Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Duhovni utrip
Barbara in Steve Telzerow, pastorja Mednarodne krščanske skupnosti, sta pred desetimi leti začela voditi tečaje za pare z naslovom »Ljubezen in spoštovanje«. Tečaj je zasnoval ameriški strokovnjak dr. Emerson Eggerichs, ki je mnogim parom po vsem svetu pomagal izstopiti iz začaranega kroga nesoglasij in zaživeti v poživljajočem krogu razumevanja. Pri nas tečaje vodita tudi Barbka in Marko Zrnec, ki svoja spoznanja in izkušnje posredujeta s pesmijo in glasbo.
Barbara in Steve Telzerow, pastorja Mednarodne krščanske skupnosti, sta pred desetimi leti začela voditi tečaje za pare z naslovom »Ljubezen in spoštovanje«. Tečaj je zasnoval ameriški strokovnjak dr. Emerson Eggerichs, ki je mnogim parom po vsem svetu pomagal izstopiti iz začaranega kroga nesoglasij in zaživeti v poživljajočem krogu razumevanja. Pri nas tečaje vodita tudi Barbka in Marko Zrnec, ki svoja spoznanja in izkušnje posredujeta s pesmijo in glasbo.
Duhovni utrip
Verniki krščanske adventistične cerkve posvečajo veliko pozornosti zdravemu načinu življenja, saj hrana ne vpliva le na telo temveč tudi na duševno in duhovno plat človeka. Adventistična skupnost v Kaliforniji je ena od Modrih con na svetu, kjer ljudje v povprečju živijo 10 let dlje. Odkrivamo skrivnosti za dolgo in kakovostno življenje.
Verniki krščanske adventistične cerkve posvečajo veliko pozornosti zdravemu načinu življenja, saj hrana ne vpliva le na telo temveč tudi na duševno in duhovno plat človeka. Adventistična skupnost v Kaliforniji je ena od Modrih con na svetu, kjer ljudje v povprečju živijo 10 let dlje. Odkrivamo skrivnosti za dolgo in kakovostno življenje.
Duhovni utrip
V Krščanski verski skupnosti Jehovove priče so konec marca pripravili srečanje z naslovom »Miroljubni ljudje«. V začetku julija pa bo pod naslovom »Bodimo potrpežljivi« potekalo regionalno zborovanje v Celju.
V Krščanski verski skupnosti Jehovove priče so konec marca pripravili srečanje z naslovom »Miroljubni ljudje«. V začetku julija pa bo pod naslovom »Bodimo potrpežljivi« potekalo regionalno zborovanje v Celju.
Duhovni utrip
Verniki krščanske adventistične cerkve posvečajo veliko pozornosti zdravemu načinu življenja, saj hrana ne vpliva le na telo temveč tudi na duševno in duhovno plat človeka. Adventistična skupnost v Kaliforniji je ena od Modrih con na svetu, kjer ljudje v povprečju živijo 10 let dlje. Odkrivamo skrivnosti za dolgo in kakovostno življenje. V Krščanski verski skupnosti Jehovove priče so konec marca pripravili srečanje z naslovom »Miroljubni ljudje«. V začetku julija pa bo pod naslovom »Bodimo potrpežljivi« potekalo regionalno zborovanje v Celju.
Verniki krščanske adventistične cerkve posvečajo veliko pozornosti zdravemu načinu življenja, saj hrana ne vpliva le na telo temveč tudi na duševno in duhovno plat človeka. Adventistična skupnost v Kaliforniji je ena od Modrih con na svetu, kjer ljudje v povprečju živijo 10 let dlje. Odkrivamo skrivnosti za dolgo in kakovostno življenje. V Krščanski verski skupnosti Jehovove priče so konec marca pripravili srečanje z naslovom »Miroljubni ljudje«. V začetku julija pa bo pod naslovom »Bodimo potrpežljivi« potekalo regionalno zborovanje v Celju.
Duhovni utrip
Krščanska založba Podvig je predstavila novo izdajo. Pravzaprav dve, saj je knjiga »Stara zaveza za vsakogar« izšla v slovenskem in v angleškem jeziku. Avtor Cristopher J. Scobie z jasnimi razlagami približa vsebino Stare zaveze sodobnemu bralcu in odgovarja na preprosta, a bistvena vprašanja. Kaj je Stara zaveza? Kako smo jo dobili? Kaj je njen namen?
Krščanska založba Podvig je predstavila novo izdajo. Pravzaprav dve, saj je knjiga »Stara zaveza za vsakogar« izšla v slovenskem in v angleškem jeziku. Avtor Cristopher J. Scobie z jasnimi razlagami približa vsebino Stare zaveze sodobnemu bralcu in odgovarja na preprosta, a bistvena vprašanja. Kaj je Stara zaveza? Kako smo jo dobili? Kaj je njen namen?
Duhovni utrip
Konec marca so člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana znova pripravili zdaj že tradicionalno mednarodno konferenco z naslovom »Voditi z namenom«. Namen konference, ki so jo letos posvetili izzivom vodenja v težkih razmerah, je spodbuditi in s primernimi znanji pomagati voditeljem v evangelijskih cerkvah in skupnostih.
Konec marca so člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana znova pripravili zdaj že tradicionalno mednarodno konferenco z naslovom »Voditi z namenom«. Namen konference, ki so jo letos posvetili izzivom vodenja v težkih razmerah, je spodbuditi in s primernimi znanji pomagati voditeljem v evangelijskih cerkvah in skupnostih.
Duhovni utrip
Konec marca so člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana znova pripravili zdaj že tradicionalno mednarodno konferenco z naslovom »Voditi z namenom«. Namen konference, ki so jo letos posvetili izzivom vodenja v težkih razmerah, je spodbuditi in s primernimi znanji pomagati voditeljem v evangelijskih cerkvah in skupnostih. Krščanska založba Podvig je predstavila novo izdajo. Pravzaprav dve, saj je knjiga »Stara zaveza za vsakogar« izšla v slovenskem in v angleškem jeziku. Avtor Cristopher J. Scobie z jasnimi razlagami približa vsebino Stare zaveze sodobnemu bralcu in odgovarja na preprosta, a bistvena vprašanja. Kaj je Stara zaveza? Kako smo jo dobili? Kaj je njen namen?
Konec marca so člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana znova pripravili zdaj že tradicionalno mednarodno konferenco z naslovom »Voditi z namenom«. Namen konference, ki so jo letos posvetili izzivom vodenja v težkih razmerah, je spodbuditi in s primernimi znanji pomagati voditeljem v evangelijskih cerkvah in skupnostih. Krščanska založba Podvig je predstavila novo izdajo. Pravzaprav dve, saj je knjiga »Stara zaveza za vsakogar« izšla v slovenskem in v angleškem jeziku. Avtor Cristopher J. Scobie z jasnimi razlagami približa vsebino Stare zaveze sodobnemu bralcu in odgovarja na preprosta, a bistvena vprašanja. Kaj je Stara zaveza? Kako smo jo dobili? Kaj je njen namen?
Duhovni utrip
V Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani se je v petek, 21.aprila z jutranjo molitvijo začel ramazanski bajram – praznik, ki je sledil postnemu mesecu. Z našo kamero smo zabeležili praznično molitev in pogovor z mag. Nevzetom Porićem, muftijem Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.
V Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani se je v petek, 21.aprila z jutranjo molitvijo začel ramazanski bajram – praznik, ki je sledil postnemu mesecu. Z našo kamero smo zabeležili praznično molitev in pogovor z mag. Nevzetom Porićem, muftijem Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.
Duhovni utrip
»Nauruz« je beseda, ki izvira iz perzijščine in pomeni nov dan. Tako se imenuje tudi praznik, ki ga na prvi pomladni dan praznujejo tudi v skupnosti Baha'i. S pomladanskim enakonočjem se začne novo leto, ki simbolizira začetek novega življenja.
»Nauruz« je beseda, ki izvira iz perzijščine in pomeni nov dan. Tako se imenuje tudi praznik, ki ga na prvi pomladni dan praznujejo tudi v skupnosti Baha'i. S pomladanskim enakonočjem se začne novo leto, ki simbolizira začetek novega življenja.
Duhovni utrip
6. februarja letos je Turčijo in Sirijo prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 50.000 ljudi. Samo v Turčiji je bilo porušenih ali močno poškodovanih več kot 160.000 zgradb. Ljudje so izgubili svoje najbližje, dom, vse svoje imetje, zato bodo še dolgo potrebovali našo pomoč, sočutje, solidarnost.
6. februarja letos je Turčijo in Sirijo prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 50.000 ljudi. Samo v Turčiji je bilo porušenih ali močno poškodovanih več kot 160.000 zgradb. Ljudje so izgubili svoje najbližje, dom, vse svoje imetje, zato bodo še dolgo potrebovali našo pomoč, sočutje, solidarnost.
Duhovni utrip
Poslanstvo Humanitarnega društva Adra Slovenija je služenje človeštvu in v povezavi s tem organizirajo različne projekte, med katerimi sta ekološko čebelarstvo za ženske v Severni Makedoniji in pomoč ljudem, ki so se iz Ukrajine zatekli v Slovenijo.
Poslanstvo Humanitarnega društva Adra Slovenija je služenje človeštvu in v povezavi s tem organizirajo različne projekte, med katerimi sta ekološko čebelarstvo za ženske v Severni Makedoniji in pomoč ljudem, ki so se iz Ukrajine zatekli v Slovenijo.
Duhovni utrip
6. februarja letos je Turčijo in Sirijo prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 50.000 ljudi. Samo v Turčiji je bilo porušenih ali močno poškodovanih več kot 160.000 zgradb. Ljudje so izgubili svoje najbližje, dom, vse svoje imetje, zato bodo še dolgo potrebovali našo pomoč, sočutje in solidarnost. Poslanstvo Humanitarnega društva Adra Slovenija je, kot pravijo sami, »služenje človeštvu, da bi vsakdo lahko živel življenje, ki je obilno napolnjeno s pravičnostjo, sočutjem in ljubeznijo«. Z dobrodelnimi akcijami pomagajo ljudem v stiski doma in po svetu. »Nauruz« je beseda, ki izvira iz perzijščine in pomeni nov dan. Tako se imenuje tudi praznik, ki ga na prvi pomladanski dan praznujejo tudi v skupnosti Baha'i. S pomladanskim enakonočjem se začne novo leto, ki simbolizira začetek novega življenja.
6. februarja letos je Turčijo in Sirijo prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 50.000 ljudi. Samo v Turčiji je bilo porušenih ali močno poškodovanih več kot 160.000 zgradb. Ljudje so izgubili svoje najbližje, dom, vse svoje imetje, zato bodo še dolgo potrebovali našo pomoč, sočutje in solidarnost. Poslanstvo Humanitarnega društva Adra Slovenija je, kot pravijo sami, »služenje človeštvu, da bi vsakdo lahko živel življenje, ki je obilno napolnjeno s pravičnostjo, sočutjem in ljubeznijo«. Z dobrodelnimi akcijami pomagajo ljudem v stiski doma in po svetu. »Nauruz« je beseda, ki izvira iz perzijščine in pomeni nov dan. Tako se imenuje tudi praznik, ki ga na prvi pomladanski dan praznujejo tudi v skupnosti Baha'i. S pomladanskim enakonočjem se začne novo leto, ki simbolizira začetek novega življenja.
Duhovni utrip
Krščanska teologija spodbuja kristjane, da se zavzemajo za sočutje in solidarnost do trpečih in tako pomagajo razširjati (velikonočno) veselje in upanje v svetu, tudi v času vojne, naravnih katastrof in trpljenja ljudi. Sliši se preprosto, kako pa se to lahko uresničuje? Pravoslavni kristjani, med katerimi so tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, bodo letos praznovali največji krščanski praznik – veliko noč – 16. aprila. Na praznik »zmage življenja nad smrtjo« se pravoslavni verniki pripravljajo s sedemtedenskim postom, s poglobljeno molitvijo in številnimi bogoslužji.
Krščanska teologija spodbuja kristjane, da se zavzemajo za sočutje in solidarnost do trpečih in tako pomagajo razširjati (velikonočno) veselje in upanje v svetu, tudi v času vojne, naravnih katastrof in trpljenja ljudi. Sliši se preprosto, kako pa se to lahko uresničuje? Pravoslavni kristjani, med katerimi so tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, bodo letos praznovali največji krščanski praznik – veliko noč – 16. aprila. Na praznik »zmage življenja nad smrtjo« se pravoslavni verniki pripravljajo s sedemtedenskim postom, s poglobljeno molitvijo in številnimi bogoslužji.
Duhovni utrip
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Duhovni utrip
Krščanska teologija spodbuja kristjane, da se zavzemajo za sočutje in solidarnost do trpečih in tako pomagajo razširjati (velikonočno) veselje in upanje v svetu, tudi v času vojne, naravnih katastrof in trpljenja ljudi. Sliši se preprosto, kako pa se to lahko uresničuje?
Krščanska teologija spodbuja kristjane, da se zavzemajo za sočutje in solidarnost do trpečih in tako pomagajo razširjati (velikonočno) veselje in upanje v svetu, tudi v času vojne, naravnih katastrof in trpljenja ljudi. Sliši se preprosto, kako pa se to lahko uresničuje?
Duhovni utrip
Vrata Krščanskega centra v Ljubljani so vedno široko odprta za vse, ki si želijo spoznati božjo besedo. Pripravljajo tudi »Šolo ozdravljenja«, ki bo letos potekala od 14. do 16. aprila.
Vrata Krščanskega centra v Ljubljani so vedno široko odprta za vse, ki si želijo spoznati božjo besedo. Pripravljajo tudi »Šolo ozdravljenja«, ki bo letos potekala od 14. do 16. aprila.
Duhovni utrip
Pridi, napolni svojo čašo«. To je bilo vodilo že 21. ženske konference, ki jo pripravljajo članice evangelijskih cerkva in skupnosti v Sloveniji. Ob slavljenju in pričevanjih so spregovorile so tudi o tem, kako najti in obdržati zadovoljstvo in upanje v času, ki ga prevevajo valovi malodušja in negotovosti.
Pridi, napolni svojo čašo«. To je bilo vodilo že 21. ženske konference, ki jo pripravljajo članice evangelijskih cerkva in skupnosti v Sloveniji. Ob slavljenju in pričevanjih so spregovorile so tudi o tem, kako najti in obdržati zadovoljstvo in upanje v času, ki ga prevevajo valovi malodušja in negotovosti.
Duhovni utrip
»Pridi, napolni svojo čašo«. To je bilo vodilo že 21. ženske konference, ki jo pripravljajo članice evangelijskih cerkva in skupnosti v Sloveniji. Ob slavljenju in pričevanjih so spregovorile so tudi o tem, kako najti in obdržati zadovoljstvo in upanje v času, ki ga prevevajo valovi malodušja in negotovosti. Vrata Krščanskega centra v Ljubljani so vedno široko odprta za vse, ki si želijo spoznati božjo besedo. Pripravljajo tudi »Šolo ozdravljenja«, ki bo letos potekala od 14. do 16. aprila.
»Pridi, napolni svojo čašo«. To je bilo vodilo že 21. ženske konference, ki jo pripravljajo članice evangelijskih cerkva in skupnosti v Sloveniji. Ob slavljenju in pričevanjih so spregovorile so tudi o tem, kako najti in obdržati zadovoljstvo in upanje v času, ki ga prevevajo valovi malodušja in negotovosti. Vrata Krščanskega centra v Ljubljani so vedno široko odprta za vse, ki si želijo spoznati božjo besedo. Pripravljajo tudi »Šolo ozdravljenja«, ki bo letos potekala od 14. do 16. aprila.
Duhovni utrip
Raziskovalca staroverske tradicije na Slovenskem Marko Hren in dr. Janez Kopač sta izdala delo z naslovom »Predkrščanske svetosti in večnostna prostorska ureditev«. Eno od poglavij je posvečeno pastirčku kot simbolu vestnega podajanja vesti v obeh pomenih besede.
Raziskovalca staroverske tradicije na Slovenskem Marko Hren in dr. Janez Kopač sta izdala delo z naslovom »Predkrščanske svetosti in večnostna prostorska ureditev«. Eno od poglavij je posvečeno pastirčku kot simbolu vestnega podajanja vesti v obeh pomenih besede.
Duhovni utrip
V četrtek, 23. marca se je za muslimane po vsem svetu začel mesec posta. O posebnem pomenu, ki ga ima postni mesec ramazan v življenju vernikov, smo se pogovarjali z Elmo Bošnjak.
V četrtek, 23. marca se je za muslimane po vsem svetu začel mesec posta. O posebnem pomenu, ki ga ima postni mesec ramazan v življenju vernikov, smo se pogovarjali z Elmo Bošnjak.
Duhovni utrip
V četrtek, 23. marca se je za muslimane po vsem svetu začel mesec posta. O posebnem pomenu, ki ga ima postni mesec ramazan v življenju vernikov, smo se pogovarjali z Elmo Bošnjak. Raziskovalca staroverske tradicije na Slovenskem Marko Hren in dr. Janez Kopač sta izdala delo z naslovom »Predkrščanske svetosti in večnostna prostorska ureditev«. Eno od poglavij je posvečeno pastirčku kot simbolu vestnega podajanja vesti v obeh pomenih besede.
V četrtek, 23. marca se je za muslimane po vsem svetu začel mesec posta. O posebnem pomenu, ki ga ima postni mesec ramazan v življenju vernikov, smo se pogovarjali z Elmo Bošnjak. Raziskovalca staroverske tradicije na Slovenskem Marko Hren in dr. Janez Kopač sta izdala delo z naslovom »Predkrščanske svetosti in večnostna prostorska ureditev«. Eno od poglavij je posvečeno pastirčku kot simbolu vestnega podajanja vesti v obeh pomenih besede.
Duhovni utrip
»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo mednarodne skupnosti Bhakti Marga, ki že vrsto let deluje tudi v Sloveniji. Bhakti Marga je popotovanje iz uma v srce pod vodstvom razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Lani so v skupnosti izdali nov prevod Bhagavat Gite v slovenski jezik. Novi prevod je v marsikaterem pogledu drugačen od dosedanjih. Namen Svetovnega molitvenega dne za ženske je zavzemanje za večje razumevanje, sočutje in solidarnost med ženskami z vsega sveta. Spodbujati želi občutek skupnega namena in navdihniti ženske, da ukrepajo pri reševanju vprašanj, s katerimi se spopadajo njihove skupnosti in svet na splošno. Cilj je zgraditi pravičnejši, mirnejši in enakopravnejši svet za vse. Letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke na Tajvanu.
»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo mednarodne skupnosti Bhakti Marga, ki že vrsto let deluje tudi v Sloveniji. Bhakti Marga je popotovanje iz uma v srce pod vodstvom razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Lani so v skupnosti izdali nov prevod Bhagavat Gite v slovenski jezik. Novi prevod je v marsikaterem pogledu drugačen od dosedanjih. Namen Svetovnega molitvenega dne za ženske je zavzemanje za večje razumevanje, sočutje in solidarnost med ženskami z vsega sveta. Spodbujati želi občutek skupnega namena in navdihniti ženske, da ukrepajo pri reševanju vprašanj, s katerimi se spopadajo njihove skupnosti in svet na splošno. Cilj je zgraditi pravičnejši, mirnejši in enakopravnejši svet za vse. Letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke na Tajvanu.
Duhovni utrip
»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo mednarodne skupnosti Bhakti Marga, ki že vrsto let deluje tudi v Sloveniji. Bhakti Marga je popotovanje iz uma v srce pod vodstvom razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Lani so v skupnosti izdali nov prevod Bhagavat Gite v slovenski jezik. Novi prevod je v marsikaterem pogledu drugačen od dosedanjih.
»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo mednarodne skupnosti Bhakti Marga, ki že vrsto let deluje tudi v Sloveniji. Bhakti Marga je popotovanje iz uma v srce pod vodstvom razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Lani so v skupnosti izdali nov prevod Bhagavat Gite v slovenski jezik. Novi prevod je v marsikaterem pogledu drugačen od dosedanjih.
Duhovni utrip
Namen Svetovnega molitvenega dne za ženske je zavzemanje za večje razumevanje, sočutje in solidarnost med ženskami z vsega sveta. Spodbujati želi občutek skupnega namena in navdihniti ženske, da ukrepajo pri reševanju vprašanj, s katerimi se spopadajo njihove skupnosti in svet na splošno. Cilj je zgraditi pravičnejši, mirnejši in enakopravnejši svet za vse. Letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke na Tajvanu.
Namen Svetovnega molitvenega dne za ženske je zavzemanje za večje razumevanje, sočutje in solidarnost med ženskami z vsega sveta. Spodbujati želi občutek skupnega namena in navdihniti ženske, da ukrepajo pri reševanju vprašanj, s katerimi se spopadajo njihove skupnosti in svet na splošno. Cilj je zgraditi pravičnejši, mirnejši in enakopravnejši svet za vse. Letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke na Tajvanu.
Duhovni utrip
V ponedeljek, 20. februarja so v Budistični skupnosti Dharmaling praznovali losar. Losar je tibetansko novo leto, ki ga v skladu z budistično tradicijo obeležujejo petnajst dni. To je čas, ko naredijo prostor novim izkušnjam, novemu znanju in napredovanju v duhovnem smislu. Čuječnost, pogosto opisana tudi kot ''osredotočena pozornost'', je duševno stanje, v katerem smo brez pretiranega presojanja popolnoma prisotni v sedanjem trenutku in vključeni vanj. Zakaj pa je to dobro?
V ponedeljek, 20. februarja so v Budistični skupnosti Dharmaling praznovali losar. Losar je tibetansko novo leto, ki ga v skladu z budistično tradicijo obeležujejo petnajst dni. To je čas, ko naredijo prostor novim izkušnjam, novemu znanju in napredovanju v duhovnem smislu. Čuječnost, pogosto opisana tudi kot ''osredotočena pozornost'', je duševno stanje, v katerem smo brez pretiranega presojanja popolnoma prisotni v sedanjem trenutku in vključeni vanj. Zakaj pa je to dobro?
Duhovni utrip
Čuječnost, pogosto opisana tudi kot ''osredotočena pozornost'', je duševno stanje, v katerem smo brez pretiranega presojanja popolnoma prisotni v sedanjem trenutku in vključeni vanj. Zakaj pa je to dobro?
Čuječnost, pogosto opisana tudi kot ''osredotočena pozornost'', je duševno stanje, v katerem smo brez pretiranega presojanja popolnoma prisotni v sedanjem trenutku in vključeni vanj. Zakaj pa je to dobro?
Duhovni utrip
V ponedeljek, 20. februarja so v Budistični skupnosti Dharmaling praznovali losar. Losar je tibetansko novo leto, ki ga v skladu z budistično tradicijo obeležujejo petnajst dni. To je čas, ko naredijo prostor novim izkušnjam, novemu znanju in napredovanju v duhovnem smislu.
V ponedeljek, 20. februarja so v Budistični skupnosti Dharmaling praznovali losar. Losar je tibetansko novo leto, ki ga v skladu z budistično tradicijo obeležujejo petnajst dni. To je čas, ko naredijo prostor novim izkušnjam, novemu znanju in napredovanju v duhovnem smislu.
