Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za sosedovo mizo
Matera leži v južni italijanski deželi Bazilikati. Do 60. let prejšnjega stoletja so mnogi prebivalci živeli v votlinah. Zgodovina mesta se odraža v jedeh, žitih in kruhu, narastkih, testeninah in enolončnicah. Pino in Antonella vnuke seznanjata s starimi recepti, vsi člani družine Sigillino pa se trudijo, da bi se ohranilo staro mestno jedro. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica filma: Stefanie Fleischmann
Matera leži v južni italijanski deželi Bazilikati. Do 60. let prejšnjega stoletja so mnogi prebivalci živeli v votlinah. Zgodovina mesta se odraža v jedeh, žitih in kruhu, narastkih, testeninah in enolončnicah. Pino in Antonella vnuke seznanjata s starimi recepti, vsi člani družine Sigillino pa se trudijo, da bi se ohranilo staro mestno jedro. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica filma: Stefanie Fleischmann
Za sosedovo mizo
Regija Svaneti leži na severozahodu Gruzije. Območje je redko poseljeno, nad njim pa kraljujejo od 4000 do 5000 m visoke gore Visokega Kavkaza. Ljudje tu živijo od živinoreje in pridelave mleka. Na jedilniku je tudi veliko krompirja in sadja. Zelo priljubljene specialitete so "gruzijski kečap" iz sliv, sir sulguni in polnjeni kruhki. Džoni in Lili Tamlijani se, tako kot večina prebivalcev vasi Cvirmi, ukvarjata s poljedelstvom in živinorejo. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse
Regija Svaneti leži na severozahodu Gruzije. Območje je redko poseljeno, nad njim pa kraljujejo od 4000 do 5000 m visoke gore Visokega Kavkaza. Ljudje tu živijo od živinoreje in pridelave mleka. Na jedilniku je tudi veliko krompirja in sadja. Zelo priljubljene specialitete so "gruzijski kečap" iz sliv, sir sulguni in polnjeni kruhki. Džoni in Lili Tamlijani se, tako kot večina prebivalcev vasi Cvirmi, ukvarjata s poljedelstvom in živinorejo. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse
Za sosedovo mizo
Sylt ima razburkano morje, neskončne plaže in divjo pokrajino s sipinami. Vendar je Sylt tudi eden izmed najbolj priljubljenih nemških počitniških krajev. Na otoku lokalni pridelovalci hrane pripravljajo visokokakovostne izdelke. Naj gre za meso goveda pasme galloway, jajca, mleko ali morske sadeže. Syltska ostriga in syltska klapavica sta prava znamenitost. Lars Lunk je reševalec iz vode in ima eno izmed najlepših služb: dela na plaži Kampen. Poleti se zjutraj pred službo odpravi lovit skuše. Lars in njegova žena Maren sta prava Syltčana. Rada kuhata in se z avtodomom odpeljeta v samotne zalive otoka. Počitnice doma. Sylt je nekaj edinstvenega. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Kristian Kähler
Sylt ima razburkano morje, neskončne plaže in divjo pokrajino s sipinami. Vendar je Sylt tudi eden izmed najbolj priljubljenih nemških počitniških krajev. Na otoku lokalni pridelovalci hrane pripravljajo visokokakovostne izdelke. Naj gre za meso goveda pasme galloway, jajca, mleko ali morske sadeže. Syltska ostriga in syltska klapavica sta prava znamenitost. Lars Lunk je reševalec iz vode in ima eno izmed najlepših služb: dela na plaži Kampen. Poleti se zjutraj pred službo odpravi lovit skuše. Lars in njegova žena Maren sta prava Syltčana. Rada kuhata in se z avtodomom odpeljeta v samotne zalive otoka. Počitnice doma. Sylt je nekaj edinstvenega. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Kristian Kähler
Za sosedovo mizo
Za jugozahodni del Maroka je značilna pusta pokrajina. V pokrajini Tafedna, 250 km zahodno od Marakeša, v tej suhi zemlji gojijo arganova drevesa. So ena najstarejših in najredkejših rastlin na svetu in uspevajo le na nekaj območjih v Maroku. Na trnastih drevesih raste čudežni sadež. Iz njegovih semen stiskajo dragoceno arganovo olje, s katerim pripravljajo značilne maroške jedi: tažin s kozjim mesom, nabodala, kuskus in solata iz jajčevcev. Za pridelavo arganovega olja se ženske po vsem Maroku združujejo v zadruge, da je delo učinkovitejše. Halima se je pred šestimi leti preselila v vas iz Casablance in od takrat vodi lokalno zadrugo. Tudi za njenega pastorka Brahima so arganova drevesa pomembna – na neprehodnem, suhem terenu njegove gibčne koze najdejo hrano – meso arganovih sadežev. Njegov nečak Ajub po šoli rad pomaga pri delu v hiši in kuhanju. Halima pa pri večerji rada preizkusi svoje nove zamisli. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Silvia Palmigiano
