Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Podoba podobe

Podoba podobe, monotematska oddaja o likovni umetnosti, je oddaja, ki kritično in strokovno reflektira sodobno domačo likovno ustvarjalnost, spremlja pa tudi stroko - od varstva kulturne dediščine do restavratorstva.

Zadnje

Podoba podobe

Umetnost brez meja

9. 5. 2024

Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.

29 min

Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.

Podoba podobe

Slovenska ilustracija v svetovnem vrhu

2. 5. 2024

Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.

30 min

Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.

Podoba podobe

Že 100 let SEM

21. 3. 2024

Slovenski etnografski muzej, ki je lani praznoval 100 let, bo obletnico sklenil z odprtjem nove stalne razstave Človek in čas. Ta bo predmete iz preteklosti povezala s sedanjim trenutkom in prihodnostjo, kar je sicer tudi poslanstvo muzeja. Muzej »o ljudeh, za ljudi« hrani 40 000 predmetov slovenske in zunajevropske etnološke dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja vse od 17. stoletja dalje, pretežno pa gre za predmete iz 19. in 20. stoletja. SEM je živ in dostopen, vedno povezan z nosilci dediščine in vsemi, ki jih zanima, kdo smo ljudje, kaj nas povezuje in v čem se razlikujemo.

29 min

Slovenski etnografski muzej, ki je lani praznoval 100 let, bo obletnico sklenil z odprtjem nove stalne razstave Človek in čas. Ta bo predmete iz preteklosti povezala s sedanjim trenutkom in prihodnostjo, kar je sicer tudi poslanstvo muzeja. Muzej »o ljudeh, za ljudi« hrani 40 000 predmetov slovenske in zunajevropske etnološke dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja vse od 17. stoletja dalje, pretežno pa gre za predmete iz 19. in 20. stoletja. SEM je živ in dostopen, vedno povezan z nosilci dediščine in vsemi, ki jih zanima, kdo smo ljudje, kaj nas povezuje in v čem se razlikujemo.

Podoba podobe

Ljubljanska tržnica. Garaža da ali ne?

11. 1. 2024

Naša arhitekturna in urbanistična dediščina nenehno doživlja dopolnitve, spremembe in celo uničevanje, zato sta nenehna presoja in kritični premislek o tem nujna. Ni pa nujno, da se modernizacija in poživitev objektov v mestnih jedrih ter ohranjanje njihove identitete izključujejo. Kakšna naj bi bila prihodnost arhitekturnih spomenikov, ali lahko arhitekturni posegi vanje spet vnesejo življenje v mestna jedra in kakšna je cena za ohranjanje kulturne dediščine so vprašanja, ki ne smejo biti prepuščena diktatu kapitala. Ali bi zaradi nestabilnega terena ob Ljubljanici napovedana gradnja podzemne garaže ob prenovi osrednje ljubljanske tržnice v središču mesta ogrozila bližnje semenišče, stolnico in Plečnikovo tržnico ter z novo zgradbo skazila celostno podobo tega likovno skladnega in učinkovitega kompleksa, ostaja osrednje vprašanje zainteresirane javnosti.

29 min

Naša arhitekturna in urbanistična dediščina nenehno doživlja dopolnitve, spremembe in celo uničevanje, zato sta nenehna presoja in kritični premislek o tem nujna. Ni pa nujno, da se modernizacija in poživitev objektov v mestnih jedrih ter ohranjanje njihove identitete izključujejo. Kakšna naj bi bila prihodnost arhitekturnih spomenikov, ali lahko arhitekturni posegi vanje spet vnesejo življenje v mestna jedra in kakšna je cena za ohranjanje kulturne dediščine so vprašanja, ki ne smejo biti prepuščena diktatu kapitala. Ali bi zaradi nestabilnega terena ob Ljubljanici napovedana gradnja podzemne garaže ob prenovi osrednje ljubljanske tržnice v središču mesta ogrozila bližnje semenišče, stolnico in Plečnikovo tržnico ter z novo zgradbo skazila celostno podobo tega likovno skladnega in učinkovitega kompleksa, ostaja osrednje vprašanje zainteresirane javnosti.