Duhovni utrip
Spomin na skupnost in dragoceno kulturno dediščino zlasti prekmurskih Judov se posebej trudijo ohranjati v lendavski sinagogi. V zadnjih desetletjih se trudijo namenjati prostor predvsem judovskim vsebinam, predstaviti življenjske zgodbe Judov in nenazadnje tudi opozoriti na njihove žalostne usode. Založba Družina je izdala slovenski prevod knjige Nobelove nagrajenke Sigrid Undset »Katarina Sienska«. Gre za nepozaben portret svetnice iz 14. stoletja, ki je, med drugim, tudi sozavetnica Evrope. Pripoved krasi izvrsten prevod Marije Zlatnar Moe.
Spomin na skupnost in dragoceno kulturno dediščino zlasti prekmurskih Judov se posebej trudijo ohranjati v lendavski sinagogi. V zadnjih desetletjih se trudijo namenjati prostor predvsem judovskim vsebinam, predstaviti življenjske zgodbe Judov in nenazadnje tudi opozoriti na njihove žalostne usode. Založba Družina je izdala slovenski prevod knjige Nobelove nagrajenke Sigrid Undset »Katarina Sienska«. Gre za nepozaben portret svetnice iz 14. stoletja, ki je, med drugim, tudi sozavetnica Evrope. Pripoved krasi izvrsten prevod Marije Zlatnar Moe.
Duhovni utrip
Založba Družina je izdala slovenski prevod knjige Nobelove nagrajenke Sigrid Undset »Katarina Sienska«. Gre za nepozaben portret svetnice iz 14. stoletja, ki je, med drugim, tudi sozavetnica Evrope. Pripoved krasi izvrsten prevod Marije Zlatnar Moe.
Založba Družina je izdala slovenski prevod knjige Nobelove nagrajenke Sigrid Undset »Katarina Sienska«. Gre za nepozaben portret svetnice iz 14. stoletja, ki je, med drugim, tudi sozavetnica Evrope. Pripoved krasi izvrsten prevod Marije Zlatnar Moe.
Duhovni utrip
Spomin na skupnost in dragoceno kulturno dediščino zlasti prekmurskih Judov se posebej trudijo ohranjati v lendavski sinagogi. V zadnjih desetletjih se trudijo namenjati prostor predvsem judovskim vsebinam, predstaviti življenjske zgodbe Judov in nenazadnje tudi opozoriti na njihove žalostne usode.
Spomin na skupnost in dragoceno kulturno dediščino zlasti prekmurskih Judov se posebej trudijo ohranjati v lendavski sinagogi. V zadnjih desetletjih se trudijo namenjati prostor predvsem judovskim vsebinam, predstaviti življenjske zgodbe Judov in nenazadnje tudi opozoriti na njihove žalostne usode.
Duhovni utrip
Karitas pomeni: »dejavna ljubezen do sočloveka«, h kateri so povabljeni vsi kristjani. Zato je v času posta pred veliko nočjo še posebno primerno, da to ljubezen uresničujejo z molitvijo, dobrimi deli in odpovedjo v korist ljudi v stiski. K širjenju dobrega nas tako vedno znova spodbujajo tudi pri Slovenski Karitas, z različnimi postnimi pobudami. Prva slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je ob stoletnici rojstva večkratnega doktorja Maksimilijana Jezernika izdala zbornik z naslovom »Rimljan s slovenskim srcem«. Izjemno življenje duhovnika, pravnika, univerzitetnega predavatelja in velikega dobrotnika knjiga predstavi v pismih, dnevniških zapiskih, pričevanjih in spominih. Luč sveta je ugledala po zaslugi prelatove nečakinje Andreje Štorman Vreg.
Karitas pomeni: »dejavna ljubezen do sočloveka«, h kateri so povabljeni vsi kristjani. Zato je v času posta pred veliko nočjo še posebno primerno, da to ljubezen uresničujejo z molitvijo, dobrimi deli in odpovedjo v korist ljudi v stiski. K širjenju dobrega nas tako vedno znova spodbujajo tudi pri Slovenski Karitas, z različnimi postnimi pobudami. Prva slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je ob stoletnici rojstva večkratnega doktorja Maksimilijana Jezernika izdala zbornik z naslovom »Rimljan s slovenskim srcem«. Izjemno življenje duhovnika, pravnika, univerzitetnega predavatelja in velikega dobrotnika knjiga predstavi v pismih, dnevniških zapiskih, pričevanjih in spominih. Luč sveta je ugledala po zaslugi prelatove nečakinje Andreje Štorman Vreg.
Duhovni utrip
Prva slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je ob stoletnici rojstva večkratnega doktorja Maksimilijana Jezernika izdala zbornik z naslovom »Rimljan s slovenskim srcem«. Izjemno življenje duhovnika, pravnika, univerzitetnega predavatelja in velikega dobrotnika knjiga predstavi v pismih, dnevniških zapiskih, pričevanjih in spominih.
Prva slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je ob stoletnici rojstva večkratnega doktorja Maksimilijana Jezernika izdala zbornik z naslovom »Rimljan s slovenskim srcem«. Izjemno življenje duhovnika, pravnika, univerzitetnega predavatelja in velikega dobrotnika knjiga predstavi v pismih, dnevniških zapiskih, pričevanjih in spominih.
Duhovni utrip
Karitas pomeni: »dejavna ljubezen do sočloveka«, h kateri so povabljeni vsi kristjani. Zato je v času posta pred veliko nočjo še posebno primerno, da to ljubezen uresničujejo z molitvijo, dobrimi deli in odpovedjo v korist ljudi v stiski.
Karitas pomeni: »dejavna ljubezen do sočloveka«, h kateri so povabljeni vsi kristjani. Zato je v času posta pred veliko nočjo še posebno primerno, da to ljubezen uresničujejo z molitvijo, dobrimi deli in odpovedjo v korist ljudi v stiski.
Duhovni utrip
Judje, ki so se naseljevali predvsem v urbanih središčih, so bili v Lendavi pomemben dejavnik razvoja gospodarstva kulture in meščanstva, vendar jih je doletela strašna usoda holokavsta. Da njihove zgodbe ne bi bile pozabljene, nas pred hišami, kjer so včasih živeli, ''spotikajo'' tlakovci spomina. Več o lendavskih družinah in posameznikih si lahko te dni ogledamo v lendavski sinagogi na razstavi: Vrnitev domov: zgodbe stolpersteinov lendavskih judovskih družin.
Judje, ki so se naseljevali predvsem v urbanih središčih, so bili v Lendavi pomemben dejavnik razvoja gospodarstva kulture in meščanstva, vendar jih je doletela strašna usoda holokavsta. Da njihove zgodbe ne bi bile pozabljene, nas pred hišami, kjer so včasih živeli, ''spotikajo'' tlakovci spomina. Več o lendavskih družinah in posameznikih si lahko te dni ogledamo v lendavski sinagogi na razstavi: Vrnitev domov: zgodbe stolpersteinov lendavskih judovskih družin.
Duhovni utrip
Molitev, slavljenje, radostno druženje in skrivnostni darovi krščanske dediščine združujejo in povezujejo članice iz evangelijskih cerkva in skupnosti že dvajset let. Letos pripravljajo že 21. žensko konferenco, ki bo v soboto, 11. marca v Antonovem domu v Ljubljani.
Molitev, slavljenje, radostno druženje in skrivnostni darovi krščanske dediščine združujejo in povezujejo članice iz evangelijskih cerkva in skupnosti že dvajset let. Letos pripravljajo že 21. žensko konferenco, ki bo v soboto, 11. marca v Antonovem domu v Ljubljani.
Duhovni utrip
Judje, ki so se naseljevali predvsem v urbanih središčih, so bili v Lendavi pomemben dejavnik razvoja gospodarstva kulture in meščanstva, vendar jih je doletela strašna usoda holokavsta. Da njihove zgodbe ne bi bile pozabljene, nas pred hišami, kjer so včasih živeli, ''spotikajo'' tlakovci spomina. Več o lendavskih judovskih družinah in posameznikih si lahko te dni ogledamo v lendavski sinagogi na razstavi: Vrnitev domov: zgodbe stolpersteinov lendavskih judovskih družin. Molitev, slavljenje, radostno druženje in skrivnostni darovi krščanske dediščine združujejo in povezujejo članice iz evangelijskih cerkva in skupnosti že dvajset let. Letos pripravljajo že 21. žensko konferenco, ki bo v soboto, 11. marca v Antonovem domu v Ljubljani.
Judje, ki so se naseljevali predvsem v urbanih središčih, so bili v Lendavi pomemben dejavnik razvoja gospodarstva kulture in meščanstva, vendar jih je doletela strašna usoda holokavsta. Da njihove zgodbe ne bi bile pozabljene, nas pred hišami, kjer so včasih živeli, ''spotikajo'' tlakovci spomina. Več o lendavskih judovskih družinah in posameznikih si lahko te dni ogledamo v lendavski sinagogi na razstavi: Vrnitev domov: zgodbe stolpersteinov lendavskih judovskih družin. Molitev, slavljenje, radostno druženje in skrivnostni darovi krščanske dediščine združujejo in povezujejo članice iz evangelijskih cerkva in skupnosti že dvajset let. Letos pripravljajo že 21. žensko konferenco, ki bo v soboto, 11. marca v Antonovem domu v Ljubljani.
Duhovni utrip
Bilka Baloh je v življenju počela že marsikaj, a vse je bilo potrebno, kot pravi sama, da je prišla na sedanjo pot in postala mentorica za postenje in ajurvedska terapevtka. Svoje znanje je strnila v dveh knjigah: Post, seme zdravja – Skrivnostni zapiski in Post širi zavest – Modrost celične inteligence.
Bilka Baloh je v življenju počela že marsikaj, a vse je bilo potrebno, kot pravi sama, da je prišla na sedanjo pot in postala mentorica za postenje in ajurvedska terapevtka. Svoje znanje je strnila v dveh knjigah: Post, seme zdravja – Skrivnostni zapiski in Post širi zavest – Modrost celične inteligence.
Duhovni utrip
»Le pogum, vstani!« To je bilo geslo letošnjega jubilejnega 15. Svetopisemskega maratona. Branje Svetega pisma je letos potekalo od 21. do 26. januarja. Povezalo je kristjane po vsej Sloveniji. Z našo kamero smo zabeležili sklepno srečanje v Podutiku pri Ljubljani. Bilka Baloh je v življenju počela že marsikaj, a vse je bilo potrebno, kot pravi sama, da je prišla na sedanjo pot in postala mentorica za postenje in ajurvedska terapevtka. Svoje znanje je strnila v dveh knjigah: Post, seme zdravja – Skrivnostni zapiski in Post širi zavest – Modrost celične inteligence.
»Le pogum, vstani!« To je bilo geslo letošnjega jubilejnega 15. Svetopisemskega maratona. Branje Svetega pisma je letos potekalo od 21. do 26. januarja. Povezalo je kristjane po vsej Sloveniji. Z našo kamero smo zabeležili sklepno srečanje v Podutiku pri Ljubljani. Bilka Baloh je v življenju počela že marsikaj, a vse je bilo potrebno, kot pravi sama, da je prišla na sedanjo pot in postala mentorica za postenje in ajurvedska terapevtka. Svoje znanje je strnila v dveh knjigah: Post, seme zdravja – Skrivnostni zapiski in Post širi zavest – Modrost celične inteligence.
Duhovni utrip
»Le pogum, vstani!« To je bilo geslo letošnjega jubilejnega 15. Svetopisemskega maratona. Branje Svetega pisma je letos potekalo od 21. do 26. januarja. Povezalo je kristjane po vsej Sloveniji. Z našo kamero smo zabeležili sklepno srečanje v Podutiku pri Ljubljani.
»Le pogum, vstani!« To je bilo geslo letošnjega jubilejnega 15. Svetopisemskega maratona. Branje Svetega pisma je letos potekalo od 21. do 26. januarja. Povezalo je kristjane po vsej Sloveniji. Z našo kamero smo zabeležili sklepno srečanje v Podutiku pri Ljubljani.
Duhovni utrip
V Makedonski pravoslavni cerkvi v Kopru so v četrtek, 19. januarja obeležili praznik, ki ima v pravoslavni tradiciji posebno mesto. Javljenje Boga je praznik, ki je posvečen spominu na krst Jezusa v reki Jordan. Zato so se po slovesnem bogoslužju verniki podali k morju, kjer so prisostvovali posebnemu ritualu, ki se imenuje potop križa. Pri založbi Družina je izšla monografija »Stari Izrael: življenje in družbena ureditev«. Avtor dela je Roland de Vaux, duhovnik in ugledni francoski arheolog 20. stoletja. Na podlagi arheologije, etnografije, zgodovine in svetopisemskih referenc monografija s številnimi zanimivostmi pred bralcem rekonstruira čas od začetkov Stare zaveze do Kristusovega rojstva in pojasnjuje, kakšno je zares bilo življenje Starih Izraelcev.
V Makedonski pravoslavni cerkvi v Kopru so v četrtek, 19. januarja obeležili praznik, ki ima v pravoslavni tradiciji posebno mesto. Javljenje Boga je praznik, ki je posvečen spominu na krst Jezusa v reki Jordan. Zato so se po slovesnem bogoslužju verniki podali k morju, kjer so prisostvovali posebnemu ritualu, ki se imenuje potop križa. Pri založbi Družina je izšla monografija »Stari Izrael: življenje in družbena ureditev«. Avtor dela je Roland de Vaux, duhovnik in ugledni francoski arheolog 20. stoletja. Na podlagi arheologije, etnografije, zgodovine in svetopisemskih referenc monografija s številnimi zanimivostmi pred bralcem rekonstruira čas od začetkov Stare zaveze do Kristusovega rojstva in pojasnjuje, kakšno je zares bilo življenje Starih Izraelcev.
Duhovni utrip
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Duhovni utrip
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Duhovni utrip
Koran je sveta knjiga islama. Muslimani verujejo, da je Koran čista božja beseda in vrh božjega razodetja ljudem. Hafizi so verniki, ki se naučijo sveto knjigo Koran na pamet. V oddaji predstavljamo hafiza Ahmeda Alilija iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Koran je sveta knjiga islama. Muslimani verujejo, da je Koran čista božja beseda in vrh božjega razodetja ljudem. Hafizi so verniki, ki se naučijo sveto knjigo Koran na pamet. V oddaji predstavljamo hafiza Ahmeda Alilija iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Duhovni utrip
V Makedonski pravoslavni cerkvi »Sveti Kliment Ohridski« v Ljubljani so v petek, 13. januarja praznovali prihod novega leta. Slovesno bogoslužje, ki ga je vodil protoerej Mitko Gazinkovski, je bilo namenjeno tudi blagoslovu in obdarovanju otrok. Vera Baha'i izhaja iz Irana, a je razširjena po celem svetu. V skupnosti Baha'i verjamejo v obstoj enega samega Boga, ki v različnih obdobjih pošilja na svet različne učitelje. S članom Skupnosti Baha'i v Sloveniji smo se pogovarjali o prazniku zaveze, ki ga vsako leto praznujejo 26. novembra.
V Makedonski pravoslavni cerkvi »Sveti Kliment Ohridski« v Ljubljani so v petek, 13. januarja praznovali prihod novega leta. Slovesno bogoslužje, ki ga je vodil protoerej Mitko Gazinkovski, je bilo namenjeno tudi blagoslovu in obdarovanju otrok. Vera Baha'i izhaja iz Irana, a je razširjena po celem svetu. V skupnosti Baha'i verjamejo v obstoj enega samega Boga, ki v različnih obdobjih pošilja na svet različne učitelje. S članom Skupnosti Baha'i v Sloveniji smo se pogovarjali o prazniku zaveze, ki ga vsako leto praznujejo 26. novembra.
Duhovni utrip
Vera Baha'i izhaja iz Irana, a je razširjena po celem svetu. V skupnosti Baha'i verjamejo v obstoj enega samega Boga, ki v različnih obdobjih pošilja na svet različne učitelje. S članom Skupnosti Baha'i v Sloveniji smo se pogovarjali o prazniku zaveze, ki ga vsako leto praznujejo 26. novembra.
Vera Baha'i izhaja iz Irana, a je razširjena po celem svetu. V skupnosti Baha'i verjamejo v obstoj enega samega Boga, ki v različnih obdobjih pošilja na svet različne učitelje. S članom Skupnosti Baha'i v Sloveniji smo se pogovarjali o prazniku zaveze, ki ga vsako leto praznujejo 26. novembra.
Duhovni utrip
V Makedonski pravoslavni cerkvi »Sveti Kliment Ohridski« v Ljubljani so v petek, 13. januarja praznovali prihod novega leta. Slovesno bogoslužje je bilo namenjeno tudi blagoslovu in obdarovanju otrok.
V Makedonski pravoslavni cerkvi »Sveti Kliment Ohridski« v Ljubljani so v petek, 13. januarja praznovali prihod novega leta. Slovesno bogoslužje je bilo namenjeno tudi blagoslovu in obdarovanju otrok.
Duhovni utrip
7. januarja so božič praznovali tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Zamik v datumu praznovanja seveda ne vpliva na bistvo tega dneva: to je družinski praznik, namenjen molitvi, slovesnemu bogoslužju in veselju ob Jezusovem rojstvu. Tokrat smo obiskali božično bogoslužje v Makedonski pravoslavni cerkvi sv. Klimenta Ohridskega v Ljubljani
7. januarja so božič praznovali tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Zamik v datumu praznovanja seveda ne vpliva na bistvo tega dneva: to je družinski praznik, namenjen molitvi, slovesnemu bogoslužju in veselju ob Jezusovem rojstvu. Tokrat smo obiskali božično bogoslužje v Makedonski pravoslavni cerkvi sv. Klimenta Ohridskega v Ljubljani
Duhovni utrip
»Zgodba o sonaravnih odnosih in dolgočasju vesolja«. Tako je knjigo z naslovom »Vseeno. Vse je eno.« pospremil na pot Aleksander Batič. Roman je pripoved o posameznikih in skupnosti, ki iščejo ravnovesje v sebi, z ljudmi in naravo. Pisatelju so bile v navdih tudi modrosti slovenskih starovercev, še posebej pokojnega tolminskega raziskovalca Pavla Medveščka.
»Zgodba o sonaravnih odnosih in dolgočasju vesolja«. Tako je knjigo z naslovom »Vseeno. Vse je eno.« pospremil na pot Aleksander Batič. Roman je pripoved o posameznikih in skupnosti, ki iščejo ravnovesje v sebi, z ljudmi in naravo. Pisatelju so bile v navdih tudi modrosti slovenskih starovercev, še posebej pokojnega tolminskega raziskovalca Pavla Medveščka.
Duhovni utrip
V soboto, 7. januarja so božič praznovali pravoslavni verniki. Obiskali smo osrednjo božično liturgijo v Makedonski pravoslavni skupnosti Sv.Kliment Ohridski v Ljubljani. Božično liturgijo je vodil protoerej Mitko Gazinkovski. »Zgodba o sonaravnih odnosih in dolgočasju vesolja«. Tako je knjigo z naslovom »Vseeno. Vse je eno.« pospremil na pot Aleksander Batič. Roman je pripoved o posameznikih in skupnosti, ki iščejo ravnovesje v sebi, z ljudmi in naravo. Pisatelju so bile v navdih tudi modrosti slovenskih starovercev, še posebej pokojnega tolminskega raziskovalca Pavla Medveščka.
V soboto, 7. januarja so božič praznovali pravoslavni verniki. Obiskali smo osrednjo božično liturgijo v Makedonski pravoslavni skupnosti Sv.Kliment Ohridski v Ljubljani. Božično liturgijo je vodil protoerej Mitko Gazinkovski. »Zgodba o sonaravnih odnosih in dolgočasju vesolja«. Tako je knjigo z naslovom »Vseeno. Vse je eno.« pospremil na pot Aleksander Batič. Roman je pripoved o posameznikih in skupnosti, ki iščejo ravnovesje v sebi, z ljudmi in naravo. Pisatelju so bile v navdih tudi modrosti slovenskih starovercev, še posebej pokojnega tolminskega raziskovalca Pavla Medveščka.
Duhovni utrip
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svojih posebnih zbirkah hrani 99 molitvenikov in obrednih knjig, ki so pripadale prekmurski predvojni judovski skupnosti. Knjižni zaklad so našli na lokaciji stare knjižnice, nekaj knjig so pridobili tudi z donacijami. Podpisi v nekaterih knjigah pričajo tudi o nekdanjih lastnikih. Knjižno gradivo datira v čas od 1779 do 1942 in je bilo v dolgotrajnem procesu katalogizirano v sistemu Cobiss. Zdaj je na voljo javnosti in raziskovalcem judovstva. Projekt katalogizacije je prejel nagrado Združenja slovenskih splošnih knjižnic. Humanitarno društvo ADRA Slovenija vrača ljudem dostojanstvo. O odmevnih akcijah v lanskem letu, tudi o projektih »Migracije in integracije« ter »Zdravje v socialno ogroženih družinah«, je spregovorila predsednica društva Katja Kotnik
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svojih posebnih zbirkah hrani 99 molitvenikov in obrednih knjig, ki so pripadale prekmurski predvojni judovski skupnosti. Knjižni zaklad so našli na lokaciji stare knjižnice, nekaj knjig so pridobili tudi z donacijami. Podpisi v nekaterih knjigah pričajo tudi o nekdanjih lastnikih. Knjižno gradivo datira v čas od 1779 do 1942 in je bilo v dolgotrajnem procesu katalogizirano v sistemu Cobiss. Zdaj je na voljo javnosti in raziskovalcem judovstva. Projekt katalogizacije je prejel nagrado Združenja slovenskih splošnih knjižnic. Humanitarno društvo ADRA Slovenija vrača ljudem dostojanstvo. O odmevnih akcijah v lanskem letu, tudi o projektih »Migracije in integracije« ter »Zdravje v socialno ogroženih družinah«, je spregovorila predsednica društva Katja Kotnik
Duhovni utrip
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svojih posebnih zbirkah hrani 99 molitvenikov in obrednih knjig, ki so pripadale prekmurski predvojni judovski skupnosti. Knjižni zaklad so našli na lokaciji stare knjižnice, nekaj knjig so pridobili tudi z donacijami. Podpisi v nekaterih knjigah pričajo tudi o nekdanjih lastnikih. Knjižno gradivo datira v čas od 1779 do 1942 in je bilo v dolgotrajnem procesu katalogizirano/popisano v sistemu Cobiss. Zdaj je na voljo javnosti in raziskovalcem judovstva. Projekt katalogizacije omenjenega knjižnega gradiva je prejel nagrado Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svojih posebnih zbirkah hrani 99 molitvenikov in obrednih knjig, ki so pripadale prekmurski predvojni judovski skupnosti. Knjižni zaklad so našli na lokaciji stare knjižnice, nekaj knjig so pridobili tudi z donacijami. Podpisi v nekaterih knjigah pričajo tudi o nekdanjih lastnikih. Knjižno gradivo datira v čas od 1779 do 1942 in je bilo v dolgotrajnem procesu katalogizirano/popisano v sistemu Cobiss. Zdaj je na voljo javnosti in raziskovalcem judovstva. Projekt katalogizacije omenjenega knjižnega gradiva je prejel nagrado Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Duhovni utrip
Humanitarno društvo ADRA Slovenija vrača ljudem dostojanstvo. O odmevnih akcijah v lanskem letu, predvsem o projektih »Migracije in integracije« ter »Zdravje v socialno ogroženih družinah«, je spregovorila predsednica društva Katja Kotnik.
