Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, britanska dokumentarna oddaja

Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt? WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist

Mladi, seks in splet

Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Na Hrvaškem je 186 krajev brez prebivalcev

Turisti prihajajo na Hrvaško tudi po koncu glavne sezone, nasprotno pa se Hrvati iz domovine vse bolj izseljujejo. Hrvaški statistični zavod je pred dnevi, skoraj leto dni po popisu, objavil dokončne rezultate o stanju nacije. Korupcijske afere so del vsakdanjika, trenutno se na Hrvaškem ukvarjajo z dvema korupcijskima škandaloma, Zagrebčane jezi in deli novi način odlaganja odpadkov, na hrvaškem notranjem ministrstvu pa se »bojijo« konca pandemije koronavirusa. Zakaj? Odgovor v Klicni kodi s Tanjo Borčič Bernard.

Povolilna Italija – kaj obrat v desno pomeni za Italijo, Evropsko unijo in Slovenijo

Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.

Oprana knjiga

Kaj se zgodi, če se v knjigi črke in besede postavijo na napačna mesta? Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Jaka Tušek, raziskovalec, ki je s kolegi dosegel znanstveni preboj na področju hlajenja in ogrevanja

Jaka Tušek, raziskovalec z ljubljanske strojne fakultete, ki je s kolegi dosegel znanstveni preboj na področju hlajenja in ogrevanja. Razvili so elastokalorični regenerator, ki kot prvi na svetu dosega trajno dinamično delovanje ter hkrati rekordne hladilne in grelne karakteristike. Dosežek so objavili v prestižni znanstveni reviji Joule.

Premier Golob v pismu vodstvo RTV Slovenija pozval k vrnitvi novinarske avtonomije

Opolnoči se je končala 24-urna zaostrena stavka na RTV Slovenija. Na shodu Za javno RTV na Trgu republike v Ljubljani so stavkajoči znova opozorili na slabšanje delovnih razmer, pritiske in grožnje na televiziji in portalu MMC. V oddaji tudi: - Državni zbor danes o predlogu rebalansa letošnjega proračuna - Na vzhodu Ukrajine se zaključujejo referendumi o priključitvi Rusiji - Knjižnica v Ankaranu letos obeležuje peto leto delovanja

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Zadnji turist, kanadski dokumentarni film

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

Bolje zlepa kot zgrda - Veter in sonce, risanka

Ezop je jezen na Bajske. A bolj grobo jim dopoveduje, manj ga ubogajo. Drugače je s Petjo. Z mirno besedo doseže vse. Ezop zato napiše igro o vetru in soncu. Vetrni bratje lahko pihajo kolikor hočejo, pa ne bodo spravili plašča s popotnikovega hrbta. Sonce pa z nežnimi, toplimi žarki doseže, da ga popotnik odloži sam.

Gabriela Babnik, Tina Vrščaj

Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 1/5

Simon Reeve se je odpravil na svoje najambicioznejše potovanje doslej. V prvem delu je prepotoval Severno in Srednjo Ameriko. Prvo etapo je začel v narodnem parku Denali na Aljaski, kjer si je lahko ogledal grozovite posledice podnebnih sprememb, nevarno hitro krčenje ledene odeje. Kanada, kjer je nadaljeval etapo, velja za veliko bolj zeleno deželo, vendar Britanska Kolumbija razkriva tudi njeno drugo plat. Vancouver, raj za premožne hipsterje, pa se spopada s hudo opioidno krizo. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Magnet

Na dan evropskih jezikov spoznavamo prevajalko in profesorico iz Slovenije, on je pisatelj iz Mehike. Zbližal ju je jezik, ljubljanske ulice in knjižne platnice, danes sta sopotnika na pisateljski in življenjski poti. O pomenu učenja jezikov pa klepetamo tudi z Deano Jezeršek, ki nam svetuje, kako premagovati tremo v pogovoru znotraj tujega jezika.

Bojan Javornik, predsednik Zveze ribiških družin Maribor

Bojan Javornik je že vrsto let predsednik Zveze ribiških družin Maribor in eden tistih, ki desetletja opozarjajo na spreminjanje naših vodotokov. Minulo poletje je za vode in življenje v njih predstavljalo hud stresni test. Kaj se je nepovratno spremenilo in kaj prinašajo spremembe? Bodite z nami v oddaji Dober večer TV Maribor v ponedeljek 26. septembra ob 20. uri.

Pogovor s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Tesnoba nam lahko življenje ukrade, lahko pa nas nauči, kako resnično živeti

V oddaji bomo govorili o anksioznosti oziroma tesnobi. Gre za neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se borijo z njim več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, bomo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo. Dašo Cek Stepančič je pred mikrofon povabila Lucija Fatur.

Kefalonija

Pretresljiva zgodovina, neverjeten kraški svet, zibelka grške klasične glasbe in kraj, kjer te presenečenje čaka za vsakim vogalom. Vse to je Kefalonija.

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 87/251

Franzi v bolnišnici obišče Dirka in hoče vedeti, ali je res prepričan, da ga je napadel Tim. Dirk se obotavlja, zato Franzi že upa, da bo preklical svojo izjavo. Ne sluti pa, kdo pritiska nanj. Eva v svoji raztresenosti skoraj povozi Christopha. Hildegard ji svetuje, naj stisko zaupa Robertu. Christoph svojo rešiteljico, ki ga je očarala, povabi na večerjo, Lindi pa zatrdi, da ga ženske do nadaljnjega ne zanimajo. Lucy in Bela gresta v cirkus, kjer pa Lucy več časa prebije pred šotorom, kjer stoji poni, saj se ji ta v dno srca zasmili. Ko naslednji dan od Paula izve, da je poni pobegnil, se odloči, da ga bo poiskala. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Varčevanje v obdobju inflacije in zviševanja obrestnih mer

Rekordna inflacija, padec trgov, višje obrestne mere centralnih bank. Kako naj varčujejo in investirajo mali vlagatelji? Je ob energetski in prehranski draginji priporočljivo preurediti varčevalni portfelj? Kako narediti prve korake pri varčevanju in kdaj je primeren čas za vstop v neko varčevalno shemo? Ali so kriptovalute res za pozabo? Gost torkovega svetovalnega servisa bo upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek. Po osmi, na Prvem.

Na sinočnjem shodu v podporo RTV za uresničevanje javnega interesa, spoštovanje etičnih standardov in umik škodljivih sklepov programskega sveta

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru. Druge teme oddaje: - Na pogajanjih o uskladitvi plač javnih uslužbencev z inflacijo kljub drugačnim pričakovanjem še brez dogovora - Vlada potrdila sveženj petih davčnih zakonov, državni zbor začenja obravnavo rebalansa proračuna za letos - Uradni začetek slovenske kampanje za pridobivanje podpore nestalnemu članstvu v varnostnem svetu Združenih narodov

Ob zaostreni stavki na RTV Slovenija na Trgu republike tudi shod Za javno RTV

Na Radioteleviziji Slovenija danes poteka tretja celodnevna stavka novinarjev, ki so se na shodu Za javno RTV zvečer zbrali tudi na Trgu republike. Opozorili so na nevzdržne razmere v javnem zavodu ter zahtevali avtonomno novinarstvo in uredniško neodvisnost. V takih razmerah ni mogoče opravljati dela, je dejala predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov na RTV Helena Milinković. Oviranje stavke so v sindikatu zaznali tudi danes in kršitve prijavili na inšpektorat za delo, medtem ko vodstvo očitke zavrača in trdi, da za stavko sploh ni razlogov. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vlada potrdila sveženj davčnih sprememb - V Italiji se kaže oblikovanje trdne desne koalicije - Slovenski športni plezalci znova osvojili svetovni vrh

Črna kronika

Po podatkih najobsežnejše raziskave o nasilju nad ženskami v Evropski uniji je vsaka druga ženska, starejša od petnajst let, doživela eno od oblik nasilja. Najpogósteje so žrtve psihičnega in fizičnega nasilja. Zaradi družinskega nasilja policija vsak dan prejme kar štiri klice na pomoč. V zadnjih letih naraščajo družinske tragedije z najhujšim izidom, za polovico več je ubojev, za tretjino več umorov. Slovenijo pretresajo primeri družinskih tragedij, katerih priče so otroci.

