Šef doma, z Mašo: Ričota z radičem in slanino

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Maša se bo danes ustvarjala z ješprenjem, fižolom, panceto in radičem, s samimi jesenskimi živili. Radič nas bo spremljal vso dolgo jesen in zimo, vse do pomladi, ko ga bo nadomestil regrat. Včasih se zdi, da nas na jesensko zimskih jedilnikih ričeti spremljajo na vsakem koraku, v zadnjih letih pa so se jim pridružile tudi t. i. ričote: rižote, ko ž zamenja č, riž pa zamenjamo z ješprenjem. Ješprenj ni nič drugega kot oluščen ječmen. Ječmen pa je kar pogosta poljščina. Marsikdo užije, ali bolje rečeno popije, kar veliko ječmena. Iz ječmena, oziroma ječmenovega sladu, namreč izdelujejo dve priljubljeni pijači: pivo in viski.

Poročila ob petih

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Kolpa z enim največjih pretokov v 70 letih

Napovedi vremenoslovcev so se uresničile, zaradi obilnih padavin je več rek po državi prestopilo bregove. Kolpa je dosegla enega od največjih pretokov v 70-ih letih, poplavljata tudi Poljanska Sora in Gradaščica, vodotoki pa bodo po napovedih hidrologa Janeza Polajnarja z Agencije za okolje še naraščali. Dolgotrajni krajevni nalivi bodo v zahodni, osrednji in južni Sloveniji mogoči še vse popoldne in jutri, v soboto pa bodo padavine ponehale. Druge teme: - Sindikati javnega sektorja in vlada skušajo uskladiti še zadnja razhajanja glede plačnega dogovora, ločena pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides bi se lahko začela prihodni teden - Bruselj predlaga uvedbo cenovne kapice le na zemeljski plin iz Rusije, pred ministri tudi razprava o nadaljnjih korakih za zaščito evropske strateške infrastrukture - Ruski predsednik Vladimir Putin bo po napovedih jutri podpisal dokumente o priključitvi zasedenih ukrajinskih pokrajin, zaradi mobilizacije državo zapustilo že 260.000 Rusov

Slovenska vojska in (znova) saga o oklepnikih

Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.

Radiovedni multiizziv

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.

Dobro jutro

Četrtkova jutra vam popestrimo iz mariborskega studia. Ta teden bomo na obisk povabili mlade judoiste iz Murske Sobote, o mostovih bomo govorili z Marjanom Pipenbaherjem, pobližje bomo spoznali tudi pse reševalce in njihove vodnike. Preverili bomo, kako lahko sami skrbimo za bolj zdravo srce in ožilje, vam pokazali kako z družino doma izdelati žepno družabno igro, ter vse skupaj začinili z dobro glasbo. Z vami bosta Andrej Geržina v studiu in Goran Obradović na terenu. Se vidimo ob sedmih!

Italija

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o naši zahodni sosedi Italiji.

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vlada se bo s Fidesom pogajala ločeno

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan po včerajšnjem sestanku z zdravniškim sindikatom Fides meni, da je napoved stavke prenagljena, češ da še niso izčrpali vseh možnosti za pogajanja. Kot je napovedal, bo vlada oblikovala posebno pogajalsko skupino. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je dejala, da jim Fides ni pojasnil, kaj bi z morebitnim izstopom iz enotnega plačnega sistema pridobili pacienti. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Rusija bo jutri uradno priključila zasedene ukrajinske regije. Evropska komisija nasprotuje cenovni kapici za zemeljski plin. Združene države Amerike želijo obnoviti vpliv na tihomorske otoke. Kolpa že poplavlja, dolgotrajni nalivi so mogoči tudi popoldne in jutri

Novi gradbeni zakon

Katere so novosti pri pridobivanju gradbenega in uporabnega dovoljenja ter pri legalizaciji črnih gradenj? Kateri obrtniki in podjetniki so lahko po novem vpisani v imenik izvajalcev del na gradbenih objektih, kdaj moramo plačati komunalni prispevek in kdaj smemo zasaditi prvo gradbeno lopato? Na ta in druga vprašanja, povezana z novim gradbenim zakonom, bo v Svetovalnem servisu odgovarjal Saša Galonja z ministrstva za okolje in prostor.

Biseri romantičnih opernih arij, Simfonični orkester, zbor, solisti SNG Maribor in Simon Krečič

Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali s svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.

Čarovniški triki ponujajo imeniten vpogled v možgane

"Možgani so čarovnija in kot čarovniški trik sam po sebi," prav dr. Alice Pailhes, ki se ukvarja s področjem psihologije čarodejstva in magije. Kako nam lahko prerez obeh področji, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, ponudi imeniten vpogled v človekovo odločanje, vedenje, spomin in skrb za duševno blaginjo? Preverili bomo v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Mojca Delač.

Proračuna za prihodnji dve leti za omilitev posledic epidemije ter energetske krize

Proračuna za prihodnji dve leti bosta močno v znamenju omilitev posledic covidnega odbodbja ter energetske krize. Za prihodnje leto načrtujejo za 16,7 milijarde evrov odhodkov, za leto 2024 pa 15,5 milijarde. Primanjkljaj bo po navedbah ministra za finance Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegel 3,3 milijarde evrov. Ob tem je zagotovil, da si bo vlada kljub zahtevnim okoliščinam prizadevala za blaginjo državljanov ter ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada znova za skupno mizo - Orkan Ian dosegel Florido, več kot 2 milijona ljudi brez elektrike - V Mariboru začetek Festival Stare trte, prireditve vina, kulinarike in kulture

Zvezde velikega platna - Omar Sharif, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: OMAR SHARIF V Egiptu rojeni Omar Sharif je postal superzvezdnik po zaslugi dveh klasik ameriškega filma, ki ju je režiral David Lean, Lawrencea Arabskega in Doktorja Živaga. Cena za slavo je bila oderuška pogodba s studiem Columbia, ki mu je za številne manjše vloge plačala le nekaj tisoč dolarjev. Bil je tudi večni tujec Hollywooda, saj je pogosto nastopal v vlogah neameriških junakov in narodnosti, ki jim ni pripadal, tudi jugoslovanske, mehiške in celo nemške. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Holly Hobbie (II.): Neustrašna hči, kanadska mladinska nadaljevanka, 8/10

Holly je alergična na nepravičnost. Kako se z njo spopasti, ko se dogaja pod tvojo streho? Z Oscarjem vadita novo pesem in Holly mora odgnati Heather iz sobe. Oče ni preveč vesel, da je v Hollyjini sobi fant. Holly mu pove, da se jima s pesmijo že zelo mudi. Toda oče je nepopustljiv.

Zreče: mlado mesto, v katero se ljudje priseljujejo in je nezaposlenost precej pod povprečjem

Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.

Radio GA - GA

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

2. redna seja Državnega zbora

Dnevni red seje: 5. Predlog zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), nujni postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), nujni postopek 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek 20. Predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-3), druga obravnava 17. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 18. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 19. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava

Doma v šoku, če rečem, da sem ob sedmih zvečer še v službi

Anja Ilič zadnjih pet let prebiva v Frankfurtu. Ta, kot priznava, ni bil njen prvotni cilj, saj se je najprej želela preseliti v Berlin.

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Gasilci zaradi poplav posredovali v 30 občinah

Obilno deževje, zaradi katerega nekatere reke prestopajo bregove, je čez dan povzročilo veliko težav. Gasilci so posredovali v 30 občinah po državi, sprožili so se trije zemeljski plazovi, v občini Metlika je pri zagotavljanju protipoplavne zaščite sodelovala tudi vojska. Druge teme: - Pri popisih cen živil v okviru primerjalnika osnovnih cen živil bodo odslej sodelovali tudi trgovci - Le nekaj ur po obisku ameriške podpredsednice Kamale Harris v Južni Koreji njena severna soseda izstrelila novo raketo - V Moderni galeriji od danes na ogled razstava najnovejših del slovenskih slikark in slikarjev - Ponoči in jutri bo oblačno in deževno, pojavljale se bodo nevihte z močnejšimi dolgotrajnimi nalivi

Nika Mirt

V nočnem programu bomo gostili Niko Mirt, mlado Mariborčanko, ki se je pred meseci odrekla plašču anonimnosti, pod katerim je Štajerski argo utvarjala dobra štiri leta. Spregovorili bomo o tej - sedaj že kultni blagovni znamki, ta je od objav na družbenih omrežjih prešla na oprijemljive izdelke za vsakdanjo rabo, knjigo, koledar, radijsko rubriko; besede bomo namenili njeni primarni zaposlitvi, je namreč tetoverka, dodali še kakšno o življenju nasploh in ljubezni do štajerskega narečja.

