Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ambienti je prva slovenska avtorska oddaje o oblikovanju domov – spremlja vse tiste, ki svoj dom strastno vzdržujejo, prenavljajo in opremljajo že vrsto let, pa tudi nadobudne novograditelje, ki se s problematikami ustvarjanja doma srečujejo prvič.
Vsak dom je unikaten, intimen, je poosebitev posameznikovih želja in hotenj. Nekateri svoj popolni dom najdejo v majhni garsonjeri, za druge ni doma brez vrta, spet tretji razumejo dom kot tehnološko napreden in optimiziran stroj za bivanje. Vsem kakovostnim ambientom pa je skupno eno: so plod trdega dela, kančka dobrega okusa, predvsem pa tesnega sodelovanja med naročniki in strokovnjaki. Vse te plasti posameznega doma, skupaj z anekdotami o njegovem ustvarjanju, iz lastnikov, arhitektov in oblikovalcev vsak teden s spretnimi vprašanji izvrtajo novinarji in voditelj oddaje Boštjan Romih.
Spletna stran: https://www.tvambienti.si/
Ko otroci enkrat odletijo iz gnezda, marsikatera družinska hiša postane prevelika. Številni pari se zato odločijo, da si oprtani z izkušnjami in jasnimi željami, ustvarijo dom za zrelo življenjsko obdobje. Pokukali smo v hišo, ki je odličen primer tega, pa ne le zaradi prekrasne lokacije, na kateri se nahaja, temveč tudi skrbno premišljene notranjosti, ki nagovarja potrebe uporabnikov in se z materialnostjo lepo navezuje na okoliško naravo. Blokovska naselja iz obdobja šestdesetih do devetdesetih let predstavljajo kar debelo tretjino našega stavbnega fonda. Stanovanja v takšnih blokih so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, vendar so zaradi starosti danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena. Da bi morda olajšali odločitev za prenovo, bomo v petih oddajah podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah. V Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, sta si lastnika z marljivim delom ustvarila pravi raj. Njun vrt odseva predanost naravi, vsak kotiček pa pripoveduje zgodbo o družinskih vrednotah in ljubezni do vrtnarjenja.
Ko otroci enkrat odletijo iz gnezda, marsikatera družinska hiša postane prevelika. Številni pari se zato odločijo, da si oprtani z izkušnjami in jasnimi željami, ustvarijo dom za zrelo življenjsko obdobje. Pokukali smo v hišo, ki je odličen primer tega, pa ne le zaradi prekrasne lokacije, na kateri se nahaja, temveč tudi skrbno premišljene notranjosti, ki nagovarja potrebe uporabnikov in se z materialnostjo lepo navezuje na okoliško naravo. Blokovska naselja iz obdobja šestdesetih do devetdesetih let predstavljajo kar debelo tretjino našega stavbnega fonda. Stanovanja v takšnih blokih so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, vendar so zaradi starosti danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena. Da bi morda olajšali odločitev za prenovo, bomo v petih oddajah podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah. V Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, sta si lastnika z marljivim delom ustvarila pravi raj. Njun vrt odseva predanost naravi, vsak kotiček pa pripoveduje zgodbo o družinskih vrednotah in ljubezni do vrtnarjenja.
V srednjeveškem mestecu Vodnjan v hrvaški Istri sta slovenska arhitekta med prenovo vrstne hiše za starimi opleski odkrivala očarljive kamnite zidove in številna zazidana vrata. Z radovednim in skrbnim pristopom sta iz stavbe odvzemala, kar je bilo odvečnega, ohranila glavne poteze in ji podarila dotik večnega. Kraljevski tretma za eno tistih prenov, ob katerih obnemimo. Kje si ustvariti dom, če te ves čas vleče v naravo in ti je pomemben zdrav način življenja v mirnem okolju? Mlad par si je izbral Bled in polovico hiše z velikim vrtom. Notranjost sta si uredila tako, da skoraj ni dela s pospravljanjem, poseben poudarek pa sta dala tudi dobri regeneraciji. Mlad fant, ki se je po nekaj letih vrnil iz tujine, je želel v domovini zaživeti samostojno življenje. Cene nepremičnin so medtem dodatno poskočile in edina smiselna rešitev je bila ureditev podstrehe družinske hiše, ki je bila do tedaj bolj ali manj ropotarnica, streha pa je že tako in tako klicala po obnovi. Sprehodili se bomo po tej prenovljeni podstrehi in kakšen korak bo tudi malce bol previden, ker bomo zakorakali tudi po nadvse zanimivem steklenem stropu.
V srednjeveškem mestecu Vodnjan v hrvaški Istri sta slovenska arhitekta med prenovo vrstne hiše za starimi opleski odkrivala očarljive kamnite zidove in številna zazidana vrata. Z radovednim in skrbnim pristopom sta iz stavbe odvzemala, kar je bilo odvečnega, ohranila glavne poteze in ji podarila dotik večnega. Kraljevski tretma za eno tistih prenov, ob katerih obnemimo. Kje si ustvariti dom, če te ves čas vleče v naravo in ti je pomemben zdrav način življenja v mirnem okolju? Mlad par si je izbral Bled in polovico hiše z velikim vrtom. Notranjost sta si uredila tako, da skoraj ni dela s pospravljanjem, poseben poudarek pa sta dala tudi dobri regeneraciji. Mlad fant, ki se je po nekaj letih vrnil iz tujine, je želel v domovini zaživeti samostojno življenje. Cene nepremičnin so medtem dodatno poskočile in edina smiselna rešitev je bila ureditev podstrehe družinske hiše, ki je bila do tedaj bolj ali manj ropotarnica, streha pa je že tako in tako klicala po obnovi. Sprehodili se bomo po tej prenovljeni podstrehi in kakšen korak bo tudi malce bol previden, ker bomo zakorakali tudi po nadvse zanimivem steklenem stropu.
Na Gorenjskem v vasi Kamnje smo naleteli na kozji paradiž. Koze so glavna atrakcija objekta, ki pa bo očaral s toplino in uporabo lesa v interierju. Hiša, ki so jo poimenovali »Krasna« je grajena z masivnim lesenimi sistemom, sicer skromna po svojih zunanjih dimenzijah, a bogata po vsebini v notranjosti. Številni gledalci bodo v predstavljeni prenovljeni hiši iz 60. let obudili spomin na svoje otroštvo. Vrstna hiša je obetala veliko, a je bilo potrebno kar veliko inovativnosti, potrpljenja s skritimi presenečenji in temeljitega dela, da zdaj s prenovljeno podobo navdušujoče nagovarja standarde sodobnega bivanja.
Na Gorenjskem v vasi Kamnje smo naleteli na kozji paradiž. Koze so glavna atrakcija objekta, ki pa bo očaral s toplino in uporabo lesa v interierju. Hiša, ki so jo poimenovali »Krasna« je grajena z masivnim lesenimi sistemom, sicer skromna po svojih zunanjih dimenzijah, a bogata po vsebini v notranjosti. Številni gledalci bodo v predstavljeni prenovljeni hiši iz 60. let obudili spomin na svoje otroštvo. Vrstna hiša je obetala veliko, a je bilo potrebno kar veliko inovativnosti, potrpljenja s skritimi presenečenji in temeljitega dela, da zdaj s prenovljeno podobo navdušujoče nagovarja standarde sodobnega bivanja.
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom. Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku. V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom. Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku. V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.
Nad mirnim rokavom Drave ob našem najstarejšem mestu leži izjemna hiša, ki v svojih zidovih skriva dragocen slovenski les. V sebi združuje elemente sodobnosti, prestiža in topline, hkrati pa ponuja glasbeno bogat in akustično domišljen prostor, kakršnega ne vidimo v običajnih domovih. Celostna prenova stanovanja je izziv za vsakega, tudi izkušenega arhitekta. Zato bo še toliko zanimiveje videti, kako se je s tem spopadla študentka arhitekture, sicer opažena tudi v strokovnih krogih. Letos je bila namreč ena izmed prejemnic Vurnikovega študentskega priznanja, ki ga podeljujejo obetavnim študentom arhitekture. Pred več kot 30 leti sta zakonca v vasici Hrib - Loški Potok, obdani z gozdovi in travniki, zgradila hišo, ki je hitro dobila svojo končno podobo. Vrt pa je živ organizem, ki se skupaj z naravo in letnimi časi ves čas spreminja. A za največje spremembe poskrbijo lastniki, zato smo jih ponovno obiskali po sedmih letih.
Nad mirnim rokavom Drave ob našem najstarejšem mestu leži izjemna hiša, ki v svojih zidovih skriva dragocen slovenski les. V sebi združuje elemente sodobnosti, prestiža in topline, hkrati pa ponuja glasbeno bogat in akustično domišljen prostor, kakršnega ne vidimo v običajnih domovih. Celostna prenova stanovanja je izziv za vsakega, tudi izkušenega arhitekta. Zato bo še toliko zanimiveje videti, kako se je s tem spopadla študentka arhitekture, sicer opažena tudi v strokovnih krogih. Letos je bila namreč ena izmed prejemnic Vurnikovega študentskega priznanja, ki ga podeljujejo obetavnim študentom arhitekture. Pred več kot 30 leti sta zakonca v vasici Hrib - Loški Potok, obdani z gozdovi in travniki, zgradila hišo, ki je hitro dobila svojo končno podobo. Vrt pa je živ organizem, ki se skupaj z naravo in letnimi časi ves čas spreminja. A za največje spremembe poskrbijo lastniki, zato smo jih ponovno obiskali po sedmih letih.
V gosto poraščenem kočevskem gozdu so dolga stoletja živeli Kočevarji, ki so dobro znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. Njihovo izročilo in dediščino danes na najlepši način ohranja samooskrbna lepotica, ki je zrasla na ruševinah stare kočevarske hiše. 'Otroci so naše največje bogastvo' se glasi znan pregovor, ki še kako drži. Zato je prav, da odraščajo v okolju, obdanem s prijetnimi naravnimi materiali, v okolju, kakršnega ponuja novi Vrtec Bohinj. Slednji je med drugim zgleden primer, kako dediščino in naravne materiale umestiti v nadvse sodoben objekt. Glavno vodilo arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanji individualnih domov, je ustvariti prijeten in prijazen dom, ki je kar se da najbližja različica sanjskega doma naročnika. Pokazali bomo dom, kjer je arhitektom v tesnem sodelovanju z lastniki uspelo prav to.
V gosto poraščenem kočevskem gozdu so dolga stoletja živeli Kočevarji, ki so dobro znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. Njihovo izročilo in dediščino danes na najlepši način ohranja samooskrbna lepotica, ki je zrasla na ruševinah stare kočevarske hiše. 'Otroci so naše največje bogastvo' se glasi znan pregovor, ki še kako drži. Zato je prav, da odraščajo v okolju, obdanem s prijetnimi naravnimi materiali, v okolju, kakršnega ponuja novi Vrtec Bohinj. Slednji je med drugim zgleden primer, kako dediščino in naravne materiale umestiti v nadvse sodoben objekt. Glavno vodilo arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanji individualnih domov, je ustvariti prijeten in prijazen dom, ki je kar se da najbližja različica sanjskega doma naročnika. Pokazali bomo dom, kjer je arhitektom v tesnem sodelovanju z lastniki uspelo prav to.
Nedaleč od Ljubljane je pred nekaj leti zrasla nova hiša, ki je nastala tako rekoč »na daljavo«. Lastnika sta bila med projektiranjem in gradnjo odsotna, tako da sta nastajanje njunega novega doma spremljala samo od daleč, prek avdio in video povezav. In vendar danes družina uživa v svojem sanjskem domu sredi gozda in miru. Zares nevsakdanja zgodba, ki smo jo radovedno odkrivali ... Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Razložimo, kako lahko to dosežemo. Poplave, ki so avgusta lani prizadele velik del Slovenije, so marsikomu uničile dom. Silna moč vode si je utirala pot med bivalnimi prostori nič hudega slutečih ljudi, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tudi pritličje vrstne hiše je bilo v poplavah močno uničeno, a po zaslugi zglednega sodelovanja med oblikovalko interjerja ter lastnikoma, dandanes riše nasmehe in zadovoljstvo na obraz vsem vpletenim.
