Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Kleinwalsertal je visokogorska dolina na skrajnem severozahodu Avstrije, v kateri živi 5000 ljudi in kamor vodi zgolj ena ovinkasta cesta. Za domačine je okoliški gozd prava skrinja zakladov, saj poznajo skoraj sto užitnih gozdnih rastlin, od smrekovih vršičkov do zajčje detelje in bukovih poganjkov. Iz njih po ponovno odkritih starih receptih pripravljajo zeliščno skuto, kruh z listno moko, borovničeve polpete s planinskim sirom in še marsikaj. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Kleinwalsertal je visokogorska dolina na skrajnem severozahodu Avstrije, v kateri živi 5000 ljudi in kamor vodi zgolj ena ovinkasta cesta. Za domačine je okoliški gozd prava skrinja zakladov, saj poznajo skoraj sto užitnih gozdnih rastlin, od smrekovih vršičkov do zajčje detelje in bukovih poganjkov. Iz njih po ponovno odkritih starih receptih pripravljajo zeliščno skuto, kruh z listno moko, borovničeve polpete s planinskim sirom in še marsikaj. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Na daljnem severu Švedske ob meji z Laponsko leži Jämtland, redko poseljena pokrajina, kjer pozimi dobijo le štiri ure sončne svetlobe in se skozi visoke zamete prebijajo s pasjimi vpregami. Toda ko v zraku zadiši po punču in medenjakih ter smrečice zasijejo v soju pisanih bunkic in lučk, vsi vedo, da prihaja božič. In z njim tudi bogata pojedina z božično šunko, mlinci, losovim karpačem ter tradicionalnim krompirjevim narastkom s polenovko, za katerega ima vsaka družina svoj recept. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse
Na daljnem severu Švedske ob meji z Laponsko leži Jämtland, redko poseljena pokrajina, kjer pozimi dobijo le štiri ure sončne svetlobe in se skozi visoke zamete prebijajo s pasjimi vpregami. Toda ko v zraku zadiši po punču in medenjakih ter smrečice zasijejo v soju pisanih bunkic in lučk, vsi vedo, da prihaja božič. In z njim tudi bogata pojedina z božično šunko, mlinci, losovim karpačem ter tradicionalnim krompirjevim narastkom s polenovko, za katerega ima vsaka družina svoj recept. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Rose in Farah Ghareb živita v Betlehemu. Farah je rezbar in iz oljčnega lesa izdeluje jaslice in druge kipce. Rose štirinajst dni pred božičem začne peči praznično pecivo: mamoul in kak, polnjene piškote z datljevo pasto in oreščki. Za god svete Barbare skuha burbaro, pšenično jed, ki jo oplemeniti z janežem, cimetom in nageljnovimi žbicami ter okrasi s sladkorjem v prahu, kokosovimi kosmiči, rozinami in sladkornimi kroglicami ali pa z oreščki. Za večerjo bo pripravila maklubo, palestinsko narodno jed. V njej so česen, piščanec, lovor ter številne druge začimbe. Manjkati pa ne smejo niti ocvrta cvetača in čebula ter riž, ki ga Rose zalije s piščančjo juho.
Rose in Farah Ghareb živita v Betlehemu. Farah je rezbar in iz oljčnega lesa izdeluje jaslice in druge kipce. Rose štirinajst dni pred božičem začne peči praznično pecivo: mamoul in kak, polnjene piškote z datljevo pasto in oreščki. Za god svete Barbare skuha burbaro, pšenično jed, ki jo oplemeniti z janežem, cimetom in nageljnovimi žbicami ter okrasi s sladkorjem v prahu, kokosovimi kosmiči, rozinami in sladkornimi kroglicami ali pa z oreščki. Za večerjo bo pripravila maklubo, palestinsko narodno jed. V njej so česen, piščanec, lovor ter številne druge začimbe. Manjkati pa ne smejo niti ocvrta cvetača in čebula ter riž, ki ga Rose zalije s piščančjo juho.
Na 500 let starem posestvu ob Belem jezeru na avstrijskem Koroškem živi družina Knaller. Corinna in Michael imata tri otroke ter skrbita za manjši hotel in ekološko kmetijo, pri tem pa jima pomagajo Michaelovi starši. V adventnem času kuhajo tradicionalne krape s suhimi hruškami, pečejo božične piškote, okrasijo smrečico, se poveselijo s sosedi in pripravijo božično večerjo. Po starem običaju pa obdarujejo tudi živino in gozdne živali. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Wilma Pradetto
Na 500 let starem posestvu ob Belem jezeru na avstrijskem Koroškem živi družina Knaller. Corinna in Michael imata tri otroke ter skrbita za manjši hotel in ekološko kmetijo, pri tem pa jima pomagajo Michaelovi starši. V adventnem času kuhajo tradicionalne krape s suhimi hruškami, pečejo božične piškote, okrasijo smrečico, se poveselijo s sosedi in pripravijo božično večerjo. Po starem običaju pa obdarujejo tudi živino in gozdne živali. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Wilma Pradetto
Klára Vavříková s svojo mlado družino živi v središču Prage. Nedaleč proč slavni Karlov most ponosno stoji nad reko Vltavo, nad grajskimi poslopji Hradčanov pa se dvigajo stari gotski zvoniki. Praga je magnet za turiste in slovi po krepki hrani, kot so cmoki, praška šunka in sladica trdlo. V adventnem času Praga zaživi v še bolj pisanih barvah in mamljivih vonjavah in tudi družina Vavřík se pripravlja na božič. Floristka Klára izdeluje adventne venčke in jih prodaja na božičnem sejmu v starem mestnem jedru. Njen mož Karel dela v steklarni, v prostem času pa je basist in pevec v pankovski skupini. V božičnem času vadi za koncert. Na srečo Vavříkovima v tem času pomagata stara starša Ivana in Karel, ki otrokoma Stelli in Karlu skušata približati čarobnost božičnega časa.
Klára Vavříková s svojo mlado družino živi v središču Prage. Nedaleč proč slavni Karlov most ponosno stoji nad reko Vltavo, nad grajskimi poslopji Hradčanov pa se dvigajo stari gotski zvoniki. Praga je magnet za turiste in slovi po krepki hrani, kot so cmoki, praška šunka in sladica trdlo. V adventnem času Praga zaživi v še bolj pisanih barvah in mamljivih vonjavah in tudi družina Vavřík se pripravlja na božič. Floristka Klára izdeluje adventne venčke in jih prodaja na božičnem sejmu v starem mestnem jedru. Njen mož Karel dela v steklarni, v prostem času pa je basist in pevec v pankovski skupini. V božičnem času vadi za koncert. Na srečo Vavříkovima v tem času pomagata stara starša Ivana in Karel, ki otrokoma Stelli in Karlu skušata približati čarobnost božičnega časa.
Madžarsko Blatno jezero je največje jezero v Srednji Evropi. László Hűse na širnih pasovih ločja okrog jezera žanje trstiko. Trstiko tradicionalno režejo pozimi. Ker je lovec, zna skuhati imeniten divjačinski golaž. Njegova žena Mariann za žanjce po starem, že skoraj pozabljenem madžarskem receptu pripravlja dödole. Zelje pri njih kisajo sami in ga jedo kot solato. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Ulrike Neubecker
Madžarsko Blatno jezero je največje jezero v Srednji Evropi. László Hűse na širnih pasovih ločja okrog jezera žanje trstiko. Trstiko tradicionalno režejo pozimi. Ker je lovec, zna skuhati imeniten divjačinski golaž. Njegova žena Mariann za žanjce po starem, že skoraj pozabljenem madžarskem receptu pripravlja dödole. Zelje pri njih kisajo sami in ga jedo kot solato. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Ulrike Neubecker
Karelija stara kulturna krajina na severu Evrope, ki danes skoraj v celoti pripada Rusiji. Potem ko so bili karelijščina in običaji v sovjetskih časih prepovedani, se počasi vračajo v vsakdanjik, prav tako karelijske jedi, kot so kalitki, kalakuko in enolončnice, ki jih kuhajo v peči na drva. Roman Leontjev je lončar in v ta namen izdeluje glineno posodo. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Karelija stara kulturna krajina na severu Evrope, ki danes skoraj v celoti pripada Rusiji. Potem ko so bili karelijščina in običaji v sovjetskih časih prepovedani, se počasi vračajo v vsakdanjik, prav tako karelijske jedi, kot so kalitki, kalakuko in enolončnice, ki jih kuhajo v peči na drva. Roman Leontjev je lončar in v ta namen izdeluje glineno posodo. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
V majhnem mestu v osrednjem delu Portugalske, ki sega od Atlantika do meje s Španijo ter od Porta do Lizbone, sta se nekdanji redovnici navdušili nad permakulturnim načinom obdelovanja zemlje. Na vrtu Margaride Monteiro in Eduarde Barbose zelenjave ne najdemo na urejenih gredicah, buče, ohrovt in fižol rastejo kar med visoko travo in drevesi. Njuna kuhinja je preprosta, a hranljiva. Iz kruha, ohrovta in fižola sta pripravili tradicionalno jed migas, iz domačih fig in jabolk pa okusen jesenski kolač. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Stella Könemann
V majhnem mestu v osrednjem delu Portugalske, ki sega od Atlantika do meje s Španijo ter od Porta do Lizbone, sta se nekdanji redovnici navdušili nad permakulturnim načinom obdelovanja zemlje. Na vrtu Margaride Monteiro in Eduarde Barbose zelenjave ne najdemo na urejenih gredicah, buče, ohrovt in fižol rastejo kar med visoko travo in drevesi. Njuna kuhinja je preprosta, a hranljiva. Iz kruha, ohrovta in fižola sta pripravili tradicionalno jed migas, iz domačih fig in jabolk pa okusen jesenski kolač. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Stella Könemann
Sauerland je redko poseljena hribovita pokrajina na zahodu Nemčije. Pri marsikateri hiši pripravljajo divjačino, ki jo uplenijo v lastnem gozdu. Tam naberejo tudi brinove jagode, ki se izvrstno podajo k divjačinskim jedem. Za gozd pa je treba tudi skrbeti in se pri tem prilagajati podnebnim spremembam, kar počne Elmar Gilsbach v svoji drevesnici, v kateri vzgaja vzdržljivejše in na sušna obdobja odpornejše iglavce, da bodo gozdovi ostali zeleni tudi za prihodnje rodove. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Sauerland je redko poseljena hribovita pokrajina na zahodu Nemčije. Pri marsikateri hiši pripravljajo divjačino, ki jo uplenijo v lastnem gozdu. Tam naberejo tudi brinove jagode, ki se izvrstno podajo k divjačinskim jedem. Za gozd pa je treba tudi skrbeti in se pri tem prilagajati podnebnim spremembam, kar počne Elmar Gilsbach v svoji drevesnici, v kateri vzgaja vzdržljivejše in na sušna obdobja odpornejše iglavce, da bodo gozdovi ostali zeleni tudi za prihodnje rodove. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Tokrat bomo obiskali gorato Snowdonio na zahodu Walesa, znano po poru, ki je navdih za številne velške jedi. Spoznali bomo brate Finna, Steffa in Jacka, lastnike vaške trgovine in pekarne. Njihova teta Tamsin bo spekla porove polpete, Steff bo s sinkom Branom pripravil porove ocvrtke z morskimi algami, Finn pa sadni kruh bara brith in tradicionalno rudarsko jed. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Martin Koddenberg in Friederike Schlumbom
Tokrat bomo obiskali gorato Snowdonio na zahodu Walesa, znano po poru, ki je navdih za številne velške jedi. Spoznali bomo brate Finna, Steffa in Jacka, lastnike vaške trgovine in pekarne. Njihova teta Tamsin bo spekla porove polpete, Steff bo s sinkom Branom pripravil porove ocvrtke z morskimi algami, Finn pa sadni kruh bara brith in tradicionalno rudarsko jed. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Martin Koddenberg in Friederike Schlumbom
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Wetterau je pretežno kmetijska regija v nemški zvezni deželi Hessen. Ob zgodovinskem samostanu Konradsdorf stoji istoimenska kmetija, na kateri skupaj živi in dela pet družin z 12 otroki. Na kmetiji radi pripravljajo bogate sezonske solate, jagnječjo pečenko, krepke narastke in tako imenovano zeleno omako. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adama Ulrich in Julia Jasjunas
Wetterau je pretežno kmetijska regija v nemški zvezni deželi Hessen. Ob zgodovinskem samostanu Konradsdorf stoji istoimenska kmetija, na kateri skupaj živi in dela pet družin z 12 otroki. Na kmetiji radi pripravljajo bogate sezonske solate, jagnječjo pečenko, krepke narastke in tako imenovano zeleno omako. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adama Ulrich in Julia Jasjunas
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana. Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana. Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
Severna Frizija je obalna pokrajina na severu Nemčije, kjer ritem življenja narekujeta plima in oseka. Na nasipih, ki zaledje varujejo pred Severnim morjem, se pasejo ovce Simona Lossaua, njihovo meso pa poleg morskih sadežev in slanoljubnih rastlin predstavlja temelje krepke severnofrizijske kuhinje. Seveda pa ne gre niti brez sladkih dobrot, ki so jih navdihnili bližnji sosedje, sladkosnedi Danci. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Hanna Leissner
Severna Frizija je obalna pokrajina na severu Nemčije, kjer ritem življenja narekujeta plima in oseka. Na nasipih, ki zaledje varujejo pred Severnim morjem, se pasejo ovce Simona Lossaua, njihovo meso pa poleg morskih sadežev in slanoljubnih rastlin predstavlja temelje krepke severnofrizijske kuhinje. Seveda pa ne gre niti brez sladkih dobrot, ki so jih navdihnili bližnji sosedje, sladkosnedi Danci. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Hanna Leissner
Val Gardena, ki leži na severozahodu Dolomitov, je obdana z množico alpskih pašnikov in mogočnih gora. Glavno mesto Ortisei s 6000 prebivalci je bilo nekoč zaspana vasica, danes pa je privlačno turistično središče – poleti za pohodnike, pozimi za smučarje. Tam živi tudi družina Bernardi, ki se preživlja z rezbarjenjem svetopisemskih kipcev, nekateri člani družine pa delajo tudi v turizmu. Sin Florian je tudi strasten kuhar, ki obožuje tradicionalne jedi in že od otroštva rad peče sladke dobrote, svoje znanje pa rad deli tudi z drugimi vaščani.
Val Gardena, ki leži na severozahodu Dolomitov, je obdana z množico alpskih pašnikov in mogočnih gora. Glavno mesto Ortisei s 6000 prebivalci je bilo nekoč zaspana vasica, danes pa je privlačno turistično središče – poleti za pohodnike, pozimi za smučarje. Tam živi tudi družina Bernardi, ki se preživlja z rezbarjenjem svetopisemskih kipcev, nekateri člani družine pa delajo tudi v turizmu. Sin Florian je tudi strasten kuhar, ki obožuje tradicionalne jedi in že od otroštva rad peče sladke dobrote, svoje znanje pa rad deli tudi z drugimi vaščani.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Zdravilna zelišča rastejo na travnikih in v gredicah. Postala so pomembne sestavine v sodobni, zdravi prehrani. Avtonomna pokrajina Vojvodina je žitnica Srbije, saj je tamkajšnja prst izjemno rodovitna. Umetniški par Ana Vrbaški in Marko Dinjaški živita v hišici na robu gozda. Ana pogosto pripravlja tradicionalne jedi v brezmesnih različicah, saj je vegetarijanka. Za sarmo, na primer, namesto mletega mesa navadno uporabi ajdovo kašo, nasekljano zelenjavo in oreščke. Glavno mesto Vojvodine Novi Sad, v katerem ob Srbih že stoletja sobiva kar 25 različnih narodnih skupin, je bilo v letih 2021/2022 Evropska prestolnica kulture. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Zdravilna zelišča rastejo na travnikih in v gredicah. Postala so pomembne sestavine v sodobni, zdravi prehrani. Avtonomna pokrajina Vojvodina je žitnica Srbije, saj je tamkajšnja prst izjemno rodovitna. Umetniški par Ana Vrbaški in Marko Dinjaški živita v hišici na robu gozda. Ana pogosto pripravlja tradicionalne jedi v brezmesnih različicah, saj je vegetarijanka. Za sarmo, na primer, namesto mletega mesa navadno uporabi ajdovo kašo, nasekljano zelenjavo in oreščke. Glavno mesto Vojvodine Novi Sad, v katerem ob Srbih že stoletja sobiva kar 25 različnih narodnih skupin, je bilo v letih 2021/2022 Evropska prestolnica kulture. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto