Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Gogo, francoski dokumentarni film

Kenijka Priscilah Sitienei, za vse Gogo, ni imela sreče, da bi se kot otrok lahko izobraževala. A zdaj, v svojih devetdesetih, se je odločila – vpisala se je v šolo, se naučila brati, pisati, računati in najbrž najstarejša šolarka na svetu je postala zgled in navdih otrokom in njihovim staršem. Spodbudno dokumentarno zgodbo odlikujejo mojstrska fotografija, topli medčloveški odnosi in medgeneracijsko sodelovanje. GOGO / Francija / 2020 / Režija: Pascal Plisson

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 92/251

Franzi v zahvalo za pomoč povabi Steffena na pokušanje jabolčnika. Preživita prijeten večer, vendar je čara konec, ko jo Steffen poskuša poljubiti. Čeprav je Linda zelo prizadeta zaradi Christophove grožnje, da bo njo in Dirka s policijo nagnal iz hotela, mu vseeno kljubuje. Ko Christoph vidi Dirkovo nemoč, se spomni, da je bil tudi sam nekoč v podobnem položaju. Timu je odleglo, ker Paul zdaj ve resnico in mu pomaga pri iskanju pravega storilca. Paul sliši prepir med Dirkom in Steffenom ter izve, da je bil Steffen med napadom na Dirka v bližini ... STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Tajkuni: Ruska federacija, britanska dokumentarna serija, 1/3

Danes je na svetu približno tri tisoč ljudi, ki veljajo za milijarderje. Tridelna dokumentarna serija predstavi ruske, ameriške in kitajske velebogataše in pojasni njihov vpliv na sodobno družbo. 1. del: Ruska federacija Ruska federacija ima kar nekaj milijarderjev oziroma oligarhov, kot pravimo njenim tajkunom. Prva generacija oligarhov izvira iz časov, ko je Sovjetska zveza naredila prve korake proti tržnemu gospodarstvu. Kljub velikanskemu bogastvu pa je njihova neodvisnost že dolgo omejena z vdanostjo ruski vladi oziroma njenemu predsedniku Putinu. Nekateri so na lastni koži občutili, kaj pomeni, če se mu postavijo po robu. Spet drugim pa so zaradi ruskega napada na Ukrajino marsikje zamrznili premoženje. TYCOONS / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Guy Gilbert

Kraljica Elizabeta II., ameriška dokumentarna oddaja

Dokumentarna pripoved o eni najvplivnejših žensk na svetu, britanski kraljici Elizabeti II.: njeno izjemno življenje vse od mladosti, nepričakovanega odstopa strica Edvarda VIII. in kronanja njenega očeta za kralja Jurija VI. Kraljica Elizabeta II. je vlogo sodobnega vladarja opredelila na novo, britansko kraljevsko družino in državljane pa uspešno popeljala skozi izzive povojne obnove države, dekolonizacije, reševanja sporov v Južni Afriki, na Severnem Irskem in Falklandskih otokih ter težke dni ob smrti princese Diane. IN THEIR OWN WORDS: QUEEN ELIZABETH II. / ZDA / 2015

Zvezde velikega platna: Emma Thompson, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson, pa v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih ženskih zvezdnic s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka, 3/6

Preiskavo o umoru Andrewa Earlhama vodi inšpektorica Rentonova, ki je prepričana, da je morilka Laura. Kakšen je njen osebni motiv? Laura ob morastih sanjah in preganjanju novinarjev išče podporo pri vseh svojih bližnjih, čeprav s sestro ne moreta zgladiti nesoglasij. Kriminalist Maxwell ima težave s sinom, ki je prav tako policist. V prebliskih iz časa pred tremi tedni spoznamo Earlhamovega pomočnika, ki pošteno premeša štrene. LIAR (II.) / Velika Britanija / 2019 scenarij: Harry Williams Jack Williams režija: James Strong v glavnih vlogah: Joanne Froggatt, Ioan Gruffudd, Katherine Kelly, Kieran Bew, Ivana Basic, Jamie Flatters, Amy Nuttall, Howard Charles, Cindy Humphrey, Zoë Tapper, Shelley Conn

živiM, dokumentarni film

Film opisuje življenje Martine Piskač od zgodnjega otroštva, najstništva, mladosti in materinstva vse do obdobja zrelosti, ko je postala ... Ima spinalno mišično atrofijo. Življenje ji je kljub številnim slabim napovedim uspelo obrniti sebi v prid. Ob tem je poslušala sebe, svoje želje in poskrbela, da zdaj živi aktivno, polno, tako kot drugi … Kljub težki in napredujoči bolezni, zaradi katere je na električnem vozičku, ob pomoči osebnih asistentov živi neodvisno. Sama ne more premakniti niti roke, pa vendar je polna energije. Film »živiM« ruši predsodke, da je življenje z boleznijo skromno in pusto, manj ustvarjalno in razposajeno, in dokazuje, da volja, razum in hotenje nimajo meja. Prav zaradi bolezni Martina dobro ve, kako dragoceno je življenje. Že večkrat je gledala smrti v oči in jo do zdaj vedno pregnala. Na svoje življenje gleda tudi z ironijo in samoironijo. Ti sta velikokrat nujno potrebni za to, da je mogoče prebroditi tudi najtežje trenutke.

Genialna prijateljica (III.), italijanska nadaljevanka, 3/8

Elena želi pomagati Lili, saj se ji je zdravje resnično poslabšalo. Spremlja jo od zdravnika do zdravnika, poleg tega pa se na Adelino pobudo odloči obiskati uredništvo časopisa L'Unità, da bi napisala članek o razmerah v tovarni mesnin in tako pritisnila na Bruna Soccava. Ko Lila izve, da je z njo vse v redu in si mora le odpočiti in opomoči, sklene, da se bo vrnila v sosesko. Eleno skrbi, da bo Lila tam naletela na kopico težav, zato med starimi znanci potipa, kako bi jo sprejeli. L'AMICA GENIALE (III.) / My Brilliant Friend (III.) / Italija / 2021 Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Constanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Margherita Mazzucco, Gaia Girace, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Antonio Milo, Alessio Gallo, Giovanni Amura, Francesco Serpico

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 93/251

Eva se pripravlja, da bo Robertu povedala resnico po njegovi vrnitvi iz Leipziga. Vendar nikakor ne pride do priložnosti. Robert po naključju sam odkrije skrivnost in je ob spoznanju zgrožen. Čeprav se Franzi Steffenova ponudba, da bi skupaj začela proizvodnjo jabolčnika, zdi mamljiva, ga zavrne. Zaradi Lucyjinega pregovarjanja nato za nasvet vpraša Borisa, ki pa ji odsvetuje posel. Lucy in Bela skušata zbrati denar za ponija. V cirkusu zanj zahtevajo 2000 evrov. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 2/5

Simon je na drugi etapi potovanja po Severni Ameriki v ZDA. Začne v Montani, kjer življenje kavbojev ogroža dolgotrajno propadanje podeželskega gospodarstva. Po drugi strani pa si neki milijonar z odkupom zemljišč prizadeva ustvariti veliko zaščiteno naravno območje in vanj znova naseliti nekatere legendarne živali. S tem je razveselil tudi ameriške staroselce. Simon južneje obišče majhen kraj, ki se je iz gospodarske stiske izvil z zakonito industrijo marihuane, etapo pa sklene v koloradskem mestu, odvisno od enajstih zaporov. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 4/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Mi, študentje, koprodukcijski dokumentarni film

Prijatelji Nestor, Aaron, Benjamin in Rafiki so študentje Univerze v Banguiju. Predavanjem sledijo v prenatrpanih predavalnicah, se spopadajo s pristranskim ocenjevanjem in se izogibajo stikom z dekleti, ki ugajajo njihovim profesorjem. Kljub težkim razmeram pa sanjajo o boljši prihodnosti zase in za vso Srednjeafriško republiko. Tako se Rafiki odloči posneti dokumentarni film in z njim opozoriti svet na izzive srednjeafriških študentov. NOUS, ÉTUDIANTS! / WE, STUDENTS! / Francija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška Republika / 2022 / Režija: Rafiki Fariala

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 93/251

Eva se pripravlja, da bo Robertu povedala resnico po njegovi vrnitvi iz Leipziga. Vendar nikakor ne pride do priložnosti. Robert po naključju sam odkrije skrivnost in je ob spoznanju zgrožen. Čeprav se Franzi Steffenova ponudba, da bi skupaj začela proizvodnjo jabolčnika, zdi mamljiva, ga zavrne. Zaradi Lucyjinega pregovarjanja nato za nasvet vpraša Borisa, ki pa ji odsvetuje posel. Lucy in Bela skušata zbrati denar za ponija. V cirkusu zanj zahtevajo 2000 evrov. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Mumindol: Muminovo noro poletje

Mumindol preseneti povodenj in prebivalci Muminhiše čez noč postanejo brezdomci. Ker so neustrašni in iznajdljivi, hitro najdejo nov dom – plavajoče gledališče. Kaj pa, če v njem že kdo živi?

