Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
V dolini Mozele v Luksemburgu pridelujejo rizling, značilno nemško sorto vina, iz katere po francoski šampanjski metodi izdelujejo crémant. Erny Schumacher je po 35 letih gospodarjenja svoje vinograde predal sinu Tomu. Njegova žena Monika pogosto pripravi "gromperekichelcher", luksemburško različico krompirjevih polpetov z veliko jajc, čebule in začimb, Erny in Tom pa imata poleg teh rada tudi krepko juho s fižolom in slanino. Vsaj tako pomembno kot dobra hrana je za Luksemburžane to, da je za mizo čim več družinskih članov in prijateljev. Hrana je tako preprosto boljša, pravijo.
V dolini Mozele v Luksemburgu pridelujejo rizling, značilno nemško sorto vina, iz katere po francoski šampanjski metodi izdelujejo crémant. Erny Schumacher je po 35 letih gospodarjenja svoje vinograde predal sinu Tomu. Njegova žena Monika pogosto pripravi "gromperekichelcher", luksemburško različico krompirjevih polpetov z veliko jajc, čebule in začimb, Erny in Tom pa imata poleg teh rada tudi krepko juho s fižolom in slanino. Vsaj tako pomembno kot dobra hrana je za Luksemburžane to, da je za mizo čim več družinskih članov in prijateljev. Hrana je tako preprosto boljša, pravijo.
Finistère je najzahodnejši del Bretanje in se kot velik rt zajeda v Atlantik. Ime izvira iz latinskega Finis Terræ in pomeni konec zemlje. Onkraj skalnatih otokov ob obali je le še ocean. Prebivalci tega območja so ohranili nekatere navade, ki so drugod že zdavnaj izginile. Nekoč so tu vsi živeli od ribištva, toda velike ribiške flote so jate rib že zdavnaj pregnale z obale in ostalo je le še nekaj samostojnih ribičev. Med njimi je Erell Pellé. Več let je lovila s skupaj z mamo. Zdaj se bo ta upokojila, Erell pa ne zasluži dovolj, da bi koga zaposlila. Kljub skrbem si vzame čas za druženje s prijatelji in pripravo krajevne jedi kig ha farz.
Finistère je najzahodnejši del Bretanje in se kot velik rt zajeda v Atlantik. Ime izvira iz latinskega Finis Terræ in pomeni konec zemlje. Onkraj skalnatih otokov ob obali je le še ocean. Prebivalci tega območja so ohranili nekatere navade, ki so drugod že zdavnaj izginile. Nekoč so tu vsi živeli od ribištva, toda velike ribiške flote so jate rib že zdavnaj pregnale z obale in ostalo je le še nekaj samostojnih ribičev. Med njimi je Erell Pellé. Več let je lovila s skupaj z mamo. Zdaj se bo ta upokojila, Erell pa ne zasluži dovolj, da bi koga zaposlila. Kljub skrbem si vzame čas za druženje s prijatelji in pripravo krajevne jedi kig ha farz.
Kantabrija na severu Španije ima značilno obalo, za katero se strmi gorski vrhovi dvigajo do 2600 metrov visoko. Glavno mesto Santander je bilo nekoč eno najbogatejših mest na Pirenejskem polotoku. Stoletja so blago do pristanišč vozili s pomočjo goveda stare kantabrijske pasme tudanca. Danes je njihovo meso kulinarična posebnost, država pa spodbuja njihovo vzrejo. Maria Montesino in njen mož Lucio sta živinorejca. Njune živali so vse leto na prostem in se tudi pozimi selijo z enega pašnika na drugega. Maria je odraščala in študirala v Santanderju in se šele, ko je spoznala Lucia, preselila na podeželje. Njena mama rada pripravlja jedi, za katere recepte najde v literaturi. Ko na obisk pridejo prijatelji, pripravi patatas y carne – krompir z mesom. Z mesom tudance, seveda. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Claus Wischmann
Kantabrija na severu Španije ima značilno obalo, za katero se strmi gorski vrhovi dvigajo do 2600 metrov visoko. Glavno mesto Santander je bilo nekoč eno najbogatejših mest na Pirenejskem polotoku. Stoletja so blago do pristanišč vozili s pomočjo goveda stare kantabrijske pasme tudanca. Danes je njihovo meso kulinarična posebnost, država pa spodbuja njihovo vzrejo. Maria Montesino in njen mož Lucio sta živinorejca. Njune živali so vse leto na prostem in se tudi pozimi selijo z enega pašnika na drugega. Maria je odraščala in študirala v Santanderju in se šele, ko je spoznala Lucia, preselila na podeželje. Njena mama rada pripravlja jedi, za katere recepte najde v literaturi. Ko na obisk pridejo prijatelji, pripravi patatas y carne – krompir z mesom. Z mesom tudance, seveda. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Claus Wischmann
Vasi na jugu otoka Hios v Egejskem morju obdajajo nasadi mastike. Mastiko so na otoku Hios gojili že v antiki. V nasadih je okoli milijon grmov, ki so stari do sto let. Kaliopi Hloru pri skoraj 80 letih še nabira dragoceno smolo. Mastiko uporabljajo v kuhinji, za lajšanje želodčnih težav in kot nadomestek za žvečilne gumije. Z aromo mastike je mogoče oplemenititi pito z listnatim testom, sadje v sirupu ali miške, zaradi izrazitega okusa pa jo dodajajo tudi likerjem in drugim pijačam. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Elke Sasse in Chrysanthi Goula
Vasi na jugu otoka Hios v Egejskem morju obdajajo nasadi mastike. Mastiko so na otoku Hios gojili že v antiki. V nasadih je okoli milijon grmov, ki so stari do sto let. Kaliopi Hloru pri skoraj 80 letih še nabira dragoceno smolo. Mastiko uporabljajo v kuhinji, za lajšanje želodčnih težav in kot nadomestek za žvečilne gumije. Z aromo mastike je mogoče oplemenititi pito z listnatim testom, sadje v sirupu ali miške, zaradi izrazitega okusa pa jo dodajajo tudi likerjem in drugim pijačam. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Elke Sasse in Chrysanthi Goula