Nedaleč od Ljubljane je pred nekaj leti zrasla nova hiša, ki je nastala tako rekoč »na daljavo«. Lastnika sta bila med projektiranjem in gradnjo odsotna, tako da sta nastajanje njunega novega doma spremljala samo od daleč, prek avdio in video povezav. In vendar danes družina uživa v svojem sanjskem domu sredi gozda in miru. Zares nevsakdanja zgodba, ki smo jo radovedno odkrivali ... Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Razložimo, kako lahko to dosežemo. Poplave, ki so avgusta lani prizadele velik del Slovenije, so marsikomu uničile dom. Silna moč vode si je utirala pot med bivalnimi prostori nič hudega slutečih ljudi, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tudi pritličje vrstne hiše je bilo v poplavah močno uničeno, a po zaslugi zglednega sodelovanja med oblikovalko interjerja ter lastnikoma, dandanes riše nasmehe in zadovoljstvo na obraz vsem vpletenim.
Tokrat bomo les spoznali še na en način in sicer na najbolj izpostavljeni površini naših domov, v vlogi, kjer ga premalo cenimo, čeprav se je v njej stoletja odlično obnesel. Govorimo o zunanjem ovoju, ki ga tvorijo skodle. Gremo v objem neokrnjene narave, v razkošno namestitev, ki ne tekmuje z lepotami okoliške kulise, temveč jih s svojo prisotnostjo le še nadgradi. Edinstvena pa ni le kulisa, ki daje obiskovalcu občutek, da bi se vršacev lahko kar dotaknil, temveč tudi v skodle odet objekt, ki je zrasel na mestu nekdanjega počitniškega doma. Potrkali smo na vrata mladega oblikovalca unikatnega izdelanega lesenega pohištva. Potreba po tem, da si opremi dom, je Jana Bariča spodbudila k temu, da je kar sam poprijel za orodje in se lotil izdelave lesenega pohištva. Diplomirani arhitekt urbanist je tako svoje poslanstvo našel v rokovanju z lesom, njegovi estetsko dovršeni kosi pa so bili doslej deležni že številnih domačih in tudi tujih priznanj. Vajeni smo, da so vrtovi, ki nastanejo ob pomoči strokovnjakov, seveda v sodelovanju z lastniki, polni vsebine, domišljeni in trajnostno naravnani. Pri snovanju takih vrtov avtorji upoštevajo specifike lokacije, podnebja, lege zemljišča, predvsem pa želje in zahteve naročnikov. Vse navedeno velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v bližini Ljubljane. Njegova posebnost je v tem, da je nastal po načrtu krajinske arhitektke, vendar ob odsotnosti lastnikov.
Tokrat bomo les spoznali še na en način in sicer na najbolj izpostavljeni površini naših domov, v vlogi, kjer ga premalo cenimo, čeprav se je v njej stoletja odlično obnesel. Govorimo o zunanjem ovoju, ki ga tvorijo skodle. Gremo v objem neokrnjene narave, v razkošno namestitev, ki ne tekmuje z lepotami okoliške kulise, temveč jih s svojo prisotnostjo le še nadgradi. Edinstvena pa ni le kulisa, ki daje obiskovalcu občutek, da bi se vršacev lahko kar dotaknil, temveč tudi v skodle odet objekt, ki je zrasel na mestu nekdanjega počitniškega doma. Potrkali smo na vrata mladega oblikovalca unikatnega izdelanega lesenega pohištva. Potreba po tem, da si opremi dom, je Jana Bariča spodbudila k temu, da je kar sam poprijel za orodje in se lotil izdelave lesenega pohištva. Diplomirani arhitekt urbanist je tako svoje poslanstvo našel v rokovanju z lesom, njegovi estetsko dovršeni kosi pa so bili doslej deležni že številnih domačih in tudi tujih priznanj. Vajeni smo, da so vrtovi, ki nastanejo ob pomoči strokovnjakov, seveda v sodelovanju z lastniki, polni vsebine, domišljeni in trajnostno naravnani. Pri snovanju takih vrtov avtorji upoštevajo specifike lokacije, podnebja, lege zemljišča, predvsem pa želje in zahteve naročnikov. Vse navedeno velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v bližini Ljubljane. Njegova posebnost je v tem, da je nastal po načrtu krajinske arhitektke, vendar ob odsotnosti lastnikov.
Kdaj je smiselno iti v korenito prenovo hiše, takšno, ki dodobra predrugači zunanjost in notranjost... in kdaj je bolje podreti in zidati na novo? Včasih imajo prvo besedo čustva, glavni argument pa je stanje hiše. Zaradi predanih lastnikov in zelo natančne arhitektke je nastala čisto nova, sodobna hiša, čeprav iz 70-ih let. Kadar lastnik pokliče arhitekta z željo, naj mu opremi stanovanje, ki je bilo pravkar zgrajeno, se arhitekt znajde pred izzivom, kako upoštevati obstoječe stanje, ki si ga je zamislil nekdo drug. Stanovanje je del večjega objekta v središču Ljubljane, v katerega so se prvi stanovalci vselili šele lani. Zdaj ponuja veliko sloga, udobja in vabljive razglede. Ni skrivnost, da so v Sloveniji v zadnjem obdobju zrasle luksuzne vile, katerih vrednost dosega več milijonov. A le redke od njih imajo okolico tako urejeno, kot bi pričakovali glede na zasnovo objekta in njegovo notranjost. V središču Ljubljane smo vstopili na vrt vile, kjer sta vila in vrt nastajala sočasno, z roko v roki, v usklajenem sodelovanju med arhitektko in oblikovalko vrtov.
Kdaj je smiselno iti v korenito prenovo hiše, takšno, ki dodobra predrugači zunanjost in notranjost... in kdaj je bolje podreti in zidati na novo? Včasih imajo prvo besedo čustva, glavni argument pa je stanje hiše. Zaradi predanih lastnikov in zelo natančne arhitektke je nastala čisto nova, sodobna hiša, čeprav iz 70-ih let. Kadar lastnik pokliče arhitekta z željo, naj mu opremi stanovanje, ki je bilo pravkar zgrajeno, se arhitekt znajde pred izzivom, kako upoštevati obstoječe stanje, ki si ga je zamislil nekdo drug. Stanovanje je del večjega objekta v središču Ljubljane, v katerega so se prvi stanovalci vselili šele lani. Zdaj ponuja veliko sloga, udobja in vabljive razglede. Ni skrivnost, da so v Sloveniji v zadnjem obdobju zrasle luksuzne vile, katerih vrednost dosega več milijonov. A le redke od njih imajo okolico tako urejeno, kot bi pričakovali glede na zasnovo objekta in njegovo notranjost. V središču Ljubljane smo vstopili na vrt vile, kjer sta vila in vrt nastajala sočasno, z roko v roki, v usklajenem sodelovanju med arhitektko in oblikovalko vrtov.
Najbolj navdihujoči so projekti, ukrojeni po merah in željah uporabnikov samih. Tik ob gozdu je zrasla prekrasna lesena hišica, ki mladi družini nudi varen pristan po vsakodnevnih obveznostih. Arhitekt je zasnoval dom, ki ponuja prostor množici interesnih dejavnosti in hobijev vseh družinskih članov. Torej dom, ki je mladi družini pisan na kožo. Pokazali vam bomo primer odličnega družinskega medgeneracijskega sodelovanja, pri katerem so tudi starši poskrbeli za svoje udobno bivanje. Odločili so se, da na zrela leta ne potrebujejo več toliko kvadratnih metrov, zato so zgornjo etažo hiše odstopili sinu, spodaj pa si za svoja še vedno zelo aktivna leta uredili dovršeno in dinamično stanovanje, v katerem je vsega ravno prav. Dandanes so mladi soočeni z velikim izzivom pri iskanju lastnega domovanja. Pomanjkanje primernih stanovanj in vrtoglave cene nepremičnin so velika prepreka njihovi želji po neodvisnosti, zato je marsikdo primoran iskati rešitve drugod. Tako si je v Zgornji Savinjski dolini mlad par v nadstropju družinske hiše ustvaril nadvse ličen in topel prvi skupni dom. Mlada lastnika sta zavihala rokave in se z veliko mero iznajdljivosti ter marljivosti izognila nekaterim največjim stroškom.
Najbolj navdihujoči so projekti, ukrojeni po merah in željah uporabnikov samih. Tik ob gozdu je zrasla prekrasna lesena hišica, ki mladi družini nudi varen pristan po vsakodnevnih obveznostih. Arhitekt je zasnoval dom, ki ponuja prostor množici interesnih dejavnosti in hobijev vseh družinskih članov. Torej dom, ki je mladi družini pisan na kožo. Pokazali vam bomo primer odličnega družinskega medgeneracijskega sodelovanja, pri katerem so tudi starši poskrbeli za svoje udobno bivanje. Odločili so se, da na zrela leta ne potrebujejo več toliko kvadratnih metrov, zato so zgornjo etažo hiše odstopili sinu, spodaj pa si za svoja še vedno zelo aktivna leta uredili dovršeno in dinamično stanovanje, v katerem je vsega ravno prav. Dandanes so mladi soočeni z velikim izzivom pri iskanju lastnega domovanja. Pomanjkanje primernih stanovanj in vrtoglave cene nepremičnin so velika prepreka njihovi želji po neodvisnosti, zato je marsikdo primoran iskati rešitve drugod. Tako si je v Zgornji Savinjski dolini mlad par v nadstropju družinske hiše ustvaril nadvse ličen in topel prvi skupni dom. Mlada lastnika sta zavihala rokave in se z veliko mero iznajdljivosti ter marljivosti izognila nekaterim največjim stroškom.
Ponovno se posvetimo lesu in pokažemo nove načine, kako ga lahko kot nadvse dovršen element vkomponiramo v naša bivališča. In se pri tem zavedamo, da smo nekaj naredili za naše okolje in skupno bolj zeleno prihodnost. Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe. Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja. Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.
Ponovno se posvetimo lesu in pokažemo nove načine, kako ga lahko kot nadvse dovršen element vkomponiramo v naša bivališča. In se pri tem zavedamo, da smo nekaj naredili za naše okolje in skupno bolj zeleno prihodnost. Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe. Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja. Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti. Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri. Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti. Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri. Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.
»Smo nomadska družina,« pravi nekdanji košarkar Jaka Lakovič, ki zadnja leta deluje kot trener. Po koncu bogate športne kariere se je podal v Barcelono, se nato preselil v nemški Ulm, trenutno pa živi in dela na kanarskem otoku Gran Canaria. Na vsaki od teh postaj si je ustvaril svoje gnezdo in vedno so ga na poti poleg žene Elene in treh otrok spremljali tudi najljubši kosi pohištva, luči, slike ... A pravi pristan družine Lakovič bo vedno Ljubljana, tudi zato so si nasproti hiše njegovih staršev postavili svoj »srčni« dom. Majhno stanovanje v mestu ob Dravi je lastnik s pomočjo očeta in z zgolj 5000 evri vložka pred sedmimi leti prenovil in opremil skladno bivališče, ki se zdaj ponaša s toplino, preprostostjo in neko razgibano, igrivo energijo. Z leti so lastniki vrta spoznali značilnosti lege, nekatere pomanjkljivosti prvotne zasaditve, pa tudi to, koliko časa lahko namenijo negi vrta. Vrt, ki ga bomo predstavili, je strokovno preureditev doživel več kot deset let po nastanku.
»Smo nomadska družina,« pravi nekdanji košarkar Jaka Lakovič, ki zadnja leta deluje kot trener. Po koncu bogate športne kariere se je podal v Barcelono, se nato preselil v nemški Ulm, trenutno pa živi in dela na kanarskem otoku Gran Canaria. Na vsaki od teh postaj si je ustvaril svoje gnezdo in vedno so ga na poti poleg žene Elene in treh otrok spremljali tudi najljubši kosi pohištva, luči, slike ... A pravi pristan družine Lakovič bo vedno Ljubljana, tudi zato so si nasproti hiše njegovih staršev postavili svoj »srčni« dom. Majhno stanovanje v mestu ob Dravi je lastnik s pomočjo očeta in z zgolj 5000 evri vložka pred sedmimi leti prenovil in opremil skladno bivališče, ki se zdaj ponaša s toplino, preprostostjo in neko razgibano, igrivo energijo. Z leti so lastniki vrta spoznali značilnosti lege, nekatere pomanjkljivosti prvotne zasaditve, pa tudi to, koliko časa lahko namenijo negi vrta. Vrt, ki ga bomo predstavili, je strokovno preureditev doživel več kot deset let po nastanku.
