Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
V krščanstvu so zakramenti duhovna dejanja, ki pripomorejo k duhovni rasti, pomagajo v verskem življenju in vzpostavljajo povezavo z Bogom. V zakramentih se verniki srečujejo z vstalim Kristusom, ki je še vedno navzoč med nami. Po njih nas Jezus spremlja v vseh trenutkih življenja. V teh dneh številni mladi prejemajo zakramenta svete evharistije in svete birme, v jubilejnem letu pa so verniki posebej povabljeni k zakramentu svete spovedi. Zakramenti niso le obredi, temveč živi dotiki Boga, ki zdravijo, odpuščajo in krepijo. Vabljeni k ogledu!
V krščanstvu so zakramenti duhovna dejanja, ki pripomorejo k duhovni rasti, pomagajo v verskem življenju in vzpostavljajo povezavo z Bogom. V zakramentih se verniki srečujejo z vstalim Kristusom, ki je še vedno navzoč med nami. Po njih nas Jezus spremlja v vseh trenutkih življenja. V teh dneh številni mladi prejemajo zakramenta svete evharistije in svete birme, v jubilejnem letu pa so verniki posebej povabljeni k zakramentu svete spovedi. Zakramenti niso le obredi, temveč živi dotiki Boga, ki zdravijo, odpuščajo in krepijo. Vabljeni k ogledu!
V jubilejnem letu je v Katoliški cerkvi 23 svetoletnih cerkva posebnih milosti. Med njimi je tudi stolnica v Celju. Česa so verniki deležni ob obisku?
V jubilejnem letu je v Katoliški cerkvi 23 svetoletnih cerkva posebnih milosti. Med njimi je tudi stolnica v Celju. Česa so verniki deležni ob obisku?
39-letni Luka Debeljak je na velikonočno vigilijo prejel zakramente uvajanja v krščanstvo – krst, birmo in evharistijo. Nekdanji pripadnik specialnih sil Slovenske vojske, ki je med drugim sodeloval na mednarodnih misijah v Afganistanu in Maliju, pravi, bi se mu je to še pred dvema letoma zdelo povsem nemogoče, vendar je imel Bog z njim očitno drugačne načrte.
39-letni Luka Debeljak je na velikonočno vigilijo prejel zakramente uvajanja v krščanstvo – krst, birmo in evharistijo. Nekdanji pripadnik specialnih sil Slovenske vojske, ki je med drugim sodeloval na mednarodnih misijah v Afganistanu in Maliju, pravi, bi se mu je to še pred dvema letoma zdelo povsem nemogoče, vendar je imel Bog z njim očitno drugačne načrte.
Druga nedelja po veliki noči je posvečena Božjemu usmiljenju. Na poseben način Bog ljubezni in usmiljenja nagovarja redovnika, sestro Damjano Tramte in brata Jara Kneževića
Druga nedelja po veliki noči je posvečena Božjemu usmiljenju. Na poseben način Bog ljubezni in usmiljenja nagovarja redovnika, sestro Damjano Tramte in brata Jara Kneževića
V krščanstvu so zakramenti duhovna dejanja, ki pripomorejo k duhovni rasti, pomagajo v verskem življenju in vzpostavljajo povezavo z Bogom. V zakramentih se verniki srečujejo z vstalim Kristusom, ki je še vedno navzoč med nami. Po njih nas Jezus spremlja v vseh trenutkih življenja. V teh dneh številni mladi prejemajo zakramenta svete evharistije in svete birme, v jubilejnem letu pa so verniki posebej povabljeni k zakramentu svete spovedi. Zakramenti niso le obredi, temveč živi dotiki Boga, ki zdravijo, odpuščajo in krepijo.
V krščanstvu so zakramenti duhovna dejanja, ki pripomorejo k duhovni rasti, pomagajo v verskem življenju in vzpostavljajo povezavo z Bogom. V zakramentih se verniki srečujejo z vstalim Kristusom, ki je še vedno navzoč med nami. Po njih nas Jezus spremlja v vseh trenutkih življenja. V teh dneh številni mladi prejemajo zakramenta svete evharistije in svete birme, v jubilejnem letu pa so verniki posebej povabljeni k zakramentu svete spovedi. Zakramenti niso le obredi, temveč živi dotiki Boga, ki zdravijo, odpuščajo in krepijo.
