Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Pisave

Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.


Avtor: Alenka Zor Simoniti

Zadnje

Pisave

Jasmin B. Frelih, Jure Jakob in Alenka Koželj

23. 5. 2024

Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

29 min

Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Helena Koder, Anja Zag Golob

25. 4. 2024

Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

30 min

Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Andrej Medved, Suzana Tratnik in 100. obletnica rojstva Ivana Minattija in Ade Škerl

28. 3. 2024

Andrej Medved je eden izmed tistih literarnih ustvarjalcev, ki ga prepoznamo po izraziti avtorski pisavi in obsežnem pesniškem opusu, ki šteje kar petdeset knjig poezije. V oddaji bomo predstavili njegovi najnovejši zbirki: Kreta Samos govori o doživetjih na dveh grških otokih in o pesnikovem odnosu do antične dediščine, v zbirko Minnesänger pa vstopimo skozi temo minevanja in smrti, da na koncu zasije luč ljubezni, hvaležnosti in polnosti življenja. Suzana Tratnik znova dokazuje, da je mojstrica kratke proze. V knjig Škarje piše o glasovih z roba, o lezbičnih razmerjih in o prizadevanjih za avtonomnost in osvobojenost v intimnem življenju. Oddajo bomo sklenili s poklonom Ivanu Minattiju in Adi Škerl, ki sodita med začetnike intimizma v slovenski poeziji po drugi svetovni vojni pri nas. V teh dneh obeležujemo 100. obletnico njunega rojstva. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Andrej Medved je eden izmed tistih literarnih ustvarjalcev, ki ga prepoznamo po izraziti avtorski pisavi in obsežnem pesniškem opusu, ki šteje kar petdeset knjig poezije. V oddaji bomo predstavili njegovi najnovejši zbirki: Kreta Samos govori o doživetjih na dveh grških otokih in o pesnikovem odnosu do antične dediščine, v zbirko Minnesänger pa vstopimo skozi temo minevanja in smrti, da na koncu zasije luč ljubezni, hvaležnosti in polnosti življenja. Suzana Tratnik znova dokazuje, da je mojstrica kratke proze. V knjig Škarje piše o glasovih z roba, o lezbičnih razmerjih in o prizadevanjih za avtonomnost in osvobojenost v intimnem življenju. Oddajo bomo sklenili s poklonom Ivanu Minattiju in Adi Škerl, ki sodita med začetnike intimizma v slovenski poeziji po drugi svetovni vojni pri nas. V teh dneh obeležujemo 100. obletnico njunega rojstva. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Vladimir P. Štefanec, Gabriela Babnik Ouattara

22. 2. 2024

»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.« S temi besedami nas Vladimir P. Štefanec popelje v svoj novi, že enajsti roman z naslovom Naš človek na nebu. Gre za romansirano zgodbo o Josipu Križaju, pilotu slovenskih korenin, ki ga širša javnost slabo pozna, pisatelj pa ga je s prepričljivim literarnim delom iztrgal pozabi. Križajevo razburljivo življenje je bilo razpeto med željo po letenju, svobodi in bojem proti fašizmu. Dogajalni čas romana je prva polovica 20. stoletja, pri čemer je največ pozornosti posvečene Križajevemu sodelovanju v španski državljanski vojni. Pred nami se z živo predstavno močjo in vrtoglavim ritmom odvijajo dramatični prizori Križajevega boja na strani republikancev. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Za angele, da jim ne bo dolgčas izpod peresa Gabriele Babnik Ouattara. Tematska rdeča nit večplastne pripovedi so medosebni odnosi, v ospredju pa so ženske, borke za svoj glas, za svoj enakopraven položaj v družini in družbi, pa tudi ujetnice nerazrešenih travm. Pisateljica osvetljuje medosebne odnose v različnih časih in prostorih. Med drugim pripoveduje o rasno mešanih parih, o slovenskih državljankah in državljanih afriških korenin, o njihovem hrepenenju po domu, o vprašanju identitete in prikritem rasizmu v slovenskem okolju. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

27 min

»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.« S temi besedami nas Vladimir P. Štefanec popelje v svoj novi, že enajsti roman z naslovom Naš človek na nebu. Gre za romansirano zgodbo o Josipu Križaju, pilotu slovenskih korenin, ki ga širša javnost slabo pozna, pisatelj pa ga je s prepričljivim literarnim delom iztrgal pozabi. Križajevo razburljivo življenje je bilo razpeto med željo po letenju, svobodi in bojem proti fašizmu. Dogajalni čas romana je prva polovica 20. stoletja, pri čemer je največ pozornosti posvečene Križajevemu sodelovanju v španski državljanski vojni. Pred nami se z živo predstavno močjo in vrtoglavim ritmom odvijajo dramatični prizori Križajevega boja na strani republikancev. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Za angele, da jim ne bo dolgčas izpod peresa Gabriele Babnik Ouattara. Tematska rdeča nit večplastne pripovedi so medosebni odnosi, v ospredju pa so ženske, borke za svoj glas, za svoj enakopraven položaj v družini in družbi, pa tudi ujetnice nerazrešenih travm. Pisateljica osvetljuje medosebne odnose v različnih časih in prostorih. Med drugim pripoveduje o rasno mešanih parih, o slovenskih državljankah in državljanih afriških korenin, o njihovem hrepenenju po domu, o vprašanju identitete in prikritem rasizmu v slovenskem okolju. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Ekološka zavest v delih Janija Virka, Gregorja Podlogarja in Richarda Powersa

25. 1. 2024

Rdeča nit oddaje je skrb za naravo, zavedanje, da smo prišli v ogrožanju našega planeta predaleč in da je skrajni čas, da se odpovemo sebičnosti, pohlepu in nebrzdanemu potrošništvu ter prenehamo ogrožati prihodnost zanamcev. Jani Virk se je v svojem enajstem romanu z naslovom Vrnitev domov posvetil usodi našega planeta in skrbi za prihodnost z nevsiljivo etično angažiranostjo in ekološko tematiko spretno povezal z ljubezensko zgodbo. Pesnik Gregor Podlogar se v svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Atlas ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo vseh ljudi v vseh časih, zanimajo ga trenutki, ki si jih vsi delimo. Njegov pogled na svet ni antropocentričen, kot zapiše, je zanj človek le bitje med bitji. Oddajo bomo sklenili s svetovno uspešnico, romanom Razvejenje, za katerega je ameriški pisatelj Richard Powers leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado. Gre za monumentalen, večplasten roman, v središču katerega je povezanost ljudi z drevesi, hkrati pa je to velika zgodba o zgodovini in usodi življenja na Zemlji. O delu bo spregovoril Andrej E. Skubic, ki je roman izvrstno prevedel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

29 min

Rdeča nit oddaje je skrb za naravo, zavedanje, da smo prišli v ogrožanju našega planeta predaleč in da je skrajni čas, da se odpovemo sebičnosti, pohlepu in nebrzdanemu potrošništvu ter prenehamo ogrožati prihodnost zanamcev. Jani Virk se je v svojem enajstem romanu z naslovom Vrnitev domov posvetil usodi našega planeta in skrbi za prihodnost z nevsiljivo etično angažiranostjo in ekološko tematiko spretno povezal z ljubezensko zgodbo. Pesnik Gregor Podlogar se v svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Atlas ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo vseh ljudi v vseh časih, zanimajo ga trenutki, ki si jih vsi delimo. Njegov pogled na svet ni antropocentričen, kot zapiše, je zanj človek le bitje med bitji. Oddajo bomo sklenili s svetovno uspešnico, romanom Razvejenje, za katerega je ameriški pisatelj Richard Powers leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado. Gre za monumentalen, večplasten roman, v središču katerega je povezanost ljudi z drevesi, hkrati pa je to velika zgodba o zgodovini in usodi življenja na Zemlji. O delu bo spregovoril Andrej E. Skubic, ki je roman izvrstno prevedel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Miljana Cunta, Pia Prezelj in Blaž Božič

11. 12. 2023

Ob koncu leta bodo Pisave v znamenju nagrajenk in nagrajenca. Miljana Cunta je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. V pesmih se stikajo časi in prostori in lahko rečemo, da je rdeča nit zbirke vračanje. Tematika prvega dela zbirke se dotika minevanja, odhajanja in smrti, pri čemer pesmi ne zvenijo abstraktno, ampak so podprte s pristno življenjsko izkušnjo. Vzpostavljen je krogotok časa, ko preteklost živi v sedanjosti, in je v trajanje, v brezčasje vpisana metafizična razsežnost bivanja. S posebno svežino, z iskrenostjo in ustvarjalno zrelostjo je napisan roman Težka voda, za katerega je Pia Prezelj prejela nagrado za prvenec na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Avtorica je za prizorišče dogajanja izbrala podeželski svet, v katerem je odraščala, ter v središče romana postavila majhno skupnost in usodo dveh ostarelih žensk. Blaž Božič pa je avtor z Jenkovo nagrado ovenčane pesniške zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem. V dolgih, eruptivnih pesmih se oglaša kot popisovalec robov mesta, zanimajo ga človeške zgodbe daleč od bleščave in središča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

31 min

Ob koncu leta bodo Pisave v znamenju nagrajenk in nagrajenca. Miljana Cunta je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. V pesmih se stikajo časi in prostori in lahko rečemo, da je rdeča nit zbirke vračanje. Tematika prvega dela zbirke se dotika minevanja, odhajanja in smrti, pri čemer pesmi ne zvenijo abstraktno, ampak so podprte s pristno življenjsko izkušnjo. Vzpostavljen je krogotok časa, ko preteklost živi v sedanjosti, in je v trajanje, v brezčasje vpisana metafizična razsežnost bivanja. S posebno svežino, z iskrenostjo in ustvarjalno zrelostjo je napisan roman Težka voda, za katerega je Pia Prezelj prejela nagrado za prvenec na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Avtorica je za prizorišče dogajanja izbrala podeželski svet, v katerem je odraščala, ter v središče romana postavila majhno skupnost in usodo dveh ostarelih žensk. Blaž Božič pa je avtor z Jenkovo nagrado ovenčane pesniške zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem. V dolgih, eruptivnih pesmih se oglaša kot popisovalec robov mesta, zanimajo ga človeške zgodbe daleč od bleščave in središča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Aleš Berger, Metka Zupančič

