Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Navdih za umetno inteligenco je človeška inteligenca, navdih za danes najzmogljivejše modele umetne inteligence pa se skriva v zgradbi človeških možganov. Umetne nevronske mreže in še zlasti globoke nevronske mreže so pristop v strojnem učenju, ki se je do zdaj izkazal kot daleč najučinkovitejši. Na njih temeljijo tako ChatGPT kot generatorji slik. Skrajni čas, da preverimo, kako se umetni nevroni v nevronski mreži učijo.
Navdih za umetno inteligenco je človeška inteligenca, navdih za danes najzmogljivejše modele umetne inteligence pa se skriva v zgradbi človeških možganov. Umetne nevronske mreže in še zlasti globoke nevronske mreže so pristop v strojnem učenju, ki se je do zdaj izkazal kot daleč najučinkovitejši. Na njih temeljijo tako ChatGPT kot generatorji slik. Skrajni čas, da preverimo, kako se umetni nevroni v nevronski mreži učijo.
Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.
Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tokrat sta gostji v studiu Diana Bertè in dietetičarka Melina Colsani. Voditelj Romeo Grebenšek se s pomočjo dijakov višjih srednjih šol z gostjima pogovarja o zdravi prehrani ter o pomembni tematiki - motnjah hranjenja. Kako doseči dobro fizično in psihično počutje, kaj je zdrava prehrana, kako imeti dobro samopodobo in kako prekoračiti težave v zvezi s tem odkrijte v oddaji. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Tokrat sta gostji v studiu Diana Bertè in dietetičarka Melina Colsani. Voditelj Romeo Grebenšek se s pomočjo dijakov višjih srednjih šol z gostjima pogovarja o zdravi prehrani ter o pomembni tematiki - motnjah hranjenja. Kako doseči dobro fizično in psihično počutje, kaj je zdrava prehrana, kako imeti dobro samopodobo in kako prekoračiti težave v zvezi s tem odkrijte v oddaji. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.
Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.
Gostja oddaje Mladi mladim je bila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov. Spoznali smo dva aktualna projekta: prvi se imenuje VERA in je namenjen reproduktivnemu zdravju, drugi – MEDUSA – pa si prizadeva za opolnomočenje mladih in mladinskih delavcev za prepoznavo in informirano odzivanje na spletno nasilje s preseganjem spolnih stereotipov.
Gostja oddaje Mladi mladim je bila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov. Spoznali smo dva aktualna projekta: prvi se imenuje VERA in je namenjen reproduktivnemu zdravju, drugi – MEDUSA – pa si prizadeva za opolnomočenje mladih in mladinskih delavcev za prepoznavo in informirano odzivanje na spletno nasilje s preseganjem spolnih stereotipov.
Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.
Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.
Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj? Pojasnil nam bo Krištof Kranjc z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj? Pojasnil nam bo Krištof Kranjc z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.
V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.
V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.
V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.
Tokrat smo razkrivali skrivnosti zdrave prehrane in prehranskih dodatkov. Magistrico dietetike Barbaro Lešnik in univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Barbaro Ozbič Kirijakopulos smo vprašali, kaj lahko brez skrbi pojemo. Pridružila sta se jima tudi osebni trener Matej Kikel in študent medicine Luka Anderle – pojasnili so, kateri prehranski dodatki so v resnici učinkoviti. Z diplomirano psihologinjo Zalo Urbanijo pa smo raziskali, kako zdrava prehrana vpliva na naše duševno zdravje.
