kdo je žvižgač. Kako in kje je nastalo pravno mnenje eminentnih pravnikov, ki so ga več kot dva meseca pred nami skrivali in na katerega so se naslonili poslanci. Novinar Klemen Košak.
V Tarči bo v studijski debati o referendumu za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško nasproti odločevalcem in ključnim vpletenim stalo občinstvo, med njim tudi okoljevarstveniki in študenti. Bo projekt prihodnjih generacij, ki je povezal politike različnih barv, državi prinesel energetsko neodvisnost ali bankrot?
V Tarči bo v studijski debati o referendumu za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško nasproti odločevalcem in ključnim vpletenim stalo občinstvo, med njim tudi okoljevarstveniki in študenti. Bo projekt prihodnjih generacij, ki je povezal politike različnih barv, državi prinesel energetsko neodvisnost ali bankrot?
Bo cena elektrike 40 ali 180 evrov, bo gradnja JEK-a 2 Sloveniji zagotovila suverenost in konkurenčnost, ali pa bo državo ob neobvladljivih izdatkih, ki skupaj lahko nanesejo več kot znaša celoleten proračun države, pripeljala v bankrot? Novinar Žan Dolajš.
Bo cena elektrike 40 ali 180 evrov, bo gradnja JEK-a 2 Sloveniji zagotovila suverenost in konkurenčnost, ali pa bo državo ob neobvladljivih izdatkih, ki skupaj lahko nanesejo več kot znaša celoleten proračun države, pripeljala v bankrot? Novinar Žan Dolajš.
Pri TEŠ-u 6 je bila točka brez vrnitve plačilo avansa 25 milijonov evrov, skoraj toliko so že stale vse študije za projekt JEK 2. Kako neomejen kapital ima energetika za uresničevanje svojih ciljev, pa lepo kaže tudi promocijska kampanja, ki poteka že nekaj mesecev. Novinarka Vanja Gligorović.
Pri TEŠ-u 6 je bila točka brez vrnitve plačilo avansa 25 milijonov evrov, skoraj toliko so že stale vse študije za projekt JEK 2. Kako neomejen kapital ima energetika za uresničevanje svojih ciljev, pa lepo kaže tudi promocijska kampanja, ki poteka že nekaj mesecev. Novinarka Vanja Gligorović.
Razkrivamo skriti tonski posnetek dogovarjanja poslancev vseh barv za zaprtimi vrati v parlamentu, iz katerega jasno izhaja, kako so se, ključni so bili predvsem iz Svobode in SDS-a, dogovarjali, kako izigrati zakonodajo in s tem preigrati tudi volivce. Posnetki na laž postavljajo tudi izjave nove vodje poslanske skupine Svobode in predsednice odbora za infrastrukturo Nataše Avšič Bogovič. Pred dnevi se je pred našo kamero sprenevedala, da se ne spomni natančno, kaj se je na sestanku dogajalo in zanikala, da bi bili tam opozorjeni, da kršijo zakon. Posnetke objavljamo, ker ima javnost pravico slišati, kako so se politiki pod mizo že vse dogovorili, še preden pošiljajo ljudstvo na referendum. Posnetek pa kaže tudi na dvoličnost politike: v javnosti so obračunavali, v istih dneh pa za zaprtimi vrati tesno sodelovali. Novinar Klemen Košak.
Razkrivamo skriti tonski posnetek dogovarjanja poslancev vseh barv za zaprtimi vrati v parlamentu, iz katerega jasno izhaja, kako so se, ključni so bili predvsem iz Svobode in SDS-a, dogovarjali, kako izigrati zakonodajo in s tem preigrati tudi volivce. Posnetki na laž postavljajo tudi izjave nove vodje poslanske skupine Svobode in predsednice odbora za infrastrukturo Nataše Avšič Bogovič. Pred dnevi se je pred našo kamero sprenevedala, da se ne spomni natančno, kaj se je na sestanku dogajalo in zanikala, da bi bili tam opozorjeni, da kršijo zakon. Posnetke objavljamo, ker ima javnost pravico slišati, kako so se politiki pod mizo že vse dogovorili, še preden pošiljajo ljudstvo na referendum. Posnetek pa kaže tudi na dvoličnost politike: v javnosti so obračunavali, v istih dneh pa za zaprtimi vrati tesno sodelovali. Novinar Klemen Košak.
