Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija oddaj 50 skladb, ki so nas zapele, je poklon slovenski ustvarjalnosti na področju, kjer je sleherniku najbolj segla do srca.
Niz oddaj 50 skladb, ki so nas zapele, skuša na reflektiran način premisliti in osvetliti najbolj priljubljene napeve, ki so v minulih stoletjih zaznamovali Slovence kot narod.
Dobro znane in priljubljene napeve oddaje pokažejo v širšem kontekstu in osvetlijo družbene implikacije, ki morda niso takoj očitne, ko si podzavestno požvižgavamo priljubljeno melodijo.
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
Avtor besedila: Jakob Gomilšak Avtor glasbe: Gustav Ipavec Skladbo Slovenec sem so kmalu po nastanku, oktobra leta 1882, proglasili za narodno himno. Infografika in časovni trak bosta predstavila bogato ustvarjalno pot slovenskega skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca, ki je v slogu glasbene romantike komponiral zborovske in solistične pesmi. Med najbolj znanimi so zdaj že ponarodele pesmi: Slovenec sem, Kje so moje rožice in Kje so tiste stezice. Ipavec je v svojem času veljal za najbolj priljubljenega slovenskega skladatelja, nekateri mu pravijo kar "hit maker stare dobe”. Besedilo za pesem je zapisal Jakob Gomilšček, ki se je kot mlad, v nemščini šolan bogoslovec, spoprijemal s slovenskim jezikom in začutil domoljubni žar.
Avtor besedila: Jakob Gomilšak Avtor glasbe: Gustav Ipavec Skladbo Slovenec sem so kmalu po nastanku, oktobra leta 1882, proglasili za narodno himno. Infografika in časovni trak bosta predstavila bogato ustvarjalno pot slovenskega skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca, ki je v slogu glasbene romantike komponiral zborovske in solistične pesmi. Med najbolj znanimi so zdaj že ponarodele pesmi: Slovenec sem, Kje so moje rožice in Kje so tiste stezice. Ipavec je v svojem času veljal za najbolj priljubljenega slovenskega skladatelja, nekateri mu pravijo kar "hit maker stare dobe”. Besedilo za pesem je zapisal Jakob Gomilšček, ki se je kot mlad, v nemščini šolan bogoslovec, spoprijemal s slovenskim jezikom in začutil domoljubni žar.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Avtor besedila: Svetlana Makarovič Avtor glasbe: Ati Soss Prestolnica je navdahnila številne popevke: Ljubljančanke, Bela Ljubljana, Šuštarski most, pa celo Lublana je bulana. Ljubljane pa številne popevke niso opevale po naključju: v zlatih časih slovenske popevke je obstajal natečaj za najboljšo pesem o Ljubljani. Avtorica besedila Svetlana Makarovič je večkrat izjavila, da je besedilo skladbe V Ljubljano spisala na hitro, med vožnjo z avtobusom, ker se ji je mudilo z oddajo, toda kljub vsemu se je besedilo “prijelo". Kar na sedežu “malega avta, ki je še premajhen”, bo tekel pogovor o zlatih časih slovenskih popevk in pevk, o glasbenih aspektih in figurah, pa tudi o značilnostih in zmogljivostih nekaterih najbolj prepoznavnih slovenskih glasov.
Avtor besedila: Svetlana Makarovič Avtor glasbe: Ati Soss Prestolnica je navdahnila številne popevke: Ljubljančanke, Bela Ljubljana, Šuštarski most, pa celo Lublana je bulana. Ljubljane pa številne popevke niso opevale po naključju: v zlatih časih slovenske popevke je obstajal natečaj za najboljšo pesem o Ljubljani. Avtorica besedila Svetlana Makarovič je večkrat izjavila, da je besedilo skladbe V Ljubljano spisala na hitro, med vožnjo z avtobusom, ker se ji je mudilo z oddajo, toda kljub vsemu se je besedilo “prijelo". Kar na sedežu “malega avta, ki je še premajhen”, bo tekel pogovor o zlatih časih slovenskih popevk in pevk, o glasbenih aspektih in figurah, pa tudi o značilnostih in zmogljivostih nekaterih najbolj prepoznavnih slovenskih glasov.
avtor glasbe: Jože Privšek avtor besedila: Frane Milčinski Ježek Razlike nas določajo in delajo življenje zabavno. Tako kot v sloviti Privškovi popevki, ki jo poznamo tudi v dveh različicah besedila. Poznavalec slovenske glasbe Patrik Greblo na sloviti “žičnici na Stražo”, omenjeni v skladbi, osvetli razgibano življenje različic te popevke: prvič sta jo na Jugoviziji (jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije) leta 1961 sicer zapela Stane Mancini in Marjana Deržaj, pozneje pa je pesem dobila še eno bolj nagajivo različico, ki sta jo zapela Neca Falk in Alfi Nipič. O tem, koliko resnice o uspešni zvezi je povzete v navihanem Ježkovem besedilu, pa bo tekla beseda pri partnerski terapevtki. Je različnost recept za uspeh?
