Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podoba podobe, monotematska oddaja o likovni umetnosti, je oddaja, ki kritično in strokovno reflektira sodobno domačo likovno ustvarjalnost, spremlja pa tudi stroko - od varstva kulturne dediščine do restavratorstva.
»Nikoli več« je sporočilo generacij, ki so preživele 2. svetovno vojno. A natanko 80 let pozneje se zdi, da svet, ki so ga zmagovalci protinacistične koalicije maja 1945 začeli postavljati na novo, pred našimi očmi izginja. Kaj mladim pomeni antifašizem, kako jim predstaviti čas 2. svetovne vojne? Po odgovore smo se odpravili v šest muzejev novejše zgodovine po Sloveniji: v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. S skrbnicami in skrbniki zbirk o 2. svetovni vojni smo govorili tudi o muzejskih postavitvah pa dogodkih in razstavah, ki so jih pripravljali ob 80. obletnici konca vojne.
»Nikoli več« je sporočilo generacij, ki so preživele 2. svetovno vojno. A natanko 80 let pozneje se zdi, da svet, ki so ga zmagovalci protinacistične koalicije maja 1945 začeli postavljati na novo, pred našimi očmi izginja. Kaj mladim pomeni antifašizem, kako jim predstaviti čas 2. svetovne vojne? Po odgovore smo se odpravili v šest muzejev novejše zgodovine po Sloveniji: v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. S skrbnicami in skrbniki zbirk o 2. svetovni vojni smo govorili tudi o muzejskih postavitvah pa dogodkih in razstavah, ki so jih pripravljali ob 80. obletnici konca vojne.
Znani slovenski likovni ustvarjalec Vladimir Makuc je pred leti Goriškemu muzeju na gradu Kromberk poklonil več kot petsto svojih del: risb, grafik, slik in kipov. To je ena največjih donacij kakšnega slovenskega likovnika za stalno muzejsko zbirko. Zato je niso mogli predstaviti naenkrat, ampak v več delih. Ob otvoritvi prvega dela razstave smo umetnika in njegov likovni opus predstavili v oddaji Podoba podobe. Scenarist in voditelj oddaje je Iztok Premrov.
Znani slovenski likovni ustvarjalec Vladimir Makuc je pred leti Goriškemu muzeju na gradu Kromberk poklonil več kot petsto svojih del: risb, grafik, slik in kipov. To je ena največjih donacij kakšnega slovenskega likovnika za stalno muzejsko zbirko. Zato je niso mogli predstaviti naenkrat, ampak v več delih. Ob otvoritvi prvega dela razstave smo umetnika in njegov likovni opus predstavili v oddaji Podoba podobe. Scenarist in voditelj oddaje je Iztok Premrov.
V oddaji bomo predstavili prvi del projekta Barok v Sloveniji, ki poteka v Narodni galeriji. Gre za razstavo, na kateri so predstavljene slikarske in kiparske umetnine, ki so nastale v 17. in 18. stoletju na območju današnje Slovenije. Zanimalo nas je, kakšne zgodbe razkrivajo in kako so potekale priprave na razstavo, ki se je pravkar odprla za javnost. V Narodnem muzeju Slovenije pa že pospešeno pripravljajo drugi del projekta, v ospredju katerega bodo dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja.
V oddaji bomo predstavili prvi del projekta Barok v Sloveniji, ki poteka v Narodni galeriji. Gre za razstavo, na kateri so predstavljene slikarske in kiparske umetnine, ki so nastale v 17. in 18. stoletju na območju današnje Slovenije. Zanimalo nas je, kakšne zgodbe razkrivajo in kako so potekale priprave na razstavo, ki se je pravkar odprla za javnost. V Narodnem muzeju Slovenije pa že pospešeno pripravljajo drugi del projekta, v ospredju katerega bodo dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja.
