Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Vojko Gašperut, slikar, ki po poškodbi vratne hrbtenice ustvarja z usti, je kot dejaven član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in s svojo predanostjo umetnosti dosegel mednarodno prepoznavnost. Njegova življenjska zgodba odraža moč upanja, zato poleg ustvarjanja dejavno sodeluje pri človekoljubnih projektih, ozavešča o življenju invalidov ter kot mentor navdihuje in podpira druge slikarje s podobnimi izzivi.
Vojko Gašperut, slikar, ki po poškodbi vratne hrbtenice ustvarja z usti, je kot dejaven član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in s svojo predanostjo umetnosti dosegel mednarodno prepoznavnost. Njegova življenjska zgodba odraža moč upanja, zato poleg ustvarjanja dejavno sodeluje pri človekoljubnih projektih, ozavešča o življenju invalidov ter kot mentor navdihuje in podpira druge slikarje s podobnimi izzivi.
Katoliška Cerkev 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, obhaja svetovni dan bolnikov. Pred 33 leti ga je ustanovil papež sv. Janez Pavel II. Namen svetovnega dneva bolnikov je prebujati v nas sočutje do bolnih in nas spodbujati k priznavanju njihovega dostojanstva. Ta dan je namenjen tudi zahvali zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno služenje. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov je papež Frančišek bolnikom napisal poslanico. Naslovil jo je: »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski.« O upanju bo v oddaji razmišljal tudi tetraplegik in slikar z usti Vojko Gašperut.
Katoliška Cerkev 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, obhaja svetovni dan bolnikov. Pred 33 leti ga je ustanovil papež sv. Janez Pavel II. Namen svetovnega dneva bolnikov je prebujati v nas sočutje do bolnih in nas spodbujati k priznavanju njihovega dostojanstva. Ta dan je namenjen tudi zahvali zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno služenje. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov je papež Frančišek bolnikom napisal poslanico. Naslovil jo je: »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski.« O upanju bo v oddaji razmišljal tudi tetraplegik in slikar z usti Vojko Gašperut.
Vera Horjak Kravos prihaja iz Dobrne. Po poklicu je diplomirana ekonomistka. Je žena, mati treh odraslih otrok, babica in hčerka Vere in Franca Horjaka. Pred desetimi leti je pustila službo bančnice, da bi lahko skrbela za svoja ostarela starša.
Vera Horjak Kravos prihaja iz Dobrne. Po poklicu je diplomirana ekonomistka. Je žena, mati treh odraslih otrok, babica in hčerka Vere in Franca Horjaka. Pred desetimi leti je pustila službo bančnice, da bi lahko skrbela za svoja ostarela starša.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Ob 33. svetovnem dnevu bolnikov so se bolniki in invalidi s spremljevalci zbrali ob slovesnem bogoslužju v baziliki Marije pomagaj na Brezjah. Sveto mašo je vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. V jubilejnem svetem letu je poudaril pomen upanja in ljubezni ter skupne hoje vseh kot hvalnice človeškemu dostojanstvu za bolnike in invalide.
Ob 33. svetovnem dnevu bolnikov so se bolniki in invalidi s spremljevalci zbrali ob slovesnem bogoslužju v baziliki Marije pomagaj na Brezjah. Sveto mašo je vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. V jubilejnem svetem letu je poudaril pomen upanja in ljubezni ter skupne hoje vseh kot hvalnice človeškemu dostojanstvu za bolnike in invalide.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Msgr. dr. Peter Štumpf je na čelu koprske škofije nasledil dr. Jurija Bizjaka. Obenem je začasno, do imenovanja novega škofa, postal apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Po besedah dozdajšnjega škofa Bizjaka Škofija Koper »čuti, prenaša in rešuje težave sodobnega sveta in družbe«. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem, pa v oddaji. Obiskali smo tudi Skupnost Srečanje na Kostanjevici, ki zasvojencem z mamili že 30 let pomaga iz primeža odvisnosti.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Msgr. dr. Peter Štumpf je na čelu koprske škofije nasledil dr. Jurija Bizjaka. Obenem je začasno, do imenovanja novega škofa, postal apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Po besedah dozdajšnjega škofa Bizjaka Škofija Koper »čuti, prenaša in rešuje težave sodobnega sveta in družbe«. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem, pa v oddaji. Obiskali smo tudi Skupnost Srečanje na Kostanjevici, ki zasvojencem z mamili že 30 let pomaga iz primeža odvisnosti.