Raziskovali smo, kako poteka kampanja za najdražjo naložbo v slovenski zgodovini, drugi blok jedrske elektrarne, ki ga – razen Levice – podpira vsa politika. Kdo so interesni krogi v ozadju? Bo projekt prihodnjim generacijam zagotovil energetsko suverenost ali pa jim bodo ostala milijardna posojila? Bo JEK 2 novi TEŠ 6? Bili smo tudi na jugozahodu Anglije, kjer že 16 let gradijo tretji reaktor jedrske elektrarne. Vsi roki so že zdavnaj potekli, stroški gradnje pa so se potrojili. Je pa v razcvetu lokalna ekonomija – za 1000 delavcev so zgradili kampus in odprli vrsto brivnic.
Raziskovali smo, kako poteka kampanja za najdražjo naložbo v slovenski zgodovini, drugi blok jedrske elektrarne, ki ga – razen Levice – podpira vsa politika. Kdo so interesni krogi v ozadju? Bo projekt prihodnjim generacijam zagotovil energetsko suverenost ali pa jim bodo ostala milijardna posojila? Bo JEK 2 novi TEŠ 6? Bili smo tudi na jugozahodu Anglije, kjer že 16 let gradijo tretji reaktor jedrske elektrarne. Vsi roki so že zdavnaj potekli, stroški gradnje pa so se potrojili. Je pa v razcvetu lokalna ekonomija – za 1000 delavcev so zgradili kampus in odprli vrsto brivnic.
Kaj je pravzaprav znano mesec dni pred referendumom? Koliko nas bo vse skupaj stalo? Kakšna bo cena elektrike iz drugega bloka? Tako imenovana Ekonomika projekta JEK dve je napisana na petih straneh. Kot bi se odločali o nakupu novega tiskalnika in ne o investiciji, vredni kot deset Tešev ali en celoleten proračun Slovenije. Novinar Žan Dolajš.
Kaj je pravzaprav znano mesec dni pred referendumom? Koliko nas bo vse skupaj stalo? Kakšna bo cena elektrike iz drugega bloka? Tako imenovana Ekonomika projekta JEK dve je napisana na petih straneh. Kot bi se odločali o nakupu novega tiskalnika in ne o investiciji, vredni kot deset Tešev ali en celoleten proračun Slovenije. Novinar Žan Dolajš.
V Angliji, slabih 300 km zahodno od Londona francosko podjetje EDF gradi novo jedrsko elektrarno. Nasvet tamkajšnjih poznavalcev Sloveniji pa je, kar vam bodo rekli o trajanju gradnje in vrednosti investicije, pomnožite z dve. Gradnjo novih jedrskih elektrarn sicer načrtujejo tudi na Poljskem, Slovaškem, Češkem, v Bolgariji, na Madžarskem, Nizozemskem in še ponekod. Edina gradnja, ki trenutno poteka v Evropi, pa je prav ta v Angliji. Novinarka Anja Šter.
V Angliji, slabih 300 km zahodno od Londona francosko podjetje EDF gradi novo jedrsko elektrarno. Nasvet tamkajšnjih poznavalcev Sloveniji pa je, kar vam bodo rekli o trajanju gradnje in vrednosti investicije, pomnožite z dve. Gradnjo novih jedrskih elektrarn sicer načrtujejo tudi na Poljskem, Slovaškem, Češkem, v Bolgariji, na Madžarskem, Nizozemskem in še ponekod. Edina gradnja, ki trenutno poteka v Evropi, pa je prav ta v Angliji. Novinarka Anja Šter.
Tako kot še nikoli so se politične stranke, z izjemo Levice, poenotile ob tem poslu stoletja in pri dogovoru o referendumu skupaj tudi utišale strokovne službe. Kaj se je zgodilo za zaprtimi vrati parlamenta 11. aprila? Kdo je odigral ključno vlogo in kdo lobira za koga? Novinar Klemen Košak.
Tako kot še nikoli so se politične stranke, z izjemo Levice, poenotile ob tem poslu stoletja in pri dogovoru o referendumu skupaj tudi utišale strokovne službe. Kaj se je zgodilo za zaprtimi vrati parlamenta 11. aprila? Kdo je odigral ključno vlogo in kdo lobira za koga? Novinar Klemen Košak.
Nelagoden občutek vzbuja silovita kampanja za novo nuklearko, ki jo, preden se je sploh začela, izvaja investitor posla, državno podjetje Gen Energija. Novinarka Vanja Gligorović.
Nelagoden občutek vzbuja silovita kampanja za novo nuklearko, ki jo, preden se je sploh začela, izvaja investitor posla, državno podjetje Gen Energija. Novinarka Vanja Gligorović.
Mesec in pol po pretresljivem pismu onkoloških bolnic Polone Selič Zupančič in Klavdije Kokol o zdravljenju in bitki za življenje sredi gradbišča mariborske onkologije tja prihajata premier in ministrica za zdravje. Če je tako težko najti rešitev za prizidek za najtežje bolnike, kako jo bodo našli za javno zdravstvo?
