Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Finnmark leži na skrajnem severovzhodu Norveške. Pokrajino v polarnem krogu zaznamujejo velikanski fjordi. Morje je polno rib in kraljevskih rakovic. Bente Aust živi odmaknjeno življenje v fjordu Tana. Njena specialiteta so kraljevske rakovice, pripravlja pa tudi meso severnih jelenov ter lahne vetrce z borovnicami. Kraljevske rakovice in ribe, severni jeleni in borovnice – jedilnik narave je sicer pregleden, a so na njem same izbrane jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Holger Preusse
Finnmark leži na skrajnem severovzhodu Norveške. Pokrajino v polarnem krogu zaznamujejo velikanski fjordi. Morje je polno rib in kraljevskih rakovic. Bente Aust živi odmaknjeno življenje v fjordu Tana. Njena specialiteta so kraljevske rakovice, pripravlja pa tudi meso severnih jelenov ter lahne vetrce z borovnicami. Kraljevske rakovice in ribe, severni jeleni in borovnice – jedilnik narave je sicer pregleden, a so na njem same izbrane jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Holger Preusse
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
Vincent Barberon goji vodno krešo tako kot že njegov oče in ded, pred kratkim pa se je navdušil nad japonskim hrenom oziroma vasabijem. Vodna kreša je zdrava hrana, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V Francijo jo je prinesel Napoleon, ker naj bi njegove vojake varovala pred skorbutom. Tudi vasabi je izjemno zdrav, saj deluje protibakterijsko in preprečuje številne bolezni. Vincent skupaj s prijateljem Patriceom Barréjem ustvarja nove recepte, recimo juho iz vodne kreše in hrušk. S sveže naribanim vasabijem se lotita tudi priprave sušija s postrvjo in krešo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle
Vincent Barberon goji vodno krešo tako kot že njegov oče in ded, pred kratkim pa se je navdušil nad japonskim hrenom oziroma vasabijem. Vodna kreša je zdrava hrana, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V Francijo jo je prinesel Napoleon, ker naj bi njegove vojake varovala pred skorbutom. Tudi vasabi je izjemno zdrav, saj deluje protibakterijsko in preprečuje številne bolezni. Vincent skupaj s prijateljem Patriceom Barréjem ustvarja nove recepte, recimo juho iz vodne kreše in hrušk. S sveže naribanim vasabijem se lotita tudi priprave sušija s postrvjo in krešo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle
V zaledju črnomorske obale je pokrajina Dobrudža, kjer živita Nicolae in Elene Migit. Njuna hči Mirabella živi v Nemčiji, vendar vsakih nekaj tednov s sinom Bennetom pride domov. Družina pripada aromunski manjšini, ki izvira iz Makedonije v severni Grčiji. Med tradicionalnimi aromunskimi jedmi so piperki, pečena paprika, kuhana v paradižniku, slana pita z repnimi listi in marinirano kozje meso, ki ga kuhajo na odprtem ognju. Za piperke po babičinem receptu najprej spečejo papriko na žaru, nato jo zmehčajo in olupijo. Vmešajo jo v paradižnikovo omako in na koncu dodajo še veliko kremnega sira. Vse skupaj kuhajo na odprtem ognju. Piperke vložijo v kozarce in jih pozneje uporabijo kot samostojno jed ali prilogo k rižu ali testeninam. Mirabella in njena mama Elena bosta spekli slano pito. Najprej zgneteta testo, ki ga nato nadevata z zmesjo kuhanih repnih listov in kozjega sira. Za večerjo bodo imeli kozje meso, ki ga prej marinirajo v mešanici česna, peteršilja, feferonov, mlete paprike, timijana, drobnjaka in lovorja. Meso bodo odnesli na pašnik, kjer ga bodo skuhali na ognju. Za prilogo bo polenta, kuhana na kozjem mleku. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Catalin Gagiu in Stefan Pannen