O slovenskem kulturnem prazniku in ustvarjanju je razmišljal skladatelj, pedagog, zborovodja in organist dr. Andrej Misson.
O slovenskem kulturnem prazniku in ustvarjanju je razmišljal skladatelj, pedagog, zborovodja in organist dr. Andrej Misson.
Na potrebe odvisnikov je Slovenska karitas odgovorila predvsem zato, ker v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zanje ni poskrbel nihče. Po številnih zapletih in nasprotovanju ljudi v različnih slovenskih krajih so pred 30 leti prve odvisnike sprejeli na Kostanjevici v Novi Gorici.
Na potrebe odvisnikov je Slovenska karitas odgovorila predvsem zato, ker v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zanje ni poskrbel nihče. Po številnih zapletih in nasprotovanju ljudi v različnih slovenskih krajih so pred 30 leti prve odvisnike sprejeli na Kostanjevici v Novi Gorici.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Na čelu koprske škofije je nasledil msgr. dr. Jurija Bizjaka. Obenem je postal začasno, do imenovanja novega škofa, apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem?
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Na čelu koprske škofije je nasledil msgr. dr. Jurija Bizjaka. Obenem je postal začasno, do imenovanja novega škofa, apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem?
Papež Frančišek je na mesto koprskega škofa ordinarija imenoval dosedanjega soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Kakšna je koprska škofija v srčiki, kaj dobrega je bilo že postorjenega v teh letih in kaj ostaja največji izziv ter kaj pričakujejo od novega škofa verniki?
Papež Frančišek je na mesto koprskega škofa ordinarija imenoval dosedanjega soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Kakšna je koprska škofija v srčiki, kaj dobrega je bilo že postorjenega v teh letih in kaj ostaja največji izziv ter kaj pričakujejo od novega škofa verniki?
Čeprav je Evropska prestolnica kulture projekt dveh mest, se bo v njegovo dogajanje vključila tudi cerkev na obeh straneh meje; ne nazadnje je prav cerkev že v preteklosti gradila mostove med obema mestoma.
Čeprav je Evropska prestolnica kulture projekt dveh mest, se bo v njegovo dogajanje vključila tudi cerkev na obeh straneh meje; ne nazadnje je prav cerkev že v preteklosti gradila mostove med obema mestoma.
Papeški odbor za svetovni dan otrok je v Vatikanu pripravil mednarodni vrh o otrokovih pravicah z naslovom "Ljubimo jih in varujmo", ki ga je odprl papež Frančišek z delegacijo otrok. Udeleženci srečanja med katerimi je bilo 50 svetovnih voditeljev so podpisali tudi deklaracijo o otrokovih pravicah.
Papeški odbor za svetovni dan otrok je v Vatikanu pripravil mednarodni vrh o otrokovih pravicah z naslovom "Ljubimo jih in varujmo", ki ga je odprl papež Frančišek z delegacijo otrok. Udeleženci srečanja med katerimi je bilo 50 svetovnih voditeljev so podpisali tudi deklaracijo o otrokovih pravicah.
O dnevu Bogu posvečenega življenja je razmišljal kapucin br. Luka Modic.
O dnevu Bogu posvečenega življenja je razmišljal kapucin br. Luka Modic.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled puščajo v svetu karizme, ki so se pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu. Kje vidijo svoje mesto uršulinke in kako prinašajo Frančiškovega duha v svet bratje kapucini? Pogledali smo tudi, kako prebivalce Maribora nagovarjajo salezijanci in karizma sv. Janeza Boska. Poklonili se bomo tudi spominu preminulega zaslužnega profesorja z ljubljanske Teološke fakultete, p. dr. Metoda Benedika.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled puščajo v svetu karizme, ki so se pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu. Kje vidijo svoje mesto uršulinke in kako prinašajo Frančiškovega duha v svet bratje kapucini? Pogledali smo tudi, kako prebivalce Maribora nagovarjajo salezijanci in karizma sv. Janeza Boska. Poklonili se bomo tudi spominu preminulega zaslužnega profesorja z ljubljanske Teološke fakultete, p. dr. Metoda Benedika.
Ob dnevu Bogu posvečenega življenja smo obiskali redovno skupnost salezijancev v Don Boskovem centru Maribor. Mesec januar so posvetili spominu na sv. Janeza Boska in njegovo plemenito delo za vzgojo in pastoralo mladih.
