Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Čebelarski muzej v Radovljici je pred dvema letoma doživel popolno prenovo. Zbirka, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, je dobila povsem novo, sodobno postavitev. Ski College Bachmann v Trbižu je edina državna šola v Italiji, ki ima tudi poseben program za poučevanje zimskih športnih dejavnosti. December je čas adventnih venčkov. Ta pa je imel nekoč na Bavarskem in v Avstriji resnega tekmeca, tako imenovani »paradeisl, paradeiserl ali paradeiser«. Babičini kolači se imenuje vsakoletno tekmovanje v pripravi tradicionalnih zagorskih sladic. Edini pogoj za sodelovanje je, da ste babica.
Čebelarski muzej v Radovljici je pred dvema letoma doživel popolno prenovo. Zbirka, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, je dobila povsem novo, sodobno postavitev. Ski College Bachmann v Trbižu je edina državna šola v Italiji, ki ima tudi poseben program za poučevanje zimskih športnih dejavnosti. December je čas adventnih venčkov. Ta pa je imel nekoč na Bavarskem in v Avstriji resnega tekmeca, tako imenovani »paradeisl, paradeiserl ali paradeiser«. Babičini kolači se imenuje vsakoletno tekmovanje v pripravi tradicionalnih zagorskih sladic. Edini pogoj za sodelovanje je, da ste babica.
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Na obali Ankarana je v začetku prejšnjega stoletja zaradi ugodne klime počasi zrastlo Obmorsko okrevališče, iz katerega je nastala danes priznana sodobna Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami in šestimi operacijskimi dvoranami. Kipar Mato Tijardović je pred pol stoletja v majhnem slavonskem kraju Ernestinovo ustanovil mednarodno likovno kolonijo, vendar takrat ni razmišljal o tem, koliko umetnikov bo tja privabil vsako poletje. Miki je projekt Zveze za varstvo otrok v Kemptnu. V varstvo lahko takoj po koncu pouka pridejo otroci, stari od šest do deset let, sprejmejo pa jih, kot bi bili tukaj doma. V Ampezzu, mestecu sredi Karnije, ki šteje le 900 prebivalcev, je bil pred kratkim ustanovljen doživljajski botanični vrt Lumina Milia, ki obiskovalce podnevi in ponoči vodi po krožni učni poti, dolgi skoraj dva kilometra.
Na obali Ankarana je v začetku prejšnjega stoletja zaradi ugodne klime počasi zrastlo Obmorsko okrevališče, iz katerega je nastala danes priznana sodobna Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami in šestimi operacijskimi dvoranami. Kipar Mato Tijardović je pred pol stoletja v majhnem slavonskem kraju Ernestinovo ustanovil mednarodno likovno kolonijo, vendar takrat ni razmišljal o tem, koliko umetnikov bo tja privabil vsako poletje. Miki je projekt Zveze za varstvo otrok v Kemptnu. V varstvo lahko takoj po koncu pouka pridejo otroci, stari od šest do deset let, sprejmejo pa jih, kot bi bili tukaj doma. V Ampezzu, mestecu sredi Karnije, ki šteje le 900 prebivalcev, je bil pred kratkim ustanovljen doživljajski botanični vrt Lumina Milia, ki obiskovalce podnevi in ponoči vodi po krožni učni poti, dolgi skoraj dva kilometra.
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.
260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.
Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.
Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.
Vsaka družina ima svojo zgodbo. Večina se jih začne in konča v istem okolju, veliko pa je takih, ki začnejo pisati novo pot v novi domovini. Zgodbe takšnih družin na Bavarskem je odkrival in predstavil Nils Kopp. 22. januar je praznik sv. Vincencija, zimskega svetnika, ki ga imajo vinogradniki še posebej radi. V večini krajev na severu Hrvaške je navada, da ga slavijo z blagoslovom vinske trte. Tokrat pa so krstili škrlet, avtohtono sorto iz Moslavine. V središču Budimpešte že sto let stoji majhna delavnica, v kateri izdelujejo krtače in čopiče. Obrt že 42 let vodi mojstrica, vnukinja izdelovalca krtač, ki je v prvi svetovni vojni oslepel in kljub temu odprl delavnico. Goriški radič velja za eno najbolj cenjenih sort radiča na svetu. Rodil se je na mrzlih goriških tleh in osvojil nekatere najbolj priznane kuharske mojstre. Njegovo poreklo je starodavno, za njegov uspeh pa je zaslužna predvsem majhna skupina goriških kmetov.
Vsaka družina ima svojo zgodbo. Večina se jih začne in konča v istem okolju, veliko pa je takih, ki začnejo pisati novo pot v novi domovini. Zgodbe takšnih družin na Bavarskem je odkrival in predstavil Nils Kopp. 22. januar je praznik sv. Vincencija, zimskega svetnika, ki ga imajo vinogradniki še posebej radi. V večini krajev na severu Hrvaške je navada, da ga slavijo z blagoslovom vinske trte. Tokrat pa so krstili škrlet, avtohtono sorto iz Moslavine. V središču Budimpešte že sto let stoji majhna delavnica, v kateri izdelujejo krtače in čopiče. Obrt že 42 let vodi mojstrica, vnukinja izdelovalca krtač, ki je v prvi svetovni vojni oslepel in kljub temu odprl delavnico. Goriški radič velja za eno najbolj cenjenih sort radiča na svetu. Rodil se je na mrzlih goriških tleh in osvojil nekatere najbolj priznane kuharske mojstre. Njegovo poreklo je starodavno, za njegov uspeh pa je zaslužna predvsem majhna skupina goriških kmetov.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko veljavo pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež beneške uprave za Istro. Osrednji mestni trg – Titov trg je še danes središče mesta in njegovega vrveža. Letos mineva 50 let od olimpijskih iger v Münchnu. V münchenskem mestnem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstave in druge projekte. Očarljiva vasica Paularo v Karniji, v osrčju doline Val d'Incarojo, je prvi kraj v Furlaniji - Julijski krajini, ki je postal del planinskih vasi. Paularo je namreč ohranil starodavno tradicijo in gorski značaj. Mednarodna magazinska oddaja Alpe Donava Jadran praznuje 40. rojstni dan. Prvič smo jo pričeli oddajati decembra 1982.
V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko veljavo pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež beneške uprave za Istro. Osrednji mestni trg – Titov trg je še danes središče mesta in njegovega vrveža. Letos mineva 50 let od olimpijskih iger v Münchnu. V münchenskem mestnem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstave in druge projekte. Očarljiva vasica Paularo v Karniji, v osrčju doline Val d'Incarojo, je prvi kraj v Furlaniji - Julijski krajini, ki je postal del planinskih vasi. Paularo je namreč ohranil starodavno tradicijo in gorski značaj. Mednarodna magazinska oddaja Alpe Donava Jadran praznuje 40. rojstni dan. Prvič smo jo pričeli oddajati decembra 1982.
