Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Avtor: Alenka Zor Simoniti
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V tokratni oddaji o književnosti predstavljamo pisatelja Marjana Tomšiča, ki v knjigi novel Južni veter nadaljuje s tematiko aleksandrink. Zanimajo ga pogosto nedoumljive usode žensk, ki so si služile kruh v Egiptu, piše tudi o hrepenenju in trpljenju njihovih svojcev.
V tokratni oddaji o književnosti predstavljamo pisatelja Marjana Tomšiča, ki v knjigi novel Južni veter nadaljuje s tematiko aleksandrink. Zanimajo ga pogosto nedoumljive usode žensk, ki so si služile kruh v Egiptu, piše tudi o hrepenenju in trpljenju njihovih svojcev.
Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa. Odlika romana je učinkovit spoj strokovnih pogledov na epidemijo in principe delovanja virusnih okužb z globljimi uvidi v delovanje družbe, s posameznimi človeškimi zgodbami, osebnimi krizami in izhodi iz njih. V drugem delu oddaje bo Miriam Drev spregovorila o svoji šesti pesniški zbirki z naslovom Zdravljenje prednikov. Boleče usode prednikov se pesnice globoko dotaknejo, zato želi s poezijo ustvariti neke vrste družinsko katarzo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa. Odlika romana je učinkovit spoj strokovnih pogledov na epidemijo in principe delovanja virusnih okužb z globljimi uvidi v delovanje družbe, s posameznimi človeškimi zgodbami, osebnimi krizami in izhodi iz njih. V drugem delu oddaje bo Miriam Drev spregovorila o svoji šesti pesniški zbirki z naslovom Zdravljenje prednikov. Boleče usode prednikov se pesnice globoko dotaknejo, zato želi s poezijo ustvariti neke vrste družinsko katarzo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Tokrat predstavljamo avtorice, ki se iskreno in z domišljenim izrazom dotikajo človeške intime. Pesniška zbirka Ljubeznitve Bine Štampe Žmavc govori z brezkompromisno iskrenostjo o čustveni bolečini ob ljubezenskem razhodu, pa tudi o iskanju smisla in pomiritve. Ljubeznitve so z žlahtno harmoničnostjo pesniškega izraza zavezane lepoti, ki je le drugo ime za hvaležnost življenju. Z Veronikino nagrado ovenčana zbirka Selišča Kristine Kočan zrcali različne oblike premikov, naselitev in srečevanj s poudarkom na prisotnosti v trenutku. Z izjemnim čutom za izrazne možnosti jezika upesnjuje naravo, ljubezenski odnos, materinstvo, hkrati pa prestopa meje lastne izkušnje. Oddajo bomo sklenili s tematiko, ki je pogosto potisnjena v območje molka. To je izkušnja spontanega splava v zgodnji nosečnosti, izkušnja izgube nerojenega otroka. Pisateljica Katja Gorečan je prekinila ta molk z doživeto in poetično napisanim romanom Materinska knjižica. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Tokrat predstavljamo avtorice, ki se iskreno in z domišljenim izrazom dotikajo človeške intime. Pesniška zbirka Ljubeznitve Bine Štampe Žmavc govori z brezkompromisno iskrenostjo o čustveni bolečini ob ljubezenskem razhodu, pa tudi o iskanju smisla in pomiritve. Ljubeznitve so z žlahtno harmoničnostjo pesniškega izraza zavezane lepoti, ki je le drugo ime za hvaležnost življenju. Z Veronikino nagrado ovenčana zbirka Selišča Kristine Kočan zrcali različne oblike premikov, naselitev in srečevanj s poudarkom na prisotnosti v trenutku. Z izjemnim čutom za izrazne možnosti jezika upesnjuje naravo, ljubezenski odnos, materinstvo, hkrati pa prestopa meje lastne izkušnje. Oddajo bomo sklenili s tematiko, ki je pogosto potisnjena v območje molka. To je izkušnja spontanega splava v zgodnji nosečnosti, izkušnja izgube nerojenega otroka. Pisateljica Katja Gorečan je prekinila ta molk z doživeto in poetično napisanim romanom Materinska knjižica. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Antični miti so s svojo sporočilnostjo o silnicah usode, volji bogov, naravi človeka in sveta od nekdaj izziv za literate, da jih na novo premislijo in postavijo v sodoben kontekst. To je storil tudi Aleš Šteger v svojem novem delu, knjigi novel Bogovi se nam smejijo, v kateri je v konkretno in aktualno sodobnost postavil mite o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikaru. Pisateljica Jedrt Maležič se v svojih delih pogosto dotika položaja družbenih manjšin. V romanu Križci, krožci pripoveduje o razhodu lezbičnega para, ki ima otroka. Protagonistka, prvoosebna pripovedovalka Giga, se po izgubi ljubezni sooča z osamljenostjo, tesnobo in žalostjo, posebej boleče pa občuti prepoved stikov s hčerko Zarjo. Psihološko pronicljiva, tragikomična, duhovita in s kritično ostrino obarvana pripoved govori o intimi, hkrati pa naslavlja tudi družbeno in politično. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Antični miti so s svojo sporočilnostjo o silnicah usode, volji bogov, naravi človeka in sveta od nekdaj izziv za literate, da jih na novo premislijo in postavijo v sodoben kontekst. To je storil tudi Aleš Šteger v svojem novem delu, knjigi novel Bogovi se nam smejijo, v kateri je v konkretno in aktualno sodobnost postavil mite o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikaru. Pisateljica Jedrt Maležič se v svojih delih pogosto dotika položaja družbenih manjšin. V romanu Križci, krožci pripoveduje o razhodu lezbičnega para, ki ima otroka. Protagonistka, prvoosebna pripovedovalka Giga, se po izgubi ljubezni sooča z osamljenostjo, tesnobo in žalostjo, posebej boleče pa občuti prepoved stikov s hčerko Zarjo. Psihološko pronicljiva, tragikomična, duhovita in s kritično ostrino obarvana pripoved govori o intimi, hkrati pa naslavlja tudi družbeno in politično. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Mojca Kumerdej je pisateljica, ki se v svojih delih pronicljivo loteva razmerja med posameznikom in družbo, mehanizmov nadzora in manipulacij, pa tudi izzivov, ki jih pred nas postavljajo različne vizije prihodnosti. V svojem novem delu, knjigi kratkih zgodb Gluha soba, govori o osamljenosti in nasilju, ki ju osvetljuje v različnih življenjskih situacijah. V branje dobivamo tudi knjigo kratke proze Prva kresnica Miklavža Komelja. Pisatelj postavlja v ospredje konflikt med materialnim in duhovnim svetom in se dotika prelomov v simbolni organizaciji sveta v različnih časih. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo pesniške zbirke Učitelj gluhih, učenec nemih Jureta Jakoba. Pesnik izhaja iz svojih vsakdanjih doživetij in razkriva presežno v na videz običajnih, drobnih manifestacijah življenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Mojca Kumerdej je pisateljica, ki se v svojih delih pronicljivo loteva razmerja med posameznikom in družbo, mehanizmov nadzora in manipulacij, pa tudi izzivov, ki jih pred nas postavljajo različne vizije prihodnosti. V svojem novem delu, knjigi kratkih zgodb Gluha soba, govori o osamljenosti in nasilju, ki ju osvetljuje v različnih življenjskih situacijah. V branje dobivamo tudi knjigo kratke proze Prva kresnica Miklavža Komelja. Pisatelj postavlja v ospredje konflikt med materialnim in duhovnim svetom in se dotika prelomov v simbolni organizaciji sveta v različnih časih. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo pesniške zbirke Učitelj gluhih, učenec nemih Jureta Jakoba. Pesnik izhaja iz svojih vsakdanjih doživetij in razkriva presežno v na videz običajnih, drobnih manifestacijah življenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Ana Schnabl je ena najbolj izstopajočih prozaistk mlajše generacije. V svojem novem romanu Plima se spogleduje z žanrom psihološke kriminalke, a ga hkrati presega. Dogajanje je postavljeno v današnji čas in v leto 1991 na slovensko Obalo, kamor se napoti pisateljica Dunja, da bi se osvobodila dolgoletne travme in odkrila, kaj se je zgodilo pred skoraj tremi desetletji, ko je umrl njen šestnajstletni brat Dražen. Je šlo za umor, nesrečo ali samomor? Odgovor na to vprašanje ne razrešuje nedolžnosti in krivde na način klasične kriminalke. O tem, kako je lahko tematika minevanja, odhajanja, demence in smrti prežeta tudi s svetlobo in upanjem govori pesniška zbirka Nebo pod vodo Tine Kozin. Tretja literarna ustvarjalka v tokratnih Pisavah je Ana Svetel, avtorica izčiščene, ranljive in hkrati igrive poezije v zbirki Marmor. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Ana Schnabl je ena najbolj izstopajočih prozaistk mlajše generacije. V svojem novem romanu Plima se spogleduje z žanrom psihološke kriminalke, a ga hkrati presega. Dogajanje je postavljeno v današnji čas in v leto 1991 na slovensko Obalo, kamor se napoti pisateljica Dunja, da bi se osvobodila dolgoletne travme in odkrila, kaj se je zgodilo pred skoraj tremi desetletji, ko je umrl njen šestnajstletni brat Dražen. Je šlo za umor, nesrečo ali samomor? Odgovor na to vprašanje ne razrešuje nedolžnosti in krivde na način klasične kriminalke. O tem, kako je lahko tematika minevanja, odhajanja, demence in smrti prežeta tudi s svetlobo in upanjem govori pesniška zbirka Nebo pod vodo Tine Kozin. Tretja literarna ustvarjalka v tokratnih Pisavah je Ana Svetel, avtorica izčiščene, ranljive in hkrati igrive poezije v zbirki Marmor. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Drago Jančar nas v svojem novem romanu Ob nastanku sveta popelje na začetek šestdesetih let minulega stoletja v delavsko predmestje Maribora, svojega rojstnega mesta. To je čas, ko v ljudeh še vedno živi spomin na vojno, saj jih je ta močno zaznamovala. Pisatelj je povezal fragmente svojega otroštva v zgodbo, ki potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. To je pripoved o spoznavanju življenja, o otroško nedolžnih, a hkrati večnih vprašanjih o naravi sveta, smislu, izdajstvih, človeških zablodah, pa tudi plemenitih dejanjih. Pisateljev alter ego, romaneskni junak Danijel, je fant v zgodnjih najstniških letih, ki se sooča z mnogimi vprašanji in stvarmi, ki jih pogosto ne more razumeti. Dogodki v mariborskem delavskem naselju se prepletajo s svetopisemskimi zgodbami in mitološkimi prizori, saj ima človeška usoda rada ponavljanja, variacije in simetrije. Roman ima osebnoizpovedno noto, a avtobiografska doživetja preraščajo v univerzalno moč fikcije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Drago Jančar nas v svojem novem romanu Ob nastanku sveta popelje na začetek šestdesetih let minulega stoletja v delavsko predmestje Maribora, svojega rojstnega mesta. To je čas, ko v ljudeh še vedno živi spomin na vojno, saj jih je ta močno zaznamovala. Pisatelj je povezal fragmente svojega otroštva v zgodbo, ki potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. To je pripoved o spoznavanju življenja, o otroško nedolžnih, a hkrati večnih vprašanjih o naravi sveta, smislu, izdajstvih, človeških zablodah, pa tudi plemenitih dejanjih. Pisateljev alter ego, romaneskni junak Danijel, je fant v zgodnjih najstniških letih, ki se sooča z mnogimi vprašanji in stvarmi, ki jih pogosto ne more razumeti. Dogodki v mariborskem delavskem naselju se prepletajo s svetopisemskimi zgodbami in mitološkimi prizori, saj ima človeška usoda rada ponavljanja, variacije in simetrije. Roman ima osebnoizpovedno noto, a avtobiografska doživetja preraščajo v univerzalno moč fikcije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Usoda prekmurskih Judov je stalnica v opusu Dušana Šarotarja. Pisatelj obuja v novem romanu Zvezdna karta spomin na svojega starega očeta Franca Schwarza, uspešnega trgovca judovskega rodu, ki se je iz Čakovca preselil v Šalovce in si tam ustvaril družino. Njegova žena Rozika in sin Evgen sta bila v maju leta 1944 deportirana v Auschwitz, od koder se nista vrnila. Dušan Šarotar je tragično usodo dedove prve družine upodobil z izjemno umetniško zrelostjo. Avtor izjemnega literarnega opusa je tudi pesnik Milan Jesih. V svoji novi knjigi poezije z naslovom Namreč mojstrsko združuje tematiko s pesniško obliko in prepleta vsakdanje in presežno. Oddajo bomo sklenili s hudomušnim romanom Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja. Avtorja, po poklicu biologa, ki deluje na področju ekotoksilogije, so spodbudile k pisanju pogoltnost, finančne prevare in špekulacije bank širom po svetu. Duhovita, humorna pripoved je prežeta z mislijo, da stara celina potrebuje velika dejanja malih ljudi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Usoda prekmurskih Judov je stalnica v opusu Dušana Šarotarja. Pisatelj obuja v novem romanu Zvezdna karta spomin na svojega starega očeta Franca Schwarza, uspešnega trgovca judovskega rodu, ki se je iz Čakovca preselil v Šalovce in si tam ustvaril družino. Njegova žena Rozika in sin Evgen sta bila v maju leta 1944 deportirana v Auschwitz, od koder se nista vrnila. Dušan Šarotar je tragično usodo dedove prve družine upodobil z izjemno umetniško zrelostjo. Avtor izjemnega literarnega opusa je tudi pesnik Milan Jesih. V svoji novi knjigi poezije z naslovom Namreč mojstrsko združuje tematiko s pesniško obliko in prepleta vsakdanje in presežno. Oddajo bomo sklenili s hudomušnim romanom Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja. Avtorja, po poklicu biologa, ki deluje na področju ekotoksilogije, so spodbudile k pisanju pogoltnost, finančne prevare in špekulacije bank širom po svetu. Duhovita, humorna pripoved je prežeta z mislijo, da stara celina potrebuje velika dejanja malih ljudi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V branje dobivamo roman v pismih, ki je slovenski književnosti precej redek žanr. Napisala ga je Miriam Drev in ga poimenovala Od dneva so in od noči. Pisateljica je z učinkovito rabo pisemskega žanra osvetlila mnoge neosvetljene prostore v družinskih odnosih treh generacij in pokazala, kako pomembno je za notranjo osvoboditev soočanje s preteklostjo. Za prijetno bralsko presenečenje je poskrbela tudi Tadeja Krečič Scholten s prvencem, knjigo kratkih zgodb Nikoli ni prepozno. Naslovi zgodb so pogosto pregovori, katerih ustaljeno sporočilo avtorica spretno obrne in postavi v povsem novo luč. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserja: Magda Lapajne, Božo Grlj
V branje dobivamo roman v pismih, ki je slovenski književnosti precej redek žanr. Napisala ga je Miriam Drev in ga poimenovala Od dneva so in od noči. Pisateljica je z učinkovito rabo pisemskega žanra osvetlila mnoge neosvetljene prostore v družinskih odnosih treh generacij in pokazala, kako pomembno je za notranjo osvoboditev soočanje s preteklostjo. Za prijetno bralsko presenečenje je poskrbela tudi Tadeja Krečič Scholten s prvencem, knjigo kratkih zgodb Nikoli ni prepozno. Naslovi zgodb so pogosto pregovori, katerih ustaljeno sporočilo avtorica spretno obrne in postavi v povsem novo luč. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserja: Magda Lapajne, Božo Grlj
