Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Angleško pojezerje na severozahodu je od leta 2017 na Unescovem seznamu svetovne dediščine in velja za eno najlepših počitniških regij v Združenem kraljestvu. Andrew Harrison že od mladosti skrbi za ovce, ima jih več kot 1000, pasejo se v hribih. Večino časa so živali same, na kmetijo v dolino jih pripelje le nekajkrat na leto. Čas je, da jih pred zimo prižene s hribov. Delo je zahtevno in zato je tamkajšnja hrana krepka. Meso domačih ovc in goveda, zelenjava lokalnih kmetov. Kmetje, kot je Andrew, imajo radi tradicionalne jedi, na primer pastirsko pito. Andrewova žena Laura je zaposlena za polovični delovni čas kot analitičarka tveganja in je vesela pomoči tašče Marian, ki pomaga predvsem pri sladicah. Med njimi je tudi jabolčna pita z vaniljevo omako, ki tekne zlasti Rowanu in April, Laurinima otrokoma. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adam Wakeling, Kristian Kähler
Angleško pojezerje na severozahodu je od leta 2017 na Unescovem seznamu svetovne dediščine in velja za eno najlepših počitniških regij v Združenem kraljestvu. Andrew Harrison že od mladosti skrbi za ovce, ima jih več kot 1000, pasejo se v hribih. Večino časa so živali same, na kmetijo v dolino jih pripelje le nekajkrat na leto. Čas je, da jih pred zimo prižene s hribov. Delo je zahtevno in zato je tamkajšnja hrana krepka. Meso domačih ovc in goveda, zelenjava lokalnih kmetov. Kmetje, kot je Andrew, imajo radi tradicionalne jedi, na primer pastirsko pito. Andrewova žena Laura je zaposlena za polovični delovni čas kot analitičarka tveganja in je vesela pomoči tašče Marian, ki pomaga predvsem pri sladicah. Med njimi je tudi jabolčna pita z vaniljevo omako, ki tekne zlasti Rowanu in April, Laurinima otrokoma. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adam Wakeling, Kristian Kähler
Salzkammergut je območje z največ jezeri v Avstriji. Med alpskimi vrhovi leži 76 gorskih jezer s pitno vodo. Globoko v gorah je že milijone let skrit dragocen zaklad - kamena sol. Sol iz morij, ki se je ob nastajanju Alp ujela pod debelimi plastmi kamnin, se tako kot v bronasti dobi še vedno večinoma pridobiva ročno. Prodaja se neobdelana, nebeljena in nerafinirana, zato ohranja svojo sivorožnato barvo. Alpska sol bogati kulinariko v regiji Salzkammergut. V njej marinirajo sveže ujete jezerske zlatovčice in jih pečejo na odprtem ognju. Svinjska pečenka, pečena na soli, je še posebej dišeča in mehka. Ščep soli pa ne sme manjkati niti v pecivu apfelschlangl, ki se lahko kosa z jabolčnim zavitkom. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Salzkammergut je območje z največ jezeri v Avstriji. Med alpskimi vrhovi leži 76 gorskih jezer s pitno vodo. Globoko v gorah je že milijone let skrit dragocen zaklad - kamena sol. Sol iz morij, ki se je ob nastajanju Alp ujela pod debelimi plastmi kamnin, se tako kot v bronasti dobi še vedno večinoma pridobiva ročno. Prodaja se neobdelana, nebeljena in nerafinirana, zato ohranja svojo sivorožnato barvo. Alpska sol bogati kulinariko v regiji Salzkammergut. V njej marinirajo sveže ujete jezerske zlatovčice in jih pečejo na odprtem ognju. Svinjska pečenka, pečena na soli, je še posebej dišeča in mehka. Ščep soli pa ne sme manjkati niti v pecivu apfelschlangl, ki se lahko kosa z jabolčnim zavitkom. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Antonio Pinheiro z družino živi na Azorih in se ukvarja s pridelovanjem ananasa. Na otoku São Miguel ga gojijo že od sredine 19. stoletja in Antonio je ponosen, da še danes ohranja star način pridelave brez pesticidov, kot so to počeli že njegovi predniki. Ko po dveh letih skrbnega negovanja rastlin končno lahko obere zrele in sočne sadeže, se tega veseli vsa družina. Njegova žena Conceição iz svežega ananasa pripravi pito, ki se odlično poda k tradicionalni ribji obari ali k mesni enolončnici. To skuhajo tako, da lonec z vsemi sestavinami tesno zaprejo ter za nekaj ur zakopljejo v luknjo, iz katere uhaja vulkanska para. To da jedi značilen okus, ki ga na štedilniku ni mogoče poustvariti.
Antonio Pinheiro z družino živi na Azorih in se ukvarja s pridelovanjem ananasa. Na otoku São Miguel ga gojijo že od sredine 19. stoletja in Antonio je ponosen, da še danes ohranja star način pridelave brez pesticidov, kot so to počeli že njegovi predniki. Ko po dveh letih skrbnega negovanja rastlin končno lahko obere zrele in sočne sadeže, se tega veseli vsa družina. Njegova žena Conceição iz svežega ananasa pripravi pito, ki se odlično poda k tradicionalni ribji obari ali k mesni enolončnici. To skuhajo tako, da lonec z vsemi sestavinami tesno zaprejo ter za nekaj ur zakopljejo v luknjo, iz katere uhaja vulkanska para. To da jedi značilen okus, ki ga na štedilniku ni mogoče poustvariti.