Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Priprava na bogoslužje Svetovnega molitvenega dne in Sinagoga Lendava Svetovni molitveni dan je ekumensko gibanje krščanskih žensk, ki vsako leto poteka v več kot 170 deželah sveta. Bogoslužje vsakič oblikuje skupina iz druge dežele. Letos so ga pripravile ženske iz Cookovih otokov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so v Sinagogi Lendava obeležili z razstavo o knjižni dediščini predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti. Glasbeno dediščino judovske glasbe nam je v Sinagogi Lendava predstavil glasbenik Bela Szomi.
Priprava na bogoslužje Svetovnega molitvenega dne in Sinagoga Lendava Svetovni molitveni dan je ekumensko gibanje krščanskih žensk, ki vsako leto poteka v več kot 170 deželah sveta. Bogoslužje vsakič oblikuje skupina iz druge dežele. Letos so ga pripravile ženske iz Cookovih otokov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so v Sinagogi Lendava obeležili z razstavo o knjižni dediščini predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti. Glasbeno dediščino judovske glasbe nam je v Sinagogi Lendava predstavil glasbenik Bela Szomi.
Maha Kumbh Mela velja za največji verski shod na svetu in je globoko zakoreninjen v hinduistični mitologiji, astrologiji in duhovni praksi, ki privablja na milijone vernikov in drugih obiskovalcev z vsega sveta
Maha Kumbh Mela velja za največji verski shod na svetu in je globoko zakoreninjen v hinduistični mitologiji, astrologiji in duhovni praksi, ki privablja na milijone vernikov in drugih obiskovalcev z vsega sveta
Binkoštna cerkev in izdajateljska hiša Life Publishers sta v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije predstavili novo izdajo študijskega Svetega pisma z naslovom »Sveto pismo plus«.
Binkoštna cerkev in izdajateljska hiša Life Publishers sta v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije predstavili novo izdajo študijskega Svetega pisma z naslovom »Sveto pismo plus«.
Tehnološki razvoj ne spreminja le našega načina dela in komuniciranja, temveč vpliva tudi na etična, duhovna in eksistencialna vprašanja. Duhovne tradicije, kot je hinduizem, lahko pomagajo usmerjati umetno inteligenco k služenju skupnemu dobremu, saj tehnologija brez zavesti in notranjega doživljanja ne more nadomestiti človeške empatije in moralnega presojanja.
Tehnološki razvoj ne spreminja le našega načina dela in komuniciranja, temveč vpliva tudi na etična, duhovna in eksistencialna vprašanja. Duhovne tradicije, kot je hinduizem, lahko pomagajo usmerjati umetno inteligenco k služenju skupnemu dobremu, saj tehnologija brez zavesti in notranjega doživljanja ne more nadomestiti človeške empatije in moralnega presojanja.
Maha Kumbh Mela, Umetna inteligenca in duhovnost, Sveto pismo plus Maha Kumbh Mela velja za največji verski shod na svetu in je globoko zakoreninjen v hinduistični mitologiji, astrologiji in duhovni praksi, ki privablja na milijone vernikov in drugih obiskovalcev z vsega sveta. Tehnološki razvoj ne spreminja le našega načina dela in komuniciranja, temveč vpliva tudi na etična, duhovna in eksistencialna vprašanja. Duhovne tradicije, kot je hinduizem, lahko pomagajo usmerjati umetno inteligenco k služenju skupnemu dobremu, saj tehnologija brez zavesti in notranjega doživljanja ne more nadomestiti človeške empatije in moralnega presojanja. Binkoštna cerkev in izdajateljska hiša Life Publishers sta v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije predstavili novo izdajo študijskega Svetega pisma z naslovom »Sveto pismo plus«.
Maha Kumbh Mela, Umetna inteligenca in duhovnost, Sveto pismo plus Maha Kumbh Mela velja za največji verski shod na svetu in je globoko zakoreninjen v hinduistični mitologiji, astrologiji in duhovni praksi, ki privablja na milijone vernikov in drugih obiskovalcev z vsega sveta. Tehnološki razvoj ne spreminja le našega načina dela in komuniciranja, temveč vpliva tudi na etična, duhovna in eksistencialna vprašanja. Duhovne tradicije, kot je hinduizem, lahko pomagajo usmerjati umetno inteligenco k služenju skupnemu dobremu, saj tehnologija brez zavesti in notranjega doživljanja ne more nadomestiti človeške empatije in moralnega presojanja. Binkoštna cerkev in izdajateljska hiša Life Publishers sta v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije predstavili novo izdajo študijskega Svetega pisma z naslovom »Sveto pismo plus«.
Kot uvod v Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, pet dni zapored, so organizatorji letos prvič pripravili romanje od cerkve do cerkve. Udeleženci so obiskali katoliško cerkev Sv. Trojice, evangeličansko cerkev Primoža Trubarja in pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda.
Kot uvod v Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, pet dni zapored, so organizatorji letos prvič pripravili romanje od cerkve do cerkve. Udeleženci so obiskali katoliško cerkev Sv. Trojice, evangeličansko cerkev Primoža Trubarja in pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda.