Podoba podobe

Umetniška inteligenca

16. 10. 2023

Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić

29 min

Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić

Podoba podobe

Grafit te gleda!

27. 6. 2023

Politični grafiti v zakotnih ulicah, podhodih, na nadvozih in blizu športnih igrišč - so kratki, angažirani komentarji današnjega časa. Kljub temu, da so postali prepoznaven znak urbani središč pa mestne oblasti na pisanje po stenah, kjer to ni uradno dovoljeno, obravnavajo kot vandalizem brez primere. V oddaji raziskujejmo, kdo so bojevniki s sprejem in kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom na zidu. Avtorica oddaje: Nataša Žunić

29 min

Politični grafiti v zakotnih ulicah, podhodih, na nadvozih in blizu športnih igrišč - so kratki, angažirani komentarji današnjega časa. Kljub temu, da so postali prepoznaven znak urbani središč pa mestne oblasti na pisanje po stenah, kjer to ni uradno dovoljeno, obravnavajo kot vandalizem brez primere. V oddaji raziskujejmo, kdo so bojevniki s sprejem in kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom na zidu. Avtorica oddaje: Nataša Žunić

Podoba podobe

Mesta na razpotju

8. 5. 2023

Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne

29 min

Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne

Podoba podobe

Kam pelje naš vlak?

16. 1. 2023

Slovenci so se nekoč lahko pohvalili z eno najrazvitejših železnic v Evropi, a današnje stanje glavnega ljubljanskega kolodvora kaže, da je ujet v drugem času. Po dolgoletni sagi se bo letos vendarle začela gradnja novega potniškega centra, ob njem pa stanovanjski in trgovski kompleks. V oddaji tudi o tem, kako se izogniti hrupnemu tovornemu prometu v središču mesta in zakaj ideja o poglobitvi ostaja že 100 let na papirju.

27 min

Slovenci so se nekoč lahko pohvalili z eno najrazvitejših železnic v Evropi, a današnje stanje glavnega ljubljanskega kolodvora kaže, da je ujet v drugem času. Po dolgoletni sagi se bo letos vendarle začela gradnja novega potniškega centra, ob njem pa stanovanjski in trgovski kompleks. V oddaji tudi o tem, kako se izogniti hrupnemu tovornemu prometu v središču mesta in zakaj ideja o poglobitvi ostaja že 100 let na papirju.

Podoba podobe

Podoba podobe

5. 12. 2022

Odgovor na vprašanje; kako poteka izobraževanje bodočih vizualnih umetnikov smo iskali na treh najvidnejših slovenskih akademijah; v naši najstarejši in uveljavljeni akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter akademiji za vizualne umetnosti Ava, obiskali pa smo tudi nov program vizualne umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem.

26 min

Odgovor na vprašanje; kako poteka izobraževanje bodočih vizualnih umetnikov smo iskali na treh najvidnejših slovenskih akademijah; v naši najstarejši in uveljavljeni akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter akademiji za vizualne umetnosti Ava, obiskali pa smo tudi nov program vizualne umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem.

Podoba podobe

Likovni izrazi Primorja

10. 10. 2022

Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v zvezi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni. Časovne in prostorske omejitve v zvezi s postavitvijo stalne razstave so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po sedaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. Avtorica oddaje Nataša Mihelič, režiserka Magda Lapajne.

28 min

Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v zvezi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni. Časovne in prostorske omejitve v zvezi s postavitvijo stalne razstave so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po sedaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. Avtorica oddaje Nataša Mihelič, režiserka Magda Lapajne.