Na Radioteleviziji Slovenija poteka opozorilna stavka

Novinarski sindikati RTV Slovenija so danes zaostrili stavko. Vodstvu očitajo uničevanje javne hiše ter grožnje stavkajočim, ob tem pa še opozarjajo, da jim delodajalec preprečuje stavko in cenzurira stavkovni program. Podporo so novinarjem RTV izrazili tudi od zunaj. Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je izrazila upanje, da bo stavka motivirala javnost k podpori zaposlenih, ki se trudijo povrniti novinarsko avtonomijo. Italija se je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah nagnila močno v desno. Kaže na oblikovanje trdne vladne koalicije, pri čemer vodilno vlogo prevzema skrajno desna stranka Bratje Italije. Zato se postavlja tudi vprašanje, kaj to pomeni za tamkajšnjo slovensko manjšino. Premier Robert Golob je v državnem zboru napovedal, da bodo prihodnje leto razmere hujše, na kar pa vlada namerava odgovoriti z ukrepi, vrednimi 5 milijard evrov. Golob se je dotaknil tudi zdravstva in med drugim napovedal, da bo zdravstvena reforma prišla na vrsto do leta 2024. Opolnoči se bosta znova pocenila bencin in dizelsko gorivo. Na bencinskih črpalkah zunaj avtocest bo tako za liter dizla treba odšteti 8 centov manj, za liter bencina pa 0,1 centa manj. Cenejše bo tudi kurilno olje.

Novinarski sindikat RTV Slovenija zaostril stavkovne dejavnosti

Med 24-urno opozorilno stavko večina ustvarjalcev v uredništvih na TV Slovenija in MMC-ja ne dela. Zagotovljen bo minimum delovnega procesa. Kot razlog za stavko navajajo, da vodstvo grozi z opomini in discipliniranjem zaposlenih v informativnem programu in v multimedijskem centru ter da sta vse bolj ogroženi novinarska in uredniška avtonomija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada in sindikati javnega sektorja bi lahko danes dosegli dogovor o zvišanju plač, odprtih še nekaj vprašanj. - Redna seja državnega zbora - premier Golob bo prvič odgovarjal na poslanska vprašanja. - Na volitvah v Italiji slavil desni blok, volilna udeležba najnižja v zgodovini.

Mario Dieringer, nekdanji televizijski novinar in popotnik

Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.

Jasmina Jamnik: Izgubila sem prostor, v katerem sem novinarka

Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.

»Jemanje dopinga ni podobno mazanju paštete na kos kruha.«

Od smučarskih skokov do formule 1, od kraljice športa do najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Kako se pripravlja na mundial v Katarju, ki se mu je kot država zameril za vse čase? Katerega športa si ne želi komentirati in zakaj najraje počitnikuje na Rodosu? Kako mu gredo akrili in zakaj ni obnovil pilotske licence? Kako je ustvaril izjemno športno statistično zbirko in zakaj pravi, da ima že več kot 80 let delovne dobe? Zdravnik, legendarni športni reporter in športni publicist Andrej Stare v jutru na Prvem.

#STAVKA

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja. Tukaj so razlogi.

Najboljše jutro

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

Igor E. Bergant: Status quo vodi k rušenju RTV

Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov.

Martinov "prekrasni" mango

Ko se v mesto pripelje kuhar Martin, ki prodaja odličen mangov sladoled, kot ga ne zna narediti niti Štef, se kmalu domisli, da lahko iz manga pripravi še marsikaj drugega, ne samo sladoled.

Panorama

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Na RTV Slovenija poteka zaostrena stavka; med zahtevami konec uničevanja javne medijske hiše

Na RTV Slovenija poteka zaostrena stavka zaradi vse slabših razmer v hiši, na katere bodo čez pol ure opozorili tudi na shodu Za javni RTV na Trgu republike v Ljubljani. Med zahtevami je konec uničevanja javnega medija, na udaru sta predvsem televizija in portal MMC. Podporo stavki so vnovič izrazili tudi novinarji Radia Slovenija. K uredniški neodvisnosti in novinarski avtonomiji je vodstvo zavoda pozval tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Za boj z energetsko krizo premier Golob za naslednje leto napovedal pet milijard evrov - Število smrtnih žrtev strelskega pohoda v ruskem mestu Iževsk se je povzpelo na 15 - Evropska komisija: zmaga desno sredinske koalicije v Italiji ne kaže golega izrekanja za ali proti Evropi

Dan talentov

Na Pepini igralni urici je dan talentov in vsak mora pokazati, kaj zna.

Dora Pal

Današnji težki časi so razgalili načeto psihološko stanje ljudi in potreba po psihoterapevtski pomoči je čedalje pogostejša. V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali psihoterapevtko Doro Pal, gestalt izkustveno družinsko psihoterapevtko, ki znanje, pridobljeno prek fakultete in specializacije, združuje s celovitim pristopom k življenju – duhovnim, psihičnim in fizičnim – pa tudi z delom s sanjami, dihalnimi vajami, zdravim načinom življenja in drugimi alternativnimi metodami, ki pomagajo k usklajenosti duha in telesa.

Nedovoljena poživila

Dvigalec uteži pozorno opazuje svoje sumljive nasprotnike … Hm!

Italija bo najverjetneje dobila prvo premierko, skrajno desno Giorgio Meloni

V Italiji je glede na izide vzporednih volitev zmagala desno sredinska koalicija z Giorgio Meloni, ki bi tako lahko postala prva premierka v italijanski zgodovini. V Oddaji tudi: - Sindikat novinarjev RTV je začel s tretjo opozorilno stavko - Srbija ne bo priznala rezultatov referendumov v Ukrajini - 120-letnico šolstva v Velikem Podlogu obeležili z novo šolo

Podjetno naprej

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu. EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost. Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta. DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku. KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Izziv dediščine – Žička kartuzija

Konjiška občina je leta 2020 začela obnavljati cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, za katero je država zagotovila dva milijona evrov. Statični sanaciji objekta je po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča sledilo pokritje cerkve s premično streho, kar pa je vzbudilo kar nekaj polemik in razdvajanj. Še posebno umetnostnozgodovinska stroka in arhitekti so bili in so glede primernosti tovrstnega pokritja na različnih bregovih. Obnova Žičke kartuzije poteka že vrsto let, konservatorji pa so ob prvih zavarovalnih posegih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeli odločitev, da tako pomembne razvaline potrebujejo streho. To se je zdaj zgodilo, pomična streha bo z razgledno potjo za obiskovalce zagotovo zelo zanimiva. Tako napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika, ogledi pa bodo potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi. Sicer s tem ambiciozni načrti konjiške občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, in ko bo ta izdelan, bodo tudi znane smernice za naslednje stopnje projekta. Več o izzivih, ki jih prinaša končanje pokritja cerkve sv. Janeza Krstnika s pomično streho v Žički kartuziji, pa pogovoru, v katerem sodelujejo mag. Tjaša Kangler, vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice, univ dipl. inž. arh. Rok Žnidaršič iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Matija Plevnik, konzervatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Foto: Milan Trobič

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Poročila ob petih

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Šef doma, s Petro: Reciklaža riža in arancini z mocarelo, kuharska oddaja

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Petra se bo lotila arančinov, kot pravimo tej tradicionalni decembrski sicilijanski praznični jedi. Nam pa se zdi to predvsem izvrsten način, kako uporabiti ostanke rižote med letom. Ponekod so arančini stožčaste oblike, naši pa bodo kar preprosto okrogli in zlato zapečeni. Arančini so med najbolj priljubljenimi italijanskimi prigrizki, postrežejo jih namesto obloženih kruhkov, kot prigrizek k pijači, za malico jih imajo radi tudi otroci. Ponekod arančine imenujejo tudi "supli al telefono". To pa zato, ker se mora stopljena mocarela v sredici vleči kot telefonski kabli …

Pred RTV Slovenija kmalu zbor zaposlenih, drevi na ljubljanskem Trgu republike še shod za javno RTV

Novinarski sindikat RTV Slovenija je danes zaostril stavkovne aktivnosti. Med razlogi navaja, da vodstvo uničuje ugled javnega servisa in s pomočjo programskega sveta poglablja krizo RTV-ja. Kot pojasnjuje vodja stavkovnega odbora Helena Milinkovič, so se razmere dodatno poslabšale od imenovanja direktorja Televizije Uroša Urbanije. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob v državnem zboru zavrnil očitke glede odpoklica veleposlanika Kajzerja. - Nova-stara članica italijanskega senata Tatjana Rojc: zmaga Bratov Italije pomeni korak nazaj za tamkajšnje Slovence. - V streljanju na šoli v Rusiji ubitih najmanj 13 ljudi.