avtor glasbe: Jože Privšek avtor besedila: Frane Milčinski Ježek Razlike nas določajo in delajo življenje zabavno. Tako kot v sloviti Privškovi popevki, ki jo poznamo tudi v dveh različicah besedila. Poznavalec slovenske glasbe Patrik Greblo na sloviti “žičnici na Stražo”, omenjeni v skladbi, osvetli razgibano življenje različic te popevke: prvič sta jo na Jugoviziji (jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije) leta 1961 sicer zapela Stane Mancini in Marjana Deržaj, pozneje pa je pesem dobila še eno bolj nagajivo različico, ki sta jo zapela Neca Falk in Alfi Nipič. O tem, koliko resnice o uspešni zvezi je povzete v navihanem Ježkovem besedilu, pa bo tekla beseda pri partnerski terapevtki. Je različnost recept za uspeh?
avtor besedila: Andrej Praprotnik avtor glasbe: Leopold Belar Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena Sveta noč je nastala za božič leta 1816, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. V pogovoru z zborovodkinjo bo tekel pogovor o današnjem dojemanju te posebne pesmi. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo. Je to skrivnost, da je prav ta pesem tako priljubljena?
avtor besedila: Andrej Praprotnik avtor glasbe: Leopold Belar Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena Sveta noč je nastala za božič leta 1816, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. V pogovoru z zborovodkinjo bo tekel pogovor o današnjem dojemanju te posebne pesmi. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo. Je to skrivnost, da je prav ta pesem tako priljubljena?
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
Avtor besedila: Kajetan Kovič Avtor glasbe: Marjan Vodopivec Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
Avtor besedila: Kajetan Kovič Avtor glasbe: Marjan Vodopivec Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Avtor besedila: Milan Jesih Avtor glasbe: Jani Golob Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.
Avtor besedila: Milan Jesih Avtor glasbe: Jani Golob Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Avtorja glasbe Rado Simoniti in Fran Venturini Avtor besedila: Lev Svetek Prvi prizori oddaje se bodo pričeli z razgledom s Križne gore nad Colom, ki je navdahnil tudi avtorja besedila Leva Svetka-Zorina februarja leta 1944. Pesem je leta 1968 uglasbil in z avtorjevo odobritvijo priredil skladatelj Rado Simoniti za proslavo ob 25. obletnici splošne primorske vstaje ob padcu fašizma. Za refren je uporabil melodijo refrena pesmi Bazovica skladatelja Frana Edvarda Venturinija in tako pesmi povezal. Z dirigentom in skladateljem Patrikom Greblom bo tekla beseda o himnični glasbi in o tem, kako bi lahko Vstajenje Primorske vzporedili z drugimi primorskimi in slovenskimi rodoljubnimi in uporniškimi pesmimi. S sogovornico zgodovinarko dr. Kajo Širok pa bomo osvetlili zgodovinske proces, kakšno je zgodovinsko ozadje Rapalske pogodbe in kako so njene določbe vplivale na razvoj Primorske.
Avtorja glasbe Rado Simoniti in Fran Venturini Avtor besedila: Lev Svetek Prvi prizori oddaje se bodo pričeli z razgledom s Križne gore nad Colom, ki je navdahnil tudi avtorja besedila Leva Svetka-Zorina februarja leta 1944. Pesem je leta 1968 uglasbil in z avtorjevo odobritvijo priredil skladatelj Rado Simoniti za proslavo ob 25. obletnici splošne primorske vstaje ob padcu fašizma. Za refren je uporabil melodijo refrena pesmi Bazovica skladatelja Frana Edvarda Venturinija in tako pesmi povezal. Z dirigentom in skladateljem Patrikom Greblom bo tekla beseda o himnični glasbi in o tem, kako bi lahko Vstajenje Primorske vzporedili z drugimi primorskimi in slovenskimi rodoljubnimi in uporniškimi pesmimi. S sogovornico zgodovinarko dr. Kajo Širok pa bomo osvetlili zgodovinske proces, kakšno je zgodovinsko ozadje Rapalske pogodbe in kako so njene določbe vplivale na razvoj Primorske.
Avtor glasbe: Janez Bončina Benč Avtor besedila: Branko Kastelic V oddaji se bomo najprej sprehodili skozi razgibano glasbeno pot Janeza Bončine v številnih domačih in tujih zasedbah, potem pa se bomo vprašali, kakšno moč ima noč? Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na Benčevem albumu Ob šanku, ki je nekakšna oda žurerski sceni iz osemdesetih in jo je Bončina, ki je napisal glasbo, ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.
