Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Komična drama. Ko se Sari, elegantni poslovni ženski, ponudi priložnost, da kupi sanjsko stanovanje, ne more verjeti svoji sreči. Prostor je svetel in zračen, z veličastnim razgledom, in kar je še posebej neverjetno, zelo zelo poceni. A pogodba ima majhno posebnost: eden od členov vključuje tudi Lolo, osemdesetletno lastnico, ki jo bo Sara »prevzela« s stanovanjem vred in ima pravico ostati v njem do smrti. Sara meni, da bo kmalu postala edina lastnica, saj ima Lola že dva srčna obvoda, kadi kot Turek in pije. Toda stvari se ne razpletejo, kakor Sara pričakuje. Lola z vsakim dnem postaja bolj živahna, Sarino življenje pa se zapleta. Med popolnoma različnima ženskama v stiski se nazadnje stke nenavadno prijateljstvo … EL INCONVENIENTE / ONE CAREFUL OWNER / SPAIN / 2020 Režija: Bernabé Rico / Scenarij: Bernabé Rico, Juan Carlos Rubio / Igrajo: Juana Acosta, Kiti Mánver, Carlos Areces, Daniel Grao, José Sacristán, Daniel Muriel, Gemma Giménez, Beatriz Arjona, Juanfra Juárez, Vicky Luna, Rosario Lara, Juan Carlos Rubio, Nacho Ortega …
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
André ne more gledati, kako Michael trpi, ker Nataša ne vidi več smisla v njunem zakonu. Odloči se, da jima bo pomagal in ju spravil skupaj za mizo, da bi se končno pogovorila. Za pomoč prosi Lindo. Pripravita praznovanje Lindinega rojstnega dne ... Robert prosi Evo za čas, da razmisli o tem, kako naprej. Bela preslepi Steffena in od njega dobi 2000 evrov za ponija. Franzi pa pripravlja poslovni načrt, da bi s Steffenom začela proizvodnjo jabolčnika. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Predsednik Volodimir Zelenski je obraz ukrajinskega upora proti ruski vojski. A na oblast je prišel z le malo tradicionalnih političnih izkušenj. Dokumentarna oddaja razkrije njegove začetke televizijskega igralca, prikaže izjemno uspešno predvolilno kampanjo in prepričljivo zmago na predsedniških volitvah ter zapleten odnos z ruskim predsednikom, poleg tega pa pojasni tudi poglavitne prelomnice v zgodovini Ukrajine. LA STORY ZELENSKY / ZELENSKY, THE STORY / Francija / 2022 / Režija: Willy Papa, Nicolas Fresco, Arthur Genre
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: CLINT EASTWOOD Clint Eastwood je zaslovel z vlogami možatih negativcev v t. i. špageti vesternih Sergia Leoneja in kot pokvarjeni policist v seriji filmov Umazani Harry. V drugem delu kariere pa se je razvil v enega najbolj cenjenih avtorjev sodobne ameriške kinematografije. Kot režiser ima izjemen čut za subtilno obravnavo družbene problematike v filmu. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2019 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
5. del: Prepovedana soba Thomasa Bethgeja še po upokojitvi preganja sestrino izginotje. Terapevtka mu svetuje, naj se sooči s svojo žalostjo. Razočaran, da v Weesenburgu niso storili več, sklene, da bo primer raziskal z Anne Bach in svojim naslednikom Behringerjem. Vse bolj se zdi, da je bil Becker najverjetneje vpleten v več umorov in da je pri njih sodeloval ali zanje vedel njegov prijatelj Heiner Mertens. Ker ta noče spregovoriti, Bethgeju preostane le še, da znova preišče Beckerjevo hišo. DAS GEHEIMNIS DES TOTENWALDES / Dark Woods / Nemčija / 2020 scenarij: Stefan Kolditz režija: Sven Bohse v glavnih vlogah: Matthias Brandt, Nicolas Ofczarek, Karoline Schuch, August Wittgenstein, Hanno Koffler, Silke Bodenbender, Jenny Schily, Andreas Lust
Franzijina prizadevanja pri Steffenu obrodijo sadove in ta želi ponovno razmisliti o sodelovanju. Tudi Tim pusti ob strani svoja negativna čustva do Steffena in se v vlogi Borisa zavzame za Franzijin posel. Bela se skrivaj odpravi v igralnico, da bi Steffenovih 2000 evrov pomnožil, in Lucy sporoči veselo novico, da mu je denar uspelo podvojiti. Kmalu zatem pa pokliče Paula in ga prosi za denar, saj ga je sreča zapustila in je na koncu vse spet zapravil ... Natascha Michaelu žalostno pojasni, da kljub njuni medsebojni ljubezni ne bosta imela skupne prihodnosti. Michael je popolnoma strt. Christoph neopazno sledi Ariane, ki želi ob jezeru raztrositi pepel svojega pokojnega moža. Presenečena je, ko v nahrbtniku namesto žare najde uro s kukavico. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Na stotine požganih vasi, množična posilstva, načrtovani poboji, 700 000 Rohingov pregnanih z domov. Francoska dokumentarna oddaja, posneta v Mjanmaru in Bangladešu, razkriva ozadje in potek pregona te muslimanske manjšine iz pretežno budistične sredine. Osvetli tudi vlogo Aung San Su Či, nekoč borke za svobodo, ob pregonu Rohingov pa zagovornice mjanmarskih generalov. THE ROHINGYA: THE MECHANICS OF A CRIME / LA MECANIQUE DU CRIME / Francija / 2019 / režija: Gwenlaouen Le Gouil
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Televizijski film Carla je posnet po avtobiografskem romanu Carle Fracci (20. 8. 1936–27. 5. 2021), ki velja za eno največjih baletnih plesalk 20. stoletja. Rodila se je v Milanu, oče je bil voznik tramvaja, mama delavka v tovarni. Med vojno je nekaj časa živela pri sorodnikih na deželi. Leta 1946 je prvič vstopila v znamenito milansko Scalo, kjer je kasneje postala primabalerina. Leta 1964 se je poročila z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, rodil se jima je sin Francesco. Plesala je na številnih svetovnih odrih in v družbi največjih imen svetovnega baleta, kot so Barišnikov, Bruhn, Godunov in Nurejev. CARLA / Italija / 2021 Scenarij: Graziano Diana, Chiara Laudani Režija: Emanuele Imbucci V glavnih vlogah: Alessandra Mastronardi, Euridice Axen, Paola Calliari, Alan Cappelli Goetz, Leo Dussollier, Paola Lavini
Dokumentarni portret Mire Marko, ki je med obema svetovnima vojnama veljala za eno najboljših alpinistk. Gorništvo v vseh možnih oblikah je del narodove slovenske identitete. Alpinizem, kot njegova najbolj ekstremna in žlahtna oblika, je vedno spremljal duh herojstva, žrtvovanja in plemenitosti. Mira Marko Debelakova je s prvenstvenim vzponom leta 1926 po severni steni Špika razburkala tedanjo slovensko in evropsko alpinistično javnost. Časopisi po alpskih državah so njen vzpon kovali v zvezde. Njen dosežek je bil v vseh pogledih vrhunski, ker pa je to storila ženska, je bila to še dodatna dimenzija in vzrok kontroverznosti. Zaradi njenega, objektivno vrhunskega alpinističnega udejstvovanja, je Mira Marko ena od najboljših slovenskih alpinistk v zgodovini.
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Državni zbor bo na izredni seji obravnaval vladne predloge o zamrznitvi cen šolskih malic, omejitvi stroškov bivanja v dijaških in študentskih domovih ter povečanju pomoči gospodarstvu zaradi podražitev. Predlog Nove Slovenije o zvišanju davčne olajšave za vzdrževane družinske člane skoraj gotovo ne bo dobil podpore, NSi pa že razmišlja o novih načinih, kako bi koaliciji še lahko preprečila uveljavitev načrtovanih dohodninskih sprememb. Druge teme: - Prvo srečanje voditeljev članic Evropske politične skupnosti v znamenju odpravljanja posledic ruske agresije na Ukrajino; v Prago tudi predstavniki Turčije, Združenega kraljestva in Ukrajine - V Zasavju odprli še eno elektrarno: sončne celice na območju nekdanjega dnevnega kopa Rudnika Trbovlje Hrastnik bodo proizvedle dovolj energije za oskrbo 400 gospodinjstev na leto - Z razstavo o dekolonizaciji jugovzhodne Evrope v Ljubljani začetek 28. festivala Mesto žensk
Poleg predsedniških in lokalnih volitev nas jeseni, kot kaže, čaka tudi referendumsko glasovanje o treh zakonih. V SDS so namreč zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in o RTV. Koalicija sporoča, da je glasovanje o referendumih enako pomembno kot glasovanje na aprilskih parlamentarnih volitvah. V NSi pa so s pobudo za posvetovalni referendum na svoj predlog zakona o dohodnini zamaknili postopek sprejemanja vladnega zakona. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji 44-ih evropskih držav sporočajo, da se v Evropi ustvarja nov varnostni red brez Rusije. - Mladi pred mednarodnim dnevom dostojnega dela opozarjajo na prepogosto kršenje delavskih pravic. - Žalska komunala zavrača očitke o neprimernem obveščanju ljudi o oporečni vodi.
