Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Na zadnjo adventno nedeljo bomo stopili v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V božični devetdnevnici Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki svoja srca pripravljajo na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
Na zadnjo adventno nedeljo bomo stopili v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V božični devetdnevnici Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki svoja srca pripravljajo na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
V galeriji Družina je na ogled 50 jaslic umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja. Razporejene so v sedem sklopov: klasična postavitev, samostanske voščene, papirnate, avtorske, sodobne, slovenske in tuje jaslice. Razstava bo na ogled do 17. januarja.
V galeriji Družina je na ogled 50 jaslic umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja. Razporejene so v sedem sklopov: klasična postavitev, samostanske voščene, papirnate, avtorske, sodobne, slovenske in tuje jaslice. Razstava bo na ogled do 17. januarja.
Pričakovanje božiča bi lahko primerjali s pričakovanjem rojstva otroka. Zakonca Jera in Miha Novak sta povedala, kako njuno pričakovanje traja še veliko dlje kot devet mesecev, kako je to poglobilo njuno vero in okrepilo partnerski odnos ter kako zdaj podpirata tudi druge pare. Na primer z urejanjem prve katoliške aplikacije za pare, NajinEp
Pričakovanje božiča bi lahko primerjali s pričakovanjem rojstva otroka. Zakonca Jera in Miha Novak sta povedala, kako njuno pričakovanje traja še veliko dlje kot devet mesecev, kako je to poglobilo njuno vero in okrepilo partnerski odnos ter kako zdaj podpirata tudi druge pare. Na primer z urejanjem prve katoliške aplikacije za pare, NajinEp
Z zadnjo adventno nedeljo vstopamo v čas neposredne priprave na božič in v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V teh dneh Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki pripravljajo svoja srca na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
Z zadnjo adventno nedeljo vstopamo v čas neposredne priprave na božič in v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V teh dneh Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki pripravljajo svoja srca na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
V začetku meseca so Slovenski katoliški skavti in skavtinje v Linzu v Avstriji prevzeli Luč miru iz Betlehema. Gre za akcijo, s katero si organizatorji že od leta 1986 prizadevajo, da bi čim več ljudi začutilo toplino, ki jo ogenj, prižgan v Betlehemu, prinaša v njihova srca. Slovenske skavtinje in skavti letos že 35. leto zapovrstjo Luč miru delijo po vsej Sloveniji.
V začetku meseca so Slovenski katoliški skavti in skavtinje v Linzu v Avstriji prevzeli Luč miru iz Betlehema. Gre za akcijo, s katero si organizatorji že od leta 1986 prizadevajo, da bi čim več ljudi začutilo toplino, ki jo ogenj, prižgan v Betlehemu, prinaša v njihova srca. Slovenske skavtinje in skavti letos že 35. leto zapovrstjo Luč miru delijo po vsej Sloveniji.
Ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije bomo poudarili Marijino mesto v odrešenjski zgodovini. Predstavili bomo Doktrinalno noto o marijanskih nazivih, ki jo je novembra pripravil Dikasterij za nauk vere in odobril papež Leon XIV. Poiskali bomo razloge za spremembe, pojasnili, zakaj so bili nekateri tradicionalni nazivi teološko neustrezni, ter osvetlili, kaj to pomeni za ekumenizem, vesoljno Cerkev in Cerkev na Slovenskem.
Ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije bomo poudarili Marijino mesto v odrešenjski zgodovini. Predstavili bomo Doktrinalno noto o marijanskih nazivih, ki jo je novembra pripravil Dikasterij za nauk vere in odobril papež Leon XIV. Poiskali bomo razloge za spremembe, pojasnili, zakaj so bili nekateri tradicionalni nazivi teološko neustrezni, ter osvetlili, kaj to pomeni za ekumenizem, vesoljno Cerkev in Cerkev na Slovenskem.
V stiškem samostanu je z novim triptihom zabeleženo mučeništvo patrov in bratov, ki so tam živeli. Akademski slikar Lojze Čemažar in duhovnik Peter Čemažar sta v treh zaprtih oknih izdelala Triptih Pričevalcev in Marije Zavetnice s plaščem.
V stiškem samostanu je z novim triptihom zabeleženo mučeništvo patrov in bratov, ki so tam živeli. Akademski slikar Lojze Čemažar in duhovnik Peter Čemažar sta v treh zaprtih oknih izdelala Triptih Pričevalcev in Marije Zavetnice s plaščem.