Avtor glasbe: Janez Bončina Benč Avtor besedila: Branko Kastelic V oddaji se bomo najprej sprehodili skozi razgibano glasbeno pot Janeza Bončine v številnih domačih in tujih zasedbah, potem pa se bomo vprašali, kakšno moč ima noč? Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na Benčevem albumu Ob šanku, ki je nekakšna oda žurerski sceni iz osemdesetih in jo je Bončina, ki je napisal glasbo, ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.
glasba Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo". Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...
glasba Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo". Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...
Avtor besedila: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Avtor glasbe: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Prizorišče oddaje bo postavljeno v tiho dolino. Pa danes - še poznamo take tihe doline in majhne vasice? Bi sploh spoznali žvrgoljenje slavčka, če bi ga zaslišali? Na časovnem traku in v infografiki bo prikazana glasbena pot Lojzeta Slaka in njegovega ansambla ter prikazan njegov vpliv na slovensko narodno zabavno glasbo. Plesalca v tipični opravi bosta prikazala plesne korake valčka in polke, dveh najbolj prepoznavnih taktov narodno zabavne glasbe, kjer med utemeljitelje sodi tudi Ansambel Lojzeta Slaka.
Avtor besedila: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Avtor glasbe: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Prizorišče oddaje bo postavljeno v tiho dolino. Pa danes - še poznamo take tihe doline in majhne vasice? Bi sploh spoznali žvrgoljenje slavčka, če bi ga zaslišali? Na časovnem traku in v infografiki bo prikazana glasbena pot Lojzeta Slaka in njegovega ansambla ter prikazan njegov vpliv na slovensko narodno zabavno glasbo. Plesalca v tipični opravi bosta prikazala plesne korake valčka in polke, dveh najbolj prepoznavnih taktov narodno zabavne glasbe, kjer med utemeljitelje sodi tudi Ansambel Lojzeta Slaka.
Avtor besedila: Janez Bitenc Avtor glasbe: Janez Bitenc Naša četica koraka je izšla na plošči pesmic Janeza Bitenca, ki jo je leta 1959 izdala založba Jugoton, in je bila posneta v studiu 14 Radiotelevizije Ljubljana v izvedbi otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, prisluhnil pa bomo tudi izvedbi pesmice iz grl današnje zasedbe otroškega pevskega zbora, ki neprenehoma deluje že od leta 1957. Generacije in generacije otrok so v najzgodnejših letih pele in še pojejo to otroško koračnico. O kulturi delavnosti in marljivosti na slovenskem, o percepciji fizičnega in intelektualnega dela v slovenski družbi in aspekt dela kot vrednote se bomo pogovarjali z antropologom Danom Podjedom.
Avtor besedila: Janez Bitenc Avtor glasbe: Janez Bitenc Naša četica koraka je izšla na plošči pesmic Janeza Bitenca, ki jo je leta 1959 izdala založba Jugoton, in je bila posneta v studiu 14 Radiotelevizije Ljubljana v izvedbi otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, prisluhnil pa bomo tudi izvedbi pesmice iz grl današnje zasedbe otroškega pevskega zbora, ki neprenehoma deluje že od leta 1957. Generacije in generacije otrok so v najzgodnejših letih pele in še pojejo to otroško koračnico. O kulturi delavnosti in marljivosti na slovenskem, o percepciji fizičnega in intelektualnega dela v slovenski družbi in aspekt dela kot vrednote se bomo pogovarjali z antropologom Danom Podjedom.
slovenska ljudska Kod vse se je razlegala Slovenija, ko se je pela pesem Po Koroškem po Kranjskem? So se stari Slovani na poti iz zakarpatske domovine res naselili tja, kjer je ajda najlepše obrodila? In kako pomembna in priljubljena je danes ta poljščina, ki jo opeva ta znana ljudska pesem? V pogovoru bomo opredelili najbolj značilne glasbene fraze te ljudske pesmi in jo umestili v slovanski glasbeni prostor, saj gre za pesem, ki jo v veselem ritmu pojejo številne zborovske zasedbe in se z njo identifcijrajo širom koroške in kranjske.
slovenska ljudska Kod vse se je razlegala Slovenija, ko se je pela pesem Po Koroškem po Kranjskem? So se stari Slovani na poti iz zakarpatske domovine res naselili tja, kjer je ajda najlepše obrodila? In kako pomembna in priljubljena je danes ta poljščina, ki jo opeva ta znana ljudska pesem? V pogovoru bomo opredelili najbolj značilne glasbene fraze te ljudske pesmi in jo umestili v slovanski glasbeni prostor, saj gre za pesem, ki jo v veselem ritmu pojejo številne zborovske zasedbe in se z njo identifcijrajo širom koroške in kranjske.