Mumindol: Poslednji zmaj, risana nadaljevanka

Mumintrolovo radostno vznemirjenje ob vrnitvi najboljšega prijatelja Njuhca v Dol je pred hudo preizkušnjo, ko se mora sprijazniti s tem, da ima njegov novi hišni ljubljenček zmajček raje Njuhca kot njega. Ko Mumintrol zmajčka končno osvobodi, spozna, da že ima najbolj izjemnega prijatelja, kar si jih lahko želi.

Tatjana Rojc: ' Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!'

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?

Dobro jutro

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša pregled dnevnega tiska, črno kroniko z dr. Damijano Žišt, rubriko V središču z Moniko Tavčar in najrazličnejše nasvete. Ob torkih se bomo skupaj s Katjo Tratnik potepali po Sloveniji in raziskovali njene lepote in kulturno dediščino, v studiu pa bomo kuhali po receptih naših babic. Z oddajo Dobro jutro so jutra lepša!

Moč usode, TV in glasbeni film

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

Večji svet, francosko-belgijski film

Drama posneta po resničnih dogodkih, opisanih v knjigi Corine Sombrun, z originalnim naslovom "Mon initiation chez les Chamanes". V njej popisuje svojo izjemno izkušnjo pri mongolskih šamanih, s katerimi je doživela transcendentalno izkušnjo duhovne zamaknjenosti. Medtem, ko Corine v Parizu žaluje za svojim pokojnim moškim, ji prijatelj in tudi službeni kolega iz tonskega studia predlaga potovanje na drugi konec sveta, da bi nekako pozabila na svojo izgubo in ponovno našla notranje ravnovesje. Pove ji, da potrebujejo še nekaj zvočnega gradiva iz Filipinov in Mongolije, Corine se odloči za Mongolijo … Za nekaj tednov odpotuje iz Pariza v Mongolijo, kjer se loti zvočnega snemanja v majhnem šotorskem zaselku sredi prečudovite mongolske divjine … Tam spozna šamana Oyuna, ki ji spremeni življenje. Med enim svojih obredov Oyuna potegne Corino v trans. Po transu ugotovijo, da Corine poseduje šamansko moč, dar, ki ga velja razviti in uporabiti. Med drugim ji dar omogoča stik z umrlimi duhovi in Corine sedaj verjame, da se bo lahko ponovno srečala s svojim ljubim. Ko se vrača v Pariz, obljubi, da se bo vrnila in se izučila za šamanko. … UN MONDE PLUS GRAND / FRA, BELG / 2019 Režija: Fabienne Berthaud / Scenarij: Claire Barré, Fabienne Berthaud, Corine Sombrun / Igrajo: Cécile de France, Narantsetseg Dash, Tserendarizav Dashnyam in drugi …

Pogodba, danski film

Danska pisateljica Karen Blixen se je rodila 17. 4. 1885 kot Karen Christenze Dinesen. Leta 1914 se je poročila s švedskim baronom Brorom von Blixen-Fineckejem, a njun zakon ni trajal. Umrla je 7. 9. 1962. Svetovno slavo ji je prinesel roman Spomini na Afriko (po njem so posneli film Moja Afrika), ki ga je najprej napisala v angleščini. V njem opisuje svoje življenje v Keniji, kjer je živela od konca leta 1913 do 1931, ko je prodala propadlo plantažo kave in se vrnila v domovino. Film se začne leta 1948, ko je Karen Blixen na vrhuncu kariere, njeno dansko posestvo pa je prostor, kjer se se zbira kulturna elita. Na eno od teh srečanj Blixenova povabi mladega in obetavnega pesnika Thorkilda Bjørnviga (2. 2. 1918–5. 3. 2004) in mu predlaga, naj o njej napiše knjigo. Magister, tako ga kliče Karen, je očaran, počaščen, a hkrati zaskrbljen, saj ve, da je Karen zahtevna, poleg tega sploh še ni brala njegovega pisanja. Karen ga vendarle prepriča in skleneta pakt, ki za Thorkilda in njegovo ženo Grete postane prehudo breme. Prijateljstvo med Karen in Thorkildom je zapleteno, saj je gospodovalna, poleg tega jo pestijo hude zdravstvene težave. Bjørnvig je leta 1974 napisal delo Pagten, v katerem opisuje svoje prijateljstvo s Karen Blixen v letih od 1948 do 1955. PAGTEN / The Pact / Danska / 2021 Scenarij: Christian Torpe Režija: Bille August V glavnih vlogah: Birthe Neumann, Simon Bennebjerg, Asta August, Nanna Skaarup Voss

Ljubezen v Zürichu, švicarski film

Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe

Kaj smo počeli na počitnicah, britanski film

Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly

Masaryk, koprodukcijski film

Biografski celovečerni film prikazuje del življenja diplomata in zunanjega ministra Jana Masaryka (14. 9. 1886–10. 3. 1948), enega od sinov bolj znanega Tomáša Masaryka, ki je bil politik, državnik, filozof in sociolog, v zgodovino zapisan kot prvi predsednik Češkoslovaške. Dogajanje je postavljeno v obdobje od 1937 do 1939, ko je Jan Masaryk po očetovi smrti postal češkoslovaški ambasador v Veliki Britaniji. Češkoslovaška se spopada z agresijo nacistične Nemčije in Masaryk skuša prepričati Veliko Britanijo, da bi pomagala njegovi domovini, vendar je podpisan münchenski sporazum, s katerim Sudeti pripadejo Nemčiji. Jan Masaryk je obupan, njegovo duševno stanje je slabo in zdravi se v sanatoriju v Ameriki, pod nadzorom nemškega zdravnika Steina. Zbliža se z novinarko romunsko-judovskega rodu Marcio Davenport. Jan Masaryk je bil od leta 1940 do smrti 1948 češkoslovaški zunanji minister. MASARYK / A Prominent Patient / koprodukcija / 2016 Scenarij: Petr Kolecko, Alex Königsmark, Julius Sevcík Režija: Julius Sevcik V glavnih vlogah: Karel Roden, Hanns Zischler, Arly Jover, Oldrich Kaiser, Paul Nicolas, Milton Welsh, Eva Herzigová, Emília Vášáryová

Preporod, koprodukcijski film

Izvrstna eksistencialna drama z okoljevarstvenim nabojem, v kateri poskuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, je po mnenju mnogih najboljši film slovitega Paula Schraderja, scenarista Scorsesejevega Taksista in dobitnika zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Prečastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu po nasvet zateče noseča faranka Mary, zaskrbljena zaradi moža, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller skuša Michaelu pomagati, a ob mladeničevem srdu tudi v njem vznikne seme upora … Originalni naslov: FIRST REFORMED Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Paul Schrader Scenarij: Paul Schrader Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Philip Ettinger, Cedric Antonio Kyles

Kraljestvo vzhajajoče lune, ameriški film

Zabavna in vizualno domišljena uspešnica Wesa Andersona o mladem skavtskem paru, ki pobegne v divjino. Mali otok v Novi Angliji, poleti 1965. Zaljubljena dvanajstletnika skleneta skrivni dogovor in ob zori skupaj pobegneta v divjino. On je fant z očali in rakunjo kapo, sirota in najbolj nepriljubljen član skavtskega odreda. Ona je deklica z daljnogledom in kovčkom fantazijskih knjig, »skrajno problematični otrok«, ki s tremi mlajšimi brati in odtujenima staršema živi v svetilniku. Ko zagnani vodnik v šotoru najde Samovo »pismo o odpovedi« in Suzyjina starša odkrijeta, da so njuno hčer ugrabili »norci v bež uniformah«, se sproži iskalna akcija, ki jo vodi osamljeni lokalni šerif. Izvirni naslov: MOONRISE KINGDOM / Ameriški film, 2012 / Režija: Wes Anderson / Scenarij: Wes Anderson & Roman Coppola / Igrajo: Bruce Willis, Edward Norton, Bill Murray, Frances McDormand, Tilda Swinton, Jason Schwartzman, Bob Balaban, Harvey Keitel

Božja milost, francosko-belgijski film

Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca

23 sprehodov, britanski film

Romantična komedija o ljubezni v času pasjih sprehodov. Dave in Fern sta neznanca, ki se vsak dan srečujeta v londonskem parku, kjer sprehajata svoja psa. Najprej je uglajena gospa Fern do Davea zadržana, saj se boji, da bo njegov velik pes poškodoval njeno psičko. Kmalu pa ugotovi, da je njegov pes miroljuben in postopoma postaneta tandem pri pasjem sprehajanju. Vsako novo srečanje v parku poglobi njuno prijateljstvo. Sčasoma se zaljubita, nato pa se spopadeta s težavami, ker prej drug z drugim nista bila povsem iskrena. Izvirni naslov: 23 WALKS / Britanski film, 2020 / Režija, scenarij: Paul Morrison / Igrajo: Dave Johns, Alison Steadman