20. 11. 2023

Aleš Berger, vsestranski literarni ustvarjalec, avtor izbrušenih dramskih, esejističnih in proznih del ter imeniten prevajalec, je zdaj napisal še svoj pesniški prvenec. Pesniški dnevnik iz zadnjih dveh let je poimenoval Navsezadnje in v njem v mojstrskih verzih nanizal, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano. V pesmih se svetlikajo spomini in sanje, izrisujejo portreti bližnjikov in porajajo vprašanja o literarnem pisanju. Metka Zupančič, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki je skoraj tri desetletja živela v ZDA in Kanadi, se predstavlja z romanesknim prvencem Tisto neustavljivo. Leta 1998 ga je napisala v francoščini, zdaj pa roman prihaja med bralce v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Avtorici je uspelo z literarno svežino veliko povedati o človekovi ranljivosti in dragocenosti pristne medčloveške bližine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Aleš Berger, vsestranski literarni ustvarjalec, avtor izbrušenih dramskih, esejističnih in proznih del ter imeniten prevajalec, je zdaj napisal še svoj pesniški prvenec. Pesniški dnevnik iz zadnjih dveh let je poimenoval Navsezadnje in v njem v mojstrskih verzih nanizal, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano. V pesmih se svetlikajo spomini in sanje, izrisujejo portreti bližnjikov in porajajo vprašanja o literarnem pisanju. Metka Zupančič, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki je skoraj tri desetletja živela v ZDA in Kanadi, se predstavlja z romanesknim prvencem Tisto neustavljivo. Leta 1998 ga je napisala v francoščini, zdaj pa roman prihaja med bralce v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Avtorici je uspelo z literarno svežino veliko povedati o človekovi ranljivosti in dragocenosti pristne medčloveške bližine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Tone Partljič, Feri Lainšček

9. 10. 2023

Tone Partljič se v svojem literarnem ustvarjanju s posebnim žarom posveča komediji, a nič manj ni prepričljiv kot avtor romanov, saj zna bralce pritegniti s pristnimi človeškimi zgodbami, napisanimi s posluhom za prostor in čas. Že v več delih je portretiral rojstni Maribor in njegove prebivalce in k tej tematiki se vrača tudi v svojem novem romanu Veter z vzhoda. Tokrat je segel v leti 1933 in 1934, v čas nemira, ki je zajel Evropo ob vzponu novih totalitarnih ideologij in družbenih nasprotij. V romanu nastopa cela galerija likov, tako izmišljenih junakov kot znanih osebnosti, posebej še tistih iz sveta kulture, pa profesorjev, pravnikov in drugih. Pisatelju je uspelo v zgodovinski freski ustvariti barvit mozaik družbenega dogajanja in človeških usod. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Petelinje jajce, novo delo v impozantnem opusu Ferija Lainščka. Pisatelj se v zadnjih letih vrača v svoje otroštvo s trilogijo, ki ni zgolj gola avtobiografija, ampak literarno mojstrsko ubeseden spomin. Doslej sta izšli prvi dve knjigi – Kurji pastir in Petelinje jajce. Pred nami zaživi pisateljevo zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, v odročni prekmurski vasici tik ob državni meji z Madžarsko. V drugi knjigi trilogije je v ospredju otrokov pogled na svet, obarvan z bujno domišljijo in magičnostjo, prav tako prepričljivo pa je prikazan vsakdanji trud za boljše življenje revne, a s čustveno toplino povezane družine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

31 min

Tone Partljič se v svojem literarnem ustvarjanju s posebnim žarom posveča komediji, a nič manj ni prepričljiv kot avtor romanov, saj zna bralce pritegniti s pristnimi človeškimi zgodbami, napisanimi s posluhom za prostor in čas. Že v več delih je portretiral rojstni Maribor in njegove prebivalce in k tej tematiki se vrača tudi v svojem novem romanu Veter z vzhoda. Tokrat je segel v leti 1933 in 1934, v čas nemira, ki je zajel Evropo ob vzponu novih totalitarnih ideologij in družbenih nasprotij. V romanu nastopa cela galerija likov, tako izmišljenih junakov kot znanih osebnosti, posebej še tistih iz sveta kulture, pa profesorjev, pravnikov in drugih. Pisatelju je uspelo v zgodovinski freski ustvariti barvit mozaik družbenega dogajanja in človeških usod. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Petelinje jajce, novo delo v impozantnem opusu Ferija Lainščka. Pisatelj se v zadnjih letih vrača v svoje otroštvo s trilogijo, ki ni zgolj gola avtobiografija, ampak literarno mojstrsko ubeseden spomin. Doslej sta izšli prvi dve knjigi – Kurji pastir in Petelinje jajce. Pred nami zaživi pisateljevo zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, v odročni prekmurski vasici tik ob državni meji z Madžarsko. V drugi knjigi trilogije je v ospredju otrokov pogled na svet, obarvan z bujno domišljijo in magičnostjo, prav tako prepričljivo pa je prikazan vsakdanji trud za boljše življenje revne, a s čustveno toplino povezane družine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Anja Mugerli, Vesna Lemaić in Lidija Dimkovska

11. 9. 2023

Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

31 min

Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Marjan Tomšič

31. 7. 2023

V tokratni oddaji o književnosti predstavljamo pisatelja Marjana Tomšiča, ki v knjigi novel Južni veter nadaljuje s tematiko aleksandrink. Zanimajo ga pogosto nedoumljive usode žensk, ki so si služile kruh v Egiptu, piše tudi o hrepenenju in trpljenju njihovih svojcev.

25 min

V tokratni oddaji o književnosti predstavljamo pisatelja Marjana Tomšiča, ki v knjigi novel Južni veter nadaljuje s tematiko aleksandrink. Zanimajo ga pogosto nedoumljive usode žensk, ki so si služile kruh v Egiptu, piše tudi o hrepenenju in trpljenju njihovih svojcev.

Pisave

Orlando Uršič, Esad Babačić

15. 5. 2023

Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

31 min

Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

O pismih Borisa Furlana in Staše Furlan Seaton ter o romanu Lada Kralja

27. 3. 2023

V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

31 min

V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Katarina Marinčič, Ajda Bračič, antologija Tišji glasovi

20. 2. 2023

Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

30 min

Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Alojz Ihan, Miriam Drev

23. 1. 2023

Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa. Odlika romana je učinkovit spoj strokovnih pogledov na epidemijo in principe delovanja virusnih okužb z globljimi uvidi v delovanje družbe, s posameznimi človeškimi zgodbami, osebnimi krizami in izhodi iz njih. V drugem delu oddaje bo Miriam Drev spregovorila o svoji šesti pesniški zbirki z naslovom Zdravljenje prednikov. Boleče usode prednikov se pesnice globoko dotaknejo, zato želi s poezijo ustvariti neke vrste družinsko katarzo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne

30 min

Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa. Odlika romana je učinkovit spoj strokovnih pogledov na epidemijo in principe delovanja virusnih okužb z globljimi uvidi v delovanje družbe, s posameznimi človeškimi zgodbami, osebnimi krizami in izhodi iz njih. V drugem delu oddaje bo Miriam Drev spregovorila o svoji šesti pesniški zbirki z naslovom Zdravljenje prednikov. Boleče usode prednikov se pesnice globoko dotaknejo, zato želi s poezijo ustvariti neke vrste družinsko katarzo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne

Pisave

Bina Štampe Žmavc, Kristina Kočan in Katja Gorečan

12. 12. 2022

Tokrat predstavljamo avtorice, ki se iskreno in z domišljenim izrazom dotikajo človeške intime. Pesniška zbirka Ljubeznitve Bine Štampe Žmavc govori z brezkompromisno iskrenostjo o čustveni bolečini ob ljubezenskem razhodu, pa tudi o iskanju smisla in pomiritve. Ljubeznitve so z žlahtno harmoničnostjo pesniškega izraza zavezane lepoti, ki je le drugo ime za hvaležnost življenju. Z Veronikino nagrado ovenčana zbirka Selišča Kristine Kočan zrcali različne oblike premikov, naselitev in srečevanj s poudarkom na prisotnosti v trenutku. Z izjemnim čutom za izrazne možnosti jezika upesnjuje naravo, ljubezenski odnos, materinstvo, hkrati pa prestopa meje lastne izkušnje. Oddajo bomo sklenili s tematiko, ki je pogosto potisnjena v območje molka. To je izkušnja spontanega splava v zgodnji nosečnosti, izkušnja izgube nerojenega otroka. Pisateljica Katja Gorečan je prekinila ta molk z doživeto in poetično napisanim romanom Materinska knjižica. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

30 min

Tokrat predstavljamo avtorice, ki se iskreno in z domišljenim izrazom dotikajo človeške intime. Pesniška zbirka Ljubeznitve Bine Štampe Žmavc govori z brezkompromisno iskrenostjo o čustveni bolečini ob ljubezenskem razhodu, pa tudi o iskanju smisla in pomiritve. Ljubeznitve so z žlahtno harmoničnostjo pesniškega izraza zavezane lepoti, ki je le drugo ime za hvaležnost življenju. Z Veronikino nagrado ovenčana zbirka Selišča Kristine Kočan zrcali različne oblike premikov, naselitev in srečevanj s poudarkom na prisotnosti v trenutku. Z izjemnim čutom za izrazne možnosti jezika upesnjuje naravo, ljubezenski odnos, materinstvo, hkrati pa prestopa meje lastne izkušnje. Oddajo bomo sklenili s tematiko, ki je pogosto potisnjena v območje molka. To je izkušnja spontanega splava v zgodnji nosečnosti, izkušnja izgube nerojenega otroka. Pisateljica Katja Gorečan je prekinila ta molk z doživeto in poetično napisanim romanom Materinska knjižica. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Aleš Šteger, Jedrt Maležič

31. 10. 2022

Antični miti so s svojo sporočilnostjo o silnicah usode, volji bogov, naravi človeka in sveta od nekdaj izziv za literate, da jih na novo premislijo in postavijo v sodoben kontekst. To je storil tudi Aleš Šteger v svojem novem delu, knjigi novel Bogovi se nam smejijo, v kateri je v konkretno in aktualno sodobnost postavil mite o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikaru. Pisateljica Jedrt Maležič se v svojih delih pogosto dotika položaja družbenih manjšin. V romanu Križci, krožci pripoveduje o razhodu lezbičnega para, ki ima otroka. Protagonistka, prvoosebna pripovedovalka Giga, se po izgubi ljubezni sooča z osamljenostjo, tesnobo in žalostjo, posebej boleče pa občuti prepoved stikov s hčerko Zarjo. Psihološko pronicljiva, tragikomična, duhovita in s kritično ostrino obarvana pripoved govori o intimi, hkrati pa naslavlja tudi družbeno in politično. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne

29 min

Antični miti so s svojo sporočilnostjo o silnicah usode, volji bogov, naravi človeka in sveta od nekdaj izziv za literate, da jih na novo premislijo in postavijo v sodoben kontekst. To je storil tudi Aleš Šteger v svojem novem delu, knjigi novel Bogovi se nam smejijo, v kateri je v konkretno in aktualno sodobnost postavil mite o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikaru. Pisateljica Jedrt Maležič se v svojih delih pogosto dotika položaja družbenih manjšin. V romanu Križci, krožci pripoveduje o razhodu lezbičnega para, ki ima otroka. Protagonistka, prvoosebna pripovedovalka Giga, se po izgubi ljubezni sooča z osamljenostjo, tesnobo in žalostjo, posebej boleče pa občuti prepoved stikov s hčerko Zarjo. Psihološko pronicljiva, tragikomična, duhovita in s kritično ostrino obarvana pripoved govori o intimi, hkrati pa naslavlja tudi družbeno in politično. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne

Pisave

Gabriela Babnik, Tina Vrščaj

26. 9. 2022

Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

30 min

Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Mojca Kumerdej, Miklavž Komelj in Jure Jakob

13. 6. 2022

Mojca Kumerdej je pisateljica, ki se v svojih delih pronicljivo loteva razmerja med posameznikom in družbo, mehanizmov nadzora in manipulacij, pa tudi izzivov, ki jih pred nas postavljajo različne vizije prihodnosti. V svojem novem delu, knjigi kratkih zgodb Gluha soba, govori o osamljenosti in nasilju, ki ju osvetljuje v različnih življenjskih situacijah. V branje dobivamo tudi knjigo kratke proze Prva kresnica Miklavža Komelja. Pisatelj postavlja v ospredje konflikt med materialnim in duhovnim svetom in se dotika prelomov v simbolni organizaciji sveta v različnih časih. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo pesniške zbirke Učitelj gluhih, učenec nemih Jureta Jakoba. Pesnik izhaja iz svojih vsakdanjih doživetij in razkriva presežno v na videz običajnih, drobnih manifestacijah življenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

29 min

Mojca Kumerdej je pisateljica, ki se v svojih delih pronicljivo loteva razmerja med posameznikom in družbo, mehanizmov nadzora in manipulacij, pa tudi izzivov, ki jih pred nas postavljajo različne vizije prihodnosti. V svojem novem delu, knjigi kratkih zgodb Gluha soba, govori o osamljenosti in nasilju, ki ju osvetljuje v različnih življenjskih situacijah. V branje dobivamo tudi knjigo kratke proze Prva kresnica Miklavža Komelja. Pisatelj postavlja v ospredje konflikt med materialnim in duhovnim svetom in se dotika prelomov v simbolni organizaciji sveta v različnih časih. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo pesniške zbirke Učitelj gluhih, učenec nemih Jureta Jakoba. Pesnik izhaja iz svojih vsakdanjih doživetij in razkriva presežno v na videz običajnih, drobnih manifestacijah življenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Ana Schnabl, Tina Kozin in Ana Svetel

16. 5. 2022

Ana Schnabl je ena najbolj izstopajočih prozaistk mlajše generacije. V svojem novem romanu Plima se spogleduje z žanrom psihološke kriminalke, a ga hkrati presega. Dogajanje je postavljeno v današnji čas in v leto 1991 na slovensko Obalo, kamor se napoti pisateljica Dunja, da bi se osvobodila dolgoletne travme in odkrila, kaj se je zgodilo pred skoraj tremi desetletji, ko je umrl njen šestnajstletni brat Dražen. Je šlo za umor, nesrečo ali samomor? Odgovor na to vprašanje ne razrešuje nedolžnosti in krivde na način klasične kriminalke. O tem, kako je lahko tematika minevanja, odhajanja, demence in smrti prežeta tudi s svetlobo in upanjem govori pesniška zbirka Nebo pod vodo Tine Kozin. Tretja literarna ustvarjalka v tokratnih Pisavah je Ana Svetel, avtorica izčiščene, ranljive in hkrati igrive poezije v zbirki Marmor. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

31 min

Ana Schnabl je ena najbolj izstopajočih prozaistk mlajše generacije. V svojem novem romanu Plima se spogleduje z žanrom psihološke kriminalke, a ga hkrati presega. Dogajanje je postavljeno v današnji čas in v leto 1991 na slovensko Obalo, kamor se napoti pisateljica Dunja, da bi se osvobodila dolgoletne travme in odkrila, kaj se je zgodilo pred skoraj tremi desetletji, ko je umrl njen šestnajstletni brat Dražen. Je šlo za umor, nesrečo ali samomor? Odgovor na to vprašanje ne razrešuje nedolžnosti in krivde na način klasične kriminalke. O tem, kako je lahko tematika minevanja, odhajanja, demence in smrti prežeta tudi s svetlobo in upanjem govori pesniška zbirka Nebo pod vodo Tine Kozin. Tretja literarna ustvarjalka v tokratnih Pisavah je Ana Svetel, avtorica izčiščene, ranljive in hkrati igrive poezije v zbirki Marmor. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Drago Jančar: Ob nastanku sveta

11. 4. 2022

Drago Jančar nas v svojem novem romanu Ob nastanku sveta popelje na začetek šestdesetih let minulega stoletja v delavsko predmestje Maribora, svojega rojstnega mesta. To je čas, ko v ljudeh še vedno živi spomin na vojno, saj jih je ta močno zaznamovala. Pisatelj je povezal fragmente svojega otroštva v zgodbo, ki potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. To je pripoved o spoznavanju življenja, o otroško nedolžnih, a hkrati večnih vprašanjih o naravi sveta, smislu, izdajstvih, človeških zablodah, pa tudi plemenitih dejanjih. Pisateljev alter ego, romaneskni junak Danijel, je fant v zgodnjih najstniških letih, ki se sooča z mnogimi vprašanji in stvarmi, ki jih pogosto ne more razumeti. Dogodki v mariborskem delavskem naselju se prepletajo s svetopisemskimi zgodbami in mitološkimi prizori, saj ima človeška usoda rada ponavljanja, variacije in simetrije. Roman ima osebnoizpovedno noto, a avtobiografska doživetja preraščajo v univerzalno moč fikcije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

31 min

Drago Jančar nas v svojem novem romanu Ob nastanku sveta popelje na začetek šestdesetih let minulega stoletja v delavsko predmestje Maribora, svojega rojstnega mesta. To je čas, ko v ljudeh še vedno živi spomin na vojno, saj jih je ta močno zaznamovala. Pisatelj je povezal fragmente svojega otroštva v zgodbo, ki potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. To je pripoved o spoznavanju življenja, o otroško nedolžnih, a hkrati večnih vprašanjih o naravi sveta, smislu, izdajstvih, človeških zablodah, pa tudi plemenitih dejanjih. Pisateljev alter ego, romaneskni junak Danijel, je fant v zgodnjih najstniških letih, ki se sooča z mnogimi vprašanji in stvarmi, ki jih pogosto ne more razumeti. Dogodki v mariborskem delavskem naselju se prepletajo s svetopisemskimi zgodbami in mitološkimi prizori, saj ima človeška usoda rada ponavljanja, variacije in simetrije. Roman ima osebnoizpovedno noto, a avtobiografska doživetja preraščajo v univerzalno moč fikcije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Dušan Šarotar, Milan Jesih in Boris Kolar

21. 2. 2022

Usoda prekmurskih Judov je stalnica v opusu Dušana Šarotarja. Pisatelj obuja v novem romanu Zvezdna karta spomin na svojega starega očeta Franca Schwarza, uspešnega trgovca judovskega rodu, ki se je iz Čakovca preselil v Šalovce in si tam ustvaril družino. Njegova žena Rozika in sin Evgen sta bila v maju leta 1944 deportirana v Auschwitz, od koder se nista vrnila. Dušan Šarotar je tragično usodo dedove prve družine upodobil z izjemno umetniško zrelostjo. Avtor izjemnega literarnega opusa je tudi pesnik Milan Jesih. V svoji novi knjigi poezije z naslovom Namreč mojstrsko združuje tematiko s pesniško obliko in prepleta vsakdanje in presežno. Oddajo bomo sklenili s hudomušnim romanom Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja. Avtorja, po poklicu biologa, ki deluje na področju ekotoksilogije, so spodbudile k pisanju pogoltnost, finančne prevare in špekulacije bank širom po svetu. Duhovita, humorna pripoved je prežeta z mislijo, da stara celina potrebuje velika dejanja malih ljudi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

30 min

Usoda prekmurskih Judov je stalnica v opusu Dušana Šarotarja. Pisatelj obuja v novem romanu Zvezdna karta spomin na svojega starega očeta Franca Schwarza, uspešnega trgovca judovskega rodu, ki se je iz Čakovca preselil v Šalovce in si tam ustvaril družino. Njegova žena Rozika in sin Evgen sta bila v maju leta 1944 deportirana v Auschwitz, od koder se nista vrnila. Dušan Šarotar je tragično usodo dedove prve družine upodobil z izjemno umetniško zrelostjo. Avtor izjemnega literarnega opusa je tudi pesnik Milan Jesih. V svoji novi knjigi poezije z naslovom Namreč mojstrsko združuje tematiko s pesniško obliko in prepleta vsakdanje in presežno. Oddajo bomo sklenili s hudomušnim romanom Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja. Avtorja, po poklicu biologa, ki deluje na področju ekotoksilogije, so spodbudile k pisanju pogoltnost, finančne prevare in špekulacije bank širom po svetu. Duhovita, humorna pripoved je prežeta z mislijo, da stara celina potrebuje velika dejanja malih ljudi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Pisave

Miriam Drev, Tadeja Krečič Scholten

17. 1. 2022

V branje dobivamo roman v pismih, ki je slovenski književnosti precej redek žanr. Napisala ga je Miriam Drev in ga poimenovala Od dneva so in od noči. Pisateljica je z učinkovito rabo pisemskega žanra osvetlila mnoge neosvetljene prostore v družinskih odnosih treh generacij in pokazala, kako pomembno je za notranjo osvoboditev soočanje s preteklostjo. Za prijetno bralsko presenečenje je poskrbela tudi Tadeja Krečič Scholten s prvencem, knjigo kratkih zgodb Nikoli ni prepozno. Naslovi zgodb so pogosto pregovori, katerih ustaljeno sporočilo avtorica spretno obrne in postavi v povsem novo luč. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserja: Magda Lapajne, Božo Grlj

30 min

V branje dobivamo roman v pismih, ki je slovenski književnosti precej redek žanr. Napisala ga je Miriam Drev in ga poimenovala Od dneva so in od noči. Pisateljica je z učinkovito rabo pisemskega žanra osvetlila mnoge neosvetljene prostore v družinskih odnosih treh generacij in pokazala, kako pomembno je za notranjo osvoboditev soočanje s preteklostjo. Za prijetno bralsko presenečenje je poskrbela tudi Tadeja Krečič Scholten s prvencem, knjigo kratkih zgodb Nikoli ni prepozno. Naslovi zgodb so pogosto pregovori, katerih ustaljeno sporočilo avtorica spretno obrne in postavi v povsem novo luč. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserja: Magda Lapajne, Božo Grlj

