Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Za vedno se je poslovil Andrés Valdés, priljubljeni mojster pantomime. Po študiju dramske igre na rodni Kubi se je izobraževal v Parizu pri največjih pantomimikih Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju. V Sloveniji je živel in deloval od leta 1964. S svojim znanjem in karizmo je na odrih in v vadbenih studiih za pantomimo navdušil več generacij otrok in odraslih ter pomembno vplival na razvoj gledališke in plesne umetnosti pri nas. Leta 2017 je od Svetovne organizacije za pantomimo prejel nagrado za izjemen prispevek k umetnosti pantomime. V oddaji Profil, ki je bila objavljena 18. 12. 2017, se je z njim pogovarjala Tina Šrot.
Za vedno se je poslovil Andrés Valdés, priljubljeni mojster pantomime. Po študiju dramske igre na rodni Kubi se je izobraževal v Parizu pri največjih pantomimikih Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju. V Sloveniji je živel in deloval od leta 1964. S svojim znanjem in karizmo je na odrih in v vadbenih studiih za pantomimo navdušil več generacij otrok in odraslih ter pomembno vplival na razvoj gledališke in plesne umetnosti pri nas. Leta 2017 je od Svetovne organizacije za pantomimo prejel nagrado za izjemen prispevek k umetnosti pantomime. V oddaji Profil, ki je bila objavljena 18. 12. 2017, se je z njim pogovarjala Tina Šrot.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznana ukrajinska baletna umetnika, Anastazijo in Denisa Matvijenka. Dolgoletna baletna solistka in baletni prvak slovitega ruskega Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu sta v znak nasprotovanja vojni v Ukrajini lani s svojima otrokoma emigrirala v Slovenijo. Tu je družina Matvijenko dobila nov dom, slovenski baletni prostor pa izvrstna baletna plesalca in pedagoga.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznana ukrajinska baletna umetnika, Anastazijo in Denisa Matvijenka. Dolgoletna baletna solistka in baletni prvak slovitega ruskega Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu sta v znak nasprotovanja vojni v Ukrajini lani s svojima otrokoma emigrirala v Slovenijo. Tu je družina Matvijenko dobila nov dom, slovenski baletni prostor pa izvrstna baletna plesalca in pedagoga.
Med slovenskimi jazzovskimi glasbeniki in glasbenicami srednje generacije, ki so se skalili in uveljavili v mednarodnem okolju, redno pa sooblikujejo tudi domačo sceno, je eden vidnejših Jure Pukl. Jazzovsko muziciranje ga je pritegnilo šele po končanem študiju klasičnega saksofona na dunajski univerzi in to tako močno, da je za devet let odšel živet in ustvarjat v najživahnejšo prestolnico kreativnega glasbenega ustvarjanja New York, izkušnje in znanstva pa je nabiral tudi na turnejah in snemanjih po vsem svetu. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2016 je v svojem rojstnem mestu Velenju obudil šolo, Kreativno jazz kliniko, ki jo je ob prelomu tisočletja vodil legendarni vibrafonist Boško Petrović. Naslednje študijsko leto ga čaka prijeten izziv, postal je profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo po 17-ih letih prizadevanj končno odprla oddelek za jazz. Pogovor bo vodila Meta Česnik
Med slovenskimi jazzovskimi glasbeniki in glasbenicami srednje generacije, ki so se skalili in uveljavili v mednarodnem okolju, redno pa sooblikujejo tudi domačo sceno, je eden vidnejših Jure Pukl. Jazzovsko muziciranje ga je pritegnilo šele po končanem študiju klasičnega saksofona na dunajski univerzi in to tako močno, da je za devet let odšel živet in ustvarjat v najživahnejšo prestolnico kreativnega glasbenega ustvarjanja New York, izkušnje in znanstva pa je nabiral tudi na turnejah in snemanjih po vsem svetu. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2016 je v svojem rojstnem mestu Velenju obudil šolo, Kreativno jazz kliniko, ki jo je ob prelomu tisočletja vodil legendarni vibrafonist Boško Petrović. Naslednje študijsko leto ga čaka prijeten izziv, postal je profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo po 17-ih letih prizadevanj končno odprla oddelek za jazz. Pogovor bo vodila Meta Česnik
Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.
Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.
Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer poučuje predmete s področja filozofsko – religijskih tradicij Azije. Še posebej se posveča indijskim religijskim in filozofskim sistemom s poudarkom na budističnih in hinduističnih filozofskih šolah. Je avtorica knjižne monografije o Bhagavadgiti, temeljni indijski filozofsko – religijski pesnitvi, ki predstavlja osnovo mnogih filozofskih šol in osnovo joge. Njeno drugo knjižno delo nosi naslov Na pragu prebujenja in je med drugim nastalo tudi na osnovi terenskega dela v regiji Ladak na severu Indije. Avtorica je obiskala himalajske budistične puščavnike in puščavnice in raziskala njihovo posebno tehniko sanj, imenovano joga sanjanja. Gostja oddaje bo pojasnila, v čem so indijske filozofsko – religijske tradicije aktualne in relevantne v vseh časih in prostorih. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer poučuje predmete s področja filozofsko – religijskih tradicij Azije. Še posebej se posveča indijskim religijskim in filozofskim sistemom s poudarkom na budističnih in hinduističnih filozofskih šolah. Je avtorica knjižne monografije o Bhagavadgiti, temeljni indijski filozofsko – religijski pesnitvi, ki predstavlja osnovo mnogih filozofskih šol in osnovo joge. Njeno drugo knjižno delo nosi naslov Na pragu prebujenja in je med drugim nastalo tudi na osnovi terenskega dela v regiji Ladak na severu Indije. Avtorica je obiskala himalajske budistične puščavnike in puščavnice in raziskala njihovo posebno tehniko sanj, imenovano joga sanjanja. Gostja oddaje bo pojasnila, v čem so indijske filozofsko – religijske tradicije aktualne in relevantne v vseh časih in prostorih. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Gost tokratnega Profila je nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa gostujoči predavatelj na številnih mednarodnih simpozijih, zadnja leta je pogosto vabljen tudi na kulturno-umetniška srečanja in konference, kjer so njegova predavanja vedno izjemno obiskana. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je med drugim osredotočeno na vpliv umetnosti na možgane, na človekovo čustvovanje, pomnenje in socialno odzivnost, znotraj tovrstnega raziskovanja pa proučuje poseben fenomen učinka glasbe na človekove kognitivne in druge sposobnosti. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila je nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa gostujoči predavatelj na številnih mednarodnih simpozijih, zadnja leta je pogosto vabljen tudi na kulturno-umetniška srečanja in konference, kjer so njegova predavanja vedno izjemno obiskana. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je med drugim osredotočeno na vpliv umetnosti na možgane, na človekovo čustvovanje, pomnenje in socialno odzivnost, znotraj tovrstnega raziskovanja pa proučuje poseben fenomen učinka glasbe na človekove kognitivne in druge sposobnosti. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Sredi leta 1979 je izšla pesem z naslovom Video Killed The Radio Star dvojca The Buggles. Režiser Peter Juratovec in voditelj Dario Diviacchi sta poziv vzela še kako zares. Samo dobrega pol leta kasneje sta na TV Koper/Capodistria v eter spustila oddajo Alta Pressione, ki se je kasneje preoblikovala v Videomix in sprožila revolucijo. Dario Diviacchi je tako samo po nekaj oddajah postal heroj cele generacije, kar je šlo v nos marsikomu na estradnem in političnem parketu. Postal je Slovenec leta, voditelj Melodij morja in sonca, oddaja Videomix pa je bila izglasovana za oddajo leta, dokler ga »konkurenca« na silo ni utišala.
Sredi leta 1979 je izšla pesem z naslovom Video Killed The Radio Star dvojca The Buggles. Režiser Peter Juratovec in voditelj Dario Diviacchi sta poziv vzela še kako zares. Samo dobrega pol leta kasneje sta na TV Koper/Capodistria v eter spustila oddajo Alta Pressione, ki se je kasneje preoblikovala v Videomix in sprožila revolucijo. Dario Diviacchi je tako samo po nekaj oddajah postal heroj cele generacije, kar je šlo v nos marsikomu na estradnem in političnem parketu. Postal je Slovenec leta, voditelj Melodij morja in sonca, oddaja Videomix pa je bila izglasovana za oddajo leta, dokler ga »konkurenca« na silo ni utišala.
