Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje.
Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé
***
Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Varnost Evrope po letu 1945 je temeljila na francosko-nemškem sodelovanju, botrski vlogi Združenih držav Amerike in jedrskem ravnovesju moči s Sovjetsko zvezo oziroma na praksi vzajemne zadržanosti v rusko-evropskih odnosih. Z veliko širitvijo Nata in predvsem z vojnami Rusije pa so se okoliščine začele spreminjati. Z vrnitvijo Trumpa v Belo hišo je staremu redu dokončno odbila zadnja ura. Kakšna bo nova varnostna arhitektura Evrope, saj bo stara celina odslej morala bolje poskrbeti zase?
Varnost Evrope po letu 1945 je temeljila na francosko-nemškem sodelovanju, botrski vlogi Združenih držav Amerike in jedrskem ravnovesju moči s Sovjetsko zvezo oziroma na praksi vzajemne zadržanosti v rusko-evropskih odnosih. Z veliko širitvijo Nata in predvsem z vojnami Rusije pa so se okoliščine začele spreminjati. Z vrnitvijo Trumpa v Belo hišo je staremu redu dokončno odbila zadnja ura. Kakšna bo nova varnostna arhitektura Evrope, saj bo stara celina odslej morala bolje poskrbeti zase?
Z danskim raziskovalcem o geopolitičnih interesih na Arktiki.
Z danskim raziskovalcem o geopolitičnih interesih na Arktiki.
Grenlandija je kljub ledu in mrazu vroča svetovna tema. Morda še nikoli tako. Volivci največjega otoka na svetu so odločali o svoji prihodnosti, vendar je ta z napovedjo novega ameriškega predsednika, da želi Grenlandijo v ameriških rokah, nepredvidljiva. Zakaj sta Grenlandija in geopolitika Arktike tako pomembni? V Globusu o pohlepu po tem otoku in o tem, kaj hočejo tamkajšnji prebivalci.
Grenlandija je kljub ledu in mrazu vroča svetovna tema. Morda še nikoli tako. Volivci največjega otoka na svetu so odločali o svoji prihodnosti, vendar je ta z napovedjo novega ameriškega predsednika, da želi Grenlandijo v ameriških rokah, nepredvidljiva. Zakaj sta Grenlandija in geopolitika Arktike tako pomembni? V Globusu o pohlepu po tem otoku in o tem, kaj hočejo tamkajšnji prebivalci.
Pogovor o ruskih interesih na arktičnem območju z dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Pogovor o ruskih interesih na arktičnem območju z dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Arktika je postala pravi poligon, na katerem svetovne velesile tekmujejo za prevlado. Gre za strateško pomembno geopolitično bitko za nadzor nad severnim delom Zemlje. Grafična analiza Petre Marc.
Arktika je postala pravi poligon, na katerem svetovne velesile tekmujejo za prevlado. Gre za strateško pomembno geopolitično bitko za nadzor nad severnim delom Zemlje. Grafična analiza Petre Marc.
Dansko so v bitki za Grenlandijo, če jo tako imenujemo, do zdaj jasno podprle številne članice Evropske unije, Evropska komisija pa je podprla ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske. Grenlandija sicer iz Bruslja dobiva tudi denar iz večletnega evropskega proračuna. Prispevek dopisnika Igor Jurič.
Dansko so v bitki za Grenlandijo, če jo tako imenujemo, do zdaj jasno podprle številne članice Evropske unije, Evropska komisija pa je podprla ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske. Grenlandija sicer iz Bruslja dobiva tudi denar iz večletnega evropskega proračuna. Prispevek dopisnika Igor Jurič.
Z danskim raziskovalcem o odnosim med Dansko in Grenlandijo.
Z danskim raziskovalcem o odnosim med Dansko in Grenlandijo.
Gostja Globusa je slovenska podjetnica, ki že več kot 50 let živi na Islandiji, na Grenlandiji pa je leta 1997 ustanovila podjetje z namenom, da ostane v rokah domačinov. Njen delež tam je zdaj petinski.
Gostja Globusa je slovenska podjetnica, ki že več kot 50 let živi na Islandiji, na Grenlandiji pa je leta 1997 ustanovila podjetje z namenom, da ostane v rokah domačinov. Njen delež tam je zdaj petinski.