Pisave

Meta Kušar, Andrej E. Skubic

13. 12. 2021

Meti Kušar pomeni poezija močno komunikacijo med ljudmi. Čeprav gre v njeni novi pesniški zbirki Zmaj za simbolno, metaforično govorico, pesmi govorijo o konkretnem življenju. Pesnica najde polnost življenja tako v domu, bogatem z izročilom prednikov, kot v naravi, ki zaživi v številnih podobah drobnih manifestacij življenja. Zbirka Zmaj govori tudi o osebni in kolektivni svobodi in preseganju enoumja; o tem, da nam prav notranja svoboda pomaga premagovati strah in tesnobo. Predvsem pa pesmi prinašajo spoznanje, da ne moremo živeti polno brez prebujene duše, brez duševnega življenja. V drugem delu oddaje bo predstavljen roman Krasni dnevi Andreja E. Skubica, enega naših najbolj izstopajočih in nagrajevanih pisateljev. Gre za družinsko sago o trku treh generacij družine Šauta. Vsi romaneskni liki so natančno psihološko osvetljeni, prikazani so tudi mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se med ljudmi, ki so si najbližje, vzpostavila pristna človeška bližina. Čeprav se zdi življenje družine umirjeno in neproblematično, se izkaže, da so vselej lahko blizu usodne reči in da se vsak hip lahko vse sesuje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Meti Kušar pomeni poezija močno komunikacijo med ljudmi. Čeprav gre v njeni novi pesniški zbirki Zmaj za simbolno, metaforično govorico, pesmi govorijo o konkretnem življenju. Pesnica najde polnost življenja tako v domu, bogatem z izročilom prednikov, kot v naravi, ki zaživi v številnih podobah drobnih manifestacij življenja. Zbirka Zmaj govori tudi o osebni in kolektivni svobodi in preseganju enoumja; o tem, da nam prav notranja svoboda pomaga premagovati strah in tesnobo. Predvsem pa pesmi prinašajo spoznanje, da ne moremo živeti polno brez prebujene duše, brez duševnega življenja. V drugem delu oddaje bo predstavljen roman Krasni dnevi Andreja E. Skubica, enega naših najbolj izstopajočih in nagrajevanih pisateljev. Gre za družinsko sago o trku treh generacij družine Šauta. Vsi romaneskni liki so natančno psihološko osvetljeni, prikazani so tudi mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se med ljudmi, ki so si najbližje, vzpostavila pristna človeška bližina. Čeprav se zdi življenje družine umirjeno in neproblematično, se izkaže, da so vselej lahko blizu usodne reči in da se vsak hip lahko vse sesuje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Sto let Zorka Simčiča

8. 11. 2021

Oddaja bo posvečena akademiku Zorku Simčiču, pisatelju, dramatiku in esejistu, ki bo 19. novembra praznoval stoti rojstni dan. Njegova življenjska usoda je ena mnogih človeških zgodb, ki jim ni prizaneslo nasilno kolesje zgodovine v nemirnem 20. stoletju. Pisatelja je močno zaznamoval eksil, zaradi katerega pa ni nikoli objokoval svoje usode, ampak jo je zrelo in prepričljivo upodobil v svojih delih. Zorko Simčič je po drugi svetovni vojni kot begunec našel svoj novi dom v Argentini. Leta 1993 je po dolgih desetletjih prvič obiskal Slovenijo, leto dni pozneje pa se je z družino za stalno vrnil v domovino. Tu je nadaljeval z ustvarjanjem, z nami pa je vse od leta 1993 delil svoja dragocena spoznanja o življenju in literaturi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

31 min

Oddaja bo posvečena akademiku Zorku Simčiču, pisatelju, dramatiku in esejistu, ki bo 19. novembra praznoval stoti rojstni dan. Njegova življenjska usoda je ena mnogih človeških zgodb, ki jim ni prizaneslo nasilno kolesje zgodovine v nemirnem 20. stoletju. Pisatelja je močno zaznamoval eksil, zaradi katerega pa ni nikoli objokoval svoje usode, ampak jo je zrelo in prepričljivo upodobil v svojih delih. Zorko Simčič je po drugi svetovni vojni kot begunec našel svoj novi dom v Argentini. Leta 1993 je po dolgih desetletjih prvič obiskal Slovenijo, leto dni pozneje pa se je z družino za stalno vrnil v domovino. Tu je nadaljeval z ustvarjanjem, z nami pa je vse od leta 1993 delil svoja dragocena spoznanja o življenju in literaturi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Josef Winkler, Simona Škrabec

27. 9. 2021

Predstavili bomo letošnjega vileniškega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja. Avtor se v svojih delih nenehno vrača k motivom iz otroštva: smrti, spolnosti, katolicizmu, domovini in patriarhalni skupnosti. Z umetniško močjo in kritično ostrino razkriva družinsko in družbeno okolje, ki ne sprejema drugačnosti, pač pa z lažno moralo ohranja premoč nad drugimi. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o spremembah, ki jih prinašajo potovanja, selitve in življenje v tujini. O tem govori knjiga črtic Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Simone Škrabec, univerzitetne profesorice, prevajalke in pisateljice, ki že trideset let živi v Barceloni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Predstavili bomo letošnjega vileniškega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja. Avtor se v svojih delih nenehno vrača k motivom iz otroštva: smrti, spolnosti, katolicizmu, domovini in patriarhalni skupnosti. Z umetniško močjo in kritično ostrino razkriva družinsko in družbeno okolje, ki ne sprejema drugačnosti, pač pa z lažno moralo ohranja premoč nad drugimi. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o spremembah, ki jih prinašajo potovanja, selitve in življenje v tujini. O tem govori knjiga črtic Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Simone Škrabec, univerzitetne profesorice, prevajalke in pisateljice, ki že trideset let živi v Barceloni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Andrej Medved, Barbara Korun in Primož Sturman

14. 6. 2021

Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Jani Virk, Maja Vidmar in Robert Simonišek

17. 5. 2021

Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Saša Pavček, Peter Semolič in Mirana Likar

12. 4. 2021

Zastali čas je naslov druge pesniške zbirke igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. Pesnica s tenkočutno lirično pisavo osvetljuje ljubezen v osrčju spomina in tke tesno povezanost s preminulimi bližnjimi. Peter Semolič je izbral za svojo novo knjigo poezije, poimenovano Robovi, popotniški žanr. Posamezniki se na različnih krajih soočajo z evolucijo in na ozadju zgodovinskega razvoja zrejo v svoj lastni obraz in zablode današnjega časa. Usodo posameznika, ki se znajde v primežu zgodovine in grozot druge svetovne vojne, pa je v romanu Pripovedovalec prepričljivo upodobila pisateljica Mirana Likar. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

29 min

Zastali čas je naslov druge pesniške zbirke igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. Pesnica s tenkočutno lirično pisavo osvetljuje ljubezen v osrčju spomina in tke tesno povezanost s preminulimi bližnjimi. Peter Semolič je izbral za svojo novo knjigo poezije, poimenovano Robovi, popotniški žanr. Posamezniki se na različnih krajih soočajo z evolucijo in na ozadju zgodovinskega razvoja zrejo v svoj lastni obraz in zablode današnjega časa. Usodo posameznika, ki se znajde v primežu zgodovine in grozot druge svetovne vojne, pa je v romanu Pripovedovalec prepričljivo upodobila pisateljica Mirana Likar. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Borut Kraševec, Ana Schnabl in Sarival Sosič

22. 2. 2021

Že dolgo nismo dobili v branje romana, ki bi tako sugestivno povezal živalski in človeški svet, kot je to storil Borut Kraševec s svojim romanesknim prvencem Agni. V njem se osredotoča na nagonskost, prvinskost pri živalih in ljudeh. Avtor spretno razvršča motive, ki se ponavljajo in med seboj pomensko oplajajo, z izbranimi metaforami, simboli in izbrušenim jezikom pa ustvarja umetniški tekst. Roman Mojstrovina Ane Schnabl se dogaja v Ljubljani na sredini osemdesetih let minulega stoletja, ko so se napovedovale prelomne družbene spremembe. Na družbenem ozadju pa pisateljico zanima predvsem ljubezenska zgodba. S slogovno suverenostjo in sproščenostjo hkrati je ustvarila imeniten roman o človeških značajih in naravi ljubezni. Sarival Sosič je poimenoval svoj tretji roman Sin in sin. V središči pripovedi sta brata, ki želita z glasbo osmišljati svet. Roman je poklon umetnosti, njegova družbeno-kritična ost pa izpostavlja odsotnost medsebojnega razumevanja in sprejemanje drugega, drugačnega v sodobnem svetu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserki: Magda Lapajne in Petra Hauc

31 min

Že dolgo nismo dobili v branje romana, ki bi tako sugestivno povezal živalski in človeški svet, kot je to storil Borut Kraševec s svojim romanesknim prvencem Agni. V njem se osredotoča na nagonskost, prvinskost pri živalih in ljudeh. Avtor spretno razvršča motive, ki se ponavljajo in med seboj pomensko oplajajo, z izbranimi metaforami, simboli in izbrušenim jezikom pa ustvarja umetniški tekst. Roman Mojstrovina Ane Schnabl se dogaja v Ljubljani na sredini osemdesetih let minulega stoletja, ko so se napovedovale prelomne družbene spremembe. Na družbenem ozadju pa pisateljico zanima predvsem ljubezenska zgodba. S slogovno suverenostjo in sproščenostjo hkrati je ustvarila imeniten roman o človeških značajih in naravi ljubezni. Sarival Sosič je poimenoval svoj tretji roman Sin in sin. V središči pripovedi sta brata, ki želita z glasbo osmišljati svet. Roman je poklon umetnosti, njegova družbeno-kritična ost pa izpostavlja odsotnost medsebojnega razumevanja in sprejemanje drugega, drugačnega v sodobnem svetu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserki: Magda Lapajne in Petra Hauc

Pisave

Sprehod po literarnih pokrajinah

14. 12. 2020

Tokrat bomo zavrteli kolo časa nekoliko nazaj in se ob 25-letnici oddaje Pisave spomnili slovenskih književnikov, ki so vtisnili naši literaturi in tudi Pisavam neizbrisen pečat. O svoji delih ter pogledu na literaturo, družbo in čas bo spregovorilo enajst avtorjev, Prešernovih nagrajencev, ki jih ni več med nami, s svojimi deli pa bodo vselej del sedanjosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Tokrat bomo zavrteli kolo časa nekoliko nazaj in se ob 25-letnici oddaje Pisave spomnili slovenskih književnikov, ki so vtisnili naši literaturi in tudi Pisavam neizbrisen pečat. O svoji delih ter pogledu na literaturo, družbo in čas bo spregovorilo enajst avtorjev, Prešernovih nagrajencev, ki jih ni več med nami, s svojimi deli pa bodo vselej del sedanjosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Esad Babačić, Uroš Zupan in Jernej Juren

27. 10. 2020

Esad Babačić bo predstavil svoj esejistični prvenec, z Rožančevo nagrado ovenčano knjigo Veš, mašina, svoj dolg. Tematika duhovitih in berljivih esejev sega od športa do družbenih sprememb, pri čemer pisatelj prisega na človeško solidarnost in se upira egoizmu, preziru in pridobitništvu. Uroš Zupan je poimenoval svojo dvanajsto pesniško zbirko Sanjska knjiga. Rdeča nit formalno raznolikih pesmi je pisanje o izgubljenem svetu, o rajskem času otroštva, pa tudi o melanholiji, bolečini in iskanju tihega, mirnega sozvočja z naravo. Prevajalec, glasbenik in stripovski scenarist Jernej Juren bo spregovoril o svojem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb Ekoton in drugi grehi mladosti. Generacijsko obarvano pisanje se dotika ljubezni v najrazličnejših odtenkih in z duhovito pisavo izriše nepredvidljiv vrtiljak privlačnosti, pripadnosti in zavrnitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Esad Babačić bo predstavil svoj esejistični prvenec, z Rožančevo nagrado ovenčano knjigo Veš, mašina, svoj dolg. Tematika duhovitih in berljivih esejev sega od športa do družbenih sprememb, pri čemer pisatelj prisega na človeško solidarnost in se upira egoizmu, preziru in pridobitništvu. Uroš Zupan je poimenoval svojo dvanajsto pesniško zbirko Sanjska knjiga. Rdeča nit formalno raznolikih pesmi je pisanje o izgubljenem svetu, o rajskem času otroštva, pa tudi o melanholiji, bolečini in iskanju tihega, mirnega sozvočja z naravo. Prevajalec, glasbenik in stripovski scenarist Jernej Juren bo spregovoril o svojem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb Ekoton in drugi grehi mladosti. Generacijsko obarvano pisanje se dotika ljubezni v najrazličnejših odtenkih in z duhovito pisavo izriše nepredvidljiv vrtiljak privlačnosti, pripadnosti in zavrnitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Aleš Berger, Andrej Brvar

21. 9. 2020

Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

31 min

Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Gabriela Babnik, Ana Svetel in Alenka Koželj

25. 5. 2020

Tri avtorice so ustvarile v svojih novih delih psihološko poglobljene portrete svojih junakov. Protagonisti romana Tri smrti izpod peresa Gabriele Babnik so razpeti med Afriko, Slovenijo in Francijo, vse pa močno zaznamujejo smrti bližnjih. Pisateljici je uspelo prepričljivo pokazati, kako na njihov intimni svet vplivajo družbene razmere in kako skušajo poiskati nov smisel življenja. Ana Svetel pripoveduje v knjigi kratkih zgodb Dobra družba o neznancih, ki jih skupna vožnja za kratek čas poveže, njihovo medsebojno komuniciranje in pogledi na svet pa razkrivajo številne zakoreninjene predsodke. Psihološka karakterizacija je v tudi v ospredju zbirke kratke proze Lovilci sanj Alenke Koželj. Avtorico zanimajo mejne, prelomne situacije, ki zbujajo v protagonistih občutja nelagodja, tesnobe in bivanjske negotovosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Tri avtorice so ustvarile v svojih novih delih psihološko poglobljene portrete svojih junakov. Protagonisti romana Tri smrti izpod peresa Gabriele Babnik so razpeti med Afriko, Slovenijo in Francijo, vse pa močno zaznamujejo smrti bližnjih. Pisateljici je uspelo prepričljivo pokazati, kako na njihov intimni svet vplivajo družbene razmere in kako skušajo poiskati nov smisel življenja. Ana Svetel pripoveduje v knjigi kratkih zgodb Dobra družba o neznancih, ki jih skupna vožnja za kratek čas poveže, njihovo medsebojno komuniciranje in pogledi na svet pa razkrivajo številne zakoreninjene predsodke. Psihološka karakterizacija je v tudi v ospredju zbirke kratke proze Lovilci sanj Alenke Koželj. Avtorico zanimajo mejne, prelomne situacije, ki zbujajo v protagonistih občutja nelagodja, tesnobe in bivanjske negotovosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Drago Jančar: In ljubezen tudi

6. 4. 2020

Drago Jančar bo predstavil svoj novi roman In ljubezen tudi, s katerim znova potrjuje svoje pripovedno mojstrstvo. Osrednje prizorišče dogajanja je Maribor v času nemške okupacije, pripoved pa je osredotočena na ljubezen v času vojne. Protagonisti so ujetniki uničevalnega kolesja zgodovine; nekateri se okupaciji upirajo, drugi jo navdušeno pozdravljajo, vse pa vojna za vedno zaznamuje. V njej se, kot prebere romaneskna junakinja Sonja v Byronovi pesmi, utrudi srce in ljubezen tudi. Gre še za eno izjemno Jančarjevo o človeško boleči razsežnosti vojnega časa in 20. stoletja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc

31 min

Drago Jančar bo predstavil svoj novi roman In ljubezen tudi, s katerim znova potrjuje svoje pripovedno mojstrstvo. Osrednje prizorišče dogajanja je Maribor v času nemške okupacije, pripoved pa je osredotočena na ljubezen v času vojne. Protagonisti so ujetniki uničevalnega kolesja zgodovine; nekateri se okupaciji upirajo, drugi jo navdušeno pozdravljajo, vse pa vojna za vedno zaznamuje. V njej se, kot prebere romaneskna junakinja Sonja v Byronovi pesmi, utrudi srce in ljubezen tudi. Gre še za eno izjemno Jančarjevo o človeško boleči razsežnosti vojnega časa in 20. stoletja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc

Pisave

Sebastijan Pregelj, Suzana Tratnik in Mitja Čander

2. 3. 2020

Roman V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja je roman o odraščanju in o razpadu nekdanje skupne države. Romaneskni junak Jan se spominja odraščanja v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja in izpiše intimno zgodbo o prijateljstvu, hkrati pa odstre pogled v družbene razmere, ki so pripeljale do osamosvojitve Slovenije. O odraščanju in vstopu v odraslost piše tudi Suzana Tratnik v romanu Norhavs na vrhu hriba. Pisateljica izriše s satirično ostjo in prvinami grozljivke grotesknost čudaškega kraja, ki ne dopušča drugačnosti, in pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se zmore upreti nasilju večine. Tudi Mitja Čander je v svojem romanesknem prvencu Slepec uporabil prvine satire; gre za z avtobiografskimi prvinami prežet roman o intimni in družbeni slepoti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Roman V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja je roman o odraščanju in o razpadu nekdanje skupne države. Romaneskni junak Jan se spominja odraščanja v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja in izpiše intimno zgodbo o prijateljstvu, hkrati pa odstre pogled v družbene razmere, ki so pripeljale do osamosvojitve Slovenije. O odraščanju in vstopu v odraslost piše tudi Suzana Tratnik v romanu Norhavs na vrhu hriba. Pisateljica izriše s satirično ostjo in prvinami grozljivke grotesknost čudaškega kraja, ki ne dopušča drugačnosti, in pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se zmore upreti nasilju večine. Tudi Mitja Čander je v svojem romanesknem prvencu Slepec uporabil prvine satire; gre za z avtobiografskimi prvinami prežet roman o intimni in družbeni slepoti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Ada Škerl, Kaja Teržan in Zarja Vršič

20. 1. 2020

Pred sedemdesetimi leti je izšla prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Ob tej obletnici in ob deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki bo v oddaji spregovorila o poeziji Ade Škerl, k njenim pogledom na pesničin opus bomo dodali tudi pripoved Ade Škerl, kot jo je zabeležila naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili pesniško zbirko Krog, za katero je Kaja Teržan pred nekaj meseci prejela Jenkovo nagrado. Osrednje teme zbirke – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pri čemer se pesnica upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Beseda bo tekla tudi o proznem prvencu, knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka, ki jo podpisuje pisateljica mlajše generacije Zarja Vršič.

29 min

Pred sedemdesetimi leti je izšla prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Ob tej obletnici in ob deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki bo v oddaji spregovorila o poeziji Ade Škerl, k njenim pogledom na pesničin opus bomo dodali tudi pripoved Ade Škerl, kot jo je zabeležila naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili pesniško zbirko Krog, za katero je Kaja Teržan pred nekaj meseci prejela Jenkovo nagrado. Osrednje teme zbirke – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pri čemer se pesnica upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Beseda bo tekla tudi o proznem prvencu, knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka, ki jo podpisuje pisateljica mlajše generacije Zarja Vršič.

Pisave

Pisave: Véronique Olmi, Aleksandar Gatalica in José Morella

16. 12. 2019

Svoja dela bodo predstavili trije tuji gostje 35. Slovenskega knjižnega sejma. Vsi v svojih delih segajo v turbulentni čas konca 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Francosko pisateljico Véronique Olmi je tako presunila zgodba o Jožefini Bakhiti, sužnji, ki je postala nuna, da je o njej napisala biografski roman. V romanu Bakhita, ki ga je prevedla Janina Kos, pripoveduje o deklici, rojeni v Darfurju v Sudanu, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja pri sedmih letih ugrabili trgovci s sužnji in jo kar petkrat prodali različnim gospodarjem. Osvobojena je bila v Italiji, kjer je postala nuna, pol stoletja po svoji smrti pa je bila razglašena za svetnico. Pisateljica se poglablja v notranjo moč zlorabljene deklice, ki ji uspe preživeti nečloveško trpinčenje, in v tenkočutnem portretu odrasle Bakhite odstre podobo temnopolte ženske, ki s sočutjem in človečnostjo preseže vsa rasistična ponižanja. Pisateljica prikaže, kako je fašistična oblast v Italiji zlorabljala Bakhitino zgodbo za lastno propagando in kako rasizem in suženjstvo tudi v današnjem svetu še nista odpravljena. Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev, v svojih delih pogosto sega v preteklost. V prevodu Mateje Komel Snoj dobivamo v branje njegov roman Nevidni, v katerem se duhovito poigrava z idejo o rojstvu moderne umetnosti. Avtor se sprašuje, kako je po prvi razstavi impresionistov leta 1874 lahko prišlo do tako nepričakovanega razvoja moderne umetnosti, ko pa sta jo sprva spremljala samo zasmehovanje in prezir. Na ozadju zgodovinskih dejstev ustvari povsem fiktivno pripoved z zanimivimi portreti najvidnejših imen modernega slikarstva. Španski pisatelj José Morella se slovenskim bralcem predstavlja z romanom Kakor poti v megli, ki ga je prevedel Ferdinand Miklavc. V njem prikliče iz pozabe zgodbo o avstrijskem psihoanalitiku, utopičnem mislecu in anarhistu Ottu Grossu, ki se je zavzemal za socialno pravično družbo, osvobojeno vseh nazadnjaških predsodkov in strogih družbenih norm. V romanu je izrisana podoba prvih desetletij 20. stoletja, ko je človeštvo ustvarilo veliko lepega in naprednega, hkrati pa so se že rojevale totalitarne ideologije, ki so Evropo pahnile v temo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Svoja dela bodo predstavili trije tuji gostje 35. Slovenskega knjižnega sejma. Vsi v svojih delih segajo v turbulentni čas konca 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Francosko pisateljico Véronique Olmi je tako presunila zgodba o Jožefini Bakhiti, sužnji, ki je postala nuna, da je o njej napisala biografski roman. V romanu Bakhita, ki ga je prevedla Janina Kos, pripoveduje o deklici, rojeni v Darfurju v Sudanu, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja pri sedmih letih ugrabili trgovci s sužnji in jo kar petkrat prodali različnim gospodarjem. Osvobojena je bila v Italiji, kjer je postala nuna, pol stoletja po svoji smrti pa je bila razglašena za svetnico. Pisateljica se poglablja v notranjo moč zlorabljene deklice, ki ji uspe preživeti nečloveško trpinčenje, in v tenkočutnem portretu odrasle Bakhite odstre podobo temnopolte ženske, ki s sočutjem in človečnostjo preseže vsa rasistična ponižanja. Pisateljica prikaže, kako je fašistična oblast v Italiji zlorabljala Bakhitino zgodbo za lastno propagando in kako rasizem in suženjstvo tudi v današnjem svetu še nista odpravljena. Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev, v svojih delih pogosto sega v preteklost. V prevodu Mateje Komel Snoj dobivamo v branje njegov roman Nevidni, v katerem se duhovito poigrava z idejo o rojstvu moderne umetnosti. Avtor se sprašuje, kako je po prvi razstavi impresionistov leta 1874 lahko prišlo do tako nepričakovanega razvoja moderne umetnosti, ko pa sta jo sprva spremljala samo zasmehovanje in prezir. Na ozadju zgodovinskih dejstev ustvari povsem fiktivno pripoved z zanimivimi portreti najvidnejših imen modernega slikarstva. Španski pisatelj José Morella se slovenskim bralcem predstavlja z romanom Kakor poti v megli, ki ga je prevedel Ferdinand Miklavc. V njem prikliče iz pozabe zgodbo o avstrijskem psihoanalitiku, utopičnem mislecu in anarhistu Ottu Grossu, ki se je zavzemal za socialno pravično družbo, osvobojeno vseh nazadnjaških predsodkov in strogih družbenih norm. V romanu je izrisana podoba prvih desetletij 20. stoletja, ko je človeštvo ustvarilo veliko lepega in naprednega, hkrati pa so se že rojevale totalitarne ideologije, ki so Evropo pahnile v temo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Brane Senegačnik, Anja Golob in Ivan Antić

