Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Na 500 let starem posestvu ob Belem jezeru na avstrijskem Koroškem živi družina Knaller. Corinna in Michael imata tri otroke ter skrbita za manjši hotel in ekološko kmetijo, pri tem pa jima pomagajo Michaelovi starši. V adventnem času kuhajo tradicionalne krape s suhimi hruškami, pečejo božične piškote, okrasijo smrečico, se poveselijo s sosedi in pripravijo božično večerjo. Po starem običaju pa obdarujejo tudi živino in gozdne živali. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Wilma Pradetto
Na 500 let starem posestvu ob Belem jezeru na avstrijskem Koroškem živi družina Knaller. Corinna in Michael imata tri otroke ter skrbita za manjši hotel in ekološko kmetijo, pri tem pa jima pomagajo Michaelovi starši. V adventnem času kuhajo tradicionalne krape s suhimi hruškami, pečejo božične piškote, okrasijo smrečico, se poveselijo s sosedi in pripravijo božično večerjo. Po starem običaju pa obdarujejo tudi živino in gozdne živali. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Wilma Pradetto
Klára Vavříková s svojo mlado družino živi v središču Prage. Nedaleč proč slavni Karlov most ponosno stoji nad reko Vltavo, nad grajskimi poslopji Hradčanov pa se dvigajo stari gotski zvoniki. Praga je magnet za turiste in slovi po krepki hrani, kot so cmoki, praška šunka in sladica trdlo. V adventnem času Praga zaživi v še bolj pisanih barvah in mamljivih vonjavah in tudi družina Vavřík se pripravlja na božič. Floristka Klára izdeluje adventne venčke in jih prodaja na božičnem sejmu v starem mestnem jedru. Njen mož Karel dela v steklarni, v prostem času pa je basist in pevec v pankovski skupini. V božičnem času vadi za koncert. Na srečo Vavříkovima v tem času pomagata stara starša Ivana in Karel, ki otrokoma Stelli in Karlu skušata približati čarobnost božičnega časa.
Klára Vavříková s svojo mlado družino živi v središču Prage. Nedaleč proč slavni Karlov most ponosno stoji nad reko Vltavo, nad grajskimi poslopji Hradčanov pa se dvigajo stari gotski zvoniki. Praga je magnet za turiste in slovi po krepki hrani, kot so cmoki, praška šunka in sladica trdlo. V adventnem času Praga zaživi v še bolj pisanih barvah in mamljivih vonjavah in tudi družina Vavřík se pripravlja na božič. Floristka Klára izdeluje adventne venčke in jih prodaja na božičnem sejmu v starem mestnem jedru. Njen mož Karel dela v steklarni, v prostem času pa je basist in pevec v pankovski skupini. V božičnem času vadi za koncert. Na srečo Vavříkovima v tem času pomagata stara starša Ivana in Karel, ki otrokoma Stelli in Karlu skušata približati čarobnost božičnega časa.