Letošnji 27. januar, Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, je minil v znamenju osemdesete obletnice konca 2. svetovne vojne in s tem tudi osvoboditve zloglasnega taborišča smrti Auschwitz. V Judovskem kulturnem centru Ljubljana so se v spominskem večeru z branjem imen vseh znanih slovenskih žrtev holokavsta poklonili vsem žrtvam holokavsta in vsem žrtvam pogromov, ki so se zgodili po holokavstu.
Letošnji 27. januar, Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, je minil v znamenju osemdesete obletnice konca 2. svetovne vojne in s tem tudi osvoboditve zloglasnega taborišča smrti Auschwitz. V Judovskem kulturnem centru Ljubljana so se v spominskem večeru z branjem imen vseh znanih slovenskih žrtev holokavsta poklonili vsem žrtvam holokavsta in vsem žrtvam pogromov, ki so se zgodili po holokavstu.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in Maratonsko romanje od cerkve do cerkve Letošnji 27. januar, Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, je minil v znamenju osemdesete obletnice konca 2. svetovne vojne in s tem tudi osvoboditve zloglasnega taborišča smrti Auschwitz. V Judovskem kulturnem centru Ljubljana so se v spominskem večeru z branjem imen vseh znanih slovenskih žrtev holokavsta poklonili vsem žrtvam holokavsta in vsem žrtvam pogromov, ki so se zgodili po holokavstu. Kot uvod v Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, pet dni zapored, so organizatorji letos prvič pripravili romanje od cerkve do cerkve. Udeleženci so obiskali katoliško cerkev Sv. Trojice, evangeličansko cerkev Primoža Trubarja in pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in Maratonsko romanje od cerkve do cerkve Letošnji 27. januar, Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, je minil v znamenju osemdesete obletnice konca 2. svetovne vojne in s tem tudi osvoboditve zloglasnega taborišča smrti Auschwitz. V Judovskem kulturnem centru Ljubljana so se v spominskem večeru z branjem imen vseh znanih slovenskih žrtev holokavsta poklonili vsem žrtvam holokavsta in vsem žrtvam pogromov, ki so se zgodili po holokavstu. Kot uvod v Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, pet dni zapored, so organizatorji letos prvič pripravili romanje od cerkve do cerkve. Udeleženci so obiskali katoliško cerkev Sv. Trojice, evangeličansko cerkev Primoža Trubarja in pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda.
V začetku januarja je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Ljubljani obiskal generalni direktor podjetja Bonneville Distribution iz Salt Lake Cityja, gospod Terry Hritz. Za našo oddajo je spregovoril o programu Music and the Spoken Word – Glasba in govorjena beseda. To je oddaja, ki je na svetu neprekinjeno na sporedu najdlje časa. Na radiu jo predvajajo od junija 1929, na televiziji pa od oktobra 1949.
V začetku januarja je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Ljubljani obiskal generalni direktor podjetja Bonneville Distribution iz Salt Lake Cityja, gospod Terry Hritz. Za našo oddajo je spregovoril o programu Music and the Spoken Word – Glasba in govorjena beseda. To je oddaja, ki je na svetu neprekinjeno na sporedu najdlje časa. Na radiu jo predvajajo od junija 1929, na televiziji pa od oktobra 1949.
Humanitarna akcija Slovenske karitas »ZAupanje« že dvajset let prinaša upanje za družine in posameznike v večjih stiskah. Geslo akcije je: »Z vašim zaupanjem za upanje ljudi v stiski.«
Humanitarna akcija Slovenske karitas »ZAupanje« že dvajset let prinaša upanje za družine in posameznike v večjih stiskah. Geslo akcije je: »Z vašim zaupanjem za upanje ljudi v stiski.«
V vasici Ženavlje na Goričkem so se v tednu molitve za edinost kristjanov zbrali predstavniki treh cerkva, kljub liturgičnim razlikam v pokrajini ob Muri sodelujejo in se podpirajo.
V vasici Ženavlje na Goričkem so se v tednu molitve za edinost kristjanov zbrali predstavniki treh cerkva, kljub liturgičnim razlikam v pokrajini ob Muri sodelujejo in se podpirajo.
Ekumensko bogoslužje v Ženavljah, »ZAupanje« in »Glasba in govorjena beseda« V vasici Ženavlje na Goričkem so se v tednu molitve za edinost kristjanov zbrali predstavniki treh cerkva, ki kljub liturgičnim razlikam v pokrajini ob Muri sodelujejo in se podpirajo. Humanitarna akcija Slovenske karitas »ZAupanje« že dvajset let prinaša upanje za družine in posameznike v večjih stiskah. Geslo akcije je: »Z vašim zaupanjem za upanje ljudi v stiski.« V začetku januarja je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Ljubljani obiskal generalni direktor podjetja Bonneville Distribution iz Salt Lake Cityja, gospod Terry Hritz. Za našo oddajo je spregovoril o programu Music and the Spoken Word – Glasba in govorjena beseda. To je oddaja, ki je na svetu neprekinjeno na sporedu najdlje časa. Na radiu jo predvajajo od junija 1929, na televiziji pa od oktobra 1949.
