Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima 16 milijonov članov po vsem svetu. V Sloveniji je aktivnih članov skupnosti okoli štiristo. Delujejo v Kranju, Celju, Mariboru in Ljubljani, kjer smo jih obiskali tudi mi.
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima 16 milijonov članov po vsem svetu. V Sloveniji je aktivnih članov skupnosti okoli štiristo. Delujejo v Kranju, Celju, Mariboru in Ljubljani, kjer smo jih obiskali tudi mi.
18. marca so pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, vstopili v postni čas. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«.
18. marca so pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, vstopili v postni čas. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«.
Slovenska skupnost za zavest Krišne praznuje štirideset let delovanja. Prvi člani skupnosti so prišli v Slovenijo iz tujine že v sedemdesetih letih, uradno pa je bila skupnost registrirana leta 1983.
Slovenska skupnost za zavest Krišne praznuje štirideset let delovanja. Prvi člani skupnosti so prišli v Slovenijo iz tujine že v sedemdesetih letih, uradno pa je bila skupnost registrirana leta 1983.
Skupnost za zavest Krišne, Mormonova knjiga, Post v Makedonski pravoslavni cerkvi Slovenska skupnost za zavest Krišne praznuje štirideset let delovanja. Prvi člani skupnosti so prišli v Slovenijo iz tujine že v sedemdesetih letih, uradno pa je bila skupnost registrirana leta 1983. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima 16 milijonov članov po vsem svetu. V Sloveniji je aktivnih članov skupnosti okoli štiristo. Delujejo v Kranju, Celju, Mariboru in Ljubljani, kjer smo jih obiskali tudi mi. 18. marca so pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, vstopili v postni čas. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«.
Skupnost za zavest Krišne, Mormonova knjiga, Post v Makedonski pravoslavni cerkvi Slovenska skupnost za zavest Krišne praznuje štirideset let delovanja. Prvi člani skupnosti so prišli v Slovenijo iz tujine že v sedemdesetih letih, uradno pa je bila skupnost registrirana leta 1983. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima 16 milijonov članov po vsem svetu. V Sloveniji je aktivnih članov skupnosti okoli štiristo. Delujejo v Kranju, Celju, Mariboru in Ljubljani, kjer smo jih obiskali tudi mi. 18. marca so pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, vstopili v postni čas. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«.
»Ko nas pokliče življenje« in »Hoja za smislom« Celjska Mohorjeva družba je izdala novi knjigi v Zbirki Smisel. Knjiga kanadskega logoterapevta Haddona Klingberga »Ko nas pokliče življenje« odstira duri zasebnega in poklicnega življenja Viktorja Frankla in njegove zveste življenjske sopotnice. »Hoja za smislom« Josepha B. Fabryja pa prinaša poglobljen ameriški prikaz osnovne logoterapije. Knjigi so predstavili urednica Saška Ocvirk, prof. dr. Jože Ramovš in prof. dr. Sebastjan Kristovič.
»Ko nas pokliče življenje« in »Hoja za smislom« Celjska Mohorjeva družba je izdala novi knjigi v Zbirki Smisel. Knjiga kanadskega logoterapevta Haddona Klingberga »Ko nas pokliče življenje« odstira duri zasebnega in poklicnega življenja Viktorja Frankla in njegove zveste življenjske sopotnice. »Hoja za smislom« Josepha B. Fabryja pa prinaša poglobljen ameriški prikaz osnovne logoterapije. Knjigi so predstavili urednica Saška Ocvirk, prof. dr. Jože Ramovš in prof. dr. Sebastjan Kristovič.
V veri Baha'i na prvi spomladanski dan praznujejo novo leto oziroma »nauruz«, kar v perzijskem jeziku pomeni nov dan. Njihov koledar se torej začne z 21. marcem oziroma s spomladanskim enakonočjem.
V veri Baha'i na prvi spomladanski dan praznujejo novo leto oziroma »nauruz«, kar v perzijskem jeziku pomeni nov dan. Njihov koledar se torej začne z 21. marcem oziroma s spomladanskim enakonočjem.