Papež Pij II. je bil zelo povezan s slovenskim ozemljem. Sodeloval je pri ustanovitvi ljubljanske škofije, s čimer je slovenski prostor dobil pomembno cerkveno središče. Njegovo delo in osebnost predstavlja knjiga Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Gre za kompleksen prevod njegovih temeljnih literarnih del, pisemske korespondence in pomembnejših listin.
Papež Pij II. je bil zelo povezan s slovenskim ozemljem. Sodeloval je pri ustanovitvi ljubljanske škofije, s čimer je slovenski prostor dobil pomembno cerkveno središče. Njegovo delo in osebnost predstavlja knjiga Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Gre za kompleksen prevod njegovih temeljnih literarnih del, pisemske korespondence in pomembnejših listin.
V nedeljo je bil novoizvoljeni papež Leon XIV. umeščen v petrinsko službo. Danes je sprejel tudi škofovski sedež. O tem, kaj to pomeni, prisluhnite redovniku, pisatelju, komentatorju in kolumnistu, patru Branku Cestniku.
V nedeljo je bil novoizvoljeni papež Leon XIV. umeščen v petrinsko službo. Danes je sprejel tudi škofovski sedež. O tem, kaj to pomeni, prisluhnite redovniku, pisatelju, komentatorju in kolumnistu, patru Branku Cestniku.
Izvolitev novega papeža je odprla številna ugibanja o tem, kakšen bo njegov slog vodenja Katoliške cerkve. Kot je nakazal v pozdravnem govoru, bodo osrednje teme njegovega pontifikata mir, sodelovanje, gradnja mostov in misijonsko poslanstvo. Prav slednje je poslanstvo vsakega kristjana. Vere ni mogoče živeti zgolj med štirimi stenami. Vernik je poklican, da s svojim življenjem in delom prinaša v svet veselo novico. V oddaji bomo tokrat spregovorili o javnih izrazih vere in o tem, kaj živa vera prinaša svetu. V oddaji tudi o knjigi Enej Silvij Piccolomini, Pij II. Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju ter o tem, da je pred 60 leti začela izhajati priljubljena katoliška revija Ognjišče.
Izvolitev novega papeža je odprla številna ugibanja o tem, kakšen bo njegov slog vodenja Katoliške cerkve. Kot je nakazal v pozdravnem govoru, bodo osrednje teme njegovega pontifikata mir, sodelovanje, gradnja mostov in misijonsko poslanstvo. Prav slednje je poslanstvo vsakega kristjana. Vere ni mogoče živeti zgolj med štirimi stenami. Vernik je poklican, da s svojim življenjem in delom prinaša v svet veselo novico. V oddaji bomo tokrat spregovorili o javnih izrazih vere in o tem, kaj živa vera prinaša svetu. V oddaji tudi o knjigi Enej Silvij Piccolomini, Pij II. Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju ter o tem, da je pred 60 leti začela izhajati priljubljena katoliška revija Ognjišče.
Revija Ognjišče letos praznuje 60 let. 18. aprila 1965 sta župniji Postojna in Koper prejeli prvo številko novega lista, namenjenega predvsem mladim, z imenom Farno ognjišče. Pobudnika in snovalca revije sta bila postojnski župnik Franc Bole in koprski kaplan Bojan Ravbar, ki sta v tistem času veliko delala z mladimi.
Revija Ognjišče letos praznuje 60 let. 18. aprila 1965 sta župniji Postojna in Koper prejeli prvo številko novega lista, namenjenega predvsem mladim, z imenom Farno ognjišče. Pobudnika in snovalca revije sta bila postojnski župnik Franc Bole in koprski kaplan Bojan Ravbar, ki sta v tistem času veliko delala z mladimi.
Danes so najbolj popularni mediji podkasti. Med njimi so tudi katoliški, Odnosi so ZAKON, Goreči grm in Moje sledi.
Danes so najbolj popularni mediji podkasti. Med njimi so tudi katoliški, Odnosi so ZAKON, Goreči grm in Moje sledi.
Pri Socialni akademiji so ob sofinanciranju Evropske unije lani opravili raziskavo z naslovom Katoličani o nevladnih organizacijah in o javnem delovanju. Namenjena je ozaveščanju katoličanov o pomenu in vlogi nevladnih organizacij, odpiranju dialoga med različno mislečimi ter premisleku o tem, da vera ni le zasebna stvar, ampak jo je treba tudi javno izraziti.
