Kar je vedelo vse, risanka

Živa je mislila, da je ona tista, ki ve vse. Na koncu mora priznati, da ne ve ničesar, da pa lahko skupaj s prijatelji najde marsikateri odgovor.

Joker, kviz

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Svoje znanje in srečo bo tokrat v kvizu Joker preizkusil upokojeni častnik slovenske vojske in veteran vojne za Slovenijo Vasiljie Maraš. Odraščal je v Brežicah, zdaj pa z ženo in dvema sinovoma živi v Novem mestu. Njegova strast je vinograd, ima svoj cviček, ki ga prideluje po stari recepturi svojega deda. Kot sotekmovalec se mu bo v studiu pridružil mož ženine sestrične Andrej Grum.

Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Poročila ob 22h

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Trom: na robu, danska nadaljevanka, 3/6

Kriminalistka Karla Mohr postaja v preiskavi Sonjine smrti vse bolj pristranska, saj se boji, da je vpleten tudi njen sin. Hannis raziskuje sledi po prispevku, ki ga je Sonja pripravljala z radijskim voditeljem Pállom, s čimer ogroža tudi svojo varnost. Páll se prebudi iz umetne kome in hoče govoriti s policijo. TROM / Danska / 2021 Scenarij: Torfinnur Jákupsson, Donna Sharpe Režija: Kasper Barfoed, Davið Óskar Ólafsson V glavnih vlogah: Ulrich Thomsen, Maria Rich, Olaf Johannessen, Mariann Hansen, Frida av Fløtum, Helena Heðinsdóttir, Gunnvá Zachariassen

Tuttoggi I

Telegiornale. Poročila.

Od začetka decembra do konca marca obvezno varčevanje z elektriko

Obvezno varčevanje z električno energijo in možnost uvedbe reguliranih cen elektrike tudi za mala in srednje velika podjetja - to je izkupiček izrednega zasedanja energetskih ministrov Evropske unije. Ministri sicer še niso dosegli dogovora glede uvedbe kapice na naraščajoče cene plina. Druge teme: - Zahod po ruski priključitvi štirih ukrajinskih regij uvaja nove sankcije proti Moskvi - Pet let po referendumu o neodvisnosti Katalonije se o tem krešejo mnenja tudi v tamkajšnji koaliciji - Sindikat upokojencev ob mednarodnem dnevu starejših poziva k vključenosti v odločanje

Holly Hobbie (II.): Oklevajoča junakinja, kanadska mladinska nadaljevanka, 9/10

Amy se že veseli. Udeležila se bo državnega Sejma znanosti. Sanja o tem, da bo znanstvenica. In Holly bo rockovska zvezdnica. Potem bosta po 30. letu kupili vili in bosta sosedi. Holly in Oscar pripravljata pesem, s katero si bosta morda zagotovila nastop na koncertu priljubljene glasbenice.

Rožančeva za eseje, Arte Povera v Cukrarni in Podobe Maribora

Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika. FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/

Oblegani

Luka in Lučka sta na plaži. Trudita se, da bi zmagala na tekmovanju v gradnji peščenih gradov. Zamišljata si, da sta v srednjeveškem gradu. Sovražnik se bliža in ga hoče oblegati. Bo Luki in Lučki uspelo pobegniti?

Sobotno popoldne

Edinstvena oddaja o življenjskem slogu, ki vas popelje v svet lepote, trendov, estetike, mode, avtomobilizma, dizajna in raznovrstnih nasvetov, ki poskrbijo za višjo kakovost življenja in bivanja. V oddaji gostimo znane obraze, ki jih spoznate na drug način; skozi oči stila in njihovih življenjskih vodil. Poleg estradnikov gostimo strokovnjake s področja psihologije, osebnega razvoja, dizajna in interierja, astrologije, zdravja, lepote in estetike ter mnogih drugih področij. Svetujemo tudi o modi in kulturi oblačenja, odgovarjamo na dileme in pisma gledalcev ter se s kolegi oddaje Avtomobilnost podamo v avtomobilistične vode. Vaši sobotni gostiteljici sta Lorella Flego in Ana Tavčar.

Polž na potepu na kitovem repu, risani film

Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži? Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.

Holly Hobbie (II.): Nesebična zvezdnica, kanadska mladinska nadaljevanka, 10/10

Ste kdaj čutili, da vam lahko naslednja odločitev spremeni življenje? Ste se takrat prestrašili ali ste prisluhnili svojemu srcu? Holly se pripravlja na veliki korak. Mame žal ne bo na koncertu, ker mora ostati v službi, Heather potrebuje bratovo pomoč, Holly pa se zaplete že pri izbiranju obleke.

Evropskemu zelenemu dogovoru sledi tudi Slovenija

Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Jagodne palačinke

Medo in Miša sta za vas pripravila svoje slastne recepte.

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Rožančeva nagrada Urošu Zupanu

Dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo je Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Zupanova zbirka je pesniška avtobiografija, pesnikov »osebni zemljevid« slovenske poezije in fenomena poezije »kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«, so zapisali pri žiriji. Za ta osebni zemljevid pa je ključno Zupanovo branje slovenske poezije. Zupan je v 90-ih javno priznal, da ne bere slovenske poezije. Nato je to spremenil in počasi je začela nastajati njegova zbirka esejev, osebno srečanje pesnika s 15 slovenskimi pesniki, ki je tudi nekakšen priročnik za branje poezije. Foto: Urška Boljkovac

O živalih in ljudeh

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Nočni potep

Kako je Jan pomagal mesecu najti kraj, kjer bi lahko svetil. Pripoveduje: Marko Simčič. Napisala: Maja Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Boks

V ringu sta plamenec in noj. Nerodni sodnik ju ovira pri boju.

Utrip

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Jeklene dame, finski film

Komedija. Inkeri, 75-letnica, je med prepirom po nesreči s ponvijo udarila svojega moža in ga ubila. Zato pobegne, poleg pa pritegne še svoji sestri, Raili in Sylvi. Potovanje po Finski se spreobrne v pravo pustolovščino, polno podjetnih dejanj, daljnih, a živih spominov in grešnega plesanja v klubih na podeželju. Končno se druščina znajde pred Inkerijino univerzo iz mladosti. Inkeri od nekod iztakne Eina, svojo gorečo ljubezen iz študentskih let, kar jo spomni na mladostne sanje mlade revolucionarke, ki se jim je morala odpovedati zaradi patriarhalnega zakona, v katerega je stopila kmalu zatem. Inkeri se še enkrat znajde pred odločitvijo, kaj storiti s preostankom življenja. Ali bo še naprej ostarela, prestrašena vdova, katere življenje je v glavnem mimo, ali pa bo preostanek življenja zgrabila za roge in ga živela po svoji volji. LADIES OF STEEL / TERÄSLEIDIT/ FIN / 2020 Režija: Pamela Tola / Scenarij: Aleksi Bardy, Pamela Tola / Igrajo: Leena Uotila, Seela Sella, Saara Pakkasvirta, Heikki Nousiainen, Pirjo Lonka, Samuli Niittymäki, Jani Volanen, Pamela Tola, Lauri Tilkanen, Linnea Skog, Lilian Pärni, Anna Paavilainen, Anna-Leena Härkönen, Ilona Chevakova, Rea Mauranen, Juhani Niemelä, Marja Salo, Mio Tola, Yasmine Yamajako, Jukka Virtanen, Markku Haussila, Eero Herranen, Eeva Muttonen

Italija ostala brez ruskega plina; v Sofiji odprli nov plinovod med Bolgarijo in Grčijo

Vse manjše dobave ruskega plina v Evropo vzbujajo vse več skrbi. Medtem ko je bila dobava ruskega plina danes v Italijo prekinjena, so pretresi glede oskrbe s plinom pospešili odprtje novega plinovoda med Bolgarijo in Grčijo. To je pomemben korak k zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina, je poudarila evropska komisarka Ursula von der Leyen in dodala, da bo nov plinovod bo spremenil pravila igre glede energetske varnosti Evrope. V oddaji tudi: - V ujmah poškodovani Osilnici bo pri odpravljanju posledic še naprej pomagala vojska - V Bosni in Hercegovini velja volilni molk; tam živeče Hrvate skrbi rezultat jutrišnjih volitev - Svetovni dan starejših tudi kot opozorilo na revščino starejših samskih žensk

Matej Praprotnik

V Kaj dogaja? pa tokrat govorimo še o luknji v Severnem toku, štejemo podpise kandidatov in preverjamo, kaj je Pahor počel v New Yorku. Na terenu smo raziskovali, zakaj gre vedno več Slovencev po gobe, v telenoveli Palomar pa o novih težavah vladne koalicije. Spet bo z vami Beseda tedna, v kateri se bo Magister Baltić ukvarjal s spolitizacijo naše družbe. Naš gost v studiu bo novinar, radijski voditelj in borec za pravice dvokolesnikov Matej Praprotnik, na Malo teraso pa iz daljne Irske prihajajo legendarni The Davkiners.