Konec marca je potekala že tradicionalna mednarodna konferenca »Voditi z namenom«. Od leta 2014 jo pripravljajo člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana. Na konferenci sodelujejo različne evangelijske cerkve, krščanske organizacije in posamezniki.
Konec marca je potekala že tradicionalna mednarodna konferenca »Voditi z namenom«. Od leta 2014 jo pripravljajo člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana. Na konferenci sodelujejo različne evangelijske cerkve, krščanske organizacije in posamezniki.
Voditi z namenom in Novo leto v skupnosti Baha'i Konec marca je potekala že tradicionalna mednarodna konferenca »Voditi z namenom«. Od leta 2014 jo pripravljajo člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana. Na konferenci sodelujejo različne evangelijske cerkve, krščanske organizacije in posamezniki. V veri Baha'i na prvi spomladanski dan praznujejo novo leto oziroma »nauruz«, kar v perzijskem jeziku pomeni nov dan. Njihov koledar se torej začne z 21. marcem oziroma s spomladanskim enakonočjem.
Voditi z namenom in Novo leto v skupnosti Baha'i Konec marca je potekala že tradicionalna mednarodna konferenca »Voditi z namenom«. Od leta 2014 jo pripravljajo člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana. Na konferenci sodelujejo različne evangelijske cerkve, krščanske organizacije in posamezniki. V veri Baha'i na prvi spomladanski dan praznujejo novo leto oziroma »nauruz«, kar v perzijskem jeziku pomeni nov dan. Njihov koledar se torej začne z 21. marcem oziroma s spomladanskim enakonočjem.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Družina v Krščanski adventistični cerkvi, Nova izdaja Svetega pisma Vera v družini vernikov Krščanske adventistične cerkve prežema vse njihovo življenje. Poseben dan je sobota, ki jo posvečujejo, saj je dan počitka, bogoslužja in službe v skladu z Jezusovim naukom in njegovimi deli. Pri Založbi Družina je izšel novi prevod Svetega pisma z bogatimi opombami po zgledu francoske Jeruzalemske biblije. Novo izdajo sta predstavila dddr. Jože Krašovec in br. dr. Miran Špelič.
Družina v Krščanski adventistični cerkvi, Nova izdaja Svetega pisma Vera v družini vernikov Krščanske adventistične cerkve prežema vse njihovo življenje. Poseben dan je sobota, ki jo posvečujejo, saj je dan počitka, bogoslužja in službe v skladu z Jezusovim naukom in njegovimi deli. Pri Založbi Družina je izšel novi prevod Svetega pisma z bogatimi opombami po zgledu francoske Jeruzalemske biblije. Novo izdajo sta predstavila dddr. Jože Krašovec in br. dr. Miran Špelič.
V nedeljo, 10. marca se je s sončnim zahodom začel muslimanski sveti mesec ramazan, ki bo trajal trideset dni. Geslo letošnjega postnega meseca je: »Moč je v skupnosti«. O globokem duhovnem pomenu postnega meseca smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v RS mag. Nevzetom Porićem.
V nedeljo, 10. marca se je s sončnim zahodom začel muslimanski sveti mesec ramazan, ki bo trajal trideset dni. Geslo letošnjega postnega meseca je: »Moč je v skupnosti«. O globokem duhovnem pomenu postnega meseca smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v RS mag. Nevzetom Porićem.
Prostovoljke iz Društva za Medkulturni dialog Ljubljana, Humanitarnega društva Adra Slovenija, Latinskega društva in Kulturnega društva Gmajna so pripravile radostno druženje ob prazniku žensk. Ženske iz različnih delov sveta so pripravile drobne pozornosti in jih delile z ženskami na ljubljanskih ulicah in trgih.
Prostovoljke iz Društva za Medkulturni dialog Ljubljana, Humanitarnega društva Adra Slovenija, Latinskega društva in Kulturnega društva Gmajna so pripravile radostno druženje ob prazniku žensk. Ženske iz različnih delov sveta so pripravile drobne pozornosti in jih delile z ženskami na ljubljanskih ulicah in trgih.
