Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Dečo Žgur/besedilo Svetlana Makarovič Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Po novejših ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji. “Skočno pesjad” opeva že Homer v Iliadi. Odnos med psom in lastnikom je snov številnih knjig, romanov: stke se vez, ki jo je pogosto težko razumeti. Toda naslovna pesem iz nadaljevanke iz 70. let pa je gotovo najbolj speven poklon prijateljstvu med človekom in psom.
glasba Dečo Žgur/besedilo Svetlana Makarovič Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Po novejših ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji. “Skočno pesjad” opeva že Homer v Iliadi. Odnos med psom in lastnikom je snov številnih knjig, romanov: stke se vez, ki jo je pogosto težko razumeti. Toda naslovna pesem iz nadaljevanke iz 70. let pa je gotovo najbolj speven poklon prijateljstvu med človekom in psom.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
50 skladb, ki so nas zapele
glasba: Urban Koder Cvetje v jeseni je skladba Urbana Kodra, slovenskega skladatelja, dirigenta, džezovskega trobentarja in zdravnika, ki je tudi v celoti avtor filmske skladbe. Izšla je leta 1973, napisana pa je bila posebej za film Matjaža Klopčiča, ki nosi isti naslov. Izvajalec skladbe pa je najbolj znani slovenski citrar Miha Dovžan. Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Nekoč so bile doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem in ljudski godci so na njih igrali že v davnih časih (v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem je godec Radovan igral na plunko).
glasba: Urban Koder Cvetje v jeseni je skladba Urbana Kodra, slovenskega skladatelja, dirigenta, džezovskega trobentarja in zdravnika, ki je tudi v celoti avtor filmske skladbe. Izšla je leta 1973, napisana pa je bila posebej za film Matjaža Klopčiča, ki nosi isti naslov. Izvajalec skladbe pa je najbolj znani slovenski citrar Miha Dovžan. Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Nekoč so bile doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem in ljudski godci so na njih igrali že v davnih časih (v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem je godec Radovan igral na plunko).
50 skladb, ki so nas zapele
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Dušan Žiberna in Mitja Prijatelj/besedilo Peter Lovšin Koliko resnice glavnega mesta je upovedanega v verzih Pankrtov! Kaj pomeni vzklik Lublana je bulana za samorefleksijo glavnega mesta? Ljubljana je v skladbah nastopala kot bela Ljubljana, pošminkana dama, kot mesto lepih žensk, kakršno je opisal tudi Lojze Kovačič v Prišlekih - potem pa pridejo Pankrti in vse razsujejo.
glasba Dušan Žiberna in Mitja Prijatelj/besedilo Peter Lovšin Koliko resnice glavnega mesta je upovedanega v verzih Pankrtov! Kaj pomeni vzklik Lublana je bulana za samorefleksijo glavnega mesta? Ljubljana je v skladbah nastopala kot bela Ljubljana, pošminkana dama, kot mesto lepih žensk, kakršno je opisal tudi Lojze Kovačič v Prišlekih - potem pa pridejo Pankrti in vse razsujejo.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba in besedilo Dušan Porenta Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
glasba in besedilo Dušan Porenta Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Tadej Hrušovar/besedilo Dušan Velkaverh Dan ljubezni je slovenska evrovizijska skladba, ki jo je pela skupina Pepel in kri. Leta 1975 je skladba zmagala na Opatijskem festivalu in nato zastopala Jugoslavijo na evrovizijski popevki. Dan ljubezni je doživel številne priredbe, med drugim v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Dan ljubezni sta izvajala tudi Moskovski državni simfonični orkester in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona. Smo Slovenci za en dan ljubezni res pripravljeni pustiti “tisoč dni in tisoč noči”, za katere sploh ne vemo, ali “so kdaj bili”? Ali v ljubezni res šteje samo en dan?
glasba Tadej Hrušovar/besedilo Dušan Velkaverh Dan ljubezni je slovenska evrovizijska skladba, ki jo je pela skupina Pepel in kri. Leta 1975 je skladba zmagala na Opatijskem festivalu in nato zastopala Jugoslavijo na evrovizijski popevki. Dan ljubezni je doživel številne priredbe, med drugim v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Dan ljubezni sta izvajala tudi Moskovski državni simfonični orkester in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona. Smo Slovenci za en dan ljubezni res pripravljeni pustiti “tisoč dni in tisoč noči”, za katere sploh ne vemo, ali “so kdaj bili”? Ali v ljubezni res šteje samo en dan?