Tokrat smo razkrivali skrivnosti zdrave prehrane in prehranskih dodatkov. Magistrico dietetike Barbaro Lešnik in univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Barbaro Ozbič Kirijakopulos smo vprašali, kaj lahko brez skrbi pojemo. Pridružila sta se jima tudi osebni trener Matej Kikel in študent medicine Luka Anderle – pojasnili so, kateri prehranski dodatki so v resnici učinkoviti. Z diplomirano psihologinjo Zalo Urbanijo pa smo raziskali, kako zdrava prehrana vpliva na naše duševno zdravje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Vid Červek je radoveden. Pred šestimi leti se je odločil, da Evropa zanj ni dovolj. Začel je varčevati, opravljati različna dela, se učiti, spraševati ostale popotnike – in se odločil, da bo raziskal Afriko. Oster kritik kapitalizma, kolonializma in propada morale, predvsem pri vodilnih v zahodnem sistemu, se je med dvoletnim potovanjem po Afriki ustavil v Rožnati dolini. Govori o kreativnosti, iznajdljivosti, dojemanju časa in družbe, družini. O malariji, soočanju s smrtjo, o poglavarjih v vasi in ljubezni. Ali od česa beži? Se bo vrnil? Kaj bo potem? Dobrodošli!
Vid Červek je radoveden. Pred šestimi leti se je odločil, da Evropa zanj ni dovolj. Začel je varčevati, opravljati različna dela, se učiti, spraševati ostale popotnike – in se odločil, da bo raziskal Afriko. Oster kritik kapitalizma, kolonializma in propada morale, predvsem pri vodilnih v zahodnem sistemu, se je med dvoletnim potovanjem po Afriki ustavil v Rožnati dolini. Govori o kreativnosti, iznajdljivosti, dojemanju časa in družbe, družini. O malariji, soočanju s smrtjo, o poglavarjih v vasi in ljubezni. Ali od česa beži? Se bo vrnil? Kaj bo potem? Dobrodošli!
Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.
Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.
Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?
Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Jana Robina, ki je predstavil svojo knjigo o negi sobnih rastlin 'Ne pozabi na rože'. Z nami pa je bila tudi Kristina Razinger, tema pogovora pa je bila študentsko barmansko tekmovanje G&T Cup, ki ga organizirajo študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Jana Robina, ki je predstavil svojo knjigo o negi sobnih rastlin 'Ne pozabi na rože'. Z nami pa je bila tudi Kristina Razinger, tema pogovora pa je bila študentsko barmansko tekmovanje G&T Cup, ki ga organizirajo študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
Na eni strani pojavov medvrstniškega nasilja so žrtve, na drugi nasilneži, je pa še tretja stran: vanj so namreč na različne načine vpleteni vsi, ki nasilje opazujejo.
Na eni strani pojavov medvrstniškega nasilja so žrtve, na drugi nasilneži, je pa še tretja stran: vanj so namreč na različne načine vpleteni vsi, ki nasilje opazujejo.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni smo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni smo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Ana Klašnja, Ula Ložar, Jernej Kogovšek in Toni Vodišek so za oddajo (Ne)varni: Nenasilni spregovorili o svojih izkušnjah z medvrstniškim nasiljem.
Ana Klašnja, Ula Ložar, Jernej Kogovšek in Toni Vodišek so za oddajo (Ne)varni: Nenasilni spregovorili o svojih izkušnjah z medvrstniškim nasiljem.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Mladi ste že odkrili, da je lahko super pomoč. V nekaj sekundah odgovori na vsako vprašanje ali spiše esej. Ampak kako je pravzaprav vse to mogoče?
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Mladi ste že odkrili, da je lahko super pomoč. V nekaj sekundah odgovori na vsako vprašanje ali spiše esej. Ampak kako je pravzaprav vse to mogoče?
Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.
Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Tokrat smo odprto govorili o pomembnih temah, kot sta zdravje in zaščita v intinmen življenju. V prvem delu oddaje sta bila gosta vodja odbora za reproduktivno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Oto Šolman in zdravnik Dominik Škrinjar, tema pogovora je bila spolno prenosljive bolezni. V drugem delu je specializantka ginekologije in porodništva Eva Timošek Hnaželič govorila o okužbi s HPV, Zoran Simonović - predstojnik mariborske enote NIJZ - pa o cepljenju proti HPV.
