Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Srednjeveška Volterra leži med toskanskimi griči. Blizu kraja je kmetija sedemnajstčlanske družine Ferri. Mama Emilia in njena hči Carla bosta za kosilo pripravili zuppo volterrano, krepko zelenjavno juho iz toskanskega črnega ohrovta, ki ima zaradi prepraženega pršuta in svinjske slanine posebno izrazit okus. Za večerjo bo fegatelli, jed iz svežih svinjskih jeter, slanine in žajblja. Priloga pa bo beli fižol, ki ga kuhajo z olivnim oljem, žajbljem, česnom in domačo paradižnikovo omako. Volterra je znana tudi po restavraciji v strogo varovanem zaporu, v kateri vrhunski kuharji enkrat na mesec sodelujejo z zaporniki in pripravijo »jetniško večerjo« za približno 130 gostov. Tokrat bodo med drugim postregli peno iz polenovke v vlečenem testu, sipo z rukolo in paradižnikom ter nabodalca z rakci in ananasom.
Srednjeveška Volterra leži med toskanskimi griči. Blizu kraja je kmetija sedemnajstčlanske družine Ferri. Mama Emilia in njena hči Carla bosta za kosilo pripravili zuppo volterrano, krepko zelenjavno juho iz toskanskega črnega ohrovta, ki ima zaradi prepraženega pršuta in svinjske slanine posebno izrazit okus. Za večerjo bo fegatelli, jed iz svežih svinjskih jeter, slanine in žajblja. Priloga pa bo beli fižol, ki ga kuhajo z olivnim oljem, žajbljem, česnom in domačo paradižnikovo omako. Volterra je znana tudi po restavraciji v strogo varovanem zaporu, v kateri vrhunski kuharji enkrat na mesec sodelujejo z zaporniki in pripravijo »jetniško večerjo« za približno 130 gostov. Tokrat bodo med drugim postregli peno iz polenovke v vlečenem testu, sipo z rukolo in paradižnikom ter nabodalca z rakci in ananasom.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Istrsko zaledje očara z lepoto in bujno naravo. Tu živi družina Tikel. Ivica, njegov starejši brat Denis in mlajša sestra Marijana skupaj s starši obdelujejo nekaj vinogradov in dva velika oljčna nasada. Tiklovi so samozadostni in na svoji kmetiji pridelujejo vse, kar potrebujejo za življenje. Preživljajo se s prodajo visokokakovostnih vin in oljčnega olja. Ivica je strasten nabiralec tartufov in si močno želi najti belega tartufa. Do zdaj ga še ni. Jeseni vsako prosto minuto preživi ob iskanju dragocenih gomoljik, pa vedno najde le črne. Ivanka pripravi fuže in fritajo, oboje pa obogati s sveže nabranimi črnimi tartufi.
Istrsko zaledje očara z lepoto in bujno naravo. Tu živi družina Tikel. Ivica, njegov starejši brat Denis in mlajša sestra Marijana skupaj s starši obdelujejo nekaj vinogradov in dva velika oljčna nasada. Tiklovi so samozadostni in na svoji kmetiji pridelujejo vse, kar potrebujejo za življenje. Preživljajo se s prodajo visokokakovostnih vin in oljčnega olja. Ivica je strasten nabiralec tartufov in si močno želi najti belega tartufa. Do zdaj ga še ni. Jeseni vsako prosto minuto preživi ob iskanju dragocenih gomoljik, pa vedno najde le črne. Ivanka pripravi fuže in fritajo, oboje pa obogati s sveže nabranimi črnimi tartufi.