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Drago Mislej Mef Skladba Dobrodošli v Bife pri Kralju je nastala v soavtorstvu člana Prizme Danila Kocjančiča, ki je napisal glasbo, in pa Draga Misleja Mefa, primorskega novinarja in tekstopisca, ki je napisal besedilo zanjo. Ustvarjalni tandem Kocjančič-Mislej je svojevrsten rekorder, saj sta kar šestkrat zmagala na MMS Oddaja je posneta v okolju obmorskega ribiškega bifeja, kar v Bifeju pri Kralju v Izoli, ki je bil navdih te pesmi, zmagovalke na Melodijah morja in sonca leta 1982.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Drago Mislej Mef Skladba Dobrodošli v Bife pri Kralju je nastala v soavtorstvu člana Prizme Danila Kocjančiča, ki je napisal glasbo, in pa Draga Misleja Mefa, primorskega novinarja in tekstopisca, ki je napisal besedilo zanjo. Ustvarjalni tandem Kocjančič-Mislej je svojevrsten rekorder, saj sta kar šestkrat zmagala na MMS Oddaja je posneta v okolju obmorskega ribiškega bifeja, kar v Bifeju pri Kralju v Izoli, ki je bil navdih te pesmi, zmagovalke na Melodijah morja in sonca leta 1982.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtor glasbe: Tadej Hrušovar So res Najlepše pesmi že napisane? Ali pa je to samo verz iz pop skladbe, ki nas ponese desetletja nazaj? Pesem Najlepše pesmi je nastala v sozvočju dveh velikanov slovenskega popa, in sicer na besedilo Dušana Velkaverha in glasbo Tadeja Hrušovarja, izvedla pa jo je skupina Hazard leta 1983. V oddaji se bo pogovor vrtel tudi okoli tega, kako se je nastal slovenski pop, kako se je razvijal in kako ga lahko umestimo v svetovne trende sedemdesetih in predvsem osemdesetih let?
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtor glasbe: Tadej Hrušovar So res Najlepše pesmi že napisane? Ali pa je to samo verz iz pop skladbe, ki nas ponese desetletja nazaj? Pesem Najlepše pesmi je nastala v sozvočju dveh velikanov slovenskega popa, in sicer na besedilo Dušana Velkaverha in glasbo Tadeja Hrušovarja, izvedla pa jo je skupina Hazard leta 1983. V oddaji se bo pogovor vrtel tudi okoli tega, kako se je nastal slovenski pop, kako se je razvijal in kako ga lahko umestimo v svetovne trende sedemdesetih in predvsem osemdesetih let?
Skladba "Silvestrski poljub" je nastala pred pol stoletja, decembra 1971. Napisala sta jo mojstra Jože Privšek in Dušan Velkaverh, zapel pa jo je nekega decembrskega dopoldneva Alfi Nipič, prav v studiu TV Slovenije, med snemanjem silvestrske oddaje.
Skladba "Silvestrski poljub" je nastala pred pol stoletja, decembra 1971. Napisala sta jo mojstra Jože Privšek in Dušan Velkaverh, zapel pa jo je nekega decembrskega dopoldneva Alfi Nipič, prav v studiu TV Slovenije, med snemanjem silvestrske oddaje.
Avtor besedila: Tomaž Pengov Avtor glasbe: Tomaž Pengov Ploščo Odpotovanja, kjer je bila prvič objavljena pesem V nasmehu nekega dneva, je Tomaž Pengov posnel leta 1973, deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. To je bila prva kant avtorska velika plošča v Sloveniji, jhkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, s ketarim bomo v pogovoru obudili spomine na nastajanje Odpotovanj. Zagonetno sporočilo skladbe V nasmehu nekega dneva zmeraj znova odkrivajo poslušalci in se z njo podajo na pot s Tomažem Pengovom, ki “je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev,« kot ga je označil njegov prijatelj in sopotnik, pisatelj Milan Dekleva, ki bo sodeloval v pogovoru in osvetlil lirično širino Pengovove poezije.
Avtor besedila: Tomaž Pengov Avtor glasbe: Tomaž Pengov Ploščo Odpotovanja, kjer je bila prvič objavljena pesem V nasmehu nekega dneva, je Tomaž Pengov posnel leta 1973, deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. To je bila prva kant avtorska velika plošča v Sloveniji, jhkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, s ketarim bomo v pogovoru obudili spomine na nastajanje Odpotovanj. Zagonetno sporočilo skladbe V nasmehu nekega dneva zmeraj znova odkrivajo poslušalci in se z njo podajo na pot s Tomažem Pengovom, ki “je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev,« kot ga je označil njegov prijatelj in sopotnik, pisatelj Milan Dekleva, ki bo sodeloval v pogovoru in osvetlil lirično širino Pengovove poezije.
slovenska ljudska Nekatere pesmi si brundamo vsak dan, druge, ko smo v posebnem razpoloženju, toda samo petje določenih pesmi ima obredno moč, ki zahteva tudi posebno opravo in geste. Na Jurjevo, 24. aprila, v Beli Krajini tako pojejo prav posebno pesem, ki ima simbolni in obredni pomen. Pesem opeva običaj Jurjevanja, ki ga še danes poznajo v Beli Krajini. Ključne elemente pesmi bomo preučili z glasbenikom Janezom Dovčem, z glasbeno urednico Simono Moličnik pa bo tekel pogovor tudi o tem, kako nastane avtorska komopozicija, ki zajema iz ljudske glasbe - kdaj pesem več ni ljudska, in kdaj dobi izvirne elemente avtorstva.
slovenska ljudska Nekatere pesmi si brundamo vsak dan, druge, ko smo v posebnem razpoloženju, toda samo petje določenih pesmi ima obredno moč, ki zahteva tudi posebno opravo in geste. Na Jurjevo, 24. aprila, v Beli Krajini tako pojejo prav posebno pesem, ki ima simbolni in obredni pomen. Pesem opeva običaj Jurjevanja, ki ga še danes poznajo v Beli Krajini. Ključne elemente pesmi bomo preučili z glasbenikom Janezom Dovčem, z glasbeno urednico Simono Moličnik pa bo tekel pogovor tudi o tem, kako nastane avtorska komopozicija, ki zajema iz ljudske glasbe - kdaj pesem več ni ljudska, in kdaj dobi izvirne elemente avtorstva.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Vlado Kreslin Zakaj je vrtoglavica tako privlačna metafora pop kulture, od Hitchcockovega Vertiga do Krpanove Višine? Kaj pomeni, da se nam zvrti v glavi? Kaj pomenijo verzi o visokoletečih krilih, ki so se stopila? Od višine se zvrti je bil eden največjih slovenskih rokerskih hitov, ki ga preigravajo tudi sodobne zasedbe. Spregovorili bomo o skupini Martin Krpan, ki je tedaj združila najbolj prodorne ustvarjalce, in o rock kulturi na slovenskem, s psihoterapevtko pa bomo analizirali zagonetno Kreslinovo besedilo.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Vlado Kreslin Zakaj je vrtoglavica tako privlačna metafora pop kulture, od Hitchcockovega Vertiga do Krpanove Višine? Kaj pomeni, da se nam zvrti v glavi? Kaj pomenijo verzi o visokoletečih krilih, ki so se stopila? Od višine se zvrti je bil eden največjih slovenskih rokerskih hitov, ki ga preigravajo tudi sodobne zasedbe. Spregovorili bomo o skupini Martin Krpan, ki je tedaj združila najbolj prodorne ustvarjalce, in o rock kulturi na slovenskem, s psihoterapevtko pa bomo analizirali zagonetno Kreslinovo besedilo.
prekmurska ljudska Zrejlo je žito prekmurska ljudska pesem, ki poje o globoki žalosti ženske, ki nima ljubega: "Zrejlo je žito, je žuta slama, žalostna dekla, kaj nemaš lüboga." O izzivu, kako je biti ženska, in iskanju ženske moči se bomo pogovarjali z Romano Ercegović, ki je v predstavi Persefona besedilo pesmi Zrejlo je žito preubesedila. Poglobili se bomo v obredno dimenzijo te prekmurske pesmi in raziskali arhetipe, ki jo izgrajujejo. O tem, kako se ta skladba umešča v glasbeno izročilo Pomurja in o imbalah, ob katerih zvoku se pogosto zapoje ta pesem, pa se bo tekel pogovor z glasbeno pedagoginjo Smiljo Baranja.
prekmurska ljudska Zrejlo je žito prekmurska ljudska pesem, ki poje o globoki žalosti ženske, ki nima ljubega: "Zrejlo je žito, je žuta slama, žalostna dekla, kaj nemaš lüboga." O izzivu, kako je biti ženska, in iskanju ženske moči se bomo pogovarjali z Romano Ercegović, ki je v predstavi Persefona besedilo pesmi Zrejlo je žito preubesedila. Poglobili se bomo v obredno dimenzijo te prekmurske pesmi in raziskali arhetipe, ki jo izgrajujejo. O tem, kako se ta skladba umešča v glasbeno izročilo Pomurja in o imbalah, ob katerih zvoku se pogosto zapoje ta pesem, pa se bo tekel pogovor z glasbeno pedagoginjo Smiljo Baranja.
Avtor glasbe in besedila: Aleksander Mežek Na enega od številnih dni, ko je vremenska napoved dejansko “megla z dežjem” si marsikdo zabrunda Mežkov hit. Pesem Vremenska napoved je bila leta 1976 posneta v mestu, kjer je megla doma, in sicer v Londonu, v studiu BBC. Oddaja bo osvetlila razgibano pevsko pot kantavtorja Aleksandra Mežka in njegov družbeni angažma. Vprašali pa se bomo tudi, zakaj je vreme tako priljubljen motiv popularne glasbe, spregovorili pa bomo tudi o nekoč tako živi kulturi avtoštopa, ki jo opisuje Mežkovo besedilo.