Grenlandija - najredkeje poseljena dežela na svetu – je tako rekoč termometer podnebnih sprememb. Zaradi taljenja arktičnega ledu pa postaja tudi termometer mednarodnih interesov. O tem, kaj želijo Grenlandci in kakšna je zgodovina otoka v prispevku Helene Milinkovič.
Grenlandija - najredkeje poseljena dežela na svetu – je tako rekoč termometer podnebnih sprememb. Zaradi taljenja arktičnega ledu pa postaja tudi termometer mednarodnih interesov. O tem, kaj želijo Grenlandci in kakšna je zgodovina otoka v prispevku Helene Milinkovič.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Nenavaden virus iz Kitajske, preplah, karantena. Se je res vse začelo na vuhanski tržnici? Govorili smo z medicinskim osebjem iz Italije, kjer je zdravstveni sistem na začetku epidemije začel razpadati, in tudi z britanskim nevropsihiatrom. Ali so pet let kasneje evropske bolnišnice bolje pripravljene na morebitno zdravstveno krizo? Kje so ventilatorji, ki jih je kupila Slovenija? V Globusu.
Nenavaden virus iz Kitajske, preplah, karantena. Se je res vse začelo na vuhanski tržnici? Govorili smo z medicinskim osebjem iz Italije, kjer je zdravstveni sistem na začetku epidemije začel razpadati, in tudi z britanskim nevropsihiatrom. Ali so pet let kasneje evropske bolnišnice bolje pripravljene na morebitno zdravstveno krizo? Kje so ventilatorji, ki jih je kupila Slovenija? V Globusu.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Ob zdravstvenih težavah 88-letnega papeža Frančiška so se znova okrepile razprave o prihodnosti Rimskokatoliške cerkve. O tem, ali bo ta po njegovem pontifikatu, ki se neizbežno bliža koncu, zavila v smer njegovih, za Cerkev liberalnih reform ali v smer nazadnjaškega konservativizma. Papež Frančišek bo v vsakem primeru ostal ljubljenec človeških src.
Ob zdravstvenih težavah 88-letnega papeža Frančiška so se znova okrepile razprave o prihodnosti Rimskokatoliške cerkve. O tem, ali bo ta po njegovem pontifikatu, ki se neizbežno bliža koncu, zavila v smer njegovih, za Cerkev liberalnih reform ali v smer nazadnjaškega konservativizma. Papež Frančišek bo v vsakem primeru ostal ljubljenec človeških src.
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Čez nekaj dni se bo začelo četrto leto vojne v Ukrajini. Kijev jo bije z neomajno podporo zahodnih zaveznikov in predvsem ZDA, a zdaj je v Beli hiši nov sogovornik, ki postavlja nove pogoje. Kaj Donald Trump vnaša v ukrajinsko-ruske odnose? Globus med Kijevom, Moskvo in Washingtonom o novem igralcu v starem sporu.
Čez nekaj dni se bo začelo četrto leto vojne v Ukrajini. Kijev jo bije z neomajno podporo zahodnih zaveznikov in predvsem ZDA, a zdaj je v Beli hiši nov sogovornik, ki postavlja nove pogoje. Kaj Donald Trump vnaša v ukrajinsko-ruske odnose? Globus med Kijevom, Moskvo in Washingtonom o novem igralcu v starem sporu.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je že sprejel nekatere ukrepe, napovedane v predvolilni kampanji, s katerimi naj bi zaščitil ali, bolje rečeno, privilegiral ameriško gospodarstvo. Na uvedbo carin na kitajske, mehiške, kanadske in tudi evropske izdelke so se že odzvale nekatere prizadete države. Je to začetek velike trgovinske vojne, v kateri bomo izgubili vsi, ali uvod v trgovinska pogajanja, s katerimi želi nova ameriška administracija od trgovinskih partnerjev izsiliti določene koncesije? Gotovo je le, da se v mednarodni trgovini napovedujejo spremembe.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je že sprejel nekatere ukrepe, napovedane v predvolilni kampanji, s katerimi naj bi zaščitil ali, bolje rečeno, privilegiral ameriško gospodarstvo. Na uvedbo carin na kitajske, mehiške, kanadske in tudi evropske izdelke so se že odzvale nekatere prizadete države. Je to začetek velike trgovinske vojne, v kateri bomo izgubili vsi, ali uvod v trgovinska pogajanja, s katerimi želi nova ameriška administracija od trgovinskih partnerjev izsiliti določene koncesije? Gotovo je le, da se v mednarodni trgovini napovedujejo spremembe.