18. 11. 2019

Poezija Braneta Senegačnika se ne pridružuje prevladujočemu toku sodobnih pesniških glasov, zato je s svojo duhovno globino in klasično estetiko toliko dragocenejša. Pesnik bo v oddaji spregovoril o svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Pogovori z nikomer, v kateri se dotika presežnih, metafizičnih razsežnosti bivanja. Izrazito avtorski rokopis prinaša tudi poezija Anje Golob. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih pesnica s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa njena zelo obiskana javna branja in celo razprodani ponatisi posameznih zbirk. Pesnica je svojo četrto pesniško zbirko naslovila kar s celo pesmijo in v njej z natančno, izčiščeno govorico združila intimo in družbeni angažma. Z osredotočenostjo na detajl in s pozornim opazovanjem duševnih in telesnih reakcij svojih junakov se v svojih kratkih zgodbah ukvarja Ivan Antić – eden vidnejših srbskih prozaistov mlajše generacije. Po odmevni knjigi kratke proze Tonus so zdaj tu Membrane, membrane, njegovo drugo delo, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Poezija Braneta Senegačnika se ne pridružuje prevladujočemu toku sodobnih pesniških glasov, zato je s svojo duhovno globino in klasično estetiko toliko dragocenejša. Pesnik bo v oddaji spregovoril o svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Pogovori z nikomer, v kateri se dotika presežnih, metafizičnih razsežnosti bivanja. Izrazito avtorski rokopis prinaša tudi poezija Anje Golob. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih pesnica s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa njena zelo obiskana javna branja in celo razprodani ponatisi posameznih zbirk. Pesnica je svojo četrto pesniško zbirko naslovila kar s celo pesmijo in v njej z natančno, izčiščeno govorico združila intimo in družbeni angažma. Z osredotočenostjo na detajl in s pozornim opazovanjem duševnih in telesnih reakcij svojih junakov se v svojih kratkih zgodbah ukvarja Ivan Antić – eden vidnejših srbskih prozaistov mlajše generacije. Po odmevni knjigi kratke proze Tonus so zdaj tu Membrane, membrane, njegovo drugo delo, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Marjan Strojan, Jiři Kočica in Tina Bilban

14. 10. 2019

Ob sedemdesetletnici Marjana Strojana je izšla pesnikova osma pesniška zbirka z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave, ki znova potrjuje avtorjevo mojstrstvo. Pesnik nas popelje skozi zgodovino svetovne lirike od antike do današnjih dni. Ko v izbrušenih pesniških oblikah vzpostavlja dvogovor s pesniškimi mojstri, spregovori o lastni življenjski izkušnji, ki jo določata predvsem občutenje ljubezni in soočanje z njeno izgubo. Tematsko je posebej izpostavljen cikel Zimsko popotovanje, ki sta ga navdihnila Schubertova glasba in pesmi Wilhelma Müllerja v istoimenski romantični mojstrovini. Ena od tem, ki se jim v svojem opusu posveča kipar, pesnik in esejist Jiři Kočica, je umetnost kot etično dejanje in o tem piše tudi v svojem romanesknem prvencu Izvirnik. Tematska iztočnica, ki sproži dogajanje, je slovita Fontana Marcela Duchampa, s katero je umetnik leta 1917 odprl poglavje ready made umetnosti. O etičnih vprašanjih govori tudi romaneskni prvenec Hvala za škarje Tine Bilban. Nova odkritja na področju genetike so pisateljico spodbudila, da je pronicljivo spregovorila o našem odnosu do znanosti in o strahu, ki ga v nas zbuja genski inženiring. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Ob sedemdesetletnici Marjana Strojana je izšla pesnikova osma pesniška zbirka z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave, ki znova potrjuje avtorjevo mojstrstvo. Pesnik nas popelje skozi zgodovino svetovne lirike od antike do današnjih dni. Ko v izbrušenih pesniških oblikah vzpostavlja dvogovor s pesniškimi mojstri, spregovori o lastni življenjski izkušnji, ki jo določata predvsem občutenje ljubezni in soočanje z njeno izgubo. Tematsko je posebej izpostavljen cikel Zimsko popotovanje, ki sta ga navdihnila Schubertova glasba in pesmi Wilhelma Müllerja v istoimenski romantični mojstrovini. Ena od tem, ki se jim v svojem opusu posveča kipar, pesnik in esejist Jiři Kočica, je umetnost kot etično dejanje in o tem piše tudi v svojem romanesknem prvencu Izvirnik. Tematska iztočnica, ki sproži dogajanje, je slovita Fontana Marcela Duchampa, s katero je umetnik leta 1917 odprl poglavje ready made umetnosti. O etičnih vprašanjih govori tudi romaneskni prvenec Hvala za škarje Tine Bilban. Nova odkritja na področju genetike so pisateljico spodbudila, da je pronicljivo spregovorila o našem odnosu do znanosti in o strahu, ki ga v nas zbuja genski inženiring. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Dragan Velikić, Veronika Simoniti

16. 9. 2019

Dragan Velikić, dobitnik 34. mednarodne nagrade Vilenica, sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne srbske proze. Njegova dela so prevedena v petnajst jezikov, izhajajo v visokih nakladah, nagrajujejo jih kritiki in po njih množično segajo bralci. Velikić je portretist srednjeevropskega prostora, popotnik med Beogradom, Puljem, Budimpešto, Dunajem in Berlinom, kartograf utripa človeškega srca na prelomnicah osebnih biografij in družbenih pretresov. V oddaji bo odstrl pogled v svojo poetiko, v kateri se prepletata avtobiografija in fikcija, ter spregovoril o pomenu lastne življenjske izkušnje, iz katere črpa navdih za svoja dela. Bogat vir avtorjevega ustvarjanja so pisma, fotografije, dokumenti prednikov, v katerih odkriva zamolčano in pozabljeno, a na nek način vselej prisotno. Družinska zapuščina je navdihnila tudi Veroniko Simoniti, ki se z vsakim novim delom izraziteje vpisuje v sodobno slovensko prozo. V romanu Ivana pred morjem portretira usodo ženske, rojene na začetku 20. stoletja, in pripoveduje zgodbo o prostoru in času, o ljubezni in intimi, v katero vdira zunanji svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Dragan Velikić, dobitnik 34. mednarodne nagrade Vilenica, sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne srbske proze. Njegova dela so prevedena v petnajst jezikov, izhajajo v visokih nakladah, nagrajujejo jih kritiki in po njih množično segajo bralci. Velikić je portretist srednjeevropskega prostora, popotnik med Beogradom, Puljem, Budimpešto, Dunajem in Berlinom, kartograf utripa človeškega srca na prelomnicah osebnih biografij in družbenih pretresov. V oddaji bo odstrl pogled v svojo poetiko, v kateri se prepletata avtobiografija in fikcija, ter spregovoril o pomenu lastne življenjske izkušnje, iz katere črpa navdih za svoja dela. Bogat vir avtorjevega ustvarjanja so pisma, fotografije, dokumenti prednikov, v katerih odkriva zamolčano in pozabljeno, a na nek način vselej prisotno. Družinska zapuščina je navdihnila tudi Veroniko Simoniti, ki se z vsakim novim delom izraziteje vpisuje v sodobno slovensko prozo. V romanu Ivana pred morjem portretira usodo ženske, rojene na začetku 20. stoletja, in pripoveduje zgodbo o prostoru in času, o ljubezni in intimi, v katero vdira zunanji svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Igor Grdina: Ivan Cankar – portret genija

20. 8. 2019

Že dolgo smo na našem knjižnem trgu pogrešali novo monografijo o Ivanu Cankarju. V Cankarjevem letu jo je napisal ddr. Igor Grdina, ki je združil literarno in zgodovinsko znanost in ustvaril strokovno poglobljeno, hkrati pa berljivo delo. Pisanje Igorja Grdine je usmerjeno k pisateljevemu življenju, pri čemer avtor prikaže vpliv različnih življenjskih situacij na oblikovanje Cankarjeve osebnosti in njen odsev v pisateljevih delih. V sedmih poglavjih so prikazana različna obdobja Cankarjevega življenja in tematizirane različne plati pisateljevega delovanja. Veliko izvemo o Cankarjevem odnosu do matere in drugih družinskih članov, do njegovih ljubezenskih izbrank ter do drugih umetniških ustvarjalcev, posebej pa so poudarjeni tudi Cankarjevi umetniška občutljivost in samozavest ter njegov politični angažma. Igorju Grdini je uspelo izvrstno izrisati portret literarnega genija, hkrati pa nam približati idejne in umetnostne tokove ter družbene in politične značilnosti časa, v katerem je Cankar živel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

