Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je "izvohal" dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je "izvohal" dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
V tretji epizodi se nam bosta predstavila Matija in Noemi. Matija Frandolič, skejter, podjetnik, glasbenik in občasni igralec, črpa navdih za vse, kar počne, iz sveta skejtanja. Noemi Capuano, mlada plesalka, učiteljica plesa in študentka arhitekture, je svojo plesno strast razvila že pri šestnajstih letih, ko se je iz Trsta preselila v Novo Gorico.
V tretji epizodi se nam bosta predstavila Matija in Noemi. Matija Frandolič, skejter, podjetnik, glasbenik in občasni igralec, črpa navdih za vse, kar počne, iz sveta skejtanja. Noemi Capuano, mlada plesalka, učiteljica plesa in študentka arhitekture, je svojo plesno strast razvila že pri šestnajstih letih, ko se je iz Trsta preselila v Novo Gorico.
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je konec avgusta potekal že 26. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Udeležili so se ga osnovnošolci in srednješolci, ob prijavi pa so lahko izbirali med 11 različnimi delavnicami. Vse delavnice so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V oddaji Gymnasium smo z udeleženci in mentorjem predstavili nekatere izmed njih.
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je konec avgusta potekal že 26. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Udeležili so se ga osnovnošolci in srednješolci, ob prijavi pa so lahko izbirali med 11 različnimi delavnicami. Vse delavnice so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V oddaji Gymnasium smo z udeleženci in mentorjem predstavili nekatere izmed njih.
Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da je v Sloveniji vse več primerov rakavih bolezni kože in drugih bolezni, ki so posledica UV-sevanja. Je sonce enako nevarno tudi za živali? Odgovore iščemo v ljubljanskem živalskem vrtu.
Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da je v Sloveniji vse več primerov rakavih bolezni kože in drugih bolezni, ki so posledica UV-sevanja. Je sonce enako nevarno tudi za živali? Odgovore iščemo v ljubljanskem živalskem vrtu.
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kreativna baza, ki že leta skrbi za prepoznavnost festivala Dnevi poezije in vina, je letos aktivirala in angažirala mlado kreativno ekipo in z njimi posnela serjo kratkih video vsebin, ki vabijo mlade na festival, ki že skoraj tri desetletja prinaša svež kulturni utrip na Ptuj in okoliške kraje. Avtorici in voditeljici oddaje Liani Buršič sta se v studiu Prvega pridružila mlada vsestranska in svojstvena ustvarjalca, umetnika, ki sta del letošnje kreativne ekipe - Dora Benčevič in Jaša Klun, za debato pod površjem o moči ustvarjalne sile, o poeziji, umetnosti, o pristnosti, normalnosti, zdravih mejah, izzivih mladih v svetu distrakcij, o odnosu z odraslimi,o sledenju intuiciji ter svoji poti in o srcu.
Kreativna baza, ki že leta skrbi za prepoznavnost festivala Dnevi poezije in vina, je letos aktivirala in angažirala mlado kreativno ekipo in z njimi posnela serjo kratkih video vsebin, ki vabijo mlade na festival, ki že skoraj tri desetletja prinaša svež kulturni utrip na Ptuj in okoliške kraje. Avtorici in voditeljici oddaje Liani Buršič sta se v studiu Prvega pridružila mlada vsestranska in svojstvena ustvarjalca, umetnika, ki sta del letošnje kreativne ekipe - Dora Benčevič in Jaša Klun, za debato pod površjem o moči ustvarjalne sile, o poeziji, umetnosti, o pristnosti, normalnosti, zdravih mejah, izzivih mladih v svetu distrakcij, o odnosu z odraslimi,o sledenju intuiciji ter svoji poti in o srcu.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav? Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.
Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav? Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.
