Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Ko se pod prsti Domna Ovsenika združijo ljubezen do lesa, želja po lepem, spoštovanje preteklosti in znanje družinske tradicije, nastanejo vrhunski unikatni izdelki. Še danes ljudje z otoka Korčula radi razpravljajo o potovanjih in dogodivščinah Marka Pola. Pri tem pa se rojevajo tudi zanimive zgodbe zanimivih posameznikov. Eno najlepših madžarskih podeželskih hiš v slogu nemške arhitekture je v svoji rojstni vasi, v Kisjakabfalvi postavil dr. László Somogyi upokojeni urolog iz Pécsa. V dobi umetne inteligence se zdi odločitev, postati pastirica, precej nenavadna. Podeželski svet je Caterino de Boni, diplomirano zeliščarko in glasbenico, tako očaral, da ji danes ovčereja predstavlja njeno življenje.
Ko se pod prsti Domna Ovsenika združijo ljubezen do lesa, želja po lepem, spoštovanje preteklosti in znanje družinske tradicije, nastanejo vrhunski unikatni izdelki. Še danes ljudje z otoka Korčula radi razpravljajo o potovanjih in dogodivščinah Marka Pola. Pri tem pa se rojevajo tudi zanimive zgodbe zanimivih posameznikov. Eno najlepših madžarskih podeželskih hiš v slogu nemške arhitekture je v svoji rojstni vasi, v Kisjakabfalvi postavil dr. László Somogyi upokojeni urolog iz Pécsa. V dobi umetne inteligence se zdi odločitev, postati pastirica, precej nenavadna. Podeželski svet je Caterino de Boni, diplomirano zeliščarko in glasbenico, tako očaral, da ji danes ovčereja predstavlja njeno življenje.
Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.
Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.
Krajinski umetnik Jan Langer živi v osami na kmetiji v Grissianu nad dolino Eisack na Južnem Tirolskem, kjer je našel idealno zatočišče zase in za svojo umetnost. V glasbi pa najde svoje zatočišče zanimiva zasedba Eastern European Bass Ensemble, kvintet kontrabasov. Sestavlja jo pet dobrih prijateljev, ki so se pred dvema letoma spoznali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tamás Kányo iz Budakalásza je najprej izdeloval kamnite stebre in kipe iz naplavin, nato je ustvarjal v ledu, iz drobnega kamenja pa je nekoč ustvarjal tudi mandale. Življenjska skupnost Höhenberg na Spodnjem Bavarskem je socialna in terapevtska ustanova, v kateri se od leta 1978 uresničujejo prav posebne sanje – življenje brez predsodkov in delo brez ovir.
Krajinski umetnik Jan Langer živi v osami na kmetiji v Grissianu nad dolino Eisack na Južnem Tirolskem, kjer je našel idealno zatočišče zase in za svojo umetnost. V glasbi pa najde svoje zatočišče zanimiva zasedba Eastern European Bass Ensemble, kvintet kontrabasov. Sestavlja jo pet dobrih prijateljev, ki so se pred dvema letoma spoznali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tamás Kányo iz Budakalásza je najprej izdeloval kamnite stebre in kipe iz naplavin, nato je ustvarjal v ledu, iz drobnega kamenja pa je nekoč ustvarjal tudi mandale. Življenjska skupnost Höhenberg na Spodnjem Bavarskem je socialna in terapevtska ustanova, v kateri se od leta 1978 uresničujejo prav posebne sanje – življenje brez predsodkov in delo brez ovir.
Podnebnim spremembam, veliki grožnji našega časa, ne ubeži prav nič. Ogrožene so tudi umetnost, kultura in zgodovina, s tem pa tudi naša identiteta. Na robu Trnovskega gozda nad Vipavsko dolino je pred dobrimi 400 leti nastala Vas Predmeja. Tu so se zaradi gozdnega bogastva naselili ljudje in vzljubili skopo pokrajino, v kateri ni vira čiste pitne vode, so pa burja in nizke temperature. V Hrvaškem Zagorju se že nekaj let vije pot Ksaverja Šandorja Gjalskega, pisatelja z začetka 20. stoletja. Družbena omrežja naj bi ljudi pehala v osamljenost. Vas Škedenj pa z izzivom, da se primerjajo s fotografijo s spleta, dokazuje, da ni vedno tako.