V nedeljo, 10. marca se je s sončnim zahodom začel muslimanski sveti mesec ramazan, ki bo trajal trideset dni. Geslo letošnjega postnega meseca je: »Moč je v skupnosti«. O globokem duhovnem pomenu postnega meseca smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v RS mag. Nevzetom Porićem. Prostovoljke iz Humanitarnega društva Adra Slovenija, Latinskega društva in Kulturnega društva Gmajna so pripravile radostno druženje ob prazniku žensk. Ženske z različnih delov sveta so pripravile drobne pozornosti in jih delile z ženskami na ljubljanskih ulicah in trgih.
V nedeljo, 10. marca se je s sončnim zahodom začel muslimanski sveti mesec ramazan, ki bo trajal trideset dni. Geslo letošnjega postnega meseca je: »Moč je v skupnosti«. O globokem duhovnem pomenu postnega meseca smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v RS mag. Nevzetom Porićem. Prostovoljke iz Humanitarnega društva Adra Slovenija, Latinskega društva in Kulturnega društva Gmajna so pripravile radostno druženje ob prazniku žensk. Ženske z različnih delov sveta so pripravile drobne pozornosti in jih delile z ženskami na ljubljanskih ulicah in trgih.
Svetovni molitveni dan je največje svetovno ekumensko gibanje, ki se je začelo v ZDA leta 1927. V središču molitve, ki jo pripravljajo ženske iz različnih krščanskih cerkva, so stiske žensk, mater in otrok. V Ljubljani je bila molitev ob Svetovnem molitvenem dnevu v petek, 1. marca v Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja.
Svetovni molitveni dan je največje svetovno ekumensko gibanje, ki se je začelo v ZDA leta 1927. V središču molitve, ki jo pripravljajo ženske iz različnih krščanskih cerkva, so stiske žensk, mater in otrok. V Ljubljani je bila molitev ob Svetovnem molitvenem dnevu v petek, 1. marca v Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja.
Svetovni molitveni dan je največje svetovno ekumensko gibanje, ki se je začelo v ZDA leta 1927. V središču molitve, ki jo pripravljajo ženske iz različnih krščanskih cerkva, so stiske žensk, mater in otrok. V Ljubljani je bila molitev ob Svetovnem molitvenem dnevu v petek, 1. marca v Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja. Postni čas je za kristjane čas spreobrnjenja, ki vernike nagovarja, da se podajo na pot skozi puščavo izpraznjenosti v svobodo. Za patra Pavla Jakopa je smisel postnega časa v tem, da nas popelje v resnico.
Svetovni molitveni dan je največje svetovno ekumensko gibanje, ki se je začelo v ZDA leta 1927. V središču molitve, ki jo pripravljajo ženske iz različnih krščanskih cerkva, so stiske žensk, mater in otrok. V Ljubljani je bila molitev ob Svetovnem molitvenem dnevu v petek, 1. marca v Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja. Postni čas je za kristjane čas spreobrnjenja, ki vernike nagovarja, da se podajo na pot skozi puščavo izpraznjenosti v svobodo. Za patra Pavla Jakopa je smisel postnega časa v tem, da nas popelje v resnico.
Postni čas je za kristjane čas spreobrnjenja, ki vernike nagovarja, da se podajo na pot skozi puščavo izpraznjenosti v svobodo. Za patra Pavla Jakopa je smisel postnega časa v tem, da nas popelje v resnico.
Postni čas je za kristjane čas spreobrnjenja, ki vernike nagovarja, da se podajo na pot skozi puščavo izpraznjenosti v svobodo. Za patra Pavla Jakopa je smisel postnega časa v tem, da nas popelje v resnico.
Na Groharjevi ulici v Kamniku je od leta 2005 domovanje oziroma verski hram Krščanske verske skupnosti Jehovove priče. V centru živita tudi zakonca Gabor, ki sta se povsem posvetila življenju v skladu s svetopisemskimi vrednotami in delu za skupnost.
Na Groharjevi ulici v Kamniku je od leta 2005 domovanje oziroma verski hram Krščanske verske skupnosti Jehovove priče. V centru živita tudi zakonca Gabor, ki sta se povsem posvetila življenju v skladu s svetopisemskimi vrednotami in delu za skupnost.