Tokrat smo odprto govorili o pomembnih temah, kot sta zdravje in zaščita v intinmen življenju. V prvem delu oddaje sta bila gosta vodja odbora za reproduktivno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Oto Šolman in zdravnik Dominik Škrinjar, tema pogovora je bila spolno prenosljive bolezni. V drugem delu je specializantka ginekologije in porodništva Eva Timošek Hnaželič govorila o okužbi s HPV, Zoran Simonović - predstojnik mariborske enote NIJZ - pa o cepljenju proti HPV.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Ampak s čim se dejansko na ta način pogovarjamo in kaj je tisto, kar nam piše spise ali eseje za šolo? Mladi vstopajo v svet, v katerem je umetna inteligenca vse pomembnejši dejavnik. Nujno je torej poznati vsaj osnove za življenje v dobi umetne inteligence.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Ampak s čim se dejansko na ta način pogovarjamo in kaj je tisto, kar nam piše spise ali eseje za šolo? Mladi vstopajo v svet, v katerem je umetna inteligenca vse pomembnejši dejavnik. Nujno je torej poznati vsaj osnove za življenje v dobi umetne inteligence.
Gregorjevo se približuje! In mi razmišljamo o ljubezni in romancah. Moj laični antropološki kompas je zaznal, da potrebujemo epizodo o odnosih. Intimih. Romantičnih. Nedorečenih, toksičnih in poligamnih. Pa tudi o tistih navidezno klasičnih. To epizodo ste pomagali ustvariti vi. S svojimi vprašanji in namigi, kako naj debato zapeljeva. Drži, da se nikjer več ne da nikogar spoznati? Naj bejba naredi prvi korak? Kaj so rdeče zastave? Smo preveč izbirčni ali pač ne bomo nižali svojih standardov? Zakaj imamo težave z navezovanjem in odgovornostjo? Je ghostanje kdaj opravičljivo? Te zveza omejuje? Si lahko prijatelj z bivšo? Kakšna je scena na Tinderju? Z Borisom bluziva zgolj na podlagi lastnih izkušenj in opažanj. Poslušanje torej na lastno odgovornost.
Gregorjevo se približuje! In mi razmišljamo o ljubezni in romancah. Moj laični antropološki kompas je zaznal, da potrebujemo epizodo o odnosih. Intimih. Romantičnih. Nedorečenih, toksičnih in poligamnih. Pa tudi o tistih navidezno klasičnih. To epizodo ste pomagali ustvariti vi. S svojimi vprašanji in namigi, kako naj debato zapeljeva. Drži, da se nikjer več ne da nikogar spoznati? Naj bejba naredi prvi korak? Kaj so rdeče zastave? Smo preveč izbirčni ali pač ne bomo nižali svojih standardov? Zakaj imamo težave z navezovanjem in odgovornostjo? Je ghostanje kdaj opravičljivo? Te zveza omejuje? Si lahko prijatelj z bivšo? Kakšna je scena na Tinderju? Z Borisom bluziva zgolj na podlagi lastnih izkušenj in opažanj. Poslušanje torej na lastno odgovornost.
V drugi oddaji novega, spomladanskega niza oddaj Muzikajeto, Gustl (Gojmir Lešnjak - Gojc) spoznava zanimiv dekliški punkovski bend. Gre za glasbo treh generacij: mladih deklet iz Trbovelj na kitarah v angažiranih punkovskih pesmih, dedka na basu in dveh vmes. Punce imajo res marsikaj za povedat ...V TV-studiu so zaigrali Tita, Klara in Laura Gajšek, Jožef Benko, Tomaž Deželak in Marko Lesjak. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarist Igor Leonardi, režiser Klemen Dvornik.