Kubanskih pet, koprodukcijski film

Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura

Junij moje jeseni, avstralski film

Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …

Pravi moški, nemški film

Znanstvenofantastična romanca. Alma je nemška znanstvenica, ki pristane na prav poseben eksperiment. Sodelovala naj bi v izrednem poskusu, pravzaprav raziskavi, ki bi pripomogla k nadaljnjem financiranju njenega znanstvenega dela. Za tri tedne bo morala sobivati z robotom, humanoidom moškega spola, ki je prirejen njenim potrebam in značaju in čigar umetna inteligenca je nastavljena za idealno skupno življenje z Almo. Tako v njeno življenje vstopi Tom, robot, ustvarjen samo zato, da bi ustrezal njej in jo naredil srečno … Film je romanca, ki na igriv in svojstven način povzema pojme ljubezni in hrepenenja in jih sooči s sodobnostjo današnjega čustvovanja in razumevanja ljubezni. I'M YOUR MAN / ICH BIN DEIN MENSCH / PRAVI MOŠKI / NEMČIJA / 2021 Režija: Maria Schrader / Scenarij: Jan Schomburg, Maria Schrader / po kratki zgodbi Emme Braslavsky / Igrajo: Maren Eggert, Dan Stevens, Sandra Hüller, Hans Löw, Wolfgang Hübsch, Annika Meier, Falilou Seck in drugi …

Nasilje svobode, nemški film

Neusmiljena kritika meščanskega sloja v režiji R. W. Fassbinderja in prelomno delo za LGBT-kinematografijo. Mladi Franz Bieberkopf, znan tudi kot Fox, je prisrčen homoseksualec in delavec, ki mu nenehno primanjkuje denarja. Nekega dne se mu nasmehne sreča, ko na loteriji zadene veliko nagrado. Z novim bogastvom se prebije v visoke kroge in začne romanco s čednim, izobraženim, a dvoličnim Eugenom. Ta poskuša Foxa spremeniti v sebi enakega, toda Fox se ne more otresti starega prostaškega vedenja. Eugenova pokvarjena družba začne izkoriščati Foxovo naivnost in radodarnost. Izvirni naslov: FAUSTRECHT DER FREIHEIT / Nemški film, 1975 / Režija: Rainer Werner Fassbinder / Scenarij: Rainer Werner Fassbinder, Christian Hohoff / Igrajo: Rainer Werner Fassbinder, Peter Chatel, Karlheinz Böhm

Mladi Ahmed, belgijsko-francoski film

Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck

Starost je norost, ameriški film

Komična drama in romanca. Palm Spring. Upokojeni NASin pilot, Victor Martin nekega dne ostane brez vozniškega dovoljenja. In seveda brez svojega Porscheja-oldtimerja, s katerim sta bila zlizana in delovala kot eno. Medtem ko si prizadeva pridobiti svoje vozniško dovoljenje nazaj, je prisiljen uporabljati javni prevoz, kjer pa spozna Caroline Summers, lastnico ekološke kavarnice, imenovane "Cuckoo Cafe", ki obenem vodi tudi združenje za reševanje ogrožene puščavske želve. Martin in Caroline se zbližata. Toda Martin, čigar življenje je bila ena velika pustolovščina, se mora sedaj naučiti jadrati med svojimi konjički in ljubeznijo do Caroline … SENIOR MOMENT / USA / 2021 Režija: Giorgio Serafini / Scenarij: Kurt Brungardt, Christopher Momenee / Igrajo: William Shatner, Jean Smart, Don McManus, Katrina Bowden, Christopher Lloyd, Esai Morales, Maya Stojan, Carlos Miranda, Beth Littleford, Melissa Greenspan, Valarie Pettiford, Joe Estevez …

Očetje in hčere, ameriško-italijanski film

Ganljiva zgodba o povezanosti med očetom in hčerko, ki presega okvire časa, bolezni in smrti. Po ženini smrti poskuša slavni pisatelj in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Jake po najboljših močeh vzgajati prisrčno hčerko Katie, vendar se mora hkrati spopadati s psihičnimi težavami. Sprva poskuša svojo bolezen prikriti, vendar vsakodnevna opravila sčasoma postanejo nemogoča, zato je prisiljen hčerko zapustiti in oditi na zdravljenje. 27 let pozneje se mora odrasla Katie, ob romanci s simpatičnim Cameronom, soočiti s svojimi podzavestno skritimi čustvi in zamolčanim odnosom do očeta. Originalni naslov: FATHERS AND DAUGHTERS Leto produkcije: 2015 Država: ZDA, Italija Žanr: drama Režija: Gabriele Muccino Scenarij: Brad Desch Igrajo: Amanda Seyfried, Russell Crowe, Diane Kruger, Jane Fonda, Aaron Paul

Duhec, mladinski celovečerni film

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

Branjevec za štiri letne čase, nemški film

Ena prvih mojstrovin R. W. Fassbinderja govori o bridkem življenju prodajalca sadja. München v 50. letih 20. stoletja. Življenje je za Hansa Eppa eno samo veliko ponižanje. Po vrnitvi iz francoske tujske legije, v kateri je preživel več let, se začne preživljati kot prodajalec sadja. S tem si nakoplje materin prezir. Zaradi prepirov z ženo, zapravljene kariere in izgubljene stare ljubezni Hans začne piti, nato pa izživlja svoj bes z nasiljem. Stresno življenje načne njegovo duševno in telesno zdravje, nazadnje doživi srčno kap. Ko se že zdi, da je vse brezupno, pa v njegovo življenje vendarle posije sonce. Hans zaradi šibkega srca ponudi mesto pomočnika pri prodaji sadja Harryju, staremu znancu iz legije. Marljivi prijatelj mu pomaga posel postaviti na noge, žarek upanja posije tudi v njegovo družinsko življenje. A Hansu samouničevalni nagon ne pusti, da bi užival v redkih trenutkih sreče. Izvirni naslov: HÄNDLER DER VIER JAHRESZEITEN / Nemški film, 1972 / Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hans Hirschmüller, Irm Hermann, Hanna Schygulla

Upanje, koprodukcijski film

Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne

Zgodba Grace Kelly, francoska dokumentarna oddaja

Grace Kelly je veljala za eno izmed najboljših in najlepših filmskih igralk svojega časa in je še danes hollywoodska ikona. Francoska dokumentarna oddaja prinaša prav poseben, intimen pogled v življenje znamenite igralke in monaške princese. Družina Grimaldi je namreč avtorjem dokumentarca omogočila dostop do zasebnega, večinoma še neobjavljenega arhivskega gradiva. V njem so tudi posnetki družinskega življenja na filmskem traku, ki sta jih Grace in princ Rainer snemala sama. HER NAME WAS GRACE KELLY / Francija / 2020 / Režija: Serge de Sampigny

Francija – potovanje skozi čas, francoska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja ponuja pravo potovanje v preteklost. Predstavljajte si znamenite katedralo Notre Dame v Parizu, obdano s skrivnostnim tropskim močvirjem iz mangrov, pa dolino Loare, ki se dviga iz pozabljene lagune, ali Mont-Saint-Michel, ki se pne nad meglicami vulkanske ravnice. Oddaja pokaže, kako trdno so čudeži sodobne Francije zakoreninjeni v njeni čudoviti preteklosti. FRANCE, A JOURNEY THROUGH TIME / VOYAGE AUX ORIGINES DE LA FRANCE / Francija / 2021 / Režija: Michael Pitiot

Zadnji turist, kanadski dokumentarni film

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

Pomembno leto za naravo, kanadska dokumentarna oddaja

Kaj se zgodi, ko se človekov svet ustavi? Narava se ponovno zažene! Znanstveniki razkrivajo nepričakovane in osupljive spremembe, ki jih je v kanadsko divjino, ameriška urbana središča, indijska velemesta in na britanska domača dvorišča prineslo leto pandemije in zaprtje družbe. Upočasnitev človeštva očitno prinaša takojšnje koristi številnim drugim vrstam živih bitij. NATURE'S BIG YEAR / Kanada / 2021 / Režija: Christine Nielsen

Inter-Rives: Plastika v morju, izobraževalno-dokumentarni film

Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.