V Portoriku je poseben zaliv, ki se ponoči svetlika. V njem živijo čudovita bitijca, ki se ob vsakem premiku vode zasvetijo. Toda ta bitijca potrebujejo za življenje zelo čisto vodo. Na žalost se robotki odločijo, da bodo Zafrka okopali ravno tam. Zato se v vodi znajde veliko milnice.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
V Tarči - bi dodaten dvig plač zdravnikom ustavil razkroj javnega zdravstva? Koliko zaslužijo pri zasebnikih? Zakaj se nobena vlada ni upala lotiti reforme plač v javnem sektorju, ki najbolj učinkovitih ne nagrajuje, preplačuje pa podpovprečne? Raziskovalni inštitut ne najde mladih raziskovalcev, saj jim lahko plača le malo več kot 1000 evrov.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Obiskali smo pregledno razstavo Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni. 89-letni italijanski umetnik je eden najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in vodilni predstavnik gibanja arte povera. Tako imenovana revna umetnost je nastala v šestdesetih letih v Italiji kot upor proti političnim, ekonomskim in kulturnim ustanovam. V studio prihaja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki bo med drugim pojasnila proračun za leto 2023. Pogovarjali smo se s skladateljem Matejem Boninom. RTV Simfoniki so namreč na uvodnem koncertu cikla Kromatika krstno izvedli tudi njegovo skladbo Eppur si muove IV. Podobno kot v seriji Gimnastika nesmisla Bonin raziskuje fenomen odnosov, hierarhije, sodelovanja. Uspelo nam je intervjuvati do medijev precej zadržanega glasbenika Marka Kozeleka, ki nastopa tudi pod imenom Sun Kil Moon. Gostobeseden je na odru in, presenetljivo, tudi v zasebnem pogovoru, če vanj seveda privoli, kar ni ravno pogosto. S kitaro in govorjeno besedo je nastopil na svojem drugem koncertu pri nas, v intimnem, polmračnem vzdušju Kina Šiška. Še do konca tega tedna si je v Galeriji Simulaker v Novem mestu mogoče ogledati razstavo slik Neže Perovšek. Slikarka mlajše generacije, ki še končuje študij na ljubljanski likovni akademiji, šele dobro vstopa na naše umetniško prizorišče. Vendar je s svojim delom že opozorila nase, zato smo hoteli izvedeti več. Obiskali smo njeno razstavo in atelje.
Od 5. 10. do 19. 10. 2022 bomo v posebni volilni oddaji gostili posamezne predsedniške kandidate. Česa še ne veste o njih, njihovi kandidaturi, ciljih? O čem se še niso izrekli? Ena na ena z voditelji Odmevov – po Odmevih.
Kot kaže, nas čaka pestra referendumska jesen. SDS je zbrala dovolj podpisov za razpis referendumov o spremembah zakonov o vladi, o RTV in dolgotrajni oskrbi. NSi pa je vložila predlog za posvetovalni referendum o dohodninskem zakonu. Njihov predlog glede višjih olajšav za vzdrževane družinske člane naj sicer na današnji izredni seji državnega zbora ne bi dobil podpore. Druge teme: - V parlamentu tudi o pomoči gospodarstvu, zamrznitvi cen šolskih malic in omejitvi stroškov bivanja v dijaških in študentskih domovih - Tajsko pretresa morilski pohod v otroškem vrtcu; osumljenec na domu ubil tudi svojo družino Josep Borell: Evropska politična skupnost lahko obstaja tudi brez sodelovanja Rusije
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: CLINT EASTWOOD Clint Eastwood je zaslovel z vlogami možatih negativcev v t. i. špageti vesternih Sergia Leoneja in kot pokvarjeni policist v seriji filmov Umazani Harry. V drugem delu kariere pa se je razvil v enega najbolj cenjenih avtorjev sodobne ameriške kinematografije. Kot režiser ima izjemen čut za subtilno obravnavo družbene problematike v filmu. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2019 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
Na nočni obisk prihaja Gaber Marolt, bobnar skupine Nude, ki bo prihodnje leto praznovala trideset let. Je podjetnik, doma in v tujini priznan predavatelj in trener NLP nevrolingvističnega programiranja in avtor pravkar izdane knjige Vzgoja in učenje z manj stresa. Na nočni klepet, v prvi uri, ga je povabil Robert Zajšek.
SDS je zbrala po več kot 52 tisoč podpisov za vsakega od zakonodajnih referendumov o zakonih o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV. Kot pravijo, so podpisi sporočilo, da hočejo ljudje odločati o škodljivi politiki zdajšnje vlade. Koalicija pa SDS sporoča, da so pravo sporočilo o tem, katera politika je bila škodljiva, prinesle aprilske volitve. SDS bo zahtevo formalno vložila v prihodnjih dneh. V Zrcalu dneva tudi: - Nova, 44-članska Evropska politična skupnost poudarja izoliranost Rusije - Tajske oblasti napovedujejo preiskavo pokola v vrtcu, ki je zahteval 37 življenj - Nobelova nagrada za književnost letos v roke francoski književnici Annie Ernaux
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje. Ekipa testnih voznikov iz vrst gledalcev Avtomobilnosti je spet začela s svojim testiranjem. Tokrat so na poligonu Ljubečna pri Celju primerjali novega citroëna C5X z legendarnimi hidravličnimi citroëni, s CX-om, GS-om in xantio activo, poskusili so se v slalomu. Rezultati so presenetili! Dacia je pripravila izredno zaželjeno dodatno opremo: posteljo. Velika je za dva potnika, podnevi pa jo imata pospravljeno oziroma zloženo v prtljažniku. Vozili pa smo se tudi z ljubljanskim zelencem, LPP-jevim avtobusom, ki pa je bil tokrat zelen zaradi pogonske energije. Pogonsko elektriko mu namreč zagotavlja vodik.
Za uspešen imunski odziv, je ključna ustrezna signalizacija. A včasih se sistem sproži, tudi ko ni prisotnih patogenov. Vnetje brez okužbe pa lahko vodi tudi v razvoj bolezni.
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.
Evropski voditelji so na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki združuje 44 držav, v Pragi enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, je po zasedanju povedal pobudnik srečanja, francoski predsednik Emmanuel Macron. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje srečanje spomladi v Moldaviji. Danes bodo najbolj aktualne teme pretresali v ožji zasedbi, torej le voditelji članic Evropske unije. Druge teme: - V Stockholmu bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, med favoriti Svetlana Tihanovska, Aleksej Navalni in Urad Združenih narodov za begunce - Parlamentarna preiskovalna komisija dopoldne prvič o sumih nezakonitega financiranja volilne kampanje strank - Ob dnevu dostojnega dela se vrstijo opozorila na izkoriščanje mladih
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Predsednik Volodimir Zelenski je obraz ukrajinskega upora proti ruski vojski. A na oblast je prišel z le malo tradicionalnih političnih izkušenj. Dokumentarna oddaja razkrije njegove začetke televizijskega igralca, prikaže izjemno uspešno predvolilno kampanjo in prepričljivo zmago na predsedniških volitvah ter zapleten odnos z ruskim predsednikom, poleg tega pa pojasni tudi poglavitne prelomnice v zgodovini Ukrajine. LA STORY ZELENSKY / ZELENSKY, THE STORY / Francija / 2022 / Režija: Willy Papa, Nicolas Fresco, Arthur Genre
Na radiu imamo radi zvok. In tudi možgani ga imajo. Še več. Prof. dr. Gerhard Anderson pravi, da so izmojstreni za govor in komunikacijo. Ko pa se možgani starajo, ne zmorejo več tako smelo in uspešno zaznavati zvočne okolice. Številnim ponagajajo zvonenje v ušesih in neprijetne zvočne motnje, ki jim rečemo tinitus. O njih se je Mojca Delač pogovarjala z mednarodno uveljavljenim kliničnim psihologom iz Švedske, ki se je za Možgane na dlani z veseljem poglobil v svet raziskovanja.