Mesec in pol po pretresljivem pismu onkoloških bolnic Polone Selič Zupančič in Klavdije Kokol o zdravljenju in bitki za življenje sredi gradbišča mariborske onkologije tja prihajata premier in ministrica za zdravje. Če je tako težko najti rešitev za prizidek za najtežje bolnike, kako jo bodo našli za javno zdravstvo?
Ni boljše reklame za ponudnike zasebnih zdravstvenih zavarovanj, kot so vrste, ki smo jih te dni videli pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici. Medtem ko en del države skuša zajeziti zasebno zdravstvo, ga drugi del spodbuja. Tako rekoč vsa državna podjetja ponujajo zasebna zavarovanja za zaposlene in njihove družinske člane. Novinar Klemen Košak.
Ni boljše reklame za ponudnike zasebnih zdravstvenih zavarovanj, kot so vrste, ki smo jih te dni videli pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici. Medtem ko en del države skuša zajeziti zasebno zdravstvo, ga drugi del spodbuja. Tako rekoč vsa državna podjetja ponujajo zasebna zavarovanja za zaposlene in njihove družinske člane. Novinar Klemen Košak.
Ali je prepoved popoldanskega dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov, kar načrtuje ministrstvo, res rušenje javnega zdravstva? Ali ne bo več strokovnjakov, ki bi oskrbeli opekline, prišili odrezan prst ali operirali hude poškodbe obraza? Se bodo zapirali urološki, dermatološki, maksilofacialni, radiološki in drugi oddelki po državi? Se bodo zdravniki zaposlili pri zasebnikih? Denimo v katerem od radioloških centrov, ki so jim preštevilne preiskave na napotnice v zadnjih letih prinesle ogromne zaslužke. Novinarka Anja Šter.
Ali je prepoved popoldanskega dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov, kar načrtuje ministrstvo, res rušenje javnega zdravstva? Ali ne bo več strokovnjakov, ki bi oskrbeli opekline, prišili odrezan prst ali operirali hude poškodbe obraza? Se bodo zapirali urološki, dermatološki, maksilofacialni, radiološki in drugi oddelki po državi? Se bodo zdravniki zaposlili pri zasebnikih? Denimo v katerem od radioloških centrov, ki so jim preštevilne preiskave na napotnice v zadnjih letih prinesle ogromne zaslužke. Novinarka Anja Šter.
Nekaj metrov stran od onkologije je vrata odprl tudi eden od stanovalcev večstanovanjske hiše ob gradbišču. Aleksander Rottmann, ki lahko skozi okno spremlja stisko bolnikov, nam je razkazal stanovanje, iz katerega se bo moral izseliti in opisal kalvarijo, ki jo doživlja zadnje čase, ker se država z njimi ne more dogovoriti za primeren znesek za odkup stanovanj. Novinarka Saška Jazbec.
Nekaj metrov stran od onkologije je vrata odprl tudi eden od stanovalcev večstanovanjske hiše ob gradbišču. Aleksander Rottmann, ki lahko skozi okno spremlja stisko bolnikov, nam je razkazal stanovanje, iz katerega se bo moral izseliti in opisal kalvarijo, ki jo doživlja zadnje čase, ker se država z njimi ne more dogovoriti za primeren znesek za odkup stanovanj. Novinarka Saška Jazbec.
Na delno gradbišče mariborske onkologije vsak dan v verjetno najtežji preizkušnji življenja stopajo številni bolniki. Kaj je tam doživela sama in kako obupani so, nam je opisala Polona Selič Zupančič, ki je sprožila pobudo za zbiranje denarja za odkup stanovanj ob onkologiji v Mariboru.
Na delno gradbišče mariborske onkologije vsak dan v verjetno najtežji preizkušnji življenja stopajo številni bolniki. Kaj je tam doživela sama in kako obupani so, nam je opisala Polona Selič Zupančič, ki je sprožila pobudo za zbiranje denarja za odkup stanovanj ob onkologiji v Mariboru.
Od prvotne ministrske zasedbe Gibanja Svoboda je ostalo le še nekaj ministrov. Šest jih je že zapustilo položaj. Odšli so Tatjana Bobnar, Sanja Ajanović Hovnik, Danijel Bešič Loredan, Irena Šinko, Uroš Brežan in Darjo Felda. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki jo koalicija pred že drugo interpelacijo še vedno podpira, pa ima zdaj težave še zaradi prometnega prekrška – vožnje z modro lučjo po Avstriji. Kakšno breme so politične afere za delo vlade in sprejemanje reform?