V drugi oddaji novega, spomladanskega niza oddaj Muzikajeto, Gustl (Gojmir Lešnjak - Gojc) spoznava zanimiv dekliški punkovski bend. Gre za glasbo treh generacij: mladih deklet iz Trbovelj na kitarah v angažiranih punkovskih pesmih, dedka na basu in dveh vmes. Punce imajo res marsikaj za povedat ...V TV-studiu so zaigrali Tita, Klara in Laura Gajšek, Jožef Benko, Tomaž Deželak in Marko Lesjak. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarist Igor Leonardi, režiser Klemen Dvornik.
V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.
Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.
Kurent je slovenska najbolj znana in najbolj množična pustna maska oziroma pustni lik, kurentovanje pa je vpisano na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Ptuju smo se družili z mladimi, ki so se odločili nadaljevati izročilo kurentov. Kako poteka preganjanje zime in zlega, so v oddaji Gymnasium povedali člani Etnografskega kulturnega društva Veseli korant.
Kurent je slovenska najbolj znana in najbolj množična pustna maska oziroma pustni lik, kurentovanje pa je vpisano na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Ptuju smo se družili z mladimi, ki so se odločili nadaljevati izročilo kurentov. Kako poteka preganjanje zime in zlega, so v oddaji Gymnasium povedali člani Etnografskega kulturnega društva Veseli korant.
Magistrski študentje Medijskih komunikacij v Mariboru se vračajo na velika platna z novim igranim filmom, Vžig! V oddaji Mladi mladim smo gostili režiserko Tio Senekovič; razkrila je, kako je potekala produkcija filma. Pridružili so se nam tudi igralci David Blažič, Matevž Ozvatič in Oskar Dolenc ter delili svoje izkušnje s snemanja.
Magistrski študentje Medijskih komunikacij v Mariboru se vračajo na velika platna z novim igranim filmom, Vžig! V oddaji Mladi mladim smo gostili režiserko Tio Senekovič; razkrila je, kako je potekala produkcija filma. Pridružili so se nam tudi igralci David Blažič, Matevž Ozvatič in Oskar Dolenc ter delili svoje izkušnje s snemanja.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
V zadnji oddaji Binglanje Matej projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, ter dijaki Gimnazije Poljane Mark, Zoja, Klara komentirajo dogajanje in prizore iz 6. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Varnost na spletu, zlomljena srca in raziskovanje spolne usmerjenosti so teme, kjer se zakrešejo mnenja. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V zadnji oddaji Binglanje Matej projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, ter dijaki Gimnazije Poljane Mark, Zoja, Klara komentirajo dogajanje in prizore iz 6. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Varnost na spletu, zlomljena srca in raziskovanje spolne usmerjenosti so teme, kjer se zakrešejo mnenja. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Julija Brus, učenka OŠ Idrija, je športnica od pet do glave. Sicer se navdušuje nad zimskimi športi, tako da trenira alpsko smučanje in tek na smučeh, vendar je tudi navdušena tekačica. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni!
Julija Brus, učenka OŠ Idrija, je športnica od pet do glave. Sicer se navdušuje nad zimskimi športi, tako da trenira alpsko smučanje in tek na smučeh, vendar je tudi navdušena tekačica. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni!
V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani.
V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani.
V peti oddaji Binglanje Matej iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, ter dijaki Gimnazije Poljane Mark, Zoja, Klara komentirajo dogajanje in prizore iz 5. epizode serije Kaj + Ester za vedno, ki odpira mnoga vprašanja: pasti priložnostnega seksa, pomembnosti privolitve in problematike spolnega nasilja. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V peti oddaji Binglanje Matej iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, ter dijaki Gimnazije Poljane Mark, Zoja, Klara komentirajo dogajanje in prizore iz 5. epizode serije Kaj + Ester za vedno, ki odpira mnoga vprašanja: pasti priložnostnega seksa, pomembnosti privolitve in problematike spolnega nasilja. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).