V slikovitem kraju St Albans, ki je ime dobil po prvem britanskem svetniku, se je Adrijan Bakič o vzponih in padcih današnjega Združenega kraljestva pogovarjal s Slovencema, ki sta to državo vzela za svojo
V slikovitem kraju St Albans, ki je ime dobil po prvem britanskem svetniku, se je Adrijan Bakič o vzponih in padcih današnjega Združenega kraljestva pogovarjal s Slovencema, ki sta to državo vzela za svojo
Pred petimi leti je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Živijo Britanci danes bolje, kot so živeli pred brexitom? Je izstop prinesel spremembe, ki so jih obljubljali politiki – večjo suverenost Združenega kraljestva, več denarja za zdravstveni sistem in manj migrantov? Koliko je izstop stal britansko gospodarstvo? O vsem tem v Globusu, ki je tokrat v celoti nastal na terenu, v Združenem kraljestvu.
Pred petimi leti je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Živijo Britanci danes bolje, kot so živeli pred brexitom? Je izstop prinesel spremembe, ki so jih obljubljali politiki – večjo suverenost Združenega kraljestva, več denarja za zdravstveni sistem in manj migrantov? Koliko je izstop stal britansko gospodarstvo? O vsem tem v Globusu, ki je tokrat v celoti nastal na terenu, v Združenem kraljestvu.
Podrobnejša analiza načrtov zdajšnje laburistične vlade in posledic brexita pa v pogovoru z Joelom Relandom iz mislišča Združeno kraljestvo v spreminjajoči se Evropi, v katerem že deset let temeljito raziskujejo britansko-evropske odnose.
Podrobnejša analiza načrtov zdajšnje laburistične vlade in posledic brexita pa v pogovoru z Joelom Relandom iz mislišča Združeno kraljestvo v spreminjajoči se Evropi, v katerem že deset let temeljito raziskujejo britansko-evropske odnose.
Britanci, ki so izstopu iz Evropske unije nasprotovali od začetka pobude, so bili sprva razočarani, nato besni. Z izstopom so se morali sprijazniti, a želja po vnovični pridružitvi Evropski uniji, ki je sicer ta čas zagotovo neizvedljiva, nikoli ni usahnila.
Britanci, ki so izstopu iz Evropske unije nasprotovali od začetka pobude, so bili sprva razočarani, nato besni. Z izstopom so se morali sprijazniti, a želja po vnovični pridružitvi Evropski uniji, ki je sicer ta čas zagotovo neizvedljiva, nikoli ni usahnila.
Pred šestimi leti je britanski ribič Chris Attenborough za dokumentarno oddajo TVSLO Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo dejal, da so Britanci v 19. stoletju vladali večini sveta, zakaj mu ne bi še zdaj? Je brexit izpolnil njegova pričakovanja? So ribiči kot glasni zagovorniki izstopa dobili, kar so pričakovali?
Pred šestimi leti je britanski ribič Chris Attenborough za dokumentarno oddajo TVSLO Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo dejal, da so Britanci v 19. stoletju vladali večini sveta, zakaj mu ne bi še zdaj? Je brexit izpolnil njegova pričakovanja? So ribiči kot glasni zagovorniki izstopa dobili, kar so pričakovali?
Kaj vse je privedlo do družbenega razkola in političnega razkroja Združenega kraljestva. Geneza Brexita v rubriki Sinteza.
Kaj vse je privedlo do družbenega razkola in političnega razkroja Združenega kraljestva. Geneza Brexita v rubriki Sinteza.
Kakšen je nauk brexita, odločitve, ki je presenetila in pretresla Združeno kraljestvo in Evropo? Pet let je obdobje, ko se že lahko pokaže, ali je razširitev evroskepticizma državo okrepila ali ji je škodila; ali so politične obljube izpolnjene ali prelomljene; ali je Združenemu kraljestvu bolje kakor prej, po evropskih pravilih. Reportaža o vplivu brexita na življenje Britancev.
Kakšen je nauk brexita, odločitve, ki je presenetila in pretresla Združeno kraljestvo in Evropo? Pet let je obdobje, ko se že lahko pokaže, ali je razširitev evroskepticizma državo okrepila ali ji je škodila; ali so politične obljube izpolnjene ali prelomljene; ali je Združenemu kraljestvu bolje kakor prej, po evropskih pravilih. Reportaža o vplivu brexita na življenje Britancev.