Dr. Tomo Virk je eden naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev in teoretikov, avtor 18 monografskih del s področja literarne vede in tudi drugih področij humanistike. Kot profesor že tri desetletja posreduje znanje študentom Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V oddaji bo spregovoril o temah, ki ga kot literarnega znanstvenika najbolj zanimajo in vznemirjajo, predvsem o odnosu med literaturo in etiko in o družbeni vlogi literature. Odstrl bo tudi pogled v čas svoje mladosti, ko je bil vrhunski športnik in se je posvečal tekmovalnemu smučanju. Ko se je poslovil od smučanja, je našel tesen stik z naravo v alpinizmu, ki ga še dandanes navdihuje. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Dr. Tomo Virk je eden naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev in teoretikov, avtor 18 monografskih del s področja literarne vede in tudi drugih področij humanistike. Kot profesor že tri desetletja posreduje znanje študentom Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V oddaji bo spregovoril o temah, ki ga kot literarnega znanstvenika najbolj zanimajo in vznemirjajo, predvsem o odnosu med literaturo in etiko in o družbeni vlogi literature. Odstrl bo tudi pogled v čas svoje mladosti, ko je bil vrhunski športnik in se je posvečal tekmovalnemu smučanju. Ko se je poslovil od smučanja, je našel tesen stik z naravo v alpinizmu, ki ga še dandanes navdihuje. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
V oddaji Profil Tina Šrot gosti prvakinjo Baleta SNG Maribor Catarino de Meneses. Izvrstna baletna plesalka, ki navdušuje z eleganco in poglobljeno izraznostjo, je po šolanju na Portugalskem in izpopolnjevanju na Nizozemskem prišla v mariborsko narodno gledališče v sezoni 2008/2009. Od takrat je ustvarila raznovrstne vloge iz klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega repertoarja. Zdaj blesti v naslovni vlogi Madame Bovary, novega neoklasičnega baleta Valentine Turcu.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti prvakinjo Baleta SNG Maribor Catarino de Meneses. Izvrstna baletna plesalka, ki navdušuje z eleganco in poglobljeno izraznostjo, je po šolanju na Portugalskem in izpopolnjevanju na Nizozemskem prišla v mariborsko narodno gledališče v sezoni 2008/2009. Od takrat je ustvarila raznovrstne vloge iz klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega repertoarja. Zdaj blesti v naslovni vlogi Madame Bovary, novega neoklasičnega baleta Valentine Turcu.
Redki so, ki neustrašno sledijo svojemu razumu in si ga upajo dosledno in z vso močjo uporabiti ob pravih priložnostih. Prišel je čas, ko bo treba razum pogumno uporabljati pri vseh moralnih, političnih in družbenih vprašanjih in z njim soočiti kralje, ministre, generale, filozofe, znanstvenike in umetnike. Če tega ne bomo storili, bomo ostali povprečneži. Nicolas de Chamfort (1741 – 1794) Maksime in misli Zbirka manj znanega, a najbolj neizprosnega francoskega moralista je nedavno dopolnila niz zanimivih prevodov dr. Primoža Viteza. Tako kot z vsemi deli, ki jih predloga založnikom, se tudi s to zbirko pretanjeno odziva na pereče teme sodobnega časa. Različnim avtorjem ali avtoricam, ki pritegnejo njegovo pozornost, pa sta sorodni neizprosna predanost ideji in spodbujanje kritičnega motrenja sveta. Spregovoril bo tudi o Bilitinih pesmih, lezbični klasiki izpod peresa mojstra erotike Pierra Louÿsa in o svoji ljubezni do bosse nove. Udejanja jo v kvintetu Bossa de Novo, ki je dvajseto obletnico svojega delovanja kronal z zgoščenko Twist. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Redki so, ki neustrašno sledijo svojemu razumu in si ga upajo dosledno in z vso močjo uporabiti ob pravih priložnostih. Prišel je čas, ko bo treba razum pogumno uporabljati pri vseh moralnih, političnih in družbenih vprašanjih in z njim soočiti kralje, ministre, generale, filozofe, znanstvenike in umetnike. Če tega ne bomo storili, bomo ostali povprečneži. Nicolas de Chamfort (1741 – 1794) Maksime in misli Zbirka manj znanega, a najbolj neizprosnega francoskega moralista je nedavno dopolnila niz zanimivih prevodov dr. Primoža Viteza. Tako kot z vsemi deli, ki jih predloga založnikom, se tudi s to zbirko pretanjeno odziva na pereče teme sodobnega časa. Različnim avtorjem ali avtoricam, ki pritegnejo njegovo pozornost, pa sta sorodni neizprosna predanost ideji in spodbujanje kritičnega motrenja sveta. Spregovoril bo tudi o Bilitinih pesmih, lezbični klasiki izpod peresa mojstra erotike Pierra Louÿsa in o svoji ljubezni do bosse nove. Udejanja jo v kvintetu Bossa de Novo, ki je dvajseto obletnico svojega delovanja kronal z zgoščenko Twist. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Najnovejša režija Diega de Breje je Bog masakra, znane francoske dramatičarke Yasmine Reze na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. De Brea ustvarja izrazito avtorsko gledališče, ki postavlja v ospredje igralca, s katerim se poda v zahteven proces odkrivanja njegovih najranljivejših delov, kar na koncu privede do filmske igre. Med drugim je spregovoril o svojem filmskem razmišljanju v teatru, prenosu dveh filmov na oder Lubitschevega Ko sem bil mrtev in Chaplinovega Velikega diktatorja. Še posebej ga zanimajo ekstremi znotraj burlesknosti in karikiranosti. Režiser z izjemno domišljijo, ki običajno postavlja integralne tekste. Njegovo gledališče skuša biti iskreno in pomaga presegati realen prostor ter tako osvobaja od krutega in praznega vsakdanja, ki ga živimo. Voditeljica Marjana Ravnjak
Najnovejša režija Diega de Breje je Bog masakra, znane francoske dramatičarke Yasmine Reze na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. De Brea ustvarja izrazito avtorsko gledališče, ki postavlja v ospredje igralca, s katerim se poda v zahteven proces odkrivanja njegovih najranljivejših delov, kar na koncu privede do filmske igre. Med drugim je spregovoril o svojem filmskem razmišljanju v teatru, prenosu dveh filmov na oder Lubitschevega Ko sem bil mrtev in Chaplinovega Velikega diktatorja. Še posebej ga zanimajo ekstremi znotraj burlesknosti in karikiranosti. Režiser z izjemno domišljijo, ki običajno postavlja integralne tekste. Njegovo gledališče skuša biti iskreno in pomaga presegati realen prostor ter tako osvobaja od krutega in praznega vsakdanja, ki ga živimo. Voditeljica Marjana Ravnjak
Gostja Profila bo Tanja Babnik, ravnateljica Waldorfske glasbene šole. Ob začetku šolskega leta bo spregovorila o posebnostih te glasbene šole, o njenem pomenu za vzgojo otrok in načrtih v prihodnje. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gostja Profila bo Tanja Babnik, ravnateljica Waldorfske glasbene šole. Ob začetku šolskega leta bo spregovorila o posebnostih te glasbene šole, o njenem pomenu za vzgojo otrok in načrtih v prihodnje. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Koncert skupine Pankrti oktobra leta 1977 bi moral biti enkratna provokacija, vendar so se stvari zasukale drugače. Zatresel je železno zaveso in v monolitnem sistemu samoupravnega socializma je nastala nepopravljiva razpoka, ki nas je skozi družbeno razgibana osemdeseta pripeljala od totalne revolucije do totalne razprodaje kulture, gospodarstva in znanja. Gost oddaje Profil bo Peter Lovšin, zaslužni punker, pornolog, kantavtor, diplomirani novinar in pod črto – uživač.
Koncert skupine Pankrti oktobra leta 1977 bi moral biti enkratna provokacija, vendar so se stvari zasukale drugače. Zatresel je železno zaveso in v monolitnem sistemu samoupravnega socializma je nastala nepopravljiva razpoka, ki nas je skozi družbeno razgibana osemdeseta pripeljala od totalne revolucije do totalne razprodaje kulture, gospodarstva in znanja. Gost oddaje Profil bo Peter Lovšin, zaslužni punker, pornolog, kantavtor, diplomirani novinar in pod črto – uživač.
Izpod peresa Petre Pogorevc je izšel biografski roman Joži, o dramski in filmski igralki Jožici Avbelj, njenem privatnem in poklicnem življenju. Obsežno delo, ki razkriva to izvrstno igralko, ki je bila več kot štiri desetletja nosilka repertoarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, že v času študija pa je zablestela na neinstitucionalni sceni, v znamenitem Spomeniku G, kar je zaznamovalo njeno celotno igralsko kariero.
Izpod peresa Petre Pogorevc je izšel biografski roman Joži, o dramski in filmski igralki Jožici Avbelj, njenem privatnem in poklicnem življenju. Obsežno delo, ki razkriva to izvrstno igralko, ki je bila več kot štiri desetletja nosilka repertoarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, že v času študija pa je zablestela na neinstitucionalni sceni, v znamenitem Spomeniku G, kar je zaznamovalo njeno celotno igralsko kariero.
V tokratnem Profilu se bo Darja Korez Korenčan pogovarjala z dirigentko Danielo Candillari, ki ima v ZDA zavidljivo kariero, saj je lani debitirala v Metropolitanski operni hiši, sodeluje z Newyorško filharmonijo, s Carnigie Hall, Chikaško Lyric Opero in mnogimi drugimi opernimi in koncertnimi hišami, v tej sezoni pa je postala tudi glavna dirigentka v St.Louis opera Theatre. Odraščala je v Mariboru in svojo glasbeno pot po študiju v Gradcu, na Dunaju in v ZDA začela v SNG Maribor, kamor se vedno rada vrača, sicer pa bo v novi sezoni sodelovala tudi z ugledno Deutsche Oper Berlin. V Profilu je spregovorila o tem kako si je utrla pot na koncertne in operne odre v ZDA in kakšen je njen pogled na dirigiranje tako železnega repertoarja kot sodobnih del.
V tokratnem Profilu se bo Darja Korez Korenčan pogovarjala z dirigentko Danielo Candillari, ki ima v ZDA zavidljivo kariero, saj je lani debitirala v Metropolitanski operni hiši, sodeluje z Newyorško filharmonijo, s Carnigie Hall, Chikaško Lyric Opero in mnogimi drugimi opernimi in koncertnimi hišami, v tej sezoni pa je postala tudi glavna dirigentka v St.Louis opera Theatre. Odraščala je v Mariboru in svojo glasbeno pot po študiju v Gradcu, na Dunaju in v ZDA začela v SNG Maribor, kamor se vedno rada vrača, sicer pa bo v novi sezoni sodelovala tudi z ugledno Deutsche Oper Berlin. V Profilu je spregovorila o tem kako si je utrla pot na koncertne in operne odre v ZDA in kakšen je njen pogled na dirigiranje tako železnega repertoarja kot sodobnih del.