Srbska pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je edina pravoslavna sakralna zgradba na Slovenskem. Temeljni kamen za cerkev so položili leta 1932, uradno pa je bila dokončana 23. oktobra 2005, ko jo je posvetil srbski patriarh Pavle. Takrat so v oltar položili tudi relikvije sv. Atanazija Velikega. Leta 2010 jo je mestni svet Mestne občine Ljubljana razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Srbska pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je edina pravoslavna sakralna zgradba na Slovenskem. Temeljni kamen za cerkev so položili leta 1932, uradno pa je bila dokončana 23. oktobra 2005, ko jo je posvetil srbski patriarh Pavle. Takrat so v oltar položili tudi relikvije sv. Atanazija Velikega. Leta 2010 jo je mestni svet Mestne občine Ljubljana razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Na Groharjevi ulici v Kamniku je od leta 2005 domovanje oziroma verski hram Krščanske verske skupnosti Jehovove priče. V centru živita tudi zakonca Gabor, ki sta se povsem posvetila življenju v skladu s svetopisemskimi vrednotami in delu za skupnost. Srbska pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je edina pravoslavna sakralna zgradba na Slovenskem. Temeljni kamen za cerkev so položili leta 1932, uradno pa je bila dokončana 23. oktobra 2005, ko jo je posvetil srbski patriarh Pavle. Takrat so v oltar položili tudi relikvije sv. Atanazija Velikega. Leta 2010 jo je mestni svet Mestne občine Ljubljana razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Na Groharjevi ulici v Kamniku je od leta 2005 domovanje oziroma verski hram Krščanske verske skupnosti Jehovove priče. V centru živita tudi zakonca Gabor, ki sta se povsem posvetila življenju v skladu s svetopisemskimi vrednotami in delu za skupnost. Srbska pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je edina pravoslavna sakralna zgradba na Slovenskem. Temeljni kamen za cerkev so položili leta 1932, uradno pa je bila dokončana 23. oktobra 2005, ko jo je posvetil srbski patriarh Pavle. Takrat so v oltar položili tudi relikvije sv. Atanazija Velikega. Leta 2010 jo je mestni svet Mestne občine Ljubljana razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
»40 dni brez alkohola«: »Vir veselja in povezanosti« je geslo, ki nas vabi, da se v postnem času pridružimo preventivni akciji »40 dni brez alkohola«. Akcijo že 19. leto zapovrstjo skupaj s številnimi sodelavci pripravlja Slovenska karitas. Z akcijo« Ne pozabimo« pa Slovenska karitas in tednik Družina v sodelovanju z lokalnimi karitas jugovzhodne Evrope pomagajo revnim v Severni Makedoniji, Albaniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji.
»40 dni brez alkohola«: »Vir veselja in povezanosti« je geslo, ki nas vabi, da se v postnem času pridružimo preventivni akciji »40 dni brez alkohola«. Akcijo že 19. leto zapovrstjo skupaj s številnimi sodelavci pripravlja Slovenska karitas. Z akcijo« Ne pozabimo« pa Slovenska karitas in tednik Družina v sodelovanju z lokalnimi karitas jugovzhodne Evrope pomagajo revnim v Severni Makedoniji, Albaniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji.
» Tečaji pridiganja«: Evangelijske cerkve pripravljajo tečaje za pridiganje in pridigarske klube. Poudarjajo pomen umeščanja svetopisemskih odlomkov v kontekst iz katerega so vzeti in prilagajanje pridige ciljni publiki. Pastorja Aleš Lajlar in Todd Hunnicutt sta nam predstavila tečaj pridiganja, ki ga pripravlja mednarodno združenje Langham.
» Tečaji pridiganja«: Evangelijske cerkve pripravljajo tečaje za pridiganje in pridigarske klube. Poudarjajo pomen umeščanja svetopisemskih odlomkov v kontekst iz katerega so vzeti in prilagajanje pridige ciljni publiki. Pastorja Aleš Lajlar in Todd Hunnicutt sta nam predstavila tečaj pridiganja, ki ga pripravlja mednarodno združenje Langham.