Zaklad – odpad – video posnetek pravljice Damjane Kenda Hussu.

Skupni projekt Prvega in A1 prinaša pet novih slovenskih pravljic, ki otroke učijo o pomenu ponovne uporabe reči in odgovornega odnosa do okolja. Vsaka zgodba spodbuja otroke, da podarijo, popravijo, ustvarijo nekaj novega, ponovno uporabijo ali predelajo. Avtorica: Damjana Kenda Hussu. Pripovedovalka: Milena Zupančič. Glasbenik: Janez Avšič, kontrabas.

Dokumentarni film Otroci alkoholikov

"Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih."

Vlada in sindikati dosegli dogovor o zvišanju plač v javnem sektorju

Vlada in sindikati javnega sektorja so danes vendarle dosegli in parafirali dogovor o zvišanju plač in povračilu stroškov za letos in prihodnje leto. A po besedah ministrice za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik to še ni dejanski konec pogajanj. Dogovor morajo zdaj potrditi še posamezni sindikati. Drugi poudarki dneva: - Številne reke ob obilnem deževju prestopajo bregove - Rusija bo jutri podpisala priključitev okupiranih ukrajinskih ozemelj - Orkan Ian pustošil tudi po Floridi, mrtvih več ljudi

"Prepričana sem, da je vse v našem umu."

Tokrat bo, vsaj za nekatere, naša gostja gospa, ki je več kot tri desetletja pred našimi radijskimi mikrofoni, pa tudi s TV-ekrana, nagovarjala številne poslušalce in gledalce. Številni ste se ob njeni pomoči prebujali zgodaj zjutraj ali bedeli pozno v noč. Gospo Menči Klančar, našo dolgoletno sodelavko, je obiskala in pred mikrofon povabila Karmen Štrancar Rajevec.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Osmi dan

Obiskali smo mednarodno konferenco Gospodar v Cankarjevem domu, kjer so se številni domači in tuji filozofi spraševali o večno aktualni temi družbene oblasti. Na primer, kako in zakaj so si nekateri pridobili status, ki jim je omogočal neomajno oblast nad drugimi, in zakaj je pokojna britanska kraljica postala del popkulture? Predstavljamo grafičnega oblikovalca Ranka Novaka, ki je posebej znan po svojem delu za številne kulturne ustanove, za katere je oblikoval celostno grafično podobo, plakate, knjižne publikacije in postavitve razstav. Likovno je prenovil tudi dnevna časopisa Delo in Dnevnik. V Mestni galeriji Ljubljana je zdaj na ogled pregledna razstava njegovega dela od druge polovice sedemdesetih let do danes. Ogledali smo si film Skozi moje oči režiserja in scenarista Igorja Vrtačnika. Igrano-dokumentarni film o slikarju in fotografu Venu Pilonu nam predstavlja njegovo življenje in ustvarjanje v Parizu ob prelomu stoletja, ko je tam vzniknil epicenter sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovljene prostore Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer bodo v sodobno opremljeni Kazini v parku Zvezda v ponedeljek začeli novo šolsko leto. Pogovarjali smo se še z Gunnarjem Idenstamom, večkrat nagrajenim švedskim organistom, ki s svojim ustvarjanjem ruši meje oziroma gradi mostove med različnimi glasbenimi žanri. Blizu sta mu tako Bach in Debussy kot skupini Abba in Metallica.

Zaklad – odpad - pravljica Damjane Kenda Hussu v živo

Pred nami je zadnji pravljični četrtkov večer v sklopu skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija, ki že šesto leto zapored združuje sodobne pravljice in radijsko oddajo za otroke s 57-letno tradicijo. Legendarni slovenski igralci ob spremljavi vrhunskih glasbenikov v neposrednem radijskem in video prenosu letos pripovedujejo nove pravljice za boljši jutri, ki otroke učijo o pomenu ponovne uporabe reči in odgovornega odnosa do okolja. Vsaka zgodba spodbuja otroke, da podarijo, popravijo, ustvarijo nekaj novega, ponovno uporabijo ali predelajo. Peto Lahkonočnico na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!, pravljico Damjane Kenda Hussu: Zaklad – odpad, sta nam pričarala igralka Milena Zupančič in kontrabasist Janez Avšič. Avtorica: Damjane Kenda Hussu. Pripovedovalka: Mileno Zupančič. Glasbenik: Janez Avšič, kontrabas. Napovedovalec: Aleksander Golja. Tonska in video izvedba: Grega Samar, Urban Gruden, Miha Oblak, Cole Moretti, Matjaž Šercelj in Jernej Pogačnik. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Koordinatorica otroškega in mladinskega programa Prvega programa Radia Slovenija: Špela Šebenik. Premierna izvedba v živo iz studia 26 Radia Slovenija, 29. september 2022

Puščava Gobi, Azija

V azijski puščavi Gobi ni lahko živeti. Tam redko dežuje in pogosto močno piha. Ta puščava slovi kot eno od območij, kjer je zelo veliko fosilov dinozavrov. Ti so pod peskom in skalami že milijone let. Reaktivčki so navdušeni, da jih bodo lahko iskali.

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Holly Hobbie (II.): Osupla pionirka, kanadska mladinska nadaljevanka, 7/10

Piper ne najde zvezka. Jutro je in mama mesi testo. Zato Piper ve, da se pripravlja neljubo presenečenje. Zakaj? Ker je mama mesila testo tudi takrat, ko je izgubila službo in ko je umrla babica. In prav ima. Mama ji že navsezgodaj pove, da se bosta preselili. V Novo Mehiko.

Tine Čokl

Veliko ljudi si danes začetka dneva ne zna predstavljati brez skodelice kave. Ta pijača je postala tako samoumevna, da pozabljamo, da gre v resnici za luksuzno dobrino in da za ta naš luksuz plačujejo tako lokalni pridelovalci kot okolje. Vse premalo se zavedamo pomena izvora in načina pridelave kave, kar nenazadnje vpliva tudi na njen okus. O tem pa zagotovo veliko ve tokratni nočni gost Tine Čokl, pa tudi o tem, kako kavo pripraviti, da bomo zares dobili popoln napitek. Na nočni obisk ga je povabila Špela Novak.

Matej Lavka o komercialni in zasebni rabi dronov

Brezpilotni letalniki - tehnologija, ki sicer ni nova, je pa vse bolj uporabna v komercialne (in tudi zasebne) namene. Potrošniki atraktivne posnetke iz zraka pričakujemo v oglasih, glasbenih spotih in filmih.

Avtomobilnost

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje. V tokratni oddaji bomo povezali prihodnost s preteklostjo. Najprej s slovitim Volkswagnovim kombijem, posodobili ga bomo s testom novega multivana, v moderni hibridni izvedbi, pa tudi s še bolj modernim električnim kombijem, ki sliši na ime ID.buzz. Le- tega smo vozili po čudoviti danski prestolnici. Govorili bomo tudi o Renaultovem meganu, ki je po novem stoodstotno električen, pika na i oddaje pa bodo BMW-jevi motocikli, ki so kljub modernejši tehniki videti kot klasiki ameriškega Harley-Davidsona.

Geotermalna energija

Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.

Wannseejska konferenca, nemški film

20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem. Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference. WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021 Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz Režija: Matti Geschonneck V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 90/251

Vpričo Linde je André razumevajoč, a ga kljuva, ker Linda tako pogosto obiskuje Dirka v bolnišnici in skrbi zanj. Zdi se mu, da jo izkorišča, zato ga obišče in mu pove svoje. Toda njun pogovor ne ostane brez posledic ... Timov načrt, da bi Nadja prevzela nadzor nad njegovim deležem v Knežjem dvoru, spodleti. Nadja je besna, ker se je osmešila pred Christophom, in svojo jezo strese na Franzi, ki ji je hotela le pomagati. Franzi ob pogovoru s Steffenom ugotovi, da imata skupno strast, pridelovanje jabolčnika. Toda kot sobarica brez nasada jabolk bo težko uresničila svoje sanje. Eva se odloči, da bo Robertu povedala resnico o Emiliu, toda še preden se mu lahko zaupa, družino iznenada doleti nova težava - Valentini grozi izključitev iz šole, zato se Robert na vrat na nos odpravi do ravnatelja. Lucy pri pospravljanju sobe zgrožena ugotovi, da ima Ariane Kalenberg v omari žaro. To pove Christophu, ki mu postane jasno, kaj je bilo v skrivnostnem paketu. Toda Ariane pozneje ujame na laži ... STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Kanižarica, delu čast in oblast, dokumentarni film

V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Politika

V Tarči z ministri in nekdanjimi ministri o reformi davčne reforme prejšnje vlade, ki večini državljanov v času draginje prinaša nižje plače. V oddaji tudi o pomoči vlade potrošnikom s primerjavo cen osnovnih živil. Kako učinkovito je to orodje? S politiki še o kadrovanju, ki že dobiva jasne obrise. Kdo zdaj obvladuje državno gospodarstvo?

