Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gostja oddaje bo vsestranska literarna ustvarjalka - pesnica, pisateljica, književna prevajalka, publicistka in kritičarka Miriam Drev. Njen bogat opus obsega šest pesniških zbirk in štiri romane ter več kot sto sijajnih prevodov zlasti iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti. Pred kratkim je izšel pri založbi Pivec njen roman Po poti se je zvečerilo, v katerem se avtorica psihološko pronicljivo dotika človeške intime, vprašanj tujstva, identitete ter položaja ženske v družbi, družini in partnerskem odnosu. Stalnica njenega opusa je tematika prednikov in generacijskih vezi. O tem govori pesniška zbirka Zdravljenje prednikov, v katerih pesnica s sočutjem ustvarja prostor za notranjo osvoboditev in katarzo. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gostja oddaje bo vsestranska literarna ustvarjalka - pesnica, pisateljica, književna prevajalka, publicistka in kritičarka Miriam Drev. Njen bogat opus obsega šest pesniških zbirk in štiri romane ter več kot sto sijajnih prevodov zlasti iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti. Pred kratkim je izšel pri založbi Pivec njen roman Po poti se je zvečerilo, v katerem se avtorica psihološko pronicljivo dotika človeške intime, vprašanj tujstva, identitete ter položaja ženske v družbi, družini in partnerskem odnosu. Stalnica njenega opusa je tematika prednikov in generacijskih vezi. O tem govori pesniška zbirka Zdravljenje prednikov, v katerih pesnica s sočutjem ustvarja prostor za notranjo osvoboditev in katarzo. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesno umetnico Mojco Majcen, letošnjo prejemnico priznanja celjska zvezda za dosežke na področju kulture. Baletna plesalka je po uspešno opravljeni diplomi na Konservatoriju za balet v Mariboru izobraževanje nadaljevala doma in v tujini, tudi pri priznanem Nizozemskem plesnem gledališču. Vse do danes kot gostujoča plesalka, koreografinja in asistentka koreografov soustvarja plesne, baletne, dramske in operne predstave ter sodeluje z mednarodno uveljavljenimi koreografi, režiserji in plesnimi ansambli. Spodbuja mednarodno povezovanje umetnikov, tudi kot članica mreže Balkan dance project, in si občinstvu v Celju prizadeva približati uprizoritveno umetnost z vzpostavitvijo cikla domačih in tujih plesnih predstav.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesno umetnico Mojco Majcen, letošnjo prejemnico priznanja celjska zvezda za dosežke na področju kulture. Baletna plesalka je po uspešno opravljeni diplomi na Konservatoriju za balet v Mariboru izobraževanje nadaljevala doma in v tujini, tudi pri priznanem Nizozemskem plesnem gledališču. Vse do danes kot gostujoča plesalka, koreografinja in asistentka koreografov soustvarja plesne, baletne, dramske in operne predstave ter sodeluje z mednarodno uveljavljenimi koreografi, režiserji in plesnimi ansambli. Spodbuja mednarodno povezovanje umetnikov, tudi kot članica mreže Balkan dance project, in si občinstvu v Celju prizadeva približati uprizoritveno umetnost z vzpostavitvijo cikla domačih in tujih plesnih predstav.
Tomi Janežič je eden najbolj edinstvenih gledaliških režiserjev v slovenskem gledališču, ki ne slovi le kot psiho-dramski terapevt, ampak tudi kot izjemno luciden režiser zelo dolgih predstav. Omnibus v dvanajstih delih, Dodekalogija 1972–83, ki nastaja v okviru EPK, bo njegova doslej najdaljša predstava, ki bo potekala vse leto. Tomijev opus je izjemno obsežen tudi na tujih odrih, med drugim je bil nominiran za prestižno nagrado zlato masko.
Tomi Janežič je eden najbolj edinstvenih gledaliških režiserjev v slovenskem gledališču, ki ne slovi le kot psiho-dramski terapevt, ampak tudi kot izjemno luciden režiser zelo dolgih predstav. Omnibus v dvanajstih delih, Dodekalogija 1972–83, ki nastaja v okviru EPK, bo njegova doslej najdaljša predstava, ki bo potekala vse leto. Tomijev opus je izjemno obsežen tudi na tujih odrih, med drugim je bil nominiran za prestižno nagrado zlato masko.
Tokratna gostja Profila bo dr. Ilonka Pucihar, akademska glasbenica, pianistka, ki na Akademiji za glasbo v Ljubljani predava specialno didaktiko klavirja, pedagoško prakso in dimenzije nastopanja. Pred sedmimi leti je postala somatska gibalna pedagoginja, ki deluje po načelih metode, imenovane body mind centering. V soavtorstvu s soprogom Jako Puciharjem je izdala serijo učbenikov za učenje klavirja, sicer pa redno vodi pianistične, somatske in zvočne delavnice po Sloveniji in tujini. Leta 2023 je pri založbi Univerze na Primorskem izšla njena znanstvena monografija z naslovom Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. V soavtorstvu z Aljo Gregorinčič pa je pred kratkim izdala še priročnik Joga za psihofizično zdravje in blagostanje glasbenikov. Z dr. Ilonko Pucihar se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Tokratna gostja Profila bo dr. Ilonka Pucihar, akademska glasbenica, pianistka, ki na Akademiji za glasbo v Ljubljani predava specialno didaktiko klavirja, pedagoško prakso in dimenzije nastopanja. Pred sedmimi leti je postala somatska gibalna pedagoginja, ki deluje po načelih metode, imenovane body mind centering. V soavtorstvu s soprogom Jako Puciharjem je izdala serijo učbenikov za učenje klavirja, sicer pa redno vodi pianistične, somatske in zvočne delavnice po Sloveniji in tujini. Leta 2023 je pri založbi Univerze na Primorskem izšla njena znanstvena monografija z naslovom Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. V soavtorstvu z Aljo Gregorinčič pa je pred kratkim izdala še priročnik Joga za psihofizično zdravje in blagostanje glasbenikov. Z dr. Ilonko Pucihar se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
4. marca je minilo pet let od prvega potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Do 11. marca, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida 19, so okužbe potrdili v več kot 110 državah po svetu. V razvoju epidemije hitremu in močnemu psihološkemu odzivu sledita prilagajanje na nove razmere in umirjanje negativnega čustvovanja, ki je dolgotrajnejše. Je bil psihološki odziv na covid 19 predvidljiv? Voditeljica: Nina Jerman
4. marca je minilo pet let od prvega potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Do 11. marca, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida 19, so okužbe potrdili v več kot 110 državah po svetu. V razvoju epidemije hitremu in močnemu psihološkemu odzivu sledita prilagajanje na nove razmere in umirjanje negativnega čustvovanja, ki je dolgotrajnejše. Je bil psihološki odziv na covid 19 predvidljiv? Voditeljica: Nina Jerman
Gost tokratnega Profila bo pozavnist Branimir Slokar, v Mariboru rojeni virtuoz z zavidljivo mednarodno kariero. Več kot tri desetletja živi v Švici, sodeloval je z vrsto uglednih simfoničnih orkestrov, v sedemdesetih letih pa je ustanovil sloviti kvartet pozavn, ki nosi njegovo ime. Z njim je gostoval po vsem svetu, izvajal širok repertoar od baroka do sodobne glasbe, posnel vrsto zgoščenk in pripomogel k drugačnemu pogledu na pozavno, ki je bila kot solistično glasbilo precej zapostavljena. Kakšno veljavo v svetu ima Branimir Slokar, kaže podatek, da so pri uglednem mednarodnem podjetju za izdelavo trobil po njem poimenovali več modelov pozavn. Bil je profesor na visokih šolah za glasbo v Freiburgu, Kölnu in Bernu, še vedno ga redno vabijo na mojstrske tečaje po Evropi, ZDA in na Japonskem. Je žirant na mednarodnih tekmovanjih pozavnistov v Münchnu in Ženevi, te dni pa je predsedoval žiriji v Ljubljani, v organizaciji Festivala Ljubljana je namreč potekalo prvo mednarodno tekmovanje trobilnih zasedb pri nas.