Avtor glasbe in besedila: Aleksander Mežek Na enega od številnih dni, ko je vremenska napoved dejansko “megla z dežjem” si marsikdo zabrunda Mežkov hit. Pesem Vremenska napoved je bila leta 1976 posneta v mestu, kjer je megla doma, in sicer v Londonu, v studiu BBC. Oddaja bo osvetlila razgibano pevsko pot kantavtorja Aleksandra Mežka in njegov družbeni angažma. Vprašali pa se bomo tudi, zakaj je vreme tako priljubljen motiv popularne glasbe, spregovorili pa bomo tudi o nekoč tako živi kulturi avtoštopa, ki jo opisuje Mežkovo besedilo.
Avtor besedila: Ivan Sivec Avtor glasbe: Franc Mihelič Pisatelju in tekstopiscu Ivanu Sivcu je nekoč kmetica v Poljanski dolini povedala preprosto resnico: “Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma.” S harmoniko Franca Miheliča in z glasom Bernarde Mihelič se je ta stavek ubral v eno naših najbolj prepoznavnih narodnozabavnih viž. V pogovoru s Sašo Avsenikom bomo osvetlili vidik razvoja slovenske narodno zabavne glasbe, glasbenica in voditeljica nardnozabavanih oddaj Darja Gajšek pa bo razložila in prikazala različne tehnike igranja harmonike.
Avtor besedila: Ivan Sivec Avtor glasbe: Franc Mihelič Pisatelju in tekstopiscu Ivanu Sivcu je nekoč kmetica v Poljanski dolini povedala preprosto resnico: “Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma.” S harmoniko Franca Miheliča in z glasom Bernarde Mihelič se je ta stavek ubral v eno naših najbolj prepoznavnih narodnozabavnih viž. V pogovoru s Sašo Avsenikom bomo osvetlili vidik razvoja slovenske narodno zabavne glasbe, glasbenica in voditeljica nardnozabavanih oddaj Darja Gajšek pa bo razložila in prikazala različne tehnike igranja harmonike.
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
besedilo Matija Zemljič–Slavin /glasba Jakob Aljaž Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matijia Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
besedilo Matija Zemljič–Slavin /glasba Jakob Aljaž Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matijia Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
glasba in besedilo: Laibach Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.
glasba in besedilo: Laibach Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.
glasba Stanko Premrl/besedilo France Prešeren Prežeti smo s temi verzi, vtisnjeni so v narodno podzavest … pa tudi v tlak glavne ulice v Ljubljani. Zdravljica je najbolj znana slovenska skladba, ki jo pojemo in ponavljamo, ob sedmi kitici pa spoštljivo molče stojimo.
glasba Stanko Premrl/besedilo France Prešeren Prežeti smo s temi verzi, vtisnjeni so v narodno podzavest … pa tudi v tlak glavne ulice v Ljubljani. Zdravljica je najbolj znana slovenska skladba, ki jo pojemo in ponavljamo, ob sedmi kitici pa spoštljivo molče stojimo.
besedilo Elza Budu/glasba Mojmir Sepe Poletna noč je skladba, za katero je glasbo napisal Mojmir Sepe, besedilo pa Elza Budau. Leta 1964 je s prvo nagrado občinstva zmagala na festivalu Slovenska popevka. Zanimivo pa je, da sta popevko v alternaciji zapeli Beti Jurkovič in Marjana Deržaj, pri čemer se prva izvedba ni prijela, medtem ko je izvedba Marjane Deržaj čez noč postala ena največjih pesmi vseh časov in nekakšna himna slovenske popevke.
besedilo Elza Budu/glasba Mojmir Sepe Poletna noč je skladba, za katero je glasbo napisal Mojmir Sepe, besedilo pa Elza Budau. Leta 1964 je s prvo nagrado občinstva zmagala na festivalu Slovenska popevka. Zanimivo pa je, da sta popevko v alternaciji zapeli Beti Jurkovič in Marjana Deržaj, pri čemer se prva izvedba ni prijela, medtem ko je izvedba Marjane Deržaj čez noč postala ena največjih pesmi vseh časov in nekakšna himna slovenske popevke.
glasba in besedilo: Miladojka Youneed Miladojka Youneed, glasbena jazzovska zasedba iz Ljubljane, je prvo kaseto izdala leta 1986 pri založbi FV ŠKUC in je bila v slovenskem alternativnem prostoru edinstven pojav. Glasbo Miladojke Youneed označuje preplet različnih, običajno nezdružljivih popularno-glasbenih svetov.