Podoba podobe

Podoba podobe

19. 9. 2022

Prvi začetki turizma v Istri segajo že v rimsko obdobje, kar dokazujejo ostanki luksuznih vil rimskih premožnežev, t. i. »morskih vil«, postavljenih v zalive na istrski in dalmatinski obali, ki so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnje pa je tako naravna kot kulturna dediščina, ki ji je treba zagotoviti kakovostno rabo. Vedno bolj pa si želimo in smo pozorno na kakovosten ambient, kjer bomo dopustvovali. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja. V oddaji Podoba podobe smo raziskali fenomen istrskega polotoka.

27 min

Prvi začetki turizma v Istri segajo že v rimsko obdobje, kar dokazujejo ostanki luksuznih vil rimskih premožnežev, t. i. »morskih vil«, postavljenih v zalive na istrski in dalmatinski obali, ki so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnje pa je tako naravna kot kulturna dediščina, ki ji je treba zagotoviti kakovostno rabo. Vedno bolj pa si želimo in smo pozorno na kakovosten ambient, kjer bomo dopustvovali. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja. V oddaji Podoba podobe smo raziskali fenomen istrskega polotoka.

Podoba podobe

O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo

14. 3. 2022

Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.

27 min

Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.

Podoba podobe

Prostorsko načrtovanje slovenske Istre

10. 1. 2022

Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.

28 min

Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.

Podoba podobe

Podoba podobe

22. 11. 2021

Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.

26 min

Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.

Podoba podobe

Portreti mladih vizualnih umetnikov – Mi, tukaj, zdaj

2. 11. 2021

Kaj jih navdihuje, zakaj so izbrali ta poklic? V tokratni oddaji Podoba podobe vam predstavljamo mlade vizualne umetnike in njihov pogled na naš umetnostni trg.

22 min

Kaj jih navdihuje, zakaj so izbrali ta poklic? V tokratni oddaji Podoba podobe vam predstavljamo mlade vizualne umetnike in njihov pogled na naš umetnostni trg.

Podoba podobe

Beneški arhitekturni bienale - kako bomo živeli?

7. 6. 2021

17. mednarodni arhitekturni beneški bienale, ki velja za najuglednejši dogodek s področja arhitekture na svetu, je po lanski prestavitvi zaradi epidemije končno zaživel v slovitih Vrtovih in Arzenalu. Letošnji kurator je ameriško-libanonski arhitekt Hashim Sarkis, ki je skorajda preroško že pred pandemijo določil glavno temo bienala, tj. vprašanje, na katerega danes skuša odgovoriti ves svet: Kako bomo živeli skupaj? Slovenski paviljon se na bienalu letos predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, v katerem na novo vrednoti pomen zadružnih domov, nastalih po drugi svetovni vojni. Edina slovenska vabljena umetnica na glavni razstavi pa je letos Marjetica Potrč, ki se predstavlja s projektom Prihodnji otok.

27 min

17. mednarodni arhitekturni beneški bienale, ki velja za najuglednejši dogodek s področja arhitekture na svetu, je po lanski prestavitvi zaradi epidemije končno zaživel v slovitih Vrtovih in Arzenalu. Letošnji kurator je ameriško-libanonski arhitekt Hashim Sarkis, ki je skorajda preroško že pred pandemijo določil glavno temo bienala, tj. vprašanje, na katerega danes skuša odgovoriti ves svet: Kako bomo živeli skupaj? Slovenski paviljon se na bienalu letos predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, v katerem na novo vrednoti pomen zadružnih domov, nastalih po drugi svetovni vojni. Edina slovenska vabljena umetnica na glavni razstavi pa je letos Marjetica Potrč, ki se predstavlja s projektom Prihodnji otok.

