Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
Dežela Pays d'Auge leži v Normandiji, v regiji na severozahodu Francije. Zaradi bogatih pašnikov in rodovitne zemlje je tu glavna gospodarska dejavnost kmetijstvo. Jabolka in mlečni izdelki izstopajo v lokalni kulinariki, prav tako pri družini Julien. Doma pridelujejo jabolčni sok in jabolčnik za žganje kalvados. Domača kisla smetana pa poskrbi, da so krajevni recepti bogatejšega okusa.
Dežela Pays d'Auge leži v Normandiji, v regiji na severozahodu Francije. Zaradi bogatih pašnikov in rodovitne zemlje je tu glavna gospodarska dejavnost kmetijstvo. Jabolka in mlečni izdelki izstopajo v lokalni kulinariki, prav tako pri družini Julien. Doma pridelujejo jabolčni sok in jabolčnik za žganje kalvados. Domača kisla smetana pa poskrbi, da so krajevni recepti bogatejšega okusa.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.