Za jugozahodni del Maroka je značilna pusta pokrajina. V pokrajini Tafedna, 250 km zahodno od Marakeša, v tej suhi zemlji gojijo arganova drevesa. So ena najstarejših in najredkejših rastlin na svetu in uspevajo le na nekaj območjih v Maroku. Na trnastih drevesih raste čudežni sadež. Iz njegovih semen stiskajo dragoceno arganovo olje, s katerim pripravljajo značilne maroške jedi: tažin s kozjim mesom, nabodala, kuskus in solata iz jajčevcev. Za pridelavo arganovega olja se ženske po vsem Maroku združujejo v zadruge, da je delo učinkovitejše. Halima se je pred šestimi leti preselila v vas iz Casablance in od takrat vodi lokalno zadrugo. Tudi za njenega pastorka Brahima so arganova drevesa pomembna – na neprehodnem, suhem terenu njegove gibčne koze najdejo hrano – meso arganovih sadežev. Njegov nečak Ajub po šoli rad pomaga pri delu v hiši in kuhanju. Halima pa pri večerji rada preizkusi svoje nove zamisli. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Silvia Palmigiano
Za sosedovo mizo
V Dunajskem gozdu raste redka delikatesa – brek. Ta divji sadež oplemeniti pikantne in sladke jedi, denimo dunajsko pletenico. Brek je v sorodu z jerebiko, mokovcem in skoršem. V Avstriji iz plodov kuhajo tradicionalen in drag brendi, zadnja leta pa je brek našel pot tudi v kuhinjo. Okus plodov spominja na mandlje in marcipan. Sestri Anna Leodolter in Veronika Mayer sta odraščali z brekom, vsaka pa ga uporablja za drugačne jedi. Ena za mesne, druga za vegetarijanske. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
V Dunajskem gozdu raste redka delikatesa – brek. Ta divji sadež oplemeniti pikantne in sladke jedi, denimo dunajsko pletenico. Brek je v sorodu z jerebiko, mokovcem in skoršem. V Avstriji iz plodov kuhajo tradicionalen in drag brendi, zadnja leta pa je brek našel pot tudi v kuhinjo. Okus plodov spominja na mandlje in marcipan. Sestri Anna Leodolter in Veronika Mayer sta odraščali z brekom, vsaka pa ga uporablja za drugačne jedi. Ena za mesne, druga za vegetarijanske. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Za sosedovo mizo
V Akvitaniji srečamo Thierryja in Marie-Laure Hiriart, pridelovalca slovitega čilija Espelette, ki ga pogosto uporabljajo v baskovski kuhinji. Mleti čili prodajata posameznikom, podjetjem in lokalni čokoladnici. Marie-Laure se po sestavine za kosilo pogosto odpravi k prijateljema Ericu in Maritxu Amestoy, ki ne gojita le čilija, temveč tudi redke sorte paradižnikov. Ti gurmanski pridelovalci čilija v prostem času v lokalnem društvu sodelujejo tudi kot ocenjevalci te začimbe. Kljub napornemu vsakdanjiku pa si znajo vzeti čas za druženje in uživanje v hrani, kot je baskovska jagnječja obara xilindron, čips iz listnatega ohrovta ali baskovska torta. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
V Akvitaniji srečamo Thierryja in Marie-Laure Hiriart, pridelovalca slovitega čilija Espelette, ki ga pogosto uporabljajo v baskovski kuhinji. Mleti čili prodajata posameznikom, podjetjem in lokalni čokoladnici. Marie-Laure se po sestavine za kosilo pogosto odpravi k prijateljema Ericu in Maritxu Amestoy, ki ne gojita le čilija, temveč tudi redke sorte paradižnikov. Ti gurmanski pridelovalci čilija v prostem času v lokalnem društvu sodelujejo tudi kot ocenjevalci te začimbe. Kljub napornemu vsakdanjiku pa si znajo vzeti čas za druženje in uživanje v hrani, kot je baskovska jagnječja obara xilindron, čips iz listnatega ohrovta ali baskovska torta. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
Za sosedovo mizo
Na jugovzhodu Francije, v pokrajini Dofineja, živijo René Berger, njegova žena Elisabeth in njuni trije sinovi, ki skrbijo za kmetijo s kozami, ovcami, osli in več kot 450 drevesi oreha. Družina se trudi ohranjati ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo. Pri težjih delih, kot je obiranje plodov, si pomagajo s stroji, ročno pa orehe trejo ob večerih, ko se tradicionalno zberejo vsa družina in prijatelji. Cela orehova jedrca prodajajo slaščičarnam, zdrobljena pa odpeljejo v starodavni mlin, kjer jih zmeljejo, prepražijo in stisnejo v stiskalnici. Tako pridobivajo okusno orehovo olje. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Lorenz Findeisen
Na jugovzhodu Francije, v pokrajini Dofineja, živijo René Berger, njegova žena Elisabeth in njuni trije sinovi, ki skrbijo za kmetijo s kozami, ovcami, osli in več kot 450 drevesi oreha. Družina se trudi ohranjati ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo. Pri težjih delih, kot je obiranje plodov, si pomagajo s stroji, ročno pa orehe trejo ob večerih, ko se tradicionalno zberejo vsa družina in prijatelji. Cela orehova jedrca prodajajo slaščičarnam, zdrobljena pa odpeljejo v starodavni mlin, kjer jih zmeljejo, prepražijo in stisnejo v stiskalnici. Tako pridobivajo okusno orehovo olje. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Lorenz Findeisen