V četrti oddaji Binglanje Matej iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, ter dijaki Gimnazije Poljane Mark, Zoja, Klara komentirajo dogajanje in prizore iz 4. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Odkrito in brez cenzure govorijo o telesni samopodobi, zabavah in o pomenu prijateljstva. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V četrti oddaji Binglanje Matej iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, ter dijaki Gimnazije Poljane Mark, Zoja, Klara komentirajo dogajanje in prizore iz 4. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Odkrito in brez cenzure govorijo o telesni samopodobi, zabavah in o pomenu prijateljstva. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
V tretji oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 3. epizode serije Kaj + Ester za vedno in odpirajo vprašanja prvega eksperimentiranja z mamili, težavnih odnosov s starši in toksičnih žensk. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V tretji oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 3. epizode serije Kaj + Ester za vedno in odpirajo vprašanja prvega eksperimentiranja z mamili, težavnih odnosov s starši in toksičnih žensk. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.
Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.
Tokrat smo gostili mlado pesnico Ano Kumperger, avtorico pesniške zbirke Zatišje po dežju in zmagovalko Festivala mlade literature Urška 2023. V drugem delu oddaje pa je bil z nami mladi specializant otroške in mladostniške psihiatrije Nikola Piatkov. Govorili smo o pomembnosti kakovostnega spanca, kakšne so lahko posledice, če ga je premalo, in kako lahko mladi s preprostimi spremembami izboljšajo spalne navade.
Tokrat smo gostili mlado pesnico Ano Kumperger, avtorico pesniške zbirke Zatišje po dežju in zmagovalko Festivala mlade literature Urška 2023. V drugem delu oddaje pa je bil z nami mladi specializant otroške in mladostniške psihiatrije Nikola Piatkov. Govorili smo o pomembnosti kakovostnega spanca, kakšne so lahko posledice, če ga je premalo, in kako lahko mladi s preprostimi spremembami izboljšajo spalne navade.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Alen ima 26 let. Je fotograf, harmonikar, prvak v plavanju, operni pevec, fant, sin, pesnik in še kaj. Alen ima tudi Downov sindrom. Ta epizoda je rahlo drugačna od preostalih. Premikamo se z drugačno hitrostjo. Spoznavamo svet nekoga, ki nam je zelo podoben. Morda se bistveno razlikujemo le po tem, da ima on en kromosom več. Rada bi, da v tej slabi uri res začutimo, kakšen je Alenov svet. Da ga poskusimo razumeti. Se bo lahko osamosvojil? Si želi sam živeti v stanovanju? Kako se počuti v družbi? Je osamljen? Kako je z romantiko? In kakšna je naša vloga pri boljši vključenosti Alenov v družbo?
Alen ima 26 let. Je fotograf, harmonikar, prvak v plavanju, operni pevec, fant, sin, pesnik in še kaj. Alen ima tudi Downov sindrom. Ta epizoda je rahlo drugačna od preostalih. Premikamo se z drugačno hitrostjo. Spoznavamo svet nekoga, ki nam je zelo podoben. Morda se bistveno razlikujemo le po tem, da ima on en kromosom več. Rada bi, da v tej slabi uri res začutimo, kakšen je Alenov svet. Da ga poskusimo razumeti. Se bo lahko osamosvojil? Si želi sam živeti v stanovanju? Kako se počuti v družbi? Je osamljen? Kako je z romantiko? In kakšna je naša vloga pri boljši vključenosti Alenov v družbo?
V drugi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 2. epizode serije Kaj + Ester za vedno. V pogovoru obdelajo različne tematike: od predsodkov, sprejemanja drugačnosti in špricanja pouka. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V drugi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 2. epizode serije Kaj + Ester za vedno. V pogovoru obdelajo različne tematike: od predsodkov, sprejemanja drugačnosti in špricanja pouka. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
V prvi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 1. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Dotaknejo se tem socialne izključenosti, tesnobe ob vstopanju v srednjo šolo in zlomljenih src ob razhodu. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V prvi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 1. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Dotaknejo se tem socialne izključenosti, tesnobe ob vstopanju v srednjo šolo in zlomljenih src ob razhodu. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.