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
V hiši iz leta 1950 se je po preselitvi lastnice v spodnje nadstropje sprostila mansarda, v kateri je potencial za udobno bivanje videl sin z družino. A prostor je bil potreben temeljite prenove, s katero pa niso želeli povsem pomesti duha preteklosti. Prav nasprotno, spretno so prepletli stare elemente s sodobnim pohištvom in nastalo je čudovito podstrešno stanovanje s pogledom na Mengeško polje in še dlje. Stanovanje, v katerem je lastnica nekoč odraščala, se nahaja v znameniti ljubljanski stanovanjski hiši, imenovani Meksika, ki jo je leta 1927 zasnoval Vladimir Šubic. Tako, kot si je Vladimir Šubic zamislil Meksiko, ki poleg arhitekture vključuje tudi likovno umetnost, je tudi arhitektka svoj navdih za prenovo iskala v dialogu med umetnostjo in arhitekturo. Zaradi ponesrečenega tlorisa je bilo 35 m2 veliko stanovanje tako nepraktično, da so vanje komajda umestili posteljo za enega človeka. V njem je bila odveč čisto vsaka stena. Lastnika je čakala temeljita prevetritev, za katero je potreboval pomoč arhitektke.
V hiši iz leta 1950 se je po preselitvi lastnice v spodnje nadstropje sprostila mansarda, v kateri je potencial za udobno bivanje videl sin z družino. A prostor je bil potreben temeljite prenove, s katero pa niso želeli povsem pomesti duha preteklosti. Prav nasprotno, spretno so prepletli stare elemente s sodobnim pohištvom in nastalo je čudovito podstrešno stanovanje s pogledom na Mengeško polje in še dlje. Stanovanje, v katerem je lastnica nekoč odraščala, se nahaja v znameniti ljubljanski stanovanjski hiši, imenovani Meksika, ki jo je leta 1927 zasnoval Vladimir Šubic. Tako, kot si je Vladimir Šubic zamislil Meksiko, ki poleg arhitekture vključuje tudi likovno umetnost, je tudi arhitektka svoj navdih za prenovo iskala v dialogu med umetnostjo in arhitekturo. Zaradi ponesrečenega tlorisa je bilo 35 m2 veliko stanovanje tako nepraktično, da so vanje komajda umestili posteljo za enega človeka. V njem je bila odveč čisto vsaka stena. Lastnika je čakala temeljita prevetritev, za katero je potreboval pomoč arhitektke.
V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.
V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika. Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa. Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika. Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa. Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
Sodobna hiša v mirni okolici Bleda je dober dokaz zglednega sodelovanja med lastnikoma in oblikovalko interierja. S skupnimi močmi so namreč za štirimi zidovi sodobne hiše ustvarili domač, a sodoben dom, ki odraža potrebe in življenjski ritem mlade družine z domačim kosmatincem. Prej ali slej začnejo mladi razmišljati, kako iti na svoje in si ustvariti čisto svoj dom. Ni pa nujno, da zato zapustijo hišo staršev, kajti morda se ravno v njej skriva najboljše razmerje med samostojnostjo in intimo na eni ter finančno vzdržnostjo na drugi strani. Predstavimo vam mansardo, ki je prinesla oboje. Ponaša se z inovativnimi arhitekturnimi prijemi, predvsem pa se po prenovi kopa v dnevni svetlobi. Sledi še en primer, ko si je mlada družina uredila dom v hiši staršev, v nadstropju nekaj desetletij stare hiše. Čez čas, ko prvotna zasnova stanovanja, ki je bilo prepredeno s številnimi stenami in manjšimi prostori, ni več ustrezala njihovim potrebam, so začutili potrebo po temeljiti osvežitvi.
Sodobna hiša v mirni okolici Bleda je dober dokaz zglednega sodelovanja med lastnikoma in oblikovalko interierja. S skupnimi močmi so namreč za štirimi zidovi sodobne hiše ustvarili domač, a sodoben dom, ki odraža potrebe in življenjski ritem mlade družine z domačim kosmatincem. Prej ali slej začnejo mladi razmišljati, kako iti na svoje in si ustvariti čisto svoj dom. Ni pa nujno, da zato zapustijo hišo staršev, kajti morda se ravno v njej skriva najboljše razmerje med samostojnostjo in intimo na eni ter finančno vzdržnostjo na drugi strani. Predstavimo vam mansardo, ki je prinesla oboje. Ponaša se z inovativnimi arhitekturnimi prijemi, predvsem pa se po prenovi kopa v dnevni svetlobi. Sledi še en primer, ko si je mlada družina uredila dom v hiši staršev, v nadstropju nekaj desetletij stare hiše. Čez čas, ko prvotna zasnova stanovanja, ki je bilo prepredeno s številnimi stenami in manjšimi prostori, ni več ustrezala njihovim potrebam, so začutili potrebo po temeljiti osvežitvi.
Spoštovanje do tradicije in dediščine bi moralo postati samoumevno, ko govorimo o prenovah starih objektov. Lastnikov dedek je objekt v Beli Krajini uporabljal kot vikend, kamor je hodil iskat svoj mir in skrbet za vinograd, v njem kuhal žganje in občudoval okoliško pokrajino. Razgledi so ostali, prav tako trdna navezanost lastnika na hišico, kjer je preživljal otroške dni, zato je padla odločitev – gremo v obnovo! V mirni ljubljanski soseski stanovanje sledi principu »zunaj in znotraj« in pri tem gre še korak dlje. Številne svoje posebnosti je namreč povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Tako so na primer macesnovo oblogo s terase povabili še v dnevno sobo. O lesu še eno zanimivo dejstvo, ki se tiče otipa: v notranjih prostorih se ljudje lesa dotikamo več kot ostalih materialov. Torej je človekova naklonjenost lesu tudi povsem otipljiva. Kar še predobro ve naš naslednji gostitelj, človek mnogoterih talentov, ki si je v več kot 350 let stari hiši uredil dom, poln sproščenih in kreativnih idej. Pri rokovanju z lesom je še posebej spreten, zato brez obotavljanja sam zaviha rokave in skoraj je ni stvari, ki se je ne bi upal lotiti.
Spoštovanje do tradicije in dediščine bi moralo postati samoumevno, ko govorimo o prenovah starih objektov. Lastnikov dedek je objekt v Beli Krajini uporabljal kot vikend, kamor je hodil iskat svoj mir in skrbet za vinograd, v njem kuhal žganje in občudoval okoliško pokrajino. Razgledi so ostali, prav tako trdna navezanost lastnika na hišico, kjer je preživljal otroške dni, zato je padla odločitev – gremo v obnovo! V mirni ljubljanski soseski stanovanje sledi principu »zunaj in znotraj« in pri tem gre še korak dlje. Številne svoje posebnosti je namreč povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Tako so na primer macesnovo oblogo s terase povabili še v dnevno sobo. O lesu še eno zanimivo dejstvo, ki se tiče otipa: v notranjih prostorih se ljudje lesa dotikamo več kot ostalih materialov. Torej je človekova naklonjenost lesu tudi povsem otipljiva. Kar še predobro ve naš naslednji gostitelj, človek mnogoterih talentov, ki si je v več kot 350 let stari hiši uredil dom, poln sproščenih in kreativnih idej. Pri rokovanju z lesom je še posebej spreten, zato brez obotavljanja sam zaviha rokave in skoraj je ni stvari, ki se je ne bi upal lotiti.
Na idilični lokaciji na obrobju zaselka, na Zaplani nad Vrhniko, stoji privlačna in očarljiva družinska hiša. Umaknjena pred sosednjimi objekti, s pogledi na okoliške travnike in gozdove. Prav tako zanimiva kot njena zunanjost pa je tudi njena notranjost. Imeli smo ta privilegij, da smo jo obiskali v času prave zimske idile. V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja. V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
Na idilični lokaciji na obrobju zaselka, na Zaplani nad Vrhniko, stoji privlačna in očarljiva družinska hiša. Umaknjena pred sosednjimi objekti, s pogledi na okoliške travnike in gozdove. Prav tako zanimiva kot njena zunanjost pa je tudi njena notranjost. Imeli smo ta privilegij, da smo jo obiskali v času prave zimske idile. V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja. V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
Kot marsikateremu paru z majhnimi otroki je tudi Gregu in Teji postalo stanovanje na neki točki preveč utesnjeno. Zato sta se podala na pot iskanja primerne parcele, kjer bi postavila hišo in pognala korenine. Ker sta oba Gorenjca, je bila regija jasna. Nekje med Kranjsko Goro in Radovljico, pa tudi blizu vrtca, šole, trgovine in z dobro prometno povezavo do Ljubljane. Družini prijazno in priročno lokacijo sta našla v Žirovnici, kjer sta na razgledni parceli pod znamenitim Vodostanom postavila sanjsko hišo. Prenovljeno meščansko stanovanje v središču Ljubljane je lep primer, kako lahko z dobro zasnovo stanovanja z ustvarjalnim pristopom arhitektov nastane bistveno izboljšano, posodobljeno in novi lastnici prilagojeno stanovanje. Hkrati se je v stanovanju odprla popolnoma nova barvna paleta. Prenova dvesto let stare kraške domačije je velik zalogaj. Zato so se je novi lastniki lotili postopoma. Najprej prenove nekdanjega gospodarskega poslopja, »tako za okus«, kot je povedala arhitektka Vesna Hrvatin, ki vodi prenovo celotne domačije. Z njo se bomo pogovarjali o specifikah in čarih takšne prenove.
Kot marsikateremu paru z majhnimi otroki je tudi Gregu in Teji postalo stanovanje na neki točki preveč utesnjeno. Zato sta se podala na pot iskanja primerne parcele, kjer bi postavila hišo in pognala korenine. Ker sta oba Gorenjca, je bila regija jasna. Nekje med Kranjsko Goro in Radovljico, pa tudi blizu vrtca, šole, trgovine in z dobro prometno povezavo do Ljubljane. Družini prijazno in priročno lokacijo sta našla v Žirovnici, kjer sta na razgledni parceli pod znamenitim Vodostanom postavila sanjsko hišo. Prenovljeno meščansko stanovanje v središču Ljubljane je lep primer, kako lahko z dobro zasnovo stanovanja z ustvarjalnim pristopom arhitektov nastane bistveno izboljšano, posodobljeno in novi lastnici prilagojeno stanovanje. Hkrati se je v stanovanju odprla popolnoma nova barvna paleta. Prenova dvesto let stare kraške domačije je velik zalogaj. Zato so se je novi lastniki lotili postopoma. Najprej prenove nekdanjega gospodarskega poslopja, »tako za okus«, kot je povedala arhitektka Vesna Hrvatin, ki vodi prenovo celotne domačije. Z njo se bomo pogovarjali o specifikah in čarih takšne prenove.
Na Veliki planini so zimski prazniki še posebno čarobni. Smo pa to lokacijo izbrali za zadnjo oddajo v letošnjem letu še zaradi nečesa drugega. Pogledali si bomo zgledno prenovo tipične koče, ki na zunaj ohranja tradicionalno podobo, medtem ko je interier prenovljen za sodobno uporabo. Dobra hiša stoji na dobrih temeljih, cel svet pa stoji – na mladih! Lepo je videti, da je tudi mlajšim generacijam želja oblikovati domove v spoštovanju do stavbarske dediščine in obrtniške tradicije. Z nagrado BIG SEE nagrajeni zasebni interjer, pod katerega se podpisuje mladi arhitekt Jan Šimnovec, je namreč prav to, saj uspešno združuje dediščino rodbine z uporabnostjo sodobnega bivanja. Ravno prav globoko smo v zimi, da se radi spominjamo vročih poletnih dni in radosti, ki jih le ti prinašajo. Kadar imamo na mizi kak zanimiv projekt slovenskega arhitekta, se naša ekipa odpravi tudi čez mejo. Tako smo se poleti odpeljali v hrvaško Istro, kjer ima slovenski par v prenovljeni hiški svojo počitniško oazo miru. Lep pozdrav in SREČNO.
