Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
V tokratni oddaji se bomo posvetili 20. obletnici ustanovitve treh novih škofij. 7. aprila 2006 so škofijski sedež dobili Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Apostolsko konstitucijo o preoblikovanju cerkvene ureditve v Sloveniji je podpisal papež Benedikt XVI. Razlog za nastanek novih škofij pa je bil predvsem potreba po boljši pastoralni organiziranosti ter bližini vernikom v hitro spreminjajoči se družbi.
V tokratni oddaji se bomo posvetili 20. obletnici ustanovitve treh novih škofij. 7. aprila 2006 so škofijski sedež dobili Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Apostolsko konstitucijo o preoblikovanju cerkvene ureditve v Sloveniji je podpisal papež Benedikt XVI. Razlog za nastanek novih škofij pa je bil predvsem potreba po boljši pastoralni organiziranosti ter bližini vernikom v hitro spreminjajoči se družbi.
Z ustanovitvijo sedeža škofije v Murski Soboti je Mura postala reka, ki združuje obe škofijski pokrajini, Prekmurje in Prlekijo. Po prvem soboškem škofu dr. Marjanu Turnšku in njegovem nasledniku dr. Petru Štumfu bogastvo škofije ob Muri spoznava najmlajši slovenski škof, novi soboški ordinarij, dr. Janez Kozinc.
Z ustanovitvijo sedeža škofije v Murski Soboti je Mura postala reka, ki združuje obe škofijski pokrajini, Prekmurje in Prlekijo. Po prvem soboškem škofu dr. Marjanu Turnšku in njegovem nasledniku dr. Petru Štumfu bogastvo škofije ob Muri spoznava najmlajši slovenski škof, novi soboški ordinarij, dr. Janez Kozinc.
Novo mesto ima bogato in dolgo zgodovino. 7. aprila 1365 mu je vojvoda Rudolf IV. Habsburški podelil mestne pravice. Prav tako 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. ustanovil Škofijo Novo mesto. Središče škofije, stolnica, je postala kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, prvi novomeški škof pa je bil msgr. Andrej Glavan.
Novo mesto ima bogato in dolgo zgodovino. 7. aprila 1365 mu je vojvoda Rudolf IV. Habsburški podelil mestne pravice. Prav tako 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. ustanovil Škofijo Novo mesto. Središče škofije, stolnica, je postala kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, prvi novomeški škof pa je bil msgr. Andrej Glavan.
7. aprila pred 20 leti je bila ponovno ustanovljena celjska škofija. Na ozemlju z bogato krščansko zgodovino je bila namreč škofijska stolica imenovana že v 4. stoletju. Z novimi oblikami delovanja in vključevanjem laikov pa želijo biti živo, vsakomur odprto občestvo.
7. aprila pred 20 leti je bila ponovno ustanovljena celjska škofija. Na ozemlju z bogato krščansko zgodovino je bila namreč škofijska stolica imenovana že v 4. stoletju. Z novimi oblikami delovanja in vključevanjem laikov pa želijo biti živo, vsakomur odprto občestvo.
Konec marca je bila Sarah Mullally slovesno ustoličena kot prva ženska canterburyjska nadškofinja. S tem je postala primas Anglikanske Cerkve in svetovne anglikanske skupnosti. Njeno imenovanje, ki vzbuja različne odzive, je potrdil tudi kralj Karel III. V oddaji o tem, kaj pomeni njeno imenovanje za Anglikansko cerkev in odnose z ostalimi krščanskimi cerkvami. V oddaji še o papeževem potovanju v Afriko in letošnjem šmarničnem branju.
Konec marca je bila Sarah Mullally slovesno ustoličena kot prva ženska canterburyjska nadškofinja. S tem je postala primas Anglikanske Cerkve in svetovne anglikanske skupnosti. Njeno imenovanje, ki vzbuja različne odzive, je potrdil tudi kralj Karel III. V oddaji o tem, kaj pomeni njeno imenovanje za Anglikansko cerkev in odnose z ostalimi krščanskimi cerkvami. V oddaji še o papeževem potovanju v Afriko in letošnjem šmarničnem branju.
Slovenski katehetski urad je po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2026 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil šmarnice za otroke z naslovom Bogati ubožec iz Assisija, avtorja Aca Jeranta, in šmarnice za odrasle z naslovom Ves tvoj, avtorice Urške Smerkolj.
