Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Ladja, ki je spremenila svet, ameriško-francoska dokumentarna oddaja

Pred približno petimi stoletji se je v snovanju ladij pripetila prava revolucija. V samo nekaj letih so se ladje, primorane v priobalno plutje, spremenile v ogromna plovila, ki so zmogla izzive odprtega morja. Ko so redna čezoceanska potovanja postala izvedljiva, so se pojavile močne mornarice, ki so se borile za prevlado na morju. Evropske sile so gradile imperije, kolonizirale nova ozemlja in si podrejale tamkajšnja domorodna ljudstva. Kako je prišlo do ključnega preobrata v razvoju ladij, zdaj znanstvenikom razkriva dobro ohranjena razbitina iz obdobja Kolumba, ki so jo našli ob obali Švedske. SHIP THAT CHANGED THE WORLD / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Kirk Wolfinger

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 134/251

Paul si med tekmo z Belo zvije gleženj, zato mu Lucy priskoči na pomoč. Paulu se zazdi, da Lucy nekaj čuti do njega. Tim mu nato svetuje, naj se s tem sprijazni ali pa pozabi na Lucy. Paul je v precepu. Naj prizna svoja čustva? Franzi je zgrožena, ker je bilo njeno podjetje bilo financirano s podkupnino. Steffen poskuša pojasniti, a ga Franzi obtoži, da je izdal njeno zaupanje. Prepriča ga, naj razkrije nezakonite mahinacije nekdanjega delodajalca ... Christoph prosi Lindo, naj vohuni za Ariane, da bi razumel, zakaj mu hoče škodovati. Toda Ariane ujame Lindo, ko brska po njenih stvareh, in jo izžene iz stanovanja Saalfeldovih. Robert je prosil Pauline in Leonarda, naj mu med Wernerjevo odsotnostjo pomagata pri upravljanju. Ko zakonca prispeta na Knežji dvor, ju Robert z olajšanjem sprejme. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 135/251

Bela si želi preživeti večer z Lucy, vendar ta reče, da je utrujena. Ko Lucy zvečer zadrema na kavču, sanja o Paulu in ga prosi, naj jo poljubi. Lucy je vse bolj razpeta med ljubečim in pozornim Belom ter svojimi še vedno tlečimi čustvi do Paula. Ko Steffen izve za smrtno nesrečo nekdanjega sodelavca, posumi, da je za to krivo podjetje Grükon. Franzi ga nagovarja, naj razgali goljufijo podjetja, toda Steffen se boji za svoje in njeno življenje. Christoph se sprašuje, zakaj ga je Ariane pustila pred oltarjem in se zdaj do njega vede tako sovražno. Tudi ko mu Ariane da namig, povezan z njeno preteklostjo, se mu ne posveti. Dirk ne želi razkriti napredka pri terapiji, zato odslovi Paula. Z zvijačnostjo tako doseže, da se znova zasmili Lindi in jo prepriča, da mu začasno pomaga pri izvajanju terapevtskih vaj. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

New neighbours - Novi sosedje: Stopnice do hiše v zraku

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Elena Rodríguez je Kolumbijka, tesarka, ki je prijatelju Joãu pomagala pri vrnitvi iz Venezele nazaj v domovino, na zelenortski otok São Miguel. Na otoku se je ustalila tudi sama. Zdaj živi na razmajani jadrnici v marini v Ponta Delgadi, a se odloči, da bo ladjico prenovila. Rada bi spodbudila Joãa, da bi ji pri tem pomagal, saj se ji zdi, da bi mu to povrnilo veselje do življenja, ki ga je med bivanjem v Srednji Ameriki izgubil. João Carlos Pontes je leta 1958 zapustil zelenortski otok São Miguel in se preselil v Venezuelo, kjer je uspešno vodil tesarsko delavnico in žago. Zaradi politične in gospodarske krize v državi je vse izgubil, kmalu pa ga je izdalo tudi zdravje. Kot strt in utrujen starec se je vrnil v domovino, da bi tam v miru preživel svoja zadnja leta. Eleno in Joãa povezuje strast do tesarstva, a Elena nikakor ne prenese pogleda na vse bolj obupanega prijatelja in učitelja. Zato ga stalno spodbuja in ga spravlja v dobro voljo. Zaradi šibkega zdravja João ne pride velikokrat na obisk, a zdaj ona potrebuje njegovo pomoč, saj mora narediti dolge stopnice, da bo lahko začela prenavljati jadrnico, ki so jo prestavili v ladjedelnico. João privoli, da ji bo pomagal. Ko bodo stopnice nared, jo bo lahko večkrat obiskal v njeni jadrnici v zraku oz. »hiši v zraku«. A zgodi se nekaj nepričakovanega …

Kolumbovi predhodniki – pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja

Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand

Vsa bitja, majhna in velika (II.), britanska nadaljevanka

V Darrowbyju je božič, Helen in James pa ugotovita, da se nista dogovorila, kje bosta za božično kosilo. Pričakujeta ju tako gospa Hall v Skeldalu kot Jenny v Heston Grangeu, par pa ne želi razočarati nobene od njiju. Kmet Dave noče ovci olajšati smrtnih muk, zato ji James skrivaj vbrizga anestetik. Ljubljeni kuža gospe Pumphrey hudo zboli. Siegfried ga pripelje v ordinacijo na nujno oskrbo. Tristan po pogovoru s prijateljico spozna, da je čas, da se zresni. Prejel pa je tudi pismo z veterinarskega kolidža. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (II.) / Velika Britanija / 2021 Scenarij: Ben Vanstone, Chloe Mi Lin Ewart, Debbie O'Malley Režija: Brian Percival, Sasha Ransome, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Samuel West, Anna Medeley, Callum Woodhouse, Rachel Shenton, Patricia Hodge, Maimie McCoy, Mollie Winnard, Tony Pitts

Tigri, koprodukcijski film

Športna biografska drama. Film je navdahnjen z resničnimi dogodki. Skandinavec Martin je eden od najobetavnejših mladih nogometašev, ki jih je Švedska kadar koli imela. Pri šestnajstih se mu izpolnijo sanje, saj se zanj začne zanimati eden od najuglednejših italijanskih klubov. Martin začne kmalu igrati za ta klub. Toda za svoje sanje, ki jih zdaj živi, plačuje visoko ceno: vsak dan prenaša hude telesne napore, od njega se zahtevata disciplina in predanost, spopada se s pritiski, da mora biti najboljši … In kar je najbolj boleče – pesti ga občutek osamljenosti. Vse skupaj se nakopiči in Martin začne resno dvomiti o tem, ali je to življenje, ki si ga je želel … TIGERS / ŠVEDSKA, ITALIJA, DANSKA / 2020 Režija: Ronnie Sandahl / Scenarij: Ronnie Sandahl, Martin Bengtsson / Igrajo: Frida Gustavsson, Alfred Enoch, Johannes Kuhnke, Liv Mjönes, Henrik Rafaelsen, Erik Enge, Maurizio Lombardi, Lino Musella, Gianluca Di Gennaro, Antonio Zavatteri, Antonio Bannò, Alberto Basaluzzo, Daniele La Leggia, Adrian Mackinder …

Varuhi narave, dokumentarna oddaja

Tretji dokumentarni film Varuhi narave predstavlja varuha reke Mure, murskih logov in mrtvic ter življenja v njih. Franc Kosi je njihov poznavalec, ki svoje vedenje, poznavanje in ljubezen do narave pred svojim pragom nesebično predaja generacijam otrok, ljubiteljev narave in strokovnjakom. V krajinskem parku Pivška presihajoča jezera izvajajo projekt, ki varovanje narave, predvsem travišč in njihove pestrosti, prenaša na strokoven in hkrati poljuden način med njihove lastnike in uporabnike in hkrati spremlja rezultate ter nadgrajuje načine povezovanja z lokalno skupnostjo. Slovenska gozdarska stroka pa se usmerja v raziskavah in v izvajanju ukrepov v gozdovih k razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe in so v gozdovih že zelo opazne. Ukrepe varovanja pestrosti in obnove gozda za prihodnost uspešno prenaša na lastnike gozda in njihove naslednike.

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 133/251

Ariane naenkrat obrne ploščo in Christophu pred vsemi pove, da se noče poročiti z njim. Ob tem vsem razkrije še nekaj njegovih skrivnosti. Dirku uspe premakniti prst na nogi, zato upa, da bo lahko kmalu hodil, vendar Michael brzda njegovo navdušenje. Christoph zahteva pojasnilo od Ariane in pri tem postane grozeč, vendar je v sobi navzoč tudi Robert, ki žensko vzame v bran. Franzi in Steffen se veselita članka o njunem podjetju, ki naj bi izšel v lokalni reviji, a se izkaže, da želi njegov avtor naprej zastaviti še nekaj vprašanj Steffenu. Bela je sit tega, da ga nihče ne jemlje resno, in v napadu jeze izzove Paula na tekaški dvoboj. Morda pa je razlog tudi v ljubosumju STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Urad 39 – Kimov bankomat, nemška dokumentarna oddaja

Kako lahko Severna Koreja, ena najrevnejših držav na svetu, razvija svoj program za jedrsko oborožitev, s katerim žuga celo Združenim državam Amerike? Dotok tuje valute, ki Kim Džong Unu omogoča vladanje, zagotavlja skrivnostni Biro 39. Pripadniki te organizacije poneverjajo dolarje, preprodajajo mamila, tihotapijo orožje, snujejo zavarovalniške goljufije in celo trgujejo z ljudmi ter tako ohranjajo pri življenju diktatorski režim, navkljub sankcijam mednarodne skupnosti. BUREAU 39: KIM'S CASH MACHINE / Nemčija / 2020 / Režija: Sebastian Weis

Zadnji artefakt, ameriška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja nazorno pojasni zgodovinski razvoj merskih enot in njihov pomen za razvoj družbe. Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah. To so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela. Sprva so jih določale konkretne mere ali predmeti, pozneje pa definicije enot, ki temeljijo na naravnih konstantah. Te so namreč povsod v nam znanem vesolju enake. Tako je bil na primer meter najprej opredeljen s konkretnim predmetom, metrsko palico, danes pa je določen s hitrostjo svetlobe v vakuumu. Zadnji je dobil sodobno definicijo kilogram, ki ga je še nedavno določala masa mednarodnega prototipa za kilogram, t. i. prakilograma iz kovine. A kar človek ustvari kot normativ, se že v trenutku nastanka začne spreminjati in propadati. Tako je tudi s prakilogramom, ki je od nastanka do danes v primerjavi s svojimi replikami izgubil ali pridobil toliko, kolikor tehta človeška trepalnica. Metrologija očitno res ni dolgočasna. THE LAST ARTIFACT / ZDA / 2019 / režija: Jaime Jacobsen, Ed Watkins

Milan Gregorič

Milan Gregorič, rojen leta 1934 v Dekanih pri Kopru, je v širšem slovenskem prostoru znan kot neutruden publicist in raziskovalec, borec za resnico, kar se nedvomno odraža tudi v izjemnem pričevanju, ki je bilo posneto na njegovem domu pod Tinjanom v slovenski Istri. Osnovno šolo v domači vasi je obiskoval v času fašizma, ko je bila slovenska beseda prepovedana. Slovenske otroke je domačega jezika učil župnik Rozman, ki so ga komunisti po vojni »v zahvalo« okrutno preganjali, da je moral zbežati čez mejo v Italijo. Iz časa pojava partizanskega gibanja se spomni navdušenja pa tudi ran, ki jih je v njihovih krajih povzročilo revolucionarno nasilje. Po vojni je obiskoval Malo semenišče v Gorici in kasneje še klasični licej, ki ga je končal v Trstu. Tam se je navzel komunističnih idej in se oddaljil od vere. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se dejavno vključil v študentsko politiko tudi na mednarodni ravni. Kljub temu, da je vstopil v komunistično partijo, je ostal načelen, zato so ga v 70. letih iz stranke izključili. Pričevalec Gregorič je začel obiskovali študijske dneve Draga v zamejstvu, kar mu je odprlo pogled v svet demokracije in resničnih svoboščin. Navdušen je bil nad slovensko pomladjo ter je dejavno sodeloval v Demosu in pri procesu slovenske emancipacije. V iskrenem pričevanju spoznamo mehko, a hkrati odločno osebnost Milana Gregoriča, ki nam predstavi svoje številne knjige. Pisal je o primorskih osebnostih, o italijanskem poskusu destabilizacije Istre po letu 1991 in veliko tudi o TIGR-u. Z grenkobo ugotavlja, da se je društvo Tigr v zadnjih letih odmaknilo od svojega čistega poslanstva, da so ga prevzeli borci, in društvo je žal postalo njihov satelit, namesto da bi šel po poti, ki so jo začrtali pokojni ustanovitelji.

Jelena Burnik o aktu, ki ureja digitalne storitve in vedenjskem oglaševanju

Države Evropske unije so sprejele dolgo pričakovani akt o digitalnih storitvah. Kakšne pravice torej prinaša uporabnikom spletnih storitev in kakšne zahteve nalaga tehnološkim velikanom? Se bomo končno znebili vedenjskega oglaševanja? Kako priti do živega korporacijam iz Kitajske ali Združenih držav, ki jim varovanje osebnih podatkov ni tako sveto kot Evropski uniji?

42 min

Kolumbovi predhodniki – pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja

Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand

52 min

Si upaš? Kviz o slovenskih filmih

Poslušalci se preizkušajo v znanju slovenskega filma. Vodi Andrej Karoli. Interpretirata Katja Stojnić in Boris Kokalj.

15 min

Šef doma s Petro: Svinjska rebrca v »ramen juhi«

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ob sredah s Petro včasih skočimo iz območja udobja in se prepustimo kakšni kulinarični avanturi. Toda v tem mrazu in sivini smo navajeni dobre domače juhe, ne pa eksotičnih novotarij. Zato bomo danes vse to združili v eni jedi, in kot poje Vlado Kreslin: »dá dá, vse se dá …«. »Ramen juha« je azijska, pravzaprav japonska različica naše nedeljske goveje juhe. Ta juha je pravi fenomen, saj je osvojila ves svet. Gre za popoln obrok, v katerem so v krepki bistri jušni osnovi združeni testenine, meso in zelenjava. Brez skrbi, prav nič ne bomo komplicirali s sestavinami, naredili bomo tako, kot običajno storimo. Uporabili bomo tisto, kar imamo pri roki, kaj nadomestili, kaj izpustili in kaj dodali.