Pogovarjali smo se z arhitektko, scenografko in režiserko Meto Hočevar, ki je ob 80-etem jubileju napisala svoj literarni prvenec, Drobnarije. Delno avtobiografsko delo, ki briše mejo med resničnostjo in iluzijo. Hočevarjeva je s svojim razumevanje prostora, ki je pomenilo odmik od realistične ilustracije, zaznamovala slovensko gledališče. S svojimi režijami predvsem slovenske poetične drame pa je dala še posebej priložnosti igralkam, saj je izbirala tekste, kjer so bile glavne vloge namenjene ženskam. V pogovoru tudi o tem, kako je oblikovala prostor za otvoritveno slovesnost Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, 1984. Voditeljica Marjana Ravnjak
Pogovarjali smo se z arhitektko, scenografko in režiserko Meto Hočevar, ki je ob 80-etem jubileju napisala svoj literarni prvenec, Drobnarije. Delno avtobiografsko delo, ki briše mejo med resničnostjo in iluzijo. Hočevarjeva je s svojim razumevanje prostora, ki je pomenilo odmik od realistične ilustracije, zaznamovala slovensko gledališče. S svojimi režijami predvsem slovenske poetične drame pa je dala še posebej priložnosti igralkam, saj je izbirala tekste, kjer so bile glavne vloge namenjene ženskam. V pogovoru tudi o tem, kako je oblikovala prostor za otvoritveno slovesnost Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, 1984. Voditeljica Marjana Ravnjak
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznano plesalko, koreografinjo, plesno pedagoginjo in gledališko ustvarjalko Mašo Kagao Knez. Umetnica, ki je po očetu afriškega rodu in je odraščala z mamo, znano plesalko Jasno Knez, je razvila avtorski plesni izraz, v katerem prepleta afriške plese in sodobne plesne tehnike. Dobrih dvajset let že nastopa v plesnih in gledaliških predstavah ter pri filmu, je umetniška direktorica zavoda za kulturne dejavnosti Studio 25 in vodja plesnega studia XXV.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznano plesalko, koreografinjo, plesno pedagoginjo in gledališko ustvarjalko Mašo Kagao Knez. Umetnica, ki je po očetu afriškega rodu in je odraščala z mamo, znano plesalko Jasno Knez, je razvila avtorski plesni izraz, v katerem prepleta afriške plese in sodobne plesne tehnike. Dobrih dvajset let že nastopa v plesnih in gledaliških predstavah ter pri filmu, je umetniška direktorica zavoda za kulturne dejavnosti Studio 25 in vodja plesnega studia XXV.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
V tokratni oddaji Profil bomo razčlenili podobo in delo dr. Tončka Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju, kolumnista ter besedilopisca in pevca priljubljene rockovske skupine Mi2. Zgodovino in sociologijo je doštudiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se izpopolnjeval v Bratislavi in doktoriral na temo Slovencev in Slovakov med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, tudi takšnih s poudarjenimi popkulturnimi vsebinami, in sestavil več znanstvenih monografij. Veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku.
V tokratni oddaji Profil bomo razčlenili podobo in delo dr. Tončka Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju, kolumnista ter besedilopisca in pevca priljubljene rockovske skupine Mi2. Zgodovino in sociologijo je doštudiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se izpopolnjeval v Bratislavi in doktoriral na temo Slovencev in Slovakov med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, tudi takšnih s poudarjenimi popkulturnimi vsebinami, in sestavil več znanstvenih monografij. Veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku.
V tokratnem Profilu bo gostja dr.Katarina Habe, ki se znanstvenoraziskovalno ukvarja z vplivom glasbe na človekovo telo, misli, čustva in duha. Vključena je v številne projekte, sicer pa je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V tokratnem Profilu bo gostja dr.Katarina Habe, ki se znanstvenoraziskovalno ukvarja z vplivom glasbe na človekovo telo, misli, čustva in duha. Vključena je v številne projekte, sicer pa je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca, ki je kot dolgoletni član mariborskega Baleta soustvarjal mednarodni sloves ansambla pod vodstvom koreografa Edwarda Cluga. Sin pisateljice in pesnice Bine Štampe Žmavc se je od malega seznanjal z umetnostjo, prepričal pa ga je klasični balet, v katerem se je po končani mariborski srednji baletni šoli izpopolnjeval v Kijevu. Danes je dejaven kot plesalec, asistent Edwarda Cluga in koreograf.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca, ki je kot dolgoletni član mariborskega Baleta soustvarjal mednarodni sloves ansambla pod vodstvom koreografa Edwarda Cluga. Sin pisateljice in pesnice Bine Štampe Žmavc se je od malega seznanjal z umetnostjo, prepričal pa ga je klasični balet, v katerem se je po končani mariborski srednji baletni šoli izpopolnjeval v Kijevu. Danes je dejaven kot plesalec, asistent Edwarda Cluga in koreograf.
Gostja oddaje bo pisateljica, dramska igralka, magistrica umetnosti in pedagoginja Nataša Konc Lorenzutti. V svojem novem romanu z naslovom Beseda, ki je nimam se dotika boleče teme ukradenih otrok v času druge svetovne vojne. Roman je nastal na osnovi zgodovinskega gradiva in srečanja z ljudmi, ki so bili leta 1942 kot otroci ukradeni staršem na Celjskem in odpeljani v delovna taborišča in domove, ki jih je vodila nacistična organizacija Lebensborn, zadolžena za širitev arijske rase. Pisateljica sodeluje tudi kot soscenaristka pri snemanju dokumentarnega filma Zajeti v izviru, slovenski otroci Lebensborna v režiji Maje Weiss. Nataša Konc Lorenzutti je tudi avtorica številnih del za otroke in mladino. V romanu Gremo mi v tri krasne se posveča aktualni problematiki motenj hranjenja in odvisnosti mladih od digitalne tehnologije. Brez prisiljene didaktičnosti se zna približati bralcem na prepričljiv in sproščujoč način. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gostja oddaje bo pisateljica, dramska igralka, magistrica umetnosti in pedagoginja Nataša Konc Lorenzutti. V svojem novem romanu z naslovom Beseda, ki je nimam se dotika boleče teme ukradenih otrok v času druge svetovne vojne. Roman je nastal na osnovi zgodovinskega gradiva in srečanja z ljudmi, ki so bili leta 1942 kot otroci ukradeni staršem na Celjskem in odpeljani v delovna taborišča in domove, ki jih je vodila nacistična organizacija Lebensborn, zadolžena za širitev arijske rase. Pisateljica sodeluje tudi kot soscenaristka pri snemanju dokumentarnega filma Zajeti v izviru, slovenski otroci Lebensborna v režiji Maje Weiss. Nataša Konc Lorenzutti je tudi avtorica številnih del za otroke in mladino. V romanu Gremo mi v tri krasne se posveča aktualni problematiki motenj hranjenja in odvisnosti mladih od digitalne tehnologije. Brez prisiljene didaktičnosti se zna približati bralcem na prepričljiv in sproščujoč način. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Četudi ga morda ne poznate, ga poznate. No, poznate vsaj eno njegovo pesem, ki jo je zložil v svoji bogati karieri za druge glasbenike, kakšno pa tudi zase. Čez 500 se jih je nabralo v več kot petdesetletni karieri. Če parafraziramo naslov njegove zadnje plošče Ma ne že spet … Mef, bi lahko rekli: končno Mef! Gost oddaje Profil bo pesnik, skladatelj ali, če združimo oboje, kantavtor, kulturni delavec, novinar, založnik in urednik mestnega glasila Mandrač ter Izolan s smislom za mediteransko improvizacijo, ki sebe vidi in razume izključno kot multipraktika s primesmi lenobe: Drago Mislej - Mef.
Četudi ga morda ne poznate, ga poznate. No, poznate vsaj eno njegovo pesem, ki jo je zložil v svoji bogati karieri za druge glasbenike, kakšno pa tudi zase. Čez 500 se jih je nabralo v več kot petdesetletni karieri. Če parafraziramo naslov njegove zadnje plošče Ma ne že spet … Mef, bi lahko rekli: končno Mef! Gost oddaje Profil bo pesnik, skladatelj ali, če združimo oboje, kantavtor, kulturni delavec, novinar, založnik in urednik mestnega glasila Mandrač ter Izolan s smislom za mediteransko improvizacijo, ki sebe vidi in razume izključno kot multipraktika s primesmi lenobe: Drago Mislej - Mef.
V tokratni oddaji Profil bomo govorili o odpeljanih umetninah iz obalnih mest, ki so jih leta 1940 pod krinko vojne nevarnosti prenesli v Italijo v varnejše zaledje. Odnesene so bile umetnine iz muzejev, cerkva, samostanov in iz drugih ustanov. Kasneje so bile ostale umetnine vrnjene v italijanske kraje, nekatere lastnikom na Hrvaškem, nobena pa v današnjo Slovensko Istro. Več o tej dolgoletni problematiki nam bo razkrila dr. Sonja Ana Hoyer.