Slovenski katehetski urad je po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2026 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil šmarnice za otroke z naslovom Bogati ubožec iz Assisija, avtorja Aca Jeranta, in šmarnice za odrasle z naslovom Ves tvoj, avtorice Urške Smerkolj.
Manjši bratje frančiškani, ki jih je ustanovil sv. Frančišek, so k nam prišli pred 800 leti. Kako po vzoru svetega Frančiška živijo uboštvo danes in kako so blizu tistim med nami, ki so odrinjeni na rob družbe, o tem bodo spregovorili pater Pavle, brata Janez in Marcelin ter postulant Dominik.
Manjši bratje frančiškani, ki jih je ustanovil sv. Frančišek, so k nam prišli pred 800 leti. Kako po vzoru svetega Frančiška živijo uboštvo danes in kako so blizu tistim med nami, ki so odrinjeni na rob družbe, o tem bodo spregovorili pater Pavle, brata Janez in Marcelin ter postulant Dominik.
Imenovanje Sarah Mullally na položaj naslednjega canterburyjskega nadškofa, ki je primas Anglikanske cerkve in svetovne anglikanske skupnosti, pomeni pomemben zgodovinski premik, saj to vlogo prvič prevzema ženska in s tem na nov način odpira vprašanja o mestu žensk v cerkvi, avtoriteti in prihodnji smeri cerkve.
Imenovanje Sarah Mullally na položaj naslednjega canterburyjskega nadškofa, ki je primas Anglikanske cerkve in svetovne anglikanske skupnosti, pomeni pomemben zgodovinski premik, saj to vlogo prvič prevzema ženska in s tem na nov način odpira vprašanja o mestu žensk v cerkvi, avtoriteti in prihodnji smeri cerkve.
Konec marca je bila Sarah Mullally slovesno ustoličena kot prva ženska canterburyjska nadškofinja. S tem je postala primas Anglikanske Cerkve in svetovne anglikanske skupnosti. Njeno imenovanje, ki vzbuja različne odzive, je potrdil tudi kralj Karel III. V oddaji o tem, kaj pomeni njeno imenovanje za Anglikansko cerkve in odnose z ostalimi krščanskimi cerkvami. V oddaji še o papeževem potovanju v Afriko in letošnjem šmarničnem branju.
Konec marca je bila Sarah Mullally slovesno ustoličena kot prva ženska canterburyjska nadškofinja. S tem je postala primas Anglikanske Cerkve in svetovne anglikanske skupnosti. Njeno imenovanje, ki vzbuja različne odzive, je potrdil tudi kralj Karel III. V oddaji o tem, kaj pomeni njeno imenovanje za Anglikansko cerkve in odnose z ostalimi krščanskimi cerkvami. V oddaji še o papeževem potovanju v Afriko in letošnjem šmarničnem branju.
Na tretje apostolsko potovanje se je papež Leon XIV. odpravil v Afriko. Kot prvi papež je obiskal Alžirijo, nato pa Kamerun, Angolo in Ekvatorialno Gvinejo. Ljudem je prinašal upanje s pozivanjem voditeljev k miru, socialni in ekonomski pravičnosti. Verske voditelje pa je spodbudil k prizadevanju za spravo in človeško dostojanstvo.
Na tretje apostolsko potovanje se je papež Leon XIV. odpravil v Afriko. Kot prvi papež je obiskal Alžirijo, nato pa Kamerun, Angolo in Ekvatorialno Gvinejo. Ljudem je prinašal upanje s pozivanjem voditeljev k miru, socialni in ekonomski pravičnosti. Verske voditelje pa je spodbudil k prizadevanju za spravo in človeško dostojanstvo.
Spolne, duševne in duhovne zlorabe so prizadele veliko ljudi, ki so neomajno zaupali avtoritetam v Katoliški in drugih cerkvah. Razkritje nepravilnosti ter pritisk javnosti sta pristojne na vseh ravneh spodbudila k sistemskemu urejanju tega tako občutljivega področja. Katoliška cerkev v Sloveniji je potrdila Etični kodeks in standarde ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški cerkvi v Sloveniji, za poskusno dobo dveh let. Kot so zapisali, želijo, da bi bil kodeks pripomoček pri opravljanju dejavnosti v naši krajevni Cerkvi in bi prispeval k varnemu okolju za vse.
