Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Družina Mitrović živi v majhni vasi Sirogojno ob vznožju gorovja Zlatibor na jugu Srbije. Vlado in Mica Mitrović, oba sredi petdesetih, sta se tu rodila. Skupaj s sinom in njegovo družino živita v stari Vladovi družinski hiši. Vlado je že mlad začel slikati in kipariti, iz kamna večinoma izdeluje ujede. Je samouk in njegova umetnost je znana po vsej Srbiji. Njegova žena Mica je gospodinja in glava družine. S snaho Rado skrbita za domače živali in radi pripravljata domače jedi. Na družinskem vrtu in poljih raste vse, kar potrebujejo za življenje. Ženski vsako jesen pripravljata ajvar. Za goste, ki pridejo obiskat Vladov atelje, pripravita na odprtem ognju pečeno kislo zelje s svinjskim mesom in črne žemljice, posebnost pokrajine. Na posestvu ima družina tudi več ducatov slivovih dreves. Večji del sliv posušijo v stari sušilnici, iz preostalih pa skuhajo slavno slivovo žganje.
Družina Mitrović živi v majhni vasi Sirogojno ob vznožju gorovja Zlatibor na jugu Srbije. Vlado in Mica Mitrović, oba sredi petdesetih, sta se tu rodila. Skupaj s sinom in njegovo družino živita v stari Vladovi družinski hiši. Vlado je že mlad začel slikati in kipariti, iz kamna večinoma izdeluje ujede. Je samouk in njegova umetnost je znana po vsej Srbiji. Njegova žena Mica je gospodinja in glava družine. S snaho Rado skrbita za domače živali in radi pripravljata domače jedi. Na družinskem vrtu in poljih raste vse, kar potrebujejo za življenje. Ženski vsako jesen pripravljata ajvar. Za goste, ki pridejo obiskat Vladov atelje, pripravita na odprtem ognju pečeno kislo zelje s svinjskim mesom in črne žemljice, posebnost pokrajine. Na posestvu ima družina tudi več ducatov slivovih dreves. Večji del sliv posušijo v stari sušilnici, iz preostalih pa skuhajo slavno slivovo žganje.
Dunaj je mesto kavarn, skupaj jih je skoraj 3000. Poleg tega, da na Dunaju kavo pijejo, jo tu tudi pražijo. Christian Schrödel in Oliver Goetz, lastnika najmanjše pražarne, že deset let pražita kavo. Ker si na Dunaju pitja kave ni mogoče zamisliti brez rezine torte ali zavitka, želita Christian in Oliver v svoji kavarni ponuditi prav posebno kavno torto. Njeno izdelavo naročita slaščičarju Michaelu Giebischu, enemu najbolj ustvarjalnih dunajskih slaščičarjev, ki ima veliko naročnikov. Med drugim mora za ples plesne šole Elmayer, s katerim se konča sezona plesov v pustnem času, speči Sacherjevo torto. O tem, kdo pripravlja pravo Sacherjevo torto, so se leta prepirali najbolj znani dunajski slaščičarji. Na koncu so sodniki odločili, da se samo torta iz hotela Sacher lahko imenuje "originalna Sacherjeva torta". Seveda pa ima vsaka dunajska gospodinja svoj recept zanjo.
Dunaj je mesto kavarn, skupaj jih je skoraj 3000. Poleg tega, da na Dunaju kavo pijejo, jo tu tudi pražijo. Christian Schrödel in Oliver Goetz, lastnika najmanjše pražarne, že deset let pražita kavo. Ker si na Dunaju pitja kave ni mogoče zamisliti brez rezine torte ali zavitka, želita Christian in Oliver v svoji kavarni ponuditi prav posebno kavno torto. Njeno izdelavo naročita slaščičarju Michaelu Giebischu, enemu najbolj ustvarjalnih dunajskih slaščičarjev, ki ima veliko naročnikov. Med drugim mora za ples plesne šole Elmayer, s katerim se konča sezona plesov v pustnem času, speči Sacherjevo torto. O tem, kdo pripravlja pravo Sacherjevo torto, so se leta prepirali najbolj znani dunajski slaščičarji. Na koncu so sodniki odločili, da se samo torta iz hotela Sacher lahko imenuje "originalna Sacherjeva torta". Seveda pa ima vsaka dunajska gospodinja svoj recept zanjo.