Humanitarno društvo ADRA Slovenija vrača ljudem dostojanstvo. O odmevnih akcijah v lanskem letu, predvsem o projektih »Migracije in integracije« ter »Zdravje v socialno ogroženih družinah«, je spregovorila predsednica društva Katja Kotnik.
Duhovni utrip
Z utrinki z nastopa članov Krščanske evangelijske cerkve Ljubljana in Evangelijske krščanske cerkve Velenje vam sodelavci oddaje Duhovni utrip voščimo mirno in zdravo novo leto
Z utrinki z nastopa članov Krščanske evangelijske cerkve Ljubljana in Evangelijske krščanske cerkve Velenje vam sodelavci oddaje Duhovni utrip voščimo mirno in zdravo novo leto
Duhovni utrip
Od nedelje, 18. decembra do ponedeljka, 26. decembra lani so Judje po vsem svetu praznovali hanuko ali praznik luči. V torek, 20. decembra so v Ljubljani skupaj s prijatelji in podporniki hanuko praznovali člani nove Liberalne judovske skupnosti in Judovske skupnosti Slovenije.
Od nedelje, 18. decembra do ponedeljka, 26. decembra lani so Judje po vsem svetu praznovali hanuko ali praznik luči. V torek, 20. decembra so v Ljubljani skupaj s prijatelji in podporniki hanuko praznovali člani nove Liberalne judovske skupnosti in Judovske skupnosti Slovenije.
Duhovni utrip
Od nedelje, 18. decembra do ponedeljka, 26. decembra lani so Judje po vsem svetu praznovali hanuko ali praznik luči. V torek, 20. decembra so v Ljubljani skupaj s prijatelji in podporniki hanuko praznovali člani nove Liberalne judovske skupnosti in Judovske skupnosti Slovenije. Z utrinki z nastopa članov Krščanske evangelijske cerkve Ljubljana in Evangelijske krščanske cerkve Velenje vam sodelavci oddaje Duhovni utrip voščimo mirno in zdravo novo leto.
Od nedelje, 18. decembra do ponedeljka, 26. decembra lani so Judje po vsem svetu praznovali hanuko ali praznik luči. V torek, 20. decembra so v Ljubljani skupaj s prijatelji in podporniki hanuko praznovali člani nove Liberalne judovske skupnosti in Judovske skupnosti Slovenije. Z utrinki z nastopa članov Krščanske evangelijske cerkve Ljubljana in Evangelijske krščanske cerkve Velenje vam sodelavci oddaje Duhovni utrip voščimo mirno in zdravo novo leto.
Duhovni utrip
Sveta noč, praznična, čarobna noč je priložnost, da se ustavimo in se ozremo vase in okrog sebe in da, kot nam polaga na srce pastor Krščanske adventistične cerkve Zmago Godina, razmislimo o vrednotah in pomislimo na ljudi v stiski. O tem, kako dragocena je bližina v pričakovanju svete noči in božičnega dne, so nam pripovedovali tudi člani Mednarodne krščanske cerkve v Ljubljani. Zbrali so se ob prepevanju tradicionalnih božičnih pesmi.
Sveta noč, praznična, čarobna noč je priložnost, da se ustavimo in se ozremo vase in okrog sebe in da, kot nam polaga na srce pastor Krščanske adventistične cerkve Zmago Godina, razmislimo o vrednotah in pomislimo na ljudi v stiski. O tem, kako dragocena je bližina v pričakovanju svete noči in božičnega dne, so nam pripovedovali tudi člani Mednarodne krščanske cerkve v Ljubljani. Zbrali so se ob prepevanju tradicionalnih božičnih pesmi.
Duhovni utrip
V Krščanski evangelijsko cerkvi v Ljubljani so se odzvali že v prvih dneh vojne v Ukrajini in priskočili na pomoč ogroženim ljudem. Skupaj z ukrajinskima zakoncema Ivanov so poskrbeli za varno zavetje, za materialno in duhovno oskrbo beguncev, ki so se zatekli v Slovenijo. Najstarejša slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je izdala svojo tradicionalno Redno zbirko za leto 2023. Darilo za vse generacije prinaša Mohorjev koledar 2023, zgodbo Branka Cestnika, zgodovinsko knjigo Igorja Grdine, razmišljanja Franceta Cukjatija in pripoved Boba Geoffa.
V Krščanski evangelijsko cerkvi v Ljubljani so se odzvali že v prvih dneh vojne v Ukrajini in priskočili na pomoč ogroženim ljudem. Skupaj z ukrajinskima zakoncema Ivanov so poskrbeli za varno zavetje, za materialno in duhovno oskrbo beguncev, ki so se zatekli v Slovenijo. Najstarejša slovenska založba Celjska Mohorjeva družba je izdala svojo tradicionalno Redno zbirko za leto 2023. Darilo za vse generacije prinaša Mohorjev koledar 2023, zgodbo Branka Cestnika, zgodovinsko knjigo Igorja Grdine, razmišljanja Franceta Cukjatija in pripoved Boba Geoffa.
Duhovni utrip
O pravični razdelitvi hrane v času draginje smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas. Slovenska karitas v različnih akcijah letno zbere in razdeli več kot 800 ton hrane. Vse delo pri tem opravijo prostovoljci Slovenske karitas in delavci preko javnih del.
O pravični razdelitvi hrane v času draginje smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas. Slovenska karitas v različnih akcijah letno zbere in razdeli več kot 800 ton hrane. Vse delo pri tem opravijo prostovoljci Slovenske karitas in delavci preko javnih del.
Duhovni utrip
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava »Sveti konji – nebesni jezdeci«. Posvečena je bogati zapuščini mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, božanskih jezdecev… Po razstavi nas je popeljal kustos dr. Marko Frelih. O pravični razdelitvi hrane v času draginje smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas. Slovenska karitas v različnih akcijah letno zbere in razdeli več kot 800 ton hrane. Vse delo pri tem opravijo prostovoljci Slovenske karitas in delavci preko javnih del.
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava »Sveti konji – nebesni jezdeci«. Posvečena je bogati zapuščini mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, božanskih jezdecev… Po razstavi nas je popeljal kustos dr. Marko Frelih. O pravični razdelitvi hrane v času draginje smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas. Slovenska karitas v različnih akcijah letno zbere in razdeli več kot 800 ton hrane. Vse delo pri tem opravijo prostovoljci Slovenske karitas in delavci preko javnih del.
Duhovni utrip
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava Sveti konji – nebesni jezdeci. Predstavlja bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev ter ponuja različne vsebine, povezane s konji in jezdeci skozi zgodovino, tako v slovenskem in evropskem prostoru, kot tudi v drugih kulturah.
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava Sveti konji – nebesni jezdeci. Predstavlja bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev ter ponuja različne vsebine, povezane s konji in jezdeci skozi zgodovino, tako v slovenskem in evropskem prostoru, kot tudi v drugih kulturah.
Duhovni utrip
Svetopisemska družba Slovenije je izdala novo, prav posebno izdajo Nove zaveze. To je Nova zaveza s prostorom. S prostorom za zapiske, za misli, ki se utrnejo ob branju. Osnovni namen nove izdaje je vzpodbuditi bralce k prebiranju in razmišljanju o svetopisemskih modrostih na poglobljen način, pa tudi nagovoriti k preučevanju in pogovoru v skupinah.
Svetopisemska družba Slovenije je izdala novo, prav posebno izdajo Nove zaveze. To je Nova zaveza s prostorom. S prostorom za zapiske, za misli, ki se utrnejo ob branju. Osnovni namen nove izdaje je vzpodbuditi bralce k prebiranju in razmišljanju o svetopisemskih modrostih na poglobljen način, pa tudi nagovoriti k preučevanju in pogovoru v skupinah.
Duhovni utrip
Sinagoga Maribor spada med najstarejše srednjeveške še ohranjene sinagoge v srednjeevropskem prostoru. Že od 15. stoletja naprej ne služi več kot sakralni objekt. Danes v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki z najrazličnejšimi kulturno-umetniškimi dogodki predstavlja bogato judovsko izročilo in teme, ki so povezane s holokavstom.
Sinagoga Maribor spada med najstarejše srednjeveške še ohranjene sinagoge v srednjeevropskem prostoru. Že od 15. stoletja naprej ne služi več kot sakralni objekt. Danes v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki z najrazličnejšimi kulturno-umetniškimi dogodki predstavlja bogato judovsko izročilo in teme, ki so povezane s holokavstom.
Duhovni utrip
Svetopisemska družba Slovenije je izdala novo, prav posebno izdajo Nove zaveze. To je »Nova zaveza s prostorom«. S prostorom za zapiske, za misli, ki se utrnejo ob branju. Osnovni namen nove izdaje je vzpodbuditi bralce k prebiranju in razmišljanju o svetopisemskih modrostih na poglobljen način, pa tudi nagovoriti k preučevanju in pogovoru v skupini. Sinagoga Maribor spada med najstarejše srednjeveške še ohranjene sinagoge v srednjeevropskem prostoru. Že od 15. stoletja naprej ne služi več kot sakralni objekt. Danes v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki z najrazličnejšimi kulturno-umetniškimi dogodki predstavlja bogato judovsko kulturno dediščino in teme, ki so povezane s holokavstom.
Svetopisemska družba Slovenije je izdala novo, prav posebno izdajo Nove zaveze. To je »Nova zaveza s prostorom«. S prostorom za zapiske, za misli, ki se utrnejo ob branju. Osnovni namen nove izdaje je vzpodbuditi bralce k prebiranju in razmišljanju o svetopisemskih modrostih na poglobljen način, pa tudi nagovoriti k preučevanju in pogovoru v skupini. Sinagoga Maribor spada med najstarejše srednjeveške še ohranjene sinagoge v srednjeevropskem prostoru. Že od 15. stoletja naprej ne služi več kot sakralni objekt. Danes v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki z najrazličnejšimi kulturno-umetniškimi dogodki predstavlja bogato judovsko kulturno dediščino in teme, ki so povezane s holokavstom.
Duhovni utrip
Sheila Harper je ustanoviteljica mednarodnega gibanja Rešiti Eno/SaveOne, ki z različnimi programi pomaga dekletom in ženskam prebroditi stiske in občutke krivde po splavu. V Sloveniji so se gibanju pridružile prostovoljke iz Centra za ženske Sara. Oktobra so pripravile mednarodno srečanje na Bledu. V drugem prispevku vam predstavljamo knjigo Marka Hrena, ki je posvečena Blejskemu otoku. Blejski otok je biser in ena najznačilnejših podob Slovenije. Ali bomo znali prepoznati tudi njegov duhovni potencial?
Sheila Harper je ustanoviteljica mednarodnega gibanja Rešiti Eno/SaveOne, ki z različnimi programi pomaga dekletom in ženskam prebroditi stiske in občutke krivde po splavu. V Sloveniji so se gibanju pridružile prostovoljke iz Centra za ženske Sara. Oktobra so pripravile mednarodno srečanje na Bledu. V drugem prispevku vam predstavljamo knjigo Marka Hrena, ki je posvečena Blejskemu otoku. Blejski otok je biser in ena najznačilnejših podob Slovenije. Ali bomo znali prepoznati tudi njegov duhovni potencial?
Duhovni utrip
Blejski otok ostaja biser sredi Blejskega jezera in ustvarja eno od najznačilnejših podob Slovenije. Bomo znali prepoznati tudi njegov duhovni potencial?
Blejski otok ostaja biser sredi Blejskega jezera in ustvarja eno od najznačilnejših podob Slovenije. Bomo znali prepoznati tudi njegov duhovni potencial?
Duhovni utrip
Sheila Harper je ustanoviteljica mednarodnega gibanja Rešiti Eno/SaveOne, ki z različnimi programi pomaga dekletom in ženskam prebroditi stiske in občutke krivde po splavu. V Sloveniji so se gibanju pridružile prostovoljke iz Centra za ženske Sara. Oktobra so pripravile mednarodno srečanje na Bledu. V drugem prispevku vam predstavljamo knjigo Marka Hrena, ki je posvečena Blejskemu otoku. Blejski otok je biser in ena najznačilnejših podob Slovenije. Ali bomo znali prepoznati tudi njegov duhovni potencial?
Sheila Harper je ustanoviteljica mednarodnega gibanja Rešiti Eno/SaveOne, ki z različnimi programi pomaga dekletom in ženskam prebroditi stiske in občutke krivde po splavu. V Sloveniji so se gibanju pridružile prostovoljke iz Centra za ženske Sara. Oktobra so pripravile mednarodno srečanje na Bledu. V drugem prispevku vam predstavljamo knjigo Marka Hrena, ki je posvečena Blejskemu otoku. Blejski otok je biser in ena najznačilnejših podob Slovenije. Ali bomo znali prepoznati tudi njegov duhovni potencial?
Duhovni utrip
Slovensko društvo Hospic se trudi odpirati prostor za pogovor o tabujih, povezanih s smrtjo, umiranjem, žalovanjem in ne nazadnje z življenjem samim. Njihovo poslanstvo ostajala sočutna in celostna oskrba hudo bolnih ter njihovih svojcev, s sočutnostjo pa si želijo prekvasiti vso skupnost, saj so prepričani, da bo svet tako za vse lepši.
Slovensko društvo Hospic se trudi odpirati prostor za pogovor o tabujih, povezanih s smrtjo, umiranjem, žalovanjem in ne nazadnje z življenjem samim. Njihovo poslanstvo ostajala sočutna in celostna oskrba hudo bolnih ter njihovih svojcev, s sočutnostjo pa si želijo prekvasiti vso skupnost, saj so prepričani, da bo svet tako za vse lepši.
Duhovni utrip
International Church of Ljubljana oziroma Mednarodna cerkev v Ljubljani je evangelijska cerkev, ki združuje evangelijske kristjane z vseh koncev sveta. S člani skupnosti smo se pogovarjali o pomenu molitve in izražanja vere v jeziku, ki ga dobro razumejo, čeprav se vsi učijo tudi slovenščino.
International Church of Ljubljana oziroma Mednarodna cerkev v Ljubljani je evangelijska cerkev, ki združuje evangelijske kristjane z vseh koncev sveta. S člani skupnosti smo se pogovarjali o pomenu molitve in izražanja vere v jeziku, ki ga dobro razumejo, čeprav se vsi učijo tudi slovenščino.
Duhovni utrip
V Krščanski adventistični cerkvi so predstavili knjigo z naslovom »Končno upanje – Tri sporočila za tesnoben svet«. Današnji svet je res za marsikoga v marsikaterem pogledu turoben. A kakšen je konstruktiven pogled na nestabilne razmere v svetu? O tem smo se pogovarjali s pastorjem Krščanske adventistične cerkve mag. Zmagom Godino. Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel novi, že drugi zgodovinski roman patra Branka Cestnika z naslovom Šesti pečat. Roman bralcu predstavi krščansko skupnost v antični rimski Petovioni, današnjem Ptuju v tretjem stoletju našega štetja. Spregovori tudi o krutem preganjanju kristjanov pod vladavino rimskega cesarja Dioklecijana in o mučencu, škofu in eksegetu svetem Viktorinu Ptujskem.
V Krščanski adventistični cerkvi so predstavili knjigo z naslovom »Končno upanje – Tri sporočila za tesnoben svet«. Današnji svet je res za marsikoga v marsikaterem pogledu turoben. A kakšen je konstruktiven pogled na nestabilne razmere v svetu? O tem smo se pogovarjali s pastorjem Krščanske adventistične cerkve mag. Zmagom Godino. Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel novi, že drugi zgodovinski roman patra Branka Cestnika z naslovom Šesti pečat. Roman bralcu predstavi krščansko skupnost v antični rimski Petovioni, današnjem Ptuju v tretjem stoletju našega štetja. Spregovori tudi o krutem preganjanju kristjanov pod vladavino rimskega cesarja Dioklecijana in o mučencu, škofu in eksegetu svetem Viktorinu Ptujskem.
Duhovni utrip
Velikan slovenske reformacije in oče prve knjige v slovenskem jeziku Primož Trubar je s svojim delom in življenjem vzor tudi za današnji čas. O aktualnosti Trubarjeve misli so nam pripovedovali Andrej Perhaj s Trubarjeve domačije v Rašici na Dolenjskem, predsednik Združenja Trubarjev forum mag. Drago Sukič in generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.
Velikan slovenske reformacije in oče prve knjige v slovenskem jeziku Primož Trubar je s svojim delom in življenjem vzor tudi za današnji čas. O aktualnosti Trubarjeve misli so nam pripovedovali Andrej Perhaj s Trubarjeve domačije v Rašici na Dolenjskem, predsednik Združenja Trubarjev forum mag. Drago Sukič in generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.
Duhovni utrip
Prvo soboto v oktobru je Društvo Slovenski staroverci v Kobaridu pripravilo simpozij z naslovom »Staroverstvo skozi pogled raziskovalcev«. Simpozij so udeleženci posvetili nedavno preminulemu dr. Gregorju Lesjaku, sociologu religije in dolgoletnemu direktorju urada za verske skupnosti pri Vladi Republike Slovenije.
Prvo soboto v oktobru je Društvo Slovenski staroverci v Kobaridu pripravilo simpozij z naslovom »Staroverstvo skozi pogled raziskovalcev«. Simpozij so udeleženci posvetili nedavno preminulemu dr. Gregorju Lesjaku, sociologu religije in dolgoletnemu direktorju urada za verske skupnosti pri Vladi Republike Slovenije.
Duhovni utrip
V septembru in oktobru že vrsto let potekajo Evropski dnevi judovske kulture (EDJK). Gre za vseevropski projekt, ki je namenjen spoznavanju bogastva judovske kulturne dediščine, vzpostavljanju vrednot dialoškosti in boljšega razumevanja judovstva. Vsebinsko raznoliki dogodki potekajo tudi v več krajih po Sloveniji. Naslov letošnjih EDJK je »Obnova«.
V septembru in oktobru že vrsto let potekajo Evropski dnevi judovske kulture (EDJK). Gre za vseevropski projekt, ki je namenjen spoznavanju bogastva judovske kulturne dediščine, vzpostavljanju vrednot dialoškosti in boljšega razumevanja judovstva. Vsebinsko raznoliki dogodki potekajo tudi v več krajih po Sloveniji. Naslov letošnjih EDJK je »Obnova«.
Duhovni utrip
Pomoč iz Slovenije prinaša v Afriko trajnostni razvoj in preživetje, ki je v času svetovne krize za mnoge osnovna tegoba vsakdanjika. Slovenska karitas že sedemnajsto leto zapovrstjo z dobrodelnimi akcijami »Za srce Afrike«, »Z delom do dostojnega življenja« in »Kupim kozo« prinaša najbolj ogroženim ljudem v Afriki upanje in dostojanstvo.
Pomoč iz Slovenije prinaša v Afriko trajnostni razvoj in preživetje, ki je v času svetovne krize za mnoge osnovna tegoba vsakdanjika. Slovenska karitas že sedemnajsto leto zapovrstjo z dobrodelnimi akcijami »Za srce Afrike«, »Z delom do dostojnega življenja« in »Kupim kozo« prinaša najbolj ogroženim ljudem v Afriki upanje in dostojanstvo.
Duhovni utrip
V septembru in oktobru že vrsto let potekajo Evropski dnevi judovske kulture (EDJK). Gre za vseevropski projekt, ki je namenjen spoznavanju bogastva judovske kulturne dediščine, vzpostavljanju vrednot dialoškosti in boljšega razumevanja judovstva. Vsebinsko raznoliki dogodki potekajo tudi v več krajih po Sloveniji. Naslov letošnjih EDJK je »Obnova«. Pomoč iz Slovenije prinaša v Afriko trajnostni razvoj in preživetje, ki je v času svetovne krize za mnoge osnovna tegoba vsakdanjika. Slovenska karitas že sedemnajsto leto zapovrstjo z dobrodelnima akcijama »Za srce Afrike« in »Z delom do dostojnega življenja« najbolj ogroženim ljudem v Afriki prinaša upanje in dostojanstvo. V zadnjih dveh letih pa so s sredstvi, ki so jih zbrali z akcijo »Kupim kozo«, s sodelovanjem misijonarjev revnim družinam razdelili več kot 4.300 koz.
V septembru in oktobru že vrsto let potekajo Evropski dnevi judovske kulture (EDJK). Gre za vseevropski projekt, ki je namenjen spoznavanju bogastva judovske kulturne dediščine, vzpostavljanju vrednot dialoškosti in boljšega razumevanja judovstva. Vsebinsko raznoliki dogodki potekajo tudi v več krajih po Sloveniji. Naslov letošnjih EDJK je »Obnova«. Pomoč iz Slovenije prinaša v Afriko trajnostni razvoj in preživetje, ki je v času svetovne krize za mnoge osnovna tegoba vsakdanjika. Slovenska karitas že sedemnajsto leto zapovrstjo z dobrodelnima akcijama »Za srce Afrike« in »Z delom do dostojnega življenja« najbolj ogroženim ljudem v Afriki prinaša upanje in dostojanstvo. V zadnjih dveh letih pa so s sredstvi, ki so jih zbrali z akcijo »Kupim kozo«, s sodelovanjem misijonarjev revnim družinam razdelili več kot 4.300 koz.
Duhovni utrip
Naloge: iti, narediti učence, krščevati in učiti so zakoreninjene v samo bistvo kristjanovega življenja. Nekateri pa to poslanstvo začutijo kot svoj poklic in postanejo misijonarke in misijonarji. Svojo misijo bodo orisali s. Metka Kastelic, Danilo Lisjak in s. Andreja Godnič.
Naloge: iti, narediti učence, krščevati in učiti so zakoreninjene v samo bistvo kristjanovega življenja. Nekateri pa to poslanstvo začutijo kot svoj poklic in postanejo misijonarke in misijonarji. Svojo misijo bodo orisali s. Metka Kastelic, Danilo Lisjak in s. Andreja Godnič.
Duhovni utrip
V krščanskih binkoštnih cerkvah so za to jesen pripravili vrsto koncertov z naslovom »Odmev slavljenja«. Nove pesmi slavljenja so nastale v času zdravstvene krize koronavirusne bolezni, ko so člani Krščanske binkoštne cerkve v Ljubljani začutili, da bi svojo vero poglobili s slavilnimi pesmimi. Nastal je album z naslovom »Gradimo skupaj«. Z našo kamero smo zabeležili utrip na koncertu v Antonovem domu v Ljubljani.
V krščanskih binkoštnih cerkvah so za to jesen pripravili vrsto koncertov z naslovom »Odmev slavljenja«. Nove pesmi slavljenja so nastale v času zdravstvene krize koronavirusne bolezni, ko so člani Krščanske binkoštne cerkve v Ljubljani začutili, da bi svojo vero poglobili s slavilnimi pesmimi. Nastal je album z naslovom »Gradimo skupaj«. Z našo kamero smo zabeležili utrip na koncertu v Antonovem domu v Ljubljani.
Duhovni utrip
Slikarska in kiparska zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor obiskovalcem predstavljata najzanimivejše in najlepše primerke slikarstva in kiparstva, ki ju hrani muzej. V slikarski zbirki je le nekaj sakralnih del, medtem ko glavnino kiparske zbirke predstavljajo prav sakralna dela, ki so v muzej prišla iz cerkva, samostanov ipd. Med njimi velja omeniti oltarna reliefa Leonharda Kerna z motiviko Poklona svetih treh kraljev in Marijinega kronanja ter kipe znamenitega kiparja Josefa Strauba.