Gost tokratnega Profila bo pozavnist Branimir Slokar, v Mariboru rojeni virtuoz z zavidljivo mednarodno kariero. Več kot tri desetletja živi v Švici, sodeloval je z vrsto uglednih simfoničnih orkestrov, v sedemdesetih letih pa je ustanovil sloviti kvartet pozavn, ki nosi njegovo ime. Z njim je gostoval po vsem svetu, izvajal širok repertoar od baroka do sodobne glasbe, posnel vrsto zgoščenk in pripomogel k drugačnemu pogledu na pozavno, ki je bila kot solistično glasbilo precej zapostavljena. Kakšno veljavo v svetu ima Branimir Slokar, kaže podatek, da so pri uglednem mednarodnem podjetju za izdelavo trobil po njem poimenovali več modelov pozavn. Bil je profesor na visokih šolah za glasbo v Freiburgu, Kölnu in Bernu, še vedno ga redno vabijo na mojstrske tečaje po Evropi, ZDA in na Japonskem. Je žirant na mednarodnih tekmovanjih pozavnistov v Münchnu in Ženevi, te dni pa je predsedoval žiriji v Ljubljani, v organizaciji Festivala Ljubljana je namreč potekalo prvo mednarodno tekmovanje trobilnih zasedb pri nas.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznanega koreografa Lea Mujića, ki navdušuje s svojim novim baletom Hamlet v izvedbi baletnega ansambla in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Mujića pri ustvarjanju navdihujejo kultni filmi in velika književna dela, ki jih prevede v čustvene baletne pripovedi. Nekatere smo videli tudi pri nas – to so Veliki Gatsby, Nevarna razmerja, Ana Karenina in Gospoda Glembajevi. Po beograjski baletni šoli je uspešno končal še šolo École-Atelier Rudra Béjart v Lozani in kot baletni plesalec sodeloval s slovitimi koreografi, kot so Forsythe, Béjart, Kylian, Van Manen, Duato… Že več let živi v Zagrebu in sodeluje z uglednimi baletnimi ansambli po svetu kot koreograf, režiser, baletni mojster in pedagog.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznanega koreografa Lea Mujića, ki navdušuje s svojim novim baletom Hamlet v izvedbi baletnega ansambla in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Mujića pri ustvarjanju navdihujejo kultni filmi in velika književna dela, ki jih prevede v čustvene baletne pripovedi. Nekatere smo videli tudi pri nas – to so Veliki Gatsby, Nevarna razmerja, Ana Karenina in Gospoda Glembajevi. Po beograjski baletni šoli je uspešno končal še šolo École-Atelier Rudra Béjart v Lozani in kot baletni plesalec sodeloval s slovitimi koreografi, kot so Forsythe, Béjart, Kylian, Van Manen, Duato… Že več let živi v Zagrebu in sodeluje z uglednimi baletnimi ansambli po svetu kot koreograf, režiser, baletni mojster in pedagog.
Ko spoznaš umetnico in svetovljanko s toliko talenti, kot jih ima Alya Elouissi, se zdi, da je na svetu premalo besed, s katerimi bi lahko opisali, kaj vse počne v življenju. Ob njej posameznik dobi občutek, da prehiteva čas ali – kot je rekel Oscar Wilde – zagleda jutranjo zarjo, preden se zdani. Igralka, pevka, pesnica, plesalka in manekenka je skoraj ves čas na poti, saj živi med Ljubljano, Londonom, Moskvo in Alžirijo, vse bližje pa ji je tudi Hollywood.
Ko spoznaš umetnico in svetovljanko s toliko talenti, kot jih ima Alya Elouissi, se zdi, da je na svetu premalo besed, s katerimi bi lahko opisali, kaj vse počne v življenju. Ob njej posameznik dobi občutek, da prehiteva čas ali – kot je rekel Oscar Wilde – zagleda jutranjo zarjo, preden se zdani. Igralka, pevka, pesnica, plesalka in manekenka je skoraj ves čas na poti, saj živi med Ljubljano, Londonom, Moskvo in Alžirijo, vse bližje pa ji je tudi Hollywood.
V dnevih pred kulturnim praznikom se bomo pogovarjali z Ljobo Jenče, ambasadorko slovenske nesnovne dediščine, ki bo prav ob našem kulturnem prazniku skupaj z lutnjistom Erazmom Grafenauerjem nastopila v Parizu in drugih francoskih mestih. Ljoba Jenče že 35 let raziskuje slovenske ljudske pesmi. Izdala je plošče z dokumentarnim gradivom in svojimi izvedbami – v sodelovanju z različnimi glasbeniki –, ter samostojne albume. Posebnost je njen »dialog« s tibetanskimi menihi na plošči Lepote modrosti, ki je izšla ob prvem dalajlamovem obisku v Sloveniji. Nastopila je v več kot šestdesetih državah, tudi v ZDA na zasedanju OZN-a in na Kraljevi akademiji umetnosti v Združenem kraljestvu. Prispevala je glasbo za dokumentarni film o Cerkniškem jezeru, napisala prvi priročnik za pripovedovanje pravljic, vodi tudi izobraževalni center za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Hiša izročila. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V dnevih pred kulturnim praznikom se bomo pogovarjali z Ljobo Jenče, ambasadorko slovenske nesnovne dediščine, ki bo prav ob našem kulturnem prazniku skupaj z lutnjistom Erazmom Grafenauerjem nastopila v Parizu in drugih francoskih mestih. Ljoba Jenče že 35 let raziskuje slovenske ljudske pesmi. Izdala je plošče z dokumentarnim gradivom in svojimi izvedbami – v sodelovanju z različnimi glasbeniki –, ter samostojne albume. Posebnost je njen »dialog« s tibetanskimi menihi na plošči Lepote modrosti, ki je izšla ob prvem dalajlamovem obisku v Sloveniji. Nastopila je v več kot šestdesetih državah, tudi v ZDA na zasedanju OZN-a in na Kraljevi akademiji umetnosti v Združenem kraljestvu. Prispevala je glasbo za dokumentarni film o Cerkniškem jezeru, napisala prvi priročnik za pripovedovanje pravljic, vodi tudi izobraževalni center za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Hiša izročila. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
29. januarja bodo v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju odprli razstavo slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstavo z naslovom Svet v barvah sta pripravili Narodna galerija Slovenije in ugledna avstrijska galerija Belvedere. V ospredju obsežne razstave bodo dela slovenskih realistov in impresionistov. Ti so se na Dunaju prvič predstavili v salonu Miethke leta 1904 in doživeli lep uspeh, zdaj pa se njihova dela vračajo v avstrijsko glavno mesto. Ob tej priložnosti bo gostja oddaje dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. Predstavila bo gostovanje na Dunaju in druge letošnje projekte. Oddajo bo vodil Andrej Doblehar.
29. januarja bodo v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju odprli razstavo slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstavo z naslovom Svet v barvah sta pripravili Narodna galerija Slovenije in ugledna avstrijska galerija Belvedere. V ospredju obsežne razstave bodo dela slovenskih realistov in impresionistov. Ti so se na Dunaju prvič predstavili v salonu Miethke leta 1904 in doživeli lep uspeh, zdaj pa se njihova dela vračajo v avstrijsko glavno mesto. Ob tej priložnosti bo gostja oddaje dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. Predstavila bo gostovanje na Dunaju in druge letošnje projekte. Oddajo bo vodil Andrej Doblehar.
Tokrat naš gost prihaja iz Trsta. Z nami bo pesnik in publicist Ace Mermolja, ki je tudi in predvsem odgovorni urednik zamejske mladinske književne revije Galeb. Ta praznuje častitljivih sedemdeset let neprekinjenega delovanja in je zlasti v zadnjem času dobila pomembna priznanja slovenske strokovne javnosti ter se z začetnega pretežno zamejskega prostora v Italiji postopoma začela širiti tudi onkraj slovensko-italijanske meje. Pobudnica je bila pisateljica Mara Samsa, ki je preživela taboriščno izkušnjo v Gonarsu in na Rabu. Začetni namen nove revije je bil socialnodomoljuben in proslovenski. Z gostom se bo pogovarjala Nataša Mihelič.
Tokrat naš gost prihaja iz Trsta. Z nami bo pesnik in publicist Ace Mermolja, ki je tudi in predvsem odgovorni urednik zamejske mladinske književne revije Galeb. Ta praznuje častitljivih sedemdeset let neprekinjenega delovanja in je zlasti v zadnjem času dobila pomembna priznanja slovenske strokovne javnosti ter se z začetnega pretežno zamejskega prostora v Italiji postopoma začela širiti tudi onkraj slovensko-italijanske meje. Pobudnica je bila pisateljica Mara Samsa, ki je preživela taboriščno izkušnjo v Gonarsu in na Rabu. Začetni namen nove revije je bil socialnodomoljuben in proslovenski. Z gostom se bo pogovarjala Nataša Mihelič.
Klasični kitarist Mak Grgić je študiral na Dunaju in v ZDA. V ZDA živi že več kot desetletje in poučuje na univerzi v Južni Karolini. Največ pozornosti vzbujajo nominacije njegovih interpretacij za prestižno ameriško nagrado grammy, ki jo že več kot šest desetletij podeljuje Ameriška diskografska akademija. Prvo nominacijo za najboljši klasični instrumentalni solo je prejel leta 2021 za album z deli J. S. Bacha, leto pozneje je sledila nominacija za skladbo Noč na Gornjem gradu skladatelja Zorana Krajačića, zadnja pa je nominacija za album Entourer s skladbama Nine Šenk in Leona Firšta. Pri albumu je sodeloval tudi godalni kvartet Dissonance. Mak Grgić, ki izvaja različne glasbene zvrsti – od etna do sodobne glasbe, med drugim v svojem zagonskem podjetju v Los Angelesu razvija mobilno igro za učenje glasbe. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Klasični kitarist Mak Grgić je študiral na Dunaju in v ZDA. V ZDA živi že več kot desetletje in poučuje na univerzi v Južni Karolini. Največ pozornosti vzbujajo nominacije njegovih interpretacij za prestižno ameriško nagrado grammy, ki jo že več kot šest desetletij podeljuje Ameriška diskografska akademija. Prvo nominacijo za najboljši klasični instrumentalni solo je prejel leta 2021 za album z deli J. S. Bacha, leto pozneje je sledila nominacija za skladbo Noč na Gornjem gradu skladatelja Zorana Krajačića, zadnja pa je nominacija za album Entourer s skladbama Nine Šenk in Leona Firšta. Pri albumu je sodeloval tudi godalni kvartet Dissonance. Mak Grgić, ki izvaja različne glasbene zvrsti – od etna do sodobne glasbe, med drugim v svojem zagonskem podjetju v Los Angelesu razvija mobilno igro za učenje glasbe. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Gostja nocojšnje oddaje je dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti in raziskovalka slovenske literature in literarne kulture v obdobju od 19. do prve polovice 20. stoletja. Pozornost namenja slovenski pripovedni prozi pa tudi pesništvu, čitalniški dramatiki in nemškemu ženskemu avtorstvu. Posveča se preučevanju prostorskih in institucionalnih vidikov literarnega življenja ter povezav med literaturo in mediji. Raziskuje literarno rokopisno dediščino in izsledke svojih raziskav objavlja tako monografsko kot v obliki znanstvenokritičnih izdaj in razprav. Je največja poznavalka opusa dvojezične literarne ustvarjalke Luize Pesjakove in ena od vodilnih poznavalk klasikov slovenskega realizma.
Gostja nocojšnje oddaje je dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti in raziskovalka slovenske literature in literarne kulture v obdobju od 19. do prve polovice 20. stoletja. Pozornost namenja slovenski pripovedni prozi pa tudi pesništvu, čitalniški dramatiki in nemškemu ženskemu avtorstvu. Posveča se preučevanju prostorskih in institucionalnih vidikov literarnega življenja ter povezav med literaturo in mediji. Raziskuje literarno rokopisno dediščino in izsledke svojih raziskav objavlja tako monografsko kot v obliki znanstvenokritičnih izdaj in razprav. Je največja poznavalka opusa dvojezične literarne ustvarjalke Luize Pesjakove in ena od vodilnih poznavalk klasikov slovenskega realizma.