Ekumensko bogoslužje v Ženavljah, »ZAupanje« in »Glasba in govorjena beseda« V vasici Ženavlje na Goričkem so se v tednu molitve za edinost kristjanov zbrali predstavniki treh cerkva, ki kljub liturgičnim razlikam v pokrajini ob Muri sodelujejo in se podpirajo. Humanitarna akcija Slovenske karitas »ZAupanje« že dvajset let prinaša upanje za družine in posameznike v večjih stiskah. Geslo akcije je: »Z vašim zaupanjem za upanje ljudi v stiski.« V začetku januarja je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Ljubljani obiskal generalni direktor podjetja Bonneville Distribution iz Salt Lake Cityja, gospod Terry Hritz. Za našo oddajo je spregovoril o programu Music and the Spoken Word – Glasba in govorjena beseda. To je oddaja, ki je na svetu neprekinjeno na sporedu najdlje časa. Na radiu jo predvajajo od junija 1929, na televiziji pa od oktobra 1949.
Issak Babelj: Zgodbe iz Odese/Zgodba o mojem golobnjaku Ob 35 letnici umetniškega ustvarjanja je Robert Waltl, direktor Mini teatra in Judovskega kulturnega centra Ljubljana, skupaj z režiserjem Robertom Smolikom na oder postavil »Zgodbo o mojem golobnjaku«. Lutkovno predstavo so navdihnile »Zgodbe iz Odese« ukrajinskega pisatelja judovskega rodu Isaaka Babelja.
Issak Babelj: Zgodbe iz Odese/Zgodba o mojem golobnjaku Ob 35 letnici umetniškega ustvarjanja je Robert Waltl, direktor Mini teatra in Judovskega kulturnega centra Ljubljana, skupaj z režiserjem Robertom Smolikom na oder postavil »Zgodbo o mojem golobnjaku«. Lutkovno predstavo so navdihnile »Zgodbe iz Odese« ukrajinskega pisatelja judovskega rodu Isaaka Babelja.
Verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski« praznujejo božič 7. januarja. Praznovanje se začne že dan prej, na badnji dan, s polnočnim prazničnim bogoslužjem pa pričakajo Kristusovo rojstvo.
Verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski« praznujejo božič 7. januarja. Praznovanje se začne že dan prej, na badnji dan, s polnočnim prazničnim bogoslužjem pa pričakajo Kristusovo rojstvo.
Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma štiriindvajset ur na dan, bo od 26. do 30. januarja potekal že sedemnajstič zapovrstjo. Geslo Svetopisemskega maratona 2025 bo »Vzljubil me je«.
Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma štiriindvajset ur na dan, bo od 26. do 30. januarja potekal že sedemnajstič zapovrstjo. Geslo Svetopisemskega maratona 2025 bo »Vzljubil me je«.
Božič v Makedonski pravoslavni cerkvi in Svetopisemski maraton Verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski« praznujejo božič 7. januarja. Praznovanje se začne že dan prej, na badnji dan s polnočnim prazničnim bogoslužjem pa pričakajo Kristusovo rojstvo. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma štiriindvajset ur na dan, bo od 26. do 30. januarja potekal že sedemnajstič zapovrstjo. Geslo Svetopisemskega maratona 2025 bo »Vzljubil me je«.
Božič v Makedonski pravoslavni cerkvi in Svetopisemski maraton Verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski« praznujejo božič 7. januarja. Praznovanje se začne že dan prej, na badnji dan s polnočnim prazničnim bogoslužjem pa pričakajo Kristusovo rojstvo. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma štiriindvajset ur na dan, bo od 26. do 30. januarja potekal že sedemnajstič zapovrstjo. Geslo Svetopisemskega maratona 2025 bo »Vzljubil me je«.
Nedelja, 8. decembra je bila za Makedonsko pravoslavno cerkev v Ljubljani še posebej praznična. Metropolit Pimen, škof Makedonske pravoslavne cerkve za Evropo je ljubljanski cerkvi podaril svetniške relikvije.
Nedelja, 8. decembra je bila za Makedonsko pravoslavno cerkev v Ljubljani še posebej praznična. Metropolit Pimen, škof Makedonske pravoslavne cerkve za Evropo je ljubljanski cerkvi podaril svetniške relikvije.
Slovesno bogoslužje v Makedonski pravoslavni cerkvi in Božično darilo Nedelja, 8. decembra je bila za Makedonsko pravoslavno cerkev Svetega Klimenta Ohridskega v Ljubljani še posebej praznična. Metropolit Pimen, škof Makedonske pravoslavne cerkve za Evropo je ljubljanski cerkvi podaril svetniške relikvije. Eno od osrednjih poslanstev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je pomagati ljudem v stiski. V decembrskih prazničnih dneh so v cerkvi v Ljubljani organizirali zbiranje paketov z nujnimi pripomočki za higieno, ki so jih predali predstavnikom Rdečega križa Slovenije.