V Karpatski kotlini se razprostira Velika nižina. Z ravnine se dvigujejo majhni in večji hribčki, ki veljajo za prave arheološke skrivnosti. Gomile so prave pričevalke daljne zgodovine in kulture teh krajev. Številne umetnine iz starega in častitljivega samostana Neustift v Brixnu so v preteklosti prodali, nekatere so bile ukradene, spet tretje so končale neznano kje. Danes je v teh prostorih svoje mesto našla razstava prav teh nekoč izgubljenih umetnin. Veliko so jih so odkrili po naključju, nekatere pa po dolgotrajnem raziskovanju končno našli. Dvorec Novo Celje je bil nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, a kljub temu že pol stoletja potrpežljivo čaka na nujno obnovo. Pri življenju ga ohranjajo različne kulturne dejavnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pred tremi leti so v Jadranskem morju našteli le še okoli dvajset primerkov školjke veliki leščur. Zdelo se je, da je vrsta izgubljena. Nato pa se je začel organiziran boj: školjke zdaj zbirajo in gojijo v puljskem akvariju pod nadzorom Hrvaškega veterinarskega inštituta.
V Karpatski kotlini se razprostira Velika nižina. Z ravnine se dvigujejo majhni in večji hribčki, ki veljajo za prave arheološke skrivnosti. Gomile so prave pričevalke daljne zgodovine in kulture teh krajev. Številne umetnine iz starega in častitljivega samostana Neustift v Brixnu so v preteklosti prodali, nekatere so bile ukradene, spet tretje so končale neznano kje. Danes je v teh prostorih svoje mesto našla razstava prav teh nekoč izgubljenih umetnin. Veliko so jih so odkrili po naključju, nekatere pa po dolgotrajnem raziskovanju končno našli. Dvorec Novo Celje je bil nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, a kljub temu že pol stoletja potrpežljivo čaka na nujno obnovo. Pri življenju ga ohranjajo različne kulturne dejavnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pred tremi leti so v Jadranskem morju našteli le še okoli dvajset primerkov školjke veliki leščur. Zdelo se je, da je vrsta izgubljena. Nato pa se je začel organiziran boj: školjke zdaj zbirajo in gojijo v puljskem akvariju pod nadzorom Hrvaškega veterinarskega inštituta.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju. Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji. Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju. Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji. Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
Skoraj dva kilometra in pol dolg, dolgo pričakovani Pelješki most bo povezal skrajni hrvaški jug s preostankom države, kar bo velikega pomena za razvoj celotnega dubrovniškega območja. Nad Blatnim jezerom se vzpenjajo vulkanske gore. Eni od njih so v 20. stoletju odstranili bazaltno kapo, kar je omogočilo vstop v goro in spoznavanje njene notranjosti. Umetniški fotograf Marko Vogrič je odličen poznavalec črno-bele tehnike fotografiranja s camero obscuro. Ob svetovnem dnevu fotografiranja z luknjičarko so udeleženci snemali s fotoaparati, izdelanimi iz škatel za čevlje. Georg Rammensee iz zgornjefrankovskega je zbiratelj prav posebnih predmetov. Všeč so mu ure. Toda ne žepne. Georg ima rad nekoliko večje, zato zbira stolpne ure.
Skoraj dva kilometra in pol dolg, dolgo pričakovani Pelješki most bo povezal skrajni hrvaški jug s preostankom države, kar bo velikega pomena za razvoj celotnega dubrovniškega območja. Nad Blatnim jezerom se vzpenjajo vulkanske gore. Eni od njih so v 20. stoletju odstranili bazaltno kapo, kar je omogočilo vstop v goro in spoznavanje njene notranjosti. Umetniški fotograf Marko Vogrič je odličen poznavalec črno-bele tehnike fotografiranja s camero obscuro. Ob svetovnem dnevu fotografiranja z luknjičarko so udeleženci snemali s fotoaparati, izdelanimi iz škatel za čevlje. Georg Rammensee iz zgornjefrankovskega je zbiratelj prav posebnih predmetov. Všeč so mu ure. Toda ne žepne. Georg ima rad nekoliko večje, zato zbira stolpne ure.
Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Tokrat posvečamo oddajo spominu na dolgoletnega urednika in enega najbolj zaslužnih ustanoviteljev tega projekta dr. Güntherja Ziesla (1941 – 2022), ki je leta 2012 ob izjemnem jubileju, 30 letnici ADJ, obiskal Ljubljano, Zagreb, Benetke, Trst in München in se v pogovoru s kolegi, ustvarjalci medijskega prostora 20. in 21. stoletja, spominjal začetkov uspešne koprodukcije in nalog, ki jo čakajo v prihodnosti. Oddaja, ki je že pred tridesetimi leti presegala meje takratne Evrope je vsa ta leta dokazovala, da se lahko s prikazom dežel in ljudi, navad, posebnosti marsikaj naučimo drug o drugem. In kot je tedaj na koncu jubilejne oddaje rekel Sigmund Gottlieb, glavni urednik Bavarske TV »Če takšne oddaje ne bi bilo, bi si jo morali danes, bolj kot kdajkoli prej, izmisliti.«
Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Tokrat posvečamo oddajo spominu na dolgoletnega urednika in enega najbolj zaslužnih ustanoviteljev tega projekta dr. Güntherja Ziesla (1941 – 2022), ki je leta 2012 ob izjemnem jubileju, 30 letnici ADJ, obiskal Ljubljano, Zagreb, Benetke, Trst in München in se v pogovoru s kolegi, ustvarjalci medijskega prostora 20. in 21. stoletja, spominjal začetkov uspešne koprodukcije in nalog, ki jo čakajo v prihodnosti. Oddaja, ki je že pred tridesetimi leti presegala meje takratne Evrope je vsa ta leta dokazovala, da se lahko s prikazom dežel in ljudi, navad, posebnosti marsikaj naučimo drug o drugem. In kot je tedaj na koncu jubilejne oddaje rekel Sigmund Gottlieb, glavni urednik Bavarske TV »Če takšne oddaje ne bi bilo, bi si jo morali danes, bolj kot kdajkoli prej, izmisliti.«
Hrvaška otoka Cres in Lošinj loči le enajst metrov širok morski kanal, ki so ga izkopale človeške roke. Mestece okoli njega – Osor – pa je bilo nekoč najpomembnejša od štirih otoških skupnosti. O tem priča tudi Creško-osorski statut izpred skoraj šestih stoletij. Za Madžare in vzhodna ljudstva je lokostrelstvo odsev njihove tradicije, hkrati pa je tudi zelo zanimiv šport. Lajos Kassai velja za utemeljitelja sodobnega konjeniškega lokostrelstva. Stari, odsluženi predmeti – za večino smeti, predstavljajo Franku Gebhardtu iz Oberickelsheima nekaj povsem drugega: so predmet prav posebne umetnosti, ob kateri se mnogi muzajo, nekateri pa se ob njej zamislijo. Frank je namreč zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Nekdanji klovn in zabavljač hoče s svojo nenavadno umetnostjo odvrniti misli od bolezni. »Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic,« so besede fizika in matematika Alberta Einsteina. Dobra ilustracija pa je največkrat razlog, da otrok tudi sam prime knjigo v roke. Akademski slikarki in ilustratorki Maji Kastelic je uspelo ohraniti otroka v sebi in to uspešno prenesti na platno in v slikanice.