Rokomet (Ž) - prijateljska tekma: Slovenija - Madžarska, prenos iz Ljubljane

*****

Najboljše jutro

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Skoraj nikoli III.: Pripravnica, angleška mladinska nadaljevanka, 1/11

Natu se ponoči sanja, da je velik zvezdnik, v resnici pa je Wonderland v krizi. Harry najde rešitev: tečaj preživetja v divjini. To jih bo gotovo spodbudilo k pisanju novih pesmi. Chloe medtem začenja pripravništvo. Misli, da bo delala za Jordana, a se krepko moti. Sasha ima namreč svoje načrte.

Sarival Sosič: Moje ime je ...

Sarival Sosič se je v nekaj letih, odkar je izšel njegov leposlovni prvenec, roman Starec in jaz, dodobra zasidral na našem knjižnem prizorišču. Njegova pripovedna besedila odlikujejo izrazita ritmičnost, prepoznaven, zgoščen, liriziran jezik, ki se razrašča v prispodobe in simbole, razvejeni stavki in intenzivnost pripovedi. Izbrali smo dve avtorjevi kratki pripovedi iz zbirke, ki bo v kratkem izšla pri založbi Litera. Režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Vojko Kokot. Urednica oddaje Tina Kozin.

Knjižnica

Oči Pujs ima doma knjigo iz knjižnice, ki bi jo moral vrniti že zdavnaj. Družina se odpravi v knjižnico, kjer si sposodijo še več knjig.

Bojana Čibej

Če bi radi slišali, kako zveni švedska balada iz devetega stoletja, bodite to noč z nami. Morda vam je tuja tudi beseda Svitar, ki si jo je naša gostja izbrala za ime zavoda. Ali pa še nikoli niste stopili na grad Rihemberk, enega najstarejših gradov na Slovenskem, ki je postal njen drugi dom. Spoznajte Bojano Čibej, pevko in interpretatorko kulturne dediščine, ki ima prav posebno poslanstvo. Nočni program iz novogoriškega studia pripravlja Eva Furlan …

Stoltenberg: NATO ne bo nikoli priznal priključitve ukrajinskih pokrajin Rusiji

Vrstijo se obsodbe priključitve štirih ukrajinskih regij k Rusiji, ki jo je včeraj razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg jo je označil za nezakonito in nelegitimno. Moskvo je posvaril pred hudimi posledicami, če bo v vojni uporabila jedrsko orožje. Washington je medtem že uvedel nove sankcije proti Rusiji. Kot je ob tem poudaril ameriški predsednik Joe Biden, se Združene države in njene zaveznice ne bodo pustile ustrahovati Putinu. Druge teme: - V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont - Nemčija napovedala uvedbo cenovne kapice za plin - Mednarodni dan starejših opozarja tudi na pogosto prezrto revščino samskih upokojenk

Odmev slavljenja

V krščanskih binkoštnih cerkvah so za to jesen pripravili vrsto koncertov z naslovom »Odmev slavljenja«. Nove pesmi slavljenja so nastale v času zdravstvene krize koronavirusne bolezni, ko so člani Krščanske binkoštne cerkve v Ljubljani začutili, da bi svojo vero poglobili s slavilnimi pesmimi. Nastal je album z naslovom »Gradimo skupaj«. Z našo kamero smo zabeležili utrip na koncertu v Antonovem domu v Ljubljani.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Iz roda v rod, zadnji del, 18/18

Frakl ima novo kelnerco in bi rad povabil družbo na piknik, vendar se izkaže, da je za ta dan napovedana zabava v pekarni. Povabljen je tudi župnik, nihče pa ne ve za kakšno slavje gre, saj je Irenin oče tako skrivnosten, da tega ni razkril niti Ireni. Skrivnost pa je tudi, kam je izginil Boštjan, ki ga Cene že nekaj dni išče. Ko od župnika izve, da so Boštjana menda videli pri Karmen, se odpelje tja in res ima kaj videti. Zvečer so na zabavi pred pekarno zbrani takorekoč vsi in vzdušje je pravo, pogosti pogledi in smehljaji pa pričajo o tem, da se med Cenetom in Ireno nekaj dogaja. Ko Irenin oče naposled oznani, zakaj so se pravzaprav zbrali, veselju ni videti konca. Pekarna gre naprej iz roda v rod, in zdi se, da prihajajo boljši časi.

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Toni Obid: V Baški grapi, pa ne biti povezan z železnico, je kar čudež

Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega.

Huda orožja, dokumentarna oddaja, 5/7

V tej oddaji bomo iskali najnevarnejša orožja v živalskem svetu: najhitrejše čekane in žival, katere tišina je smrtno nevarna. Preizkušali bomo tudi najnevarnejše lovke, ki pripadajo orjaškemu lignju. Čeprav imajo vsi glavonožci lovke s priseski, ima ta ligenj v njih skrito še posebno nevarno orožje.

David Graeber in David Wengrow: Pričetek vsega

Odmevna arheološko-antropološka razprava na glavo postavlja večino utečenih predstav, ki jih imamo o političnem, družbenem, ekonomskem, tehnološkem in kulturnem življenju kamenodobnih skupnosti z vsega sveta

She's got Soul, Neisha & Big Band RTV Slovenija

Neisha je z Big Bandom RTV Slovenija predstavila povsem novo in svežo glasbeno poslastico. Program je večinoma izbor njenih uspešnic, prirejenih prav za nastop z Big Bandom. Koncert je prežet s funkom, soulom in R'n'B-jem, za kar poskrbijo izbrane priredbe iz časov od 60. do 80. let prejšnjega stoletja, ob tem pa je mogoče slišati tudi drugačne ritme, od valčka (Malo tu, malo tam) do koračnice (Tiste lepe dni) in disko funka (I can't stand no rain) pa vse do makedonskega ora (Ne daj da gledam u nebo).

Poročila ob petih

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Ambienti

Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom. Hiša unikatnih detajlov smo jo poimenovali. Osnovni dizajn interijera je sicer temeljil na črno beli kombinaciji, vendar se je lastnica kot športna in modna navdušenka brez oklevanja odločila vnesti tudi nekaj intenzivnejših barv. S pomočjo arhitektke pa so si uredili še zunanji del, ki prav vabi k preživljanju časa na prostem. Za stanovanja v blokih se marsikomu zdi, da ima človek ob morebitni prenovi na veliko koncih zvezane roke. V mestu ob Dravi smo ugotovili, da stene ne predstavljajo mej, če je v glavi polno idej. Pobliže predstavimo stanovanje, polno vrhunskega dizajna in drznih rešitev. Dvajset let že »zori« vrt na Gorenjskem. Lastnica spoštuje naravo, zato je izbrala sonaravno vzgojo rastlin. Okrasni vrt je zasnovala po zgledu angleških okrasnih vrtov, s pomočjo moževih rok pa nastane veliko koristnega in lepega.

»1+1=2?«

V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Poskusna vožnja, 17/18

Irenin oče že dolgo ni bil tako dobre volje. Jaka ni več, na dvorišču je samo še kup njegove krame. Ko se Jaka pripelje, ugotovi, da njegov ključ ne odpira več hišnih vrat. Iz obupa začne groziti z odvetnikom, vendar se Irenin oče njegovim grožnjam smeje. Pri Poldetu in Pavletu je vse po starem, le, da ima Pavle novega prijatelja, Cenetov dan pa polepša Irena, ki ga prosi za uslugo in Cene ji seveda ustreže. Zvečer se Irena in Cene odpeljeta v Zbilje, kjer so naročili poročno torto, in Cene se spotoma izkaže za pravega kavalirja. Irenin oče žari od zadovoljstva, navdušen je z razpletom družinske drame in v dobri družbi proslavlja deložacijo nesojenega zeta.