glasba in besedilo: Miladojka Youneed Miladojka Youneed, glasbena jazzovska zasedba iz Ljubljane, je prvo kaseto izdala leta 1986 pri založbi FV ŠKUC in je bila v slovenskem alternativnem prostoru edinstven pojav. Glasbo Miladojke Youneed označuje preplet različnih, običajno nezdružljivih popularno-glasbenih svetov.
glasba Dečo Žgur/besedilo Svetlana Makarovič Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Po novejših ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji. “Skočno pesjad” opeva že Homer v Iliadi. Odnos med psom in lastnikom je snov številnih knjig, romanov: stke se vez, ki jo je pogosto težko razumeti. Toda naslovna pesem iz nadaljevanke iz 70. let pa je gotovo najbolj speven poklon prijateljstvu med človekom in psom.
glasba Dečo Žgur/besedilo Svetlana Makarovič Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Po novejših ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji. “Skočno pesjad” opeva že Homer v Iliadi. Odnos med psom in lastnikom je snov številnih knjig, romanov: stke se vez, ki jo je pogosto težko razumeti. Toda naslovna pesem iz nadaljevanke iz 70. let pa je gotovo najbolj speven poklon prijateljstvu med človekom in psom.
glasba: Urban Koder Cvetje v jeseni je skladba Urbana Kodra, slovenskega skladatelja, dirigenta, džezovskega trobentarja in zdravnika, ki je tudi v celoti avtor filmske skladbe. Izšla je leta 1973, napisana pa je bila posebej za film Matjaža Klopčiča, ki nosi isti naslov. Izvajalec skladbe pa je najbolj znani slovenski citrar Miha Dovžan. Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Nekoč so bile doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem in ljudski godci so na njih igrali že v davnih časih (v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem je godec Radovan igral na plunko).
glasba: Urban Koder Cvetje v jeseni je skladba Urbana Kodra, slovenskega skladatelja, dirigenta, džezovskega trobentarja in zdravnika, ki je tudi v celoti avtor filmske skladbe. Izšla je leta 1973, napisana pa je bila posebej za film Matjaža Klopčiča, ki nosi isti naslov. Izvajalec skladbe pa je najbolj znani slovenski citrar Miha Dovžan. Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Nekoč so bile doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem in ljudski godci so na njih igrali že v davnih časih (v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem je godec Radovan igral na plunko).
glasba Dušan Žiberna in Mitja Prijatelj/besedilo Peter Lovšin Koliko resnice glavnega mesta je upovedanega v verzih Pankrtov! Kaj pomeni vzklik Lublana je bulana za samorefleksijo glavnega mesta? Ljubljana je v skladbah nastopala kot bela Ljubljana, pošminkana dama, kot mesto lepih žensk, kakršno je opisal tudi Lojze Kovačič v Prišlekih - potem pa pridejo Pankrti in vse razsujejo.
glasba Dušan Žiberna in Mitja Prijatelj/besedilo Peter Lovšin Koliko resnice glavnega mesta je upovedanega v verzih Pankrtov! Kaj pomeni vzklik Lublana je bulana za samorefleksijo glavnega mesta? Ljubljana je v skladbah nastopala kot bela Ljubljana, pošminkana dama, kot mesto lepih žensk, kakršno je opisal tudi Lojze Kovačič v Prišlekih - potem pa pridejo Pankrti in vse razsujejo.
glasba in besedilo Dušan Porenta Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
glasba in besedilo Dušan Porenta Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
glasba Tadej Hrušovar/besedilo Dušan Velkaverh Dan ljubezni je slovenska evrovizijska skladba, ki jo je pela skupina Pepel in kri. Leta 1975 je skladba zmagala na Opatijskem festivalu in nato zastopala Jugoslavijo na evrovizijski popevki. Dan ljubezni je doživel številne priredbe, med drugim v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Dan ljubezni sta izvajala tudi Moskovski državni simfonični orkester in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona. Smo Slovenci za en dan ljubezni res pripravljeni pustiti “tisoč dni in tisoč noči”, za katere sploh ne vemo, ali “so kdaj bili”? Ali v ljubezni res šteje samo en dan?
glasba Tadej Hrušovar/besedilo Dušan Velkaverh Dan ljubezni je slovenska evrovizijska skladba, ki jo je pela skupina Pepel in kri. Leta 1975 je skladba zmagala na Opatijskem festivalu in nato zastopala Jugoslavijo na evrovizijski popevki. Dan ljubezni je doživel številne priredbe, med drugim v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Dan ljubezni sta izvajala tudi Moskovski državni simfonični orkester in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona. Smo Slovenci za en dan ljubezni res pripravljeni pustiti “tisoč dni in tisoč noči”, za katere sploh ne vemo, ali “so kdaj bili”? Ali v ljubezni res šteje samo en dan?