26. novembra bo odprl vrata osrednji dogodek, ki povezuje založnike, knjižne ustvarjalce in bralce, to je Slovenski knjižni sejem, ki je letos že 40. po vrsti. Ta pomembna kulturna manifestacija je vselej priložnost, da se vprašamo, kakšen je položaj slovenske knjige, koliko beremo, kakšne so spremembe in ponudba na našem knjižnem trgu. O tem veliko ve tokratni gost Profila, dr. Andrej Blatnik, pisatelj, urednik, literarni sociolog in profesor založništva na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Beseda bo tekla tudi o njegovem literarnem opusu, enem izmed najvidnejših in najbolj prepoznavnih v naši sodobni književnosti. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
26. novembra bo odprl vrata osrednji dogodek, ki povezuje založnike, knjižne ustvarjalce in bralce, to je Slovenski knjižni sejem, ki je letos že 40. po vrsti. Ta pomembna kulturna manifestacija je vselej priložnost, da se vprašamo, kakšen je položaj slovenske knjige, koliko beremo, kakšne so spremembe in ponudba na našem knjižnem trgu. O tem veliko ve tokratni gost Profila, dr. Andrej Blatnik, pisatelj, urednik, literarni sociolog in profesor založništva na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Beseda bo tekla tudi o njegovem literarnem opusu, enem izmed najvidnejših in najbolj prepoznavnih v naši sodobni književnosti. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Naštevati ali našteti vse projekte, v katerih je sodeloval violinist in aranžer Matija Krečič, je skorajda nemogoče. Bere se kot obsežna enciklopedija, ki je sicer dobro dokumentirana, saj je mojster Krečič umetniški svobodnjak, ki svoje glasbene usluge ponuja na prostem trgu. Tudi zato bi zanj lahko dejali, da je neklasičen klasični violinist, ki je sicer najbolj domač v klasični glasbi, najbolj prepoznaven pa v krogih popularne glasbe. Najpreprosteje povedano, glasba je zanj posel in prosti čas.
Naštevati ali našteti vse projekte, v katerih je sodeloval violinist in aranžer Matija Krečič, je skorajda nemogoče. Bere se kot obsežna enciklopedija, ki je sicer dobro dokumentirana, saj je mojster Krečič umetniški svobodnjak, ki svoje glasbene usluge ponuja na prostem trgu. Tudi zato bi zanj lahko dejali, da je neklasičen klasični violinist, ki je sicer najbolj domač v klasični glasbi, najbolj prepoznaven pa v krogih popularne glasbe. Najpreprosteje povedano, glasba je zanj posel in prosti čas.
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Govoriti z Omarjem Hakimom pomeni pogovarjati se v ritmu v popularne glasbe zadnjega pol stoletja. Bobnar iz New Yorka je namreč eden od najdejavnejših tolkalcev našega časa, ki je doslej sodeloval že s številnimi glasbeniki. Njegova biografija bi se brala kot enciklopedija popularne glasbe. Pečat je pustil na albumih in koncertih Davida Bowieja, Stinga, Milesa Davisa, Celine Dion, Madonne, Kate Bush, Micka Jaggerja, Brucea Springsteena, dvojca Daft Punk ter skupin Chic, Dire Straits, Foo Fighters in Weather Report – če jih omenimo samo peščico. Čeprav je zaradi tega močno zanemaril solistično kariero, mu za nobeno sodelovanje ni bilo žal. Šele v zadnjem obdobju je nekaj več časa našel tudi zase in okoli sebe zbral pisano funk rock druščino Sonic Boom Squad.