Podnebnim spremembam, veliki grožnji našega časa, ne ubeži prav nič. Ogrožene so tudi umetnost, kultura in zgodovina, s tem pa tudi naša identiteta. Na robu Trnovskega gozda nad Vipavsko dolino je pred dobrimi 400 leti nastala Vas Predmeja. Tu so se zaradi gozdnega bogastva naselili ljudje in vzljubili skopo pokrajino, v kateri ni vira čiste pitne vode, so pa burja in nizke temperature. V Hrvaškem Zagorju se že nekaj let vije pot Ksaverja Šandorja Gjalskega, pisatelja z začetka 20. stoletja. Družbena omrežja naj bi ljudi pehala v osamljenost. Vas Škedenj pa z izzivom, da se primerjajo s fotografijo s spleta, dokazuje, da ni vedno tako.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
Društvo Casa CAVE je nastalo pred približno desetimi leti, ko se je porodila ideja o raziskovalnem projektu - povezava sodobne umetnosti in Krasa. Pri tem pa je bilo glavno vodilo vključiti v projekt pristnost življenja na tem območju. Kras, pokrajina vetra in kamna in človek, ki ga že tisočletje pridobiva in obdeluje, sta postala temelj Festivala vetra in kamna. Osnovna ideja festivala je spodbujati ustvarjanje, omogočiti nadaljnji razvoj po akademskem izobraževanju in ponuditi mladim umetnikom možnost sodelovanja z mojstri.
Društvo Casa CAVE je nastalo pred približno desetimi leti, ko se je porodila ideja o raziskovalnem projektu - povezava sodobne umetnosti in Krasa. Pri tem pa je bilo glavno vodilo vključiti v projekt pristnost življenja na tem območju. Kras, pokrajina vetra in kamna in človek, ki ga že tisočletje pridobiva in obdeluje, sta postala temelj Festivala vetra in kamna. Osnovna ideja festivala je spodbujati ustvarjanje, omogočiti nadaljnji razvoj po akademskem izobraževanju in ponuditi mladim umetnikom možnost sodelovanja z mojstri.
Miran Ipavec je avtoštopar že štiri desetletja. Palec je prvič dvignil 14. septembra 1984, ko je želel v Milano na koncert skupine Queen. In tudi ko je bil direktor svojega podjetja, se avtoštopu ni odpovedal. Oaza Quadris je naravno območje v kraju Fagagna, kjer med ribniki in travniki živijo številne živalske vrste, predvsem ptice. Krk je največji hrvaški otok, hkrati pa leži tudi najbližje celini. Znansteniki pa ga vidijo kot otok z bipolarno motnjo, saj je zelo blizu celine in pod močnim vplivom burje. Nekateri za sprostitev preberejo dobro knjigo, spet drugi prekopljejo vrt, Stefanie Kallert iz srednjefrankovskega Windelsbacha pa se potopi v svoj svet čudovitih miniaturnih umetnin iz papirja. Kolesarski dogodek »Krog okoli Blatnega jezera«, »madžarskega morja«, ni tekmovanje. Z 206 kilometri je to najdaljša vodena kolesarska pot v državi.
Miran Ipavec je avtoštopar že štiri desetletja. Palec je prvič dvignil 14. septembra 1984, ko je želel v Milano na koncert skupine Queen. In tudi ko je bil direktor svojega podjetja, se avtoštopu ni odpovedal. Oaza Quadris je naravno območje v kraju Fagagna, kjer med ribniki in travniki živijo številne živalske vrste, predvsem ptice. Krk je največji hrvaški otok, hkrati pa leži tudi najbližje celini. Znansteniki pa ga vidijo kot otok z bipolarno motnjo, saj je zelo blizu celine in pod močnim vplivom burje. Nekateri za sprostitev preberejo dobro knjigo, spet drugi prekopljejo vrt, Stefanie Kallert iz srednjefrankovskega Windelsbacha pa se potopi v svoj svet čudovitih miniaturnih umetnin iz papirja. Kolesarski dogodek »Krog okoli Blatnega jezera«, »madžarskega morja«, ni tekmovanje. Z 206 kilometri je to najdaljša vodena kolesarska pot v državi.
