Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
Tokrat bomo obiskali otok Guernsey, ki leži sredi Rokavskega preliva. Obdaja ga topel Zalivski tok, zato na njem dobro uspeva zelenjava. Spoznali bomo Shollove, ki bodo predstavili značilne guernseyske jedi. Tradicionalno obaro, ki jo kuhajo osem ur, krepko ribjo pito in jabolčni kolač. Nabrali pa bodo tudi morske polže in še povsem sveže spekli kar na obali. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom
Tokrat bomo obiskali otok Guernsey, ki leži sredi Rokavskega preliva. Obdaja ga topel Zalivski tok, zato na njem dobro uspeva zelenjava. Spoznali bomo Shollove, ki bodo predstavili značilne guernseyske jedi. Tradicionalno obaro, ki jo kuhajo osem ur, krepko ribjo pito in jabolčni kolač. Nabrali pa bodo tudi morske polže in še povsem sveže spekli kar na obali. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom
Uli Stietz je že peta generacija mlinarjev, ki meljejo moko v majhni vasi v bližini Stuttgarta. Na svojih poljih prideluje stara žita, kot sta pira in dvozrnica. V pekarni mlina eksperimentira z različnimi vrstami kruha. Njegova hčerka Thea, prav tako mlinarka, za družino pripravlja značilne švabske jedi: spätzle, namaz iz zelene pire in slano pecivo käsfüßle ali sirova stopala. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Uli Stietz je že peta generacija mlinarjev, ki meljejo moko v majhni vasi v bližini Stuttgarta. Na svojih poljih prideluje stara žita, kot sta pira in dvozrnica. V pekarni mlina eksperimentira z različnimi vrstami kruha. Njegova hčerka Thea, prav tako mlinarka, za družino pripravlja značilne švabske jedi: spätzle, namaz iz zelene pire in slano pecivo käsfüßle ali sirova stopala. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Približno pet odstotkov Latvije pokrivajo barja, ki so edinstveno naravno okolje za raznovrstne živali in rastline. Med njimi so tudi mineralov in vitaminov polne brusnice, ki jih domačini ne nabirajo le v naravi, temveč jih tudi gojijo. Same po sebi so sicer izredno kisle, a so zelo okusne kot sestavina marmelad in sokov, odlične pa so tudi posušene ali kot okras za različne sladice. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich
Približno pet odstotkov Latvije pokrivajo barja, ki so edinstveno naravno okolje za raznovrstne živali in rastline. Med njimi so tudi mineralov in vitaminov polne brusnice, ki jih domačini ne nabirajo le v naravi, temveč jih tudi gojijo. Same po sebi so sicer izredno kisle, a so zelo okusne kot sestavina marmelad in sokov, odlične pa so tudi posušene ali kot okras za različne sladice. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Kleinwalsertal je visokogorska dolina na skrajnem severozahodu Avstrije, v kateri živi 5000 ljudi in kamor vodi zgolj ena ovinkasta cesta. Za domačine je okoliški gozd prava skrinja zakladov, saj poznajo skoraj sto užitnih gozdnih rastlin, od smrekovih vršičkov do zajčje detelje in bukovih poganjkov. Iz njih po ponovno odkritih starih receptih pripravljajo zeliščno skuto, kruh z listno moko, borovničeve polpete s planinskim sirom in še marsikaj. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Kleinwalsertal je visokogorska dolina na skrajnem severozahodu Avstrije, v kateri živi 5000 ljudi in kamor vodi zgolj ena ovinkasta cesta. Za domačine je okoliški gozd prava skrinja zakladov, saj poznajo skoraj sto užitnih gozdnih rastlin, od smrekovih vršičkov do zajčje detelje in bukovih poganjkov. Iz njih po ponovno odkritih starih receptih pripravljajo zeliščno skuto, kruh z listno moko, borovničeve polpete s planinskim sirom in še marsikaj. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Na daljnem severu Švedske ob meji z Laponsko leži Jämtland, redko poseljena pokrajina, kjer pozimi dobijo le štiri ure sončne svetlobe in se skozi visoke zamete prebijajo s pasjimi vpregami. Toda ko v zraku zadiši po punču in medenjakih ter smrečice zasijejo v soju pisanih bunkic in lučk, vsi vedo, da prihaja božič. In z njim tudi bogata pojedina z božično šunko, mlinci, losovim karpačem ter tradicionalnim krompirjevim narastkom s polenovko, za katerega ima vsaka družina svoj recept. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse
Na daljnem severu Švedske ob meji z Laponsko leži Jämtland, redko poseljena pokrajina, kjer pozimi dobijo le štiri ure sončne svetlobe in se skozi visoke zamete prebijajo s pasjimi vpregami. Toda ko v zraku zadiši po punču in medenjakih ter smrečice zasijejo v soju pisanih bunkic in lučk, vsi vedo, da prihaja božič. In z njim tudi bogata pojedina z božično šunko, mlinci, losovim karpačem ter tradicionalnim krompirjevim narastkom s polenovko, za katerega ima vsaka družina svoj recept. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Rose in Farah Ghareb živita v Betlehemu. Farah je rezbar in iz oljčnega lesa izdeluje jaslice in druge kipce. Rose štirinajst dni pred božičem začne peči praznično pecivo: mamoul in kak, polnjene piškote z datljevo pasto in oreščki. Za god svete Barbare skuha burbaro, pšenično jed, ki jo oplemeniti z janežem, cimetom in nageljnovimi žbicami ter okrasi s sladkorjem v prahu, kokosovimi kosmiči, rozinami in sladkornimi kroglicami ali pa z oreščki. Za večerjo bo pripravila maklubo, palestinsko narodno jed. V njej so česen, piščanec, lovor ter številne druge začimbe. Manjkati pa ne smejo niti ocvrta cvetača in čebula ter riž, ki ga Rose zalije s piščančjo juho.
Rose in Farah Ghareb živita v Betlehemu. Farah je rezbar in iz oljčnega lesa izdeluje jaslice in druge kipce. Rose štirinajst dni pred božičem začne peči praznično pecivo: mamoul in kak, polnjene piškote z datljevo pasto in oreščki. Za god svete Barbare skuha burbaro, pšenično jed, ki jo oplemeniti z janežem, cimetom in nageljnovimi žbicami ter okrasi s sladkorjem v prahu, kokosovimi kosmiči, rozinami in sladkornimi kroglicami ali pa z oreščki. Za večerjo bo pripravila maklubo, palestinsko narodno jed. V njej so česen, piščanec, lovor ter številne druge začimbe. Manjkati pa ne smejo niti ocvrta cvetača in čebula ter riž, ki ga Rose zalije s piščančjo juho.