Njihovo delo vključuje čut za estetiko, pripoveduje zgodbe, dokumentira zgodovinske trenutke, odpira družbena vprašanja, zabava ali samo provocira. V oddaji smo se pogovarjali z legendarnim fotografom Tonetom Stojkom, ki je v objektiv fotoaparata ujel vse ključne dogodke zadnjih desetletij: od študentskih gibanj leta 1968 do slovenske pomladi in novih protivladnih protestov. O tem, kakšni so obrazi vojne, sta spregovorila fotografa Manca Juvan in Matic Zorman. Inovativne pristope na področju fotografije pa sta predstavila Aleksandra Vajd in Lucija Rosc. Avtorica: Nataša Žunić
Njihovo delo vključuje čut za estetiko, pripoveduje zgodbe, dokumentira zgodovinske trenutke, odpira družbena vprašanja, zabava ali samo provocira. V oddaji smo se pogovarjali z legendarnim fotografom Tonetom Stojkom, ki je v objektiv fotoaparata ujel vse ključne dogodke zadnjih desetletij: od študentskih gibanj leta 1968 do slovenske pomladi in novih protivladnih protestov. O tem, kakšni so obrazi vojne, sta spregovorila fotografa Manca Juvan in Matic Zorman. Inovativne pristope na področju fotografije pa sta predstavila Aleksandra Vajd in Lucija Rosc. Avtorica: Nataša Žunić
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Odločitev o uvedbi kulturnega praznika je bila sprejeta že pred koncem druge svetovne vojne, v osvobojenem Črnomlju. Prve nagrade, sprva še za znanost in umetnost, pa so podelili leta 1947. Kdo vse jih je v skoraj osmih desetletjih dobil? Kdo je o njih odločal, kakšne so bile proslave, kdo je imel ob podeljevanju nagrade slavnostne govore in kdo jo je zavrnil? Kakšno vlogo je pri odločanju o nagrajenkah in nagrajencih imela politika? Odgovore smo iskali v televizijskih arhivih, pa tudi v pogovorih z zgodovinarjema ter z novinarko in novinarjem.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Odločitev o uvedbi kulturnega praznika je bila sprejeta že pred koncem druge svetovne vojne, v osvobojenem Črnomlju. Prve nagrade, sprva še za znanost in umetnost, pa so podelili leta 1947. Kdo vse jih je v skoraj osmih desetletjih dobil? Kdo je o njih odločal, kakšne so bile proslave, kdo je imel ob podeljevanju nagrade slavnostne govore in kdo jo je zavrnil? Kakšno vlogo je pri odločanju o nagrajenkah in nagrajencih imela politika? Odgovore smo iskali v televizijskih arhivih, pa tudi v pogovorih z zgodovinarjema ter z novinarko in novinarjem.
Plesni teater Ljubljana, ki ga je ustanovila Ksenija Hribar leta 1984, je postavil temelje sodobnega plesa pri nas in predstavlja valilnico danes vodilnih plesalcev in koreografov. Oddaja osvetljuje zgodovino Plesnega teatra Ljubljana in njegov pomen za slovenski prostor s pogovori, arhivskimi posnetki in slavnostno prireditvijo ob 40-letnici njegovega delovanja. Avtorica oddaje: Tina Šrot Režiserka oddaje: Magda Lapajne
Plesni teater Ljubljana, ki ga je ustanovila Ksenija Hribar leta 1984, je postavil temelje sodobnega plesa pri nas in predstavlja valilnico danes vodilnih plesalcev in koreografov. Oddaja osvetljuje zgodovino Plesnega teatra Ljubljana in njegov pomen za slovenski prostor s pogovori, arhivskimi posnetki in slavnostno prireditvijo ob 40-letnici njegovega delovanja. Avtorica oddaje: Tina Šrot Režiserka oddaje: Magda Lapajne
V svetu, v katerem resničnost presega domišljijo in v katerem so politične in družbene norme zabetonirane v kolektivno zavest naroda, obstaja oblika umetnosti, ki si drzne postavljati ogledalo družbi – satira. V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje nastajanja oddaje Kaj dogaja? in obiskali uredništvo mariborskega Totega lista. O tem, koliko prenesejo Slovenci, kdo politično satiro hvali in kdo jo preklinja, smo govorili s pronicljivimi, šaljivimi in ciničnimi opazovalci družbenega dogajanja: Francom Jurijem, Borisom Kobalom, Tonetom Partljičem, Igorjem Bračičem, Markom Radmilovičem in Rokom Kajzerjem.