Zvezde velikega platna: Sidney Poitier, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Duran Duran: Nekaj morate vedeti, britanski dokumentarni film

Simon Le Bon, pevec britanske pop rock skupine Duran Duran, nastale leta 1978 v Birminghamu, si je kot otrok želel, da bi bil občudovan. In v 80. letih prejšnjega stoletja se je članom zasedbe zgodilo prav to – obnoreli so navdušeno poslušalstvo in, kot priča supermodel Cindy Crawford, so bile vanje zagledane vse najstnice. Dokumentarni film predstavi štiri desetletja dolgo ustvarjanje, prepredeno s slavo, velikimi uspehi in strmimi padci, svetovnimi turnejami, snemanji eksotičnih videospotov, norimi zabavami in oboževalci. Basist John Taylor o dolgoživosti skupine razmišlja na svojem domu v Los Angelesu, pevec Simon Le Bon se sreča z zborovodjo iz mladih dni, bobnar Roger Taylor obišče kraj začetka – Birmingham, klaviaturist Nick Rhodes pa za kamere pobrska med znamenitimi opravami, ki so zaznamovale urejeni slog Duran Durana. DURAN DURAN: THERE'S SOMETHING YOU SHOULD KNOW / Velika Britanija / 2018 / režija: Zoe Dobson

Ana Kosič

Ana Kosič iz Opatjega sela na Krasu je izjemna pričevalka. Z živo in iskreno pripovedjo nas najprej popelje v čas prve svetovne vojne, ko so bili njeni predniki zaradi bližine soške fronte izseljeni na Češko, kjer so bili zelo lepo sprejeti in so zato ohranili stike s tamkajšnjimi ljudmi. Od tam ima zanimive fotografije in predmete, med drugim očetovo spričevalo iz češke osnovne šole, pa angela varuha iz porcelana ... Ko so se po vojni vrnili domov, je bilo vse uničeno, zavladala je Italija, ki se je do Slovencev obnašala kot mačeha. A ljudje so držali skupaj, vas je dihala kot eno, veliko je bilo družabnosti in skupnega veselja. Kosičeva je zelo dobro in iskreno opisala tudi družinske razmere, nas potem skozi pripoved popeljala v čas fašizma in razpada Italije, ko so se tudi med Trstom in Gorico pojavili partizani. Domačini so jih sprva imeli za »naše fante«, pravi, a bolj kot z narodnoosvobodilnim delom so vas in okolico zaznamovali z divjimi pomori več domačinov, med njimi še ne 16-letne sosede Vilme Ferletič. Vilmina mati je morilcem sledila in videla, kako so hčerko posiljevali in ubili. Duševno je zbolela, in da ne bi koga »izdala« so ubili še njo in moža. Komunistična gverila je ubila kar devet domačinov. Ana z žalostjo resnicoljubno opiše takratne tragične dogodke, ki so tako zaznamovali vas, da se povezanost in veselje, ki so ju poznali pred vojno, nista več vrnila. Spomni se tudi, kako so zaradi partizanske akcije Nemci postavili pred zid skupino vaščanov – rešila sta jih župnik in gostilničar Pahor, ki sta pred okupatorjem pokleknila in izprosila rešitev. Tudi Pahor je bil potem med žrtvami partizanov. Olajšanje je prišlo po vojni, ko so bili nekaj časa pod angleško zasedbo, ko pa je tudi te kraje zasedla Titova Jugoslavija, se začelo pomanjkanje in bežanje čez mejo in s tem povezano šikaniranje. Ana je spregovorila o bogati družinski zgodovini in o svoji življenjski poti, na kateri je ostala zvesta narodu in Bogu. Načelna je bila tudi, ko je udbovec od nje, uslužbenke na pošti, zahteval, naj mu priskrbi pisma iz tujine. Zavrnila ga je, vendar je bilo jasno, da je komunistična diktatura nadzirala vse. Zato je bila še posebej vesela, ko se je Slovenija leta 1991 osvobodila. Pričevanje je bilo posneto nekaj tednov pred obsežnim požarom poleti na Krasu, zato vidimo Opatje Selo z okolico v času, ko je bilo še zeleno …

Alfred & Sofie, dokumentarni film

Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja. Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje. Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner. Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.

Kraljica Elizabeta in njeni premierji, nemška dokumentarna oddaja

Britanska kraljica Elizabeta II. je bila na prestolu sedem desetletij. Dokumentarna oddaja analizira odnos med kraljico in njenimi štirinajstimi premierji – od Winstona Churchilla, ki ga je mlada kraljica navdušila, do zapletenega odnosa z Margareth Thatcher in vihravim zagovornikom brexita, Borisom Johnsonom. THE QUEEN AND HER PRIME MINISTERS / Nemčija / 2022 / Režija: Katharina Wolff, Larissa Klinker

Tiha zmaga, dokumentarni portret

Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.

Zvezde velikega platna: William Hurt, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Franc Prelc

Primorski duhovnik Franc Prelc se nam v izjemni življenjski izpovedi predstavi kot skromen in iskreno veren dušni pastir. Ko pa podrobneje spoznamo njegovo življenje in dobra dela, ki jih je s sestro Kristino in sodelavci opravljal desetletja, ga lahko uvrstimo med najbolj karizmatične in karitativne osebnosti na Slovenskem. Pričevanje je bilo posneto v obdobju, ko se je oče Franc spopadel s težko boleznijo. Toda način, kako je to preizkušnjo sprejel, je izjemen primer duhovne moči in predanosti Božji volji. Prelčeva družina izvira iz Istre, z območja tromeje s Krasom in Brkini. Mama je bila izjemna ženska, ki je hotela v misijone v Indijo, a jo je sorodnik, župnik, prepričal, da ostane doma. In tako se je poročila, številna družina pa je obrodila veliko duhovnih poklicev. Njegovi prvi spomini segajo v čas vojne. Prelčeva hiša, ki je veljala za dom, v katerem so vrata odprta za vse, je bila tudi zatočišče za partizane. Pozneje, po vojni, ko so se fantje in dekleta odločali za duhovne poklice, se je na to pozabilo in tudi Franca so silili, da bi delal za Udbo, a se je temu odločno uprl. Med pričevanjem spoznamo razmere v semenišču v Pazinu, kjer so vzgajali izjemne primorske duhovnike. Oče Franc je po novi maši z vsem srcem zagrizel v pastoralno in karitativno delo, ob njem so bili ves čas sestra Kristina in tudi predani sodelavci. Najdlje je bil župnik v Portorožu. Tam so takrat ustanovili župnijo in zgradili čudovito Marijino cerkev. Služboval je tudi v Svetem Antonu in v Bertokih. Zaradi bolezni je poslanstvo župnika odložil, a po svojih močeh še naprej dela za dobro ljudi in skupnosti. Zelo dejaven je v Marijinem delu, kar v pričevanju lepo predstavi. Seveda pa je govor tudi o njegovi pobudi za pomoč zasvojencem z mamili, ki je bila eden od temeljev za ustanovitev več komun po Sloveniji. V Portorožu je nastala tudi skupnost za odvajanje od alkohola, poimenovana Vrtnica. Ob koncu oče Franc izrazi veliko hvaležnost za življenje in tudi za možnost pričevanja, ki je bolj kot za današnji pomembno za jutrišnji čas.

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, nemški glasbeni dokumentarni film

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 3/3

3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Za njimi stojimo – pogled v zakulisje

Glasbena dokumentarna oddaja ponuja pogled v zakulisje posebnega glasbenega projekta. Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni mladi violinisti, violončelisti, kontrabasisti, oboisti, fagotisti, trobentači, hornisti, tolkalci in pianisti so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Oddaja ponuja zanimiv pogled v zakulisje projekta, od prvih vaj, avdicij, vaj z orkestrom do velikega finala – zaključnega koncerta s simfoničnim orkestrom. Urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, scenarist in režiser Aljaž Bastič.

Prekmurje – kulturnozgodovinska skica

V letu 2019 mineva komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci. V dokumentarnem filmu so glavni avtorji - scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svojo raziskovalno kariero s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.

Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film

Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu. To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah. Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.