Slovesno bogoslužje v Makedonski pravoslavni cerkvi in Božično darilo Nedelja, 8. decembra je bila za Makedonsko pravoslavno cerkev Svetega Klimenta Ohridskega v Ljubljani še posebej praznična. Metropolit Pimen, škof Makedonske pravoslavne cerkve za Evropo je ljubljanski cerkvi podaril svetniške relikvije. Eno od osrednjih poslanstev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je pomagati ljudem v stiski. V decembrskih prazničnih dneh so v cerkvi v Ljubljani organizirali zbiranje paketov z nujnimi pripomočki za higieno, ki so jih predali predstavnikom Rdečega križa Slovenije.
Eno od osrednjih poslanstev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je pomagati ljudem v stiski. V decembrskih prazničnih dneh so v cerkvi v Ljubljani organizirali zbiranje paketov z nujnimi pripomočki za higieno, ki so jih predali predstavnikom Rdečega križa Slovenije.
Eno od osrednjih poslanstev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je pomagati ljudem v stiski. V decembrskih prazničnih dneh so v cerkvi v Ljubljani organizirali zbiranje paketov z nujnimi pripomočki za higieno, ki so jih predali predstavnikom Rdečega križa Slovenije.
Zbora Fusion Slovenija in Dar Srca Praznično vzdušje adventnega časa so v središču glavnega mesta obogatili mladi evangelijski kristjani z zborom »Fusion«. Z večno zelenimi božičnimi pesmimi pa nas k doživetemu in iskrenemu praznovanju božiča vabijo evangelijski kristjani iz vse Slovenije, zbrani v zboru Dar Srca pod vodstvom Mateje Zwitter.
Zbora Fusion Slovenija in Dar Srca Praznično vzdušje adventnega časa so v središču glavnega mesta obogatili mladi evangelijski kristjani z zborom »Fusion«. Z večno zelenimi božičnimi pesmimi pa nas k doživetemu in iskrenemu praznovanju božiča vabijo evangelijski kristjani iz vse Slovenije, zbrani v zboru Dar Srca pod vodstvom Mateje Zwitter.
Najstarejša slovenska založba je tudi letos izdala Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe za leto 2025, ki prinaša pet knjig: tradicionalni Mohorjev koledar, Slovensko večernico, ki je delo Branka Petauerja »Izgubljeni sin«, znanstveno monografijo Gregorja Antoličiča »Med upi in realnostjo«, knjigo Devre Lehmann »Sokrat«, za otroke pa so pripravili slikanico »Goriški slavček«, avtorice Mojiceje Bonte.
Najstarejša slovenska založba je tudi letos izdala Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe za leto 2025, ki prinaša pet knjig: tradicionalni Mohorjev koledar, Slovensko večernico, ki je delo Branka Petauerja »Izgubljeni sin«, znanstveno monografijo Gregorja Antoličiča »Med upi in realnostjo«, knjigo Devre Lehmann »Sokrat«, za otroke pa so pripravili slikanico »Goriški slavček«, avtorice Mojiceje Bonte.
Združenje Utrip Kraljestva povezuje člane krščanskih evangelijskih cerkva v slavljenju in oživljanju slovenskih slavilnih pesmi. Spiritus agens združenja je Katarina Bordner.
Združenje Utrip Kraljestva povezuje člane krščanskih evangelijskih cerkva v slavljenju in oživljanju slovenskih slavilnih pesmi. Spiritus agens združenja je Katarina Bordner.
Utrip Kraljestva in Knjižni dar Celjske Mohorjeve družbe Združenje Utrip Kraljestva povezuje člane krščanskih evangelijskih cerkva v slavljenju in oživljanju slovenskih slavilnih pesmi. Spiritus agens združenja je Katarina Bordner. Najstarejša slovenska založba je tudi letos izdala Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe za leto 2025, ki prinaša pet knjig: tradicionalni Mohorjev koledar, Slovensko večernico, ki je delo Branka Petauerja »Izgubljeni sin«, znanstveno monografijo Gregorja Antoličiča »Med upi in realnostjo«, knjigo Devre Lehmann »Sokrat«, za otroke pa so pripravili slikanico »Goriški slavček«, avtorice Mojiceje Bonte.
Utrip Kraljestva in Knjižni dar Celjske Mohorjeve družbe Združenje Utrip Kraljestva povezuje člane krščanskih evangelijskih cerkva v slavljenju in oživljanju slovenskih slavilnih pesmi. Spiritus agens združenja je Katarina Bordner. Najstarejša slovenska založba je tudi letos izdala Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe za leto 2025, ki prinaša pet knjig: tradicionalni Mohorjev koledar, Slovensko večernico, ki je delo Branka Petauerja »Izgubljeni sin«, znanstveno monografijo Gregorja Antoličiča »Med upi in realnostjo«, knjigo Devre Lehmann »Sokrat«, za otroke pa so pripravili slikanico »Goriški slavček«, avtorice Mojiceje Bonte.
Krščanski Center Novo mesto deluje od leta 2015 in je del nacionalnega gibanja Krščanski Center Slovenija. Mladi so se povezali v slavilno skupino, ki spremlja bogoslužja. Mi smo jih obiskali na eni od večernih vaj.