12 min

Poročila ob petih

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

13 min

Dobro jutro

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Nasveti za starše postrežejo z informacijami za vse družine, v Knjižnem klubu pa dobite nove predloge za branje. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh in jutro zaključimo z vrtnimi nasveti. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

138 min

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

11 min

Vlada o zakonih za naslovitev energetske krize v gospodarstvu

Vlada bo danes obravnavala dva zakona, s katerima bo, skupaj z že sprejeto uredbo o mehanizmu oblikovanja drobnoprodajnih cen električne energije, pomagala gospodarstvu pri nakupu energentov in zamejila rast njihovih cen. Zakon, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo, opredeljuje vrste pomoči za podjetja; tisti, ki ga pripravlja infrastrukturno ministrstvo, pa prinaša nove subvencije in omejuje previsoke prihodke energetskih podjetij. V oddaji tudi: - Premier Golob: v Sloveniji ne zaznavamo povečanega tveganja zaradi ruske agresije na Ukrajino - Fides bo odločitev o nadaljnjih korakih zaradi neuspešnih pogajanj z vlado sprejel po anketi med članstvom - Svetovni dan boja proti aidsu: kljub uspehom zdravljenja ostajata ključna tesiranje in preventiva

21 min

Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (Ž), prenos iz Kontiolahtija

Tudi nova sezona svetovnega pokala v biatlonu se začenja na daljnem severu Evrope – tokrat v Kontiolahtiju na Finskem. Na sporedu je osem tekem, ki bodo pokazale trenutno pripravljenost biatlonk in biatloncev. Tudi v tej sezoni bodo pri dekletih v ospredju Norvežanke, Švedinje in Francozinje ter posameznice, kot sta Avstrijka Lisa Theresa Hauser in Italijanka Dorothea Wierer. Naslov najboljše iz prejšnje sezone brani Norvežanka Marte Olsbu Røiseland, na prvih tekmah pa zaradi dolgega okrevanja po bolezni ne bo nastopila predlanska zmagovalka Norvežanka Tiril Eckhoff. Slovenska reprezentanca bo nastopala pod vodstvom novega trenerja Nemca Ricca Grossa in brez dolgoletnega člana Klemna Bauerja, ki se je poslovil od tekmovanj. Zato pa so v slovenskem taboru veseli okrepitve pri dekletih, kajti pridružila se jim je bivša tekačica Anamarija Lampič. Na prvi tekmi biatlonk v sezoni, 15-kilometrski preizkušnji, sta favoritinji Švedinja Hanna Öberg in Italijanka Dorothea Wierer, ob tradicionalno dobrih Norvežankah.

80 min

FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022: Poljska - Argentina

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/qatar2022

116 min

Varuhi narave, dokumentarna oddaja

Tretji dokumentarni film Varuhi narave predstavlja varuha reke Mure, murskih logov in mrtvic ter življenja v njih. Franc Kosi je njihov poznavalec, ki svoje vedenje, poznavanje in ljubezen do narave pred svojim pragom nesebično predaja generacijam otrok, ljubiteljev narave in strokovnjakom. V krajinskem parku Pivška presihajoča jezera izvajajo projekt, ki varovanje narave, predvsem travišč in njihove pestrosti, prenaša na strokoven in hkrati poljuden način med njihove lastnike in uporabnike in hkrati spremlja rezultate ter nadgrajuje načine povezovanja z lokalno skupnostjo. Slovenska gozdarska stroka pa se usmerja v raziskavah in v izvajanju ukrepov v gozdovih k razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe in so v gozdovih že zelo opazne. Ukrepe varovanja pestrosti in obnove gozda za prihodnost uspešno prenaša na lastnike gozda in njihove naslednike.

25 min

November v znanosti: O podnebnih ekstremih, mehurčkih in raketah, prestopnih sekundah in dobrih knjigah

November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.

31 min

Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja dne, ki se končuje, doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

22 min

Milan Gregorič

Milan Gregorič, rojen leta 1934 v Dekanih pri Kopru, je v širšem slovenskem prostoru znan kot neutruden publicist in raziskovalec, borec za resnico, kar se nedvomno odraža tudi v izjemnem pričevanju, ki je bilo posneto na njegovem domu pod Tinjanom v slovenski Istri. Osnovno šolo v domači vasi je obiskoval v času fašizma, ko je bila slovenska beseda prepovedana. Slovenske otroke je domačega jezika učil župnik Rozman, ki so ga komunisti po vojni »v zahvalo« okrutno preganjali, da je moral zbežati čez mejo v Italijo. Iz časa pojava partizanskega gibanja se spomni navdušenja pa tudi ran, ki jih je v njihovih krajih povzročilo revolucionarno nasilje. Po vojni je obiskoval Malo semenišče v Gorici in kasneje še klasični licej, ki ga je končal v Trstu. Tam se je navzel komunističnih idej in se oddaljil od vere. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se dejavno vključil v študentsko politiko tudi na mednarodni ravni. Kljub temu, da je vstopil v komunistično partijo, je ostal načelen, zato so ga v 70. letih iz stranke izključili. Pričevalec Gregorič je začel obiskovali študijske dneve Draga v zamejstvu, kar mu je odprlo pogled v svet demokracije in resničnih svoboščin. Navdušen je bil nad slovensko pomladjo ter je dejavno sodeloval v Demosu in pri procesu slovenske emancipacije. V iskrenem pričevanju spoznamo mehko, a hkrati odločno osebnost Milana Gregoriča, ki nam predstavi svoje številne knjige. Pisal je o primorskih osebnostih, o italijanskem poskusu destabilizacije Istre po letu 1991 in veliko tudi o TIGR-u. Z grenkobo ugotavlja, da se je društvo Tigr v zadnjih letih odmaknilo od svojega čistega poslanstva, da so ga prevzeli borci, in društvo je žal postalo njihov satelit, namesto da bi šel po poti, ki so jo začrtali pokojni ustanovitelji.

153 min

Elzine zgodbe: Neapeljsko rumeno popoldne

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

15 min

Vsa bitja, majhna in velika (II.), britanska nadaljevanka

V Darrowbyju je božič, Helen in James pa ugotovita, da se nista dogovorila, kje bosta za božično kosilo. Pričakujeta ju tako gospa Hall v Skeldalu kot Jenny v Heston Grangeu, par pa ne želi razočarati nobene od njiju. Kmet Dave noče ovci olajšati smrtnih muk, zato ji James skrivaj vbrizga anestetik. Ljubljeni kuža gospe Pumphrey hudo zboli. Siegfried ga pripelje v ordinacijo na nujno oskrbo. Tristan po pogovoru s prijateljico spozna, da je čas, da se zresni. Prejel pa je tudi pismo z veterinarskega kolidža. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (II.) / Velika Britanija / 2021 Scenarij: Ben Vanstone, Chloe Mi Lin Ewart, Debbie O'Malley Režija: Brian Percival, Sasha Ransome, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Samuel West, Anna Medeley, Callum Woodhouse, Rachel Shenton, Patricia Hodge, Maimie McCoy, Mollie Winnard, Tony Pitts

52 min

Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), prenos iz Kontiolahtija

Biatlonci in biatlonke so zbrani v Kontiolahtiju na Finskem. Tretji tekmovalni dan nove sezone svetovnega pokala sta na vrsti obe štafetni preizkušnji, ki pokažeta moč posameznih reprezentanc. Tako pri moških kot ženskah naj bi bili v ospredju predstavniki Norveške, Švedske in Francije, slovenski fantje pa so v prejšnji zimi dosegli nekaj dobrih rezultatov.

83 min

Rusija, teroristična država

Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.

25 min

Mateja Toman: Ob mednarodnem dnevu invalidov

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije zastopa interese več kot 118.000 slovenskih invalidov. Je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Gostja sredinega Intervjuja je magistrica Mateja Toman, ki je letos oktobra, pred tem je bila vršilka dolžnosti, postala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Ob prihajajočem 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo z gostjo magistrico Matejo Toman osvetlili, kakšno je dejansko stanje na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov v naši družbi ter s kakšnimi izzivi se spopadajo invalidi v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.

41 min

Na ogledu stanovanja tudi do 100 ljudi hkrati

Tokratni gost Globalne vasi je antropolog dr. Žiga Podgornik Jakil, ki se je pred sedmimi leti, ko je svoje domače okolje za nekaj mesecev zamenjal za Berlin, nad njim takoj navdušil.

15 min

Dobro spi, mali medvedek

Mali medvedek zvečer rad posluša zelo dolge pravljice … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Quint Buchholz. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

8 min

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

22 min

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

25 min

Tisoč in en gol

Osrednja oddaja ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju "Tisoč in en gol" vsak tekmovalni dan prinaša poročila s tekem, oglašanja s prizorišč, pogovore z gosti v studiu. Z nogometnimi strokovnjaki bomo analizirali dogajanje na igriščih, se na daljavo pogovarjali z igralci, prisluhnili boste lahko zanimivim izjavam glavnih akterjev. Nogomet in Katar na tisoč in en način, v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kako lahko sami postanete svoj režiser, si ogledali posnetke najlepših akcij in zadetkov iz različnih perspektiv in videli odzive svetovnih zvezdnikov ob najlepših trenutkih, ki jih prinaša nogomet.

46 min

Catarina de Meneses

V oddaji Profil Tina Šrot gosti prvakinjo Baleta SNG Maribor Catarino de Meneses. Izvrstna baletna plesalka, ki navdušuje z eleganco in poglobljeno izraznostjo, je po šolanju na Portugalskem in izpopolnjevanju na Nizozemskem prišla v mariborsko narodno gledališče v sezoni 2008/2009. Od takrat je ustvarila raznovrstne vloge iz klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega repertoarja. Zdaj blesti v naslovni vlogi Madame Bovary, novega neoklasičnega baleta Valentine Turcu.

38 min

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

35 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 135/251

Bela si želi preživeti večer z Lucy, vendar ta reče, da je utrujena. Ko Lucy zvečer zadrema na kavču, sanja o Paulu in ga prosi, naj jo poljubi. Lucy je vse bolj razpeta med ljubečim in pozornim Belom ter svojimi še vedno tlečimi čustvi do Paula. Ko Steffen izve za smrtno nesrečo nekdanjega sodelavca, posumi, da je za to krivo podjetje Grükon. Franzi ga nagovarja, naj razgali goljufijo podjetja, toda Steffen se boji za svoje in njeno življenje. Christoph se sprašuje, zakaj ga je Ariane pustila pred oltarjem in se zdaj do njega vede tako sovražno. Tudi ko mu Ariane da namig, povezan z njeno preteklostjo, se mu ne posveti. Dirk ne želi razkriti napredka pri terapiji, zato odslovi Paula. Z zvijačnostjo tako doseže, da se znova zasmili Lindi in jo prepriča, da mu začasno pomaga pri izvajanju terapevtskih vaj. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

49 min

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil

10 min

Milena Zupančič

V studio je prišla igralka svetovnega formata, katere opus gledaliških vlog presega število 120, filmskih pa število 80. Gledalci jo poznajo kot Tončko, Karolino, Meto, Ano in še bi lahko naštevali, njen glavni naziv pa je igralka, umetnica in predvsem ženska. Kakor hitro ugasnejo luči v dvorani, ko se zaljubljeni primejo za roke, osamljeni niso več sami, realisti pa postanejo sanjači, nas ona zapelje ali na platnu ali na odru. Zapelje nas, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih doživljamo kot svoje, se odpravimo v tuje kraje in druge čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo in njenim glasom odpravili v njen svet. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Mileno Zupančič.

85 min

Risanje

Pok in Pak se znajdeta v deželi, ki je en sam prostran bel papir, v njej pa živi osamljeni čarobni svinčnik. Kaj naj ta stori, da ne bo več tako sam?

7 min

Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo 38/40

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma. V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«. Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati. Interpretka: Milena Zupančič Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Pipp Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

27 min

FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022: Savdska Arabija - Mehika, posnetek druge tekme

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/qatar2022

58 min

V veljavi omejene cene elektrike za podjetja

Večina podjetij bo od danes lažje dihala. Cene elektrike so namreč od danes regulirane tudi za velike poslovne odjemalce. Naslednji korak bo sprejetje zakonskih rešitev s shemo subvencioniranja elektrike in plina za leto 2023. Druge teme: - Po neuspešnih pogajanjih s Fidesom vlada danes nadaljuje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva; dogovor bi pomenil tudi zvišanje plač za zdravnike in zobozdravnike - Svet za nacionalno varnost na prvi seji v tem mandatu o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini, zunanji ministri članic Nata v skupni izjavi za okrepitev pomoči Kijevu - Vodji skrajne oborožene skupine Varuhi prisege zaradi vdora v ameriški Kapitol kriva kovanja prevratniške zarote

22 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 134/251

Paul si med tekmo z Belo zvije gleženj, zato mu Lucy priskoči na pomoč. Paulu se zazdi, da Lucy nekaj čuti do njega. Tim mu nato svetuje, naj se s tem sprijazni ali pa pozabi na Lucy. Paul je v precepu. Naj prizna svoja čustva? Franzi je zgrožena, ker je bilo njeno podjetje bilo financirano s podkupnino. Steffen poskuša pojasniti, a ga Franzi obtoži, da je izdal njeno zaupanje. Prepriča ga, naj razkrije nezakonite mahinacije nekdanjega delodajalca ... Christoph prosi Lindo, naj vohuni za Ariane, da bi razumel, zakaj mu hoče škodovati. Toda Ariane ujame Lindo, ko brska po njenih stvareh, in jo izžene iz stanovanja Saalfeldovih. Robert je prosil Pauline in Leonarda, naj mu med Wernerjevo odsotnostjo pomagata pri upravljanju. Ko zakonca prispeta na Knežji dvor, ju Robert z olajšanjem sprejme. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

49 min

SP22 E11: Nasmejani la Bomba eslovena

Kakšen razplet v skupini C! Poljska se je na vse pretege branila, Mehika z vsemi moči napadala. Dolgo je kazalo, da bodo rumeni kartoni odločali o potniku v osmino finala, zaradi gola Savdske Arabije globoko v sodnikovem podaljšku proti Mehiki, pa je Poljska napredovala zaradi boljše razlike v golih. Poljaki so se tako prvič po letu 1986, po zadnjem prvenstvu v Mehiki, razveselili preboja v izločilne boje svetovnega prvenstva. O razburljivih dvobojih in najboljši predstavi Argentine v Katarju se je razgovoril slovenski reprezentant rojen v Buenos Airesu Andres Vombergar. 28-letni napadalec San Lorenza, kjer ga kličejo la Bomba eslovena, je povedal, kako se mu je življenje spremenilo po prestopu v enega od petih največjih argentinskih klubov, spregovoril pa je tudi o svojih prvih nogometnih korakih. Trener ga je na prvem treningu poslal domov, ker ni dovolj dobro govoril špansko, saj so doma govorili slovensko. Povedal pa je tudi, katero pesem je zapel pred svojim reprezentančnim krstom in da so se mu uresničile sanje, ko je v Romuniji prvič zaigral za Slovenijo. Andres Vombergar se je v oddaji pridružil trojici Valovcev Boštjanu Janežiču, Marku Cirmanu in voditelju Luki Petriču.