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
V Berghof, rezidenco in drugi sedež vlade Adofa Hitlerja, so v najtemnejšem obdobju evropske zgodovine na pogajanja prihajali mednarodni diplomati in politiki. Stavba je bila tik pred koncem vojne v napadu zavezniških letal močno poškodovana, pozneje pa so jo po ukazu bavarske države razstrelili. V njeni bližini je nastalo Dokumentacijsko središče Obersalzberg. 5. januarja je minilo 500 let od smrti Marka Marulića, hrvaškega Danteja in očeta hrvaške književnosti. Večina njegovih del je bila namreč tako rekoč takoj, ko so bila objavljena, prevedena v številne svetovne jezike. Majhna trgovina in popravljalnica ur v Pécsu na Madžarskem že skoraj sto let sprejema obiskovalce, ki še vedno uporabljajo mehanske ure za prikaz točnega časa. V Trstu že več kot 20 let prirejajo mednarodni natečaj ITS Contest, ki spodbuja ustvarjalnost mladih modnih oblikovalcev. Njihova zgodnja dela pa danes hrani in razstavlja edinstven muzej ITS Arcademy, ki je bil razglašen za prvi muzej sodobne mode v Italiji.
V Berghof, rezidenco in drugi sedež vlade Adofa Hitlerja, so v najtemnejšem obdobju evropske zgodovine na pogajanja prihajali mednarodni diplomati in politiki. Stavba je bila tik pred koncem vojne v napadu zavezniških letal močno poškodovana, pozneje pa so jo po ukazu bavarske države razstrelili. V njeni bližini je nastalo Dokumentacijsko središče Obersalzberg. 5. januarja je minilo 500 let od smrti Marka Marulića, hrvaškega Danteja in očeta hrvaške književnosti. Večina njegovih del je bila namreč tako rekoč takoj, ko so bila objavljena, prevedena v številne svetovne jezike. Majhna trgovina in popravljalnica ur v Pécsu na Madžarskem že skoraj sto let sprejema obiskovalce, ki še vedno uporabljajo mehanske ure za prikaz točnega časa. V Trstu že več kot 20 let prirejajo mednarodni natečaj ITS Contest, ki spodbuja ustvarjalnost mladih modnih oblikovalcev. Njihova zgodnja dela pa danes hrani in razstavlja edinstven muzej ITS Arcademy, ki je bil razglašen za prvi muzej sodobne mode v Italiji.
Hrvaška televizija predstavlja prirodoslovni muzej, ki že več kot 170 let hrani vse, kar je povezano z biološko pestrostjo Hrvaške. Odprtje prenovljenega muzeja bo predvidoma na Dan Zemlje, 22. aprila. Bavarska televizija je pripravila zgodbo o prav posebnem gozdu mladih dreves – gozdu spomina, ki stoji v bližini Wemdinga na Švabskem. Ta mlada drevesa dajejo staršem umrlih otrok tolažbo, saj skoznje njihovi otroci simbolno rastejo naprej. Televizija Slovenija je obiskala prostore Fundacije Vincenca Drakslerja, ki pomaga nekdanjim odvisnikom, potem ko so zaključili terapije in je nastopil čas »vračanja« in vključevanja v vsakdanje življenje. Madžarska televizija pa je pogledala skozi objektiv Györgya Németha, fotografa iz Szegeda. Njegovo delo je bilo v preteklosti že večkrat nagrajeno, tokrat pa predstavlja prav posebno serijo fotografij o minevanju časa.
Hrvaška televizija predstavlja prirodoslovni muzej, ki že več kot 170 let hrani vse, kar je povezano z biološko pestrostjo Hrvaške. Odprtje prenovljenega muzeja bo predvidoma na Dan Zemlje, 22. aprila. Bavarska televizija je pripravila zgodbo o prav posebnem gozdu mladih dreves – gozdu spomina, ki stoji v bližini Wemdinga na Švabskem. Ta mlada drevesa dajejo staršem umrlih otrok tolažbo, saj skoznje njihovi otroci simbolno rastejo naprej. Televizija Slovenija je obiskala prostore Fundacije Vincenca Drakslerja, ki pomaga nekdanjim odvisnikom, potem ko so zaključili terapije in je nastopil čas »vračanja« in vključevanja v vsakdanje življenje. Madžarska televizija pa je pogledala skozi objektiv Györgya Németha, fotografa iz Szegeda. Njegovo delo je bilo v preteklosti že večkrat nagrajeno, tokrat pa predstavlja prav posebno serijo fotografij o minevanju časa.