Meti Kušar pomeni poezija močno komunikacijo med ljudmi. Čeprav gre v njeni novi pesniški zbirki Zmaj za simbolno, metaforično govorico, pesmi govorijo o konkretnem življenju. Pesnica najde polnost življenja tako v domu, bogatem z izročilom prednikov, kot v naravi, ki zaživi v številnih podobah drobnih manifestacij življenja. Zbirka Zmaj govori tudi o osebni in kolektivni svobodi in preseganju enoumja; o tem, da nam prav notranja svoboda pomaga premagovati strah in tesnobo. Predvsem pa pesmi prinašajo spoznanje, da ne moremo živeti polno brez prebujene duše, brez duševnega življenja. V drugem delu oddaje bo predstavljen roman Krasni dnevi Andreja E. Skubica, enega naših najbolj izstopajočih in nagrajevanih pisateljev. Gre za družinsko sago o trku treh generacij družine Šauta. Vsi romaneskni liki so natančno psihološko osvetljeni, prikazani so tudi mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se med ljudmi, ki so si najbližje, vzpostavila pristna človeška bližina. Čeprav se zdi življenje družine umirjeno in neproblematično, se izkaže, da so vselej lahko blizu usodne reči in da se vsak hip lahko vse sesuje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Meti Kušar pomeni poezija močno komunikacijo med ljudmi. Čeprav gre v njeni novi pesniški zbirki Zmaj za simbolno, metaforično govorico, pesmi govorijo o konkretnem življenju. Pesnica najde polnost življenja tako v domu, bogatem z izročilom prednikov, kot v naravi, ki zaživi v številnih podobah drobnih manifestacij življenja. Zbirka Zmaj govori tudi o osebni in kolektivni svobodi in preseganju enoumja; o tem, da nam prav notranja svoboda pomaga premagovati strah in tesnobo. Predvsem pa pesmi prinašajo spoznanje, da ne moremo živeti polno brez prebujene duše, brez duševnega življenja. V drugem delu oddaje bo predstavljen roman Krasni dnevi Andreja E. Skubica, enega naših najbolj izstopajočih in nagrajevanih pisateljev. Gre za družinsko sago o trku treh generacij družine Šauta. Vsi romaneskni liki so natančno psihološko osvetljeni, prikazani so tudi mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se med ljudmi, ki so si najbližje, vzpostavila pristna človeška bližina. Čeprav se zdi življenje družine umirjeno in neproblematično, se izkaže, da so vselej lahko blizu usodne reči in da se vsak hip lahko vse sesuje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Oddaja bo posvečena akademiku Zorku Simčiču, pisatelju, dramatiku in esejistu, ki bo 19. novembra praznoval stoti rojstni dan. Njegova življenjska usoda je ena mnogih človeških zgodb, ki jim ni prizaneslo nasilno kolesje zgodovine v nemirnem 20. stoletju. Pisatelja je močno zaznamoval eksil, zaradi katerega pa ni nikoli objokoval svoje usode, ampak jo je zrelo in prepričljivo upodobil v svojih delih. Zorko Simčič je po drugi svetovni vojni kot begunec našel svoj novi dom v Argentini. Leta 1993 je po dolgih desetletjih prvič obiskal Slovenijo, leto dni pozneje pa se je z družino za stalno vrnil v domovino. Tu je nadaljeval z ustvarjanjem, z nami pa je vse od leta 1993 delil svoja dragocena spoznanja o življenju in literaturi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Oddaja bo posvečena akademiku Zorku Simčiču, pisatelju, dramatiku in esejistu, ki bo 19. novembra praznoval stoti rojstni dan. Njegova življenjska usoda je ena mnogih človeških zgodb, ki jim ni prizaneslo nasilno kolesje zgodovine v nemirnem 20. stoletju. Pisatelja je močno zaznamoval eksil, zaradi katerega pa ni nikoli objokoval svoje usode, ampak jo je zrelo in prepričljivo upodobil v svojih delih. Zorko Simčič je po drugi svetovni vojni kot begunec našel svoj novi dom v Argentini. Leta 1993 je po dolgih desetletjih prvič obiskal Slovenijo, leto dni pozneje pa se je z družino za stalno vrnil v domovino. Tu je nadaljeval z ustvarjanjem, z nami pa je vse od leta 1993 delil svoja dragocena spoznanja o življenju in literaturi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Predstavili bomo letošnjega vileniškega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja. Avtor se v svojih delih nenehno vrača k motivom iz otroštva: smrti, spolnosti, katolicizmu, domovini in patriarhalni skupnosti. Z umetniško močjo in kritično ostrino razkriva družinsko in družbeno okolje, ki ne sprejema drugačnosti, pač pa z lažno moralo ohranja premoč nad drugimi. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o spremembah, ki jih prinašajo potovanja, selitve in življenje v tujini. O tem govori knjiga črtic Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Simone Škrabec, univerzitetne profesorice, prevajalke in pisateljice, ki že trideset let živi v Barceloni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Predstavili bomo letošnjega vileniškega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja. Avtor se v svojih delih nenehno vrača k motivom iz otroštva: smrti, spolnosti, katolicizmu, domovini in patriarhalni skupnosti. Z umetniško močjo in kritično ostrino razkriva družinsko in družbeno okolje, ki ne sprejema drugačnosti, pač pa z lažno moralo ohranja premoč nad drugimi. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o spremembah, ki jih prinašajo potovanja, selitve in življenje v tujini. O tem govori knjiga črtic Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Simone Škrabec, univerzitetne profesorice, prevajalke in pisateljice, ki že trideset let živi v Barceloni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Zastali čas je naslov druge pesniške zbirke igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. Pesnica s tenkočutno lirično pisavo osvetljuje ljubezen v osrčju spomina in tke tesno povezanost s preminulimi bližnjimi. Peter Semolič je izbral za svojo novo knjigo poezije, poimenovano Robovi, popotniški žanr. Posamezniki se na različnih krajih soočajo z evolucijo in na ozadju zgodovinskega razvoja zrejo v svoj lastni obraz in zablode današnjega časa. Usodo posameznika, ki se znajde v primežu zgodovine in grozot druge svetovne vojne, pa je v romanu Pripovedovalec prepričljivo upodobila pisateljica Mirana Likar. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Zastali čas je naslov druge pesniške zbirke igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. Pesnica s tenkočutno lirično pisavo osvetljuje ljubezen v osrčju spomina in tke tesno povezanost s preminulimi bližnjimi. Peter Semolič je izbral za svojo novo knjigo poezije, poimenovano Robovi, popotniški žanr. Posamezniki se na različnih krajih soočajo z evolucijo in na ozadju zgodovinskega razvoja zrejo v svoj lastni obraz in zablode današnjega časa. Usodo posameznika, ki se znajde v primežu zgodovine in grozot druge svetovne vojne, pa je v romanu Pripovedovalec prepričljivo upodobila pisateljica Mirana Likar. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Že dolgo nismo dobili v branje romana, ki bi tako sugestivno povezal živalski in človeški svet, kot je to storil Borut Kraševec s svojim romanesknim prvencem Agni. V njem se osredotoča na nagonskost, prvinskost pri živalih in ljudeh. Avtor spretno razvršča motive, ki se ponavljajo in med seboj pomensko oplajajo, z izbranimi metaforami, simboli in izbrušenim jezikom pa ustvarja umetniški tekst. Roman Mojstrovina Ane Schnabl se dogaja v Ljubljani na sredini osemdesetih let minulega stoletja, ko so se napovedovale prelomne družbene spremembe. Na družbenem ozadju pa pisateljico zanima predvsem ljubezenska zgodba. S slogovno suverenostjo in sproščenostjo hkrati je ustvarila imeniten roman o človeških značajih in naravi ljubezni. Sarival Sosič je poimenoval svoj tretji roman Sin in sin. V središči pripovedi sta brata, ki želita z glasbo osmišljati svet. Roman je poklon umetnosti, njegova družbeno-kritična ost pa izpostavlja odsotnost medsebojnega razumevanja in sprejemanje drugega, drugačnega v sodobnem svetu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserki: Magda Lapajne in Petra Hauc
Že dolgo nismo dobili v branje romana, ki bi tako sugestivno povezal živalski in človeški svet, kot je to storil Borut Kraševec s svojim romanesknim prvencem Agni. V njem se osredotoča na nagonskost, prvinskost pri živalih in ljudeh. Avtor spretno razvršča motive, ki se ponavljajo in med seboj pomensko oplajajo, z izbranimi metaforami, simboli in izbrušenim jezikom pa ustvarja umetniški tekst. Roman Mojstrovina Ane Schnabl se dogaja v Ljubljani na sredini osemdesetih let minulega stoletja, ko so se napovedovale prelomne družbene spremembe. Na družbenem ozadju pa pisateljico zanima predvsem ljubezenska zgodba. S slogovno suverenostjo in sproščenostjo hkrati je ustvarila imeniten roman o človeških značajih in naravi ljubezni. Sarival Sosič je poimenoval svoj tretji roman Sin in sin. V središči pripovedi sta brata, ki želita z glasbo osmišljati svet. Roman je poklon umetnosti, njegova družbeno-kritična ost pa izpostavlja odsotnost medsebojnega razumevanja in sprejemanje drugega, drugačnega v sodobnem svetu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserki: Magda Lapajne in Petra Hauc
Tokrat bomo zavrteli kolo časa nekoliko nazaj in se ob 25-letnici oddaje Pisave spomnili slovenskih književnikov, ki so vtisnili naši literaturi in tudi Pisavam neizbrisen pečat. O svoji delih ter pogledu na literaturo, družbo in čas bo spregovorilo enajst avtorjev, Prešernovih nagrajencev, ki jih ni več med nami, s svojimi deli pa bodo vselej del sedanjosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Tokrat bomo zavrteli kolo časa nekoliko nazaj in se ob 25-letnici oddaje Pisave spomnili slovenskih književnikov, ki so vtisnili naši literaturi in tudi Pisavam neizbrisen pečat. O svoji delih ter pogledu na literaturo, družbo in čas bo spregovorilo enajst avtorjev, Prešernovih nagrajencev, ki jih ni več med nami, s svojimi deli pa bodo vselej del sedanjosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Esad Babačić bo predstavil svoj esejistični prvenec, z Rožančevo nagrado ovenčano knjigo Veš, mašina, svoj dolg. Tematika duhovitih in berljivih esejev sega od športa do družbenih sprememb, pri čemer pisatelj prisega na človeško solidarnost in se upira egoizmu, preziru in pridobitništvu. Uroš Zupan je poimenoval svojo dvanajsto pesniško zbirko Sanjska knjiga. Rdeča nit formalno raznolikih pesmi je pisanje o izgubljenem svetu, o rajskem času otroštva, pa tudi o melanholiji, bolečini in iskanju tihega, mirnega sozvočja z naravo. Prevajalec, glasbenik in stripovski scenarist Jernej Juren bo spregovoril o svojem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb Ekoton in drugi grehi mladosti. Generacijsko obarvano pisanje se dotika ljubezni v najrazličnejših odtenkih in z duhovito pisavo izriše nepredvidljiv vrtiljak privlačnosti, pripadnosti in zavrnitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Esad Babačić bo predstavil svoj esejistični prvenec, z Rožančevo nagrado ovenčano knjigo Veš, mašina, svoj dolg. Tematika duhovitih in berljivih esejev sega od športa do družbenih sprememb, pri čemer pisatelj prisega na človeško solidarnost in se upira egoizmu, preziru in pridobitništvu. Uroš Zupan je poimenoval svojo dvanajsto pesniško zbirko Sanjska knjiga. Rdeča nit formalno raznolikih pesmi je pisanje o izgubljenem svetu, o rajskem času otroštva, pa tudi o melanholiji, bolečini in iskanju tihega, mirnega sozvočja z naravo. Prevajalec, glasbenik in stripovski scenarist Jernej Juren bo spregovoril o svojem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb Ekoton in drugi grehi mladosti. Generacijsko obarvano pisanje se dotika ljubezni v najrazličnejših odtenkih in z duhovito pisavo izriše nepredvidljiv vrtiljak privlačnosti, pripadnosti in zavrnitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tri avtorice so ustvarile v svojih novih delih psihološko poglobljene portrete svojih junakov. Protagonisti romana Tri smrti izpod peresa Gabriele Babnik so razpeti med Afriko, Slovenijo in Francijo, vse pa močno zaznamujejo smrti bližnjih. Pisateljici je uspelo prepričljivo pokazati, kako na njihov intimni svet vplivajo družbene razmere in kako skušajo poiskati nov smisel življenja. Ana Svetel pripoveduje v knjigi kratkih zgodb Dobra družba o neznancih, ki jih skupna vožnja za kratek čas poveže, njihovo medsebojno komuniciranje in pogledi na svet pa razkrivajo številne zakoreninjene predsodke. Psihološka karakterizacija je v tudi v ospredju zbirke kratke proze Lovilci sanj Alenke Koželj. Avtorico zanimajo mejne, prelomne situacije, ki zbujajo v protagonistih občutja nelagodja, tesnobe in bivanjske negotovosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tri avtorice so ustvarile v svojih novih delih psihološko poglobljene portrete svojih junakov. Protagonisti romana Tri smrti izpod peresa Gabriele Babnik so razpeti med Afriko, Slovenijo in Francijo, vse pa močno zaznamujejo smrti bližnjih. Pisateljici je uspelo prepričljivo pokazati, kako na njihov intimni svet vplivajo družbene razmere in kako skušajo poiskati nov smisel življenja. Ana Svetel pripoveduje v knjigi kratkih zgodb Dobra družba o neznancih, ki jih skupna vožnja za kratek čas poveže, njihovo medsebojno komuniciranje in pogledi na svet pa razkrivajo številne zakoreninjene predsodke. Psihološka karakterizacija je v tudi v ospredju zbirke kratke proze Lovilci sanj Alenke Koželj. Avtorico zanimajo mejne, prelomne situacije, ki zbujajo v protagonistih občutja nelagodja, tesnobe in bivanjske negotovosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Drago Jančar bo predstavil svoj novi roman In ljubezen tudi, s katerim znova potrjuje svoje pripovedno mojstrstvo. Osrednje prizorišče dogajanja je Maribor v času nemške okupacije, pripoved pa je osredotočena na ljubezen v času vojne. Protagonisti so ujetniki uničevalnega kolesja zgodovine; nekateri se okupaciji upirajo, drugi jo navdušeno pozdravljajo, vse pa vojna za vedno zaznamuje. V njej se, kot prebere romaneskna junakinja Sonja v Byronovi pesmi, utrudi srce in ljubezen tudi. Gre še za eno izjemno Jančarjevo o človeško boleči razsežnosti vojnega časa in 20. stoletja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Drago Jančar bo predstavil svoj novi roman In ljubezen tudi, s katerim znova potrjuje svoje pripovedno mojstrstvo. Osrednje prizorišče dogajanja je Maribor v času nemške okupacije, pripoved pa je osredotočena na ljubezen v času vojne. Protagonisti so ujetniki uničevalnega kolesja zgodovine; nekateri se okupaciji upirajo, drugi jo navdušeno pozdravljajo, vse pa vojna za vedno zaznamuje. V njej se, kot prebere romaneskna junakinja Sonja v Byronovi pesmi, utrudi srce in ljubezen tudi. Gre še za eno izjemno Jančarjevo o človeško boleči razsežnosti vojnega časa in 20. stoletja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Roman V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja je roman o odraščanju in o razpadu nekdanje skupne države. Romaneskni junak Jan se spominja odraščanja v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja in izpiše intimno zgodbo o prijateljstvu, hkrati pa odstre pogled v družbene razmere, ki so pripeljale do osamosvojitve Slovenije. O odraščanju in vstopu v odraslost piše tudi Suzana Tratnik v romanu Norhavs na vrhu hriba. Pisateljica izriše s satirično ostjo in prvinami grozljivke grotesknost čudaškega kraja, ki ne dopušča drugačnosti, in pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se zmore upreti nasilju večine. Tudi Mitja Čander je v svojem romanesknem prvencu Slepec uporabil prvine satire; gre za z avtobiografskimi prvinami prežet roman o intimni in družbeni slepoti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Roman V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja je roman o odraščanju in o razpadu nekdanje skupne države. Romaneskni junak Jan se spominja odraščanja v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja in izpiše intimno zgodbo o prijateljstvu, hkrati pa odstre pogled v družbene razmere, ki so pripeljale do osamosvojitve Slovenije. O odraščanju in vstopu v odraslost piše tudi Suzana Tratnik v romanu Norhavs na vrhu hriba. Pisateljica izriše s satirično ostjo in prvinami grozljivke grotesknost čudaškega kraja, ki ne dopušča drugačnosti, in pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se zmore upreti nasilju večine. Tudi Mitja Čander je v svojem romanesknem prvencu Slepec uporabil prvine satire; gre za z avtobiografskimi prvinami prežet roman o intimni in družbeni slepoti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Pred sedemdesetimi leti je izšla prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Ob tej obletnici in ob deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki bo v oddaji spregovorila o poeziji Ade Škerl, k njenim pogledom na pesničin opus bomo dodali tudi pripoved Ade Škerl, kot jo je zabeležila naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili pesniško zbirko Krog, za katero je Kaja Teržan pred nekaj meseci prejela Jenkovo nagrado. Osrednje teme zbirke – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pri čemer se pesnica upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Beseda bo tekla tudi o proznem prvencu, knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka, ki jo podpisuje pisateljica mlajše generacije Zarja Vršič.
Pred sedemdesetimi leti je izšla prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Ob tej obletnici in ob deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki bo v oddaji spregovorila o poeziji Ade Škerl, k njenim pogledom na pesničin opus bomo dodali tudi pripoved Ade Škerl, kot jo je zabeležila naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili pesniško zbirko Krog, za katero je Kaja Teržan pred nekaj meseci prejela Jenkovo nagrado. Osrednje teme zbirke – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pri čemer se pesnica upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Beseda bo tekla tudi o proznem prvencu, knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka, ki jo podpisuje pisateljica mlajše generacije Zarja Vršič.