Zvezde velikega platna: Greta Garbo, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GRETA GARBO Greta Garbo, ena največjih filmskih igralk vseh časov, je bila švedskega rodu. Slovela je po tragičnih vlogah, tankočutnem značaju, melanholičnosti in skrivnostnosti, saj je v nasprotju z drugimi zvezdniki zasebno življenje skrbno skrivala pred očmi javnosti. Njena dolgoletna osama po koncu igralske poti pa je še pripomogla k slovesu igralke kot velike uganke filmske zgodovine. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2014 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Njeno veličanstvo v Sloveniji

Kraljica Elizabeta II. je oktobra 2008 na povabilo nekdanjega predsednika Milana Kučana skupaj z možem, princem Filipom, prvič in edinkrat obiskala samostojno Slovenijo. Kamere Televizije Slovenija so ju takrat spremljale na vsakem koraku: na slavnostni večerji na Brdu pri Kranju, ob sprehodu po ljubljanskih ulicah, kosilu na ljubljanskem gradu, ob udeležbi na skrbno izbranih predstavah in projektih, ki so jih predstavili kraljevemu paru. Kraljici se je najbolj vtisnil v spomin obisk kobilarne Lipica, kjer je dobila v dar konja, priprave na obisk so komentirali na kraljevem dvoru. Vse to in pričevanja ljudi, ki so jo spremljali, ki so z njo spregovorili kakšno besedo ali tudi poglobljeno, vtisi naključnih mimoidočih in tistih, ki so čakali po več ur, da bi jo ujeli – v oddaji o tridnevnem obisku kraljevega para v Sloveniji Polone Fijavž, Maše Hladen, Metke Majer in zunanjepolitične redakcije TV Slovenija.

Karmela, dokumentarno-igrani film

Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.

Starec in štorklja, dokumentarni film

Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.

Igralec o igri, 50 let igralske kariere Radka Poliča Raca, dokumentarni film

Dokumentarni, biografsko zaznamovan film o petdesetletni igralski karieri enega osrednjih in večkrat nagrajenih slovenskih igralcev. Na svoji ustvarjalni poti je Radko Polič odločilno zaznamoval filme in gledališke stvaritve tako nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora kot seveda naslove, ki so nastali v času samostojne Slovenije. Filmski dokumentarni portret je režiral Boris Jurjaševič, ki je za projekt napisal tudi scenarij.

Neskončni 11. september, britanski dokumentarni film

Rahločutno posneta pričevanja preživelih, njihovih svojcev in svojcev tistih ljudi, ki jim ni uspelo uiti peklu, pa grozljive izkušnje in usode junaških reševalcev, prvih posredovalcev – dokumentarni film prinaša zgodbo 11. septembra, ki je zamajala temelje sveta, zgodbo newyorških dvojčkov, stavbe Pentagona in leta številka 93 družbe United Airlines. SURVIVING 9/11 / Velika Britanija / 2021 / Režija: Arthur Cary

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 2/3

2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Marijan Vodopivec, Mane, televizijski portret

Marijan Vodopivec (1920–1977), Mane, kot so ga klicali, je bil pianist in skladatelj, od leta 1948 vodja glasbene produkcije, urednik in od leta 1972 odgovorni urednik glasbenega programa na takratnem Radiu Ljubljana. Njegove stvaritve, tako mladinska in scenska glasba za radijski in televizijski medij kot za gledališče in film, ga uvrščajo med najizrazitejše slovenske glasbene ustvarjalce. Nepozabna in včasih že ponarodela je njegova glasba za mladinske TV-nadaljevanke, kot so Bratovščina Sinjega galeba, Erazem in potepuh in Mladost na stopnicah, za filme Srečno Kekec, Nočni izlet, Družinski dnevnik, Po isti poti se ne vračaj, Naš avto. Otroci še danes prepevajo mnoge njegove pesmi. Napisal je glasbo za več kot 150 radijskih iger, za literarne oddaje, glasbene pravljice, TV-drame in scensko glasbo za okrog sto predstav skoraj vseh slovenskih gledališč. Njegova velika zasluga je bila ustanovitev simfoničnega orkestra na RTV Ljubljana, bil je idejni vodja radijskih in televizijskih oddaj Pokaži, kaj znaš, najbolj priljubljenih zabavnih oddaj v tistem času, s katerimi so odkrivali nove talente. Doma in v tujini je bil večkrat nagrajen, med drugim z nagrado Prešernovega sklada in s plaketo RTV Ljubljana za zasluge pri razvoju slovenskega radia in televizije. V televizijski portret smo strnili zgodbe in pripovedi njegove hčerke Marjane Vilhelm in nečaka Petra Vodopivca, o njem in o njegovem delu pa pripovedujejo tudi njegovi sodelavci, glasbeniki in poznavalci Janez Martinc, Jure Robežnik, Majda Hauptman, Ruda Ravnik Kosi, Edi Majaron, Dušan Hren, Aleš Jan, Tomaž Habe, Milan Dekleva, Jani Golob, Mitja Gobec, Janja Srečkar, Marjan Lavtižar, Franci Mrak in Danica Dolinar. Njegovo ustvarjalnost in osebnost orisujejo in osvetljujejo tudi fotografije ter tonski in video posnetki. Scenaristka in urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, snemalec Artur Rutar, montažer Zlatjan Čučkov, režiserka Magda Lapajne.

Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, britanska dokumentarna oddaja

Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt? WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist

New neighbours - Novi sosedje: Pasja dlaka

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Sultan Kochai bivši begunec iz Afganistana, zdaj slovenski državljan, živi v Ljubljani. Hitro se je naučil slovensko in že leta dela kot prevajalec za državne institucije, ki se ukvarjajo z begunci, pa tudi kot prostovoljec in zadnje leto kot dostavljalec hrane. Živi v hiši pri prijateljici Slovenki Mojci, skupaj še z nekaj osebami. Nekega dne Mojca v hišo pripelje zapuščenega psa, kar postane izziv za stanovalce, ki prihajajo iz različnih okolij. Kako to dejstvo sprejme Sultan in kakšen je pogled njegove vere, islama, na bivanje psa v hiši ? Ali se z dobro voljo in pogovorom, kljub različnim kulturnim izhodiščem, vsakdanje ovire in zapreke lahko premagajo?

Umetnost Skandinavije - Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 3/3

Nenavaden simbol Švedske je Vasa, velikopotezna vojaška ladja, ki se je leta 1628 potopila že po prvih 1300 metrih plovbe. Danes ima svoj muzej, švedska umetniška in politična barka pa je zaplula daleč od osvajalskih teženj in bohotnega okrasja. Njeno gledališče je spremenil August Strindberg, vsakdanje življenje pa dolgo obdobje vladavine socialdemokratov, ki so podprli funkcionalistično smer v arhitekturi – ličen, skromen in dostopen dom za vse. Tega danes predstavlja znana švedska veriga trgovin z notranjo opremo Ikea. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Tretja generacija

Vnuki tistih, ki so konec leta 1945 prisilno zapustili domovino in se naselili v Argentini, danes še vedno govorijo in pojejo po slovensko. Tretja generacija argentinskih Slovencev, danes starih od 15-35 let, so otroci tistih, ki so se rodili svojim staršem-ubežnikom v novi domovini. To so moderni mladi Argentinci, v njih pa so kljub temu močni sledovi slovenstva, toda za razliko od njihovih staršev, brez ideologije in brez bolečine. Na eni strani je duhovna in kulturna dediščina, ki so jo dobili v svojih slovenskih družinah, na drugi pa močan vpliv argentinske družbe, v kateri se mešajo vplivi milijonov evropskih in drugih emigrantov. Kaj se v takšnem okolju zgodi z nacionalno identiteto jezikovne in kulturne skupnosti? Podlaga za takšen obstoj je na eni strani ekonomska, na drugi pa duhovna. Te druge imajo argentinski Slovenci še danes v izobilju, uspeli pa so ohraniti – tudi s pomočjo neodvisne Slovenije- tudi lastne kulturne in vzgojne institucije. Kaj pa njihovi otroci? Kateri jezik bodo govorili poleg rodne španščine? Slovensko sploh še? Se lahko argentinski čudež kot je dejstvo, da Slovenci v Argentini edini od izseljencev še vedno govorijo slovensko, poimenoval Taras Kermavner, nadaljuje, ali pa se bo slovenstvo tudi v Argentini spremenilo v zbirko arhetipskih izseljenskih relikvij , Avsenikove glasbe, potice in kranjske klobase? Odgovore na ta vprašanja skuša gledalcu skozi film ponuditi skoraj dvajset mladih ljudi zelo različnih poklicnih poti in usod, vse pa druži ljubezen do slovenske besede. Protagonisti filma živijo vsak na svojem koncu 15 milijonskega Buenos Airesa, izgubljeni v človeškem mravljišču, pa vendar njihovo življenje sestavlja drugačno, bolj sodobno podobo slovenstva. Vsak od njih nosi s seboj svojo osebno zgodbo, globoko v srcu in duši, eni bolj, drugi manj intenzivno, pa zgodbo svojih staršev in slovenske skupnosti. Film odlikuje poleg osebnih izpovedih še arhivsko gradivo iz zasebnih zbirk ter veliko slovenske in argentinske glasbe.