Ob prazniku Marije Brezmadežne je Marija zgled za može in žene, tako za posvečene kot poročene. Še posebej pa je 8. december pomemben za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se v prvem letniku bogoslovja na ta dan slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.
Ob prazniku Marije Brezmadežne je Marija zgled za može in žene, tako za posvečene kot poročene. Še posebej pa je 8. december pomemben za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se v prvem letniku bogoslovja na ta dan slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.
Ob prazniku Brezmadežne, smo se o Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini in o njenem čaščenju pogovarjali z direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt.
Ob prazniku Brezmadežne, smo se o Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini in o njenem čaščenju pogovarjali z direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt.
V letošnjem letu je Dikasterij za nauk vere pripravil doktrinalno noto o marijanskih nazivih. V začetku novembra jo je odobril papež Leon XIV., prinaša pa nekatere spremembe pri imenovanju Božje matere Marije
V letošnjem letu je Dikasterij za nauk vere pripravil doktrinalno noto o marijanskih nazivih. V začetku novembra jo je odobril papež Leon XIV., prinaša pa nekatere spremembe pri imenovanju Božje matere Marije
Loretski kapelo je dal pred 400 leti v Nazarjah postaviti deveti ljubljanski škof Tomaž Hren. Od septembra so obletnico obhajali s kulturnimi dogodki in bogoslužji.
Loretski kapelo je dal pred 400 leti v Nazarjah postaviti deveti ljubljanski škof Tomaž Hren. Od septembra so obletnico obhajali s kulturnimi dogodki in bogoslužji.
Sveta Barbara naj bi živela v 3. stoletju in zaradi svoje neomajne vere umrla mučeniške smrti. Rudarji so jo vzeli za svojo zavetnico, ker naj bi jih njena priprošnja varovala pred nevarnostmi pod zemljo. Spomin nanjo še vedno ohranjajo v Idriji, kjer je bila njej posvečena tudi stara župnijska cerkev.
Sveta Barbara naj bi živela v 3. stoletju in zaradi svoje neomajne vere umrla mučeniške smrti. Rudarji so jo vzeli za svojo zavetnico, ker naj bi jih njena priprošnja varovala pred nevarnostmi pod zemljo. Spomin nanjo še vedno ohranjajo v Idriji, kjer je bila njej posvečena tudi stara župnijska cerkev.
Papež Leon XIV. je med 27. novembrom in 2. decembrom opravil svoje prvo apostolsko potovanje. Najprej je obiskal Turčijo in ob 1700. obletnici nicejskega koncila poromal v Iznik, nato pa se je odpravil še v Libanon. Njegovo potovanje je bilo namenjeno krepitvi ekumenizma, medverskega dialoga ter podpori tamkajšnjim krščanskim skupnostim. V oddaji predstavljamo tudi reportažo z umestitve novega evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Erniše.
Papež Leon XIV. je med 27. novembrom in 2. decembrom opravil svoje prvo apostolsko potovanje. Najprej je obiskal Turčijo in ob 1700. obletnici nicejskega koncila poromal v Iznik, nato pa se je odpravil še v Libanon. Njegovo potovanje je bilo namenjeno krepitvi ekumenizma, medverskega dialoga ter podpori tamkajšnjim krščanskim skupnostim. V oddaji predstavljamo tudi reportažo z umestitve novega evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Erniše.
Na prvo adventno nedeljo je Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji dobila novo predsedstvo. To sta postala novi škof dr. Aleksander Erniša in dosedanji inšpektor Bojan Prosič. Škof in inšpektor vodita Evangeličansko cerkev v Sloveniji skupaj, z enakimi pravicami in odgovornostjo.
Na prvo adventno nedeljo je Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji dobila novo predsedstvo. To sta postala novi škof dr. Aleksander Erniša in dosedanji inšpektor Bojan Prosič. Škof in inšpektor vodita Evangeličansko cerkev v Sloveniji skupaj, z enakimi pravicami in odgovornostjo.
Zakaj se je papež Leon XIV. na prvo apostolsko potovanje odpravil v Turčijo in Libanon? Edinost kristjanov in dialog z muslimani sta temelja miru v svetu, k čemur je na svojem obisku zibelke krščanstva pozval tudi papež. Pogovarjali smo se z gospodom Karlom Bolčina, vikarjem za slovenske vernike na Goriškem.