Na mednarodni biološki in kemijski olimpijadi znanja, ki sta potekali na Filipinih in v Združenih arabskih emiratih, so se slovenski dijaki dobro odrezali in domov prinesli 2 srebrni, 5 bronastih medalj in priznanje. Za kakšno tekmovanje gre, katere naloge so bile največji izziv in ali so imeli mladi čas tudi za kakšen izlet ali spoznavanje tuje države, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Naši gosti so bili maturanti Gašper Čadež, Nika Bizilj in Vid Rovšek ter mentorji, ki so jih na ti dve tekmovanji pripravljali v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije: dr. Andrej Godec in dr. Miha Lukšič z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Domen Vaupotič z Inštituta Jožef Stefan.
Na mednarodni biološki in kemijski olimpijadi znanja, ki sta potekali na Filipinih in v Združenih arabskih emiratih, so se slovenski dijaki dobro odrezali in domov prinesli 2 srebrni, 5 bronastih medalj in priznanje. Za kakšno tekmovanje gre, katere naloge so bile največji izziv in ali so imeli mladi čas tudi za kakšen izlet ali spoznavanje tuje države, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Naši gosti so bili maturanti Gašper Čadež, Nika Bizilj in Vid Rovšek ter mentorji, ki so jih na ti dve tekmovanji pripravljali v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije: dr. Andrej Godec in dr. Miha Lukšič z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Domen Vaupotič z Inštituta Jožef Stefan.
Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji. Gost: - Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji. Gost: - Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
V tokratnem Gymnasiumu smo obiskali mlade na največjem taborniškem dogodku letošnjega poletja pri nas – Zletu Zveze tabornikov Slovenije. Kakšni so dnevi na taboru, kam vse so se odpravili in kaj počeli ter kako jim je ponagajalo vreme – vse to izveste danes ob 20h na Prvem!
V tokratnem Gymnasiumu smo obiskali mlade na največjem taborniškem dogodku letošnjega poletja pri nas – Zletu Zveze tabornikov Slovenije. Kakšni so dnevi na taboru, kam vse so se odpravili in kaj počeli ter kako jim je ponagajalo vreme – vse to izveste danes ob 20h na Prvem!
Našemu poslušalcu Matevžu se zdi, da ljudje ponavadi kihnemo dvakrat. V tokratnih Radiovednih preverimo, ali to drži. Otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak pa nam pojasni tudi, zakaj sploh kihamo in zakaj kihanja nikakor ne smemo zadrževati.
Našemu poslušalcu Matevžu se zdi, da ljudje ponavadi kihnemo dvakrat. V tokratnih Radiovednih preverimo, ali to drži. Otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak pa nam pojasni tudi, zakaj sploh kihamo in zakaj kihanja nikakor ne smemo zadrževati.
Šesta sezona nastaja v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in v duhu preseganja meja oddaje in njenih obzorji. V prvi epizodi 6. sezone bo občinstvo lahko spoznalo Rubena in Dano, mladi osebi, ki ju povezujejo svetovi, prepleteni z različnimi strastmi, a obenem ohranjata globoko vez z domačo Benečijo.
Šesta sezona nastaja v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in v duhu preseganja meja oddaje in njenih obzorji. V prvi epizodi 6. sezone bo občinstvo lahko spoznalo Rubena in Dano, mladi osebi, ki ju povezujejo svetovi, prepleteni z različnimi strastmi, a obenem ohranjata globoko vez z domačo Benečijo.