Podoba podobe

Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+

10. 5. 2021

V času županskih mandatov Zorana Jankoviča in podžupana, arhitekta Janeza Koželja je Ljubljana dobila nov razvojni zagon. Po začasnem zastoju v obdobju finančne krize se zdi, da gradbena panoga v Ljubljani cveti. Na to namiguje aktualna realizacija predvsem projektov stanovanjske gradnje, za katere se zdi, da jih večino oglašujejo kot luksuzne. V katero smer gre razvoj Ljubljane, kaj Ljubljana še potrebuje, katere so bile napake, strojene v zadnjih letih? Na nekaj od teh vprašanj bomo poskušali odgovoriti v marčevski oddaji Podoba podobe. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar

29 min

V času županskih mandatov Zorana Jankoviča in podžupana, arhitekta Janeza Koželja je Ljubljana dobila nov razvojni zagon. Po začasnem zastoju v obdobju finančne krize se zdi, da gradbena panoga v Ljubljani cveti. Na to namiguje aktualna realizacija predvsem projektov stanovanjske gradnje, za katere se zdi, da jih večino oglašujejo kot luksuzne. V katero smer gre razvoj Ljubljane, kaj Ljubljana še potrebuje, katere so bile napake, strojene v zadnjih letih? Na nekaj od teh vprašanj bomo poskušali odgovoriti v marčevski oddaji Podoba podobe. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar

Podoba podobe

Zdenka Badovinac – dobitnica nagrade Igorja Zabela

11. 1. 2021

Manj kot 35 let je bila stara, ko je prevzela vodenje Moderne galerije. Pod njenim vodstvom so galerijo prenovili in razstavne prostore razširili z novim Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi. Oblikovala je eno prvih in mednarodno referenčnih zbirk vzhodnoevropske sodobne umetnosti ter z več razstavami utrdila prisotnost Moderne galerije na svetovnem zemljevidu sodobne umetnosti. Konec lanskega leta je Zdenka Badovinac prejela tudi nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine. Avtorica oddaje: Polona Balantič

27 min

Manj kot 35 let je bila stara, ko je prevzela vodenje Moderne galerije. Pod njenim vodstvom so galerijo prenovili in razstavne prostore razširili z novim Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi. Oblikovala je eno prvih in mednarodno referenčnih zbirk vzhodnoevropske sodobne umetnosti ter z več razstavami utrdila prisotnost Moderne galerije na svetovnem zemljevidu sodobne umetnosti. Konec lanskega leta je Zdenka Badovinac prejela tudi nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine. Avtorica oddaje: Polona Balantič

Podoba podobe

200 let Marije pomagaj na Brezjah

15. 8. 2019

Dokumentarni film je posvečen eni najbolj znanih cerkvenih podob na Slovenskem, ki jo je naslikal Leopold Layer, zaradi te podobe pa so Brezje postale naša osrednja božja pot. Slika je morala tudi v begunstvo, v številnih cerkvah doma in v tujini so danes njene kopije, povezana pa je tudi s prvo svetovno vojno. Ob obletnici bo film predstavil zgodovino in pomen Marije Pomagaj, slikarja Layerja ter zgodbe ljudi v povezavi z romarsko cerkvijo na Brezjah.

54 min

Dokumentarni film je posvečen eni najbolj znanih cerkvenih podob na Slovenskem, ki jo je naslikal Leopold Layer, zaradi te podobe pa so Brezje postale naša osrednja božja pot. Slika je morala tudi v begunstvo, v številnih cerkvah doma in v tujini so danes njene kopije, povezana pa je tudi s prvo svetovno vojno. Ob obletnici bo film predstavil zgodovino in pomen Marije Pomagaj, slikarja Layerja ter zgodbe ljudi v povezavi z romarsko cerkvijo na Brezjah.