Zakaj se je papež Leon XIV. na prvo apostolsko potovanje odpravil v Turčijo in Libanon? Edinost kristjanov in dialog z muslimani sta temelja miru v svetu, k čemur je na svojem obisku zibelke krščanstva pozval tudi papež. Pogovarjali smo se z gospodom Karlom Bolčina, vikarjem za slovenske vernike na Goriškem.
Ob 1700. obletnici prvega ekumenskega koncila v Niceji je na Filozofski in Teološki fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Od Niceje do Akvileje. O koncilu, ki ga oživlja verovanje vseh krščanskih Cerkva, pa odkriva najpomembnejše vire prevod Nicejski koncil: antologija virov, ki so ga predstavili ob tej priložnosti.
Ob 1700. obletnici prvega ekumenskega koncila v Niceji je na Filozofski in Teološki fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Od Niceje do Akvileje. O koncilu, ki ga oživlja verovanje vseh krščanskih Cerkva, pa odkriva najpomembnejše vire prevod Nicejski koncil: antologija virov, ki so ga predstavili ob tej priložnosti.
S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. Ta nas v času »veselega decembra« vabi k tišini, zbranosti in spreobrnjenju srca. Spodbuja nas, da upočasnimo korak, premislimo svoje življenje in znova odpremo prostor Bogu in bližnjemu. Pri tem nam pomagajo molitev, dobrodelnost ter adventni venček, katerega štiri sveče postopno prinašajo več svetlobe.
S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. Ta nas v času »veselega decembra« vabi k tišini, zbranosti in spreobrnjenju srca. Spodbuja nas, da upočasnimo korak, premislimo svoje življenje in znova odpremo prostor Bogu in bližnjemu. Pri tem nam pomagajo molitev, dobrodelnost ter adventni venček, katerega štiri sveče postopno prinašajo več svetlobe.
V 70. letu se je poslovil akademski slikar Matej Metlikovič. Močno je zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo, posebno pozornost pa je namenil sakralnemu področju. Leta 2021 je za oddajo Obzorja duha spregovoril o svojem pogledu na sveto in na umetnost.
V 70. letu se je poslovil akademski slikar Matej Metlikovič. Močno je zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo, posebno pozornost pa je namenil sakralnemu področju. Leta 2021 je za oddajo Obzorja duha spregovoril o svojem pogledu na sveto in na umetnost.
V Ljubljani je potekal 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. Ogledali smo si, kaj na njem ponujajo katoliške založbe.
V Ljubljani je potekal 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. Ogledali smo si, kaj na njem ponujajo katoliške založbe.
Štiri tedne pred božičem je adventni čas. Kako naj se v tem času pripravimo na praznovanje Jezusovega rojstnega dne, da bo božič pri nas doma? V studiu se nam je pridružil eden mlajših duhovnikov, župnik v Župniji Vir pri Domžalah, g. Vito Urbanija.
Štiri tedne pred božičem je adventni čas. Kako naj se v tem času pripravimo na praznovanje Jezusovega rojstnega dne, da bo božič pri nas doma? V studiu se nam je pridružil eden mlajših duhovnikov, župnik v Župniji Vir pri Domžalah, g. Vito Urbanija.
Ob evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je 18. novembra v Katoliški cerkvi potekal dan molitve za žrtve spolnih zlorab. Skupina za preventivne dejavnosti pri Slovenski škofovski konferenci in Inštitut Integrum pa sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila razstavo Prepoznaj. Ukrepaj.
Ob evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je 18. novembra v Katoliški cerkvi potekal dan molitve za žrtve spolnih zlorab. Skupina za preventivne dejavnosti pri Slovenski škofovski konferenci in Inštitut Integrum pa sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila razstavo Prepoznaj. Ukrepaj.
Ob začetku tedna Karitas bomo pozornost namenili Slovenski Karitas, ki letos praznuje 35 let delovanja. V tem času je postala ena največjih humanitarnih organizacij pri nas, njen temelj pa so številni dobrotniki in prostovoljci. Karitas želi tudi v prihodnje ostati glas ljudi v stiski in izražati ljubečo skrb Cerkve za človeka. Vabljeni v našo družbo.