Gostja tokratne epizode je novinarka in diplomirana kulturologinja Petra Julia Ujawe. Glavna junakinja njenega prvega romana z naslovom Najboljše šele pride je Kristina Zupančič, na videz povsem povprečna ženska, ki je celotno življenje živela po pričakovanjih drugih. Študij ekonomije se ji je zdel kot ''varna'' izbira, nato pa je leta pogrevala stol na davčnem uradu. Prav tako je za partnerja izbrala Gorana, ki ji je ponujal roko stabilnosti, a je bil hkrati manipulativen in težaven. Med hojo proti oltarju ugotovi, da hodi naproti življenju, katerega noče, zato z moškim, ki ga je ravnokar spoznala, pobegne s svoje lastne poroke. Sledi množica dogodkov in situacij, ko Kristina spoznava, kdo je ona in kaj si želi delati v življenju. S pisateljico komentiramo Kristinine odločitve in kakšen odnos je imel zaročenec Goran do nje. Petra je poudarila, da se veliko žensk ne zaveda, da so v podobni situaciji, in dodala, da se ji je že oglasila bralka, ki se je prepoznala v zapisanem. Prav tako s pisateljico ugotovimo, da ima družina zelo pomembno vlogo pri podpori posameznika, da se postavi na noge. Nenazadnje pa beseda nanese tudi na pogovor o Hollywoodu. Vljudno vabljeni k poslušanju. Foto: Živa Anderluh
Gostja tokratne epizode je novinarka in diplomirana kulturologinja Petra Julia Ujawe. Glavna junakinja njenega prvega romana z naslovom Najboljše šele pride je Kristina Zupančič, na videz povsem povprečna ženska, ki je celotno življenje živela po pričakovanjih drugih. Študij ekonomije se ji je zdel kot ''varna'' izbira, nato pa je leta pogrevala stol na davčnem uradu. Prav tako je za partnerja izbrala Gorana, ki ji je ponujal roko stabilnosti, a je bil hkrati manipulativen in težaven. Med hojo proti oltarju ugotovi, da hodi naproti življenju, katerega noče, zato z moškim, ki ga je ravnokar spoznala, pobegne s svoje lastne poroke. Sledi množica dogodkov in situacij, ko Kristina spoznava, kdo je ona in kaj si želi delati v življenju. S pisateljico komentiramo Kristinine odločitve in kakšen odnos je imel zaročenec Goran do nje. Petra je poudarila, da se veliko žensk ne zaveda, da so v podobni situaciji, in dodala, da se ji je že oglasila bralka, ki se je prepoznala v zapisanem. Prav tako s pisateljico ugotovimo, da ima družina zelo pomembno vlogo pri podpori posameznika, da se postavi na noge. Nenazadnje pa beseda nanese tudi na pogovor o Hollywoodu. Vljudno vabljeni k poslušanju. Foto: Živa Anderluh
Organizacija Brez izgovora oz. No excuse Slovenije je mladinska nacionalna organizacija, ki je nastala zaradi želje mladih, da bi imeli prostor, v katerem bi lahko kritično razmišljali o izzivih svojega življenja in sveta, ki jih obkroža. Največjo pozornost pa mladi člani organizacije posvečajo obravnavi tem, kot so zdravje, odvisnost in okolje, ter tako s svojim delovanjem – delavnicami, seminarji in izobraževanji, ki jih izvajajo – prispevajo k spremembam v Sloveniji in po svetu.
Organizacija Brez izgovora oz. No excuse Slovenije je mladinska nacionalna organizacija, ki je nastala zaradi želje mladih, da bi imeli prostor, v katerem bi lahko kritično razmišljali o izzivih svojega življenja in sveta, ki jih obkroža. Največjo pozornost pa mladi člani organizacije posvečajo obravnavi tem, kot so zdravje, odvisnost in okolje, ter tako s svojim delovanjem – delavnicami, seminarji in izobraževanji, ki jih izvajajo – prispevajo k spremembam v Sloveniji in po svetu.
Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?
Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta v že 26. izvedbi tokrat poteka v Občini Osilnica. Gre za demografsko ogroženo območje, kjer so udeleženci na številnih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela. Po koncu delovnega dne so se nam brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta v že 26. izvedbi tokrat poteka v Občini Osilnica. Gre za demografsko ogroženo območje, kjer so udeleženci na številnih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela. Po koncu delovnega dne so se nam brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?
Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tokrat sta z nami gosta na daljavo Boris Kokalj in Izidor Valič, člana glasbene skupine Kokosy. Z voditeljem Romeom Grebenškom in z višješolci iz Trsta in Gorice se pogovarjata o glasbi, o dinamikah v bandu ter o tem kako poteka pisanje glasbenega komada. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Tokrat sta z nami gosta na daljavo Boris Kokalj in Izidor Valič, člana glasbene skupine Kokosy. Z voditeljem Romeom Grebenškom in z višješolci iz Trsta in Gorice se pogovarjata o glasbi, o dinamikah v bandu ter o tem kako poteka pisanje glasbenega komada. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Počitnice in željo po potovanjih so naše gostje združile s prostovoljstvom. V okviru humanitarne organizacije Društvo Za Otroke Sveta so lani potovale v Gambijo, državo v zahodni Afriki. Ne kot turistke, temveč kot prostovoljke so v tej majhni državi preživele več kot mesec dni … Kakšno delo so opravljale, zakaj so se sploh odločile za tovrstno potovanje, kaj jim je dala ta izkušnja in ali se bodo še vrnile v Gambijo? Naše gostje so Ines Drozg, Karmen Zamernik in Evelin Frčec.
Počitnice in željo po potovanjih so naše gostje združile s prostovoljstvom. V okviru humanitarne organizacije Društvo Za Otroke Sveta so lani potovale v Gambijo, državo v zahodni Afriki. Ne kot turistke, temveč kot prostovoljke so v tej majhni državi preživele več kot mesec dni … Kakšno delo so opravljale, zakaj so se sploh odločile za tovrstno potovanje, kaj jim je dala ta izkušnja in ali se bodo še vrnile v Gambijo? Naše gostje so Ines Drozg, Karmen Zamernik in Evelin Frčec.
Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters
Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters
Med poletjem nas zanima, kako mladi preživljate počitnice, kje ste in kaj se dogaja na različnih taborih in letovanjih. Odpravili smo se na Primorsko, pa ne k morju, na Obalo, temveč na nadmorsko višino 600 metrov, v Čepovan. Tam ta teden poteka Poletni tabor MC za mlade. Več o taboru, ki ga prireja Mladinski center Nova Gorica, in o tem, kaj radi delate mladi med počitnicami, smo izvedeli v terenskem studiu v počitniški hiši Čepovanka.
Med poletjem nas zanima, kako mladi preživljate počitnice, kje ste in kaj se dogaja na različnih taborih in letovanjih. Odpravili smo se na Primorsko, pa ne k morju, na Obalo, temveč na nadmorsko višino 600 metrov, v Čepovan. Tam ta teden poteka Poletni tabor MC za mlade. Več o taboru, ki ga prireja Mladinski center Nova Gorica, in o tem, kaj radi delate mladi med počitnicami, smo izvedeli v terenskem studiu v počitniški hiši Čepovanka.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
V času, ko se soočamo z velikimi okoljskimi izzivi, je angažiranost mladih na tem področju zelo pomembna. S svojimi besedami, razmisleki in zgodbami lahko opozorijo na sive lise, ki jih odrasli pogosto spregledamo. V tokratni oddaji Gymnasium gostimo mlade avtorice, ki so sodelovale in bile nagrajene na natečaju za najboljši novinarski prispevek Zeleno pero, ki obravnava teme, povezane z okoljevarstvom in naravo. V oddaji so spregovorile o tem, kaj jih žene k pisanju, kako doživljajo okoljsko problematiko in kakšno vlogo ima beseda v boju za boljši svet.
V času, ko se soočamo z velikimi okoljskimi izzivi, je angažiranost mladih na tem področju zelo pomembna. S svojimi besedami, razmisleki in zgodbami lahko opozorijo na sive lise, ki jih odrasli pogosto spregledamo. V tokratni oddaji Gymnasium gostimo mlade avtorice, ki so sodelovale in bile nagrajene na natečaju za najboljši novinarski prispevek Zeleno pero, ki obravnava teme, povezane z okoljevarstvom in naravo. V oddaji so spregovorile o tem, kaj jih žene k pisanju, kako doživljajo okoljsko problematiko in kakšno vlogo ima beseda v boju za boljši svet.