Pri Socialni akademiji so ob sofinanciranju Evropske unije lani opravili raziskavo z naslovom Katoličani o nevladnih organizacijah in o javnem delovanju. Namenjena je ozaveščanju katoličanov o pomenu in vlogi nevladnih organizacij, odpiranju dialoga med različno mislečimi ter premisleku o tem, da vera ni le zasebna stvar, ampak jo je treba tudi javno izraziti.
Papež Leon XIV. je bil v nedeljo, 18. maja 2025 uveden v petrinsko službo. Na srečanjih v prvem tednu pontifikata nam je odkril tudi smernice svojega papeževanja.
Papež Leon XIV. je bil v nedeljo, 18. maja 2025 uveden v petrinsko službo. Na srečanjih v prvem tednu pontifikata nam je odkril tudi smernice svojega papeževanja.
Papež Leon XIV. je bil v nedeljo, 18. maja 2025 uveden v petrinsko službo. Na srečanjih v prvem tednu pontifikata nam je odkril tudi smernice svojega papeževanja.
Papež Leon XIV. je bil v nedeljo, 18. maja 2025 uveden v petrinsko službo. Na srečanjih v prvem tednu pontifikata nam je odkril tudi smernice svojega papeževanja.
V času izbiranja novega papeža si na nedeljo Dobrega pastirja zastavljamo vprašanje, kakšno naj bo vodenje Cerkve. V pontifikatu papeža Frančiška je prišlo na tem področju do korenitih sprememb. V vodilne strukture so vstopili tudi laiki in ženske, novost, ki naj bi vplivala na vodenje v prihodnje, pa je tudi sinodalnost. V oddaji bomo pogledali, kako duha Dobrega pastirja živijo v župniji, kako Slovenska karitas pomaga v Ukrajini in Južnem Sudanu ter kako je bil s slovenskim ozemljem povezan papež Pij II. Vabljeni k ogledu.
V času izbiranja novega papeža si na nedeljo Dobrega pastirja zastavljamo vprašanje, kakšno naj bo vodenje Cerkve. V pontifikatu papeža Frančiška je prišlo na tem področju do korenitih sprememb. V vodilne strukture so vstopili tudi laiki in ženske, novost, ki naj bi vplivala na vodenje v prihodnje, pa je tudi sinodalnost. V oddaji bomo pogledali, kako duha Dobrega pastirja živijo v župniji, kako Slovenska karitas pomaga v Ukrajini in Južnem Sudanu ter kako je bil s slovenskim ozemljem povezan papež Pij II. Vabljeni k ogledu.
Po ocenah Združenih narodov potrebuje pomoč okoli 36 % Ukrajincev, kar je 13 milijonov ljudi. Caritas-Spes Ukrajina nudi človekoljubno pomoč in socialno zaščito, psihosocialno pomoč, izobraževanje in razvoj ter gospodarsko podporo in integracijo. Sredi aprila so predstavniki Caritas-Spes Ukrajine obiskali Slovenijo in se zahvalili za vso pomoč.
Po ocenah Združenih narodov potrebuje pomoč okoli 36 % Ukrajincev, kar je 13 milijonov ljudi. Caritas-Spes Ukrajina nudi človekoljubno pomoč in socialno zaščito, psihosocialno pomoč, izobraževanje in razvoj ter gospodarsko podporo in integracijo. Sredi aprila so predstavniki Caritas-Spes Ukrajine obiskali Slovenijo in se zahvalili za vso pomoč.
V sodelovanju s Slovensko karitas in lokalnimi partnerji je slovenska vlada pripravila triletni humanitarni projekt pomoči za Južni Sudan, ki ga izvajajo do oktobra letos. Za pomoč v hrani in pitni vodi so namenili 410.000 evrov
V sodelovanju s Slovensko karitas in lokalnimi partnerji je slovenska vlada pripravila triletni humanitarni projekt pomoči za Južni Sudan, ki ga izvajajo do oktobra letos. Za pomoč v hrani in pitni vodi so namenili 410.000 evrov
Jezus, dobri Pastir, je vzor duhovniku v Župniji Ljubljana - Sveti Križ, Petru Možini. Navdihuje pa ga tudi pri sinodalnem načinu vodenja župljanov. Peter Možina pa je tudi član Skupnosti Emanuel.
Jezus, dobri Pastir, je vzor duhovniku v Župniji Ljubljana - Sveti Križ, Petru Možini. Navdihuje pa ga tudi pri sinodalnem načinu vodenja župljanov. Peter Možina pa je tudi član Skupnosti Emanuel.