Mumindol: Muminovo noro poletje

Mumindol preseneti povodenj in prebivalci Muminhiše čez noč postanejo brezdomci. Ker so neustrašni in iznajdljivi, hitro najdejo nov dom – plavajoče gledališče. Kaj pa, če v njem že kdo živi?

Joseph Nzobandora - Jose

Gost tokratne oddaje Razkošje v glavi je vsestranski pripovedovalec zgodb; glasbenik, raper, igralec in scenarist; Joseph Nzobandóra - Jose. V oddaji ob pomoči svojih izkušenj pretresa koncept identitete, razkriva pripovedno moč odra in pojasnjuje, zakaj ne sodeluje v 'rapovskih dvobojih'. Pred mikrofon ga je povabil Ambrož Kvartič.

Prepir

Medveda razmišljata, kaj bi skuhala za kosilo. V hladilniku imata samo nekaj jajc. Miša si želi palačinke z jagodami, Medo pa umešana jajca z gobami. Zaradi različnih želja se skregata in Miša odvihra v gozd nabirat jagode, medtem ko Medo začne pripravljati jajca. Kmalu spoznata, da sta se sporekla brez razloga in da je prijateljstvo pomembnejše od hrane. Pobotata se in skupaj pripravita palačinke z gobami.

Specialna enota Dunaj (XV.): Krinka, avstrijska nanizanka, 16/16

Zaradi električnega udara v kopalni kadi umre prostitutka Sophia Zauner. Njena kolegica Sherry na posnetkih varnostne kamere prepozna sumljivi stranki. Krivca izda izgubljena škatlica vžigalic. Ko Wohlfahrt ugotovi, da je bil v času umora v sobi prostitutke še nekdo, se primer dodatno zaplete. SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Na vrtu

JESENSKA VISOKA GREDA Irenina visoka greda je posajena tako, da višje rastline senčijo nižje. Pridelek je paradižnikov, jajčevcev in fižola, ki ga je nabrala za zadnjo letošnjo domačo obaro, je bil zato dober. Gredo je nekoliko obnovila, preden je vanjo posadila radiče. ZASADITEV V ZLATOLIČJU Nadaljujemo preurejanje in osvežitev okrasnega nasada v Zlatoličju. Z utrjene brežine je Sebastjan Lipar izkopal nekaj rastlin. Presadil jih bo na drug, bolj senčen prostor, ki ga bodo poživile tudi novo izbrane trajnice. PEKOČNOST ČILIJEV Izmed 40 sort čilijev, ki jih vzgajajo Legnarjevi, predstavljamo Žigov izbor najlepših in najbolj pekočih plodov. Žigo spremljamo ga od spomladi, ko je začel vzgajati 1500 sadik, ki že od avgusta, pa še zdaj, dozorevajo. BUČE: TEŽKE, LEPE IN DOLGE V Mozirskem gaju se na ogled še 'šopirijo' posebne buče. Vse res velike, pa težke, dolge ali preprosto – najlepše. Njihove sorodnice – lubenice, težke tudi kot povprečna odrasla ženska (64 kg), so lastniki že odpeljali domov. Po semena buč velikank, ki so tekmovale na 12. državnem tekmovanju, pa pridejo čez kak teden...

Jeklene dame, finski film

Komedija. Inkeri, 75-letnica, je med prepirom po nesreči s ponvijo udarila svojega moža in ga ubila. Zato pobegne, poleg pa pritegne še svoji sestri, Raili in Sylvi. Potovanje po Finski se spreobrne v pravo pustolovščino, polno podjetnih dejanj, daljnih, a živih spominov in grešnega plesanja v klubih na podeželju. Končno se druščina znajde pred Inkerijino univerzo iz mladosti. Inkeri od nekod iztakne Eina, svojo gorečo ljubezen iz študentskih let, kar jo spomni na mladostne sanje mlade revolucionarke, ki se jim je morala odpovedati zaradi patriarhalnega zakona, v katerega je stopila kmalu zatem. Inkeri se še enkrat znajde pred odločitvijo, kaj storiti s preostankom življenja. Ali bo še naprej ostarela, prestrašena vdova, katere življenje je v glavnem mimo, ali pa bo preostanek življenja zgrabila za roge in ga živela po svoji volji. LADIES OF STEEL / TERÄSLEIDIT/ FIN / 2020 Režija: Pamela Tola / Scenarij: Aleksi Bardy, Pamela Tola / Igrajo: Leena Uotila, Seela Sella, Saara Pakkasvirta, Heikki Nousiainen, Pirjo Lonka, Samuli Niittymäki, Jani Volanen, Pamela Tola, Lauri Tilkanen, Linnea Skog, Lilian Pärni, Anna Paavilainen, Anna-Leena Härkönen, Ilona Chevakova, Rea Mauranen, Juhani Niemelä, Marja Salo, Mio Tola, Yasmine Yamajako, Jukka Virtanen, Markku Haussila, Eero Herranen, Eeva Muttonen

Kaj smo počeli na počitnicah, britanski film

Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly

Junij moje jeseni, avstralski film

Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …

Drug mimo drugega, francoski film

Romanca. Remy in Melanie se ne poznata. Živita v soseščini, a se še nikoli nista srečala. On je mlad Parižan, ki opravlja priložnostna, nekvalificirana dela, ona je mlada Parižanka, ki se ukvarja z raziskavami v znanosti. Oba sta rahlo depresivna zaradi osamljenosti in neizživete potrebe po bivanju v dvoje. A se bosta sploh kdaj srečala? DEUX MOI / FRANCIJA, BELGIJA / 2019 Režija: Cédric Klapisch / Scenarij: Santiago Amigorena, Cédric Klapisch / Igrajo: François Civil, Ana Girardot, Camille Cottin, François Berléand, Simon Abkarian, Eye Haidara, Rebecca Marder, Pierre Niney …

Pogodba, danski film

Danska pisateljica Karen Blixen se je rodila 17. 4. 1885 kot Karen Christenze Dinesen. Leta 1914 se je poročila s švedskim baronom Brorom von Blixen-Fineckejem, a njun zakon ni trajal. Umrla je 7. 9. 1962. Svetovno slavo ji je prinesel roman Spomini na Afriko (po njem so posneli film Moja Afrika), ki ga je najprej napisala v angleščini. V njem opisuje svoje življenje v Keniji, kjer je živela od konca leta 1913 do 1931, ko je prodala propadlo plantažo kave in se vrnila v domovino. Film se začne leta 1948, ko je Karen Blixen na vrhuncu kariere, njeno dansko posestvo pa je prostor, kjer se se zbira kulturna elita. Na eno od teh srečanj Blixenova povabi mladega in obetavnega pesnika Thorkilda Bjørnviga (2. 2. 1918–5. 3. 2004) in mu predlaga, naj o njej napiše knjigo. Magister, tako ga kliče Karen, je očaran, počaščen, a hkrati zaskrbljen, saj ve, da je Karen zahtevna, poleg tega sploh še ni brala njegovega pisanja. Karen ga vendarle prepriča in skleneta pakt, ki za Thorkilda in njegovo ženo Grete postane prehudo breme. Prijateljstvo med Karen in Thorkildom je zapleteno, saj je gospodovalna, poleg tega jo pestijo hude zdravstvene težave. Bjørnvig je leta 1974 napisal delo Pagten, v katerem opisuje svoje prijateljstvo s Karen Blixen v letih od 1948 do 1955. PAGTEN / The Pact / Danska / 2021 Scenarij: Christian Torpe Režija: Bille August V glavnih vlogah: Birthe Neumann, Simon Bennebjerg, Asta August, Nanna Skaarup Voss

Nasilje svobode, nemški film

Neusmiljena kritika meščanskega sloja v režiji R. W. Fassbinderja in prelomno delo za LGBT-kinematografijo. Mladi Franz Bieberkopf, znan tudi kot Fox, je prisrčen homoseksualec in delavec, ki mu nenehno primanjkuje denarja. Nekega dne se mu nasmehne sreča, ko na loteriji zadene veliko nagrado. Z novim bogastvom se prebije v visoke kroge in začne romanco s čednim, izobraženim, a dvoličnim Eugenom. Ta poskuša Foxa spremeniti v sebi enakega, toda Fox se ne more otresti starega prostaškega vedenja. Eugenova pokvarjena družba začne izkoriščati Foxovo naivnost in radodarnost. Izvirni naslov: FAUSTRECHT DER FREIHEIT / Nemški film, 1975 / Režija: Rainer Werner Fassbinder / Scenarij: Rainer Werner Fassbinder, Christian Hohoff / Igrajo: Rainer Werner Fassbinder, Peter Chatel, Karlheinz Böhm