Na Veliki planini so zimski prazniki še posebno čarobni. Smo pa to lokacijo izbrali za zadnjo oddajo v letošnjem letu še zaradi nečesa drugega. Pogledali si bomo zgledno prenovo tipične koče, ki na zunaj ohranja tradicionalno podobo, medtem ko je interier prenovljen za sodobno uporabo. Dobra hiša stoji na dobrih temeljih, cel svet pa stoji – na mladih! Lepo je videti, da je tudi mlajšim generacijam želja oblikovati domove v spoštovanju do stavbarske dediščine in obrtniške tradicije. Z nagrado BIG SEE nagrajeni zasebni interjer, pod katerega se podpisuje mladi arhitekt Jan Šimnovec, je namreč prav to, saj uspešno združuje dediščino rodbine z uporabnostjo sodobnega bivanja. Ravno prav globoko smo v zimi, da se radi spominjamo vročih poletnih dni in radosti, ki jih le ti prinašajo. Kadar imamo na mizi kak zanimiv projekt slovenskega arhitekta, se naša ekipa odpravi tudi čez mejo. Tako smo se poleti odpeljali v hrvaško Istro, kjer ima slovenski par v prenovljeni hiški svojo počitniško oazo miru. Lep pozdrav in SREČNO.
Pred časom smo na Dobu pri Domžalah pokazali zgledno prenovo podeželske hiše. K nakupu hiše oziroma posestva sta pripadala čudovit podeželski vrt in gospodarsko poslopje zelo radodarnih dimenzij… in ravno v slednjem si je družina uredila enostavno navdušujoč dom. Stanovanje, zasnovano pred več kot sto leti, skoraj gotovo ne more več ustrezati sodobnim zahtevam in pričakovanjem novega lastnika. Še posebej, če ga za svoj dom ureja mlada arhitekta, ki ima jasne predstave o tem, kaj želi s prenovo doseči. Tu in tam z našimi Ambienti pokukamo še čez meje naše domovine, ampak le, če so na delu slovenski lastniki oziroma arhitekti. In ravno taka naveza nas v naslednjih minutah pelje v hrvaško Istro. Slovenski lastniki so v obmorskem mestecu skupaj s strokovnjakinjo za konservatorstvo prebudili atmosfero dragocene kulturne dediščine.
Pred časom smo na Dobu pri Domžalah pokazali zgledno prenovo podeželske hiše. K nakupu hiše oziroma posestva sta pripadala čudovit podeželski vrt in gospodarsko poslopje zelo radodarnih dimenzij… in ravno v slednjem si je družina uredila enostavno navdušujoč dom. Stanovanje, zasnovano pred več kot sto leti, skoraj gotovo ne more več ustrezati sodobnim zahtevam in pričakovanjem novega lastnika. Še posebej, če ga za svoj dom ureja mlada arhitekta, ki ima jasne predstave o tem, kaj želi s prenovo doseči. Tu in tam z našimi Ambienti pokukamo še čez meje naše domovine, ampak le, če so na delu slovenski lastniki oziroma arhitekti. In ravno taka naveza nas v naslednjih minutah pelje v hrvaško Istro. Slovenski lastniki so v obmorskem mestecu skupaj s strokovnjakinjo za konservatorstvo prebudili atmosfero dragocene kulturne dediščine.
Vas Štanjel s svojo strnjeno podobo, kamnitimi hišami, ozkimi ulicami in čudovitim Ferrarijevim vrtom predstavlja poseben dragulj našega Krasa. Vse več obnovljenih hiš in prenovljeni grad bogatijo vtise vsakogar, ki ga obišče. In mi smo v mestu našli kotiček, ki je pred kratkim vzniknil v novi podobi. Predstavimo meščansko stanovanje z malo neobičajno postavitvijo tlorisa in z elementi, ki so vse prej kot zadržani. Ekstravagantno stanovanje so opazili tudi filmski producenti in v njem posneli nekaj prizorov novejšega slovenskega filma. Naše kamere pa so seveda zabeležile še več. Vabljeni v štajersko prestolnico na osupljiv vrt, kjer vas bosta poleg rastlinske pestrosti v zelenih sobanah navdušila tudi povezovalna moč krogov in očarljivost kovinskih skulptur.
Vas Štanjel s svojo strnjeno podobo, kamnitimi hišami, ozkimi ulicami in čudovitim Ferrarijevim vrtom predstavlja poseben dragulj našega Krasa. Vse več obnovljenih hiš in prenovljeni grad bogatijo vtise vsakogar, ki ga obišče. In mi smo v mestu našli kotiček, ki je pred kratkim vzniknil v novi podobi. Predstavimo meščansko stanovanje z malo neobičajno postavitvijo tlorisa in z elementi, ki so vse prej kot zadržani. Ekstravagantno stanovanje so opazili tudi filmski producenti in v njem posneli nekaj prizorov novejšega slovenskega filma. Naše kamere pa so seveda zabeležile še več. Vabljeni v štajersko prestolnico na osupljiv vrt, kjer vas bosta poleg rastlinske pestrosti v zelenih sobanah navdušila tudi povezovalna moč krogov in očarljivost kovinskih skulptur.
V Orleku na Krasu, kjer rada zapiha burja, se narava in arhitektura prepletata v harmonično celoto. Tam stoji edinstven dom, ki je plod ustvarjalnosti arhitekturnega para. Njuna hiša s kraškimi elementi in plezalno steno v notranjosti je energetsko učinkovita in trdna kot kamen, čeprav je zgrajena iz povsem drugega materiala. V pomladni sezoni smo prikazali zares majhno stanovanje v tristo let stari hiši v središču Ljubljane. Že takrat smo omenili, da so nekdanje veliko stanovanje predelali v tri manjše bivalne enote. Odprli so nam vrata v še eno od teh stanovanj, katerega površina znaša le 30 kvadratnih metrov. Ko otroci odletijo iz gnezda, je čas za spremembe v načinu bivanja. Nekateri se odločijo za prodajo nepremičnine in spremembo okolja, drugi pa za temeljito prenovo. Kako je nekdaj petsobno natrpano družinsko stanovanje po temeljiti preureditvi zadihalo v povsem novem udobju, vam pokažemo v tokratni oddaji.
V Orleku na Krasu, kjer rada zapiha burja, se narava in arhitektura prepletata v harmonično celoto. Tam stoji edinstven dom, ki je plod ustvarjalnosti arhitekturnega para. Njuna hiša s kraškimi elementi in plezalno steno v notranjosti je energetsko učinkovita in trdna kot kamen, čeprav je zgrajena iz povsem drugega materiala. V pomladni sezoni smo prikazali zares majhno stanovanje v tristo let stari hiši v središču Ljubljane. Že takrat smo omenili, da so nekdanje veliko stanovanje predelali v tri manjše bivalne enote. Odprli so nam vrata v še eno od teh stanovanj, katerega površina znaša le 30 kvadratnih metrov. Ko otroci odletijo iz gnezda, je čas za spremembe v načinu bivanja. Nekateri se odločijo za prodajo nepremičnine in spremembo okolja, drugi pa za temeljito prenovo. Kako je nekdaj petsobno natrpano družinsko stanovanje po temeljiti preureditvi zadihalo v povsem novem udobju, vam pokažemo v tokratni oddaji.
Najprej se podajamo v vasico nedaleč od Ptuja, kjer smo obiskali dom mojstra za električne in strojne inštalacije. Njegova hiša ni običajna – talne, stenske in stropne površine nudijo nenehno toploto, svežino in vizualno razgibanost. Lastnik pa si je dal duška tudi pri individualnih željah glede barv in materialov. Življenje je kratko in treba ga je zajemati z veliko žlico, slišimo pogosto. Pa vendarle, ni tako enostavno zbrati pogum in slediti svojim željam. Ponovno bomo pokazali drzno spremembo življenjskega sloga. Par, ki si je upal izstopiti iz korporativnega poslovnega sveta v samostojno podjetništvo, zapustiti mestno življenje in ga zamenjati za bližino najlepših gozdov in gora. V nasprotju s številnimi sodobnimi stanovanji, v katerih prevladujejo nevtralne ali pastelne barve, ponuja stanovanje v središču Ljubljane zares pestro barvno paleto. Tako barve kot teksture so usklajene, kar lahko pripišemo usklajenemu načrtovanju para arhitektk in njunemu sodelovanju z lastniki stanovanja.
Najprej se podajamo v vasico nedaleč od Ptuja, kjer smo obiskali dom mojstra za električne in strojne inštalacije. Njegova hiša ni običajna – talne, stenske in stropne površine nudijo nenehno toploto, svežino in vizualno razgibanost. Lastnik pa si je dal duška tudi pri individualnih željah glede barv in materialov. Življenje je kratko in treba ga je zajemati z veliko žlico, slišimo pogosto. Pa vendarle, ni tako enostavno zbrati pogum in slediti svojim željam. Ponovno bomo pokazali drzno spremembo življenjskega sloga. Par, ki si je upal izstopiti iz korporativnega poslovnega sveta v samostojno podjetništvo, zapustiti mestno življenje in ga zamenjati za bližino najlepših gozdov in gora. V nasprotju s številnimi sodobnimi stanovanji, v katerih prevladujejo nevtralne ali pastelne barve, ponuja stanovanje v središču Ljubljane zares pestro barvno paleto. Tako barve kot teksture so usklajene, kar lahko pripišemo usklajenemu načrtovanju para arhitektk in njunemu sodelovanju z lastniki stanovanja.
Naša dežela na vsakem koraku preseneča s svojo pokrajinsko raznolikostjo, ki se zrcali tudi v poselitvenih vzorcih, arhitekturi, kulturi in ljudeh. Za našo jubilejno oddajo smo se odločili, da vas peljemo na poseben izlet, in sicer v nebo, od koder bomo odkrivali to našo neprecenljivo Slovenijo na drugačen način ‒ to so Ambienti iz zraka. So projekti, ki narišejo nasmeh na obraz in pričarajo iskrice v oči. Franckina hiša je brez dvoma eden izmed teh - z lokacijo na vrhu hribčka in s čudovitim razgledom ter zgodbami, ki jih pripovedujejo stene, stare več kot 200 let. Ko gre za naše vrtove, smo tudi tukaj Slovenci nekaj posebnega. Oblikovanje pestre, premišljene ter sonaravno urejene okolice kaže na naš pristen in globok stik z naravo. Spoznali smo par, ki mu največ pomenita vrt in svet rastlin. Zato ne preseneča, da je njun rajski vrt zelo velik, vsebinsko bogat in poln življenja.
Naša dežela na vsakem koraku preseneča s svojo pokrajinsko raznolikostjo, ki se zrcali tudi v poselitvenih vzorcih, arhitekturi, kulturi in ljudeh. Za našo jubilejno oddajo smo se odločili, da vas peljemo na poseben izlet, in sicer v nebo, od koder bomo odkrivali to našo neprecenljivo Slovenijo na drugačen način ‒ to so Ambienti iz zraka. So projekti, ki narišejo nasmeh na obraz in pričarajo iskrice v oči. Franckina hiša je brez dvoma eden izmed teh - z lokacijo na vrhu hribčka in s čudovitim razgledom ter zgodbami, ki jih pripovedujejo stene, stare več kot 200 let. Ko gre za naše vrtove, smo tudi tukaj Slovenci nekaj posebnega. Oblikovanje pestre, premišljene ter sonaravno urejene okolice kaže na naš pristen in globok stik z naravo. Spoznali smo par, ki mu največ pomenita vrt in svet rastlin. Zato ne preseneča, da je njun rajski vrt zelo velik, vsebinsko bogat in poln življenja.
Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. V primeru hiše v Beli krajini pa je tisti, ki je hišo prenovil, najprej v kot odložil tekaške smuči in puško ter v roke prijel čisto vse, kar je bilo potrebno za temeljito obnovo stare lesene domačije s častitljivo letnico. Klemen Bauer je strast do vrhunskega športa prelevil v ljubezen do stavbne dediščine. V mestu ob Dravi se je mlad par odločil dotrajano garsonjero preoblikovati v prijeten in udoben mali dom. Z domiselnostjo lastnikov in spretnostjo domačih mojstrov je nastal čudovit kotiček, kamor se za kratka obdobja rada preseli vsa družina. Kupiti stanovanje v prestolnici je za mlade marsikdaj preizkušnja potrpežljivosti, ampak mlada lastnika imata svoj recept. Kljub slabim obetom biti optimističen, si morda ogledati več deset potencialno primernih stanovanj in ko optimizem že skoraj skopni, še kar vztrajati. Ni hudir, da se nekaj ne najde! Pa čeprav le staro stanovanje v klavrni podobi in v bloku brez dvigala. Njune izkušnje kažejo, da lahko tudi tak grdi raček z dovolj truda postane beli labod.
Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. V primeru hiše v Beli krajini pa je tisti, ki je hišo prenovil, najprej v kot odložil tekaške smuči in puško ter v roke prijel čisto vse, kar je bilo potrebno za temeljito obnovo stare lesene domačije s častitljivo letnico. Klemen Bauer je strast do vrhunskega športa prelevil v ljubezen do stavbne dediščine. V mestu ob Dravi se je mlad par odločil dotrajano garsonjero preoblikovati v prijeten in udoben mali dom. Z domiselnostjo lastnikov in spretnostjo domačih mojstrov je nastal čudovit kotiček, kamor se za kratka obdobja rada preseli vsa družina. Kupiti stanovanje v prestolnici je za mlade marsikdaj preizkušnja potrpežljivosti, ampak mlada lastnika imata svoj recept. Kljub slabim obetom biti optimističen, si morda ogledati več deset potencialno primernih stanovanj in ko optimizem že skoraj skopni, še kar vztrajati. Ni hudir, da se nekaj ne najde! Pa čeprav le staro stanovanje v klavrni podobi in v bloku brez dvigala. Njune izkušnje kažejo, da lahko tudi tak grdi raček z dovolj truda postane beli labod.
Kako 50 kvadratnih metrov v bloku iz 70. let spremeniti v sodoben dom za dva? Novinarka Barbara Vidmajer in arhitekt Črt Jaklič se nista ustrašila klavrne podobe kupljenega stanovanja in sta se optimistično lotila prenove. Pri tem pa nista računala le na izvajalce, ampak sta za navdušujoč rezultat rokave zavihala tudi sama.
Kako 50 kvadratnih metrov v bloku iz 70. let spremeniti v sodoben dom za dva? Novinarka Barbara Vidmajer in arhitekt Črt Jaklič se nista ustrašila klavrne podobe kupljenega stanovanja in sta se optimistično lotila prenove. Pri tem pa nista računala le na izvajalce, ampak sta za navdušujoč rezultat rokave zavihala tudi sama.
Arhitektki sta dobili nalogo načrtovati nov dom v manjši vasici za zakonski par. Vedeli sta, da bo nova hiša zamenjala staro kmečko hišo s kozolcem. Prav ta predhodnica ju je navdihnila pri snovanju nove hiše, ki zdaj zelo lepo vstopa v dialog s sosednjimi stavbami. Danes je v Sloveniji evidentiranih več kot 1000 degradiranih območij v skupni površini okoli 3.500 ha, med katerimi prevladujejo območja pretekle industrijske in obrtne dejavnosti. A tudi ta območja imajo svoj potencial. Na Bledu so na primer degradirano območje okoli opuščene tovarne spremenili v trajnostno grajeni medgeneracijski center in 60 oskrbovanih stanovanj. Nekdanji kraj duhov torej spet preveva živahen vrvež. Pokažemo prenovo trisobnega stanovanja za mlado družino. Slednje je bilo pred prenovo sicer v dobrem stanju, vendar tlorisna zasnova ni bila najbolj funkcionalna in ni ustrezala potrebam družine, ki si je želela več svetlobe, shranjevalnih površin ter – več svobode.
Arhitektki sta dobili nalogo načrtovati nov dom v manjši vasici za zakonski par. Vedeli sta, da bo nova hiša zamenjala staro kmečko hišo s kozolcem. Prav ta predhodnica ju je navdihnila pri snovanju nove hiše, ki zdaj zelo lepo vstopa v dialog s sosednjimi stavbami. Danes je v Sloveniji evidentiranih več kot 1000 degradiranih območij v skupni površini okoli 3.500 ha, med katerimi prevladujejo območja pretekle industrijske in obrtne dejavnosti. A tudi ta območja imajo svoj potencial. Na Bledu so na primer degradirano območje okoli opuščene tovarne spremenili v trajnostno grajeni medgeneracijski center in 60 oskrbovanih stanovanj. Nekdanji kraj duhov torej spet preveva živahen vrvež. Pokažemo prenovo trisobnega stanovanja za mlado družino. Slednje je bilo pred prenovo sicer v dobrem stanju, vendar tlorisna zasnova ni bila najbolj funkcionalna in ni ustrezala potrebam družine, ki si je želela več svetlobe, shranjevalnih površin ter – več svobode.
Kadar se odločimo za gradnjo nove hiše, ki bo postala naš dom, je to odločitev za več desetletij. Par v najboljših letih, še vedno zelo aktiven, je sklenil postaviti novo hišo, a sta pri tem že mislila na prihodnost, ko bodo ptički odleteli iz gnezda… Kako priti do lastniškega doma je vprašanje, ki si ga mladi pari danes pogosto postavljajo. Pri nas je še vedno veliko predimenzioniranih nepremičnin, kjer so po odhodu otrok ostali le še starši. Tokrat si bomo ogledali zgleden primer, kako si je mlad par uredil dom na nekoč prazni podstrehi družinske hiše. Kar trojna vrata vodijo v kuhinjo zakoncev, ki smo ju obiskali na Ptuju. Čeprav sta hišo zgradila pred skoraj 20 leti, ko je bila moderna razgibana arhitektura, sta navdih za gradnjo poiskala v tradicionalnih oblikah in naravnih materialih, hkrati pa poskrbela za harmonično vez z vrtom.
Kadar se odločimo za gradnjo nove hiše, ki bo postala naš dom, je to odločitev za več desetletij. Par v najboljših letih, še vedno zelo aktiven, je sklenil postaviti novo hišo, a sta pri tem že mislila na prihodnost, ko bodo ptički odleteli iz gnezda… Kako priti do lastniškega doma je vprašanje, ki si ga mladi pari danes pogosto postavljajo. Pri nas je še vedno veliko predimenzioniranih nepremičnin, kjer so po odhodu otrok ostali le še starši. Tokrat si bomo ogledali zgleden primer, kako si je mlad par uredil dom na nekoč prazni podstrehi družinske hiše. Kar trojna vrata vodijo v kuhinjo zakoncev, ki smo ju obiskali na Ptuju. Čeprav sta hišo zgradila pred skoraj 20 leti, ko je bila moderna razgibana arhitektura, sta navdih za gradnjo poiskala v tradicionalnih oblikah in naravnih materialih, hkrati pa poskrbela za harmonično vez z vrtom.
Kam pobegniti iz stresnega, hektičnega vsakdana, da si napolnimo baterije in sprostimo glavo? Kje bi bilo popolno pribežališče za preživljanje vikendov in dopusta? To se je spraševal tudi naš gostitelj, ki pa je hitro našel odgovor. Na Gorenjskem, v Gozdu Martuljku, je kupil parcelo, na katero je postavil počitniško hišo, vredno vse pozornosti. V zasanjanih Brkinih, kjer pokrajina valovi od sadnih nasadov in mogočnih gozdov, si je dom uredil mlad par. Pa ne kar kakršen koli dom. Njuno domovanje je namreč oblikovano z velikim spoštovanjem do lokalne identitete in tradicije ter je dober dokaz, da najbolj pristni interjerji nastajajo v sozvočju z lastniki. Še bolje, s pomočjo njihovih spretnih rok in ustvarjalnih idej. Stanovanje v tristanovanjski stavbi blizu Medvod je nekaj posebnega zato, ker sta ga kupila arhitekta za svojo družino. Ob nakupu so ju čakali prazni, neopremljeni prostori. Seveda smo bili radovedni, kako sta strokovnjaka dane razmere prilagodila svojim željam in zahtevam.
Kam pobegniti iz stresnega, hektičnega vsakdana, da si napolnimo baterije in sprostimo glavo? Kje bi bilo popolno pribežališče za preživljanje vikendov in dopusta? To se je spraševal tudi naš gostitelj, ki pa je hitro našel odgovor. Na Gorenjskem, v Gozdu Martuljku, je kupil parcelo, na katero je postavil počitniško hišo, vredno vse pozornosti. V zasanjanih Brkinih, kjer pokrajina valovi od sadnih nasadov in mogočnih gozdov, si je dom uredil mlad par. Pa ne kar kakršen koli dom. Njuno domovanje je namreč oblikovano z velikim spoštovanjem do lokalne identitete in tradicije ter je dober dokaz, da najbolj pristni interjerji nastajajo v sozvočju z lastniki. Še bolje, s pomočjo njihovih spretnih rok in ustvarjalnih idej. Stanovanje v tristanovanjski stavbi blizu Medvod je nekaj posebnega zato, ker sta ga kupila arhitekta za svojo družino. Ob nakupu so ju čakali prazni, neopremljeni prostori. Seveda smo bili radovedni, kako sta strokovnjaka dane razmere prilagodila svojim željam in zahtevam.
To jesen se redno sprašujemo, koliko si Slovenci upamo, ko gre za spremembo življenjskega stila. In prijetno presenečeni ugotavljamo, da navdihujočih zgodb kar ne zmanjka. Tokratna se odvija na Goričkem, natančneje v Motovilcih, kjer si je svoje novo ognjišče zakuril karizmatični kuharski mojster Bine Volčič. V novejši večstanovanjski stavbi v Ljubljani so skupni hodniki zasnovani tako, da hkrati povezujejo ter ločujejo ‒ in sicer v obliki mostov, ki ustvarjajo zračen, lahkoten in svetel ambient. Inovativno in posebno pa je tudi eno od stanovanj, ki ima poleg rdeče niti še zeleno. In zakaj ravno zeleno? Ker so kotički v njem premišljeno opremljeni z rastlinami, zaradi manjše kvadrature pa tudi s številnimi drugimi praktičnimi rešitvami. V starejši ljubljanski stavbi sta arhitekta prenovila 65 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje v sodobno urbano bivališče. Stanovanje ima sicer lepe razglede, nima pa balkona ali terase – in za pristen stik z naravo so poskrbeli z edinstveno zeleno oazo v spalnici.
To jesen se redno sprašujemo, koliko si Slovenci upamo, ko gre za spremembo življenjskega stila. In prijetno presenečeni ugotavljamo, da navdihujočih zgodb kar ne zmanjka. Tokratna se odvija na Goričkem, natančneje v Motovilcih, kjer si je svoje novo ognjišče zakuril karizmatični kuharski mojster Bine Volčič. V novejši večstanovanjski stavbi v Ljubljani so skupni hodniki zasnovani tako, da hkrati povezujejo ter ločujejo ‒ in sicer v obliki mostov, ki ustvarjajo zračen, lahkoten in svetel ambient. Inovativno in posebno pa je tudi eno od stanovanj, ki ima poleg rdeče niti še zeleno. In zakaj ravno zeleno? Ker so kotički v njem premišljeno opremljeni z rastlinami, zaradi manjše kvadrature pa tudi s številnimi drugimi praktičnimi rešitvami. V starejši ljubljanski stavbi sta arhitekta prenovila 65 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje v sodobno urbano bivališče. Stanovanje ima sicer lepe razglede, nima pa balkona ali terase – in za pristen stik z naravo so poskrbeli z edinstveno zeleno oazo v spalnici.
Pred dvema letoma smo obiskali naselje vizualno usklajenih hiš iz križno lepljenih plošč v Stražišču pri Kranju. Njihovi masivni zidovi so bili takrat še goli, je pa uporabljeni naravni material že obljubljal visoko kakovost bivanja. No, zdaj so hiše večinoma gotove in vseljene, v njih pa so dom našli ljudje, ki cenijo les in prednosti, ki jim jih ta ponuja. Kaj imata skupnega les in modrost? Med sprehodom po knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru boste hitro ugotovili, da se ta dva elementa odlično dopolnjujeta in uporabnikom pričarata ambient, kakršnega bi z veseljem imeli tudi doma. V srednjih letih si marsikdo zaželi spremembe življenjskega sloga. Morda zamenjati službo, poskusiti nekaj novega, celo spremeniti lokacijo svojega doma. Vse to so spremembe, ki zahtevajo tehten premislek o veliko stvarnih izzivih, kar nekaj poguma, zato ne čudi, da pogosto ostane zgolj pri sanjarjenju. Ne pa vedno. Metka in Tomaž Zver sta uresničila sanje in se preselila v prenovljeno hišo v Štanjelu.