V tokratni oddaji Profil bomo govorili o odpeljanih umetninah iz obalnih mest, ki so jih leta 1940 pod krinko vojne nevarnosti prenesli v Italijo v varnejše zaledje. Odnesene so bile umetnine iz muzejev, cerkva, samostanov in iz drugih ustanov. Kasneje so bile ostale umetnine vrnjene v italijanske kraje, nekatere lastnikom na Hrvaškem, nobena pa v današnjo Slovensko Istro. Več o tej dolgoletni problematiki nam bo razkrila dr. Sonja Ana Hoyer.
Gostja Ana Duša, kulturna delavka in pedagoginja Pravljica se je v 19. stoletju z delom bratov Grimm vzpostavila kot žanr za otroke. A če se ozremo v 17. stoletje, zasledimo po krivici prezrto knjigo, ki pojem pravljice močno razširi. Takrat je v Neaplju živel poslednji renesančni novelist Giambattista Basile, avtor prvih literarnih pravljic, ob katerih bo bralec, če se bo branja lotil z danes uveljavljeno predstavo o pravljici, presenečen, celo zgrožen, zapiše Ana Duša v spremni študiji h knjigi Zgodba zgodb, ki jo je prevedla skupaj s sestro Ireno Duša Draž. Drugi tematski fokus pa bo Dušino gledališko delo z mladimi, ki ga po uspešnih predstavah Vihar v glavi in Pravica biti človek v okviru gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana nadaljuje v Slovenskem mladinskem gledališču. V okviru novega programa Mlado mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz je kot mentorica in režiserka skupaj z udeleženci programa in tremi člani igralskega ansambla SMG v zanimivem procesu zasnovala predstavo Svoje usode krojači, ki bo skozi tri družinske situacije prikazala pogled mladih v prihodnost, v kateri vidijo nujnost tranzicije od imeti k biti. Vodi Meta Česnik
Gostja Ana Duša, kulturna delavka in pedagoginja Pravljica se je v 19. stoletju z delom bratov Grimm vzpostavila kot žanr za otroke. A če se ozremo v 17. stoletje, zasledimo po krivici prezrto knjigo, ki pojem pravljice močno razširi. Takrat je v Neaplju živel poslednji renesančni novelist Giambattista Basile, avtor prvih literarnih pravljic, ob katerih bo bralec, če se bo branja lotil z danes uveljavljeno predstavo o pravljici, presenečen, celo zgrožen, zapiše Ana Duša v spremni študiji h knjigi Zgodba zgodb, ki jo je prevedla skupaj s sestro Ireno Duša Draž. Drugi tematski fokus pa bo Dušino gledališko delo z mladimi, ki ga po uspešnih predstavah Vihar v glavi in Pravica biti človek v okviru gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana nadaljuje v Slovenskem mladinskem gledališču. V okviru novega programa Mlado mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz je kot mentorica in režiserka skupaj z udeleženci programa in tremi člani igralskega ansambla SMG v zanimivem procesu zasnovala predstavo Svoje usode krojači, ki bo skozi tri družinske situacije prikazala pogled mladih v prihodnost, v kateri vidijo nujnost tranzicije od imeti k biti. Vodi Meta Česnik
Gost Profila je Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec, ki je spregovoril o novi TV seriji, Dolina rož, ki jo bomo na ekranih lahko videli konec januarja in, je nadaljevanje priljubljenega Jezera in Leninovega parka. Vse tri serije so nastala po lliterarnih predlogah Tadeja Goloba. Tabaković, ki v Dolini rož igra inšpektorja Ahlina- ta zamenja Tarasa Birso- je spregovoril tudi o svojih gledaliških, glasbenih in poliitčnih izkušnjah. Komentiral pa je tudi novo normalnost, ki jo živimo že skorajda dve leti: kako v gledališča ponovno privabiti nazaj občinstvo in zakaj je tako nujna obnova ljubljanske Drame. Voditeljica Marjana Ravnjak
Gost Profila je Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec, ki je spregovoril o novi TV seriji, Dolina rož, ki jo bomo na ekranih lahko videli konec januarja in, je nadaljevanje priljubljenega Jezera in Leninovega parka. Vse tri serije so nastala po lliterarnih predlogah Tadeja Goloba. Tabaković, ki v Dolini rož igra inšpektorja Ahlina- ta zamenja Tarasa Birso- je spregovoril tudi o svojih gledaliških, glasbenih in poliitčnih izkušnjah. Komentiral pa je tudi novo normalnost, ki jo živimo že skorajda dve leti: kako v gledališča ponovno privabiti nazaj občinstvo in zakaj je tako nujna obnova ljubljanske Drame. Voditeljica Marjana Ravnjak
O Iztoku Mlakarju vemo hkrati veliko in malo. Najprej komedijant, potem pa vse ostalo, tudi kantavtor, četudi izraza kot takega najbolj ne ceni. Bližje mu je canzone d'autore – pesem s kontroliranim poreklom. V njegovem primeru tudi geografskim, saj smo se ravno ob njegovih besedilih učili in naučili nekaj primorščine. Dejstvo je, da nam je v njegovi družbi vedno prijetno, če seveda pridemo do vstopnic ali se nekoč, nekje, mimogrede spotaknemo obenj. Skozi humor namreč ne skopari z očitki na račun človeških slabosti, ki jih priznava tudi sebi. Sogovornik v oddaji Profil bo Iztok Mlakar, gledališki igralec in dramatik, sicer pa član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
O Iztoku Mlakarju vemo hkrati veliko in malo. Najprej komedijant, potem pa vse ostalo, tudi kantavtor, četudi izraza kot takega najbolj ne ceni. Bližje mu je canzone d'autore – pesem s kontroliranim poreklom. V njegovem primeru tudi geografskim, saj smo se ravno ob njegovih besedilih učili in naučili nekaj primorščine. Dejstvo je, da nam je v njegovi družbi vedno prijetno, če seveda pridemo do vstopnic ali se nekoč, nekje, mimogrede spotaknemo obenj. Skozi humor namreč ne skopari z očitki na račun človeških slabosti, ki jih priznava tudi sebi. Sogovornik v oddaji Profil bo Iztok Mlakar, gledališki igralec in dramatik, sicer pa član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalca, koreografa, performerja in glasbenika Žigana Krajnčana. Mladi umetnik iz znane glasbene družine ima za seboj že pestro kariero. Koreografiral je več kot deset gledaliških in sodobnih plesnih del, kot plesalec, koreograf in pedagog je gostoval v Evropi in drugod po svetu, režiral več predstav, se preizkusil kot igralec, zdaj pa je tu še njegov prvi glasbeni album.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalca, koreografa, performerja in glasbenika Žigana Krajnčana. Mladi umetnik iz znane glasbene družine ima za seboj že pestro kariero. Koreografiral je več kot deset gledaliških in sodobnih plesnih del, kot plesalec, koreograf in pedagog je gostoval v Evropi in drugod po svetu, režiral več predstav, se preizkusil kot igralec, zdaj pa je tu še njegov prvi glasbeni album.
Žiga Divjak je režiser najmlajše generacije slovenskih gledaliških režiserjev. Kljub svoji mladosti pa se močno zaveda dramatičnosti sveta, ki ga živimo. Kot angažiran režiser zahteva odgovornost oblasti in politike do perečih tem kot so: človekove pravice, begunska in podnebna kriza. Pred nedavnim je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel posebno nagrado za »družbeno občutljivost«. V najnovejši uprizoritvi Vročina na gledališko izjemno sugestiven način spregovori o segrevanju planeta zemlje in njegovih posledicah. Dobitnik številnih nagrad, več Borštnikovih, Župančičeve in drugih je spregovoril tudi o posledicah korona krize za gledališko ustvarjanje. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Žiga Divjak je režiser najmlajše generacije slovenskih gledaliških režiserjev. Kljub svoji mladosti pa se močno zaveda dramatičnosti sveta, ki ga živimo. Kot angažiran režiser zahteva odgovornost oblasti in politike do perečih tem kot so: človekove pravice, begunska in podnebna kriza. Pred nedavnim je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel posebno nagrado za »družbeno občutljivost«. V najnovejši uprizoritvi Vročina na gledališko izjemno sugestiven način spregovori o segrevanju planeta zemlje in njegovih posledicah. Dobitnik številnih nagrad, več Borštnikovih, Župančičeve in drugih je spregovoril tudi o posledicah korona krize za gledališko ustvarjanje. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Gostja oddaje Profil je skladateljica Lara Vrhunc. Vrhunčeva ima doktorat iz muzikologije, na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani tudi predava. Leta 2003 Je dobila nagrado Prešernovega sklada za skladbo z naslovom Hologram. Trenutno je polno zasedena z organizacijo Foruma nove glasbe, ki se začne v petek, 12.11. Z Vrhunčevo se Boštjan Jurečič pogovarja o Forumu, o njeni glasbi in o sodobni glasbi nasploh.
Gostja oddaje Profil je skladateljica Lara Vrhunc. Vrhunčeva ima doktorat iz muzikologije, na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani tudi predava. Leta 2003 Je dobila nagrado Prešernovega sklada za skladbo z naslovom Hologram. Trenutno je polno zasedena z organizacijo Foruma nove glasbe, ki se začne v petek, 12.11. Z Vrhunčevo se Boštjan Jurečič pogovarja o Forumu, o njeni glasbi in o sodobni glasbi nasploh.
Kadar beseda nanese na Janija Kovačiča, enotno mnenje ne obstaja. Profesor, kantavtor, pesnik, pisatelj, filozof, humanist, antiheroj, petkov kolesar – in ne nujno v tem vrstnem redu. Predvsem pa prepričanec v moč besede. Človeška neumnost namreč ne pozna meja in Jani jo zna ubesediti na posmehljiv ali žlahtno ironičen način. Prvi, jasno! Ja, tudi opredelil se je, vendar je vedno izbral stran – človeka. Ker besede zapoje, ne gre za poezijo, temveč pojezijo, pravzaprav ljudske evangelije na urbani način. To počne že celih petinštirideset let, ko se je prvič predstavil na ljubljanski filozofski fakulteti. Gost oddaje Profil je profesor, kantavtor, nesojeni član prve jugoslovanske/slovenske bob ekipe, pionir popularnega računalništva v Sloveniji, pa tudi obraz vsakršnih protestov s človeškim obrazom – Jani Kovačič.
Kadar beseda nanese na Janija Kovačiča, enotno mnenje ne obstaja. Profesor, kantavtor, pesnik, pisatelj, filozof, humanist, antiheroj, petkov kolesar – in ne nujno v tem vrstnem redu. Predvsem pa prepričanec v moč besede. Človeška neumnost namreč ne pozna meja in Jani jo zna ubesediti na posmehljiv ali žlahtno ironičen način. Prvi, jasno! Ja, tudi opredelil se je, vendar je vedno izbral stran – človeka. Ker besede zapoje, ne gre za poezijo, temveč pojezijo, pravzaprav ljudske evangelije na urbani način. To počne že celih petinštirideset let, ko se je prvič predstavil na ljubljanski filozofski fakulteti. Gost oddaje Profil je profesor, kantavtor, nesojeni član prve jugoslovanske/slovenske bob ekipe, pionir popularnega računalništva v Sloveniji, pa tudi obraz vsakršnih protestov s človeškim obrazom – Jani Kovačič.
Gost oddaje bo tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist Dušan Jelinčič. Najnovejše delo v njegovem raznolikem opusu je roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, v katerem pripoveduje o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetove spominske zapiske je sin Dušan tenkočutno prelil v presunljivo pripoved o uporu, trpljenju, bolečini in vztrajanju. Dušan Jelinčič bo spregovoril tudi o alpinizmu kot življenjskem vodilu, o svojih vzponih na osemtisočake v Himalaji in romanih z gorniško tematiko. Kot pravi Tržačan in hkrati zamejski Slovenec bo orisal tudi značilnosti mesta, ki ga je upodobil v knjigi novel Tržaške prikazni. Voditeljica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Gost oddaje bo tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist Dušan Jelinčič. Najnovejše delo v njegovem raznolikem opusu je roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, v katerem pripoveduje o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetove spominske zapiske je sin Dušan tenkočutno prelil v presunljivo pripoved o uporu, trpljenju, bolečini in vztrajanju. Dušan Jelinčič bo spregovoril tudi o alpinizmu kot življenjskem vodilu, o svojih vzponih na osemtisočake v Himalaji in romanih z gorniško tematiko. Kot pravi Tržačan in hkrati zamejski Slovenec bo orisal tudi značilnosti mesta, ki ga je upodobil v knjigi novel Tržaške prikazni. Voditeljica oddaje: Alenka Zor Simoniti
»Zvok je v jedru našega sveta. Če hočemo ali ne, je ves čas nek zvok. Uporablja se ga v vojnah, mučenju, ustrahovanju, ne pozabimo na dretje v naših medsebojnih odnosih. Ko neka skupina, ki jo dominantna skupina zatira, dojame to moč, ki jo s seboj nosi zvok, jo lahko uporabi točno zato, da se proti tej uničevalni glasnosti bori.« Nina Dragičević se kot pesnica, performerka in sociologinja ukvarja z zvokom in zvočnostjo. Je pionirka feministične ali lezbične muzikologije, v svojem doktoratu pa raziskuje, kako zveni birokracija. Dragičević z lastnim zgledom priporoča kultivirati angažirano poslušanje zvokov in tišin ter strahu navkljub anomalije imenovati. V pogovoru z Meto Česnik bo predstavila tudi poemo To telo, pokončno, ki je nedavno izšla pri založbi Škuc.
»Zvok je v jedru našega sveta. Če hočemo ali ne, je ves čas nek zvok. Uporablja se ga v vojnah, mučenju, ustrahovanju, ne pozabimo na dretje v naših medsebojnih odnosih. Ko neka skupina, ki jo dominantna skupina zatira, dojame to moč, ki jo s seboj nosi zvok, jo lahko uporabi točno zato, da se proti tej uničevalni glasnosti bori.« Nina Dragičević se kot pesnica, performerka in sociologinja ukvarja z zvokom in zvočnostjo. Je pionirka feministične ali lezbične muzikologije, v svojem doktoratu pa raziskuje, kako zveni birokracija. Dragičević z lastnim zgledom priporoča kultivirati angažirano poslušanje zvokov in tišin ter strahu navkljub anomalije imenovati. V pogovoru z Meto Česnik bo predstavila tudi poemo To telo, pokončno, ki je nedavno izšla pri založbi Škuc.
Povod za pogovor z režiserjem in profesorjem na AGRFT, Janezom Pipanom, je premiera odrske priredbe romana To noč sem jo videl romanopisca in dramatika Draga Jančarja. Gre za širokopotezno koprodukcijo, ki se bo 24. 9. zgodila na odru mariborske Drame v sodelovanju z dunajskim Burgtheatrom, JDP iz Beograda in CD. Večjezična spektakelska uprizoritev sledi Jančarjevi zgodbi in v formi scenske balade v treh slikah na vznemirljiv način ugledališči Jančarjev roman. Pipan je spregovoril tudi o stanju gledališča v času korona krize in komentiral gibanje Me too v kontekstu dogajanja na AGRFT. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Povod za pogovor z režiserjem in profesorjem na AGRFT, Janezom Pipanom, je premiera odrske priredbe romana To noč sem jo videl romanopisca in dramatika Draga Jančarja. Gre za širokopotezno koprodukcijo, ki se bo 24. 9. zgodila na odru mariborske Drame v sodelovanju z dunajskim Burgtheatrom, JDP iz Beograda in CD. Večjezična spektakelska uprizoritev sledi Jančarjevi zgodbi in v formi scenske balade v treh slikah na vznemirljiv način ugledališči Jančarjev roman. Pipan je spregovoril tudi o stanju gledališča v času korona krize in komentiral gibanje Me too v kontekstu dogajanja na AGRFT. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Gost bo skladatelj Aldo Kumar. Vrsto nagrad za njegovo delo, ki sega tudi na področje odrskih umetnosti in filma, je spomladi dopolnila še stanovska Kozinova nagrada Društva slovenskih skladateljev za svoj obsežen opus, ki ga odlikujeta raznolikost in komunikativnost, zaradi česar je tudi med najpogosteje izvajanimi. Je pa Kumar med skladatelji resne glasbe posebnost, saj vodi tudi skupino Anbot, ki izvaja popularno glasbo različnih kultur in narodov, pa tudi iz filmov. V pogovoru z Meto Česnik pa bo prvič razkril tudi svoje literarne poskuse.
Gost bo skladatelj Aldo Kumar. Vrsto nagrad za njegovo delo, ki sega tudi na področje odrskih umetnosti in filma, je spomladi dopolnila še stanovska Kozinova nagrada Društva slovenskih skladateljev za svoj obsežen opus, ki ga odlikujeta raznolikost in komunikativnost, zaradi česar je tudi med najpogosteje izvajanimi. Je pa Kumar med skladatelji resne glasbe posebnost, saj vodi tudi skupino Anbot, ki izvaja popularno glasbo različnih kultur in narodov, pa tudi iz filmov. V pogovoru z Meto Česnik pa bo prvič razkril tudi svoje literarne poskuse.
Gostja oddaje bo Mira Delavec Touhami, trikratna doktorica znanosti, literarna zgodovinarka, ki se že dve desetletji z vsem srcem in raziskovalno skrbnostjo posveča opusu Josipine Urbančič Turnograjske, prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice. Kot humanitarna delavka pa je tesno povezana s Tuaregi, nomadskim ljudstvom iz Sahare. Že vrsto leto potuje v Afriko in skuša Tuaregom olajšati težke življenjske razmere. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gostja oddaje bo Mira Delavec Touhami, trikratna doktorica znanosti, literarna zgodovinarka, ki se že dve desetletji z vsem srcem in raziskovalno skrbnostjo posveča opusu Josipine Urbančič Turnograjske, prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice. Kot humanitarna delavka pa je tesno povezana s Tuaregi, nomadskim ljudstvom iz Sahare. Že vrsto leto potuje v Afriko in skuša Tuaregom olajšati težke življenjske razmere. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gost oddaje bo dr. David Bandelj, pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njegov opus obsega več pesniških zbirk in del s področja literarne vede, dejaven je tudi kot pedagog in zborovodja. Mladost je preživel v Gorici, kamor se je vrnil po študiju primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, in kjer poučuje slovenščino in zgodovino na slovenski srednji tehniški šoli. Svojo novo pesniško zbirko je posvetil žrtvam holokavsta, njen naslov pa pove, da če bi za vsako žrtev holokavsta molčali minuto, bi se nabralo za enajst let in pol tišine. Pesnikova družina je v obdobju med obema vojnama doživela nasilno fašistično raznarodovanje s spremembo priimka Bandelj v Bandelli, a David Bandelj je dosegel vrnitev priimka v izvorno slovensko obliko. Dr. Bandelj se kot zborovodja posveča delu z mladimi in vodi Mešani mladinski zbor Emil Komel. Prav zborovska tradicija ima močno povezovalno vlogo in utrjuje skupni slovenski kulturni prostor. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gost oddaje bo dr. David Bandelj, pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njegov opus obsega več pesniških zbirk in del s področja literarne vede, dejaven je tudi kot pedagog in zborovodja. Mladost je preživel v Gorici, kamor se je vrnil po študiju primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, in kjer poučuje slovenščino in zgodovino na slovenski srednji tehniški šoli. Svojo novo pesniško zbirko je posvetil žrtvam holokavsta, njen naslov pa pove, da če bi za vsako žrtev holokavsta molčali minuto, bi se nabralo za enajst let in pol tišine. Pesnikova družina je v obdobju med obema vojnama doživela nasilno fašistično raznarodovanje s spremembo priimka Bandelj v Bandelli, a David Bandelj je dosegel vrnitev priimka v izvorno slovensko obliko. Dr. Bandelj se kot zborovodja posveča delu z mladimi in vodi Mešani mladinski zbor Emil Komel. Prav zborovska tradicija ima močno povezovalno vlogo in utrjuje skupni slovenski kulturni prostor. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
V oddaji Profil Tina Šrot gosti novogoriška plesna umetnika Nastjo Bremec Rynia in Michala Rynio, ki sta si od leta 2009 pod imenom MN Dance Company ustvarila mednarodno odmevno plesno-koreografsko kariero.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti novogoriška plesna umetnika Nastjo Bremec Rynia in Michala Rynio, ki sta si od leta 2009 pod imenom MN Dance Company ustvarila mednarodno odmevno plesno-koreografsko kariero.