Mladi Ahmed, belgijsko-francoski film

Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck

Wannseejska konferenca, nemški film

20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem. Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference. WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021 Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz Režija: Matti Geschonneck V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak

Duhec, mladinski celovečerni film

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

Branjevec za štiri letne čase, nemški film

Ena prvih mojstrovin R. W. Fassbinderja govori o bridkem življenju prodajalca sadja. München v 50. letih 20. stoletja. Življenje je za Hansa Eppa eno samo veliko ponižanje. Po vrnitvi iz francoske tujske legije, v kateri je preživel več let, se začne preživljati kot prodajalec sadja. S tem si nakoplje materin prezir. Zaradi prepirov z ženo, zapravljene kariere in izgubljene stare ljubezni Hans začne piti, nato pa izživlja svoj bes z nasiljem. Stresno življenje načne njegovo duševno in telesno zdravje, nazadnje doživi srčno kap. Ko se že zdi, da je vse brezupno, pa v njegovo življenje vendarle posije sonce. Hans zaradi šibkega srca ponudi mesto pomočnika pri prodaji sadja Harryju, staremu znancu iz legije. Marljivi prijatelj mu pomaga posel postaviti na noge, žarek upanja posije tudi v njegovo družinsko življenje. A Hansu samouničevalni nagon ne pusti, da bi užival v redkih trenutkih sreče. Izvirni naslov: HÄNDLER DER VIER JAHRESZEITEN / Nemški film, 1972 / Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hans Hirschmüller, Irm Hermann, Hanna Schygulla

Upanje, koprodukcijski film

Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne

Večji svet, francosko-belgijski film

Drama posneta po resničnih dogodkih, opisanih v knjigi Corine Sombrun, z originalnim naslovom "Mon initiation chez les Chamanes". V njej popisuje svojo izjemno izkušnjo pri mongolskih šamanih, s katerimi je doživela transcendentalno izkušnjo duhovne zamaknjenosti. Medtem, ko Corine v Parizu žaluje za svojim pokojnim moškim, ji prijatelj in tudi službeni kolega iz tonskega studia predlaga potovanje na drugi konec sveta, da bi nekako pozabila na svojo izgubo in ponovno našla notranje ravnovesje. Pove ji, da potrebujejo še nekaj zvočnega gradiva iz Filipinov in Mongolije, Corine se odloči za Mongolijo … Za nekaj tednov odpotuje iz Pariza v Mongolijo, kjer se loti zvočnega snemanja v majhnem šotorskem zaselku sredi prečudovite mongolske divjine … Tam spozna šamana Oyuna, ki ji spremeni življenje. Med enim svojih obredov Oyuna potegne Corino v trans. Po transu ugotovijo, da Corine poseduje šamansko moč, dar, ki ga velja razviti in uporabiti. Med drugim ji dar omogoča stik z umrlimi duhovi in Corine sedaj verjame, da se bo lahko ponovno srečala s svojim ljubim. Ko se vrača v Pariz, obljubi, da se bo vrnila in se izučila za šamanko. … UN MONDE PLUS GRAND / FRA, BELG / 2019 Režija: Fabienne Berthaud / Scenarij: Claire Barré, Fabienne Berthaud, Corine Sombrun / Igrajo: Cécile de France, Narantsetseg Dash, Tserendarizav Dashnyam in drugi …

23 sprehodov, britanski film

Romantična komedija o ljubezni v času pasjih sprehodov. Dave in Fern sta neznanca, ki se vsak dan srečujeta v londonskem parku, kjer sprehajata svoja psa. Najprej je uglajena gospa Fern do Davea zadržana, saj se boji, da bo njegov velik pes poškodoval njeno psičko. Kmalu pa ugotovi, da je njegov pes miroljuben in postopoma postaneta tandem pri pasjem sprehajanju. Vsako novo srečanje v parku poglobi njuno prijateljstvo. Sčasoma se zaljubita, nato pa se spopadeta s težavami, ker prej drug z drugim nista bila povsem iskrena. Izvirni naslov: 23 WALKS / Britanski film, 2020 / Režija, scenarij: Paul Morrison / Igrajo: Dave Johns, Alison Steadman

Starost je norost, ameriški film

Komična drama in romanca. Palm Spring. Upokojeni NASin pilot, Victor Martin nekega dne ostane brez vozniškega dovoljenja. In seveda brez svojega Porscheja-oldtimerja, s katerim sta bila zlizana in delovala kot eno. Medtem ko si prizadeva pridobiti svoje vozniško dovoljenje nazaj, je prisiljen uporabljati javni prevoz, kjer pa spozna Caroline Summers, lastnico ekološke kavarnice, imenovane "Cuckoo Cafe", ki obenem vodi tudi združenje za reševanje ogrožene puščavske želve. Martin in Caroline se zbližata. Toda Martin, čigar življenje je bila ena velika pustolovščina, se mora sedaj naučiti jadrati med svojimi konjički in ljubeznijo do Caroline … SENIOR MOMENT / USA / 2021 Režija: Giorgio Serafini / Scenarij: Kurt Brungardt, Christopher Momenee / Igrajo: William Shatner, Jean Smart, Don McManus, Katrina Bowden, Christopher Lloyd, Esai Morales, Maya Stojan, Carlos Miranda, Beth Littleford, Melissa Greenspan, Valarie Pettiford, Joe Estevez …

Moč usode, TV in glasbeni film

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

Preporod, koprodukcijski film

Izvrstna eksistencialna drama z okoljevarstvenim nabojem, v kateri poskuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, je po mnenju mnogih najboljši film slovitega Paula Schraderja, scenarista Scorsesejevega Taksista in dobitnika zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Prečastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu po nasvet zateče noseča faranka Mary, zaskrbljena zaradi moža, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller skuša Michaelu pomagati, a ob mladeničevem srdu tudi v njem vznikne seme upora … Originalni naslov: FIRST REFORMED Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Paul Schrader Scenarij: Paul Schrader Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Philip Ettinger, Cedric Antonio Kyles

Masaryk, koprodukcijski film

Biografski celovečerni film prikazuje del življenja diplomata in zunanjega ministra Jana Masaryka (14. 9. 1886–10. 3. 1948), enega od sinov bolj znanega Tomáša Masaryka, ki je bil politik, državnik, filozof in sociolog, v zgodovino zapisan kot prvi predsednik Češkoslovaške. Dogajanje je postavljeno v obdobje od 1937 do 1939, ko je Jan Masaryk po očetovi smrti postal češkoslovaški ambasador v Veliki Britaniji. Češkoslovaška se spopada z agresijo nacistične Nemčije in Masaryk skuša prepričati Veliko Britanijo, da bi pomagala njegovi domovini, vendar je podpisan münchenski sporazum, s katerim Sudeti pripadejo Nemčiji. Jan Masaryk je obupan, njegovo duševno stanje je slabo in zdravi se v sanatoriju v Ameriki, pod nadzorom nemškega zdravnika Steina. Zbliža se z novinarko romunsko-judovskega rodu Marcio Davenport. Jan Masaryk je bil od leta 1940 do smrti 1948 češkoslovaški zunanji minister. MASARYK / A Prominent Patient / koprodukcija / 2016 Scenarij: Petr Kolecko, Alex Königsmark, Julius Sevcík Režija: Julius Sevcik V glavnih vlogah: Karel Roden, Hanns Zischler, Arly Jover, Oldrich Kaiser, Paul Nicolas, Milton Welsh, Eva Herzigová, Emília Vášáryová

Očetje in hčere, ameriško-italijanski film

Ganljiva zgodba o povezanosti med očetom in hčerko, ki presega okvire časa, bolezni in smrti. Po ženini smrti poskuša slavni pisatelj in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Jake po najboljših močeh vzgajati prisrčno hčerko Katie, vendar se mora hkrati spopadati s psihičnimi težavami. Sprva poskuša svojo bolezen prikriti, vendar vsakodnevna opravila sčasoma postanejo nemogoča, zato je prisiljen hčerko zapustiti in oditi na zdravljenje. 27 let pozneje se mora odrasla Katie, ob romanci s simpatičnim Cameronom, soočiti s svojimi podzavestno skritimi čustvi in zamolčanim odnosom do očeta. Originalni naslov: FATHERS AND DAUGHTERS Leto produkcije: 2015 Država: ZDA, Italija Žanr: drama Režija: Gabriele Muccino Scenarij: Brad Desch Igrajo: Amanda Seyfried, Russell Crowe, Diane Kruger, Jane Fonda, Aaron Paul

Ljubezen v Zürichu, švicarski film

Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe

Božja milost, francosko-belgijski film

Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca

Kubanskih pet, koprodukcijski film

Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura

Prekmurje – kulturnozgodovinska skica

V letu 2019 mineva komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci. V dokumentarnem filmu so glavni avtorji - scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svojo raziskovalno kariero s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.