V zaledju črnomorske obale je pokrajina Dobrudža, kjer živita Nicolae in Elene Migit. Njuna hči Mirabella živi v Nemčiji, vendar vsakih nekaj tednov s sinom Bennetom pride domov. Družina pripada aromunski manjšini, ki izvira iz Makedonije v severni Grčiji. Med tradicionalnimi aromunskimi jedmi so piperki, pečena paprika, kuhana v paradižniku, slana pita z repnimi listi in marinirano kozje meso, ki ga kuhajo na odprtem ognju. Za piperke po babičinem receptu najprej spečejo papriko na žaru, nato jo zmehčajo in olupijo. Vmešajo jo v paradižnikovo omako in na koncu dodajo še veliko kremnega sira. Vse skupaj kuhajo na odprtem ognju. Piperke vložijo v kozarce in jih pozneje uporabijo kot samostojno jed ali prilogo k rižu ali testeninam. Mirabella in njena mama Elena bosta spekli slano pito. Najprej zgneteta testo, ki ga nato nadevata z zmesjo kuhanih repnih listov in kozjega sira. Za večerjo bodo imeli kozje meso, ki ga prej marinirajo v mešanici česna, peteršilja, feferonov, mlete paprike, timijana, drobnjaka in lovorja. Meso bodo odnesli na pašnik, kjer ga bodo skuhali na ognju. Za prilogo bo polenta, kuhana na kozjem mleku. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Catalin Gagiu in Stefan Pannen
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
Vas Sodo leži jugozahodno od Adis Abebe. Tam živita Dinke in Tešome Gudeta, ki imata devet otrok. Doma živijo le še trije najmlajši. Pridelujeta žito in vzrejata živino. Dinke že navsezgodaj praži kavo za zajtrk. Njen sin Šala gre še pred poukom po vodo v bližnji vodnjak. Prej so morali hoditi več kilometrov daleč. Dinkejina nečakinja Bešo peče indžero, nekvašen kruh iz etiopskega prosa tefa in droži. To je osnovna hrana v Etiopiji. Dinke pa pripravlja začimbno maslo, ki ga uporablja v številnih jedeh. Tešome na vrtu prideluje zelje, korenje in česen, ter se ukvarja s čebelarjenjem. Za večerjo bodo imeli gomen vot, enolončnico iz kuhanega zelja, čebule, belega sira in začimb. Priloga bo seveda indžera. Meso uživajo samo za praznike. Dinke na god svetega Mihaela pripravi kitfo, sesekljano meso, ki ga začini s kardamomom, poprom, kuminom, origanom in čilijem. Na koncu doda še začimbno maslo.
Vas Sodo leži jugozahodno od Adis Abebe. Tam živita Dinke in Tešome Gudeta, ki imata devet otrok. Doma živijo le še trije najmlajši. Pridelujeta žito in vzrejata živino. Dinke že navsezgodaj praži kavo za zajtrk. Njen sin Šala gre še pred poukom po vodo v bližnji vodnjak. Prej so morali hoditi več kilometrov daleč. Dinkejina nečakinja Bešo peče indžero, nekvašen kruh iz etiopskega prosa tefa in droži. To je osnovna hrana v Etiopiji. Dinke pa pripravlja začimbno maslo, ki ga uporablja v številnih jedeh. Tešome na vrtu prideluje zelje, korenje in česen, ter se ukvarja s čebelarjenjem. Za večerjo bodo imeli gomen vot, enolončnico iz kuhanega zelja, čebule, belega sira in začimb. Priloga bo seveda indžera. Meso uživajo samo za praznike. Dinke na god svetega Mihaela pripravi kitfo, sesekljano meso, ki ga začini s kardamomom, poprom, kuminom, origanom in čilijem. Na koncu doda še začimbno maslo.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Močvirnata pokrajina Camargue leži zahodno od Marseilla. V pokrajini so odlični pogoji za pridelavo sadja in zelenjave, predvsem pa za gojenje riža. Jacques Rosière je zagnan pridelovalec riža, goji ga kar 15 različnih sort. Zaradi spora z očetom je ostal brez obdelovalne zemlje, vendar ima zaradi svoje prizadevnosti že 200 hektarjev riževih polj, ki jih namerava v obdelovanje predati svojemu sinu. Njegove sosedje vzrejajo bike in redno sodelujejo na nekrvavi camarški bikoborbi Course camarguaise; bikoborci morajo med tekom z bikovih rogov odrezati trofeje. Camarški biki, ki se ne uvrstijo na bikoborbo, končajo v loncu in veljajo za pravo poslastico. Jacquesova soseda Françoise pripravlja tradicionalno dušeno jed gardiane, za katero mora meso 24 ur marinirati v rdečem vinu.