Slikarska in kiparska zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor obiskovalcem predstavljata najzanimivejše in najlepše primerke slikarstva in kiparstva, ki ju hrani muzej. V slikarski zbirki je le nekaj sakralnih del, medtem ko glavnino kiparske zbirke predstavljajo prav sakralna dela, ki so v muzej prišla iz cerkva, samostanov ipd. Med njimi velja omeniti oltarna reliefa Leonharda Kerna z motiviko Poklona svetih treh kraljev in Marijinega kronanja ter kipe znamenitega kiparja Josefa Strauba.
Duhovni utrip
Misijonsko središče Slovenije povezuje misijonarke in misijonarje s slovenskim narodom in Slovence s svetom.
Misijonsko središče Slovenije povezuje misijonarke in misijonarje s slovenskim narodom in Slovence s svetom.
Duhovni utrip
Misijonsko središče Slovenije povezuje misijonarke in misijonarje s slovenskim narodom in Slovence s svetom. O svojem misijonarskem poslanstvu so nam pripovedovali s. Metka Kastelic, misijonarka v Braziliji; s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli in Danilo Lisjak, misijonar v Ugandi. Predstavljamo vam tudi slikarsko in kiparsko zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor, ki postavljata na ogled najlepše in najbolj zanimive muzejske eksponate. Med njimi so tudi sakralna dela, ki so prišla v muzej iz cerkva in samostanov. Obiskovalci si lahko ogledajo prave sakralne bisere, kot so, denimo, oltarna reliefa Leonharda Kerna in kipi znamenitega Josefa Strauba.
Misijonsko središče Slovenije povezuje misijonarke in misijonarje s slovenskim narodom in Slovence s svetom. O svojem misijonarskem poslanstvu so nam pripovedovali s. Metka Kastelic, misijonarka v Braziliji; s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli in Danilo Lisjak, misijonar v Ugandi. Predstavljamo vam tudi slikarsko in kiparsko zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor, ki postavljata na ogled najlepše in najbolj zanimive muzejske eksponate. Med njimi so tudi sakralna dela, ki so prišla v muzej iz cerkva in samostanov. Obiskovalci si lahko ogledajo prave sakralne bisere, kot so, denimo, oltarna reliefa Leonharda Kerna in kipi znamenitega Josefa Strauba.
Duhovni utrip
Štiri plemenite resnice naj bi bile po budističnem izročilu prvo učenje Siddharthe Gavtame – Bude. Štiri plemenite resnice govorijo o trpljenju in o vzrokih trpljenja ter o prenehanju trpljenja in o poteh, ki vodijo k osvoboditvi. V Budistični kongregaciji Dharmaling v Ljubljani smo se pridružili učenju o naravi trpljenja, ki ga je s svojimi učenci delil lama Shenpen Rimpoche.
Štiri plemenite resnice naj bi bile po budističnem izročilu prvo učenje Siddharthe Gavtame – Bude. Štiri plemenite resnice govorijo o trpljenju in o vzrokih trpljenja ter o prenehanju trpljenja in o poteh, ki vodijo k osvoboditvi. V Budistični kongregaciji Dharmaling v Ljubljani smo se pridružili učenju o naravi trpljenja, ki ga je s svojimi učenci delil lama Shenpen Rimpoche.
Duhovni utrip
»Solidarnost je dobila nov obraz, ki pomaga videti upanje v tej nesmiselni vojni.« S temi besedami zahvale se je na novinarski konferenci, ki jo je v začetku junija pripravila Slovenska karitas, predstavila Mira Milavec. Prostovoljka v skupnosti Marijino delo, ki sodeluje s Caritas SPES Ukrajina v Kijevu. Opisala nam je dejanske razmere in stiske ljudi na ogroženih območjih.
»Solidarnost je dobila nov obraz, ki pomaga videti upanje v tej nesmiselni vojni.« S temi besedami zahvale se je na novinarski konferenci, ki jo je v začetku junija pripravila Slovenska karitas, predstavila Mira Milavec. Prostovoljka v skupnosti Marijino delo, ki sodeluje s Caritas SPES Ukrajina v Kijevu. Opisala nam je dejanske razmere in stiske ljudi na ogroženih območjih.
Duhovni utrip
V begu pred vojno sta po zaslugi Tamina Petelinška, fotografa in člana humanitarnega viteškega reda Kolumbovi vitezi (Knights of Columbus), dva avtobusa ukrajinskih beguncev našla zatočišče v Sloveniji. Pomoč je ponudila Škofijska karitas Celje, ki je posredovala, da so begunci dobili začasne domove pri slovenskih družinah. V oddaji spoznamo zgodbe ljudi, ki bežijo pred brezumno in kruto vojno, a kljub vsemu ohranjajo upanje za svoje družine in za mir v Ukrajini.
V begu pred vojno sta po zaslugi Tamina Petelinška, fotografa in člana humanitarnega viteškega reda Kolumbovi vitezi (Knights of Columbus), dva avtobusa ukrajinskih beguncev našla zatočišče v Sloveniji. Pomoč je ponudila Škofijska karitas Celje, ki je posredovala, da so begunci dobili začasne domove pri slovenskih družinah. V oddaji spoznamo zgodbe ljudi, ki bežijo pred brezumno in kruto vojno, a kljub vsemu ohranjajo upanje za svoje družine in za mir v Ukrajini.
Duhovni utrip
Slovenska karitas je ob obisku Mire Milavec, sodelavke v Ukrajini, pripravila novinarsko konferenco. Predstavili so pomoč Slovenske karitas v Ukrajini – največje humanitarne akcije za tujino doslej. O izjemno hitri in učinkoviti pomoči ogroženim območjem v Ukrajini je spregovorila tudi predstavnica ADRE Slovenija Katja Kotnik.
Slovenska karitas je ob obisku Mire Milavec, sodelavke v Ukrajini, pripravila novinarsko konferenco. Predstavili so pomoč Slovenske karitas v Ukrajini – največje humanitarne akcije za tujino doslej. O izjemno hitri in učinkoviti pomoči ogroženim območjem v Ukrajini je spregovorila tudi predstavnica ADRE Slovenija Katja Kotnik.
Duhovni utrip
»Jaz sem Gospod, tvoj zdravnik,« beremo v Svetem pismu, v 2Mz 15,26. Iz te vrstice izhaja tudi program Zdravilna beseda, ki ga koordinira Svetopisemska družba Slovenije. V Sloveniji deluje že od leta 2019 in poteka po različnih župnijah, Cerkvah in skupnostih.
»Jaz sem Gospod, tvoj zdravnik,« beremo v Svetem pismu, v 2Mz 15,26. Iz te vrstice izhaja tudi program Zdravilna beseda, ki ga koordinira Svetopisemska družba Slovenije. V Sloveniji deluje že od leta 2019 in poteka po različnih župnijah, Cerkvah in skupnostih.
Duhovni utrip
Slovenska karitas je ob obisku Mire Milavec, sodelavke v Ukrajini, pripravila novinarsko konferenco. Predstavili so pomoč Slovenske karitas v Ukrajini – največje humanitarne akcije za tujino doslej. Že od vsega začetka ukrajinske krize s Slovensko karitas sodeluje tudi Humanitarno društvo ADRA Slovenija. Predstavljamo vam tudi program Zdravilna beseda – po poti ozdravljenja s Svetim pismom. Program od leta 2019 pripravlja Svetopisemska družba Slovenije.
Slovenska karitas je ob obisku Mire Milavec, sodelavke v Ukrajini, pripravila novinarsko konferenco. Predstavili so pomoč Slovenske karitas v Ukrajini – največje humanitarne akcije za tujino doslej. Že od vsega začetka ukrajinske krize s Slovensko karitas sodeluje tudi Humanitarno društvo ADRA Slovenija. Predstavljamo vam tudi program Zdravilna beseda – po poti ozdravljenja s Svetim pismom. Program od leta 2019 pripravlja Svetopisemska družba Slovenije.
Duhovni utrip
Carol in Klemen Vidic sta življenje posvetila drug drugemu, svoji družini, predvsem pa Bogu. Božja ljubezen je zanju navdih, vodilo in zaupanje, ki daje trden temelj njuni družini in širšemu krogu prijateljev v Krščanskem centru v Ljubljani
Carol in Klemen Vidic sta življenje posvetila drug drugemu, svoji družini, predvsem pa Bogu. Božja ljubezen je zanju navdih, vodilo in zaupanje, ki daje trden temelj njuni družini in širšemu krogu prijateljev v Krščanskem centru v Ljubljani
Duhovni utrip
Binkošti so praznik prihoda Svetega Duha, ki ga kristjani praznujejo petdeset dni po veliki noči. O zgodovini binkoštnega gibanja in o pomenu praznika je za nas spregovoril Srečko Krajnc, pastor Binkoštne cerkve Emanuel v Mariboru.
Binkošti so praznik prihoda Svetega Duha, ki ga kristjani praznujejo petdeset dni po veliki noči. O zgodovini binkoštnega gibanja in o pomenu praznika je za nas spregovoril Srečko Krajnc, pastor Binkoštne cerkve Emanuel v Mariboru.
Duhovni utrip
Carol in Klemen Vidic sta življenje posvetila drug drugemu, svoji družini, predvsem pa Bogu. Božja ljubezen je zanju navdih, vodilo in zaupanje, ki daje trden temelj njuni družini in širšemu krogu prijateljev v Krščanskem centru v Ljubljani. Binkošti so praznik prihoda Svetega Duha, ki ga kristjani praznujejo petdeset dni po veliki noči. O zgodovini binkoštnega gibanja in o pomenu praznika je za nas spregovoril Srečko Krajnc, pastor Binkoštne cerkve Emanuel v Mariboru.
Carol in Klemen Vidic sta življenje posvetila drug drugemu, svoji družini, predvsem pa Bogu. Božja ljubezen je zanju navdih, vodilo in zaupanje, ki daje trden temelj njuni družini in širšemu krogu prijateljev v Krščanskem centru v Ljubljani. Binkošti so praznik prihoda Svetega Duha, ki ga kristjani praznujejo petdeset dni po veliki noči. O zgodovini binkoštnega gibanja in o pomenu praznika je za nas spregovoril Srečko Krajnc, pastor Binkoštne cerkve Emanuel v Mariboru.
Duhovni utrip
Slovenska karitas že 14. leto zapovrstjo pripravlja dobrodelno akcijo Pokloni zvezek. Z akcijo, ki bo do 10. junija potekala v vrtcih in osnovnih šolah, želijo zbrati čim več novih velikih črtanih zvezkov za otroke iz socialno ogroženih družin.
Slovenska karitas že 14. leto zapovrstjo pripravlja dobrodelno akcijo Pokloni zvezek. Z akcijo, ki bo do 10. junija potekala v vrtcih in osnovnih šolah, želijo zbrati čim več novih velikih črtanih zvezkov za otroke iz socialno ogroženih družin.
Duhovni utrip
Slovenska karitas že 14. leto zapovrstjo pripravlja dobro delno akcijo z naslovom »Pokloni zvezek«. Z akcijo, ki bo do 10. junija potekala v vrtcih in osnovnih šolah, želijo zbrati čim več novih velikih črtanih zvezkov za otroke iz socialno ogroženih družin. Z akcijo želijo spodbuditi otroke k solidarnosti s sovrstniki. Predstavljamo tudi srečanje z naslovom »OM CHANTING ZA MIR«, ki ga je v Izoli pripravilo slovensko društvo Bhakti Marga. Bhakti Marga je sicer mednarodno gibanje, ki sledi učenjem razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande.
Slovenska karitas že 14. leto zapovrstjo pripravlja dobro delno akcijo z naslovom »Pokloni zvezek«. Z akcijo, ki bo do 10. junija potekala v vrtcih in osnovnih šolah, želijo zbrati čim več novih velikih črtanih zvezkov za otroke iz socialno ogroženih družin. Z akcijo želijo spodbuditi otroke k solidarnosti s sovrstniki. Predstavljamo tudi srečanje z naslovom »OM CHANTING ZA MIR«, ki ga je v Izoli pripravilo slovensko društvo Bhakti Marga. Bhakti Marga je sicer mednarodno gibanje, ki sledi učenjem razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande.
Duhovni utrip
Bhakti Marga je mednarodno duhovno gibanje, ki sledi učenjem razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Slovensko društvo Bhakti Marga med drugim pripravlja tudi srečanja z naslovom Om Chanting. To je petje zvoka z visoko vibracijo. Majsko srečanje v Izoli so posvetili miru.
Bhakti Marga je mednarodno duhovno gibanje, ki sledi učenjem razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Slovensko društvo Bhakti Marga med drugim pripravlja tudi srečanja z naslovom Om Chanting. To je petje zvoka z visoko vibracijo. Majsko srečanje v Izoli so posvetili miru.
Duhovni utrip
V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava Petovionski Panteon – Duhovni svet antičnega Ptuja. Gre za stalno postavitev bogate arheološke zbirke iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki osvetljuje svet božanstev, verovanj in religioznih praks v antični Petovioni.
V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava Petovionski Panteon – Duhovni svet antičnega Ptuja. Gre za stalno postavitev bogate arheološke zbirke iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki osvetljuje svet božanstev, verovanj in religioznih praks v antični Petovioni.
Duhovni utrip
Slovenijo je obiskal priznani evangelijski ameriški pisatelj Philip Yancey. V slovenskem prevodu že poznamo njegovo knjigo »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?«. Tokrat pa je predstavil knjigo z naslovom «Kje je Bog, kadar boli?«
Slovenijo je obiskal priznani evangelijski ameriški pisatelj Philip Yancey. V slovenskem prevodu že poznamo njegovo knjigo »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?«. Tokrat pa je predstavil knjigo z naslovom «Kje je Bog, kadar boli?«
Duhovni utrip
»Zakaj sploh obstaja pojav, ki ga imenujemo bolečina?« O tem se sprašuje Philip Yancey, priznani evangelijski ameriški pisatelj, ki s svojimi knjigami o bistvenih življenjskih vprašanjih že več kot štirideset let navdihuje bralce po vsem svetu. V slovenskem prevodu že poznamo njegovo knjigo »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?«. V času pisateljevega obiska pri nas pa je izšla njegova druga knjiga v slovenskem prevodu z naslovom »Kje je Bog, kadar boli?« V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava Petovionski Panteon- Duhovni svet antičnega Ptuja. Gre za stalno postavitev bogate arheološke zbirke iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki osvetljuje svet božanstev, verovanj in religioznih praks v antični Petovioni.
»Zakaj sploh obstaja pojav, ki ga imenujemo bolečina?« O tem se sprašuje Philip Yancey, priznani evangelijski ameriški pisatelj, ki s svojimi knjigami o bistvenih življenjskih vprašanjih že več kot štirideset let navdihuje bralce po vsem svetu. V slovenskem prevodu že poznamo njegovo knjigo »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?«. V času pisateljevega obiska pri nas pa je izšla njegova druga knjiga v slovenskem prevodu z naslovom »Kje je Bog, kadar boli?« V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava Petovionski Panteon- Duhovni svet antičnega Ptuja. Gre za stalno postavitev bogate arheološke zbirke iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki osvetljuje svet božanstev, verovanj in religioznih praks v antični Petovioni.
Duhovni utrip
Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel prevod dela Elisabeth Lucas, psihoterapevtke in najbolj znane učenke Viktorja E. Frankla. »Stori prvi korak« je naslov knjige, ki odgovarja na vprašanja, kako spore reševati tako, da bomo v njih človeško zoreli in da bodo za nas odskočna deska v bolj kakovostno življenje.
Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel prevod dela Elisabeth Lucas, psihoterapevtke in najbolj znane učenke Viktorja E. Frankla. »Stori prvi korak« je naslov knjige, ki odgovarja na vprašanja, kako spore reševati tako, da bomo v njih človeško zoreli in da bodo za nas odskočna deska v bolj kakovostno življenje.
Duhovni utrip
Postni mesec ramazan je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu. Letos je potekal od 3. aprila do 2. maja. O pomenu postnega meseca sta za nas spregovorila mag. Nevzet Porić, mufti Islamske skupnosti v RS in Nevres Mustafić, imam v Muslimanskem kulturnem centru. Z našo kamero smo zabeležili tudi osrednjo jutranjo bajramsko molitev v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani.
Postni mesec ramazan je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu. Letos je potekal od 3. aprila do 2. maja. O pomenu postnega meseca sta za nas spregovorila mag. Nevzet Porić, mufti Islamske skupnosti v RS in Nevres Mustafić, imam v Muslimanskem kulturnem centru. Z našo kamero smo zabeležili tudi osrednjo jutranjo bajramsko molitev v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani.
Duhovni utrip
V soboto, 23. aprila se tudi v Makedonski pravoslavni skupnosti sv. Kliment Ohridski končuje obdobje posta. Protoerej Mitko Gazinkovski in Valentina Atanaskoska sta z nami delila svoja razmišljanja o pomenu postnega časa in skrbnih priprav na praznovanje velike noči. O tem, kako pomembno je ohranjati velikonočno upanje in velikonočno radost tudi v težkih in v najtežjih časih, pa smo se pogovarjali z Zvonkom Turinskim, pastorjem v Krščanski evangelijski cerkvi v Ljubljani in z njegovo soprogo Dubravko Turinski.
V soboto, 23. aprila se tudi v Makedonski pravoslavni skupnosti sv. Kliment Ohridski končuje obdobje posta. Protoerej Mitko Gazinkovski in Valentina Atanaskoska sta z nami delila svoja razmišljanja o pomenu postnega časa in skrbnih priprav na praznovanje velike noči. O tem, kako pomembno je ohranjati velikonočno upanje in velikonočno radost tudi v težkih in v najtežjih časih, pa smo se pogovarjali z Zvonkom Turinskim, pastorjem v Krščanski evangelijski cerkvi v Ljubljani in z njegovo soprogo Dubravko Turinski.
Duhovni utrip
V soboto, 23. aprila se zaključuje postni mesec tudi za Makedonsko pravoslavno skupnost sv. Kliment Ohridski v Sloveniji. S Protoerejem Mitkom Gazinkovskim in Valentino Atanaskosko smo se pogovarjali o pomenu postnega časa in skrbnih priprav na praznovanje velike noči.
V soboto, 23. aprila se zaključuje postni mesec tudi za Makedonsko pravoslavno skupnost sv. Kliment Ohridski v Sloveniji. S Protoerejem Mitkom Gazinkovskim in Valentino Atanaskosko smo se pogovarjali o pomenu postnega časa in skrbnih priprav na praznovanje velike noči.
Duhovni utrip
Velikonočno upanje je za kristjane nekaj najbolj dragocenega. S pastorjem Krščanske evangelijske cerkve v Ljubljani Zvonkom Turinskim in z njegovo soprogo Dubravko Turinski smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je ohranjati velikonočno upanje in velikonočno radost v težkih časih.
Velikonočno upanje je za kristjane nekaj najbolj dragocenega. S pastorjem Krščanske evangelijske cerkve v Ljubljani Zvonkom Turinskim in z njegovo soprogo Dubravko Turinski smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je ohranjati velikonočno upanje in velikonočno radost v težkih časih.
Duhovni utrip
»Vsi hrepenimo po milosti, a le redki med nami jo znajo sprejeti.« Tako v knjigi z naslovom »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?« piše Philip Yancey priznani ameriški evangelijski pisatelj, ki konec aprila prihaja na obisk v Slovenijo. V zanimivem pogovoru nam je razkril svoja razmišljanja o vprašanjih odpuščanja, o naravi bolečine in trpljenja in o upanju, ki je zanj temelj molitev za mir.
»Vsi hrepenimo po milosti, a le redki med nami jo znajo sprejeti.« Tako v knjigi z naslovom »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?« piše Philip Yancey priznani ameriški evangelijski pisatelj, ki konec aprila prihaja na obisk v Slovenijo. V zanimivem pogovoru nam je razkril svoja razmišljanja o vprašanjih odpuščanja, o naravi bolečine in trpljenja in o upanju, ki je zanj temelj molitev za mir.
Duhovni utrip
V postnem času tradicionalno, letos že 17-ič zapovrstjo, poteka preventivna akcija »40 dni brez alkohola«. Soorganizirajo jo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net. Podpirajo jih tudi različne pridružene organizacije. Drugi prispevek posvečamo ženskam, ki so dejavne v verskih skupnostih. O svoji vlogi v verski in širši skupnosti razmišljajo Milada Kalezić, Sanja Šimunović in Simona Prosič Filip.
V postnem času tradicionalno, letos že 17-ič zapovrstjo, poteka preventivna akcija »40 dni brez alkohola«. Soorganizirajo jo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net. Podpirajo jih tudi različne pridružene organizacije. Drugi prispevek posvečamo ženskam, ki so dejavne v verskih skupnostih. O svoji vlogi v verski in širši skupnosti razmišljajo Milada Kalezić, Sanja Šimunović in Simona Prosič Filip.
Duhovni utrip
V postnem času tradicionalno, letos že 17-ič zapovrstjo, poteka preventivna akcija »40 dni brez alkohola«. Soorganizirajo jo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net. Podpirajo jih tudi različne pridružene organizacije.
V postnem času tradicionalno, letos že 17-ič zapovrstjo, poteka preventivna akcija »40 dni brez alkohola«. Soorganizirajo jo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net. Podpirajo jih tudi različne pridružene organizacije.
Duhovni utrip
V mesecu marcu sta dva praznika, posvečena ženskam: 8. marec-dan žena in 25. marec-materinski dan. Naše sogovornice so tri ženske, vse tri so mame. S svojo osebnostjo in delom bogatijo posamezno versko skupnost in so v njej tudi zelo dejavne. Razmišljajo o tem, kaj pomeni biti ženska in vernica ter o vlogi ženske v verski in širši skupnosti. Spregovorijo tudi o tem, kaj pomeni biti ženska na vodstveni cerkveni funkciji, kjer so moški bistveno številčnejši.
V mesecu marcu sta dva praznika, posvečena ženskam: 8. marec-dan žena in 25. marec-materinski dan. Naše sogovornice so tri ženske, vse tri so mame. S svojo osebnostjo in delom bogatijo posamezno versko skupnost in so v njej tudi zelo dejavne. Razmišljajo o tem, kaj pomeni biti ženska in vernica ter o vlogi ženske v verski in širši skupnosti. Spregovorijo tudi o tem, kaj pomeni biti ženska na vodstveni cerkveni funkciji, kjer so moški bistveno številčnejši.
Duhovni utrip
Svetovni molitveni dan je ekumensko gibanje krščanskih žensk, ki vsako leto poteka v več kot 170 deželah sveta. Bogoslužkje vsakič oblikuje skupina iz druge dežele. Letos so ga pripravile ženske iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Na prvi pomladanski dan praznujejo novo leto v skupnosti Baha'i. Verjamejo, da je vse človeštvo eno in da smo zato, še posebej v današnjih časih, vsi poklicani, da ohranjamo mir in sožitje. V Krščanski skupnosti Jehovovih prič so se na zdravstveno krizo odzvali enotno. O tem, kako so kot skupnost in kot posamezniki prebrodili najtežja obdobja pandemije, smo se pogovarjali s predstavnikom skupnosti Stankom Gaborjem.