Srečna mladina glasba Primož Habič/besedilo Igor Dernovšek Srečna mladina je debitantski album skupine Niet, ki je izšel septembra 1984 pri založbi Galerija ŠKUC v nakladi pičlih 200 izvodov v obliki kasete. Velja za največkrat presneti slovenski album. Čez čas je dosegel kultni status in konec julija 2015 tako ponovno izšel pri švedski založbi Ne! Records. Na časovnem traku bomo prikazali razgibano zgodovino skupine Niet, ki je bila ustanovljena konec leta 1983, svoj zadnji album pa je izdala leta 1996. Čeprav se je v povojnih mladinskih pesmih opevalo srečo mladine, se je leta 1984 počasi razblinjal mit srečne mladosti. In kako je to razblinjanje odmevalo kot razbijanje v slovenskem punku?
Srečna mladina glasba Primož Habič/besedilo Igor Dernovšek Srečna mladina je debitantski album skupine Niet, ki je izšel septembra 1984 pri založbi Galerija ŠKUC v nakladi pičlih 200 izvodov v obliki kasete. Velja za največkrat presneti slovenski album. Čez čas je dosegel kultni status in konec julija 2015 tako ponovno izšel pri švedski založbi Ne! Records. Na časovnem traku bomo prikazali razgibano zgodovino skupine Niet, ki je bila ustanovljena konec leta 1983, svoj zadnji album pa je izdala leta 1996. Čeprav se je v povojnih mladinskih pesmih opevalo srečo mladine, se je leta 1984 počasi razblinjal mit srečne mladosti. In kako je to razblinjanje odmevalo kot razbijanje v slovenskem punku?
glasba Jure Robežnik/besedilo Gregor Strniša Leta 1933 se je veduta Ljubljane za vedno spremenila - ozaljšala ali skazila, kakor za koga, jo je špica, ki je segala do neba. Nebotičnik je bil prispodoba gospodarskih ambicij in velikih ameriških vizij, ki naj bi se uresničevale tudi v takratni provincialni srednjeevropski Ljubljani, ki se je nekaj let ponašala z najvišjo stavbo v srednji Evropi. Toda Nebotičnik se je vsedel v srca Ljubljančanov, a še bolj se je v srca Slovencev vsedla mala terasa na njem: 36 let potem, ko je bil zgrajen, je Nebotičnik dobil svoj hit. Na vrhu Nebotičnika je skladba Belih vran iz leta 1969, pogosto napačno naslovljena kot Mala terasa. Pesem je bila izdana pri ZKP RTV Ljubljana. Avtor glasbe in aranžmaja je skladatelj Jure Robežnik, avtor besedila pa pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je napisal besedila tudi za številne druge slovenske popevke.
glasba Jure Robežnik/besedilo Gregor Strniša Leta 1933 se je veduta Ljubljane za vedno spremenila - ozaljšala ali skazila, kakor za koga, jo je špica, ki je segala do neba. Nebotičnik je bil prispodoba gospodarskih ambicij in velikih ameriških vizij, ki naj bi se uresničevale tudi v takratni provincialni srednjeevropski Ljubljani, ki se je nekaj let ponašala z najvišjo stavbo v srednji Evropi. Toda Nebotičnik se je vsedel v srca Ljubljančanov, a še bolj se je v srca Slovencev vsedla mala terasa na njem: 36 let potem, ko je bil zgrajen, je Nebotičnik dobil svoj hit. Na vrhu Nebotičnika je skladba Belih vran iz leta 1969, pogosto napačno naslovljena kot Mala terasa. Pesem je bila izdana pri ZKP RTV Ljubljana. Avtor glasbe in aranžmaja je skladatelj Jure Robežnik, avtor besedila pa pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je napisal besedila tudi za številne druge slovenske popevke.
glasba in besedilo Marko Brecelj Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."
glasba in besedilo Marko Brecelj Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
prekmurska ljudska Za nemara najbolj znano slovensko žalostinko pevec Vlado Kreslin pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. Kaj je v ljudstvu, ki poje najbolj žalostne pesmi v trenutkih največjega veselja? Dilemo pa skriva tudi besedilo, in sicer kar v prvem verzu, namreč, ali se prav poje “vejli” ali “bejli”? “Pravilno je samo venci bejli! A ste vsi gluhi in slepi? Vejli v prekmurščini ne pomeni nič. Obstaja samo vejnoli,”, je povedal avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Vilko Novak.
prekmurska ljudska Za nemara najbolj znano slovensko žalostinko pevec Vlado Kreslin pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. Kaj je v ljudstvu, ki poje najbolj žalostne pesmi v trenutkih največjega veselja? Dilemo pa skriva tudi besedilo, in sicer kar v prvem verzu, namreč, ali se prav poje “vejli” ali “bejli”? “Pravilno je samo venci bejli! A ste vsi gluhi in slepi? Vejli v prekmurščini ne pomeni nič. Obstaja samo vejnoli,”, je povedal avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Vilko Novak.
istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?
istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?
glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.
glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.