Krščanski Center Novo mesto deluje od leta 2015 in je del nacionalnega gibanja Krščanski Center Slovenija. Mladi so se povezali v slavilno skupino, ki spremlja bogoslužja. Mi smo jih obiskali na eni od večernih vaj.
Letos mineva trideset let od ustanovitve mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Sprva je bila Slovenija del mešihata islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, nato nekaj let zgolj za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev samostojnega mešihata za Slovenijo leta 1994 pa je pomenila dokončno administrativno samostojnost, kljub temu pa se je duhovna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini ohranila.
Letos mineva trideset let od ustanovitve mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Sprva je bila Slovenija del mešihata islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, nato nekaj let zgolj za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev samostojnega mešihata za Slovenijo leta 1994 pa je pomenila dokončno administrativno samostojnost, kljub temu pa se je duhovna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini ohranila.
Trideset let mešihata Islamske skupnosti v RS in Slavilna skupina KC Novo mesto Letos mineva trideset let od ustanovitve mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Sprva je bila Slovenija del mešihata islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, nato nekaj let zgolj za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev samostojnega mešihata za Slovenijo leta 1994 pa je pomenila dokončno administrativno samostojnost, kljub temu pa se je duhovna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini ohranila. Krščanski Center Novo mesto deluje od leta 2015 in je del nacionalnega gibanja Krščanski Center Slovenija. Mladi so se povezali v slavilno skupino, ki spremlja bogoslužja. Mi smo jih obiskali na eni od večernih vaj.
Trideset let mešihata Islamske skupnosti v RS in Slavilna skupina KC Novo mesto Letos mineva trideset let od ustanovitve mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Sprva je bila Slovenija del mešihata islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, nato nekaj let zgolj za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev samostojnega mešihata za Slovenijo leta 1994 pa je pomenila dokončno administrativno samostojnost, kljub temu pa se je duhovna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini ohranila. Krščanski Center Novo mesto deluje od leta 2015 in je del nacionalnega gibanja Krščanski Center Slovenija. Mladi so se povezali v slavilno skupino, ki spremlja bogoslužja. Mi smo jih obiskali na eni od večernih vaj.
Sovraštva in z njim sovražnega, žaljivega in nestrpnega govora je na žalost vedno več. Na socialnih omrežjih so med skupinami, ki so tarča neprimernih opazk in oznak, pogosto tudi pripadniki verskih skupnosti. O tem, kako globoko lahko sežejo negativni vplivi sovražnega govora in kako zelo pomembno se je zavedati kaj in kako govorimo in zapišemo, smo se pogovarjali z Varuhom človekovih pravic RS Petrom Svetino, s pastorjem Krščanske adventistične cerkve mag. Zmagom Godino, s pastorjem Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana Zvonkom Turinskim in s Stankom Gaborjem, vodjo oddelka za stike z javnostmi pri Krščanski verski skupnosti Jehovove priče.
Sovraštva in z njim sovražnega, žaljivega in nestrpnega govora je na žalost vedno več. Na socialnih omrežjih so med skupinami, ki so tarča neprimernih opazk in oznak, pogosto tudi pripadniki verskih skupnosti. O tem, kako globoko lahko sežejo negativni vplivi sovražnega govora in kako zelo pomembno se je zavedati kaj in kako govorimo in zapišemo, smo se pogovarjali z Varuhom človekovih pravic RS Petrom Svetino, s pastorjem Krščanske adventistične cerkve mag. Zmagom Godino, s pastorjem Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana Zvonkom Turinskim in s Stankom Gaborjem, vodjo oddelka za stike z javnostmi pri Krščanski verski skupnosti Jehovove priče.
Konec oktobra so v Kopru, Ljubljani in Celju potekali Mednarodni dnevi daoistične kulture. Visoki predstavniki kitajskega daoističnega združenja so Slovenijo obiskali na povabilo Slovenskega daoističnega templja Najvišje harmonije.
Konec oktobra so v Kopru, Ljubljani in Celju potekali Mednarodni dnevi daoistične kulture. Visoki predstavniki kitajskega daoističnega združenja so Slovenijo obiskali na povabilo Slovenskega daoističnega templja Najvišje harmonije.
Pri Mednarodni krščanski cerkvi verjamejo, da je dar preroštva eden od ključnih duhovnih darov Svetega Duha, ki ga človek ne bi smel preslišati ali celo zanemariti. Preroštvo lahko pomaga graditi cerkveno skupnost, krepiti vero, je v tolažbo in spodbuja k poslušnosti Bogu.
Pri Mednarodni krščanski cerkvi verjamejo, da je dar preroštva eden od ključnih duhovnih darov Svetega Duha, ki ga človek ne bi smel preslišati ali celo zanemariti. Preroštvo lahko pomaga graditi cerkveno skupnost, krepiti vero, je v tolažbo in spodbuja k poslušnosti Bogu.