Svetovni molitveni dan je ekumensko gibanje krščanskih žensk, ki vsako leto poteka v več kot 170 deželah sveta. Bogoslužkje vsakič oblikuje skupina iz druge dežele. Letos so ga pripravile ženske iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Na prvi pomladanski dan praznujejo novo leto v skupnosti Baha'i. Verjamejo, da je vse človeštvo eno in da smo zato, še posebej v današnjih časih, vsi poklicani, da ohranjamo mir in sožitje. V Krščanski skupnosti Jehovovih prič so se na zdravstveno krizo odzvali enotno. O tem, kako so kot skupnost in kot posamezniki prebrodili najtežja obdobja pandemije, smo se pogovarjali s predstavnikom skupnosti Stankom Gaborjem.
Duhovni utrip
Zakaj človeka v težkih časih tolikokrat preplavi strah? Zakaj se je tako težko zasidrati v zaupanju? Od kod ves ta strah in vsa ta ogroženost v človeku pravzaprav izvirata? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri Urošu Lebarju, vodji Skupnosti za Zavest Krišne.
Zakaj človeka v težkih časih tolikokrat preplavi strah? Zakaj se je tako težko zasidrati v zaupanju? Od kod ves ta strah in vsa ta ogroženost v človeku pravzaprav izvirata? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri Urošu Lebarju, vodji Skupnosti za Zavest Krišne.
Duhovni utrip
»Ne daj se premagati hudemu, temveč hudo premagaj z dobrim.« Ta svetopisemska modrost je eno od vodil Mojce Komadina, ki jo je pot do žive svetopisemske besede peljala preko težkih in bolečih izkušenj. Na svoji spletni strani »pricevanja.si« zato objavlja zgodbe, ki so vir navdiha in poguma za vse, ki želijo žareti življenje.
»Ne daj se premagati hudemu, temveč hudo premagaj z dobrim.« Ta svetopisemska modrost je eno od vodil Mojce Komadina, ki jo je pot do žive svetopisemske besede peljala preko težkih in bolečih izkušenj. Na svoji spletni strani »pricevanja.si« zato objavlja zgodbe, ki so vir navdiha in poguma za vse, ki želijo žareti življenje.
Duhovni utrip
Zakaj človeka v težkih časih tolikokrat preplavi strah? Zakaj se je tako težko zasidrati v zaupanju? Od kod ves ta strah in vsa ta ogroženost v človeku pravzaprav izvirata? Odgovore smo poiskali pri Urošu Lebarju, vodji Skupnosti za Zavest Krišne. »Ne daj se premagati hudemu, temveč hudo premagaj z dobrim.« Ta svetopisemska modrost je eno od vodil Mojce Komadina, ki jo je pot do žive svetopisemske besede peljala preko težkih in bolečih izkušenj. Zato na svoji spletni strani »pricevanja.si« objavlja zgodbe, ki so vir navdiha in poguma za vse, ki želijo žareti življenje.«
Zakaj človeka v težkih časih tolikokrat preplavi strah? Zakaj se je tako težko zasidrati v zaupanju? Od kod ves ta strah in vsa ta ogroženost v človeku pravzaprav izvirata? Odgovore smo poiskali pri Urošu Lebarju, vodji Skupnosti za Zavest Krišne. »Ne daj se premagati hudemu, temveč hudo premagaj z dobrim.« Ta svetopisemska modrost je eno od vodil Mojce Komadina, ki jo je pot do žive svetopisemske besede peljala preko težkih in bolečih izkušenj. Zato na svoji spletni strani »pricevanja.si« objavlja zgodbe, ki so vir navdiha in poguma za vse, ki želijo žareti življenje.«
Duhovni utrip
S škofom Evangeličanske cerkve AV Leonom Novakom smo se pogovarjali o izzivih časa, o pomenu sodelovanja in sočutja ter o tem, kako si želi, da bi verniki preživeli postni čas in priprave na veliko noč.
S škofom Evangeličanske cerkve AV Leonom Novakom smo se pogovarjali o izzivih časa, o pomenu sodelovanja in sočutja ter o tem, kako si želi, da bi verniki preživeli postni čas in priprave na veliko noč.
Duhovni utrip
Današnji čas je poln izzivov na vseh področjih našega življenja. Zdi se, da se strah in obup plazita skozi vse pore. Kako na te izzive odgovarja Evangeličanska cerkev v Sloveniji? Pogovarjali smo se s škofom Leonom Novakom. Andrej Hrvatin je glasbenik, ki na svojih zvočnih potovanjih uporablja najrazličnejše instrumente. V svojih glasbenih ustvarjanjih raziskuje povezavo med glasbo, močjo zvoka in spremenjenimi stanji zavesti. Izdal je že več albumov avtorske glasbe. Njegova glasba je preplet vseh vrst zvokov Stvarstva (brenčanje žuželk, otroško čebljanje…). Je prijetno poslušanje, spremljava dihalnih in meditativnih tehnik.
Današnji čas je poln izzivov na vseh področjih našega življenja. Zdi se, da se strah in obup plazita skozi vse pore. Kako na te izzive odgovarja Evangeličanska cerkev v Sloveniji? Pogovarjali smo se s škofom Leonom Novakom. Andrej Hrvatin je glasbenik, ki na svojih zvočnih potovanjih uporablja najrazličnejše instrumente. V svojih glasbenih ustvarjanjih raziskuje povezavo med glasbo, močjo zvoka in spremenjenimi stanji zavesti. Izdal je že več albumov avtorske glasbe. Njegova glasba je preplet vseh vrst zvokov Stvarstva (brenčanje žuželk, otroško čebljanje…). Je prijetno poslušanje, spremljava dihalnih in meditativnih tehnik.
Duhovni utrip
Andrej Hrvatin je glasbenik, ki na svojih zvočnih potovanjih uporablja brezštevilne instrumente. V svojih glasbenih ustvarjanjih raziskuje povezavo med glasbo, močjo zvoka in spremenjenimi stanji zavesti/uma. Izdal je že več albumov avtorske glasbe. Njegova glasba, v katero vpleta najrazličnejše zvoke Stvarstva (brenčanje žuželk, otroško čebljanje…) je dobrodošel pripomoček, spremljava dihalnih in meditativnih tehnik.
Andrej Hrvatin je glasbenik, ki na svojih zvočnih potovanjih uporablja brezštevilne instrumente. V svojih glasbenih ustvarjanjih raziskuje povezavo med glasbo, močjo zvoka in spremenjenimi stanji zavesti/uma. Izdal je že več albumov avtorske glasbe. Njegova glasba, v katero vpleta najrazličnejše zvoke Stvarstva (brenčanje žuželk, otroško čebljanje…) je dobrodošel pripomoček, spremljava dihalnih in meditativnih tehnik.
Duhovni utrip
Že od leta 2015 humanitarno društvo Adra Slovenija med številnimi drugimi dejavnostmi izvaja tudi aktivnosti v okviru programa »Migracije, integracija in združevanje družin«. V tem programu sodelujejo z društvom Medkulturni dialog, ki pomaga pri integraciji migrantov in beguncev, pri zagotavljanju humanitarne pomoči zanje, pri njihovem izobraževanju in druženju.
Že od leta 2015 humanitarno društvo Adra Slovenija med številnimi drugimi dejavnostmi izvaja tudi aktivnosti v okviru programa »Migracije, integracija in združevanje družin«. V tem programu sodelujejo z društvom Medkulturni dialog, ki pomaga pri integraciji migrantov in beguncev, pri zagotavljanju humanitarne pomoči zanje, pri njihovem izobraževanju in druženju.
Duhovni utrip
V začetku marca praznujejo novo leto budistične skupnosti po vsem svetu. V budističnem izročilu je to čas, ko se ljudje poslovijo od starih razvad in naredijo prostor novim, pozitivnim izkušnjam in duhovni rasti.
V začetku marca praznujejo novo leto budistične skupnosti po vsem svetu. V budističnem izročilu je to čas, ko se ljudje poslovijo od starih razvad in naredijo prostor novim, pozitivnim izkušnjam in duhovni rasti.
Duhovni utrip
V začetku marca praznujejo novo leto budistične skupnosti po celem svetu. To je čas, ko se ljudje poslovijo od starih razvad in negativnih izkušenj iz preteklega leta in naredijo prostor novim, pozitivnim izkušnjam in duhovni rasti. Tako je tudi v Budistični kongregaciji Dharmaling, ki ima svoje domovanje v Ljubljani. Že od leta 2015 humanitarno društvo ADRA Slovenija med drugim izvaja tudi aktivnosti v okviru programa »Migracije, integracija in združevanje družin«. V tem programu sodelujejo z društvom Medkulturni dialog, ki že od leta 2007 pomaga pri integraciji migrantov in beguncev, pri zagotavljanju humanitarne pomoči zanje, pri njihovem izobraževanju in druženju.
V začetku marca praznujejo novo leto budistične skupnosti po celem svetu. To je čas, ko se ljudje poslovijo od starih razvad in negativnih izkušenj iz preteklega leta in naredijo prostor novim, pozitivnim izkušnjam in duhovni rasti. Tako je tudi v Budistični kongregaciji Dharmaling, ki ima svoje domovanje v Ljubljani. Že od leta 2015 humanitarno društvo ADRA Slovenija med drugim izvaja tudi aktivnosti v okviru programa »Migracije, integracija in združevanje družin«. V tem programu sodelujejo z društvom Medkulturni dialog, ki že od leta 2007 pomaga pri integraciji migrantov in beguncev, pri zagotavljanju humanitarne pomoči zanje, pri njihovem izobraževanju in druženju.
Duhovni utrip
V Krščanski adventistični cerkvi že leta pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se prav vsak med nami lahko na konstruktiven način sooči s stresom.
V Krščanski adventistični cerkvi že leta pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se prav vsak med nami lahko na konstruktiven način sooči s stresom.
Duhovni utrip
V Krščanski adventistični cerkvi že vrsto let pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se lahko prav vsak na konstruktiven način sooči s stresom. V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osem krake zvezde je globoko usidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
V Krščanski adventistični cerkvi že vrsto let pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se lahko prav vsak na konstruktiven način sooči s stresom. V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osem krake zvezde je globoko usidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
Duhovni utrip
V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osemkrake zvezde je globoko vsidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osemkrake zvezde je globoko vsidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
Duhovni utrip
50 let izhajanja praznuje Mavrica – katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje. Otroci jo imajo radi, saj posreduje verske vsebine na razumljiv, igriv in privlačen način. Mavrica ostaja vsa leta zvesta sporočilu: »Bog te ima rad, je vedno ob tebi in ima s teboj velike načrte.« V Sinagogi v avstrijskem Gradcu je sredi januarja zasvetila umetniška instalacija Čudež hanuke. Fascinantno svetlobno in zvočno instalacijo iz akrilnega stekla v obliki svečnika hanukija je na pobudo graške judovske skupnosti in njenega predsednika zasnoval mladi slovenski oblikovalec Matic Veler.
50 let izhajanja praznuje Mavrica – katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje. Otroci jo imajo radi, saj posreduje verske vsebine na razumljiv, igriv in privlačen način. Mavrica ostaja vsa leta zvesta sporočilu: »Bog te ima rad, je vedno ob tebi in ima s teboj velike načrte.« V Sinagogi v avstrijskem Gradcu je sredi januarja zasvetila umetniška instalacija Čudež hanuke. Fascinantno svetlobno in zvočno instalacijo iz akrilnega stekla v obliki svečnika hanukija je na pobudo graške judovske skupnosti in njenega predsednika zasnoval mladi slovenski oblikovalec Matic Veler.
Duhovni utrip
Slovenska katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje – Mavrica – letos praznuje okrogli jubilej – 50 let. Na zanimiv način, z zgodbami, ilustracijami, različnimi tematikami prinaša otrokom Boga, resnico, dobroto in lepoto.
Slovenska katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje – Mavrica – letos praznuje okrogli jubilej – 50 let. Na zanimiv način, z zgodbami, ilustracijami, različnimi tematikami prinaša otrokom Boga, resnico, dobroto in lepoto.
Duhovni utrip
V Sinagogi v avstrijskem Gradcu je v sredini januarja letos zasvetila umetniška instalacija Čudež hanuke-Das Chanukkah Wunder. Fascinantno svetlobno-zvočno instalacijo, zgrajeno iz akrilnega stekla in v obliki devetokrakega svečnika hanukija, je na pobudo graške judovske skupnosti in njenega predsednika zasnoval mladi slovenski oblikovalec Matic Veler.
V Sinagogi v avstrijskem Gradcu je v sredini januarja letos zasvetila umetniška instalacija Čudež hanuke-Das Chanukkah Wunder. Fascinantno svetlobno-zvočno instalacijo, zgrajeno iz akrilnega stekla in v obliki devetokrakega svečnika hanukija, je na pobudo graške judovske skupnosti in njenega predsednika zasnoval mladi slovenski oblikovalec Matic Veler.
Duhovni utrip
Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, je januarja potekal že štirinajstič zapovrstjo. Zaradi koronavirusne bolezni se je tudi letos preselil na splet. Geslo letošnjega Svetopisemskega maratona je bilo »Glej, vse delam novo!«
Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, je januarja potekal že štirinajstič zapovrstjo. Zaradi koronavirusne bolezni se je tudi letos preselil na splet. Geslo letošnjega Svetopisemskega maratona je bilo »Glej, vse delam novo!«
Duhovni utrip
Sodobni način življenja predstavlja za moške velik izziv. Mnogi so pot iz sužnosti novodobnih zasvojenosti našli v mednarodnem programu Exodus 90, ki že tretje leto poteka tudi pri nas. Združuje moške, ki si želijo zaživeti polno, svobodno in dostojanstveno. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, je januarja potekal že 14. leto zapovrstjo. Zaradi koronavirusne bolezni se je tudi letos preselil na splet. Geslo letošnjega Svetopisemskega maratona je bilo »Glej, vse delam novo«.
Sodobni način življenja predstavlja za moške velik izziv. Mnogi so pot iz sužnosti novodobnih zasvojenosti našli v mednarodnem programu Exodus 90, ki že tretje leto poteka tudi pri nas. Združuje moške, ki si želijo zaživeti polno, svobodno in dostojanstveno. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, je januarja potekal že 14. leto zapovrstjo. Zaradi koronavirusne bolezni se je tudi letos preselil na splet. Geslo letošnjega Svetopisemskega maratona je bilo »Glej, vse delam novo«.
Duhovni utrip
Exodus 90 je mednarodni program za moške, ki so se odločili stopiti na pot osvobajanja iz novodobnih oblik zasvojenosti. Že tretje leto poteka tudi v Sloveniji. Združuje moške, ki želijo zaživeti polno, svobodno in dostojanstveno.
Exodus 90 je mednarodni program za moške, ki so se odločili stopiti na pot osvobajanja iz novodobnih oblik zasvojenosti. Že tretje leto poteka tudi v Sloveniji. Združuje moške, ki želijo zaživeti polno, svobodno in dostojanstveno.
Duhovni utrip
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim žrtvam holokavsta. Spominskemu večeru so posvetili predstavo Judovski pes izraelskega avtorja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim žrtvam holokavsta. Spominskemu večeru so posvetili predstavo Judovski pes izraelskega avtorja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana.
Duhovni utrip
Tlakovci spomina so projekt, ki ga je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval nemški umetnik Gunter Demnig. Gre za tlakovce, ki brezimnim žrtvam holokavsta vračajo ime in dostojanstvo. V Sloveniji sta trenutno 102 spotikavca in sicer v Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in Mariboru, kjer je dvanajst spominskih tlakovcev posvečenih preminulim članom družin Kohnstein in Singer.
Tlakovci spomina so projekt, ki ga je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval nemški umetnik Gunter Demnig. Gre za tlakovce, ki brezimnim žrtvam holokavsta vračajo ime in dostojanstvo. V Sloveniji sta trenutno 102 spotikavca in sicer v Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in Mariboru, kjer je dvanajst spominskih tlakovcev posvečenih preminulim članom družin Kohnstein in Singer.
Duhovni utrip
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim Judom, ki so jih pokončali v nacističnih taboriščih smrti. Spominskemu večeru so posvetili predstavo »Judovski pes« izraelskega pisatelja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana. Spominu na žrtve holokavsta posvečamo tudi prispevek o tlakovcih spomina v Mariboru, kjer na tragično usodo tamkajšnjih Judov spominja dvanajst spotikavcev. Postavili so jih v spomin preminulim članom družin Kohnstein in Singer. O njih spregovoril Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim Judom, ki so jih pokončali v nacističnih taboriščih smrti. Spominskemu večeru so posvetili predstavo »Judovski pes« izraelskega pisatelja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana. Spominu na žrtve holokavsta posvečamo tudi prispevek o tlakovcih spomina v Mariboru, kjer na tragično usodo tamkajšnjih Judov spominja dvanajst spotikavcev. Postavili so jih v spomin preminulim članom družin Kohnstein in Singer. O njih spregovoril Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.
Duhovni utrip
Tragična usoda milijonov Judov, ki jih je brutalni aparat nacistične Nemčije izbrisal z obličja Zemlje v holokavstu v letih od 1941 do 1945, je doletela tudi družino Silberstein Savić. O njihovi usodi nam je pripovedovala gospa Estera Savić Bizjak, hčerka Stevana Savića, ki je edini od družine preživel mučenja v zloglasnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Oddajo posvečamo Dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja.
Tragična usoda milijonov Judov, ki jih je brutalni aparat nacistične Nemčije izbrisal z obličja Zemlje v holokavstu v letih od 1941 do 1945, je doletela tudi družino Silberstein Savić. O njihovi usodi nam je pripovedovala gospa Estera Savić Bizjak, hčerka Stevana Savića, ki je edini od družine preživel mučenja v zloglasnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Oddajo posvečamo Dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja.
Duhovni utrip
»Moč moškega žalovanja« je novi projekt Slovenskega društva hospic. Z njim želijo spodbuditi moške, da ranljivosti in bolečin ne skrivajo, ampak se z njimi soočijo in o njih spregovorijo. Za nas so spregovorili Rudi Sekolovnik, Špela Jambrek, Edin Duraković, Žiga Čamernik in Miralem Zec.
»Moč moškega žalovanja« je novi projekt Slovenskega društva hospic. Z njim želijo spodbuditi moške, da ranljivosti in bolečin ne skrivajo, ampak se z njimi soočijo in o njih spregovorijo. Za nas so spregovorili Rudi Sekolovnik, Špela Jambrek, Edin Duraković, Žiga Čamernik in Miralem Zec.
Duhovni utrip
Celjska Mohorjeva družba je tudi za leto 2022 izdala tradicionalni Knjižni dar. Redna zbirka najstarejše slovenske založbe je zasnovana tako, da prinaša v domove kakovostno branje za vso družino.
Celjska Mohorjeva družba je tudi za leto 2022 izdala tradicionalni Knjižni dar. Redna zbirka najstarejše slovenske založbe je zasnovana tako, da prinaša v domove kakovostno branje za vso družino.
Duhovni utrip
V četrtek, 6. januarja so pravoslavni kristjani praznovali badnji dan, dan priprav na božični dan 7. januarja. Z našo kamero smo zabeležili praznično liturgijo v Makedonski pravoslavni cerkvi v Kranju.
V četrtek, 6. januarja so pravoslavni kristjani praznovali badnji dan, dan priprav na božični dan 7. januarja. Z našo kamero smo zabeležili praznično liturgijo v Makedonski pravoslavni cerkvi v Kranju.
Duhovni utrip
V četrtek, 6. januarja so pravoslavni kristjani praznovali »badnji dan«, dan priprav na božični dan, 7. januarja. Del pravoslavnih vernikov božič praznuje trinajst dni pozneje od katoliških in evangeličanskih, saj sledijo julijanskemu koledarju. Z našo kamero smo zabeležili praznično liturgijo v Makedonski pravoslavni skupnosti v Kranju. Slovesno liturgijo je vodil protoerej Mitko Gazinkovski. Celjska Mohorjeva družba je tudi za leto 2022 izdala tradicionalni Knjižni dar. Redna zbirka najstarejše slovenske založbe je posebnost ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Že od samih začetkov je zasnovana tako, da prinaša v domove kakovostno branje za vso družino. Zbirko je predstavila urednica Saška Ocvirk.
V četrtek, 6. januarja so pravoslavni kristjani praznovali »badnji dan«, dan priprav na božični dan, 7. januarja. Del pravoslavnih vernikov božič praznuje trinajst dni pozneje od katoliških in evangeličanskih, saj sledijo julijanskemu koledarju. Z našo kamero smo zabeležili praznično liturgijo v Makedonski pravoslavni skupnosti v Kranju. Slovesno liturgijo je vodil protoerej Mitko Gazinkovski. Celjska Mohorjeva družba je tudi za leto 2022 izdala tradicionalni Knjižni dar. Redna zbirka najstarejše slovenske založbe je posebnost ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Že od samih začetkov je zasnovana tako, da prinaša v domove kakovostno branje za vso družino. Zbirko je predstavila urednica Saška Ocvirk.
Duhovni utrip
Kako pričakujeta letošnjo sveto noč glasbenica Katarina Bordner in pater Pavle Jakop? Kako v tem mrakobnem času začutiti vero, zaupanje in ljubezen? Se zavedamo božičnega daru, ki ga lahko ves čas ohranjamo drug za drugega?
Kako pričakujeta letošnjo sveto noč glasbenica Katarina Bordner in pater Pavle Jakop? Kako v tem mrakobnem času začutiti vero, zaupanje in ljubezen? Se zavedamo božičnega daru, ki ga lahko ves čas ohranjamo drug za drugega?
Duhovni utrip
Stara cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški v Ljubljani je tudi domovanje grškokatoliške skupnosti. Grškokatoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Novembra je skupnost prvič obiskal monsinjor Milan Stipić, škof križevske eparhije, kamor spadajo katoličani vzhodnega obreda v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Stara cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški v Ljubljani je tudi domovanje grškokatoliške skupnosti. Grškokatoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Novembra je skupnost prvič obiskal monsinjor Milan Stipić, škof križevske eparhije, kamor spadajo katoličani vzhodnega obreda v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Duhovni utrip
Stara cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški v Ljubljani je tudi domovanje grškokatoliške skupnosti. Grškokatoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Novembra je skupnost v Ljubljani prvič obiskal monsinjor Milan Stipić, škof križevske eparhije, kamor spadajo katoličani vzhodnega obreda v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Slovesno bogoslužje so obogatile tudi ikone Mihajla Hardija. V tisoče skupnostih po svetu nauki bahajske vere navdihujejo posameznike in skupnosti pri njihovem delu za izboljšanje lastnih življenj in prispevku k napredku civilizacije. Ob tem jih vodi predvsem zgled njihovega ustanovitelja in vzornikov …
Stara cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški v Ljubljani je tudi domovanje grškokatoliške skupnosti. Grškokatoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Novembra je skupnost v Ljubljani prvič obiskal monsinjor Milan Stipić, škof križevske eparhije, kamor spadajo katoličani vzhodnega obreda v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Slovesno bogoslužje so obogatile tudi ikone Mihajla Hardija. V tisoče skupnostih po svetu nauki bahajske vere navdihujejo posameznike in skupnosti pri njihovem delu za izboljšanje lastnih življenj in prispevku k napredku civilizacije. Ob tem jih vodi predvsem zgled njihovega ustanovitelja in vzornikov …
Duhovni utrip
V tisoče skupnostih po svetu nauki bahajske vere navdihujejo posameznike in skupnosti pri njihovem delu za izboljšanje lastnih življenj in prispevku k napredku civilizacije. Ob tem jih vodi predvsem zgled njihovega ustanovitelja in vzornikov …
V tisoče skupnostih po svetu nauki bahajske vere navdihujejo posameznike in skupnosti pri njihovem delu za izboljšanje lastnih življenj in prispevku k napredku civilizacije. Ob tem jih vodi predvsem zgled njihovega ustanovitelja in vzornikov …
Duhovni utrip
Humanitarno društvo ADRA Slovenija si za sočutje in pravičnost prizadeva tudi na področju izobraževanja. Zato so se pridružili projektu »Mladi za mlade: izobraževanje v času kriz«.