Podoba podobe

Praznovanja

26. 10. 2015

Praznovanja Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine doživljajo letos svojo petindvajsetletnico. Letošnji dnevi obravnavajo teme, povezane s praznovanji nekoč in danes. Z oddajo Podoba podobe že od leta 1998 nepretrgano spremljamo dogajanje na tej evropski akciji in tudi tokrat smo v njej predstavili nekaj najbolj izrazitih in pozitivnih primerov, predvsem pa, kako mlade navdušuje "brskanje" po kulturni dediščini in njenem bogastvu. Avtor oddaje: Iztok Premrov

24 min

Praznovanja Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine doživljajo letos svojo petindvajsetletnico. Letošnji dnevi obravnavajo teme, povezane s praznovanji nekoč in danes. Z oddajo Podoba podobe že od leta 1998 nepretrgano spremljamo dogajanje na tej evropski akciji in tudi tokrat smo v njej predstavili nekaj najbolj izrazitih in pozitivnih primerov, predvsem pa, kako mlade navdušuje "brskanje" po kulturni dediščini in njenem bogastvu. Avtor oddaje: Iztok Premrov

Podoba podobe

Pozabljena revolucija

11. 5. 2015

Pozabljena revolucija spomeniki NOB: od socialističnega realizma k modernizmu Nad njimi se čudijo umetniški kritiki v zahodni Evropi, mi pa jih ne poznamo več. V nekdanji Jugoslaviji je bil obisk spominskih obeležij na Kozari, v Jasenovcu ali Sutjeski, obvezen del šolskih ekskurzij. Danes veličastne, monumentalne, modernistične spomenike, svojstvene umetniške presežke, mladi spoznavajo prek fotografij, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih. Nekatere največje stvaritve jugoslovanskega modernizma so popolnoma uničene, druge zapuščene. Ali morda veste kje danes stoji Avgustinčičev kip Josipa Broza Tita, ki je nekdaj stal pred Muzejem novejše zgodovine v Tivoliju? V kakšnem stanju so spominska obeležja NOB in kako jih misliti danes? Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in ob razstavi Naši heroji v Umetnostni galeriji Maribor, smo obiskali nekatere najbolj monumentalne spomenike v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V oddaji sodelujejo belgijski fotograf Jan Kempenaers, dr. Miklavž Komelj, dr. Lev Kreft, dr. Božidar Jezernik, dr. Gal Kirn, kustos razstave Naši heroji dr. Miško Šuvaković, in mladi raziskovalki iz Zagreba Tihana Pupovac in Sanja Horvatinčić. Avtorica oddaje Uršula Ana Mrežar, režiser Slavko Hren.

30 min

Pozabljena revolucija spomeniki NOB: od socialističnega realizma k modernizmu Nad njimi se čudijo umetniški kritiki v zahodni Evropi, mi pa jih ne poznamo več. V nekdanji Jugoslaviji je bil obisk spominskih obeležij na Kozari, v Jasenovcu ali Sutjeski, obvezen del šolskih ekskurzij. Danes veličastne, monumentalne, modernistične spomenike, svojstvene umetniške presežke, mladi spoznavajo prek fotografij, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih. Nekatere največje stvaritve jugoslovanskega modernizma so popolnoma uničene, druge zapuščene. Ali morda veste kje danes stoji Avgustinčičev kip Josipa Broza Tita, ki je nekdaj stal pred Muzejem novejše zgodovine v Tivoliju? V kakšnem stanju so spominska obeležja NOB in kako jih misliti danes? Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in ob razstavi Naši heroji v Umetnostni galeriji Maribor, smo obiskali nekatere najbolj monumentalne spomenike v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V oddaji sodelujejo belgijski fotograf Jan Kempenaers, dr. Miklavž Komelj, dr. Lev Kreft, dr. Božidar Jezernik, dr. Gal Kirn, kustos razstave Naši heroji dr. Miško Šuvaković, in mladi raziskovalki iz Zagreba Tihana Pupovac in Sanja Horvatinčić. Avtorica oddaje Uršula Ana Mrežar, režiser Slavko Hren.