Svoja dela bodo predstavili trije tuji gostje 35. Slovenskega knjižnega sejma. Vsi v svojih delih segajo v turbulentni čas konca 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Francosko pisateljico Véronique Olmi je tako presunila zgodba o Jožefini Bakhiti, sužnji, ki je postala nuna, da je o njej napisala biografski roman. V romanu Bakhita, ki ga je prevedla Janina Kos, pripoveduje o deklici, rojeni v Darfurju v Sudanu, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja pri sedmih letih ugrabili trgovci s sužnji in jo kar petkrat prodali različnim gospodarjem. Osvobojena je bila v Italiji, kjer je postala nuna, pol stoletja po svoji smrti pa je bila razglašena za svetnico. Pisateljica se poglablja v notranjo moč zlorabljene deklice, ki ji uspe preživeti nečloveško trpinčenje, in v tenkočutnem portretu odrasle Bakhite odstre podobo temnopolte ženske, ki s sočutjem in človečnostjo preseže vsa rasistična ponižanja. Pisateljica prikaže, kako je fašistična oblast v Italiji zlorabljala Bakhitino zgodbo za lastno propagando in kako rasizem in suženjstvo tudi v današnjem svetu še nista odpravljena. Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev, v svojih delih pogosto sega v preteklost. V prevodu Mateje Komel Snoj dobivamo v branje njegov roman Nevidni, v katerem se duhovito poigrava z idejo o rojstvu moderne umetnosti. Avtor se sprašuje, kako je po prvi razstavi impresionistov leta 1874 lahko prišlo do tako nepričakovanega razvoja moderne umetnosti, ko pa sta jo sprva spremljala samo zasmehovanje in prezir. Na ozadju zgodovinskih dejstev ustvari povsem fiktivno pripoved z zanimivimi portreti najvidnejših imen modernega slikarstva. Španski pisatelj José Morella se slovenskim bralcem predstavlja z romanom Kakor poti v megli, ki ga je prevedel Ferdinand Miklavc. V njem prikliče iz pozabe zgodbo o avstrijskem psihoanalitiku, utopičnem mislecu in anarhistu Ottu Grossu, ki se je zavzemal za socialno pravično družbo, osvobojeno vseh nazadnjaških predsodkov in strogih družbenih norm. V romanu je izrisana podoba prvih desetletij 20. stoletja, ko je človeštvo ustvarilo veliko lepega in naprednega, hkrati pa so se že rojevale totalitarne ideologije, ki so Evropo pahnile v temo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Svoja dela bodo predstavili trije tuji gostje 35. Slovenskega knjižnega sejma. Vsi v svojih delih segajo v turbulentni čas konca 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Francosko pisateljico Véronique Olmi je tako presunila zgodba o Jožefini Bakhiti, sužnji, ki je postala nuna, da je o njej napisala biografski roman. V romanu Bakhita, ki ga je prevedla Janina Kos, pripoveduje o deklici, rojeni v Darfurju v Sudanu, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja pri sedmih letih ugrabili trgovci s sužnji in jo kar petkrat prodali različnim gospodarjem. Osvobojena je bila v Italiji, kjer je postala nuna, pol stoletja po svoji smrti pa je bila razglašena za svetnico. Pisateljica se poglablja v notranjo moč zlorabljene deklice, ki ji uspe preživeti nečloveško trpinčenje, in v tenkočutnem portretu odrasle Bakhite odstre podobo temnopolte ženske, ki s sočutjem in človečnostjo preseže vsa rasistična ponižanja. Pisateljica prikaže, kako je fašistična oblast v Italiji zlorabljala Bakhitino zgodbo za lastno propagando in kako rasizem in suženjstvo tudi v današnjem svetu še nista odpravljena. Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev, v svojih delih pogosto sega v preteklost. V prevodu Mateje Komel Snoj dobivamo v branje njegov roman Nevidni, v katerem se duhovito poigrava z idejo o rojstvu moderne umetnosti. Avtor se sprašuje, kako je po prvi razstavi impresionistov leta 1874 lahko prišlo do tako nepričakovanega razvoja moderne umetnosti, ko pa sta jo sprva spremljala samo zasmehovanje in prezir. Na ozadju zgodovinskih dejstev ustvari povsem fiktivno pripoved z zanimivimi portreti najvidnejših imen modernega slikarstva. Španski pisatelj José Morella se slovenskim bralcem predstavlja z romanom Kakor poti v megli, ki ga je prevedel Ferdinand Miklavc. V njem prikliče iz pozabe zgodbo o avstrijskem psihoanalitiku, utopičnem mislecu in anarhistu Ottu Grossu, ki se je zavzemal za socialno pravično družbo, osvobojeno vseh nazadnjaških predsodkov in strogih družbenih norm. V romanu je izrisana podoba prvih desetletij 20. stoletja, ko je človeštvo ustvarilo veliko lepega in naprednega, hkrati pa so se že rojevale totalitarne ideologije, ki so Evropo pahnile v temo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Poezija Braneta Senegačnika se ne pridružuje prevladujočemu toku sodobnih pesniških glasov, zato je s svojo duhovno globino in klasično estetiko toliko dragocenejša. Pesnik bo v oddaji spregovoril o svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Pogovori z nikomer, v kateri se dotika presežnih, metafizičnih razsežnosti bivanja. Izrazito avtorski rokopis prinaša tudi poezija Anje Golob. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih pesnica s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa njena zelo obiskana javna branja in celo razprodani ponatisi posameznih zbirk. Pesnica je svojo četrto pesniško zbirko naslovila kar s celo pesmijo in v njej z natančno, izčiščeno govorico združila intimo in družbeni angažma. Z osredotočenostjo na detajl in s pozornim opazovanjem duševnih in telesnih reakcij svojih junakov se v svojih kratkih zgodbah ukvarja Ivan Antić – eden vidnejših srbskih prozaistov mlajše generacije. Po odmevni knjigi kratke proze Tonus so zdaj tu Membrane, membrane, njegovo drugo delo, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Poezija Braneta Senegačnika se ne pridružuje prevladujočemu toku sodobnih pesniških glasov, zato je s svojo duhovno globino in klasično estetiko toliko dragocenejša. Pesnik bo v oddaji spregovoril o svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Pogovori z nikomer, v kateri se dotika presežnih, metafizičnih razsežnosti bivanja. Izrazito avtorski rokopis prinaša tudi poezija Anje Golob. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih pesnica s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa njena zelo obiskana javna branja in celo razprodani ponatisi posameznih zbirk. Pesnica je svojo četrto pesniško zbirko naslovila kar s celo pesmijo in v njej z natančno, izčiščeno govorico združila intimo in družbeni angažma. Z osredotočenostjo na detajl in s pozornim opazovanjem duševnih in telesnih reakcij svojih junakov se v svojih kratkih zgodbah ukvarja Ivan Antić – eden vidnejših srbskih prozaistov mlajše generacije. Po odmevni knjigi kratke proze Tonus so zdaj tu Membrane, membrane, njegovo drugo delo, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Ob sedemdesetletnici Marjana Strojana je izšla pesnikova osma pesniška zbirka z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave, ki znova potrjuje avtorjevo mojstrstvo. Pesnik nas popelje skozi zgodovino svetovne lirike od antike do današnjih dni. Ko v izbrušenih pesniških oblikah vzpostavlja dvogovor s pesniškimi mojstri, spregovori o lastni življenjski izkušnji, ki jo določata predvsem občutenje ljubezni in soočanje z njeno izgubo. Tematsko je posebej izpostavljen cikel Zimsko popotovanje, ki sta ga navdihnila Schubertova glasba in pesmi Wilhelma Müllerja v istoimenski romantični mojstrovini. Ena od tem, ki se jim v svojem opusu posveča kipar, pesnik in esejist Jiři Kočica, je umetnost kot etično dejanje in o tem piše tudi v svojem romanesknem prvencu Izvirnik. Tematska iztočnica, ki sproži dogajanje, je slovita Fontana Marcela Duchampa, s katero je umetnik leta 1917 odprl poglavje ready made umetnosti. O etičnih vprašanjih govori tudi romaneskni prvenec Hvala za škarje Tine Bilban. Nova odkritja na področju genetike so pisateljico spodbudila, da je pronicljivo spregovorila o našem odnosu do znanosti in o strahu, ki ga v nas zbuja genski inženiring. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Ob sedemdesetletnici Marjana Strojana je izšla pesnikova osma pesniška zbirka z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave, ki znova potrjuje avtorjevo mojstrstvo. Pesnik nas popelje skozi zgodovino svetovne lirike od antike do današnjih dni. Ko v izbrušenih pesniških oblikah vzpostavlja dvogovor s pesniškimi mojstri, spregovori o lastni življenjski izkušnji, ki jo določata predvsem občutenje ljubezni in soočanje z njeno izgubo. Tematsko je posebej izpostavljen cikel Zimsko popotovanje, ki sta ga navdihnila Schubertova glasba in pesmi Wilhelma Müllerja v istoimenski romantični mojstrovini. Ena od tem, ki se jim v svojem opusu posveča kipar, pesnik in esejist Jiři Kočica, je umetnost kot etično dejanje in o tem piše tudi v svojem romanesknem prvencu Izvirnik. Tematska iztočnica, ki sproži dogajanje, je slovita Fontana Marcela Duchampa, s katero je umetnik leta 1917 odprl poglavje ready made umetnosti. O etičnih vprašanjih govori tudi romaneskni prvenec Hvala za škarje Tine Bilban. Nova odkritja na področju genetike so pisateljico spodbudila, da je pronicljivo spregovorila o našem odnosu do znanosti in o strahu, ki ga v nas zbuja genski inženiring. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Dragan Velikić, dobitnik 34. mednarodne nagrade Vilenica, sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne srbske proze. Njegova dela so prevedena v petnajst jezikov, izhajajo v visokih nakladah, nagrajujejo jih kritiki in po njih množično segajo bralci. Velikić je portretist srednjeevropskega prostora, popotnik med Beogradom, Puljem, Budimpešto, Dunajem in Berlinom, kartograf utripa človeškega srca na prelomnicah osebnih biografij in družbenih pretresov. V oddaji bo odstrl pogled v svojo poetiko, v kateri se prepletata avtobiografija in fikcija, ter spregovoril o pomenu lastne življenjske izkušnje, iz katere črpa navdih za svoja dela. Bogat vir avtorjevega ustvarjanja so pisma, fotografije, dokumenti prednikov, v katerih odkriva zamolčano in pozabljeno, a na nek način vselej prisotno. Družinska zapuščina je navdihnila tudi Veroniko Simoniti, ki se z vsakim novim delom izraziteje vpisuje v sodobno slovensko prozo. V romanu Ivana pred morjem portretira usodo ženske, rojene na začetku 20. stoletja, in pripoveduje zgodbo o prostoru in času, o ljubezni in intimi, v katero vdira zunanji svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Dragan Velikić, dobitnik 34. mednarodne nagrade Vilenica, sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne srbske proze. Njegova dela so prevedena v petnajst jezikov, izhajajo v visokih nakladah, nagrajujejo jih kritiki in po njih množično segajo bralci. Velikić je portretist srednjeevropskega prostora, popotnik med Beogradom, Puljem, Budimpešto, Dunajem in Berlinom, kartograf utripa človeškega srca na prelomnicah osebnih biografij in družbenih pretresov. V oddaji bo odstrl pogled v svojo poetiko, v kateri se prepletata avtobiografija in fikcija, ter spregovoril o pomenu lastne življenjske izkušnje, iz katere črpa navdih za svoja dela. Bogat vir avtorjevega ustvarjanja so pisma, fotografije, dokumenti prednikov, v katerih odkriva zamolčano in pozabljeno, a na nek način vselej prisotno. Družinska zapuščina je navdihnila tudi Veroniko Simoniti, ki se z vsakim novim delom izraziteje vpisuje v sodobno slovensko prozo. V romanu Ivana pred morjem portretira usodo ženske, rojene na začetku 20. stoletja, in pripoveduje zgodbo o prostoru in času, o ljubezni in intimi, v katero vdira zunanji svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Že dolgo smo na našem knjižnem trgu pogrešali novo monografijo o Ivanu Cankarju. V Cankarjevem letu jo je napisal ddr. Igor Grdina, ki je združil literarno in zgodovinsko znanost in ustvaril strokovno poglobljeno, hkrati pa berljivo delo. Pisanje Igorja Grdine je usmerjeno k pisateljevemu življenju, pri čemer avtor prikaže vpliv različnih življenjskih situacij na oblikovanje Cankarjeve osebnosti in njen odsev v pisateljevih delih. V sedmih poglavjih so prikazana različna obdobja Cankarjevega življenja in tematizirane različne plati pisateljevega delovanja. Veliko izvemo o Cankarjevem odnosu do matere in drugih družinskih članov, do njegovih ljubezenskih izbrank ter do drugih umetniških ustvarjalcev, posebej pa so poudarjeni tudi Cankarjevi umetniška občutljivost in samozavest ter njegov politični angažma. Igorju Grdini je uspelo izvrstno izrisati portret literarnega genija, hkrati pa nam približati idejne in umetnostne tokove ter družbene in politične značilnosti časa, v katerem je Cankar živel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Že dolgo smo na našem knjižnem trgu pogrešali novo monografijo o Ivanu Cankarju. V Cankarjevem letu jo je napisal ddr. Igor Grdina, ki je združil literarno in zgodovinsko znanost in ustvaril strokovno poglobljeno, hkrati pa berljivo delo. Pisanje Igorja Grdine je usmerjeno k pisateljevemu življenju, pri čemer avtor prikaže vpliv različnih življenjskih situacij na oblikovanje Cankarjeve osebnosti in njen odsev v pisateljevih delih. V sedmih poglavjih so prikazana različna obdobja Cankarjevega življenja in tematizirane različne plati pisateljevega delovanja. Veliko izvemo o Cankarjevem odnosu do matere in drugih družinskih članov, do njegovih ljubezenskih izbrank ter do drugih umetniških ustvarjalcev, posebej pa so poudarjeni tudi Cankarjevi umetniška občutljivost in samozavest ter njegov politični angažma. Igorju Grdini je uspelo izvrstno izrisati portret literarnega genija, hkrati pa nam približati idejne in umetnostne tokove ter družbene in politične značilnosti časa, v katerem je Cankar živel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Da sta otroštvo in odraščanje elementarna lekcija življenja, spoznavamo ob branju romanov Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj in Jaz sam Sarivala Sosiča. Bronja Žakelj nagovarja v svojem prvencu z intimistično pisavo pokojno mamo in se skozi prvoosebno pripoved odraščajoče deklice spominja družinskega vsakdana, ki sta ga boleče zaznamovali mamina bolezen in smrt. Avtobiografski roman, v katerem avtorica popisuje tudi svoje premagovanje hude bolezni, je nežen, presunljiv, osvobajajoče iskren in prav nič patetičen. Avtobiografsko je obarvan tudi roman Jaz sam Sarivala Sosiča, v katerem avtor popisuje svoje odraščanje in dozorevanje v družini, kjer so prepiri staršev običajen del vsakdana. Pisatelju uspe čutnonazorno poustvariti družinsko ozračje, ki niha med svetlobo in temo in se poglobiti v čustvovanje vseh treh protagonistov. K izvirnosti romana prispeva tudi slog pisanja, ki ustvarja iz vsakdanjosti presežnost in iz bolečine lepoto. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Da sta otroštvo in odraščanje elementarna lekcija življenja, spoznavamo ob branju romanov Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj in Jaz sam Sarivala Sosiča. Bronja Žakelj nagovarja v svojem prvencu z intimistično pisavo pokojno mamo in se skozi prvoosebno pripoved odraščajoče deklice spominja družinskega vsakdana, ki sta ga boleče zaznamovali mamina bolezen in smrt. Avtobiografski roman, v katerem avtorica popisuje tudi svoje premagovanje hude bolezni, je nežen, presunljiv, osvobajajoče iskren in prav nič patetičen. Avtobiografsko je obarvan tudi roman Jaz sam Sarivala Sosiča, v katerem avtor popisuje svoje odraščanje in dozorevanje v družini, kjer so prepiri staršev običajen del vsakdana. Pisatelju uspe čutnonazorno poustvariti družinsko ozračje, ki niha med svetlobo in temo in se poglobiti v čustvovanje vseh treh protagonistov. K izvirnosti romana prispeva tudi slog pisanja, ki ustvarja iz vsakdanjosti presežnost in iz bolečine lepoto. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tokrat bodo predstavljene leposlovne novosti izpod peres avtorjev in avtorice treh generacij. Jože Snoj je obogatil svoj obsežen pesniški, pripovedni in esejistični opus z novo pesniško zbirko, ki je izšla ob avtorjevi 85-letnici. Zbirka Stihožitja in distonije prinaša pesmi o minevanju in življenjskem vitalizmu ter o pesnikovi povezanosti z naravo kot prizoriščem bivanjske lepote in smisla. Vladimir P. Štefanec pripoveduje v svojem novem romanu Najlepša neznanka svetloba o družini fotografov v majhnem slovenskem mestu v prvi polovici 20. stoletja. Pisatelja zanimata fenomena svetlobe in fotografije in njuna povezanost z notranjim svetom romanesknih junakov. Nina Dragičević je skladateljica, glasbenica, pesnica in esejistka, ki posveča tudi v pesmih veliko pozornosti zvoku. V njenem pesniškem prvencu z naslovom Ljubav reče greva se družbena angažiranost prepričljivo prepleta z intimo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Tokrat bodo predstavljene leposlovne novosti izpod peres avtorjev in avtorice treh generacij. Jože Snoj je obogatil svoj obsežen pesniški, pripovedni in esejistični opus z novo pesniško zbirko, ki je izšla ob avtorjevi 85-letnici. Zbirka Stihožitja in distonije prinaša pesmi o minevanju in življenjskem vitalizmu ter o pesnikovi povezanosti z naravo kot prizoriščem bivanjske lepote in smisla. Vladimir P. Štefanec pripoveduje v svojem novem romanu Najlepša neznanka svetloba o družini fotografov v majhnem slovenskem mestu v prvi polovici 20. stoletja. Pisatelja zanimata fenomena svetlobe in fotografije in njuna povezanost z notranjim svetom romanesknih junakov. Nina Dragičević je skladateljica, glasbenica, pesnica in esejistka, ki posveča tudi v pesmih veliko pozornosti zvoku. V njenem pesniškem prvencu z naslovom Ljubav reče greva se družbena angažiranost prepričljivo prepleta z intimo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Jacques Prévert velja za enega najbolj priljubljenih pesnikov 20. stoletja. Njegovo legendarno pesniško zbirko Besede (1946) lahko zdaj v sijajnem prevodu Aleša Bergerja prvič v celoti preberemo v slovenščini. Gre za evropsko pesniško uspešnico, ki prinaša tako socialno angažirana besedila kot drobne poetične utrinke vsakdanjika, predvsem pa pesnik v zbirki izraža svoj upor zoper vojno, klerikalizem in sprijenost političnih elit ter sočutje do tistih, ki jih pestijo krivice in nesmisli tega sveta. O Besedah bosta spregovorila prevajalec Aleš Berger in avtor spremne besede dr. Primož Vitez. V drugem delu oddaje bomo predstavili obsežen roman Jakobove bukve izpod peresa Olge Tokarczuk, ki sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne poljske književnosti. Pisateljica pripoveduje v Jakobovih bukvah o Poljski v drugi polovici 18. stoletja, o poljskih Judih in o verski doktrini judovskega heretika Jakoba Franka, ki pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ni izbiral sredstev. Avtorica prikaže njegova prizadevanja, da bi povezal judovstvo in krščanstvo, in kritično spregovori o poljskem antisemitizmu in poljski kolonialni preteklosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Jacques Prévert velja za enega najbolj priljubljenih pesnikov 20. stoletja. Njegovo legendarno pesniško zbirko Besede (1946) lahko zdaj v sijajnem prevodu Aleša Bergerja prvič v celoti preberemo v slovenščini. Gre za evropsko pesniško uspešnico, ki prinaša tako socialno angažirana besedila kot drobne poetične utrinke vsakdanjika, predvsem pa pesnik v zbirki izraža svoj upor zoper vojno, klerikalizem in sprijenost političnih elit ter sočutje do tistih, ki jih pestijo krivice in nesmisli tega sveta. O Besedah bosta spregovorila prevajalec Aleš Berger in avtor spremne besede dr. Primož Vitez. V drugem delu oddaje bomo predstavili obsežen roman Jakobove bukve izpod peresa Olge Tokarczuk, ki sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne poljske književnosti. Pisateljica pripoveduje v Jakobovih bukvah o Poljski v drugi polovici 18. stoletja, o poljskih Judih in o verski doktrini judovskega heretika Jakoba Franka, ki pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ni izbiral sredstev. Avtorica prikaže njegova prizadevanja, da bi povezal judovstvo in krščanstvo, in kritično spregovori o poljskem antisemitizmu in poljski kolonialni preteklosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V prvem delu oddaje bo Dušan Merc predstavil svoj roman Slepe miši, v katerem pripoveduje o procesu proti t.im. bolgarski navezi v osemdesetih letih minulega stoletja. Na vojaškem sodišču v Ljubljani so bili zaradi teroristične in vohunske dejavnosti obsojeni na zaporne kazni nedolžni bolgarski in jugoslovanski državljani. Protagonist romana je knjižničar, ki je bil tudi sam osumljen sodelovanja z domnevno teroristično in vohunsko skupino. Po dvaintridesetih letih, ko mu pride v roke knjiga »1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana« Igorja Omerze, se želi spoprijeti s svojo preteklostjo in razčistiti, zakaj se mu je uspelo izogniti procesu in obsodbi. V romanu, ki ima za osnovo precej avtobiografskih prvin, pisatelj razkrije delovanje bivšega režima, ki je bil nenehno na preži za sovražniki in je v svojem kolesju uničeval življenja posameznikov in njihovih najbližjih. Drugi del oddaje bo posvečen sodobni madžarski poeziji in sicer se bodo predstavili Ottó Tolnai, István Vörös in Roland Orcsik. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
V prvem delu oddaje bo Dušan Merc predstavil svoj roman Slepe miši, v katerem pripoveduje o procesu proti t.im. bolgarski navezi v osemdesetih letih minulega stoletja. Na vojaškem sodišču v Ljubljani so bili zaradi teroristične in vohunske dejavnosti obsojeni na zaporne kazni nedolžni bolgarski in jugoslovanski državljani. Protagonist romana je knjižničar, ki je bil tudi sam osumljen sodelovanja z domnevno teroristično in vohunsko skupino. Po dvaintridesetih letih, ko mu pride v roke knjiga »1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana« Igorja Omerze, se želi spoprijeti s svojo preteklostjo in razčistiti, zakaj se mu je uspelo izogniti procesu in obsodbi. V romanu, ki ima za osnovo precej avtobiografskih prvin, pisatelj razkrije delovanje bivšega režima, ki je bil nenehno na preži za sovražniki in je v svojem kolesju uničeval življenja posameznikov in njihovih najbližjih. Drugi del oddaje bo posvečen sodobni madžarski poeziji in sicer se bodo predstavili Ottó Tolnai, István Vörös in Roland Orcsik. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Na 34. slovenskem knjižnem sejmu je bila država v središču Madžarska, častni gost prireditve pa Péter Nádas, eden najvidnejših sodobnih madžarskih in evropskih pisateljev. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne literarne nagrade, pred dvajsetimi leti tudi nagrado Vilenica. V slovenščini lahko prebiramo štiri njegova dela; pred kratkim smo dobili v prevodu Marjance Mihelič v branje Vzporedne zgodbe, monumentalni roman o 20. stoletju. V njem nas pisatelj popelje v vrtince evropske zgodovine, posveča pa se tudi človekovi intimi, predvsem razmerju med telesom in duhom. Na dva tisoč straneh spremljamo množico junakov različnih narodnosti, katerih življenjske zgodbe se med seboj prepletajo, usodo vseh pa močno zaznamujejo totalitarne ideologije. Pisatelj bo spregovoril tudi o svoji osebni zgodbi, ki se je odvijala v tragičnih razmerah komunistične diktature na Madžarskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Na 34. slovenskem knjižnem sejmu je bila država v središču Madžarska, častni gost prireditve pa Péter Nádas, eden najvidnejših sodobnih madžarskih in evropskih pisateljev. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne literarne nagrade, pred dvajsetimi leti tudi nagrado Vilenica. V slovenščini lahko prebiramo štiri njegova dela; pred kratkim smo dobili v prevodu Marjance Mihelič v branje Vzporedne zgodbe, monumentalni roman o 20. stoletju. V njem nas pisatelj popelje v vrtince evropske zgodovine, posveča pa se tudi človekovi intimi, predvsem razmerju med telesom in duhom. Na dva tisoč straneh spremljamo množico junakov različnih narodnosti, katerih življenjske zgodbe se med seboj prepletajo, usodo vseh pa močno zaznamujejo totalitarne ideologije. Pisatelj bo spregovoril tudi o svoji osebni zgodbi, ki se je odvijala v tragičnih razmerah komunistične diktature na Madžarskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Ilija Trojanow, prejemnik letošnje mednarodne nagrade Vilenica, je pisatelj z izkušnjo večjezičnosti in večkulturnosti. Rodil se je leta 1965 v Sofiji, a kot šestleten deček se je s staršema podal na pot iz Bolgarije v italijansko begunsko taborišče in potem v Nemčijo, kjer je družina poiskala politično zatočišče. Bivanje na različnih celinah je stalnica v njegovi biografiji, lepota sveta, ki ga bogatijo različni jeziki in kulture, pa tematika njegovih del. Osrednje mesto ima v njegovem opusu roman Zbiralec svetov, v katerem je pisatelj upodobil angleškega popotnika, raziskovalca, pisatelja, vojaškega častnika in diplomata Richarda Francisa Burtona. Tudi kadar je Trojanow v svojih delih zazrt v preteklost, presega določen čas. Tako so v njegovih romanih nanizane številne zgodbe, ki govorijo o kompleksnosti človeške eksistence, časa in zgodovine. Njegovo angažirano pisanje se dotika tudi nadzorovanja in političnega nasilja v komunistični Bolgariji in v današnjem svetu, ekoloških problemov, usode posameznika v kapitalistični družbi in begunske problematike. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Ilija Trojanow, prejemnik letošnje mednarodne nagrade Vilenica, je pisatelj z izkušnjo večjezičnosti in večkulturnosti. Rodil se je leta 1965 v Sofiji, a kot šestleten deček se je s staršema podal na pot iz Bolgarije v italijansko begunsko taborišče in potem v Nemčijo, kjer je družina poiskala politično zatočišče. Bivanje na različnih celinah je stalnica v njegovi biografiji, lepota sveta, ki ga bogatijo različni jeziki in kulture, pa tematika njegovih del. Osrednje mesto ima v njegovem opusu roman Zbiralec svetov, v katerem je pisatelj upodobil angleškega popotnika, raziskovalca, pisatelja, vojaškega častnika in diplomata Richarda Francisa Burtona. Tudi kadar je Trojanow v svojih delih zazrt v preteklost, presega določen čas. Tako so v njegovih romanih nanizane številne zgodbe, ki govorijo o kompleksnosti človeške eksistence, časa in zgodovine. Njegovo angažirano pisanje se dotika tudi nadzorovanja in političnega nasilja v komunistični Bolgariji in v današnjem svetu, ekoloških problemov, usode posameznika v kapitalistični družbi in begunske problematike. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tri avtorice bodo odstrle pogled v zelo osebno, intimno tematiko. Monika Žagar pripoveduje v romanu Košček čokolade v pasji dlaki o mednarodni posvojitvi otrok in o vseh birokratskih ovirah, s katerimi se pri posvojitvi sooča zakonski par. Prvoosebna pripovedovalka Paula ni prav nič zavita v samopomilovanje, ker nima bioloških otrok, ampak si želi ustvariti z ljubeznijo in varnostjo obdano družinsko okolje. Ana Pepelnik izpoveduje v pesniški zbirki Tehno tesnobna občutja, ki jih prinaša poporodna depresija, in mojstrsko zlije ritem pesmi z utripom svojega srca. Iz globin teme ji uspe poiskati pot k miru, upanju in ljubezni. Zbirka Tehno odseva brez sentimentalnosti in patetike presunljivo srčno kartografijo mlade ženske. Homofobija, hinavščina, pehanje za lastne koristi, pomanjkanje širine in odprtosti – vsa ta družbena stanja doživljajo kritičen pretres v pesniški zbirki Premalo vljudna Nataše Velikonja. Avtorica je kritična tudi do svojega ožjega okolja, do lezbične skupnosti, ki ji nista tuja oportunizem in površno, plitko razumevanje lastnega položaja v družbi. Vsa tri v oddaji predstavljena dela spletajo tesno vez med življenjem in literaturo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tri avtorice bodo odstrle pogled v zelo osebno, intimno tematiko. Monika Žagar pripoveduje v romanu Košček čokolade v pasji dlaki o mednarodni posvojitvi otrok in o vseh birokratskih ovirah, s katerimi se pri posvojitvi sooča zakonski par. Prvoosebna pripovedovalka Paula ni prav nič zavita v samopomilovanje, ker nima bioloških otrok, ampak si želi ustvariti z ljubeznijo in varnostjo obdano družinsko okolje. Ana Pepelnik izpoveduje v pesniški zbirki Tehno tesnobna občutja, ki jih prinaša poporodna depresija, in mojstrsko zlije ritem pesmi z utripom svojega srca. Iz globin teme ji uspe poiskati pot k miru, upanju in ljubezni. Zbirka Tehno odseva brez sentimentalnosti in patetike presunljivo srčno kartografijo mlade ženske. Homofobija, hinavščina, pehanje za lastne koristi, pomanjkanje širine in odprtosti – vsa ta družbena stanja doživljajo kritičen pretres v pesniški zbirki Premalo vljudna Nataše Velikonja. Avtorica je kritična tudi do svojega ožjega okolja, do lezbične skupnosti, ki ji nista tuja oportunizem in površno, plitko razumevanje lastnega položaja v družbi. Vsa tri v oddaji predstavljena dela spletajo tesno vez med življenjem in literaturo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Vinko Möderndorfer je v svojem novem romanu Druga preteklost zaobjel čas od tridesetih do devetdesetih let 20. stoletja na Slovenskem in spregovoril o človeških usodah v obdobju velikih zgodovinskih preizkušenj. Pisatelja zanimajo predvsem ljudje in nepredvidljivost življenja, vpetega v zgodovino. V monumentalni pripovedi na osemsto straneh romaneskne junake najbolj zaznamuje druga svetovna vojna, pisatelj pa se posveča predvsem njihovim značajem, čustvom in osebnim odločitvam. Tudi roman Malo prahu na očeh britanske pisateljice šrilanških korenin Minoli Salgado govori o travmatičnih dogodkih polpretekle zgodovine. V središču pripovedi je državljanska vojna na Šrilanki, posledice katere še ne izzvenijo, ko doživi otoška država nov udarec – uničujoči cunami v decembru 2004. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Vinko Möderndorfer je v svojem novem romanu Druga preteklost zaobjel čas od tridesetih do devetdesetih let 20. stoletja na Slovenskem in spregovoril o človeških usodah v obdobju velikih zgodovinskih preizkušenj. Pisatelja zanimajo predvsem ljudje in nepredvidljivost življenja, vpetega v zgodovino. V monumentalni pripovedi na osemsto straneh romaneskne junake najbolj zaznamuje druga svetovna vojna, pisatelj pa se posveča predvsem njihovim značajem, čustvom in osebnim odločitvam. Tudi roman Malo prahu na očeh britanske pisateljice šrilanških korenin Minoli Salgado govori o travmatičnih dogodkih polpretekle zgodovine. V središču pripovedi je državljanska vojna na Šrilanki, posledice katere še ne izzvenijo, ko doživi otoška država nov udarec – uničujoči cunami v decembru 2004. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Svoja dela bodo predstavili avtorici in avtor, gostje mednarodnega literarnega festivala Fabula. Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić upodablja v romanu Mileva Einstein, teorija žalosti presunljivo življenjsko pot prve Einsteinove žene. Zanima jo usoda talentirane ženske, ki je ljubila genija in se odrekla svoji karieri zaradi izgube hčerke, lastne bolezni in bolezni sina, zaradi predanega materinstva. Roman hkrati širše spregovori o položaju ženske v prvi polovici 20. stoletja. Švicarski pisatelj Lukas Bärfuss piše v romanu Koala o temi samomora, v drami Dora ali spolne nevroze naših staršev pa o vprašanju pravice do spolnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Tudi francoska pisateljica Maylis de Kerangal se v romanu Pokrpajmo žive loteva kočljive teme: presaditve srca in darovanja organov mladeniča, umrlega v prometni nesreči. Tenkočutno spregovori o upanju, prav upanje pa je bilo osrednja tema letošnje Fabule. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Svoja dela bodo predstavili avtorici in avtor, gostje mednarodnega literarnega festivala Fabula. Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić upodablja v romanu Mileva Einstein, teorija žalosti presunljivo življenjsko pot prve Einsteinove žene. Zanima jo usoda talentirane ženske, ki je ljubila genija in se odrekla svoji karieri zaradi izgube hčerke, lastne bolezni in bolezni sina, zaradi predanega materinstva. Roman hkrati širše spregovori o položaju ženske v prvi polovici 20. stoletja. Švicarski pisatelj Lukas Bärfuss piše v romanu Koala o temi samomora, v drami Dora ali spolne nevroze naših staršev pa o vprašanju pravice do spolnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Tudi francoska pisateljica Maylis de Kerangal se v romanu Pokrpajmo žive loteva kočljive teme: presaditve srca in darovanja organov mladeniča, umrlega v prometni nesreči. Tenkočutno spregovori o upanju, prav upanje pa je bilo osrednja tema letošnje Fabule. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Jože Snoj pripoveduje v novem, obsežnem romanu Rekapitulacije o svojem življenju od zgodnjega otroštva dalje in sestavlja mozaični portret časa, svojih sorodnikov, prijateljev, sopotnikov, politikov in drugih javnih osebnosti. V središču pripovedi pa je pisatelj sam in njegov odnos do sveta. Gre za preplet spominov, ki so z asociativno tehniko in preskoki v času nanizani v pripoved. Pisatelj spregovori o svojem vojnem otroštvu, o strahu, veri in smrti, ki so bili del njegovega odraščanja. Spremljamo ga na novinarski poti, pri čemer so posebej slikovito, kritično in duhovito opisana leta, ki jih je preživel kot novinar pri časniku Delu. Stvarna doživetja se razpirajo tudi v metafizična in teološka vprašanja, ki jih avtor osvetljuje kot samosvoj kristjan. Posebno mesto imajo v romanu živali, predvsem ptice, ki so pisatelju že v otroških letih veliko pomenile in ostajajo njegov poetični navdih tudi danes. Pripoved vznika iz spominov, pa tudi iz sanj in blodenj, saj se avtorjev sprehod skozi čas poraja med njegovim bivanjem v bolnišnici. Čeprav je telo nemočno, je duh živahen in močan, in prav iz duha vznika pisateljev vitalizem. Snojeva pisava je barvita, klena, otipljivo nazorna, pa tudi metaforična in poetična, k pristnosti likov in dogajanja pa prispeva tudi učinkovita raba pogovornega jezika in narečij. Rekapitulacije so vznemirljiv, berljiv roman o subjektu, ki poleg intime izrisuje tudi podobo 20. stoletja na Slovenskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Jože Snoj pripoveduje v novem, obsežnem romanu Rekapitulacije o svojem življenju od zgodnjega otroštva dalje in sestavlja mozaični portret časa, svojih sorodnikov, prijateljev, sopotnikov, politikov in drugih javnih osebnosti. V središču pripovedi pa je pisatelj sam in njegov odnos do sveta. Gre za preplet spominov, ki so z asociativno tehniko in preskoki v času nanizani v pripoved. Pisatelj spregovori o svojem vojnem otroštvu, o strahu, veri in smrti, ki so bili del njegovega odraščanja. Spremljamo ga na novinarski poti, pri čemer so posebej slikovito, kritično in duhovito opisana leta, ki jih je preživel kot novinar pri časniku Delu. Stvarna doživetja se razpirajo tudi v metafizična in teološka vprašanja, ki jih avtor osvetljuje kot samosvoj kristjan. Posebno mesto imajo v romanu živali, predvsem ptice, ki so pisatelju že v otroških letih veliko pomenile in ostajajo njegov poetični navdih tudi danes. Pripoved vznika iz spominov, pa tudi iz sanj in blodenj, saj se avtorjev sprehod skozi čas poraja med njegovim bivanjem v bolnišnici. Čeprav je telo nemočno, je duh živahen in močan, in prav iz duha vznika pisateljev vitalizem. Snojeva pisava je barvita, klena, otipljivo nazorna, pa tudi metaforična in poetična, k pristnosti likov in dogajanja pa prispeva tudi učinkovita raba pogovornega jezika in narečij. Rekapitulacije so vznemirljiv, berljiv roman o subjektu, ki poleg intime izrisuje tudi podobo 20. stoletja na Slovenskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Andrej Medved je avtor obsežnega pesniškega opusa, v katerem izstopa pred kratkim izdana zbirka Muca – La chatte. Z njo se je pesnik poklonil svoji muci, ki mu je veliko pomenila in ki je dajala njegovemu vsakdanu pridih lepote, nežnosti in bližine. Pesnikovo pero zastane ob vsaki podrobnosti fizične podobe živali, odstira pa tudi pogled v njeno nedoumljivo naravo, ki ostaja skrivnost. Tudi v najnovejši zbirki Miklavža Komelja Liebestod je precej pesmi posvečenih živalim. Pesnik izvirno raziskuje in na novo postavlja mejo med življenjem in smrtjo in s paradoksalno pesniško govorico odkriva globlje razsežnosti bivanja. Oddajo bo sklenila predstavitev romana Tik pod nebom Agate Tomažič. Avtorica pronicljivo spregovori o krizi tiskanih medijev, o nespodbudnem ozračju v veliki časopisni hiši in o prepadu med starejšo in mlajšo generacijo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Andrej Medved je avtor obsežnega pesniškega opusa, v katerem izstopa pred kratkim izdana zbirka Muca – La chatte. Z njo se je pesnik poklonil svoji muci, ki mu je veliko pomenila in ki je dajala njegovemu vsakdanu pridih lepote, nežnosti in bližine. Pesnikovo pero zastane ob vsaki podrobnosti fizične podobe živali, odstira pa tudi pogled v njeno nedoumljivo naravo, ki ostaja skrivnost. Tudi v najnovejši zbirki Miklavža Komelja Liebestod je precej pesmi posvečenih živalim. Pesnik izvirno raziskuje in na novo postavlja mejo med življenjem in smrtjo in s paradoksalno pesniško govorico odkriva globlje razsežnosti bivanja. Oddajo bo sklenila predstavitev romana Tik pod nebom Agate Tomažič. Avtorica pronicljivo spregovori o krizi tiskanih medijev, o nespodbudnem ozračju v veliki časopisni hiši in o prepadu med starejšo in mlajšo generacijo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
V Pisavah tokrat o treh obrazih ljubezni. Kakšno moč ima nad teboj nekdo, ki te brezpogojno ljubi, se sprašuje v romanu Sedem let Peter Stamm, eden najvidnejših sodobnih švicarskih pisateljev. Njegov romaneskni junak, mlad, čeden in uspešen arhitekt Alex je razpet med lepo in ambiciozno ženo ter neprivlačno, dolgočasno ljubico, poljsko priseljenko Iwono. Stamm razkriva nedoumljive, iracionalne vzvode ljubezenskega čustva in erotičnega poželenja. O tem, kako se ljubezen prevesi v nasilje, pripoveduje v Modrem okrasju avstrijska pisateljica Katharina Winkler. Njen roman temelji na resnični življenjski zgodbi, pripoveduje pa o mladem kurdskem paru iz Anatolije in o moževem krutem telesnem in psihičnem nasilju nad ženo, ki ga dopušča verska in kulturna tradicija patriarhalnega okolja. O tem, kako družbeno zaznamuje človeško intimo, kako je istospolna ljubezen še vedno predmet družbenih pritiskov in predsodkov, govori pesniški opus Kristine Hočevar. Pesnica se v svoji novi zbirki Naval pogumno in pokončno upira oportunizmu in odstira pogled v lezbično ljubezen z vsemi odtenki samote, hrepenenja in osebnega osvobajanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
V Pisavah tokrat o treh obrazih ljubezni. Kakšno moč ima nad teboj nekdo, ki te brezpogojno ljubi, se sprašuje v romanu Sedem let Peter Stamm, eden najvidnejših sodobnih švicarskih pisateljev. Njegov romaneskni junak, mlad, čeden in uspešen arhitekt Alex je razpet med lepo in ambiciozno ženo ter neprivlačno, dolgočasno ljubico, poljsko priseljenko Iwono. Stamm razkriva nedoumljive, iracionalne vzvode ljubezenskega čustva in erotičnega poželenja. O tem, kako se ljubezen prevesi v nasilje, pripoveduje v Modrem okrasju avstrijska pisateljica Katharina Winkler. Njen roman temelji na resnični življenjski zgodbi, pripoveduje pa o mladem kurdskem paru iz Anatolije in o moževem krutem telesnem in psihičnem nasilju nad ženo, ki ga dopušča verska in kulturna tradicija patriarhalnega okolja. O tem, kako družbeno zaznamuje človeško intimo, kako je istospolna ljubezen še vedno predmet družbenih pritiskov in predsodkov, govori pesniški opus Kristine Hočevar. Pesnica se v svoji novi zbirki Naval pogumno in pokončno upira oportunizmu in odstira pogled v lezbično ljubezen z vsemi odtenki samote, hrepenenja in osebnega osvobajanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Dr. Boris A. Novak je eden naših najvidnejših sodobnih pesnikov, mojster pesniških oblik, univerzitetni profesor primerjalne književnosti, hkrati pa izstopa po svoji etični drži in družbenem angažmaju. Svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus je kronal z veličastnim epom Vrata nepovrata. V treh knjigah, ki obsegajo kar 2300 strani in 43.000 verzov, je zavezan spominu, predvsem spominu na svoje prednike. V Zemljevidih domotožja prevladuje poetizacija različnih krajev ter njihove čustvene in simbolne globine, v Času očetov se zgodbe zgostijo ob pretresih dveh svetovnih vojn na slovenskih tleh, v Bivališčih duš pa je v središču zgodbotvorna poetika, ki v zgodbi vidi bistvo zgodovine. Gre za prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta in izroča spomin prihodnjim rodovom. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Dr. Boris A. Novak je eden naših najvidnejših sodobnih pesnikov, mojster pesniških oblik, univerzitetni profesor primerjalne književnosti, hkrati pa izstopa po svoji etični drži in družbenem angažmaju. Svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus je kronal z veličastnim epom Vrata nepovrata. V treh knjigah, ki obsegajo kar 2300 strani in 43.000 verzov, je zavezan spominu, predvsem spominu na svoje prednike. V Zemljevidih domotožja prevladuje poetizacija različnih krajev ter njihove čustvene in simbolne globine, v Času očetov se zgodbe zgostijo ob pretresih dveh svetovnih vojn na slovenskih tleh, v Bivališčih duš pa je v središču zgodbotvorna poetika, ki v zgodbi vidi bistvo zgodovine. Gre za prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta in izroča spomin prihodnjim rodovom. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Oddaja bo posvečena trem vrhunskim pesniškim zbirkam, katerih zaščitni znak so zelo različne poetike, a vse tri knjige poezije nagovarjajo bralca s posebno lirsko svežino, duhovitostjo in iskrenostjo. Milan Jesih je svojo dvanajsto knjigo poezije naslovil Maršal, v njej pa ustvarja ironično in duhovito parodijo na lik maršala, avtokratske osebnosti, ki jo osvetljuje kot človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih in bizarnih položajih. Tudi tokrat Jesihove verze odlikuje jambski metrum, osupljivo bogato in izvirno besedišče in oblikovna virtuoznost. Peter Kolšek ostaja tudi v svoji osmi pesniški zbirki z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane zvest elegičnemu razpoloženju in tematiki minevanja. Naj gre za tenkočutno upesnjevanje intimnih občutij ali za ironično portretiranje današnje družbene stvarnosti – Kolškova poetika je vselej precizna v metaforiki in izvirna v odkrivanju vselej novih pomenskih odtenkov v pesniškem izrazu. Sinteza intime in družbenega angažmaja pa je našla eno najbolj udarnih in prepričljivih upesnitev v zbirki Didaskalije k dihanju Anje Golob. Pesnica v oddaji pojasni, zakaj se je odločila za izdajo v samozaložbi, in kakšno vlogo pripisuje poeziji v sodobnem svetu. Pesmi Anje Golob, v katerih ni nobena beseda odveč in nobena premalo, so klic proti konformizmu, ukalupljenju in upogljivosti, tudi v ljubezni. V tej poeziji gre zares, brez kajti, kot zapiše pesnica.
Oddaja bo posvečena trem vrhunskim pesniškim zbirkam, katerih zaščitni znak so zelo različne poetike, a vse tri knjige poezije nagovarjajo bralca s posebno lirsko svežino, duhovitostjo in iskrenostjo. Milan Jesih je svojo dvanajsto knjigo poezije naslovil Maršal, v njej pa ustvarja ironično in duhovito parodijo na lik maršala, avtokratske osebnosti, ki jo osvetljuje kot človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih in bizarnih položajih. Tudi tokrat Jesihove verze odlikuje jambski metrum, osupljivo bogato in izvirno besedišče in oblikovna virtuoznost. Peter Kolšek ostaja tudi v svoji osmi pesniški zbirki z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane zvest elegičnemu razpoloženju in tematiki minevanja. Naj gre za tenkočutno upesnjevanje intimnih občutij ali za ironično portretiranje današnje družbene stvarnosti – Kolškova poetika je vselej precizna v metaforiki in izvirna v odkrivanju vselej novih pomenskih odtenkov v pesniškem izrazu. Sinteza intime in družbenega angažmaja pa je našla eno najbolj udarnih in prepričljivih upesnitev v zbirki Didaskalije k dihanju Anje Golob. Pesnica v oddaji pojasni, zakaj se je odločila za izdajo v samozaložbi, in kakšno vlogo pripisuje poeziji v sodobnem svetu. Pesmi Anje Golob, v katerih ni nobena beseda odveč in nobena premalo, so klic proti konformizmu, ukalupljenju in upogljivosti, tudi v ljubezni. V tej poeziji gre zares, brez kajti, kot zapiše pesnica.
Predstavili bomo tri nova literarna imena, tri književne prvence, ki so jih napisali avtor in avtorici, ki vedo, kaj je dobra literatura. Roman Starec in jaz Sarivala Sosiča je neke vrste pedagoška poema, razvojni roman, ki govori o pomenu znanja, vztrajnosti, sle po učenju in osebne odgovornosti. Pripoveduje o mladeniču brez glasbenega predznanja, ki ga ostareli glasbenik nauči v nekaj mesecih odlično igrati na klavir, tako da se fant lahko posveti študiju glasbe. Sveže in psihološko prepričljivo je napisan tudi prozni prvenec Ane Schnabl. V knjigi kratkih zgodb Razvezani nastopajo junaki, ki so ujeti v konflikte s seboj, s svojim telesom, z bližnjimi, z okolico in družbo. Da je poezija pričevanje življenja, preberemo v pesniškem prvencu Petre Koršič. Nenavaden naslov zbirke - Furlanka je dvignila krilo - je pregovorni izrek v krajih, ki mejijo na Furlanijo. Gre za napoved lepega vremena, v poeziji Petre Koršič pa naslov napoveduje spremembo in odpira pot v jasnino. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Predstavili bomo tri nova literarna imena, tri književne prvence, ki so jih napisali avtor in avtorici, ki vedo, kaj je dobra literatura. Roman Starec in jaz Sarivala Sosiča je neke vrste pedagoška poema, razvojni roman, ki govori o pomenu znanja, vztrajnosti, sle po učenju in osebne odgovornosti. Pripoveduje o mladeniču brez glasbenega predznanja, ki ga ostareli glasbenik nauči v nekaj mesecih odlično igrati na klavir, tako da se fant lahko posveti študiju glasbe. Sveže in psihološko prepričljivo je napisan tudi prozni prvenec Ane Schnabl. V knjigi kratkih zgodb Razvezani nastopajo junaki, ki so ujeti v konflikte s seboj, s svojim telesom, z bližnjimi, z okolico in družbo. Da je poezija pričevanje življenja, preberemo v pesniškem prvencu Petre Koršič. Nenavaden naslov zbirke - Furlanka je dvignila krilo - je pregovorni izrek v krajih, ki mejijo na Furlanijo. Gre za napoved lepega vremena, v poeziji Petre Koršič pa naslov napoveduje spremembo in odpira pot v jasnino. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Viktor Jerofejev je pronicljiv, duhovit in kritičen portretist sovjetske in današnje ruske družbe. Gost literarnega festivala Fabula bo spregovoril o romanu Dobri Stalin, v katerem popisuje odnos s svojim očetom, Stalinovim sodelavcem in sovjetskim diplomatom, pa tudi politične in življenjske razmere v Sovjetski zvezi. Zaščitni znak njegove pisave sta satira in humor in v tem duhu je pisana tudi najnovejša knjiga kratkih zgodb Telo, ki govori o tem, kako človeka določa telo in kako malo ve današnji človek o samem sebi. V drugem delu oddaje bo predstavljen romaneskni prvenec Hiša izpod peresa gledališke režiserke Ivane Djilas. Zgodba o stanovanjskem vprašanju in stiskah mladih se dotika tudi družbenih problemov, ekonomske krize in položaja ljudi v umetniških poklicih. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc.
Viktor Jerofejev je pronicljiv, duhovit in kritičen portretist sovjetske in današnje ruske družbe. Gost literarnega festivala Fabula bo spregovoril o romanu Dobri Stalin, v katerem popisuje odnos s svojim očetom, Stalinovim sodelavcem in sovjetskim diplomatom, pa tudi politične in življenjske razmere v Sovjetski zvezi. Zaščitni znak njegove pisave sta satira in humor in v tem duhu je pisana tudi najnovejša knjiga kratkih zgodb Telo, ki govori o tem, kako človeka določa telo in kako malo ve današnji človek o samem sebi. V drugem delu oddaje bo predstavljen romaneskni prvenec Hiša izpod peresa gledališke režiserke Ivane Djilas. Zgodba o stanovanjskem vprašanju in stiskah mladih se dotika tudi družbenih problemov, ekonomske krize in položaja ljudi v umetniških poklicih. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc.
Književni prevajalec Jaroslav Skrušný je obogatil našo prevodno književnost z imenitnimi prevodi iz francoske in češke književnosti. Med drugim je prevedel dela Camusa, Sartra, Malrauxa, Batailla, Brucknerja, Stendhala, Zolaja, Kundere, Klime, Hrabala in Havla. V oddaji, ki smo jo posneli ob njegovi 70-letnici, bo spregovoril o svojih čeških koreninah, o avtorjih, ki jih je najraje prevajal, o svoji knjigi esejev Varuhi spomina, pa tudi o sodelovanju z Novo revijo in o delu odgovornega urednika Kulturno-umetniškega programa Televizije Slovenija. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Magda Lapajne.
Književni prevajalec Jaroslav Skrušný je obogatil našo prevodno književnost z imenitnimi prevodi iz francoske in češke književnosti. Med drugim je prevedel dela Camusa, Sartra, Malrauxa, Batailla, Brucknerja, Stendhala, Zolaja, Kundere, Klime, Hrabala in Havla. V oddaji, ki smo jo posneli ob njegovi 70-letnici, bo spregovoril o svojih čeških koreninah, o avtorjih, ki jih je najraje prevajal, o svoji knjigi esejev Varuhi spomina, pa tudi o sodelovanju z Novo revijo in o delu odgovornega urednika Kulturno-umetniškega programa Televizije Slovenija. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Magda Lapajne.
