Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Henrik Neubauer (* 1929), nekdanji baletni plesalec, koreograf in operni režiser je v bogatem opusu ustvaril 80 baletnih koreografij. Med njimi leta 1957 Rondo o zlatem teletu na glasbo Gottfrieda von Einema. Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky povezuje moč denarja, katere simbol je zlato tele. Neubauer jih je postavil v čas pred drugo svetovno vojno, ko je »svet, ki mu je vladal denar, postavil usodo ljudi na kocko«. Balet je naša nacionalna televizija filmsko posnela v koprodukciji z avstrijsko ORF leta 1971 v režiji Matjaža Klopčiča, plešejo baletni solisti in ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.
Henrik Neubauer (* 1929), nekdanji baletni plesalec, koreograf in operni režiser je v bogatem opusu ustvaril 80 baletnih koreografij. Med njimi leta 1957 Rondo o zlatem teletu na glasbo Gottfrieda von Einema. Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky povezuje moč denarja, katere simbol je zlato tele. Neubauer jih je postavil v čas pred drugo svetovno vojno, ko je »svet, ki mu je vladal denar, postavil usodo ljudi na kocko«. Balet je naša nacionalna televizija filmsko posnela v koprodukciji z avstrijsko ORF leta 1971 v režiji Matjaža Klopčiča, plešejo baletni solisti in ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pogovorna oddaja Prešerno bo posvečena Prešernovim nagrajencem in sogovorcem, ki bodo komentirali široko področje kulture in umetnosti. Predstavili bomo portrete nagrajencev, ki so nastali v sodelovanju novinarjev Uredništva oddaj o kulturi in režiserja Boža Grlja. Z gosti v studiu pa se bosta pogovarjala voditelja Melita Kontrec in Matevž Brecelj. Med drugim bomo govorili o pomenu kulture za preseganje delitev, vrednosti kritike in nagrajevanja, medijih, kulturnem opismenjevanju v okviru družine, družbenem in političnem aktivizmu ter o povezavi ljudske tradicije in sodobnega ustvarjanja.
Pogovorna oddaja Prešerno bo posvečena Prešernovim nagrajencem in sogovorcem, ki bodo komentirali široko področje kulture in umetnosti. Predstavili bomo portrete nagrajencev, ki so nastali v sodelovanju novinarjev Uredništva oddaj o kulturi in režiserja Boža Grlja. Z gosti v studiu pa se bosta pogovarjala voditelja Melita Kontrec in Matevž Brecelj. Med drugim bomo govorili o pomenu kulture za preseganje delitev, vrednosti kritike in nagrajevanja, medijih, kulturnem opismenjevanju v okviru družine, družbenem in političnem aktivizmu ter o povezavi ljudske tradicije in sodobnega ustvarjanja.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Televizija Slovenija bo prvič prenašala tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga že 38. leto pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Na Prešernov dan, državni praznik slovenske kulture, bo točno opoldne na Prešernovem trgu zazvenela Zdravljica, nato bodo igralci interpretirali Prešernove pesmi po lastnem izboru. Dogajanje bo komentirala Meta Česnik.
Televizija Slovenija bo prvič prenašala tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga že 38. leto pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Na Prešernov dan, državni praznik slovenske kulture, bo točno opoldne na Prešernovem trgu zazvenela Zdravljica, nato bodo igralci interpretirali Prešernove pesmi po lastnem izboru. Dogajanje bo komentirala Meta Česnik.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Glasba: Lojze Krajnčan Besedilo: France Prešeren Priredba: Lojze Krajnčan Dirigent: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Glasba: Lojze Krajnčan Besedilo: France Prešeren Priredba: Lojze Krajnčan Dirigent: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Glasba: Aleksander Mežek Besedilo: France Prešeren Dirigent, priredba: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Glasba: Aleksander Mežek Besedilo: France Prešeren Dirigent, priredba: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Glasba: Miro Tomassini Besedilo: France Prešeren Dirigent, priredba: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Glasba: Miro Tomassini Besedilo: France Prešeren Dirigent, priredba: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Glasba: Andrej Guček Besedilo: France Prešeren Dirigent, priredba: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Glasba: Andrej Guček Besedilo: France Prešeren Dirigent, priredba: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Glasba: Avtomobili, Marko Vuksanović Besedilo: France Prešeren Priredba: Matjaž Mikuletič Dirigent: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Glasba: Avtomobili, Marko Vuksanović Besedilo: France Prešeren Priredba: Matjaž Mikuletič Dirigent: Tadej Tomšič Televizijski projekt Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV SLO Scenarij, idejna zasnova: Daniel Celarec Režiserka: Tina Novak
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih priznanj na področju kulture. Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Ema Kugler raziskuje različne medije in jih kot režiserka, scenaristka, kostumografka in scenografka prelije v filme. Te odlikujejo visoko estetizirane podobe in poglobljeno filozofsko preizpraševanje sveta in človeštva. Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič je že od šestdesetih let ena osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti. Odlikuje ga raznovrsten in avtorsko izrazit opus. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, pianist in skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih priznanj na področju kulture. Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Ema Kugler raziskuje različne medije in jih kot režiserka, scenaristka, kostumografka in scenografka prelije v filme. Te odlikujejo visoko estetizirane podobe in poglobljeno filozofsko preizpraševanje sveta in človeštva. Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič je že od šestdesetih let ena osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti. Odlikuje ga raznovrsten in avtorsko izrazit opus. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, pianist in skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih državnih priznanj na področju kulture. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je zaslužen za neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Dr. Mirko Cuderman je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več vlog, skladatelj Damijan Močnik za opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogi v Simonu Boccanegri in Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj ter režiserka Špela Čadež za animirani film Steakhouse. Oddajo so pripravili novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Alme Lapajne in Aljaža Bastiča.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih državnih priznanj na področju kulture. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je zaslužen za neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Dr. Mirko Cuderman je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več vlog, skladatelj Damijan Močnik za opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogi v Simonu Boccanegri in Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj ter režiserka Špela Čadež za animirani film Steakhouse. Oddajo so pripravili novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Alme Lapajne in Aljaža Bastiča.
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Koncerti – kulturno-umetniški program
France Prešeren je s svojo poezijo posredno vplival tudi na razvoj slovenske glasbene romantike in navdihoval skladatelje vse do danes. Iz niza televizijskih upodobitev Prešernovih pesmi, ki so jih uglasbili slovenski skladatelji, bomo tokrat predvajali dvospev Jurija Fleišmana Od železne ceste. Zamisel in urednica Danica Dolinar, režija Danica Dolinar in Vojko Vidmar.
France Prešeren je s svojo poezijo posredno vplival tudi na razvoj slovenske glasbene romantike in navdihoval skladatelje vse do danes. Iz niza televizijskih upodobitev Prešernovih pesmi, ki so jih uglasbili slovenski skladatelji, bomo tokrat predvajali dvospev Jurija Fleišmana Od železne ceste. Zamisel in urednica Danica Dolinar, režija Danica Dolinar in Vojko Vidmar.