Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Tokrat se podamo v Libanon. Spremljamo Rano, oblikovalko zvoka, ki rada kuha skupaj z drugimi ženskami. S teto, prijateljico in ne nazadnje tudi z mamo, s katero ima zaradi verskih razhajanj precej zapleten odnos. Pridružimo se jim pri povsem običajnem kosilu, pa tudi praznični večerji.
Tokrat se podamo v Libanon. Spremljamo Rano, oblikovalko zvoka, ki rada kuha skupaj z drugimi ženskami. S teto, prijateljico in ne nazadnje tudi z mamo, s katero ima zaradi verskih razhajanj precej zapleten odnos. Pridružimo se jim pri povsem običajnem kosilu, pa tudi praznični večerji.
Gričevnata pokrajina Langhe v Piemontu je pravi raj za sladokusce. Tu so doma gomoljike, gobe, pralineji in seveda vina. V zadnjih letih pa si pot na trg utirajo tudi lešniki. Tudi Emanuele Canaparo se je pred štirimi leti lotil njihove pridelave. Ramallovi pripravljajo večerjo za Emanuelejevo družino. Mama Giusi bo naredila raviole, polnjene s špinačo in mletim mesom. Giusi bo za kosilo pripravila bagno caudo, omako, v katero pomakajo različne vrste zelenjave. Zanjo potrebuje veliko česna, ki ga skuha v mleku. Zmečkanemu česnu primeša še sardelne filete in olivno olje. Emanuele zaradi boljšega zaslužka sam predeluje lešnike. Praži jih, drobi ter izdeluje lešnikovo pasto za proizvodnjo sladoleda in lešnikovo-nugatovo kremo. Po kosilu ne sme manjkati sladica, zato se je Giusi lotila boneta, piemontske različice crème bruleeja. Zdrobljene amarete vmeša v zmes iz jajc, mleka in kakava. Sladico peče v vodni kopeli.
Gričevnata pokrajina Langhe v Piemontu je pravi raj za sladokusce. Tu so doma gomoljike, gobe, pralineji in seveda vina. V zadnjih letih pa si pot na trg utirajo tudi lešniki. Tudi Emanuele Canaparo se je pred štirimi leti lotil njihove pridelave. Ramallovi pripravljajo večerjo za Emanuelejevo družino. Mama Giusi bo naredila raviole, polnjene s špinačo in mletim mesom. Giusi bo za kosilo pripravila bagno caudo, omako, v katero pomakajo različne vrste zelenjave. Zanjo potrebuje veliko česna, ki ga skuha v mleku. Zmečkanemu česnu primeša še sardelne filete in olivno olje. Emanuele zaradi boljšega zaslužka sam predeluje lešnike. Praži jih, drobi ter izdeluje lešnikovo pasto za proizvodnjo sladoleda in lešnikovo-nugatovo kremo. Po kosilu ne sme manjkati sladica, zato se je Giusi lotila boneta, piemontske različice crème bruleeja. Zdrobljene amarete vmeša v zmes iz jajc, mleka in kakava. Sladico peče v vodni kopeli.
Angleški otok Jersey leži v Rokavskem prelivu, le 20 km od francoske obale. Poleg tega, da je znan kot davčna oaza in raj za deskarje na vodi, je na otoku zaradi ugodnega podnebja dobro razvito tudi kmetijstvo. Cenjena sta predvsem jerseyjsko govedo in krompir, ki raste na strmih pobočjih in ga pridelujejo ročno, zato je vse prej kot poceni. Darren Quenault ima na otoku ekološko kmetijo, na kateri mu pomaga sin Chas, ki je bil v svojem razredu edini, ki se je namesto za študij odločil za trd kmečki kruh, vendar mu ni žal, saj si ne predstavlja, da bi vse svoje dni preživel v pisarni za računalnikom.
Angleški otok Jersey leži v Rokavskem prelivu, le 20 km od francoske obale. Poleg tega, da je znan kot davčna oaza in raj za deskarje na vodi, je na otoku zaradi ugodnega podnebja dobro razvito tudi kmetijstvo. Cenjena sta predvsem jerseyjsko govedo in krompir, ki raste na strmih pobočjih in ga pridelujejo ročno, zato je vse prej kot poceni. Darren Quenault ima na otoku ekološko kmetijo, na kateri mu pomaga sin Chas, ki je bil v svojem razredu edini, ki se je namesto za študij odločil za trd kmečki kruh, vendar mu ni žal, saj si ne predstavlja, da bi vse svoje dni preživel v pisarni za računalnikom.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Vas Sodo leži jugozahodno od Adis Abebe. Tam živita Dinke in Tešome Gudeta, ki imata devet otrok. Doma živijo le še trije najmlajši. Pridelujeta žito in vzrejata živino. Dinke že navsezgodaj praži kavo za zajtrk. Njen sin Šala gre še pred poukom po vodo v bližnji vodnjak. Prej so morali hoditi več kilometrov daleč. Dinkejina nečakinja Bešo peče indžero, nekvašen kruh iz etiopskega prosa tefa in droži. To je osnovna hrana v Etiopiji. Dinke pa pripravlja začimbno maslo, ki ga uporablja v številnih jedeh. Tešome na vrtu prideluje zelje, korenje in česen, ter se ukvarja s čebelarjenjem. Za večerjo bodo imeli gomen vot, enolončnico iz kuhanega zelja, čebule, belega sira in začimb. Priloga bo seveda indžera. Meso uživajo samo za praznike. Dinke na god svetega Mihaela pripravi kitfo, sesekljano meso, ki ga začini s kardamomom, poprom, kuminom, origanom in čilijem. Na koncu doda še začimbno maslo.
Vas Sodo leži jugozahodno od Adis Abebe. Tam živita Dinke in Tešome Gudeta, ki imata devet otrok. Doma živijo le še trije najmlajši. Pridelujeta žito in vzrejata živino. Dinke že navsezgodaj praži kavo za zajtrk. Njen sin Šala gre še pred poukom po vodo v bližnji vodnjak. Prej so morali hoditi več kilometrov daleč. Dinkejina nečakinja Bešo peče indžero, nekvašen kruh iz etiopskega prosa tefa in droži. To je osnovna hrana v Etiopiji. Dinke pa pripravlja začimbno maslo, ki ga uporablja v številnih jedeh. Tešome na vrtu prideluje zelje, korenje in česen, ter se ukvarja s čebelarjenjem. Za večerjo bodo imeli gomen vot, enolončnico iz kuhanega zelja, čebule, belega sira in začimb. Priloga bo seveda indžera. Meso uživajo samo za praznike. Dinke na god svetega Mihaela pripravi kitfo, sesekljano meso, ki ga začini s kardamomom, poprom, kuminom, origanom in čilijem. Na koncu doda še začimbno maslo.