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek 3. Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), prva obravnava
Poslanci danes odločajo o vladnem predlogu o zamrznitvi cen šolskih malic ter cen bivanja v dijaški in študentskih domovih, pa tudi o dodatni finančni pomoči gospodarstvu, ki se spoprijema z visokimi cenami energentov. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem glede nadaljnje pomoči gospodarstvu poudaril, da je treba počakati na dogovor na ravni Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - Vlada naročila skrbni pregled Geoplina, tega naj bi dokapitalizirala z 200 milijoni. - V Pragi 44 držav o krepitvi političnega dialoga za varnejše in stabilnejše razmere na celini. - Slovenija na deklarativni ravni v ospredju pri zagotavljanju zdravega okolja, v praksi številni nerešeni izzivi.
Četrtkovo jutro bo jesensko obarvano, saj bomo pripravili kup jesenskih sladic. Povabili vas bomo na Dan nove slovenske glasbe, obiskali vesolje, se s stripom poučili o zgodovini Narodnega doma in čestitali Jamesu Bondu za 60.rojstni dan. Naša terenska ekipa bo obiskala Rogaško Slatino in Braslovče, strokovnjaki pa bodo v studiu svetovali o vplivu prehrane na kronične venske bolezni in nas spomnili kako pomembno je redno čiščenje elektronske pošte. Se vidimo ob 7-ih.
Televizijski film Carla je posnet po avtobiografskem romanu Carle Fracci (20. 8. 1936–27. 5. 2021), ki velja za eno največjih baletnih plesalk 20. stoletja. Rodila se je v Milanu, oče je bil voznik tramvaja, mama delavka v tovarni. Med vojno je nekaj časa živela pri sorodnikih na deželi. Leta 1946 je prvič vstopila v znamenito milansko Scalo, kjer je kasneje postala primabalerina. Leta 1964 se je poročila z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, rodil se jima je sin Francesco. Plesala je na številnih svetovnih odrih in v družbi največjih imen svetovnega baleta, kot so Barišnikov, Bruhn, Godunov in Nurejev. CARLA / Italija / 2021 Scenarij: Graziano Diana, Chiara Laudani Režija: Emanuele Imbucci V glavnih vlogah: Alessandra Mastronardi, Euridice Axen, Paola Calliari, Alan Cappelli Goetz, Leo Dussollier, Paola Lavini
Nocoj bomo slišali 8 izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Nine Pfeifer Simončič: Skrivno življenje knjig bomo ujeli kakšno novo šalo ali izvedeli, kako se knjige zvijajo od smeha … Pripovedujejo igralci Aja Kobe, Luka Bokšan, Lana Bučevec, Lara Wolf, Diana Kolenc, Domen Novak, Julita Kropec in Nejc Jezernik. Nastopajo: Aja Kobe (pripovedovalka), Luka Bokšan (Debeli leksikon), Lana Bučevec (Slikanica 1), Lara Wolf (Slikanica 2), Diana Kolenc (Slikanica 3), Domen Novak (Knjiga 1), Julita Kropec (Knjiga 2), Nejc Jezernik (Knjiga, 3, Atlas) Avtorica: Nina Pfeifer Simončič. Režija in priredba (dramatizirana pravljica) za radio: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2022.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Na stotine požganih vasi, množična posilstva, načrtovani poboji, 700 000 Rohingov pregnanih z domov. Francoska dokumentarna oddaja, posneta v Mjanmaru in Bangladešu, razkriva ozadje in potek pregona te muslimanske manjšine iz pretežno budistične sredine. Osvetli tudi vlogo Aung San Su Či, nekoč borke za svobodo, ob pregonu Rohingov pa zagovornice mjanmarskih generalov. THE ROHINGYA: THE MECHANICS OF A CRIME / LA MECANIQUE DU CRIME / Francija / 2019 / režija: Gwenlaouen Le Gouil
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Edvarda Kladnika v ljubljanski četrtni skupnosti Šentvid poznajo vsi. Še ko je bil zaposlen, ga je zanimalo toliko stvari, da nikoli ni prav veliko počival. Odkar je upokojen, pa se je posvetil svojim konjičkom. Izhaja namreč iz glasbene družine iz okolice Šoštanja in čeprav ni nikoli hodil v glasbeno šolo, ljubiteljsko zaigra skoraj na kateri koli instrument. V svoji prostorni in urejeni kleti hrani okoli 150 citer. Ni le zbiratelj, pač pa tudi restavrator, profesionalno pa je bil inovator. Pot do rešitev tehničnih problemov je zanj skoraj tako preprosta in premočrtna, kot je bila pot od doma v ljubljanski Litostroj. Po njegovi kleti se je z njim sprehodila Cirila Štuber.
Ste kdaj čutili, da vam lahko naslednja odločitev spremeni življenje? Ste se takrat prestrašili ali ste prisluhnili svojemu srcu? Holly se pripravlja na veliki korak. Mame žal ne bo na koncertu, ker mora ostati v službi, Heather potrebuje bratovo pomoč, Holly pa se zaplete že pri izbiranju obleke.
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek 3. Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), prva obravnava
Amy se že veseli. Udeležila se bo državnega Sejma znanosti. Sanja o tem, da bo znanstvenica. In Holly bo rockovska zvezdnica. Potem bosta po 30. letu kupili vili in bosta sosedi. Holly in Oscar pripravljata pesem, s katero si bosta morda zagotovila nastop na koncertu priljubljene glasbenice.
Pogovor pred premiero novega celovečernega filma Dedek gre na jug
André ne more gledati, kako Michael trpi, ker Nataša ne vidi več smisla v njunem zakonu. Odloči se, da jima bo pomagal in ju spravil skupaj za mizo, da bi se končno pogovorila. Za pomoč prosi Lindo. Pripravita praznovanje Lindinega rojstnega dne ... Robert prosi Evo za čas, da razmisli o tem, kako naprej. Bela preslepi Steffena in od njega dobi 2000 evrov za ponija. Franzi pa pripravlja poslovni načrt, da bi s Steffenom začela proizvodnjo jabolčnika. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
Dokumentarni portret Mire Marko, ki je med obema svetovnima vojnama veljala za eno najboljših alpinistk. Gorništvo v vseh možnih oblikah je del narodove slovenske identitete. Alpinizem, kot njegova najbolj ekstremna in žlahtna oblika, je vedno spremljal duh herojstva, žrtvovanja in plemenitosti. Mira Marko Debelakova je s prvenstvenim vzponom leta 1926 po severni steni Špika razburkala tedanjo slovensko in evropsko alpinistično javnost. Časopisi po alpskih državah so njen vzpon kovali v zvezde. Njen dosežek je bil v vseh pogledih vrhunski, ker pa je to storila ženska, je bila to še dodatna dimenzija in vzrok kontroverznosti. Zaradi njenega, objektivno vrhunskega alpinističnega udejstvovanja, je Mira Marko ena od najboljših slovenskih alpinistk v zgodovini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Preživnino je po razvezi dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, in sicer do dopolnjenega osemnajstega leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do šestindvajsetega leta. Od prvega septembra veljajo zakonske spremembe, ki naj bi olajšale pot do nadomestila preživnine v primeru, ko zavezanec za plačilo te dolžnosti ne izpolnjuje. Podrobneje o novostih v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.
V Pragi se je pozno sinoči končalo prvo zasedanje voditeljev nove Evropske politične skupnosti, ki združuje 27 članic Evropske unije in 17 držav iz njene soseščine. Na zasedanju so med drugim govorili o varnosti in miru, energetiki, gospodarstvu ter podnebih spremembah, pa tudi o ruski agresiji na Ukrajino, ki so jo evropski voditelji enotno obsodili. Danes pa bodo srečanje v češki prestolnici na neformalnem vrhu nadaljevali le še voditelji članic Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - V ruskem napadu na stanovanjski blok v Zaporožju ubitih najmanj sedem ljudi, najmanj pet pogrešanih. - dopoldne prva seja parlamentarne preiskovalna komisija o financiranju politične propagande v medijih. - v Posavju s projektom DIGIVODA za manjšo onesnaženost voda.