Zmagovalec beloruskih predsedniških volitev je znan že vnaprej. Aleksander Lukašenko je z rusko podporo pred štirimi leti najprej zatrl množične proteste, potem pa še bolj utrdil svojo avtoritarno oblast. Toda za to je plačal ceno. Kakšne načrte ima z Belorusijo ruski predsednik? Kako jo vidi na svoji geopolitični šahovnici? Je sploh kakšna možnost, da bi si Belorusi znova izbojevali svobodo?
Zmagovalec beloruskih predsedniških volitev je znan že vnaprej. Aleksander Lukašenko je z rusko podporo pred štirimi leti najprej zatrl množične proteste, potem pa še bolj utrdil svojo avtoritarno oblast. Toda za to je plačal ceno. Kakšne načrte ima z Belorusijo ruski predsednik? Kako jo vidi na svoji geopolitični šahovnici? Je sploh kakšna možnost, da bi si Belorusi znova izbojevali svobodo?
Donald Trump se po novembrskih predsedniških volitvah s slavnostno inavguracijo vrača v Belo hišo. Njegova sporočila v tednih po volitvah so že razburjala svet. O načrtih novega ameriškega predsednika v oddaji Globus dan po njegovi inavguraciji.
Donald Trump se po novembrskih predsedniških volitvah s slavnostno inavguracijo vrača v Belo hišo. Njegova sporočila v tednih po volitvah so že razburjala svet. O načrtih novega ameriškega predsednika v oddaji Globus dan po njegovi inavguraciji.
Hillary Clinton je bila leta 2016 prva predsedniška kandidatka katere od dveh večjih strank v ameriški zgodovini, lani ji je sledila Kamala Harris. Pomembne akterke ameriškega političnega dogajanja prihajajo predvsem iz vrst demokratske stranke, ki pa je po zadnjih volitvah razdrobljena in neenotna. Prispevek Neže Kampijut.
Hillary Clinton je bila leta 2016 prva predsedniška kandidatka katere od dveh večjih strank v ameriški zgodovini, lani ji je sledila Kamala Harris. Pomembne akterke ameriškega političnega dogajanja prihajajo predvsem iz vrst demokratske stranke, ki pa je po zadnjih volitvah razdrobljena in neenotna. Prispevek Neže Kampijut.
Pogovor z ameriško politologinjo o tveganjih nove ameriške politične stvarnosti in o moči in nemoči Republikancev in Demokratov.
Pogovor z ameriško politologinjo o tveganjih nove ameriške politične stvarnosti in o moči in nemoči Republikancev in Demokratov.
Novi ameriški predsednik je vnovič izrazil apetite po Grenlandiji, ki naj bi jo ZDA potrebovale zaradi varnosti. Kot pravi, se prebivalci Grenlandije ne strinjajo z dansko nadvlado, Danska pa naj bi za Grenladijo porabljala velikanske vsote denarja. Pogovor z Ulrikom Pramom Gadom z danskega Inštituta za mednarodne študije.
Novi ameriški predsednik je vnovič izrazil apetite po Grenlandiji, ki naj bi jo ZDA potrebovale zaradi varnosti. Kot pravi, se prebivalci Grenlandije ne strinjajo z dansko nadvlado, Danska pa naj bi za Grenladijo porabljala velikanske vsote denarja. Pogovor z Ulrikom Pramom Gadom z danskega Inštituta za mednarodne študije.
Trump je v inavguracijskem govoru omenil tudi Panamski prekop, za katerega meni, da so ga ZDA nespametno podarile Panami. Več o prekopu, ki ga danes uporablja več kot 80 držav in ob katerem se stika 144 mednarodnih pomorskih poti, Aleš Malerič v Sintezi.
Trump je v inavguracijskem govoru omenil tudi Panamski prekop, za katerega meni, da so ga ZDA nespametno podarile Panami. Več o prekopu, ki ga danes uporablja več kot 80 držav in ob katerem se stika 144 mednarodnih pomorskih poti, Aleš Malerič v Sintezi.
Novi ameriški predsednik je takoj po predsedniški prisegi pred svojimi privrženci razveljavil 78 izvršnih ukazov svojega predhodnika Joeja Bidna. Napovedal je odstranitev več kot 1000 ljudi, ki jih je na položaje imenovala Bidnova vlada, in okrepil pristojbine in carine za uvoz iz tujine. Podpisal ukaz o ustanovitvi "ministrstva" za vladno učinkovitost, ki ga bo vodil milijarder Elon Musk, ob meji z Mehiko pa je razglasil izredne razmere in tja napotil vojsko. Prispevek Adrijana Bakiča.