V svetu, v katerem resničnost presega domišljijo in v katerem so politične in družbene norme zabetonirane v kolektivno zavest naroda, obstaja oblika umetnosti, ki si drzne postavljati ogledalo družbi – satira. V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje nastajanja oddaje Kaj dogaja? in obiskali uredništvo mariborskega Totega lista. O tem, koliko prenesejo Slovenci, kdo politično satiro hvali in kdo jo preklinja, smo govorili s pronicljivimi, šaljivimi in ciničnimi opazovalci družbenega dogajanja: Francom Jurijem, Borisom Kobalom, Tonetom Partljičem, Igorjem Bračičem, Markom Radmilovičem in Rokom Kajzerjem.
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
Urbanistično zaostajanje v razvoju se kaže prav v istrskih naseljih in zalednih vaseh. Medtem ko je interes za gradnjo objektov in prenavljanje kulturnih spomenikov v obalnem delu velik, je na preostalih delih primestja in podeželja zelo majhen. Nezainteresiranost za naseljevanje v zaledju, slaba demografska struktura, propadanje naselbinskega in arhitekturnega fonda in problem pojava razpršene poselitve povzročajo razvrednotenje kulturne in naravne krajine. Zaledje prevzema vlogo spalnega naselja, s čimer izgublja identiteto ter privlačnost. S številnimi strokovnjaki smo raziskali fenomen istrskih vaških naselij, prebivalce pa vprašali v kakšni okolici si želijo živeti. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiser Aleksander Šmuc
Urbanistično zaostajanje v razvoju se kaže prav v istrskih naseljih in zalednih vaseh. Medtem ko je interes za gradnjo objektov in prenavljanje kulturnih spomenikov v obalnem delu velik, je na preostalih delih primestja in podeželja zelo majhen. Nezainteresiranost za naseljevanje v zaledju, slaba demografska struktura, propadanje naselbinskega in arhitekturnega fonda in problem pojava razpršene poselitve povzročajo razvrednotenje kulturne in naravne krajine. Zaledje prevzema vlogo spalnega naselja, s čimer izgublja identiteto ter privlačnost. S številnimi strokovnjaki smo raziskali fenomen istrskih vaških naselij, prebivalce pa vprašali v kakšni okolici si želijo živeti. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiser Aleksander Šmuc
Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić
Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.
Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.
Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.
Slovenski etnografski muzej, ki je lani praznoval 100 let, bo obletnico sklenil z odprtjem nove stalne razstave Človek in čas. Ta bo predmete iz preteklosti povezala s sedanjim trenutkom in prihodnostjo, kar je sicer tudi poslanstvo muzeja. Muzej »o ljudeh, za ljudi« hrani 40 000 predmetov slovenske in zunajevropske etnološke dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja vse od 17. stoletja dalje, pretežno pa gre za predmete iz 19. in 20. stoletja. SEM je živ in dostopen, vedno povezan z nosilci dediščine in vsemi, ki jih zanima, kdo smo ljudje, kaj nas povezuje in v čem se razlikujemo.
Slovenski etnografski muzej, ki je lani praznoval 100 let, bo obletnico sklenil z odprtjem nove stalne razstave Človek in čas. Ta bo predmete iz preteklosti povezala s sedanjim trenutkom in prihodnostjo, kar je sicer tudi poslanstvo muzeja. Muzej »o ljudeh, za ljudi« hrani 40 000 predmetov slovenske in zunajevropske etnološke dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja vse od 17. stoletja dalje, pretežno pa gre za predmete iz 19. in 20. stoletja. SEM je živ in dostopen, vedno povezan z nosilci dediščine in vsemi, ki jih zanima, kdo smo ljudje, kaj nas povezuje in v čem se razlikujemo.