Spolne, duševne in duhovne zlorabe so prizadele veliko ljudi, ki so neomajno zaupali avtoritetam v Katoliški in drugih cerkvah. Razkritje nepravilnosti ter pritisk javnosti sta pristojne na vseh ravneh spodbudila k sistemskemu urejanju tega tako občutljivega področja. Katoliška cerkev v Sloveniji je potrdila Etični kodeks in standarde ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški cerkvi v Sloveniji, za poskusno dobo dveh let. Kot so zapisali, želijo, da bi bil kodeks pripomoček pri opravljanju dejavnosti v naši krajevni Cerkvi in bi prispeval k varnemu okolju za vse.
Cerkev sv. Miklavža nad Savo že stoletja varuje rečno dolino in njene ljudi, hkrati pa ostaja živa podružnična cerkev župnije Moravče, kjer se ohranjajo bogoslužje, skupnost in ljudska pobožnost.
Cerkev sv. Miklavža nad Savo že stoletja varuje rečno dolino in njene ljudi, hkrati pa ostaja živa podružnična cerkev župnije Moravče, kjer se ohranjajo bogoslužje, skupnost in ljudska pobožnost.
Četrta velikonočna nedelja je nedelja Dobrega pastirja in svetovni dan molitve za poklice. Ob tem dnevu papež napiše poslanico, letos jo je Leon XIV. naslovil Notranje odkritje Božjega daru.
Četrta velikonočna nedelja je nedelja Dobrega pastirja in svetovni dan molitve za poklice. Ob tem dnevu papež napiše poslanico, letos jo je Leon XIV. naslovil Notranje odkritje Božjega daru.
Mnogi verniki so bili žrtve različnih oblik zlorab s strani tistih, ki so jim zaupali. Zaradi razkritij in odziva javnosti je Katoliška cerkev v Sloveniji sprejela kodeks ravnanja za večjo zaščito in varnost.
Mnogi verniki so bili žrtve različnih oblik zlorab s strani tistih, ki so jim zaupali. Zaradi razkritij in odziva javnosti je Katoliška cerkev v Sloveniji sprejela kodeks ravnanja za večjo zaščito in varnost.
Z bolečimi posledicami zlorab se že desetletja sooča tudi Katoliška cerkev. Po navodilih Svetega sedeža so pri Slovenski škofovski konferenci sprejeli vrsto ukrepov. Posebno pozornost pa namenjajo tudi vzgoji bodočih duhovnikov.
Z bolečimi posledicami zlorab se že desetletja sooča tudi Katoliška cerkev. Po navodilih Svetega sedeža so pri Slovenski škofovski konferenci sprejeli vrsto ukrepov. Posebno pozornost pa namenjajo tudi vzgoji bodočih duhovnikov.
Zlorabe v cerkvenem okolju so prizadele številne posameznike, ki so verjeli v avtoriteto Cerkve. Kot odgovor na razkritja je bil v Sloveniji uveden etični kodeks, ki naj bi prispeval k varnejšemu delovanju.
Zlorabe v cerkvenem okolju so prizadele številne posameznike, ki so verjeli v avtoriteto Cerkve. Kot odgovor na razkritja je bil v Sloveniji uveden etični kodeks, ki naj bi prispeval k varnejšemu delovanju.
Papež Leon XIV. je minulo nedeljo številnim vzhodnim cerkvam zaželel blagoslovljeno veliko noč. Ob bdenju in molitvi za mir v svetu je svetovne voditelje pozval, naj sedejo za skupno mizo k dialogu in posredujejo za končanje vojn. Ob tem je sveti oče odločno poudaril, da mir ni utopija.
Papež Leon XIV. je minulo nedeljo številnim vzhodnim cerkvam zaželel blagoslovljeno veliko noč. Ob bdenju in molitvi za mir v svetu je svetovne voditelje pozval, naj sedejo za skupno mizo k dialogu in posredujejo za končanje vojn. Ob tem je sveti oče odločno poudaril, da mir ni utopija.
Na belo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja, se za katoličane zaključuje velikonočna osmina, veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja, pa po julijanskem koledarju ta dan obhajajo pravoslavni kristjani. V oddaji tokrat o velikonočnih sporočilih papeža Leona XIV., umetnosti kot jeziku Božjega usmiljenja, ter vsebini in obliki pravoslavnega praznovanja velike noči.