Mednarodni dnevi daoistične kulture in Kako prepoznati Božji glas? Konec oktobra so v Kopru, Ljubljani in Celju potekali Mednarodni dnevi daoistične kulture. Visoki predstavniki kitajskega daoističnega združenja so Slovenijo obiskali na povabilo Slovenskega daoističnega templja Najvišje harmonije. V Mednarodni krščanski skupnosti verjamejo, da je dar preroštva eden od ključnih duhovnih darov Svetega Duha, ki ga človek ne bi smel preslišati ali celo zanemariti. Preroštvo lahko pomaga graditi cerkveno skupnost, krepiti vero, je v tolažbo in spodbuja k poslušnosti Bogu.
Mednarodni dnevi daoistične kulture in Kako prepoznati Božji glas? Konec oktobra so v Kopru, Ljubljani in Celju potekali Mednarodni dnevi daoistične kulture. Visoki predstavniki kitajskega daoističnega združenja so Slovenijo obiskali na povabilo Slovenskega daoističnega templja Najvišje harmonije. V Mednarodni krščanski skupnosti verjamejo, da je dar preroštva eden od ključnih duhovnih darov Svetega Duha, ki ga človek ne bi smel preslišati ali celo zanemariti. Preroštvo lahko pomaga graditi cerkveno skupnost, krepiti vero, je v tolažbo in spodbuja k poslušnosti Bogu.
Sočutna skupnost: Slovensko društvo Hospic Slovensko društvo Hospic si s svojimi prostovoljci prizadeva pomagati pri oskrbi bolnih, umirajočih in njihovih svojcev po svojih najboljših močeh. Posvečajo pa se tudi izobraževanju in ozaveščanju o pomenu sodelovanja in o sočutni pomoči vse skupnosti. Obiskali smo dnevna centra v Solčavi in v Ljubljani.
Sočutna skupnost: Slovensko društvo Hospic Slovensko društvo Hospic si s svojimi prostovoljci prizadeva pomagati pri oskrbi bolnih, umirajočih in njihovih svojcev po svojih najboljših močeh. Posvečajo pa se tudi izobraževanju in ozaveščanju o pomenu sodelovanja in o sočutni pomoči vse skupnosti. Obiskali smo dnevna centra v Solčavi in v Ljubljani.
Pogovor z dr. Huseinom Kavazovićem Slavnostne akademije ob trideset letnici Islamske skupnosti v RS se je udeležil tudi dr. Husein Kavazović, reis ul ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah v islamskih skupnostih v Bosni in Hercegovini in v Sloveniji.
Pogovor z dr. Huseinom Kavazovićem Slavnostne akademije ob trideset letnici Islamske skupnosti v RS se je udeležil tudi dr. Husein Kavazović, reis ul ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah v islamskih skupnostih v Bosni in Hercegovini in v Sloveniji.
V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine.
V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine.
Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.
Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.
»Stati inu obstati« in Umetnost zunaj okvirjev V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine. Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.
»Stati inu obstati« in Umetnost zunaj okvirjev V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine. Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.
Zgodovinar Klemen Jelinčič Boeta je že leta 2009 izdal pri Slovenski matici izdal knjigo »Judje na Slovenskem v srednjem veku«, letos pa je izšel tudi prevod v angleški jezik. Angleški prevod je izšel pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtor ga je razširil s slovansko oziroma slovensko perspektivo na ta zgodovinski oris.
Zgodovinar Klemen Jelinčič Boeta je že leta 2009 izdal pri Slovenski matici izdal knjigo »Judje na Slovenskem v srednjem veku«, letos pa je izšel tudi prevod v angleški jezik. Angleški prevod je izšel pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtor ga je razširil s slovansko oziroma slovensko perspektivo na ta zgodovinski oris.
Zakonca Barbara in Marko Zrnec sta izdala zgoščenko z naslovom »Rad bi vam povedal«. Vsebino tečaja za pare »Ljubezen in spoštovanje« sta prelila v pesmi in v njih strnila svoje izkušnje in spoznanja.
Zakonca Barbara in Marko Zrnec sta izdala zgoščenko z naslovom »Rad bi vam povedal«. Vsebino tečaja za pare »Ljubezen in spoštovanje« sta prelila v pesmi in v njih strnila svoje izkušnje in spoznanja.
»Judje na Slovenskem v srednjem veku« in »Rad bi vam povedal« Zgodovinar Klemen Jelinčič Boeta je že leta 2009 pri Slovenski matici izdal knjigo »Judje na Slovenskem v srednjem veku«, letos pa je izšel tudi prevod v angleški jezik. Angleški prevod je izšel pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtor ga je razširil s slovansko oziroma slovensko perspektivo na ta zgodovinski oris. Zakonca Barbara in Marko Zrnec sta izdala zgoščenko z naslovom »Rad bi vam povedal«. Vsebino tečaja za pare »Ljubezen in spoštovanje« sta prelila v pesmi in v njih strnila svoje izkušnje in spoznanja.