Ob začetku tedna Karitas bomo pozornost namenili Slovenski Karitas, ki letos praznuje 35 let delovanja. V tem času je postala ena največjih humanitarnih organizacij pri nas, njen temelj pa so številni dobrotniki in prostovoljci. Karitas želi tudi v prihodnje ostati glas ljudi v stiski in izražati ljubečo skrb Cerkve za človeka. Vabljeni v našo družbo.
V dekaniji Kranj je od 8. septembra lani potekal misijon. Njegov namen je bil, da bi se katoličani v 19-ih župnijah podali na pot srečanja s Kristusom in ga tudi oddaljenim oznanjali kot naše upanje. Sklenili so ga v nedeljo, 23. novembra pri Mariji Pomagaj na Brezjah, v želji, da bi bilo takih dogodkov še veliko.
V dekaniji Kranj je od 8. septembra lani potekal misijon. Njegov namen je bil, da bi se katoličani v 19-ih župnijah podali na pot srečanja s Kristusom in ga tudi oddaljenim oznanjali kot naše upanje. Sklenili so ga v nedeljo, 23. novembra pri Mariji Pomagaj na Brezjah, v želji, da bi bilo takih dogodkov še veliko.
Nadškofijska karitas Maribor je v 35-ih letih delovanja razdelila več kot 28 milijonov evrov pomoči, okoli deset tisoč ton hrane in pomagala pri 900 tisoč prošnjah za pomoč. 1350 prostovoljcev letno opravi kar 150 tisoč ur prostovoljnega dela. Mreža Nadškofijske karitas Maribor danes povezuje 93 župnijskih karitas ter številne druge ustanove in programe.
Nadškofijska karitas Maribor je v 35-ih letih delovanja razdelila več kot 28 milijonov evrov pomoči, okoli deset tisoč ton hrane in pomagala pri 900 tisoč prošnjah za pomoč. 1350 prostovoljcev letno opravi kar 150 tisoč ur prostovoljnega dela. Mreža Nadškofijske karitas Maribor danes povezuje 93 župnijskih karitas ter številne druge ustanove in programe.
Slovenska karitas že 35 let uteleša dobrodelnost. Od leta 1990 je po obsegu izvedenih humanitarnih programov doma in po svetu postala ena izmed večjih humanitarnih organizacij v Sloveniji. Njeno bogastvo so številni dobrotniki in prizadevni prostovoljci. Kot so zapisali v strateškem načrtu, se želi Karitas v skladu s svojo identiteto, poslanstvom in zgledom papeža Frančiška po 35 letih dela še naprej truditi, da bo: »ljubeča skrb Cerkve za ljudi v stiski, glas revnih in izključenih v družbi ter v službi človekovega dostojanstva.«
Slovenska karitas že 35 let uteleša dobrodelnost. Od leta 1990 je po obsegu izvedenih humanitarnih programov doma in po svetu postala ena izmed večjih humanitarnih organizacij v Sloveniji. Njeno bogastvo so številni dobrotniki in prizadevni prostovoljci. Kot so zapisali v strateškem načrtu, se želi Karitas v skladu s svojo identiteto, poslanstvom in zgledom papeža Frančiška po 35 letih dela še naprej truditi, da bo: »ljubeča skrb Cerkve za ljudi v stiski, glas revnih in izključenih v družbi ter v službi človekovega dostojanstva.«
Ob jubileju ubogih je papež Leon XIV. daroval mašo v baziliki sv. Petra. V pridigi je poudaril, da v svetu obstaja več oblik revščine, poleg materialne tudi moralna in duhovna, ki pogosto prizadeneta predvsem mlade. Praznovanje jubileja ubogih se je nadaljevalo v dvorani Pavla VI., kjer se je papež Leon XIV. udeležil kosila z ubogimi.
Ob jubileju ubogih je papež Leon XIV. daroval mašo v baziliki sv. Petra. V pridigi je poudaril, da v svetu obstaja več oblik revščine, poleg materialne tudi moralna in duhovna, ki pogosto prizadeneta predvsem mlade. Praznovanje jubileja ubogih se je nadaljevalo v dvorani Pavla VI., kjer se je papež Leon XIV. udeležil kosila z ubogimi.
Kristjani so že v najzgodnejših veroizpovedih priznavali Kristusa za Kralja vesoljstva. S slovesnim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva se v Katoliški cerkvi tudi sklene cerkveno leto.
