Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Antonio Pinheiro z družino živi na Azorih in se ukvarja s pridelovanjem ananasa. Na otoku São Miguel ga gojijo že od sredine 19. stoletja in Antonio je ponosen, da še danes ohranja star način pridelave brez pesticidov, kot so to počeli že njegovi predniki. Ko po dveh letih skrbnega negovanja rastlin končno lahko obere zrele in sočne sadeže, se tega veseli vsa družina. Njegova žena Conceição iz svežega ananasa pripravi pito, ki se odlično poda k tradicionalni ribji obari ali k mesni enolončnici. To skuhajo tako, da lonec z vsemi sestavinami tesno zaprejo ter za nekaj ur zakopljejo v luknjo, iz katere uhaja vulkanska para. To da jedi značilen okus, ki ga na štedilniku ni mogoče poustvariti.
Antonio Pinheiro z družino živi na Azorih in se ukvarja s pridelovanjem ananasa. Na otoku São Miguel ga gojijo že od sredine 19. stoletja in Antonio je ponosen, da še danes ohranja star način pridelave brez pesticidov, kot so to počeli že njegovi predniki. Ko po dveh letih skrbnega negovanja rastlin končno lahko obere zrele in sočne sadeže, se tega veseli vsa družina. Njegova žena Conceição iz svežega ananasa pripravi pito, ki se odlično poda k tradicionalni ribji obari ali k mesni enolončnici. To skuhajo tako, da lonec z vsemi sestavinami tesno zaprejo ter za nekaj ur zakopljejo v luknjo, iz katere uhaja vulkanska para. To da jedi značilen okus, ki ga na štedilniku ni mogoče poustvariti.
Saša Ivanovič, vodja kmetijske zadruge v Ust-Tulatinki, majhni vasici ob vznožju gorovja Altaj, nedaleč od meje s Kazahstanom, se je po smrti prve žene poročil s Katjo Vasiljevno iz mesta Barnaul. Katja po prvem poletju na podeželju, kjer poučuje v šoli, z mešanimi občutki pričakuje prvo zimo v novem domu. S taščo Pano in pastorko Tanjo pripravlja ozimnico in kuha. S Tanjo delata mante – cmoke, polnjene z nadevom iz buče, babica Pana pa pripravi okroško, poletno hladno zelenjavno juho, in speče pirožke. Pri družinskih obedih, v banji ali na izletu po bližnji reki Tulata Katja spoznava, da je bila odločitev o selitvi na vas ob vznožje gora dobra.
Saša Ivanovič, vodja kmetijske zadruge v Ust-Tulatinki, majhni vasici ob vznožju gorovja Altaj, nedaleč od meje s Kazahstanom, se je po smrti prve žene poročil s Katjo Vasiljevno iz mesta Barnaul. Katja po prvem poletju na podeželju, kjer poučuje v šoli, z mešanimi občutki pričakuje prvo zimo v novem domu. S taščo Pano in pastorko Tanjo pripravlja ozimnico in kuha. S Tanjo delata mante – cmoke, polnjene z nadevom iz buče, babica Pana pa pripravi okroško, poletno hladno zelenjavno juho, in speče pirožke. Pri družinskih obedih, v banji ali na izletu po bližnji reki Tulata Katja spoznava, da je bila odločitev o selitvi na vas ob vznožje gora dobra.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Schleswig-Holstein je kopno med Severnim in Baltskim morjem visoko na severu Nemčije. Vzdolž ozkega zaliva Schlei leži zgodovinska regija Angeln. Andrea Prahl se ukvarja z rejo prašičev. Njena tašča Ingrid Ehlers pripravlja tradicionalne jedi, sladko-kislo juho, mesne kroglice in rabarbarino torto, Andrea pa ima rajši lažjo hrano, zlasti morske postrvi, ki jih v plitvinah zaliva Schlei lovi njen mož Oliver.
Schleswig-Holstein je kopno med Severnim in Baltskim morjem visoko na severu Nemčije. Vzdolž ozkega zaliva Schlei leži zgodovinska regija Angeln. Andrea Prahl se ukvarja z rejo prašičev. Njena tašča Ingrid Ehlers pripravlja tradicionalne jedi, sladko-kislo juho, mesne kroglice in rabarbarino torto, Andrea pa ima rajši lažjo hrano, zlasti morske postrvi, ki jih v plitvinah zaliva Schlei lovi njen mož Oliver.
Vasica Sacel leži v dolini reke Ize, na skrajnem severovzhodu Romunije v pokrajini Maramureş. Pokrajina na obrobju gorovja Rodna slovi po svojih tradicionalnih rokodelskih spretnostih, na primer po izdelavi pisanih volnenih preprog. Nekoč je bilo samo v Sacelu osem mlinov, danes je ostal le še eden. Upravlja ga družina Mecleş. V njem še vedno meljejo žito, pa tudi češejo in obdelujejo volno. Med kulinaričnimi posebnostmi so najbolj znane sarmale, romunska različica sarme, ki jih v družini Mecleş pripravljajo najmanj enkrat na teden. Ob vsaki priložnosti pa za okrepčilo postrežejo s krepkim domačim žganjem.
Vasica Sacel leži v dolini reke Ize, na skrajnem severovzhodu Romunije v pokrajini Maramureş. Pokrajina na obrobju gorovja Rodna slovi po svojih tradicionalnih rokodelskih spretnostih, na primer po izdelavi pisanih volnenih preprog. Nekoč je bilo samo v Sacelu osem mlinov, danes je ostal le še eden. Upravlja ga družina Mecleş. V njem še vedno meljejo žito, pa tudi češejo in obdelujejo volno. Med kulinaričnimi posebnostmi so najbolj znane sarmale, romunska različica sarme, ki jih v družini Mecleş pripravljajo najmanj enkrat na teden. Ob vsaki priložnosti pa za okrepčilo postrežejo s krepkim domačim žganjem.