Na belo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja, se za katoličane zaključuje velikonočna osmina, veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja, pa po julijanskem koledarju ta dan obhajajo pravoslavni kristjani. V oddaji tokrat o velikonočnih sporočilih papeža Leona XIV., umetnosti kot jeziku Božjega usmiljenja, ter vsebini in obliki pravoslavnega praznovanja velike noči.
Velika noč je v krščanstvu osrednji praznik. A med vejami je vseeno nekaj manjših razlik, najbolj očitna je gotovo datum praznovanja; letos pravoslavni verniki praznujejo teden dni pozneje kot katoliki. Vendar v temelju praznujemo enako resnico: da je Kristus premagal smrt, da se torej ne bojmo, ker je življenje močnejše od smrti.
Velika noč je v krščanstvu osrednji praznik. A med vejami je vseeno nekaj manjših razlik, najbolj očitna je gotovo datum praznovanja; letos pravoslavni verniki praznujejo teden dni pozneje kot katoliki. Vendar v temelju praznujemo enako resnico: da je Kristus premagal smrt, da se torej ne bojmo, ker je življenje močnejše od smrti.
Akademski slikar Jošt Snoj v svojem delu prepleta teologijo, likovno umetnost in raziskovanje zgodovinskih travm, kar potrjuje tudi njegova izobraževalna pot. Njegova umetnost izhaja iz osebnega iskanja ter soočanja s spominom in medgeneracijskimi ranami. Razstava Tretja generacija: Spomin v krvi pomeni vrh tega ustvarjanja in odpira razmislek o vplivu preteklosti na sedanjost.
Akademski slikar Jošt Snoj v svojem delu prepleta teologijo, likovno umetnost in raziskovanje zgodovinskih travm, kar potrjuje tudi njegova izobraževalna pot. Njegova umetnost izhaja iz osebnega iskanja ter soočanja s spominom in medgeneracijskimi ranami. Razstava Tretja generacija: Spomin v krvi pomeni vrh tega ustvarjanja in odpira razmislek o vplivu preteklosti na sedanjost.
Papež Leon XIV. je na trgu sv.Petra pred zbrano množico vernikov na veliko noč dejal, da stvarstvo sije v novi luči. Ob tem je spomnil na človeške stiske in poudaril, da moč smrti ni naša zadnja usoda ampak smo v vstalem Kristusu vstali tudi mi.
Papež Leon XIV. je na trgu sv.Petra pred zbrano množico vernikov na veliko noč dejal, da stvarstvo sije v novi luči. Ob tem je spomnil na človeške stiske in poudaril, da moč smrti ni naša zadnja usoda ampak smo v vstalem Kristusu vstali tudi mi.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
Z besedami »Dopolnjeno je«, ki jih je Jezus izrekel pred smrtjo na križu, bomo vstopili v skrivnost velikega tedna. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako se lahko sodobni človek v vsakdanjih preizkušnjah poistoveti s Kristusom. Mnoge življenjske preizkušnje nas znova in znova pribijajo na križ, a prav prek Kalvarije vodi pot v novo življenje. O tem, kje najti smisel trpljenja in moč upanja, pa v oddaji na cvetno nedeljo.
Z besedami »Dopolnjeno je«, ki jih je Jezus izrekel pred smrtjo na križu, bomo vstopili v skrivnost velikega tedna. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako se lahko sodobni človek v vsakdanjih preizkušnjah poistoveti s Kristusom. Mnoge življenjske preizkušnje nas znova in znova pribijajo na križ, a prav prek Kalvarije vodi pot v novo življenje. O tem, kje najti smisel trpljenja in moč upanja, pa v oddaji na cvetno nedeljo.
Nataša Rupena je avtorica knjige »Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega trpljenja«, katere osrednji del je »Križev pot tolažbe«. V njej predstavi kako jo je v času trpljenja Jezus spremljal, vodil, navdihoval, tolažil, spodbijal,…
Nataša Rupena je avtorica knjige »Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega trpljenja«, katere osrednji del je »Križev pot tolažbe«. V njej predstavi kako jo je v času trpljenja Jezus spremljal, vodil, navdihoval, tolažil, spodbijal,…
Katarina in Klemen Lajevec sta poročena 32 let in sta starša šestih otrok. Pravita, da jima je v zakonu lepo, a na njuni skupni poti je bilo kar nekaj preizkušenj. Prva je bila, da pet let po poroki nista mogla imeti otrok. Druga pa, ko se jima je pred 13 leti v šestem mesecu, s hudo pljučnico rodil sin Jakob.