Zvezde velikega platna: William Hurt, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Justina Doljak

Ob iskrenem in doživetem pričevanju Justine Doljak iz Predgriž na Črnovrški planoti nad Idrijo spoznamo življenje nezakonske deklice in njene družine. Justina je bila najprej stigmatizirana, ker je bila brez očeta oz. je ta ni priznal. Pozneje pa jo je močno zaznamovala vojna, ki je v teh krajih terjala visok krvni davek in veliko strahu ter trpljenja. Ob Justininem pričevanju spoznamo razmere, v katerih je z družino živela pred vojno in tudi po tem, ko je bil ubit njen očim in se je družina znašla v veliki revščini. Justina govori o neverjetni osebnosti mame, ki je premagala vse te preizkušnje in je tri hčerke spravila do kruha. Justina je postala učiteljica, čeprav se ji je napovedovala akademska kariera. Najdlje je službovala v Grgarju pod Sveto goro, kjer si je tudi ustvarila družino in kjer živi še danes. V času učiteljevanja so jo ovirali, ker ni hotela stopiti v komunistično partijo. »Ne morem izdati svoje družine,« si je takrat rekla in zaradi tega ni napredovala. Je neutrudna raziskovalka krajevne zgodovine, zaslužna za imeniten Grgarski zbornik ter druge knjige, ki pričajo o dediščini in ljudeh v teh krajih.

Zvezde velikega platna - Omar Sharif, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: OMAR SHARIF V Egiptu rojeni Omar Sharif je postal superzvezdnik po zaslugi dveh klasik ameriškega filma, ki ju je režiral David Lean, Lawrencea Arabskega in Doktorja Živaga. Cena za slavo je bila oderuška pogodba s studiem Columbia, ki mu je za številne manjše vloge plačala le nekaj tisoč dolarjev. Bil je tudi večni tujec Hollywooda, saj je pogosto nastopal v vlogah neameriških junakov in narodnosti, ki jim ni pripadal, tudi jugoslovanske, mehiške in celo nemške. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Wagner, Putinova skrivna vojska, francoska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja oriše geopolitično preiskavo zasebnega ruskega vojaškega podjetja The Wagner Group, ustanovljenega za pomoč ruskim separatistom v Doneškem bazenu v Ukrajini. To je tajna milica Jevgenija Prigožina, poslovneža in milijarderja, tesnega zaveznika Vladimirja Putina, ki je bil deležen že številnih mednarodnih sankcij. Skupina Wagner nima uradnih pooblastil, pa vendar je na čelu nove hladne vojne, ki jo je zanetil vladar v Kremlju: širi vplivna območja Rusije, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, širi lažne novice, izvaja kampanje za oslabitev zahodnih sil, tudi atentate in celo vojne zločine. WAGNER - L'ARMEE DE L'OMBRE DE POUTINE / WAGNER - PUTIN'S SHADOW ARMY / Francija / 2022 / Režija: Alexandra Jousset in Ksenia Bolchakova

"Bejž če vejdš" v epizodi Kirgizija, dokumentarni film

Dokumentarni film o specifični skupini prijateljev, ki radi pomislijo tudi na druge. Na tiste, ki imajo v življenju manj kot drugi. »Bejž če vejdš« je skupina prijateljev, ki prihaja iz Pivke in okoliških krajev. Druži jih enak smisel za humor, preživljanje prostega časa, njihova delikatesna značilnost pa je pogled na življenje. V času, ko se zdi, da nas naprej potiska le še razmišljanje o materialnih dobrinah in lastni eksistenci, se oni obračajo k altruizmu, razumevanju stiske in nemoči tistih, ki nimajo. Pomagali so slovenskim družinam, ki so jim naravne katastrofe odnesle imetje, kmalu pa so začeli razmišljati tudi o ljudeh zunaj naših meja.

Zvezde velikega platna - Peter Sellers, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: PETER SELLERS Genialni komik Peter Sellers je imel osupljiv dar za posnemanje, bil je igralec tisočerih obrazov in ustvaril številne nepozabne komične junake, med njimi dr. Strangelova v Kubrickovi vojni satiri in Inšpektorja Clouseauja v seriji filmov Rožnati panter. Njegovo zasebno življenje pa je bilo žal zapleteno in nesrečno. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Ljubljansko jutro, benečanski večer, dokumentarni film

Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 4/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Franc Prelc

Primorski duhovnik Franc Prelc se nam v izjemni življenjski izpovedi predstavi kot skromen in iskreno veren dušni pastir. Ko pa podrobneje spoznamo njegovo življenje in dobra dela, ki jih je s sestro Kristino in sodelavci opravljal desetletja, ga lahko uvrstimo med najbolj karizmatične in karitativne osebnosti na Slovenskem. Pričevanje je bilo posneto v obdobju, ko se je oče Franc spopadel s težko boleznijo. Toda način, kako je to preizkušnjo sprejel, je izjemen primer duhovne moči in predanosti Božji volji. Prelčeva družina izvira iz Istre, z območja tromeje s Krasom in Brkini. Mama je bila izjemna ženska, ki je hotela v misijone v Indijo, a jo je sorodnik, župnik, prepričal, da ostane doma. In tako se je poročila, številna družina pa je obrodila veliko duhovnih poklicev. Njegovi prvi spomini segajo v čas vojne. Prelčeva hiša, ki je veljala za dom, v katerem so vrata odprta za vse, je bila tudi zatočišče za partizane. Pozneje, po vojni, ko so se fantje in dekleta odločali za duhovne poklice, se je na to pozabilo in tudi Franca so silili, da bi delal za Udbo, a se je temu odločno uprl. Med pričevanjem spoznamo razmere v semenišču v Pazinu, kjer so vzgajali izjemne primorske duhovnike. Oče Franc je po novi maši z vsem srcem zagrizel v pastoralno in karitativno delo, ob njem so bili ves čas sestra Kristina in tudi predani sodelavci. Najdlje je bil župnik v Portorožu. Tam so takrat ustanovili župnijo in zgradili čudovito Marijino cerkev. Služboval je tudi v Svetem Antonu in v Bertokih. Zaradi bolezni je poslanstvo župnika odložil, a po svojih močeh še naprej dela za dobro ljudi in skupnosti. Zelo dejaven je v Marijinem delu, kar v pričevanju lepo predstavi. Seveda pa je govor tudi o njegovi pobudi za pomoč zasvojencem z mamili, ki je bila eden od temeljev za ustanovitev več komun po Sloveniji. V Portorožu je nastala tudi skupnost za odvajanje od alkohola, poimenovana Vrtnica. Ob koncu oče Franc izrazi veliko hvaležnost za življenje in tudi za možnost pričevanja, ki je bolj kot za današnji pomembno za jutrišnji čas.