Ajda Bračič: Leteči ljudje

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.

Wagner, Putinova skrivna vojska, francoska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja oriše geopolitično preiskavo zasebnega ruskega vojaškega podjetja The Wagner Group, ustanovljenega za pomoč ruskim separatistom v Doneškem bazenu v Ukrajini. To je tajna milica Jevgenija Prigožina, poslovneža in milijarderja, tesnega zaveznika Vladimirja Putina, ki je bil deležen že številnih mednarodnih sankcij. Skupina Wagner nima uradnih pooblastil, pa vendar je na čelu nove hladne vojne, ki jo je zanetil vladar v Kremlju: širi vplivna območja Rusije, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, širi lažne novice, izvaja kampanje za oslabitev zahodnih sil, tudi atentate in celo vojne zločine. WAGNER - L'ARMEE DE L'OMBRE DE POUTINE / WAGNER - PUTIN'S SHADOW ARMY / Francija / 2022 / Režija: Alexandra Jousset in Ksenia Bolchakova

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

212 Devica, kraljica, vdova, prasica (gostja Erica Johnson Debeljak)

V tretji knjižni epizodi predstavljamo knjigo leta 2021 Devica, kraljica, vdova, prasica, gostimo pa njeno avtorico Erico Johnson Debeljak, ki se je razgovorila o svoji izgubi in vrženosti v novo vlogo.

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Hilary Mantel: "Je vladar sploh človek? Če sešteješ vse, kar je, ali je vsota človek? "

Pred dnevi je umrla angleška pisateljica Hilary Mantel, ki sodi med najpomembnejše sodbne britanske avtorje. Njeno najpomembnejše delo je zgodovinska trilogija Wolf Hall, ki je postavljena na začetek 16. stoletja, na dvor kralja Henrika VIII., spremlja pa vzpon Thomasa Cromwella na položaj kraljevega ministra. Tako za prvi kot za drugi del trillogije, V senci Tudorjev in Pripeljite obtožence, je Hilary Mantel v letih 2009 in 2012 prejela bookerja. Od lani imamo v slovenščini prvi del trilogije Wolf Hall, V senci Tudorjev, in sicer v prevodu Dušanke Zabukovec, ki je tudi avtorica tega Literarnega večera. Režiserka je Saška Rakef, bralka Barbara Zupan, interpreta Matej Puc in Lea Mihevc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorica pa Staša Grahek. Leto nastanka: 2021.

Stopimo skupaj za Kras, dobrodelna prireditev, prenos iz Renč

V letošnjem uničujočem požaru najbolj prizadete kraške občine bodo v sodelovanju z RTV Slovenija pripravile dobrodelno prireditev za zbiranje sredstev. Center za obnovo pogorelega Krasa bo zbrana sredstva najprej usmeril v zagon projekta Zeleno srce Krasa. Projekt bo povezal strokovno vzgojo sadik avtohtonih dreves za pogozdovanje, s katerimi bodo ohranili avtentičnost kraške pokrajine, in pa novo, istoimensko pohodniško pot med tremi občinami, ki bo na območje današnjih pogorišč v prihodnje vnašala novo življenje. Na prireditvi, ki jo bosta vodila Martina Arčon in Boštjan Romih, bodo nastopili številni priznani glasbeniki: Lea Sirk, Rudi Bučar, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Vlado Kreslin, Nuša Derenda, Eva Boto, Marko Vuksanović, Slavko Ivančič, Tatjana Mihelj ...

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 4/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Kaj smo počeli na počitnicah, britanski film

Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly

Ljubezen v Zürichu, švicarski film

Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe

Junij moje jeseni, avstralski film

Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …

Preporod, koprodukcijski film

Izvrstna eksistencialna drama z okoljevarstvenim nabojem, v kateri poskuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, je po mnenju mnogih najboljši film slovitega Paula Schraderja, scenarista Scorsesejevega Taksista in dobitnika zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Prečastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu po nasvet zateče noseča faranka Mary, zaskrbljena zaradi moža, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller skuša Michaelu pomagati, a ob mladeničevem srdu tudi v njem vznikne seme upora … Originalni naslov: FIRST REFORMED Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Paul Schrader Scenarij: Paul Schrader Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Philip Ettinger, Cedric Antonio Kyles

Drug mimo drugega, francoski film

Romanca. Remy in Melanie se ne poznata. Živita v soseščini, a se še nikoli nista srečala. On je mlad Parižan, ki opravlja priložnostna, nekvalificirana dela, ona je mlada Parižanka, ki se ukvarja z raziskavami v znanosti. Oba sta rahlo depresivna zaradi osamljenosti in neizživete potrebe po bivanju v dvoje. A se bosta sploh kdaj srečala? DEUX MOI / FRANCIJA, BELGIJA / 2019 Režija: Cédric Klapisch / Scenarij: Santiago Amigorena, Cédric Klapisch / Igrajo: François Civil, Ana Girardot, Camille Cottin, François Berléand, Simon Abkarian, Eye Haidara, Rebecca Marder, Pierre Niney …

Kubanskih pet, koprodukcijski film

Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura

Večji svet, francosko-belgijski film

Drama posneta po resničnih dogodkih, opisanih v knjigi Corine Sombrun, z originalnim naslovom "Mon initiation chez les Chamanes". V njej popisuje svojo izjemno izkušnjo pri mongolskih šamanih, s katerimi je doživela transcendentalno izkušnjo duhovne zamaknjenosti. Medtem, ko Corine v Parizu žaluje za svojim pokojnim moškim, ji prijatelj in tudi službeni kolega iz tonskega studia predlaga potovanje na drugi konec sveta, da bi nekako pozabila na svojo izgubo in ponovno našla notranje ravnovesje. Pove ji, da potrebujejo še nekaj zvočnega gradiva iz Filipinov in Mongolije, Corine se odloči za Mongolijo … Za nekaj tednov odpotuje iz Pariza v Mongolijo, kjer se loti zvočnega snemanja v majhnem šotorskem zaselku sredi prečudovite mongolske divjine … Tam spozna šamana Oyuna, ki ji spremeni življenje. Med enim svojih obredov Oyuna potegne Corino v trans. Po transu ugotovijo, da Corine poseduje šamansko moč, dar, ki ga velja razviti in uporabiti. Med drugim ji dar omogoča stik z umrlimi duhovi in Corine sedaj verjame, da se bo lahko ponovno srečala s svojim ljubim. Ko se vrača v Pariz, obljubi, da se bo vrnila in se izučila za šamanko. … UN MONDE PLUS GRAND / FRA, BELG / 2019 Režija: Fabienne Berthaud / Scenarij: Claire Barré, Fabienne Berthaud, Corine Sombrun / Igrajo: Cécile de France, Narantsetseg Dash, Tserendarizav Dashnyam in drugi …

Branjevec za štiri letne čase, nemški film

Ena prvih mojstrovin R. W. Fassbinderja govori o bridkem življenju prodajalca sadja. München v 50. letih 20. stoletja. Življenje je za Hansa Eppa eno samo veliko ponižanje. Po vrnitvi iz francoske tujske legije, v kateri je preživel več let, se začne preživljati kot prodajalec sadja. S tem si nakoplje materin prezir. Zaradi prepirov z ženo, zapravljene kariere in izgubljene stare ljubezni Hans začne piti, nato pa izživlja svoj bes z nasiljem. Stresno življenje načne njegovo duševno in telesno zdravje, nazadnje doživi srčno kap. Ko se že zdi, da je vse brezupno, pa v njegovo življenje vendarle posije sonce. Hans zaradi šibkega srca ponudi mesto pomočnika pri prodaji sadja Harryju, staremu znancu iz legije. Marljivi prijatelj mu pomaga posel postaviti na noge, žarek upanja posije tudi v njegovo družinsko življenje. A Hansu samouničevalni nagon ne pusti, da bi užival v redkih trenutkih sreče. Izvirni naslov: HÄNDLER DER VIER JAHRESZEITEN / Nemški film, 1972 / Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hans Hirschmüller, Irm Hermann, Hanna Schygulla