»Vir veselja in povezanosti« je geslo, ki nas vabi, da se v postnem času pridružimo preventivni akciji »40 dni brez alkohola«. Akcijo že 19. leto zapovrstjo skupaj s številnimi sodelavci pripravlja Slovenska karitas. Z akcijo« Ne pozabimo« pa Slovenska karitas in tednik Družina v sodelovanju z lokalnimi karitas jugovzhodne Evrope pomagajo revnim v Severni Makedoniji, Albaniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji. »Tečaji pridiganja« Evangelijske cerkve pripravljajo tečaje za pridiganje in pridigarske klube. Poudarjajo pomen umeščanja svetopisemskih odlomkov v kontekst iz katerega so vzeti in prilagajanje pridige ciljni publiki. Pastorja Aleš Lajlar in Todd Hunnicutt sta nam predstavila tečaj pridiganja, ki ga pripravlja mednarodno združenje Langham.
»Vir veselja in povezanosti« je geslo, ki nas vabi, da se v postnem času pridružimo preventivni akciji »40 dni brez alkohola«. Akcijo že 19. leto zapovrstjo skupaj s številnimi sodelavci pripravlja Slovenska karitas. Z akcijo« Ne pozabimo« pa Slovenska karitas in tednik Družina v sodelovanju z lokalnimi karitas jugovzhodne Evrope pomagajo revnim v Severni Makedoniji, Albaniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji. »Tečaji pridiganja« Evangelijske cerkve pripravljajo tečaje za pridiganje in pridigarske klube. Poudarjajo pomen umeščanja svetopisemskih odlomkov v kontekst iz katerega so vzeti in prilagajanje pridige ciljni publiki. Pastorja Aleš Lajlar in Todd Hunnicutt sta nam predstavila tečaj pridiganja, ki ga pripravlja mednarodno združenje Langham.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem. V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem. V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem.
V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V Mini teatru v Ljubljani je bila 25. januarja osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Spominsko slovesnost so pripravili Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije in Liberalna Judovska skupnost Slovenije.
V Mini teatru v Ljubljani je bila 25. januarja osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Spominsko slovesnost so pripravili Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije in Liberalna Judovska skupnost Slovenije.
Sebastian in Glorija Forjan sta pastorja v Evangelijski krščanski cerkvi Radovljica. Svoje življenje sta posvetila delu za skupnost, svojim trem sinovom in drug drugemu. A na prvem mestu je zanju Sveto pismo – njuno vodilo, navdih in zakladnica modrosti.
Sebastian in Glorija Forjan sta pastorja v Evangelijski krščanski cerkvi Radovljica. Svoje življenje sta posvetila delu za skupnost, svojim trem sinovom in drug drugemu. A na prvem mestu je zanju Sveto pismo – njuno vodilo, navdih in zakladnica modrosti.
V Mini teatru v Ljubljani je bila 25. januarja osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Spominsko slovesnost so pripravili Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije in Liberalna Judovska skupnost Slovenije. Sebastian in Glorija Forjan sta pastorja v Evangelijski krščanski cerkvi Radovljica. Svoje življenje sta posvetila delu za skupnost, svojim trem sinovom in drug drugemu. A na prvem mestu je zanju Sveto pismo – njuno vodilo, navdih in zakladnica modrosti.
V Mini teatru v Ljubljani je bila 25. januarja osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Spominsko slovesnost so pripravili Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije in Liberalna Judovska skupnost Slovenije. Sebastian in Glorija Forjan sta pastorja v Evangelijski krščanski cerkvi Radovljica. Svoje življenje sta posvetila delu za skupnost, svojim trem sinovom in drug drugemu. A na prvem mestu je zanju Sveto pismo – njuno vodilo, navdih in zakladnica modrosti.
Za akademskega slikarja Mateja Metlikoviča je atelje sveti prostor in hkrati vrt življenja, kjer že več kot trideset let seje semena žuboreče ustvarjalnosti. To je svet, kjer se zemeljske barve povezujejo z nebom, z motivi ptic, angelov, s simboli presežnega.
Za akademskega slikarja Mateja Metlikoviča je atelje sveti prostor in hkrati vrt življenja, kjer že več kot trideset let seje semena žuboreče ustvarjalnosti. To je svet, kjer se zemeljske barve povezujejo z nebom, z motivi ptic, angelov, s simboli presežnega.
Mini Svetopisemski maraton: Letošnji Svetopisemski maraton je potekal od 20. do 25. januarja. Osrednje branje Svetega pisma je potekalo prek spleta. Mi pa smo obiskali župnijo Brezovica pri Ljubljani, kjer so v cerkvi Sv. Antona Puščavnika organizirali Mini Svetopisemski maraton. V petek, 19. januarja so v Makedonski pravoslavni cerkvi v Kopru praznovali Jezusov krst. Javljenje Boga ima v pravoslavnem svetu bogato tradicijo. Vrhunec praznovanja je potop križa.
Mini Svetopisemski maraton: Letošnji Svetopisemski maraton je potekal od 20. do 25. januarja. Osrednje branje Svetega pisma je potekalo prek spleta. Mi pa smo obiskali župnijo Brezovica pri Ljubljani, kjer so v cerkvi Sv. Antona Puščavnika organizirali Mini Svetopisemski maraton. V petek, 19. januarja so v Makedonski pravoslavni cerkvi v Kopru praznovali Jezusov krst. Javljenje Boga ima v pravoslavnem svetu bogato tradicijo. Vrhunec praznovanja je potop križa.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Zbirka Cerkveni očetje Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega: O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«. Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
Zbirka Cerkveni očetje Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega: O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«. Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«.
Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
''Zbirka Cerkveni očetje" Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega – O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo.
''Zbirka Cerkveni očetje" Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega – O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo.
S polnočnim prazničnim bogoslužjem so v nedeljo, 7. januarja v Makedonski pravoslavni cerkvi v Ljubljani pričakali božični dan. Za pravoslavne vernike je Jezusovo rojstvo praznik, ki v njihova življenja prinaša luč, upanje in ljubezen.
S polnočnim prazničnim bogoslužjem so v nedeljo, 7. januarja v Makedonski pravoslavni cerkvi v Ljubljani pričakali božični dan. Za pravoslavne vernike je Jezusovo rojstvo praznik, ki v njihova življenja prinaša luč, upanje in ljubezen.
Z današnjim dnem se začenja Svetopisemski maraton, ki bo potekal po vsej Sloveniji do četrtka, 25. januarja. Geslo letošnjega maratona je: «Gospod preizkusil si me in me poznaš«. O tradiciji Svetopisemskega maratona so za nas spregovorili Tanja Povšnar Vrečar, Eva Strajnar in Severin Maffi.
Z današnjim dnem se začenja Svetopisemski maraton, ki bo potekal po vsej Sloveniji do četrtka, 25. januarja. Geslo letošnjega maratona je: «Gospod preizkusil si me in me poznaš«. O tradiciji Svetopisemskega maratona so za nas spregovorili Tanja Povšnar Vrečar, Eva Strajnar in Severin Maffi.
S polnočnim prazničnim bogoslužjem so v nedeljo, 7. januarja v Makedonski pravoslavni cerkvi v Ljubljani pričakali božični dan. Za pravoslavne vernike je Jezusovo rojstvo praznik, ki v njihova življenja prinaša luč, upanje in ljubezen. Z današnjim dnem se začenja Svetopisemski maraton, ki bo potekal po vsej Sloveniji do četrtka, 25. januarja. Geslo letošnjega maratona je: «Gospod preizkusil si me in me poznaš«. O tradiciji svetopisemskega maratona so za nas spregovorili Tanja Povšnar Vrečar, Eva Strajnar in Severin Maffi.
S polnočnim prazničnim bogoslužjem so v nedeljo, 7. januarja v Makedonski pravoslavni cerkvi v Ljubljani pričakali božični dan. Za pravoslavne vernike je Jezusovo rojstvo praznik, ki v njihova življenja prinaša luč, upanje in ljubezen. Z današnjim dnem se začenja Svetopisemski maraton, ki bo potekal po vsej Sloveniji do četrtka, 25. januarja. Geslo letošnjega maratona je: «Gospod preizkusil si me in me poznaš«. O tradiciji svetopisemskega maratona so za nas spregovorili Tanja Povšnar Vrečar, Eva Strajnar in Severin Maffi.
V Krščanski adventistični cerkvi v Mariboru so v začetku decembra pripravili dobrodelni predbožični koncert z naslovom »Živo upanje«. Zbrane prostovoljne prispevke so v sodelovanju s Humanitarnim društvom ADRA Slovenija namenili ljudem, ki so jih prizadele poplave.
V Krščanski adventistični cerkvi v Mariboru so v začetku decembra pripravili dobrodelni predbožični koncert z naslovom »Živo upanje«. Zbrane prostovoljne prispevke so v sodelovanju s Humanitarnim društvom ADRA Slovenija namenili ljudem, ki so jih prizadele poplave.
Jaslice so simbolična upodobitev rojstva Jezusa Kristusa in dogodkov ob tem, kot so opisani v Svetem pismu. V teku stoletij so prerasle verski okvir, za vernega človeka pa ostale most med svetim in svetnim.
Jaslice so simbolična upodobitev rojstva Jezusa Kristusa in dogodkov ob tem, kot so opisani v Svetem pismu. V teku stoletij so prerasle verski okvir, za vernega človeka pa ostale most med svetim in svetnim.
Od četrtka, 7. decembra do petka, 15. decembra so Judje po vsem svetu praznovali hanuko – praznik luči, ki je eden najlepših judovskih praznikov. V ponedeljek, 11. decembra so hanuko s svojimi prijatelji in z gosti praznovali tudi v Liberalni judovski skupnosti v Ljubljani.
Od četrtka, 7. decembra do petka, 15. decembra so Judje po vsem svetu praznovali hanuko – praznik luči, ki je eden najlepših judovskih praznikov. V ponedeljek, 11. decembra so hanuko s svojimi prijatelji in z gosti praznovali tudi v Liberalni judovski skupnosti v Ljubljani.
Od četrtka, 7. decembra do petka, 15. decembra so Judje po vsem svetu praznovali hanuko – praznik luči, ki je eden najlepših judovskih praznikov. V ponedeljek, 11. decembra so hanuko s svojimi prijatelji in z gosti praznovali tudi v Liberalni judovski skupnosti v Ljubljani. Jaslice so simbolična upodobitev rojstva Jezusa Kristusa in dogodkov ob tem, kot so opisani v Svetem pismu. V teku stoletij so prerasle verski okvir, za vernega človeka pa ostale most med svetim in svetnim.
Od četrtka, 7. decembra do petka, 15. decembra so Judje po vsem svetu praznovali hanuko – praznik luči, ki je eden najlepših judovskih praznikov. V ponedeljek, 11. decembra so hanuko s svojimi prijatelji in z gosti praznovali tudi v Liberalni judovski skupnosti v Ljubljani. Jaslice so simbolična upodobitev rojstva Jezusa Kristusa in dogodkov ob tem, kot so opisani v Svetem pismu. V teku stoletij so prerasle verski okvir, za vernega človeka pa ostale most med svetim in svetnim.
V četrtek, 7. decembra so se s prazničnim bogoslužjem svojemu zavetniku Svetemu Klimentu Ohridskemu poklonili verniki v Makedonski pravoslavni cerkvi v RS. Adventni čas je namenjen pričakovanju božiča, Jezusovega rojstva oziroma prihoda, kar beseda advent tudi pomeni. Izhaja iz latinščine, iz besede adventus, ki pomeni prihod. O pomenu adventnega časa smo se pogovarjali s pastorjema Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana z Dubravko in Zvonkom Turinski.