Novo sezono Osvežilne fronte ustvarjalci začenjajo zelo motivirano, zato so oddajo namenili kar motivaciji. Razmišljali so, kaj pomeni imeti dovolj motivacije, ali je prav, da se sproti nagradiš za mini uspehe, zakaj je pomembno verjeti vase in kako lahko tudi mladi uspešno predstavijo svojo podjetniško idejo.
Novo sezono Osvežilne fronte ustvarjalci začenjajo zelo motivirano, zato so oddajo namenili kar motivaciji. Razmišljali so, kaj pomeni imeti dovolj motivacije, ali je prav, da se sproti nagradiš za mini uspehe, zakaj je pomembno verjeti vase in kako lahko tudi mladi uspešno predstavijo svojo podjetniško idejo.
Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.
Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.
Tokrat sem gostil Borisa Kolarja, čigar roman O vinu, kozah in drugih prevarah pripoveduje zgodbo avignonskega škofa Yvesa, ki ima v svojih kleteh najboljše vino v krščanskem svetu. Ko pa mu čarovnica Aicelina vino prekolne in dobi okus po kozji scalini, se začne dolgotrajno in zapleteno iskanje zdravila za to hudo prekletstvo. Avtor mi je zaupal, kako je sploh zašel v pisateljske vode, pa zanimivo prigodo, ki je navdahnila zgodbo, ter kateri sta njegovi najljubši sorti jabolk in hrušk glede na to, da ima sadovnjak. Govorila sva tudi o zgodovini 13. stoletja, ki je polno tragičnih, nepoznanih zgodb, o družbeni situaciji, o nesmiselnem ravnanju cerkve v zgodovini in o prevarah, bolj ali manj očitnih, ki jih je v knjigi na pretek.
Tokrat sem gostil Borisa Kolarja, čigar roman O vinu, kozah in drugih prevarah pripoveduje zgodbo avignonskega škofa Yvesa, ki ima v svojih kleteh najboljše vino v krščanskem svetu. Ko pa mu čarovnica Aicelina vino prekolne in dobi okus po kozji scalini, se začne dolgotrajno in zapleteno iskanje zdravila za to hudo prekletstvo. Avtor mi je zaupal, kako je sploh zašel v pisateljske vode, pa zanimivo prigodo, ki je navdahnila zgodbo, ter kateri sta njegovi najljubši sorti jabolk in hrušk glede na to, da ima sadovnjak. Govorila sva tudi o zgodovini 13. stoletja, ki je polno tragičnih, nepoznanih zgodb, o družbeni situaciji, o nesmiselnem ravnanju cerkve v zgodovini in o prevarah, bolj ali manj očitnih, ki jih je v knjigi na pretek.
V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.
V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.
V novi oddaji Osvežilne fronte so zbrali veliko zanimivega o obrazu. »Obraz je del telesa, brez katerega bi nos, ušesa, usta in oči padli iz glave,« v uvodu razmišlja voditelj Rok, ki se je tokrat odpravil tudi na teren in raziskoval, kako deluje tehnoilogija prepoznavanja obrazov. Žaka zanima, komu je podoben in kaj je podedoval po mami in očetu, jamarji imajo spet težave v komunikaciji, v Kviki kvizu pa se je Jan pomeril z Rokom Gumzejem.
V novi oddaji Osvežilne fronte so zbrali veliko zanimivega o obrazu. »Obraz je del telesa, brez katerega bi nos, ušesa, usta in oči padli iz glave,« v uvodu razmišlja voditelj Rok, ki se je tokrat odpravil tudi na teren in raziskoval, kako deluje tehnoilogija prepoznavanja obrazov. Žaka zanima, komu je podoben in kaj je podedoval po mami in očetu, jamarji imajo spet težave v komunikaciji, v Kviki kvizu pa se je Jan pomeril z Rokom Gumzejem.