Katarina in Klemen Lajevec sta poročena 32 let in sta starša šestih otrok. Pravita, da jima je v zakonu lepo, a na njuni skupni poti je bilo kar nekaj preizkušenj. Prva je bila, da pet let po poroki nista mogla imeti otrok. Druga pa, ko se jima je pred 13 leti v šestem mesecu, s hudo pljučnico rodil sin Jakob.
Ko spremljamo Jezusovo trpljenje na križu, lahko opazimo tudi ujetosti sodobnega človeka. Kot primer naj služi zgodba o poti iz pekla mamil. Gre za duhovno pot, ki pa je sestavljena iz majhnih korakov in spodbud številnih ljudi.
Ko spremljamo Jezusovo trpljenje na križu, lahko opazimo tudi ujetosti sodobnega človeka. Kot primer naj služi zgodba o poti iz pekla mamil. Gre za duhovno pot, ki pa je sestavljena iz majhnih korakov in spodbud številnih ljudi.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Tišina je za duhovno življenje nepogrešljiva, saj človeku omogoča, da prisluhne sebi in Bogu. A v sodobnem svetu tišino pogosto preglasijo naglica, stalna zaposlenost, nenehen tok informacij, digitalni zasloni in hrup okolice. Mnogi se bojijo trenutkov, ko ostanejo sami s svojimi mislimi. Prav zato je zavestno iskanje tišine danes še toliko dragocenejše, saj v njej človek znova najde notranji mir in prostor za srečanje z Bogom.
Tišina je za duhovno življenje nepogrešljiva, saj človeku omogoča, da prisluhne sebi in Bogu. A v sodobnem svetu tišino pogosto preglasijo naglica, stalna zaposlenost, nenehen tok informacij, digitalni zasloni in hrup okolice. Mnogi se bojijo trenutkov, ko ostanejo sami s svojimi mislimi. Prav zato je zavestno iskanje tišine danes še toliko dragocenejše, saj v njej človek znova najde notranji mir in prostor za srečanje z Bogom.
Dandanes se težko pripravimo do tega, da bi utihnili – fizično in umsko. Želimo si tišine in miru, potem pa naredimo vse, da ju ne bi bilo. Kako najti notranjo tišino, je pojasnil kapucin br. Jože Smukavec.
Dandanes se težko pripravimo do tega, da bi utihnili – fizično in umsko. Želimo si tišine in miru, potem pa naredimo vse, da ju ne bi bilo. Kako najti notranjo tišino, je pojasnil kapucin br. Jože Smukavec.
Erik Varden, trapist in norveški škof v Trondheimu, je eden vidnejših evropskih duhovnih piscev, ki v svojih delih premišljuje o osamljenosti, krščanskem razumevanju telesnosti, veri v sekularni družbi in krizah sodobnega človeka.
Erik Varden, trapist in norveški škof v Trondheimu, je eden vidnejših evropskih duhovnih piscev, ki v svojih delih premišljuje o osamljenosti, krščanskem razumevanju telesnosti, veri v sekularni družbi in krizah sodobnega človeka.
V zelo povezanem vsakdanu tišina izginja, ker smo izpostavljeni hrupu iz okolja. Zato moramo tega najprej zavestno utišati in stopiti v stik z Bogom. Poglejmo, kaj o tem pravita uršulinka in jezuit.
V zelo povezanem vsakdanu tišina izginja, ker smo izpostavljeni hrupu iz okolja. Zato moramo tega najprej zavestno utišati in stopiti v stik z Bogom. Poglejmo, kaj o tem pravita uršulinka in jezuit.
Tišina je za duhovno življenje nepogrešljiva, saj človeku omogoča, da prisluhne sebi in Bogu. A v sodobnem svetu tišino pogosto preglasijo naglica, stalna zaposlenost, nenehen tok informacij, digitalni zasloni in hrup okolice. Mnogi se bojijo trenutkov, ko ostanejo sami s svojimi mislimi. Prav zato je zavestno iskanje tišine danes še toliko dragocenejše, saj v njej človek znova najde notranji mir in prostor za srečanje z Bogom.