26 min

Tigri, koprodukcijski film

Športna biografska drama. Film je navdahnjen z resničnimi dogodki. Skandinavec Martin je eden od najobetavnejših mladih nogometašev, ki jih je Švedska kadar koli imela. Pri šestnajstih se mu izpolnijo sanje, saj se zanj začne zanimati eden od najuglednejših italijanskih klubov. Martin začne kmalu igrati za ta klub. Toda za svoje sanje, ki jih zdaj živi, plačuje visoko ceno: vsak dan prenaša hude telesne napore, od njega se zahtevata disciplina in predanost, spopada se s pritiski, da mora biti najboljši … In kar je najbolj boleče – pesti ga občutek osamljenosti. Vse skupaj se nakopiči in Martin začne resno dvomiti o tem, ali je to življenje, ki si ga je želel … TIGERS / ŠVEDSKA, ITALIJA, DANSKA / 2020 Režija: Ronnie Sandahl / Scenarij: Ronnie Sandahl, Martin Bengtsson / Igrajo: Frida Gustavsson, Alfred Enoch, Johannes Kuhnke, Liv Mjönes, Henrik Rafaelsen, Erik Enge, Maurizio Lombardi, Lino Musella, Gianluca Di Gennaro, Antonio Zavatteri, Antonio Bannò, Alberto Basaluzzo, Daniele La Leggia, Adrian Mackinder …

111 min

Kranjski Globus - Ravnikarjev 50-letni arhitekturni posebnež

Veleblagovnica Globus – ena najbolj prepoznavnih stavb v Kranju, letos praznuje 50. let. Je delo enega vodilnih protagonistov modernistične arhitekture s področja nekdanje Jugoslavije, velikega slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja. Globus je že ob odprtju, avgusta leta 1972 vzbudil veliko pozornosti, tudi zaradi uporabe kortena, tedaj novega materiala v gradbeništvu oziroma arhitekturi v Jugoslaviji. In stavba, s tem značilnim površinskim slojem rje je danes pravzaprav zapisana v DNK Kranjčanov.O Globusu, njegovi gradnji, zgodovini, vplivu, simbolnem pomenu, revitalizacijski prenovi in navsezadnje o Ravnikarjevi arhitekturno-urbanistični viziji gorenjske prestolnice – Kranja, pa v tokratnih Glasovih svetov. Z Ravnikarjevo študentko/diplomantko in sodelavko, arhitektko Majdo Kregar in avtorico razstave v Mestni knjižnici Kranj (Globus- prvih 50 let) - Petro Puhar se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič

54 min

Vlada končala pogajanja o plačah s sindikati zdravstva in socialnega varstva, a podrobnosti sporazuma še ne razkrivajo

Sindikati zdravstva in socialnega varstva ter vlada so po današnjih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij nekoliko bliže sklenitvi dogovora. Dogovorili so se za zvišanje plačnih razredov v povprečju za tri razrede, podrobnosti naj bi izpilili v enem tednu in nato v sredo parafirali sporazum. Nezadovoljen ostaja sindikat delavcev v zdravstveni negi, ker vlada ne privoli v zvišanje plač skupini E3. Druge teme oddaje: - Po besedah infrastrukturnega ministra Kumra bo vlada z danes uveljavljeno uredbo podjetjem zagotovila konkurenčne cene elektrike - Zunanji ministri zveze Nato so se na dvodnevnem vrhu zavezali nadaljnji vojaški in humanitarni pomoči Ukrajini - Evropska komisija vztraja pri zamrznitvi kohezijskih sredstev Madžarski, saj ta ni izpolnila zavez proti korupciji in navzkrižju interesov

29 min

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13 min

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13 min

Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

52 min

Dajmo, Snoopy!

Snoopy spremlja Sally, ko ima ta v šoli referat o živalih, Lucy pa se mu trudi zagotoviti psihološko pomoč. Lucy in Snoopy se zapleteta v navidezni pretep, na koncu pa hoče Snoopy ugoditi Charlieju Brownu.

7 min

Veseli december in odpadki

Praznični december je mesec, ko zapravimo več kot sicer. Po statistiki prejšnjih let se v tem času najbolj zvišajo prihodki v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami ter v trgovinah z živili. Ali ob vsem tem delujemo odgovorno in premislimo o količini embalaže, ki jo ima določen izdelek, ali kupujemo trajnostna darila, ki januarja ne pristanejo med mešanimi komunalnimi odpadki? V sredinem Svetovalnem servisu po osmi bo z nami Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.

27 min

SP22 E10: Znova Gakpo in prvič Koulibaly

Senegal in ZDA sta si ob Nizozemski in Angliji prvi dan zadnjega kroga skupinskega dela zagotovila mesti v osmini finala svetovnega prvenstva. Za Američane je edini gol dosegel Pulisic, Senegalce pa je v izločilne boje ponesel branilec Koulibaly. Kapetan je v svojem 67. nastopu za Senegal zabil krstni reprezentančni gol. Še en zadetek pa je dosegel Cody Gakpo. Nizozemec je edini, ki zabil gol na treh tekmah. Vpogled v nizozemski nogomet ponuja tokratni gost Aleksander Radosavljević. Dolgoletni reprezentant in trenutni selektor reprezentance do 16. leta je tri leta igral v Eredivisie, za Slovenijo pa je odigral vse tekme na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. V oddaji lahko slišite, kdaj so igralci izvedeli za zadetek Landona Donovana, ki je ZDA namesto Slovenije poslal v osmino finala, pa tudi kako je bilo v garderobi med polčasom tekme proti ZDA, ko je Slovenija vodila z 2:0. Če bi zadržala vodstvo, bi si že po dveh krogih zagotovila napredovanje. Radosavljević se je pridružil radijski trojici Marku Cirmanu, Aljažu Golčerju in voditelju Luku Petriču.

36 min

Dobro jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

130 min

Soočenje županskih kandidatov v drugem krogu - Kranj, Krško in Murska Sobota

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

46 min

New neighbours - Novi sosedje: Stopnice do hiše v zraku

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Elena Rodríguez je Kolumbijka, tesarka, ki je prijatelju Joãu pomagala pri vrnitvi iz Venezele nazaj v domovino, na zelenortski otok São Miguel. Na otoku se je ustalila tudi sama. Zdaj živi na razmajani jadrnici v marini v Ponta Delgadi, a se odloči, da bo ladjico prenovila. Rada bi spodbudila Joãa, da bi ji pri tem pomagal, saj se ji zdi, da bi mu to povrnilo veselje do življenja, ki ga je med bivanjem v Srednji Ameriki izgubil. João Carlos Pontes je leta 1958 zapustil zelenortski otok São Miguel in se preselil v Venezuelo, kjer je uspešno vodil tesarsko delavnico in žago. Zaradi politične in gospodarske krize v državi je vse izgubil, kmalu pa ga je izdalo tudi zdravje. Kot strt in utrujen starec se je vrnil v domovino, da bi tam v miru preživel svoja zadnja leta. Eleno in Joãa povezuje strast do tesarstva, a Elena nikakor ne prenese pogleda na vse bolj obupanega prijatelja in učitelja. Zato ga stalno spodbuja in ga spravlja v dobro voljo. Zaradi šibkega zdravja João ne pride velikokrat na obisk, a zdaj ona potrebuje njegovo pomoč, saj mora narediti dolge stopnice, da bo lahko začela prenavljati jadrnico, ki so jo prestavili v ladjedelnico. João privoli, da ji bo pomagal. Ko bodo stopnice nared, jo bo lahko večkrat obiskal v njeni jadrnici v zraku oz. »hiši v zraku«. A zgodi se nekaj nepričakovanega …

29 min

FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022: Tunizija - Francija, posnetek druge tekme

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/qatar2022

45 min

Ko me ne bo več, izraelski film

Drama. Joram je oče in vdovec, po poklicu je veterinar za divje živali v safarijskem parku v Tel Avivu. Ima veliko dela, zato vse manj vidi svojo najstniško hčer Roni, ki odrašča po svoje in ima težave, ki jih zaposleni Yoram, tudi sam nekoliko depresiven zaradi ženine smrti, ne vidi. Roni je sita njunega mračnega stanovanja, zato vedno dlje ostaja zunaj. Nekega večera se na Yoramovih vratih pojavi skupina zdravstvenih izvedencev za mladostniška samomorilna nagnjenja in očeta obvesti, da so s spletnega foruma razbrali, da se je Roni odločila narediti samomor. Zaradi pravočasne intervencije se vse srečno konča, vendar mora Yoram sedaj nekaj ukreniti. Odloči se, da bosta z Roni skupaj odpotovala iz mesta na deželo, kjer je doma Ronina širša družina … THE DAY AFTER I’M GONE / IZRAEL, FRA / 2019 Scenarij in režija: Nimrod Eldar / Igrajo: Menashe Noy, Zohar Meidan, Alon Neuman, Sarit Vino-Elad, Sharon Hacohen, Claudia Dulitchi, Evelin Kachulin, Miri Aloni, Eli Muallem, Ben Kippris, Yahav Viner …

95 min

Ne pozabi dihati, slovenski mladinski film

Petnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev in nepremišljenih dejanj.

97 min

Zlo ne obstaja, koprodukcijski film

Zgodbe štirih moških, ki stojijo pred izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali se upreti in tvegati vse. Dobitnik zlatega medveda za najboljši film v Berlinu 2020. V današnjem Iranu se štirje posamezniki vsak na svojem koncu znajdejo v razcepu med izvrševanjem črke zakona in sočutjem do sočloveka. Hašmat je družinski oče, čigar služba je v popolnem nasprotju s toplino, s kakršno je obdan v domačem krogu. Puja je vojak, ki so mu naročili, da mora obesiti ujetnika, a mu vest ne dovoli, da bi ubogal ukaz. Džavad, prav tako vojak, tridnevni dopust preživlja z dekletom, a njegova služba vse bolj ogroža njuno skupno prihodnost. In na koncu je tu še Darja, ki se kljub miroljubni naravi spopada s temačno družinsko skrivnostjo. Ti protagonisti s svojimi dejanji odločijo, kako bo njihova okolica ohranila nekatere najpomembnejše človeške vrednote. Originalni naslov: SHEYTAN VOJUD NADARAD Leto produkcije: 2020 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Mohammad Rasoulof Scenarij: Mohammad Rasoulof Igrajo: Ehsan Mirhosseini, Shaghayegh Shoorian, Kaveh Ahangar, Alireza Zareparast

144 min

Velika iluzija, francoski film

Cikel francoskih klasik: Brezčasna pacifistična mojstrovina Jeana Renoirja Med prvo svetovno vojno nemški pilot von Rauffenstein sestreli letalo, v katerem sta francoska vojaka de Boëldieu, pripadnik francoske aristokracije, in njegov kopilot Maréchal, pripadnik delavskega sloja, mehanik. Med Rauffensteinom in Boëldieujem, oba pripadata aristokratskemu sloju, se zaradi sorodnih vrednot splete posebna vez, čeprav prisegata na različni zastavi. Francoska vojaka nato prestajata kazen v taborišču za vojne ujetnike, kjer se spajdašita s premožnim judovskim bankirjem Rosenthalom in pisano druščino ujetnikov. Klasika Jeana Renoirja je eden od najbolj nenavadnih vojnih filmov. V njem pripadniki sovražnih in tujih evropskih kultur skozi vljudnost, solidarnost in skupne vrednote, ki presegajo nacionalne, jezikovne in razredne delitve, najdejo skupno človečnost in na njeni podlagi prispevajo k skupni blaginji. Toda ta svetovljanski duh je vezan na čas in kulturo, ki izginjata, zato je film prežet z otožno nostalgijo. Film je pridobil dodatno težo, ko je druga svetovna vojna poteptala njegov poziv k človečnosti v boju zoper tragične nacionalistične delitve. Hitler je utopistično sporočilo Renoirjeve stvaritve – o tem, da ljudje za dobro življenje ne potrebujejo nacionalizma – videl kot resno grožnjo nacističnemu projektu in je hotel film izbrisati z obličja sveta. K sreči mu to, kar si je zadal – dobesedno uničiti vse kopije filma - ni uspelo. Velika iluzija še danes krasi najpomembnejše lestvice najboljših filmov vseh časov. Slavne so besede Orsona Wellesa: »Če bi lahko rešil le en film na svetu, bi bil to film Velika iluzija.« Izvirni naslov: LA GRANDE ILLUSION / Francoski film, 1937 / Režija: Jean Renoir / Scenarij: Charles Spaak, Jean Renoir / Igrajo: Jean Gabin, Dita Parlo, Pierre Fresnay

112 min

Moč usode, TV in glasbeni film

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

51 min

Dirigentka, koprodukcijski film

Biografska drama. Združene države Amerike leta 1926. 24-letna Antonia Brico je bila še otrok, ko se je s starši preselila čez lužo. Sanjala je o tem, da bi postala dirigentka, vendar njene ambicije nihče ni jemal resno. Njen učitelj klavirja ji je odsvetoval, da bi šla na sprejemne izpite na konservatorij. Ker ni imela česa izgubiti, se je vrnila v domovino in tam prosila slavnega dirigenta Willema Mengelberga, da bi jo naučil te veščine. Mengelberg jo je poslal v Berlin, kjer naj bi proti vsem pričakovanjem imela več možnosti za uspeh. Po dveh letih študija na nemški Državni akademiji za glasbo je postala prva ženska dirigentka berlinskega filharmoničnega orkestra. DIRIGENTKA / CONDUCTOR / DE DIRIGENT / NETH / 2018 Režija: Maria Peters / Scenarij: Maria Peters / Igrajo: Christanne De Bruijn, Christanne De Bruijn, Benjamin Wainwright, Scott Turner Schofield, Scott Turner Schofield, Seumas F. Sargent, Seumas F. Sargent, Annet Malherbe …

133 min

Duhec, mladinski celovečerni film

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

109 min

Lorelei, ameriški film

Drama. Wayland je po petnajstih letih izpuščen iz zapora. Išče službo in se izogiba težavam. Kmalu po osvoboditvi se ponovno zbliža z Dolores, svojo bivšo iz srednje šole. Dolores je med njegovo odsotnostjo postala mati treh otrok, samohranilka, ki nima kaj sanjariti, če jih hoče preživeti. Wayland se kmalu po prvem srečanju preseli k Dolores in njeni kaotični družini. Otroci ga sprejmejo za svojega in ga imajo kmalu za očeta, čeprav Waylandu to ni po godu in ni videti pomirjen ali zadovoljen. Vseeno pa se znajde v vlogi odgovornega očeta, ki mora poskrbeti za račune in poln hladilnik. Med iskanjem zaposlitve ga stara znanstva potegnejo na stara pota, medtem ko začne Dolores na glas sanjariti svoje dekliške sanje o življenju v Los Angelesu. Vprašanje je ali sta Dolores in Wayland po petnajstih letih dovolj zrela in močna, da bosta obdržala in ohranila družino ali bodo šle stvari svojo pot, kakor v neštetih drugih primerih. LORELEI / USA / 2020 Režija: Sabrina Doyle / Scenarij: Sabrina Doyle / Igrajo: Jena Malone, Pablo Schreiber, Gretchen Corbett, Dana Millican, Sabina Friedman-Seitz, Quinn Liebling, Jerry Bell Jr., Joseph Bertót, Jeb Berrier, Lynn Sher, Ryan Findley, Trish Egan, Amelia Borgerding, Bionka Simone, Chancellor Perry…