Izid knjige Rac, izpod peresa dramaturginje Petre Pogorevc, je bil povod za pogovor v studiju Profila z legendarnim gledališkim in filmskim igralcem Radkom Poličem Racom. Beseda bo tekla o življenju in delu karizmatičnega in neukrotljivega igralca; od zgodnjega otroštva, nenehnih selitev, študija na ljubljanski AGRFT, številnih izvrstnih vlog na slovenskem in tujem odru, sodelovanja z režiserji, še posebej z Dušanom Jovanovičem in Tomažem Pandurjem. Pa o Dubrovniku, ki ima v Poličevem življenju gotovo posebno mesto. V zadnjih petih letih je Rac doživel kar štiri klinične smrti in se vrnil nazaj v življenje. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Izid knjige Rac, izpod peresa dramaturginje Petre Pogorevc, je bil povod za pogovor v studiju Profila z legendarnim gledališkim in filmskim igralcem Radkom Poličem Racom. Beseda bo tekla o življenju in delu karizmatičnega in neukrotljivega igralca; od zgodnjega otroštva, nenehnih selitev, študija na ljubljanski AGRFT, številnih izvrstnih vlog na slovenskem in tujem odru, sodelovanja z režiserji, še posebej z Dušanom Jovanovičem in Tomažem Pandurjem. Pa o Dubrovniku, ki ima v Poličevem življenju gotovo posebno mesto. V zadnjih petih letih je Rac doživel kar štiri klinične smrti in se vrnil nazaj v življenje. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
V oddaji Profil voditeljica Tina Šrot gosti Renata Zanello, vrhunskega koreografa in novega direktorja Baleta SNG Opera in Balet Ljubljana.
V oddaji Profil voditeljica Tina Šrot gosti Renata Zanello, vrhunskega koreografa in novega direktorja Baleta SNG Opera in Balet Ljubljana.
Gostja oddaje Profil bo dramska in filmska igralka Ajda Smrekar, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Doslej je na karierni poti oblikovala že vrsto intrigantnih in zanimivih vlog. Na prvem festivalu KRAFFT je za vlogo Nike Glavan v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva prejela nagrado veliki plan, ki jo podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja oddaje Profil bo dramska in filmska igralka Ajda Smrekar, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Doslej je na karierni poti oblikovala že vrsto intrigantnih in zanimivih vlog. Na prvem festivalu KRAFFT je za vlogo Nike Glavan v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva prejela nagrado veliki plan, ki jo podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja Profila je dr. Jela Krečič, pisateljica, filozofinja in predavateljica na ljubljanski Univerzi. Z njo smo se pogovarjali o njeni najnovejši knjigi Zmote neprevaranih – od modernizma do Hollywooda, ki je izšla v zbirki Analecta pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. V njej razmišlja o sodobnih fenomenih umetnosti, popularne kulture, ideologije in vsakdanjega življenja v času 20. in 21. stoletja oziroma v času kulturne logike poznega kapitalizma. Voditeljica: Mateja Valentinčič
Gostja Profila je dr. Jela Krečič, pisateljica, filozofinja in predavateljica na ljubljanski Univerzi. Z njo smo se pogovarjali o njeni najnovejši knjigi Zmote neprevaranih – od modernizma do Hollywooda, ki je izšla v zbirki Analecta pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. V njej razmišlja o sodobnih fenomenih umetnosti, popularne kulture, ideologije in vsakdanjega življenja v času 20. in 21. stoletja oziroma v času kulturne logike poznega kapitalizma. Voditeljica: Mateja Valentinčič
Ko se je maja leta 1994 prvič odpravil iz Ljubljane, je v spremni besedi k plošči To Hell and Back napačno zapisal ime naše prestolnice. Seveda si takrat niti približno ni predstavljal, da bo Lublijana slabo desetletje kasneje postala njegov, lahko rečemo, prvi dom. Chris Eckman je v dobesednem prevodu eck-man človek z roba, sicer pa žlahtni šestdesetletnik, ki je nekoč poveljeval skupini The Walkabouts, od blizu in od znotraj spremljal poslednjo revolucijo v popularni glasbi v Seattlu pred tridesetimi leti, na koncu pa sledil svojemu srcu in se ustalil v Ljubljani, kjer je ustanovil priznano založbo Glitterbeat.
Ko se je maja leta 1994 prvič odpravil iz Ljubljane, je v spremni besedi k plošči To Hell and Back napačno zapisal ime naše prestolnice. Seveda si takrat niti približno ni predstavljal, da bo Lublijana slabo desetletje kasneje postala njegov, lahko rečemo, prvi dom. Chris Eckman je v dobesednem prevodu eck-man človek z roba, sicer pa žlahtni šestdesetletnik, ki je nekoč poveljeval skupini The Walkabouts, od blizu in od znotraj spremljal poslednjo revolucijo v popularni glasbi v Seattlu pred tridesetimi leti, na koncu pa sledil svojemu srcu in se ustalil v Ljubljani, kjer je ustanovil priznano založbo Glitterbeat.
V tokratni oddaji Profil bomo gostili direktorico Gledališče Koper in gledališko režiserko Katjo Pegan, ki letos obeležuje 25 let delovanja na gledališki sceni. Gledališče Koper je najmlajše slovensko profesionalno gledališče, a njegovi zametki so se začeli že v času beneške republike.
V tokratni oddaji Profil bomo gostili direktorico Gledališče Koper in gledališko režiserko Katjo Pegan, ki letos obeležuje 25 let delovanja na gledališki sceni. Gledališče Koper je najmlajše slovensko profesionalno gledališče, a njegovi zametki so se začeli že v času beneške republike.
»Ulice pripadajo ljudem,« se je glasila borbena parola konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Samo generacijo pozneje so grafiti in ulična umetnost postali naši redni sopotniki med vsakodnevnimi opravki. Vandalizem ali umetnost? O tem in še marsičem z magistrom Sandijem Abramom, poznavalcem in razlagalcem ulične umetnosti.
»Ulice pripadajo ljudem,« se je glasila borbena parola konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Samo generacijo pozneje so grafiti in ulična umetnost postali naši redni sopotniki med vsakodnevnimi opravki. Vandalizem ali umetnost? O tem in še marsičem z magistrom Sandijem Abramom, poznavalcem in razlagalcem ulične umetnosti.
Marko Hribernik je dirigent, pianist in umetniški direktor ljubljanske Opere, sicer pa izhaja iz glasbene družine, v kateri so se vsi ukvarjali z glasbo, glasbene spodbude pa dobili že zelo zgodaj od pokojnega očeta, ki je bil zdravnik homeopat. Marko Hribernik bo spregovoril o viziji ljubljanske Opere v prihodnje, o njeni kadrovski in repertoarni politiki. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Marko Hribernik je dirigent, pianist in umetniški direktor ljubljanske Opere, sicer pa izhaja iz glasbene družine, v kateri so se vsi ukvarjali z glasbo, glasbene spodbude pa dobili že zelo zgodaj od pokojnega očeta, ki je bil zdravnik homeopat. Marko Hribernik bo spregovoril o viziji ljubljanske Opere v prihodnje, o njeni kadrovski in repertoarni politiki. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gost tokratne oddaje Profil bo Rok Vevar, komparativist po izobrazbi, sicer pa ključen kronist in zgodovinar slovenskega baleta in sodobnega plesa. V studio smo ga povabili ob izidu knjige o slovenski plesalki Ksenji Hribar, soustanoviteljici Plesnega teatra Ljubljana z izkušnjo delovanja v razburljivem Londonu 60-ih let.
Gost tokratne oddaje Profil bo Rok Vevar, komparativist po izobrazbi, sicer pa ključen kronist in zgodovinar slovenskega baleta in sodobnega plesa. V studio smo ga povabili ob izidu knjige o slovenski plesalki Ksenji Hribar, soustanoviteljici Plesnega teatra Ljubljana z izkušnjo delovanja v razburljivem Londonu 60-ih let.