Od prvotne ministrske zasedbe Gibanja Svoboda je ostalo le še nekaj ministrov. Šest jih je že zapustilo položaj. Odšli so Tatjana Bobnar, Sanja Ajanović Hovnik, Danijel Bešič Loredan, Irena Šinko, Uroš Brežan in Darjo Felda. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki jo koalicija pred že drugo interpelacijo še vedno podpira, pa ima zdaj težave še zaradi prometnega prekrška – vožnje z modro lučjo po Avstriji. Kakšno breme so politične afere za delo vlade in sprejemanje reform?
Kdo zaseda najvišje funkcije v državi? Ali so to ljudje, ki se ne morejo upreti niti skušnjavi zlorabe najbolj banalnih privilegijev, pa naj bo to vožnja z modrimi lučmi ali pa izogibanje plačevanju kazni. Kako lahko ljudje, ki so obremenjeni s tako spornim poslom, upravljajo državo. Zaradi afer, ki so posledica pomanjkanja integritete, so potisnjena v ozadje tudi vsebinska vprašanja, kot sta plačna ali zdravstvena reforma. Novinarka Anja Šter.
Kdo zaseda najvišje funkcije v državi? Ali so to ljudje, ki se ne morejo upreti niti skušnjavi zlorabe najbolj banalnih privilegijev, pa naj bo to vožnja z modrimi lučmi ali pa izogibanje plačevanju kazni. Kako lahko ljudje, ki so obremenjeni s tako spornim poslom, upravljajo državo. Zaradi afer, ki so posledica pomanjkanja integritete, so potisnjena v ozadje tudi vsebinska vprašanja, kot sta plačna ali zdravstvena reforma. Novinarka Anja Šter.
Studio Tarče tokrat neposredno iz Termoelektrarne Šoštanj. Še niti 10 let od začetka obratovanja 1,4 milijarde vrednega šestega bloka TEŠ-a in le malo pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne, je odjeknila možnost stečaja družbe. Bo do konca najbolj razvpite investicije države prišlo še preden bo sodišče uspelo izreči prvo sodbo?
Studio Tarče tokrat neposredno iz Termoelektrarne Šoštanj. Še niti 10 let od začetka obratovanja 1,4 milijarde vrednega šestega bloka TEŠ-a in le malo pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne, je odjeknila možnost stečaja družbe. Bo do konca najbolj razvpite investicije države prišlo še preden bo sodišče uspelo izreči prvo sodbo?
V Šaleški dolini se bojijo, da jih čaka boleča zadnja faza projekta Teš 6, ki velja za največjo kurupcijsko zgodbo v Sloveniji. Za primer Teš 6 lahko mirno rečemo tudi, da gre za enega izmed najbolj škandaloznih sodnih postopkov pri nas, saj vse skupaj od policijske preiskave traja že skoraj 15 let. Medtem se je zamenjalo šest vlad in devet pravosodnih ministrov, ponovno pa je na tem mestu Velenjčanka Andreja Katič, ki jo uvrščajo v tako imenovani šaleški lobi stranke SD. Pa bodo 6. blok prej ustavili, preden bo sploh spisana prva sodba? Nič več pri tej zadevi ni nemogoče, tudi zastaranje ne. Novinarka Vanja Gligorović
V Šaleški dolini se bojijo, da jih čaka boleča zadnja faza projekta Teš 6, ki velja za največjo kurupcijsko zgodbo v Sloveniji. Za primer Teš 6 lahko mirno rečemo tudi, da gre za enega izmed najbolj škandaloznih sodnih postopkov pri nas, saj vse skupaj od policijske preiskave traja že skoraj 15 let. Medtem se je zamenjalo šest vlad in devet pravosodnih ministrov, ponovno pa je na tem mestu Velenjčanka Andreja Katič, ki jo uvrščajo v tako imenovani šaleški lobi stranke SD. Pa bodo 6. blok prej ustavili, preden bo sploh spisana prva sodba? Nič več pri tej zadevi ni nemogoče, tudi zastaranje ne. Novinarka Vanja Gligorović
Slovenska državna energetika je bila vedno polje vplivnih interesnih skupin, saj kjer je toliko denarja, ne manjka interesov. Plače v državni energetiki pa veljajo za najvišje v državi, tudi zato si tam službe radi uredijo mnogi nekdanji politični kadri. Zanimivo je že to, da so plače in odpravnine nekdanjega vodilnega v Tešu lani, ko je družba končala precej v rdečem, brez težav nanesle skoraj 150 tisoč evrov bruto letno. Minister za energijo Bojan Kumer, ki je tudi Šoštanjčan, pa se s svojo plačo ne bi uvrstil niti med 100-terico najbolje plačanih v Holdingu slovenskih elektrarn. Zakaj torej ob takih rezultatih prenos Teša na tako imenovano slabo energetsko banko? Je to edina rešitev za Šaleško dolino? Zakaj temu nasprotuje tako imenovani šaleški energetski lobi? Česa se bojijo: izgube služb ali privilegijev? Novinarja Žan Dolajš in Klemen Košak.