Ob dnevu Bogu posvečenega življenja smo obiskali redovno skupnost salezijancev v Don Boskovem centru Maribor. Mesec januar so posvetili spominu na sv. Janeza Boska in njegovo plemenito delo za vzgojo in pastoralo mladih.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled danes puščajo v svetu karizme, ki so se nekdaj pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled danes puščajo v svetu karizme, ki so se nekdaj pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu.
S sestro Ireno Mohorič, predstojnico uršulinskega samostana v Svetem Duhu in z bratom Jurijem Štravsom iz kapucinskega samostana v Škofji Loki smo se pogovarjali o milosti božjega klica in o tem, kako redovniki kontemplativno življenje povezujejo s pastoralnim.
S sestro Ireno Mohorič, predstojnico uršulinskega samostana v Svetem Duhu in z bratom Jurijem Štravsom iz kapucinskega samostana v Škofji Loki smo se pogovarjali o milosti božjega klica in o tem, kako redovniki kontemplativno življenje povezujejo s pastoralnim.
V petek 24. januarja 2025 je v 82. letu starosti umrl kapucin, p. dr. Metod Benedik. Teolog, zgodovinar in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je zadnja leta živel in deloval v kapucinskem samostanu v Celju.
V petek 24. januarja 2025 je v 82. letu starosti umrl kapucin, p. dr. Metod Benedik. Teolog, zgodovinar in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je zadnja leta živel in deloval v kapucinskem samostanu v Celju.
Na prvem jubilejnem dogodku svetega leta, jubileju sveta komunikacij, se je v Rimu zbralo deset tisoč strokovnjakov s področja medijev in komunikacij z vsega sveta. V ospredju tridnevnega srečanja je bil pomen pripovedovanja zgodb kot načina za povezovanje ljudi.
Na prvem jubilejnem dogodku svetega leta, jubileju sveta komunikacij, se je v Rimu zbralo deset tisoč strokovnjakov s področja medijev in komunikacij z vsega sveta. V ospredju tridnevnega srečanja je bil pomen pripovedovanja zgodb kot načina za povezovanje ljudi.
ANDREJ TURK: ELIZABETINA HVALNICA (prim. Lk 1)
ANDREJ TURK: ELIZABETINA HVALNICA (prim. Lk 1)
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri. Sveto pismo je zbirka različnih knjig, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeka. Besedila različnih literarnih zvrsti so razdeljena na Staro zavezo in Novo zavezo. Stara zaveza pripoveduje zgodovino izvoljenega ljudstva od stvarjenja sveta do rojstva Jezusa Kristusa, Nova zaveza pa o Jezusovem rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju ter o življenju prve Cerkve. Prevedeno je v več kot 2500 jezikov in narečij. Da bi ljudje več brali Sveto pismo, je tudi eden od ciljev Svetopisemskega maratona, ki bo letos potekal od 26. do 30. januarja pod naslovom Vzljubil me je.
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri. Sveto pismo je zbirka različnih knjig, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeka. Besedila različnih literarnih zvrsti so razdeljena na Staro zavezo in Novo zavezo. Stara zaveza pripoveduje zgodovino izvoljenega ljudstva od stvarjenja sveta do rojstva Jezusa Kristusa, Nova zaveza pa o Jezusovem rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju ter o življenju prve Cerkve. Prevedeno je v več kot 2500 jezikov in narečij. Da bi ljudje več brali Sveto pismo, je tudi eden od ciljev Svetopisemskega maratona, ki bo letos potekal od 26. do 30. januarja pod naslovom Vzljubil me je.
O nedelji Božje besede je razmišljal generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije.
O nedelji Božje besede je razmišljal generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije.
Sveto pismo ima življenjske, temeljne smernice za vsakega izmed nas. Dobro je, da otroci že zgodaj spoznajo svetopisemske zgodbe, na njim primeren in zanimiv način – s poslušanjem, branjem, ustvarjanjem,…
Sveto pismo ima življenjske, temeljne smernice za vsakega izmed nas. Dobro je, da otroci že zgodaj spoznajo svetopisemske zgodbe, na njim primeren in zanimiv način – s poslušanjem, branjem, ustvarjanjem,…
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri.
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri.