Hrvaška otoka Cres in Lošinj loči le enajst metrov širok morski kanal, ki so ga izkopale človeške roke. Mestece okoli njega – Osor – pa je bilo nekoč najpomembnejša od štirih otoških skupnosti. O tem priča tudi Creško-osorski statut izpred skoraj šestih stoletij. Za Madžare in vzhodna ljudstva je lokostrelstvo odsev njihove tradicije, hkrati pa je tudi zelo zanimiv šport. Lajos Kassai velja za utemeljitelja sodobnega konjeniškega lokostrelstva. Stari, odsluženi predmeti – za večino smeti, predstavljajo Franku Gebhardtu iz Oberickelsheima nekaj povsem drugega: so predmet prav posebne umetnosti, ob kateri se mnogi muzajo, nekateri pa se ob njej zamislijo. Frank je namreč zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Nekdanji klovn in zabavljač hoče s svojo nenavadno umetnostjo odvrniti misli od bolezni. »Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic,« so besede fizika in matematika Alberta Einsteina. Dobra ilustracija pa je največkrat razlog, da otrok tudi sam prime knjigo v roke. Akademski slikarki in ilustratorki Maji Kastelic je uspelo ohraniti otroka v sebi in to uspešno prenesti na platno in v slikanice.
Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2. Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej. V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy. Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.
Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2. Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej. V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy. Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.
Eksotično sadje raste tudi na Bavarskem, v tropskem rastlinjaku v Weihenlindnu. Odkar so se na kmetiji družine Pritzl od reje goveda preusmerili v proizvodnjo bioplina, z njim ogrevajo tudi rastlinjak. Zgodovina sveta dišav in parfumov je zelo dolga in pestra. Eterična olja, pridobljena iz rastlin, se uporabljajo že več tisoč let, najnovejša pridobitev benediktinske opatije v Pannonhalmi je prav muzej dišav. Hrvaška pokrajina Medžimurje je znana tudi po lirski narodni pesmi, vpisani na Unescov seznam zaščitene svetovne dediščine. Dr. Lidija Bajuk je pomembna poznavalka in raziskovalka tega področja. Zimski »Tek z burjo« velja za nepozabno vztrajnostno preizkušnjo, ki poteka po slikoviti trasi po neobljudenih poteh Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.
Eksotično sadje raste tudi na Bavarskem, v tropskem rastlinjaku v Weihenlindnu. Odkar so se na kmetiji družine Pritzl od reje goveda preusmerili v proizvodnjo bioplina, z njim ogrevajo tudi rastlinjak. Zgodovina sveta dišav in parfumov je zelo dolga in pestra. Eterična olja, pridobljena iz rastlin, se uporabljajo že več tisoč let, najnovejša pridobitev benediktinske opatije v Pannonhalmi je prav muzej dišav. Hrvaška pokrajina Medžimurje je znana tudi po lirski narodni pesmi, vpisani na Unescov seznam zaščitene svetovne dediščine. Dr. Lidija Bajuk je pomembna poznavalka in raziskovalka tega področja. Zimski »Tek z burjo« velja za nepozabno vztrajnostno preizkušnjo, ki poteka po slikoviti trasi po neobljudenih poteh Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.
Hrvaški inženir agronomije Roko Štokov velja za zdravnika palm. Samo v zadnjih dveh letih je rešil več sto palm ob jadranski obali, na hrvaških otokih in vse do Cipra. Vipavski Križ je eden najlepših kulturno zgodovinskih krajev v Sloveniji. Prve pisne listine o njem segajo že v daljno 13. stoletje. V mestnem jedru Budimpešte je edini interaktivni muzej igralnih avtomatov v Evropi. Vsako leto ga obišče veliko turistov z vsega sveta. Ovčja vas leži na skrajnem robu Furlanije Julijske krajine, nedaleč od meje z Avstrijo in Slovenijo. Prav sem je rad zahajal tudi slavni Julius Kugy.
Hrvaški inženir agronomije Roko Štokov velja za zdravnika palm. Samo v zadnjih dveh letih je rešil več sto palm ob jadranski obali, na hrvaških otokih in vse do Cipra. Vipavski Križ je eden najlepših kulturno zgodovinskih krajev v Sloveniji. Prve pisne listine o njem segajo že v daljno 13. stoletje. V mestnem jedru Budimpešte je edini interaktivni muzej igralnih avtomatov v Evropi. Vsako leto ga obišče veliko turistov z vsega sveta. Ovčja vas leži na skrajnem robu Furlanije Julijske krajine, nedaleč od meje z Avstrijo in Slovenijo. Prav sem je rad zahajal tudi slavni Julius Kugy.
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna. Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi. avtorica BIRGIT MUTH snemalec OLIVER PRILLER montažer TOM BIEDERSTAEDT produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna. Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi. avtorica BIRGIT MUTH snemalec OLIVER PRILLER montažer TOM BIEDERSTAEDT produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
Narodni park Kiskunság, ki se razprostira med Donavo in Tiso na površini 116 tisoč kvadratnih kilometrov, je bil ustanovljen leta 1975 in je danes skoraj v celoti pod Unescovo zaščito. To je prostrana raznolika pokrajina peščenih sipin, mrtvic, močvirskih gozdov, travnikov in step. Območje Narodnega park Kiskunság je vključeno tudi v rekonstrukcijski program za oživljanje gozdnega habitata OAKEY-LIFE, ki ga podpira Evropska unija. avtorica MÓNIKA KISS snemalec LÁSZLÓ SZÖGI montažer RÓBERT WEDDING produkcija MADŽARSKA TELEVIZIJA
Narodni park Kiskunság, ki se razprostira med Donavo in Tiso na površini 116 tisoč kvadratnih kilometrov, je bil ustanovljen leta 1975 in je danes skoraj v celoti pod Unescovo zaščito. To je prostrana raznolika pokrajina peščenih sipin, mrtvic, močvirskih gozdov, travnikov in step. Območje Narodnega park Kiskunság je vključeno tudi v rekonstrukcijski program za oživljanje gozdnega habitata OAKEY-LIFE, ki ga podpira Evropska unija. avtorica MÓNIKA KISS snemalec LÁSZLÓ SZÖGI montažer RÓBERT WEDDING produkcija MADŽARSKA TELEVIZIJA
Zaradi podnebnih sprememb se krčijo tudi bavarski ledeniki. Pospešeno izginja tudi najmanjši med njimi, ledenik Schwarzmilzferner, ki pravzaprav sploh ni na Bavarskem, temveč že na Tirolskem. Kljub temu se bavarski raziskovalci ledenikov vsako leto povzpnejo na goro Mädelegabel, da bi ga izmerili. Dva kilometra dolg viadukt v dolini Kőröshegy, vzdolž obale Blatnega jezera, povezuje odseke avtoceste M7. Enega največjih gradbenih čudežev na Madžarskem najbolje pozna gradbena inženirka Tímea Hanák, ki že štirinajst let skrbi za varnost viadukta. Silke Frankl iz Horgaua blizu Augsburga je poklicna sprehajalka psov. Vsak dan se odpravi na sprehod s psi, katerih lastnice in lastniki so v službah in nimajo časa za daljše sprehode. Najlepša verska zgradba na Hrvaškem je romarska cerkev Marije Snežne v kraju Belec v Hrvaškem Zagorju. Številni zgodovinarji jo uvrščajo v sam vrh evropskega baroka.
Zaradi podnebnih sprememb se krčijo tudi bavarski ledeniki. Pospešeno izginja tudi najmanjši med njimi, ledenik Schwarzmilzferner, ki pravzaprav sploh ni na Bavarskem, temveč že na Tirolskem. Kljub temu se bavarski raziskovalci ledenikov vsako leto povzpnejo na goro Mädelegabel, da bi ga izmerili. Dva kilometra dolg viadukt v dolini Kőröshegy, vzdolž obale Blatnega jezera, povezuje odseke avtoceste M7. Enega največjih gradbenih čudežev na Madžarskem najbolje pozna gradbena inženirka Tímea Hanák, ki že štirinajst let skrbi za varnost viadukta. Silke Frankl iz Horgaua blizu Augsburga je poklicna sprehajalka psov. Vsak dan se odpravi na sprehod s psi, katerih lastnice in lastniki so v službah in nimajo časa za daljše sprehode. Najlepša verska zgradba na Hrvaškem je romarska cerkev Marije Snežne v kraju Belec v Hrvaškem Zagorju. Številni zgodovinarji jo uvrščajo v sam vrh evropskega baroka.