Mulčki v šoli: v učilnici Peppermint Patty mirno drnjoha, Sally pa je zelo samozavestna, tako pri predstavitvi referata pred razredom kakor tudi pri prepričevanju brata Charlieja Browna, da ji pomaga pri domači nalogi.
Kristino Galun poznajo številni obiskovalci Knjižnice Domžale in njenih enot. A Kristina ni le knjižničarka, je ljubiteljica domoznanstva, zbirateljica lokalne zgodovine in zgodb, ukvarja se s fotografijo, slikanjem, piše članke, poje, Slovencem predstavlja japonsko gledališče kamišibaj … Skratka, je ženska mnogoterih talentov in tako o njih kot o pomenu branja, dobrih knjigah in novih tehnologijah sta z voditeljico Andrejo Čokl govorili v oddaji Nočni obisk.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Komična drama in romanca. Palm Spring. Upokojeni NASin pilot, Victor Martin nekega dne ostane brez vozniškega dovoljenja. In seveda brez svojega Porscheja-oldtimerja, s katerim sta bila zlizana in delovala kot eno. Medtem ko si prizadeva pridobiti svoje vozniško dovoljenje nazaj, je prisiljen uporabljati javni prevoz, kjer pa spozna Caroline Summers, lastnico ekološke kavarnice, imenovane "Cuckoo Cafe", ki obenem vodi tudi združenje za reševanje ogrožene puščavske želve. Martin in Caroline se zbližata. Toda Martin, čigar življenje je bila ena velika pustolovščina, se mora sedaj naučiti jadrati med svojimi konjički in ljubeznijo do Caroline … SENIOR MOMENT / USA / 2021 Režija: Giorgio Serafini / Scenarij: Kurt Brungardt, Christopher Momenee / Igrajo: William Shatner, Jean Smart, Don McManus, Katrina Bowden, Christopher Lloyd, Esai Morales, Maya Stojan, Carlos Miranda, Beth Littleford, Melissa Greenspan, Valarie Pettiford, Joe Estevez …
Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe
Televizijski film Carla je posnet po avtobiografskem romanu Carle Fracci (20. 8. 1936–27. 5. 2021), ki velja za eno največjih baletnih plesalk 20. stoletja. Rodila se je v Milanu, oče je bil voznik tramvaja, mama delavka v tovarni. Med vojno je nekaj časa živela pri sorodnikih na deželi. Leta 1946 je prvič vstopila v znamenito milansko Scalo, kjer je kasneje postala primabalerina. Leta 1964 se je poročila z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, rodil se jima je sin Francesco. Plesala je na številnih svetovnih odrih in v družbi največjih imen svetovnega baleta, kot so Barišnikov, Bruhn, Godunov in Nurejev. CARLA / Italija / 2021 Scenarij: Graziano Diana, Chiara Laudani Režija: Emanuele Imbucci V glavnih vlogah: Alessandra Mastronardi, Euridice Axen, Paola Calliari, Alan Cappelli Goetz, Leo Dussollier, Paola Lavini
Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …
Komedija. Inkeri, 75-letnica, je med prepirom po nesreči s ponvijo udarila svojega moža in ga ubila. Zato pobegne, poleg pa pritegne še svoji sestri, Raili in Sylvi. Potovanje po Finski se spreobrne v pravo pustolovščino, polno podjetnih dejanj, daljnih, a živih spominov in grešnega plesanja v klubih na podeželju. Končno se druščina znajde pred Inkerijino univerzo iz mladosti. Inkeri od nekod iztakne Eina, svojo gorečo ljubezen iz študentskih let, kar jo spomni na mladostne sanje mlade revolucionarke, ki se jim je morala odpovedati zaradi patriarhalnega zakona, v katerega je stopila kmalu zatem. Inkeri se še enkrat znajde pred odločitvijo, kaj storiti s preostankom življenja. Ali bo še naprej ostarela, prestrašena vdova, katere življenje je v glavnem mimo, ali pa bo preostanek življenja zgrabila za roge in ga živela po svoji volji. LADIES OF STEEL / TERÄSLEIDIT/ FIN / 2020 Režija: Pamela Tola / Scenarij: Aleksi Bardy, Pamela Tola / Igrajo: Leena Uotila, Seela Sella, Saara Pakkasvirta, Heikki Nousiainen, Pirjo Lonka, Samuli Niittymäki, Jani Volanen, Pamela Tola, Lauri Tilkanen, Linnea Skog, Lilian Pärni, Anna Paavilainen, Anna-Leena Härkönen, Ilona Chevakova, Rea Mauranen, Juhani Niemelä, Marja Salo, Mio Tola, Yasmine Yamajako, Jukka Virtanen, Markku Haussila, Eero Herranen, Eeva Muttonen
Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck
20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem. Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference. WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021 Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz Režija: Matti Geschonneck V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak
Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca
Danska pisateljica Karen Blixen se je rodila 17. 4. 1885 kot Karen Christenze Dinesen. Leta 1914 se je poročila s švedskim baronom Brorom von Blixen-Fineckejem, a njun zakon ni trajal. Umrla je 7. 9. 1962. Svetovno slavo ji je prinesel roman Spomini na Afriko (po njem so posneli film Moja Afrika), ki ga je najprej napisala v angleščini. V njem opisuje svoje življenje v Keniji, kjer je živela od konca leta 1913 do 1931, ko je prodala propadlo plantažo kave in se vrnila v domovino. Film se začne leta 1948, ko je Karen Blixen na vrhuncu kariere, njeno dansko posestvo pa je prostor, kjer se se zbira kulturna elita. Na eno od teh srečanj Blixenova povabi mladega in obetavnega pesnika Thorkilda Bjørnviga (2. 2. 1918–5. 3. 2004) in mu predlaga, naj o njej napiše knjigo. Magister, tako ga kliče Karen, je očaran, počaščen, a hkrati zaskrbljen, saj ve, da je Karen zahtevna, poleg tega sploh še ni brala njegovega pisanja. Karen ga vendarle prepriča in skleneta pakt, ki za Thorkilda in njegovo ženo Grete postane prehudo breme. Prijateljstvo med Karen in Thorkildom je zapleteno, saj je gospodovalna, poleg tega jo pestijo hude zdravstvene težave. Bjørnvig je leta 1974 napisal delo Pagten, v katerem opisuje svoje prijateljstvo s Karen Blixen v letih od 1948 do 1955. PAGTEN / The Pact / Danska / 2021 Scenarij: Christian Torpe Režija: Bille August V glavnih vlogah: Birthe Neumann, Simon Bennebjerg, Asta August, Nanna Skaarup Voss
Izvrstna eksistencialna drama z okoljevarstvenim nabojem, v kateri poskuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, je po mnenju mnogih najboljši film slovitega Paula Schraderja, scenarista Scorsesejevega Taksista in dobitnika zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Prečastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu po nasvet zateče noseča faranka Mary, zaskrbljena zaradi moža, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller skuša Michaelu pomagati, a ob mladeničevem srdu tudi v njem vznikne seme upora … Originalni naslov: FIRST REFORMED Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Paul Schrader Scenarij: Paul Schrader Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Philip Ettinger, Cedric Antonio Kyles
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly
Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.
