Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kakšni so izzivi medsektorskega sodelovanja in kakšne so njegove prednosti? Kateri sektorji se pogosteje povezujejo in zakaj? Kakšne so izkušnje organizacij, ki sodelujejo v tovrstnih partnerstvih. O tem so svoja stališča in izkušnje udeleženci predstavili na posvetu v Sežani.
Kakšni so izzivi medsektorskega sodelovanja in kakšne so njegove prednosti? Kateri sektorji se pogosteje povezujejo in zakaj? Kakšne so izkušnje organizacij, ki sodelujejo v tovrstnih partnerstvih. O tem so svoja stališča in izkušnje udeleženci predstavili na posvetu v Sežani.
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni prazne prostore v pritličju oddati. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik.
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni prazne prostore v pritličju oddati. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik.
Digitalna platforma za morske prevoze med mesti v Slovenski Istri Wayv, nekakšen morski Uber, ki so ga vzpostavili pred tremi leti, nikakor ne zaživi. Usoda slabih 200 tisoč evrov vrednega projekta, financiranega tudi s strani Evropskega Regionalnega sklada je tako kljub zanimanju za tovrstne prevoze, negotova. Njeni snovalci poudarjajo, da je ponudnikov prevozov pač premalo.
Digitalna platforma za morske prevoze med mesti v Slovenski Istri Wayv, nekakšen morski Uber, ki so ga vzpostavili pred tremi leti, nikakor ne zaživi. Usoda slabih 200 tisoč evrov vrednega projekta, financiranega tudi s strani Evropskega Regionalnega sklada je tako kljub zanimanju za tovrstne prevoze, negotova. Njeni snovalci poudarjajo, da je ponudnikov prevozov pač premalo.
Projekt Kars Carso 2 je nadgradnja številnih projektov, ki so na Krasu potekali v zadnjih 20 letih. Glavni cilj projekta je ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bo združilo celoten matični Kras na slovenski in italijanski strani in bo upravljalo z geoparkom. Še posebej pomemben je turistični oz. promocijski vidik projekta, sedež združenja pa naj bi bil na mejnem prehodu Lipica.
Projekt Kars Carso 2 je nadgradnja številnih projektov, ki so na Krasu potekali v zadnjih 20 letih. Glavni cilj projekta je ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bo združilo celoten matični Kras na slovenski in italijanski strani in bo upravljalo z geoparkom. Še posebej pomemben je turistični oz. promocijski vidik projekta, sedež združenja pa naj bi bil na mejnem prehodu Lipica.
Nega živali, sprehod v naravi, doživljanje podeželja skozi terapijo, ki blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje. Na Bistriškem in Postojnskem so štiri kmetije v projektu z naslovom - Kmetije kot terapevtski prostor -razvile pester nabor aktivnosti, ki izboljšujejo duševno zdravje.
Nega živali, sprehod v naravi, doživljanje podeželja skozi terapijo, ki blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje. Na Bistriškem in Postojnskem so štiri kmetije v projektu z naslovom - Kmetije kot terapevtski prostor -razvile pester nabor aktivnosti, ki izboljšujejo duševno zdravje.
S pomočjo čezmejnega projekta Agrotour +, bodo ljudje z različnimi ovirami hitro izvedeli, katere turistične znamenitosti so zanje dostopnejše. Gre za dvoletni projekt, kjer so dali poseben poudarek razvoju trajnostnega turizma, socialni vključenosti in socialnim inovacijam.
S pomočjo čezmejnega projekta Agrotour +, bodo ljudje z različnimi ovirami hitro izvedeli, katere turistične znamenitosti so zanje dostopnejše. Gre za dvoletni projekt, kjer so dali poseben poudarek razvoju trajnostnega turizma, socialni vključenosti in socialnim inovacijam.
V Piranu deluje izjemen Muzej školjk, edini v Sloveniji, v katerem je zbrano vse znanje in védenje o školjkah, polžih, hitonih in ostalih mehkužcih tega sveta. Tako tistih, ki živijo v morjih in rekah, pa tudi kopenskih. Kljub majhnosti velja muzej za eno najboljših izobraževalnih ustanov na svojem področju. Na ogled ponuja veliko primerkov, ki jih drugi muzeji po svetu nimajo. S pomočjo kohezijskih sredstev so zbirko nadgradili in med drugim izdelali 3D učne makete.
V Piranu deluje izjemen Muzej školjk, edini v Sloveniji, v katerem je zbrano vse znanje in védenje o školjkah, polžih, hitonih in ostalih mehkužcih tega sveta. Tako tistih, ki živijo v morjih in rekah, pa tudi kopenskih. Kljub majhnosti velja muzej za eno najboljših izobraževalnih ustanov na svojem področju. Na ogled ponuja veliko primerkov, ki jih drugi muzeji po svetu nimajo. S pomočjo kohezijskih sredstev so zbirko nadgradili in med drugim izdelali 3D učne makete.