Južnoitalijansko mesto Agnone leži v Molizeju, manj znani deželi severno od Apulije. Pasquale Marinelli je iz stare družine zvonarjev. Njegova tašča Tonina je izvrstna kuharica, ki pripravlja značilno enolončnico z ohrovtom in krompirjem, kroglice iz ribanega sira, starega kruha in jajc, sladke "uccelline" in zahtevno juho "zuppa alla santé", ki so jo v teh krajih prvič pripravili ob obisku neapeljske kraljice.
Južnoitalijansko mesto Agnone leži v Molizeju, manj znani deželi severno od Apulije. Pasquale Marinelli je iz stare družine zvonarjev. Njegova tašča Tonina je izvrstna kuharica, ki pripravlja značilno enolončnico z ohrovtom in krompirjem, kroglice iz ribanega sira, starega kruha in jajc, sladke "uccelline" in zahtevno juho "zuppa alla santé", ki so jo v teh krajih prvič pripravili ob obisku neapeljske kraljice.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Tokrat se bomo podali v Dolomite. Ladinska družina nam bo pokazala, kako ohranja tradicijo in običaje, tako pri delu na kmetiji kot v kuhinji in v vaški skupnosti. Vodenje kmetije je prevzel osemnajstletni sin Matteo, petinpetdesetletni oče pa še aktivno sodeluje in sinu tudi rad svetuje. Čeprav se v marsičem razhajata, se strinjata, da je tradicijo treba ohranjati.
Tokrat se bomo podali v Dolomite. Ladinska družina nam bo pokazala, kako ohranja tradicijo in običaje, tako pri delu na kmetiji kot v kuhinji in v vaški skupnosti. Vodenje kmetije je prevzel osemnajstletni sin Matteo, petinpetdesetletni oče pa še aktivno sodeluje in sinu tudi rad svetuje. Čeprav se v marsičem razhajata, se strinjata, da je tradicijo treba ohranjati.
V departmaju Vaucluse v francoski Provansi spoznamo zakonca Biscarrat. Zdravstvena delavka Laetitia v prostem času rada eksperimentira v kuhinji, njen mož David pa je pridelovalec melon. Gojenje te rastline ima na tem območju že večstoletno tradicijo, saj so jo tja v 14. stoletju iz Italije prinesli papeži. Tudi Laetitiina oče in mama uživata v kuhanju. Za družinsko večerjo oče Georges pripravi ocvrta jajca po provansalsko, Laetitia pa morske sadeže v omaki iz melone. Naslednjega dne se z mamo Christiane odpravita na tržnico v bližnje mesto, kjer nakupita vse sestavine za zelenjavno juho s »pistoujem«, provansalskim pestom iz česna, bazilike in grojerja. Naslednji dan Laetitia sorodnikom za kosilo postreže sekanico iz melone ter provansalsko zelenjavno juho s »pistoujem«. ZZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
V departmaju Vaucluse v francoski Provansi spoznamo zakonca Biscarrat. Zdravstvena delavka Laetitia v prostem času rada eksperimentira v kuhinji, njen mož David pa je pridelovalec melon. Gojenje te rastline ima na tem območju že večstoletno tradicijo, saj so jo tja v 14. stoletju iz Italije prinesli papeži. Tudi Laetitiina oče in mama uživata v kuhanju. Za družinsko večerjo oče Georges pripravi ocvrta jajca po provansalsko, Laetitia pa morske sadeže v omaki iz melone. Naslednjega dne se z mamo Christiane odpravita na tržnico v bližnje mesto, kjer nakupita vse sestavine za zelenjavno juho s »pistoujem«, provansalskim pestom iz česna, bazilike in grojerja. Naslednji dan Laetitia sorodnikom za kosilo postreže sekanico iz melone ter provansalsko zelenjavno juho s »pistoujem«. ZZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
Družina MacDonald živi na otoški verigi Zunanji Hebridi. Angus MacDonald redi na otočju, odmaknjenem od celinske Škotske, 400 glav govedi, ki ima celo čisto svoj otok za pašo. Pomagata mu sinova Fraser in Alexander, njegova mati Ena pa pripravlja lokalne dobrote, kot so ovseni piškoti in sladica iz morskih alg po skrivnem receptu.
Družina MacDonald živi na otoški verigi Zunanji Hebridi. Angus MacDonald redi na otočju, odmaknjenem od celinske Škotske, 400 glav govedi, ki ima celo čisto svoj otok za pašo. Pomagata mu sinova Fraser in Alexander, njegova mati Ena pa pripravlja lokalne dobrote, kot so ovseni piškoti in sladica iz morskih alg po skrivnem receptu.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".