110 min

Oče, koprodukcijski film

Manjše mesto v Srbiji. Nikoli socialna služba odvzame otroka, ko brezizhodnost revščine in lakote njegovo ženo prisili v dejanje iz obupa. Nikola mora zagotoviti ustrezno okolje za otroka, ki morata medtem ostati pri rejnikih. Kljub skrajnim prizadevanjem in pritožbam mu socialna služba otrok ne vrne in Nikola se znajde v dozdevno brezupnem položaju. Ko izve za domneve o korumpiranosti krajevnih oblasti, se peš odpravi na romanje čez Srbijo, da bi svojo pritožbo vložil neposredno pri državnem ministrstvu v Beogradu. V borbi z mlini na veter Nikolo naprej ženeta ljubezen in obup. Ta oče se vse do konca ne bo odpovedal veri v pravičnost in pravici do vzgajanja lastnih otrok. Originalni naslov: OTAC Leto produkcije: 2020 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Srdan Golubović Scenarij: Srdan Golubović, Srdjan Koljević, Ognjen Sviličić Igrajo: Goran Bogdan, Boris Isaković, Nada Sargin, Nikola Rakočević

114 min

Jagnje, koprodukcijski film

Prepričljiv prvenec, nenavadna mešanica grozljivke in ljudske bajke, je bil na festivalu v Cannesu leta 2021 v sekciji Poseben pogled nagrajen kot najbolj originalen film. Par brez otrok živi na ovčji farmi v zakotju Islandije. Nekega dne se v hlevu skoti (ali mogoče rodi) nenavadno živo bitje. Par ga vzame v hišo in vzgaja kot svojega ljubljenca. Idilično življenje najprej zmoti prihod moževega brata, nestanovitnega fičfiriča, prav tako pa se napoveduje še bolj usoden konflikt; nekaj, ali nekdo, hoče svojega mladiča nazaj. In ne bo se ustavilo pred ničemer. Originalni naslov: LAMB Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: srhljiva drama Režija: Valdimar Jóhannsson Scenarij: Sjón, Valdimar Jóhannsson Igrajo: Noomi Rapace, Hilmir Snær Guðnason, Björn Hlynur Haraldsson

102 min

Sadeži pozabe, grški film

Komična drama. Moški srednjih let se znajde sredi pandemije skrivnostne bolezni, ki povzroča nenadno izgubo spomina. Po nasvetu zdravnikov se vključi v posebni program, s katerim naj bi si zgradil novo identiteto. Vsak dan mora opraviti nalogo, ki jo prejme na kaseti, nove spomine pa posneti s polaroidnim fotoaparatom. APPLES / MILA / SADEŽI POZABE / GRČIJA, POLJSKA, SLOVENIJA / 2020 Režija: Hristos Niku / Scenarij: Hristos Niku, Stavros Raptis / Igrajo: Aris Servetalis, Sofia Georgovasili, Ana Kaledzidu, Argiris Bakirdzis …

86 min

Tigri, koprodukcijski film

Športna biografska drama. Film je navdahnjen z resničnimi dogodki. Skandinavec Martin je eden od najobetavnejših mladih nogometašev, ki jih je Švedska kadar koli imela. Pri šestnajstih se mu izpolnijo sanje, saj se zanj začne zanimati eden od najuglednejših italijanskih klubov. Martin začne kmalu igrati za ta klub. Toda za svoje sanje, ki jih zdaj živi, plačuje visoko ceno: vsak dan prenaša hude telesne napore, od njega se zahtevata disciplina in predanost, spopada se s pritiski, da mora biti najboljši … In kar je najbolj boleče – pesti ga občutek osamljenosti. Vse skupaj se nakopiči in Martin začne resno dvomiti o tem, ali je to življenje, ki si ga je želel … TIGERS / ŠVEDSKA, ITALIJA, DANSKA / 2020 Režija: Ronnie Sandahl / Scenarij: Ronnie Sandahl, Martin Bengtsson / Igrajo: Frida Gustavsson, Alfred Enoch, Johannes Kuhnke, Liv Mjönes, Henrik Rafaelsen, Erik Enge, Maurizio Lombardi, Lino Musella, Gianluca Di Gennaro, Antonio Zavatteri, Antonio Bannò, Alberto Basaluzzo, Daniele La Leggia, Adrian Mackinder …

111 min

Čebelica Maja, nemško-avstralski film

Ljubka, mala in predrzna čebelica Maja v svojem prvem kinematografskem filmu Maja je ljubka čebelica, ki se rada potepa po svetu in ne mara pravil. Ko iz domačega čebelnjaka nenadoma izgine matični mleček, čebele za krajo okrivijo sršene in obtožijo nedolžno Majo, da jim je pomagala. Prav vsi iz čebelnjaka ji obrnejo hrbet, razen njenega najboljšega prijatelja, dobrosrčnega in nerodnega Vilija. Maja in Vili se odločita, da bosta rešila kraljico in našla izgubljeni matični mleček, zato se odpravita na drzno popotovanje do domovanja sršenov. Srečno pot, čebelici! Izvirni naslov: MAYA THE BEE / Avstralsko-nemški film, 2014 / Režija: Alexs Stadermann, Simon Pickard

84 min

Balon, nemški film

Družinska drama in triler. Vzhodnonemška zvezna dežela Turingija poleti 1979. Družini Strelzyk in Wetzel že dve leti kujeta drzen načrt. Pobegniti nameravata iz Vzhodne Nemčije z doma izdelanim toplozračnim balonom. Vendar zračno plovilo pade na tla še pred mejo z Zahodno Nemčijo, tajna državna policija Stasi pa najde sledi poskusa pobega in takoj sproži preiskavo. Družini morata ob izjemni časovni stiski izdelati nov balon za pobeg. Agenti tajne policije so z vsakim dnem vse bližje in začne se živce parajoča tekma s časom. BALLON / NEMČIJA / 2018 Režija: Michael Herbig / Scenarij: Kit Hopkins, Thilo Röscheisen, Michael Herbig / Igrajo: Friedrich Mücke, Karoline Schuch, David Kross, Alicia Von Rittberg, Thomas Kretschmann

120 min

Krdelo, slovaško-češki film

Napet mladinski film o najstniku, ki se postavi po robu medvrstniškemu nasilju 16-letni David trenira kot vratar v mladinski hokejski ekipi. Je ambiciozen in priden, srečno zaljubljen, le občasno trpi zaradi sladkorne bolezni. Ko se z družino preseli v novo mesto in zamenja šolo, se pridruži tudi novi hokejski ekipi. Nato se njegovo življenje popolnoma spremeni. David postane žrtev ustrahovanja, ker noče sodelovati pri grobih lumparijah nekaterih soigralcev. Nenadoma se znajde na bojni liniji z vsemi bližnjimi. Oče nanj pritiska glede uspeha pri hokeju, mama zahteva dober šolski uspeh, punca pa pričakuje, da se bo uprl soigralcem, a ga zapusti v najhujšem mogočem trenutku, ko postane David žrtev spletnega lova na čarovnice. V nekem trenutku Davidu prekipi in se nasilno znese nad soigralcem pri hokeju, s čimer ogrozi svojo prihodnost. Češki mladinski film resnicoljubno spregovori o izzivih sodobnega najstnika, o medvrstniškem ustrahovanju, psihološki zlorabi in nasilju, z veliko občutljivostjo pa poudarja pomen nenasilne komunikacije in strpnosti. Ogled je primeren predvsem za mladostnike od 14. leta starosti. Izvirni naslov: SMEČKA / Koprodukcijski film, 2020 / Režija: Tomáš Polenský / Scenarij: Irena Kocí / Igrajo: Tomás Dalecký, Tomás Mrvík, Anastázie Chocholatá

90 min

Ko si odšel, kanadski film

Družinska drama o ženskem prijateljstvu: pogumna Cami po smrti bivšega moža v svoj dom vzame njegovo novo ženo in otroka Cami je uspešna ilustratorka, ki zasluži dovolj, da s hčerko Aster živita v vili z bazenom. Nekega dne dobita vest, da je umrl Craig, Asterin oče in Camijin bivši mož, ki se je po ločitvi ponovno poročil z Rachel, s katero ima še eno hčerko po imenu Tallulah. Čeprav imata Cami in Rachel hladen odnos, pa Cami vdovi iz usmiljenja ponudi pomoč. Rachel sprva odkloni, a potem ko naleti na šokantno odkritje, da je po možu podedovala tako velik finančni dolg, da si ne more privoščiti vzdrževanja družinske hiše, privoli v Camijino ponudbo in se s hčerko začasno preseli v njeno vilo. Nove sostanovalke odkrijejo, da imajo kljub razlikam veliko skupnega, in si pomagajo prebroditi osebne krize. Izvirni naslov: THE REST OF US / Kanadski film, 2019 / Režija: Aisling Chin-Yee / Scenarij: Alanna Francis in Mark Van de Ven / Igrajo: Heather Graham, Sophie Nélisse, Abigail Pniowsky, Jodi Balfour

76 min

Zadnji avtobus, angleški film

Drama. Ganljiva zgodba po resničnih dogodkih. Tomu, upokojencu v poznih letih, je pravkar umrla žena Mary. Pretresen in žalosten se z njenim pepelom in z brezplačno upokojensko vozovnico odpravi na pot z avtobusom. Njegovo potovanje se začne v kraju John O'Groats na skrajnem severu Velike Britanije in se konča na točki Land's End na skrajnem jugu otoka, kjer sta se oba z ženo rodila. Tom pravzaprav spremlja Mary na zadnji poti domov. Med svojim nenavadnim potovanjem srečuje ljudi, se z njimi pogovarja, druži, izmenjuje izkušnje in na koncu postane medmrežna »posebnost in znamenitost« … THE LAST BUS / UK, UAE / 2021 Režija: Gillies MacKinnon / Scenarij: Joe Ainsworth / Igrajo: Timothy Spall, Phyllis Logan, Natalie Mitson, Ben Ewing, Patricia Panther, Steven Duffy, Saskia Ashdown, Scott Campbell …

82 min

Neli Rapp, agentka za pošasti, švedski otroški film

Mladinski film o deklici, ki je zaščitnica pošasti Nelly je običajna deklica, ki za jesenske počitnice odide v nekoliko strašljivo graščino strica Hanibala. Ker se že od nekdaj navdušuje nad duhovi in pošastmi, se razveseli, ko odkrije, da sta njen stric in njegova spremljevalka agenta za pošasti – to pomeni, da skrbita za mirno sobivanje pošasti in ljudi. Nato Nelly spozna Roberto, nežno in občutljivo deklico, ki ima videz Frankensteinove pošasti, zaradi česar je žrtev izobčenja in posmeha. Nelly ugotovi, da imajo agenti za pošasti zahtevno delo in veliko odgovornost, saj ljudje želijo bitja, ki so drugačni od njih, na vsak način iztrebiti, ne upoštevajoč, da imajo tudi pošasti čustva. Film je primeren za otroke od 8. leta starosti. Izvirni naslov: NELLY RAPP: MONSTERAGENT / Švedski film, 2020 / Režija: Amanda Adolfsson / Igrajo: Matilda Gross, Lily Wahlsteen, Marianne Mörck

88 min

Krog ljubezni, francoski film

Cikel francoskih klasik: Vrtiljak zgodb o nesojeni ljubezni v režiji velikega Maxa Ophülsa Film je sestavljen kot krožna zgodba o desetih primerih nesojene ljubezni. Prostitutka je zaljubljena v vojaka, ki je zaljubljen v služkinjo, ta pa je zaljubljena v mladega gospodarja hiše, v kateri dela – krožna zgodba se nadaljuje, dokler ne prispemo do grofa, ki je zaljubljen v prostitutko, žensko, s katero se je zgodba začela. Skozi vinjete, ki so povezane v verigi zaljubljenosti in zavračanja, nas vodi vsevedni konferansje, ki dogajanje komentira s sočutjem in ironijo. Max Ophüls velja za enega najpomembnejših avtorjev evropske klasične oziroma povojne kinematografije; režiser nemškega porekla je ustvaril številne francoske (Užitek, Lola Montés) in hollywoodske klasike (Pismo neznane ženske). V tem filmu, ki je nastal pozno v režiserjevi karieri, se odraža vsa izjemnost njegovega edinstvenega pristopa: popolna eleganca, učinkovitost in ekonomičnost režije; dinamičnost kamere; globok občutek za živi svet predmetov in podrobnosti, ki kristalizirajo in usmerjajo počutja filmskih likov; ter temeljit in pogosto ironičen vpogled v tragičnost človeške narave. Izvirni naslov: LA RONDE / Francoski film, 1950 / Režija: Max Ophüls / Scenarij: Arthur Schnitzler (gledališka igra), Jacques Natanson, Max Ophüls / Igrajo: Anton Walbrook, Simone Signoret, Serge Reggiani

88 min

Dišave življenja, francoski film

Skrivnostno življenje profesionalne parfumarke Anne Walberg je zadovoljna ženska srednjih let, ki obvlada svet parfumov. Narava jo je obdarila z edinstvenim nosom in to svojo izredno specialiteto uspešno prodaja podjetjem, ki jo najemajo tako za vonjanje in izdelavo parfumov kot za nenavadne detektivske naloge. Živi kot diva, zaradi narave svoje službe je samozadostna, premožna, ekscentrična. A njeno skrbno vzdrževano ravnovesje pretrese prihod novega osebnega voznika Guillauma, edinega človeka, ki se Anni drzne postaviti po robu. Namesto da bi tujca zaradi njegove predrznosti odpustila, ga obdrži v svoji bližini in med njima se razvije posebno prijateljstvo. Komična drama s šarmantno Emanuelle Davos deluje kot študija edinstvenega in ekscentričnega poklica »nosu«, posredovana pa je na iskriv, romantičen in čuten način. Izvirni naslov: LES PARFUMES / Francoski film, 2019 / Režija in scenarij: Grégory Magne / Igrajo: Emanuelle Davos, Grégory Montel, Zelie Rixhon