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, obstajata pa tudi področni in nacionalni seznam. In tega ima tudi Slovenija. Ribiči z otoka Ugljana, iz kraja Kali, so ustvarili sloves pogumnih in odličnih ribičev. Še danes jih z veseljem vidijo v moštvih svetovnih ribiških podjetij. Pisatelj Otfried Preussler je bil osnovnošolski učitelj v Stephanskirchnu pri Rosenheimu. Ko so učenci postali preglasni, jim je pripovedoval zgodbe. Otfried Preussler se je rodil 20. oktobra pred natančno sto leti. Pierpaolo Foti je mlad violinist iz Trsta, ki se predaja vsem glasbenim zvrstem: klasični, rocku in elektronski glasbi.
Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, obstajata pa tudi področni in nacionalni seznam. In tega ima tudi Slovenija. Ribiči z otoka Ugljana, iz kraja Kali, so ustvarili sloves pogumnih in odličnih ribičev. Še danes jih z veseljem vidijo v moštvih svetovnih ribiških podjetij. Pisatelj Otfried Preussler je bil osnovnošolski učitelj v Stephanskirchnu pri Rosenheimu. Ko so učenci postali preglasni, jim je pripovedoval zgodbe. Otfried Preussler se je rodil 20. oktobra pred natančno sto leti. Pierpaolo Foti je mlad violinist iz Trsta, ki se predaja vsem glasbenim zvrstem: klasični, rocku in elektronski glasbi.
Čebelarski muzej v Radovljici je pred dvema letoma doživel popolno prenovo. Zbirka, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, je dobila povsem novo, sodobno postavitev. Ski College Bachmann v Trbižu je edina državna šola v Italiji, ki ima tudi poseben program za poučevanje zimskih športnih dejavnosti. December je čas adventnih venčkov. Ta pa je imel nekoč na Bavarskem in v Avstriji resnega tekmeca, tako imenovani »paradeisl, paradeiserl ali paradeiser«. Babičini kolači se imenuje vsakoletno tekmovanje v pripravi tradicionalnih zagorskih sladic. Edini pogoj za sodelovanje je, da ste babica.
Čebelarski muzej v Radovljici je pred dvema letoma doživel popolno prenovo. Zbirka, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, je dobila povsem novo, sodobno postavitev. Ski College Bachmann v Trbižu je edina državna šola v Italiji, ki ima tudi poseben program za poučevanje zimskih športnih dejavnosti. December je čas adventnih venčkov. Ta pa je imel nekoč na Bavarskem in v Avstriji resnega tekmeca, tako imenovani »paradeisl, paradeiserl ali paradeiser«. Babičini kolači se imenuje vsakoletno tekmovanje v pripravi tradicionalnih zagorskih sladic. Edini pogoj za sodelovanje je, da ste babica.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Na obali Ankarana je v začetku prejšnjega stoletja zaradi ugodne klime počasi zrastlo Obmorsko okrevališče, iz katerega je nastala danes priznana sodobna Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami in šestimi operacijskimi dvoranami. Kipar Mato Tijardović je pred pol stoletja v majhnem slavonskem kraju Ernestinovo ustanovil mednarodno likovno kolonijo, vendar takrat ni razmišljal o tem, koliko umetnikov bo tja privabil vsako poletje. Miki je projekt Zveze za varstvo otrok v Kemptnu. V varstvo lahko takoj po koncu pouka pridejo otroci, stari od šest do deset let, sprejmejo pa jih, kot bi bili tukaj doma. V Ampezzu, mestecu sredi Karnije, ki šteje le 900 prebivalcev, je bil pred kratkim ustanovljen doživljajski botanični vrt Lumina Milia, ki obiskovalce podnevi in ponoči vodi po krožni učni poti, dolgi skoraj dva kilometra.
Na obali Ankarana je v začetku prejšnjega stoletja zaradi ugodne klime počasi zrastlo Obmorsko okrevališče, iz katerega je nastala danes priznana sodobna Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami in šestimi operacijskimi dvoranami. Kipar Mato Tijardović je pred pol stoletja v majhnem slavonskem kraju Ernestinovo ustanovil mednarodno likovno kolonijo, vendar takrat ni razmišljal o tem, koliko umetnikov bo tja privabil vsako poletje. Miki je projekt Zveze za varstvo otrok v Kemptnu. V varstvo lahko takoj po koncu pouka pridejo otroci, stari od šest do deset let, sprejmejo pa jih, kot bi bili tukaj doma. V Ampezzu, mestecu sredi Karnije, ki šteje le 900 prebivalcev, je bil pred kratkim ustanovljen doživljajski botanični vrt Lumina Milia, ki obiskovalce podnevi in ponoči vodi po krožni učni poti, dolgi skoraj dva kilometra.