Nova spoznanja na področju Svetega pisma prinašajo globlje in širše razumevanje svetih besedil in osvetljujejo Božjo besedo na nov način. Med njimi so nova arheološka odkritja, novi prevodi Svetega pisma, različni dokumenti, …
Nova spoznanja na področju Svetega pisma prinašajo globlje in širše razumevanje svetih besedil in osvetljujejo Božjo besedo na nov način. Med njimi so nova arheološka odkritja, novi prevodi Svetega pisma, različni dokumenti, …
13. januarja, na dan, ko je pred 33 leti Sveti sedež med prvimi priznal neodvisnost Republike Slovenije, so se škofje dr. Andrej Saje, dr. Peter Štumpf, in dr. Maksimilijan Matjaž, člani stalnega sveta Slovenske škofovske konference sestali v Novem mestu in obravnavali tekoča vprašanja. Med drugim so sprejeli izjavo o treh zakonodajnih predlogih, ki v teh tednih razburjajo slovensko javnost, predvsem pa vernike in vernice.
13. januarja, na dan, ko je pred 33 leti Sveti sedež med prvimi priznal neodvisnost Republike Slovenije, so se škofje dr. Andrej Saje, dr. Peter Štumpf, in dr. Maksimilijan Matjaž, člani stalnega sveta Slovenske škofovske konference sestali v Novem mestu in obravnavali tekoča vprašanja. Med drugim so sprejeli izjavo o treh zakonodajnih predlogih, ki v teh tednih razburjajo slovensko javnost, predvsem pa vernike in vernice.
Papež Frančišek se je na avdienci, ki je potekala minuli teden na trgu sv.Petra v Vatikanu zavzel za mirno reševanje spora med sprtima stranema Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Za trajni mir na nemirnem Bližnjem vzhodu je, kot meni papež, ključno spodbuditi upanje pri Izraelcih in tudi Palestincih.
Papež Frančišek se je na avdienci, ki je potekala minuli teden na trgu sv.Petra v Vatikanu zavzel za mirno reševanje spora med sprtima stranema Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Za trajni mir na nemirnem Bližnjem vzhodu je, kot meni papež, ključno spodbuditi upanje pri Izraelcih in tudi Palestincih.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov bo potekal pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11,26) Molitve in srečanja med predstavniki različnih krščanskih cerkva v tem času potekajo tako na škofijski kot lokalni ravni. Kako si predstavniki različnih cerkva prihajajo naproti in zakaj je edinost med njimi tako pomembna?
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov bo potekal pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11,26) Molitve in srečanja med predstavniki različnih krščanskih cerkva v tem času potekajo tako na škofijski kot lokalni ravni. Kako si predstavniki različnih cerkva prihajajo naproti in zakaj je edinost med njimi tako pomembna?
V tednu molitve za edinost kristjanov smo se z našo ekipo odpravili v župniji Grad in Gornje Slaveče na Goričkem. Tam edinost v praksi živita in širita med vernike različnih veroizpovedi katoliški duhovnik in evangeličanska duhovnica.
V tednu molitve za edinost kristjanov smo se z našo ekipo odpravili v župniji Grad in Gornje Slaveče na Goričkem. Tam edinost v praksi živita in širita med vernike različnih veroizpovedi katoliški duhovnik in evangeličanska duhovnica.
Ob tednu molitve za edinost med kristjani bodo pri nas potekale prireditve in srečanja, ki bodo imela zlasti molitveni in meditativni značaj. Za edinost med katoliki, evangeličani in pravoslavnimi so si v treh desetletjih samostojne Slovenije prizadevali številni duhovniki, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki. O sadovih ekumenskih prizadevanj sta spregovorila upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek in evangeličanski škof mag. Leon Novak.
Ob tednu molitve za edinost med kristjani bodo pri nas potekale prireditve in srečanja, ki bodo imela zlasti molitveni in meditativni značaj. Za edinost med katoliki, evangeličani in pravoslavnimi so si v treh desetletjih samostojne Slovenije prizadevali številni duhovniki, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki. O sadovih ekumenskih prizadevanj sta spregovorila upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek in evangeličanski škof mag. Leon Novak.
Duo Mysitca Sejalec ljubezni glasba: Milan Ostojić, besedilo: Ivan Sivec
Duo Mysitca Sejalec ljubezni glasba: Milan Ostojić, besedilo: Ivan Sivec
O tednu molitve za edinost kristjanov je razmišljala Judka Balej.