Wannseejska konferenca, nemški film

20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem. Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference. WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021 Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz Režija: Matti Geschonneck V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak

Upanje, koprodukcijski film

Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne

Božja milost, francosko-belgijski film

Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca

Pravi moški, nemški film

Znanstvenofantastična romanca. Alma je nemška znanstvenica, ki pristane na prav poseben eksperiment. Sodelovala naj bi v izrednem poskusu, pravzaprav raziskavi, ki bi pripomogla k nadaljnjem financiranju njenega znanstvenega dela. Za tri tedne bo morala sobivati z robotom, humanoidom moškega spola, ki je prirejen njenim potrebam in značaju in čigar umetna inteligenca je nastavljena za idealno skupno življenje z Almo. Tako v njeno življenje vstopi Tom, robot, ustvarjen samo zato, da bi ustrezal njej in jo naredil srečno … Film je romanca, ki na igriv in svojstven način povzema pojme ljubezni in hrepenenja in jih sooči s sodobnostjo današnjega čustvovanja in razumevanja ljubezni. I'M YOUR MAN / ICH BIN DEIN MENSCH / PRAVI MOŠKI / NEMČIJA / 2021 Režija: Maria Schrader / Scenarij: Jan Schomburg, Maria Schrader / po kratki zgodbi Emme Braslavsky / Igrajo: Maren Eggert, Dan Stevens, Sandra Hüller, Hans Löw, Wolfgang Hübsch, Annika Meier, Falilou Seck in drugi …

Nasilje svobode, nemški film

Neusmiljena kritika meščanskega sloja v režiji R. W. Fassbinderja in prelomno delo za LGBT-kinematografijo. Mladi Franz Bieberkopf, znan tudi kot Fox, je prisrčen homoseksualec in delavec, ki mu nenehno primanjkuje denarja. Nekega dne se mu nasmehne sreča, ko na loteriji zadene veliko nagrado. Z novim bogastvom se prebije v visoke kroge in začne romanco s čednim, izobraženim, a dvoličnim Eugenom. Ta poskuša Foxa spremeniti v sebi enakega, toda Fox se ne more otresti starega prostaškega vedenja. Eugenova pokvarjena družba začne izkoriščati Foxovo naivnost in radodarnost. Izvirni naslov: FAUSTRECHT DER FREIHEIT / Nemški film, 1975 / Režija: Rainer Werner Fassbinder / Scenarij: Rainer Werner Fassbinder, Christian Hohoff / Igrajo: Rainer Werner Fassbinder, Peter Chatel, Karlheinz Böhm

Mladi Ahmed, belgijsko-francoski film

Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck

Duhec, mladinski celovečerni film

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

23 sprehodov, britanski film

Romantična komedija o ljubezni v času pasjih sprehodov. Dave in Fern sta neznanca, ki se vsak dan srečujeta v londonskem parku, kjer sprehajata svoja psa. Najprej je uglajena gospa Fern do Davea zadržana, saj se boji, da bo njegov velik pes poškodoval njeno psičko. Kmalu pa ugotovi, da je njegov pes miroljuben in postopoma postaneta tandem pri pasjem sprehajanju. Vsako novo srečanje v parku poglobi njuno prijateljstvo. Sčasoma se zaljubita, nato pa se spopadeta s težavami, ker prej drug z drugim nista bila povsem iskrena. Izvirni naslov: 23 WALKS / Britanski film, 2020 / Režija, scenarij: Paul Morrison / Igrajo: Dave Johns, Alison Steadman

Očetje in hčere, ameriško-italijanski film

Ganljiva zgodba o povezanosti med očetom in hčerko, ki presega okvire časa, bolezni in smrti. Po ženini smrti poskuša slavni pisatelj in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Jake po najboljših močeh vzgajati prisrčno hčerko Katie, vendar se mora hkrati spopadati s psihičnimi težavami. Sprva poskuša svojo bolezen prikriti, vendar vsakodnevna opravila sčasoma postanejo nemogoča, zato je prisiljen hčerko zapustiti in oditi na zdravljenje. 27 let pozneje se mora odrasla Katie, ob romanci s simpatičnim Cameronom, soočiti s svojimi podzavestno skritimi čustvi in zamolčanim odnosom do očeta. Originalni naslov: FATHERS AND DAUGHTERS Leto produkcije: 2015 Država: ZDA, Italija Žanr: drama Režija: Gabriele Muccino Scenarij: Brad Desch Igrajo: Amanda Seyfried, Russell Crowe, Diane Kruger, Jane Fonda, Aaron Paul

Starost je norost, ameriški film

Komična drama in romanca. Palm Spring. Upokojeni NASin pilot, Victor Martin nekega dne ostane brez vozniškega dovoljenja. In seveda brez svojega Porscheja-oldtimerja, s katerim sta bila zlizana in delovala kot eno. Medtem ko si prizadeva pridobiti svoje vozniško dovoljenje nazaj, je prisiljen uporabljati javni prevoz, kjer pa spozna Caroline Summers, lastnico ekološke kavarnice, imenovane "Cuckoo Cafe", ki obenem vodi tudi združenje za reševanje ogrožene puščavske želve. Martin in Caroline se zbližata. Toda Martin, čigar življenje je bila ena velika pustolovščina, se mora sedaj naučiti jadrati med svojimi konjički in ljubeznijo do Caroline … SENIOR MOMENT / USA / 2021 Režija: Giorgio Serafini / Scenarij: Kurt Brungardt, Christopher Momenee / Igrajo: William Shatner, Jean Smart, Don McManus, Katrina Bowden, Christopher Lloyd, Esai Morales, Maya Stojan, Carlos Miranda, Beth Littleford, Melissa Greenspan, Valarie Pettiford, Joe Estevez …

Moč usode, TV in glasbeni film

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

Masaryk, koprodukcijski film

Biografski celovečerni film prikazuje del življenja diplomata in zunanjega ministra Jana Masaryka (14. 9. 1886–10. 3. 1948), enega od sinov bolj znanega Tomáša Masaryka, ki je bil politik, državnik, filozof in sociolog, v zgodovino zapisan kot prvi predsednik Češkoslovaške. Dogajanje je postavljeno v obdobje od 1937 do 1939, ko je Jan Masaryk po očetovi smrti postal češkoslovaški ambasador v Veliki Britaniji. Češkoslovaška se spopada z agresijo nacistične Nemčije in Masaryk skuša prepričati Veliko Britanijo, da bi pomagala njegovi domovini, vendar je podpisan münchenski sporazum, s katerim Sudeti pripadejo Nemčiji. Jan Masaryk je obupan, njegovo duševno stanje je slabo in zdravi se v sanatoriju v Ameriki, pod nadzorom nemškega zdravnika Steina. Zbliža se z novinarko romunsko-judovskega rodu Marcio Davenport. Jan Masaryk je bil od leta 1940 do smrti 1948 češkoslovaški zunanji minister. MASARYK / A Prominent Patient / koprodukcija / 2016 Scenarij: Petr Kolecko, Alex Königsmark, Julius Sevcík Režija: Julius Sevcik V glavnih vlogah: Karel Roden, Hanns Zischler, Arly Jover, Oldrich Kaiser, Paul Nicolas, Milton Welsh, Eva Herzigová, Emília Vášáryová