Pred dvema letoma smo obiskali naselje vizualno usklajenih hiš iz križno lepljenih plošč v Stražišču pri Kranju. Njihovi masivni zidovi so bili takrat še goli, je pa uporabljeni naravni material že obljubljal visoko kakovost bivanja. No, zdaj so hiše večinoma gotove in vseljene, v njih pa so dom našli ljudje, ki cenijo les in prednosti, ki jim jih ta ponuja. Kaj imata skupnega les in modrost? Med sprehodom po knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru boste hitro ugotovili, da se ta dva elementa odlično dopolnjujeta in uporabnikom pričarata ambient, kakršnega bi z veseljem imeli tudi doma. V srednjih letih si marsikdo zaželi spremembe življenjskega sloga. Morda zamenjati službo, poskusiti nekaj novega, celo spremeniti lokacijo svojega doma. Vse to so spremembe, ki zahtevajo tehten premislek o veliko stvarnih izzivih, kar nekaj poguma, zato ne čudi, da pogosto ostane zgolj pri sanjarjenju. Ne pa vedno. Metka in Tomaž Zver sta uresničila sanje in se preselila v prenovljeno hišo v Štanjelu.
Letos obeležujemo stoletnico smrti pisatelja, pravnika in politika Ivana Tavčarja, hkrati pa tudi 50 let od premiere filma Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po istoimenski Tavčarjevi povesti. Naša ekipa se je ob tem filmskem Abrahamu podala na podeželje pod Starim vrhom in v Mlaki nad Lušo obiskala snemalno lokacijo filma– kmetijo pri Jejlarju, kjer sta se spoznala Presečnikova Meta in odvetnik Janez. Za neizdelane mansarde starih meščanskih hiš bi lahko rekli, da so skriti dragulji. V eni najlepših ljubljanskih ulic, zeleni Križevniški ulici, so iz zanemarjenega podstrešja, kjer so nekoč vladale pajčevine in debele plasti prahu, nastala štiri svetla razgibana stanovanja. Kupili ste stanovanje, zgradili hišo, tudi pohištvo je izbrano. Že ste si oddahnili, da je dom končan, ko okrog vas zazijajo še gole bele stene, ki se zdijo nekako brez življenja. Kako jih zapolniti s primerno vsebino, kako to storiti z nekim smotrnim denarnim in časovnim proračunom. Slike, fotografije, kakšen kipec ali drug estetski dodatek … pa saj tega so vendar polne take in drugačne trgovine. Seveda so, ampak naš sogovornik med drugim pravi, da se za unikatnejša estetska doživetja splača narediti kakšen korak več.
Letos obeležujemo stoletnico smrti pisatelja, pravnika in politika Ivana Tavčarja, hkrati pa tudi 50 let od premiere filma Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po istoimenski Tavčarjevi povesti. Naša ekipa se je ob tem filmskem Abrahamu podala na podeželje pod Starim vrhom in v Mlaki nad Lušo obiskala snemalno lokacijo filma– kmetijo pri Jejlarju, kjer sta se spoznala Presečnikova Meta in odvetnik Janez. Za neizdelane mansarde starih meščanskih hiš bi lahko rekli, da so skriti dragulji. V eni najlepših ljubljanskih ulic, zeleni Križevniški ulici, so iz zanemarjenega podstrešja, kjer so nekoč vladale pajčevine in debele plasti prahu, nastala štiri svetla razgibana stanovanja. Kupili ste stanovanje, zgradili hišo, tudi pohištvo je izbrano. Že ste si oddahnili, da je dom končan, ko okrog vas zazijajo še gole bele stene, ki se zdijo nekako brez življenja. Kako jih zapolniti s primerno vsebino, kako to storiti z nekim smotrnim denarnim in časovnim proračunom. Slike, fotografije, kakšen kipec ali drug estetski dodatek … pa saj tega so vendar polne take in drugačne trgovine. Seveda so, ampak naš sogovornik med drugim pravi, da se za unikatnejša estetska doživetja splača narediti kakšen korak več.
Ne zgodi se prav pogosto, da se v novi, pravkar zgrajeni hiši lastniki zamenjajo že po letu in pol. Seveda nova družina prinese v hišo nov pogled, nove želje, nove zahteve, ki so jih v primeru, ki je pred nami, s skladnim sodelovanjem arhitektov in izvajalcev uresničili rekordno hitro. V nadaljevanju se posvetimo lesu, trajnemu materialu, s katerim človek rad biva že od nekdaj. Na Norveškem je trenutno najvišja lesena stavba na svetu, visoka je 85,4 metra, ima 18-nadstropij. Ne tako visoke, ampak večstanovanjske lesene objekte, ki sledijo viziji trajnosti, pa že gradimo tudi pri nas. Mi smo dve našli v Celju. Pod Krvavcem sta zakonca Mirjam in Gregor iz nič ustvarila zeliščno posestvo, na njem pa poleg svoje hiše postavila še več edinstvenih lesenih objektov in elementov. Od kozolca toplarja in zeliščne kašče do hiške, ki sicer ni na drevesu, a nosi ime Drevo.
Ne zgodi se prav pogosto, da se v novi, pravkar zgrajeni hiši lastniki zamenjajo že po letu in pol. Seveda nova družina prinese v hišo nov pogled, nove želje, nove zahteve, ki so jih v primeru, ki je pred nami, s skladnim sodelovanjem arhitektov in izvajalcev uresničili rekordno hitro. V nadaljevanju se posvetimo lesu, trajnemu materialu, s katerim človek rad biva že od nekdaj. Na Norveškem je trenutno najvišja lesena stavba na svetu, visoka je 85,4 metra, ima 18-nadstropij. Ne tako visoke, ampak večstanovanjske lesene objekte, ki sledijo viziji trajnosti, pa že gradimo tudi pri nas. Mi smo dve našli v Celju. Pod Krvavcem sta zakonca Mirjam in Gregor iz nič ustvarila zeliščno posestvo, na njem pa poleg svoje hiše postavila še več edinstvenih lesenih objektov in elementov. Od kozolca toplarja in zeliščne kašče do hiške, ki sicer ni na drevesu, a nosi ime Drevo.
Arhitekturni slog na prehodu iz 19. v 20. stoletja, ki ga imenujemo secesija, je Ljubljani prinesel kar nekaj zanimivih stavb. Mnoge secesijske arhitekturne stvaritve, ki so navdih iskale v folklornih motivih in geometrijskih oblikah ter se je z njimi meščanstvo želelo približati plemstvu, danes žal neslavno propadajo, so pa tudi takšne, ki so jih obnovili ali rekonstruirali. V eni od rekonstruiranih vil smo obiskali stanovanje, ki združuje tehnologije sedanjosti in utrip preteklosti. Pred nami je začetek študijskega leta. Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma. Kako v naravnem okolju zgraditi prostorno in izvirno hišo in hkrati ohraniti zemljišče čim bolj nedotaknjeno? Rešitev smo poiskali pri zakonskemu paru, ki je zasnoval imeniten objekt v zelenem objemu Štajerske.
Arhitekturni slog na prehodu iz 19. v 20. stoletja, ki ga imenujemo secesija, je Ljubljani prinesel kar nekaj zanimivih stavb. Mnoge secesijske arhitekturne stvaritve, ki so navdih iskale v folklornih motivih in geometrijskih oblikah ter se je z njimi meščanstvo želelo približati plemstvu, danes žal neslavno propadajo, so pa tudi takšne, ki so jih obnovili ali rekonstruirali. V eni od rekonstruiranih vil smo obiskali stanovanje, ki združuje tehnologije sedanjosti in utrip preteklosti. Pred nami je začetek študijskega leta. Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma. Kako v naravnem okolju zgraditi prostorno in izvirno hišo in hkrati ohraniti zemljišče čim bolj nedotaknjeno? Rešitev smo poiskali pri zakonskemu paru, ki je zasnoval imeniten objekt v zelenem objemu Štajerske.
Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma.
Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma.
Še zadnjič pred poletnim premorom si gremo ogledat nekaj prizorišč človekove bivalne sreče in tako bomo naredili mašnjico nad še eno uspešno sezono naše oddaje. Hkrati pa napovedujemo rdečo nit jesenske sezono, to so počitniški domovi Slovencev. Dobili smo povabilo v moderno počitniško vilo ob slikovitem istrskem mestecu Motovun. Lastniki vrtov nam pogosto rečejo, da jim vrt pomeni sprostitev, da uživajo pri delu na njem. Vse to sta ponovila tudi zakonca Tomšič, ki negujeta svoj vrt blizu Ljubljane. Tisto, zaradi česar njun vrt izstopa, pa je izredna urejenost in negovanost. To se najbolj odraža na trati. Pomladno sezono bomo zaključili z veliko elegance in staromeščanskega ponosa. V prestolnici smo obiskali prenovljeno stanovanje, katerega osrednji element v velikem bivalnem prostoru predstavljata dva markantna opečnata oboka.
Še zadnjič pred poletnim premorom si gremo ogledat nekaj prizorišč človekove bivalne sreče in tako bomo naredili mašnjico nad še eno uspešno sezono naše oddaje. Hkrati pa napovedujemo rdečo nit jesenske sezono, to so počitniški domovi Slovencev. Dobili smo povabilo v moderno počitniško vilo ob slikovitem istrskem mestecu Motovun. Lastniki vrtov nam pogosto rečejo, da jim vrt pomeni sprostitev, da uživajo pri delu na njem. Vse to sta ponovila tudi zakonca Tomšič, ki negujeta svoj vrt blizu Ljubljane. Tisto, zaradi česar njun vrt izstopa, pa je izredna urejenost in negovanost. To se najbolj odraža na trati. Pomladno sezono bomo zaključili z veliko elegance in staromeščanskega ponosa. V prestolnici smo obiskali prenovljeno stanovanje, katerega osrednji element v velikem bivalnem prostoru predstavljata dva markantna opečnata oboka.
Predzadnjo oddajo te sezone bomo še enkrat posvetili lesu, ki predstavlja pomembno strateško surovino za gradnjo. Visoko nad Dravogradom smo obiskali hišo, ki je nekoč bila temačna, z majhnimi okni in brez balkona. Danes jo krasijo veličasten prizidek in privlačni prostori, opremljeni z različnimi vrstami lesa. Poleg vsega drugega nas je v tej hiši osupnil tudi jasno prisotni in blagodejni vonj precej redke vrste lesa. Lesarska stroka in izdelki iz lesa imajo v življenju človeka posebno mesto in pomenijo plemenitenje našega načina življenja. V lesu je tudi priložnost za poklicno in poslovno pot. Dober dokaz so tudi lesene mojstrovine oblikovalca in mojstra v lesu, ki so svoje mesto našle v majhnem, sveže prenovljenem stanovanju v eni najlepših ljubljanskih uličic. Le redko se nam ponudi priložnost, da lahko vstopimo na vrt, ki ga je zase oblikoval strokovnjak za hortikulturo. V Žireh v Poljanski dolini je pred desetletji začel nastajati vrt, kot si ga je zamislila ugledna oblikovalka vrtov Juta Krulc. Letos mineva osem let od njene smrti. Vrt leži ob rojstni hiši akademskega likovnega umetnika Tomaža Kržišnika, ki je sooblikoval ta prostor.
Predzadnjo oddajo te sezone bomo še enkrat posvetili lesu, ki predstavlja pomembno strateško surovino za gradnjo. Visoko nad Dravogradom smo obiskali hišo, ki je nekoč bila temačna, z majhnimi okni in brez balkona. Danes jo krasijo veličasten prizidek in privlačni prostori, opremljeni z različnimi vrstami lesa. Poleg vsega drugega nas je v tej hiši osupnil tudi jasno prisotni in blagodejni vonj precej redke vrste lesa. Lesarska stroka in izdelki iz lesa imajo v življenju človeka posebno mesto in pomenijo plemenitenje našega načina življenja. V lesu je tudi priložnost za poklicno in poslovno pot. Dober dokaz so tudi lesene mojstrovine oblikovalca in mojstra v lesu, ki so svoje mesto našle v majhnem, sveže prenovljenem stanovanju v eni najlepših ljubljanskih uličic. Le redko se nam ponudi priložnost, da lahko vstopimo na vrt, ki ga je zase oblikoval strokovnjak za hortikulturo. V Žireh v Poljanski dolini je pred desetletji začel nastajati vrt, kot si ga je zamislila ugledna oblikovalka vrtov Juta Krulc. Letos mineva osem let od njene smrti. Vrt leži ob rojstni hiši akademskega likovnega umetnika Tomaža Kržišnika, ki je sooblikoval ta prostor.
Markantno stanovanje v novozgrajeni večstanovanjski hiši ob Celovški cesti v Ljubljani vas bo v hipu prevzelo. Izbrani kosi in materiali, številne unikatne rešitve, glamur na vsakem koraku. Vloženega je bilo nemalo truda, da je stanovanje dandanes lastniku v velik ponos in veselje. Preperela ostrešja, fasade brez izolacije, staro stavbno pohištvo, neučinkovito ogrevanje … Marsikatero starejšo večstanovanjsko stavbo v Sloveniji bi lahko opisali s temi besedami, ki po domače pomenijo, da njeni prebivalci živijo v energetsko neustreznih razmerah, obenem pa mečejo denar skozi okno. Ker je cilj čim prej pristopiti k izboljšanju takšnega stavbnega fonda, vam bomo pokazali primer zgledno energetsko prenovljene stolpnice v Domžalah in finančne ter bivalne prednosti take sanacije. 15 let staro družinsko hišo so arhitekti natančno preštudirali in premetali tlorise v vseh treh etažah. Po novem je nastala tri stanovanjska hiša, s povsem drugačnim slogom interierja, kot ga je imela pred prenovo. Torej ne le nov, posodobljeni make up, temveč tudi popolnoma nova vsebina.
Markantno stanovanje v novozgrajeni večstanovanjski hiši ob Celovški cesti v Ljubljani vas bo v hipu prevzelo. Izbrani kosi in materiali, številne unikatne rešitve, glamur na vsakem koraku. Vloženega je bilo nemalo truda, da je stanovanje dandanes lastniku v velik ponos in veselje. Preperela ostrešja, fasade brez izolacije, staro stavbno pohištvo, neučinkovito ogrevanje … Marsikatero starejšo večstanovanjsko stavbo v Sloveniji bi lahko opisali s temi besedami, ki po domače pomenijo, da njeni prebivalci živijo v energetsko neustreznih razmerah, obenem pa mečejo denar skozi okno. Ker je cilj čim prej pristopiti k izboljšanju takšnega stavbnega fonda, vam bomo pokazali primer zgledno energetsko prenovljene stolpnice v Domžalah in finančne ter bivalne prednosti take sanacije. 15 let staro družinsko hišo so arhitekti natančno preštudirali in premetali tlorise v vseh treh etažah. Po novem je nastala tri stanovanjska hiša, s povsem drugačnim slogom interierja, kot ga je imela pred prenovo. Torej ne le nov, posodobljeni make up, temveč tudi popolnoma nova vsebina.
Apartmajska hiša v Bohinjski Bistrici se ponaša z avtohtonim tradicionalnim volumnom ter s pogledi po okoliških vršacih. Lastnika sta iz mizarske stroke in zato dvoma o prevladujočem materialu ni bilo. Vseeno pa sta se želela pokloniti tudi tradiciji in tako v veliki meri posegla tudi po starem, ponovno uporabljenem lesu – v impozantni apartmajski hiši so tako celo več kot stoletni kosi macesnovega lesa. Dobesedno ročno izdelano stanovanje z lesenimi izdelki si je umetnik Matej Bizovičar opremil za leta, ki prihajajo. Zaenkrat namreč še živi z družino v stari kmečki hiši stran od mesta, ko pa se bo enkrat naveličal kidati sneg, pravi, da bo šel živet prav v središče Ljubljanjskega parka Tivoli. Ima pa to stanovanje še eno posebnost – namreč, bolj ko si ga ogleduješ, bolj imaš občutek, da tudi stanovanje gleda tebe. Boste videli zakaj. Z oblikovalsko nagrado BigSEE za interier nagrajeno stanovanje v osrčju prestolnice, ni zasnovano le z mislijo na estetiko, temveč je skrbno premišljeno do zadnjega kvadratnega centimetra. Par, ki v njem prebiva, smo v naši oddaji že gostili, saj smo obiskali njuno prejšnje, le 25 kvadratov veliko stanovanje. To je po kvadraturi za skoraj polovico večje, a zato ni bil premislek pri oblikovanju nič manj poglobljen.
Apartmajska hiša v Bohinjski Bistrici se ponaša z avtohtonim tradicionalnim volumnom ter s pogledi po okoliških vršacih. Lastnika sta iz mizarske stroke in zato dvoma o prevladujočem materialu ni bilo. Vseeno pa sta se želela pokloniti tudi tradiciji in tako v veliki meri posegla tudi po starem, ponovno uporabljenem lesu – v impozantni apartmajski hiši so tako celo več kot stoletni kosi macesnovega lesa. Dobesedno ročno izdelano stanovanje z lesenimi izdelki si je umetnik Matej Bizovičar opremil za leta, ki prihajajo. Zaenkrat namreč še živi z družino v stari kmečki hiši stran od mesta, ko pa se bo enkrat naveličal kidati sneg, pravi, da bo šel živet prav v središče Ljubljanjskega parka Tivoli. Ima pa to stanovanje še eno posebnost – namreč, bolj ko si ga ogleduješ, bolj imaš občutek, da tudi stanovanje gleda tebe. Boste videli zakaj. Z oblikovalsko nagrado BigSEE za interier nagrajeno stanovanje v osrčju prestolnice, ni zasnovano le z mislijo na estetiko, temveč je skrbno premišljeno do zadnjega kvadratnega centimetra. Par, ki v njem prebiva, smo v naši oddaji že gostili, saj smo obiskali njuno prejšnje, le 25 kvadratov veliko stanovanje. To je po kvadraturi za skoraj polovico večje, a zato ni bil premislek pri oblikovanju nič manj poglobljen.
Z oblikovalsko nagrado BigSEE za interier nagrajeno stanovanje v osrčju prestolnice, ni zasnovano le z mislijo na estetiko, temveč je skrbno premišljeno do zadnjega kvadratnega centimetra. Par, ki v njem prebiva, smo v naši oddaji že gostili, saj smo obiskali njuno prejšnje, le 25 kvadratov veliko stanovanje. To je po kvadraturi za skoraj polovico večje, a zato ni bil premislek pri oblikovanju nič manj poglobljen.
Z oblikovalsko nagrado BigSEE za interier nagrajeno stanovanje v osrčju prestolnice, ni zasnovano le z mislijo na estetiko, temveč je skrbno premišljeno do zadnjega kvadratnega centimetra. Par, ki v njem prebiva, smo v naši oddaji že gostili, saj smo obiskali njuno prejšnje, le 25 kvadratov veliko stanovanje. To je po kvadraturi za skoraj polovico večje, a zato ni bil premislek pri oblikovanju nič manj poglobljen.
V naselju Tuncovec, vzhodno od Rogaške Slatine, si je mlada družina zasnovala dom, za katerega sta lastnika imela zelo jasno vizijo, kaj želita, predvsem pa sta oba bila odlično opremljena z znanjem, veščinami in voljo, da večino stvari postorita sama. Poleg tega pa sta si zastavila cilj, da ga, ko bo končan, predstavimo v oddaji Ambienti. Obiskali bomo družino, ki rada veliko časa preživi na vrtu. Tudi zato je bila okolica njihove hiše pri urejanju deležna posebne pozornosti. Bioklimatska pergola za letno kuhinjo z jedilnico, igrala za najmlajšo članico in udobna sedežna garnitura na pokriti leseni terasi so tisti kotički, brez katerih si ne predstavljajo vsakdana. Za prenovo stanovanja se največkrat odločimo, kadar pride do spremembe lastništva, spremembe števila stanovalcev ali zaradi posodobitve. Prenovo stanovanja, ki ga bomo predstavili tokrat, je spodbudilo novo življenjsko obdobje lastnice. S pomočjo arhitekta sta poiskala izboljšave za pomanjkljivosti, ki se jih je s časom začela zavedati.
V naselju Tuncovec, vzhodno od Rogaške Slatine, si je mlada družina zasnovala dom, za katerega sta lastnika imela zelo jasno vizijo, kaj želita, predvsem pa sta oba bila odlično opremljena z znanjem, veščinami in voljo, da večino stvari postorita sama. Poleg tega pa sta si zastavila cilj, da ga, ko bo končan, predstavimo v oddaji Ambienti. Obiskali bomo družino, ki rada veliko časa preživi na vrtu. Tudi zato je bila okolica njihove hiše pri urejanju deležna posebne pozornosti. Bioklimatska pergola za letno kuhinjo z jedilnico, igrala za najmlajšo članico in udobna sedežna garnitura na pokriti leseni terasi so tisti kotički, brez katerih si ne predstavljajo vsakdana. Za prenovo stanovanja se največkrat odločimo, kadar pride do spremembe lastništva, spremembe števila stanovalcev ali zaradi posodobitve. Prenovo stanovanja, ki ga bomo predstavili tokrat, je spodbudilo novo življenjsko obdobje lastnice. S pomočjo arhitekta sta poiskala izboljšave za pomanjkljivosti, ki se jih je s časom začela zavedati.
Blizu Grosuplja smo obiskali zelo zanimivo podeželsko hišo, ki jo je zgradila družina, zaljubljena v les. Del lesa za gradnjo so pripeljali kar iz domačega gozda, lastnika pa sta v leseno konstrukcijo vgradila tudi senzorje, ki merijo vlažnost lesa in ob morebitnem prekomernem povišanju vlažnosti ali vdoru vode v les omogočajo hitro ukrepanje. Vrt ob starejši kamniti hiši sredi Krasa so novi lastniki hiše spremenili in vsebinsko obogatili. S prejšnjim vrtom ga povezuje samo sivka, ki pogosto krasi kraške vrtove. Hiša v Ivanjem gradu je desetletja samevala, dokler je nista za svojo vzela nova lastnika. Iz zapuščene hiše sta ustvarila nov, očarljiv dom in ga obdala z vrtom, na katerem je poskrbljeno tako za udobje kot za lepe prizore. Kako sta uredila hišo, smo že predstavili v prvi letošnji oddaji, tokrat se bomo sprehodili še po vrtu.. Pred več kot tremi leti smo predstavili podnajemniško stanovanje nekdanje manekenke in diplomirane notranje oblikovalke Jane Koteske in njenega partnerja Iva. Zdaj smo jih spet obiskali, tokrat v lastni hiši, ki sta jo podedovala od starih staršev. Vmes je par dobil tudi dva otroka, zato sta udobje in praktičnost postala enakovredna estetiki in slogu.
Blizu Grosuplja smo obiskali zelo zanimivo podeželsko hišo, ki jo je zgradila družina, zaljubljena v les. Del lesa za gradnjo so pripeljali kar iz domačega gozda, lastnika pa sta v leseno konstrukcijo vgradila tudi senzorje, ki merijo vlažnost lesa in ob morebitnem prekomernem povišanju vlažnosti ali vdoru vode v les omogočajo hitro ukrepanje. Vrt ob starejši kamniti hiši sredi Krasa so novi lastniki hiše spremenili in vsebinsko obogatili. S prejšnjim vrtom ga povezuje samo sivka, ki pogosto krasi kraške vrtove. Hiša v Ivanjem gradu je desetletja samevala, dokler je nista za svojo vzela nova lastnika. Iz zapuščene hiše sta ustvarila nov, očarljiv dom in ga obdala z vrtom, na katerem je poskrbljeno tako za udobje kot za lepe prizore. Kako sta uredila hišo, smo že predstavili v prvi letošnji oddaji, tokrat se bomo sprehodili še po vrtu.. Pred več kot tremi leti smo predstavili podnajemniško stanovanje nekdanje manekenke in diplomirane notranje oblikovalke Jane Koteske in njenega partnerja Iva. Zdaj smo jih spet obiskali, tokrat v lastni hiši, ki sta jo podedovala od starih staršev. Vmes je par dobil tudi dva otroka, zato sta udobje in praktičnost postala enakovredna estetiki in slogu.
V eni od preteklih oddaj smo se sprehodili po vrtu Oskarja Kogoja. Tokrat pa nas bo umetnik in akademik popeljal v svoj dom in galerijo, kjer so razstavljeni izdelki z globjim pomenom. Ko smo ga vprašali, katera je najpopolnejša oblika na Zemlji, nam je dejal: jajce. Ker se vanj stekajo energije večnosti, ustvarjalnosti, upanja in ponovnega rojstva. Tudi vas pomladi zasrbijo prsti, da bi osvežili svoj dom? Tokrat vam priskočimo na pomoč in z veseljem delimo nekaj uporabnih nasvetov in trikov, kje začeti in kako izbrati tisto pravo stensko dekoracijo, ki se bo lepo podala vašemu prostoru, pohištvu, družinskim potrebam in osebnemu stilu. Lastniki novega stanovanja v Ljubljani so med uvodnimi pogovori z arhitekti poudarili, da želijo imeti resnični življenjski prostor. Stanovanje jim ne pomeni samo prostora, kamor prihajajo spat, ampak želi družina v njem skupaj živeti, se družiti in uživati.
V eni od preteklih oddaj smo se sprehodili po vrtu Oskarja Kogoja. Tokrat pa nas bo umetnik in akademik popeljal v svoj dom in galerijo, kjer so razstavljeni izdelki z globjim pomenom. Ko smo ga vprašali, katera je najpopolnejša oblika na Zemlji, nam je dejal: jajce. Ker se vanj stekajo energije večnosti, ustvarjalnosti, upanja in ponovnega rojstva. Tudi vas pomladi zasrbijo prsti, da bi osvežili svoj dom? Tokrat vam priskočimo na pomoč in z veseljem delimo nekaj uporabnih nasvetov in trikov, kje začeti in kako izbrati tisto pravo stensko dekoracijo, ki se bo lepo podala vašemu prostoru, pohištvu, družinskim potrebam in osebnemu stilu. Lastniki novega stanovanja v Ljubljani so med uvodnimi pogovori z arhitekti poudarili, da želijo imeti resnični življenjski prostor. Stanovanje jim ne pomeni samo prostora, kamor prihajajo spat, ampak želi družina v njem skupaj živeti, se družiti in uživati.
Za istrsko arhitekturo je med drugim značilno, da so hiše v vasi strnjene okrog ozkih ulic, tudi zato, da je ostalo čim več okoliškega zemljišča nepozidanega. Družina mlajšega arhitekta se je tako ob odločitvi, da postavi hišo zase na mestu majhnega, napol podrtega gospodarskega objekta, znašla pred zahtevno nalogo. Nova hiša je smela zasedati enako majhen tloris nekdanjega objekta, zato so lahko šli samo »v višino«. Še pred desetletjem ali dvema smo jih občudovali na fotografijah iz tujine, danes pa so hiške, ki smo jih odkrili v Prekmurju, vse bolj popularne tudi pri nas. Eden od razlogov za njihovo priljubljenost je hitra izdelava, poleg tega pa lahko lesene mobilne hiške kadarkoli preselimo na novo lokacijo. Nove arhitekturne smernice so začrtane v luči varovanja okolja in naravnih virov, ker gradnja morda bolj kot si mislimo izkorišča naše naravne vire. Pri tem nam premišljena uporaba lesa za gradnjo lahko pomaga, tako kot z lepim zgledom priča lesni paviljon v Planici.
Za istrsko arhitekturo je med drugim značilno, da so hiše v vasi strnjene okrog ozkih ulic, tudi zato, da je ostalo čim več okoliškega zemljišča nepozidanega. Družina mlajšega arhitekta se je tako ob odločitvi, da postavi hišo zase na mestu majhnega, napol podrtega gospodarskega objekta, znašla pred zahtevno nalogo. Nova hiša je smela zasedati enako majhen tloris nekdanjega objekta, zato so lahko šli samo »v višino«. Še pred desetletjem ali dvema smo jih občudovali na fotografijah iz tujine, danes pa so hiške, ki smo jih odkrili v Prekmurju, vse bolj popularne tudi pri nas. Eden od razlogov za njihovo priljubljenost je hitra izdelava, poleg tega pa lahko lesene mobilne hiške kadarkoli preselimo na novo lokacijo. Nove arhitekturne smernice so začrtane v luči varovanja okolja in naravnih virov, ker gradnja morda bolj kot si mislimo izkorišča naše naravne vire. Pri tem nam premišljena uporaba lesa za gradnjo lahko pomaga, tako kot z lepim zgledom priča lesni paviljon v Planici.
V vasici na Štajerskem, ki že v imenu nosi besedo zlato, si je zakonski par omislil mikavno pritlično hišo. Zasnovana je tako, da vabi k sproščenemu druženju, s pametnimi rešitvami pa bo paru omogočila tudi zlato jesen življenja. Ko smo prisluhnili stanovalki stavbe v središču Ljubljane, ki je pred kratkim uredila dve novi stanovanji v hiši, stari več kot tristo let, smo se nehote vprašali: kakšne zgodbe so se dogajale v tej stari hiši? Koliko ljudi je v njej že živelo? Koliko prezidav se je v njej zgodilo? In vendar stoji tam, kot trajni pričevalec zgodovine v središču našega mesta. Odgovori v oddaji Ambienti. V središču prestolnice smo našli svetovljansko bivališče, ki je zgleden primer harmoničnega sodelovanja med arhitektom in lastnikom. V njem najdemo vrsto inovativnih rešitev za majhne stanovanjske površine.
V vasici na Štajerskem, ki že v imenu nosi besedo zlato, si je zakonski par omislil mikavno pritlično hišo. Zasnovana je tako, da vabi k sproščenemu druženju, s pametnimi rešitvami pa bo paru omogočila tudi zlato jesen življenja. Ko smo prisluhnili stanovalki stavbe v središču Ljubljane, ki je pred kratkim uredila dve novi stanovanji v hiši, stari več kot tristo let, smo se nehote vprašali: kakšne zgodbe so se dogajale v tej stari hiši? Koliko ljudi je v njej že živelo? Koliko prezidav se je v njej zgodilo? In vendar stoji tam, kot trajni pričevalec zgodovine v središču našega mesta. Odgovori v oddaji Ambienti. V središču prestolnice smo našli svetovljansko bivališče, ki je zgleden primer harmoničnega sodelovanja med arhitektom in lastnikom. V njem najdemo vrsto inovativnih rešitev za majhne stanovanjske površine.
Se še spomnite trendov v gradnji pred desetletji? Gradile so se ogromne hiše, v marsikaterem pogledu predimenzionirane. Pa okrogline, frčade, štirikapnice, zalomljene strehe… Marsikdo je želel graditi unikatno, izstopajoče, drugačno, ne da bi se hkrati tudi zavedali, da je takšen dom težje opremiti in dražje vzdrževati. Naša gostitelja Lea in Rok sta rešitev za svoj novi dom iskala več let. Naletela sta na hišo, ki je bila sicer prevelika in v marsičem neustrezna. Preobrazbo pokažemo v oddaji. Največji leseni športni objekt v Sloveniji je dobitnik nagrad BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020. Lastnik je želel, da ta zdrava lupina ne bi obremenjevala okolja in da bi v njej ustvarili idealne pogoje ne le za šport, temveč za bivanje na splošno. Ubral je veliko trajnostnih korakov ter med drugim vse skupaj začinil z zelenjem in veliko okusno izbrane opreme, ki briše meje med zasebnim in javnim. Tudi stanovanje, ki ga predstavimo, je nagrajeno na uglednem tekmovanju European property awards v Londonu. Lastnika sta kupila novogradnjo, ki jima je povsem ustrezala, ampak strokovno oko je v danih volumnih zaznalo še večji potencial – kar je pomenilo samo eno: tudi, če je bilo vse na novo zgrajeno, je marsikaj moralo ven. In po predanem procesu oblikovanja interierja se je lahko na koncu pokazalo vse to, kar bo gledalce navduševalo.
Se še spomnite trendov v gradnji pred desetletji? Gradile so se ogromne hiše, v marsikaterem pogledu predimenzionirane. Pa okrogline, frčade, štirikapnice, zalomljene strehe… Marsikdo je želel graditi unikatno, izstopajoče, drugačno, ne da bi se hkrati tudi zavedali, da je takšen dom težje opremiti in dražje vzdrževati. Naša gostitelja Lea in Rok sta rešitev za svoj novi dom iskala več let. Naletela sta na hišo, ki je bila sicer prevelika in v marsičem neustrezna. Preobrazbo pokažemo v oddaji. Največji leseni športni objekt v Sloveniji je dobitnik nagrad BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020. Lastnik je želel, da ta zdrava lupina ne bi obremenjevala okolja in da bi v njej ustvarili idealne pogoje ne le za šport, temveč za bivanje na splošno. Ubral je veliko trajnostnih korakov ter med drugim vse skupaj začinil z zelenjem in veliko okusno izbrane opreme, ki briše meje med zasebnim in javnim. Tudi stanovanje, ki ga predstavimo, je nagrajeno na uglednem tekmovanju European property awards v Londonu. Lastnika sta kupila novogradnjo, ki jima je povsem ustrezala, ampak strokovno oko je v danih volumnih zaznalo še večji potencial – kar je pomenilo samo eno: tudi, če je bilo vse na novo zgrajeno, je marsikaj moralo ven. In po predanem procesu oblikovanja interierja se je lahko na koncu pokazalo vse to, kar bo gledalce navduševalo.
Lastnika hiše sta sprva želela obnoviti domačo hišo, a zaradi nesorazmerno velikih stroškov obnove sta se odločila, da bo nova hiša kar se da podobna stari, a bo kljub temu skladna s časom, v katerem živimo. Arhitekta sta lastnikoma znala prisluhniti in družina že nekaj let uživa v novem domu. Kdo ve, koliko neizdelanih mansard se skriva pod strehami zasebnih hiš v naši deželi. Mnoge med njimi bi lahko postale prijazen dom, namesto da se v njih nabirata odvečna krama in prah. Kjer v hiši vladajo zdravi odnosi, je izkoriščeno nekdanje podstrešje lahko tudi dobrodošel povezovalni element za vse hišne prebivalce. Mansarda v hiši staršev, s katero na začetku mlada lastnika nista imela zelo ambicioznih načrtov, je postala sodoben dom. Zakonca sta dolgo iskala zemljišče za gradnjo nove hiše v okolici Škofje Loke. Razveselila sta se, ko sta našla tako rekoč sanjsko parcelo. Na njej sta zgradila hišo, s katero sta uresničila svoje predstave o toplem domu - za ureditev okolice sta povabila krajinsko arhitektko, ki je oblikovala resnično čudovit vrt, prilagojen okolici.
Lastnika hiše sta sprva želela obnoviti domačo hišo, a zaradi nesorazmerno velikih stroškov obnove sta se odločila, da bo nova hiša kar se da podobna stari, a bo kljub temu skladna s časom, v katerem živimo. Arhitekta sta lastnikoma znala prisluhniti in družina že nekaj let uživa v novem domu. Kdo ve, koliko neizdelanih mansard se skriva pod strehami zasebnih hiš v naši deželi. Mnoge med njimi bi lahko postale prijazen dom, namesto da se v njih nabirata odvečna krama in prah. Kjer v hiši vladajo zdravi odnosi, je izkoriščeno nekdanje podstrešje lahko tudi dobrodošel povezovalni element za vse hišne prebivalce. Mansarda v hiši staršev, s katero na začetku mlada lastnika nista imela zelo ambicioznih načrtov, je postala sodoben dom. Zakonca sta dolgo iskala zemljišče za gradnjo nove hiše v okolici Škofje Loke. Razveselila sta se, ko sta našla tako rekoč sanjsko parcelo. Na njej sta zgradila hišo, s katero sta uresničila svoje predstave o toplem domu - za ureditev okolice sta povabila krajinsko arhitektko, ki je oblikovala resnično čudovit vrt, prilagojen okolici.