Slovenska državna energetika je bila vedno polje vplivnih interesnih skupin, saj kjer je toliko denarja, ne manjka interesov. Plače v državni energetiki pa veljajo za najvišje v državi, tudi zato si tam službe radi uredijo mnogi nekdanji politični kadri. Zanimivo je že to, da so plače in odpravnine nekdanjega vodilnega v Tešu lani, ko je družba končala precej v rdečem, brez težav nanesle skoraj 150 tisoč evrov bruto letno. Minister za energijo Bojan Kumer, ki je tudi Šoštanjčan, pa se s svojo plačo ne bi uvrstil niti med 100-terico najbolje plačanih v Holdingu slovenskih elektrarn. Zakaj torej ob takih rezultatih prenos Teša na tako imenovano slabo energetsko banko? Je to edina rešitev za Šaleško dolino? Zakaj temu nasprotuje tako imenovani šaleški energetski lobi? Česa se bojijo: izgube služb ali privilegijev? Novinarja Žan Dolajš in Klemen Košak.
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Odmevna izmenjava ruskega vohunskega para, ki ga je Vladimir Putin v Moskvi sprejel s šopkom, je bil zgodovinski met Slovenije, so poudarili na vladi. Toda mnogi se čudijo, kako se je lahko vse izteklo kot po maslu. Zadnji dan julija obsojena, naslednji dan že na letalu. Novinarka Vanja Gligorović.
Odmevna izmenjava ruskega vohunskega para, ki ga je Vladimir Putin v Moskvi sprejel s šopkom, je bil zgodovinski met Slovenije, so poudarili na vladi. Toda mnogi se čudijo, kako se je lahko vse izteklo kot po maslu. Zadnji dan julija obsojena, naslednji dan že na letalu. Novinarka Vanja Gligorović.
Največja nerodnost v zadevi »komisar« je pismo oziroma zapis o tem, kar je konec minulega tedna predsednica Evropske komisije sporočila predsedniku vlade. Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije ni le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to celo postavila rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti. Predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije. Zadeva je še eden v vrsti spodrsljajev predsednika vlade, ki si je ponovno premislil, pa tudi koalicije, ki je za kandidaturo Tomaža Vesela izvedela iz medijev, a ga je potem podprla in za njim stala še dan pred tem, ko ga je premier nenadoma zamenjal. Nekoliko nerodno je lahko tudi domači opoziciji, ki je del Evropske ljudske stranke in se je s kandidatom Veselom strinjala. Novinar Klemen Košak.
Največja nerodnost v zadevi »komisar« je pismo oziroma zapis o tem, kar je konec minulega tedna predsednica Evropske komisije sporočila predsedniku vlade. Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije ni le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to celo postavila rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti. Predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije. Zadeva je še eden v vrsti spodrsljajev predsednika vlade, ki si je ponovno premislil, pa tudi koalicije, ki je za kandidaturo Tomaža Vesela izvedela iz medijev, a ga je potem podprla in za njim stala še dan pred tem, ko ga je premier nenadoma zamenjal. Nekoliko nerodno je lahko tudi domači opoziciji, ki je del Evropske ljudske stranke in se je s kandidatom Veselom strinjala. Novinar Klemen Košak.
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Za kaj je leto in pol pred volitvami, ko se reform praviloma ne sprejema več, sploh še čas in za kaj prepozno? Kje so obtičali referendumski zakoni, so nanje pozabili? Pred evropskimi volitvami napovedana ukinitev popoldanskega dela zdravnikov je iz osnutka zakona izginila. Ali pomanjkanje vsebine vedno bolj nadomeščajo nastopanje na družbenih omrežjih in druge populistične vsebine? Nekatere stranke in politiki se po počitnicah spopadajo še z nizko javnomnenjsko podporo. Koga lahko najbolj skrbi? Novinar Žan Dolajš.
Za kaj je leto in pol pred volitvami, ko se reform praviloma ne sprejema več, sploh še čas in za kaj prepozno? Kje so obtičali referendumski zakoni, so nanje pozabili? Pred evropskimi volitvami napovedana ukinitev popoldanskega dela zdravnikov je iz osnutka zakona izginila. Ali pomanjkanje vsebine vedno bolj nadomeščajo nastopanje na družbenih omrežjih in druge populistične vsebine? Nekatere stranke in politiki se po počitnicah spopadajo še z nizko javnomnenjsko podporo. Koga lahko najbolj skrbi? Novinar Žan Dolajš.