Tišina je za duhovno življenje nepogrešljiva, saj človeku omogoča, da prisluhne sebi in Bogu. A v sodobnem svetu tišino pogosto preglasijo naglica, stalna zaposlenost, nenehen tok informacij, digitalni zasloni in hrup okolice. Mnogi se bojijo trenutkov, ko ostanejo sami s svojimi mislimi. Prav zato je zavestno iskanje tišine danes še toliko dragocenejše, saj v njej človek znova najde notranji mir in prostor za srečanje z Bogom.
Teden družine je pastoralna pobuda Katoliške cerkve na Slovenskem, ki vsako pomlad med praznikoma sv. Jožefa,19. marcem, in Marijinega oznanjenja, 25. marcem, spodbuja premislek o zakonu, družinskih odnosih, vzgoji otrok in o tem, kakšno mesto ima v resnici družina v posameznikovem življenju in v družbi.
Teden družine je pastoralna pobuda Katoliške cerkve na Slovenskem, ki vsako pomlad med praznikoma sv. Jožefa,19. marcem, in Marijinega oznanjenja, 25. marcem, spodbuja premislek o zakonu, družinskih odnosih, vzgoji otrok in o tem, kakšno mesto ima v resnici družina v posameznikovem življenju in v družbi.
Elise Ann Allen je v prvi uradni biografiji novega papeža z naslovom: Leon XIV.: Svetovljan in misijonar XXI. stoletja združila analizo njegovega življenja in osebnega pogleda na svet ter s tem orisala njegov slog papeževanja, zaznamovan s pastoralno občutljivostjo in globalno odgovornostjo.
Elise Ann Allen je v prvi uradni biografiji novega papeža z naslovom: Leon XIV.: Svetovljan in misijonar XXI. stoletja združila analizo njegovega življenja in osebnega pogleda na svet ter s tem orisala njegov slog papeževanja, zaznamovan s pastoralno občutljivostjo in globalno odgovornostjo.
V tokratni oddaji bomo predstavili misijonsko dogajanje, ki je potekalo v župniji Moravče. Misijon, ki je bil posebna priprava na novo mašo Gregorja Capudra, je bil velik praznik za celotno župnijsko skupnost. Njegov namenjen je bil, da bi si župljani zavestno vzeli čas za Boga, obnovili ter okrepili svojo vero. V oddaji tudi o tem, kako nas župnijska skupnost oblikuje in podpira.
V tokratni oddaji bomo predstavili misijonsko dogajanje, ki je potekalo v župniji Moravče. Misijon, ki je bil posebna priprava na novo mašo Gregorja Capudra, je bil velik praznik za celotno župnijsko skupnost. Njegov namenjen je bil, da bi si župljani zavestno vzeli čas za Boga, obnovili ter okrepili svojo vero. V oddaji tudi o tem, kako nas župnijska skupnost oblikuje in podpira.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Iz župnije Moravče izhaja več duhovnikov in redovnic. Kako je življenje v župniji pomagalo na poti v duhovni poklic župniku iz Vira pri Domžalah Vitu Urbaniji in diakonu ter letošnjemu novomašniku Gregorju Capudru?
Iz župnije Moravče izhaja več duhovnikov in redovnic. Kako je življenje v župniji pomagalo na poti v duhovni poklic župniku iz Vira pri Domžalah Vitu Urbaniji in diakonu ter letošnjemu novomašniku Gregorju Capudru?
Med 27. februarjem in 8. marcem 2026 je v Moravčah potekal ljudski misijon, ki je z bogoslužji, molitvijo, pričevanji, delavnicami in srečanji za različne skupine povezal župnijsko občestvo v desetdnevni duhovni obnovi ob Jezusovih besedah: »To je moje telo, ki se daje za vas.«
Med 27. februarjem in 8. marcem 2026 je v Moravčah potekal ljudski misijon, ki je z bogoslužji, molitvijo, pričevanji, delavnicami in srečanji za različne skupine povezal župnijsko občestvo v desetdnevni duhovni obnovi ob Jezusovih besedah: »To je moje telo, ki se daje za vas.«
V tokratni oddaji bomo predstavili misijonsko dogajanje, ki je potekalo v župniji Moravče. Misijon, ki je bil posebna priprava na novo mašo Gregorja Capudra, je bil velik praznik za celotno župnijsko skupnost. Njegov namenjen je bil, da bi si župljani zavestno vzeli čas za Boga, obnovili ter okrepili svojo vero. V oddaji tudi o tem, kako nas župnijska skupnost oblikuje in podpira.