Novi ameriški predsednik je takoj po predsedniški prisegi pred svojimi privrženci razveljavil 78 izvršnih ukazov svojega predhodnika Joeja Bidna. Napovedal je odstranitev več kot 1000 ljudi, ki jih je na položaje imenovala Bidnova vlada, in okrepil pristojbine in carine za uvoz iz tujine. Podpisal ukaz o ustanovitvi "ministrstva" za vladno učinkovitost, ki ga bo vodil milijarder Elon Musk, ob meji z Mehiko pa je razglasil izredne razmere in tja napotil vojsko. Prispevek Adrijana Bakiča.
V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?
V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?
Litij, ključna kovina v baterijah pametnih telefonov in električnih vozil. Vsako leto bomo litija potrebovali samo še več in več. Kje so nahajališča litija in kdo z njim kuje največje dobičke? In kakšne so posledice pridobivanja litija? V Srbiji protestniki opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih načrtovani rudnik pustil na okolju. Leto 2025 bo tudi leto tekme za litij. V prvem Globusu leta.
Litij, ključna kovina v baterijah pametnih telefonov in električnih vozil. Vsako leto bomo litija potrebovali samo še več in več. Kje so nahajališča litija in kdo z njim kuje največje dobičke? In kakšne so posledice pridobivanja litija? V Srbiji protestniki opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih načrtovani rudnik pustil na okolju. Leto 2025 bo tudi leto tekme za litij. V prvem Globusu leta.
Pogovor z dr. Robertom Dominkom s Kemijskega inštituta o pridobivanju litija za industrijsko uporabo in o geopolitičnih razmerjih pri boju za strateške surovine.
Pogovor z dr. Robertom Dominkom s Kemijskega inštituta o pridobivanju litija za industrijsko uporabo in o geopolitičnih razmerjih pri boju za strateške surovine.
Eno največjih nahajališč litija v Evropi je tudi v okolici Volšperka na avstrijskem Koroškem. Že letos želi tam avstralska družba European Lithium začeti projekt izkopavanja litija, kar med prebivalci sproža velike okoljske pomisleke. Kako poteka avstralsko-avstrijski projekt in kje se zapleta, je preverjala dopisnica RTV Slovenija Petra Kos Gnamuš.
Eno največjih nahajališč litija v Evropi je tudi v okolici Volšperka na avstrijskem Koroškem. Že letos želi tam avstralska družba European Lithium začeti projekt izkopavanja litija, kar med prebivalci sproža velike okoljske pomisleke. Kako poteka avstralsko-avstrijski projekt in kje se zapleta, je preverjala dopisnica RTV Slovenija Petra Kos Gnamuš.
Sinteza Vida Babiča s podatki o litiju in o tem, kje v svetu so njegova nahajališča.
Sinteza Vida Babiča s podatki o litiju in o tem, kje v svetu so njegova nahajališča.
Med tistimi, ki so pokazali največ zanimanja za sporazum med Srbijo in Evropsko unijo o izkopavanju litija, je nemški kancler Olaf Scholz. Za nemško avtomobilsko industrijo in proizvajalce zelenih tehnologij se namreč poteguje za dostop do ključnih strateških surovin. Pogovor z dopisnico iz Berlina majo Derčar.
Med tistimi, ki so pokazali največ zanimanja za sporazum med Srbijo in Evropsko unijo o izkopavanju litija, je nemški kancler Olaf Scholz. Za nemško avtomobilsko industrijo in proizvajalce zelenih tehnologij se namreč poteguje za dostop do ključnih strateških surovin. Pogovor z dopisnico iz Berlina majo Derčar.
V Srbiji velik del javnosti, ekološka društva in opozicijske stranke še naprej nasprotujejo nameri avstralsko-britanskega podjetja Rio Tinto, da v dolini reke Jadar odpre rudnik litija. Projekt in proteste spremlja dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
V Srbiji velik del javnosti, ekološka društva in opozicijske stranke še naprej nasprotujejo nameri avstralsko-britanskega podjetja Rio Tinto, da v dolini reke Jadar odpre rudnik litija. Projekt in proteste spremlja dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Sedem milijonov ljudi na leto umre zaradi onesnaženega zraka. V Evropi je okoli 239 000 smrti mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5. Kakšne so razmere v Sloveniji in kateri so glavni vzroki, da je zrak tako močno onesnažen? O tem v tokratnem Globusu.