32 min

Že dolgo smo na našem knjižnem trgu pogrešali novo monografijo o Ivanu Cankarju. V Cankarjevem letu jo je napisal ddr. Igor Grdina, ki je združil literarno in zgodovinsko znanost in ustvaril strokovno poglobljeno, hkrati pa berljivo delo. Pisanje Igorja Grdine je usmerjeno k pisateljevemu življenju, pri čemer avtor prikaže vpliv različnih življenjskih situacij na oblikovanje Cankarjeve osebnosti in njen odsev v pisateljevih delih. V sedmih poglavjih so prikazana različna obdobja Cankarjevega življenja in tematizirane različne plati pisateljevega delovanja. Veliko izvemo o Cankarjevem odnosu do matere in drugih družinskih članov, do njegovih ljubezenskih izbrank ter do drugih umetniških ustvarjalcev, posebej pa so poudarjeni tudi Cankarjevi umetniška občutljivost in samozavest ter njegov politični angažma. Igorju Grdini je uspelo izvrstno izrisati portret literarnega genija, hkrati pa nam približati idejne in umetnostne tokove ter družbene in politične značilnosti časa, v katerem je Cankar živel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Odraščanje v romanih Bronje Žakelj in Sarivala Sosiča

30. 7. 2019

Da sta otroštvo in odraščanje elementarna lekcija življenja, spoznavamo ob branju romanov Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj in Jaz sam Sarivala Sosiča. Bronja Žakelj nagovarja v svojem prvencu z intimistično pisavo pokojno mamo in se skozi prvoosebno pripoved odraščajoče deklice spominja družinskega vsakdana, ki sta ga boleče zaznamovali mamina bolezen in smrt. Avtobiografski roman, v katerem avtorica popisuje tudi svoje premagovanje hude bolezni, je nežen, presunljiv, osvobajajoče iskren in prav nič patetičen. Avtobiografsko je obarvan tudi roman Jaz sam Sarivala Sosiča, v katerem avtor popisuje svoje odraščanje in dozorevanje v družini, kjer so prepiri staršev običajen del vsakdana. Pisatelju uspe čutnonazorno poustvariti družinsko ozračje, ki niha med svetlobo in temo in se poglobiti v čustvovanje vseh treh protagonistov. K izvirnosti romana prispeva tudi slog pisanja, ki ustvarja iz vsakdanjosti presežnost in iz bolečine lepoto. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Da sta otroštvo in odraščanje elementarna lekcija življenja, spoznavamo ob branju romanov Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj in Jaz sam Sarivala Sosiča. Bronja Žakelj nagovarja v svojem prvencu z intimistično pisavo pokojno mamo in se skozi prvoosebno pripoved odraščajoče deklice spominja družinskega vsakdana, ki sta ga boleče zaznamovali mamina bolezen in smrt. Avtobiografski roman, v katerem avtorica popisuje tudi svoje premagovanje hude bolezni, je nežen, presunljiv, osvobajajoče iskren in prav nič patetičen. Avtobiografsko je obarvan tudi roman Jaz sam Sarivala Sosiča, v katerem avtor popisuje svoje odraščanje in dozorevanje v družini, kjer so prepiri staršev običajen del vsakdana. Pisatelju uspe čutnonazorno poustvariti družinsko ozračje, ki niha med svetlobo in temo in se poglobiti v čustvovanje vseh treh protagonistov. K izvirnosti romana prispeva tudi slog pisanja, ki ustvarja iz vsakdanjosti presežnost in iz bolečine lepoto. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Jože Snoj, Vladimir P. Štefanec in Nina Dragičević

20. 5. 2019

Tokrat bodo predstavljene leposlovne novosti izpod peres avtorjev in avtorice treh generacij. Jože Snoj je obogatil svoj obsežen pesniški, pripovedni in esejistični opus z novo pesniško zbirko, ki je izšla ob avtorjevi 85-letnici. Zbirka Stihožitja in distonije prinaša pesmi o minevanju in življenjskem vitalizmu ter o pesnikovi povezanosti z naravo kot prizoriščem bivanjske lepote in smisla. Vladimir P. Štefanec pripoveduje v svojem novem romanu Najlepša neznanka svetloba o družini fotografov v majhnem slovenskem mestu v prvi polovici 20. stoletja. Pisatelja zanimata fenomena svetlobe in fotografije in njuna povezanost z notranjim svetom romanesknih junakov. Nina Dragičević je skladateljica, glasbenica, pesnica in esejistka, ki posveča tudi v pesmih veliko pozornosti zvoku. V njenem pesniškem prvencu z naslovom Ljubav reče greva se družbena angažiranost prepričljivo prepleta z intimo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

29 min

Tokrat bodo predstavljene leposlovne novosti izpod peres avtorjev in avtorice treh generacij. Jože Snoj je obogatil svoj obsežen pesniški, pripovedni in esejistični opus z novo pesniško zbirko, ki je izšla ob avtorjevi 85-letnici. Zbirka Stihožitja in distonije prinaša pesmi o minevanju in življenjskem vitalizmu ter o pesnikovi povezanosti z naravo kot prizoriščem bivanjske lepote in smisla. Vladimir P. Štefanec pripoveduje v svojem novem romanu Najlepša neznanka svetloba o družini fotografov v majhnem slovenskem mestu v prvi polovici 20. stoletja. Pisatelja zanimata fenomena svetlobe in fotografije in njuna povezanost z notranjim svetom romanesknih junakov. Nina Dragičević je skladateljica, glasbenica, pesnica in esejistka, ki posveča tudi v pesmih veliko pozornosti zvoku. V njenem pesniškem prvencu z naslovom Ljubav reče greva se družbena angažiranost prepričljivo prepleta z intimo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Besede Jacquesa Préverta in Jakobove bukve Olge Tokarczuk

15. 4. 2019

Jacques Prévert velja za enega najbolj priljubljenih pesnikov 20. stoletja. Njegovo legendarno pesniško zbirko Besede (1946) lahko zdaj v sijajnem prevodu Aleša Bergerja prvič v celoti preberemo v slovenščini. Gre za evropsko pesniško uspešnico, ki prinaša tako socialno angažirana besedila kot drobne poetične utrinke vsakdanjika, predvsem pa pesnik v zbirki izraža svoj upor zoper vojno, klerikalizem in sprijenost političnih elit ter sočutje do tistih, ki jih pestijo krivice in nesmisli tega sveta. O Besedah bosta spregovorila prevajalec Aleš Berger in avtor spremne besede dr. Primož Vitez. V drugem delu oddaje bomo predstavili obsežen roman Jakobove bukve izpod peresa Olge Tokarczuk, ki sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne poljske književnosti. Pisateljica pripoveduje v Jakobovih bukvah o Poljski v drugi polovici 18. stoletja, o poljskih Judih in o verski doktrini judovskega heretika Jakoba Franka, ki pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ni izbiral sredstev. Avtorica prikaže njegova prizadevanja, da bi povezal judovstvo in krščanstvo, in kritično spregovori o poljskem antisemitizmu in poljski kolonialni preteklosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Jacques Prévert velja za enega najbolj priljubljenih pesnikov 20. stoletja. Njegovo legendarno pesniško zbirko Besede (1946) lahko zdaj v sijajnem prevodu Aleša Bergerja prvič v celoti preberemo v slovenščini. Gre za evropsko pesniško uspešnico, ki prinaša tako socialno angažirana besedila kot drobne poetične utrinke vsakdanjika, predvsem pa pesnik v zbirki izraža svoj upor zoper vojno, klerikalizem in sprijenost političnih elit ter sočutje do tistih, ki jih pestijo krivice in nesmisli tega sveta. O Besedah bosta spregovorila prevajalec Aleš Berger in avtor spremne besede dr. Primož Vitez. V drugem delu oddaje bomo predstavili obsežen roman Jakobove bukve izpod peresa Olge Tokarczuk, ki sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne poljske književnosti. Pisateljica pripoveduje v Jakobovih bukvah o Poljski v drugi polovici 18. stoletja, o poljskih Judih in o verski doktrini judovskega heretika Jakoba Franka, ki pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ni izbiral sredstev. Avtorica prikaže njegova prizadevanja, da bi povezal judovstvo in krščanstvo, in kritično spregovori o poljskem antisemitizmu in poljski kolonialni preteklosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Dušan Merc, sodobna madžarska poezija

21. 1. 2019

V prvem delu oddaje bo Dušan Merc predstavil svoj roman Slepe miši, v katerem pripoveduje o procesu proti t.im. bolgarski navezi v osemdesetih letih minulega stoletja. Na vojaškem sodišču v Ljubljani so bili zaradi teroristične in vohunske dejavnosti obsojeni na zaporne kazni nedolžni bolgarski in jugoslovanski državljani. Protagonist romana je knjižničar, ki je bil tudi sam osumljen sodelovanja z domnevno teroristično in vohunsko skupino. Po dvaintridesetih letih, ko mu pride v roke knjiga »1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana« Igorja Omerze, se želi spoprijeti s svojo preteklostjo in razčistiti, zakaj se mu je uspelo izogniti procesu in obsodbi. V romanu, ki ima za osnovo precej avtobiografskih prvin, pisatelj razkrije delovanje bivšega režima, ki je bil nenehno na preži za sovražniki in je v svojem kolesju uničeval življenja posameznikov in njihovih najbližjih. Drugi del oddaje bo posvečen sodobni madžarski poeziji in sicer se bodo predstavili Ottó Tolnai, István Vörös in Roland Orcsik. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

V prvem delu oddaje bo Dušan Merc predstavil svoj roman Slepe miši, v katerem pripoveduje o procesu proti t.im. bolgarski navezi v osemdesetih letih minulega stoletja. Na vojaškem sodišču v Ljubljani so bili zaradi teroristične in vohunske dejavnosti obsojeni na zaporne kazni nedolžni bolgarski in jugoslovanski državljani. Protagonist romana je knjižničar, ki je bil tudi sam osumljen sodelovanja z domnevno teroristično in vohunsko skupino. Po dvaintridesetih letih, ko mu pride v roke knjiga »1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana« Igorja Omerze, se želi spoprijeti s svojo preteklostjo in razčistiti, zakaj se mu je uspelo izogniti procesu in obsodbi. V romanu, ki ima za osnovo precej avtobiografskih prvin, pisatelj razkrije delovanje bivšega režima, ki je bil nenehno na preži za sovražniki in je v svojem kolesju uničeval življenja posameznikov in njihovih najbližjih. Drugi del oddaje bo posvečen sodobni madžarski poeziji in sicer se bodo predstavili Ottó Tolnai, István Vörös in Roland Orcsik. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Péter Nádas