Reportaže na temo realiziranih projektov z denarjem kohezije za javno korist – socialni, gospodarski in ekološki projekti.
Reportaže na temo realiziranih projektov z denarjem kohezije za javno korist – socialni, gospodarski in ekološki projekti.
Kohezijski projekt, ki soustvarja revitalizacijo starega mestnega središča Kamnika.
Kohezijski projekt, ki soustvarja revitalizacijo starega mestnega središča Kamnika.
Reportaže na temo realiziranih projektov z denarjem kohezije za javno korist – socialni, gospodarski in ekološki projekti.
Reportaže na temo realiziranih projektov z denarjem kohezije za javno korist – socialni, gospodarski in ekološki projekti.
kohezijski projekt, ki je ustvaril skoraj 500 km dolgo kultno-pohodniško pot, ki povezuje spominske točke 1. Svetovne vojne.
kohezijski projekt, ki je ustvaril skoraj 500 km dolgo kultno-pohodniško pot, ki povezuje spominske točke 1. Svetovne vojne.
Evropa priložnosti, ki jo pripravljamo skupaj s Kulturno-izobraževalnim društvom Pina in Za in proti- Zavodom za kulturo dialoga. Poslanstvo Posoškega razvojnega centra je v regijo prinašati razvojne ideje, znanje in priložnosti. Skupaj s partnerji želi ustvarjati ugodno okolje za bivanje in življenje.
Evropa priložnosti, ki jo pripravljamo skupaj s Kulturno-izobraževalnim društvom Pina in Za in proti- Zavodom za kulturo dialoga. Poslanstvo Posoškega razvojnega centra je v regijo prinašati razvojne ideje, znanje in priložnosti. Skupaj s partnerji želi ustvarjati ugodno okolje za bivanje in življenje.
Kohezijski projekt, ki starejšim omogoča dostop do celovitih storitev oskrbe na domu in spodbuja njihovo vključevanje v družbo.
Kohezijski projekt, ki starejšim omogoča dostop do celovitih storitev oskrbe na domu in spodbuja njihovo vključevanje v družbo.
DOMA NA KRASU in Kaštelir - kohezijska projekta, ki sta uporabnikom Doma na Krasu omogočila, da soustvarjajo spominke, ki jih navdihujejo prazgodovinske skledice.
DOMA NA KRASU in Kaštelir - kohezijska projekta, ki sta uporabnikom Doma na Krasu omogočila, da soustvarjajo spominke, ki jih navdihujejo prazgodovinske skledice.
Vrsta projektov, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, je bila v zadnjih letih izpeljana ravno s pomočjo kohezijskih sredstev. Kohezijska politika je namreč največja naložbena politika Evropske Unije, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter socialne in gospodarske kohezije med regijami.
Vrsta projektov, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, je bila v zadnjih letih izpeljana ravno s pomočjo kohezijskih sredstev. Kohezijska politika je namreč največja naložbena politika Evropske Unije, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter socialne in gospodarske kohezije med regijami.
Slovenija ima novo izvoljene evropske parlamentarce, ki jo bodo povezali z Evropsko unijo. Kohezijska sredstva pa so drugi pomemben element, ki podjetja, ustanove, organizacije in državljane povezuje z veliko evropsko družino. Preteklo leto smo zaključili kot ena bolj uspešnih držav Evropske unije pri koriščenju sredstev za programsko obdobje 2014 -2020. Razveseljiv podatek, saj je ena od pomembnejših politik Evropske unije kohezijska politika, namenjena je spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter spodbujanju socialne in gospodarske kohezije med regijami. V studiu smo gostili ministra za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksandra Jevška; z njim se je o črpanju evropskih sredstev pogovarjala novinarka Vesna Potočar Godnič.
Slovenija ima novo izvoljene evropske parlamentarce, ki jo bodo povezali z Evropsko unijo. Kohezijska sredstva pa so drugi pomemben element, ki podjetja, ustanove, organizacije in državljane povezuje z veliko evropsko družino. Preteklo leto smo zaključili kot ena bolj uspešnih držav Evropske unije pri koriščenju sredstev za programsko obdobje 2014 -2020. Razveseljiv podatek, saj je ena od pomembnejših politik Evropske unije kohezijska politika, namenjena je spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter spodbujanju socialne in gospodarske kohezije med regijami. V studiu smo gostili ministra za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksandra Jevška; z njim se je o črpanju evropskih sredstev pogovarjala novinarka Vesna Potočar Godnič.