»Judje na Slovenskem v srednjem veku« in »Rad bi vam povedal« Zgodovinar Klemen Jelinčič Boeta je že leta 2009 pri Slovenski matici izdal knjigo »Judje na Slovenskem v srednjem veku«, letos pa je izšel tudi prevod v angleški jezik. Angleški prevod je izšel pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtor ga je razširil s slovansko oziroma slovensko perspektivo na ta zgodovinski oris. Zakonca Barbara in Marko Zrnec sta izdala zgoščenko z naslovom »Rad bi vam povedal«. Vsebino tečaja za pare »Ljubezen in spoštovanje« sta prelila v pesmi in v njih strnila svoje izkušnje in spoznanja.
Človeštvo se sooča morda z največjimi izzivi preživetja doslej. Aleksander Batič je strokovnjak, ki po vsej Sloveniji predava o možnostih prijaznega in sonaravnega življenja. Je ambasador svetovne mreže ekoloških naselij in avtor knjige »Vseeno, vse je eno«.
Človeštvo se sooča morda z največjimi izzivi preživetja doslej. Aleksander Batič je strokovnjak, ki po vsej Sloveniji predava o možnostih prijaznega in sonaravnega življenja. Je ambasador svetovne mreže ekoloških naselij in avtor knjige »Vseeno, vse je eno«.
Sončni grič je društvo za trajnostno kulturo bivanja in deluje v vasi Topolovec v slovenski Istri. Ima vse elemente ekovasi – horizontalno odločanje, skupne cilje, zadružno lastnino in zavezanost trajnostnemu ravnanju na ekološkem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.
Sončni grič je društvo za trajnostno kulturo bivanja in deluje v vasi Topolovec v slovenski Istri. Ima vse elemente ekovasi – horizontalno odločanje, skupne cilje, zadružno lastnino in zavezanost trajnostnemu ravnanju na ekološkem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.
Sonaravno življenje in Sončni grič Človeštvo se sooča morda z največjimi izzivi preživetja doslej. Aleksander Batič je strokovnjak, ki po vsej Sloveniji predava o možnostih prijaznega in sonaravnega življenja. Je ambasador svetovne mreže ekoloških naselij in avtor knjige »Vseeno, vse je eno«. Sončni grič je društvo za trajnostno kulturo bivanja in deluje v vasi Topolovec v slovenski Istri. Ima vse elemente ekovasi – horizontalno odločanje, skupne cilje, zadružno lastnino in zavezanost trajnostnemu ravnanju na ekološkem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.
Sonaravno življenje in Sončni grič Človeštvo se sooča morda z največjimi izzivi preživetja doslej. Aleksander Batič je strokovnjak, ki po vsej Sloveniji predava o možnostih prijaznega in sonaravnega življenja. Je ambasador svetovne mreže ekoloških naselij in avtor knjige »Vseeno, vse je eno«. Sončni grič je društvo za trajnostno kulturo bivanja in deluje v vasi Topolovec v slovenski Istri. Ima vse elemente ekovasi – horizontalno odločanje, skupne cilje, zadružno lastnino in zavezanost trajnostnemu ravnanju na ekološkem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.
V Celjski Mohorjevi družbi vsako leto z novimi naslovi dopolnijo Zbirko Smisel, ki nas s temeljnimi deli Viktorja Frankla in njegovih naslednikov postavlja v središče sodobne logoterapevtske misli. Letos sta izšli dve novi, pomembni deli: »Posameznik in njegova religioznost« Gordona W. Allporta in »Eksistencialno potovanje« Micaha R. Sadigha.
V Celjski Mohorjevi družbi vsako leto z novimi naslovi dopolnijo Zbirko Smisel, ki nas s temeljnimi deli Viktorja Frankla in njegovih naslednikov postavlja v središče sodobne logoterapevtske misli. Letos sta izšli dve novi, pomembni deli: »Posameznik in njegova religioznost« Gordona W. Allporta in »Eksistencialno potovanje« Micaha R. Sadigha.
Evropski dnevi judovske kulture so letos posvečeni družini. Temo letošnjih dni so v Judovskem kulturnem centru Ljubljana obeležili s predstavo, ki pripoveduje zgodbe ljubljanskih judovskih družin. Predstavljamo vam zgodbo družine Kapper-Lorant.
Evropski dnevi judovske kulture so letos posvečeni družini. Temo letošnjih dni so v Judovskem kulturnem centru Ljubljana obeležili s predstavo, ki pripoveduje zgodbe ljubljanskih judovskih družin. Predstavljamo vam zgodbo družine Kapper-Lorant.
Zbirka Smisel, Evropski dnevi judovske kulture V Celjski Mohorjevi družbi vsako leto z novimi naslovi dopolnijo Zbirko Smisel, ki nas s temeljnimi deli Viktorja Frankla in njegovih naslednikov postavlja v središče sodobne logoterapevtske misli. Letos sta izšli dve novi, pomembni deli: »Posameznik in njegova religioznost« Gordona W. Allporta in »Eksistencialno potovanje« Micaha R. Sadigha. Evropski dnevi judovske kulture so letos posvečeni družini. Temo letošnjih dni so v Judovskem kulturnem centru Ljubljana obeležili s predstavo, ki pripoveduje zgodbe ljubljanskih judovskih družin. Predstavljamo vam zgodbo družine Kapper-Lorant.