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 1/5

Simon Reeve se je odpravil na svoje najambicioznejše potovanje doslej. V prvem delu je prepotoval Severno in Srednjo Ameriko. Prvo etapo je začel v narodnem parku Denali na Aljaski, kjer si je lahko ogledal grozovite posledice podnebnih sprememb, nevarno hitro krčenje ledene odeje. Kanada, kjer je nadaljeval etapo, velja za veliko bolj zeleno deželo, vendar Britanska Kolumbija razkriva tudi njeno drugo plat. Vancouver, raj za premožne hipsterje, pa se spopada s hudo opioidno krizo. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Dva vodika, en kisik

Dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

Odpotovanja: Čile: konci sveta, potopis, 12/13

Scott, Justin in Andre se odpeljejo na Rapo Nui, Velikonočni otok, ki slovi po velikanskih kamnitih glavah. Te so menda upodabljale nekdanje plemenske veljake. Ogledajo si, kako so jih klesali iz vulkanske kamnine tuf, in ugibajo, kako neki so jih razpostavili po vsem otoku. Justin ima seveda čisto svoje poglede na veliko noč in išče domovanje velikonočnega zajčka. Na otoku Navarino spoznajo zadnjo potomko plemena Jamana in ji pomagajo nabrati trsje za košaro, v kakršne so nekdaj nabirali školjke. Potem pa se jim po naključju odprejo »južna obzorja« in trojica prijateljev seveda pograbi priložnost za pot na skrajni konec sveta. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Ljubljansko jutro, benečanski večer, dokumentarni film

Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.

Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, nemška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer

Umetnost Skandinavije - Temna noč duše, britanska dokumentarna serija, 1/3

Britanski umetnostni zgodovinar in avtor več dokumentarnih oddaj o umetnosti Andrew Graham-Dixon se tokrat posveti umetnosti Skandinavije. Prepotoval je Norveško, Dansko in Švedsko ter odkrival, kako so pokrajina in njene značilnosti ter različne kulture vplivale na razvoj umetnosti, literature ter na industrijsko oblikovanje, po katerem ta del Evrope posebej poznamo. 1. del: Temna noč duše Avtor serije o umetnosti Skandinavije Andrew Graham-Dixon nas popelje po Norveški, redko poseljeni deželi, ki so jo izoblikovali sneg, led in boj za preživetje. Neizprosna narava je pustila pečat tudi na umetnosti, ki sega od vikinškega okrasja na lesenih ladjah do bukoličnih slik romantičnih nacionalistov ter ene najpresunljivejših upodobitev tesnobe na svetu, slike Krik Edvarda Muncha. Temne plati norveške družbe je razgaljal dramatik Henrik Ibsen, današnje Norvežane pa bolj kot radikalna umetnost zaznamuje povezanost z naravo, ki je njihova največja galerija. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 3/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 3. del: V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Odpotovanja: Antartika, potopis, 13/13

Trije svetovni popotniki potujejo proti cilju, o katerem so sanjali le v najdrznejših sanjah – letijo na Antarktiko! Na celino, ki si jo lastijo vsi, a ni od nikogar. Na celino, posvečeno miru in znanosti, izboljšanju človeštva. Za teden dni se nastanijo v čilski raziskovalni bazi na Otoku sv. Jurija in spoznavajo življenje v skrajnosti, potem pa si ogledajo še sosednji bazi, rusko in kitajsko, pomanjšani različici velike Rusije in Kitajske. Za konec jih ruska raziskovalna ladja odpelje še južneje ob Antarktičnem polotoku, kjer posnamejo osupljive prizore naravne lepote. Drugi sklop potopisov sklenejo s simboličnim zavzetjem koščka celine, ki si jo lahko lasti vsak in nihče, ter postavijo snežaka, da bo čuval njihovo ledeno deželo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Zvezde velikega platna - Laurence Olivier, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: LAURENCE OLIVIER Laurence Olivier je bil steber britanskih odrskih desk in Hollywooda, vrhunski interpret Williama Shakespeara in prefinjen filmski igralec. Z izjemnimi igralskimi dosežki si je prislužil viteški naziv v Združenem kraljestvu, zasebno pa je bil v zvezi s soigralko Vivien Leigh. Zanimivo je, da je Olivier šele v poznem obdobju svoje kariere nenadoma začel doživljati tremo pred nastopi. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

"Bejž če vejdš" v epizodi Kirgizija, dokumentarni film

Dokumentarni film o specifični skupini prijateljev, ki radi pomislijo tudi na druge. Na tiste, ki imajo v življenju manj kot drugi. »Bejž če vejdš« je skupina prijateljev, ki prihaja iz Pivke in okoliških krajev. Druži jih enak smisel za humor, preživljanje prostega časa, njihova delikatesna značilnost pa je pogled na življenje. V času, ko se zdi, da nas naprej potiska le še razmišljanje o materialnih dobrinah in lastni eksistenci, se oni obračajo k altruizmu, razumevanju stiske in nemoči tistih, ki nimajo. Pomagali so slovenskim družinam, ki so jim naravne katastrofe odnesle imetje, kmalu pa so začeli razmišljati tudi o ljudeh zunaj naših meja.

Jair Bolsonaro – država v primežu, francoska dokumentarna oddaja

Brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi

Elizabeta, nepremagljiva kraljica, britanska dokumentarna oddaja

Kraljica Elizabeta II. je kljub letom odločno vodila kraljevo družino in britansko monarhijo. Dokumentarna oddaja predstavi, kako ji je uspelo oblikovati kraljevo tržno znamko, ki se v tekmi z največjimi na svetu uvršča visoko – takoj za Facebookom, Amazonom, Googlom in Applom. ELIZABETH: THE INVINCIBLE QUEEN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Storm Theunissen

Betonske sanje, dokumentarni film

Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Kakšno ceno plačujejo tisti, ki so se lotili ultimativnih sanj svoje dobe? Kako se danes spopadajo z zapuščino svojih življenjskih odločitev, težo sanj, ki zdaj, kot kosi betona, ležijo na njihovih dvoriščih? V filmu Betonske sanje se režiser in scenarist Urban Zorko, fasciniran nad ambicijami, ki nas ženejo, poda na krove in vrtove … V življenja tistih, ki so si upali zapluti na pot svojih sanj in se lotili gradnje ene največjih amaterskih ambicij svojega časa - svoje lastne ladje.

Umetnost Skandinavije - Pred davnimi časi na Danskem, britanska dokumentarna serija, 2/3

Prebivalci Danske se danes prištevajo med najsrečnejše na svetu, vendar ni bilo vselej tako. Kot v zgodbah danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je bila tudi Danska nekoč grdi raček, ki si je želel postati labod. Odločnim razsvetljenskim idejam navkljub je stremela po vojaških zmagah in velikem imperiju. Leta 1864 je doživela odločilni poraz proti Prusiji in odtlej se življenje in umetnost na Danskem posvečata radostim domačnega, skromnega in majhnega. Danska slovi po notranjem oblikovanju in bržkone najbolj priljubljeni igrači na svetu, kockah Lego. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Aljažev stolp: "Ta pleh ima dušo"

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Slovenec po izbiri

Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?

S ščepcem soli, kanadska dokumentarna oddaja

V dokumentarni oddaji znanstveniki, kuharski mojstri, tudi solinarji z raziskovanjem in okušanjem podirajo mite in potrjujejo resnice o koristnosti in pasteh uporabe natrijevega klorida ali namizne soli. Kakšna so nova spoznanja o belih kristalih, s katerimi si že od nekdaj izboljšujemo okus hrane? PASS THE SALT / Kanada / 2020 / Režija: Michael McNamara

Kraljica je mrtva, živel kralj!, dokumentarni feljton

Smrt britanske kraljice Elizabete II. je nemudoma postala svetovni medijski dogodek. V oddaji bomo povzeli domače in svetovne odzive po osmem septembru, ko je monarhinja umrla in se je začela vladavina njenega sina Karla III. Obenem pa so se začele priprave na njen pogreb v Westminstrski opatiji 19. septembra, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji.