Predsedniške volitve: na seznamu ostaja sedem imen. Gregor Bezenšek mlajši odstopil

Na seznamu kandidatk in kandidatov za predsedniške volitve ostaja sedem imen. Prvi, ki je vložil kandidaturo - Gregor Bezenšek mlajši - je danes sporočil, da odstopa od kandidature, kot razlog navaja pritiske in grožnje. Ostale teme: - Učitelji in profesorji so vse bolj obremenjeni in premalo plačani, opozarjajo v sindikatu SVIZ, kar vpliva tudi na pridobivanje novega kadra. - Priključitev regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje Rusiji je danes potrdila duma. - Volitve v Bosni in Hercegovini:v predsedstvu bodo Željka Cvijanovič, Denis Bečirovič in Željko Komšič. Predsednik Republike Srbske bo predvidoma Milorad Dodik.

V predsedniški tekmi vodi Logar pred Musarjevo in Brglezom

V predsedniški tekmi vodijo poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in kandidat Gibanja Svobode in SD-ja Milan Brglez, kaže prva raziskava naše medijske hiše, ki jo je opravila agencija Valicon. Nihče ne bi zmagal v prvem krogu. Druge teme: - Ministrstvo za infrastrukturo bo moralo kmalu sporočiti, kako bo reguliralo cene elektrike za mala in srednje velika podjetja. Vlada tudi pripravlja načrt, kako v skladu z evropskim dogovorom od decembra do marca zmanjšati porabo elektrike. - Na včerajšnjih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini je presenetil visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je spremenil volilni zakon. Volitve so zaznamovali incidenti in majhna udeležba. - Ruski parlament bo danes odločal o priključitvi štirih ukrajinskih regij. Ukrajinska vojska medtem dosega uspehe na ozemljih pod ruskim nadzorom.

Populisti v Evropi demokracijo ogrožajo z demokracijo

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.

Športel, oddaja o zamejskem športu in športnikih

Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.

Dobro jutro

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša pregled dnevnega tiska, črno kroniko z dr. Damijano Žišt, rubriko V središču z Moniko Tavčar in najrazličnejše nasvete. Ob torkih se bomo skupaj s Katjo Tratnik potepali po Sloveniji in raziskovali njene lepote in kulturno dediščino, v studiu pa bomo kuhali po receptih naših babic. Z oddajo Dobro jutro so jutra lepša!

Golob: Maribor lahko znova postane prestolnica elektroenergetike Slovenije

Premier Robert Golob je ob današnjem obisku Dravskih elektrarn v Mariboru opozoril na nujnost sistematičnega vlaganja v nova, zelena delovna mesta, še posebej zaradi energetske krize. Ob tem je poudaril potencial Maribora na tem področju. Dan so zaznamovale tudi te teme: - Gregor Bézenšek izstopil iz tekme za predsednika republike - Po volitvah v Bosni in Hercegovini največje presenečenje pri bošnjaškem članu predsedstva - Nobelova nagrada za medicino Svanteju Pebu za uspešno sekvenciranje genoma neandertalca

Nobelova nagrada za medicino odkritelju neandertalskega genoma Svanteju Pääbu

Z objavo letošnjega nagrajenca za medicino so se začele razglasitve dobitnikov Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejme švedski genetik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi človečnjakov in človeške evolucije. Kot so v Stockholmu med drugim navedli v obrazložitvi, s temi odkritji bolje razumemo, kaj imamo skupnega z neandertalci in kaj nas loči od njih. Druge teme: - Gregor Bezenšek odstopil od kandidature za predsednika republike - Za približno 65 tisoč študentk in študentov se danes začenja novo študijsko leto - Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini še štejejo glasove, kaže na presenečenje

Golob: z energetskega vidika nas čaka huda zima

Z energetskega vidika je pred nami huda zima, je premier Robert Golob ocenil ob obisku Dravskih elektrarn v Mariboru. Opozoril je tudi na nujnost sistematičnega vlaganja v nova, zelena delovna mesta. V Radijskem dnevniku tudi: - Novi predsednik uprave Telekoma je Boštjan Košak - Košarica osnovnih živil se je pocenila za 13 odstotkov in pol - Dnevi slovenske kulture v hrvaškem delu Istre

Instagram skupnosti: Bojana Koprivnik, Miselnost

V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo splet (in svet) spreminjati na bolje. V drugi epizodi spoznamo Bojano Koprivnik, ki vodi profil Miselnost. Na pot od skrivnih zapiskov na telefonu do javnega objavljanja na spletu in celo izdaje knjige se je Bojana podala z mislijo, da lahko ima prebiranje njene poezije na nekoga podoben terapevtski učinek, kot ga ima zanjo pisanje. Kdaj je začutila potrebo po javnem objavljanju, kje črpa navdih in kakšen je bil preskok z digitalnega Instagrama v analogno knjigo?

Italija v desno

Italija se je na predčasnih splošnih volitvah očitno nagnila v desno. Odločitev preseneča, a zgolj na videz: desetletje levo-sredinskih in tehničnih vlad je bilo prej izjema kot pravilo. Toda zakaj italijanski volivci menijo, da bo rešitev iz stisk in negotovosti prinesla prav desnica? Gre res za prepričanje ali pa zgolj za razočaranje nad vsem, kar že poznajo? Kakšna je prihodnost široke in razdrobljene opozicije? Nenazadnje; ali čvrsta volilna premoč desne sredine sploh pomeni tudi stabilnost? Na omenjena vprašanja odgovarjajo italijanski strokovnjaki in analitiki.

Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija / Koželj, pridelava in predelava zelišč

Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.

Ukrajina, ruska aneksija, krvavi teater absurda

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kar do štiri odstotke genov si delimo z neandertalci

Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik

Poročila ob 17h

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

"Anti-gender" gibanja v Evropi

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.

živiM, dokumentarni film

Film opisuje življenje Martine Piskač od zgodnjega otroštva, najstništva, mladosti in materinstva vse do obdobja zrelosti, ko je postala ... Ima spinalno mišično atrofijo. Življenje ji je kljub številnim slabim napovedim uspelo obrniti sebi v prid. Ob tem je poslušala sebe, svoje želje in poskrbela, da zdaj živi aktivno, polno, tako kot drugi … Kljub težki in napredujoči bolezni, zaradi katere je na električnem vozičku, ob pomoči osebnih asistentov živi neodvisno. Sama ne more premakniti niti roke, pa vendar je polna energije. Film »živiM« ruši predsodke, da je življenje z boleznijo skromno in pusto, manj ustvarjalno in razposajeno, in dokazuje, da volja, razum in hotenje nimajo meja. Prav zaradi bolezni Martina dobro ve, kako dragoceno je življenje. Že večkrat je gledala smrti v oči in jo do zdaj vedno pregnala. Na svoje življenje gleda tudi z ironijo in samoironijo. Ti sta velikokrat nujno potrebni za to, da je mogoče prebroditi tudi najtežje trenutke.

Evropa osebno: Sunčica Ana Veldić, hrvaška režiserka in veterinarka

Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 4/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Volitve 2022: Soočenje kandidatov za predsednika republike

Uvodno soočenje vseh prijavljenih uradnih kandidatov za predsednika republike. Zakaj kandidirajo, kako si predstavljajo opravljanje funkcije predsednika, kakšno je njihovo stališče do aktualnih vprašanj?