Tenisač Adam Žibert Jurečič iz Novega mesta je naš zadnji hudi športnik, ki ga bomo spoznali pred počitnicami. Tenis trenira dve leti, njegova želja pa je, da bi po uspešni teniški karieri postal teniški trener.
Tenisač Adam Žibert Jurečič iz Novega mesta je naš zadnji hudi športnik, ki ga bomo spoznali pred počitnicami. Tenis trenira dve leti, njegova želja pa je, da bi po uspešni teniški karieri postal teniški trener.
Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.
Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Voditelj Romeo Grebenšek in višješolci se sprašujejo o družbenih omrežjih ter o njihovem vplivu na mlajše generacije: kdo so vplivneži? Kako ustvarjajo svoje vsebine? Na kaj moramo paziti pri uporabi teh omrežij? Na taka in podobna vprašanja odgovarjata vplivnica Rebecca Fierro ter antropolog Dan Podjed. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Voditelj Romeo Grebenšek in višješolci se sprašujejo o družbenih omrežjih ter o njihovem vplivu na mlajše generacije: kdo so vplivneži? Kako ustvarjajo svoje vsebine? Na kaj moramo paziti pri uporabi teh omrežij? Na taka in podobna vprašanja odgovarjata vplivnica Rebecca Fierro ter antropolog Dan Podjed. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Mladi s Šolskega centra Velenje so na 22. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim projektom Mastodontov glineni odtis osvojili zlato priznanje in tretje mesto skupno. V oddaji Gymnasium so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha, govorili smo tudi o strokovni praksi, ki so jo opravljali na otoku Tenerifu.
Mladi s Šolskega centra Velenje so na 22. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim projektom Mastodontov glineni odtis osvojili zlato priznanje in tretje mesto skupno. V oddaji Gymnasium so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha, govorili smo tudi o strokovni praksi, ki so jo opravljali na otoku Tenerifu.
Počitnice so tik pred vrati, zato je bila zadnja oddaja Mladi mladim v tej sezoni že povsem počitniško razpoložena. Pozanimali smo se, kaj med poletjem pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor, v nadaljevanju oddaje pa je bila naša gostja certificirana inštruktorica pilatesa Mateja Rotman; predstavila je, kako izgleda pilates na reformerju.
Počitnice so tik pred vrati, zato je bila zadnja oddaja Mladi mladim v tej sezoni že povsem počitniško razpoložena. Pozanimali smo se, kaj med poletjem pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor, v nadaljevanju oddaje pa je bila naša gostja certificirana inštruktorica pilatesa Mateja Rotman; predstavila je, kako izgleda pilates na reformerju.
V Osvežilni fronti so se tokrat lotili hitre mode. Voditelj Rok je iskal odgovore na vprašanje, kaj sploh je hitra moda, retrolaverja sta raziskala ponudbo second hand trgovin, Žak je na vsak način hotel nag v vrtec, profesor pa je spet moral nekoga poslati k ravnateljici. Po dolgem času si lahko v Osvežilni fronti ogledate tudi novo epizodo žajfnice Luža ljubezni, v Kviki kvizu pa sta se pomerila stand up komika Alen Mastnak in David Logar.
V Osvežilni fronti so se tokrat lotili hitre mode. Voditelj Rok je iskal odgovore na vprašanje, kaj sploh je hitra moda, retrolaverja sta raziskala ponudbo second hand trgovin, Žak je na vsak način hotel nag v vrtec, profesor pa je spet moral nekoga poslati k ravnateljici. Po dolgem času si lahko v Osvežilni fronti ogledate tudi novo epizodo žajfnice Luža ljubezni, v Kviki kvizu pa sta se pomerila stand up komika Alen Mastnak in David Logar.