Humanitarno društvo ADRA Slovenija si za sočutje in pravičnost prizadeva tudi na področju izobraževanja. Zato so se pridružili projektu »Mladi za mlade: izobraževanje v času kriz«.
Duhovni utrip
Leta 1681 so v Mariboru v zahvalo za konec obdobja kuge v središču mesta postavili kužno znamenje z Marijinim kipom. Leta 1743 so na tem mestu postavili mojstrovine kiparskih mojstrov Straub. Predstavljamo tudi novo knjigo krščanske založbe »Podvig« z naslovom »Ker nihče ni popoln …Kako dobro je dovolj dobro?« in projekt »Mladi za mlade: izobraževanje v času kriz«, ki so se mu pridružili tudi prostovoljci iz Humanitarnega društva ADRA Slovenija.
Leta 1681 so v Mariboru v zahvalo za konec obdobja kuge v središču mesta postavili kužno znamenje z Marijinim kipom. Leta 1743 so na tem mestu postavili mojstrovine kiparskih mojstrov Straub. Predstavljamo tudi novo knjigo krščanske založbe »Podvig« z naslovom »Ker nihče ni popoln …Kako dobro je dovolj dobro?« in projekt »Mladi za mlade: izobraževanje v času kriz«, ki so se mu pridružili tudi prostovoljci iz Humanitarnega društva ADRA Slovenija.
Duhovni utrip
Krščanska založba Podvig je izdala novo knjigo z naslovom »Ker nihče ni popoln…Kako dobro je dovolj dobro?«
Krščanska založba Podvig je izdala novo knjigo z naslovom »Ker nihče ni popoln…Kako dobro je dovolj dobro?«
Duhovni utrip
Prvi primeri kuge v Mariboru v 17.stoletju se pojavijo že leta 1680 in zdesetkajo prebivalstvo. Edina rešitev je beg iz mesta. Leta 1681 Mariborčani v zahvalo, da je kuge konec, na Glavnem trgu v središču mesta, postavijo stebrno kužno znamenje z Marijinim kipom. Leta 1743 ga nadomesti mojstrovina kiparskih mojstrov Straub. Originali so v zelo slabem stanju, na trgu zdaj stojijo replike, ki so jih restavratorji ustvarili v izjemno zahtevnem posegu leta 1991.
Prvi primeri kuge v Mariboru v 17.stoletju se pojavijo že leta 1680 in zdesetkajo prebivalstvo. Edina rešitev je beg iz mesta. Leta 1681 Mariborčani v zahvalo, da je kuge konec, na Glavnem trgu v središču mesta, postavijo stebrno kužno znamenje z Marijinim kipom. Leta 1743 ga nadomesti mojstrovina kiparskih mojstrov Straub. Originali so v zelo slabem stanju, na trgu zdaj stojijo replike, ki so jih restavratorji ustvarili v izjemno zahtevnem posegu leta 1991.
Duhovni utrip
»Kako v današnjem času človeku vdahniti človečnost?« se v svoji peti »Rastoči knjigi« z naslovom »Biti človek« sprašujejo učenci, učitelji in staraši z OŠ Lava v Celju. Knjigo so z velikim upanjem posvetili našemu negotovemu času, ki nam, kot poudarja ravnateljica Marijana Kolenko, ponuja več vprašanj kot odgovorov, in ki nas kliče, da se ovemo, kako pomembno se je zavedati našega najpomembnejšega in morda edinega poslanstva: postati in biti človek.
»Kako v današnjem času človeku vdahniti človečnost?« se v svoji peti »Rastoči knjigi« z naslovom »Biti človek« sprašujejo učenci, učitelji in staraši z OŠ Lava v Celju. Knjigo so z velikim upanjem posvetili našemu negotovemu času, ki nam, kot poudarja ravnateljica Marijana Kolenko, ponuja več vprašanj kot odgovorov, in ki nas kliče, da se ovemo, kako pomembno se je zavedati našega najpomembnejšega in morda edinega poslanstva: postati in biti človek.
Duhovni utrip
Sodobni človek se težko sooči z minljivostjo, s smrtjo, z žalovanjem. O nujnosti soočanja z minljivostjo smo se pogovarjali s priznanim psihoterapevtom dr. Andrejem Perkom.
Sodobni človek se težko sooči z minljivostjo, s smrtjo, z žalovanjem. O nujnosti soočanja z minljivostjo smo se pogovarjali s priznanim psihoterapevtom dr. Andrejem Perkom.
Duhovni utrip
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška bogoslovna fakulteta v Đakovem sta sredi oktobra pripravili mednarodno znanstveno konferenco po videopovezavi »Teologija in psihologija v dialogu« z naslovom »V kakšnega Boga ljudje danes verujejo oziroma ne verujejo?«.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška bogoslovna fakulteta v Đakovem sta sredi oktobra pripravili mednarodno znanstveno konferenco po videopovezavi »Teologija in psihologija v dialogu« z naslovom »V kakšnega Boga ljudje danes verujejo oziroma ne verujejo?«.
Duhovni utrip
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška bogoslovna fakulteta v Đakovem sta sredi oktobra pripravili mednarodno znanstveno konferenco po videopovezavi »Teologija in psihologija v dialogu« z naslovom »V kakšnega Boga ljudje danes verujejo oziroma ne verujejo?«. Kaj so ugotovili? V Slovenskem društvu hospic si prizadevajo, da bi tako kot rojstvo tudi smrt postala naravni element življenja, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja. A zato, poudarja priznani psihoterapevt dr. Andrej Perko, sta potrebni osebna in družbena odgovornost.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška bogoslovna fakulteta v Đakovem sta sredi oktobra pripravili mednarodno znanstveno konferenco po videopovezavi »Teologija in psihologija v dialogu« z naslovom »V kakšnega Boga ljudje danes verujejo oziroma ne verujejo?«. Kaj so ugotovili? V Slovenskem društvu hospic si prizadevajo, da bi tako kot rojstvo tudi smrt postala naravni element življenja, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja. A zato, poudarja priznani psihoterapevt dr. Andrej Perko, sta potrebni osebna in družbena odgovornost.
Duhovni utrip
Ali ni paradoks, da s tem, ko vedno več vemo o svetu okoli nas, vedno manj poznamo sami sebe? Kako želimo živeti? Kako je prav, da živimo? O teh temeljnih vprašanjih smo se pogovarjali z mag. Zmagom Godino, pastorjem v Krščanski adventistični cerkvi. Varstveno-delovni center Zasavje je javni socialnovarstveni zavod za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Kratico VDC pa zaposleni in uporabniki razumejo tudi kot geslo: »Vztrajno do ciljev«, ki jih vodi pri vsakodnevnem delu.
Ali ni paradoks, da s tem, ko vedno več vemo o svetu okoli nas, vedno manj poznamo sami sebe? Kako želimo živeti? Kako je prav, da živimo? O teh temeljnih vprašanjih smo se pogovarjali z mag. Zmagom Godino, pastorjem v Krščanski adventistični cerkvi. Varstveno-delovni center Zasavje je javni socialnovarstveni zavod za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Kratico VDC pa zaposleni in uporabniki razumejo tudi kot geslo: »Vztrajno do ciljev«, ki jih vodi pri vsakodnevnem delu.
Duhovni utrip
Ali ni paradoks, da s tem, ko vedno več vemo o svetu okoli nas, vedno manj poznamo sami sebe? O temeljnih vprašanjih našega bivanja smo se pogovarjali z mag. Zmagom Godino, pastorjem v Krščanski adventistični cerkvi.
Ali ni paradoks, da s tem, ko vedno več vemo o svetu okoli nas, vedno manj poznamo sami sebe? O temeljnih vprašanjih našega bivanja smo se pogovarjali z mag. Zmagom Godino, pastorjem v Krščanski adventistični cerkvi.
Duhovni utrip
Varstveno-delovni center Zasavje je javni socialnovarstveni zavod za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Kratico VDC pa zaposleni in uporabniki razumejo tudi kot geslo: »Vztrajno do ciljev«, ki jih vodi pri vsakodnevnem delu.
Varstveno-delovni center Zasavje je javni socialnovarstveni zavod za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Kratico VDC pa zaposleni in uporabniki razumejo tudi kot geslo: »Vztrajno do ciljev«, ki jih vodi pri vsakodnevnem delu.
Duhovni utrip
Smrt, umiranje in tudi zapleti, ki so povezani s slovesom od umirajočih in mrtvih, so pri nas še vedno tabu. Zato so prostovoljci Slovenskega društva hospic pripravili akcijo z naslovom »Omogočite mi dostojno poslednje slovo«. S tem preprostim pozivom nas nagovarjajo, da razmislimo o globokem pomenu slovesa od nam ljubih ljudi. O tem, kako boleče rane pušča za seboj praznina brez slovesa, so za nas odkrito spregovorili Renata J. Roban, predsednica Slovenskega društva hospic; Alenka Križnik, vodja programa Detabuizacija; fotograf Matija Tomc; igralec Žiga Čamernik in naša televizijska kolegica Vanja Kovač.
Smrt, umiranje in tudi zapleti, ki so povezani s slovesom od umirajočih in mrtvih, so pri nas še vedno tabu. Zato so prostovoljci Slovenskega društva hospic pripravili akcijo z naslovom »Omogočite mi dostojno poslednje slovo«. S tem preprostim pozivom nas nagovarjajo, da razmislimo o globokem pomenu slovesa od nam ljubih ljudi. O tem, kako boleče rane pušča za seboj praznina brez slovesa, so za nas odkrito spregovorili Renata J. Roban, predsednica Slovenskega društva hospic; Alenka Križnik, vodja programa Detabuizacija; fotograf Matija Tomc; igralec Žiga Čamernik in naša televizijska kolegica Vanja Kovač.
Duhovni utrip
137.si je nova spletna stran, ki na enem mestu povezuje vse evangelijske cerkve in skupnosti na Slovenskem.
137.si je nova spletna stran, ki na enem mestu povezuje vse evangelijske cerkve in skupnosti na Slovenskem.
Duhovni utrip
Ob prazniku slovenske reformacije je Združenje Trubarjev forum v priročni brošuri izdalo Pridigo o veri, ki jo najdemo v Trubarjevem Katekizmu. Pridiga govori o tem, kaj vera je, zakaj jo človek nujno potrebuje in kako v njem deluje.
Ob prazniku slovenske reformacije je Združenje Trubarjev forum v priročni brošuri izdalo Pridigo o veri, ki jo najdemo v Trubarjevem Katekizmu. Pridiga govori o tem, kaj vera je, zakaj jo človek nujno potrebuje in kako v njem deluje.
Duhovni utrip
Mariborska provinca Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja bo prihodnje leto praznovala sto let. Ob visokem jubileju so v preddverju Škofijske avle v Mariboru pripravili razstavo z naslovom » Sto let gospodovih milosti bom opeval.«
Mariborska provinca Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja bo prihodnje leto praznovala sto let. Ob visokem jubileju so v preddverju Škofijske avle v Mariboru pripravili razstavo z naslovom » Sto let gospodovih milosti bom opeval.«
Duhovni utrip
»Vera je srčna privolitev v Božjo besedo in neomajno zanašanje nanjo.« Tako Primož Trubar, oče in velikan slovenske reformacije v »Pridigi o veri«, ki jo je ob prazniku slovenske reformacije v priročni brošuri izdalo Združenje Trubarjev forum. Pridiga govori o tem, kaj vera je, zakaj jo človek nujno potrebuje in kako v njem deluje. Predstavljamo tudi novo spletno stran 137.si, ki na enem mestu povezuje vse evangelijske cerkve in skupnosti na Slovenskem, ter razstavo »Sto let gospodovih milosti bom opeval«. Posvetili so jo stoti obletnici delovanja, ki jo bodo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru praznovale naslednje leto. O bogati in burni zgodovini kongregacije so za nas spregovorile sestre, provincialna predstojnica in avtorica razstave.
»Vera je srčna privolitev v Božjo besedo in neomajno zanašanje nanjo.« Tako Primož Trubar, oče in velikan slovenske reformacije v »Pridigi o veri«, ki jo je ob prazniku slovenske reformacije v priročni brošuri izdalo Združenje Trubarjev forum. Pridiga govori o tem, kaj vera je, zakaj jo človek nujno potrebuje in kako v njem deluje. Predstavljamo tudi novo spletno stran 137.si, ki na enem mestu povezuje vse evangelijske cerkve in skupnosti na Slovenskem, ter razstavo »Sto let gospodovih milosti bom opeval«. Posvetili so jo stoti obletnici delovanja, ki jo bodo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru praznovale naslednje leto. O bogati in burni zgodovini kongregacije so za nas spregovorile sestre, provincialna predstojnica in avtorica razstave.
Duhovni utrip
Z mesta muftija Islamske skupnosti v RS se je junija poslovil prof. dr. Nedžad Grabus. Petletni mandat vodenja skupnosti je prevzel mag. Nevzet Porić, ki je do imenovanja opravljal naloge generalnega sekretarja Mešihata Islamske skupnosti v RS. V pogovoru z novim muftijem smo se dotaknili načrtov, ki jih ima skupnost za obdobje naslednjih petih let.
Z mesta muftija Islamske skupnosti v RS se je junija poslovil prof. dr. Nedžad Grabus. Petletni mandat vodenja skupnosti je prevzel mag. Nevzet Porić, ki je do imenovanja opravljal naloge generalnega sekretarja Mešihata Islamske skupnosti v RS. V pogovoru z novim muftijem smo se dotaknili načrtov, ki jih ima skupnost za obdobje naslednjih petih let.
Duhovni utrip
Humanitarno društvo ADRA Slovenija se že vse od leta 2021 posveča programu »Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki«. Mlade od 14. do 20. leta pa vabijo k natečaju z naslovom »Govoreči mehurčki«.
Humanitarno društvo ADRA Slovenija se že vse od leta 2021 posveča programu »Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki«. Mlade od 14. do 20. leta pa vabijo k natečaju z naslovom »Govoreči mehurčki«.
Duhovni utrip
Od 5. septembra do 15. oktobra so potekali Evropski dnevi judovske kulture. V Ljubljani so prireditve potekale v Judovskem kulturnem centru. Spominu na žrtve holokavsta so letos v glavnem mestu postavili sedem novih tlakovcev spomina. Z njimi so se spominu na izgnane jude poklonili tudi v Murski Soboti, Lendavi in Mariboru.
Od 5. septembra do 15. oktobra so potekali Evropski dnevi judovske kulture. V Ljubljani so prireditve potekale v Judovskem kulturnem centru. Spominu na žrtve holokavsta so letos v glavnem mestu postavili sedem novih tlakovcev spomina. Z njimi so se spominu na izgnane jude poklonili tudi v Murski Soboti, Lendavi in Mariboru.
Duhovni utrip
Od 5. septembra do 15. oktobra so potekali Evropski dnevi judovske kulture. Pri nas pod pokroviteljstvom Sinagoge Maribor. V Ljubljani so prireditve potekale v Judovskem kulturnem centru, kjer so tudi letos podprli evropski projekt »Spotikavci«. Pred pročelji hiš izgnanih judovskih družin so postavili sedem novih spominskih tlakovcev. Humanitarno društvo ADRA Slovenija se že vse od leta 2012 posveča programu »Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki«. Razpisali pa so tudi natečaj z naslovom »Govoreči mehurčki«. Mlade vabijo, da v obliki stripov oblikujejo svoja sporočila na temo varovanja okolja in trajnostnega razvoja.
Od 5. septembra do 15. oktobra so potekali Evropski dnevi judovske kulture. Pri nas pod pokroviteljstvom Sinagoge Maribor. V Ljubljani so prireditve potekale v Judovskem kulturnem centru, kjer so tudi letos podprli evropski projekt »Spotikavci«. Pred pročelji hiš izgnanih judovskih družin so postavili sedem novih spominskih tlakovcev. Humanitarno društvo ADRA Slovenija se že vse od leta 2012 posveča programu »Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki«. Razpisali pa so tudi natečaj z naslovom »Govoreči mehurčki«. Mlade vabijo, da v obliki stripov oblikujejo svoja sporočila na temo varovanja okolja in trajnostnega razvoja.
Duhovni utrip
Po dveh letih srečevanj preko spleta so se predstavnice evangelijskih cerkva in skupnosti znova zbrale na Ženski konferenci v živo. Tokratno srečanje je bilo še posebej radostno, saj so praznovale 20. obletnico srečevanj.
Po dveh letih srečevanj preko spleta so se predstavnice evangelijskih cerkva in skupnosti znova zbrale na Ženski konferenci v živo. Tokratno srečanje je bilo še posebej radostno, saj so praznovale 20. obletnico srečevanj.
Duhovni utrip
Založba »Zaživi življenje« je septembra izdala novo knjigo z naslovom »Pustolovec, bojevnik, kralj«. Avtor John Eldredge jo je posvetil moškemu potovanju od pustolovca do modreca. Ob knjigi je izšel tudi priročnik z iztočnicami in vprašanji za moške pogovore. Kajti, kot poudarja avtor: »Človek ni ustvarjen tako, da bi moral v življenju vse dognati sam«. V župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku pri Mariboru pa so junija slovesno otvorili Glaserjev salon z galerijo. Nekdanji cerkveni inventar tamkajšnjih cerkva, župnijske in romarske, je zdaj zaživel v krajevni galeriji. Edinstveno župnijsko likovno zbirko so otvorili ob 215. obletnici rojstva zaslužnega župnika Marka Glaserja, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Kustos razstave je dr. Ferdinand Šerbelj.
Založba »Zaživi življenje« je septembra izdala novo knjigo z naslovom »Pustolovec, bojevnik, kralj«. Avtor John Eldredge jo je posvetil moškemu potovanju od pustolovca do modreca. Ob knjigi je izšel tudi priročnik z iztočnicami in vprašanji za moške pogovore. Kajti, kot poudarja avtor: »Človek ni ustvarjen tako, da bi moral v življenju vse dognati sam«. V župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku pri Mariboru pa so junija slovesno otvorili Glaserjev salon z galerijo. Nekdanji cerkveni inventar tamkajšnjih cerkva, župnijske in romarske, je zdaj zaživel v krajevni galeriji. Edinstveno župnijsko likovno zbirko so otvorili ob 215. obletnici rojstva zaslužnega župnika Marka Glaserja, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Kustos razstave je dr. Ferdinand Šerbelj.
Duhovni utrip
Založba »Zaživi življenje« je v septembru predstavila novo knjigo z naslovom »Pustolovec, bojevnik, kralj«. Namenjena je moškemu potovanju od pustolovca do modreca. Ob knjigi so izdali tudi priročnik z iztočnicami za moške pogovore.
Založba »Zaživi življenje« je v septembru predstavila novo knjigo z naslovom »Pustolovec, bojevnik, kralj«. Namenjena je moškemu potovanju od pustolovca do modreca. Ob knjigi so izdali tudi priročnik z iztočnicami za moške pogovore.
Duhovni utrip
V Župniji sv. Petra v Malečniku pri Mariboru imajo edinstveno župnijsko likovno zbirko. Nekdanji cerkveni inventar tamkajšnjih cerkva, župnijske in romarske, je zdaj zaživel v krajevni galeriji. Galerijo so otvorili ob 215. obletnici rojstva zaslužnega župnika Marka Glaserja, ki je bil velik ljubitelj umetnosti.
V Župniji sv. Petra v Malečniku pri Mariboru imajo edinstveno župnijsko likovno zbirko. Nekdanji cerkveni inventar tamkajšnjih cerkva, župnijske in romarske, je zdaj zaživel v krajevni galeriji. Galerijo so otvorili ob 215. obletnici rojstva zaslužnega župnika Marka Glaserja, ki je bil velik ljubitelj umetnosti.
Duhovni utrip
Ustanova Miva-Slovenija, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije, že več desetletij zbira sredstva za vozila v misijonih. Njihova prizadevanja bo predstavil Matjaž Križnar, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije. Svoje izkušnje v misijonih pa so za nas orisali misijonarji: s. Urša Marinčič iz Ugande, Janez Mesec z Madagaskarja in s. Bogdana Kavčič iz Burundija.
Ustanova Miva-Slovenija, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije, že več desetletij zbira sredstva za vozila v misijonih. Njihova prizadevanja bo predstavil Matjaž Križnar, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije. Svoje izkušnje v misijonih pa so za nas orisali misijonarji: s. Urša Marinčič iz Ugande, Janez Mesec z Madagaskarja in s. Bogdana Kavčič iz Burundija.
Duhovni utrip
Od konca marca so na osmih prizoriščih v Piranu in Portorožu na ogled slike mednarodno priznanega slikarja in grafika Safeta Zeca iz ciklov Exodus in Objemi. Umetnikovo ustvarjanje zadnjih dveh desetletij je navdahnjeno z globokim spoštovanjem do tragičnih dogajanj sodobnega časa in je spleteno v njegovo največjo samostojno razstavo v Sloveniji doslej.
Od konca marca so na osmih prizoriščih v Piranu in Portorožu na ogled slike mednarodno priznanega slikarja in grafika Safeta Zeca iz ciklov Exodus in Objemi. Umetnikovo ustvarjanje zadnjih dveh desetletij je navdahnjeno z globokim spoštovanjem do tragičnih dogajanj sodobnega časa in je spleteno v njegovo največjo samostojno razstavo v Sloveniji doslej.
Duhovni utrip
El Camino pomeni pot. Camino do Santiaga de Compostela pa je Jakobova pot. Poklicala je tudi Marka Rijavca, župnika v Idriji, ki je o svoji izkušnji napisal knjigo z naslovom “Camino - pot, ki se začne na koncu”. Na svojevrstno romarsko pot pa se lahko podate tudi v Piranu in Portorožu, kjer so do 26. septembra na ogled slike mednarodno priznanega slikarja in grafika Safeta Zeca. Slike iz ciklov “Exodus” in “Objemi” predstavljajo umetnikovo ustvarjanje v zadnjih dveh desetletjih, ki je prežeto z globokim spoštovanjem do tragičnih dogajanj sodobnega časa.
El Camino pomeni pot. Camino do Santiaga de Compostela pa je Jakobova pot. Poklicala je tudi Marka Rijavca, župnika v Idriji, ki je o svoji izkušnji napisal knjigo z naslovom “Camino - pot, ki se začne na koncu”. Na svojevrstno romarsko pot pa se lahko podate tudi v Piranu in Portorožu, kjer so do 26. septembra na ogled slike mednarodno priznanega slikarja in grafika Safeta Zeca. Slike iz ciklov “Exodus” in “Objemi” predstavljajo umetnikovo ustvarjanje v zadnjih dveh desetletjih, ki je prežeto z globokim spoštovanjem do tragičnih dogajanj sodobnega časa.