Drama in sodobni western. Ollie se je štiri leta trudila in se naprezala, da je Američane, prebivalce Little Woodsa, naftnega mesta iz Severne Dakote, zalagala s kanadskimi zdravili. To je počela nezakonito, tihotapila je zdravila iz Kanade v ZDA in pri tem seveda precej zaslužila. Dokler je niso odkrili … Oblasti so jo trdo prijele in ji dodelile pogojno kazen, ki jo je skoraj že odslužila. Po prestani kazni si bo Ollie vsekakor poiskala službo in zaživela normalno življenje ameriških davkoplačevalcev. Toda tu je še njena neprava sestra Deb. Ollie je bila namreč posvojena v Debino družino. Deb ima sina Johnyja in obe dekleti ga imata neizmerno radi. Vendar ima Deb tudi zapito zgubo Iana, ki ji je zaplodil še drugega otroka. Deb, ki je sama v finančni stiski in se bori, da ne bi izgubila družinske hiše, ne more skrbeti za še enega otroka; splava si tudi ne more privoščiti, ker je v Severni Dakoti preprosto predrag, medtem ko je v Kanadi dosti cenejši. Ollie je sedaj v precepu: ali zatisniti oči pred sestrinimi težavami in nadaljevati svojo pot do popolne svobode ali pomagati Deb na hitro zaslužiti, da bo lahko opravila splav v Kanadi. Ollie se odloči za drugo, nevarnejšo pot, po kateri je enkrat že stopala. Spet začne prodajati prepovedana zdravila in z Deb naredita tihotapski načrt za pot v Kanado … Ali jima bo načrt uspel in bosta zmagali v svojih prizadevanjih ali bo šlo vse spet navzdol …? LITTLE WOODS / ZDA / 2018 Režija: Nia DaCosta / Scenarij: Nia DaCosta / Igrajo: Tessa Thompson, Lily James, Luke Kirby, James Badge Dale, Lance Reddick …
Družinska pustolovščina o osirotelem dečku v alpskih gorah. Rémi s svojo ljubečo mamo odrašča na idilični kmetiji, vendar ne ve, da ga je ta posvojila, ne da bi to povedala svojemu potujočemu možu. Ta se lepega dne vrne in tujega otroka proda gospodu Vitalisu, uličnemu zabavljaču z opico in psom. Za Rémija se s tem začnejo pustolovščine in nesreče, saj spozna trdo življenje pouličnega zabavljača, trpi lakoto, mraz in številne krivice. Vitalis dečka spodbuja, da se izkaže s svojim čudovitim glasom, zaradi česar Rémi postane prava zvezda. Postopoma odkriva tudi svoje korenine in družinske skrivnosti. Izvirni naslov: RÉMI SANS FAMILLE / Francoski film, 2020 / Režija: Antoine Blossier / Scenarij: Antoine Blossier, Hector Malot (roman) / Igrajo: Daniel Auteuil, Maleaume Paquin, Virginie Ledoyen
Ena prvih mojstrovin R. W. Fassbinderja govori o bridkem življenju prodajalca sadja. München v 50. letih 20. stoletja. Življenje je za Hansa Eppa eno samo veliko ponižanje. Po vrnitvi iz francoske tujske legije, v kateri je preživel več let, se začne preživljati kot prodajalec sadja. S tem si nakoplje materin prezir. Zaradi prepirov z ženo, zapravljene kariere in izgubljene stare ljubezni Hans začne piti, nato pa izživlja svoj bes z nasiljem. Stresno življenje načne njegovo duševno in telesno zdravje, nazadnje doživi srčno kap. Ko se že zdi, da je vse brezupno, pa v njegovo življenje vendarle posije sonce. Hans zaradi šibkega srca ponudi mesto pomočnika pri prodaji sadja Harryju, staremu znancu iz legije. Marljivi prijatelj mu pomaga posel postaviti na noge, žarek upanja posije tudi v njegovo družinsko življenje. A Hansu samouničevalni nagon ne pusti, da bi užival v redkih trenutkih sreče. Izvirni naslov: HÄNDLER DER VIER JAHRESZEITEN / Nemški film, 1972 / Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hans Hirschmüller, Irm Hermann, Hanna Schygulla
Romantična komedija o ljubezni v času pasjih sprehodov. Dave in Fern sta neznanca, ki se vsak dan srečujeta v londonskem parku, kjer sprehajata svoja psa. Najprej je uglajena gospa Fern do Davea zadržana, saj se boji, da bo njegov velik pes poškodoval njeno psičko. Kmalu pa ugotovi, da je njegov pes miroljuben in postopoma postaneta tandem pri pasjem sprehajanju. Vsako novo srečanje v parku poglobi njuno prijateljstvo. Sčasoma se zaljubita, nato pa se spopadeta s težavami, ker prej drug z drugim nista bila povsem iskrena. Izvirni naslov: 23 WALKS / Britanski film, 2020 / Režija, scenarij: Paul Morrison / Igrajo: Dave Johns, Alison Steadman
Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura
Biografski celovečerni film prikazuje del življenja diplomata in zunanjega ministra Jana Masaryka (14. 9. 1886–10. 3. 1948), enega od sinov bolj znanega Tomáša Masaryka, ki je bil politik, državnik, filozof in sociolog, v zgodovino zapisan kot prvi predsednik Češkoslovaške. Dogajanje je postavljeno v obdobje od 1937 do 1939, ko je Jan Masaryk po očetovi smrti postal češkoslovaški ambasador v Veliki Britaniji. Češkoslovaška se spopada z agresijo nacistične Nemčije in Masaryk skuša prepričati Veliko Britanijo, da bi pomagala njegovi domovini, vendar je podpisan münchenski sporazum, s katerim Sudeti pripadejo Nemčiji. Jan Masaryk je obupan, njegovo duševno stanje je slabo in zdravi se v sanatoriju v Ameriki, pod nadzorom nemškega zdravnika Steina. Zbliža se z novinarko romunsko-judovskega rodu Marcio Davenport. Jan Masaryk je bil od leta 1940 do smrti 1948 češkoslovaški zunanji minister. MASARYK / A Prominent Patient / koprodukcija / 2016 Scenarij: Petr Kolecko, Alex Königsmark, Julius Sevcík Režija: Julius Sevcik V glavnih vlogah: Karel Roden, Hanns Zischler, Arly Jover, Oldrich Kaiser, Paul Nicolas, Milton Welsh, Eva Herzigová, Emília Vášáryová
Komična drama. Ko se Sari, elegantni poslovni ženski, ponudi priložnost, da kupi sanjsko stanovanje, ne more verjeti svoji sreči. Prostor je svetel in zračen, z veličastnim razgledom, in kar je še posebej neverjetno, zelo zelo poceni. A pogodba ima majhno posebnost: eden od členov vključuje tudi Lolo, osemdesetletno lastnico, ki jo bo Sara »prevzela« s stanovanjem vred in ima pravico ostati v njem do smrti. Sara meni, da bo kmalu postala edina lastnica, saj ima Lola že dva srčna obvoda, kadi kot Turek in pije. Toda stvari se ne razpletejo, kakor Sara pričakuje. Lola z vsakim dnem postaja bolj živahna, Sarino življenje pa se zapleta. Med popolnoma različnima ženskama v stiski se nazadnje stke nenavadno prijateljstvo … EL INCONVENIENTE / ONE CAREFUL OWNER / SPAIN / 2020 Režija: Bernabé Rico / Scenarij: Bernabé Rico, Juan Carlos Rubio / Igrajo: Juana Acosta, Kiti Mánver, Carlos Areces, Daniel Grao, José Sacristán, Daniel Muriel, Gemma Giménez, Beatriz Arjona, Juanfra Juárez, Vicky Luna, Rosario Lara, Juan Carlos Rubio, Nacho Ortega …
Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler
Dokumentarni portret Mire Marko, ki je med obema svetovnima vojnama veljala za eno najboljših alpinistk. Gorništvo v vseh možnih oblikah je del narodove slovenske identitete. Alpinizem, kot njegova najbolj ekstremna in žlahtna oblika, je vedno spremljal duh herojstva, žrtvovanja in plemenitosti. Mira Marko Debelakova je s prvenstvenim vzponom leta 1926 po severni steni Špika razburkala tedanjo slovensko in evropsko alpinistično javnost. Časopisi po alpskih državah so njen vzpon kovali v zvezde. Njen dosežek je bil v vseh pogledih vrhunski, ker pa je to storila ženska, je bila to še dodatna dimenzija in vzrok kontroverznosti. Zaradi njenega, objektivno vrhunskega alpinističnega udejstvovanja, je Mira Marko ena od najboljših slovenskih alpinistk v zgodovini.
Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters
Matija Malešič, rojen leta 1933 v Svečini pri Mariboru, je otroštvo preživljal v različnih krajih, saj se je družina veliko selila. Njegov oče je bil namreč visoki državni uradnik, okrajni glavar v več slovenskih krajih in tudi zelo bran pisatelj. Nazadnje je služboval v Škofji Loki, kjer ga je pri štiridesetih letih zadela kap. Tako je mama ostala sama s štirimi majhnimi otroki, ki jih je bilo treba spraviti do kruha. Vsi štirje so končali univerzo. Med drugo svetovno vojno so živeli med Mariborom in Svečino. Tudi Matija Malešič je, tako kot oče, doštudiral pravo in pozneje opravljal številne pomembne naloge v Mariboru. Bil je direktor zavoda za socialno zavarovanje, direktor Splošne bolnišnice Maribor in nazadnje mariborski župan. Po osamosvojitvi je postal podpredsednik prve slovenske vlade, pozneje pa je bil imenovan za prvega slovenskega veleposlanika v Zagrebu. Njegova pripoved o življenju in delu je hkrati zanimiva freska preteklega stoletja na Slovenskem, v kateri so upodobljene številne osebnosti, ki so se vtisnile v čas, danes pa so od marsikoga pozabljene.
Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.
Dokumentarna oddaja oriše geopolitično preiskavo zasebnega ruskega vojaškega podjetja The Wagner Group, ustanovljenega za pomoč ruskim separatistom v Doneškem bazenu v Ukrajini. To je tajna milica Jevgenija Prigožina, poslovneža in milijarderja, tesnega zaveznika Vladimirja Putina, ki je bil deležen že številnih mednarodnih sankcij. Skupina Wagner nima uradnih pooblastil, pa vendar je na čelu nove hladne vojne, ki jo je zanetil vladar v Kremlju: širi vplivna območja Rusije, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, širi lažne novice, izvaja kampanje za oslabitev zahodnih sil, tudi atentate in celo vojne zločine. WAGNER - L'ARMEE DE L'OMBRE DE POUTINE / WAGNER - PUTIN'S SHADOW ARMY / Francija / 2022 / Režija: Alexandra Jousset in Ksenia Bolchakova
Dokumentarni film o specifični skupini prijateljev, ki radi pomislijo tudi na druge. Na tiste, ki imajo v življenju manj kot drugi. »Bejž če vejdš« je skupina prijateljev, ki prihaja iz Pivke in okoliških krajev. Druži jih enak smisel za humor, preživljanje prostega časa, njihova delikatesna značilnost pa je pogled na življenje. V času, ko se zdi, da nas naprej potiska le še razmišljanje o materialnih dobrinah in lastni eksistenci, se oni obračajo k altruizmu, razumevanju stiske in nemoči tistih, ki nimajo. Pomagali so slovenskim družinam, ki so jim naravne katastrofe odnesle imetje, kmalu pa so začeli razmišljati tudi o ljudeh zunaj naših meja.
Predsednik Volodimir Zelenski je obraz ukrajinskega upora proti ruski vojski. A na oblast je prišel z le malo tradicionalnih političnih izkušenj. Dokumentarna oddaja razkrije njegove začetke televizijskega igralca, prikaže izjemno uspešno predvolilno kampanjo in prepričljivo zmago na predsedniških volitvah ter zapleten odnos z ruskim predsednikom, poleg tega pa pojasni tudi poglavitne prelomnice v zgodovini Ukrajine. LA STORY ZELENSKY / ZELENSKY, THE STORY / Francija / 2022 / Režija: Willy Papa, Nicolas Fresco, Arthur Genre
Igrano-dokumentarni film o slovenski pisateljici, publicistki, urednici in borki za ženske pravice Zofki Kveder. Zofka Kveder (1878-1926) je bila ena izmed literarnih ustvarjalk, ki je bila v času svojega življenja deležna vrste napadov in tudi kasneje pogosto omalovaževanja svojega dela. V zadnjem obdobju ji vrsta znanstvenih obravnav, monografske publikacije in izdaja njenih zbranih del prinašajo zasluženo vrednost in odmevnost. Film prikazuje njeno bitko, skozi katero se razvije v polnokrvno žensko in ustvarjalko. Ali kot je sama zapisala: Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti. Dramska igralka Saša Mihelčič upodablja pisateljico v dvojni vlogi - kot ženska in kot moški med sabo prepleta pisateljičina razmišljanja, odločilne izseke iz njenega življenja, med drugim v Trstu, Ljubljani in Zagrebu, kjer je živela dve desetletji. Predstavljeni so tudi odlomki iz njenih del, ki so osvetljeni s strani strokovnjakinj. O njenih črticah, romanu in igri pa razmišljajo udeleženci na literarnih delavnicah in aktualizirajo njihovo sporočilnost. Scenarij Cvetka Bevc, režija mag. Alma Lapajne, direktor fotografije in snemalec Jure Nemec.
Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 3. del: V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters
Brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: LAURENCE OLIVIER Laurence Olivier je bil steber britanskih odrskih desk in Hollywooda, vrhunski interpret Williama Shakespeara in prefinjen filmski igralec. Z izjemnimi igralskimi dosežki si je prislužil viteški naziv v Združenem kraljestvu, zasebno pa je bil v zvezi s soigralko Vivien Leigh. Zanimivo je, da je Olivier šele v poznem obdobju svoje kariere nenadoma začel doživljati tremo pred nastopi. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson, pa v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih ženskih zvezdnic s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Novinar, politik, televizijska zvezda – dokumentarna oddaja je portret britanskega premiera Borisa Johnsona, ki si je za politično orožje, celo filozofijo izbral provokacijo in posmeh. Oddaja prikaže Johnsonovo uresničitev brexita in na trenutke kontroverzno spopadanje s pandemijo covida, a tudi družinske posnetke iz njegovega otroštva in pričanje njegovih sopotnikov, ko je kot dopisnik iz Bruslja izmojstril hudomušen način poročanja, čeprav na račun točnosti dejstev. INSIDE BORIS JOHNSON’S MIND / DANS LA TETE DE BORIS JOHNSON / Francija / 2021 / režija: Alice Cohen
Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.
Trije svetovni popotniki potujejo proti cilju, o katerem so sanjali le v najdrznejših sanjah – letijo na Antarktiko! Na celino, ki si jo lastijo vsi, a ni od nikogar. Na celino, posvečeno miru in znanosti, izboljšanju človeštva. Za teden dni se nastanijo v čilski raziskovalni bazi na Otoku sv. Jurija in spoznavajo življenje v skrajnosti, potem pa si ogledajo še sosednji bazi, rusko in kitajsko, pomanjšani različici velike Rusije in Kitajske. Za konec jih ruska raziskovalna ladja odpelje še južneje ob Antarktičnem polotoku, kjer posnamejo osupljive prizore naravne lepote. Drugi sklop potopisov sklenejo s simboličnim zavzetjem koščka celine, ki si jo lahko lasti vsak in nihče, ter postavijo snežaka, da bo čuval njihovo ledeno deželo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009
Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.
Grace Kelly je veljala za eno izmed najboljših in najlepših filmskih igralk svojega časa in je še danes hollywoodska ikona. Francoska dokumentarna oddaja prinaša prav poseben, intimen pogled v življenje znamenite igralke in monaške princese. Družina Grimaldi je namreč avtorjem dokumentarca omogočila dostop do zasebnega, večinoma še neobjavljenega arhivskega gradiva. V njem so tudi posnetki družinskega življenja na filmskem traku, ki sta jih Grace in princ Rainer snemala sama. HER NAME WAS GRACE KELLY / Francija / 2020 / Režija: Serge de Sampigny
Na stotine požganih vasi, množična posilstva, načrtovani poboji, 700 000 Rohingov pregnanih z domov. Francoska dokumentarna oddaja, posneta v Mjanmaru in Bangladešu, razkriva ozadje in potek pregona te muslimanske manjšine iz pretežno budistične sredine. Osvetli tudi vlogo Aung San Su Či, nekoč borke za svobodo, ob pregonu Rohingov pa zagovornice mjanmarskih generalov. THE ROHINGYA: THE MECHANICS OF A CRIME / LA MECANIQUE DU CRIME / Francija / 2019 / režija: Gwenlaouen Le Gouil
Dokumentarna pripoved o eni najvplivnejših žensk na svetu, britanski kraljici Elizabeti II.: njeno izjemno življenje vse od mladosti, nepričakovanega odstopa strica Edvarda VIII. in kronanja njenega očeta za kralja Jurija VI. Kraljica Elizabeta II. je vlogo sodobnega vladarja opredelila na novo, britansko kraljevsko družino in državljane pa uspešno popeljala skozi izzive povojne obnove države, dekolonizacije, reševanja sporov v Južni Afriki, na Severnem Irskem in Falklandskih otokih ter težke dni ob smrti princese Diane. IN THEIR OWN WORDS: QUEEN ELIZABETH II. / ZDA / 2015
Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: PETER SELLERS Genialni komik Peter Sellers je imel osupljiv dar za posnemanje, bil je igralec tisočerih obrazov in ustvaril številne nepozabne komične junake, med njimi dr. Strangelova v Kubrickovi vojni satiri in Inšpektorja Clouseauja v seriji filmov Rožnati panter. Njegovo zasebno življenje pa je bilo žal zapleteno in nesrečno. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
Film opisuje življenje Martine Piskač od zgodnjega otroštva, najstništva, mladosti in materinstva vse do obdobja zrelosti, ko je postala ... Ima spinalno mišično atrofijo. Življenje ji je kljub številnim slabim napovedim uspelo obrniti sebi v prid. Ob tem je poslušala sebe, svoje želje in poskrbela, da zdaj živi aktivno, polno, tako kot drugi … Kljub težki in napredujoči bolezni, zaradi katere je na električnem vozičku, ob pomoči osebnih asistentov živi neodvisno. Sama ne more premakniti niti roke, pa vendar je polna energije. Film »živiM« ruši predsodke, da je življenje z boleznijo skromno in pusto, manj ustvarjalno in razposajeno, in dokazuje, da volja, razum in hotenje nimajo meja. Prav zaradi bolezni Martina dobro ve, kako dragoceno je življenje. Že večkrat je gledala smrti v oči in jo do zdaj vedno pregnala. Na svoje življenje gleda tudi z ironijo in samoironijo. Ti sta velikokrat nujno potrebni za to, da je mogoče prebroditi tudi najtežje trenutke.