V Rubriki Hudo športni gremo v manežo. Veste, kaj je to? Če ne, pozorno prisluhnite pogovoru s športno jahačico Vito Vodnik, ki trenira dresurno jahanje. Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj, nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot oziroma prosti čas. Kako po tej poti stopa Vita, izvemo v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
V Rubriki Hudo športni gremo v manežo. Veste, kaj je to? Če ne, pozorno prisluhnite pogovoru s športno jahačico Vito Vodnik, ki trenira dresurno jahanje. Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj, nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot oziroma prosti čas. Kako po tej poti stopa Vita, izvemo v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni bomo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni bomo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?
Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?
Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.
Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo se odpravili na Miklošičevo v Ljubljano, na razstavo Ponjava s5, ki jo že peto leto zapored pripravljajo študenti 1. letnika magisterija fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstava ima izrazito kolektivno noto in vključuje predstavitve umetniških praks, vodene oglede, spremljevalne dogodke in pogovore o produkciji, avtorstvu in prostoru. S Pio Sovinc in Miho Rauchom smo govorili o tem, kaj pomeni pripraviti razstavo brez podpore ustanov, kako graditi produkcijo skozi sodelovanje in kako umetniški projekt razviti v prostor skupnosti.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo se odpravili na Miklošičevo v Ljubljano, na razstavo Ponjava s5, ki jo že peto leto zapored pripravljajo študenti 1. letnika magisterija fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstava ima izrazito kolektivno noto in vključuje predstavitve umetniških praks, vodene oglede, spremljevalne dogodke in pogovore o produkciji, avtorstvu in prostoru. S Pio Sovinc in Miho Rauchom smo govorili o tem, kaj pomeni pripraviti razstavo brez podpore ustanov, kako graditi produkcijo skozi sodelovanje in kako umetniški projekt razviti v prostor skupnosti.
Katja sprašuje Janeza o tem, kaj jo čaka. Kako si izbrati življenjsko pot, če te vleče na vse strani? Je upor dolžnost umetnika? Ga je strah smrti? Pa tudi o zlatih časih njegove mladosti klepetata, o tistih frfotajočih in mehkih idejah, ki jih ne vodi razum, niti ne cilj, niso skrbno načrtovane, temveč so plod neobremenjene želje po raziskovanju. Sebe in sveta. Kako Janez, ki jih ima 76, ampak je večni mladenič, vidi našo rožnato generacijo? V zadnji epizodi sezone o življenju 'bluzita' dve svobodni duši.
Katja sprašuje Janeza o tem, kaj jo čaka. Kako si izbrati življenjsko pot, če te vleče na vse strani? Je upor dolžnost umetnika? Ga je strah smrti? Pa tudi o zlatih časih njegove mladosti klepetata, o tistih frfotajočih in mehkih idejah, ki jih ne vodi razum, niti ne cilj, niso skrbno načrtovane, temveč so plod neobremenjene želje po raziskovanju. Sebe in sveta. Kako Janez, ki jih ima 76, ampak je večni mladenič, vidi našo rožnato generacijo? V zadnji epizodi sezone o življenju 'bluzita' dve svobodni duši.
Július 31-e és augusztus 3-a között a Mátra szívében, Sástón ismét életre kel a Fekete Zaj fesztivál, Magyarország egyik legkülönlegesebb underground rendezvénye. A fesztivál célja, hogy egyedülálló zenei élményt nyújtson a látogatóknak, mindeközben pedig a közösség és a természet szeretetét is előtérbe helyezi. A Fekete Zaj évről évre a sötét zene ünnepe a Mátrában. Med 31. julijem in 3. avgustom bo v osrčju Mátre, ob jezeru Sástó, znova zaživel festival Fekete Zaj. Gre za enega najbolj edinstvenih alternativnih festivalov na Madžarskem, ki nudi obiskovalcem neponovljivo glasbeno doživetje, ob tem pa poudarja pomen skupnosti in povezanosti z naravo. Fekete Zaj je vsako leto praznik temačne glasbe v objemu gorske pokrajine.