Tuji jeziki in slovenčina za tujce, digitalne veščine in dvig računalniške pismenosti, znanja s področja zdravega življenjskega sloga in osebnostne rasti. Pester je nabor znanj, ki jih odrasli na Ljudski univerzi Koper lahko dobijo brezplačno. K prijavi pozivajo vse, prednost pa imajo nižje izobraženi, aktivni zaposleni nad 55 let, tujci ter osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Tuji jeziki in slovenčina za tujce, digitalne veščine in dvig računalniške pismenosti, znanja s področja zdravega življenjskega sloga in osebnostne rasti. Pester je nabor znanj, ki jih odrasli na Ljudski univerzi Koper lahko dobijo brezplačno. K prijavi pozivajo vse, prednost pa imajo nižje izobraženi, aktivni zaposleni nad 55 let, tujci ter osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora.
V Sloveniji je 37 lokalnih akcijskih skupin, gre za t.i. lokalna partnerstva, kjer pobude za razvoj na področju turizma ali kmetijstva, prispevajo posamezniki. Mnogi so s tem denarjem ali začeli ali nadgradili svojo dejavnost. Letos se je tako začelo že tretje programsko obdobje Leader, ki bo trajalo do 2027. Lasom pa je bilo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj, razdeljenih skupno 84,55 milijonov EUR evropskih sredstev
V Sloveniji je 37 lokalnih akcijskih skupin, gre za t.i. lokalna partnerstva, kjer pobude za razvoj na področju turizma ali kmetijstva, prispevajo posamezniki. Mnogi so s tem denarjem ali začeli ali nadgradili svojo dejavnost. Letos se je tako začelo že tretje programsko obdobje Leader, ki bo trajalo do 2027. Lasom pa je bilo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj, razdeljenih skupno 84,55 milijonov EUR evropskih sredstev
V Krajinskem parku Debeli rtič bodo letošnje poletje poostrili nadzor na morju. V ta namen so kupili čoln, s katerim bodo dnevno nadzorovali 160 hektarjev velik pas morja. Prav te dni pa zavarovano območje označujejo tudi z večjimi bojami, ki bodo morjeplovce opozarjale na režim v tem zaščitenem območju.
V Krajinskem parku Debeli rtič bodo letošnje poletje poostrili nadzor na morju. V ta namen so kupili čoln, s katerim bodo dnevno nadzorovali 160 hektarjev velik pas morja. Prav te dni pa zavarovano območje označujejo tudi z večjimi bojami, ki bodo morjeplovce opozarjale na režim v tem zaščitenem območju.
Grad Štanjel in Ferraijev vrt , sta s svojo lego in kulturno ter krasoslovno dediščino privlačna točka za domače in tuje obiskovalce. Samo v pol leta ga je občudovalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev, 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. S pomočjo denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa je občina v Ferrarijev vrt napeljala tudi elektriko in vodo.
Grad Štanjel in Ferraijev vrt , sta s svojo lego in kulturno ter krasoslovno dediščino privlačna točka za domače in tuje obiskovalce. Samo v pol leta ga je občudovalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev, 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. S pomočjo denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa je občina v Ferrarijev vrt napeljala tudi elektriko in vodo.
Dno vrtače v občini Hrpelje Kozina je občina s pomočjo evropskega sklada za regionalni razvoj in Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov preuredila v 18 vrtičkov. Projekt Njivice na vasi je tako prebivalcem, ki živijo v okoliških blokih, omogočil, da si sami pridelajo vrtnine. Parcele, ki so bile na voljo, so bile v hipu zasedene, zanimanja pa je še vedno izredno veliko, tako da obstaja tudi čakalna vrsta.
Dno vrtače v občini Hrpelje Kozina je občina s pomočjo evropskega sklada za regionalni razvoj in Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov preuredila v 18 vrtičkov. Projekt Njivice na vasi je tako prebivalcem, ki živijo v okoliških blokih, omogočil, da si sami pridelajo vrtnine. Parcele, ki so bile na voljo, so bile v hipu zasedene, zanimanja pa je še vedno izredno veliko, tako da obstaja tudi čakalna vrsta.
Storitev, ki omogoča prevoze na zahtevo se je na Krasu in v Brkinih zelo dobro prijela. Od aprila lani do danes se je za to možnost odločilo čez 4000 uporabnikov. Sprva so bili prevozi financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od lanske jeseni pa jih omogočajo vse štiri brkinsko- kraške občine. Uporabniki lahko prevoze na zahtevo opravijo na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov prek aplikacije ali prek klica na telefonsko številko Zavoda Sopotnik za starejše od 65 let.
Storitev, ki omogoča prevoze na zahtevo se je na Krasu in v Brkinih zelo dobro prijela. Od aprila lani do danes se je za to možnost odločilo čez 4000 uporabnikov. Sprva so bili prevozi financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od lanske jeseni pa jih omogočajo vse štiri brkinsko- kraške občine. Uporabniki lahko prevoze na zahtevo opravijo na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov prek aplikacije ali prek klica na telefonsko številko Zavoda Sopotnik za starejše od 65 let.