V tokratni oddaji bomo predstavili misijonsko dogajanje, ki je potekalo v župniji Moravče. Misijon, ki je bil posebna priprava na novo mašo Gregorja Capudra, je bil velik praznik za celotno župnijsko skupnost. Njegov namenjen je bil, da bi si župljani zavestno vzeli čas za Boga, obnovili ter okrepili svojo vero. V oddaji tudi o tem, kako nas župnijska skupnost oblikuje in podpira.
Sveto pismo. Majhno po velikosti, ker je priročno za uporabo, in majhno po obsegu, ker predstavlja izbor 348 odlomkov iz Stare in Nove zaveze. Svetopisemska besedila so iz novega prevoda jeruzalemske izdaje Svetega pisma, ki je izšlo leta 2024.
Sveto pismo. Majhno po velikosti, ker je priročno za uporabo, in majhno po obsegu, ker predstavlja izbor 348 odlomkov iz Stare in Nove zaveze. Svetopisemska besedila so iz novega prevoda jeruzalemske izdaje Svetega pisma, ki je izšlo leta 2024.
V postni pripravi na veliko noč so vernikom v veliko pomoč zakramenti, zlasti sv. evharistija in sv. spoved. Pri slednji doživljamo Božje usmiljenje, ki nas osvobaja bremen greha in nam vrača mir srca, evharistija pa nas povezuje s Kristusom, ki nam daje moč za vsakdanje odpovedovanje, služenje in rast v ljubezni. Zakramenti nas tako spominjajo, da se ne spreobračamo sami, ampak z Božjo pomočjo in milostjo.
V postni pripravi na veliko noč so vernikom v veliko pomoč zakramenti, zlasti sv. evharistija in sv. spoved. Pri slednji doživljamo Božje usmiljenje, ki nas osvobaja bremen greha in nam vrača mir srca, evharistija pa nas povezuje s Kristusom, ki nam daje moč za vsakdanje odpovedovanje, služenje in rast v ljubezni. Zakramenti nas tako spominjajo, da se ne spreobračamo sami, ampak z Božjo pomočjo in milostjo.
Čistost srca je vrlina, ki človeku omogoča doumetje Boga. Kako naj se človek spopada s svojo grešnostjo, je v prispevku razmišljal kapucin br. Jože Smukavec.
Čistost srca je vrlina, ki človeku omogoča doumetje Boga. Kako naj se človek spopada s svojo grešnostjo, je v prispevku razmišljal kapucin br. Jože Smukavec.
Nejc Škoberne živi v Logatcu. Je doktor računalništva, podjetnik, predvsem pa mož žene Mice in oče petih sinov. V zadnjem letu je v njegovem življenju prišlo do velike spremembe, saj je stopil na pot vere. Trenutno se pripravlja na prejem zakramentov. Pravi, da ga je k sprejetju vere vodil razum.
Nejc Škoberne živi v Logatcu. Je doktor računalništva, podjetnik, predvsem pa mož žene Mice in oče petih sinov. V zadnjem letu je v njegovem življenju prišlo do velike spremembe, saj je stopil na pot vere. Trenutno se pripravlja na prejem zakramentov. Pravi, da ga je k sprejetju vere vodil razum.
Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Zakramenta svete evharistije in svete spovedi sta med seboj tesno povezana, prav tako pa je njun pomen povezan z namenom postnega časa. V postnem času ima človek priložnost za samorefleksijo ter poglabljanje odnosov in vere, pri čemer pomagata prav zakramenta svete evharistije in svete spovedi.
Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Zakramenta svete evharistije in svete spovedi sta med seboj tesno povezana, prav tako pa je njun pomen povezan z namenom postnega časa. V postnem času ima človek priložnost za samorefleksijo ter poglabljanje odnosov in vere, pri čemer pomagata prav zakramenta svete evharistije in svete spovedi.