Duhovni utrip
Znamenita Jakobova romarska pot do Santiaga de Copostela je poklicala tudi Marka Rijavca, župnika v Idriji. O svoji izkušnji je napisal knjigo z naslovom »Camino – pot, ki se začne na koncu«.
Znamenita Jakobova romarska pot do Santiaga de Copostela je poklicala tudi Marka Rijavca, župnika v Idriji. O svoji izkušnji je napisal knjigo z naslovom »Camino – pot, ki se začne na koncu«.
Duhovni utrip
Posmrtne ostanke mučencev ali svetnikov imenujemo relikvije. Njihovo čaščenje je vrsta ljudske pobožnosti, najbolj razširjeno v srednjem veku. Posodice za hrambo relikvij so relikviariji, ki so jih sprva izdelovali srebrarji in zlatarji, kasneje pa redovnice in redovniki v samostanih, zato so dobili ime samostanska ali lepa dela (v nemščini Klosterarbeiten ali Schoenearbeiten). V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož hranijo približno 40 relikviarijev.
Posmrtne ostanke mučencev ali svetnikov imenujemo relikvije. Njihovo čaščenje je vrsta ljudske pobožnosti, najbolj razširjeno v srednjem veku. Posodice za hrambo relikvij so relikviariji, ki so jih sprva izdelovali srebrarji in zlatarji, kasneje pa redovnice in redovniki v samostanih, zato so dobili ime samostanska ali lepa dela (v nemščini Klosterarbeiten ali Schoenearbeiten). V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož hranijo približno 40 relikviarijev.
Duhovni utrip
Posmrtne ostanke mučencev ali svetnikov imenujemo relikvije. Posodice za hrambo relikvij so relikviariji, ki so jih sprva izdelovali srebrarji in zlatarji, kasneje pa redovnice in redovniki v samostanih. V pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož hranijo približno 40 relikviarijev. V drugem prispevku predstavljamo izročilo kabale. Kabala v hebrejskem jeziku pomeni prejemanje. Gre za eno od srčik judovskega misticizma, prežetega z ezoteriko in veličino teoloških in filozofskih dimenzij judovstva.
Posmrtne ostanke mučencev ali svetnikov imenujemo relikvije. Posodice za hrambo relikvij so relikviariji, ki so jih sprva izdelovali srebrarji in zlatarji, kasneje pa redovnice in redovniki v samostanih. V pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož hranijo približno 40 relikviarijev. V drugem prispevku predstavljamo izročilo kabale. Kabala v hebrejskem jeziku pomeni prejemanje. Gre za eno od srčik judovskega misticizma, prežetega z ezoteriko in veličino teoloških in filozofskih dimenzij judovstva.
Duhovni utrip
Kabala v hebrejskem jeziku pomeni prejemanje. Gre za eno od srčik judovskega misticizma, prežetega z ezoteriko ter veličino filozofskih in teoloških dimenzij judovstva.
Kabala v hebrejskem jeziku pomeni prejemanje. Gre za eno od srčik judovskega misticizma, prežetega z ezoteriko ter veličino filozofskih in teoloških dimenzij judovstva.
Duhovni utrip
Združenje Trubarjev forum je zaslužno za prevod Abecednika, Katekizma in Cerkvenega reda Primoža Trubarja v sodobni slovenski jezik. Junija letos so izdali novo knjigo: prevod Trubarjevega Katekizma v nemški jezik. V Združenju poudarjajo, da gre za gesto spoštovanja in hvaležnosti, saj sta prvi slovenski knjigi, kot vemo, leta 1550 izšli v nemškem mestu Tübingen. Za nas so o tem projektu in o pomenu Trubarjevega dela spregovorili predsednik Združenja Trubarjev forum Drago Sukič, teolog Benjamin Hlastan, pastor Peter Novak in generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.
Združenje Trubarjev forum je zaslužno za prevod Abecednika, Katekizma in Cerkvenega reda Primoža Trubarja v sodobni slovenski jezik. Junija letos so izdali novo knjigo: prevod Trubarjevega Katekizma v nemški jezik. V Združenju poudarjajo, da gre za gesto spoštovanja in hvaležnosti, saj sta prvi slovenski knjigi, kot vemo, leta 1550 izšli v nemškem mestu Tübingen. Za nas so o tem projektu in o pomenu Trubarjevega dela spregovorili predsednik Združenja Trubarjev forum Drago Sukič, teolog Benjamin Hlastan, pastor Peter Novak in generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.
Duhovni utrip
Ob 30. obletnici slovenske države praznujemo tudi 30 let verske svobode. Trenutno je pri nas registriranih 59 cerkva in verskih skupnosti, ki jim Ustava RS zagotavlja enakopravnost in svobodno delovanje. O neizmerni dragocenosti verske svobode so za nas spregovorili predstavniki različnih cerkva in skupnosti. Razmere na tem področju pa je ocenil tudi dr. Gregor Lesjak, nekdanji direktor Urada za verske skupnosti.
Ob 30. obletnici slovenske države praznujemo tudi 30 let verske svobode. Trenutno je pri nas registriranih 59 cerkva in verskih skupnosti, ki jim Ustava RS zagotavlja enakopravnost in svobodno delovanje. O neizmerni dragocenosti verske svobode so za nas spregovorili predstavniki različnih cerkva in skupnosti. Razmere na tem področju pa je ocenil tudi dr. Gregor Lesjak, nekdanji direktor Urada za verske skupnosti.
Duhovni utrip
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Duhovni utrip
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Duhovni utrip
Dr. Nedžad Grabus je pred petnajstimi leti prevzel mesto muftija Islamske skupnosti v RS. Z junijem se od slovenske skupnosti poslavlja in se kot mufti tamkajšnje islamske skupnosti vrača v Sarajevo. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, o Muslimanskem kulturnem centru, o medverskem dialogu in o pomenu sodelovanja med religijami in narodi.
Dr. Nedžad Grabus je pred petnajstimi leti prevzel mesto muftija Islamske skupnosti v RS. Z junijem se od slovenske skupnosti poslavlja in se kot mufti tamkajšnje islamske skupnosti vrača v Sarajevo. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, o Muslimanskem kulturnem centru, o medverskem dialogu in o pomenu sodelovanja med religijami in narodi.
Duhovni utrip
Celjska Mohorjeva družba je predstavila letošnje šmarnično branje. To sta knjigi »Camino« Marka Rijavca in »Svetniki« Aca Jeranta.
Celjska Mohorjeva družba je predstavila letošnje šmarnično branje. To sta knjigi »Camino« Marka Rijavca in »Svetniki« Aca Jeranta.
Duhovni utrip
Na Altaju, v gorovju v osrednji Aziji, živijo svobodni in srečni ljudje. Tako jih vidi in doživlja Maria Ana Kolman, avtorica knjige Altajske zgodbe, ki se je zaljubila v ta košček sveta na jugu Sibirije.
Na Altaju, v gorovju v osrednji Aziji, živijo svobodni in srečni ljudje. Tako jih vidi in doživlja Maria Ana Kolman, avtorica knjige Altajske zgodbe, ki se je zaljubila v ta košček sveta na jugu Sibirije.
Duhovni utrip
Teološka fakulteta in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor sta aprila pripravila mednarodni znanstveni simpozij »Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga«. Prispevek je posvečen starozaveznim predpodobam Device Marije v slovenskih nabožnih pesmih in motiviki judovstva v prekmurski književnosti.
Teološka fakulteta in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor sta aprila pripravila mednarodni znanstveni simpozij »Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga«. Prispevek je posvečen starozaveznim predpodobam Device Marije v slovenskih nabožnih pesmih in motiviki judovstva v prekmurski književnosti.
Duhovni utrip
Konec aprila je potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom »Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga«. Organizirali sta ga Teološka fakulteta in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V prispevku predstavljamo starozavezne predpodobe Device Marije v slovenskih nabožnih pesmih in motiviko judovstva v prekmurski književnosti. Drugi prispevek je namenjen predstavitvi šmarničnega branja, ki je izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi. To sta knjigi »Camino« Marka Rijavca in »Svetniki« Aca Jeranta. Oddajo zaključujemo s slikovito pripovedjo o Altaju, gorovju v osrednji Aziji, kjer živijo svobodni in srečni ljudje. Tako jih doživlja Maria Ana Kolman, avtorica knjige »Altajske zgodbe«.
Konec aprila je potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom »Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga«. Organizirali sta ga Teološka fakulteta in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V prispevku predstavljamo starozavezne predpodobe Device Marije v slovenskih nabožnih pesmih in motiviko judovstva v prekmurski književnosti. Drugi prispevek je namenjen predstavitvi šmarničnega branja, ki je izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi. To sta knjigi »Camino« Marka Rijavca in »Svetniki« Aca Jeranta. Oddajo zaključujemo s slikovito pripovedjo o Altaju, gorovju v osrednji Aziji, kjer živijo svobodni in srečni ljudje. Tako jih doživlja Maria Ana Kolman, avtorica knjige »Altajske zgodbe«.
Duhovni utrip
Ko je leta 1990 nedavno preminuli profesor ekumenske teologije v Tübingenu izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«, je idejo o iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo v različnosti, že podpiral širok krog državnikov, verskih voditeljev in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije »Vzgoja«.
Ko je leta 1990 nedavno preminuli profesor ekumenske teologije v Tübingenu izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«, je idejo o iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo v različnosti, že podpiral širok krog državnikov, verskih voditeljev in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije »Vzgoja«.
Duhovni utrip
Izjave predstavnikov verskih skupnosti o načelih Gibanja Svetovni etos in intervju s pobudnikom Svetovnega etosa Hansom Küngom. Z njim se leta 2012 pogovarjal Igor Jurič. Znameniti citat teologa iz Tübingena je: »Brez miru med religijami ne more biti miru med državami«.
Izjave predstavnikov verskih skupnosti o načelih Gibanja Svetovni etos in intervju s pobudnikom Svetovnega etosa Hansom Küngom. Z njim se leta 2012 pogovarjal Igor Jurič. Znameniti citat teologa iz Tübingena je: »Brez miru med religijami ne more biti miru med državami«.
Duhovni utrip
Leta 1990 je nedavno preminuli Hans Küng, profesor ekumenske teologije iz Tübingena izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«. Idejo o nujnem iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo, je podprlo veliko število državnih in verskih voditeljev, človekoljubov in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja. Predstavljamo vam tudi temeljna načela Gibanja Svetovni etos s komentarji predstavnikov verskih skupnosti in intervju s profesorjem Küngom, ki ga je posnel kolega Igor Jurič leta 2012, ko je ustanovitelj Gibanja Svetovni etos obiskal Slovenijo.
Leta 1990 je nedavno preminuli Hans Küng, profesor ekumenske teologije iz Tübingena izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«. Idejo o nujnem iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo, je podprlo veliko število državnih in verskih voditeljev, človekoljubov in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja. Predstavljamo vam tudi temeljna načela Gibanja Svetovni etos s komentarji predstavnikov verskih skupnosti in intervju s profesorjem Küngom, ki ga je posnel kolega Igor Jurič leta 2012, ko je ustanovitelj Gibanja Svetovni etos obiskal Slovenijo.
Duhovni utrip
Hribovska vas Goljek na Dolenjskem je že pet let domovanje prvega in edinega gozdnega budističnega samostana v Sloveniji. Avtor Igor Jurekovič in snemalca Milan Crnkovič in Vid Osredkar so pripravili zanimiv oris življenja v samostanu Samanadipa.
Hribovska vas Goljek na Dolenjskem je že pet let domovanje prvega in edinega gozdnega budističnega samostana v Sloveniji. Avtor Igor Jurekovič in snemalca Milan Crnkovič in Vid Osredkar so pripravili zanimiv oris življenja v samostanu Samanadipa.
Duhovni utrip
»Tkanje življenjske energije, duha in telesa« s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine« je nova knjiga etnomuzikologinje, duhovne učiteljice in pisateljice dr. Mire Omerzel - Mirit. To je tudi prva knjiga v zbirki Sozvočja življenja, duhovnosti in znanosti.
»Tkanje življenjske energije, duha in telesa« s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine« je nova knjiga etnomuzikologinje, duhovne učiteljice in pisateljice dr. Mire Omerzel - Mirit. To je tudi prva knjiga v zbirki Sozvočja življenja, duhovnosti in znanosti.
Duhovni utrip
Z ramazanskim bajramom se je za muslimane po vsem svetu končal postni mesec. To je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen poglobljenemu verskemu življenju. Dodajamo tudi poročilo o aktualnih dogodkih v Islamski skupnosti v RS. Tretji prispevek v oddaji namenjamo delu dr. Mire Omerzel-Mirit z naslovom »Tkanje življenjske energije, duha in telesa«, s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine«.
Z ramazanskim bajramom se je za muslimane po vsem svetu končal postni mesec. To je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen poglobljenemu verskemu življenju. Dodajamo tudi poročilo o aktualnih dogodkih v Islamski skupnosti v RS. Tretji prispevek v oddaji namenjamo delu dr. Mire Omerzel-Mirit z naslovom »Tkanje življenjske energije, duha in telesa«, s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine«.
Duhovni utrip
V četrtek, 13. maja, so muslimani po vsem svetu praznovali ramazanski bajram. Tridnevno praznovanje poteka ob koncu 30 dnevnega postnega meseca ramazana. Beseda bajram je turškega izvora in pomeni veselje, radost ob posebnih dneh.
V četrtek, 13. maja, so muslimani po vsem svetu praznovali ramazanski bajram. Tridnevno praznovanje poteka ob koncu 30 dnevnega postnega meseca ramazana. Beseda bajram je turškega izvora in pomeni veselje, radost ob posebnih dneh.
Duhovni utrip
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji se je pred kratkim razveselila pomembne mednarodne arhitekturne nagrade. Muslimanski kulturni center v Ljubljani je v kategoriji verske arhitekture prejel nagrado za zgradbo leta 2021. 28. marca, pa je predsednik mešihata in mufti Nedžad Grabus presenetil Islamsko skupnost z napovedjo, da bo s 30. junijem po 15ih letih končal svoj mandat.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji se je pred kratkim razveselila pomembne mednarodne arhitekturne nagrade. Muslimanski kulturni center v Ljubljani je v kategoriji verske arhitekture prejel nagrado za zgradbo leta 2021. 28. marca, pa je predsednik mešihata in mufti Nedžad Grabus presenetil Islamsko skupnost z napovedjo, da bo s 30. junijem po 15ih letih končal svoj mandat.
Duhovni utrip
Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Na veliki četrtek kleče poslušajo12 evangelijev, v katerih je orisano Jezusovo življenje in spominjajo na postaje križevega pota pri katoličanih. Veliki petek je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. Osrednji simbol velikega petka je podoba Jezusa v grobu, ''plaštanica''. Duhovniki to podobo v procesiji trikrat ponesejo po cerkvi in verniki jo v mraku, ob soju sveč poljubljajo. Ob molitvi in petju se po kolenih simbolno podajo skozi Jezusov grob.
Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Na veliki četrtek kleče poslušajo12 evangelijev, v katerih je orisano Jezusovo življenje in spominjajo na postaje križevega pota pri katoličanih. Veliki petek je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. Osrednji simbol velikega petka je podoba Jezusa v grobu, ''plaštanica''. Duhovniki to podobo v procesiji trikrat ponesejo po cerkvi in verniki jo v mraku, ob soju sveč poljubljajo. Ob molitvi in petju se po kolenih simbolno podajo skozi Jezusov grob.
Duhovni utrip
Mednarodna šola Zlatega rožnega križa je krščanska gnostična skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, sedež pa ima na Nizozemskem. V Sloveniji je kot verska skupnost registrirana od leta 1987. Filozofija rožnih križarjev vključuje tri stebre oziroma temeljna načela. Predstavili jih bodo učenci Mednarodne šole Zlatega rožnega križa.
Mednarodna šola Zlatega rožnega križa je krščanska gnostična skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, sedež pa ima na Nizozemskem. V Sloveniji je kot verska skupnost registrirana od leta 1987. Filozofija rožnih križarjev vključuje tri stebre oziroma temeljna načela. Predstavili jih bodo učenci Mednarodne šole Zlatega rožnega križa.
Duhovni utrip
V oddaji se bomo najprej posvetili obhajanju velikega petka pri pravoslavnih kristjanih, ki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Veliki petek, katerega osrednji simbol je podoba Jezusa v grobu oziroma »plaštanica«, je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. V drugem delu oddaje bomo spoznali tri stebre ali temeljna načela Mednarodne šole Zlatega rožnega križa. Gre za krščansko gnostično skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, v Sloveniji pa je kot verska skupnost registrirana od leta 1987.
V oddaji se bomo najprej posvetili obhajanju velikega petka pri pravoslavnih kristjanih, ki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Veliki petek, katerega osrednji simbol je podoba Jezusa v grobu oziroma »plaštanica«, je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. V drugem delu oddaje bomo spoznali tri stebre ali temeljna načela Mednarodne šole Zlatega rožnega križa. Gre za krščansko gnostično skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, v Sloveniji pa je kot verska skupnost registrirana od leta 1987.
Duhovni utrip
Člani Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja so dejavni tudi v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja virusa, verske obrede opravljajo doma. Veliko pozornosti posvečajo tudi dobrodelnosti. Na pobudo Ane Jug v Novi Gorici deluje Muca CUPatarica – center uporabnih predmetov.
Člani Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja so dejavni tudi v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja virusa, verske obrede opravljajo doma. Veliko pozornosti posvečajo tudi dobrodelnosti. Na pobudo Ane Jug v Novi Gorici deluje Muca CUPatarica – center uporabnih predmetov.
Duhovni utrip
Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. A alkimije ni mogoče razumeti ločeno od duhovno-mističnih tradicij, ki so jo napajale. Spoznali bomo tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije.
Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. A alkimije ni mogoče razumeti ločeno od duhovno-mističnih tradicij, ki so jo napajale. Spoznali bomo tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije.
Duhovni utrip
Izida in Oziris sta bila najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo tako v verskem kot tudi vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Izida in Oziris sta bila najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo tako v verskem kot tudi vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Duhovni utrip
V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Duhovni utrip
Tudi za pravoslavne kristjane je velika noč največji verski praznik. Letos jo bodo praznovali drugega maja.
Tudi za pravoslavne kristjane je velika noč največji verski praznik. Letos jo bodo praznovali drugega maja.
Duhovni utrip
Umetna inteligenca pospešeno spreminja naše življenje na mnogih ravneh. Pretresom, ki jih prinaša sodobna tehnološka revolucija, se ne more izogniti niti religija. Napredek umetne inteligence namreč postavlja pod vprašaj edinstvenost človeka, ki je temelj številnih svetovnih verstev.
Umetna inteligenca pospešeno spreminja naše življenje na mnogih ravneh. Pretresom, ki jih prinaša sodobna tehnološka revolucija, se ne more izogniti niti religija. Napredek umetne inteligence namreč postavlja pod vprašaj edinstvenost človeka, ki je temelj številnih svetovnih verstev.
Duhovni utrip
»Človeštvo je spet na usodnem razpotju, od koder vodijo težko prehodne steze, bodisi navzgor, v razsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol, v anarhizem, totalitarizem, versko diktaturo, nacionalizem in planetarni destruktivizem.« Tako je zapisal pravnik dr. Marko Pavliha v novi zbirki esejev Onkraj materialističnega prepričanja, ki je letos izšla pri GV Založbi. Z avtorjem smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju.
»Človeštvo je spet na usodnem razpotju, od koder vodijo težko prehodne steze, bodisi navzgor, v razsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol, v anarhizem, totalitarizem, versko diktaturo, nacionalizem in planetarni destruktivizem.« Tako je zapisal pravnik dr. Marko Pavliha v novi zbirki esejev Onkraj materialističnega prepričanja, ki je letos izšla pri GV Založbi. Z avtorjem smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju.
Duhovni utrip
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
Duhovni utrip
Evropska znanost in filozofija sta z zamudo spoznavali številne muslimanske učenjake. Med znamenitejšimi najdemo Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija
Evropska znanost in filozofija sta z zamudo spoznavali številne muslimanske učenjake. Med znamenitejšimi najdemo Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija
Duhovni utrip
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Gre za deveti mesec v muslimanskem koledarju. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki, saj v islamu velja za najvišjo stopnjo pobožnosti.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Gre za deveti mesec v muslimanskem koledarju. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki, saj v islamu velja za najvišjo stopnjo pobožnosti.
Duhovni utrip
Sveti Anton Veliki velja za prvega med puščavniškimi očeti. Njegovi zapisi razkrivajo razmišljanja o prvobitnih temeljih človekovega odnosa z Bogom. Med zanimivimi svetnikovimi razmišljanji najdemo zapise o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Sveti Anton Veliki velja za prvega med puščavniškimi očeti. Njegovi zapisi razkrivajo razmišljanja o prvobitnih temeljih človekovega odnosa z Bogom. Med zanimivimi svetnikovimi razmišljanji najdemo zapise o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Duhovni utrip
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Duhovni utrip
Kristjani velikonočne praznike kljub resnosti priprav, askezi in odpovedovanju razumejo kot praznike življenja, veselja in upanja.
Kristjani velikonočne praznike kljub resnosti priprav, askezi in odpovedovanju razumejo kot praznike življenja, veselja in upanja.
Duhovni utrip
Med zgodovinsko najpomembnejšimi judovskimi prazniki je pesah ali pasha – to je spomin nas dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Praznuje se 15. nisana po hebrejskem koledarju oziroma letos po gregorijanskem koledarju od 27. marca zvečer do 4. aprila. Značilni način praznovanje pa je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha.
Med zgodovinsko najpomembnejšimi judovskimi prazniki je pesah ali pasha – to je spomin nas dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Praznuje se 15. nisana po hebrejskem koledarju oziroma letos po gregorijanskem koledarju od 27. marca zvečer do 4. aprila. Značilni način praznovanje pa je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha.
Duhovni utrip
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Duhovni utrip
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Sedem milijonov bahajcev po vsem svetu 20. marca vstopa v novo leto. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Sedem milijonov bahajcev po vsem svetu 20. marca vstopa v novo leto. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Duhovni utrip
Zgodovina verskih tradicij in misli je prepredena s prelomi, ki jih praviloma pripisujemo različnih osebnostim. Med prvimi veliki religioznimi reformatorji ali preroki najdemo Zoroastra oziroma Zaratustro, perzijskega preroka in verskega pesnika. O Zaratustri je ohranjenih malo besedil. Kljub temu pa poznamo najpomembnejši verski besedili, katerih avtor naj bi bil Zaratustra, in temeljne poteze njegove misli.
Zgodovina verskih tradicij in misli je prepredena s prelomi, ki jih praviloma pripisujemo različnih osebnostim. Med prvimi veliki religioznimi reformatorji ali preroki najdemo Zoroastra oziroma Zaratustro, perzijskega preroka in verskega pesnika. O Zaratustri je ohranjenih malo besedil. Kljub temu pa poznamo najpomembnejši verski besedili, katerih avtor naj bi bil Zaratustra, in temeljne poteze njegove misli.