Že nekaj let se podjetja na trgu dela srečujejo z ovirami pri pridobivanju ustreznega kadra. Izziva se lotevajo različno. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je s pomočjo denarja kohezijske politike izvedel kar devet projektov in v usposabljanje in dodatno izobraževanje vključil več kot 140 tisoč oseb. V projektu je sodelovalo več kot tisoč podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence skoraj 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 837 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Najbolj uspešna projekta sta bila Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Celovita podpora podjetjem za starejše zaposlene.
Že nekaj let se podjetja na trgu dela srečujejo z ovirami pri pridobivanju ustreznega kadra. Izziva se lotevajo različno. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je s pomočjo denarja kohezijske politike izvedel kar devet projektov in v usposabljanje in dodatno izobraževanje vključil več kot 140 tisoč oseb. V projektu je sodelovalo več kot tisoč podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence skoraj 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 837 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Najbolj uspešna projekta sta bila Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Celovita podpora podjetjem za starejše zaposlene.
Kako boleče spomine na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala številne žrtve, oblikovati v trajni opomin, da do bojev ne bi več prišlo? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je: pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisoče mladih fantov in mož številnih narodov.
Kako boleče spomine na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala številne žrtve, oblikovati v trajni opomin, da do bojev ne bi več prišlo? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je: pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisoče mladih fantov in mož številnih narodov.
Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Sprehod po Kaštelirju nad Kortami je sprehod povezovanja s predniki, ki so tam živeli pred dvema tisočletjema pred našim štetjem. To je obdobje, ko so nastajale prve piramide v Egiptu. Tudi na našem območju so takrat postavljali različne zgradbe, a jih je, v nasprotju s piramidami, prekrilo rastje. S pomočjo sredstev iz evropskih skladov so zdaj uredili informacijsko točko v Zadružnem domu v središču Kort, arheološki park, različne botanične, pa tudi kolesarske in arheološke poti.
Sprehod po Kaštelirju nad Kortami je sprehod povezovanja s predniki, ki so tam živeli pred dvema tisočletjema pred našim štetjem. To je obdobje, ko so nastajale prve piramide v Egiptu. Tudi na našem območju so takrat postavljali različne zgradbe, a jih je, v nasprotju s piramidami, prekrilo rastje. S pomočjo sredstev iz evropskih skladov so zdaj uredili informacijsko točko v Zadružnem domu v središču Kort, arheološki park, različne botanične, pa tudi kolesarske in arheološke poti.
Projekt PONI je skrajšano ime za Podjetno nad izzive. Namenjen je osebam, ki želijo realizirati svoje ideje, se usposobiti in pridobiti nova znanj. V začetku leta 2024 je v projektu sodelovalo 11 udeležencev, ki so potrebovali predvsem dodatna znanja s področja trženja in prodaje.
Projekt PONI je skrajšano ime za Podjetno nad izzive. Namenjen je osebam, ki želijo realizirati svoje ideje, se usposobiti in pridobiti nova znanj. V začetku leta 2024 je v projektu sodelovalo 11 udeležencev, ki so potrebovali predvsem dodatna znanja s področja trženja in prodaje.
V Evropski uniji je poleg kohezijske politike še 40 drugih programov financiranja. O slednjih bo treba razmišljati, ko kohezijskih sredstev ne bo več. Stroka zato nove priložnosti vidi v sinergijah med kohezijsko politiko in drugimi evropskimi programi financiranja, kar pa zahteva strateški pristop. Dober primer povezovanja in sinergij z drugimi projekti je tudi Laboratorij HEKA.
V Evropski uniji je poleg kohezijske politike še 40 drugih programov financiranja. O slednjih bo treba razmišljati, ko kohezijskih sredstev ne bo več. Stroka zato nove priložnosti vidi v sinergijah med kohezijsko politiko in drugimi evropskimi programi financiranja, kar pa zahteva strateški pristop. Dober primer povezovanja in sinergij z drugimi projekti je tudi Laboratorij HEKA.
Kako projekte kohezijske politike približati javnosti? Vrsta projektov, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, je bila v zadnjih letih izpeljana ravno s pomočjo kohezijskih sredstev. Kohezijska politika je namreč ena od glavnih politik EU, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter socialne in gospodarske kohezije med regijami.
Kako projekte kohezijske politike približati javnosti? Vrsta projektov, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, je bila v zadnjih letih izpeljana ravno s pomočjo kohezijskih sredstev. Kohezijska politika je namreč ena od glavnih politik EU, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter socialne in gospodarske kohezije med regijami.