97 min

Samo ženska, nemški film

Drama. Po resničnih dogodkih v Nemčiji leta 2006. Na avtobusni postaji v Berlinu Nuri, Aynurin brat, ustreli Aynur do smrti. Preden se je to zgodilo, je Aynur, ne da bi karkoli posumila, pospremila brata do avtobusne postaje, nekaj sto metrov stran od svojega stanovanja, v katerem je spal njen petletni sin Can. Potem so se zgodili streli … Kako se je lahko zgodilo kaj takega? V filmu Aynur pripoveduje lastno zgodbo iz svojega zornega kota. Kot mlado dekle jo je kurdsko sorodstvo v Nemčiji poročilo z nasilnežem iz svojih krogov. Po letu dni je ubežala domačemu nasilju in se zatekla nazaj k svoji družini. Vendar jo je družina skupaj z njenimi tremi brati zavrnila, češ da je s pobegom od moža umazala družinsko čast. Aynur se upre takšni razlagi, in ko postane doma zaradi šikaniranja z vseh strani neznosno, se obrne na socialno službo, ki ji pomaga najti stanovanje in kasneje tudi službo. A grožnje domačih, posebej bratov, se kar ne nehajo. Aynur kljub ustrahovanju zaživi svobodno, »prozahodno« življenje, kar še dodatno vznejevolji brate. Nekega dne jo realnost turškokurdske družbene tradicionalnosti in predsodkov le dohiti …. NUR EINE FRAU / A REGULAR WOMAN / GER / 2019 Režija: Sherry Hormann / Scenarij: Florian Öller po knjigi Matthiasa Deißa / Igrajo: Almila Bagriacik, Rauand Taleb, Aram Arami, Meral Perin, Mehmet Ateşçi, Mürtüz Yolcu, Merve Aksoy, Armin Wahedi

92 min

Juliette ali ključ do sanj, francoski film

Cikel francoskih klasik: Ljubezen in družbene krivice v čudoviti klasiki poetičnega realizma Revni mladenič Michel se zaradi tatvine sredi noči zbudi v zaporu. Ko odkoraka skozi vrata, vstopi v čuden svet, v katerem so vsi ljudje izgubili spomin. Svoje velike ljubezni Juliette, zaradi katere je kradel svojemu delodajalcu in pristal v zaporu, ne more najti, saj je nihče ne pozna. Ko pa jo izsledi, doživi šok, saj je dekle tik pred poroko z vplivnim in nevarnim moškim. Marcel Carné je bil eden od protagonistov francoskega poetičnega realizma, težnje, ki je bila močno prisotna v francoski kinematografiji po drugi svetovni vojni. Zgodbe filmov so se osredotočale na ljudi na družbenem robu, povečini so bile zastavljene tragično in fatalistično, začinjene z nostalgijo in grenkobo, pogosto so junaki/nje doživeli/e grenak ali tragičen konec. Film Juliette, ta skrajno nežna pravljica o nesmrtni ljubezni, družbenih krivicah, revščini in kriminalu, je primer poetičnega realizma, ki svoje značilne teme o neperspektivnosti družbe nagovarja v obliki pravljice ter s kontrastom med témo in pristopom doseže močen čustveni učinek. Izvirni naslov: JULIETTE OU LA CLEF DES SONGES / Režija: Marcel Carné / Scenarij: Georges Neveux, Jacques Viot, Marcel Carné / Igrajo: Gérard Philipe, Suzanne Cloutier, Jean-Roger Caussimon

89 min

Moj oče, klobasa, belgijsko-nemški film

Za srečo je treba včasih skočiti v prazno, sporoča lucidna družinska komedija V srednjih letih se Paul, oče dveh najstnic, na lepem odloči za radikalno spremembo. V banki, kjer ima varno zaposlitev, da odpoved. Doma pove, da hoče slediti mladostniškim sanjam in postati igralec. Mlajša hči Zoe, starejša sestra, brat in žena to doživijo kot tragedijo. Sprašujejo se, kako bo družina finančno preživela. A še hujše so psihološke posledice njegovega dejanja, saj se morajo vsi bližnji soočiti z vrsto Paulovih porazov, zavrnitev in ponižanj. V enem od najnižjih trenutkov Paulovega življenja se mora zaposliti kot hodeča reklama in se obleči v klobaso, zaradi česar se mu družinski člani skoraj odrečejo. Nekega dne pa se prične mlajša hči Zoe zavedati, kako radikalno in pogumno je bilo očetovo dejanje. Nekonvencionalna premisa te družinske komedije je, da se otroci oklepajo konservativnih vrednot, medtem ko je oče, ki običajno nastopa kot nosilec konservativnih stališč, tisti, ki »ponori« ter po zaslugi svojega nekonformizma sčasoma postane hčerin največji junak. Film je nenavadna družinska komedija tudi po zaslugi družbeno satirične komponente, saj zbadljivo obravnava plehkost, samozadovoljstvo in konformizem srednjih slojev. Redki so tisti, ki si upajo izstopiti iz lagodnega sveta konvencij in storiti korak v neznano. Izvirni naslov: MIJN VADER IS EEN SAUCISSE / Belgijsko-nemški film, 2021 / Režija: Anouk Fortunier / Scenarij: Jean-Claude Van Rijckeghem / Igrajo: Johan Heldenbergh, Serge-Henri Valcke, Camilia Blereau

80 min

Moj brat lovi dinozavre, italijanski film

Dobitnik Evropske nagrade mladega filmskega občinstva leta 2020 Jack odrašča v srečni družini, ki jo nekega dne pretrese vest, da se bo njegov bratec rodil z Downovim sindromom. Jackovi starši ohranjajo optimizem in ko se fantek Gio rodi, v njihovem domu še bolj zacveti ljubezen. Ob začetku srednje šole pa se Jack prične zavedati bratovih pomanjkljivosti in ga preplavi sram. Za vsako ceno hoče biti sprejet med novimi sošolci in očarati dekle, ki mu je všeč, zato se zlaže, da je njegov brat umrl. Resnica v najmanj primernem trenutku pride na dan, Jacka pa vsi v šoli označijo za neonacista. Deček, ki je storil hudo napako, mora sprejeti odgovornost za zatajitev brata, pri tem pa mu pomagajo vsi družinski člani. Izvirni naslov: MIO FRATELLO RINCORRE I DINOSAURI / Italijanski film, 2019 / Režija: Stefano Cipani / Scenarij: Fabio Bonifacci, Giacomo Mazzariol / Igrajo: Alessandro Gassmann, Isabella Ragonese, Rossy de Palma

98 min

Brodolomca, francosko-belgijski film

Zabavna komedija o tajkunu, ki doživi brodolom Pokvarjeni tajkun Jean-Louis Brouchard nekega dne iz svoje pariške pisarne zbeži pred davčno inšpekcijo, ki je odkrila njegovo dolgoletno utajo davkov. Pobegniti hoče iz države, a ker njegovo letalo zamuja, zaseže zasebno letalo in zraven še popolnega neznanca. Moška nekje nad oceanom doživita nesrečo in pristaneta na samotnem otoku. To pa ne zaustavi tajkuna in njegovega kapitalističnega izkoriščanja. Bogati in izprijeni Jean-Louis zasužnji naivnega Williama in izkorišča njegove veščine preživetja v naravi. Pusti, da mu William priskrbi vse nujne življenjske potrebščine, in ga za nameček obravnava kot živino. Nekega dne William med raziskovanjem na drugem koncu otoka najde luksuzni hotelski kompleks, o katerem nič ne pove Jean-Louisu in se mu tako maščuje. Izvirni naslov: LES NAUFRAGES / Francoski film, 2016 / Režija: David Charhon / Scenarij: David Charhon in Maxime Motte / Igrajo: Daniel Auteuil, Laurent Stocker, Julie Ferrier

90 min

Pomembno leto za naravo, kanadska dokumentarna oddaja

Kaj se zgodi, ko se človekov svet ustavi? Narava se ponovno zažene! Znanstveniki razkrivajo nepričakovane in osupljive spremembe, ki jih je v kanadsko divjino, ameriška urbana središča, indijska velemesta in na britanska domača dvorišča prineslo leto pandemije in zaprtje družbe. Upočasnitev človeštva očitno prinaša takojšnje koristi številnim drugim vrstam živih bitij. NATURE'S BIG YEAR / Kanada / 2021 / Režija: Christine Nielsen

42 min

V Sloveniji je težava, če kdo ne pije (Dosje: Otroci alkoholikov)

Zloraba alkohola prinese veliko stisk in težav. Ljudje, ki živijo z alkoholiki, se iz pekla alkoholizma težko izvijejo, zato je treba z njimi delati posebej, izven toksičnega okolja.

4 min

Vida Bajželj

Vida Bajželj, rojena Dolinar, leta 1930, nam v izjemno zanimivem in iskrenem pričevanju ponuja vpogled v predvojno življenje uradniške družine z obrobja Ljubljane, točneje iz Šiške, ki je bila takrat samostojna občina. Vidin oče, privrženec Antona Korošca, je služboval na vojaškem uradu, mama pa je bila sprva uradnica na magistratu. Pozneje je družina kupila brunarico v Goričanah in se začela ukvarjati s turistično dejavnostjo. Vida se spomni, kako so se tik pred 2. svetovno vojno k njim zgrinjali zaskrbljeni domačini in poslušali radio. Razmere so se spremenile po pojavu partizanov; tedaj se je mama zaradi srečne okoliščine izognila nasilju, po tem pa se je družina iz Goričan umaknila v Ljubljano. Vida je med vojno nekaj časa obiskovala gimnazijo v Lienzu, po vojni pa se je, še ne 15-letno dekle, pridružila beguncem in se s sestrično Majdo znašla na Vetrinjskem polju. Bila je med tistimi, ki so jih Angleži pod pretvezo, da gredo v Italijo, poslali v roke partizanom. Tam je bila priča kalvariji slovenskih ujetnikov v Kranju in Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Tam je bilo takrat največje zbirno koncentracijsko taborišče, od koder so ujetnike vozili v smrt. Rešilo jo je srečno naključje; pomagal ji je partizan, ki je njihovo družino poznal kot dimnikar. Ta je odnesel sporočilo, ki je prišlo do ministra Franca Snoja, s katerim so bili v sorodu. Po vojni je bila družina Dolinar zaznamovana, hišo so povečini zasedli tujci. Vida je končala šolo in postala zobozdravstvena tehnica. V tistem času je spoznala moža, ki je bil najprej mobiliziranec v nemško vojsko in mornar na vojaški ladji, kasneje pa se je pridružil partizanom. Življenje jima je prineslo veliko uspehov in lepega, a tudi preizkušnje, o katerih pričevalka Vida govori odkrito. Ob koncu stopi do omare in vzame zvezek, v katerega je zapisala najbolj trpke dogodke povojnega dogajanja. »Tega še nihče ni videl …« doda in prebere nekaj odlomkov. Bogato slikovno gradivo v družinskih albumih nam odstira polno življenje njene družine.

146 min

Človeška žival: Rojstvo, možgani, mišice, nemška dokumentarna serija, 1/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

52 min

Zadnji artefakt, ameriška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja nazorno pojasni zgodovinski razvoj merskih enot in njihov pomen za razvoj družbe. Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah. To so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela. Sprva so jih določale konkretne mere ali predmeti, pozneje pa definicije enot, ki temeljijo na naravnih konstantah. Te so namreč povsod v nam znanem vesolju enake. Tako je bil na primer meter najprej opredeljen s konkretnim predmetom, metrsko palico, danes pa je določen s hitrostjo svetlobe v vakuumu. Zadnji je dobil sodobno definicijo kilogram, ki ga je še nedavno določala masa mednarodnega prototipa za kilogram, t. i. prakilograma iz kovine. A kar človek ustvari kot normativ, se že v trenutku nastanka začne spreminjati in propadati. Tako je tudi s prakilogramom, ki je od nastanka do danes v primerjavi s svojimi replikami izgubil ali pridobil toliko, kolikor tehta človeška trepalnica. Metrologija očitno res ni dolgočasna. THE LAST ARTIFACT / ZDA / 2019 / režija: Jaime Jacobsen, Ed Watkins

54 min

Buča na vroči strehi sveta, dokumentarni film

Navdihujoč portret našega izjemnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je živel za umetnost in je želel iskro ustvarjalnosti vžgati tudi v drugih. Njegova umetniška vizija in življenje nam razkrivata, zakaj so bili pesniki vedno osrednji del človeške zgodbe. Več kot 50 let je bil na svoji poti popolnoma predan umetnosti in je za to včasih plačal visoko ceno. Zaradi svojih verzov, osebne karizme in srčne podpore drugim pesnikom je bil čaščen po vsem svetu, zlasti v ZDA, njegovo zasebno življenje pa so zaznamovali številni boji in zavračanje kompromisov na področju umetnosti.

74 min

Mačje zgodbe, ameriška dokumentarna oddaja

Raziskave dokazujejo, da se mačke raje približajo nasmejanemu kot namrgodenemu človeku in raje lastniku kot neznancu. Mačke torej razumejo človeka. Človeku pa je mačje vedenje težje razumljivo. Se mu rade prikupijo le, da bi izprosile priboljšek? Domače mačke so se razvile iz severnoafriške divje mačke, najverjetneje v času, ko je človek postal poljedelec. Pred 10 tisoč leti je na Bližnjem vzhodu človek začel skladiščiti žito. V kaščah so se rade sladkale miši, ki so privabile tedaj še divje mačke – so se torej te udomačile same? CAT TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn

52 min

Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

51 min

Polovica Slovencev predobro ve, kaj je to alkoholizem (odlomek Dosje: Otroci alkoholikov)

Prof. dr. Christian Gostečnik razkriva podatek, da polovica Slovencev predobro ve, kaj je to alkoholizem. O alkoholu pojejo v cerkvi, o alkoholu poje naša himna.

4 min

Ne smemo se hecati z odvisnostmi (Dosje: Otroci alkoholikov)

Dr. Sanja Rozman opozarja na modrost anonimnih alkoholikov: »Bog, daj mi umirjenost, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko, in modrost, da spoznam razliko.«

3 min

Slovenci in habsburška cenzura, izobraževalno-dokumentarni film

Slovenci smo v skoraj štirih stoletjih pod habsburško monarhijo – od izida prve slovenske knjige do prve svetovne vojne – doživeli zelo različne cenzurne režime. Vseprisotna, četudi pogosto prikrita cenzura, je temeljno zaznamovala intelektualno in literarno življenje naših prednikov. Po vsebinski plati so bile sprva v žarišču verske teme, nastal je indeks prepovedanih knjig. Pozneje so bile za cenzorje najbolj sporne politične in moralne teme. Knjižna cenzura je bila ukinjena leta 1848, v gledališču pa je ostala vse do razpada monarhije.

25 min

Protestantizem

Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.