Július 31-e és augusztus 3-a között a Mátra szívében, Sástón ismét életre kel a Fekete Zaj fesztivál, Magyarország egyik legkülönlegesebb underground rendezvénye. A fesztivál célja, hogy egyedülálló zenei élményt nyújtson a látogatóknak, mindeközben pedig a közösség és a természet szeretetét is előtérbe helyezi. A Fekete Zaj évről évre a sötét zene ünnepe a Mátrában. Med 31. julijem in 3. avgustom bo v osrčju Mátre, ob jezeru Sástó, znova zaživel festival Fekete Zaj. Gre za enega najbolj edinstvenih alternativnih festivalov na Madžarskem, ki nudi obiskovalcem neponovljivo glasbeno doživetje, ob tem pa poudarja pomen skupnosti in povezanosti z naravo. Fekete Zaj je vsako leto praznik temačne glasbe v objemu gorske pokrajine.
Egyesek szerint jó hatással vannak ránk és a közérzetünkre, sőt gyógyítanak is, ha viseljük őket. Ebben egykoron már a fáraók is hittek, sőt még Arisztotelész is írt a témáról. A divatrovatban az ásványékszerek viselése és jelentősége. Nekateri verjamejo, da vplivajo pozitivno na naše počutje. Če jih nosimo na sebi, jim celo pripisujejo zdravilne učinke. To so verjeli že faraoni, o njih pa je pisal celo Aristotel. V modni rubriki o nošenju in pomenu nakita iz mineralov.
Egyesek szerint jó hatással vannak ránk és a közérzetünkre, sőt gyógyítanak is, ha viseljük őket. Ebben egykoron már a fáraók is hittek, sőt még Arisztotelész is írt a témáról. A divatrovatban az ásványékszerek viselése és jelentősége. Nekateri verjamejo, da vplivajo pozitivno na naše počutje. Če jih nosimo na sebi, jim celo pripisujejo zdravilne učinke. To so verjeli že faraoni, o njih pa je pisal celo Aristotel. V modni rubriki o nošenju in pomenu nakita iz mineralov.
A Zsolnay Fényfesztivál július 3-a és 6-a között várja a látogatókat Pécs szívében, a történelmi belváros és a lenyűgöző Zsolnay Kulturális Negyed területén. A szervezők és a fényművészek a székesegyház homlokzatán lenyűgöző 3D-s vetítésekkel, a belvárosban pedig interaktív fényinstallációkkal és egyéb produkciókkal készülnek. Festival svetlobe Zsolnay vabi med 3. in 6. julijem v središče Pécsa, kjer bosta zgodovinsko mestno jedro in osupljiva kulturna četrt Zsolnay zažarela v novi luči. Organizatorji in svetlobni umetniki pripravljajo na pročelju stolnice dih jemajoče 3D projekcije, širom po mestu pa vas pričakujejo z interaktivnimi svetlobnimi instalacijami ter drugimi umetniškimi dogodki.
A Zsolnay Fényfesztivál július 3-a és 6-a között várja a látogatókat Pécs szívében, a történelmi belváros és a lenyűgöző Zsolnay Kulturális Negyed területén. A szervezők és a fényművészek a székesegyház homlokzatán lenyűgöző 3D-s vetítésekkel, a belvárosban pedig interaktív fényinstallációkkal és egyéb produkciókkal készülnek. Festival svetlobe Zsolnay vabi med 3. in 6. julijem v središče Pécsa, kjer bosta zgodovinsko mestno jedro in osupljiva kulturna četrt Zsolnay zažarela v novi luči. Organizatorji in svetlobni umetniki pripravljajo na pročelju stolnice dih jemajoče 3D projekcije, širom po mestu pa vas pričakujejo z interaktivnimi svetlobnimi instalacijami ter drugimi umetniškimi dogodki.