Kristjani so že v najzgodnejših veroizpovedih priznavali Kristusa za Kralja vesoljstva. S slovesnim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva se v Katoliški cerkvi tudi sklene cerkveno leto.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, bomo spregovorili o glasbi, ki v bogoslužju ni le spremljava, ampak molitev sama. Cerkvena glasba odpira srce, povezuje skupnost in išče ravnotežje med tradicijo in sodobnimi izrazi. V oddaji gostimo Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete, spoznali bomo skladateljico Katarino Vidmar, prejemnico Ciril-Metodovega odličja, ter obiskali Mešani pevski zbor Anton Foerster, ki praznuje 50 let delovanja.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, bomo spregovorili o glasbi, ki v bogoslužju ni le spremljava, ampak molitev sama. Cerkvena glasba odpira srce, povezuje skupnost in išče ravnotežje med tradicijo in sodobnimi izrazi. V oddaji gostimo Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete, spoznali bomo skladateljico Katarino Vidmar, prejemnico Ciril-Metodovega odličja, ter obiskali Mešani pevski zbor Anton Foerster, ki praznuje 50 let delovanja.
Če se peljete po avtocesti iz Ljubljane proti Štajerski, v občini Lukovica nad vasjo Spodnje Prapreče opazite mogočno svetišče. Tako imenovano vaško katedralo so zgradili pred 500 leti.
Če se peljete po avtocesti iz Ljubljane proti Štajerski, v občini Lukovica nad vasjo Spodnje Prapreče opazite mogočno svetišče. Tako imenovano vaško katedralo so zgradili pred 500 leti.
MPZ Anton Foerster praznuje 50 let. Ljubitelji slovenske glasbe in zborovskega petja so s Prešernovo Zdravljico odprli zgodovinsko zasedanje slovenskega parlamenta, na katerem je bila sprejeta odločitev o samostojni državi. 18. januarja ob jubileju pripravljajo slavnostni k
MPZ Anton Foerster praznuje 50 let. Ljubitelji slovenske glasbe in zborovskega petja so s Prešernovo Zdravljico odprli zgodovinsko zasedanje slovenskega parlamenta, na katerem je bila sprejeta odločitev o samostojni državi. 18. januarja ob jubileju pripravljajo slavnostni k
Letošnja nagrajenka najvišjega cerkvenega odličja sv. Cirila in Metoda, ki ga podeljuje Slovenska škofovska konferenca je skladateljica Katarina Vidmar iz Kovka nad Ajdovščino.Prejela jo je za uglasbitev spevov med berili in pred evangelijem za liturgična leta A,B in C ter njihovo izdajo v treh zbirkah, ki jo je izdal Zavod za cerkveno glasbo. Katarina Vidmar je že od 13.leta dalje zelo dejavna v župniji Otlica, ki spada v koprsko škofijo. Obiskali smo jo na njenem domu.
Letošnja nagrajenka najvišjega cerkvenega odličja sv. Cirila in Metoda, ki ga podeljuje Slovenska škofovska konferenca je skladateljica Katarina Vidmar iz Kovka nad Ajdovščino.Prejela jo je za uglasbitev spevov med berili in pred evangelijem za liturgična leta A,B in C ter njihovo izdajo v treh zbirkah, ki jo je izdal Zavod za cerkveno glasbo. Katarina Vidmar je že od 13.leta dalje zelo dejavna v župniji Otlica, ki spada v koprsko škofijo. Obiskali smo jo na njenem domu.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, bomo spregovorili o glasbi, ki v bogoslužju ni le spremljava, ampak molitev sama. Cerkvena glasba odpira srce, povezuje skupnost in išče ravnotežje med tradicijo in sodobnimi izrazi. V oddaji gostimo Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete, spoznali bomo skladateljico Katarino Vidmar, prejemnico Ciril-Metodovega odličja, ter obiskali Mešani pevski zbor Anton Foerster, ki praznuje 50 let delovanja.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, bomo spregovorili o glasbi, ki v bogoslužju ni le spremljava, ampak molitev sama. Cerkvena glasba odpira srce, povezuje skupnost in išče ravnotežje med tradicijo in sodobnimi izrazi. V oddaji gostimo Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete, spoznali bomo skladateljico Katarino Vidmar, prejemnico Ciril-Metodovega odličja, ter obiskali Mešani pevski zbor Anton Foerster, ki praznuje 50 let delovanja.