Ana Kosič

Ana Kosič iz Opatjega sela na Krasu je izjemna pričevalka. Z živo in iskreno pripovedjo nas najprej popelje v čas prve svetovne vojne, ko so bili njeni predniki zaradi bližine soške fronte izseljeni na Češko, kjer so bili zelo lepo sprejeti in so zato ohranili stike s tamkajšnjimi ljudmi. Od tam ima zanimive fotografije in predmete, med drugim očetovo spričevalo iz češke osnovne šole, pa angela varuha iz porcelana ... Ko so se po vojni vrnili domov, je bilo vse uničeno, zavladala je Italija, ki se je do Slovencev obnašala kot mačeha. A ljudje so držali skupaj, vas je dihala kot eno, veliko je bilo družabnosti in skupnega veselja. Kosičeva je zelo dobro in iskreno opisala tudi družinske razmere, nas potem skozi pripoved popeljala v čas fašizma in razpada Italije, ko so se tudi med Trstom in Gorico pojavili partizani. Domačini so jih sprva imeli za »naše fante«, pravi, a bolj kot z narodnoosvobodilnim delom so vas in okolico zaznamovali z divjimi pomori več domačinov, med njimi še ne 16-letne sosede Vilme Ferletič. Vilmina mati je morilcem sledila in videla, kako so hčerko posiljevali in ubili. Duševno je zbolela, in da ne bi koga »izdala« so ubili še njo in moža. Komunistična gverila je ubila kar devet domačinov. Ana z žalostjo resnicoljubno opiše takratne tragične dogodke, ki so tako zaznamovali vas, da se povezanost in veselje, ki so ju poznali pred vojno, nista več vrnila. Spomni se tudi, kako so zaradi partizanske akcije Nemci postavili pred zid skupino vaščanov – rešila sta jih župnik in gostilničar Pahor, ki sta pred okupatorjem pokleknila in izprosila rešitev. Tudi Pahor je bil potem med žrtvami partizanov. Olajšanje je prišlo po vojni, ko so bili nekaj časa pod angleško zasedbo, ko pa je tudi te kraje zasedla Titova Jugoslavija, se začelo pomanjkanje in bežanje čez mejo in s tem povezano šikaniranje. Ana je spregovorila o bogati družinski zgodovini in o svoji življenjski poti, na kateri je ostala zvesta narodu in Bogu. Načelna je bila tudi, ko je udbovec od nje, uslužbenke na pošti, zahteval, naj mu priskrbi pisma iz tujine. Zavrnila ga je, vendar je bilo jasno, da je komunistična diktatura nadzirala vse. Zato je bila še posebej vesela, ko se je Slovenija leta 1991 osvobodila. Pričevanje je bilo posneto nekaj tednov pred obsežnim požarom poleti na Krasu, zato vidimo Opatje Selo z okolico v času, ko je bilo še zeleno …

Poklon Njenemu veličanstvu Elizabeti II., britanski dokumentarni film

Film je dokumentarna pripoved o izjemnem življenju kraljice Elizabete II. O najdlje vladajoči britanski monarhinji pričajo družinski člani, sodelavci, javne osebnosti in seveda neprecenljivi arhivski posnetki. A TRIBUTE TO HER MAJESTY THE QUEEN / Velika Britanija / 2022

Zvezde velikega platna: Groucho Marx, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GROUCHO MARX Groucho Marx, mojster porogljivih replik, duhovitih nesmislov in situacijskih gegov, je z brati Chicom, Harpom in Zeppom sestavljal humoristični ansambel bratov Marx. V 30. in 40. letih minulega stoletja so posneli številne legendarne komedije in za večno zaznamovali ameriški film. Groucho pa se je v zgodovino vpisal tudi s svojo znamenito podobo s cigaro, brki in očali, ki služi kar kot simbol komedije same. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2015 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Karmela, dokumentarno-igrani film

Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 2/3

2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Umetnost Skandinavije - Pred davnimi časi na Danskem, britanska dokumentarna serija, 2/3

Prebivalci Danske se danes prištevajo med najsrečnejše na svetu, vendar ni bilo vselej tako. Kot v zgodbah danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je bila tudi Danska nekoč grdi raček, ki si je želel postati labod. Odločnim razsvetljenskim idejam navkljub je stremela po vojaških zmagah in velikem imperiju. Leta 1864 je doživela odločilni poraz proti Prusiji in odtlej se življenje in umetnost na Danskem posvečata radostim domačnega, skromnega in majhnega. Danska slovi po notranjem oblikovanju in bržkone najbolj priljubljeni igrači na svetu, kockah Lego. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

Skupaj, izobraževalno-dokumentarni film

Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.

Zgodba Grace Kelly, francoska dokumentarna oddaja

Grace Kelly je veljala za eno izmed najboljših in najlepših filmskih igralk svojega časa in je še danes hollywoodska ikona. Francoska dokumentarna oddaja prinaša prav poseben, intimen pogled v življenje znamenite igralke in monaške princese. Družina Grimaldi je namreč avtorjem dokumentarca omogočila dostop do zasebnega, večinoma še neobjavljenega arhivskega gradiva. V njem so tudi posnetki družinskega življenja na filmskem traku, ki sta jih Grace in princ Rainer snemala sama. HER NAME WAS GRACE KELLY / Francija / 2020 / Režija: Serge de Sampigny

Zadnji turist, kanadski dokumentarni film

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

Zvezde velikega platna: Greta Garbo, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: GRETA GARBO Greta Garbo, ena največjih filmskih igralk vseh časov, je bila švedskega rodu. Slovela je po tragičnih vlogah, tankočutnem značaju, melanholičnosti in skrivnostnosti, saj je v nasprotju z drugimi zvezdniki zasebno življenje skrbno skrivala pred očmi javnosti. Njena dolgoletna osama po koncu igralske poti pa je še pripomogla k slovesu igralke kot velike uganke filmske zgodovine. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2014 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, britanska dokumentarna oddaja

Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt? WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist

Igralec o igri, 50 let igralske kariere Radka Poliča Raca, dokumentarni film

Dokumentarni, biografsko zaznamovan film o petdesetletni igralski karieri enega osrednjih in večkrat nagrajenih slovenskih igralcev. Na svoji ustvarjalni poti je Radko Polič odločilno zaznamoval filme in gledališke stvaritve tako nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora kot seveda naslove, ki so nastali v času samostojne Slovenije. Filmski dokumentarni portret je režiral Boris Jurjaševič, ki je za projekt napisal tudi scenarij.

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, nemški glasbeni dokumentarni film

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

Inter-Rives: Plastika v morju, izobraževalno-dokumentarni film

Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.

Zvezde velikega platna: Sidney Poitier, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Betonske sanje, dokumentarni film

Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Kakšno ceno plačujejo tisti, ki so se lotili ultimativnih sanj svoje dobe? Kako se danes spopadajo z zapuščino svojih življenjskih odločitev, težo sanj, ki zdaj, kot kosi betona, ležijo na njihovih dvoriščih? V filmu Betonske sanje se režiser in scenarist Urban Zorko, fasciniran nad ambicijami, ki nas ženejo, poda na krove in vrtove … V življenja tistih, ki so si upali zapluti na pot svojih sanj in se lotili gradnje ene največjih amaterskih ambicij svojega časa - svoje lastne ladje.

Odpotovanja: Antartika, potopis, 13/13

Trije svetovni popotniki potujejo proti cilju, o katerem so sanjali le v najdrznejših sanjah – letijo na Antarktiko! Na celino, ki si jo lastijo vsi, a ni od nikogar. Na celino, posvečeno miru in znanosti, izboljšanju človeštva. Za teden dni se nastanijo v čilski raziskovalni bazi na Otoku sv. Jurija in spoznavajo življenje v skrajnosti, potem pa si ogledajo še sosednji bazi, rusko in kitajsko, pomanjšani različici velike Rusije in Kitajske. Za konec jih ruska raziskovalna ladja odpelje še južneje ob Antarktičnem polotoku, kjer posnamejo osupljive prizore naravne lepote. Drugi sklop potopisov sklenejo s simboličnim zavzetjem koščka celine, ki si jo lahko lasti vsak in nihče, ter postavijo snežaka, da bo čuval njihovo ledeno deželo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Kraljica Elizabeta in njeni premierji, nemška dokumentarna oddaja

Britanska kraljica Elizabeta II. je bila na prestolu sedem desetletij. Dokumentarna oddaja analizira odnos med kraljico in njenimi štirinajstimi premierji – od Winstona Churchilla, ki ga je mlada kraljica navdušila, do zapletenega odnosa z Margareth Thatcher in vihravim zagovornikom brexita, Borisom Johnsonom. THE QUEEN AND HER PRIME MINISTERS / Nemčija / 2022 / Režija: Katharina Wolff, Larissa Klinker

Together

Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico dokumentarnega filma Skupaj. When did people forget that they are stronger together? When did we forget about the advantages of working in unison and in cooperation with each other? People from the Posočje region have never forgotten that. After Slovenia gained its independence, farmers from the region organised themselves, established a co-op and its successful development enable even the smallest of farms in the valleys and mountains to survive, as Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj and Franc Žbogar try to explain in this documentary.