Pogodba, danski film

Danska pisateljica Karen Blixen se je rodila 17. 4. 1885 kot Karen Christenze Dinesen. Leta 1914 se je poročila s švedskim baronom Brorom von Blixen-Fineckejem, a njun zakon ni trajal. Umrla je 7. 9. 1962. Svetovno slavo ji je prinesel roman Spomini na Afriko (po njem so posneli film Moja Afrika), ki ga je najprej napisala v angleščini. V njem opisuje svoje življenje v Keniji, kjer je živela od konca leta 1913 do 1931, ko je prodala propadlo plantažo kave in se vrnila v domovino. Film se začne leta 1948, ko je Karen Blixen na vrhuncu kariere, njeno dansko posestvo pa je prostor, kjer se se zbira kulturna elita. Na eno od teh srečanj Blixenova povabi mladega in obetavnega pesnika Thorkilda Bjørnviga (2. 2. 1918–5. 3. 2004) in mu predlaga, naj o njej napiše knjigo. Magister, tako ga kliče Karen, je očaran, počaščen, a hkrati zaskrbljen, saj ve, da je Karen zahtevna, poleg tega sploh še ni brala njegovega pisanja. Karen ga vendarle prepriča in skleneta pakt, ki za Thorkilda in njegovo ženo Grete postane prehudo breme. Prijateljstvo med Karen in Thorkildom je zapleteno, saj je gospodovalna, poleg tega jo pestijo hude zdravstvene težave. Bjørnvig je leta 1974 napisal delo Pagten, v katerem opisuje svoje prijateljstvo s Karen Blixen v letih od 1948 do 1955. PAGTEN / The Pact / Danska / 2021 Scenarij: Christian Torpe Režija: Bille August V glavnih vlogah: Birthe Neumann, Simon Bennebjerg, Asta August, Nanna Skaarup Voss

Marijan Vodopivec, Mane, televizijski portret

Marijan Vodopivec (1920–1977), Mane, kot so ga klicali, je bil pianist in skladatelj, od leta 1948 vodja glasbene produkcije, urednik in od leta 1972 odgovorni urednik glasbenega programa na takratnem Radiu Ljubljana. Njegove stvaritve, tako mladinska in scenska glasba za radijski in televizijski medij kot za gledališče in film, ga uvrščajo med najizrazitejše slovenske glasbene ustvarjalce. Nepozabna in včasih že ponarodela je njegova glasba za mladinske TV-nadaljevanke, kot so Bratovščina Sinjega galeba, Erazem in potepuh in Mladost na stopnicah, za filme Srečno Kekec, Nočni izlet, Družinski dnevnik, Po isti poti se ne vračaj, Naš avto. Otroci še danes prepevajo mnoge njegove pesmi. Napisal je glasbo za več kot 150 radijskih iger, za literarne oddaje, glasbene pravljice, TV-drame in scensko glasbo za okrog sto predstav skoraj vseh slovenskih gledališč. Njegova velika zasluga je bila ustanovitev simfoničnega orkestra na RTV Ljubljana, bil je idejni vodja radijskih in televizijskih oddaj Pokaži, kaj znaš, najbolj priljubljenih zabavnih oddaj v tistem času, s katerimi so odkrivali nove talente. Doma in v tujini je bil večkrat nagrajen, med drugim z nagrado Prešernovega sklada in s plaketo RTV Ljubljana za zasluge pri razvoju slovenskega radia in televizije. V televizijski portret smo strnili zgodbe in pripovedi njegove hčerke Marjane Vilhelm in nečaka Petra Vodopivca, o njem in o njegovem delu pa pripovedujejo tudi njegovi sodelavci, glasbeniki in poznavalci Janez Martinc, Jure Robežnik, Majda Hauptman, Ruda Ravnik Kosi, Edi Majaron, Dušan Hren, Aleš Jan, Tomaž Habe, Milan Dekleva, Jani Golob, Mitja Gobec, Janja Srečkar, Marjan Lavtižar, Franci Mrak in Danica Dolinar. Njegovo ustvarjalnost in osebnost orisujejo in osvetljujejo tudi fotografije ter tonski in video posnetki. Scenaristka in urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, snemalec Artur Rutar, montažer Zlatjan Čučkov, režiserka Magda Lapajne.

Wagner, Putinova skrivna vojska, francoska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja oriše geopolitično preiskavo zasebnega ruskega vojaškega podjetja The Wagner Group, ustanovljenega za pomoč ruskim separatistom v Doneškem bazenu v Ukrajini. To je tajna milica Jevgenija Prigožina, poslovneža in milijarderja, tesnega zaveznika Vladimirja Putina, ki je bil deležen že številnih mednarodnih sankcij. Skupina Wagner nima uradnih pooblastil, pa vendar je na čelu nove hladne vojne, ki jo je zanetil vladar v Kremlju: širi vplivna območja Rusije, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, širi lažne novice, izvaja kampanje za oslabitev zahodnih sil, tudi atentate in celo vojne zločine. WAGNER - L'ARMEE DE L'OMBRE DE POUTINE / WAGNER - PUTIN'S SHADOW ARMY / Francija / 2022 / Režija: Alexandra Jousset in Ksenia Bolchakova

Betonske sanje, dokumentarni film

Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Kakšno ceno plačujejo tisti, ki so se lotili ultimativnih sanj svoje dobe? Kako se danes spopadajo z zapuščino svojih življenjskih odločitev, težo sanj, ki zdaj, kot kosi betona, ležijo na njihovih dvoriščih? V filmu Betonske sanje se režiser in scenarist Urban Zorko, fasciniran nad ambicijami, ki nas ženejo, poda na krove in vrtove … V življenja tistih, ki so si upali zapluti na pot svojih sanj in se lotili gradnje ene največjih amaterskih ambicij svojega časa - svoje lastne ladje.

Ana Kosič

Ana Kosič iz Opatjega sela na Krasu je izjemna pričevalka. Z živo in iskreno pripovedjo nas najprej popelje v čas prve svetovne vojne, ko so bili njeni predniki zaradi bližine soške fronte izseljeni na Češko, kjer so bili zelo lepo sprejeti in so zato ohranili stike s tamkajšnjimi ljudmi. Od tam ima zanimive fotografije in predmete, med drugim očetovo spričevalo iz češke osnovne šole, pa angela varuha iz porcelana ... Ko so se po vojni vrnili domov, je bilo vse uničeno, zavladala je Italija, ki se je do Slovencev obnašala kot mačeha. A ljudje so držali skupaj, vas je dihala kot eno, veliko je bilo družabnosti in skupnega veselja. Kosičeva je zelo dobro in iskreno opisala tudi družinske razmere, nas potem skozi pripoved popeljala v čas fašizma in razpada Italije, ko so se tudi med Trstom in Gorico pojavili partizani. Domačini so jih sprva imeli za »naše fante«, pravi, a bolj kot z narodnoosvobodilnim delom so vas in okolico zaznamovali z divjimi pomori več domačinov, med njimi še ne 16-letne sosede Vilme Ferletič. Vilmina mati je morilcem sledila in videla, kako so hčerko posiljevali in ubili. Duševno je zbolela, in da ne bi koga »izdala« so ubili še njo in moža. Komunistična gverila je ubila kar devet domačinov. Ana z žalostjo resnicoljubno opiše takratne tragične dogodke, ki so tako zaznamovali vas, da se povezanost in veselje, ki so ju poznali pred vojno, nista več vrnila. Spomni se tudi, kako so zaradi partizanske akcije Nemci postavili pred zid skupino vaščanov – rešila sta jih župnik in gostilničar Pahor, ki sta pred okupatorjem pokleknila in izprosila rešitev. Tudi Pahor je bil potem med žrtvami partizanov. Olajšanje je prišlo po vojni, ko so bili nekaj časa pod angleško zasedbo, ko pa je tudi te kraje zasedla Titova Jugoslavija, se začelo pomanjkanje in bežanje čez mejo in s tem povezano šikaniranje. Ana je spregovorila o bogati družinski zgodovini in o svoji življenjski poti, na kateri je ostala zvesta narodu in Bogu. Načelna je bila tudi, ko je udbovec od nje, uslužbenke na pošti, zahteval, naj mu priskrbi pisma iz tujine. Zavrnila ga je, vendar je bilo jasno, da je komunistična diktatura nadzirala vse. Zato je bila še posebej vesela, ko se je Slovenija leta 1991 osvobodila. Pričevanje je bilo posneto nekaj tednov pred obsežnim požarom poleti na Krasu, zato vidimo Opatje Selo z okolico v času, ko je bilo še zeleno …

Jair Bolsonaro – država v primežu, francoska dokumentarna oddaja

Brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi

Zvezde velikega platna: William Hurt, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, nemški glasbeni dokumentarni film

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

"Bejž če vejdš" v epizodi Kirgizija, dokumentarni film

Dokumentarni film o specifični skupini prijateljev, ki radi pomislijo tudi na druge. Na tiste, ki imajo v življenju manj kot drugi. »Bejž če vejdš« je skupina prijateljev, ki prihaja iz Pivke in okoliških krajev. Druži jih enak smisel za humor, preživljanje prostega časa, njihova delikatesna značilnost pa je pogled na življenje. V času, ko se zdi, da nas naprej potiska le še razmišljanje o materialnih dobrinah in lastni eksistenci, se oni obračajo k altruizmu, razumevanju stiske in nemoči tistih, ki nimajo. Pomagali so slovenskim družinam, ki so jim naravne katastrofe odnesle imetje, kmalu pa so začeli razmišljati tudi o ljudeh zunaj naših meja.