50 skladb, ki so nas zapele
Srečna mladina glasba Primož Habič/besedilo Igor Dernovšek Srečna mladina je debitantski album skupine Niet, ki je izšel septembra 1984 pri založbi Galerija ŠKUC v nakladi pičlih 200 izvodov v obliki kasete. Velja za največkrat presneti slovenski album. Čez čas je dosegel kultni status in konec julija 2015 tako ponovno izšel pri švedski založbi Ne! Records. Na časovnem traku bomo prikazali razgibano zgodovino skupine Niet, ki je bila ustanovljena konec leta 1983, svoj zadnji album pa je izdala leta 1996. Čeprav se je v povojnih mladinskih pesmih opevalo srečo mladine, se je leta 1984 počasi razblinjal mit srečne mladosti. In kako je to razblinjanje odmevalo kot razbijanje v slovenskem punku?
Srečna mladina glasba Primož Habič/besedilo Igor Dernovšek Srečna mladina je debitantski album skupine Niet, ki je izšel septembra 1984 pri založbi Galerija ŠKUC v nakladi pičlih 200 izvodov v obliki kasete. Velja za največkrat presneti slovenski album. Čez čas je dosegel kultni status in konec julija 2015 tako ponovno izšel pri švedski založbi Ne! Records. Na časovnem traku bomo prikazali razgibano zgodovino skupine Niet, ki je bila ustanovljena konec leta 1983, svoj zadnji album pa je izdala leta 1996. Čeprav se je v povojnih mladinskih pesmih opevalo srečo mladine, se je leta 1984 počasi razblinjal mit srečne mladosti. In kako je to razblinjanje odmevalo kot razbijanje v slovenskem punku?
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Jure Robežnik/besedilo Gregor Strniša Leta 1933 se je veduta Ljubljane za vedno spremenila - ozaljšala ali skazila, kakor za koga, jo je špica, ki je segala do neba. Nebotičnik je bil prispodoba gospodarskih ambicij in velikih ameriških vizij, ki naj bi se uresničevale tudi v takratni provincialni srednjeevropski Ljubljani, ki se je nekaj let ponašala z najvišjo stavbo v srednji Evropi. Toda Nebotičnik se je vsedel v srca Ljubljančanov, a še bolj se je v srca Slovencev vsedla mala terasa na njem: 36 let potem, ko je bil zgrajen, je Nebotičnik dobil svoj hit. Na vrhu Nebotičnika je skladba Belih vran iz leta 1969, pogosto napačno naslovljena kot Mala terasa. Pesem je bila izdana pri ZKP RTV Ljubljana. Avtor glasbe in aranžmaja je skladatelj Jure Robežnik, avtor besedila pa pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je napisal besedila tudi za številne druge slovenske popevke.
glasba Jure Robežnik/besedilo Gregor Strniša Leta 1933 se je veduta Ljubljane za vedno spremenila - ozaljšala ali skazila, kakor za koga, jo je špica, ki je segala do neba. Nebotičnik je bil prispodoba gospodarskih ambicij in velikih ameriških vizij, ki naj bi se uresničevale tudi v takratni provincialni srednjeevropski Ljubljani, ki se je nekaj let ponašala z najvišjo stavbo v srednji Evropi. Toda Nebotičnik se je vsedel v srca Ljubljančanov, a še bolj se je v srca Slovencev vsedla mala terasa na njem: 36 let potem, ko je bil zgrajen, je Nebotičnik dobil svoj hit. Na vrhu Nebotičnika je skladba Belih vran iz leta 1969, pogosto napačno naslovljena kot Mala terasa. Pesem je bila izdana pri ZKP RTV Ljubljana. Avtor glasbe in aranžmaja je skladatelj Jure Robežnik, avtor besedila pa pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je napisal besedila tudi za številne druge slovenske popevke.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba in besedilo Marko Brecelj Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."
glasba in besedilo Marko Brecelj Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."
50 skladb, ki so nas zapele
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
50 skladb, ki so nas zapele
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
50 skladb, ki so nas zapele
prekmurska ljudska Za nemara najbolj znano slovensko žalostinko pevec Vlado Kreslin pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. Kaj je v ljudstvu, ki poje najbolj žalostne pesmi v trenutkih največjega veselja? Dilemo pa skriva tudi besedilo, in sicer kar v prvem verzu, namreč, ali se prav poje “vejli” ali “bejli”? “Pravilno je samo venci bejli! A ste vsi gluhi in slepi? Vejli v prekmurščini ne pomeni nič. Obstaja samo vejnoli,”, je povedal avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Vilko Novak.
prekmurska ljudska Za nemara najbolj znano slovensko žalostinko pevec Vlado Kreslin pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. Kaj je v ljudstvu, ki poje najbolj žalostne pesmi v trenutkih največjega veselja? Dilemo pa skriva tudi besedilo, in sicer kar v prvem verzu, namreč, ali se prav poje “vejli” ali “bejli”? “Pravilno je samo venci bejli! A ste vsi gluhi in slepi? Vejli v prekmurščini ne pomeni nič. Obstaja samo vejnoli,”, je povedal avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Vilko Novak.
50 skladb, ki so nas zapele
istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?
istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?
50 skladb, ki so nas zapele
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
50 skladb, ki so nas zapele
glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.
glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.