Prvo mošejo na Slovenskem so zgradili vojaki med prvo svetovno vojno v Logu pod Mangartom. Več let so se muslimani v Sloveniji zbirali v večjih hišah, ki so bile prirejene za molilnice. Ko so razmišljali o novem objektu v Ljubljani, so iskali džamijo za prihodnost. Zagrebški alternativni klub Močvara se že 22 let bori proti stagnaciji v kulturi in institucionalizirani zabavi. Leonhard Thanner iz spodnjebavarskega Kollbacha, se že 60 let ukvarja s pridobivanjem energije iz vetra in njegovo uničujočo močjo. Območje nekdanjega rudnika boksita v madžarskem gorovju Vértes so preuredili v geološki učni park.
Prvo mošejo na Slovenskem so zgradili vojaki med prvo svetovno vojno v Logu pod Mangartom. Več let so se muslimani v Sloveniji zbirali v večjih hišah, ki so bile prirejene za molilnice. Ko so razmišljali o novem objektu v Ljubljani, so iskali džamijo za prihodnost. Zagrebški alternativni klub Močvara se že 22 let bori proti stagnaciji v kulturi in institucionalizirani zabavi. Leonhard Thanner iz spodnjebavarskega Kollbacha, se že 60 let ukvarja s pridobivanjem energije iz vetra in njegovo uničujočo močjo. Območje nekdanjega rudnika boksita v madžarskem gorovju Vértes so preuredili v geološki učni park.
Huberto Široka živi in ustvarja na Bledu. Je potomec slavne stare zlatarske trgovske družine in že četrti v rodu, ki se ukvarja z zlatarstvom. Je sodobni oblikovalec nakita, ki pa obvlada stare obrtne spretnosti – cizelira, tolče baker, vliva in brusi srebro, kuje mašne kelihe, predvsem pa oblikuje očarljive rokodelske mojstrovine. Suhozidno gradnjo, nekoč zelo razširjeno po vsej Furlaniji - Julijski krajini, so na nekaterih območjih pred pozabo rešili s pomočjo vztrajnih prostovoljcev. Tako je tudi v mestecu Artegna, kjer občina in muzej že več kot šest let usklajujeta restavratorska in konservatorska dela, ki potekajo pod vodstvom Giannija Leporeja, mojstra obrtnika italijanske šole za suhozidno gradnjo. Česen je kot začimba nepogrešljiv v kulinariki in je eno najučinkovitejših naravnih zdravil. Posebno aromo in lastnosti ima domači, istrski rdeči česen, ki ga pridelujeta zakonca Silvija in Dario Antonac v vasi Kaligarići v redko naseljeni občini Oprtalj. Smreke v Srednji Evropi že več let napada lubadar. Škoda na drevesih je pogosto vidna šele, ko se populacija lubadarja tako poveča, da je ni mogoče več ustaviti. Odločilno vprašanje torej je, kako lubadarja pravočasno izslediti. Izvirno so se tega lotili na Bavarskem, kjer lubadarje iščejo z letalniki.
Huberto Široka živi in ustvarja na Bledu. Je potomec slavne stare zlatarske trgovske družine in že četrti v rodu, ki se ukvarja z zlatarstvom. Je sodobni oblikovalec nakita, ki pa obvlada stare obrtne spretnosti – cizelira, tolče baker, vliva in brusi srebro, kuje mašne kelihe, predvsem pa oblikuje očarljive rokodelske mojstrovine. Suhozidno gradnjo, nekoč zelo razširjeno po vsej Furlaniji - Julijski krajini, so na nekaterih območjih pred pozabo rešili s pomočjo vztrajnih prostovoljcev. Tako je tudi v mestecu Artegna, kjer občina in muzej že več kot šest let usklajujeta restavratorska in konservatorska dela, ki potekajo pod vodstvom Giannija Leporeja, mojstra obrtnika italijanske šole za suhozidno gradnjo. Česen je kot začimba nepogrešljiv v kulinariki in je eno najučinkovitejših naravnih zdravil. Posebno aromo in lastnosti ima domači, istrski rdeči česen, ki ga pridelujeta zakonca Silvija in Dario Antonac v vasi Kaligarići v redko naseljeni občini Oprtalj. Smreke v Srednji Evropi že več let napada lubadar. Škoda na drevesih je pogosto vidna šele, ko se populacija lubadarja tako poveča, da je ni mogoče več ustaviti. Odločilno vprašanje torej je, kako lubadarja pravočasno izslediti. Izvirno so se tega lotili na Bavarskem, kjer lubadarje iščejo z letalniki.
Boja proti plastiki in iskanja rešitev za njeno razgradnjo se uspešno lotevata mladi madžarski raziskovalki in podjetnici. Patentirali sta koktejl bakterij, ki se hranijo s plastiko. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so za žlahtnjenje zelja izumili nov biotehnološki postopek, pri žlahtnjenju pšenice pa so poleg novih sort dobili celo novo rastlinsko vrsto. Ob 20. obletnici terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku so v Landshutu pripravili razstavi, povezani z umetnikom Fritzem Koenigom in njegovim najbolj znanim delom, monumentalno bronasto plastiko v obliki krogle. Peščene plaže Furlanije - Julijske krajine so, zaradi plitve in mirne vode, kot nalašč za varno kajtanje čez vse leto.
Boja proti plastiki in iskanja rešitev za njeno razgradnjo se uspešno lotevata mladi madžarski raziskovalki in podjetnici. Patentirali sta koktejl bakterij, ki se hranijo s plastiko. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so za žlahtnjenje zelja izumili nov biotehnološki postopek, pri žlahtnjenju pšenice pa so poleg novih sort dobili celo novo rastlinsko vrsto. Ob 20. obletnici terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku so v Landshutu pripravili razstavi, povezani z umetnikom Fritzem Koenigom in njegovim najbolj znanim delom, monumentalno bronasto plastiko v obliki krogle. Peščene plaže Furlanije - Julijske krajine so, zaradi plitve in mirne vode, kot nalašč za varno kajtanje čez vse leto.
Slovenci smo narod čebelarjev in naša avtohtona kranjska sivka je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena medonosna čebelja pasma na svetu. Čebelarji jo imajo radi zaradi njene pridnosti, mirnosti in odpornosti proti boleznim. Slovenski čebelarji se odlikujejo tudi po vzreji čebeljih družin in matic, ki so jih že konec 18. in v začetku 19. stoletja po pošti, z vlaki in ladjami, včasih celo z zrakoplovi, izvažali na vse konce sveta. Na strmih pobočjih nekaterih kmetij Južne Tirolske še vedno kosijo ročno. Ker je izdelava kos prava umetnost, je težko najti mojstre, ki še znajo izdelovati lesene ročaje zanje. Tržaški park Revoltella, s čudovitim pogledom na mesto, je prava oaza miru, ki jo je trgovec in finančnik imperialnega Trsta, svetovljanski baron Pasquale Revoltella, zapustil svojim someščanom. Na Bavarskem je več kot 600 pivovarn, največ na Zgornjem Frankovskem. Na območju Allgäua se ponašajo tudi z najvišje ležečo pivovarno v Nemčiji, kjer na 1800 metrih iz čiste planinske izvirske vode že devet let od maja do oktobra varijo pivo.