Umetnost Skandinavije - Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 3/3

Nenavaden simbol Švedske je Vasa, velikopotezna vojaška ladja, ki se je leta 1628 potopila že po prvih 1300 metrih plovbe. Danes ima svoj muzej, švedska umetniška in politična barka pa je zaplula daleč od osvajalskih teženj in bohotnega okrasja. Njeno gledališče je spremenil August Strindberg, vsakdanje življenje pa dolgo obdobje vladavine socialdemokratov, ki so podprli funkcionalistično smer v arhitekturi – ličen, skromen in dostopen dom za vse. Tega danes predstavlja znana švedska veriga trgovin z notranjo opremo Ikea. ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016 režiser: Paul Tickel

400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja

Portret slovenskega goslarja Vilima Demšarja, ki je vse življenje posvetil iskanju in ustvarjanju kristalnega italijanskega zvoka. Za predanim slovenskim goslarjem Vilimom Demšarjem je 63 let ustvarjanja, raziskovanja frekvenčnih razponov, valovanj, barv zvoka. Ves čas je iskal formulo za stvaritev violine s starim kremonsko italijanskim zvokom, ki ga je zasledoval že od otroštva. Tako se je odločil, da z ustvarjanjem preneha. Ko je pa je zapuščal svoj atelje, je odkril pomembno podrobnost, ki je za vedno spremenila njegovo življenje. Pomembno odkritje je bilo korak za korakom dokumentirano in nastal je film 400 LET ISKANJA. Film nas popelje v svojevrsten svet izdelovalcev godal. In ker instrumenti pokažejo svojo pravo vrednost šele v rokah glasbenikov je film tudi svojevrsten glasbeni užitek, za katerega so poskrbeli Žiga Brank, Domen Lorenz, Beneški baročni orkester, učenci glasbene šole Tartini, orkester Camerata Medica in drugi. Scenaristka in režiserka filma je bila Haidy Kancler.

Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, dokumentarni feljton

Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.

München 1972, izraelska dokumentarna serija, 3/3

3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov

Biti ženska, biti Zofka Kveder, igrano-dokumentarni film

Igrano-dokumentarni film o slovenski pisateljici, publicistki, urednici in borki za ženske pravice Zofki Kveder. Zofka Kveder (1878-1926) je bila ena izmed literarnih ustvarjalk, ki je bila v času svojega življenja deležna vrste napadov in tudi kasneje pogosto omalovaževanja svojega dela. V zadnjem obdobju ji vrsta znanstvenih obravnav, monografske publikacije in izdaja njenih zbranih del prinašajo zasluženo vrednost in odmevnost. Film prikazuje njeno bitko, skozi katero se razvije v polnokrvno žensko in ustvarjalko. Ali kot je sama zapisala: Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti. Dramska igralka Saša Mihelčič upodablja pisateljico v dvojni vlogi - kot ženska in kot moški med sabo prepleta pisateljičina razmišljanja, odločilne izseke iz njenega življenja, med drugim v Trstu, Ljubljani in Zagrebu, kjer je živela dve desetletji. Predstavljeni so tudi odlomki iz njenih del, ki so osvetljeni s strani strokovnjakinj. O njenih črticah, romanu in igri pa razmišljajo udeleženci na literarnih delavnicah in aktualizirajo njihovo sporočilnost. Scenarij Cvetka Bevc, režija mag. Alma Lapajne, direktor fotografije in snemalec Jure Nemec.

Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, nemška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer

Jair Bolsonaro – država v primežu, francoska dokumentarna oddaja

Brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi

Marijan Vodopivec, Mane, televizijski portret

Marijan Vodopivec (1920–1977), Mane, kot so ga klicali, je bil pianist in skladatelj, od leta 1948 vodja glasbene produkcije, urednik in od leta 1972 odgovorni urednik glasbenega programa na takratnem Radiu Ljubljana. Njegove stvaritve, tako mladinska in scenska glasba za radijski in televizijski medij kot za gledališče in film, ga uvrščajo med najizrazitejše slovenske glasbene ustvarjalce. Nepozabna in včasih že ponarodela je njegova glasba za mladinske TV-nadaljevanke, kot so Bratovščina Sinjega galeba, Erazem in potepuh in Mladost na stopnicah, za filme Srečno Kekec, Nočni izlet, Družinski dnevnik, Po isti poti se ne vračaj, Naš avto. Otroci še danes prepevajo mnoge njegove pesmi. Napisal je glasbo za več kot 150 radijskih iger, za literarne oddaje, glasbene pravljice, TV-drame in scensko glasbo za okrog sto predstav skoraj vseh slovenskih gledališč. Njegova velika zasluga je bila ustanovitev simfoničnega orkestra na RTV Ljubljana, bil je idejni vodja radijskih in televizijskih oddaj Pokaži, kaj znaš, najbolj priljubljenih zabavnih oddaj v tistem času, s katerimi so odkrivali nove talente. Doma in v tujini je bil večkrat nagrajen, med drugim z nagrado Prešernovega sklada in s plaketo RTV Ljubljana za zasluge pri razvoju slovenskega radia in televizije. V televizijski portret smo strnili zgodbe in pripovedi njegove hčerke Marjane Vilhelm in nečaka Petra Vodopivca, o njem in o njegovem delu pa pripovedujejo tudi njegovi sodelavci, glasbeniki in poznavalci Janez Martinc, Jure Robežnik, Majda Hauptman, Ruda Ravnik Kosi, Edi Majaron, Dušan Hren, Aleš Jan, Tomaž Habe, Milan Dekleva, Jani Golob, Mitja Gobec, Janja Srečkar, Marjan Lavtižar, Franci Mrak in Danica Dolinar. Njegovo ustvarjalnost in osebnost orisujejo in osvetljujejo tudi fotografije ter tonski in video posnetki. Scenaristka in urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, snemalec Artur Rutar, montažer Zlatjan Čučkov, režiserka Magda Lapajne.

Kraljica je mrtva, živel kralj!, dokumentarni feljton

Smrt britanske kraljice Elizabete II. je nemudoma postala svetovni medijski dogodek. V oddaji bomo povzeli domače in svetovne odzive po osmem septembru, ko je monarhinja umrla in se je začela vladavina njenega sina Karla III. Obenem pa so se začele priprave na njen pogreb v Westminstrski opatiji 19. septembra, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji.

Slovenec po izbiri

Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?

Aljažev stolp: "Ta pleh ima dušo"

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Zvezde velikega platna: Emma Thompson, britanska dokumentarna oddaja

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson, pa v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih ženskih zvezdnic s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Kanižarica, delu čast in oblast, dokumentarni film

V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, potopis, 1/5

Simon Reeve se je odpravil na svoje najambicioznejše potovanje doslej. V prvem delu je prepotoval Severno in Srednjo Ameriko. Prvo etapo je začel v narodnem parku Denali na Aljaski, kjer si je lahko ogledal grozovite posledice podnebnih sprememb, nevarno hitro krčenje ledene odeje. Kanada, kjer je nadaljeval etapo, velja za veliko bolj zeleno deželo, vendar Britanska Kolumbija razkriva tudi njeno drugo plat. Vancouver, raj za premožne hipsterje, pa se spopada s hudo opioidno krizo. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Agonija, poljski glasbeni dokumentarni film

Tradicionalna ljudska glasba ne pozna notnega zapisa. Živi in se razvija tako dolgo, dokler živijo njeni izvajalci, ki jih je na Poljskem vedno manj. V dokumentarnem filmu Agonija smo priča razpadu tega sveta skozi oči poljskega glasbenika Adama Struga. To je filmska zgodba o poskusu ustavitve časa. Agonija je film ceste, ki gledalce na vizualno privlačen način popelje po različnih poljskih pokrajinah in predstavi različne glasbene tradicije in ljudske običaje. To je večplastna zgodba o ljubezni, grenkobi, življenju in minevanju. Film je na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga 2021 prejel nagrado za najboljši glasbeni dokumentarni film.

S ščepcem soli, kanadska dokumentarna oddaja

V dokumentarni oddaji znanstveniki, kuharski mojstri, tudi solinarji z raziskovanjem in okušanjem podirajo mite in potrjujejo resnice o koristnosti in pasteh uporabe natrijevega klorida ali namizne soli. Kakšna so nova spoznanja o belih kristalih, s katerimi si že od nekdaj izboljšujemo okus hrane? PASS THE SALT / Kanada / 2020 / Režija: Michael McNamara

Himalaja kliče, nemška dokumentarna serija, 3/4

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 3. del: V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Tiha zmaga, dokumentarni portret

Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.

Zvezde velikega platna - Laurence Olivier, britanska dokumentarna serija

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: LAURENCE OLIVIER Laurence Olivier je bil steber britanskih odrskih desk in Hollywooda, vrhunski interpret Williama Shakespeara in prefinjen filmski igralec. Z izjemnimi igralskimi dosežki si je prislužil viteški naziv v Združenem kraljestvu, zasebno pa je bil v zvezi s soigralko Vivien Leigh. Zanimivo je, da je Olivier šele v poznem obdobju svoje kariere nenadoma začel doživljati tremo pred nastopi. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2017 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

Odpotovanja: Čile: konci sveta, potopis, 12/13

Scott, Justin in Andre se odpeljejo na Rapo Nui, Velikonočni otok, ki slovi po velikanskih kamnitih glavah. Te so menda upodabljale nekdanje plemenske veljake. Ogledajo si, kako so jih klesali iz vulkanske kamnine tuf, in ugibajo, kako neki so jih razpostavili po vsem otoku. Justin ima seveda čisto svoje poglede na veliko noč in išče domovanje velikonočnega zajčka. Na otoku Navarino spoznajo zadnjo potomko plemena Jamana in ji pomagajo nabrati trsje za košaro, v kakršne so nekdaj nabirali školjke. Potem pa se jim po naključju odprejo »južna obzorja« in trojica prijateljev seveda pograbi priložnost za pot na skrajni konec sveta. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Alfred & Sofie, dokumentarni film

Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja. Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje. Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner. Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.

Vreme

Zrcalo dneva

Utrip

Slovenska kronika

Dnevnik

Radijski dnevnik

Dogodki in odmevi

Prvi dnevnik

Danes do 13:00

Jutranja kronika

Odmevi

Panorama

Studio ob 17.00

Po Sloveniji

Tarča

Magnet

Črna kronika

Intervju

Zrcalo tedna

Gospodarstvo

Znanost in tehnologija

Zdravje

Tednik

Arena

Studio City

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Literarni nokturno

Kultura

Odprta knjiga na radiu

Koncerti – kulturno-umetniški program

Osmi dan

Radijska igra

Literarni večer

Komorni studio

Mladi virtuozi

Svet kulture

Glasovi svetov

Kratka radijska igra

Koncert evroradia

ARS humana

Obiski kraljice

Sobotni operni večer

Izšlo je

Razgledi in razmisleki

Jezikovni pogovori

S knjižnega trga

Likovni odmevi

Opus

Panoptikum

Šport

Rokomet

Naval na šport

Športna zgodba

Kolesarstvo

Gimnastika

Hokej na ledu

Odbojka

Kajak kanu

Nogomet

Evropska prvenstva München 2022

Plavanje

Atletika

Košarka

Smučarski skoki

Alpsko smučanje

Deskanje na snegu

Biatlon

Smučarski teki

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Tenis

Sobotno popoldne

Koncerti – razvedrilni program

V petek zvečer

Kaj dogaja?

Dobro jutro

Dobrodelne prireditve

Vem!

Šef doma

Čez planke

Nedeljsko popoldne

Joker

Ambienti

Radio GA - GA - video

Avtomobilnost

Ginovo potepanje

Slovenska polka in valček

OdBita pot

Poletni pozdrav

Vikend paket

Ugriznimo znanost

Svetovalni servis

Podobe znanja

Slovenski magazin

Ljudje in zemlja

Podjetno naprej

Pogled v znanost

Na vrtu

O živalih in ljudeh

Ah, ta leta!

Ultrazvok

Intelekta

Alpe-Donava-Jadran

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

Kulturomat

Hudo športni

Gymnasium

Osvežilna fronta

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

Skit

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Skoraj nikoli

Duhovna misel

Obzorja duha

Bogoslužje

Musica sacra

Glasba in sveto

Duhovni utrip

Ozare

Sedmi dan

Sledi večnosti

Sveto in svet

Prenos bogoslužij

Verske poslanice in voščila

Slovenska kronika

Primorska kronika

Preglednik TV Maribor

Opoldnevnik

Tele M

Točno opoldne

Malo naokrog

Primorski dnevnik

Do popoldneva

Jutranjik

Omizje TV Maribor

Aktualno regionalno

Dober večer

Primorski kraji in ljudje

Rojaki

Jutranji program

Odkrivamo Maribor

Obrazi naših rojakov

10. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 20. 9. 2022 4. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

18. izredna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

2. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

Dnevni red seje: 1. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2021 2. Letno poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh, d. o. o., za leto 2021 3. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022

6. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

54. redna seja Državnega sveta, posnetek

Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 53. redne in 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predstavitev prednostnih nalog predsedstva Češke republike Svetu Evropske unije v času od 1. 7. do 31. 12. 2022 4. Predlog Mnenja k Sedemindvajsetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021 5. Predlog Mnenja k Enaindvajsetemu poročilu o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2017, 2018, 2019 in 2020 6. Predlog Mnenja k Poročilu o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2021 7. Predlog Mnenja k Poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 8. Seznanitev z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije Pravilnost poslovanja Državnega sveta Republike Slovenije 9. Predlog Dopolnitve Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Uradni list RS št., 187/12) in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic) 10. Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2024 11. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika Državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Državnega zbora

Dnevni red seje: 5. Predlog zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), nujni postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), nujni postopek 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek 20. Predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-3), druga obravnava 17. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 18. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 19. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava

79. seja Komisije Državnega sveta za državno ureditev, prenos

2. redna seja Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

2. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021, zainteresirano delno telo 2. Razno

2. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava

3. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2020 2. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2021 3. Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021 4. Letno poročilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2021 5. Razno

9. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

5. redna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko 2. Pobuda za sklenitev Sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau 3. Mednarodna dejavnost Državnega zbora 4. Razno

5. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 5. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Zahteva skupine poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti devetega odstavka 56. člena Zakona o vinu (ZVin), tretjega odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih (ZG) in 4. točka tretjega odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)

12. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 4. 10. 2022

4. nujna seja Odbora za obrambo, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 2. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

11. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 9. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 29. 9. 2022 3. Izredno zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 30. 9. 2022

2. redna seja Odbora za gospodarstvo, posnetek

Odbor za gospodarstvo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na ekonomski sistem in razvoj, - na tehnologijo, pošto in meroslovje, - na notranji trg ter tehnično zakonodajo in merila, - na varstvo potrošnikov, - na varstvo konkurence, - na ekonomske odnose s tujino, - na razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, - na socialno podjetništvo, - na intelektualno lastnino, - na drobno gospodarstvo in turizem, - na industrijske projekte, - na regionalni razvoj in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

1. redna seja Odbora za zdravstvo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), skrajšani postopek 2. Ustanovitev Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji 3. Razno

1. redna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2021 - matično delovno telo 2. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost in uspešnost vzpostavitve in delovanja državnega računalniškega oblaka" 3. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije "Učinkovitost poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o."

17. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

13. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora

Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.

3. redna seja Odbora za pravosodje, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), druga obravnava 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), druga obravnava 4. Razno

4. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

17. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

7. nujna seja Odbora za kulturo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

5. nujna seja Odbora za obrambo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predstavitev Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske

4. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

4. redna seja Mandatno-volilne komisije, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Mariboru 2. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 3. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije 4. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju 5. Predlog sklepa o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško 6. Predlog sklepa o razrešitvi člana Sveta za elektronske komunikacije 7. Pregled prijav na Javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri 8. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje dveh članov Statističnega sveta Republike Slovenije 9. Administrativne zadeve

5. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek

4. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Odbora za zdravstvo in 4. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Poročilo glede skupnih evropskih ukrepov na področju oskrbe

3. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje

2. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), skrajšani postopek 27. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), prva obravnava 25. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-N), prva obravnava 28. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), prva obravnava

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 1. del

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

14. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

6. nujna seja Odbora za zdravstvo

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

2. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 14. Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (ZIUPMFP-1), druga obravnava 15. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-B), druga obravnava 21. Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1), druga obravnava 22. Predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), druga obravnava 16. Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-3), druga obravnava 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), skrajšani postopek OPOMBA: Državni zbor bo v torek, 27. 9. 2022, zasedal od 9. do 20. ure, v sredo, 28. 9. 2022, pa od 9. ure do zaključka glasovanj.

7. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), nujni postopek

2. nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 6. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije

2. nujna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, prenos

Dnevni red seje: 1. Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022), obravnava

5. nujna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)