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.
260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.
Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.
Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.
Vsaka družina ima svojo zgodbo. Večina se jih začne in konča v istem okolju, veliko pa je takih, ki začnejo pisati novo pot v novi domovini. Zgodbe takšnih družin na Bavarskem je odkrival in predstavil Nils Kopp. 22. januar je praznik sv. Vincencija, zimskega svetnika, ki ga imajo vinogradniki še posebej radi. V večini krajev na severu Hrvaške je navada, da ga slavijo z blagoslovom vinske trte. Tokrat pa so krstili škrlet, avtohtono sorto iz Moslavine. V središču Budimpešte že sto let stoji majhna delavnica, v kateri izdelujejo krtače in čopiče. Obrt že 42 let vodi mojstrica, vnukinja izdelovalca krtač, ki je v prvi svetovni vojni oslepel in kljub temu odprl delavnico. Goriški radič velja za eno najbolj cenjenih sort radiča na svetu. Rodil se je na mrzlih goriških tleh in osvojil nekatere najbolj priznane kuharske mojstre. Njegovo poreklo je starodavno, za njegov uspeh pa je zaslužna predvsem majhna skupina goriških kmetov.
Vsaka družina ima svojo zgodbo. Večina se jih začne in konča v istem okolju, veliko pa je takih, ki začnejo pisati novo pot v novi domovini. Zgodbe takšnih družin na Bavarskem je odkrival in predstavil Nils Kopp. 22. januar je praznik sv. Vincencija, zimskega svetnika, ki ga imajo vinogradniki še posebej radi. V večini krajev na severu Hrvaške je navada, da ga slavijo z blagoslovom vinske trte. Tokrat pa so krstili škrlet, avtohtono sorto iz Moslavine. V središču Budimpešte že sto let stoji majhna delavnica, v kateri izdelujejo krtače in čopiče. Obrt že 42 let vodi mojstrica, vnukinja izdelovalca krtač, ki je v prvi svetovni vojni oslepel in kljub temu odprl delavnico. Goriški radič velja za eno najbolj cenjenih sort radiča na svetu. Rodil se je na mrzlih goriških tleh in osvojil nekatere najbolj priznane kuharske mojstre. Njegovo poreklo je starodavno, za njegov uspeh pa je zaslužna predvsem majhna skupina goriških kmetov.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko veljavo pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež beneške uprave za Istro. Osrednji mestni trg – Titov trg je še danes središče mesta in njegovega vrveža. Letos mineva 50 let od olimpijskih iger v Münchnu. V münchenskem mestnem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstave in druge projekte. Očarljiva vasica Paularo v Karniji, v osrčju doline Val d'Incarojo, je prvi kraj v Furlaniji - Julijski krajini, ki je postal del planinskih vasi. Paularo je namreč ohranil starodavno tradicijo in gorski značaj. Mednarodna magazinska oddaja Alpe Donava Jadran praznuje 40. rojstni dan. Prvič smo jo pričeli oddajati decembra 1982.
V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko veljavo pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež beneške uprave za Istro. Osrednji mestni trg – Titov trg je še danes središče mesta in njegovega vrveža. Letos mineva 50 let od olimpijskih iger v Münchnu. V münchenskem mestnem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstave in druge projekte. Očarljiva vasica Paularo v Karniji, v osrčju doline Val d'Incarojo, je prvi kraj v Furlaniji - Julijski krajini, ki je postal del planinskih vasi. Paularo je namreč ohranil starodavno tradicijo in gorski značaj. Mednarodna magazinska oddaja Alpe Donava Jadran praznuje 40. rojstni dan. Prvič smo jo pričeli oddajati decembra 1982.