Za sosedovo mizo
Pantelleria je vulkanski otok med Sicilijo in Tunizijo, znan tudi kot »črni biser Sredozemlja«. Obiskali bomo družino Modica: Luciana in Annamario ter njuno hčerko Sofio. Luciano je od očeta prevzel nasad kaprovcev, ki odlično uspevajo po vsem otoku. Kapre so pomembna sestavina otoških jedi. Uporabljajo jih v solatah, omakah in namazih. Annamaria bo za kosilo pripravila solato iz kuhanega krompirja, kaper, čebule, oliv in zgodnjih paradižnikov. Dodala bo tudi pečene sušene ribe. To solato velikokrat jedo namesto testenin. Za večerjo bo kuskus po pantellerijsko. Annamaria skuha ribe v juhi iz paradižnikove kaše, čebule, česna in peteršilja. Luciano kuskus namaka nekaj ur, nato pa mu doda čebulo, začimbno mešanico iz kurkume, koriandra, kumina, cimeta in čilija, pa tudi peteršilj in lovor. Pred postrežbo ga prelije z brodetom. Annamaria in Sofia bosta pripravili sladico. Najprej bosta naredili pivsko testo, iz katerega bosta s posebnim kovinskim modelčkom ocvrli rozete. Te bosta potem nadevali s sladkano rikoto. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Pantelleria je vulkanski otok med Sicilijo in Tunizijo, znan tudi kot »črni biser Sredozemlja«. Obiskali bomo družino Modica: Luciana in Annamario ter njuno hčerko Sofio. Luciano je od očeta prevzel nasad kaprovcev, ki odlično uspevajo po vsem otoku. Kapre so pomembna sestavina otoških jedi. Uporabljajo jih v solatah, omakah in namazih. Annamaria bo za kosilo pripravila solato iz kuhanega krompirja, kaper, čebule, oliv in zgodnjih paradižnikov. Dodala bo tudi pečene sušene ribe. To solato velikokrat jedo namesto testenin. Za večerjo bo kuskus po pantellerijsko. Annamaria skuha ribe v juhi iz paradižnikove kaše, čebule, česna in peteršilja. Luciano kuskus namaka nekaj ur, nato pa mu doda čebulo, začimbno mešanico iz kurkume, koriandra, kumina, cimeta in čilija, pa tudi peteršilj in lovor. Pred postrežbo ga prelije z brodetom. Annamaria in Sofia bosta pripravili sladico. Najprej bosta naredili pivsko testo, iz katerega bosta s posebnim kovinskim modelčkom ocvrli rozete. Te bosta potem nadevali s sladkano rikoto. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Za sosedovo mizo
Bosna in Hercegovina leži na severozahodu Balkanskega polotoka. Rodovitna prst in milo celinsko podnebje z vročimi poletji ponujata odlične pogoje za poljedelstvo in živinorejo. Tu uspeva tudi eksotična zelenjava, kot je okra, ki ima rada toploto. Z vitamini bogate plodove te rastline Biba Malčić predeluje v veganske zrezke, tradicionalne enolončnice in celo kozmetične izdelke. S hčerko Gorano pogosto pripravita tradicionalno "begovo čorbo". ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Bosna in Hercegovina leži na severozahodu Balkanskega polotoka. Rodovitna prst in milo celinsko podnebje z vročimi poletji ponujata odlične pogoje za poljedelstvo in živinorejo. Tu uspeva tudi eksotična zelenjava, kot je okra, ki ima rada toploto. Z vitamini bogate plodove te rastline Biba Malčić predeluje v veganske zrezke, tradicionalne enolončnice in celo kozmetične izdelke. S hčerko Gorano pogosto pripravita tradicionalno "begovo čorbo". ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Za sosedovo mizo
Porenje leži ob bregovih Rena na zahodu Nemčije. Jeseni, ko se dnevi krajšajo, tu praznujejo praznik sv. Martina, zavetnika usmiljencev. Takrat pripravljajo možiclje iz sladkega kvašenega testa in Martinovo gos. Hrustljavo pečena gos z rdečim zeljem je prava poslastica. Johannes Kircher vsako leto vzredi okoli tisoč gosi. Ko se pozno jeseni začne gosja sezona, mu na pomoč priskoči žena Heidi. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Porenje leži ob bregovih Rena na zahodu Nemčije. Jeseni, ko se dnevi krajšajo, tu praznujejo praznik sv. Martina, zavetnika usmiljencev. Takrat pripravljajo možiclje iz sladkega kvašenega testa in Martinovo gos. Hrustljavo pečena gos z rdečim zeljem je prava poslastica. Johannes Kircher vsako leto vzredi okoli tisoč gosi. Ko se pozno jeseni začne gosja sezona, mu na pomoč priskoči žena Heidi. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Za sosedovo mizo
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