Ne Švica, niti Avstrija. Za Slovenijo bi lahko lahko rekli, da smo država revnih zaposlenih. Minimalno plačo ali le nekaj malega nad njo ne prejemajo samo čistilke, kuharji, negovalke, ampak pol države. Polovica zaposlenih prejema do 1.200 evrov neto. Si je s takimi dohodki mogoče privoščiti dopust, obisk koncerta? Prenagljene in visokoleteče napovedi pred volitvami o rekordnem dvigu dodatne vrednosti celo nad avstrijsko, na kar 100 tisoč evrov na zaposlenega, se seveda niso uresničile. Od davčne reforme in razbremenitve plač, predstavljenih na Brdu pred letom in pol, pa tudi ni ostalo prav dosti. Novinarka Anja Šter.
Ne Švica, niti Avstrija. Za Slovenijo bi lahko lahko rekli, da smo država revnih zaposlenih. Minimalno plačo ali le nekaj malega nad njo ne prejemajo samo čistilke, kuharji, negovalke, ampak pol države. Polovica zaposlenih prejema do 1.200 evrov neto. Si je s takimi dohodki mogoče privoščiti dopust, obisk koncerta? Prenagljene in visokoleteče napovedi pred volitvami o rekordnem dvigu dodatne vrednosti celo nad avstrijsko, na kar 100 tisoč evrov na zaposlenega, se seveda niso uresničile. Od davčne reforme in razbremenitve plač, predstavljenih na Brdu pred letom in pol, pa tudi ni ostalo prav dosti. Novinarka Anja Šter.
Kaj je šlo narobe, da so se razmere med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu tako zaostrile? Zaradi neučinkovitosti institucij pri odzivu na vlome, rope, nasilje in črne gradnje so župani in prebivalci čedalje bolj jezni. Kam so šli vsi milijoni, ki jih država deli na vse konce za večjo vključenost, zaposlenost in šolanje Romov?
Kaj je šlo narobe, da so se razmere med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu tako zaostrile? Zaradi neučinkovitosti institucij pri odzivu na vlome, rope, nasilje in črne gradnje so župani in prebivalci čedalje bolj jezni. Kam so šli vsi milijoni, ki jih država deli na vse konce za večjo vključenost, zaposlenost in šolanje Romov?
"Direktor, meni se ne splača delati. Imam 6 otrok, 6 krat 300 € je 1800 € - imam dovolj," tako nam je svoje izkušnje z zaposlovanjem Romov opisal direktor ribniške komunale. Država na leto poleg socialnih pomoči za izobraževanja, svetovanja in vključevanja Romov v družbo nameni milijone evrov. Denar dobijo različna podjetja, romski funkcionarji in občine. Novinarja Klemen Košak in Žan Dolajš.
"Direktor, meni se ne splača delati. Imam 6 otrok, 6 krat 300 € je 1800 € - imam dovolj," tako nam je svoje izkušnje z zaposlovanjem Romov opisal direktor ribniške komunale. Država na leto poleg socialnih pomoči za izobraževanja, svetovanja in vključevanja Romov v družbo nameni milijone evrov. Denar dobijo različna podjetja, romski funkcionarji in občine. Novinarja Klemen Košak in Žan Dolajš.
Kaj se je dogajalo pred pretepom policistov, ki so lovili mladoletnega voznika? Pred mikrofon je stopila tudi mati mladoletnega prekrškarja. Slišali boste še pričevanje, kako so le nekaj dni prej oblegali policijsko postajo. Novinarka Anja Šter.
Kaj se je dogajalo pred pretepom policistov, ki so lovili mladoletnega voznika? Pred mikrofon je stopila tudi mati mladoletnega prekrškarja. Slišali boste še pričevanje, kako so le nekaj dni prej oblegali policijsko postajo. Novinarka Anja Šter.
Težkim vprašanjem sledijo kdaj bolj in kdaj manj posrečeni odgovori. Zbrali smo živahne besedne dvoboje in najzanimivejše odzive gostov minule sezone. Novinarka Ana Bajuk.
Težkim vprašanjem sledijo kdaj bolj in kdaj manj posrečeni odgovori. Zbrali smo živahne besedne dvoboje in najzanimivejše odzive gostov minule sezone. Novinarka Ana Bajuk.
Kako se zapleta in kako se bo razpletla afera Litijska? Koliko časa bomo še plačevali najemnino za skladiščenje računalnikov, ki jih je naročila ministrica Stojmenova Duh? Kdaj bodo poplavljenci dočakali izpolnitev obljub in mladi stanovanja? Pregled in komentarji najodmevnejših tem iz oddaje Tarča v iztekajoči se sezoni.
Kako se zapleta in kako se bo razpletla afera Litijska? Koliko časa bomo še plačevali najemnino za skladiščenje računalnikov, ki jih je naročila ministrica Stojmenova Duh? Kdaj bodo poplavljenci dočakali izpolnitev obljub in mladi stanovanja? Pregled in komentarji najodmevnejših tem iz oddaje Tarča v iztekajoči se sezoni.
Še daleč pa je do nadomestnih hiš družin in posameznikov, ki so v poplavah ostali brez doma ali pa živijo tam, kjer je bivanje precej nevarno. Dober mesec je do prve obletnice najhujših poplav v Sloveniji, s Tarčo smo bili dvakrat na Ljubnem ob Savinji, večina je v čakanju na hitro uresničitev obljub o novih domovih obupala. Novinarka Vanja Gligorović.
Še daleč pa je do nadomestnih hiš družin in posameznikov, ki so v poplavah ostali brez doma ali pa živijo tam, kjer je bivanje precej nevarno. Dober mesec je do prve obletnice najhujših poplav v Sloveniji, s Tarčo smo bili dvakrat na Ljubnem ob Savinji, večina je v čakanju na hitro uresničitev obljub o novih domovih obupala. Novinarka Vanja Gligorović.
Januarja smo v Tarči preiskovali nepremičninski trg, v studiu sta stala ministra za finance in solidarno prihodnost, izpred prestižnega Schellenburga pa se je v oddajo oglasila 30-letna Vika Novak. Čeprav visoko izobražena in z redno službo si ob podivjanih cenah ne more financirati niti najema. Pol leta po oddaji smo se z njo srečali na istem mestu, pred Palačo Schellenburg s prestižnimi stanovanji. Se je medtem zanjo že kaj spremenilo? Novinarka Vanja Gligorović.
Januarja smo v Tarči preiskovali nepremičninski trg, v studiu sta stala ministra za finance in solidarno prihodnost, izpred prestižnega Schellenburga pa se je v oddajo oglasila 30-letna Vika Novak. Čeprav visoko izobražena in z redno službo si ob podivjanih cenah ne more financirati niti najema. Pol leta po oddaji smo se z njo srečali na istem mestu, pred Palačo Schellenburg s prestižnimi stanovanji. Se je medtem zanjo že kaj spremenilo? Novinarka Vanja Gligorović.
Pri gradbenih poslih, pri prenovah železniških postaj milijon ne pomeni nič, tukaj se lahko pogovarjamo o 10- ali 100-milijonskih podražitvah projektov. Prenova postaje na Jesenicah naj bi denimo stala toliko kot 22 sodnih palač na Litijski ali pa kot 1.000 neprofitnih stanovanj. Kaj bo torej z bogato načrtovano nadgradnjo železniške postaje Jesenice, medtem ko vlaki vozijo z enakimi hitrostmi kot v času Avstro-Ogrske? In kaj bo s prenovo železniške postaje v Ljubljani, kjer ponudbe za skoraj 100 milijonov presegajo ocenjeno vrednost? Novinar Žan Dolajš.
Pri gradbenih poslih, pri prenovah železniških postaj milijon ne pomeni nič, tukaj se lahko pogovarjamo o 10- ali 100-milijonskih podražitvah projektov. Prenova postaje na Jesenicah naj bi denimo stala toliko kot 22 sodnih palač na Litijski ali pa kot 1.000 neprofitnih stanovanj. Kaj bo torej z bogato načrtovano nadgradnjo železniške postaje Jesenice, medtem ko vlaki vozijo z enakimi hitrostmi kot v času Avstro-Ogrske? In kaj bo s prenovo železniške postaje v Ljubljani, kjer ponudbe za skoraj 100 milijonov presegajo ocenjeno vrednost? Novinar Žan Dolajš.
Razpis za financiranje nevladnih organizacij je že v začetku jeseni odnesel nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Zdaj je nekdanja ministrica zaposlena na Slovenskih železnicah, kjer službo najdejo mnogi nekdanji politični kadri. V zvezi z razpisom pa se je precej zapletlo. Novinarka Anja Šter.
Razpis za financiranje nevladnih organizacij je že v začetku jeseni odnesel nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Zdaj je nekdanja ministrica zaposlena na Slovenskih železnicah, kjer službo najdejo mnogi nekdanji politični kadri. V zvezi z razpisom pa se je precej zapletlo. Novinarka Anja Šter.