Naša arhitekturna in urbanistična dediščina nenehno doživlja dopolnitve, spremembe in celo uničevanje, zato sta nenehna presoja in kritični premislek o tem nujna. Ni pa nujno, da se modernizacija in poživitev objektov v mestnih jedrih ter ohranjanje njihove identitete izključujejo. Kakšna naj bi bila prihodnost arhitekturnih spomenikov, ali lahko arhitekturni posegi vanje spet vnesejo življenje v mestna jedra in kakšna je cena za ohranjanje kulturne dediščine so vprašanja, ki ne smejo biti prepuščena diktatu kapitala. Ali bi zaradi nestabilnega terena ob Ljubljanici napovedana gradnja podzemne garaže ob prenovi osrednje ljubljanske tržnice v središču mesta ogrozila bližnje semenišče, stolnico in Plečnikovo tržnico ter z novo zgradbo skazila celostno podobo tega likovno skladnega in učinkovitega kompleksa, ostaja osrednje vprašanje zainteresirane javnosti.
Naša arhitekturna in urbanistična dediščina nenehno doživlja dopolnitve, spremembe in celo uničevanje, zato sta nenehna presoja in kritični premislek o tem nujna. Ni pa nujno, da se modernizacija in poživitev objektov v mestnih jedrih ter ohranjanje njihove identitete izključujejo. Kakšna naj bi bila prihodnost arhitekturnih spomenikov, ali lahko arhitekturni posegi vanje spet vnesejo življenje v mestna jedra in kakšna je cena za ohranjanje kulturne dediščine so vprašanja, ki ne smejo biti prepuščena diktatu kapitala. Ali bi zaradi nestabilnega terena ob Ljubljanici napovedana gradnja podzemne garaže ob prenovi osrednje ljubljanske tržnice v središču mesta ogrozila bližnje semenišče, stolnico in Plečnikovo tržnico ter z novo zgradbo skazila celostno podobo tega likovno skladnega in učinkovitega kompleksa, ostaja osrednje vprašanje zainteresirane javnosti.
Politični grafiti v zakotnih ulicah, podhodih, na nadvozih in blizu športnih igrišč - so kratki, angažirani komentarji današnjega časa. Kljub temu, da so postali prepoznaven znak urbani središč pa mestne oblasti na pisanje po stenah, kjer to ni uradno dovoljeno, obravnavajo kot vandalizem brez primere. V oddaji raziskujejmo, kdo so bojevniki s sprejem in kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom na zidu. Avtorica oddaje: Nataša Žunić
Politični grafiti v zakotnih ulicah, podhodih, na nadvozih in blizu športnih igrišč - so kratki, angažirani komentarji današnjega časa. Kljub temu, da so postali prepoznaven znak urbani središč pa mestne oblasti na pisanje po stenah, kjer to ni uradno dovoljeno, obravnavajo kot vandalizem brez primere. V oddaji raziskujejmo, kdo so bojevniki s sprejem in kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom na zidu. Avtorica oddaje: Nataša Žunić
Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne
Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne
Slovenci so se nekoč lahko pohvalili z eno najrazvitejših železnic v Evropi, a današnje stanje glavnega ljubljanskega kolodvora kaže, da je ujet v drugem času. Po dolgoletni sagi se bo letos vendarle začela gradnja novega potniškega centra, ob njem pa stanovanjski in trgovski kompleks. V oddaji tudi o tem, kako se izogniti hrupnemu tovornemu prometu v središču mesta in zakaj ideja o poglobitvi ostaja že 100 let na papirju.
Slovenci so se nekoč lahko pohvalili z eno najrazvitejših železnic v Evropi, a današnje stanje glavnega ljubljanskega kolodvora kaže, da je ujet v drugem času. Po dolgoletni sagi se bo letos vendarle začela gradnja novega potniškega centra, ob njem pa stanovanjski in trgovski kompleks. V oddaji tudi o tem, kako se izogniti hrupnemu tovornemu prometu v središču mesta in zakaj ideja o poglobitvi ostaja že 100 let na papirju.
Odgovor na vprašanje; kako poteka izobraževanje bodočih vizualnih umetnikov smo iskali na treh najvidnejših slovenskih akademijah; v naši najstarejši in uveljavljeni akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter akademiji za vizualne umetnosti Ava, obiskali pa smo tudi nov program vizualne umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem.