Zbirka Smisel, Evropski dnevi judovske kulture V Celjski Mohorjevi družbi vsako leto z novimi naslovi dopolnijo Zbirko Smisel, ki nas s temeljnimi deli Viktorja Frankla in njegovih naslednikov postavlja v središče sodobne logoterapevtske misli. Letos sta izšli dve novi, pomembni deli: »Posameznik in njegova religioznost« Gordona W. Allporta in »Eksistencialno potovanje« Micaha R. Sadigha. Evropski dnevi judovske kulture so letos posvečeni družini. Temo letošnjih dni so v Judovskem kulturnem centru Ljubljana obeležili s predstavo, ki pripoveduje zgodbe ljubljanskih judovskih družin. Predstavljamo vam zgodbo družine Kapper-Lorant.
»Božja znamenja naj služijo svojemu namenu in spominu« je knjižica, v kateri so predstavljena znamenja, ki jih je obnovil oziroma izdelal in s prijatelji postavil Mako Kobal. Najdemo jih po različnih delih Slovenije, eno pa celo v Berlinu.
»Božja znamenja naj služijo svojemu namenu in spominu« je knjižica, v kateri so predstavljena znamenja, ki jih je obnovil oziroma izdelal in s prijatelji postavil Mako Kobal. Najdemo jih po različnih delih Slovenije, eno pa celo v Berlinu.
Dobrodelno akcijo »Otroci nas potrebujejo« organizira Slovenska karitas. Pomoč v obliki šolskih potrebščin je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin. Na Slovensko karitas se po pomoč vsako leto obrne več kot 20.000 družin.
Dobrodelno akcijo »Otroci nas potrebujejo« organizira Slovenska karitas. Pomoč v obliki šolskih potrebščin je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin. Na Slovensko karitas se po pomoč vsako leto obrne več kot 20.000 družin.
Sinergija tehnologije in vere za prihodnost, Božja znamenja Marka Kobala, Otroci nas potrebujejo »Božja znamenja naj služijo svojemu namenu in spominu« je knjižica, v kateri so predstavljena znamenja, ki jih je obnovil oziroma izdelal in s prijatelji postavil Mako Kobal. Najdemo jih po različnih delih Slovenije, eno pa celo v Berlinu. V času intenzivne digitalizacije in napredka znanosti se zastavlja vprašanje o smiselnosti in položaju vere v sodobni družbi. Prof. dr. Emmanuel Agius poudarja, da osebna vera in religija še vedno nosita ključno vlogo predvsem pri ohranjanju etičnih načel in človeškega dostojanstva. S prepletanjem tehnološkega razvoja in nenehnim izpraševanjem o vrednotah pa lahko Evropa gradi prihodnost, ki bo temeljila na skupnem dobrem. Dobrodelno akcijo »Otroci nas potrebujejo« organizira Slovenska karitas. Pomoč v obliki šolskih potrebščin je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin. Na Slovensko karitas se po pomoč vsako leto obrne več kot 20.000 družin.
Sinergija tehnologije in vere za prihodnost, Božja znamenja Marka Kobala, Otroci nas potrebujejo »Božja znamenja naj služijo svojemu namenu in spominu« je knjižica, v kateri so predstavljena znamenja, ki jih je obnovil oziroma izdelal in s prijatelji postavil Mako Kobal. Najdemo jih po različnih delih Slovenije, eno pa celo v Berlinu. V času intenzivne digitalizacije in napredka znanosti se zastavlja vprašanje o smiselnosti in položaju vere v sodobni družbi. Prof. dr. Emmanuel Agius poudarja, da osebna vera in religija še vedno nosita ključno vlogo predvsem pri ohranjanju etičnih načel in človeškega dostojanstva. S prepletanjem tehnološkega razvoja in nenehnim izpraševanjem o vrednotah pa lahko Evropa gradi prihodnost, ki bo temeljila na skupnem dobrem. Dobrodelno akcijo »Otroci nas potrebujejo« organizira Slovenska karitas. Pomoč v obliki šolskih potrebščin je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin. Na Slovensko karitas se po pomoč vsako leto obrne več kot 20.000 družin.
V času intenzivne digitalizacije in napredka znanosti se zastavlja vprašanje o smiselnosti in položaju vere v sodobni družbi. Prof. dr. Emmanuel Agius poudarja, da osebna vera in religija še vedno nosita ključno vlogo predvsem pri ohranjanju etičnih načel in človeškega dostojanstva. S prepletanjem tehnološkega razvoja in nenehnim izpraševanjem o vrednotah pa lahko Evropa gradi prihodnost, ki bo temeljila na skupnem dobrem.
V času intenzivne digitalizacije in napredka znanosti se zastavlja vprašanje o smiselnosti in položaju vere v sodobni družbi. Prof. dr. Emmanuel Agius poudarja, da osebna vera in religija še vedno nosita ključno vlogo predvsem pri ohranjanju etičnih načel in človeškega dostojanstva. S prepletanjem tehnološkega razvoja in nenehnim izpraševanjem o vrednotah pa lahko Evropa gradi prihodnost, ki bo temeljila na skupnem dobrem.