Danes se začenja teden zaporov, ki ga po vsem svetu vsako leto obhajajo v okviru katoliške Cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Po svetu ga obhajajo že petdeset let, v Sloveniji pa že več kot dvajset. V tem tednu Zaporniški vikariat pripravi molitveno literaturo, s katero povabi verne k molitvi za vse, ki jih zapor zaznamuje.
Danes se začenja teden zaporov, ki ga po vsem svetu vsako leto obhajajo v okviru katoliške Cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Po svetu ga obhajajo že petdeset let, v Sloveniji pa že več kot dvajset. V tem tednu Zaporniški vikariat pripravi molitveno literaturo, s katero povabi verne k molitvi za vse, ki jih zapor zaznamuje.
Pesem »Hvala ti« sta izvedla Ana in Tomaž Plahutnik. Avtor glasbe in besedila je Milče Stegu.
Pesem »Hvala ti« sta izvedla Ana in Tomaž Plahutnik. Avtor glasbe in besedila je Milče Stegu.
Ob praznovanju zahvalne nedelje bomo razmišljali o hvaležnosti, vrednoti, ki jo v vsakdanu vse prevečkrat spregledamo. Kljub temu, da živimo v kulturi obilja, ko imamo več kot kdaj prej, pogosto naletimo na duha pritoževanja in nezadovoljstva. Hvaležnost se zdi samoumevna, a v resnici zahteva pozornost, ponižnost in odprto srce. V oddaji bomo spregovorili o tem, ali se jo da privzgojiti, kako jo negovati ter kako hvaležno srce spreminja naš pogled na svet.
Ob praznovanju zahvalne nedelje bomo razmišljali o hvaležnosti, vrednoti, ki jo v vsakdanu vse prevečkrat spregledamo. Kljub temu, da živimo v kulturi obilja, ko imamo več kot kdaj prej, pogosto naletimo na duha pritoževanja in nezadovoljstva. Hvaležnost se zdi samoumevna, a v resnici zahteva pozornost, ponižnost in odprto srce. V oddaji bomo spregovorili o tem, ali se jo da privzgojiti, kako jo negovati ter kako hvaležno srce spreminja naš pogled na svet.
Hvaležnost je notranja drža in čustvo, s katerim človek prepoznava in ceni dobro, ki ga prejema. Pomeni, da se zavemo, da ničesar nimamo samo po lastni zaslugi, temveč je naše življenje polno darov, pomoči, priložnosti in ljubezni, ki prihajajo od zunaj. Upokojenka Anica Šušteršič na prehojeno pot gleda s hvaležnostjo, čeprav ni bila vedno rožnata.
Hvaležnost je notranja drža in čustvo, s katerim človek prepoznava in ceni dobro, ki ga prejema. Pomeni, da se zavemo, da ničesar nimamo samo po lastni zaslugi, temveč je naše življenje polno darov, pomoči, priložnosti in ljubezni, ki prihajajo od zunaj. Upokojenka Anica Šušteršič na prehojeno pot gleda s hvaležnostjo, čeprav ni bila vedno rožnata.
Na zahvalno nedeljo se lahko spomnimo tudi na številne vrline, ki jih imamo ali pa si jih prizadevamo doseči v vsakdanjem življenju, tudi zato, da bi na svet gledali bolj vedro in bili hvaležni za vse, kar nam je bilo in nam je dano. In prav hvaležnost je ena od temeljnih človeških vrlin. Zato poglejmo, kako jo gojimo ali krepimo in kaj v krščanstvu o hvaležnosti pravi Sveto pismo.
Na zahvalno nedeljo se lahko spomnimo tudi na številne vrline, ki jih imamo ali pa si jih prizadevamo doseči v vsakdanjem življenju, tudi zato, da bi na svet gledali bolj vedro in bili hvaležni za vse, kar nam je bilo in nam je dano. In prav hvaležnost je ena od temeljnih človeških vrlin. Zato poglejmo, kako jo gojimo ali krepimo in kaj v krščanstvu o hvaležnosti pravi Sveto pismo.
Ob praznovanju zahvalne nedelje razmišljamo o hvaležnosti, vrednoti, ki jo v vsakdanjem življenju vse prevečkrat spregledamo. Kljub temu, da živimo v kulturi obilja, ko imamo več kot kdaj prej, pogosto naletimo na duha pritoževanja in nezadovoljstva. Hvaležnost se zdi samoumevna, a v resnici zahteva pozornost, ponižnost in odprto srce.