Duhovni utrip
Bližajočo se pomlad mnogi nestrpno pričakujemo. Začetek pomladi je tudi tradicionalno pomemben prelom, ki ga z radostjo sprejemajo številne kulture. Med svetovno najbolj znanimi je praznik holi – hindujsko štiridesetdnevno praznovanje pomladi.
Bližajočo se pomlad mnogi nestrpno pričakujemo. Začetek pomladi je tudi tradicionalno pomemben prelom, ki ga z radostjo sprejemajo številne kulture. Med svetovno najbolj znanimi je praznik holi – hindujsko štiridesetdnevno praznovanje pomladi.
Duhovni utrip
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Duhovni utrip
Pretirana navezanost na tehnologijo – in hkratno opuščanje živih, telesnih stikov med ljudmi – je bila že pred pandemijo pomemben izziv sodobne družbe. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti smo se pogovarjali s sociologom dr. Igorjem Škamperletom.
Pretirana navezanost na tehnologijo – in hkratno opuščanje živih, telesnih stikov med ljudmi – je bila že pred pandemijo pomemben izziv sodobne družbe. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti smo se pogovarjali s sociologom dr. Igorjem Škamperletom.
Duhovni utrip
Digitalna preobremenjenost je še posebej v času epidemije pogosto povezana z delom od doma, saj sta delovno mesto in dom postala eno. Ker se je delo od doma v zadnjem letu uveljavilo kot standardni način dela, ni čudno, da pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa.
Digitalna preobremenjenost je še posebej v času epidemije pogosto povezana z delom od doma, saj sta delovno mesto in dom postala eno. Ker se je delo od doma v zadnjem letu uveljavilo kot standardni način dela, ni čudno, da pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa.
Duhovni utrip
Čeprav nam digitalna tehnologija mnogokrat pomaga, pa prinaša tudi številne nevarnosti. S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se med drugim ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta
Čeprav nam digitalna tehnologija mnogokrat pomaga, pa prinaša tudi številne nevarnosti. S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se med drugim ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta
Duhovni utrip
S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta. Zaradi digitalne preobremenjenosti vse pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti pa bo spregovoril sociolog dr. Igor Škamperle.
S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta. Zaradi digitalne preobremenjenosti vse pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti pa bo spregovoril sociolog dr. Igor Škamperle.
Duhovni utrip
V zadnjem, pandemičnem letu je postalo še pomembneje, da otrokom pomagamo pri premagovanju vsakdanjih izzivov s krepitvijo njihove notranje moči. K temu želi prispevati tudi otroška knjiga Moj močni um, ki je lani izšla pri Založbi Primus.
V zadnjem, pandemičnem letu je postalo še pomembneje, da otrokom pomagamo pri premagovanju vsakdanjih izzivov s krepitvijo njihove notranje moči. K temu želi prispevati tudi otroška knjiga Moj močni um, ki je lani izšla pri Založbi Primus.
Duhovni utrip
Ljudje bližnjim v življenju zavedno ali nezavedno storimo mnogo krivic, manjših ali večjih. Krivice pa občutimo tudi sami. Zato je eden izmed temeljev sobivanja ljudi v skupnosti odpuščanje. Kdo naj človeku odpusti njegove napake, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi številne religije. Prav te svojimi načeli tvorijo pomembno vezivo skupnosti. Med njimi je tudi islam – in muslimani vsak dan prosijo Boga za odpuščanje.
Ljudje bližnjim v življenju zavedno ali nezavedno storimo mnogo krivic, manjših ali večjih. Krivice pa občutimo tudi sami. Zato je eden izmed temeljev sobivanja ljudi v skupnosti odpuščanje. Kdo naj človeku odpusti njegove napake, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi številne religije. Prav te svojimi načeli tvorijo pomembno vezivo skupnosti. Med njimi je tudi islam – in muslimani vsak dan prosijo Boga za odpuščanje.
Duhovni utrip
Odpuščanje je proces, v katerem za seboj pustimo zamere in grenkobo ter se otresemo jeze in maščevalnosti. Ta proces ni lahek in zahteva svoj čas.
Odpuščanje je proces, v katerem za seboj pustimo zamere in grenkobo ter se otresemo jeze in maščevalnosti. Ta proces ni lahek in zahteva svoj čas.
Duhovni utrip
Ljudje bližnjim v življenju zavedno ali nezavedno storimo mnogo krivic, manjših ali večjih. Krivice pa občutimo tudi sami. Zato je eden izmed temeljev sobivanja ljudi v skupnosti odpuščanje. Kdo naj človeku odpusti njegove napake, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi številne religije. Prav te svojimi načeli tvorijo pomembno vezivo skupnosti. Med njimi je tudi islam – in muslimani vsak dan prosijo Boga za odpuščanje.
Ljudje bližnjim v življenju zavedno ali nezavedno storimo mnogo krivic, manjših ali večjih. Krivice pa občutimo tudi sami. Zato je eden izmed temeljev sobivanja ljudi v skupnosti odpuščanje. Kdo naj človeku odpusti njegove napake, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi številne religije. Prav te svojimi načeli tvorijo pomembno vezivo skupnosti. Med njimi je tudi islam – in muslimani vsak dan prosijo Boga za odpuščanje.
Duhovni utrip
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti. Ta se je v zadnjem času zasidrala v besednjaku našega vsakdanjika, a premalo se zavedamo njenih budističnih korenin.
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti. Ta se je v zadnjem času zasidrala v besednjaku našega vsakdanjika, a premalo se zavedamo njenih budističnih korenin.
Duhovni utrip
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti, ki je že dalj časa uveljavljena tudi v slovenskem prostoru. Venezuela, nekdaj najbogatejša država v Južni Ameriki, je že od leta 2014 v primežu politične in humanitarne krize. Med ljudi v Venezueli je pred dvema letoma iz misijona v Peruju prišla misijonarka, uršulinka, s. Andreja Godnič, ki je bila tudi sama presenečena zaradi razmer in hudih stisk.
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti, ki je že dalj časa uveljavljena tudi v slovenskem prostoru. Venezuela, nekdaj najbogatejša država v Južni Ameriki, je že od leta 2014 v primežu politične in humanitarne krize. Med ljudi v Venezueli je pred dvema letoma iz misijona v Peruju prišla misijonarka, uršulinka, s. Andreja Godnič, ki je bila tudi sama presenečena zaradi razmer in hudih stisk.
Duhovni utrip
Humanitarna kriza v Venezueli se zadnja 3 leta zaostruje. Po podatkih Caritas Internationalis že 87 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, zato tudi Slovenska karitas še naprej vabi k darovanju sredstev za pomoč ljudem v Venezueli.
Humanitarna kriza v Venezueli se zadnja 3 leta zaostruje. Po podatkih Caritas Internationalis že 87 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, zato tudi Slovenska karitas še naprej vabi k darovanju sredstev za pomoč ljudem v Venezueli.
Duhovni utrip
Čuječnost je način zavedanja lastnega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Je veščina, ki se je lahko naučimo in nam pomaga živeti.
Čuječnost je način zavedanja lastnega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Je veščina, ki se je lahko naučimo in nam pomaga živeti.
Duhovni utrip
Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Duhovni utrip
Svet krščanskih cerkva v Sloveniji povezuje katoliško, evangeličansko, srbsko pravoslavno in binkoštno cerkev. Prizadevajo si za uresničitev skupnih ciljev, ki jih imajo kot krščanske cerkve. Pri tem pa si posamezne cerkve po svojih lastnih močeh prizadevajo za ekumensko gibanje v Sloveniji.
Svet krščanskih cerkva v Sloveniji povezuje katoliško, evangeličansko, srbsko pravoslavno in binkoštno cerkev. Prizadevajo si za uresničitev skupnih ciljev, ki jih imajo kot krščanske cerkve. Pri tem pa si posamezne cerkve po svojih lastnih močeh prizadevajo za ekumensko gibanje v Sloveniji.
Duhovni utrip
Ekumensko gibanje se je začelo v različnih protestantskih cerkvah že na začetku 20. stoletja. Iz tega prizadevanja je bil leta 1948 ustanovljen Ekumenski svet cerkva, ki se je kasneje preimenoval v Svetovni svet cerkva. V njem je danes združenih 350 cerkva iz 110 držav in zastopa 500 milijonov kristjanov po vsem svetu.
Ekumensko gibanje se je začelo v različnih protestantskih cerkvah že na začetku 20. stoletja. Iz tega prizadevanja je bil leta 1948 ustanovljen Ekumenski svet cerkva, ki se je kasneje preimenoval v Svetovni svet cerkva. V njem je danes združenih 350 cerkva iz 110 držav in zastopa 500 milijonov kristjanov po vsem svetu.
Duhovni utrip
Oddaja bo orisala napredek v medsebojnem dialogu in sprejemanju različnih krščanskih skupnosti. Pogovarjali se bomo s predstavnikoma Svetovnega sveta cerkva. Ogledali si bomo dejavnosti v krščanskih Cerkvah, ki delujejo na ozemlju Slovenije. Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Oddaja bo orisala napredek v medsebojnem dialogu in sprejemanju različnih krščanskih skupnosti. Pogovarjali se bomo s predstavnikoma Svetovnega sveta cerkva. Ogledali si bomo dejavnosti v krščanskih Cerkvah, ki delujejo na ozemlju Slovenije. Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Duhovni utrip
Dobrodelnost in humanitarnost sta temelja številnih verskih organizacij, ki po svojih močeh služijo sočloveku. To velja tako za krščanske kakor tudi nekrščanske verske skupnosti. V prispevku prikažemo solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti v RS, slovenske Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
Dobrodelnost in humanitarnost sta temelja številnih verskih organizacij, ki po svojih močeh služijo sočloveku. To velja tako za krščanske kakor tudi nekrščanske verske skupnosti. V prispevku prikažemo solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti v RS, slovenske Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
Duhovni utrip
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov.
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov.
Duhovni utrip
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov. Pogovarjali smo se s člani evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA. Predstavljamo pa tudi solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti, Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov. Pogovarjali smo se s člani evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA. Predstavljamo pa tudi solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti, Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
Duhovni utrip
Postni čas je za kristjane tudi obdobje poudarjene dobrodelnosti. V Sloveniji deluje več krščanskih humanitarnih organizacij. V prispevku smo se pogovarjali z vodstvom evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA.
Postni čas je za kristjane tudi obdobje poudarjene dobrodelnosti. V Sloveniji deluje več krščanskih humanitarnih organizacij. V prispevku smo se pogovarjali z vodstvom evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA.
Duhovni utrip
Konfucianizem je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucianizma, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Konfucianizem je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucianizma, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Duhovni utrip
Kitajska literatura ima že slabih tri tisoč let dolgo tradicijo. Skozi stoletja so se spreminjali tako vsebina kakor tudi literarni žanri. Pri tem je pomembno vedeti, da se njihovo pojmovanje ne ujema z nam domačim razumevanjem literarnih obdobij in zvrsti. Med pomembnejše filozofske vplive sodi tudi konfucijanstvo, ki pa je s stoletji postalo tarča kritik tudi v literaturi.
Kitajska literatura ima že slabih tri tisoč let dolgo tradicijo. Skozi stoletja so se spreminjali tako vsebina kakor tudi literarni žanri. Pri tem je pomembno vedeti, da se njihovo pojmovanje ne ujema z nam domačim razumevanjem literarnih obdobij in zvrsti. Med pomembnejše filozofske vplive sodi tudi konfucijanstvo, ki pa je s stoletji postalo tarča kritik tudi v literaturi.
Duhovni utrip
»Cerkev ali druga verska skupnost je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi.« Tako so definicijo verske skupnosti zapisali v Uradu za verske skupnosti. V Sloveniji je trenutno registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti. Posebno vlogo pri njihovem delovanju ima skrb za skupnost.
»Cerkev ali druga verska skupnost je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi.« Tako so definicijo verske skupnosti zapisali v Uradu za verske skupnosti. V Sloveniji je trenutno registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti. Posebno vlogo pri njihovem delovanju ima skrb za skupnost.
Duhovni utrip
Konfucijanstvo je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucijanstva, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Konfucijanstvo je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucijanstva, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Duhovni utrip
Skupnost za zavest Krišne v Sloveniji obstaja že slabih štirideset let. Med temeljnim prepričanji pripadnikov skupnosti je to, da je človeško bitje neskončno srečno in blaženo. Čas epidemije je tudi za Skupnost za zavest Krišne velik izziv, kako se upreti silnicam, zaradi katerih se še posebej v času krize počutimo prepuščeni samim sebi.
Skupnost za zavest Krišne v Sloveniji obstaja že slabih štirideset let. Med temeljnim prepričanji pripadnikov skupnosti je to, da je človeško bitje neskončno srečno in blaženo. Čas epidemije je tudi za Skupnost za zavest Krišne velik izziv, kako se upreti silnicam, zaradi katerih se še posebej v času krize počutimo prepuščeni samim sebi.
Duhovni utrip
28. januarja so vstop v novo leto praznovali tudi pripadniki najštevilnejše šole budizma, imenovane mahajana. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling
28. januarja so vstop v novo leto praznovali tudi pripadniki najštevilnejše šole budizma, imenovane mahajana. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling
Duhovni utrip
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. Pripadniki najštevilčnejše šole budizma, imenovane mahajana, bodo praznovali vstop v novo leto. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling.
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. Pripadniki najštevilčnejše šole budizma, imenovane mahajana, bodo praznovali vstop v novo leto. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling.
Duhovni utrip
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. V svetovni perspektivi ne moremo mimo dogodkov v večinsko budističnem Mjanmaru. Po drugi strani pa je življenje budističnih skupnosti bistveno krojila pandemija, ki je s prisilnim delovanjem na spletu skupnosti povezala v mednarodnem okolju, hkrati pa se je med nebudisti povečalo zanimanje za budistične prakse.
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. V svetovni perspektivi ne moremo mimo dogodkov v večinsko budističnem Mjanmaru. Po drugi strani pa je življenje budističnih skupnosti bistveno krojila pandemija, ki je s prisilnim delovanjem na spletu skupnosti povezala v mednarodnem okolju, hkrati pa se je med nebudisti povečalo zanimanje za budistične prakse.
Duhovni utrip
Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Tako so že lani organizirali pomoč v hrani in drugih najnujnejših življenjskih pripomočkih, s tem pa člani islamske skupnosti pri nas nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Ob začetku novega leta pa so zaželeli pripadnikom drugih verskih skupnosti, predvsem življenje v miru in medsebojni solidarnosti drug drugemu.
Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Tako so že lani organizirali pomoč v hrani in drugih najnujnejših življenjskih pripomočkih, s tem pa člani islamske skupnosti pri nas nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Ob začetku novega leta pa so zaželeli pripadnikom drugih verskih skupnosti, predvsem življenje v miru in medsebojni solidarnosti drug drugemu.
Duhovni utrip
Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
Duhovni utrip
V teh dneh se spominjamo žrtev holokavsta. Ta temna plat človeške zgodovine pooseblja enega največjih genocidov na evropskih tleh. Samo v holokavstu je življenje izgubilo okoli 6 milijonov Judov. Pri Združenih narodih in Unescu letos še posebej opozarjajo na zanikovalce holokavsta in spodbujevalce antisemitizma.
V teh dneh se spominjamo žrtev holokavsta. Ta temna plat človeške zgodovine pooseblja enega največjih genocidov na evropskih tleh. Samo v holokavstu je življenje izgubilo okoli 6 milijonov Judov. Pri Združenih narodih in Unescu letos še posebej opozarjajo na zanikovalce holokavsta in spodbujevalce antisemitizma.
Duhovni utrip
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta nas opominja na najbolj temačno plat 20. stoletja, ko je bilo sistematično umorjenih okoli 6 milijonov Judov. O pomenu spominjanja z zgodovinarjem Renatom Podbersičem in Robertom Waltlom, direktorjem judovskega kulturnega centra Ljubljana. Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta nas opominja na najbolj temačno plat 20. stoletja, ko je bilo sistematično umorjenih okoli 6 milijonov Judov. O pomenu spominjanja z zgodovinarjem Renatom Podbersičem in Robertom Waltlom, direktorjem judovskega kulturnega centra Ljubljana. Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
Duhovni utrip
Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo letos praznovanje prilagojeno trenutnim razmeram.
Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo letos praznovanje prilagojeno trenutnim razmeram.
Duhovni utrip
V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
Duhovni utrip
Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo letos praznovanje prilagojeno trenutnim razmeram. V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo letos praznovanje prilagojeno trenutnim razmeram. V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
Duhovni utrip
O tem, kako v teh težkih časih epidemije koronavirusne bolezni podpirajo svoje vernike, smo se pogovarjali z zagrebško-ljubljanskim metropolitom Srbske pravoslavne cerkve dr. Porfirijem Perićem.
O tem, kako v teh težkih časih epidemije koronavirusne bolezni podpirajo svoje vernike, smo se pogovarjali z zagrebško-ljubljanskim metropolitom Srbske pravoslavne cerkve dr. Porfirijem Perićem.
Duhovni utrip
Boris Čok je v knjigi z naslovom »V siju mesečine – ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice« zabeležil zgodbe o obredih, bajeslovnih bitjih, šegah in verovanjih naših prednikov na Krasu. Zanje je staroverstvo pomenilo način življenja, odnosa do narave in skupnosti.
Boris Čok je v knjigi z naslovom »V siju mesečine – ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice« zabeležil zgodbe o obredih, bajeslovnih bitjih, šegah in verovanjih naših prednikov na Krasu. Zanje je staroverstvo pomenilo način življenja, odnosa do narave in skupnosti.
Duhovni utrip
Steve Telzerow in Urška Žagar iz Mednarodne krščanske skupnosti sta spregovorila o preroškem daru. Kako slišati in prepoznati božji glas?
Steve Telzerow in Urška Žagar iz Mednarodne krščanske skupnosti sta spregovorila o preroškem daru. Kako slišati in prepoznati božji glas?
Duhovni utrip
Z Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ LAVA v Celju in lansko nagrajenko za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih pred učitelje in učence postavlja epidemija, in o volji, ki premosti vse ovire.
Z Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ LAVA v Celju in lansko nagrajenko za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih pred učitelje in učence postavlja epidemija, in o volji, ki premosti vse ovire.
Duhovni utrip
Z Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ LAVA v Celju in lansko nagrajenko za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih pred učitelje in učence postavlja epidemija, in o volji, ki premosti vse ovire. Steve Telzerow in Urška Žagar iz Mednarodne krščanske skupnosti sta spregovorila o preroškem daru. Kako slišati in prepoznati božji glas?
Z Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ LAVA v Celju in lansko nagrajenko za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih pred učitelje in učence postavlja epidemija, in o volji, ki premosti vse ovire. Steve Telzerow in Urška Žagar iz Mednarodne krščanske skupnosti sta spregovorila o preroškem daru. Kako slišati in prepoznati božji glas?
Duhovni utrip
Prostovoljci Humanitarnega društva ADRA Slovenija so se odločili, da tudi v letošnjem zadnjem mesecu izvedejo humanitarno akcijo »Ogrejmo jim srca«. V okviru akcije pripravljajo pakete z zaščitno opremo, s čistili, šolskimi potrebščinami in hrano za ogrožene družine in starostnike.
Prostovoljci Humanitarnega društva ADRA Slovenija so se odločili, da tudi v letošnjem zadnjem mesecu izvedejo humanitarno akcijo »Ogrejmo jim srca«. V okviru akcije pripravljajo pakete z zaščitno opremo, s čistili, šolskimi potrebščinami in hrano za ogrožene družine in starostnike.
Duhovni utrip
Cvetka Sokolov, mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, si je v knjigi Vsak s svojega planeta zastavila vprašanje, kako na naše družinske, prijateljske, vrstniške in ljubezenske odnose vpliva krščanska vera.
Cvetka Sokolov, mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, si je v knjigi Vsak s svojega planeta zastavila vprašanje, kako na naše družinske, prijateljske, vrstniške in ljubezenske odnose vpliva krščanska vera.
Duhovni utrip
Cvetka Sokolov, mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, si je v knjigi »Vsak s svojega planeta« zastavila vprašanje, kako na naše družinske, prijateljske, vrstniške in ljubezenske odnose vpliva krščanska vera. Mi pa smo nekaj dejstev preverili v praksi. Sodelavci Humanitarnega društva ADRA Slovenija so se odločili, da tudi v letošnjem zadnjem mesecu izvedejo humanitarno akcijo »Ogrejmo jim srca«. V okviru akcije pripravljajo pakete z zaščitno opremo, s čistili, šolskimi potrebščinami in hrano za ogrožene družine in starostnike.
Cvetka Sokolov, mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, si je v knjigi »Vsak s svojega planeta« zastavila vprašanje, kako na naše družinske, prijateljske, vrstniške in ljubezenske odnose vpliva krščanska vera. Mi pa smo nekaj dejstev preverili v praksi. Sodelavci Humanitarnega društva ADRA Slovenija so se odločili, da tudi v letošnjem zadnjem mesecu izvedejo humanitarno akcijo »Ogrejmo jim srca«. V okviru akcije pripravljajo pakete z zaščitno opremo, s čistili, šolskimi potrebščinami in hrano za ogrožene družine in starostnike.
Duhovni utrip
«Globlje v resnico, globlje v vero in globlje v predanost!« To je bilo vodilo letošnje ženske konference. Že devetnajstič zapovrstjo so jo pripravile članice krščanskih evangelijskih cerkva in skupnosti. Letos so se srečale preko spleta. Brez požrtvovalnih prostovoljcev Karitas ne bi mogla opravljati svojega poslanstva. Tako je tudi v župniji Videm-Dobrepolje, kjer gospa Marta Šuštar že 28 let skrbi, da v stiski nihče ne ostane sam. Zanimanje za predkrščansko izročilo naših prednikov doživlja pravi preporod. O izročilu staroverstva na Slovenskem smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Lesjakom, sociologom religije, ki tudi sam raziskuje to področje.
«Globlje v resnico, globlje v vero in globlje v predanost!« To je bilo vodilo letošnje ženske konference. Že devetnajstič zapovrstjo so jo pripravile članice krščanskih evangelijskih cerkva in skupnosti. Letos so se srečale preko spleta. Brez požrtvovalnih prostovoljcev Karitas ne bi mogla opravljati svojega poslanstva. Tako je tudi v župniji Videm-Dobrepolje, kjer gospa Marta Šuštar že 28 let skrbi, da v stiski nihče ne ostane sam. Zanimanje za predkrščansko izročilo naših prednikov doživlja pravi preporod. O izročilu staroverstva na Slovenskem smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Lesjakom, sociologom religije, ki tudi sam raziskuje to področje.
Duhovni utrip
Z dr. Gregorjem Lesjakom, sociologom religije smo se pogovarjali o staroverstvu na Slovenskem.
Z dr. Gregorjem Lesjakom, sociologom religije smo se pogovarjali o staroverstvu na Slovenskem.
Duhovni utrip
Združenje evangelijskih žena Slovenije je pripravilo 19. žensko konferenco. Konferenca je tokrat potekala preko spleta, a je bila ravno zato, kot so nam povedale udeleženke, toliko bolj dragocena in poglobljena.
Združenje evangelijskih žena Slovenije je pripravilo 19. žensko konferenco. Konferenca je tokrat potekala preko spleta, a je bila ravno zato, kot so nam povedale udeleženke, toliko bolj dragocena in poglobljena.