Madžarsko Blatno jezero je največje jezero v Srednji Evropi. László Hűse na širnih pasovih ločja okrog jezera žanje trstiko. Trstiko tradicionalno režejo pozimi. Ker je lovec, zna skuhati imeniten divjačinski golaž. Njegova žena Mariann za žanjce po starem, že skoraj pozabljenem madžarskem receptu pripravlja dödole. Zelje pri njih kisajo sami in ga jedo kot solato. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Ulrike Neubecker
Madžarsko Blatno jezero je največje jezero v Srednji Evropi. László Hűse na širnih pasovih ločja okrog jezera žanje trstiko. Trstiko tradicionalno režejo pozimi. Ker je lovec, zna skuhati imeniten divjačinski golaž. Njegova žena Mariann za žanjce po starem, že skoraj pozabljenem madžarskem receptu pripravlja dödole. Zelje pri njih kisajo sami in ga jedo kot solato. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Ulrike Neubecker
Karelija stara kulturna krajina na severu Evrope, ki danes skoraj v celoti pripada Rusiji. Potem ko so bili karelijščina in običaji v sovjetskih časih prepovedani, se počasi vračajo v vsakdanjik, prav tako karelijske jedi, kot so kalitki, kalakuko in enolončnice, ki jih kuhajo v peči na drva. Roman Leontjev je lončar in v ta namen izdeluje glineno posodo. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Karelija stara kulturna krajina na severu Evrope, ki danes skoraj v celoti pripada Rusiji. Potem ko so bili karelijščina in običaji v sovjetskih časih prepovedani, se počasi vračajo v vsakdanjik, prav tako karelijske jedi, kot so kalitki, kalakuko in enolončnice, ki jih kuhajo v peči na drva. Roman Leontjev je lončar in v ta namen izdeluje glineno posodo. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
V majhnem mestu v osrednjem delu Portugalske, ki sega od Atlantika do meje s Španijo ter od Porta do Lizbone, sta se nekdanji redovnici navdušili nad permakulturnim načinom obdelovanja zemlje. Na vrtu Margaride Monteiro in Eduarde Barbose zelenjave ne najdemo na urejenih gredicah, buče, ohrovt in fižol rastejo kar med visoko travo in drevesi. Njuna kuhinja je preprosta, a hranljiva. Iz kruha, ohrovta in fižola sta pripravili tradicionalno jed migas, iz domačih fig in jabolk pa okusen jesenski kolač. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Stella Könemann
V majhnem mestu v osrednjem delu Portugalske, ki sega od Atlantika do meje s Španijo ter od Porta do Lizbone, sta se nekdanji redovnici navdušili nad permakulturnim načinom obdelovanja zemlje. Na vrtu Margaride Monteiro in Eduarde Barbose zelenjave ne najdemo na urejenih gredicah, buče, ohrovt in fižol rastejo kar med visoko travo in drevesi. Njuna kuhinja je preprosta, a hranljiva. Iz kruha, ohrovta in fižola sta pripravili tradicionalno jed migas, iz domačih fig in jabolk pa okusen jesenski kolač. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Stella Könemann
Sauerland je redko poseljena hribovita pokrajina na zahodu Nemčije. Pri marsikateri hiši pripravljajo divjačino, ki jo uplenijo v lastnem gozdu. Tam naberejo tudi brinove jagode, ki se izvrstno podajo k divjačinskim jedem. Za gozd pa je treba tudi skrbeti in se pri tem prilagajati podnebnim spremembam, kar počne Elmar Gilsbach v svoji drevesnici, v kateri vzgaja vzdržljivejše in na sušna obdobja odpornejše iglavce, da bodo gozdovi ostali zeleni tudi za prihodnje rodove. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Sauerland je redko poseljena hribovita pokrajina na zahodu Nemčije. Pri marsikateri hiši pripravljajo divjačino, ki jo uplenijo v lastnem gozdu. Tam naberejo tudi brinove jagode, ki se izvrstno podajo k divjačinskim jedem. Za gozd pa je treba tudi skrbeti in se pri tem prilagajati podnebnim spremembam, kar počne Elmar Gilsbach v svoji drevesnici, v kateri vzgaja vzdržljivejše in na sušna obdobja odpornejše iglavce, da bodo gozdovi ostali zeleni tudi za prihodnje rodove. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Tokrat bomo obiskali gorato Snowdonio na zahodu Walesa, znano po poru, ki je navdih za številne velške jedi. Spoznali bomo brate Finna, Steffa in Jacka, lastnike vaške trgovine in pekarne. Njihova teta Tamsin bo spekla porove polpete, Steff bo s sinkom Branom pripravil porove ocvrtke z morskimi algami, Finn pa sadni kruh bara brith in tradicionalno rudarsko jed. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Martin Koddenberg in Friederike Schlumbom