10. 12. 2018

Na 34. slovenskem knjižnem sejmu je bila država v središču Madžarska, častni gost prireditve pa Péter Nádas, eden najvidnejših sodobnih madžarskih in evropskih pisateljev. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne literarne nagrade, pred dvajsetimi leti tudi nagrado Vilenica. V slovenščini lahko prebiramo štiri njegova dela; pred kratkim smo dobili v prevodu Marjance Mihelič v branje Vzporedne zgodbe, monumentalni roman o 20. stoletju. V njem nas pisatelj popelje v vrtince evropske zgodovine, posveča pa se tudi človekovi intimi, predvsem razmerju med telesom in duhom. Na dva tisoč straneh spremljamo množico junakov različnih narodnosti, katerih življenjske zgodbe se med seboj prepletajo, usodo vseh pa močno zaznamujejo totalitarne ideologije. Pisatelj bo spregovoril tudi o svoji osebni zgodbi, ki se je odvijala v tragičnih razmerah komunistične diktature na Madžarskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

30 min

Na 34. slovenskem knjižnem sejmu je bila država v središču Madžarska, častni gost prireditve pa Péter Nádas, eden najvidnejših sodobnih madžarskih in evropskih pisateljev. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne literarne nagrade, pred dvajsetimi leti tudi nagrado Vilenica. V slovenščini lahko prebiramo štiri njegova dela; pred kratkim smo dobili v prevodu Marjance Mihelič v branje Vzporedne zgodbe, monumentalni roman o 20. stoletju. V njem nas pisatelj popelje v vrtince evropske zgodovine, posveča pa se tudi človekovi intimi, predvsem razmerju med telesom in duhom. Na dva tisoč straneh spremljamo množico junakov različnih narodnosti, katerih življenjske zgodbe se med seboj prepletajo, usodo vseh pa močno zaznamujejo totalitarne ideologije. Pisatelj bo spregovoril tudi o svoji osebni zgodbi, ki se je odvijala v tragičnih razmerah komunistične diktature na Madžarskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Ilija Trojanow

1. 10. 2018

Ilija Trojanow, prejemnik letošnje mednarodne nagrade Vilenica, je pisatelj z izkušnjo večjezičnosti in večkulturnosti. Rodil se je leta 1965 v Sofiji, a kot šestleten deček se je s staršema podal na pot iz Bolgarije v italijansko begunsko taborišče in potem v Nemčijo, kjer je družina poiskala politično zatočišče. Bivanje na različnih celinah je stalnica v njegovi biografiji, lepota sveta, ki ga bogatijo različni jeziki in kulture, pa tematika njegovih del. Osrednje mesto ima v njegovem opusu roman Zbiralec svetov, v katerem je pisatelj upodobil angleškega popotnika, raziskovalca, pisatelja, vojaškega častnika in diplomata Richarda Francisa Burtona. Tudi kadar je Trojanow v svojih delih zazrt v preteklost, presega določen čas. Tako so v njegovih romanih nanizane številne zgodbe, ki govorijo o kompleksnosti človeške eksistence, časa in zgodovine. Njegovo angažirano pisanje se dotika tudi nadzorovanja in političnega nasilja v komunistični Bolgariji in v današnjem svetu, ekoloških problemov, usode posameznika v kapitalistični družbi in begunske problematike. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

30 min

Ilija Trojanow, prejemnik letošnje mednarodne nagrade Vilenica, je pisatelj z izkušnjo večjezičnosti in večkulturnosti. Rodil se je leta 1965 v Sofiji, a kot šestleten deček se je s staršema podal na pot iz Bolgarije v italijansko begunsko taborišče in potem v Nemčijo, kjer je družina poiskala politično zatočišče. Bivanje na različnih celinah je stalnica v njegovi biografiji, lepota sveta, ki ga bogatijo različni jeziki in kulture, pa tematika njegovih del. Osrednje mesto ima v njegovem opusu roman Zbiralec svetov, v katerem je pisatelj upodobil angleškega popotnika, raziskovalca, pisatelja, vojaškega častnika in diplomata Richarda Francisa Burtona. Tudi kadar je Trojanow v svojih delih zazrt v preteklost, presega določen čas. Tako so v njegovih romanih nanizane številne zgodbe, ki govorijo o kompleksnosti človeške eksistence, časa in zgodovine. Njegovo angažirano pisanje se dotika tudi nadzorovanja in političnega nasilja v komunistični Bolgariji in v današnjem svetu, ekoloških problemov, usode posameznika v kapitalistični družbi in begunske problematike. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja

21. 5. 2018

Tri avtorice bodo odstrle pogled v zelo osebno, intimno tematiko. Monika Žagar pripoveduje v romanu Košček čokolade v pasji dlaki o mednarodni posvojitvi otrok in o vseh birokratskih ovirah, s katerimi se pri posvojitvi sooča zakonski par. Prvoosebna pripovedovalka Paula ni prav nič zavita v samopomilovanje, ker nima bioloških otrok, ampak si želi ustvariti z ljubeznijo in varnostjo obdano družinsko okolje. Ana Pepelnik izpoveduje v pesniški zbirki Tehno tesnobna občutja, ki jih prinaša poporodna depresija, in mojstrsko zlije ritem pesmi z utripom svojega srca. Iz globin teme ji uspe poiskati pot k miru, upanju in ljubezni. Zbirka Tehno odseva brez sentimentalnosti in patetike presunljivo srčno kartografijo mlade ženske. Homofobija, hinavščina, pehanje za lastne koristi, pomanjkanje širine in odprtosti – vsa ta družbena stanja doživljajo kritičen pretres v pesniški zbirki Premalo vljudna Nataše Velikonja. Avtorica je kritična tudi do svojega ožjega okolja, do lezbične skupnosti, ki ji nista tuja oportunizem in površno, plitko razumevanje lastnega položaja v družbi. Vsa tri v oddaji predstavljena dela spletajo tesno vez med življenjem in literaturo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

31 min

Tri avtorice bodo odstrle pogled v zelo osebno, intimno tematiko. Monika Žagar pripoveduje v romanu Košček čokolade v pasji dlaki o mednarodni posvojitvi otrok in o vseh birokratskih ovirah, s katerimi se pri posvojitvi sooča zakonski par. Prvoosebna pripovedovalka Paula ni prav nič zavita v samopomilovanje, ker nima bioloških otrok, ampak si želi ustvariti z ljubeznijo in varnostjo obdano družinsko okolje. Ana Pepelnik izpoveduje v pesniški zbirki Tehno tesnobna občutja, ki jih prinaša poporodna depresija, in mojstrsko zlije ritem pesmi z utripom svojega srca. Iz globin teme ji uspe poiskati pot k miru, upanju in ljubezni. Zbirka Tehno odseva brez sentimentalnosti in patetike presunljivo srčno kartografijo mlade ženske. Homofobija, hinavščina, pehanje za lastne koristi, pomanjkanje širine in odprtosti – vsa ta družbena stanja doživljajo kritičen pretres v pesniški zbirki Premalo vljudna Nataše Velikonja. Avtorica je kritična tudi do svojega ožjega okolja, do lezbične skupnosti, ki ji nista tuja oportunizem in površno, plitko razumevanje lastnega položaja v družbi. Vsa tri v oddaji predstavljena dela spletajo tesno vez med življenjem in literaturo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne

Pisave

Vinko Möderndorfer, Minoli Salgado

23. 4. 2018

Vinko Möderndorfer je v svojem novem romanu Druga preteklost zaobjel čas od tridesetih do devetdesetih let 20. stoletja na Slovenskem in spregovoril o človeških usodah v obdobju velikih zgodovinskih preizkušenj. Pisatelja zanimajo predvsem ljudje in nepredvidljivost življenja, vpetega v zgodovino. V monumentalni pripovedi na osemsto straneh romaneskne junake najbolj zaznamuje druga svetovna vojna, pisatelj pa se posveča predvsem njihovim značajem, čustvom in osebnim odločitvam. Tudi roman Malo prahu na očeh britanske pisateljice šrilanških korenin Minoli Salgado govori o travmatičnih dogodkih polpretekle zgodovine. V središču pripovedi je državljanska vojna na Šrilanki, posledice katere še ne izzvenijo, ko doživi otoška država nov udarec – uničujoči cunami v decembru 2004. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

31 min

Vinko Möderndorfer je v svojem novem romanu Druga preteklost zaobjel čas od tridesetih do devetdesetih let 20. stoletja na Slovenskem in spregovoril o človeških usodah v obdobju velikih zgodovinskih preizkušenj. Pisatelja zanimajo predvsem ljudje in nepredvidljivost življenja, vpetega v zgodovino. V monumentalni pripovedi na osemsto straneh romaneskne junake najbolj zaznamuje druga svetovna vojna, pisatelj pa se posveča predvsem njihovim značajem, čustvom in osebnim odločitvam. Tudi roman Malo prahu na očeh britanske pisateljice šrilanških korenin Minoli Salgado govori o travmatičnih dogodkih polpretekle zgodovine. V središču pripovedi je državljanska vojna na Šrilanki, posledice katere še ne izzvenijo, ko doživi otoška država nov udarec – uničujoči cunami v decembru 2004. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

Pisave

Slavenka Drakulić, Lukas Bärfuss in Maylis de Kerangal

26. 3. 2018

Svoja dela bodo predstavili avtorici in avtor, gostje mednarodnega literarnega festivala Fabula. Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić upodablja v romanu Mileva Einstein, teorija žalosti presunljivo življenjsko pot prve Einsteinove žene. Zanima jo usoda talentirane ženske, ki je ljubila genija in se odrekla svoji karieri zaradi izgube hčerke, lastne bolezni in bolezni sina, zaradi predanega materinstva. Roman hkrati širše spregovori o položaju ženske v prvi polovici 20. stoletja. Švicarski pisatelj Lukas Bärfuss piše v romanu Koala o temi samomora, v drami Dora ali spolne nevroze naših staršev pa o vprašanju pravice do spolnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Tudi francoska pisateljica Maylis de Kerangal se v romanu Pokrpajmo žive loteva kočljive teme: presaditve srca in darovanja organov mladeniča, umrlega v prometni nesreči. Tenkočutno spregovori o upanju, prav upanje pa je bilo osrednja tema letošnje Fabule. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

31 min

Svoja dela bodo predstavili avtorici in avtor, gostje mednarodnega literarnega festivala Fabula. Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić upodablja v romanu Mileva Einstein, teorija žalosti presunljivo življenjsko pot prve Einsteinove žene. Zanima jo usoda talentirane ženske, ki je ljubila genija in se odrekla svoji karieri zaradi izgube hčerke, lastne bolezni in bolezni sina, zaradi predanega materinstva. Roman hkrati širše spregovori o položaju ženske v prvi polovici 20. stoletja. Švicarski pisatelj Lukas Bärfuss piše v romanu Koala o temi samomora, v drami Dora ali spolne nevroze naših staršev pa o vprašanju pravice do spolnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Tudi francoska pisateljica Maylis de Kerangal se v romanu Pokrpajmo žive loteva kočljive teme: presaditve srca in darovanja organov mladeniča, umrlega v prometni nesreči. Tenkočutno spregovori o upanju, prav upanje pa je bilo osrednja tema letošnje Fabule. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play