Te dni se izteka razpis v eni od najbolj bizarnih zgodb zadnjih mesecev – o nakupu 13 tisoč računalnikov za kdo bi vedel koga. Ker za računalnike skorajda ni bilo zanimanja, so prvotni rok za prijavo upravičencev podaljšali do konca meseca. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je sicer v pogovoru za Tarčo januarja trdila, da je problem prav nasproten – da bo računalnikov premalo za vse, ki jih bodo hoteli. Novinarka Anja Šter.
Te dni se izteka razpis v eni od najbolj bizarnih zgodb zadnjih mesecev – o nakupu 13 tisoč računalnikov za kdo bi vedel koga. Ker za računalnike skorajda ni bilo zanimanja, so prvotni rok za prijavo upravičencev podaljšali do konca meseca. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je sicer v pogovoru za Tarčo januarja trdila, da je problem prav nasproten – da bo računalnikov premalo za vse, ki jih bodo hoteli. Novinarka Anja Šter.
Težko je reči, kaj bo država z zgradbo na Litijski, zanjo ne more dobiti niti gradbenega dovoljenja, saj objekt nima potrebnih parkirišč. Ministrstvo za pravosodje se zanje zdaj poskuša dogovoriti z bližnjim trgovcem. Afera Litijska je bila za Socialne demokrate skorajda pogubna, oditi je moral vrh stranke: predsednica Tanja Fajon, generalni sekretar Klemen Žibert, na koncu tudi ministrica Dominika Švarc Pipan. Te dni pa bi lahko rekli, da SD vrača Gibanju Svoboda. Notranja revizija pravosodnega ministrstva finančnemu ministru, predsedniku vlade in nekdanji ministrici Švarc Pipan očita celo kazniva dejanja. Kaj vse se je dogajalo od januarja do danes. Novinar Klemen Košak.
Težko je reči, kaj bo država z zgradbo na Litijski, zanjo ne more dobiti niti gradbenega dovoljenja, saj objekt nima potrebnih parkirišč. Ministrstvo za pravosodje se zanje zdaj poskuša dogovoriti z bližnjim trgovcem. Afera Litijska je bila za Socialne demokrate skorajda pogubna, oditi je moral vrh stranke: predsednica Tanja Fajon, generalni sekretar Klemen Žibert, na koncu tudi ministrica Dominika Švarc Pipan. Te dni pa bi lahko rekli, da SD vrača Gibanju Svoboda. Notranja revizija pravosodnega ministrstva finančnemu ministru, predsedniku vlade in nekdanji ministrici Švarc Pipan očita celo kazniva dejanja. Kaj vse se je dogajalo od januarja do danes. Novinar Klemen Košak.
Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?
Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, pa miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako dvoživka. Kaj je v ozadju novega srčnega centra v Celju? Želi z njim direktor Dragan Kovačič priti do enega najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu? Tudi v javnih zavodih – podobno kot pri zasebnikih – denar odloča, katere storitve se splača opravljati in katerih ne. Novinarka Anja Šter.
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, pa miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako dvoživka. Kaj je v ozadju novega srčnega centra v Celju? Želi z njim direktor Dragan Kovačič priti do enega najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu? Tudi v javnih zavodih – podobno kot pri zasebnikih – denar odloča, katere storitve se splača opravljati in katerih ne. Novinarka Anja Šter.
Predsednik vlade napoveduje revolucijo v zdravstvenem sistemu: konec dvojnih praks zdravnikov, tako imenovanih dvoživk. Ne bo več možno, da »nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku«. Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepletana, da bi lahko imela prepoved škodljive učinke? Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo – odhode zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Zdravniki so pripravljeni, več kot 1.500 jih ima odprte s.p.-je, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1.000. Novinar Klemen Košak.
Predsednik vlade napoveduje revolucijo v zdravstvenem sistemu: konec dvojnih praks zdravnikov, tako imenovanih dvoživk. Ne bo več možno, da »nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku«. Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepletana, da bi lahko imela prepoved škodljive učinke? Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo – odhode zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Zdravniki so pripravljeni, več kot 1.500 jih ima odprte s.p.-je, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1.000. Novinar Klemen Košak.
Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?
Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?
Obljube iz zadnjih dni pred volitvami bo treba uresničiti, prav tako voljo ljudi, izraženo na referendumih. Milijarda za stanovanja, davčne spremembe, pa preferenčni glas, konoplja. Kaj bo mogoče in kaj ne tako zlahka? Novinar Žan Dolajš.
Obljube iz zadnjih dni pred volitvami bo treba uresničiti, prav tako voljo ljudi, izraženo na referendumih. Milijarda za stanovanja, davčne spremembe, pa preferenčni glas, konoplja. Kaj bo mogoče in kaj ne tako zlahka? Novinar Žan Dolajš.