Močvirnata pokrajina Camargue leži zahodno od Marseilla. V pokrajini so odlični pogoji za pridelavo sadja in zelenjave, predvsem pa za gojenje riža. Jacques Rosière je zagnan pridelovalec riža, goji ga kar 15 različnih sort. Zaradi spora z očetom je ostal brez obdelovalne zemlje, vendar ima zaradi svoje prizadevnosti že 200 hektarjev riževih polj, ki jih namerava v obdelovanje predati svojemu sinu. Njegove sosedje vzrejajo bike in redno sodelujejo na nekrvavi camarški bikoborbi Course camarguaise; bikoborci morajo med tekom z bikovih rogov odrezati trofeje. Camarški biki, ki se ne uvrstijo na bikoborbo, končajo v loncu in veljajo za pravo poslastico. Jacquesova soseda Françoise pripravlja tradicionalno dušeno jed gardiane, za katero mora meso 24 ur marinirati v rdečem vinu.
Najbolj znanemu delu obale južne Italije je dalo ime mesto Amalfi. Družina Luigija Aceta tu že pet generacij goji limone, ki so jih v te kraje prinesli Normani pred približno 1000 leti. Luigi se je že kot otrok naučil cepljenja, umetnosti plemenitenja limonovcev, pri 75 letih pa še vedno vsak dan dela v svojih nasadih. Luigijeva žena Rita pripravlja preproste jedi, od pečene mečarice do testenin in sladic z limonami. Luigijev sin Marco izdeluje limonin liker "limoncello", ki ga skupaj z drugimi domačimi izdelki prodaja v družinski trgovini v središču Amalfija.
Najbolj znanemu delu obale južne Italije je dalo ime mesto Amalfi. Družina Luigija Aceta tu že pet generacij goji limone, ki so jih v te kraje prinesli Normani pred približno 1000 leti. Luigi se je že kot otrok naučil cepljenja, umetnosti plemenitenja limonovcev, pri 75 letih pa še vedno vsak dan dela v svojih nasadih. Luigijeva žena Rita pripravlja preproste jedi, od pečene mečarice do testenin in sladic z limonami. Luigijev sin Marco izdeluje limonin liker "limoncello", ki ga skupaj z drugimi domačimi izdelki prodaja v družinski trgovini v središču Amalfija.
V poljski pokrajini Kašubija se gospodinje vsako leto merijo na posebni olimpijadi, na kateri tekmujejo v različnih športnih, umetniških in kulinaričnih disciplinah. Letos glavno nagrado namenjajo ekipi, ki bo pripravila najboljši posladek iz jagod. V oddaji spremljamo kašubsko družino Ptach, ki na svojih poljih prideluje posebno vrsto jagod. V družinskem poslu sodelujejo pripadniki več generacij, ob vrhuncu sezone pa jim na poljih pomagajo tudi sosedje in znanci. Poleg dobrot iz jagod Kašubija slovi tudi po odličnih ribjih jedeh, saj je pokrajina posejana s številnimi jezeri, v katerih ne manjka različnih vrst rib. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich
V poljski pokrajini Kašubija se gospodinje vsako leto merijo na posebni olimpijadi, na kateri tekmujejo v različnih športnih, umetniških in kulinaričnih disciplinah. Letos glavno nagrado namenjajo ekipi, ki bo pripravila najboljši posladek iz jagod. V oddaji spremljamo kašubsko družino Ptach, ki na svojih poljih prideluje posebno vrsto jagod. V družinskem poslu sodelujejo pripadniki več generacij, ob vrhuncu sezone pa jim na poljih pomagajo tudi sosedje in znanci. Poleg dobrot iz jagod Kašubija slovi tudi po odličnih ribjih jedeh, saj je pokrajina posejana s številnimi jezeri, v katerih ne manjka različnih vrst rib. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