Mojca Pokrajculja

Lisica obdolži zajčka, da je polizal med … Pripoveduje: Boris Juh. Slovenska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Dobro jutro

Dobro jutro se začne s pozitivnim ponedeljkom in v nov teden vas bosta popeljala Ljubica Mlinar in Boštjan Romih! Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme dneva, ki jo bo gledalcem osvetlila Monika Tavčar, se bomo posvetili zdravstvenim temam in preverjali zanimiva dejstva o najrazličnejših tematikah. Morda vam bo prav prišel tudi kakšen recept iz domače lekarne ali pa nasvet vrtnarjev, da bodo rože še bolj uspevale. Predstavljali bomo tudi osebne zgodbe ljudi z zanimivimi življenjskimi izkušnjami, ob koncu oddaje pa vas bomo v ritmih glasbe prepustili novemu dnevu naproti. Z nami ponedeljek zagotovo hitreje mine!

Zvezde velikega platna: Emma Thompson, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson, pa v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih ženskih zvezdnic s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Vladne spremembe dohodninske zakonodaje pod vprašajem

Bo vlada uspela s spremembo dohodnine, s katero odpravlja razbremenitve, uveljavljene pod prejšnjo vlado? Državni zbor bo namreč najprej obravnaval predlog sprememb Nove Slovenije, ki želi zvišati olajšave za vzdrževane družinske člane in vlado prehiteva po desni. Druge teme: - Sindikati javnega sektorja odločajo o dogovoru za zvišanje plač, parafiranem v četrtek, SVIZ v nadaljevanju pogajanj vztraja pri odpravi zaostankov glede vrednotenja pedagoškega dela - Zgornji dom ruskega parlamenta o priključitvi štirih ukrajinskih regij, predsednik Vladimir Putin bo dokončno pripojitev ozemelj podpisal v petek - Na Radio Slovenija prihaja igrana kriminalna nanizanka "Primeri inšpektorja Vrenka"

Posvet Za boljšo prihodnost otrok, 1. del

V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 2/5

Simon je na drugi etapi potovanja po Severni Ameriki v ZDA. Začne v Montani, kjer življenje kavbojev ogroža dolgotrajno propadanje podeželskega gospodarstva. Po drugi strani pa si neki milijonar z odkupom zemljišč prizadeva ustvariti veliko zaščiteno naravno območje in vanj znova naseliti nekatere legendarne živali. S tem je razveselil tudi ameriške staroselce. Simon južneje obišče majhen kraj, ki se je iz gospodarske stiske izvil z zakonito industrijo marihuane, etapo pa sklene v koloradskem mestu, odvisno od enajstih zaporov. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Posvet Za boljšo prihodnost otrok, 2. del

V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.

Med prosilci tudi zaposleni starši s skoraj 30 leti delovne dobe

Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?

Kraljica Elizabeta II., ameriška dokumentarna oddaja

Dokumentarna pripoved o eni najvplivnejših žensk na svetu, britanski kraljici Elizabeti II.: njeno izjemno življenje vse od mladosti, nepričakovanega odstopa strica Edvarda VIII. in kronanja njenega očeta za kralja Jurija VI. Kraljica Elizabeta II. je vlogo sodobnega vladarja opredelila na novo, britansko kraljevsko družino in državljane pa uspešno popeljala skozi izzive povojne obnove države, dekolonizacije, reševanja sporov v Južni Afriki, na Severnem Irskem in Falklandskih otokih ter težke dni ob smrti princese Diane. IN THEIR OWN WORDS: QUEEN ELIZABETH II. / ZDA / 2015

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

"Ne določa te mnenje drugega, ampak ti sam sebe določaš."

V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.

Meridiani: Censimento e identita'

I risultati del censimento in Croazia e il consistente calo numerico dei connazionali, esigono una profonda riflessione sul senso e le prospettive dell'identita’ nazionale italiana oggi, in Istria e a Fiume, sul ruolo delle istituzioni della CNI, su come rafforzare il senso di appartenenza soprattutto fra i giovani, e la necessita’ di promuovere un ampio progetto di rilancio dei valori identitari della nostra comunita’ nazionale. Tedenska informativna oddaja o aktualnih temah z gosti v studiu.

"Zakaj obstaja velika želja, da bi imeli gospodarja?" – O strukturah oblasti nekoč in danes

Pojem gospodarja je postavljen na začetek naše kulture. Skozi zgodovino se je kazal v vedno novih oblikah in postavljal vedno nove uganke. Kako danes misliti – predvsem skozi slovito Heglovo dialektiko gospodarja in hlapca – ta pojem v navezavi na strukture oblasti, pa v pogovoru z dr. Baro Kolenc in dr. Gregorjem Modrom. FOTO: Gregor Podlogar; Jakob Schlesinger: Portret Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1825), Alte Nationalgalerie, Berlin.

Panorama

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Polž na potepu na kitovem repu, risani film

Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži? Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.

Luka Plavčak – motivator mladih

Za Luka Plavčaka je bil usoden skok v vodo pred devetimi leti. Športniku, tekmoval je v judu, in študentu Fakultete za pomorstvo v Portorožu, je trenutek usodno zaznamoval življenje. Postal je tetraplegik, vendar je zbral moč in pogum ter se odločil, da ga poškodba hrbtenjače ne bo ustavila v življenju. Kljub težki izkušnji in drugačnemu načinu življenja je postal motivator mladih, ostal zvest športu, pred nekaj dnevi pa je odprl tudi svoje podjetje. Z Lukom Plavčakom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Andrej Hudoklin, biolog

Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.

Nobelova nagrada za fiziko pionirjem odkritij na področju kvantne informatike

Teden Nobelovih nagrad je danes prinesel dobitnike nagrade za fiziko. Razdelili si jo bodo francoski, ameriški in avstrijski fizik Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger. Kot so sporočili iz Švedske kraljeve akademije, so nagrado prejeli za prelomne znanstvene poskuse s prepletenimi fotoni in za pionirska odkritja na področju kvantne informatike. Druge teme: - Ukrajinska vojska na jugu dosegla največji preboj doslej, Putin naj bi še danes podpisal zakon o priključitvi - Panika na severu Japonske zaradi severnokorejske balistične rakete - Ob svetovnem dnevu varstva živali poudarjanje odgovorne skrbi zanje

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Ko zapade sneg

Na mrzel zimski dan Liza opazi, kako težko pridejo divje živali v snegu do hrane, zato se Štef loti kuhanja in priprave hrane tudi zanje.

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 92/251

Franzi v zahvalo za pomoč povabi Steffena na pokušanje jabolčnika. Preživita prijeten večer, vendar je čara konec, ko jo Steffen poskuša poljubiti. Čeprav je Linda zelo prizadeta zaradi Christophove grožnje, da bo njo in Dirka s policijo nagnal iz hotela, mu vseeno kljubuje. Ko Christoph vidi Dirkovo nemoč, se spomni, da je bil tudi sam nekoč v podobnem položaju. Timu je odleglo, ker Paul zdaj ve resnico in mu pomaga pri iskanju pravega storilca. Paul sliši prepir med Dirkom in Steffenom ter izve, da je bil Steffen med napadom na Dirka v bližini ... STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Branjevec za štiri letne čase, nemški film

Ena prvih mojstrovin R. W. Fassbinderja govori o bridkem življenju prodajalca sadja. München v 50. letih 20. stoletja. Življenje je za Hansa Eppa eno samo veliko ponižanje. Po vrnitvi iz francoske tujske legije, v kateri je preživel več let, se začne preživljati kot prodajalec sadja. S tem si nakoplje materin prezir. Zaradi prepirov z ženo, zapravljene kariere in izgubljene stare ljubezni Hans začne piti, nato pa izživlja svoj bes z nasiljem. Stresno življenje načne njegovo duševno in telesno zdravje, nazadnje doživi srčno kap. Ko se že zdi, da je vse brezupno, pa v njegovo življenje vendarle posije sonce. Hans zaradi šibkega srca ponudi mesto pomočnika pri prodaji sadja Harryju, staremu znancu iz legije. Marljivi prijatelj mu pomaga posel postaviti na noge, žarek upanja posije tudi v njegovo družinsko življenje. A Hansu samouničevalni nagon ne pusti, da bi užival v redkih trenutkih sreče. Izvirni naslov: HÄNDLER DER VIER JAHRESZEITEN / Nemški film, 1972 / Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hans Hirschmüller, Irm Hermann, Hanna Schygulla

Preporod, koprodukcijski film

Izvrstna eksistencialna drama z okoljevarstvenim nabojem, v kateri poskuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, je po mnenju mnogih najboljši film slovitega Paula Schraderja, scenarista Scorsesejevega Taksista in dobitnika zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Prečastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu po nasvet zateče noseča faranka Mary, zaskrbljena zaradi moža, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller skuša Michaelu pomagati, a ob mladeničevem srdu tudi v njem vznikne seme upora … Originalni naslov: FIRST REFORMED Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Paul Schrader Scenarij: Paul Schrader Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Philip Ettinger, Cedric Antonio Kyles

Večji svet, francosko-belgijski film

Drama posneta po resničnih dogodkih, opisanih v knjigi Corine Sombrun, z originalnim naslovom "Mon initiation chez les Chamanes". V njej popisuje svojo izjemno izkušnjo pri mongolskih šamanih, s katerimi je doživela transcendentalno izkušnjo duhovne zamaknjenosti. Medtem, ko Corine v Parizu žaluje za svojim pokojnim moškim, ji prijatelj in tudi službeni kolega iz tonskega studia predlaga potovanje na drugi konec sveta, da bi nekako pozabila na svojo izgubo in ponovno našla notranje ravnovesje. Pove ji, da potrebujejo še nekaj zvočnega gradiva iz Filipinov in Mongolije, Corine se odloči za Mongolijo … Za nekaj tednov odpotuje iz Pariza v Mongolijo, kjer se loti zvočnega snemanja v majhnem šotorskem zaselku sredi prečudovite mongolske divjine … Tam spozna šamana Oyuna, ki ji spremeni življenje. Med enim svojih obredov Oyuna potegne Corino v trans. Po transu ugotovijo, da Corine poseduje šamansko moč, dar, ki ga velja razviti in uporabiti. Med drugim ji dar omogoča stik z umrlimi duhovi in Corine sedaj verjame, da se bo lahko ponovno srečala s svojim ljubim. Ko se vrača v Pariz, obljubi, da se bo vrnila in se izučila za šamanko. … UN MONDE PLUS GRAND / FRA, BELG / 2019 Režija: Fabienne Berthaud / Scenarij: Claire Barré, Fabienne Berthaud, Corine Sombrun / Igrajo: Cécile de France, Narantsetseg Dash, Tserendarizav Dashnyam in drugi …

Kaj smo počeli na počitnicah, britanski film

Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly

Rémi in mojster Vitalis, francosko-belgijski film

Družinska pustolovščina o osirotelem dečku v alpskih gorah. Rémi s svojo ljubečo mamo odrašča na idilični kmetiji, vendar ne ve, da ga je ta posvojila, ne da bi to povedala svojemu potujočemu možu. Ta se lepega dne vrne in tujega otroka proda gospodu Vitalisu, uličnemu zabavljaču z opico in psom. Za Rémija se s tem začnejo pustolovščine in nesreče, saj spozna trdo življenje pouličnega zabavljača, trpi lakoto, mraz in številne krivice. Vitalis dečka spodbuja, da se izkaže s svojim čudovitim glasom, zaradi česar Rémi postane prava zvezda. Postopoma odkriva tudi svoje korenine in družinske skrivnosti. Izvirni naslov: RÉMI SANS FAMILLE / Francoski film, 2020 / Režija: Antoine Blossier / Scenarij: Antoine Blossier, Hector Malot (roman) / Igrajo: Daniel Auteuil, Maleaume Paquin, Virginie Ledoyen

Ljubezen v Zürichu, švicarski film

Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe

Starost je norost, ameriški film

Komična drama in romanca. Palm Spring. Upokojeni NASin pilot, Victor Martin nekega dne ostane brez vozniškega dovoljenja. In seveda brez svojega Porscheja-oldtimerja, s katerim sta bila zlizana in delovala kot eno. Medtem ko si prizadeva pridobiti svoje vozniško dovoljenje nazaj, je prisiljen uporabljati javni prevoz, kjer pa spozna Caroline Summers, lastnico ekološke kavarnice, imenovane "Cuckoo Cafe", ki obenem vodi tudi združenje za reševanje ogrožene puščavske želve. Martin in Caroline se zbližata. Toda Martin, čigar življenje je bila ena velika pustolovščina, se mora sedaj naučiti jadrati med svojimi konjički in ljubeznijo do Caroline … SENIOR MOMENT / USA / 2021 Režija: Giorgio Serafini / Scenarij: Kurt Brungardt, Christopher Momenee / Igrajo: William Shatner, Jean Smart, Don McManus, Katrina Bowden, Christopher Lloyd, Esai Morales, Maya Stojan, Carlos Miranda, Beth Littleford, Melissa Greenspan, Valarie Pettiford, Joe Estevez …

23 sprehodov, britanski film

Romantična komedija o ljubezni v času pasjih sprehodov. Dave in Fern sta neznanca, ki se vsak dan srečujeta v londonskem parku, kjer sprehajata svoja psa. Najprej je uglajena gospa Fern do Davea zadržana, saj se boji, da bo njegov velik pes poškodoval njeno psičko. Kmalu pa ugotovi, da je njegov pes miroljuben in postopoma postaneta tandem pri pasjem sprehajanju. Vsako novo srečanje v parku poglobi njuno prijateljstvo. Sčasoma se zaljubita, nato pa se spopadeta s težavami, ker prej drug z drugim nista bila povsem iskrena. Izvirni naslov: 23 WALKS / Britanski film, 2020 / Režija, scenarij: Paul Morrison / Igrajo: Dave Johns, Alison Steadman

Junij moje jeseni, avstralski film

Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …

Masaryk, koprodukcijski film

Biografski celovečerni film prikazuje del življenja diplomata in zunanjega ministra Jana Masaryka (14. 9. 1886–10. 3. 1948), enega od sinov bolj znanega Tomáša Masaryka, ki je bil politik, državnik, filozof in sociolog, v zgodovino zapisan kot prvi predsednik Češkoslovaške. Dogajanje je postavljeno v obdobje od 1937 do 1939, ko je Jan Masaryk po očetovi smrti postal češkoslovaški ambasador v Veliki Britaniji. Češkoslovaška se spopada z agresijo nacistične Nemčije in Masaryk skuša prepričati Veliko Britanijo, da bi pomagala njegovi domovini, vendar je podpisan münchenski sporazum, s katerim Sudeti pripadejo Nemčiji. Jan Masaryk je obupan, njegovo duševno stanje je slabo in zdravi se v sanatoriju v Ameriki, pod nadzorom nemškega zdravnika Steina. Zbliža se z novinarko romunsko-judovskega rodu Marcio Davenport. Jan Masaryk je bil od leta 1940 do smrti 1948 češkoslovaški zunanji minister. MASARYK / A Prominent Patient / koprodukcija / 2016 Scenarij: Petr Kolecko, Alex Königsmark, Julius Sevcík Režija: Julius Sevcik V glavnih vlogah: Karel Roden, Hanns Zischler, Arly Jover, Oldrich Kaiser, Paul Nicolas, Milton Welsh, Eva Herzigová, Emília Vášáryová

Mladi Ahmed, belgijsko-francoski film

Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck

Upanje, koprodukcijski film

Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne

Božja milost, francosko-belgijski film

Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca

Duhec, mladinski celovečerni film

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

Pogodba, danski film

Danska pisateljica Karen Blixen se je rodila 17. 4. 1885 kot Karen Christenze Dinesen. Leta 1914 se je poročila s švedskim baronom Brorom von Blixen-Fineckejem, a njun zakon ni trajal. Umrla je 7. 9. 1962. Svetovno slavo ji je prinesel roman Spomini na Afriko (po njem so posneli film Moja Afrika), ki ga je najprej napisala v angleščini. V njem opisuje svoje življenje v Keniji, kjer je živela od konca leta 1913 do 1931, ko je prodala propadlo plantažo kave in se vrnila v domovino. Film se začne leta 1948, ko je Karen Blixen na vrhuncu kariere, njeno dansko posestvo pa je prostor, kjer se se zbira kulturna elita. Na eno od teh srečanj Blixenova povabi mladega in obetavnega pesnika Thorkilda Bjørnviga (2. 2. 1918–5. 3. 2004) in mu predlaga, naj o njej napiše knjigo. Magister, tako ga kliče Karen, je očaran, počaščen, a hkrati zaskrbljen, saj ve, da je Karen zahtevna, poleg tega sploh še ni brala njegovega pisanja. Karen ga vendarle prepriča in skleneta pakt, ki za Thorkilda in njegovo ženo Grete postane prehudo breme. Prijateljstvo med Karen in Thorkildom je zapleteno, saj je gospodovalna, poleg tega jo pestijo hude zdravstvene težave. Bjørnvig je leta 1974 napisal delo Pagten, v katerem opisuje svoje prijateljstvo s Karen Blixen v letih od 1948 do 1955. PAGTEN / The Pact / Danska / 2021 Scenarij: Christian Torpe Režija: Bille August V glavnih vlogah: Birthe Neumann, Simon Bennebjerg, Asta August, Nanna Skaarup Voss

Drug mimo drugega, francoski film

Romanca. Remy in Melanie se ne poznata. Živita v soseščini, a se še nikoli nista srečala. On je mlad Parižan, ki opravlja priložnostna, nekvalificirana dela, ona je mlada Parižanka, ki se ukvarja z raziskavami v znanosti. Oba sta rahlo depresivna zaradi osamljenosti in neizživete potrebe po bivanju v dvoje. A se bosta sploh kdaj srečala? DEUX MOI / FRANCIJA, BELGIJA / 2019 Režija: Cédric Klapisch / Scenarij: Santiago Amigorena, Cédric Klapisch / Igrajo: François Civil, Ana Girardot, Camille Cottin, François Berléand, Simon Abkarian, Eye Haidara, Rebecca Marder, Pierre Niney …

Wannseejska konferenca, nemški film

20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem. Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference. WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021 Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz Režija: Matti Geschonneck V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak

Kubanskih pet, koprodukcijski film

Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura

Jeklene dame, finski film

Komedija. Inkeri, 75-letnica, je med prepirom po nesreči s ponvijo udarila svojega moža in ga ubila. Zato pobegne, poleg pa pritegne še svoji sestri, Raili in Sylvi. Potovanje po Finski se spreobrne v pravo pustolovščino, polno podjetnih dejanj, daljnih, a živih spominov in grešnega plesanja v klubih na podeželju. Končno se druščina znajde pred Inkerijino univerzo iz mladosti. Inkeri od nekod iztakne Eina, svojo gorečo ljubezen iz študentskih let, kar jo spomni na mladostne sanje mlade revolucionarke, ki se jim je morala odpovedati zaradi patriarhalnega zakona, v katerega je stopila kmalu zatem. Inkeri se še enkrat znajde pred odločitvijo, kaj storiti s preostankom življenja. Ali bo še naprej ostarela, prestrašena vdova, katere življenje je v glavnem mimo, ali pa bo preostanek življenja zgrabila za roge in ga živela po svoji volji. LADIES OF STEEL / TERÄSLEIDIT/ FIN / 2020 Režija: Pamela Tola / Scenarij: Aleksi Bardy, Pamela Tola / Igrajo: Leena Uotila, Seela Sella, Saara Pakkasvirta, Heikki Nousiainen, Pirjo Lonka, Samuli Niittymäki, Jani Volanen, Pamela Tola, Lauri Tilkanen, Linnea Skog, Lilian Pärni, Anna Paavilainen, Anna-Leena Härkönen, Ilona Chevakova, Rea Mauranen, Juhani Niemelä, Marja Salo, Mio Tola, Yasmine Yamajako, Jukka Virtanen, Markku Haussila, Eero Herranen, Eeva Muttonen

Moč usode, TV in glasbeni film

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, nemška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer

Zvezde velikega platna: Sidney Poitier, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Poklon Njenemu veličanstvu Elizabeti II., britanski dokumentarni film

Film je dokumentarna pripoved o izjemnem življenju kraljice Elizabete II. O najdlje vladajoči britanski monarhinji pričajo družinski člani, sodelavci, javne osebnosti in seveda neprecenljivi arhivski posnetki. A TRIBUTE TO HER MAJESTY THE QUEEN / Velika Britanija / 2022

Wagner, Putinova skrivna vojska, francoska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja oriše geopolitično preiskavo zasebnega ruskega vojaškega podjetja The Wagner Group, ustanovljenega za pomoč ruskim separatistom v Doneškem bazenu v Ukrajini. To je tajna milica Jevgenija Prigožina, poslovneža in milijarderja, tesnega zaveznika Vladimirja Putina, ki je bil deležen že številnih mednarodnih sankcij. Skupina Wagner nima uradnih pooblastil, pa vendar je na čelu nove hladne vojne, ki jo je zanetil vladar v Kremlju: širi vplivna območja Rusije, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, širi lažne novice, izvaja kampanje za oslabitev zahodnih sil, tudi atentate in celo vojne zločine. WAGNER - L'ARMEE DE L'OMBRE DE POUTINE / WAGNER - PUTIN'S SHADOW ARMY / Francija / 2022 / Režija: Alexandra Jousset in Ksenia Bolchakova

400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja

Portret slovenskega goslarja Vilima Demšarja, ki je vse življenje posvetil iskanju in ustvarjanju kristalnega italijanskega zvoka. Za predanim slovenskim goslarjem Vilimom Demšarjem je 63 let ustvarjanja, raziskovanja frekvenčnih razponov, valovanj, barv zvoka. Ves čas je iskal formulo za stvaritev violine s starim kremonsko italijanskim zvokom, ki ga je zasledoval že od otroštva. Tako se je odločil, da z ustvarjanjem preneha. Ko je pa je zapuščal svoj atelje, je odkril pomembno podrobnost, ki je za vedno spremenila njegovo življenje. Pomembno odkritje je bilo korak za korakom dokumentirano in nastal je film 400 LET ISKANJA. Film nas popelje v svojevrsten svet izdelovalcev godal. In ker instrumenti pokažejo svojo pravo vrednost šele v rokah glasbenikov je film tudi svojevrsten glasbeni užitek, za katerega so poskrbeli Žiga Brank, Domen Lorenz, Beneški baročni orkester, učenci glasbene šole Tartini, orkester Camerata Medica in drugi. Scenaristka in režiserka filma je bila Haidy Kancler.

Zgodba Grace Kelly, francoska dokumentarna oddaja

Grace Kelly je veljala za eno izmed najboljših in najlepših filmskih igralk svojega časa in je še danes hollywoodska ikona. Francoska dokumentarna oddaja prinaša prav poseben, intimen pogled v življenje znamenite igralke in monaške princese. Družina Grimaldi je namreč avtorjem dokumentarca omogočila dostop do zasebnega, večinoma še neobjavljenega arhivskega gradiva. V njem so tudi posnetki družinskega življenja na filmskem traku, ki sta jih Grace in princ Rainer snemala sama. HER NAME WAS GRACE KELLY / Francija / 2020 / Režija: Serge de Sampigny

živiM, dokumentarni film

Film opisuje življenje Martine Piskač od zgodnjega otroštva, najstništva, mladosti in materinstva vse do obdobja zrelosti, ko je postala ... Ima spinalno mišično atrofijo. Življenje ji je kljub številnim slabim napovedim uspelo obrniti sebi v prid. Ob tem je poslušala sebe, svoje želje in poskrbela, da zdaj živi aktivno, polno, tako kot drugi … Kljub težki in napredujoči bolezni, zaradi katere je na električnem vozičku, ob pomoči osebnih asistentov živi neodvisno. Sama ne more premakniti niti roke, pa vendar je polna energije. Film »živiM« ruši predsodke, da je življenje z boleznijo skromno in pusto, manj ustvarjalno in razposajeno, in dokazuje, da volja, razum in hotenje nimajo meja. Prav zaradi bolezni Martina dobro ve, kako dragoceno je življenje. Že večkrat je gledala smrti v oči in jo do zdaj vedno pregnala. Na svoje življenje gleda tudi z ironijo in samoironijo. Ti sta velikokrat nujno potrebni za to, da je mogoče prebroditi tudi najtežje trenutke.