V četrtek, 7. decembra so se s prazničnim bogoslužjem svojemu zavetniku Svetemu Klimentu Ohridskemu poklonili verniki v Makedonski pravoslavni cerkvi v RS. Adventni čas je namenjen pričakovanju božiča, Jezusovega rojstva oziroma prihoda, kar beseda advent tudi pomeni. Izhaja iz latinščine, iz besede adventus, ki pomeni prihod. O pomenu adventnega časa smo se pogovarjali s pastorjema Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana z Dubravko in Zvonkom Turinski.
Adventni čas je namenjen pričakovanju božiča, Jezusovega rojstva oziroma prihoda, kar beseda advent tudi pomeni. Izhaja iz latinščine, iz besede adventus, ki pomeni prihod. O pomenu adventnega časa smo se pogovarjali s pastorjema Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana z Dubravko in Zvonkom Turinski.
Adventni čas je namenjen pričakovanju božiča, Jezusovega rojstva oziroma prihoda, kar beseda advent tudi pomeni. Izhaja iz latinščine, iz besede adventus, ki pomeni prihod. O pomenu adventnega časa smo se pogovarjali s pastorjema Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana z Dubravko in Zvonkom Turinski.
V četrtek, 7. decembra so se s prazničnim bogoslužjem svojemu zavetniku Svetemu Klimentu Ohridskemu poklonili verniki v Makedonski pravoslavni cerkvi v RS.
V četrtek, 7. decembra so se s prazničnim bogoslužjem svojemu zavetniku Svetemu Klimentu Ohridskemu poklonili verniki v Makedonski pravoslavni cerkvi v RS.
Družbene spremembe so v zadnjih desetletjih spremenile tudi družinsko življenje in odnos do družinskih vrednot. V Skupnosti za zavest Krišne v skladu s temelji indijske filozofije in religije, ki so zapisani v Vedah, skrbno negujejo družinsko življenje. Predstavljamo zakonca, ki sta se povsem posvetila družini in vzgoji otrok. V Krščanski adventistični cerkvi se zavedajo dragocenosti družinskih vrednot in jih negujejo tudi v življenju širše cerkvene skupnosti. O pomenu in smislu družinskega življenja sta za nas spregovorila predsednik cerkve mag. Zmago Godina in Ilijana Dordevic Aleksin.
Družbene spremembe so v zadnjih desetletjih spremenile tudi družinsko življenje in odnos do družinskih vrednot. V Skupnosti za zavest Krišne v skladu s temelji indijske filozofije in religije, ki so zapisani v Vedah, skrbno negujejo družinsko življenje. Predstavljamo zakonca, ki sta se povsem posvetila družini in vzgoji otrok. V Krščanski adventistični cerkvi se zavedajo dragocenosti družinskih vrednot in jih negujejo tudi v življenju širše cerkvene skupnosti. O pomenu in smislu družinskega življenja sta za nas spregovorila predsednik cerkve mag. Zmago Godina in Ilijana Dordevic Aleksin.
Družbene spremembe so v zadnjih desetletjih spremenile tudi družinsko življenje in odnos do družinskih vrednot. V Skupnosti za zavest Krišne v skladu s temelji indijske filozofije in religije, ki so zapisani v Vedah, skrbno negujejo družinsko življenje. Predstavljamo zakonca, ki sta se povsem posvetila družini in vzgoji otrok.
Družbene spremembe so v zadnjih desetletjih spremenile tudi družinsko življenje in odnos do družinskih vrednot. V Skupnosti za zavest Krišne v skladu s temelji indijske filozofije in religije, ki so zapisani v Vedah, skrbno negujejo družinsko življenje. Predstavljamo zakonca, ki sta se povsem posvetila družini in vzgoji otrok.
V Krščanski adventistični cerkvi se zavedajo dragocenosti družinskih vrednot in jih negujejo tudi v življenju širše cerkvene skupnosti. O pomenu in smislu družinskega življenja sta za nas spregovorila predsednik cerkve mag. Zmago Godina in Ilijana Dordevic Aleksin.
V Krščanski adventistični cerkvi se zavedajo dragocenosti družinskih vrednot in jih negujejo tudi v življenju širše cerkvene skupnosti. O pomenu in smislu družinskega življenja sta za nas spregovorila predsednik cerkve mag. Zmago Godina in Ilijana Dordevic Aleksin.