Zvezde velikega platna - Laurence Olivier, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: LAURENCE OLIVIER Laurence Olivier je bil steber britanskih odrskih desk in Hollywooda, vrhunski interpret Williama Shakespeara in prefinjen filmski igralec. Z izjemnimi igralskimi dosežki si je prislužil viteški naziv v Združenem kraljestvu, zasebno pa je bil v zvezi s soigralko Vivien Leigh. Zanimivo je, da je Olivier šele v poznem obdobju svoje kariere nenadoma začel doživljati tremo pred nastopi. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Zvezde velikega platna: Greta Garbo, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GRETA GARBO Greta Garbo, ena največjih filmskih igralk vseh časov, je bila švedskega rodu. Slovela je po tragičnih vlogah, tankočutnem značaju, melanholičnosti in skrivnostnosti, saj je v nasprotju z drugimi zvezdniki zasebno življenje skrbno skrivala pred očmi javnosti. Njena dolgoletna osama po koncu igralske poti pa je še pripomogla k slovesu igralke kot velike uganke filmske zgodovine. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2014 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Umetnost Skandinavije - Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 3/3

Nenavaden simbol Švedske je Vasa, velikopotezna vojaška ladja, ki se je leta 1628 potopila že po prvih 1300 metrih plovbe. Danes ima svoj muzej, švedska umetniška in politična barka pa je zaplula daleč od osvajalskih teženj in bohotnega okrasja. Njeno gledališče je spremenil August Strindberg, vsakdanje življenje pa dolgo obdobje vladavine socialdemokratov, ki so podprli funkcionalistično smer v arhitekturi – ličen, skromen in dostopen dom za vse. Tega danes predstavlja znana švedska veriga trgovin z notranjo opremo Ikea. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Umetnost Skandinavije - Pred davnimi časi na Danskem, britanska dokumentarna serija, 2/3

Prebivalci Danske se danes prištevajo med najsrečnejše na svetu, vendar ni bilo vselej tako. Kot v zgodbah danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je bila tudi Danska nekoč grdi raček, ki si je želel postati labod. Odločnim razsvetljenskim idejam navkljub je stremela po vojaških zmagah in velikem imperiju. Leta 1864 je doživela odločilni poraz proti Prusiji in odtlej se življenje in umetnost na Danskem posvečata radostim domačnega, skromnega in majhnega. Danska slovi po notranjem oblikovanju in bržkone najbolj priljubljeni igrači na svetu, kockah Lego. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Zvezde velikega platna: Sidney Poitier, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, britanska dokumentarna oddaja

Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt? WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist

Skupaj, izobraževalno-dokumentarni film

Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.

Kanižarica, delu čast in oblast, dokumentarni film

V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.

Kraljica Elizabeta in njeni premierji, nemška dokumentarna oddaja

Britanska kraljica Elizabeta II. je bila na prestolu sedem desetletij. Dokumentarna oddaja analizira odnos med kraljico in njenimi štirinajstimi premierji – od Winstona Churchilla, ki ga je mlada kraljica navdušila, do zapletenega odnosa z Margareth Thatcher in vihravim zagovornikom brexita, Borisom Johnsonom. THE QUEEN AND HER PRIME MINISTERS / Nemčija / 2022 / Režija: Katharina Wolff, Larissa Klinker

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 3/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 3. del: V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Aljažev stolp: "Ta pleh ima dušo"

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Odpotovanja: Antartika, potopis, 13/13

Trije svetovni popotniki potujejo proti cilju, o katerem so sanjali le v najdrznejših sanjah – letijo na Antarktiko! Na celino, ki si jo lastijo vsi, a ni od nikogar. Na celino, posvečeno miru in znanosti, izboljšanju človeštva. Za teden dni se nastanijo v čilski raziskovalni bazi na Otoku sv. Jurija in spoznavajo življenje v skrajnosti, potem pa si ogledajo še sosednji bazi, rusko in kitajsko, pomanjšani različici velike Rusije in Kitajske. Za konec jih ruska raziskovalna ladja odpelje še južneje ob Antarktičnem polotoku, kjer posnamejo osupljive prizore naravne lepote. Drugi sklop potopisov sklenejo s simboličnim zavzetjem koščka celine, ki si jo lahko lasti vsak in nihče, ter postavijo snežaka, da bo čuval njihovo ledeno deželo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Igralec o igri, 50 let igralske kariere Radka Poliča Raca, dokumentarni film

Dokumentarni, biografsko zaznamovan film o petdesetletni igralski karieri enega osrednjih in večkrat nagrajenih slovenskih igralcev. Na svoji ustvarjalni poti je Radko Polič odločilno zaznamoval filme in gledališke stvaritve tako nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora kot seveda naslove, ki so nastali v času samostojne Slovenije. Filmski dokumentarni portret je režiral Boris Jurjaševič, ki je za projekt napisal tudi scenarij.

400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja

Portret slovenskega goslarja Vilima Demšarja, ki je vse življenje posvetil iskanju in ustvarjanju kristalnega italijanskega zvoka. Za predanim slovenskim goslarjem Vilimom Demšarjem je 63 let ustvarjanja, raziskovanja frekvenčnih razponov, valovanj, barv zvoka. Ves čas je iskal formulo za stvaritev violine s starim kremonsko italijanskim zvokom, ki ga je zasledoval že od otroštva. Tako se je odločil, da z ustvarjanjem preneha. Ko je pa je zapuščal svoj atelje, je odkril pomembno podrobnost, ki je za vedno spremenila njegovo življenje. Pomembno odkritje je bilo korak za korakom dokumentirano in nastal je film 400 LET ISKANJA. Film nas popelje v svojevrsten svet izdelovalcev godal. In ker instrumenti pokažejo svojo pravo vrednost šele v rokah glasbenikov je film tudi svojevrsten glasbeni užitek, za katerega so poskrbeli Žiga Brank, Domen Lorenz, Beneški baročni orkester, učenci glasbene šole Tartini, orkester Camerata Medica in drugi. Scenaristka in režiserka filma je bila Haidy Kancler.

Umetnost Skandinavije - Temna noč duše, britanska dokumentarna serija, 1/3

Britanski umetnostni zgodovinar in avtor več dokumentarnih oddaj o umetnosti Andrew Graham-Dixon se tokrat posveti umetnosti Skandinavije. Prepotoval je Norveško, Dansko in Švedsko ter odkrival, kako so pokrajina in njene značilnosti ter različne kulture vplivale na razvoj umetnosti, literature ter na industrijsko oblikovanje, po katerem ta del Evrope posebej poznamo. 1. del: Temna noč duše Avtor serije o umetnosti Skandinavije Andrew Graham-Dixon nas popelje po Norveški, redko poseljeni deželi, ki so jo izoblikovali sneg, led in boj za preživetje. Neizprosna narava je pustila pečat tudi na umetnosti, ki sega od vikinškega okrasja na lesenih ladjah do bukoličnih slik romantičnih nacionalistov ter ene najpresunljivejših upodobitev tesnobe na svetu, slike Krik Edvarda Muncha. Temne plati norveške družbe je razgaljal dramatik Henrik Ibsen, današnje Norvežane pa bolj kot radikalna umetnost zaznamuje povezanost z naravo, ki je njihova največja galerija. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

S ščepcem soli, kanadska dokumentarna oddaja

V dokumentarni oddaji znanstveniki, kuharski mojstri, tudi solinarji z raziskovanjem in okušanjem podirajo mite in potrjujejo resnice o koristnosti in pasteh uporabe natrijevega klorida ali namizne soli. Kakšna so nova spoznanja o belih kristalih, s katerimi si že od nekdaj izboljšujemo okus hrane? PASS THE SALT / Kanada / 2020 / Režija: Michael McNamara

Zgodba Grace Kelly, francoska dokumentarna oddaja

Grace Kelly je veljala za eno izmed najboljših in najlepših filmskih igralk svojega časa in je še danes hollywoodska ikona. Francoska dokumentarna oddaja prinaša prav poseben, intimen pogled v življenje znamenite igralke in monaške princese. Družina Grimaldi je namreč avtorjem dokumentarca omogočila dostop do zasebnega, večinoma še neobjavljenega arhivskega gradiva. V njem so tudi posnetki družinskega življenja na filmskem traku, ki sta jih Grace in princ Rainer snemala sama. HER NAME WAS GRACE KELLY / Francija / 2020 / Režija: Serge de Sampigny

Zadnji turist, kanadski dokumentarni film

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

Ljubljansko jutro, benečanski večer, dokumentarni film

Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.