Slovenci smo narod čebelarjev in naša avtohtona kranjska sivka je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena medonosna čebelja pasma na svetu. Čebelarji jo imajo radi zaradi njene pridnosti, mirnosti in odpornosti proti boleznim. Slovenski čebelarji se odlikujejo tudi po vzreji čebeljih družin in matic, ki so jih že konec 18. in v začetku 19. stoletja po pošti, z vlaki in ladjami, včasih celo z zrakoplovi, izvažali na vse konce sveta. Na strmih pobočjih nekaterih kmetij Južne Tirolske še vedno kosijo ročno. Ker je izdelava kos prava umetnost, je težko najti mojstre, ki še znajo izdelovati lesene ročaje zanje. Tržaški park Revoltella, s čudovitim pogledom na mesto, je prava oaza miru, ki jo je trgovec in finančnik imperialnega Trsta, svetovljanski baron Pasquale Revoltella, zapustil svojim someščanom. Na Bavarskem je več kot 600 pivovarn, največ na Zgornjem Frankovskem. Na območju Allgäua se ponašajo tudi z najvišje ležečo pivovarno v Nemčiji, kjer na 1800 metrih iz čiste planinske izvirske vode že devet let od maja do oktobra varijo pivo.
Med pandemijo se je na Bavarskem, tako kot drugod po svetu, uveljavilo predvsem počitnikovanje doma, zlasti kampiranje. V vodičih za kampiranje je na Bavarskem okrog 200 kmetij, ki, v času visoke stopnje pojavnosti okuženih, namesto sob ponujajo prostor za avtodome. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Le nekaj kilometrov iz Splita leži slikovito mesto Solin. Razvilo se je na območju legendarne Salone, središču antične Dalmacije. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in več drugih objektov za katere v Solinu iščejo oblike za še boljšo predstavitev, ki bo povezala bogato zgodovino mesta s sedanjostjo.
Med pandemijo se je na Bavarskem, tako kot drugod po svetu, uveljavilo predvsem počitnikovanje doma, zlasti kampiranje. V vodičih za kampiranje je na Bavarskem okrog 200 kmetij, ki, v času visoke stopnje pojavnosti okuženih, namesto sob ponujajo prostor za avtodome. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Le nekaj kilometrov iz Splita leži slikovito mesto Solin. Razvilo se je na območju legendarne Salone, središču antične Dalmacije. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in več drugih objektov za katere v Solinu iščejo oblike za še boljšo predstavitev, ki bo povezala bogato zgodovino mesta s sedanjostjo.
Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Na obrobju madžarskega mesta Békéscsaba je Maria Bartolák obnovila kmetijo svojih slovaških prednikov. Hiša, ki jo je poimenovala po značilni slovaški jedi haluška, je postala priljubljeno zbirališče različnih generacij, ki jih zanima preplet preteklosti s sedanjostjo. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom. Istrski boškarin, avtohtono belo govedo, je ob kozi zaščitni znak največjega hrvaškega polotoka v severnem Jadranu. Zaradi nenačrtovane reje in množičnega odhoda podeželskega prebivalstva na delo v mesta se je njihovo število v 90. letih prejšnjega stoletja močno zmanjšalo.
Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Na obrobju madžarskega mesta Békéscsaba je Maria Bartolák obnovila kmetijo svojih slovaških prednikov. Hiša, ki jo je poimenovala po značilni slovaški jedi haluška, je postala priljubljeno zbirališče različnih generacij, ki jih zanima preplet preteklosti s sedanjostjo. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom. Istrski boškarin, avtohtono belo govedo, je ob kozi zaščitni znak največjega hrvaškega polotoka v severnem Jadranu. Zaradi nenačrtovane reje in množičnega odhoda podeželskega prebivalstva na delo v mesta se je njihovo število v 90. letih prejšnjega stoletja močno zmanjšalo.
Kako je s čebelarjenjem na Madžarskem in z ogroženostjo čebel zaradi okolijskih sprememb v monotematski oddaji avtorjev Milana Jurkovicsa in Zsolta Magyarja Poroszke v produkciji Madžarske televizije. Koprodukcijsko oddajo Alpe-Donava-Jadran pripravljajo in predvajajo javne televizije Hrvaške, Madžarske, Italije, Bavarske in Slovenije.
Kako je s čebelarjenjem na Madžarskem in z ogroženostjo čebel zaradi okolijskih sprememb v monotematski oddaji avtorjev Milana Jurkovicsa in Zsolta Magyarja Poroszke v produkciji Madžarske televizije. Koprodukcijsko oddajo Alpe-Donava-Jadran pripravljajo in predvajajo javne televizije Hrvaške, Madžarske, Italije, Bavarske in Slovenije.
Šempeter pri Gorici je očarljivo mesto z razburkano zgodovino. Prva in druga svetovna vojna sta prebivalcem prinesli veliko gorja, vendar so svoje domove in naselja obnovili. Med pomembnejšimi stavbami v mestu je dvorec Coronini. Njegov osrednji del je občina odkupila od države, ga prenovila in namenila javni uporabi. Cvetličarka in zeliščarka Rosmarie Mangger izdeluje zeliščne čaje, dišeče blazinice in tinkture. Svoje znanje in stoletja preizkušeno izročilo zdravilstva posreduje tudi šolarjem in obiskovalcem svoje kmetije v Passeiertalu pri Meranu. Lani 7. julija, na svetovni dan čokolade, so na Madžarskem odprli tovarno čokolade in sladkarij, v kateri zaposlujejo osebe s posebnimi potrebami. Kljub težavam, ki jih je v prvem letu delovanja prinesla epidemija, pa vodja tovarne v Szekszárdu kar ne more prehvaliti motiviranih in zagnanih delavcev. Tako kot vsa večja slovenska mesta je imel in ima tudi Maribor priljubljene sprehajalne poti ter mesta srečevanja na ulicah in trgih. V času med svetovnima vojnama je bila priljubljena promenada v starem mestnem jedru, po vojni se je izoblikovala nova v Mestnem parku, v sodobnem času pa družabno življenje Mariborčanov poteka na novih lokacijah.
Šempeter pri Gorici je očarljivo mesto z razburkano zgodovino. Prva in druga svetovna vojna sta prebivalcem prinesli veliko gorja, vendar so svoje domove in naselja obnovili. Med pomembnejšimi stavbami v mestu je dvorec Coronini. Njegov osrednji del je občina odkupila od države, ga prenovila in namenila javni uporabi. Cvetličarka in zeliščarka Rosmarie Mangger izdeluje zeliščne čaje, dišeče blazinice in tinkture. Svoje znanje in stoletja preizkušeno izročilo zdravilstva posreduje tudi šolarjem in obiskovalcem svoje kmetije v Passeiertalu pri Meranu. Lani 7. julija, na svetovni dan čokolade, so na Madžarskem odprli tovarno čokolade in sladkarij, v kateri zaposlujejo osebe s posebnimi potrebami. Kljub težavam, ki jih je v prvem letu delovanja prinesla epidemija, pa vodja tovarne v Szekszárdu kar ne more prehvaliti motiviranih in zagnanih delavcev. Tako kot vsa večja slovenska mesta je imel in ima tudi Maribor priljubljene sprehajalne poti ter mesta srečevanja na ulicah in trgih. V času med svetovnima vojnama je bila priljubljena promenada v starem mestnem jedru, po vojni se je izoblikovala nova v Mestnem parku, v sodobnem času pa družabno življenje Mariborčanov poteka na novih lokacijah.
Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin. Hrvaška zgodovinska enota Kliški uskoci ohranja spomin na slavne dni, ko je Klis skoraj tri desetletja branil evropski jug pred osmanskimi zavojevalci. Tako na trdnjavi Klis, eni najlepših hrvaških trdnjav, vsako leto uprizorijo kostumski spektakel Uskoški boj za Klis, za katerega se sodobni vitezi vse leto urijo v srednjeveških borilnih veščinah.
Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin. Hrvaška zgodovinska enota Kliški uskoci ohranja spomin na slavne dni, ko je Klis skoraj tri desetletja branil evropski jug pred osmanskimi zavojevalci. Tako na trdnjavi Klis, eni najlepših hrvaških trdnjav, vsako leto uprizorijo kostumski spektakel Uskoški boj za Klis, za katerega se sodobni vitezi vse leto urijo v srednjeveških borilnih veščinah.
V okrožju Donauries na Bavarskem se ponoči dogajajo čudne reči, vendar ne gre za nobeno skrivnost. Neba tudi ne preletavajo neznani leteči predmeti, temveč droni, s pomočjo katerih rešujejo mladičke srnjadi na travnikih pred košnjo. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Grofje Celjski so bili najmogočnejša plemiška rodbina na Slovenskem, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Od 12. do srede 15. stoletja so iz majhnih lokalnih plemičev postali pomembni in vplivni tudi na visokih evropskih dvorih. Najvišje se je povzpela Barbara Celjska, ki je živela med letoma 1392 in 1451. Po več kot treh desetletjih delovanja združenja za promocijo sodobne glasbe Chromas se je Trst trajno zapisal kot živahno središče inovativne glasbene ustvarjalnosti. Ker želijo ostati živi in prisotni, so tudi v času epidemioloških omejitev uspešno organizirali festival Trieste Prima z več spletnimi nastopi mednarodnih glasbenih ustvarjalcev.
V okrožju Donauries na Bavarskem se ponoči dogajajo čudne reči, vendar ne gre za nobeno skrivnost. Neba tudi ne preletavajo neznani leteči predmeti, temveč droni, s pomočjo katerih rešujejo mladičke srnjadi na travnikih pred košnjo. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Grofje Celjski so bili najmogočnejša plemiška rodbina na Slovenskem, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Od 12. do srede 15. stoletja so iz majhnih lokalnih plemičev postali pomembni in vplivni tudi na visokih evropskih dvorih. Najvišje se je povzpela Barbara Celjska, ki je živela med letoma 1392 in 1451. Po več kot treh desetletjih delovanja združenja za promocijo sodobne glasbe Chromas se je Trst trajno zapisal kot živahno središče inovativne glasbene ustvarjalnosti. Ker želijo ostati živi in prisotni, so tudi v času epidemioloških omejitev uspešno organizirali festival Trieste Prima z več spletnimi nastopi mednarodnih glasbenih ustvarjalcev.
Marko Korošec je eden vodilnih fotografskih lovcev na ekstremne vremenske pojave v Evropi: doživel je že dvesto tornadov, kot grenivke debelo točo, izredne snežne razmere, burjo s hitrostjo 220 km na uro…Fotografije in videe s svojih potovanj objavlja v uglednih svetovnih medijih ter vodi spletni portal Severe Weather Europe. Italijansko elitno skupino vojaških pilotov Frecce Tricolori, Tribarvne puščice, so ustanovili 1. marca leta 1961. Od takrat so letenje v formacijah ves čas izpopolnjevali in postali svetovno najbolj znana vojaška letalska skupina. V iskanju okolju prijazne alternative so v bavarskem Straubingu zagnali projekt biorazgradljivih vrečk iz škroba, ki jih bodo, po testnem obdobju, ponudili v živilskih trgovinah. Za ključavničarja Zoltána Rónaszékija iz okolice Bakonyja so odpadni kovinski predmeti osnova za ustvarjanje. Ko se v svoji delavnici prepusti domišljiji, nastanejo zanimive skulpture.
Marko Korošec je eden vodilnih fotografskih lovcev na ekstremne vremenske pojave v Evropi: doživel je že dvesto tornadov, kot grenivke debelo točo, izredne snežne razmere, burjo s hitrostjo 220 km na uro…Fotografije in videe s svojih potovanj objavlja v uglednih svetovnih medijih ter vodi spletni portal Severe Weather Europe. Italijansko elitno skupino vojaških pilotov Frecce Tricolori, Tribarvne puščice, so ustanovili 1. marca leta 1961. Od takrat so letenje v formacijah ves čas izpopolnjevali in postali svetovno najbolj znana vojaška letalska skupina. V iskanju okolju prijazne alternative so v bavarskem Straubingu zagnali projekt biorazgradljivih vrečk iz škroba, ki jih bodo, po testnem obdobju, ponudili v živilskih trgovinah. Za ključavničarja Zoltána Rónaszékija iz okolice Bakonyja so odpadni kovinski predmeti osnova za ustvarjanje. Ko se v svoji delavnici prepusti domišljiji, nastanejo zanimive skulpture.
Tokratno potovanje po Srednji Evropi začenjamo v Plodnu, gorski vasici med deželo Veneto in Furlanijo - Julijsko krajino, kjer sta se ohranili izvorna govorica in kultura nemških priseljencev. V središču Zagreba bomo obiskali legendarno tovarno kave in kavnih nadomestkov Franck ter si v Schwabachu ogledali imenitno zbirko ptičjih jajc bavarskega pionirja varovanja narave Carla Wengleina. Za konec pa zgodba o južnotirolskem gorskem vodniku Moritzu Tirlerju, ki je tudi mojster za nego in obrezovanje dreves.
Tokratno potovanje po Srednji Evropi začenjamo v Plodnu, gorski vasici med deželo Veneto in Furlanijo - Julijsko krajino, kjer sta se ohranili izvorna govorica in kultura nemških priseljencev. V središču Zagreba bomo obiskali legendarno tovarno kave in kavnih nadomestkov Franck ter si v Schwabachu ogledali imenitno zbirko ptičjih jajc bavarskega pionirja varovanja narave Carla Wengleina. Za konec pa zgodba o južnotirolskem gorskem vodniku Moritzu Tirlerju, ki je tudi mojster za nego in obrezovanje dreves.
Vizualna umetnica Vesna Bukovec je ustvarjalka, ki nikoli ne miruje. S svojimi deli se angažirano in kritično odziva na pojave populizma, ksenofobije, novih oblik fašizma, nacionalizma in sovražnega govora. Zanimajo jo šibki členi današnje družbe, vloga žensk in še posebej usoda beguncev. Septembra bo minilo 700 let od smrti velikega pesnika srednjega veka Danteja Alighierija. Dogodkom v jubilejnem letu se pridružuje tudi knjižnica Florio videmske univerze, ki je rokopis Božanske komedije digitalizirala in tako približala širši javnosti. Klaus Bensmann iz Bad Hindelanga v Allgäuu je lastnik usnjarne, v kateri izdeluje hlače, suknjiče in še marsikaj iz strojenega jelenjega usnja. Posebno priljubljene so njegove ročno izvezene usnjene pumparice. Čeprav je Nin v Srednji Dalmaciji majhno mesto, ima zelo bogato in burno zgodovino ter velja za prvo politično, kulturno in versko središče današnje Hrvaške. Nastalo je na območju starorimske Aenone, kot prestolnico nove države so ga priznali leta 879 v pismu papeža Janeza VIII. knezu Branimirju.
Vizualna umetnica Vesna Bukovec je ustvarjalka, ki nikoli ne miruje. S svojimi deli se angažirano in kritično odziva na pojave populizma, ksenofobije, novih oblik fašizma, nacionalizma in sovražnega govora. Zanimajo jo šibki členi današnje družbe, vloga žensk in še posebej usoda beguncev. Septembra bo minilo 700 let od smrti velikega pesnika srednjega veka Danteja Alighierija. Dogodkom v jubilejnem letu se pridružuje tudi knjižnica Florio videmske univerze, ki je rokopis Božanske komedije digitalizirala in tako približala širši javnosti. Klaus Bensmann iz Bad Hindelanga v Allgäuu je lastnik usnjarne, v kateri izdeluje hlače, suknjiče in še marsikaj iz strojenega jelenjega usnja. Posebno priljubljene so njegove ročno izvezene usnjene pumparice. Čeprav je Nin v Srednji Dalmaciji majhno mesto, ima zelo bogato in burno zgodovino ter velja za prvo politično, kulturno in versko središče današnje Hrvaške. Nastalo je na območju starorimske Aenone, kot prestolnico nove države so ga priznali leta 879 v pismu papeža Janeza VIII. knezu Branimirju.
V vigenjcu, kovačnici za žeblje iz 18. stoletja, ki je edinstven primer tehniške dediščine in del Kovaškega muzeja Kropa, si lahko ogledamo ponazoritev življenja in dela fužinarjev in kovačev, ki so Kropi dajali pečat kar sedem stoletij. Tradicijo s sedanjostjo izvirno povezuje šivilja noš in izdelovalka gumbov, punkovka Sandra-Janine Müller, ki v svoje kolekcije vpleta pisanost in barvitost dežele Bavarske. Hiša arhitekture Oris v Zagrebu je sedež arhitekturnega biroja Andrije Rusana in zbirališče ljubiteljev arhitekture, oblikovanja in umetnosti. Prazgodovinski kraški svet, ki so ga odkrili po zaprtju rudnika mangana na območju gričevja Bakony, velja za geološko čudo Madžarske.
V vigenjcu, kovačnici za žeblje iz 18. stoletja, ki je edinstven primer tehniške dediščine in del Kovaškega muzeja Kropa, si lahko ogledamo ponazoritev življenja in dela fužinarjev in kovačev, ki so Kropi dajali pečat kar sedem stoletij. Tradicijo s sedanjostjo izvirno povezuje šivilja noš in izdelovalka gumbov, punkovka Sandra-Janine Müller, ki v svoje kolekcije vpleta pisanost in barvitost dežele Bavarske. Hiša arhitekture Oris v Zagrebu je sedež arhitekturnega biroja Andrije Rusana in zbirališče ljubiteljev arhitekture, oblikovanja in umetnosti. Prazgodovinski kraški svet, ki so ga odkrili po zaprtju rudnika mangana na območju gričevja Bakony, velja za geološko čudo Madžarske.
Prelomno leto v razvoju Brionskega otočja je bilo 1893, ko ga je kupil avstrijski metalurški inženir in strokovnjak za jeklo Paul Kupelwieser. Bil je pravi vizionar, ki mu je Brione, nekoč malarijsko močvirje, uspelo spremeniti v mondeno letovišče za evropsko aristokracijo. Pri tem mu je pomagal njegov prijatelj, nemški zdravnik in mikrobiolog Robert Koch. Madžarski vesoljski program ni le znanstvena fantastika, saj je uspeh letalskih podjetij in raziskovanja vesoljskih tehnologij na madžarskih univerzah priznan po vsem svetu. In če bo šlo vse po načrtih, se bo v sodelovanju z Rusijo na mednarodno vesoljsko postajo spet vrnil madžarski astronavt. V Augsburgu na Bavarskem uspešno deluje Klinika za punčke in medvedke, v kateri pomagajo skoraj vsakemu »pacientu«. Kamnik je eno najstarejših in najbolje ohranjenih slovenskih zgodovinskih mest z bogato kulturno dediščino različnih obdobij. V srednjem veku je bil deželno knežje mesto ob glavni prometni cesti s Kranjske na Štajersko. Nov vrh je Kamnik doživel v dobi baroka v 18. stoletju, po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika pa tudi v 20. stoletju.
Prelomno leto v razvoju Brionskega otočja je bilo 1893, ko ga je kupil avstrijski metalurški inženir in strokovnjak za jeklo Paul Kupelwieser. Bil je pravi vizionar, ki mu je Brione, nekoč malarijsko močvirje, uspelo spremeniti v mondeno letovišče za evropsko aristokracijo. Pri tem mu je pomagal njegov prijatelj, nemški zdravnik in mikrobiolog Robert Koch. Madžarski vesoljski program ni le znanstvena fantastika, saj je uspeh letalskih podjetij in raziskovanja vesoljskih tehnologij na madžarskih univerzah priznan po vsem svetu. In če bo šlo vse po načrtih, se bo v sodelovanju z Rusijo na mednarodno vesoljsko postajo spet vrnil madžarski astronavt. V Augsburgu na Bavarskem uspešno deluje Klinika za punčke in medvedke, v kateri pomagajo skoraj vsakemu »pacientu«. Kamnik je eno najstarejših in najbolje ohranjenih slovenskih zgodovinskih mest z bogato kulturno dediščino različnih obdobij. V srednjem veku je bil deželno knežje mesto ob glavni prometni cesti s Kranjske na Štajersko. Nov vrh je Kamnik doživel v dobi baroka v 18. stoletju, po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika pa tudi v 20. stoletju.
Ker se plazovi lahko sprožijo tudi na najvarnejših pobočjih in pod seboj pokopljejo turne smučarje in obiskovalce gora, so službe za opozarjanje pred plazovi izjemno pomembne. Opozorilne službe evropskih regij avstrijske Tirolske, Južne Tirolske in Trentina v Italiji zdaj ponujajo skupen pregled razmer z vsemi podrobnostmi na spletu. Podatke redno usklajujejo na obeh straneh meje. Čeprav Lika velja za eno najbolj izoliranih in najmanj naseljenih območij na Hrvaškem, v zadnjem času zanimanje za nakup hiš in zemlje v tej pokrajini zelo narašča. Nepremičninski posredniki to povezujejo tudi s pandemijo in željo ljudi po življenju v izolaciji pod svojimi pogoji in v zdravem okolju. Tomaž Furlan je sprva ustvarjal videoperformanse, v katerih je bil edini igralec, uporabnik lastnih mučilnih strojev: težkih kovinskih protez, kamnitih cokel, naprav, ki te lopnejo po glavi ali udarijo po prstih. Ko pa so se njegove duhovite instalacije pojavile na razstavah, so pritegnile pozornost obiskovalcev galerij. V okviru raziskovalnega projekta na območju Naravnega rezervata Doberdobskega jezera v Furlaniji - Julijski krajini je pašništvo najpomembnejše sredstvo za ohranjanje kraške gmajne in njene pestre biodiverzitete. Zaraščenim pašnikom zelo koristijo tudi osli, ki temeljito popasejo vse, tudi trnato grmovje.
Ker se plazovi lahko sprožijo tudi na najvarnejših pobočjih in pod seboj pokopljejo turne smučarje in obiskovalce gora, so službe za opozarjanje pred plazovi izjemno pomembne. Opozorilne službe evropskih regij avstrijske Tirolske, Južne Tirolske in Trentina v Italiji zdaj ponujajo skupen pregled razmer z vsemi podrobnostmi na spletu. Podatke redno usklajujejo na obeh straneh meje. Čeprav Lika velja za eno najbolj izoliranih in najmanj naseljenih območij na Hrvaškem, v zadnjem času zanimanje za nakup hiš in zemlje v tej pokrajini zelo narašča. Nepremičninski posredniki to povezujejo tudi s pandemijo in željo ljudi po življenju v izolaciji pod svojimi pogoji in v zdravem okolju. Tomaž Furlan je sprva ustvarjal videoperformanse, v katerih je bil edini igralec, uporabnik lastnih mučilnih strojev: težkih kovinskih protez, kamnitih cokel, naprav, ki te lopnejo po glavi ali udarijo po prstih. Ko pa so se njegove duhovite instalacije pojavile na razstavah, so pritegnile pozornost obiskovalcev galerij. V okviru raziskovalnega projekta na območju Naravnega rezervata Doberdobskega jezera v Furlaniji - Julijski krajini je pašništvo najpomembnejše sredstvo za ohranjanje kraške gmajne in njene pestre biodiverzitete. Zaraščenim pašnikom zelo koristijo tudi osli, ki temeljito popasejo vse, tudi trnato grmovje.
Odvetnik Arnaldo Loner, ki je zastopal občino Bolzano na sojenju proti Mishi Seifertu, krvniku bolzanskega koncentracijskega taborišča, se že več let srečuje z mladimi in jim posreduje spomine na grozodejstva, ki se nikoli več ne smejo ponoviti. Osrednji muzej mesta Szeged, ki se nahaja v 125 let stari neoklasicistični palači ob reki Tisi, je po dveletni temeljiti prenovi tako zgradbe kot različnih zbirk, ponovno odprt. Koledarji so bili poleg Svetega pisma prvi tiskani primerki po iznajdbi tiska v 15. stoletju. Najstarejši nemški domovinski koledar je straubinški koledar, ki je prvič izšel leta 1597. In zgodba o solidarnosti v hlevu ali kako je koza postala krušna mati pujskom na kmetiji Oberhof v Ultnu, nedaleč od Merana.
Odvetnik Arnaldo Loner, ki je zastopal občino Bolzano na sojenju proti Mishi Seifertu, krvniku bolzanskega koncentracijskega taborišča, se že več let srečuje z mladimi in jim posreduje spomine na grozodejstva, ki se nikoli več ne smejo ponoviti. Osrednji muzej mesta Szeged, ki se nahaja v 125 let stari neoklasicistični palači ob reki Tisi, je po dveletni temeljiti prenovi tako zgradbe kot različnih zbirk, ponovno odprt. Koledarji so bili poleg Svetega pisma prvi tiskani primerki po iznajdbi tiska v 15. stoletju. Najstarejši nemški domovinski koledar je straubinški koledar, ki je prvič izšel leta 1597. In zgodba o solidarnosti v hlevu ali kako je koza postala krušna mati pujskom na kmetiji Oberhof v Ultnu, nedaleč od Merana.
Biolog Robert Turk je zavzet naravovarstvenik, ki biologijo razume kot vedenje, kako živeti v skladu z naravo in njenimi zakonitostmi. S sodelavci piranske enote Zavoda RS za varstvo narave skrbi za trajnostni razvoj slovenske obale in bogastvo Jadranskega morja. Veliko akumulacijskih jezer na Južnem Tirolskem je v visokogorju, med njimi tudi Grünsee v Ultnu. Leži na nadmorski višini več kot 2500 metrov in ima 24-urni nadzor jezu, ki zahteva prave specialiste. Zajezena voda je potencialna nevarnost za vse, ki živijo nižje v dolini. Čeprav je Svjetlan Junaković diplomiral iz kiparstva, spada med najplodnejše in največkrat nagrajene hrvaške ilustratorje in avtorje slikanic. Žerjavi, ki se na svoji poti proti Sredozemlju in Afriki ustavijo na več počivališčih Velike madžarske nižine ali na Belem jezeru v okolici Szegeda, so na Madžarskem že od nekdaj zelo spoštovane ptice.
Biolog Robert Turk je zavzet naravovarstvenik, ki biologijo razume kot vedenje, kako živeti v skladu z naravo in njenimi zakonitostmi. S sodelavci piranske enote Zavoda RS za varstvo narave skrbi za trajnostni razvoj slovenske obale in bogastvo Jadranskega morja. Veliko akumulacijskih jezer na Južnem Tirolskem je v visokogorju, med njimi tudi Grünsee v Ultnu. Leži na nadmorski višini več kot 2500 metrov in ima 24-urni nadzor jezu, ki zahteva prave specialiste. Zajezena voda je potencialna nevarnost za vse, ki živijo nižje v dolini. Čeprav je Svjetlan Junaković diplomiral iz kiparstva, spada med najplodnejše in največkrat nagrajene hrvaške ilustratorje in avtorje slikanic. Žerjavi, ki se na svoji poti proti Sredozemlju in Afriki ustavijo na več počivališčih Velike madžarske nižine ali na Belem jezeru v okolici Szegeda, so na Madžarskem že od nekdaj zelo spoštovane ptice.
Slikovita železniška proga, ki povezuje obronke Karnijskih Alp s Furlansko nižino ima bogato zgodovino. Leta 2012 je zemeljski plaz progo močno poškodoval, od lanskega leta pa je odsek proge na relaciji Humin-Sacile saniran in ponovno odprt. Harald Oberlechner iz Pustertala na Južnem Tirolskem, pozimi dela na bližnjem smučišču, poleti pa živi odmaknjeno življenje Indijanca v vasi s šotori in lesenimi kolibami, ki jih je postavil sam. Sophia Tegel iz Thannhausna je mojstrica nenavadne, več stoletij stare obrti nagačevanja, prepariranja in reprodukcije živali. Madžar Gábor Kálmán v svoji skromni delavnici izdeluje izvirne krušne peči, ki jih lahko pripelje kamorkoli.
Slikovita železniška proga, ki povezuje obronke Karnijskih Alp s Furlansko nižino ima bogato zgodovino. Leta 2012 je zemeljski plaz progo močno poškodoval, od lanskega leta pa je odsek proge na relaciji Humin-Sacile saniran in ponovno odprt. Harald Oberlechner iz Pustertala na Južnem Tirolskem, pozimi dela na bližnjem smučišču, poleti pa živi odmaknjeno življenje Indijanca v vasi s šotori in lesenimi kolibami, ki jih je postavil sam. Sophia Tegel iz Thannhausna je mojstrica nenavadne, več stoletij stare obrti nagačevanja, prepariranja in reprodukcije živali. Madžar Gábor Kálmán v svoji skromni delavnici izdeluje izvirne krušne peči, ki jih lahko pripelje kamorkoli.