V času izbiranja novega papeža si na nedeljo Dobrega pastirja zastavljamo vprašanje, kakšno naj bo vodenje Cerkve. V pontifikatu papeža Frančiška je prišlo na tem področju do korenitih sprememb. V vodilne strukture so vstopili tudi laiki in ženske, novost, ki naj bi vplivala na vodenje v prihodnje, pa je tudi sinodalnost. V oddaji bomo pogledali, kako duha Dobrega pastirja živijo v župniji, kako Slovenska karitas pomaga v Ukrajini in Južnem Sudanu ter kako je bil s slovenskim ozemljem povezan papež Pij II
V času izbiranja novega papeža si na nedeljo Dobrega pastirja zastavljamo vprašanje, kakšno naj bo vodenje Cerkve. V pontifikatu papeža Frančiška je prišlo na tem področju do korenitih sprememb. V vodilne strukture so vstopili tudi laiki in ženske, novost, ki naj bi vplivala na vodenje v prihodnje, pa je tudi sinodalnost. V oddaji bomo pogledali, kako duha Dobrega pastirja živijo v župniji, kako Slovenska karitas pomaga v Ukrajini in Južnem Sudanu ter kako je bil s slovenskim ozemljem povezan papež Pij II
Bel dim je drugi dan konklava po četrtem glasovanju naznanil, da je bil v Vatikanu izvoljen novi papež, 266-ti naslednik apostola Petra. To je 69- letni Američan s perujskim državljanstvom Robert Francis Prevost. Pripada redu avguštincev s katerim je povezano njegovo celotno delovanje v Cerkvi. Znan je po prizadevanjih za socialni dialog med Cerkvijo in sodobno družbo. S pokojnim papežem Frančiškom je delil podobne poglede glede okolja, pomoči revnim, migrantom in odnosa do vernikov.
Bel dim je drugi dan konklava po četrtem glasovanju naznanil, da je bil v Vatikanu izvoljen novi papež, 266-ti naslednik apostola Petra. To je 69- letni Američan s perujskim državljanstvom Robert Francis Prevost. Pripada redu avguštincev s katerim je povezano njegovo celotno delovanje v Cerkvi. Znan je po prizadevanjih za socialni dialog med Cerkvijo in sodobno družbo. S pokojnim papežem Frančiškom je delil podobne poglede glede okolja, pomoči revnim, migrantom in odnosa do vernikov.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
Skupinska razstava Odsevi upanja je potujoče narave in bo obiskala vse slovenske škofije in tudi zamejstvo. Pot je začela marca v Mariboru, aprila pa je bila postavljena v evropski prestolnici kulture, v Gorici.
Skupinska razstava Odsevi upanja je potujoče narave in bo obiskala vse slovenske škofije in tudi zamejstvo. Pot je začela marca v Mariboru, aprila pa je bila postavljena v evropski prestolnici kulture, v Gorici.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
Besedilo in glasba: GREGOR ČUŠIN
Besedilo in glasba: GREGOR ČUŠIN
Velika sobota je za kristjane dan čaščenja Božjega groba. Jezus je v petek umrl na križu, v soboto ležal v grobu, v nedeljo pa vstal od mrtvih. Na ta dan potekajo blagoslovi ognja, vode in velikonočnih jedi, ki nosijo simbolni pomen: kruh predstavlja Kristusovo krono, meso njegovo telo, rdeči pirhi kaplje krvi, hren pa žeblje križanja.
Velika sobota je za kristjane dan čaščenja Božjega groba. Jezus je v petek umrl na križu, v soboto ležal v grobu, v nedeljo pa vstal od mrtvih. Na ta dan potekajo blagoslovi ognja, vode in velikonočnih jedi, ki nosijo simbolni pomen: kruh predstavlja Kristusovo krono, meso njegovo telo, rdeči pirhi kaplje krvi, hren pa žeblje križanja.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
Papež Frančišek ostaja s svojim predanim služenjem Bogu in Cerkvi močna spodbuda za življenje Bogu posvečenim, sestri Damjani Tramte in bratu Jarotu Kneževiću.
Papež Frančišek ostaja s svojim predanim služenjem Bogu in Cerkvi močna spodbuda za življenje Bogu posvečenim, sestri Damjani Tramte in bratu Jarotu Kneževiću.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
S hvaležnostjo za vse, kar je dal Cerkvi papež Frančišek, se v teh dneh pozornost sveta že usmerja k izbiri njegovega naslednika. Volilo ga bo 133 kardinalov volivcev iz 72 držav, ki so v večini že zbrani v Vatikanu. 108 kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek, ob tem je zmanjšal število volivcev iz Evrope in Severne Amerike, povečal pa je število kardinalov volivcev iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. O smeri Cerkve po Frančišku se bomo pogovarjali z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom.