Podoba podobe

O avtorskem stripu

30. 3. 2015

Strip, križanec med likovno umetnostjo in književnostjo, se vse bolj uveljavlja kot medij, ki ga je vredno resno obravnavati tudi na akademski ravni. Z branjem stripov človek razvija multimodalno pismenost, saj informacije razbira iz spleta besede in slike, pa tudi praznega prostora med posameznimi sličicami. Strip se uveljavlja v izobraževalnih procesih, ima svoje mesto v učbenikih, izginja pa iz tiska. Edina specializirana revija za strip je od leta 1992 Stripburger, stripovska scena pa ima novo prizorišče, Pritličje v Ljubljani. Gostje oddaje: Aleš Debeljak, Izar Lunaček, Katerina Mirović, Samira Kentrić, Kaja Avberšek in Ciril Horjak. Avtorica: Meta Česnik

25 min

Strip, križanec med likovno umetnostjo in književnostjo, se vse bolj uveljavlja kot medij, ki ga je vredno resno obravnavati tudi na akademski ravni. Z branjem stripov človek razvija multimodalno pismenost, saj informacije razbira iz spleta besede in slike, pa tudi praznega prostora med posameznimi sličicami. Strip se uveljavlja v izobraževalnih procesih, ima svoje mesto v učbenikih, izginja pa iz tiska. Edina specializirana revija za strip je od leta 1992 Stripburger, stripovska scena pa ima novo prizorišče, Pritličje v Ljubljani. Gostje oddaje: Aleš Debeljak, Izar Lunaček, Katerina Mirović, Samira Kentrić, Kaja Avberšek in Ciril Horjak. Avtorica: Meta Česnik

Podoba podobe

Stojan Batič in Karel Zelenko, devetdesetletnika

16. 2. 2015

V oddaji bomo predstavili dva izmed najbolj znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev najstarejše generacije: kiparja Stojana Batiča in slikarja ter grafika Karla Zelenka. Oba umetnika bosta letos praznovala devetdesetletnico življenja in oba sta še dejavna. Prvič sta se srečala kot sveže vpisana študenta prvega letnika kiparstva na takrat novo ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti. Bilo je leta 1945. Oba sta uspešno končala akademijo in dodatne študije. Poznamo ju kot izrazita figuralika z osebno razpoznavno likovno govorico. Avtor oddaje Iztok Premrov

28 min

V oddaji bomo predstavili dva izmed najbolj znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev najstarejše generacije: kiparja Stojana Batiča in slikarja ter grafika Karla Zelenka. Oba umetnika bosta letos praznovala devetdesetletnico življenja in oba sta še dejavna. Prvič sta se srečala kot sveže vpisana študenta prvega letnika kiparstva na takrat novo ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti. Bilo je leta 1945. Oba sta uspešno končala akademijo in dodatne študije. Poznamo ju kot izrazita figuralika z osebno razpoznavno likovno govorico. Avtor oddaje Iztok Premrov

Podoba podobe

65 let Posavskega muzeja Brežice

1. 12. 2014

V oddaji Podoba podobe predstavljamo bogastvo stalnih zbirk Posavskega muzeja Brežice ob njegovem jubileju 65 - letnici delovanja. Muzejske zbirke so v mogočnem poslopju Brežiškega gadu, ki slovi po izjemno bogati baročni poslikavi viteške dvorane. Sicer pa ima muzej vrsto zbirk od arheološke, etnološke do slikarske. Med najnovejšimi pridobitvami sta stalna razstava Pod devetimi zastavami s prikazom brežiške zgodovine med letoma 1900 in 1990 ter razstava risb in slik znanega slikarja in likovnega pedagoga Zorana Didka. Mogočne grajske sobane in dvorane so torej polne zanimivosti za obiskovalce. Avtor oddaje Iztok Premrov

24 min

V oddaji Podoba podobe predstavljamo bogastvo stalnih zbirk Posavskega muzeja Brežice ob njegovem jubileju 65 - letnici delovanja. Muzejske zbirke so v mogočnem poslopju Brežiškega gadu, ki slovi po izjemno bogati baročni poslikavi viteške dvorane. Sicer pa ima muzej vrsto zbirk od arheološke, etnološke do slikarske. Med najnovejšimi pridobitvami sta stalna razstava Pod devetimi zastavami s prikazom brežiške zgodovine med letoma 1900 in 1990 ter razstava risb in slik znanega slikarja in likovnega pedagoga Zorana Didka. Mogočne grajske sobane in dvorane so torej polne zanimivosti za obiskovalce. Avtor oddaje Iztok Premrov

Podoba podobe

Dediščina gre v šole

22. 10. 2014

Osrednja tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji je bila Dediščina gre v šole. S slovesno otvoritvijo so se dnevi začeli v Slovenski Bistrici in letos prvič je v tej evropski akciji sodelovala šola iz tujine. Gre za srednjo šolo iz Doline pri Trstu. Oddaja razgrinja številne delavnice in dogodke, s katerimi so se mladi od vrtcev pa do srednjih šol srečevali z različnimi oblikami kulturne in naravne dediščine. Avtor oddaje Iztok Premrov

24 min

Osrednja tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji je bila Dediščina gre v šole. S slovesno otvoritvijo so se dnevi začeli v Slovenski Bistrici in letos prvič je v tej evropski akciji sodelovala šola iz tujine. Gre za srednjo šolo iz Doline pri Trstu. Oddaja razgrinja številne delavnice in dogodke, s katerimi so se mladi od vrtcev pa do srednjih šol srečevali z različnimi oblikami kulturne in naravne dediščine. Avtor oddaje Iztok Premrov

Podoba podobe

60 let Umetnostne galerije Maribor

15. 9. 2014

Oddaja bo tokrat predstavila razstavni projekt ob 60. obletnici delovanja Umetnostne galerije Maribor. Panorama, kot so naslovili ta slikoviti pregled del iz zbirke mariborske galerije, je zasnovana avtorsko. Njena kuratorka Nadja Gnamuš je dela iz stalne zbirke razdelila na posamezne tematske sklope z naslovi: Osebno, Umaknjeni subjekt, Kulturna krajina in Politično. Sklopi niso urejeni po kronoloških načelih, ampak so dela v njih zbrana po sorodnih tematskih izhodiščih. Avtor oddaje Iztok Premrov

24 min

Oddaja bo tokrat predstavila razstavni projekt ob 60. obletnici delovanja Umetnostne galerije Maribor. Panorama, kot so naslovili ta slikoviti pregled del iz zbirke mariborske galerije, je zasnovana avtorsko. Njena kuratorka Nadja Gnamuš je dela iz stalne zbirke razdelila na posamezne tematske sklope z naslovi: Osebno, Umaknjeni subjekt, Kulturna krajina in Politično. Sklopi niso urejeni po kronoloških načelih, ampak so dela v njih zbrana po sorodnih tematskih izhodiščih. Avtor oddaje Iztok Premrov

Podoba podobe

Ogrožena arhitekturna dediščina dvajsetega stoletja

2. 6. 2014

Tokrat bo osrednja tema oddaje Podoba podobe Ogrožena arhitekturna dediščina dvajsetega stoletja. Kako se Slovenci zanimamo za arhitekturne dosežke prejšnjega stoletja, kako jih obnavljamo in kako ohranjamo zanamcem. Spregovorili bodo umetnostni strokovnjaki, arhitekti , konservatorji in raziskovalci materialov, vsi združeni v skupno reševanje problemov ogrožene arhitekture. Avtor oddaje Iztok Premrov.

29 min

Tokrat bo osrednja tema oddaje Podoba podobe Ogrožena arhitekturna dediščina dvajsetega stoletja. Kako se Slovenci zanimamo za arhitekturne dosežke prejšnjega stoletja, kako jih obnavljamo in kako ohranjamo zanamcem. Spregovorili bodo umetnostni strokovnjaki, arhitekti , konservatorji in raziskovalci materialov, vsi združeni v skupno reševanje problemov ogrožene arhitekture. Avtor oddaje Iztok Premrov.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play