O tednu molitve za edinost kristjanov je razmišljala Judka Balej.
Duo Mystica Ko bi ljudje ljubili se ljudska, besedilo: Franc Gačnik
Duo Mystica Ko bi ljudje ljubili se ljudska, besedilo: Franc Gačnik
Sveto leto 2025 je jubilejno leto, ki ga Katoliška cerkev obhaja vsakih 25 let, da bi vernike povabila k poglobljeni duhovni prenovi, molitvi in odpuščanju, za lokalne cerkve pa je to tudi priložnost za okrepitev skupnosti, oznanjanje vere in spodbujanje k solidarnosti v širši družbi.
Sveto leto 2025 je jubilejno leto, ki ga Katoliška cerkev obhaja vsakih 25 let, da bi vernike povabila k poglobljeni duhovni prenovi, molitvi in odpuščanju, za lokalne cerkve pa je to tudi priložnost za okrepitev skupnosti, oznanjanje vere in spodbujanje k solidarnosti v širši družbi.
Na novinarski konferenci v Evangeličanskem centru Murska Sobota so predstavili Evangeličanski koledar za leto 2025. Letna publikacija Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji je s 416-timi stranmi tudi najobsežnejša doslej.
Na novinarski konferenci v Evangeličanskem centru Murska Sobota so predstavili Evangeličanski koledar za leto 2025. Letna publikacija Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji je s 416-timi stranmi tudi najobsežnejša doslej.
Papež Frančišek je v soboto 11. januarja v dvorani Pavla VI. vodil prvo avdienco jubilejnega leta, posvečenega upanju. Vernike je spodbudil k novemu začetku pri Bogu, saj jubilej pomeni začeti znova.
Papež Frančišek je v soboto 11. januarja v dvorani Pavla VI. vodil prvo avdienco jubilejnega leta, posvečenega upanju. Vernike je spodbudil k novemu začetku pri Bogu, saj jubilej pomeni začeti znova.
Kljub prizadevanjem ostaja edinost kristjanov neuresničen ideal. Da bi ga dosegli, vsako leto januarja obhajamo teden molitve za edinost kristjanov. Letošnji teden molitve za edinost kristjanov bo potekal pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11,26) Molitve in srečanja med predstavniki različnih krščanskih cerkva v tem času potekajo tako na škofijski kot lokalni ravni. V oddaji bomo pogledali, kako si predstavniki različnih cerkva prihajajo naproti in zakaj je edinost med njimi tako pomembna. Sveto leto 2025 se je začelo tudi v lokalnih cerkvah ter vabi vernike na pot sprave in poglobitve vere. Ob vstopu evangeličanov v novo leto je tudi tokrat izšel nov Evangeličanski koledar z vodilom »Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržite.«
Kljub prizadevanjem ostaja edinost kristjanov neuresničen ideal. Da bi ga dosegli, vsako leto januarja obhajamo teden molitve za edinost kristjanov. Letošnji teden molitve za edinost kristjanov bo potekal pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11,26) Molitve in srečanja med predstavniki različnih krščanskih cerkva v tem času potekajo tako na škofijski kot lokalni ravni. V oddaji bomo pogledali, kako si predstavniki različnih cerkva prihajajo naproti in zakaj je edinost med njimi tako pomembna. Sveto leto 2025 se je začelo tudi v lokalnih cerkvah ter vabi vernike na pot sprave in poglobitve vere. Ob vstopu evangeličanov v novo leto je tudi tokrat izšel nov Evangeličanski koledar z vodilom »Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržite.«
Kljub mnogim vojnim žariščem po svetu ter nemiru v nas samih in posledično v naših odnosih je mir še vedno ena od osnovnih vrednot in želja večine človeštva. Vstop v novo leto spremljajo dobre želje. Med njimi je v času negotovosti in konfliktov v naši bližini tudi močna želja po miru. Umetnost življenja je ohranjanje notranjega miru in poklicanost, da mir prinašamo v svet okoli nas. Tega so se ob praznovanju pravoslavnega božiča prejšnji teden globlje zavedli pravoslavni kristjani. Ob prazniku Gospodovega razglašenja koledniki v Trikraljevski akciji Misijonskega središča Slovenije že 30 let na poseben način širijo sporočilo miru po Sloveniji. Na pot notranje pomiritve in poglobitve vere pa je Katoliška cerkev stopila tudi z začetkom Jubilejnega leta 2025.
Kljub mnogim vojnim žariščem po svetu ter nemiru v nas samih in posledično v naših odnosih je mir še vedno ena od osnovnih vrednot in želja večine človeštva. Vstop v novo leto spremljajo dobre želje. Med njimi je v času negotovosti in konfliktov v naši bližini tudi močna želja po miru. Umetnost življenja je ohranjanje notranjega miru in poklicanost, da mir prinašamo v svet okoli nas. Tega so se ob praznovanju pravoslavnega božiča prejšnji teden globlje zavedli pravoslavni kristjani. Ob prazniku Gospodovega razglašenja koledniki v Trikraljevski akciji Misijonskega središča Slovenije že 30 let na poseben način širijo sporočilo miru po Sloveniji. Na pot notranje pomiritve in poglobitve vere pa je Katoliška cerkev stopila tudi z začetkom Jubilejnega leta 2025.
Petar Kozakijević, Zoran Mihajloski, Lovro Pinter in Zoran Vuletić: Roždestvo tvoje in Danes Deva
Petar Kozakijević, Zoran Mihajloski, Lovro Pinter in Zoran Vuletić: Roždestvo tvoje in Danes Deva
Po julijanskem koledarju so v torek, torej 13 dni za katoličani in evangeličani, božič praznovali pravoslavni kristjani. Na rojstvo Jezusa Kristusa so se pripravljali s štiridesetdnevnim postom. Na badnji dan, ki naznanja praznik Jezusovega rojstva, smo z ekipo obiskali družino Rađenović iz Ljubljane.
Po julijanskem koledarju so v torek, torej 13 dni za katoličani in evangeličani, božič praznovali pravoslavni kristjani. Na rojstvo Jezusa Kristusa so se pripravljali s štiridesetdnevnim postom. Na badnji dan, ki naznanja praznik Jezusovega rojstva, smo z ekipo obiskali družino Rađenović iz Ljubljane.
Vsakoletno Evropsko srečanje mladih je priložnost za globok osebni premislek o pomenu miru. Na srečanju se ob sporočilu papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru vedno znova spomnimo, da mir ni zgolj odsotnost vojne, temveč aktivno iskanje pravičnosti in solidarnosti.
Vsakoletno Evropsko srečanje mladih je priložnost za globok osebni premislek o pomenu miru. Na srečanju se ob sporočilu papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru vedno znova spomnimo, da mir ni zgolj odsotnost vojne, temveč aktivno iskanje pravičnosti in solidarnosti.
Pri Misijonskem središču Slovenije so minuli teden praznovali 30-letnico Trikraljevske akcije koledovanja, ki so jo sklenili z vseslovenskim srečanjem kolednikov v središču Ljubljane. Več kot 500 kolednikov se je zbralo na družabni prireditvi. Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski nadškof Msgr.Stanislav Zore, ki je vodil sveto mašo.
Pri Misijonskem središču Slovenije so minuli teden praznovali 30-letnico Trikraljevske akcije koledovanja, ki so jo sklenili z vseslovenskim srečanjem kolednikov v središču Ljubljane. Več kot 500 kolednikov se je zbralo na družabni prireditvi. Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski nadškof Msgr.Stanislav Zore, ki je vodil sveto mašo.
Trikraljevsko koledovanje je slovenska tradicija, ki je v preteklosti skoraj odšla v pozabo. Da temu ni tako, ta slovenski običaj ohranjajo koledniki na Goričkem Prekmurju.
Trikraljevsko koledovanje je slovenska tradicija, ki je v preteklosti skoraj odšla v pozabo. Da temu ni tako, ta slovenski običaj ohranjajo koledniki na Goričkem Prekmurju.
Četrta adventna nedelja nas vabi, da se umirimo, skušamo utišati vsakdanji hrup in odpremo srca za mir, ki ga prinaša božično sporočilo. Tokrat bomo premišljevali o pripravi na praznike, odkrivali lepoto jasličnih figur ter se prek glasbe in pričevanj zazrli v bližajočo se skrivnost božične noči.
Četrta adventna nedelja nas vabi, da se umirimo, skušamo utišati vsakdanji hrup in odpremo srca za mir, ki ga prinaša božično sporočilo. Tokrat bomo premišljevali o pripravi na praznike, odkrivali lepoto jasličnih figur ter se prek glasbe in pričevanj zazrli v bližajočo se skrivnost božične noči.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.