Tokrat bodo o svojih novih delih spregovorili trije avtorji, po poklicni usmeritvi naravoslovci. Zdravnik, imunolog in mikrobiolog dr. Alojz Ihan osvetli iz različnih zornih kotov človekov strah pred smrtjo v knjigi esejev Čas nesmrtnosti, zdravnica Veronika Dintinjana tudi s svojo drugo zbirko V suhem doku navduši bralca s tenkočutno pesniško pisavo, fizik Mitja Drab pa podpisuje prepričljiv pesniški prvenec Nočne živali. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Tokrat bodo o svojih novih delih spregovorili trije avtorji, po poklicni usmeritvi naravoslovci. Zdravnik, imunolog in mikrobiolog dr. Alojz Ihan osvetli iz različnih zornih kotov človekov strah pred smrtjo v knjigi esejev Čas nesmrtnosti, zdravnica Veronika Dintinjana tudi s svojo drugo zbirko V suhem doku navduši bralca s tenkočutno pesniško pisavo, fizik Mitja Drab pa podpisuje prepričljiv pesniški prvenec Nočne živali. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Tokratna oddaja postavlja v središče kratko prozo. Noben glas Suzane Tratnik prinaša zgodbe o otroštvu kot o elementarni lekciji življenja. Jani Virk pripoveduje v zbirki zgodb Med drevesi o točkah preloma v življenju posameznikov, Lucija Stepančič pa odslikava v knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe banalnost v medčloveških odnosih in sodobni družbi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Tokratna oddaja postavlja v središče kratko prozo. Noben glas Suzane Tratnik prinaša zgodbe o otroštvu kot o elementarni lekciji življenja. Jani Virk pripoveduje v zbirki zgodb Med drevesi o točkah preloma v življenju posameznikov, Lucija Stepančič pa odslikava v knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe banalnost v medčloveških odnosih in sodobni družbi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Mojca Kumerdej potrjuje s svojim novim romanom Kronosova žetev izvrstno pisateljsko kondicijo. Dogajanje je postavljeno na konec 16. stoletja, osnovni zgodovinski okvir romana pa so nasprotja med luterani in katoliki pri nas. Pisateljica je ustvarila imeniten roman o dobi, ki ima v naši zavesti pogosto enoznačne, klišejske obrise in z močjo suverene , slikovite literarne pisave poustvarila dramatične premike v posamezniku in zgodovini. Uroš Zupan, eden najvidnejših sodobnih slovenskih pesnikov, v novi pesniški zbirki Avtomobilski bluz upesnjuje minevanje časa, spomin in ranljivost posameznikove intime. Zajema iz življenja in ga z neizumetničeno, prepričljivo estetsko močjo posreduje bralcu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Mojca Kumerdej potrjuje s svojim novim romanom Kronosova žetev izvrstno pisateljsko kondicijo. Dogajanje je postavljeno na konec 16. stoletja, osnovni zgodovinski okvir romana pa so nasprotja med luterani in katoliki pri nas. Pisateljica je ustvarila imeniten roman o dobi, ki ima v naši zavesti pogosto enoznačne, klišejske obrise in z močjo suverene , slikovite literarne pisave poustvarila dramatične premike v posamezniku in zgodovini. Uroš Zupan, eden najvidnejših sodobnih slovenskih pesnikov, v novi pesniški zbirki Avtomobilski bluz upesnjuje minevanje časa, spomin in ranljivost posameznikove intime. Zajema iz življenja in ga z neizumetničeno, prepričljivo estetsko močjo posreduje bralcu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Jiři Bezlaj, Jedrt Lapuh Maležič Tokrat bosta predstavljeni deli, v katerih ima mladost očarljiv in hkrati presunljiv odsev. Akademski kipar Jiři Bezlaj pripoveduje v romanesknem prvencu Evangelij za pitbule o generaciji današnjih gimnazijcev. Petintrideset let je poučeval umetnostno zgodovino na bežigrajski gimnaziji in stkal z dijaki prijateljski odnos. Zgodbe, ki so mu jih zaupali, je strnil v pripoved gimnazijke Koke, ki se sooča s tesnobo in praznino, premaguje pa ju s cinizmom in humorjem. Roman je prepričljiva upodobitev smešno-grenkih epizod v odraščanju generacije, ki se sooča z zgrešenim šolskim sistemom in diktatom družbene uspešnosti za vsako ceno. O psihičnih stiskah govori tudi knjiga kratkih zgodb Težkomentalci. Gre za prozni prvenec književne prevajalke Jedrt Lapuh Maležič, ki se je podala v duševni svet junakinje Amber, ki se zdravi v psihiatrični bolnišnici. Tematska srž Težkomentalcev je rušenje tabujev in stereotipov o duševnih težavah in iskanje svobodne, ustvarjalne, individualne življenjske poti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Jiři Bezlaj, Jedrt Lapuh Maležič Tokrat bosta predstavljeni deli, v katerih ima mladost očarljiv in hkrati presunljiv odsev. Akademski kipar Jiři Bezlaj pripoveduje v romanesknem prvencu Evangelij za pitbule o generaciji današnjih gimnazijcev. Petintrideset let je poučeval umetnostno zgodovino na bežigrajski gimnaziji in stkal z dijaki prijateljski odnos. Zgodbe, ki so mu jih zaupali, je strnil v pripoved gimnazijke Koke, ki se sooča s tesnobo in praznino, premaguje pa ju s cinizmom in humorjem. Roman je prepričljiva upodobitev smešno-grenkih epizod v odraščanju generacije, ki se sooča z zgrešenim šolskim sistemom in diktatom družbene uspešnosti za vsako ceno. O psihičnih stiskah govori tudi knjiga kratkih zgodb Težkomentalci. Gre za prozni prvenec književne prevajalke Jedrt Lapuh Maležič, ki se je podala v duševni svet junakinje Amber, ki se zdravi v psihiatrični bolnišnici. Tematska srž Težkomentalcev je rušenje tabujev in stereotipov o duševnih težavah in iskanje svobodne, ustvarjalne, individualne življenjske poti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Tokrat bo beseda tekla o knjigah kratkih zgodb treh nadarjenih pripovednikov. Jure Jakob je uveljavljeno pesniško ime, tokrat pa se je prvič posvetil prozi. Povezovalna nit njegovega dela »Hiše in druge prosti spisi« je spomin na otroštvo in odraščanje ter upočasnjen, na drobne življenjske detajle osredotočen tok pripovedi. Avtorju je uspelo sijajno poustvariti pristno izkušnjo, odkriti v jeziku globoko in hkrati preprosto izpovedno moč in z njo povedati tisto, kar človek vidi, čuti in doživlja, kar živi. Tudi Urban Vovk, literarni kritik, prevajalec, urednik in esejist se je želel preizkusiti v nečem novem. »Garaže« prinašajo kratke zgodbe s primesmi esejistike, tematsko pa je tudi ta knjiga v znamenju spomina, otroštva in odraščanja. Pisatelj spregovori o razkritju resnice o sebi kot o eni redkih milosti. Življenje v najrazličnejših odtenkih je preprečljivo prelil v črke tudi Jasmin B. Frelih, predstavnik najmlajše literarne generacije. Po odmevnem romanu Na/pol je zdaj tu njegova knjiga kratke proze Ideoluzije. Razpon tem je zelo širok, v ospredju pa je želja po spreminjanju sveta, po družbenem angažmaju mladih. Pisatelja zanimajo etične odločitve, zanima ga pot v prihodnost, čeprav se zdi, da so junaki njegovih zgodb obstali pred zaprtimi vrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Tokrat bo beseda tekla o knjigah kratkih zgodb treh nadarjenih pripovednikov. Jure Jakob je uveljavljeno pesniško ime, tokrat pa se je prvič posvetil prozi. Povezovalna nit njegovega dela »Hiše in druge prosti spisi« je spomin na otroštvo in odraščanje ter upočasnjen, na drobne življenjske detajle osredotočen tok pripovedi. Avtorju je uspelo sijajno poustvariti pristno izkušnjo, odkriti v jeziku globoko in hkrati preprosto izpovedno moč in z njo povedati tisto, kar človek vidi, čuti in doživlja, kar živi. Tudi Urban Vovk, literarni kritik, prevajalec, urednik in esejist se je želel preizkusiti v nečem novem. »Garaže« prinašajo kratke zgodbe s primesmi esejistike, tematsko pa je tudi ta knjiga v znamenju spomina, otroštva in odraščanja. Pisatelj spregovori o razkritju resnice o sebi kot o eni redkih milosti. Življenje v najrazličnejših odtenkih je preprečljivo prelil v črke tudi Jasmin B. Frelih, predstavnik najmlajše literarne generacije. Po odmevnem romanu Na/pol je zdaj tu njegova knjiga kratke proze Ideoluzije. Razpon tem je zelo širok, v ospredju pa je želja po spreminjanju sveta, po družbenem angažmaju mladih. Pisatelja zanimajo etične odločitve, zanima ga pot v prihodnost, čeprav se zdi, da so junaki njegovih zgodb obstali pred zaprtimi vrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Ob 400. obletnici Shakespearove smrti dobivamo v branje prevod pesmi iz iger velikana svetovne književnosti. Prevajalec Marjan Strojan je izbral tiste dele Shakespearovih dram, ki zvenijo kot poezija, in jih tenkočutno prevedel. Nastala je zbirka poezije Pesmi iz iger, ki ji avtor v drugem delu dodaja svoje pesmi, poimenovane Igre iz pesmi, nekakšne variacije na Shakespearovo poezijo. Shakespeare je vedel, kako izmuzljiva in krhka je človekova eksistenca v ljubezenskem odnosu, in o tem piše v svojem novem romanu Piknik tudi Nataša Sukič. Osvetljuje predanost, strast, nežnost, pa tudi posesivnost in ujetost v ljubezenskem razmerju lezbičnega para, a njena pisava je v tematiziranju ljubezni občečloveška in univerzalna. Posebno svežino in izvirnost prinaša v slovensko poezijo posthumno izdana zbirka Na kratko Mihaele Hojnik. O njej bo spregovorila dr. Ignacija J. Fridl, avtorica izbora pesmi in spremne besede. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Ob 400. obletnici Shakespearove smrti dobivamo v branje prevod pesmi iz iger velikana svetovne književnosti. Prevajalec Marjan Strojan je izbral tiste dele Shakespearovih dram, ki zvenijo kot poezija, in jih tenkočutno prevedel. Nastala je zbirka poezije Pesmi iz iger, ki ji avtor v drugem delu dodaja svoje pesmi, poimenovane Igre iz pesmi, nekakšne variacije na Shakespearovo poezijo. Shakespeare je vedel, kako izmuzljiva in krhka je človekova eksistenca v ljubezenskem odnosu, in o tem piše v svojem novem romanu Piknik tudi Nataša Sukič. Osvetljuje predanost, strast, nežnost, pa tudi posesivnost in ujetost v ljubezenskem razmerju lezbičnega para, a njena pisava je v tematiziranju ljubezni občečloveška in univerzalna. Posebno svežino in izvirnost prinaša v slovensko poezijo posthumno izdana zbirka Na kratko Mihaele Hojnik. O njej bo spregovorila dr. Ignacija J. Fridl, avtorica izbora pesmi in spremne besede. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Izidor Cankar je bil eden najbolj izobraženih, vplivnih in pomembnih Slovencev 20. stoletja. Karizmatični intelektualec, duhovnik, ki je zapustil svoj stan, je v prvi polovici 20. stoletja odpiral nova poglavja v videnju in razumevanju umetnosti. V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal kot umetnostni zgodovinar, pisatelj, urednik, prevajalec in diplomat, ki je znal razbrati duha časa in klic zgodovine. Ob izidu monografije »Izidor Cankar, mojster dobro zasukanih stavkov« bodo o tem znamenitem Slovencu pripovedovali Alenka Puhar, dr. Luka Vidmar in dr. Milček Komelj. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Izidor Cankar je bil eden najbolj izobraženih, vplivnih in pomembnih Slovencev 20. stoletja. Karizmatični intelektualec, duhovnik, ki je zapustil svoj stan, je v prvi polovici 20. stoletja odpiral nova poglavja v videnju in razumevanju umetnosti. V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal kot umetnostni zgodovinar, pisatelj, urednik, prevajalec in diplomat, ki je znal razbrati duha časa in klic zgodovine. Ob izidu monografije »Izidor Cankar, mojster dobro zasukanih stavkov« bodo o tem znamenitem Slovencu pripovedovali Alenka Puhar, dr. Luka Vidmar in dr. Milček Komelj. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Saša Vuga in Milan Dekleva sodita v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Tokrat predstavljamo njuni novi deli, ki v izbrušenem slogu odslikavata nenavadne življenjske usode. Saša Vuga piše v svojem četrtem romanesknem triptihu z naslovom Sveti Anton Prašičkar o eksistencialno izgubljenih posameznikih in duhovni bedi sodobnega sveta. Milan Dekleva pa je v romanu Telo iz črk tenkočutno upodobil življenjsko pot in notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Saša Vuga in Milan Dekleva sodita v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Tokrat predstavljamo njuni novi deli, ki v izbrušenem slogu odslikavata nenavadne življenjske usode. Saša Vuga piše v svojem četrtem romanesknem triptihu z naslovom Sveti Anton Prašičkar o eksistencialno izgubljenih posameznikih in duhovni bedi sodobnega sveta. Milan Dekleva pa je v romanu Telo iz črk tenkočutno upodobil življenjsko pot in notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V posthumno izdani zbirki Domu in rodu so objavljene pesmi, ki jih je Tone Pavček pisal v zadnjem obdobju svojega življenja. Saša Pavček, pesnikova hčerka, bo odstrla pogled na očetovo poezijo, v kateri je pesnik vedno znova odkrival življenjsko moč in upanje. Gabriela Babnik sodi med najvidnejša imena mlajše literarne generacije pri nas. V novem romanu Intimno še poglablja tematsko stalnico svojega pisanja – ljubezensko zgodbo Slovenke in Afričana. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V posthumno izdani zbirki Domu in rodu so objavljene pesmi, ki jih je Tone Pavček pisal v zadnjem obdobju svojega življenja. Saša Pavček, pesnikova hčerka, bo odstrla pogled na očetovo poezijo, v kateri je pesnik vedno znova odkrival življenjsko moč in upanje. Gabriela Babnik sodi med najvidnejša imena mlajše literarne generacije pri nas. V novem romanu Intimno še poglablja tematsko stalnico svojega pisanja – ljubezensko zgodbo Slovenke in Afričana. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pascal Bruckner, Mirana Likar Eden najvidnejših sodobnih pisateljev in filozofov, Pascal Bruckner, bo predstavil svoj najnovejši roman Pridni sinko. Gre za avtobiografsko pripoved o otroštvu, odraščanju in dozorevanju, predvsem pa o odnosu z avtoritarnim očetom. Oče, tiran, antisemit in goreč občudovalec Hitlerja sina ni uspel podrediti, nasprotno, v pisatelju je kot zadrt šovinist spodbudil željo po lepoti, svobodi in strpnosti. Bruckner bo spregovoril tudi o tematiki, ki jo obravnava v svojih esejih: o nenehnem hlastanju za srečo v sodobni družbi in o tem, kaj ljudje danes, ko ni več prepovedi in tabujev, pričakujejo od ljubezni. Komentiral bo tudi teroristične napade v Parizu in odstrl svoj pogled na to, zakaj hočejo mladi islamski skrajneži umreti. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o novi knjigi kratkih zgodb Mirane Likar. Avtorica je opozorila na svoj pripovedni talent že s knjigama Sobotne zgodbe in Sedem besed, smisel za vživljanje v različne junake in ustvarjanje posebnih atmosfer pa odraža tudi njena nova knjiga kratke proze Glasovi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pascal Bruckner, Mirana Likar Eden najvidnejših sodobnih pisateljev in filozofov, Pascal Bruckner, bo predstavil svoj najnovejši roman Pridni sinko. Gre za avtobiografsko pripoved o otroštvu, odraščanju in dozorevanju, predvsem pa o odnosu z avtoritarnim očetom. Oče, tiran, antisemit in goreč občudovalec Hitlerja sina ni uspel podrediti, nasprotno, v pisatelju je kot zadrt šovinist spodbudil željo po lepoti, svobodi in strpnosti. Bruckner bo spregovoril tudi o tematiki, ki jo obravnava v svojih esejih: o nenehnem hlastanju za srečo v sodobni družbi in o tem, kaj ljudje danes, ko ni več prepovedi in tabujev, pričakujejo od ljubezni. Komentiral bo tudi teroristične napade v Parizu in odstrl svoj pogled na to, zakaj hočejo mladi islamski skrajneži umreti. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o novi knjigi kratkih zgodb Mirane Likar. Avtorica je opozorila na svoj pripovedni talent že s knjigama Sobotne zgodbe in Sedem besed, smisel za vživljanje v različne junake in ustvarjanje posebnih atmosfer pa odraža tudi njena nova knjiga kratke proze Glasovi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Spominska literatura – Janko Kos, Monika Žagar V spominski literaturi se lahko čas in prostor zelo globoko odtisneta. Ideologi in oporečniki izpod peresa akademika Janka Kosa in Dva brata, trije svetovi avtorice Monike Žagar sta knjigi, ki na osnovi življenjskih zgodb in osebnih izkušenj prikazujeta nemirni, v marsičem prelomni čas 20. stoletja. Janko Kos se je v Ideologih in oporečnikih – drugem delu svoje avtobiografije – posvetil predvsem svojemu javnemu delovanju in s tem izpisal tudi zgodbo o kulturnem in družbenem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem. Monika Žagar pripoveduje v romansirani biografiji Dva brata, trije svetovi zgodbo o svoji družini. V ospredju je usoda dveh bratov, avtoričinega očeta in strica, in nasilen odvzem zasebne lastnine in uničenje uspešnega družinskega podjetja po drugi svetovni vojni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Spominska literatura – Janko Kos, Monika Žagar V spominski literaturi se lahko čas in prostor zelo globoko odtisneta. Ideologi in oporečniki izpod peresa akademika Janka Kosa in Dva brata, trije svetovi avtorice Monike Žagar sta knjigi, ki na osnovi življenjskih zgodb in osebnih izkušenj prikazujeta nemirni, v marsičem prelomni čas 20. stoletja. Janko Kos se je v Ideologih in oporečnikih – drugem delu svoje avtobiografije – posvetil predvsem svojemu javnemu delovanju in s tem izpisal tudi zgodbo o kulturnem in družbenem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem. Monika Žagar pripoveduje v romansirani biografiji Dva brata, trije svetovi zgodbo o svoji družini. V ospredju je usoda dveh bratov, avtoričinega očeta in strica, in nasilen odvzem zasebne lastnine in uničenje uspešnega družinskega podjetja po drugi svetovni vojni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