Agonija, poljski glasbeni dokumentarni film

Tradicionalna ljudska glasba ne pozna notnega zapisa. Živi in se razvija tako dolgo, dokler živijo njeni izvajalci, ki jih je na Poljskem vedno manj. V dokumentarnem filmu Agonija smo priča razpadu tega sveta skozi oči poljskega glasbenika Adama Struga. To je filmska zgodba o poskusu ustavitve časa. Agonija je film ceste, ki gledalce na vizualno privlačen način popelje po različnih poljskih pokrajinah in predstavi različne glasbene tradicije in ljudske običaje. To je večplastna zgodba o ljubezni, grenkobi, življenju in minevanju. Film je na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga 2021 prejel nagrado za najboljši glasbeni dokumentarni film.

Franc Prelc

Primorski duhovnik Franc Prelc se nam v izjemni življenjski izpovedi predstavi kot skromen in iskreno veren dušni pastir. Ko pa podrobneje spoznamo njegovo življenje in dobra dela, ki jih je s sestro Kristino in sodelavci opravljal desetletja, ga lahko uvrstimo med najbolj karizmatične in karitativne osebnosti na Slovenskem. Pričevanje je bilo posneto v obdobju, ko se je oče Franc spopadel s težko boleznijo. Toda način, kako je to preizkušnjo sprejel, je izjemen primer duhovne moči in predanosti Božji volji. Prelčeva družina izvira iz Istre, z območja tromeje s Krasom in Brkini. Mama je bila izjemna ženska, ki je hotela v misijone v Indijo, a jo je sorodnik, župnik, prepričal, da ostane doma. In tako se je poročila, številna družina pa je obrodila veliko duhovnih poklicev. Njegovi prvi spomini segajo v čas vojne. Prelčeva hiša, ki je veljala za dom, v katerem so vrata odprta za vse, je bila tudi zatočišče za partizane. Pozneje, po vojni, ko so se fantje in dekleta odločali za duhovne poklice, se je na to pozabilo in tudi Franca so silili, da bi delal za Udbo, a se je temu odločno uprl. Med pričevanjem spoznamo razmere v semenišču v Pazinu, kjer so vzgajali izjemne primorske duhovnike. Oče Franc je po novi maši z vsem srcem zagrizel v pastoralno in karitativno delo, ob njem so bili ves čas sestra Kristina in tudi predani sodelavci. Najdlje je bil župnik v Portorožu. Tam so takrat ustanovili župnijo in zgradili čudovito Marijino cerkev. Služboval je tudi v Svetem Antonu in v Bertokih. Zaradi bolezni je poslanstvo župnika odložil, a po svojih močeh še naprej dela za dobro ljudi in skupnosti. Zelo dejaven je v Marijinem delu, kar v pričevanju lepo predstavi. Seveda pa je govor tudi o njegovi pobudi za pomoč zasvojencem z mamili, ki je bila eden od temeljev za ustanovitev več komun po Sloveniji. V Portorožu je nastala tudi skupnost za odvajanje od alkohola, poimenovana Vrtnica. Ob koncu oče Franc izrazi veliko hvaležnost za življenje in tudi za možnost pričevanja, ki je bolj kot za današnji pomembno za jutrišnji čas.

Tiha zmaga, dokumentarni portret

Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 2/3

2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Odpotovanja: Čile: konci sveta, potopis, 12/13

Scott, Justin in Andre se odpeljejo na Rapo Nui, Velikonočni otok, ki slovi po velikanskih kamnitih glavah. Te so menda upodabljale nekdanje plemenske veljake. Ogledajo si, kako so jih klesali iz vulkanske kamnine tuf, in ugibajo, kako neki so jih razpostavili po vsem otoku. Justin ima seveda čisto svoje poglede na veliko noč in išče domovanje velikonočnega zajčka. Na otoku Navarino spoznajo zadnjo potomko plemena Jamana in ji pomagajo nabrati trsje za košaro, v kakršne so nekdaj nabirali školjke. Potem pa se jim po naključju odprejo »južna obzorja« in trojica prijateljev seveda pograbi priložnost za pot na skrajni konec sveta. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Biti ženska, biti Zofka Kveder, igrano-dokumentarni film

Igrano-dokumentarni film o slovenski pisateljici, publicistki, urednici in borki za ženske pravice Zofki Kveder. Zofka Kveder (1878-1926) je bila ena izmed literarnih ustvarjalk, ki je bila v času svojega življenja deležna vrste napadov in tudi kasneje pogosto omalovaževanja svojega dela. V zadnjem obdobju ji vrsta znanstvenih obravnav, monografske publikacije in izdaja njenih zbranih del prinašajo zasluženo vrednost in odmevnost. Film prikazuje njeno bitko, skozi katero se razvije v polnokrvno žensko in ustvarjalko. Ali kot je sama zapisala: Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti. Dramska igralka Saša Mihelčič upodablja pisateljico v dvojni vlogi - kot ženska in kot moški med sabo prepleta pisateljičina razmišljanja, odločilne izseke iz njenega življenja, med drugim v Trstu, Ljubljani in Zagrebu, kjer je živela dve desetletji. Predstavljeni so tudi odlomki iz njenih del, ki so osvetljeni s strani strokovnjakinj. O njenih črticah, romanu in igri pa razmišljajo udeleženci na literarnih delavnicah in aktualizirajo njihovo sporočilnost. Scenarij Cvetka Bevc, režija mag. Alma Lapajne, direktor fotografije in snemalec Jure Nemec.

Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, dokumentarni feljton

Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.

Starec in štorklja, dokumentarni film

Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.

Justina Doljak

Ob iskrenem in doživetem pričevanju Justine Doljak iz Predgriž na Črnovrški planoti nad Idrijo spoznamo življenje nezakonske deklice in njene družine. Justina je bila najprej stigmatizirana, ker je bila brez očeta oz. je ta ni priznal. Pozneje pa jo je močno zaznamovala vojna, ki je v teh krajih terjala visok krvni davek in veliko strahu ter trpljenja. Ob Justininem pričevanju spoznamo razmere, v katerih je z družino živela pred vojno in tudi po tem, ko je bil ubit njen očim in se je družina znašla v veliki revščini. Justina govori o neverjetni osebnosti mame, ki je premagala vse te preizkušnje in je tri hčerke spravila do kruha. Justina je postala učiteljica, čeprav se ji je napovedovala akademska kariera. Najdlje je službovala v Grgarju pod Sveto goro, kjer si je tudi ustvarila družino in kjer živi še danes. V času učiteljevanja so jo ovirali, ker ni hotela stopiti v komunistično partijo. »Ne morem izdati svoje družine,« si je takrat rekla in zaradi tega ni napredovala. Je neutrudna raziskovalka krajevne zgodovine, zaslužna za imeniten Grgarski zbornik ter druge knjige, ki pričajo o dediščini in ljudeh v teh krajih.

Zvezde velikega platna - Omar Sharif, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: OMAR SHARIF V Egiptu rojeni Omar Sharif je postal superzvezdnik po zaslugi dveh klasik ameriškega filma, ki ju je režiral David Lean, Lawrencea Arabskega in Doktorja Živaga. Cena za slavo je bila oderuška pogodba s studiem Columbia, ki mu je za številne manjše vloge plačala le nekaj tisoč dolarjev. Bil je tudi večni tujec Hollywooda, saj je pogosto nastopal v vlogah neameriških junakov in narodnosti, ki jim ni pripadal, tudi jugoslovanske, mehiške in celo nemške. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, nemška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer

Slovenec po izbiri

Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?

Alfred & Sofie, dokumentarni film

Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja. Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje. Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner. Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 4/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Prekmurje – kulturnozgodovinska skica

V letu 2019 mineva komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci. V dokumentarnem filmu so glavni avtorji - scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svojo raziskovalno kariero s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.