Punk, Pankrti, Novi rock, Laibach, Magna Purga, Radio Študent, ŠKUC Ropot, Nick Cave, Nirvana, Sex Pistols, David Bowie, Metallica, Odbor za varstvo človekovih pravic, Studio City je samo naključni hitropotezni izbor poglavij iz glasbenega in politično razgibanega življenjepisa Igorja Vidmarja, ki ga gostimo v tokratni oddaji Profil. Začel je kot poročevalec z demonstracij in ljubitelj underground stripa, potem se mu je zgodil punk. Z njim je vstopil v vseslovensko kulturno in politično zavest. Ob 60-letnici so mu kolegi priredili koncertni variete, za nedavno dopolnjenih 70 let pa je pisatelj Jurij Hudolin napisal knjigo Samohodec.
Punk, Pankrti, Novi rock, Laibach, Magna Purga, Radio Študent, ŠKUC Ropot, Nick Cave, Nirvana, Sex Pistols, David Bowie, Metallica, Odbor za varstvo človekovih pravic, Studio City je samo naključni hitropotezni izbor poglavij iz glasbenega in politično razgibanega življenjepisa Igorja Vidmarja, ki ga gostimo v tokratni oddaji Profil. Začel je kot poročevalec z demonstracij in ljubitelj underground stripa, potem se mu je zgodil punk. Z njim je vstopil v vseslovensko kulturno in politično zavest. Ob 60-letnici so mu kolegi priredili koncertni variete, za nedavno dopolnjenih 70 let pa je pisatelj Jurij Hudolin napisal knjigo Samohodec.
Ob premieri nove kriminalne serije Primeri inšpektorja Vrenka, težko pričakovanega in kljub vsem oviram uresničenega projekta Televizije Slovenija, bo gost Profila glavni junak, igralec Dario Varga. Dolgoletni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je v avtobiografskem gledališkem portretu Zakulisje prvakov leta 2014 opisal dve vrsti igralcev: tiste, ki imajo radi gledališče v sebi, in tiste, ki imajo radi sebe v gledališču. Prvi hodijo v teater na psihoterapijo, drugi na rampo. Tudi o nujnosti in dobrobiti eksperimenta bo razmišljal Varga v pogovoru z Meto Česnik.
Ob premieri nove kriminalne serije Primeri inšpektorja Vrenka, težko pričakovanega in kljub vsem oviram uresničenega projekta Televizije Slovenija, bo gost Profila glavni junak, igralec Dario Varga. Dolgoletni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je v avtobiografskem gledališkem portretu Zakulisje prvakov leta 2014 opisal dve vrsti igralcev: tiste, ki imajo radi gledališče v sebi, in tiste, ki imajo radi sebe v gledališču. Prvi hodijo v teater na psihoterapijo, drugi na rampo. Tudi o nujnosti in dobrobiti eksperimenta bo razmišljal Varga v pogovoru z Meto Česnik.
Priznani bioterapevt, šaman in zdravilec Marjan Ogorevc bo spregovoril o magiji, kot mostu med znanostjo in religijo. Tako je naslov njegove najnovejše knjige, v kateri spregovori o številnih zlorabah magije, ki jih lahko preprečimo samo z etičnim delovanjem. V pogovoru se bomo dotaknili številnih tem od tehnološkega transhumanizma, umetne inteligence, karmične diagnostike kot Ogorevčeve temeljne terapevtske metode, Axis mundi,..vse do procesa samozdravljenja. Kot je prepričan Ogorevc, je magija vsako dejanje, naš odnos do njega pa določa, ali bo šlo za črno ali belo magijo. Spregovorili bomo tudi o karmičnem dolgu Slovencev, ki nas je pahnil v dramatično situacijo povezano s korona krizo. Vsi smo soodgovorni za stopnjo zavesti na planetu zemlja, zato je še toliko bolj pomembno, da ozaveščamo odnos do narave in živali! Voditeljica: Marjana Ravnjak
Priznani bioterapevt, šaman in zdravilec Marjan Ogorevc bo spregovoril o magiji, kot mostu med znanostjo in religijo. Tako je naslov njegove najnovejše knjige, v kateri spregovori o številnih zlorabah magije, ki jih lahko preprečimo samo z etičnim delovanjem. V pogovoru se bomo dotaknili številnih tem od tehnološkega transhumanizma, umetne inteligence, karmične diagnostike kot Ogorevčeve temeljne terapevtske metode, Axis mundi,..vse do procesa samozdravljenja. Kot je prepričan Ogorevc, je magija vsako dejanje, naš odnos do njega pa določa, ali bo šlo za črno ali belo magijo. Spregovorili bomo tudi o karmičnem dolgu Slovencev, ki nas je pahnil v dramatično situacijo povezano s korona krizo. Vsi smo soodgovorni za stopnjo zavesti na planetu zemlja, zato je še toliko bolj pomembno, da ozaveščamo odnos do narave in živali! Voditeljica: Marjana Ravnjak
Gost tokratnega Profila, ki bo na sporedu dan pred božičnim večerom, bo gospod Zorko Bajc, župnik iz Pirana, ki pa je daleč od običajnega duhovnika. Je namreč tudi umetniški fotograf, ustvarjalec dokumentarnih filmov, organizator kulturnih prireditev, skrbnik sakralne in kulturne dediščine, pa tudi vnet popotnik in ljubitelj narave. Na papeški univerzi v Rimu je zaključil podiplomski študij sakralne umetnosti, pa tudi študij fotografije in filma. Pred dvema desetletjema je prišel v Piran in prav po njegovi zaslugi danes znamenita stolna cerkev sv. Jurija sije v vsem svojem sijaju na hribu, od koder se ponuja prelep pogled na Tartinijev trg. Pred leti se je zavzeto lotil tudi izgradnje pastoralno-kulturnega centra Georgios, kjer potekajo številne prireditve skozi vse leto.
Gost tokratnega Profila, ki bo na sporedu dan pred božičnim večerom, bo gospod Zorko Bajc, župnik iz Pirana, ki pa je daleč od običajnega duhovnika. Je namreč tudi umetniški fotograf, ustvarjalec dokumentarnih filmov, organizator kulturnih prireditev, skrbnik sakralne in kulturne dediščine, pa tudi vnet popotnik in ljubitelj narave. Na papeški univerzi v Rimu je zaključil podiplomski študij sakralne umetnosti, pa tudi študij fotografije in filma. Pred dvema desetletjema je prišel v Piran in prav po njegovi zaslugi danes znamenita stolna cerkev sv. Jurija sije v vsem svojem sijaju na hribu, od koder se ponuja prelep pogled na Tartinijev trg. Pred leti se je zavzeto lotil tudi izgradnje pastoralno-kulturnega centra Georgios, kjer potekajo številne prireditve skozi vse leto.
Tokratni gost v oddaji Profil je Jiri Kočica. Kočica je kipar, dejaven je tudi kot pisec strokovnih besedil. Zdaj je pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov Izvirnik. Knjiga je literariziran pogled na enega najpomembnejših pojavov v umetnosti dvajsetega stoletja.
Tokratni gost v oddaji Profil je Jiri Kočica. Kočica je kipar, dejaven je tudi kot pisec strokovnih besedil. Zdaj je pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov Izvirnik. Knjiga je literariziran pogled na enega najpomembnejših pojavov v umetnosti dvajsetega stoletja.
O Vladu Kreslinu lahko pišemo resne in manj resne študije, snemamo najrazličnejše oddaje ali dokumentarne filme, vendar nikoli ne bomo mogli docela zaobjeti njegovih karakternih posebnosti. Kreslin je namreč tako enkraten, da nam ga zavidajo celo Hrvati. Njegovo popotovanje iz rodne prekmurske grude v rock and roll in kasnejša umetniška vrnitev v toplino domačega ognjišča sta v slovenskem prostoru porodila svojstven fenomen v popularni glasbi, ki je segel tudi onkraj naših meja. Srce mladostnega upornika se je na neki točki namreč zmehčalo ter se oplemenitilo z vonjem po domači zemlji. Sad tega je muzika, odprta in na prepihu, dovzetna za vse novotarije, vendar istočasno zavezana koreninam. Vlado Kreslin nas je namreč v več kot polstoletni karieri prepričal, da gre za eno in isto pesem, ki jo pojemo na neprešteto načinov.
O Vladu Kreslinu lahko pišemo resne in manj resne študije, snemamo najrazličnejše oddaje ali dokumentarne filme, vendar nikoli ne bomo mogli docela zaobjeti njegovih karakternih posebnosti. Kreslin je namreč tako enkraten, da nam ga zavidajo celo Hrvati. Njegovo popotovanje iz rodne prekmurske grude v rock and roll in kasnejša umetniška vrnitev v toplino domačega ognjišča sta v slovenskem prostoru porodila svojstven fenomen v popularni glasbi, ki je segel tudi onkraj naših meja. Srce mladostnega upornika se je na neki točki namreč zmehčalo ter se oplemenitilo z vonjem po domači zemlji. Sad tega je muzika, odprta in na prepihu, dovzetna za vse novotarije, vendar istočasno zavezana koreninam. Vlado Kreslin nas je namreč v več kot polstoletni karieri prepričal, da gre za eno in isto pesem, ki jo pojemo na neprešteto načinov.
V oddaji Profil voditeljica Tina Šrot gosti eno najbolj znanih slovenskih plesalk flamenka Ano Pandur Predin, sicer tudi hispanistko in filozofinjo, ki kot koreografinja inovativno povezuje flamenko s sodobnimi plesnimi, glasbenimi in gledališkimi žanri.