Simon je na drugi etapi potovanja po Severni Ameriki v ZDA. Začne v Montani, kjer življenje kavbojev ogroža dolgotrajno propadanje podeželskega gospodarstva. Po drugi strani pa si neki milijonar z odkupom zemljišč prizadeva ustvariti veliko zaščiteno naravno območje in vanj znova naseliti nekatere legendarne živali. S tem je razveselil tudi ameriške staroselce. Simon južneje obišče majhen kraj, ki se je iz gospodarske stiske izvil z zakonito industrijo marihuane, etapo pa sklene v koloradskem mestu, odvisno od enajstih zaporov. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland
Ob iskrenem in doživetem pričevanju Justine Doljak iz Predgriž na Črnovrški planoti nad Idrijo spoznamo življenje nezakonske deklice in njene družine. Justina je bila najprej stigmatizirana, ker je bila brez očeta oz. je ta ni priznal. Pozneje pa jo je močno zaznamovala vojna, ki je v teh krajih terjala visok krvni davek in veliko strahu ter trpljenja. Ob Justininem pričevanju spoznamo razmere, v katerih je z družino živela pred vojno in tudi po tem, ko je bil ubit njen očim in se je družina znašla v veliki revščini. Justina govori o neverjetni osebnosti mame, ki je premagala vse te preizkušnje in je tri hčerke spravila do kruha. Justina je postala učiteljica, čeprav se ji je napovedovala akademska kariera. Najdlje je službovala v Grgarju pod Sveto goro, kjer si je tudi ustvarila družino in kjer živi še danes. V času učiteljevanja so jo ovirali, ker ni hotela stopiti v komunistično partijo. »Ne morem izdati svoje družine,« si je takrat rekla in zaradi tega ni napredovala. Je neutrudna raziskovalka krajevne zgodovine, zaslužna za imeniten Grgarski zbornik ter druge knjige, ki pričajo o dediščini in ljudeh v teh krajih.
Prijatelji Nestor, Aaron, Benjamin in Rafiki so študentje Univerze v Banguiju. Predavanjem sledijo v prenatrpanih predavalnicah, se spopadajo s pristranskim ocenjevanjem in se izogibajo stikom z dekleti, ki ugajajo njihovim profesorjem. Kljub težkim razmeram pa sanjajo o boljši prihodnosti zase in za vso Srednjeafriško republiko. Tako se Rafiki odloči posneti dokumentarni film in z njim opozoriti svet na izzive srednjeafriških študentov. NOUS, ÉTUDIANTS! / WE, STUDENTS! / Francija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška Republika / 2022 / Režija: Rafiki Fariala
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico dokumentarnega filma Skupaj. When did people forget that they are stronger together? When did we forget about the advantages of working in unison and in cooperation with each other? People from the Posočje region have never forgotten that. After Slovenia gained its independence, farmers from the region organised themselves, established a co-op and its successful development enable even the smallest of farms in the valleys and mountains to survive, as Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj and Franc Žbogar try to explain in this documentary.
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt? WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
Kenijka Priscilah Sitienei, za vse Gogo, ni imela sreče, da bi se kot otrok lahko izobraževala. A zdaj, v svojih devetdesetih, se je odločila – vpisala se je v šolo, se naučila brati, pisati, računati in najbrž najstarejša šolarka na svetu je postala zgled in navdih otrokom in njihovim staršem. Spodbudno dokumentarno zgodbo odlikujejo mojstrska fotografija, topli medčloveški odnosi in medgeneracijsko sodelovanje. GOGO / Francija / 2020 / Režija: Pascal Plisson
Portret slovenskega goslarja Vilima Demšarja, ki je vse življenje posvetil iskanju in ustvarjanju kristalnega italijanskega zvoka. Za predanim slovenskim goslarjem Vilimom Demšarjem je 63 let ustvarjanja, raziskovanja frekvenčnih razponov, valovanj, barv zvoka. Ves čas je iskal formulo za stvaritev violine s starim kremonsko italijanskim zvokom, ki ga je zasledoval že od otroštva. Tako se je odločil, da z ustvarjanjem preneha. Ko je pa je zapuščal svoj atelje, je odkril pomembno podrobnost, ki je za vedno spremenila njegovo življenje. Pomembno odkritje je bilo korak za korakom dokumentirano in nastal je film 400 LET ISKANJA. Film nas popelje v svojevrsten svet izdelovalcev godal. In ker instrumenti pokažejo svojo pravo vrednost šele v rokah glasbenikov je film tudi svojevrsten glasbeni užitek, za katerega so poskrbeli Žiga Brank, Domen Lorenz, Beneški baročni orkester, učenci glasbene šole Tartini, orkester Camerata Medica in drugi. Scenaristka in režiserka filma je bila Haidy Kancler.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.
Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GRETA GARBO Greta Garbo, ena največjih filmskih igralk vseh časov, je bila švedskega rodu. Slovela je po tragičnih vlogah, tankočutnem značaju, melanholičnosti in skrivnostnosti, saj je v nasprotju z drugimi zvezdniki zasebno življenje skrbno skrivala pred očmi javnosti. Njena dolgoletna osama po koncu igralske poti pa je še pripomogla k slovesu igralke kot velike uganke filmske zgodovine. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2014 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GROUCHO MARX Groucho Marx, mojster porogljivih replik, duhovitih nesmislov in situacijskih gegov, je z brati Chicom, Harpom in Zeppom sestavljal humoristični ansambel bratov Marx. V 30. in 40. letih minulega stoletja so posneli številne legendarne komedije in za večno zaznamovali ameriški film. Groucho pa se je v zgodovino vpisal tudi s svojo znamenito podobo s cigaro, brki in očali, ki služi kar kot simbol komedije same. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2015 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
Simon Reeve se je odpravil na svoje najambicioznejše potovanje doslej. V prvem delu je prepotoval Severno in Srednjo Ameriko. Prvo etapo je začel v narodnem parku Denali na Aljaski, kjer si je lahko ogledal grozovite posledice podnebnih sprememb, nevarno hitro krčenje ledene odeje. Kanada, kjer je nadaljeval etapo, velja za veliko bolj zeleno deželo, vendar Britanska Kolumbija razkriva tudi njeno drugo plat. Vancouver, raj za premožne hipsterje, pa se spopada s hudo opioidno krizo. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: OMAR SHARIF V Egiptu rojeni Omar Sharif je postal superzvezdnik po zaslugi dveh klasik ameriškega filma, ki ju je režiral David Lean, Lawrencea Arabskega in Doktorja Živaga. Cena za slavo je bila oderuška pogodba s studiem Columbia, ki mu je za številne manjše vloge plačala le nekaj tisoč dolarjev. Bil je tudi večni tujec Hollywooda, saj je pogosto nastopal v vlogah neameriških junakov in narodnosti, ki jim ni pripadal, tudi jugoslovanske, mehiške in celo nemške. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja. Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje. Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner. Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.