49 min

Pogostost pitja alkohola pri mladih (Dosje: Otroci alkoholikov)

Dr. Maja Roškar, univ. dipl. psih. z NIJZ, raziskuje pitje alkohola med mladimi. Podatki pravijo, da mladi sicer pijejo manj alkohola, so se pa povečale odvisnosti od interneta in ostalih drog na tržišču.

2 min

Usposabljanje zdravstvenih delavcev (Dosje: Otroci alkoholikov)

Mag. Tadeja Hočevar, univ. dipl. kom. z NIJZ, se ukvarja z usposabljanjem zdravstvenih delavcev za prepoznavanje alkoholizma in posledic alkoholizma.

2 min

Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja

Klasična glasba je bila pop glasba svojega časa, klasični glasbeniki pa pop zvezde. Prva zvezdnika v klasični glasbi sta bila Franz Liszt in Nicolo Paganini, na njunih koncertih je občinstvo padalo v trans. V oddaji z moderatorjem Juretom Godlerjem na zabaven način spoznavamo vlogo klasične glasbe v današnjem času, obenem pa se sprehodimo tudi skozi zgodovino glasbe. O svojih občutkih o klasični glasbi v oddaji sproščeno spregovorijo pop zvezdniki, ki so svojo glasbeno pot začeli prav v klasični glasbi: Jan Plestenjak, Neisha, Omar Naber, Brigita Šuler, Raay, Matjaž Vlašič, Boštjan Gombač in Matjaž Robavs (Eroika). V oddaji nastopa tudi DJ Umek, ki je prav za to oddajo priredil odlomek Vivaldijevih Štirih letnih časov. Oddaja je primerna za vse generacije in postopoma uvaja gledalca v bogat svet klasične glasbe. Urednik oddaje Daniel Celarec, moderator Jure Godler, scenarista Daniel Celarec in Aleš Žemlja, direktor fotografije Pavel Jurca.

49 min

Kolumbovi predhodniki – pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja

Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand

52 min

Franc Šetar

Franc Šetar - Rado je mladost preživel v župniji Device Marije v Polju – danes Ljubljana - Polje, v bližini takratnega vojaškega letališča. Njegov oče je bil med prvo svetovno vojno bolničar, in to je bil tudi njegov poklic v bližnji psihiatrični bolnišnici. Spomni se napada na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, ki je popolnoma spremenil tok zgodovine in zaznamoval tudi življenje mladega Franca. Družina je bila katoliška, Franc je bil tretji od petih otrok. Spomni se, kako so med italijansko okupacijo prve umore domačih ljudi začeli izvajati partizani, kar je naposled privedlo do ustanovitve vaške straže. Ob koncu vojne se je skupaj s številnimi drugimi begunci umaknil čez Ljubelj na Koroško in bil vrnjen v Slovenijo. Doživel je kataklizmo pogroma nad ujetniki, ki so jih komunistične oblasti povečini zverinsko pobile. Najprej je bil na škofjeloškem gradu, nekaj časa skupaj s poznejšim osamosvojiteljem Ivanom Omenom, pozneje pa so jih premestili v taborišče v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Od tam je potekal transport v Kočevski Rog – v Macesnovo gorico, pravzaprav v smrt. Njegov pogled na te najbolj tragične dogodke v slovenski zgodovini je zelo dragocen. Sam je bil izpuščen in je preživel vse te grozote, ki so mu ukradle mladost in ga trajno zaznamovale. Po vojni mu je ob številnih težavah in preprekah ter ob preganjanju Udbe le uspelo uresničiti svojo mladostno željo, da bi postal duhovnik (in misijonar v Indiji). V jezuitski red je vstopil oktobra 1947 v Zagrebu. Po dveletnem uvajanju je med dveletno vojaščino opravil izpite za osmi razred klasične gimnazije in maturo. Po končanem izobraževanju je v 60. letih v Mariboru kljub okrnjenemu zdravju sodeloval pri ustanavljanju šestih jezuitskih župnij. Poleg tega je sodeloval pri ljudskih misijonih, občasno pa je pomagal tudi na Ptujski gori in v Brezju. Dolga leta je bil zelo dejaven tudi na Svetih Višarjah. Od leta 1971 je deloval v ljubljanski župniji Dravlje, kjer je poleg prejšnjega dela pošiljal članke v Družino, objavljal prevode, izdal avtobiografijo Časi smo ljudje in nato njen ponatis Svoboda na izpitu. Po naročilu škofov Turka, Šuštarja in Rodeta je deloval v Beogradu v jezuitski župniji sv. Petra apostola ter osem let v Kočevski Reki in okoliških krajih, kjer je na novo postavil po koncu vojne porušeno cerkev. Od leta 2005 je bil župnik v župniji sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani. Pomagal pa je tudi v okoliških župnijah, zlasti v župniji Ljubljana Moste. V tem obdobju je tudi zavzeto spremljal filme s poučno in krščansko vsebino ter jih skupaj s p. Ivanom Hercegom prirejal za potrebe verouka in kateheze. Na področju kateheze s pomočjo filma velja za enega od pionirjev v Slovenski katoliški Cerkvi. Zdaj že dobrih pet let sodeluje v domači baročni cerkvi sv. Jakoba z jutranjo mašo ter vestno opravlja gospodinjska dela v skupnosti jezuitov. Izdal je več knjig, ki zadevajo verska pa tudi politična in zgodovinska vprašanja. Ena od zadnjih je futuristična oz. vizionarska zgodba Nova Emona, ki govori o obujanju krščanstva v razkristjanjeni Ljubljani v desetletjih, ki so pred nami.

170 min

Alkoholizem je samomor na dolgi rok (Dosje: Otroci alkoholikov)

»Vedno bo v družbi, da bo mir v družbi, dovolj droge in alkohola,« je rekel dr. Rugelj, čigar učenec je dr. Andrej Perko, ki govori tudi o tem, da je alkoholizem samomor na dolgi rok.

3 min

New neighbours - Novi sosedje: Stopnice do hiše v zraku

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Elena Rodríguez je Kolumbijka, tesarka, ki je prijatelju Joãu pomagala pri vrnitvi iz Venezele nazaj v domovino, na zelenortski otok São Miguel. Na otoku se je ustalila tudi sama. Zdaj živi na razmajani jadrnici v marini v Ponta Delgadi, a se odloči, da bo ladjico prenovila. Rada bi spodbudila Joãa, da bi ji pri tem pomagal, saj se ji zdi, da bi mu to povrnilo veselje do življenja, ki ga je med bivanjem v Srednji Ameriki izgubil. João Carlos Pontes je leta 1958 zapustil zelenortski otok São Miguel in se preselil v Venezuelo, kjer je uspešno vodil tesarsko delavnico in žago. Zaradi politične in gospodarske krize v državi je vse izgubil, kmalu pa ga je izdalo tudi zdravje. Kot strt in utrujen starec se je vrnil v domovino, da bi tam v miru preživel svoja zadnja leta. Eleno in Joãa povezuje strast do tesarstva, a Elena nikakor ne prenese pogleda na vse bolj obupanega prijatelja in učitelja. Zato ga stalno spodbuja in ga spravlja v dobro voljo. Zaradi šibkega zdravja João ne pride velikokrat na obisk, a zdaj ona potrebuje njegovo pomoč, saj mora narediti dolge stopnice, da bo lahko začela prenavljati jadrnico, ki so jo prestavili v ladjedelnico. João privoli, da ji bo pomagal. Ko bodo stopnice nared, jo bo lahko večkrat obiskal v njeni jadrnici v zraku oz. »hiši v zraku«. A zgodi se nekaj nepričakovanega …

29 min

Boršč – skrivna sestavina, ukrajinski dokumentarni film

Mesna ali vegetarijanska različica? S fižolom, krompirjem ali pač brez? S paradižniki ali le paradižnikovo pasto? Kaj pa s suhimi gobami ali morda z dimljenimi hruškami? Katera različica je prava? Priznani ukrajinski kuharski mojster se poda na popotovanje po raznoliki pokrajini Ukrajine, srečuje tamkajšnje prebivalce ter odkriva zapeljive recepte in skrivne sestavine za znameniti ukrajinski boršč. BORSCH. THE SECRET INGREDIENT / Ukrajina / 2020 / Režija: Dmitro Kočnev

65 min

Elizabeta I. in Elizabeta II.: Kraljici in njuni sovražnici, britanska dokumentarna serija, 2/2

Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 2. del: Kraljici in njuni sovražnici V drugem delu bomo videli, kako je na vladavino obeh kraljic vplival prihod dveh izjemnih žensk, ki sta resno ogrozili njun položaj na prestolu. V 16. stoletju je bila tekmica Elizabete I. škotska kraljica Marija Stuart, njena sestrična in sprva prijateljica, ki jo je Elizabeta zaradi dvornih spletk nazadnje dala usmrtiti. Najhujšo krizo v vladavini kraljice Elizabete II. pa je povzročila princesa Diana. Zaradi velike priljubljenosti in pozneje tragične smrti, na katero se je kraljeva družina odzvala zelo hladno, je med Britance zasejala dvom o smislu monarhije. Vendar je Elizabeta z nagovorom državljanom v pravem trenutku obrnila tok zgodovine. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin

45 min

Milan Gregorič

Milan Gregorič, rojen leta 1934 v Dekanih pri Kopru, je v širšem slovenskem prostoru znan kot neutruden publicist in raziskovalec, borec za resnico, kar se nedvomno odraža tudi v izjemnem pričevanju, ki je bilo posneto na njegovem domu pod Tinjanom v slovenski Istri. Osnovno šolo v domači vasi je obiskoval v času fašizma, ko je bila slovenska beseda prepovedana. Slovenske otroke je domačega jezika učil župnik Rozman, ki so ga komunisti po vojni »v zahvalo« okrutno preganjali, da je moral zbežati čez mejo v Italijo. Iz časa pojava partizanskega gibanja se spomni navdušenja pa tudi ran, ki jih je v njihovih krajih povzročilo revolucionarno nasilje. Po vojni je obiskoval Malo semenišče v Gorici in kasneje še klasični licej, ki ga je končal v Trstu. Tam se je navzel komunističnih idej in se oddaljil od vere. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se dejavno vključil v študentsko politiko tudi na mednarodni ravni. Kljub temu, da je vstopil v komunistično partijo, je ostal načelen, zato so ga v 70. letih iz stranke izključili. Pričevalec Gregorič je začel obiskovali študijske dneve Draga v zamejstvu, kar mu je odprlo pogled v svet demokracije in resničnih svoboščin. Navdušen je bil nad slovensko pomladjo ter je dejavno sodeloval v Demosu in pri procesu slovenske emancipacije. V iskrenem pričevanju spoznamo mehko, a hkrati odločno osebnost Milana Gregoriča, ki nam predstavi svoje številne knjige. Pisal je o primorskih osebnostih, o italijanskem poskusu destabilizacije Istre po letu 1991 in veliko tudi o TIGR-u. Z grenkobo ugotavlja, da se je društvo Tigr v zadnjih letih odmaknilo od svojega čistega poslanstva, da so ga prevzeli borci, in društvo je žal postalo njihov satelit, namesto da bi šel po poti, ki so jo začrtali pokojni ustanovitelji.

153 min

New neighbours - Novi sosedje: Henriette, glas nedokumentiranih

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Henriette je mlada mamica samohranilka in nedokumentirana oseba, predstavnica in glas skupnosti prebivalcev brez dokumentov. S pomočjo svojega odvetnika, gospoda Lurqina, se vsak dan bori za nastanitev nedokumentiranih migrantov v osrčju Bruslja. Zaradi lastne varnosti se je morala ločiti od partnerja, s čimer je izgubila možnost za regularizacijo. Skupaj s sinom Ianisom se Henriette med nenehnimi selitvami sprašuje, kakšna prihodnost ju čaka. Vzporedno z bojem za ureditev statusa in zdrav dom potekajo tudi prizadevanja za priznanje identitete vsakega posameznika. Henriette in Ianis trenutno še s stotimi člani skupnosti nedokumentiranih živita v stavbi v središču Bruslja. Z lastnico, vikonteso Caroline de Spoelberch, potekajo poganja o sklenitvi začasnega dogovora o uporabi prostorov. Henriette upa, da jih ne bodo spet izselili, Ianis pa je pravkar končal šolsko leto.

26 min

Freddie Mercury: zadnje dejanje, britanski dokumentarni film

Leta 1986 je skupina Queen nastopila pred več kot milijonom oboževalcev in turnejo sklenila z dvema koncertoma na stadionu Wembley. Po največji turneji v življenju je Freddie Mercury sporočil, da tega ne zmore več in po mesecih ugibanj potrdil, da ima aids. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja se je Mercury skrivaj boril proti aidsu, bolezni, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi in je podžigala homofobijo. A po njegovi smrti se je v družbi razvil strpnejši odnos do homoseksualnosti, povečala se je tudi ozaveščenost o bolezni. FREDDIE MERCURY: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2021 / Režija: James Rogan

89 min

Belo zlato iz Hallstatta: zgodba o soli, avstrijska dokumentarna oddaja

V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl

52 min

Skrivnosti kuharskih mojstrov – kulinarična znanost, kanadska dokumentarna oddaja

Najboljši kuharski mojstri vedo, da je v vsaki okusni jedi tudi skrita sestavina – znanost. V dokumentarni oddaji pestra zasedba znanstvenikov razkriva kemijske, fizikalne in mikrobiološke zakone uspešnega kuhanja. CHEF'S SECRETS, THE SCIENCE OF COOKING / Kanada / 2022 / Režija: Leora Eisen

50 min

Ogroženi Amsterdam, francoska dokumentarna oddaja

Amsterdam ali Benetke Severa njegovi prebivalci nenehno na novo oblikujejo in prenavljajo; pred vdorom Severnega morja in rečnih voda ga namreč branijo s sistemom nasipov, polderjev in jezov. Vse bolj zdaj mestu preti naraščajoča morska gladina. Proces, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, je velik izziv za vso Nizozemsko, saj je kar četrtina njenega ozemlja v depresiji, torej pod nivojem morja. Kakšne tehnološke in v resnici rešitve za preživetje pripravljajo tokrat? AMSTERDAM UNDER THREAT / Francija / 2020 / Režija: Emilie Helmbacher

49 min

Žvižgači v Združenih narodih, britanska dokumentarna oddaja

Organizacija združenih narodov si prizadeva ohraniti mednarodni mir in varnost. Toda kako skrb za ideale Združenih narodov poteka v praksi? Avtorji dokumentarne oddaje so se pogovarjali z žvižgači, ki so opozorili na hude kršitve – na korupcijo, kratenje človekovih pravic, spolno nadlegovanje –, a jim je Organizacija obrnila hrbet. THIS WORLD: THE WHISTLEBLOWERS: INSIDE THE UN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Steele

54 min

Leto 1848 in Slovenci, izobraževalno-dokumentarni film

Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.