O svojih novih delih bodo spregovorili avtorici in avtor, ki na izviren način tematizirajo človekovo intimo. Vinko Möderndorfer se v novelistični zbirki »Brskanja« z brezkompromisno iskrenostjo podaja v neznane globine družinske preteklosti in lastnega jaza. Cvetka Lipuš upesnjuje v zbirki »Kaj smo, ko smo« običajen utrip vsakdana in ga postavi v razmerje s širšo, kozmično razsežnostjo bivanja. Tina Mlakar Grandošek pa v zbirki kratke proze »Vse je v redu« osvetljuje probleme sodobne družine, ki jo pogosto bremeni diktat popolnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
O svojih novih delih bodo spregovorili avtorici in avtor, ki na izviren način tematizirajo človekovo intimo. Vinko Möderndorfer se v novelistični zbirki »Brskanja« z brezkompromisno iskrenostjo podaja v neznane globine družinske preteklosti in lastnega jaza. Cvetka Lipuš upesnjuje v zbirki »Kaj smo, ko smo« običajen utrip vsakdana in ga postavi v razmerje s širšo, kozmično razsežnostjo bivanja. Tina Mlakar Grandošek pa v zbirki kratke proze »Vse je v redu« osvetljuje probleme sodobne družine, ki jo pogosto bremeni diktat popolnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Jáchym Topol, Janez Kajzer in Agata Tomažič Češki pisatelj Jáchym Topol, dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, bo odstrl pogled na svoje odraščanje v disidentski družini in spregovoril o uporu zoper totalitarni režim, ki ga je zaznamoval že v mladosti. V svojih delih se upira pozabi ideološkega nasilja in grozot 20. stoletja, pripoveduje pa tudi o kaosu in breztemeljnosti češke družbe v času tranzicije. Posebno pozornost med leposlovnimi novostmi zbujata odlični knjigi kratke proze izpod peres Janeza Kajzerja in Agate Tomažič. »Krik« in »Česar ne moreš povedati frizerki« sta deli, ki vsakdanje dogodke osvetljujeta v nenavadni luči. Avtor in avtorica se poglabljata v psihologijo svojih junakov in medčloveške odnose, vešče sukata pero in ustvarjata berljive zgodbe z nepričakovanimi preobrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Jáchym Topol, Janez Kajzer in Agata Tomažič Češki pisatelj Jáchym Topol, dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, bo odstrl pogled na svoje odraščanje v disidentski družini in spregovoril o uporu zoper totalitarni režim, ki ga je zaznamoval že v mladosti. V svojih delih se upira pozabi ideološkega nasilja in grozot 20. stoletja, pripoveduje pa tudi o kaosu in breztemeljnosti češke družbe v času tranzicije. Posebno pozornost med leposlovnimi novostmi zbujata odlični knjigi kratke proze izpod peres Janeza Kajzerja in Agate Tomažič. »Krik« in »Česar ne moreš povedati frizerki« sta deli, ki vsakdanje dogodke osvetljujeta v nenavadni luči. Avtor in avtorica se poglabljata v psihologijo svojih junakov in medčloveške odnose, vešče sukata pero in ustvarjata berljive zgodbe z nepričakovanimi preobrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Pisave: Dušan Merc, Sebastijan Pregelj in Milan Petek Levokov Predstavljeni bodo romani, ki imajo skupno prizorišče, vsak pa drugačen pogled na bivanjska vprašanja, ki so od nekdaj vznemirjala človeka. Gre za vprašanje minljivosti človeškega življenja. Trije pisatelji so v svojih novih romanih za prizorišče izbrali domove za starejše. To so Sebastijan Pregelj, Milan Petek Levokov in Dušan Merc. Prva dva sta svoja protagonista pospremila z optimističnim pogledom na življenje, staranje in minevanje, Dušan Merc pa se je lotil negativne utopije in izrisal mračni pogled v prihodnost. V romanu Življenje sintagmatov opozarja na osebne, družbene in znanstvene dileme o podaljševanju človeškega življenja, hkrati pa se sprašuje, koliko nasilja se skriva pod plaščem demokracije. Sebastijan Pregelj upodablja v Kroniki pozabljanja drugačno podobo sveta; njegov junak se v jeseni življenja spopada z usihanjem spomina, a se spravljen z minevanjem in bližino smrti odloči storiti nekaj dobrega. Tudi protagonist romana Ljudje na burji Milana Petka Levokova je starec, ki se zavzeto bori za vrednote in življenjski smisel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Dušan Merc, Sebastijan Pregelj in Milan Petek Levokov Predstavljeni bodo romani, ki imajo skupno prizorišče, vsak pa drugačen pogled na bivanjska vprašanja, ki so od nekdaj vznemirjala človeka. Gre za vprašanje minljivosti človeškega življenja. Trije pisatelji so v svojih novih romanih za prizorišče izbrali domove za starejše. To so Sebastijan Pregelj, Milan Petek Levokov in Dušan Merc. Prva dva sta svoja protagonista pospremila z optimističnim pogledom na življenje, staranje in minevanje, Dušan Merc pa se je lotil negativne utopije in izrisal mračni pogled v prihodnost. V romanu Življenje sintagmatov opozarja na osebne, družbene in znanstvene dileme o podaljševanju človeškega življenja, hkrati pa se sprašuje, koliko nasilja se skriva pod plaščem demokracije. Sebastijan Pregelj upodablja v Kroniki pozabljanja drugačno podobo sveta; njegov junak se v jeseni življenja spopada z usihanjem spomina, a se spravljen z minevanjem in bližino smrti odloči storiti nekaj dobrega. Tudi protagonist romana Ljudje na burji Milana Petka Levokova je starec, ki se zavzeto bori za vrednote in življenjski smisel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Boris A. Novak je svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus kronal z epom, ki predstavlja njegov opus magnum. Delo z naslovom Vrata nepovrata obsega tri knjige. Dve bosta še izšli, prva – Zemljevidi domotožja – pa je že na naših knjižnih policah. Njena ključna beseda je spomin. Z obujanjem spomina poezija iztrga preteklost pozabi in daje človeškemu življenju dostojanstvo in pečat brezčasnosti. V Zemljevidih domotožja zaživijo usode posameznikov, predvsem zgodovina pesnikove rodbine, hkrati pa gre za svojevrsten portret 20. stoletja. To je prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta. Poetičnost postavlja v ospredje v svojih pripovednih delih tudi pisatelj Dušan Šarotar. Njegov četrti roman Panorama bi lahko opredelili kot avtobiografijo, potopis, dnevnik ali roman toka zavesti, še najbolj pa ga označuje beseda potovanje. Pisateljev glas se prepleta z glasovi njegovih prijateljev, sopotnikov, tujcev, emigrantov, iskalcev doma, ki jih je srečeval na poti od Irske prek Belgije do Sarajeva. Iz polifonije glasov sta stkani zgodovina in sedanjost, bolečina brezdomstva in izzivi novih začetkov, predvsem pa vprašanje jezika kot resničnega doma. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Boris A. Novak je svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus kronal z epom, ki predstavlja njegov opus magnum. Delo z naslovom Vrata nepovrata obsega tri knjige. Dve bosta še izšli, prva – Zemljevidi domotožja – pa je že na naših knjižnih policah. Njena ključna beseda je spomin. Z obujanjem spomina poezija iztrga preteklost pozabi in daje človeškemu življenju dostojanstvo in pečat brezčasnosti. V Zemljevidih domotožja zaživijo usode posameznikov, predvsem zgodovina pesnikove rodbine, hkrati pa gre za svojevrsten portret 20. stoletja. To je prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta. Poetičnost postavlja v ospredje v svojih pripovednih delih tudi pisatelj Dušan Šarotar. Njegov četrti roman Panorama bi lahko opredelili kot avtobiografijo, potopis, dnevnik ali roman toka zavesti, še najbolj pa ga označuje beseda potovanje. Pisateljev glas se prepleta z glasovi njegovih prijateljev, sopotnikov, tujcev, emigrantov, iskalcev doma, ki jih je srečeval na poti od Irske prek Belgije do Sarajeva. Iz polifonije glasov sta stkani zgodovina in sedanjost, bolečina brezdomstva in izzivi novih začetkov, predvsem pa vprašanje jezika kot resničnega doma. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V tokratni oddaji bodo o svojih delih spregovorile tri zanimive avtorice, ki se občutljivo odzivajo na družbene probleme in vzgibe človeške duše. Janice Galloway, eno najvidnejših imen sodobne škotske književnosti, se je suvereno podala v 19. stoletje in v romanu Clara upodobila izjemno pianistko in skladateljico Claro Schumann, ženo skladatelja Roberta Schumanna. Roman Kakorkoli Polone Glavan je berljivo, prepričljivo delo o osebnem in družbenem, o spletu naključij in usodnih odločitev ter o tem, da velja staviti na odprtost in strpnost tako v življenju kot v literaturi. Spoštljiv in odgovoren odnos do življenja odseva poezija Mete Kušar. Pesnica je svojo peto pesniško zbirko poimenovala Vrt in v njej spregovorila o človekovi tesni povezanosti z naravo, z materialnim in duhovnim. V njeni poeziji, ki se dotika različnih razsežnosti bivanja, se prepletajo čuti, čustva, um in vednost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V tokratni oddaji bodo o svojih delih spregovorile tri zanimive avtorice, ki se občutljivo odzivajo na družbene probleme in vzgibe človeške duše. Janice Galloway, eno najvidnejših imen sodobne škotske književnosti, se je suvereno podala v 19. stoletje in v romanu Clara upodobila izjemno pianistko in skladateljico Claro Schumann, ženo skladatelja Roberta Schumanna. Roman Kakorkoli Polone Glavan je berljivo, prepričljivo delo o osebnem in družbenem, o spletu naključij in usodnih odločitev ter o tem, da velja staviti na odprtost in strpnost tako v življenju kot v literaturi. Spoštljiv in odgovoren odnos do življenja odseva poezija Mete Kušar. Pesnica je svojo peto pesniško zbirko poimenovala Vrt in v njej spregovorila o človekovi tesni povezanosti z naravo, z materialnim in duhovnim. V njeni poeziji, ki se dotika različnih razsežnosti bivanja, se prepletajo čuti, čustva, um in vednost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V Pisavah bo tokrat tekla beseda o treh romanih, ki portretirajo duha časa in človeške usode v različnih časovnih obdobjih. Katarina Marinčič je poskrbela z romanom »Po njihovih besedah« za eno najbolj nenavadnih in vznemirljivih bralskih doživetij v zadnjem času. Izhaja iz treh avtobiografij in jih s pripovedno domišljijo pregnete v vznemirljive zgodbe o treh osebnostih –o odkritelju Troje Heinrichu Schliemannu, pisatelju Karlu Mayu in šefu protiobveščevalne službe v totalitarni deželi, osebi P. Kot mojstrica klasične, s premišljenimi pripovednimi postopki prežete pisave, spregovori v prozi, heksametru in v dramski obliki. Slikovito odslikava psihologijo junakov, se posveča medčloveškim odnosom v različnih socialnih in družbenih okoliščinah ter osvetljuje željo junakov po preseganju usode. Roman »Benetke, zadnjič« Milana Dekleve sega v trideseta leta minulega stoletja. Protagonisti so ujeti med naraščajoče družbeno nasilje (vzpon fašizma) in svoje videnje družbene, umetniške in osebne svobode. V Benetkah, ki simbolizirajo zaton Evrope, se razplete ljubezensko razmerje matematika in pianistke, dveh mladi ljudi v postaranem svetu. Po nenavadnem žanru je segel Aleš Šteger, avtor romana »Odpusti«. Gre za nekakšno metafizično kriminalko, prizorišče dogajanja pa je Maribor v času, ko je bilo mesto evropska prestolnica kulture. Pod plaščem bizarnih peripetij se razkrivajo sporna dejanja vplivnežev in neformalnih mrež, nad vsem pa lebdi travmatična preteklost. Pisatelj razkrinkava družbene anomalije s humorjem, fantastiko in ironijo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V Pisavah bo tokrat tekla beseda o treh romanih, ki portretirajo duha časa in človeške usode v različnih časovnih obdobjih. Katarina Marinčič je poskrbela z romanom »Po njihovih besedah« za eno najbolj nenavadnih in vznemirljivih bralskih doživetij v zadnjem času. Izhaja iz treh avtobiografij in jih s pripovedno domišljijo pregnete v vznemirljive zgodbe o treh osebnostih –o odkritelju Troje Heinrichu Schliemannu, pisatelju Karlu Mayu in šefu protiobveščevalne službe v totalitarni deželi, osebi P. Kot mojstrica klasične, s premišljenimi pripovednimi postopki prežete pisave, spregovori v prozi, heksametru in v dramski obliki. Slikovito odslikava psihologijo junakov, se posveča medčloveškim odnosom v različnih socialnih in družbenih okoliščinah ter osvetljuje željo junakov po preseganju usode. Roman »Benetke, zadnjič« Milana Dekleve sega v trideseta leta minulega stoletja. Protagonisti so ujeti med naraščajoče družbeno nasilje (vzpon fašizma) in svoje videnje družbene, umetniške in osebne svobode. V Benetkah, ki simbolizirajo zaton Evrope, se razplete ljubezensko razmerje matematika in pianistke, dveh mladi ljudi v postaranem svetu. Po nenavadnem žanru je segel Aleš Šteger, avtor romana »Odpusti«. Gre za nekakšno metafizično kriminalko, prizorišče dogajanja pa je Maribor v času, ko je bilo mesto evropska prestolnica kulture. Pod plaščem bizarnih peripetij se razkrivajo sporna dejanja vplivnežev in neformalnih mrež, nad vsem pa lebdi travmatična preteklost. Pisatelj razkrinkava družbene anomalije s humorjem, fantastiko in ironijo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Vladimir P. Štefanec se v svojem novem romanu 66,3 m2 posveča aktualni družbeni problematiki, s katero se soočajo predvsem mladi. Zala in Aleš, po poklicu arhitekta, sta mlad par, ki si želi kupiti lastno stanovanje, a stanje na nepremičninskem trgu in njun nezavidljiv gmotni položaj jima ta podvig zelo otežuje. Pisatelj se prepričljivo poglablja v psihologijo junakov in poskrbi za dinamično, napeto zgodbo s presenetljivim koncem. V drugem delu oddaje bosta o svojih novih knjigah poezije spregovorila Brane Senegačnik in Miljana Cunta. V središču zbirke Tišine Braneta Senegačnika je razmerje med besedo in tišino, tišina pa ima v pesmih dvojni - fizični in metafizični pomen. Miljana Cunta je v Pesmih dneva strnila občutja časa in brezčasje, bolečino minevanja in radost ob prihodu novega. Vsa ta občutja valovijo v protagonistkah zbirke – starki in deklici. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Vladimir P. Štefanec se v svojem novem romanu 66,3 m2 posveča aktualni družbeni problematiki, s katero se soočajo predvsem mladi. Zala in Aleš, po poklicu arhitekta, sta mlad par, ki si želi kupiti lastno stanovanje, a stanje na nepremičninskem trgu in njun nezavidljiv gmotni položaj jima ta podvig zelo otežuje. Pisatelj se prepričljivo poglablja v psihologijo junakov in poskrbi za dinamično, napeto zgodbo s presenetljivim koncem. V drugem delu oddaje bosta o svojih novih knjigah poezije spregovorila Brane Senegačnik in Miljana Cunta. V središču zbirke Tišine Braneta Senegačnika je razmerje med besedo in tišino, tišina pa ima v pesmih dvojni - fizični in metafizični pomen. Miljana Cunta je v Pesmih dneva strnila občutja časa in brezčasje, bolečino minevanja in radost ob prihodu novega. Vsa ta občutja valovijo v protagonistkah zbirke – starki in deklici. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Kakšna je podoba današnje slovenske družbe v novih romanih dveh mojstrov peresa? Drago Jančar odslikava v romanu Maj, november položaj mladega violinista sredi družbenega kaosa in izgubljenih iluzij. Tudi v romanu Samo pridi domov Andreja E. Skubica je na vsakem koraku čutiti posledice tranzicije, sprijeno moralo, pohlep in odsotnost smisla. V Jančarjevem romanu se ulični muzikant Ciril Kraljevič odpravi s slovenskim poslovnežem z Dunaja v rodno Slovenijo. Novodobni tajkun ga zaplete v svoje posle in mu omogoči materialno preživetje. A cena je visoka. Visoko ceno v poklicnem in intimnem življenju plača tudi odvetnik Leon Berden, junak romana Samo pridi domov Andreja E. Skubica. Tako Jančar kot Skubic sta izvrstna portretista človeških značajev in družbenih zablod našega časa. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Kakšna je podoba današnje slovenske družbe v novih romanih dveh mojstrov peresa? Drago Jančar odslikava v romanu Maj, november položaj mladega violinista sredi družbenega kaosa in izgubljenih iluzij. Tudi v romanu Samo pridi domov Andreja E. Skubica je na vsakem koraku čutiti posledice tranzicije, sprijeno moralo, pohlep in odsotnost smisla. V Jančarjevem romanu se ulični muzikant Ciril Kraljevič odpravi s slovenskim poslovnežem z Dunaja v rodno Slovenijo. Novodobni tajkun ga zaplete v svoje posle in mu omogoči materialno preživetje. A cena je visoka. Visoko ceno v poklicnem in intimnem življenju plača tudi odvetnik Leon Berden, junak romana Samo pridi domov Andreja E. Skubica. Tako Jančar kot Skubic sta izvrstna portretista človeških značajev in družbenih zablod našega časa. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Nadarjeni, izstopajoči pripovednici, ki sta osvežili slovensko prozo s pred kratkim izdanim romanom in knjigo novel, dajeta ton tokratni oddaji. Miriam Drev je avtorica romana Nemir, Gabriela Babnik pa knjige novel Nočne pokrajine. S suvereno pisavo in psihološko poglobljenostjo govorita o zatišnih legah človeške duše, hrepenenju, upornosti, želji po uresničitvi lasnega jaza, pa tudi o tujstvu, družinskih travmah in družbenem ozadju, ki zaznamuje intimo njunih protagonistov. Obe avtorici zanima zamolčano, neizgovorjeno v partnerskih in družinskih odnosih, pri čemer Gabriela Babnik postavlja v ospredje ženske like, Miriam Drev pa izriše navzkrižja pričakovanj, ujetosti in želja tako skozi prizmo ženskega kot moškega pogleda na svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Nadarjeni, izstopajoči pripovednici, ki sta osvežili slovensko prozo s pred kratkim izdanim romanom in knjigo novel, dajeta ton tokratni oddaji. Miriam Drev je avtorica romana Nemir, Gabriela Babnik pa knjige novel Nočne pokrajine. S suvereno pisavo in psihološko poglobljenostjo govorita o zatišnih legah človeške duše, hrepenenju, upornosti, želji po uresničitvi lasnega jaza, pa tudi o tujstvu, družinskih travmah in družbenem ozadju, ki zaznamuje intimo njunih protagonistov. Obe avtorici zanima zamolčano, neizgovorjeno v partnerskih in družinskih odnosih, pri čemer Gabriela Babnik postavlja v ospredje ženske like, Miriam Drev pa izriše navzkrižja pričakovanj, ujetosti in želja tako skozi prizmo ženskega kot moškega pogleda na svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Akademik Alojz Rebula, klasik sodobne slovenske književnosti, je svoj 90. rojstni dan praznoval ustvarjalno in delavno – z izidom novega romana Kominform v Zabrinju. V njem se vrača v svoje domače okolje, na Tržaško, in sicer v čas informbiroja, ki je imel za slovensko prebivalstvo v Coni A Svobodnega tržaškega ozemlja usodne posledice. Pisatelj bo pojasnil, zakaj se je lotil te tematike, odstrl pa bo tudi svoj pogled na literaturo, slovenstvo, vero in vprašanje človečnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Akademik Alojz Rebula, klasik sodobne slovenske književnosti, je svoj 90. rojstni dan praznoval ustvarjalno in delavno – z izidom novega romana Kominform v Zabrinju. V njem se vrača v svoje domače okolje, na Tržaško, in sicer v čas informbiroja, ki je imel za slovensko prebivalstvo v Coni A Svobodnega tržaškega ozemlja usodne posledice. Pisatelj bo pojasnil, zakaj se je lotil te tematike, odstrl pa bo tudi svoj pogled na literaturo, slovenstvo, vero in vprašanje človečnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisatelj Lado Kralj upodablja v romanu Če delaš omleto življenjsko zgodbo Milene Mohorič, pisateljice, ki je bila dolgo po krivici pozabljena. V središču pripovedi so dvajseta in trideseta leta minulega stoletja, ko se romaneskna junakinja navduši nad novimi idejami in odide v Sovjetsko zvezo spoznavat Stalinov režim. Prav zvestoba Stalinu je bila po drugi svetovni vojni zanjo in njeno družino usodna. Dokumentarna plat se prepleta s fikcijo; poseben čar daje romanu prikaz kulturnega dogajanja v Ljubljani med obema vojnama, ko na idejnem in estetskem polju vznikajo nove smeri in ideje. K avtentičnemu dogajanju prispevajo znani obrazi od Srečka Kosovela in Cirila Debevca do Vladimirja Bartola in Ferda Kozaka. Slikovito je prikazano tudi bivanje romaneskne junakinje v Sovjetski zvezi leta 1934, predvsem pa je s psihološko prepričljivostjo upodobljen njen značaj. Milena Mohorič, v romanu jo pisatelj preimenuje v Heleno Murkovič, se navdušuje nad komunistično revolucijo in socialističnim realizmom, a teh idej kot pisateljica ne prenese v svoja dela. Bližje ji je meščansko okolje; njene zgodbe iz tridesetih let prejšnjega stoletja so lucidne analize meščanskega zakona in ženskega vprašanja. Če delaš omleto je berljiv roman, ki ga odlikujeta spretno fabuliranje ter preplet jezikovne veščine in govorne sproščenosti. Objektivnemu prikazu dogajanja je s humorjem, blago ironijo, poetičnostjo in fantastiko dodan vznemirljiv avtorski pečat. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisatelj Lado Kralj upodablja v romanu Če delaš omleto življenjsko zgodbo Milene Mohorič, pisateljice, ki je bila dolgo po krivici pozabljena. V središču pripovedi so dvajseta in trideseta leta minulega stoletja, ko se romaneskna junakinja navduši nad novimi idejami in odide v Sovjetsko zvezo spoznavat Stalinov režim. Prav zvestoba Stalinu je bila po drugi svetovni vojni zanjo in njeno družino usodna. Dokumentarna plat se prepleta s fikcijo; poseben čar daje romanu prikaz kulturnega dogajanja v Ljubljani med obema vojnama, ko na idejnem in estetskem polju vznikajo nove smeri in ideje. K avtentičnemu dogajanju prispevajo znani obrazi od Srečka Kosovela in Cirila Debevca do Vladimirja Bartola in Ferda Kozaka. Slikovito je prikazano tudi bivanje romaneskne junakinje v Sovjetski zvezi leta 1934, predvsem pa je s psihološko prepričljivostjo upodobljen njen značaj. Milena Mohorič, v romanu jo pisatelj preimenuje v Heleno Murkovič, se navdušuje nad komunistično revolucijo in socialističnim realizmom, a teh idej kot pisateljica ne prenese v svoja dela. Bližje ji je meščansko okolje; njene zgodbe iz tridesetih let prejšnjega stoletja so lucidne analize meščanskega zakona in ženskega vprašanja. Če delaš omleto je berljiv roman, ki ga odlikujeta spretno fabuliranje ter preplet jezikovne veščine in govorne sproščenosti. Objektivnemu prikazu dogajanja je s humorjem, blago ironijo, poetičnostjo in fantastiko dodan vznemirljiv avtorski pečat. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Kdo je sodobni Odisej in kakšna je njegova pot domov? O tem piše v romanu Začarani Odisej Evald Flisar. V romanu Pod srečno zvezdo Sebastijana Preglja je ostro in neprizanesljivo izrisan odnos do tujcev. Robert Simonišek pa v Sobi pod gradom predstavlja generacijo, ki ji nepoštena družbena razmerja preprečujejo polno uresničitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Kdo je sodobni Odisej in kakšna je njegova pot domov? O tem piše v romanu Začarani Odisej Evald Flisar. V romanu Pod srečno zvezdo Sebastijana Preglja je ostro in neprizanesljivo izrisan odnos do tujcev. Robert Simonišek pa v Sobi pod gradom predstavlja generacijo, ki ji nepoštena družbena razmerja preprečujejo polno uresničitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Madžarski pisatelj Péter Esterházy, po izobrazbi matematik, po rodu pa potomec slovite grofovske družine, v svojih delih združuje kulturno, duhovno in politično obnebje Madžarske s krhkostjo intime, z analizo družine. V oddaji bo spregovoril predvsem o svojem obsežnem romanu Harmonia Caelestis. V njem ustvarja družinsko kroniko aristokratskih prednikov, odslika pa tudi trpko usodo svoje ožje družine v 20. stoletju. Tudi Miha Stopar je po izobrazbi matematik, sicer pa avtor vešče napisanega romanesknega prvenca Herman Vitežnik, pripovedi o mladeniču iz Vipave, ki išče svojo identiteto. Romaneskni junak se navdušuje nad boksom, razmišlja o preseganju povprečnosti in je kritičen do resničnostnih šovov in lažnih slepil, ki povzdigujejo človeško nečimrnost in duhovno praznino. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Madžarski pisatelj Péter Esterházy, po izobrazbi matematik, po rodu pa potomec slovite grofovske družine, v svojih delih združuje kulturno, duhovno in politično obnebje Madžarske s krhkostjo intime, z analizo družine. V oddaji bo spregovoril predvsem o svojem obsežnem romanu Harmonia Caelestis. V njem ustvarja družinsko kroniko aristokratskih prednikov, odslika pa tudi trpko usodo svoje ožje družine v 20. stoletju. Tudi Miha Stopar je po izobrazbi matematik, sicer pa avtor vešče napisanega romanesknega prvenca Herman Vitežnik, pripovedi o mladeniču iz Vipave, ki išče svojo identiteto. Romaneskni junak se navdušuje nad boksom, razmišlja o preseganju povprečnosti in je kritičen do resničnostnih šovov in lažnih slepil, ki povzdigujejo človeško nečimrnost in duhovno praznino. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Tone Partljič pripoveduje v romanu Pasja ulica o življenjskem utripu v Mariboru v zadnjih dveh desetletjih, ozre pa se tudi v preteklost, posebej še v čas med drugo svetovno vojno in po njej. V središče pripovedi postavi Pasjo ulico na desnem bregu Drave, kjer živi pisana galerija likov. Ljudi različnih poklicev spremljamo v medsebojnih odnosih, pisatelj pa popisuje zaplete v njihovem intimnem življenju tudi na ozadju družbenih sprememb. Pripoved odlikujeta humor in blaga človeškost, posebej ganljivo pa je prikazana tesna vez med človekom in psom. Enajsta pesniška zbirka Milana Jesiha nosi naslov Lahkoda. V pesmih, ki jih povezuje občutje bivanjske negotovosti in izmuzljivosti, mojster jambskega verza prepleta vsakdanje in presežno, radost in bolečino, ironijo, humor in nežno melanholičnost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Tone Partljič pripoveduje v romanu Pasja ulica o življenjskem utripu v Mariboru v zadnjih dveh desetletjih, ozre pa se tudi v preteklost, posebej še v čas med drugo svetovno vojno in po njej. V središče pripovedi postavi Pasjo ulico na desnem bregu Drave, kjer živi pisana galerija likov. Ljudi različnih poklicev spremljamo v medsebojnih odnosih, pisatelj pa popisuje zaplete v njihovem intimnem življenju tudi na ozadju družbenih sprememb. Pripoved odlikujeta humor in blaga človeškost, posebej ganljivo pa je prikazana tesna vez med človekom in psom. Enajsta pesniška zbirka Milana Jesiha nosi naslov Lahkoda. V pesmih, ki jih povezuje občutje bivanjske negotovosti in izmuzljivosti, mojster jambskega verza prepleta vsakdanje in presežno, radost in bolečino, ironijo, humor in nežno melanholičnost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Ifigenija Simonović piše v svoji deseti pesniški zbirki Kasneje o samoti, hrepenenju in bolečini, ki jih doživlja po slovesu od ljubljenih oseb. Moč išče v naravi in spominih, pa tudi v poeziji, s katero lahko izreka najgloblja občutja. O zasvojenosti z igrami na srečo in o travmatični odvisnosti v ljubezenskih odnosih govori roman Kava pri dišečem jasminu Nataše Konc Lorenzutti. Jasmin B. Frelih pa je v romanesknem prvencu Na/pol ustvaril tesnobno podobo bližnje prihodnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Ifigenija Simonović piše v svoji deseti pesniški zbirki Kasneje o samoti, hrepenenju in bolečini, ki jih doživlja po slovesu od ljubljenih oseb. Moč išče v naravi in spominih, pa tudi v poeziji, s katero lahko izreka najgloblja občutja. O zasvojenosti z igrami na srečo in o travmatični odvisnosti v ljubezenskih odnosih govori roman Kava pri dišečem jasminu Nataše Konc Lorenzutti. Jasmin B. Frelih pa je v romanesknem prvencu Na/pol ustvaril tesnobno podobo bližnje prihodnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaje predstavljajo najbolj kakovostno slovensko koncertno jazz ponudbo iz različnih slovenskih jazz klubov, koncerte z jazz festivalov (Ljubljana, Cerkno) in z drugih prizorišč ter ciklov (Jazzinty, Jazzon). Poseben poudarek je namenjen izvirni slovenski sodobni jazz glasbi, ki jo predstavljamo tudi s t.i. "vizualizacijami glasbe", s predstavitvijo glasbe v obliki videospotov.
Oddaje predstavljajo najbolj kakovostno slovensko koncertno jazz ponudbo iz različnih slovenskih jazz klubov, koncerte z jazz festivalov (Ljubljana, Cerkno) in z drugih prizorišč ter ciklov (Jazzinty, Jazzon). Poseben poudarek je namenjen izvirni slovenski sodobni jazz glasbi, ki jo predstavljamo tudi s t.i. "vizualizacijami glasbe", s predstavitvijo glasbe v obliki videospotov.
V oddaji bosta nastopila avtorica in avtor, ki s svežino in večplastnostjo svojih del soustvarjata vznemirljivo podobo sodobne evropske književnosti. Pisateljica Olga Tokarczuk, letošnja nagrajenka Vilenice, sodi že od objave svojega prvega romana pred dvema desetletjema v sam vrh sodobne poljske proze. Roman pojmuje kot psihični proces, kot mesto, kjer bralec in avtor skupaj ustvarjata svet. V slovenščini lahko prebiramo njene romane Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni. V njih se osredotoča na intimne zgodbe, ki jih pogosto pripoveduje na ozadju mitov, saj mit prinaša izkušnjo, ki je širša od posameznikove, in je nekakšen ključ do razumevanja človeškega življenja. Italijanski pisatelj Paolo Giordano je pred petimi leti navdušil z romanom Samotnost praštevil in zanj kot najmlajši dobitnik prejel nagrado Strega. Njegov drugi roman Človeško telo govori o italijanski vojaški misiji v Afganistanu, hkrati pa o vojni v najširšem pomenu besede. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V oddaji bosta nastopila avtorica in avtor, ki s svežino in večplastnostjo svojih del soustvarjata vznemirljivo podobo sodobne evropske književnosti. Pisateljica Olga Tokarczuk, letošnja nagrajenka Vilenice, sodi že od objave svojega prvega romana pred dvema desetletjema v sam vrh sodobne poljske proze. Roman pojmuje kot psihični proces, kot mesto, kjer bralec in avtor skupaj ustvarjata svet. V slovenščini lahko prebiramo njene romane Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni. V njih se osredotoča na intimne zgodbe, ki jih pogosto pripoveduje na ozadju mitov, saj mit prinaša izkušnjo, ki je širša od posameznikove, in je nekakšen ključ do razumevanja človeškega življenja. Italijanski pisatelj Paolo Giordano je pred petimi leti navdušil z romanom Samotnost praštevil in zanj kot najmlajši dobitnik prejel nagrado Strega. Njegov drugi roman Človeško telo govori o italijanski vojaški misiji v Afganistanu, hkrati pa o vojni v najširšem pomenu besede. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.