Ob praznovanju zahvalne nedelje razmišljamo o hvaležnosti, vrednoti, ki jo v vsakdanjem življenju vse prevečkrat spregledamo. Kljub temu, da živimo v kulturi obilja, ko imamo več kot kdaj prej, pogosto naletimo na duha pritoževanja in nezadovoljstva. Hvaležnost se zdi samoumevna, a v resnici zahteva pozornost, ponižnost in odprto srce.
Nikodemovi večeri so namenjeni informiranju, izobraževanju in pogovoru katoliških laikov o pomembnih temah v Cerkvi in družbi. V organizaciji Katoliške mladine so prejšnji teden potekali v Ljubljani. Letos so imeli naslov Čas za spravo.
Nikodemovi večeri so namenjeni informiranju, izobraževanju in pogovoru katoliških laikov o pomembnih temah v Cerkvi in družbi. V organizaciji Katoliške mladine so prejšnji teden potekali v Ljubljani. Letos so imeli naslov Čas za spravo.
Zaradi praznično obarvanega konca tedna bomo v tokratni oddaji govorili o dnevu reformacije ter prazniku vseh svetih oziroma dnevu spomina na umrle. V goste prihaja dr. Aleksander Erniša, ki je bil 28. junija izvoljen za novega škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji in bo svoj šestletni mandat začel 30. novembra. Dotaknili se bomo tudi vprašanja, zakaj je dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja civilizacijski dolg ter nujen korak našega naroda na poti v boljšo prihodnost.
Zaradi praznično obarvanega konca tedna bomo v tokratni oddaji govorili o dnevu reformacije ter prazniku vseh svetih oziroma dnevu spomina na umrle. V goste prihaja dr. Aleksander Erniša, ki je bil 28. junija izvoljen za novega škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji in bo svoj šestletni mandat začel 30. novembra. Dotaknili se bomo tudi vprašanja, zakaj je dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja civilizacijski dolg ter nujen korak našega naroda na poti v boljšo prihodnost.
Po desetletjih ideoloških in političnih prerekanj o pravici do pokopa žrtev revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej ta zgodba še ni zaključena v prid civilizacijski in moralni pravici za dostojen pokop in spomin na žrtve, predvsem za njihove svojce, ki so živi. Ob dnevu vseh svetih, ko se spominjamo tudi njih, poglejmo, kakšno je trenutno stanje na tem področju.
Po desetletjih ideoloških in političnih prerekanj o pravici do pokopa žrtev revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej ta zgodba še ni zaključena v prid civilizacijski in moralni pravici za dostojen pokop in spomin na žrtve, predvsem za njihove svojce, ki so živi. Ob dnevu vseh svetih, ko se spominjamo tudi njih, poglejmo, kakšno je trenutno stanje na tem področju.
Evangeličansko cerkev skupaj vodita škof in inšektor. Škof skrbi za duhovno oskrbo, inšpektor pa skrbi za gospodarjenje in finančno poslovanje cerkve. Pri delu mu pomagajo inšpektorji cerkvenih občin. Inšpektorji so odgovorni tudi za določitev prednostnih nalog na gospodarskem področju.
Evangeličansko cerkev skupaj vodita škof in inšektor. Škof skrbi za duhovno oskrbo, inšpektor pa skrbi za gospodarjenje in finančno poslovanje cerkve. Pri delu mu pomagajo inšpektorji cerkvenih občin. Inšpektorji so odgovorni tudi za določitev prednostnih nalog na gospodarskem področju.