Govoriti z Omarjem Hakimom pomeni pogovarjati se v ritmu v popularne glasbe zadnjega pol stoletja. Bobnar iz New Yorka je namreč eden od najdejavnejših tolkalcev našega časa, ki je doslej sodeloval že s številnimi glasbeniki. Njegova biografija bi se brala kot enciklopedija popularne glasbe. Pečat je pustil na albumih in koncertih Davida Bowieja, Stinga, Milesa Davisa, Celine Dion, Madonne, Kate Bush, Micka Jaggerja, Brucea Springsteena, dvojca Daft Punk ter skupin Chic, Dire Straits, Foo Fighters in Weather Report – če jih omenimo samo peščico. Čeprav je zaradi tega močno zanemaril solistično kariero, mu za nobeno sodelovanje ni bilo žal. Šele v zadnjem obdobju je nekaj več časa našel tudi zase in okoli sebe zbral pisano funk rock druščino Sonic Boom Squad.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Minili so časi, ko so Marka Jacoba Cavazzo ali Vazza omenjali kot enega od najobetavnejših domačih MC-jev nove generacije hip hopa. Pri rosnih štiriindvajsetih letih ima namreč za seboj že štiri uspešne celovečerne albume, vrsto razprodanih dvoran in nešteto zmag v dvobojih v prostem slogu po državi. Z glasbo se je srečal pri šestih letih, uspešno zaključil pet razredov klasične kitare ter z verzi in rimami počečkal vse zvezke v osnovni in srednji šoli. Študent AGRFT-ja je obe ljubezni povezal in kot mladi Prešeren spregovoril v urbanem jeziku tretje generacije podalpskega hip hopa.
Minili so časi, ko so Marka Jacoba Cavazzo ali Vazza omenjali kot enega od najobetavnejših domačih MC-jev nove generacije hip hopa. Pri rosnih štiriindvajsetih letih ima namreč za seboj že štiri uspešne celovečerne albume, vrsto razprodanih dvoran in nešteto zmag v dvobojih v prostem slogu po državi. Z glasbo se je srečal pri šestih letih, uspešno zaključil pet razredov klasične kitare ter z verzi in rimami počečkal vse zvezke v osnovni in srednji šoli. Študent AGRFT-ja je obe ljubezni povezal in kot mladi Prešeren spregovoril v urbanem jeziku tretje generacije podalpskega hip hopa.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti uveljavljenega baritonista Ivana Andresa Arnška. Priznani operni solist SNG Opera in balet Ljubljana je iz rodne Argentine odšel na daljše potovanje in med drugim obiskal domovino svojih staršev Slovenijo ter tu po spletu zanimivih okoliščin ostal. Leta 2000 je uspešno opravil avdicijo za ljubljansko Opero in od takrat poustvaril številne nosilne vloge, denimo Germonta v La traviati, Marcela v La bohème in Figara v Seviljskem brivcu. Nastopa tudi kot koncertni pevec argentinske glasbe in drugih zvrsti. Oče štirih otrok, ki je tudi sam odraščal v veliki družini, je zaprisežen športnik, ki tako dokazuje, da gresta glasba in šport z roko v roki.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti uveljavljenega baritonista Ivana Andresa Arnška. Priznani operni solist SNG Opera in balet Ljubljana je iz rodne Argentine odšel na daljše potovanje in med drugim obiskal domovino svojih staršev Slovenijo ter tu po spletu zanimivih okoliščin ostal. Leta 2000 je uspešno opravil avdicijo za ljubljansko Opero in od takrat poustvaril številne nosilne vloge, denimo Germonta v La traviati, Marcela v La bohème in Figara v Seviljskem brivcu. Nastopa tudi kot koncertni pevec argentinske glasbe in drugih zvrsti. Oče štirih otrok, ki je tudi sam odraščal v veliki družini, je zaprisežen športnik, ki tako dokazuje, da gresta glasba in šport z roko v roki.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma je bil lepo presenečenje. Vesni za najboljši film in glasbo je prejel eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, celovečerni prvenec Tomaža Groma, ki je predlani že predstavil krajši film Komaj čakam, da prideš. A Groma poznamo predvsem kot kontrabasista, tistega, ki je na protestu ob kulturnem prazniku leta 2012 zažgal svoj kontrabas, pa tudi kot vsestranskega kulturnega delavca, ki je leta 1999 ustanovil zavod Sploh, danes živahno ustvarjalno in izobraževalno srečevališče raznolike skupnosti, ki jo povezuje navdušenje nad raziskovanjem in improvizacijo. S Tomažem Gromom se bo pogovarjala Meta Česnik.
Zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma je bil lepo presenečenje. Vesni za najboljši film in glasbo je prejel eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, celovečerni prvenec Tomaža Groma, ki je predlani že predstavil krajši film Komaj čakam, da prideš. A Groma poznamo predvsem kot kontrabasista, tistega, ki je na protestu ob kulturnem prazniku leta 2012 zažgal svoj kontrabas, pa tudi kot vsestranskega kulturnega delavca, ki je leta 1999 ustanovil zavod Sploh, danes živahno ustvarjalno in izobraževalno srečevališče raznolike skupnosti, ki jo povezuje navdušenje nad raziskovanjem in improvizacijo. S Tomažem Gromom se bo pogovarjala Meta Česnik.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti znanega baletnega plesalca in koreografa Lukasa Zuschlaga. Priznani baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana je prišel k nam iz rodne Avstrije pred 20 leti in je leta 2006 vzbudil pozornost širše javnosti z vlogo Romea v baletu Romeo in Julija, koreografa Jurija Vámosa. Sledili so številne uspešne baletne vloge in gostovanja pri nas in po svetu. Na televizijskih zaslonih smo ga spoznali kot izvrstnega plesalca različnih zvrsti plesa, zadnja leta pa tudi kot nadarjenega opernega in baletnega koreografa.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti znanega baletnega plesalca in koreografa Lukasa Zuschlaga. Priznani baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana je prišel k nam iz rodne Avstrije pred 20 leti in je leta 2006 vzbudil pozornost širše javnosti z vlogo Romea v baletu Romeo in Julija, koreografa Jurija Vámosa. Sledili so številne uspešne baletne vloge in gostovanja pri nas in po svetu. Na televizijskih zaslonih smo ga spoznali kot izvrstnega plesalca različnih zvrsti plesa, zadnja leta pa tudi kot nadarjenega opernega in baletnega koreografa.
V oddaji Profil Boštjan Jurečič gosti Nevenko Šivavec, direktorico Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pogovarjata se o Grafičnem bienalu, o stanju njene matične hiše in o sodobni umetnosti na splošno.
V oddaji Profil Boštjan Jurečič gosti Nevenko Šivavec, direktorico Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pogovarjata se o Grafičnem bienalu, o stanju njene matične hiše in o sodobni umetnosti na splošno.
Dr. Peter Svetina je eden naših najvidnejših avtorjev del za otroke in mladino. Njegove zgodbe in pesmi so prežete s humorjem, čarobno nenavadnostjo, toplo človeškostjo in razigranostjo. Odsevajo prijazno naklonjenost do sveta, v njih ne manjka tudi nonsensa, nadrealnosti in fantastike, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Dr. Svetina je tudi literarni zgodovinar, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na univerzi v Celovcu. Med njegovimi strokovnimi deli omenimo Metuljčke in mehanike, v katerih osvetljuje, kako je družbeni kontekst vplival na posamezne izdaje del za otroke po drugi svetovni vojni in kako so določene teme in motivi izginili. Kot vsestranski ustvarjalec piše tudi poezijo za odrasle. V štirih pesniških zbirkah nas nagovarja tako s prizori iz vsakdanjega življenja kot z religiozno in duhovno izkušnjo. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Dr. Peter Svetina je eden naših najvidnejših avtorjev del za otroke in mladino. Njegove zgodbe in pesmi so prežete s humorjem, čarobno nenavadnostjo, toplo človeškostjo in razigranostjo. Odsevajo prijazno naklonjenost do sveta, v njih ne manjka tudi nonsensa, nadrealnosti in fantastike, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Dr. Svetina je tudi literarni zgodovinar, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na univerzi v Celovcu. Med njegovimi strokovnimi deli omenimo Metuljčke in mehanike, v katerih osvetljuje, kako je družbeni kontekst vplival na posamezne izdaje del za otroke po drugi svetovni vojni in kako so določene teme in motivi izginili. Kot vsestranski ustvarjalec piše tudi poezijo za odrasle. V štirih pesniških zbirkah nas nagovarja tako s prizori iz vsakdanjega življenja kot z religiozno in duhovno izkušnjo. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.