Primorski duhovnik Franc Prelc se nam v izjemni življenjski izpovedi predstavi kot skromen in iskreno veren dušni pastir. Ko pa podrobneje spoznamo njegovo življenje in dobra dela, ki jih je s sestro Kristino in sodelavci opravljal desetletja, ga lahko uvrstimo med najbolj karizmatične in karitativne osebnosti na Slovenskem. Pričevanje je bilo posneto v obdobju, ko se je oče Franc spopadel s težko boleznijo. Toda način, kako je to preizkušnjo sprejel, je izjemen primer duhovne moči in predanosti Božji volji. Prelčeva družina izvira iz Istre, z območja tromeje s Krasom in Brkini. Mama je bila izjemna ženska, ki je hotela v misijone v Indijo, a jo je sorodnik, župnik, prepričal, da ostane doma. In tako se je poročila, številna družina pa je obrodila veliko duhovnih poklicev. Njegovi prvi spomini segajo v čas vojne. Prelčeva hiša, ki je veljala za dom, v katerem so vrata odprta za vse, je bila tudi zatočišče za partizane. Pozneje, po vojni, ko so se fantje in dekleta odločali za duhovne poklice, se je na to pozabilo in tudi Franca so silili, da bi delal za Udbo, a se je temu odločno uprl. Med pričevanjem spoznamo razmere v semenišču v Pazinu, kjer so vzgajali izjemne primorske duhovnike. Oče Franc je po novi maši z vsem srcem zagrizel v pastoralno in karitativno delo, ob njem so bili ves čas sestra Kristina in tudi predani sodelavci. Najdlje je bil župnik v Portorožu. Tam so takrat ustanovili župnijo in zgradili čudovito Marijino cerkev. Služboval je tudi v Svetem Antonu in v Bertokih. Zaradi bolezni je poslanstvo župnika odložil, a po svojih močeh še naprej dela za dobro ljudi in skupnosti. Zelo dejaven je v Marijinem delu, kar v pričevanju lepo predstavi. Seveda pa je govor tudi o njegovi pobudi za pomoč zasvojencem z mamili, ki je bila eden od temeljev za ustanovitev več komun po Sloveniji. V Portorožu je nastala tudi skupnost za odvajanje od alkohola, poimenovana Vrtnica. Ob koncu oče Franc izrazi veliko hvaležnost za življenje in tudi za možnost pričevanja, ki je bolj kot za današnji pomembno za jutrišnji čas.
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: CLINT EASTWOOD Clint Eastwood je zaslovel z vlogami možatih negativcev v t. i. špageti vesternih Sergia Leoneja in kot pokvarjeni policist v seriji filmov Umazani Harry. V drugem delu kariere pa se je razvil v enega najbolj cenjenih avtorjev sodobne ameriške kinematografije. Kot režiser ima izjemen čut za subtilno obravnavo družbene problematike v filmu. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2019 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
Danes je na svetu približno tri tisoč ljudi, ki veljajo za milijarderje. Tridelna dokumentarna serija predstavi ruske, ameriške in kitajske velebogataše in pojasni njihov vpliv na sodobno družbo. 1. del: Ruska federacija Ruska federacija ima kar nekaj milijarderjev oziroma oligarhov, kot pravimo njenim tajkunom. Prva generacija oligarhov izvira iz časov, ko je Sovjetska zveza naredila prve korake proti tržnemu gospodarstvu. Kljub velikanskemu bogastvu pa je njihova neodvisnost že dolgo omejena z vdanostjo ruski vladi oziroma njenemu predsedniku Putinu. Nekateri so na lastni koži občutili, kaj pomeni, če se mu postavijo po robu. Spet drugim pa so zaradi ruskega napada na Ukrajino marsikje zamrznili premoženje. TYCOONS / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Guy Gilbert
O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: CLAUDIA CARDINALE Igralka sicilijansko-tunizijskega rodu je premogla širok igralski razpon. Njen prvi zakon s producentom Francom Cristaldijem jo je pahnil v stisko, saj je morala zaradi vzdrževanja javne podobe skrivati nosečnost in pozneje otroka. Cristaldi je iz nje naredil seksualni simbol italijanskega filma. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2016 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman
Tradicionalna ljudska glasba ne pozna notnega zapisa. Živi in se razvija tako dolgo, dokler živijo njeni izvajalci, ki jih je na Poljskem vedno manj. V dokumentarnem filmu Agonija smo priča razpadu tega sveta skozi oči poljskega glasbenika Adama Struga. To je filmska zgodba o poskusu ustavitve časa. Agonija je film ceste, ki gledalce na vizualno privlačen način popelje po različnih poljskih pokrajinah in predstavi različne glasbene tradicije in ljudske običaje. To je večplastna zgodba o ljubezni, grenkobi, življenju in minevanju. Film je na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga 2021 prejel nagrado za najboljši glasbeni dokumentarni film.
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje
Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.
Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev
Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)
Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 2.A. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku 4. Predlog sklepa o dopolnitvi Sklepa o imenovanju delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih
Dnevni red seje: 30. Predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji 29. Ponovno odločanje o Zakonu o cestah (ZCes-2) 9. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 11. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), skrajšani postopek 13. Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos-G), druga obravnava 26. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-K), prva obravnava 23. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-G), prva obravnava 24. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), prva obravnava 31. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije c. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije č. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju d. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško e. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.
Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko 2. Pobuda za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau 3. Mednarodna dejavnost Državnega zbora 4. Razno
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek
Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Malezije na drugi strani v imenu Evropske unije 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Tajsko na drugi strani v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek 3. Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), prva obravnava
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek
Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 9. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 29. 9. 2022 3. Izredno zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 30. 9. 2022
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek 3. Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), prva obravnava
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o povrnitvi in odvzemu sredstev
Dnevni red seje: 5. Predlog zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), nujni postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), nujni postopek 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek 20. Predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-3), druga obravnava 17. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 18. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 19. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava
Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 53. redne in 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev prednostnih nalog predsedstva Češke republike Svetu Evropske unije v času od 1. 7. do 31. 12. 2022 4. Predlog Mnenja k Sedemindvajsetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021 5. Predlog Mnenja k Enaindvajsetemu poročilu o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2017, 2018, 2019 in 2020 6. Predlog Mnenja k Poročilu o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2021 7. Predlog Mnenja k Poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 8. Seznanitev z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije Pravilnost poslovanja Državnega sveta Republike Slovenije 9. Predlog Dopolnitve Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Uradni list RS št., 187/12) in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic) 10. Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2024 11. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika Državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike
Dnevni red seje: 1. Položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah
Dnevni red seje: 30. Predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji 29. Ponovno odločanje o Zakonu o cestah (ZCes-2) 9. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 11. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), skrajšani postopek 13. Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos-G), druga obravnava 26. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-K), prva obravnava 23. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-G), prva obravnava 24. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), prva obravnava 31. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije c. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije č. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju d. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško e. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek
Dnevni red seje: 1. Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021, zainteresirano delno telo 2. Razno
Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek
Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.
Dnevni red seje: 1. Zahteva skupine poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti devetega odstavka 56. člena Zakona o vinu (ZVin), tretjega odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih (ZG) in 4. točka tretjega odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek 3. Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), prva obravnava
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Dnevni red seje: 1. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje
Dnevni red seje: 1. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru 2. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 3. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 4. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju 5. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško 6. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije 7. Pregled prijav na Javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri 8. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje dveh članov Statističnega sveta Republike Slovenije 9. Administrativne zadeve
Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)
Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.
Dnevni red seje: 1. Poročilo glede skupnih evropskih ukrepov na področju oskrbe
Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava
Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 4. 10. 2022
Dnevni red seje: 1. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2021 2. Letno poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh, d. o. o., za leto 2021 3. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022
Dnevni red seje: 30. Predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji 29. Ponovno odločanje o Zakonu o cestah (ZCes-2) 9. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 11. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), skrajšani postopek 13. Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos-G), druga obravnava 26. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-K), prva obravnava 23. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-G), prva obravnava 24. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), prva obravnava 31. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije c. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije č. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju d. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško e. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)