Karmela, dokumentarno-igrani film

Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 3/3

3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Zvezde velikega platna: Groucho Marx, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GROUCHO MARX Groucho Marx, mojster porogljivih replik, duhovitih nesmislov in situacijskih gegov, je z brati Chicom, Harpom in Zeppom sestavljal humoristični ansambel bratov Marx. V 30. in 40. letih minulega stoletja so posneli številne legendarne komedije in za večno zaznamovali ameriški film. Groucho pa se je v zgodovino vpisal tudi s svojo znamenito podobo s cigaro, brki in očali, ki služi kar kot simbol komedije same. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2015 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Kraljica je mrtva, živel kralj!, dokumentarni feljton

Smrt britanske kraljice Elizabete II. je nemudoma postala svetovni medijski dogodek. V oddaji bomo povzeli domače in svetovne odzive po osmem septembru, ko je monarhinja umrla in se je začela vladavina njenega sina Karla III. Obenem pa so se začele priprave na njen pogreb v Westminstrski opatiji 19. septembra, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji.

Inter-Rives: Plastika v morju, izobraževalno-dokumentarni film

Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 1/5

Simon Reeve se je odpravil na svoje najambicioznejše potovanje doslej. V prvem delu je prepotoval Severno in Srednjo Ameriko. Prvo etapo je začel v narodnem parku Denali na Aljaski, kjer si je lahko ogledal grozovite posledice podnebnih sprememb, nevarno hitro krčenje ledene odeje. Kanada, kjer je nadaljeval etapo, velja za veliko bolj zeleno deželo, vendar Britanska Kolumbija razkriva tudi njeno drugo plat. Vancouver, raj za premožne hipsterje, pa se spopada s hudo opioidno krizo. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Together

Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico dokumentarnega filma Skupaj. When did people forget that they are stronger together? When did we forget about the advantages of working in unison and in cooperation with each other? People from the Posočje region have never forgotten that. After Slovenia gained its independence, farmers from the region organised themselves, established a co-op and its successful development enable even the smallest of farms in the valleys and mountains to survive, as Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj and Franc Žbogar try to explain in this documentary.

Poklon Njenemu veličanstvu Elizabeti II., britanski dokumentarni film

Film je dokumentarna pripoved o izjemnem življenju kraljice Elizabete II. O najdlje vladajoči britanski monarhinji pričajo družinski člani, sodelavci, javne osebnosti in seveda neprecenljivi arhivski posnetki. A TRIBUTE TO HER MAJESTY THE QUEEN / Velika Britanija / 2022

Jutranja kronika

Odmevi

Zrcalo dneva

Tarča

Vreme

Panorama

Slovenska kronika

Dnevnik

Radijski dnevnik

Studio ob 17.00

Dogodki in odmevi

Po Sloveniji

Prvi dnevnik

Danes do 13:00

Magnet

Črna kronika

Zrcalo tedna

Utrip

Znanost in tehnologija

Zdravje

Tednik

Intervju

Arena

Gospodarstvo

Studio City

Koncerti – kulturno-umetniški program

Osmi dan

Literarni nokturno

Radijska igra

Literarni večer

Komorni studio

Kultura

Mladi virtuozi

Svet kulture

Glasovi svetov

Kratka radijska igra

Koncert evroradia

Odprta knjiga na radiu

ARS humana

Obiski kraljice

Sobotni operni večer

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Izšlo je

Razgledi in razmisleki

Jezikovni pogovori

S knjižnega trga

Likovni odmevi

Opus

Panoptikum

Naval na šport

Šport

Športna zgodba

Kolesarstvo

Gimnastika

Hokej na ledu

Odbojka

Kajak kanu

Nogomet

Evropska prvenstva München 2022

Plavanje

Atletika

Košarka

Rokomet

Smučarski skoki

Alpsko smučanje

Deskanje na snegu

Biatlon

Smučarski teki

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Tenis

Dobro jutro

Dobrodelne prireditve

Vem!

Šef doma

Čez planke

Nedeljsko popoldne

Kaj dogaja?

Sobotno popoldne

V petek zvečer

Koncerti – razvedrilni program

Radio GA - GA - video

Avtomobilnost

Ginovo potepanje

Joker

Slovenska polka in valček

OdBita pot

Poletni pozdrav

Ambienti

Vikend paket

Svetovalni servis

Podobe znanja

Ugriznimo znanost

Slovenski magazin

Ljudje in zemlja

Podjetno naprej

Pogled v znanost

Na vrtu

O živalih in ljudeh

Ah, ta leta!

Ultrazvok

Intelekta

Alpe-Donava-Jadran

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

Hudo športni

Gymnasium

Kulturomat

Osvežilna fronta

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

Skit

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Duhovna misel

Obzorja duha

Bogoslužje

Musica sacra

Glasba in sveto

Sveto in svet

Ozare

Duhovni utrip

Sedmi dan

Sledi večnosti

Prenos bogoslužij

Verske poslanice in voščila

Točno opoldne

Malo naokrog

Slovenska kronika

Primorska kronika

Tele M

Primorski dnevnik

Opoldnevnik

Do popoldneva

Jutranjik

Omizje TV Maribor

Aktualno regionalno

Dober večer

Primorski kraji in ljudje

Preglednik TV Maribor

Rojaki

Jutranji program

Odkrivamo Maribor

Obrazi naših rojakov

1. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Dnevni red seje: 2. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

18. izredna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

1. redna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 - matično delovno telo 2. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost in uspešnost vzpostavitve in delovanja državnega računalniškega oblaka" 3. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o."

2. nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 6. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije

6. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

9. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

2. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

5. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek

4. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

17. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

4. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

12. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 4. 10. 2022

7. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

2. redna seja Odbora za gospodarstvo, posnetek

Odbor za gospodarstvo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na ekonomski sistem in razvoj, - na tehnologijo, pošto in meroslovje, - na notranji trg ter tehnično zakonodajo in merila, - na varstvo potrošnikov, - na varstvo konkurence, - na ekonomske odnose s tujino, - na razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, - na socialno podjetništvo, - na intelektualno lastnino, - na drobno gospodarstvo in turizem, - na industrijske projekte, - na regionalni razvoj in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

2. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

Dnevni red seje: 1. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2021 2. Letno poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh, d. o. o., za leto 2021 3. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022

54. redna seja Državnega sveta, posnetek

Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 53. redne in 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev prednostnih nalog predsedstva Češke republike Svetu Evropske unije v času od 1. 7. do 31. 12. 2022 4. Predlog Mnenja k Sedemindvajsetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021 5. Predlog Mnenja k Enaindvajsetemu poročilu o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2017, 2018, 2019 in 2020 6. Predlog Mnenja k Poročilu o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2021 7. Predlog Mnenja k Poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 8. Seznanitev z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije Pravilnost poslovanja Državnega sveta Republike Slovenije 9. Predlog Dopolnitve Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Uradni list RS št., 187/12) in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic) 10. Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2024 11. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika Državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

13. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora

Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.

2. redna seja Odbora za zdravstvo in 4. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Poročilo glede skupnih evropskih ukrepov na področju oskrbe

14. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 2. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

2. nujna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, prenos

Dnevni red seje: 1. Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

5. nujna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

5. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek

5. redna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko 2. Pobuda za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau 3. Mednarodna dejavnost Državnega zbora 4. Razno

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

7. nujna seja Odbora za kulturo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

1. redna seja Odbora za zdravstvo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 2. Ustanovitev Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji 3. Razno

4. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

5. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 5. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Zahteva skupine poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti devetega odstavka 56. člena Zakona o vinu (ZVin), tretjega odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih (ZG) in 4. točka tretjega odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)

4. redna seja Mandatno-volilne komisije, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru 2. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 3. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 4. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju 5. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško 6. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije 7. Pregled prijav na Javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri 8. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje dveh članov Statističnega sveta Republike Slovenije 9. Administrativne zadeve

4. nujna seja Odbora za obrambo, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

3. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2020 2. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2021 3. Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021 4. Letno poročilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2021 5. Razno

2. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021, zainteresirano delno telo 2. Razno

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 1. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

5. nujna seja Odbora za obrambo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predstavitev Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske

79. seja Komisije Državnega sveta za državno ureditev, prenos

3. redna seja Odbora za pravosodje, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava 4. Razno

6. nujna seja Odbora za zdravstvo

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

10. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 20. 9. 2022 4. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

17. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

5. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek

11. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 9. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 29. 9. 2022 3. Izredno zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 30. 9. 2022

2. redna seja Državnega zbora

Dnevni red seje: 5. Predlog zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), nujni postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), nujni postopek 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek 20. Predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-3), druga obravnava 17. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 18. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 19. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava