Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Sto let od koroškega plebiscita, dokumentarni film

Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo. Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneyja Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev. V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.

48 min

Arktični udori, ameriška dokumentarna oddaja

V zadnjem desetletju so prebivalci oddaljenega kotička Arktike poročali o osupljivih in skrivnostnih dogodkih: o močnih eksplozijah in obsežnih kraterjih, ki potem zazevajo v tleh. Znanstveniki razkrivajo, da se s taljenjem permafrosta v ozračje sproščajo ogromne količine toplogrednega plina metana, kar celotne arktične pokrajine spreminja v časovne bombe … ARCTIC SINKHOLES / ZDA / 2022 / Režija: Nick Tanner

52 min

Za dva solda upanja, italijanski film

Duhovita in velikosrčna italijanska klasika govori o mladi ljubezni v očarljivi civilizaciji Neapeljskega zaliva. V vasi na pobočjih Vezuva mladi Antonio zaman išče delo, da bi lahko preživljal sebe, svojo mater in štiri sestre. Carmela, hči skopega posestnika, se zaljubi vanj in si trmasto vbije v glavo, da se bo poročila z njim kljub preprekam. Carmelin oče noče niti slišati za hčerino poroko z mladim revežem. A Carmela si ne pusti gospodovati. Italijanski režiser Renato Castellani, pripadnik t. i. rožnatega neorealizma, je posnel film o ljudeh, ki prekipevajo od življenja, čeprav se nahajajo v neperspektivnih razmerah revnega italijanskega juga. Izvirni naslov: DUE SOLDI DI SPERANZA / Italijanski film, 1952 / Režija: Renato Castellani / Igrajo: Maria Fiore, Vincenzo Musolino, Filomena Russo

91 min

Lavoslav Schwentner, dokumentarna oddaja

Lavoslav Schwentner je gotovo eden največjih modernizatorjev slovenskega kulturnega življenja na prelomu 19. v 20. stoletje. To je čas, ko se je na stari celini hitro širila pismenost in je knjiga doživljala razcvet. Moderni založniki, kakršen je bil Schwentner, so razumeli pomen »hišnih avtorjev«, pomen lepo oblikovane knjige, znali so svetovati kupcem in celo zbirati in urejati njihove knjižne zbirke. Ivan Cankar je v Schwentnerju našel svojega založnika, ki mu je omogočil, da je postal prvi slovenski poklicni pisatelj. Njun odnos ni bil le posloven. Spoznali ga boste ob ogledu Sledi, ki so nastale na Vranskem v rojstnem kraju založnika slovenske moderne, kjer so pred časom hišo Schwentnerjevih preuredili v muzej.

25 min

Konje krast, koprodukcijski film

Drama o ljubezni, izgubi, krivdi in zapuščini nacizma na Norveškem, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Pera Pettersona. November 1999. Sedeminšestdesetletni Trond Sander se po ženini smrti odseli iz Osla v majhno vasico na vzhodu Norveške. Stoletje se bliža koncu in zdi se, da se končuje tudi njegovo življenje. Nekega zimskega večera spozna novega soseda Larsa, za katerega se izkaže, da je njegov znanec iz mladosti. Srečanje začne v njem prebujati spomine na leto 1948, ko je poletje preživljal z očetom v preprosti leseni koči ob reki. Spomini na dolge popoldneve v gozdu, jezdenje konjev in sečnjo dreves ga navdajo z občutki sreče, vendar prikličejo tudi prizore usodnih dogodkov, ki so obema spremenili življenje. Originalni naslov: UT OG STJALE HESTER Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Hans Petter Moland Scenarij: Hans Petter Moland, Per Petterson Igrajo: Stellan Skarsgård, Bjørn Floberg, Tobias Santelmann, Anders Baasmo Christiansen

118 min

Preživeti poletje, litovski film

Film ceste pripoveduje zgodbo o mladi podiplomski praktikantki psihologije Indre, ki ji zaupajo prevoz dveh mlajših pacientov, Paulisa in Juste, iz Vilne do psihiatrične klinike ob Baltskem morju. Indra ima sicer tudi sama težave z odnosi in komuniciranjem z ljudmi. Paulius trpi za bipolarno motnjo, zaradi katere se spreminja njegovo razpoloženje, Juste pa je potencialna samomorilka, ki zase misli, da ne potrebuje pomoči. Skupno potovanje se sprevrže v avanturo, med katero se potniki zbližajo in se drug drugemu pokažejo v najlepši luči, vendar ostaja vprašanje, ali jim bo uspelo premagati ali vsaj obvladati bolezen, odprto. SUMMER SURVIVORS / LITVA / 2018 Režija: Marija Kavtaradze / Scenarij: Marija Kavtaradze / Igrajo: Adrija Cepaite-Palsauskiene, Gelmine Glemzaite, Vilija Grigaityte, Giedre Gudeikiene, Giedrius Jursys, Larisa Kalpokaite, Karolis Kaupinis, Danas Kavaliauskas, Tekle Kavtaradze, Giedrius Kiela, Paulius Markevicius, Inga Maskarina, Darius Meskauskas, Lilija Milasiene, Juozas Milasius, Indre Patkauskaite, Sarunas Puidokas, Julija Steponaityte, Ieva Triskauskaite in drugi …

87 min

Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film

Dokumentarni film je zgodba o najslavnejši avstralski rokovski skupini Midnight Oil. Leta 1984 je zasedba izdala peto ploščo z naslovom Red Sails in the Sunset, ki na naslovnici prikazuje uničenje Sydneyjskega zaliva ob hipotetičnem jedrskem napadu. Album se je povzpel na vrh avstralskih glasbenih lestvic in požel mednarodno odobravanje. Pevec skupine Peter Garrett se je takrat preizkusil tudi v politiki in se potegoval za mesto v senatu na listi stranke za jedrsko razorožitev. Skupina pa je neumorno koncertirala in širila svoje mirovniško glasbeno sporočilo. Na turneji istega leta se jim je pridružil režiser tega dokumentarnega filma, Ray Argall, ki je posnel kar 8500 metrov filma o glasbenikih z družbenokritičnim sporočilom. MIDNIGHT OIL: 1984 / Avstralija / 2018 / Režija: Ray Argall

89 min

Slovenec z dušo in telesom, dokumentarna oddaja

To je zgodba o Alfredu Brežniku iz Šentjurja, ki je pustil velik pečat med avstralskimi Slovenci v Sydneyu in tudi v domovini. V več kot 60-tih letih življenja »tam doli« je kot uspešen podjetnik in lastnik EMONE pomagal pri delu Slovenskega društva Sydney, pomoči pa ni praktično odrekel nikomur, ki ga je zanjo prosil. Poskrbel je za izdajo pomembnih knjig kot je bila monografija OD SANJ DO RESNIČNOSTI ob 20-letnici samostojne Slovenije za kar si je tudi sam prizadeval v letu 1991. Bil je delegat avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa ob proglasitvi samostojnosti v Ljubljani, pozneje je pomagal organizirati demonstracije v podporo nove RS in uspešno lobiral pri avstralski vladi, da na je Slovenijo priznala kot prva prekomorska država. Kot generalni častni konzul RS v Avstraliji je deloval kar 21 let, postal je ataše slovenske olimpijske reprezentance na OI 2000 v Sydneyu , vseskozi pa si je prizadeval za spravo med rojaki, čeprav ga je po drugi svetovni vojni doletelo marsikaj hudega. Skratka Alfred Brežnik je najboljši primer Slovenca z dušo in telesom v tujini.

50 min

Po Islandiji z Alexandrom Armstrongom, britanska dokumentarna serija, 3/3

Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 3. del: Alexander Armstrong v tretjem, zadnjem delu potovanja po Islandiji obišče največji evropski ledenik in si od blizu ogleda tudi ledene gore, ki se lomijo od njega in plavajo v morju. Nato odide na otok Heimaey, kjer si ogleda star običaj, ki zahteva veliko poguma in spretnosti. Obišče tudi zavetišče za beluge ali bele kite ter prekrasno in nevarno črno plažo. Tam spozna ovčjega pastirja, ki ga povabi na poslovilno kosilo. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner

45 min

Kako izdelati: Slušalke, britanska dokumentarna oddaja, 3/3

Slušalke. Na voljo so v številnih oblikah in v velikem cenovnem razponu. Tako zelo so povezane z našim življenjem, da sploh ne pomislimo, da z nami pravzaprav še niso dolgo časa. Zoe nam v tej oddaji predstavi začetke slušalk, razišče, ali za več denarja res dobimo "več muzike", obišče laboratorije, v katerih raziskujejo možnosti individualnega uživanja v "potopitveni izkušnji" v skupnem prostoru brez slušalk, na koncu pa izdela tudi svoje. HOW TO MAKE / Velika Britanija / 2020 / režija: Darren Coates, Paul Kittel

58 min
Dogodki in odmevi
Dogodki in odmevi
Studio ob 17.00
Dogodki in odmevi
Jutranja kronika
Jutranja kronika
Studio ob 17.00
Aktualna tema
Jutranja kronika
Kratka radijska igra
Lahko noč, otroci!
Studio ob 17.00
Radijski dnevnik
Dopoldan in pol
Jutranja kronika
Šport 202
Radijski dnevnik
Radijski dnevnik
Dogodki in odmevi
Danes do 13:00
Zrcalo dneva
Jutranja kronika
Svetovalni servis
Danes do 13:00
Dogodki in odmevi
Svetovalni servis
Zrcalo dneva
Lahko noč, otroci!
Jutranja kronika
Svetovalni servis
Jutranja kronika
Lahko noč, otroci!
Jutranja kronika
Studio ob 17.00

Regionalno