Pogreba papeža Frančiška so se v Vatikanu udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki in drugi predstavniki Cerkve, državni voditelji in številni verniki iz vsega sveta. Skladno z njegovimi željami so papeža pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.
Pogreba papeža Frančiška so se v Vatikanu udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki in drugi predstavniki Cerkve, državni voditelji in številni verniki iz vsega sveta. Skladno z njegovimi željami so papeža pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Felix Mendelssohn Bartholdy, besedilo iz Raz 14,13 zborovodkinja: Damijana Božič - Močnik
Felix Mendelssohn Bartholdy, besedilo iz Raz 14,13 zborovodkinja: Damijana Božič - Močnik
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Papež Frančišek je s svojim pontifikatom močno zaznamoval Cerkev, v ospredje pa postavil bližino ljudem, socialno pravičnost in odprt dialog. O osebnih srečanjih z njim in ključnih poudarkih njegovega papeževanja – ljubljanski nadškof metropolit, celjski škof in ljubljanski pomožni škof.
Papež Frančišek je s svojim pontifikatom močno zaznamoval Cerkev, v ospredje pa postavil bližino ljudem, socialno pravičnost in odprt dialog. O osebnih srečanjih z njim in ključnih poudarkih njegovega papeževanja – ljubljanski nadškof metropolit, celjski škof in ljubljanski pomožni škof.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Papež Frančišek je bil 13. marca 2013 izvoljen za 266. vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve. Bil je prvi po rodu iz Latinske Amerike, prvi z južne poloble in prvi jezuit, ki je zasedel Petrov sedež. Ob izvolitvi je imel 76 let. Njegov pontifikat so najbolj zaznamovale njegova preprostost, skromnost, neposrednost, ljubezen do bližnjega. Poudarjal je, da želi služiti vsem ljudem, še posebej najbolj ubogim, šibkim, ranljivim.
Papež Frančišek je bil 13. marca 2013 izvoljen za 266. vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve. Bil je prvi po rodu iz Latinske Amerike, prvi z južne poloble in prvi jezuit, ki je zasedel Petrov sedež. Ob izvolitvi je imel 76 let. Njegov pontifikat so najbolj zaznamovale njegova preprostost, skromnost, neposrednost, ljubezen do bližnjega. Poudarjal je, da želi služiti vsem ljudem, še posebej najbolj ubogim, šibkim, ranljivim.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Na tako simboličen dan, kot je velikonočni ponedeljek, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje, je umrl papež Frančišek. Človek, ki je vedno znova poskušal svet spomniti na to, da upanje ni naivnost, ampak pogumna modrost. Papež Frančišek se je z besedami in dejanji dotaknil ljudi po vsem svetu – verujočih, drugače verujočih in neverujočih. Neutrudno je opozarjal na tiste, ki jih družba pogosto spregleda. Vabljeni k ogledu oddaje, ki bo posvečena človeku, ki je pozival k pravičnejšemu svetu in je s svojo preprostostjo prinašal upanje ljudem.
Zborovodkinja: Damijana Božič - Močnik
Zborovodkinja: Damijana Božič - Močnik
»Če pa Kristus ni vstal, potem je prazna naša vera,« so besede apostola Pavla (1 Kor 15,17), ki jih govori tudi nam. Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom in škofom Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, mag. Leonom Novakom. Oddajo bodo s petjem gregorijanskega korala popestrili študenti ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika.
»Če pa Kristus ni vstal, potem je prazna naša vera,« so besede apostola Pavla (1 Kor 15,17), ki jih govori tudi nam. Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom in škofom Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, mag. Leonom Novakom. Oddajo bodo s petjem gregorijanskega korala popestrili študenti ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika.
Po ambrozijanskem koralu priredil in harmoniziral Tone Potočnik
Po ambrozijanskem koralu priredil in harmoniziral Tone Potočnik
Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom.
Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Verniki v župniji Grosuplje tudi na veliko noč odprejo vrata marsikateremu iskalcu upanja iz vse Slovenije. Kaj pa pomeni za njih biti pričevalec vstalega Kristusa?
Verniki v župniji Grosuplje tudi na veliko noč odprejo vrata marsikateremu iskalcu upanja iz vse Slovenije. Kaj pa pomeni za njih biti pričevalec vstalega Kristusa?
Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom.
Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Temeljne resnice vere je pred 1700 leti v veroizpovedi opredelil ekumenski koncil v Niceji. Nicejska veroizpoved, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Obhajanje 1700. obletnice koncila je spodbuda, da bi tudi mi v luči vere, da je Jezus Kristus pravi Bog, prehodili pot od velikega četrtka do velike noči.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Temeljne resnice vere je pred 1700 leti v veroizpovedi opredelil ekumenski koncil v Niceji. Nicejska veroizpoved, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Obhajanje 1700. obletnice koncila je spodbuda, da bi tudi mi v luči vere, da je Jezus Kristus pravi Bog, prehodili pot od velikega četrtka do velike noči.
Naš odnos z Bogom je žal pogosto intenziven in na preizkušnji, ko nas prizadene trpljenje ali smrt bližnjega. Za zakonca Mejak iz Ilirske Bistrice, ki sta starša petih otrok, je huda bolezen njune hčerke pomenila vrnitev k Bogu.
Naš odnos z Bogom je žal pogosto intenziven in na preizkušnji, ko nas prizadene trpljenje ali smrt bližnjega. Za zakonca Mejak iz Ilirske Bistrice, ki sta starša petih otrok, je huda bolezen njune hčerke pomenila vrnitev k Bogu.
Koncil v Niceji je bil prvi ekumenski, vesoljni cerkveni zbor. Leta 325 ga je sklical rimski cesar Konstantin. Potekal je med 20. majem in 25 julijem 325.
Koncil v Niceji je bil prvi ekumenski, vesoljni cerkveni zbor. Leta 325 ga je sklical rimski cesar Konstantin. Potekal je med 20. majem in 25 julijem 325.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Kakšno razpoloženje moramo pred temi skrivnostmi ustvariti v sebi, da lahko z Jezusom prehodimo pot skozi trpljenje, smrt v vstajenje? Kako nam pri tem pomagajo obredje in običaji, ki nagovarjajo tudi ljudi, ki niso verni?
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Kakšno razpoloženje moramo pred temi skrivnostmi ustvariti v sebi, da lahko z Jezusom prehodimo pot skozi trpljenje, smrt v vstajenje? Kako nam pri tem pomagajo obredje in običaji, ki nagovarjajo tudi ljudi, ki niso verni?
Združenje katoliških skavtinj in skavtov praznuje v jubilejnem svetem letu 35. letnico delovanja. V teh letih je šlo skozi skavtsko vzgojo več kot 30.000 skavtov in skavtinj. Poleg osvajanja skavtskih veščin in drugih spretnosti je pomembno poslanstvo skavtov tudi prostovoljstvo oziroma pomoč bližnjemu.
Združenje katoliških skavtinj in skavtov praznuje v jubilejnem svetem letu 35. letnico delovanja. V teh letih je šlo skozi skavtsko vzgojo več kot 30.000 skavtov in skavtinj. Poleg osvajanja skavtskih veščin in drugih spretnosti je pomembno poslanstvo skavtov tudi prostovoljstvo oziroma pomoč bližnjemu.
Inštitut za patristične študije Victorinianum in slovenska sekcija Mednarodnega združenja za patristične študije sta na Teološki fakulteti v Ljubljani pripravila patristično popoldne z naslovom Sirsko krščanstvo. Srečanja so se udeležili strokovnjaki, raziskovalci krščanske antike in ljubitelji tovrstne tematike. Namenjeno je bilo poglobljenemu razumevanju sirskega jezika in književnosti.
Inštitut za patristične študije Victorinianum in slovenska sekcija Mednarodnega združenja za patristične študije sta na Teološki fakulteti v Ljubljani pripravila patristično popoldne z naslovom Sirsko krščanstvo. Srečanja so se udeležili strokovnjaki, raziskovalci krščanske antike in ljubitelji tovrstne tematike. Namenjeno je bilo poglobljenemu razumevanju sirskega jezika in književnosti.
Na tako imenovano tiho nedeljo bomo v Obzorjih duha razmišljali o tišini. Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev. Kot je zapisala sv. mati Terezija iz Kalkute, je sad tišine molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni pa je služenje.
Na tako imenovano tiho nedeljo bomo v Obzorjih duha razmišljali o tišini. Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev. Kot je zapisala sv. mati Terezija iz Kalkute, je sad tišine molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni pa je služenje.