Skupaj, izobraževalno-dokumentarni film

Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.

Zadnji turist, kanadski dokumentarni film

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

Inter-Rives: Plastika v morju, izobraževalno-dokumentarni film

Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.

Odpotovanja: Antartika, potopis, 13/13

Trije svetovni popotniki potujejo proti cilju, o katerem so sanjali le v najdrznejših sanjah – letijo na Antarktiko! Na celino, ki si jo lastijo vsi, a ni od nikogar. Na celino, posvečeno miru in znanosti, izboljšanju človeštva. Za teden dni se nastanijo v čilski raziskovalni bazi na Otoku sv. Jurija in spoznavajo življenje v skrajnosti, potem pa si ogledajo še sosednji bazi, rusko in kitajsko, pomanjšani različici velike Rusije in Kitajske. Za konec jih ruska raziskovalna ladja odpelje še južneje ob Antarktičnem polotoku, kjer posnamejo osupljive prizore naravne lepote. Drugi sklop potopisov sklenejo s simboličnim zavzetjem koščka celine, ki si jo lahko lasti vsak in nihče, ter postavijo snežaka, da bo čuval njihovo ledeno deželo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Zvezde velikega platna: Emma Thompson, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson, pa v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih ženskih zvezdnic s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

"Bejž če vejdš" v epizodi Kirgizija, dokumentarni film

Dokumentarni film o specifični skupini prijateljev, ki radi pomislijo tudi na druge. Na tiste, ki imajo v življenju manj kot drugi. »Bejž če vejdš« je skupina prijateljev, ki prihaja iz Pivke in okoliških krajev. Druži jih enak smisel za humor, preživljanje prostega časa, njihova delikatesna značilnost pa je pogled na življenje. V času, ko se zdi, da nas naprej potiska le še razmišljanje o materialnih dobrinah in lastni eksistenci, se oni obračajo k altruizmu, razumevanju stiske in nemoči tistih, ki nimajo. Pomagali so slovenskim družinam, ki so jim naravne katastrofe odnesle imetje, kmalu pa so začeli razmišljati tudi o ljudeh zunaj naših meja.

Zvezde velikega platna - Laurence Olivier, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: LAURENCE OLIVIER Laurence Olivier je bil steber britanskih odrskih desk in Hollywooda, vrhunski interpret Williama Shakespeara in prefinjen filmski igralec. Z izjemnimi igralskimi dosežki si je prislužil viteški naziv v Združenem kraljestvu, zasebno pa je bil v zvezi s soigralko Vivien Leigh. Zanimivo je, da je Olivier šele v poznem obdobju svoje kariere nenadoma začel doživljati tremo pred nastopi. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 1/5

Simon Reeve se je odpravil na svoje najambicioznejše potovanje doslej. V prvem delu je prepotoval Severno in Srednjo Ameriko. Prvo etapo je začel v narodnem parku Denali na Aljaski, kjer si je lahko ogledal grozovite posledice podnebnih sprememb, nevarno hitro krčenje ledene odeje. Kanada, kjer je nadaljeval etapo, velja za veliko bolj zeleno deželo, vendar Britanska Kolumbija razkriva tudi njeno drugo plat. Vancouver, raj za premožne hipsterje, pa se spopada s hudo opioidno krizo. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 3/3

3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Zvezde velikega platna - Omar Sharif, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: OMAR SHARIF V Egiptu rojeni Omar Sharif je postal superzvezdnik po zaslugi dveh klasik ameriškega filma, ki ju je režiral David Lean, Lawrencea Arabskega in Doktorja Živaga. Cena za slavo je bila oderuška pogodba s studiem Columbia, ki mu je za številne manjše vloge plačala le nekaj tisoč dolarjev. Bil je tudi večni tujec Hollywooda, saj je pogosto nastopal v vlogah neameriških junakov in narodnosti, ki jim ni pripadal, tudi jugoslovanske, mehiške in celo nemške. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Mi, študentje, koprodukcijski dokumentarni film

Prijatelji Nestor, Aaron, Benjamin in Rafiki so študentje Univerze v Banguiju. Predavanjem sledijo v prenatrpanih predavalnicah, se spopadajo s pristranskim ocenjevanjem in se izogibajo stikom z dekleti, ki ugajajo njihovim profesorjem. Kljub težkim razmeram pa sanjajo o boljši prihodnosti zase in za vso Srednjeafriško republiko. Tako se Rafiki odloči posneti dokumentarni film in z njim opozoriti svet na izzive srednjeafriških študentov. NOUS, ÉTUDIANTS! / WE, STUDENTS! / Francija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška Republika / 2022 / Režija: Rafiki Fariala

Zvezde velikega platna: William Hurt, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Zvezde velikega platna: Greta Garbo, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GRETA GARBO Greta Garbo, ena največjih filmskih igralk vseh časov, je bila švedskega rodu. Slovela je po tragičnih vlogah, tankočutnem značaju, melanholičnosti in skrivnostnosti, saj je v nasprotju z drugimi zvezdniki zasebno življenje skrbno skrivala pred očmi javnosti. Njena dolgoletna osama po koncu igralske poti pa je še pripomogla k slovesu igralke kot velike uganke filmske zgodovine. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2014 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Aljažev stolp: "Ta pleh ima dušo"

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, britanska dokumentarna oddaja

Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt? WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist

Jair Bolsonaro – država v primežu, francoska dokumentarna oddaja

Brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 4/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Kraljica je mrtva, živel kralj!, dokumentarni feljton

Smrt britanske kraljice Elizabete II. je nemudoma postala svetovni medijski dogodek. V oddaji bomo povzeli domače in svetovne odzive po osmem septembru, ko je monarhinja umrla in se je začela vladavina njenega sina Karla III. Obenem pa so se začele priprave na njen pogreb v Westminstrski opatiji 19. septembra, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji.

Igralec o igri, 50 let igralske kariere Radka Poliča Raca, dokumentarni film

Dokumentarni, biografsko zaznamovan film o petdesetletni igralski karieri enega osrednjih in večkrat nagrajenih slovenskih igralcev. Na svoji ustvarjalni poti je Radko Polič odločilno zaznamoval filme in gledališke stvaritve tako nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora kot seveda naslove, ki so nastali v času samostojne Slovenije. Filmski dokumentarni portret je režiral Boris Jurjaševič, ki je za projekt napisal tudi scenarij.

Karmela, dokumentarno-igrani film

Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.

Odpotovanja: Čile: konci sveta, potopis, 12/13

Scott, Justin in Andre se odpeljejo na Rapo Nui, Velikonočni otok, ki slovi po velikanskih kamnitih glavah. Te so menda upodabljale nekdanje plemenske veljake. Ogledajo si, kako so jih klesali iz vulkanske kamnine tuf, in ugibajo, kako neki so jih razpostavili po vsem otoku. Justin ima seveda čisto svoje poglede na veliko noč in išče domovanje velikonočnega zajčka. Na otoku Navarino spoznajo zadnjo potomko plemena Jamana in ji pomagajo nabrati trsje za košaro, v kakršne so nekdaj nabirali školjke. Potem pa se jim po naključju odprejo »južna obzorja« in trojica prijateljev seveda pograbi priložnost za pot na skrajni konec sveta. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Umetnost Skandinavije - Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 3/3

Nenavaden simbol Švedske je Vasa, velikopotezna vojaška ladja, ki se je leta 1628 potopila že po prvih 1300 metrih plovbe. Danes ima svoj muzej, švedska umetniška in politična barka pa je zaplula daleč od osvajalskih teženj in bohotnega okrasja. Njeno gledališče je spremenil August Strindberg, vsakdanje življenje pa dolgo obdobje vladavine socialdemokratov, ki so podprli funkcionalistično smer v arhitekturi – ličen, skromen in dostopen dom za vse. Tega danes predstavlja znana švedska veriga trgovin z notranjo opremo Ikea. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Kanižarica, delu čast in oblast, dokumentarni film

V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.