V Karpatski kotlini se razprostira Velika nižina. Z ravnine se dvigujejo majhni in večji hribčki, ki veljajo za prave arheološke skrivnosti. Gomile so prave pričevalke daljne zgodovine in kulture teh krajev. Številne umetnine iz starega in častitljivega samostana Neustift v Brixnu so v preteklosti prodali, nekatere so bile ukradene, spet tretje so končale neznano kje. Danes je v teh prostorih svoje mesto našla razstava prav teh nekoč izgubljenih umetnin. Veliko so jih so odkrili po naključju, nekatere pa po dolgotrajnem raziskovanju končno našli. Dvorec Novo Celje je bil nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, a kljub temu že pol stoletja potrpežljivo čaka na nujno obnovo. Pri življenju ga ohranjajo različne kulturne dejavnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pred tremi leti so v Jadranskem morju našteli le še okoli dvajset primerkov školjke veliki leščur. Zdelo se je, da je vrsta izgubljena. Nato pa se je začel organiziran boj: školjke zdaj zbirajo in gojijo v puljskem akvariju pod nadzorom Hrvaškega veterinarskega inštituta.
V Karpatski kotlini se razprostira Velika nižina. Z ravnine se dvigujejo majhni in večji hribčki, ki veljajo za prave arheološke skrivnosti. Gomile so prave pričevalke daljne zgodovine in kulture teh krajev. Številne umetnine iz starega in častitljivega samostana Neustift v Brixnu so v preteklosti prodali, nekatere so bile ukradene, spet tretje so končale neznano kje. Danes je v teh prostorih svoje mesto našla razstava prav teh nekoč izgubljenih umetnin. Veliko so jih so odkrili po naključju, nekatere pa po dolgotrajnem raziskovanju končno našli. Dvorec Novo Celje je bil nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, a kljub temu že pol stoletja potrpežljivo čaka na nujno obnovo. Pri življenju ga ohranjajo različne kulturne dejavnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pred tremi leti so v Jadranskem morju našteli le še okoli dvajset primerkov školjke veliki leščur. Zdelo se je, da je vrsta izgubljena. Nato pa se je začel organiziran boj: školjke zdaj zbirajo in gojijo v puljskem akvariju pod nadzorom Hrvaškega veterinarskega inštituta.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju. Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji. Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju. Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji. Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
Skoraj dva kilometra in pol dolg, dolgo pričakovani Pelješki most bo povezal skrajni hrvaški jug s preostankom države, kar bo velikega pomena za razvoj celotnega dubrovniškega območja. Nad Blatnim jezerom se vzpenjajo vulkanske gore. Eni od njih so v 20. stoletju odstranili bazaltno kapo, kar je omogočilo vstop v goro in spoznavanje njene notranjosti. Umetniški fotograf Marko Vogrič je odličen poznavalec črno-bele tehnike fotografiranja s camero obscuro. Ob svetovnem dnevu fotografiranja z luknjičarko so udeleženci snemali s fotoaparati, izdelanimi iz škatel za čevlje. Georg Rammensee iz zgornjefrankovskega je zbiratelj prav posebnih predmetov. Všeč so mu ure. Toda ne žepne. Georg ima rad nekoliko večje, zato zbira stolpne ure.
Skoraj dva kilometra in pol dolg, dolgo pričakovani Pelješki most bo povezal skrajni hrvaški jug s preostankom države, kar bo velikega pomena za razvoj celotnega dubrovniškega območja. Nad Blatnim jezerom se vzpenjajo vulkanske gore. Eni od njih so v 20. stoletju odstranili bazaltno kapo, kar je omogočilo vstop v goro in spoznavanje njene notranjosti. Umetniški fotograf Marko Vogrič je odličen poznavalec črno-bele tehnike fotografiranja s camero obscuro. Ob svetovnem dnevu fotografiranja z luknjičarko so udeleženci snemali s fotoaparati, izdelanimi iz škatel za čevlje. Georg Rammensee iz zgornjefrankovskega je zbiratelj prav posebnih predmetov. Všeč so mu ure. Toda ne žepne. Georg ima rad nekoliko večje, zato zbira stolpne ure.
Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Tokrat posvečamo oddajo spominu na dolgoletnega urednika in enega najbolj zaslužnih ustanoviteljev tega projekta dr. Güntherja Ziesla (1941 – 2022), ki je leta 2012 ob izjemnem jubileju, 30 letnici ADJ, obiskal Ljubljano, Zagreb, Benetke, Trst in München in se v pogovoru s kolegi, ustvarjalci medijskega prostora 20. in 21. stoletja, spominjal začetkov uspešne koprodukcije in nalog, ki jo čakajo v prihodnosti. Oddaja, ki je že pred tridesetimi leti presegala meje takratne Evrope je vsa ta leta dokazovala, da se lahko s prikazom dežel in ljudi, navad, posebnosti marsikaj naučimo drug o drugem. In kot je tedaj na koncu jubilejne oddaje rekel Sigmund Gottlieb, glavni urednik Bavarske TV »Če takšne oddaje ne bi bilo, bi si jo morali danes, bolj kot kdajkoli prej, izmisliti.«
Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Tokrat posvečamo oddajo spominu na dolgoletnega urednika in enega najbolj zaslužnih ustanoviteljev tega projekta dr. Güntherja Ziesla (1941 – 2022), ki je leta 2012 ob izjemnem jubileju, 30 letnici ADJ, obiskal Ljubljano, Zagreb, Benetke, Trst in München in se v pogovoru s kolegi, ustvarjalci medijskega prostora 20. in 21. stoletja, spominjal začetkov uspešne koprodukcije in nalog, ki jo čakajo v prihodnosti. Oddaja, ki je že pred tridesetimi leti presegala meje takratne Evrope je vsa ta leta dokazovala, da se lahko s prikazom dežel in ljudi, navad, posebnosti marsikaj naučimo drug o drugem. In kot je tedaj na koncu jubilejne oddaje rekel Sigmund Gottlieb, glavni urednik Bavarske TV »Če takšne oddaje ne bi bilo, bi si jo morali danes, bolj kot kdajkoli prej, izmisliti.«
Hrvaška otoka Cres in Lošinj loči le enajst metrov širok morski kanal, ki so ga izkopale človeške roke. Mestece okoli njega – Osor – pa je bilo nekoč najpomembnejša od štirih otoških skupnosti. O tem priča tudi Creško-osorski statut izpred skoraj šestih stoletij. Za Madžare in vzhodna ljudstva je lokostrelstvo odsev njihove tradicije, hkrati pa je tudi zelo zanimiv šport. Lajos Kassai velja za utemeljitelja sodobnega konjeniškega lokostrelstva. Stari, odsluženi predmeti – za večino smeti, predstavljajo Franku Gebhardtu iz Oberickelsheima nekaj povsem drugega: so predmet prav posebne umetnosti, ob kateri se mnogi muzajo, nekateri pa se ob njej zamislijo. Frank je namreč zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Nekdanji klovn in zabavljač hoče s svojo nenavadno umetnostjo odvrniti misli od bolezni. »Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic,« so besede fizika in matematika Alberta Einsteina. Dobra ilustracija pa je največkrat razlog, da otrok tudi sam prime knjigo v roke. Akademski slikarki in ilustratorki Maji Kastelic je uspelo ohraniti otroka v sebi in to uspešno prenesti na platno in v slikanice.
Hrvaška otoka Cres in Lošinj loči le enajst metrov širok morski kanal, ki so ga izkopale človeške roke. Mestece okoli njega – Osor – pa je bilo nekoč najpomembnejša od štirih otoških skupnosti. O tem priča tudi Creško-osorski statut izpred skoraj šestih stoletij. Za Madžare in vzhodna ljudstva je lokostrelstvo odsev njihove tradicije, hkrati pa je tudi zelo zanimiv šport. Lajos Kassai velja za utemeljitelja sodobnega konjeniškega lokostrelstva. Stari, odsluženi predmeti – za večino smeti, predstavljajo Franku Gebhardtu iz Oberickelsheima nekaj povsem drugega: so predmet prav posebne umetnosti, ob kateri se mnogi muzajo, nekateri pa se ob njej zamislijo. Frank je namreč zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Nekdanji klovn in zabavljač hoče s svojo nenavadno umetnostjo odvrniti misli od bolezni. »Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic,« so besede fizika in matematika Alberta Einsteina. Dobra ilustracija pa je največkrat razlog, da otrok tudi sam prime knjigo v roke. Akademski slikarki in ilustratorki Maji Kastelic je uspelo ohraniti otroka v sebi in to uspešno prenesti na platno in v slikanice.
Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2. Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej. V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy. Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.
Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2. Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej. V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy. Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.
Eksotično sadje raste tudi na Bavarskem, v tropskem rastlinjaku v Weihenlindnu. Odkar so se na kmetiji družine Pritzl od reje goveda preusmerili v proizvodnjo bioplina, z njim ogrevajo tudi rastlinjak. Zgodovina sveta dišav in parfumov je zelo dolga in pestra. Eterična olja, pridobljena iz rastlin, se uporabljajo že več tisoč let, najnovejša pridobitev benediktinske opatije v Pannonhalmi je prav muzej dišav. Hrvaška pokrajina Medžimurje je znana tudi po lirski narodni pesmi, vpisani na Unescov seznam zaščitene svetovne dediščine. Dr. Lidija Bajuk je pomembna poznavalka in raziskovalka tega področja. Zimski »Tek z burjo« velja za nepozabno vztrajnostno preizkušnjo, ki poteka po slikoviti trasi po neobljudenih poteh Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.
Eksotično sadje raste tudi na Bavarskem, v tropskem rastlinjaku v Weihenlindnu. Odkar so se na kmetiji družine Pritzl od reje goveda preusmerili v proizvodnjo bioplina, z njim ogrevajo tudi rastlinjak. Zgodovina sveta dišav in parfumov je zelo dolga in pestra. Eterična olja, pridobljena iz rastlin, se uporabljajo že več tisoč let, najnovejša pridobitev benediktinske opatije v Pannonhalmi je prav muzej dišav. Hrvaška pokrajina Medžimurje je znana tudi po lirski narodni pesmi, vpisani na Unescov seznam zaščitene svetovne dediščine. Dr. Lidija Bajuk je pomembna poznavalka in raziskovalka tega področja. Zimski »Tek z burjo« velja za nepozabno vztrajnostno preizkušnjo, ki poteka po slikoviti trasi po neobljudenih poteh Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.
Hrvaški inženir agronomije Roko Štokov velja za zdravnika palm. Samo v zadnjih dveh letih je rešil več sto palm ob jadranski obali, na hrvaških otokih in vse do Cipra. Vipavski Križ je eden najlepših kulturno zgodovinskih krajev v Sloveniji. Prve pisne listine o njem segajo že v daljno 13. stoletje. V mestnem jedru Budimpešte je edini interaktivni muzej igralnih avtomatov v Evropi. Vsako leto ga obišče veliko turistov z vsega sveta. Ovčja vas leži na skrajnem robu Furlanije Julijske krajine, nedaleč od meje z Avstrijo in Slovenijo. Prav sem je rad zahajal tudi slavni Julius Kugy.
Hrvaški inženir agronomije Roko Štokov velja za zdravnika palm. Samo v zadnjih dveh letih je rešil več sto palm ob jadranski obali, na hrvaških otokih in vse do Cipra. Vipavski Križ je eden najlepših kulturno zgodovinskih krajev v Sloveniji. Prve pisne listine o njem segajo že v daljno 13. stoletje. V mestnem jedru Budimpešte je edini interaktivni muzej igralnih avtomatov v Evropi. Vsako leto ga obišče veliko turistov z vsega sveta. Ovčja vas leži na skrajnem robu Furlanije Julijske krajine, nedaleč od meje z Avstrijo in Slovenijo. Prav sem je rad zahajal tudi slavni Julius Kugy.
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna. Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi. avtorica BIRGIT MUTH snemalec OLIVER PRILLER montažer TOM BIEDERSTAEDT produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna. Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi. avtorica BIRGIT MUTH snemalec OLIVER PRILLER montažer TOM BIEDERSTAEDT produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
Narodni park Kiskunság, ki se razprostira med Donavo in Tiso na površini 116 tisoč kvadratnih kilometrov, je bil ustanovljen leta 1975 in je danes skoraj v celoti pod Unescovo zaščito. To je prostrana raznolika pokrajina peščenih sipin, mrtvic, močvirskih gozdov, travnikov in step. Območje Narodnega park Kiskunság je vključeno tudi v rekonstrukcijski program za oživljanje gozdnega habitata OAKEY-LIFE, ki ga podpira Evropska unija. avtorica MÓNIKA KISS snemalec LÁSZLÓ SZÖGI montažer RÓBERT WEDDING produkcija MADŽARSKA TELEVIZIJA
Narodni park Kiskunság, ki se razprostira med Donavo in Tiso na površini 116 tisoč kvadratnih kilometrov, je bil ustanovljen leta 1975 in je danes skoraj v celoti pod Unescovo zaščito. To je prostrana raznolika pokrajina peščenih sipin, mrtvic, močvirskih gozdov, travnikov in step. Območje Narodnega park Kiskunság je vključeno tudi v rekonstrukcijski program za oživljanje gozdnega habitata OAKEY-LIFE, ki ga podpira Evropska unija. avtorica MÓNIKA KISS snemalec LÁSZLÓ SZÖGI montažer RÓBERT WEDDING produkcija MADŽARSKA TELEVIZIJA