Tokrat bomo obiskali gorato Snowdonio na zahodu Walesa, znano po poru, ki je navdih za številne velške jedi. Spoznali bomo brate Finna, Steffa in Jacka, lastnike vaške trgovine in pekarne. Njihova teta Tamsin bo spekla porove polpete, Steff bo s sinkom Branom pripravil porove ocvrtke z morskimi algami, Finn pa sadni kruh bara brith in tradicionalno rudarsko jed. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Martin Koddenberg in Friederike Schlumbom
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Wetterau je pretežno kmetijska regija v nemški zvezni deželi Hessen. Ob zgodovinskem samostanu Konradsdorf stoji istoimenska kmetija, na kateri skupaj živi in dela pet družin z 12 otroki. Na kmetiji radi pripravljajo bogate sezonske solate, jagnječjo pečenko, krepke narastke in tako imenovano zeleno omako. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adama Ulrich in Julia Jasjunas
Wetterau je pretežno kmetijska regija v nemški zvezni deželi Hessen. Ob zgodovinskem samostanu Konradsdorf stoji istoimenska kmetija, na kateri skupaj živi in dela pet družin z 12 otroki. Na kmetiji radi pripravljajo bogate sezonske solate, jagnječjo pečenko, krepke narastke in tako imenovano zeleno omako. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adama Ulrich in Julia Jasjunas
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana. Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana. Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
Severna Frizija je obalna pokrajina na severu Nemčije, kjer ritem življenja narekujeta plima in oseka. Na nasipih, ki zaledje varujejo pred Severnim morjem, se pasejo ovce Simona Lossaua, njihovo meso pa poleg morskih sadežev in slanoljubnih rastlin predstavlja temelje krepke severnofrizijske kuhinje. Seveda pa ne gre niti brez sladkih dobrot, ki so jih navdihnili bližnji sosedje, sladkosnedi Danci. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Hanna Leissner
Severna Frizija je obalna pokrajina na severu Nemčije, kjer ritem življenja narekujeta plima in oseka. Na nasipih, ki zaledje varujejo pred Severnim morjem, se pasejo ovce Simona Lossaua, njihovo meso pa poleg morskih sadežev in slanoljubnih rastlin predstavlja temelje krepke severnofrizijske kuhinje. Seveda pa ne gre niti brez sladkih dobrot, ki so jih navdihnili bližnji sosedje, sladkosnedi Danci. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Hanna Leissner
Val Gardena, ki leži na severozahodu Dolomitov, je obdana z množico alpskih pašnikov in mogočnih gora. Glavno mesto Ortisei s 6000 prebivalci je bilo nekoč zaspana vasica, danes pa je privlačno turistično središče – poleti za pohodnike, pozimi za smučarje. Tam živi tudi družina Bernardi, ki se preživlja z rezbarjenjem svetopisemskih kipcev, nekateri člani družine pa delajo tudi v turizmu. Sin Florian je tudi strasten kuhar, ki obožuje tradicionalne jedi in že od otroštva rad peče sladke dobrote, svoje znanje pa rad deli tudi z drugimi vaščani.
Val Gardena, ki leži na severozahodu Dolomitov, je obdana z množico alpskih pašnikov in mogočnih gora. Glavno mesto Ortisei s 6000 prebivalci je bilo nekoč zaspana vasica, danes pa je privlačno turistično središče – poleti za pohodnike, pozimi za smučarje. Tam živi tudi družina Bernardi, ki se preživlja z rezbarjenjem svetopisemskih kipcev, nekateri člani družine pa delajo tudi v turizmu. Sin Florian je tudi strasten kuhar, ki obožuje tradicionalne jedi in že od otroštva rad peče sladke dobrote, svoje znanje pa rad deli tudi z drugimi vaščani.