Odgovor na vprašanje; kako poteka izobraževanje bodočih vizualnih umetnikov smo iskali na treh najvidnejših slovenskih akademijah; v naši najstarejši in uveljavljeni akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter akademiji za vizualne umetnosti Ava, obiskali pa smo tudi nov program vizualne umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem.
Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v zvezi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni. Časovne in prostorske omejitve v zvezi s postavitvijo stalne razstave so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po sedaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. Avtorica oddaje Nataša Mihelič, režiserka Magda Lapajne.
Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v zvezi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni. Časovne in prostorske omejitve v zvezi s postavitvijo stalne razstave so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po sedaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. Avtorica oddaje Nataša Mihelič, režiserka Magda Lapajne.
Prvi začetki turizma v Istri segajo že v rimsko obdobje, kar dokazujejo ostanki luksuznih vil rimskih premožnežev, t. i. »morskih vil«, postavljenih v zalive na istrski in dalmatinski obali, ki so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnje pa je tako naravna kot kulturna dediščina, ki ji je treba zagotoviti kakovostno rabo. Vedno bolj pa si želimo in smo pozorno na kakovosten ambient, kjer bomo dopustvovali. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja. V oddaji Podoba podobe smo raziskali fenomen istrskega polotoka.
Prvi začetki turizma v Istri segajo že v rimsko obdobje, kar dokazujejo ostanki luksuznih vil rimskih premožnežev, t. i. »morskih vil«, postavljenih v zalive na istrski in dalmatinski obali, ki so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnje pa je tako naravna kot kulturna dediščina, ki ji je treba zagotoviti kakovostno rabo. Vedno bolj pa si želimo in smo pozorno na kakovosten ambient, kjer bomo dopustvovali. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja. V oddaji Podoba podobe smo raziskali fenomen istrskega polotoka.
Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.
Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.
Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.
Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.
Kaj jih navdihuje, zakaj so izbrali ta poklic? V tokratni oddaji Podoba podobe vam predstavljamo mlade vizualne umetnike in njihov pogled na naš umetnostni trg.
Kaj jih navdihuje, zakaj so izbrali ta poklic? V tokratni oddaji Podoba podobe vam predstavljamo mlade vizualne umetnike in njihov pogled na naš umetnostni trg.
17. mednarodni arhitekturni beneški bienale, ki velja za najuglednejši dogodek s področja arhitekture na svetu, je po lanski prestavitvi zaradi epidemije končno zaživel v slovitih Vrtovih in Arzenalu. Letošnji kurator je ameriško-libanonski arhitekt Hashim Sarkis, ki je skorajda preroško že pred pandemijo določil glavno temo bienala, tj. vprašanje, na katerega danes skuša odgovoriti ves svet: Kako bomo živeli skupaj? Slovenski paviljon se na bienalu letos predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, v katerem na novo vrednoti pomen zadružnih domov, nastalih po drugi svetovni vojni. Edina slovenska vabljena umetnica na glavni razstavi pa je letos Marjetica Potrč, ki se predstavlja s projektom Prihodnji otok.
17. mednarodni arhitekturni beneški bienale, ki velja za najuglednejši dogodek s področja arhitekture na svetu, je po lanski prestavitvi zaradi epidemije končno zaživel v slovitih Vrtovih in Arzenalu. Letošnji kurator je ameriško-libanonski arhitekt Hashim Sarkis, ki je skorajda preroško že pred pandemijo določil glavno temo bienala, tj. vprašanje, na katerega danes skuša odgovoriti ves svet: Kako bomo živeli skupaj? Slovenski paviljon se na bienalu letos predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, v katerem na novo vrednoti pomen zadružnih domov, nastalih po drugi svetovni vojni. Edina slovenska vabljena umetnica na glavni razstavi pa je letos Marjetica Potrč, ki se predstavlja s projektom Prihodnji otok.