Odpotovanja: Čile: gor in dol, potopis, 11/13

Justin je imel težave z višinsko boleznijo že v Indiji. Kljub temu se z morja v enem dnevu dvignejo na 4500 metrov visoko gorsko planoto Altiplano. Z njim je vse slabše, zato mora v ambulanto po kisik. Naposled si opomore in zmore tudi kolesarjenje z ognjenika. Vmes se mu zgodi ljubezen, povezana s pivom in Brazilijo, a tudi tokrat mu ni usojena. Svojo drago je preplačal, ne more pa je vzeti s seboj. S severa Čila se spustijo na jug, na otok pred Patagonijo, in spoznajo tamkajšnje prehrambne navade in mitologijo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, dokumentarni feljton

Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.

Jutranja kronika

Odmevi

Zrcalo dneva

Magnet

Črna kronika

Panorama

Vreme

Dnevnik

Radijski dnevnik

Studio ob 17.00

Dogodki in odmevi

Po Sloveniji

Prvi dnevnik

Danes do 13:00

Zrcalo tedna

Slovenska kronika

Utrip

Tarča

Znanost in tehnologija

Zdravje

Tednik

Intervju

Arena

Gospodarstvo

Studio City

Koncerti – kulturno-umetniški program

Literarni nokturno

Radijska igra

Koncert evroradia

ARS humana

Obiski kraljice

Kratka radijska igra

Sobotni operni večer

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Kultura

Osmi dan

Literarni večer

Mladi virtuozi

Svet kulture

Izšlo je

Jezikovni pogovori

S knjižnega trga

Odprta knjiga na radiu

Likovni odmevi

Razgledi in razmisleki

Glasovi svetov

Opus

Komorni studio

Panoptikum

Naval na šport

Šport

Kolesarstvo

Športna zgodba

Gimnastika

Hokej na ledu

Odbojka

Kajak kanu

Nogomet

Evropska prvenstva München 2022

Plavanje

Atletika

Košarka

Rokomet

Smučarski skoki

Alpsko smučanje

Deskanje na snegu

Biatlon

Smučarski teki

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Tenis

Dobro jutro

Vem!

Šef doma

Čez planke

Nedeljsko popoldne

Kaj dogaja?

Sobotno popoldne

V petek zvečer

Koncerti – razvedrilni program

Radio GA - GA - video

Ginovo potepanje

Joker

Slovenska polka in valček

OdBita pot

Poletni pozdrav

Avtomobilnost

Ambienti

Vikend paket

Svetovalni servis

Podjetno naprej

Pogled v znanost

Ljudje in zemlja

O živalih in ljudeh

Ah, ta leta!

Ugriznimo znanost

Intelekta

Na vrtu

Podobe znanja

Ultrazvok

Slovenski magazin

Alpe-Donava-Jadran

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

Hudo športni

Gymnasium

Kulturomat

Osvežilna fronta

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

Skit

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Duhovna misel

Obzorja duha

Bogoslužje

Musica sacra

Sveto in svet

Glasba in sveto

Ozare

Duhovni utrip

Sedmi dan

Sledi večnosti

Prenos bogoslužij

Verske poslanice in voščila

Primorska kronika

Tele M

Primorski kraji in ljudje

Jutranjik

Slovenska kronika

Opoldnevnik

Preglednik TV Maribor

Primorski dnevnik

Aktualno regionalno

Do popoldneva

Točno opoldne

Malo naokrog

Jutranji program

Omizje TV Maribor

Dober večer

Odkrivamo Maribor

Rojaki

Obrazi naših rojakov

5. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek

7. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

5. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek

18. izredna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

5. nujna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Spremembe in dopolnitve Pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji 2. Predog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek 4. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), skrajšani postopek 5. Razno

10. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 20. 9. 2022 4. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

17. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

4. nujna seja Odbora za obrambo, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

1. redna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 - matično delovno telo 2. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost in uspešnost vzpostavitve in delovanja državnega računalniškega oblaka" 3. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o."

7. nujna seja Odbora za kulturo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

16. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini (ZOP-A), nujni postopek 2. Predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE), nujni postopek 3. Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti in nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije (ZPKLNZP), nujni postopek

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

4. redna seja Mandatno-volilne komisije, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru 2. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 3. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 4. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju 5. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško 6. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije 7. Pregled prijav na Javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri 8. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje dveh članov Statističnega sveta Republike Slovenije 9. Administrativne zadeve

3. redna seja Mandatno-volilne komisije, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos-G), druga obravnava 2. Pregled prijav na Javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 1. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

5. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 5. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Zahteva skupine poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti devetega odstavka 56. člena Zakona o vinu (ZVin), tretjega odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih (ZG) in 4. točka tretjega odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)

14. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku

2. redna seja Odbora za gospodarstvo, posnetek

Odbor za gospodarstvo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na ekonomski sistem in razvoj, - na tehnologijo, pošto in meroslovje, - na notranji trg ter tehnično zakonodajo in merila, - na varstvo potrošnikov, - na varstvo konkurence, - na ekonomske odnose s tujino, - na razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, - na socialno podjetništvo, - na intelektualno lastnino, - na drobno gospodarstvo in turizem, - na industrijske projekte, - na regionalni razvoj in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

4. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021, zainteresirano delno telo 2. Razno

5. nujna seja Odbora za obrambo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predstavitev Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske

4. nujna seja Odbora za finance, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije (ZPKEEKP), nujni postopek

2. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini (ZOP-A), nujni postopek 2. Predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE), nujni postopek

11. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 9. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 29. 9. 2022 3. Izredno zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 30. 9. 2022

17. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

5. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, posnetek

Dnevni red seje: 1. Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom

9. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Odbor za zadeve Evropske unije v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve Evropske unije, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike, med drugim tudi glede predloga sprememb pogodb, na katerih temelji Evropska unija, ter glede pogodb o pristopu držav kandidatk k Evropski uniji, vključno s pogajalskimi izhodišči, - obravnava sklepanje mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Evropske unije oziroma Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter sklepanje mednarodnih pogodb, ki jih sklene Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije ter Evropsko unijo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, - sodeluje pri tem, da Državni zbor v skladu z 12. členom Pogodbe o Evropski uniji prispeva k dobremu delovanju Evropske unije, še posebej s spoštovanjem načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, - obravnava zadeve, ki so na dnevnem redu institucij in organov Evropske unije, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike, ter poročila o dejavnostih predstavnikov Republike Slovenije v teh institucijah in organih, - obravnava temeljne dokumente Evropske unije in Republike Slovenije, povezane z evropskim semestrom in oblikovanjem poglobljene in prave ekonomske in monetarne unije, - sodeluje z institucijami in organi Evropske unije ter z odbori nacionalnih parlamentov za zadeve Evropske unije, - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami Evropske unije z njihovega delovnega področja in - skrbi za evidenco zadev Evropske unije.

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 2. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

6. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

16. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini (ZOP-A), nujni postopek 2. Predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE), nujni postopek 3. Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti in nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije (ZPKLNZP), nujni postopek

1. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Dnevni red seje: 2. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava

4. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

Dnevni red seje: 1. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2021 2. Letno poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh, d. o. o., za leto 2021 3. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022

1. redna seja Odbora za zdravstvo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 2. Ustanovitev Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji 3. Razno

5. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek

13. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora

Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.

54. redna seja Državnega sveta, posnetek

Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 53. redne in 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev prednostnih nalog predsedstva Češke republike Svetu Evropske unije v času od 1. 7. do 31. 12. 2022 4. Predlog Mnenja k Sedemindvajsetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021 5. Predlog Mnenja k Enaindvajsetemu poročilu o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2017, 2018, 2019 in 2020 6. Predlog Mnenja k Poročilu o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2021 7. Predlog Mnenja k Poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 8. Seznanitev z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije Pravilnost poslovanja Državnega sveta Republike Slovenije 9. Predlog Dopolnitve Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Uradni list RS št., 187/12) in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic) 10. Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2024 11. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika Državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike

9. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

2. nujna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, prenos

Dnevni red seje: 1. Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

4. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

3. redna seja Odbora za pravosodje, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava 4. Razno

2. redna seja Odbora za zdravstvo in 4. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Poročilo glede skupnih evropskih ukrepov na področju oskrbe

5. redna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko 2. Pobuda za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau 3. Mednarodna dejavnost Državnega zbora 4. Razno

6. nujna seja Odbora za zdravstvo

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

3. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2020 2. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2021 3. Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021 4. Letno poročilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2021 5. Razno