Zaradi praznično obarvanega konca tedna bomo v tokratni oddaji govorili o dnevu reformacije ter prazniku vseh svetih oziroma dnevu spomina na umrle. V goste prihaja dr. Aleksander Erniša, ki je bil 28. junija izvoljen za novega škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji in bo svoj šestletni mandat začel 30. novembra. Dotaknili se bomo tudi vprašanja, zakaj je dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja civilizacijski dolg ter nujen korak našega naroda na poti v boljšo prihodnost
Zaradi praznično obarvanega konca tedna bomo v tokratni oddaji govorili o dnevu reformacije ter prazniku vseh svetih oziroma dnevu spomina na umrle. V goste prihaja dr. Aleksander Erniša, ki je bil 28. junija izvoljen za novega škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji in bo svoj šestletni mandat začel 30. novembra. Dotaknili se bomo tudi vprašanja, zakaj je dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja civilizacijski dolg ter nujen korak našega naroda na poti v boljšo prihodnost
V tokratni oddaji Obzorja duha bomo spregovorili o teoloških temeljih morale – o tem, kje človek išče merila za dobro in zlo ter kako vera oblikuje našo vest in ravnanje. Zakaj je moralnost več kot skupek pravil in kako se prepleta z vprašanjem svobode, odgovornosti ter odnosa do Boga in bližnjega? Spoznali bomo tudi, kako na moralne vrednote gledajo druge religije, pogledali kam vodi zanikanje objektivne morale ter zakaj skupno iskanje dobrega povezuje svet. Ne zamudite Obzorij duha, v nedeljo dopoldne na TV Slovenija.
V tokratni oddaji Obzorja duha bomo spregovorili o teoloških temeljih morale – o tem, kje človek išče merila za dobro in zlo ter kako vera oblikuje našo vest in ravnanje. Zakaj je moralnost več kot skupek pravil in kako se prepleta z vprašanjem svobode, odgovornosti ter odnosa do Boga in bližnjega? Spoznali bomo tudi, kako na moralne vrednote gledajo druge religije, pogledali kam vodi zanikanje objektivne morale ter zakaj skupno iskanje dobrega povezuje svet. Ne zamudite Obzorij duha, v nedeljo dopoldne na TV Slovenija.
Letos obhajamo 800. letnico rojstva Sv. Tomaža Akvinskega, dominikanskega redovnika in duhovnika. Bil je osrednja osebnost teološke filozofije, tudi cerkveni učitelj in zavetnik cerkvenih šol. Je tudi zavetnik Teološke fakultete v Ljubljani. Akvinski je slovel kot doctor communis, mož globoke vere in duha.
Letos obhajamo 800. letnico rojstva Sv. Tomaža Akvinskega, dominikanskega redovnika in duhovnika. Bil je osrednja osebnost teološke filozofije, tudi cerkveni učitelj in zavetnik cerkvenih šol. Je tudi zavetnik Teološke fakultete v Ljubljani. Akvinski je slovel kot doctor communis, mož globoke vere in duha.
Morala je posledica človekovega odnosa do samega sebe, do drugih ljudi, do vsega stvarstva in do Boga. V krščanstvu moralna teologija temelji na človekovem razumu in izkušnji ter na razodetju Svetega pisma, v islamu pa na Koranu, izročilu poslanca Mohameda in človekovem razumu.
Morala je posledica človekovega odnosa do samega sebe, do drugih ljudi, do vsega stvarstva in do Boga. V krščanstvu moralna teologija temelji na človekovem razumu in izkušnji ter na razodetju Svetega pisma, v islamu pa na Koranu, izročilu poslanca Mohameda in človekovem razumu.
V hitro spreminjajočem se svetu je videti, da absolutne resnice, ki so ljudem stoletja služile kot temeljne oporne točke v življenju, izginjajo. Merilo presoje ni več Bog, temveč človek, ki stopa na mesto Boga. Pogledali bomo, zakaj je moralnost več kot skupek pravil in kako se prepleta z vprašanji svobode, odgovornosti ter odnosa do Boga in bližnjega?
V hitro spreminjajočem se svetu je videti, da absolutne resnice, ki so ljudem stoletja služile kot temeljne oporne točke v življenju, izginjajo. Merilo presoje ni več Bog, temveč človek, ki stopa na mesto Boga. Pogledali bomo, zakaj je moralnost več kot skupek pravil in kako se prepleta z vprašanji svobode, odgovornosti ter odnosa do Boga in bližnjega?
Slovenska provinca Družbe Jezusove – jezuiti letos praznuje dve pomembni obletnici – 100 let Doma duhovnih vaj pri sv. Jožefu v Ljubljani in 15 let od temeljite prenove in ponovnega začetka delovanja doma duhovnih vaj, zdaj Ignacijevega doma duhovnosti.
Slovenska provinca Družbe Jezusove – jezuiti letos praznuje dve pomembni obletnici – 100 let Doma duhovnih vaj pri sv. Jožefu v Ljubljani in 15 let od temeljite prenove in ponovnega začetka delovanja doma duhovnih vaj, zdaj Ignacijevega doma duhovnosti.