V času županskih mandatov Zorana Jankoviča in podžupana, arhitekta Janeza Koželja je Ljubljana dobila nov razvojni zagon. Po začasnem zastoju v obdobju finančne krize se zdi, da gradbena panoga v Ljubljani cveti. Na to namiguje aktualna realizacija predvsem projektov stanovanjske gradnje, za katere se zdi, da jih večino oglašujejo kot luksuzne. V katero smer gre razvoj Ljubljane, kaj Ljubljana še potrebuje, katere so bile napake, strojene v zadnjih letih? Na nekaj od teh vprašanj bomo poskušali odgovoriti v marčevski oddaji Podoba podobe. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
V času županskih mandatov Zorana Jankoviča in podžupana, arhitekta Janeza Koželja je Ljubljana dobila nov razvojni zagon. Po začasnem zastoju v obdobju finančne krize se zdi, da gradbena panoga v Ljubljani cveti. Na to namiguje aktualna realizacija predvsem projektov stanovanjske gradnje, za katere se zdi, da jih večino oglašujejo kot luksuzne. V katero smer gre razvoj Ljubljane, kaj Ljubljana še potrebuje, katere so bile napake, strojene v zadnjih letih? Na nekaj od teh vprašanj bomo poskušali odgovoriti v marčevski oddaji Podoba podobe. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Manj kot 35 let je bila stara, ko je prevzela vodenje Moderne galerije. Pod njenim vodstvom so galerijo prenovili in razstavne prostore razširili z novim Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi. Oblikovala je eno prvih in mednarodno referenčnih zbirk vzhodnoevropske sodobne umetnosti ter z več razstavami utrdila prisotnost Moderne galerije na svetovnem zemljevidu sodobne umetnosti. Konec lanskega leta je Zdenka Badovinac prejela tudi nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine. Avtorica oddaje: Polona Balantič
Manj kot 35 let je bila stara, ko je prevzela vodenje Moderne galerije. Pod njenim vodstvom so galerijo prenovili in razstavne prostore razširili z novim Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi. Oblikovala je eno prvih in mednarodno referenčnih zbirk vzhodnoevropske sodobne umetnosti ter z več razstavami utrdila prisotnost Moderne galerije na svetovnem zemljevidu sodobne umetnosti. Konec lanskega leta je Zdenka Badovinac prejela tudi nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine. Avtorica oddaje: Polona Balantič
Dokumentarni film je posvečen eni najbolj znanih cerkvenih podob na Slovenskem, ki jo je naslikal Leopold Layer, zaradi te podobe pa so Brezje postale naša osrednja božja pot. Slika je morala tudi v begunstvo, v številnih cerkvah doma in v tujini so danes njene kopije, povezana pa je tudi s prvo svetovno vojno. Ob obletnici bo film predstavil zgodovino in pomen Marije Pomagaj, slikarja Layerja ter zgodbe ljudi v povezavi z romarsko cerkvijo na Brezjah.
Dokumentarni film je posvečen eni najbolj znanih cerkvenih podob na Slovenskem, ki jo je naslikal Leopold Layer, zaradi te podobe pa so Brezje postale naša osrednja božja pot. Slika je morala tudi v begunstvo, v številnih cerkvah doma in v tujini so danes njene kopije, povezana pa je tudi s prvo svetovno vojno. Ob obletnici bo film predstavil zgodovino in pomen Marije Pomagaj, slikarja Layerja ter zgodbe ljudi v povezavi z romarsko cerkvijo na Brezjah.
Praznovanja Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine doživljajo letos svojo petindvajsetletnico. Letošnji dnevi obravnavajo teme, povezane s praznovanji nekoč in danes. Z oddajo Podoba podobe že od leta 1998 nepretrgano spremljamo dogajanje na tej evropski akciji in tudi tokrat smo v njej predstavili nekaj najbolj izrazitih in pozitivnih primerov, predvsem pa, kako mlade navdušuje "brskanje" po kulturni dediščini in njenem bogastvu. Avtor oddaje: Iztok Premrov
Praznovanja Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine doživljajo letos svojo petindvajsetletnico. Letošnji dnevi obravnavajo teme, povezane s praznovanji nekoč in danes. Z oddajo Podoba podobe že od leta 1998 nepretrgano spremljamo dogajanje na tej evropski akciji in tudi tokrat smo v njej predstavili nekaj najbolj izrazitih in pozitivnih primerov, predvsem pa, kako mlade navdušuje "brskanje" po kulturni dediščini in njenem bogastvu. Avtor oddaje: Iztok Premrov