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Zdravilna zelišča rastejo na travnikih in v gredicah. Postala so pomembne sestavine v sodobni, zdravi prehrani. Avtonomna pokrajina Vojvodina je žitnica Srbije, saj je tamkajšnja prst izjemno rodovitna. Umetniški par Ana Vrbaški in Marko Dinjaški živita v hišici na robu gozda. Ana pogosto pripravlja tradicionalne jedi v brezmesnih različicah, saj je vegetarijanka. Za sarmo, na primer, namesto mletega mesa navadno uporabi ajdovo kašo, nasekljano zelenjavo in oreščke. Glavno mesto Vojvodine Novi Sad, v katerem ob Srbih že stoletja sobiva kar 25 različnih narodnih skupin, je bilo v letih 2021/2022 Evropska prestolnica kulture. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Zdravilna zelišča rastejo na travnikih in v gredicah. Postala so pomembne sestavine v sodobni, zdravi prehrani. Avtonomna pokrajina Vojvodina je žitnica Srbije, saj je tamkajšnja prst izjemno rodovitna. Umetniški par Ana Vrbaški in Marko Dinjaški živita v hišici na robu gozda. Ana pogosto pripravlja tradicionalne jedi v brezmesnih različicah, saj je vegetarijanka. Za sarmo, na primer, namesto mletega mesa navadno uporabi ajdovo kašo, nasekljano zelenjavo in oreščke. Glavno mesto Vojvodine Novi Sad, v katerem ob Srbih že stoletja sobiva kar 25 različnih narodnih skupin, je bilo v letih 2021/2022 Evropska prestolnica kulture. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Finnmark leži na skrajnem severovzhodu Norveške. Pokrajino v polarnem krogu zaznamujejo velikanski fjordi. Morje je polno rib in kraljevskih rakovic. Bente Aust živi odmaknjeno življenje v fjordu Tana. Njena specialiteta so kraljevske rakovice, pripravlja pa tudi meso severnih jelenov ter lahne vetrce z borovnicami. Kraljevske rakovice in ribe, severni jeleni in borovnice – jedilnik narave je sicer pregleden, a so na njem same izbrane jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Holger Preusse
Finnmark leži na skrajnem severovzhodu Norveške. Pokrajino v polarnem krogu zaznamujejo velikanski fjordi. Morje je polno rib in kraljevskih rakovic. Bente Aust živi odmaknjeno življenje v fjordu Tana. Njena specialiteta so kraljevske rakovice, pripravlja pa tudi meso severnih jelenov ter lahne vetrce z borovnicami. Kraljevske rakovice in ribe, severni jeleni in borovnice – jedilnik narave je sicer pregleden, a so na njem same izbrane jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Holger Preusse
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
Vincent Barberon goji vodno krešo tako kot že njegov oče in ded, pred kratkim pa se je navdušil nad japonskim hrenom oziroma vasabijem. Vodna kreša je zdrava hrana, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V Francijo jo je prinesel Napoleon, ker naj bi njegove vojake varovala pred skorbutom. Tudi vasabi je izjemno zdrav, saj deluje protibakterijsko in preprečuje številne bolezni. Vincent skupaj s prijateljem Patriceom Barréjem ustvarja nove recepte, recimo juho iz vodne kreše in hrušk. S sveže naribanim vasabijem se lotita tudi priprave sušija s postrvjo in krešo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle
Vincent Barberon goji vodno krešo tako kot že njegov oče in ded, pred kratkim pa se je navdušil nad japonskim hrenom oziroma vasabijem. Vodna kreša je zdrava hrana, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V Francijo jo je prinesel Napoleon, ker naj bi njegove vojake varovala pred skorbutom. Tudi vasabi je izjemno zdrav, saj deluje protibakterijsko in preprečuje številne bolezni. Vincent skupaj s prijateljem Patriceom Barréjem ustvarja nove recepte, recimo juho iz vodne kreše in hrušk. S sveže naribanim vasabijem se lotita tudi priprave sušija s postrvjo in krešo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle
V zaledju črnomorske obale je pokrajina Dobrudža, kjer živita Nicolae in Elene Migit. Njuna hči Mirabella živi v Nemčiji, vendar vsakih nekaj tednov s sinom Bennetom pride domov. Družina pripada aromunski manjšini, ki izvira iz Makedonije v severni Grčiji. Med tradicionalnimi aromunskimi jedmi so piperki, pečena paprika, kuhana v paradižniku, slana pita z repnimi listi in marinirano kozje meso, ki ga kuhajo na odprtem ognju. Za piperke po babičinem receptu najprej spečejo papriko na žaru, nato jo zmehčajo in olupijo. Vmešajo jo v paradižnikovo omako in na koncu dodajo še veliko kremnega sira. Vse skupaj kuhajo na odprtem ognju. Piperke vložijo v kozarce in jih pozneje uporabijo kot samostojno jed ali prilogo k rižu ali testeninam. Mirabella in njena mama Elena bosta spekli slano pito. Najprej zgneteta testo, ki ga nato nadevata z zmesjo kuhanih repnih listov in kozjega sira. Za večerjo bodo imeli kozje meso, ki ga prej marinirajo v mešanici česna, peteršilja, feferonov, mlete paprike, timijana, drobnjaka in lovorja. Meso bodo odnesli na pašnik, kjer ga bodo skuhali na ognju. Za prilogo bo polenta, kuhana na kozjem mleku. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Catalin Gagiu in Stefan Pannen
V zaledju črnomorske obale je pokrajina Dobrudža, kjer živita Nicolae in Elene Migit. Njuna hči Mirabella živi v Nemčiji, vendar vsakih nekaj tednov s sinom Bennetom pride domov. Družina pripada aromunski manjšini, ki izvira iz Makedonije v severni Grčiji. Med tradicionalnimi aromunskimi jedmi so piperki, pečena paprika, kuhana v paradižniku, slana pita z repnimi listi in marinirano kozje meso, ki ga kuhajo na odprtem ognju. Za piperke po babičinem receptu najprej spečejo papriko na žaru, nato jo zmehčajo in olupijo. Vmešajo jo v paradižnikovo omako in na koncu dodajo še veliko kremnega sira. Vse skupaj kuhajo na odprtem ognju. Piperke vložijo v kozarce in jih pozneje uporabijo kot samostojno jed ali prilogo k rižu ali testeninam. Mirabella in njena mama Elena bosta spekli slano pito. Najprej zgneteta testo, ki ga nato nadevata z zmesjo kuhanih repnih listov in kozjega sira. Za večerjo bodo imeli kozje meso, ki ga prej marinirajo v mešanici česna, peteršilja, feferonov, mlete paprike, timijana, drobnjaka in lovorja. Meso bodo odnesli na pašnik, kjer ga bodo skuhali na ognju. Za prilogo bo polenta, kuhana na kozjem mleku. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Catalin Gagiu in Stefan Pannen
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
Vas Sodo leži jugozahodno od Adis Abebe. Tam živita Dinke in Tešome Gudeta, ki imata devet otrok. Doma živijo le še trije najmlajši. Pridelujeta žito in vzrejata živino. Dinke že navsezgodaj praži kavo za zajtrk. Njen sin Šala gre še pred poukom po vodo v bližnji vodnjak. Prej so morali hoditi več kilometrov daleč. Dinkejina nečakinja Bešo peče indžero, nekvašen kruh iz etiopskega prosa tefa in droži. To je osnovna hrana v Etiopiji. Dinke pa pripravlja začimbno maslo, ki ga uporablja v številnih jedeh. Tešome na vrtu prideluje zelje, korenje in česen, ter se ukvarja s čebelarjenjem. Za večerjo bodo imeli gomen vot, enolončnico iz kuhanega zelja, čebule, belega sira in začimb. Priloga bo seveda indžera. Meso uživajo samo za praznike. Dinke na god svetega Mihaela pripravi kitfo, sesekljano meso, ki ga začini s kardamomom, poprom, kuminom, origanom in čilijem. Na koncu doda še začimbno maslo.
Vas Sodo leži jugozahodno od Adis Abebe. Tam živita Dinke in Tešome Gudeta, ki imata devet otrok. Doma živijo le še trije najmlajši. Pridelujeta žito in vzrejata živino. Dinke že navsezgodaj praži kavo za zajtrk. Njen sin Šala gre še pred poukom po vodo v bližnji vodnjak. Prej so morali hoditi več kilometrov daleč. Dinkejina nečakinja Bešo peče indžero, nekvašen kruh iz etiopskega prosa tefa in droži. To je osnovna hrana v Etiopiji. Dinke pa pripravlja začimbno maslo, ki ga uporablja v številnih jedeh. Tešome na vrtu prideluje zelje, korenje in česen, ter se ukvarja s čebelarjenjem. Za večerjo bodo imeli gomen vot, enolončnico iz kuhanega zelja, čebule, belega sira in začimb. Priloga bo seveda indžera. Meso uživajo samo za praznike. Dinke na god svetega Mihaela pripravi kitfo, sesekljano meso, ki ga začini s kardamomom, poprom, kuminom, origanom in čilijem. Na koncu doda še začimbno maslo.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.