Postna postava je skupek pravil in priporočil, ki jih daje Cerkev, da pomagajo človeku, v času priprave na veliko noč, da lažje odrine na globoko, stopi na pot v notranjo svobodo in poglobi odnos z Bogom. Osvetlili bomo sporočilo letošnjega katehetskega simpozija, se dotaknili pasti umetne inteligence in družbenih omrežij ter si ogledali, kako so post razumeli puščavski očetje in pisatelji prvih krščanskih stoletij.
Postna postava je skupek pravil in priporočil, ki jih daje Cerkev, da pomagajo človeku, v času priprave na veliko noč, da lažje odrine na globoko, stopi na pot v notranjo svobodo in poglobi odnos z Bogom. Osvetlili bomo sporočilo letošnjega katehetskega simpozija, se dotaknili pasti umetne inteligence in družbenih omrežij ter si ogledali, kako so post razumeli puščavski očetje in pisatelji prvih krščanskih stoletij.
Slovenska karitas vsako leto v postnem času ljudi povabi k sodelovanju pri različnih akcijah, med katerimi izstopa akcija 40 dni brez alkohola. Ta poteka že 21. leto. Nekatere postne akcije še posebej nagovarjajo mlade. Ena od teh je dobrodelna Škatlica, pri kateri lahko posamezniki sodelujejo z donacijami ali s prostovoljno dejavnostjo.
Slovenska karitas vsako leto v postnem času ljudi povabi k sodelovanju pri različnih akcijah, med katerimi izstopa akcija 40 dni brez alkohola. Ta poteka že 21. leto. Nekatere postne akcije še posebej nagovarjajo mlade. Ena od teh je dobrodelna Škatlica, pri kateri lahko posamezniki sodelujejo z donacijami ali s prostovoljno dejavnostjo.
MoPZ sv.Štefan/ Marko Fabčič, umetniški vodja
MoPZ sv.Štefan/ Marko Fabčič, umetniški vodja
Postna postava je skupek pravil in priporočil, ki jih daje Cerkev, da pomagajo človeku, v času priprave na veliko noč, da lažje odrine na globoko, stopi na pot v notranjo svobodo in poglobi odnos z Bogom. Osvetlili bomo sporočilo letošnjega katehetskega simpozija, se dotaknili pasti umetne inteligence in družbenih omrežij ter si ogledali, kako so post razumeli puščavski očetje in pisatelji prvih krščanskih stoletij.
Postna postava je skupek pravil in priporočil, ki jih daje Cerkev, da pomagajo človeku, v času priprave na veliko noč, da lažje odrine na globoko, stopi na pot v notranjo svobodo in poglobi odnos z Bogom. Osvetlili bomo sporočilo letošnjega katehetskega simpozija, se dotaknili pasti umetne inteligence in družbenih omrežij ter si ogledali, kako so post razumeli puščavski očetje in pisatelji prvih krščanskih stoletij.
Post poznajo različne religije in ima zelo dolgo zgodovino. O njem beremo tako v Stari kot Novi zavezi. Na temelju Jezusovega naročila »postite se« so v prvih stoletjih krščanstva cerkveni očetje razmišljali o postu.
Post poznajo različne religije in ima zelo dolgo zgodovino. O njem beremo tako v Stari kot Novi zavezi. Na temelju Jezusovega naročila »postite se« so v prvih stoletjih krščanstva cerkveni očetje razmišljali o postu.
V postnem času so verniki spodbujeni, da se držijo postne postave. Katoliška Cerkev določa posebne oblike spokornosti – strogi post na pepelnično sredo in veliki petek. Takrat se lahko le enkrat na dan do sitega najejo in se zdržijo mesnih jedi. Zdržek od mesnih jedi velja vse petke v letu in veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti do smrti, post pa veže vernike od 18. do 60. leta starosti. Kakšni pa so psihološki učinki posta?
V postnem času so verniki spodbujeni, da se držijo postne postave. Katoliška Cerkev določa posebne oblike spokornosti – strogi post na pepelnično sredo in veliki petek. Takrat se lahko le enkrat na dan do sitega najejo in se zdržijo mesnih jedi. Zdržek od mesnih jedi velja vse petke v letu in veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti do smrti, post pa veže vernike od 18. do 60. leta starosti. Kakšni pa so psihološki učinki posta?