Betonske sanje, dokumentarni film

Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Kakšno ceno plačujejo tisti, ki so se lotili ultimativnih sanj svoje dobe? Kako se danes spopadajo z zapuščino svojih življenjskih odločitev, težo sanj, ki zdaj, kot kosi betona, ležijo na njihovih dvoriščih? V filmu Betonske sanje se režiser in scenarist Urban Zorko, fasciniran nad ambicijami, ki nas ženejo, poda na krove in vrtove … V življenja tistih, ki so si upali zapluti na pot svojih sanj in se lotili gradnje ene največjih amaterskih ambicij svojega časa - svoje lastne ladje.

Together

Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico dokumentarnega filma Skupaj. When did people forget that they are stronger together? When did we forget about the advantages of working in unison and in cooperation with each other? People from the Posočje region have never forgotten that. After Slovenia gained its independence, farmers from the region organised themselves, established a co-op and its successful development enable even the smallest of farms in the valleys and mountains to survive, as Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj and Franc Žbogar try to explain in this documentary.

Prekmurje – kulturnozgodovinska skica

V letu 2019 mineva komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci. V dokumentarnem filmu so glavni avtorji - scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svojo raziskovalno kariero s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 2/5

Simon je na drugi etapi potovanja po Severni Ameriki v ZDA. Začne v Montani, kjer življenje kavbojev ogroža dolgotrajno propadanje podeželskega gospodarstva. Po drugi strani pa si neki milijonar z odkupom zemljišč prizadeva ustvariti veliko zaščiteno naravno območje in vanj znova naseliti nekatere legendarne živali. S tem je razveselil tudi ameriške staroselce. Simon južneje obišče majhen kraj, ki se je iz gospodarske stiske izvil z zakonito industrijo marihuane, etapo pa sklene v koloradskem mestu, odvisno od enajstih zaporov. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Zvezde velikega platna: Groucho Marx, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GROUCHO MARX Groucho Marx, mojster porogljivih replik, duhovitih nesmislov in situacijskih gegov, je z brati Chicom, Harpom in Zeppom sestavljal humoristični ansambel bratov Marx. V 30. in 40. letih minulega stoletja so posneli številne legendarne komedije in za večno zaznamovali ameriški film. Groucho pa se je v zgodovino vpisal tudi s svojo znamenito podobo s cigaro, brki in očali, ki služi kar kot simbol komedije same. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2015 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, nemški glasbeni dokumentarni film

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

Gogo, francoski dokumentarni film

Kenijka Priscilah Sitienei, za vse Gogo, ni imela sreče, da bi se kot otrok lahko izobraževala. A zdaj, v svojih devetdesetih, se je odločila – vpisala se je v šolo, se naučila brati, pisati, računati in najbrž najstarejša šolarka na svetu je postala zgled in navdih otrokom in njihovim staršem. Spodbudno dokumentarno zgodbo odlikujejo mojstrska fotografija, topli medčloveški odnosi in medgeneracijsko sodelovanje. GOGO / Francija / 2020 / Režija: Pascal Plisson

Tajkuni: Ruska federacija, britanska dokumentarna serija, 1/3

Danes je na svetu približno tri tisoč ljudi, ki veljajo za milijarderje. Tridelna dokumentarna serija predstavi ruske, ameriške in kitajske velebogataše in pojasni njihov vpliv na sodobno družbo. 1. del: Ruska federacija Ruska federacija ima kar nekaj milijarderjev oziroma oligarhov, kot pravimo njenim tajkunom. Prva generacija oligarhov izvira iz časov, ko je Sovjetska zveza naredila prve korake proti tržnemu gospodarstvu. Kljub velikanskemu bogastvu pa je njihova neodvisnost že dolgo omejena z vdanostjo ruski vladi oziroma njenemu predsedniku Putinu. Nekateri so na lastni koži občutili, kaj pomeni, če se mu postavijo po robu. Spet drugim pa so zaradi ruskega napada na Ukrajino marsikje zamrznili premoženje. TYCOONS / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Guy Gilbert

S ščepcem soli, kanadska dokumentarna oddaja

V dokumentarni oddaji znanstveniki, kuharski mojstri, tudi solinarji z raziskovanjem in okušanjem podirajo mite in potrjujejo resnice o koristnosti in pasteh uporabe natrijevega klorida ali namizne soli. Kakšna so nova spoznanja o belih kristalih, s katerimi si že od nekdaj izboljšujemo okus hrane? PASS THE SALT / Kanada / 2020 / Režija: Michael McNamara

Zvezde velikega platna - Peter Sellers, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: PETER SELLERS Genialni komik Peter Sellers je imel osupljiv dar za posnemanje, bil je igralec tisočerih obrazov in ustvaril številne nepozabne komične junake, med njimi dr. Strangelova v Kubrickovi vojni satiri in Inšpektorja Clouseauja v seriji filmov Rožnati panter. Njegovo zasebno življenje pa je bilo žal zapleteno in nesrečno. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Agonija, poljski glasbeni dokumentarni film

Tradicionalna ljudska glasba ne pozna notnega zapisa. Živi in se razvija tako dolgo, dokler živijo njeni izvajalci, ki jih je na Poljskem vedno manj. V dokumentarnem filmu Agonija smo priča razpadu tega sveta skozi oči poljskega glasbenika Adama Struga. To je filmska zgodba o poskusu ustavitve časa. Agonija je film ceste, ki gledalce na vizualno privlačen način popelje po različnih poljskih pokrajinah in predstavi različne glasbene tradicije in ljudske običaje. To je večplastna zgodba o ljubezni, grenkobi, življenju in minevanju. Film je na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga 2021 prejel nagrado za najboljši glasbeni dokumentarni film.

Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, dokumentarni feljton

Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.

Kraljica Elizabeta II., ameriška dokumentarna oddaja

Dokumentarna pripoved o eni najvplivnejših žensk na svetu, britanski kraljici Elizabeti II.: njeno izjemno življenje vse od mladosti, nepričakovanega odstopa strica Edvarda VIII. in kronanja njenega očeta za kralja Jurija VI. Kraljica Elizabeta II. je vlogo sodobnega vladarja opredelila na novo, britansko kraljevsko družino in državljane pa uspešno popeljala skozi izzive povojne obnove države, dekolonizacije, reševanja sporov v Južni Afriki, na Severnem Irskem in Falklandskih otokih ter težke dni ob smrti princese Diane. IN THEIR OWN WORDS: QUEEN ELIZABETH II. / ZDA / 2015

Alfred & Sofie, dokumentarni film

Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja. Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje. Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner. Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.

Ljubljansko jutro, benečanski večer, dokumentarni film

Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.

Biti ženska, biti Zofka Kveder, igrano-dokumentarni film

Igrano-dokumentarni film o slovenski pisateljici, publicistki, urednici in borki za ženske pravice Zofki Kveder. Zofka Kveder (1878-1926) je bila ena izmed literarnih ustvarjalk, ki je bila v času svojega življenja deležna vrste napadov in tudi kasneje pogosto omalovaževanja svojega dela. V zadnjem obdobju ji vrsta znanstvenih obravnav, monografske publikacije in izdaja njenih zbranih del prinašajo zasluženo vrednost in odmevnost. Film prikazuje njeno bitko, skozi katero se razvije v polnokrvno žensko in ustvarjalko. Ali kot je sama zapisala: Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti. Dramska igralka Saša Mihelčič upodablja pisateljico v dvojni vlogi - kot ženska in kot moški med sabo prepleta pisateljičina razmišljanja, odločilne izseke iz njenega življenja, med drugim v Trstu, Ljubljani in Zagrebu, kjer je živela dve desetletji. Predstavljeni so tudi odlomki iz njenih del, ki so osvetljeni s strani strokovnjakinj. O njenih črticah, romanu in igri pa razmišljajo udeleženci na literarnih delavnicah in aktualizirajo njihovo sporočilnost. Scenarij Cvetka Bevc, režija mag. Alma Lapajne, direktor fotografije in snemalec Jure Nemec.

Slovenec po izbiri

Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 3/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 3. del: V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Franc Prelc

Primorski duhovnik Franc Prelc se nam v izjemni življenjski izpovedi predstavi kot skromen in iskreno veren dušni pastir. Ko pa podrobneje spoznamo njegovo življenje in dobra dela, ki jih je s sestro Kristino in sodelavci opravljal desetletja, ga lahko uvrstimo med najbolj karizmatične in karitativne osebnosti na Slovenskem. Pričevanje je bilo posneto v obdobju, ko se je oče Franc spopadel s težko boleznijo. Toda način, kako je to preizkušnjo sprejel, je izjemen primer duhovne moči in predanosti Božji volji. Prelčeva družina izvira iz Istre, z območja tromeje s Krasom in Brkini. Mama je bila izjemna ženska, ki je hotela v misijone v Indijo, a jo je sorodnik, župnik, prepričal, da ostane doma. In tako se je poročila, številna družina pa je obrodila veliko duhovnih poklicev. Njegovi prvi spomini segajo v čas vojne. Prelčeva hiša, ki je veljala za dom, v katerem so vrata odprta za vse, je bila tudi zatočišče za partizane. Pozneje, po vojni, ko so se fantje in dekleta odločali za duhovne poklice, se je na to pozabilo in tudi Franca so silili, da bi delal za Udbo, a se je temu odločno uprl. Med pričevanjem spoznamo razmere v semenišču v Pazinu, kjer so vzgajali izjemne primorske duhovnike. Oče Franc je po novi maši z vsem srcem zagrizel v pastoralno in karitativno delo, ob njem so bili ves čas sestra Kristina in tudi predani sodelavci. Najdlje je bil župnik v Portorožu. Tam so takrat ustanovili župnijo in zgradili čudovito Marijino cerkev. Služboval je tudi v Svetem Antonu in v Bertokih. Zaradi bolezni je poslanstvo župnika odložil, a po svojih močeh še naprej dela za dobro ljudi in skupnosti. Zelo dejaven je v Marijinem delu, kar v pričevanju lepo predstavi. Seveda pa je govor tudi o njegovi pobudi za pomoč zasvojencem z mamili, ki je bila eden od temeljev za ustanovitev več komun po Sloveniji. V Portorožu je nastala tudi skupnost za odvajanje od alkohola, poimenovana Vrtnica. Ob koncu oče Franc izrazi veliko hvaležnost za življenje in tudi za možnost pričevanja, ki je bolj kot za današnji pomembno za jutrišnji čas.

Justina Doljak

Ob iskrenem in doživetem pričevanju Justine Doljak iz Predgriž na Črnovrški planoti nad Idrijo spoznamo življenje nezakonske deklice in njene družine. Justina je bila najprej stigmatizirana, ker je bila brez očeta oz. je ta ni priznal. Pozneje pa jo je močno zaznamovala vojna, ki je v teh krajih terjala visok krvni davek in veliko strahu ter trpljenja. Ob Justininem pričevanju spoznamo razmere, v katerih je z družino živela pred vojno in tudi po tem, ko je bil ubit njen očim in se je družina znašla v veliki revščini. Justina govori o neverjetni osebnosti mame, ki je premagala vse te preizkušnje in je tri hčerke spravila do kruha. Justina je postala učiteljica, čeprav se ji je napovedovala akademska kariera. Najdlje je službovala v Grgarju pod Sveto goro, kjer si je tudi ustvarila družino in kjer živi še danes. V času učiteljevanja so jo ovirali, ker ni hotela stopiti v komunistično partijo. »Ne morem izdati svoje družine,« si je takrat rekla in zaradi tega ni napredovala. Je neutrudna raziskovalka krajevne zgodovine, zaslužna za imeniten Grgarski zbornik ter druge knjige, ki pričajo o dediščini in ljudeh v teh krajih.

Lokalni čas
Izluščeno
Radijski dnevnik
Botrstvo
Radio Koper
Aktualno 202
Aktualno 202
Dogodki in odmevi
Med štirimi stenami
Radijski dnevnik
Danes do 13:00
Zrcalo dneva
Dogodki in odmevi
Možgani na dlani
Jutranja kronika
Aktualna tema
Studio ob 17.00
Evropa osebno
Svetovalni servis
Nedeljski gost
Lahko noč, otroci!
Zrcalo dneva
Zrcalo dneva
Jutro
Gremo v kino
Aktualna tema
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Svetovalni servis
Jutranja kronika
Zorni Kot
Lahko noč, otroci!
Nočni obisk
Dogodki in odmevi
Aktualna tema

Regionalno

2. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Odbora za zdravstvo in 4. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Poročilo glede skupnih evropskih ukrepov na področju oskrbe

9. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

5. redna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko 2. Pobuda za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau 3. Mednarodna dejavnost Državnega zbora 4. Razno

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

14. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku

4. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

54. redna seja Državnega sveta, posnetek

Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 53. redne in 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev prednostnih nalog predsedstva Češke republike Svetu Evropske unije v času od 1. 7. do 31. 12. 2022 4. Predlog Mnenja k Sedemindvajsetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021 5. Predlog Mnenja k Enaindvajsetemu poročilu o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2017, 2018, 2019 in 2020 6. Predlog Mnenja k Poročilu o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2021 7. Predlog Mnenja k Poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 8. Seznanitev z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije Pravilnost poslovanja Državnega sveta Republike Slovenije 9. Predlog Dopolnitve Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Uradni list RS št., 187/12) in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic) 10. Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2024 11. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika Državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava

7. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava

7. nujna seja Odbora za kulturo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

13. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora

Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.

Posvet Za boljšo prihodnost otrok, 1. del

V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.

4. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

12. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 4. 10. 2022

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 1. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

6. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 2. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

16. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 2.A. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku 4. Predlog sklepa o dopolnitvi Sklepa o imenovanju delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih

4. nujna seja Odbora za obrambo, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

17. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021, zainteresirano delno telo 2. Razno

6. nujna seja Odbora za zdravstvo

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

17. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

11. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 9. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 29. 9. 2022 3. Izredno zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 30. 9. 2022

5. nujna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

Posvet Za boljšo prihodnost otrok, 2. del

V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.

5. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek

1. redna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 - matično delovno telo 2. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost in uspešnost vzpostavitve in delovanja državnega računalniškega oblaka" 3. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o."

3. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2020 2. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2021 3. Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021 4. Letno poročilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2021 5. Razno

2. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

Dnevni red seje: 1. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2021 2. Letno poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh, d. o. o., za leto 2021 3. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

2. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava

2. nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 6. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije

4. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

18. izredna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 30. Predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji 29. Ponovno odločanje o Zakonu o cestah (ZCes-2) 9. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 11. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), skrajšani postopek 13. Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos-G), druga obravnava 26. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-K), prva obravnava 23. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-G), prva obravnava 24. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), prva obravnava 31. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije c. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije č. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju d. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško e. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije

2. redna seja Državnega zbora

Dnevni red seje: 5. Predlog zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), nujni postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), nujni postopek 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek 20. Predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-3), druga obravnava 17. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 18. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 19. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava

4. redna seja Mandatno-volilne komisije, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru 2. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 3. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 4. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju 5. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško 6. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije 7. Pregled prijav na Javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri 8. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje dveh članov Statističnega sveta Republike Slovenije 9. Administrativne zadeve

5. nujna seja Odbora za obrambo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predstavitev Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske

Posvet Za boljšo prihodnost otrok, 3. del

V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 30. Predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji 29. Ponovno odločanje o Zakonu o cestah (ZCes-2) 9. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 11. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), skrajšani postopek 13. Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos-G), druga obravnava 26. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-K), prva obravnava 23. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-G), prva obravnava 24. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), prva obravnava 31. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije c. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije č. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju d. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško e. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

5. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 5. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Zahteva skupine poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti devetega odstavka 56. člena Zakona o vinu (ZVin), tretjega odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih (ZG) in 4. točka tretjega odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)