Svež mango za zajtrk, kokos za sladico … Na vrtu Waël Toto na otoku Martinique raste skoraj tisoč sadnih dreves, različna zelenjava in zelišča. Njen vrt je prava “samopostrežba“ in protiutež monokulturam, ki prevladujejo na otoku. S sestavinami in pridelki z otoka Waël rada pripravlja tradicionalne karibske obroke: zelene banane s popečeno slanino, sadne smutije s tapiokino moko in zelenjavne ocvrtke s sladkim krompirjem. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Elke Sasse in Pascal Capitolin
Svež mango za zajtrk, kokos za sladico … Na vrtu Waël Toto na otoku Martinique raste skoraj tisoč sadnih dreves, različna zelenjava in zelišča. Njen vrt je prava “samopostrežba“ in protiutež monokulturam, ki prevladujejo na otoku. S sestavinami in pridelki z otoka Waël rada pripravlja tradicionalne karibske obroke: zelene banane s popečeno slanino, sadne smutije s tapiokino moko in zelenjavne ocvrtke s sladkim krompirjem. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Elke Sasse in Pascal Capitolin
Finska je dežela fjordov, gozdov, neokrnjene narave in voda z veliko ribami. Poletja so kratka, zime pa dolge. Obiskali bomo družino Suutarinen, ki živi štiri ure vožnje severno od Helsinkov. Maija je ekologinja, njen mož Samppa pa policist. Živijo na odročni kmetiji, kjer imajo ponije, pse, mačke, kokoši in ovce. Za kresni dan bo Samppa na vrtu v žerjavici spekel jagnječje stegno, Maija pa bo s hčerkama pripravila pečeno korenje, rumeno kolerabo in rdečo peso ter kolač iz umešanega testa z zamrznjenim jagodičjem, saj letošnje še ni dozorelo. Za predjed bodo fileji sleda, marinirani v gorčični omaki z medom. Maijini starši so v bližini kupili počitniško hišico, da bi lahko preživeli več časa z vnukinjama. Danes bodo skupaj lovili ribe. Sanni ujame ščuko in dedek jo očisti. Babica pa bo iz nje skuhala okusno ribjo juho in spekla fileje. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Marvin Entholt
Finska je dežela fjordov, gozdov, neokrnjene narave in voda z veliko ribami. Poletja so kratka, zime pa dolge. Obiskali bomo družino Suutarinen, ki živi štiri ure vožnje severno od Helsinkov. Maija je ekologinja, njen mož Samppa pa policist. Živijo na odročni kmetiji, kjer imajo ponije, pse, mačke, kokoši in ovce. Za kresni dan bo Samppa na vrtu v žerjavici spekel jagnječje stegno, Maija pa bo s hčerkama pripravila pečeno korenje, rumeno kolerabo in rdečo peso ter kolač iz umešanega testa z zamrznjenim jagodičjem, saj letošnje še ni dozorelo. Za predjed bodo fileji sleda, marinirani v gorčični omaki z medom. Maijini starši so v bližini kupili počitniško hišico, da bi lahko preživeli več časa z vnukinjama. Danes bodo skupaj lovili ribe. Sanni ujame ščuko in dedek jo očisti. Babica pa bo iz nje skuhala okusno ribjo juho in spekla fileje. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Marvin Entholt
Kanton Graubünden na jugovzhodu Švicarskih Alp je gorska regija z odmaknjenimi zaselki, strmimi prelazi in svetovno znano Retijsko železnico. Tamkajšnja kuhinja slovi po torti s karameliziranimi orehi in bundenskem mesu. V višjih legah Bundenskih Alp pa raste redka sorta bora, cemprin. Mizarka Barbara Schuler-Rozzi iz lesa cemprina izdeluje omamno dišeče kose pohištva. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Kanton Graubünden na jugovzhodu Švicarskih Alp je gorska regija z odmaknjenimi zaselki, strmimi prelazi in svetovno znano Retijsko železnico. Tamkajšnja kuhinja slovi po torti s karameliziranimi orehi in bundenskem mesu. V višjih legah Bundenskih Alp pa raste redka sorta bora, cemprin. Mizarka Barbara Schuler-Rozzi iz lesa cemprina izdeluje omamno dišeče kose pohištva. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner