Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Istrsko zaledje očara z lepoto in bujno naravo. Tu živi družina Tikel. Ivica, njegov starejši brat Denis in mlajša sestra Marijana skupaj s starši obdelujejo nekaj vinogradov in dva velika oljčna nasada. Tiklovi so samozadostni in na svoji kmetiji pridelujejo vse, kar potrebujejo za življenje. Preživljajo se s prodajo visokokakovostnih vin in oljčnega olja. Ivica je strasten nabiralec tartufov in si močno želi najti belega tartufa. Do zdaj ga še ni. Jeseni vsako prosto minuto preživi ob iskanju dragocenih gomoljik, pa vedno najde le črne. Ivanka pripravi fuže in fritajo, oboje pa obogati s sveže nabranimi črnimi tartufi.
Istrsko zaledje očara z lepoto in bujno naravo. Tu živi družina Tikel. Ivica, njegov starejši brat Denis in mlajša sestra Marijana skupaj s starši obdelujejo nekaj vinogradov in dva velika oljčna nasada. Tiklovi so samozadostni in na svoji kmetiji pridelujejo vse, kar potrebujejo za življenje. Preživljajo se s prodajo visokokakovostnih vin in oljčnega olja. Ivica je strasten nabiralec tartufov in si močno želi najti belega tartufa. Do zdaj ga še ni. Jeseni vsako prosto minuto preživi ob iskanju dragocenih gomoljik, pa vedno najde le črne. Ivanka pripravi fuže in fritajo, oboje pa obogati s sveže nabranimi črnimi tartufi.
Sologne je eno najstarejših lovnih območij v Franciji na bregovih Loare, kjer si je francosko plemstvo zgradilo veličastne gradove. Poleg različnih pit regionalno kuhinjo zaznamujejo divjačinske paštete, divjačinski ragu in zajčje krače. Strastni lovec Edouard Bouloche z družino živi v tako imenovani "dolgi hiši", ki jo je podedoval od dedka.
Sologne je eno najstarejših lovnih območij v Franciji na bregovih Loare, kjer si je francosko plemstvo zgradilo veličastne gradove. Poleg različnih pit regionalno kuhinjo zaznamujejo divjačinske paštete, divjačinski ragu in zajčje krače. Strastni lovec Edouard Bouloche z družino živi v tako imenovani "dolgi hiši", ki jo je podedoval od dedka.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
V gorati Alpujarri na jugu Španije želijo nekateri kmetje obuditi pokrajino s starodavno rastlino. Juan Peña goji konopljo na strmih pobočjih Sierre Nevade. Semena stisnejo v olje, to, kar od njih ostane, pa zmeljejo v moko. Posušene liste namočijo v olivnem olju, da dobijo pomirjujoče mazilo. Tu so idealne razmere za gojenje mandljevcev. Oberejo jih tako, da plodove z dreves sklatijo s palicami. Juanova žena Yolanda Godoy je pri tradicionalni kuhi izvirna. Pripravi odličen vegetarijanski karpačo z bučkami, oluščena konopljina semena pa uporabi za cvrtje piščanca, znamenito mandljevo juho ali avokadovo torto z bananami. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorici: Marie Villetelle in Alba Vivancos
V gorati Alpujarri na jugu Španije želijo nekateri kmetje obuditi pokrajino s starodavno rastlino. Juan Peña goji konopljo na strmih pobočjih Sierre Nevade. Semena stisnejo v olje, to, kar od njih ostane, pa zmeljejo v moko. Posušene liste namočijo v olivnem olju, da dobijo pomirjujoče mazilo. Tu so idealne razmere za gojenje mandljevcev. Oberejo jih tako, da plodove z dreves sklatijo s palicami. Juanova žena Yolanda Godoy je pri tradicionalni kuhi izvirna. Pripravi odličen vegetarijanski karpačo z bučkami, oluščena konopljina semena pa uporabi za cvrtje piščanca, znamenito mandljevo juho ali avokadovo torto z bananami. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorici: Marie Villetelle in Alba Vivancos
V departmaju Vaucluse v francoski Provansi spoznamo zakonca Biscarrat. Zdravstvena delavka Laetitia v prostem času rada eksperimentira v kuhinji, njen mož David pa je pridelovalec melon. Gojenje te rastline ima na tem območju že večstoletno tradicijo, saj so jo tja v 14. stoletju iz Italije prinesli papeži. Tudi Laetitiina oče in mama uživata v kuhanju. Za družinsko večerjo oče Georges pripravi ocvrta jajca po provansalsko, Laetitia pa morske sadeže v omaki iz melone. Naslednjega dne se z mamo Christiane odpravita na tržnico v bližnje mesto, kjer nakupita vse sestavine za zelenjavno juho s »pistoujem«, provansalskim pestom iz česna, bazilike in grojerja. Naslednji dan Laetitia sorodnikom za kosilo postreže sekanico iz melone ter provansalsko zelenjavno juho s »pistoujem«. ZZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
V departmaju Vaucluse v francoski Provansi spoznamo zakonca Biscarrat. Zdravstvena delavka Laetitia v prostem času rada eksperimentira v kuhinji, njen mož David pa je pridelovalec melon. Gojenje te rastline ima na tem območju že večstoletno tradicijo, saj so jo tja v 14. stoletju iz Italije prinesli papeži. Tudi Laetitiina oče in mama uživata v kuhanju. Za družinsko večerjo oče Georges pripravi ocvrta jajca po provansalsko, Laetitia pa morske sadeže v omaki iz melone. Naslednjega dne se z mamo Christiane odpravita na tržnico v bližnje mesto, kjer nakupita vse sestavine za zelenjavno juho s »pistoujem«, provansalskim pestom iz česna, bazilike in grojerja. Naslednji dan Laetitia sorodnikom za kosilo postreže sekanico iz melone ter provansalsko zelenjavno juho s »pistoujem«. ZZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
V zaledju Nord-Pas-de-Calaisa v bližini mesta Saint-Omer je barje Audomarois. Menihi so v 9. stoletju divje močvirje spremenili v obdelovalno površino, ki se zdaj zarašča. 440 hektarjev pa še vedno obdeluje 40 družin zelenjadarjev in med njimi je družina Dewalle, ki na leto pridela 150.000 glav cvetače, imenovane tudi biser severa. Najstarejši sin Sylvain se zavzema za ohranitev tega edinstvenega življenjskega prostora, dejaven je pri pripravah sprevoda tradicionalnih lesenih čolnov t. i. bacôves. Z njimi so nekoč prevažali orodje, konje in pridelke. Tega se prav dobro spominja družinski prijatelj Fernand Delobel. Na večerjo ob praznovanju svojega 91. rojstnega dne je povabil Dewallove in pripravil flamsko karbonado – govedino v pivu. Véronique Dewalle pa je za njegov praznik spekla kolač tarte au libouli.
V zaledju Nord-Pas-de-Calaisa v bližini mesta Saint-Omer je barje Audomarois. Menihi so v 9. stoletju divje močvirje spremenili v obdelovalno površino, ki se zdaj zarašča. 440 hektarjev pa še vedno obdeluje 40 družin zelenjadarjev in med njimi je družina Dewalle, ki na leto pridela 150.000 glav cvetače, imenovane tudi biser severa. Najstarejši sin Sylvain se zavzema za ohranitev tega edinstvenega življenjskega prostora, dejaven je pri pripravah sprevoda tradicionalnih lesenih čolnov t. i. bacôves. Z njimi so nekoč prevažali orodje, konje in pridelke. Tega se prav dobro spominja družinski prijatelj Fernand Delobel. Na večerjo ob praznovanju svojega 91. rojstnega dne je povabil Dewallove in pripravil flamsko karbonado – govedino v pivu. Véronique Dewalle pa je za njegov praznik spekla kolač tarte au libouli.
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.