Sedem milijonov ljudi na leto umre zaradi onesnaženega zraka. V Evropi je okoli 239 000 smrti mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5. Kakšne so razmere v Sloveniji in kateri so glavni vzroki, da je zrak tako močno onesnažen? O tem v tokratnem Globusu.
Prispevek Neže Kampijut
Prispevek Neže Kampijut
Gost Globusa Carsten Wieland o geopolitičnih razmerah po padcu dolgoletnega sirskega režima.
Gost Globusa Carsten Wieland o geopolitičnih razmerah po padcu dolgoletnega sirskega režima.
Drama, ki jo je v zadnjih dneh spremljal ves svet. Po skoraj 14 letih krvave državljanske vojne v Siriji se je režim Bašarja al Asada sesul v le nekaj dneh. A kaj zmaga upora proti nasilnemu diktatorju pomeni za Sirijo, v kateri je moralo v zadnjih letih zaradi vojne zbežati od doma več kot 14 milijonov Sircev, in kaj padec Asadovega režima pomeni za svet? Je pred vrati Evrope nova begunska kriza? Globus o Siriji.
Drama, ki jo je v zadnjih dneh spremljal ves svet. Po skoraj 14 letih krvave državljanske vojne v Siriji se je režim Bašarja al Asada sesul v le nekaj dneh. A kaj zmaga upora proti nasilnemu diktatorju pomeni za Sirijo, v kateri je moralo v zadnjih letih zaradi vojne zbežati od doma več kot 14 milijonov Sircev, in kaj padec Asadovega režima pomeni za svet? Je pred vrati Evrope nova begunska kriza? Globus o Siriji.
Sirija je vsekakor poligon različnih interesov regionalnih in globalnih sil. Od leta 2020, ko je bil dolgoletni konflikt nekako zamrznjen, se je tam vzdrževalo ravnovesje sil med glavnimi skupinami zaveznikov, in sicer med navezo Rusije, Irana in Asada, zavezništvom Turčije z deli sirske opozicije in ameriško-kurdskim zavezništvom. Analiza Aleša Maleriča.
Sirija je vsekakor poligon različnih interesov regionalnih in globalnih sil. Od leta 2020, ko je bil dolgoletni konflikt nekako zamrznjen, se je tam vzdrževalo ravnovesje sil med glavnimi skupinami zaveznikov, in sicer med navezo Rusije, Irana in Asada, zavezništvom Turčije z deli sirske opozicije in ameriško-kurdskim zavezništvom. Analiza Aleša Maleriča.
Nemčija je sprejela kar 85 odstotkov sirskih beguncev, ki so pribežali v Evropo. Sirci se želijo vrniti, veseli so Asadovega padca, toda hitrih sprememb ni pričakovati. Reportaža reportaža dopisnice RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar.
Nemčija je sprejela kar 85 odstotkov sirskih beguncev, ki so pribežali v Evropo. Sirci se želijo vrniti, veseli so Asadovega padca, toda hitrih sprememb ni pričakovati. Reportaža reportaža dopisnice RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar.
Gost Globusa Carsten Wieland o tem, ali se je Islamistična skupina HTS res oddaljila od Islamske države.
Gost Globusa Carsten Wieland o tem, ali se je Islamistična skupina HTS res oddaljila od Islamske države.
Po padcu režima je prihodnost Sirije zdaj v rokah razdrobljenih in raznolikih milic. Kje delujejo in kdo so njihovi zavezniki? Odgovori v Sintezi Igorja E. Berganta.
Po padcu režima je prihodnost Sirije zdaj v rokah razdrobljenih in raznolikih milic. Kje delujejo in kdo so njihovi zavezniki? Odgovori v Sintezi Igorja E. Berganta.
Protesti, ki so na krilih arabskih revolucij vzniknili leta 2011, so se razplamteli v krvavo državljansko vojno. Konec polstoletne vladavine dinastije Asad pa že razkriva okrutne zločine režima nad civilisti. Helena Milinković.
Protesti, ki so na krilih arabskih revolucij vzniknili leta 2011, so se razplamteli v krvavo državljansko vojno. Konec polstoletne vladavine dinastije Asad pa že razkriva okrutne zločine režima nad civilisti. Helena Milinković.