24 min

Elizabeta I. in Elizabeta II.: Zlati kraljici, britanska dokumentarna serija, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 1. del: Zlati kraljici Tako Elizabeta I. kot Elizabeta II. sta se rodili kot manj pomembni članici kraljeve družine in si morali prestol priboriti, saj jima ni bil namenjen. Sedanja britanska vladarica ga je zasedla po abdikaciji strica Edvarda VIII. in smrti očeta Jurija VI. Podobno kot njena soimenjakinja Elizabeta I. se je uprla dvornim svetovalcem in si sama izbrala ženina, obubožanega grškega princa Filipa. Elizabeta I. pa se je med drugim že v 16. stoletju zavedala, kako pomembna je javna podoba vladarice, zato je zahtevala, da jo slikarji upodabljajo le v določeni slikarski tehniki, ki jo je kazala v najboljši luči. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin

44 min

Pasje zgodbe, ameriška dokumentarna oddaja

Ko so se ljudje srečevali z divjimi volkovi, so se živali začele spreminjati. Raziskave DNK-ja volkov in udomačenih psov so pokazale, da so se prvi psi pojavili pred 15 tisoč leti. Takrat se je začelo sodelovanje med človeško in pasjo vrsto – sprva pri lovu. Pred 5 tisoč leti so nastale zgodnje pasme, ki še danes spominjajo na volčje prednike. Izjemna raznovrstnost pasem pa se je pojavila šele pred 200 leti, ko so ljudje začeli vzrejo z intenzivno selekcijo pasjih značilnosti. Dokumentarna oddaja razkriva razvoj psa in izjemen odnos med človekom in njegovim pregovorno najboljšim prijateljem. DOG TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn

53 min

Josip Jurčič, izobraževalno-dokumentarni film

Priljubljenost Josipa Jurčiča se je pokazala že na njegovem pogrebu, ko se ga je leta 1881 spomnilo kar pet tisoč ljudi. Članki, v katerih je pisce prevevala zavest o pisateljevi veličini, a tudi strah, da ne dobimo enakega naslednika, so polnili strani Slovenskega naroda. Iz revne družine z Muljave se je že mlad z ljubeznijo do ljudskega izročila in narodne tradicije povzpel na literarni Parnas, ter se trudil svoja dela približati kar najširšemu občinstvu. Preplet njegovih glavnih ljubezni – časnikarstva in literature je dal pečat njegovemu kratkemu, a plodnemu življenju.

25 min

Antropocen - doba človeka, kanadski dokumentarni film

Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin. ANTHROPOCENE: THE HUMAN EPOCH / Kanada / 2018 / režija: Jennifer Baichwal,Nicholas De Pencier, Edward Burtynsky

83 min

Izginula trojanska mesta: Vojna, francoska dokumentarna serija, 2/2

Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes

43 min

Alejandra, dokumentarni portret

Dokumentarni film Alejandra odstira zgodbo uspešne in ugledne argentinske pisateljice Alejandre Laurencich. Portretiranka je z lastno ustvarjalnostjo oživila svoje slovenske korenine, s tem pa uspela zacelíti s trpljenjem in odrekanjem zaznamovan emigrantski družinski spomin. Vendar je to le ena od plasti njene osebnosti in identitete. S pisateljico potujemo skozi prostore in kontekste njenega bivanja in delovanja, na sledi polnokrvne življenjske vpetosti ustvarjalnega človeka.

58 min

Usodna sekunda, češki dokumentarni film

Ena sekunda je dovolj, da se nam življenje popolnoma obrne na glavo. Dokumentarni film Usodna sekunda raziskuje posledice prehitre vožnje, tako da predstavi zgodbe petih voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Nihče si ne želi biti povzročitelj nesreče in preživljati strašnih občutkov krivde zaradi zavedanja, da je nekomu vzel življenje, vendar mnogi vozniki mimogrede priznajo, da pogosto vozijo prehitro. Režiser Vít Klusák s poustvarjanjem nesreč popelje voznike, ki so zbrali pogum, da javno razkrijejo svoje zgodbe, na popotovanje, na katerem se soočijo s svojo krivdo in ozaveščajo gledalce o nevarnostih prehitre vožnje. ONE SECOND FOREVER / Češka / 2021 / Režija: Vít Klusák

83 min

Otroci alkoholikov, dokumentarna oddaja

Otroci alkoholikov je dokumentarni dosje avtorice Natalije Gorščak, ki je odraščala v družini alkoholika in se, podobno kot vsi drugi otroci iz družin, v katerih je eden od staršev alkoholik, morala spopasti s številnimi travmami, ki jih tako življenje prinaša. V dokumentarnem dosjeju skozi pripoved igralke Maje Gal Štromar delno pripoveduje zgodbo o svojem življenju, delno o življenju prijateljice. Njeno pripoved s svojimi izpovedmi podkrepijo štirje otroci alkoholikov različnih generacij, ob katerih znani strokovnjaki in terapevti s področja odvisnosti – Andrej Perko, Christian Gostečnik, Anton Kladnik, Sanja Rozman, Jože Ramovš in Tomislav Kuljiš – pojasnjujejo posledice, ki jih ima alkoholizem za otroke in za prihodnje generacije. Čeprav je tema težka, film ni pesimističen, saj avtorica verjame, da se lahko vsakdo, ki to želi, otrese bremena posledic življenja v alkoholični družini. Film je posnel Robert Doplihar, direktor fotografije, asistent snemalca in tonski mojster na terenu je bil Jurij Vižintin, osvetljevalec Dennie Mahne. Svoj avtorski pečat je filmu vtisnil mojster montažer Zvone Judež, kolorist je bil Tomaž Hajdarovič, mojster zvokovne obdelave Aleš Drašler, kreativni grafik Martin Luzar, tajnica režije Lavra Škrabec. Producentka dokumentarnega dosjeja je Tina Rakoše. Film je nastal v Uredništvu informativnega programa, kjer je odgovorna urednica Jadranka Rebernik, producent pa Damjan Zupančič. Film je bil delno posnet v Arboretumu Volčji Potok.

49 min

Ladja, ki je spremenila svet, ameriško-francoska dokumentarna oddaja

Pred približno petimi stoletji se je v snovanju ladij pripetila prava revolucija. V samo nekaj letih so se ladje, primorane v priobalno plutje, spremenile v ogromna plovila, ki so zmogla izzive odprtega morja. Ko so redna čezoceanska potovanja postala izvedljiva, so se pojavile močne mornarice, ki so se borile za prevlado na morju. Evropske sile so gradile imperije, kolonizirale nova ozemlja in si podrejale tamkajšnja domorodna ljudstva. Kako je prišlo do ključnega preobrata v razvoju ladij, zdaj znanstvenikom razkriva dobro ohranjena razbitina iz obdobja Kolumba, ki so jo našli ob obali Švedske. SHIP THAT CHANGED THE WORLD / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Kirk Wolfinger

52 min

Katargate, skrivnosti svetovnega prvenstva, francoska dokumentarna oddaja

Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo že več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort

54 min

Vpliv alkoholizma na otroke (Dosje: Otroci alkoholikov)

Karmen Henigsman, mag. psih.se na NIJZ ukvarja z vplivom alkoholizma na otroke v Sloveniji, kjer je alkoholiziranost družbeno sprejemljiva.

5 min

Človeška žival: Življenje, ljubljenje, umiranje, nemška dokumentarna serija, 2/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

52 min

Čudovita zgodovina smučanja, francosko-švicarska dokumentarna oddaja

Znanstvene raziskave so pokazale, da ima najstarejši ohranjeni par smuči na svetu kakih 4000 ali 5000 let. Našli so ga v nekem močvirju na Švedskem. Sicer si primat prvih smuči prisvajajo na več koncih; nekateri znanstveniki pritrjujejo na primer mongolskim nomadskim ljudstvom, ki trdijo, da tamkajšnje jamske slikarije potrjujejo kar 10.000-letno zgodovino smučanja. Francosko-švicarska dokumentarna oddaja razkriva vznemirljivo zgodbo razvoja smuči in smučanja, ki odločno zaznamuje tudi slovensko izročilo in sodobne navade. THE FABULOUS HISTORY OF SKIING / Francija, Švica / 2020 / režija: Pierre Antoine Hiroz

52 min

Kustosova soba; Igor Zabel: kako narediti umetnost vidno?, dokumentarni film

Dokumentarni filmski portret Kustosova soba je posvečen umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958–2005). Osredotoča se na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca 1980-ih do njegove smrti. Skozi film spoznavamo, kako se je v tem prelomnem času, na preseku 20. in 21. stoletja, (post)moderne in sodobne umetnosti, lokalnega in mednarodnega umetnostnega prostora, socializma in kapitalizma, Vzhoda in Zahoda, umetnosti in družbenega, skozi svoje delo soočal z velikimi spremembami, konflikti, hkrati pa tudi z možnostmi novega. Film, ki ga je po scenariju Urše Jurman režiral Damjan Kozole, je portret človeka, ki notranjim protislovjem sveta umetnosti navkljub vztrajno verjame v moč umetnosti. Hkrati pa je tudi portret časa in prostora, v katerih je Igor Zabel deloval in ju sooblikoval.

63 min

Drevesa – svetovna supersila, francoska dokumentarna oddaja

Drevesa še zdaleč niso le statični in samotarski organizmi. Drevesa so čuteča bitja. Zaznavajo bolečino, so nesebična v odnosu do ranljivejših primerkov, pomnijo informacije in jih celo posredujejo drugim drevesom. Sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. TREES: A GLOBAL SUPERPOWER / LA GÉNIE DES ARBRES / Francija / 2020 / Režija: Emmanuelle Nobécourt

52 min

Sveta čudesa sveta, britanska dokumentarna serija, 3/3

Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 3.del: V zadnjem delu serije bomo spoznali pravoslavni obred prenašanja svetega ognja iz bazilike Božjega groba v Jeruzalemu in težave, s katerimi se na Budov rojstni dan spopadajo pri pleskanju mogočne budistične stupe v Nepalu. Srečali se bomo tudi z balijskimi lovci na zle duhove in spremljali mlado jezidinjo, ki si celi rane po travmatičnih dogodkih v Iraku. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Anthony Barwell, Ben Crichton, George Pagliero

52 min

Čarovnija v gorah, ameriški dokumentarni film

Leta 1960 so bile zimske olimpijske igre v Kaliforniji, v dolini, ki ni imela znamenite tradicije v zimskih športih, a je vseeno premagala slovita evropska središča. Pot iz niča do zvezd so prehodili pravi zanesenjaški vizionarji, ki so k sodelovanju ne nazadnje pritegnili tudi Walta Disneyja. Olimpijske igre v Squaw Valleyju so postale prve, kjer so se športniki z vsega sveta družili v olimpijski vasi. Disney je zaznamoval tudi veličastni slovesnosti ob odprtju in zaprtju iger z mimohodom udeležencev. MAGIC IN THE MOUNTAINS / ZDA / 2021 / Režija: Cody Stokes

75 min

Posledice pitja alkohola so katastrofalne (Dosje: Otroci alkoholikov)

Dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med., spec. manag. z NIJZ, raziskuje posledice pitja alkohola in rezultati iz leta 2020 so porazni.

1 min

Varuhi narave, dokumentarna oddaja

Tretji dokumentarni film Varuhi narave predstavlja varuha reke Mure, murskih logov in mrtvic ter življenja v njih. Franc Kosi je njihov poznavalec, ki svoje vedenje, poznavanje in ljubezen do narave pred svojim pragom nesebično predaja generacijam otrok, ljubiteljev narave in strokovnjakom. V krajinskem parku Pivška presihajoča jezera izvajajo projekt, ki varovanje narave, predvsem travišč in njihove pestrosti, prenaša na strokoven in hkrati poljuden način med njihove lastnike in uporabnike in hkrati spremlja rezultate ter nadgrajuje načine povezovanja z lokalno skupnostjo. Slovenska gozdarska stroka pa se usmerja v raziskavah in v izvajanju ukrepov v gozdovih k razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe in so v gozdovih že zelo opazne. Ukrepe varovanja pestrosti in obnove gozda za prihodnost uspešno prenaša na lastnike gozda in njihove naslednike.

25 min

Veliki egipčanski muzej – orjaško gradbišče, francoska dokumentarna oddaja

Streljaj od ikoničnih staroegipčanskih piramid se nad planoto v Gizi ob Kairu dviga še ena umetniška stvaritev: Veliki egipčanski muzej. Ta izjemna stavba je zasnovana kot novo domovanje več kot 100 tisoč staroegipčanskih predmetov, tudi dragocenosti iz grobnice Tutankamona. Ob muzeju, ki je dvakrat večji od Louvra, pa stoji še tehnološko izpopolnjen restavratorski laboratorij. THE RELICS OF EGYPT, EXPLORING THE LARGEST MUSEUM IN THE WORLD / Francija / 2020 / Režija: Jeremy Frey

50 min

Urad 39 – Kimov bankomat, nemška dokumentarna oddaja

Kako lahko Severna Koreja, ena najrevnejših držav na svetu, razvija svoj program za jedrsko oborožitev, s katerim žuga celo Združenim državam Amerike? Dotok tuje valute, ki Kim Džong Unu omogoča vladanje, zagotavlja skrivnostni Biro 39. Pripadniki te organizacije poneverjajo dolarje, preprodajajo mamila, tihotapijo orožje, snujejo zavarovalniške goljufije in celo trgujejo z ljudmi ter tako ohranjajo pri življenju diktatorski režim, navkljub sankcijam mednarodne skupnosti. BUREAU 39: KIM'S CASH MACHINE / Nemčija / 2020 / Režija: Sebastian Weis

58 min

Jutranja kronika
Jutranja kronika
Jutranja kronika
Dogodki in odmevi
Svetovalni servis
Zrcalo dneva
Studio ob 17.00
Aktualno 202
Radiovedni
Vroči mikrofon
Jutranja kronika
Zgodbe
Studio ob 17.00
Ime tedna
Vroči mikrofon
Dogodki in odmevi
Aktualna tema

Regionalno

22. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, posnetek

Dnevni red seje: 1. Določitev časa obravnave točk dnevnega reda 4. seje Državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 21. novembra 2022 2. Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku 3. Razno

3 min

11. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in 8. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dnevni red seje: 1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. in 23. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, četrtega odstavka 32. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in 3. točke tretjega odstavka 74. člena in prvega odstavka ter 2. točke drugega odstavka 76. člena Zakona o vodah

13 min

25. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku

2 min

19. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije, posnetek

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 21. 11. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve (kohezija), Bruselj, 22. 11. 2022 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 24. 11. 2022 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (trgovina), Bruselj, 25. 11. 2022 5. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta Krepitev solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene

37 min

13. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Dnevni red seje: 1. Ukrepi zaradi načrtnega stopnjevanja sovražnosti, spodbujanja nasilja ter napadov proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora

11 min

23. izredna seja Državnega zbora (interpelacija ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar), 4. del

Dnevni red seje: 4. Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar

185 min

12. nujna seja Odbora za kulturo, 1. del

Dnevni red seje: 1. Dejanja na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjuje sovražnost, spodbujajo nasilje in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora

134 min

11. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, posnetek

Dnevni red seje: 1. Zahteva pobudnikov za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B)

41 min

25. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), nujni postopek 2. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za imenovanje članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, d. d.

30 min

4. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Dnevni red seje: 1. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2021 2. Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2021

126 min

4. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32) 2. Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2021 3. Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021

49 min

12. nujna seja Odbora za kulturo, 2. del

Dnevni red seje: 1. Dejanja na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjuje sovražnost, spodbujajo nasilje in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora

118 min

10. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

89 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

179 min

13. nujna seja Odbora za kulturo

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (Evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU

25 min

26. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

83 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

51 min

1. redna seja Ustavne komisije, prenos

Dnevni red seje: 1. Kratka seznanitev z ustavnorevizijskim postopkom - I. faza in sprejem tabele - 2/3 večina navzočih članov ustavne komisije 2. Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, (UZ129,130,132,134)

150 min

11. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil

10 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 15. Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2023 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi (ZDU-1N), skrajšani postopek 12. Predlog zakona o državnih simbolih (ZDSim), druga obravnava 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1E), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-H), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), druga obravnava 11. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge (ZOTFPD), druga obravnava 13. Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1I), skrajšani postopek

216 min

4. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 15. Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2023 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi (ZDU-1N), skrajšani postopek 12. Predlog zakona o državnih simbolih (ZDSim), druga obravnava 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1E), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-H), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), druga obravnava 11. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge (ZOTFPD), druga obravnava 13. Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1I), skrajšani postopek

13 min

8. redna seja Odbora za zunanjo politiko

Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.

26 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

100 min

23. izredna seja Državnega zbora (interpelacija ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar), 3. del

Dnevni red seje: 4. Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar

179 min

4. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

134 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

200 min

26. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

188 min

24. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora

Dnevni red seje: 1. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora

23 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 15. Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2023 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi (ZDU-1N), skrajšani postopek 12. Predlog zakona o državnih simbolih (ZDSim), druga obravnava 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1E), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-H), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), druga obravnava 11. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge (ZOTFPD), druga obravnava 13. Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1I), skrajšani postopek

133 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Posnetki rednih sej Državnega zbora. Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade. Državni zbor ima redne seje v času rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.

8 min

23. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora

3 min

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 1. del

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

109 min

23. izredna seja Državnega zbora (interpelacija ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar), 2. del

Dnevni red seje: 4. Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar

197 min

7. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: A1. Zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 44. in 45. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) 1. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024)

59 min

25. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), nujni postopek 2. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za imenovanje članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, d. d.

174 min

7. redna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Pobuda Petra Vesela za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) 2. Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), druga obravnava 3. Razno

161 min

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 2 del

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

118 min

20. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 10. redna seja Odbora za zunanjo politiko,

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (razvoj), Bruselj, 28. 11. 2022 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (Evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, Bruselj, 28. in 29. 11. 2022 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 1. in 2. 12. 2022 5. Informacija o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU

116 min

10. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta Krepitev solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene

8 min

4. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos

Dnevni red seje: 1. Seznanitev s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021 v Sloveniji 2. Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2021 3. Pobude in vprašanja članov Odbora

141 min

23. izredna seja Državnega zbora (interpelacija ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar), 5. del

Dnevni red seje: 4. Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar

25 min

9. nujna seja Odbora za finance

Odbor za finance in monetarno politiko obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na makroekonomsko politiko in koordinacijo strukturnih reform, - na javnofinančne prihodke in odhodke, - na proračun, - na zakladništvo in javno računovodstvo, - na davčni in carinski sistem, - na finančni sistem, - na finančno premoženje, - na poroštva, - na zadolževanje javnega sektorja, - na javno-zasebno partnerstvo, - na preglednost finančnih odnosov, - na centralnobančni sistem in monetarno politiko, - na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, - na prirejanja iger na srečo, - na državne pomoči, - na makrofiskalne analize in napovedi, - na delovanje Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

93 min

8. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 2. Predlog Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek

158 min

9. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos

Dnevni red seje: 1. Spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami

133 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

126 min

24. izredna seja Državnega zbora

Posnetki izrednih sej Državnega zbora. Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje. Tovrstne zadeve opredeljuje Poslovnik državnega zbora.

8 min

9. nujna seja Mandatno-volilne komisije,

Dnevni red seje: 1. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu 1.a Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani 1.b Predlog za imenovanje članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, d. d. 2. Ugotovitev prenehanja mandata sodnika porotnika Delovnega sodišča v Mariboru

83 min

4. redna seja Preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank na parlamentarnih volitvah, posnetek

Dnevni red seje: A1. Dogovor o delu (zaprto za javnost) 1. Izvajanje dokazov: Zaslišanje prič: -Janez Magyar ob 9. uri, -Daniel Cukjati ob 10. uri, -Bojan Kekec ob 11. uri, -Domen Rant ob 12. uri, -Jože Biščak ob 13. uri.

94 min

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 3 del

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

60 min

Žarenje, norveška nadaljevanka, 6/7

Arild se pripravlja na službeno pot na Japonsko, Ester pa še komaj prenaša stranske učinke kemoterapije. Ko v bolnišnici čaka na zadnji odmerek, se zlomi in zbeži domov. Charlotte se skuša oddaljiti od Orryja, a jo Jørund nato vseeno zaloti z ljubimcem. Finn se pobota z Marlene, nato pa Ester nenadoma izgubi zavest in Finn se znajde ob njeni bolniški postelji. Ko ga Marlene vidi z njo, nenadoma dojame, kaj je vzrok za Finnove težave z ženskami. Za Esterino nezgodo izve tudi Arild in prihiti z letališča, vendar v bolnišnici doživi hladen tuš. ETTERGLØD / Afterglow / Norveška / 2022 Scenarij: Kjetil Indregard, Mads Løkken Režija: Atle Knudsen V glavnih vlogah: Nina Ellen Ødgaard, Torbjørn Harr, Sara Khorami, Per Kjerstad

40 min

Dirigentka, koprodukcijski film

Biografska drama. Združene države Amerike leta 1926. 24-letna Antonia Brico je bila še otrok, ko se je s starši preselila čez lužo. Sanjala je o tem, da bi postala dirigentka, vendar njene ambicije nihče ni jemal resno. Njen učitelj klavirja ji je odsvetoval, da bi šla na sprejemne izpite na konservatorij. Ker ni imela česa izgubiti, se je vrnila v domovino in tam prosila slavnega dirigenta Willema Mengelberga, da bi jo naučil te veščine. Mengelberg jo je poslal v Berlin, kjer naj bi proti vsem pričakovanjem imela več možnosti za uspeh. Po dveh letih študija na nemški Državni akademiji za glasbo je postala prva ženska dirigentka berlinskega filharmoničnega orkestra. DIRIGENTKA / CONDUCTOR / DE DIRIGENT / NETH / 2018 Režija: Maria Peters / Scenarij: Maria Peters / Igrajo: Christanne De Bruijn, Christanne De Bruijn, Benjamin Wainwright, Scott Turner Schofield, Scott Turner Schofield, Seumas F. Sargent, Seumas F. Sargent, Annet Malherbe …

133 min

Leonardo da Vinci: Mona Liza

Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.

1 min

Neli Rapp, agentka za pošasti, švedski otroški film

Mladinski film o deklici, ki je zaščitnica pošasti Nelly je običajna deklica, ki za jesenske počitnice odide v nekoliko strašljivo graščino strica Hanibala. Ker se že od nekdaj navdušuje nad duhovi in pošastmi, se razveseli, ko odkrije, da sta njen stric in njegova spremljevalka agenta za pošasti – to pomeni, da skrbita za mirno sobivanje pošasti in ljudi. Nato Nelly spozna Roberto, nežno in občutljivo deklico, ki ima videz Frankensteinove pošasti, zaradi česar je žrtev izobčenja in posmeha. Nelly ugotovi, da imajo agenti za pošasti zahtevno delo in veliko odgovornost, saj ljudje želijo bitja, ki so drugačni od njih, na vsak način iztrebiti, ne upoštevajoč, da imajo tudi pošasti čustva. Film je primeren za otroke od 8. leta starosti. Izvirni naslov: NELLY RAPP: MONSTERAGENT / Švedski film, 2020 / Režija: Amanda Adolfsson / Igrajo: Matilda Gross, Lily Wahlsteen, Marianne Mörck

88 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 114/251

Eva Christophu izda, da ga nameravata Werner in Robert izriniti iz hotela. Robert je zelo razočaran nad ženo. Med pogovorom o krstu ga iztirijo kaplanove besede o srečnem starševstvu. Vse se mu zdi tako zlagano, da ne zdrži več in pobegne. Steffen tolaži Franzi, ki še kar ne more verjeti, da Tim bolj verjame Nadji kot njej. Tim se hoče s Franzi še enkrat pogovoriti, a se Steffen postavi zanjo in mu jasno in glasno pove, naj jo pusti pri miru. Nad Christopha se zgrinjajo črni oblaki, saj so zablokirali račune njegovih hotelov. Ariane mu svetuje, naj svoj delež Knežjega dvora prepiše na nekoga, ki mu zaupa. Christoph pritisne na Lindo. Bela si zamisli, da bosta rdeča nit njegovega oglasa Hildegard in Alfons. Hildegard se že veseli, da bo lahko spet oblekla svoj slavnostni dirndl. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

48 min

Zgodovina doma, ameriška dokumentarna serija, 1/3

Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 1. del: V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020

59 min

Jesen je tu

Veter je zapihal in listi padajo z dreves. Linusu se smilijo, zato malo pokramlja z njimi. Peppermint Patty ima, kot vedno, težave v šoli, zato pa je toliko rajši zunaj, tudi če dežuje ali sneži.

7 min

Manta, dokumentarna serija za otroke

Pozdravljena, manta! Sem v zraku ali v vodi? Ko te vidim s tvojimi perutim podobnimi plavutmi, se zdi, kot da letiš. Ampak ne, si čisto prava riba. Imaš ploščato telo, ki je podobno plašču, zato ti je tako tudi ime. Manta namreč v španščini pomeni plašč ali odeja.

5 min

Jagodkina prijateljica

Rožica, Skavtek in Lesko se zabavajo s prijatelji. Jagodka spozna, da nima svojih prijateljev. Ko najde ukrivljeno palico, ki ji je všeč, jo poimenuje Češnjica. To je zdaj njena prijateljica in predstavi jo družini. Ampak Jagodkina prijateljica družini povzroči nemalo preglavic.

12 min

Na odru

Pok in Pak se lotita režiranja gledališke predstave. Odpotujeta v preteklost, kjer pomagata na oder postaviti igro najslavnejšega svetovnega dramatika.

7 min

Čebelarstvo na Unescovem seznamu

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Dva predloga za pomoč gospodarstvu

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Začasno zaprte ambulante v enoti Polje

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

DVK skrajšal roke

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Z začetkom decembra se v praznično okrasje odeva vse več mest po svetu

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Janša ni priznal razžalitve Veselinoviča

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Policisti odkrili posnetke hujših zlorab otrok

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Svetovi dan boja proti aidsu

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Pomanjkanje družinskih zdravnikov

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

DVK razpravlja o referendumih

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Slovo Christine McVie

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Žrtve protivladnih protestov v Iranu

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Obiskali smo rojstno hišo Neže Maurer

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

6 min

Center ponovne uporabe

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

17 min

Film in Maribor in inšpektor Vrenko

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

8 min

Muzejske modne skrivnosti: govorica pahljač

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

9 min

Grozljiva statistika: lani umorjenih šest žensk

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Svetovni dan boja proti aidsu

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Charles Michel na obisku na Kitajskem

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Svetovna olimpijada v robotiki

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

5 min

Vrhunci tekme Savdska Arabija - Mehika

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

2 min

Al Dasvari razblinil mehiške upe

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/qatar2022

1 min

Drugi poraz ACH-ja v Ligi prvakov

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Celjani drugič v enem tednu klonili pred Pickom

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Vrhunci tekme Poljska - Argentina

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

3 min

Argentinci prepričljivo boljši od Poljakov, oboji pa potujejo v izločilne boje

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Chavez z mojstrskim prostim strelom povišal vodstvo Mehike

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

2 min

Nova vpisa na Unescov seznam

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

1 min

Umrl je nekdanji kitajski predsednik Džjang Dzemin

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

2 min

Martin načel savdsko mrežo

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

1 min

Pogovor z Manico J. Ambrožič o obisku Ukrajine

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

6 min

Svet za nacionalno varnost

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

7 min

Zunanji ministri Nata sklenili srečanje v Bukarešti

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

4 min

Bo Fides zaostroval?

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

10 min

Analiza drugega polčasa Poljska - Argentina

Osrednja oddaja ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju "Tisoč in en gol" vsak tekmovalni dan prinaša poročila s tekem, oglašanja s prizorišč, pogovore z gosti v studiu. Z nogometnimi strokovnjaki bomo analizirali dogajanje na igriščih, se na daljavo pogovarjali z igralci, prisluhnili boste lahko zanimivim izjavam glavnih akterjev. Nogomet in Katar na tisoč in en način, v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kako lahko sami postanete svoj režiser, si ogledali posnetke najlepših akcij in zadetkov iz različnih perspektiv in videli odzive svetovnih zvezdnikov ob najlepših trenutkih, ki jih prinaša nogomet.

3 min

Alvarez v 68. minuti podvojil vodstvo Argentine

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

1 min

Po 53 sekundah drugega polčasa že gol Argentine

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

1 min

Analiza prvega polčasa Poljska - Argentina

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/qatar2022

6 min

Szczesny ubranil 11-m Messiju

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

3 min

Animateka: film Psom in Italijanom vstop prepovedan

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Odprtje razstave Z neba v nebo

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Odprtje razstave Matej Sternen (1870-1949)

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Zasedanje Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Vrhunci tekme Avstralija - Danska

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

2 min

Vrhunci tekme Tunizija - Francija

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

3 min

Dončić blestel ob zmagi nad prvaki

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Domžalčani ugnali sosede iz Radomelj

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Anglija in ZDA iz skupine B v izločilne boje

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

11-leni Katarec, ki ima slovensko državljanstvo, bo prinesel žogo na tekmi Kanada – Maroko

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Tunizija kljub zmagi nad svetovnimi prvaki odhaja domov

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min