V oddaji Profil voditeljica Tina Šrot gosti eno najbolj znanih slovenskih plesalk flamenka Ano Pandur Predin, sicer tudi hispanistko in filozofinjo, ki kot koreografinja inovativno povezuje flamenko s sodobnimi plesnimi, glasbenimi in gledališkimi žanri.
S kakšnimi urbanističnimi in arhitekturnimi težavami se sooča naš obalni prostor? Ali znamo izkoristiti vse potenciale, ki jih slovensko Primorje prinaša? O tem se bomo pogovarjali z arhitektom dr. Boštjanom Bugaričem.
S kakšnimi urbanističnimi in arhitekturnimi težavami se sooča naš obalni prostor? Ali znamo izkoristiti vse potenciale, ki jih slovensko Primorje prinaša? O tem se bomo pogovarjali z arhitektom dr. Boštjanom Bugaričem.
Tokrat bo Profil v znamenju pohodništva. Dan po premiernem predvajanju bo izšla knjiga Transverzala, ki jo je v samozalozbi izdal Jakob J. Kenda. Doktorja fantazijske književnosti največ Slovencev pozna po prevodu sage o Harryju Potterju, a njegova strast je tudi pohodnišvo - je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot v ZDA. Potopis, prepleten s sociološkimi uvidi in literaturo transcendentalistov, je na lanskem knjižnem sejmu požel nagrado za najboljši literarni prvenec. Podobno čtivo je tudi Transverzala, v kateri Kenda obudi nikoli uresničeno idejo o krožni transverzali po Sloveniji, ki bi po njegovem prepričanju ne le omogočila izkušnjo dolge, vsaj dva meseca trajajoče hoje, pač pa tudi prispevala k povezovanju tradicionalno razklanega slovenskega naroda.
Tokrat bo Profil v znamenju pohodništva. Dan po premiernem predvajanju bo izšla knjiga Transverzala, ki jo je v samozalozbi izdal Jakob J. Kenda. Doktorja fantazijske književnosti največ Slovencev pozna po prevodu sage o Harryju Potterju, a njegova strast je tudi pohodnišvo - je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot v ZDA. Potopis, prepleten s sociološkimi uvidi in literaturo transcendentalistov, je na lanskem knjižnem sejmu požel nagrado za najboljši literarni prvenec. Podobno čtivo je tudi Transverzala, v kateri Kenda obudi nikoli uresničeno idejo o krožni transverzali po Sloveniji, ki bi po njegovem prepričanju ne le omogočila izkušnjo dolge, vsaj dva meseca trajajoče hoje, pač pa tudi prispevala k povezovanju tradicionalno razklanega slovenskega naroda.
V oddaji Profil se bo voditelj Boštjan Jurečič pogovarjal s slovensko slikarko Tjašo Rener. Renerjeva ima za seboj zanimivo zgodbo, saj se je že pred leti preselila v Gano. V Gani si je ustvarila življenje in tudi umetniško kariero.
V oddaji Profil se bo voditelj Boštjan Jurečič pogovarjal s slovensko slikarko Tjašo Rener. Renerjeva ima za seboj zanimivo zgodbo, saj se je že pred leti preselila v Gano. V Gani si je ustvarila življenje in tudi umetniško kariero.
V studijskem intervjuju Profil bo spregovorila Aleksandra Bajde, skladateljica in doktorska študentka kulturne diplomacije, ki živi in deluje na Dunaju. Gre za zanimivo kombinacijo glasbene ustvarjalnosti in zanimanja za specifičen študij kulturne diplomacije, zato bomo poskušali izvedeti kako Bajdetova razmišlja o pomenu kulturnih atašejev in vlogi kulturne diplomacije v okviru veleposlaništev. Voditeljica: Darja Korez
V studijskem intervjuju Profil bo spregovorila Aleksandra Bajde, skladateljica in doktorska študentka kulturne diplomacije, ki živi in deluje na Dunaju. Gre za zanimivo kombinacijo glasbene ustvarjalnosti in zanimanja za specifičen študij kulturne diplomacije, zato bomo poskušali izvedeti kako Bajdetova razmišlja o pomenu kulturnih atašejev in vlogi kulturne diplomacije v okviru veleposlaništev. Voditeljica: Darja Korez
Gost oddaje bo Marij Čuk, pesnik, pisatelj, dramatik, gledališki kritik, novinar in publicist iz Trsta. Pred kratkim je naletel na veliko pozornosti njegov četrti roman Črni obroč, prvi slovenski roman o požigu Narodnega doma v Trstu pred sto leti. Pisatelj kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tudi v svojih drugih proznih delih pronicljivo prikazuje položaj slovenstva v zamejstvu. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gost oddaje bo Marij Čuk, pesnik, pisatelj, dramatik, gledališki kritik, novinar in publicist iz Trsta. Pred kratkim je naletel na veliko pozornosti njegov četrti roman Črni obroč, prvi slovenski roman o požigu Narodnega doma v Trstu pred sto leti. Pisatelj kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tudi v svojih drugih proznih delih pronicljivo prikazuje položaj slovenstva v zamejstvu. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Krajinska ureditev nordijskega centra Planica, območje nogometnega centra na Brdu pri Kranju, zunanja ureditev prenovljene Švicarije – to je le nekaj projektov studia oblikovanja prostora AKKA, katerega vodi Ana Kučan. Krajinska arhitektka, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, o prostoru razmišlja celovito. Veliko pozornosti namenja tudi izginjajočemu javnemu prostoru, katerega pomen in vrednost so ponovno potrdile tudi razmere v času koronakrize. Z gostjo tokratnega profila bomo govorili tako o oblikovanju vrtov in parkov kot tudi o nujnosti ohranjanja zelenih in drugih vsem dostopnih površin v mestih. Voditeljica: Polona Balantič
Krajinska ureditev nordijskega centra Planica, območje nogometnega centra na Brdu pri Kranju, zunanja ureditev prenovljene Švicarije – to je le nekaj projektov studia oblikovanja prostora AKKA, katerega vodi Ana Kučan. Krajinska arhitektka, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, o prostoru razmišlja celovito. Veliko pozornosti namenja tudi izginjajočemu javnemu prostoru, katerega pomen in vrednost so ponovno potrdile tudi razmere v času koronakrize. Z gostjo tokratnega profila bomo govorili tako o oblikovanju vrtov in parkov kot tudi o nujnosti ohranjanja zelenih in drugih vsem dostopnih površin v mestih. Voditeljica: Polona Balantič
Zakaj Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, ki je kulturni spomenik državnega pomena, kljub preklicu epidemije covida-19 ostaja zaprt za obiskovalce? Koliko časa bo država še dopuščala propadanje nekdanjega solinarskega naselja v Krajinskem parku Sečoveljske soline, edinega ohranjenega na območju severnega Jadrana? O tej neprecenljivi etnološki in krajinski dediščini se bomo pogovarjali z direktorjem Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Francom Jurijem. Pa tudi o tem, kako vrednotimo pomorsko kulturo danes in zakaj je Tartini kulturna ikona severnega Jadrana. Voditeljica: Nataša Mihelič
Zakaj Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, ki je kulturni spomenik državnega pomena, kljub preklicu epidemije covida-19 ostaja zaprt za obiskovalce? Koliko časa bo država še dopuščala propadanje nekdanjega solinarskega naselja v Krajinskem parku Sečoveljske soline, edinega ohranjenega na območju severnega Jadrana? O tej neprecenljivi etnološki in krajinski dediščini se bomo pogovarjali z direktorjem Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Francom Jurijem. Pa tudi o tem, kako vrednotimo pomorsko kulturo danes in zakaj je Tartini kulturna ikona severnega Jadrana. Voditeljica: Nataša Mihelič
Doktor Gregor Pompe je muzikolog, skladatelj in glasbeni kritik. Je predavatelj na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete, največ se ukvarja s sodobno glasbo. Zdaj je izšel četrti del Zgodovine glasbe na slovenskem, katerega avtor je prav Pompe. V delu obravnava slovensko glasbo, ki je nastala med letoma 1918 in 2018. Voditelj: Boštjan Jurečič
Doktor Gregor Pompe je muzikolog, skladatelj in glasbeni kritik. Je predavatelj na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete, največ se ukvarja s sodobno glasbo. Zdaj je izšel četrti del Zgodovine glasbe na slovenskem, katerega avtor je prav Pompe. V delu obravnava slovensko glasbo, ki je nastala med letoma 1918 in 2018. Voditelj: Boštjan Jurečič
Gost tokratnega Profila je Arjan Pregl, slikar, ilustrator in pisatelj, predvsem pa družbeno angažiran ustvarjalec. Voditeljica: Teja Kunst Drozg
Gost tokratnega Profila je Arjan Pregl, slikar, ilustrator in pisatelj, predvsem pa družbeno angažiran ustvarjalec. Voditeljica: Teja Kunst Drozg
Gost oddaje bo igralec Sebastian Cavazza, ki je doslej odigral 70 vlog na gledališkem odru in 60 na filmskem platnu. Pogovarjali se bomo o njegovi vlogi v nadaljevanki Jezero, na spored naše televizije prihaja 22. 12., kjer je odigral višjega kriminalističnega inšpektorja Tarasa Birso, pa tudi o vrsti nadaljevank in filmov na prostoru bivše Jugoslavije, kjer Sebastian veliko snema zadnja leta.
Gost oddaje bo igralec Sebastian Cavazza, ki je doslej odigral 70 vlog na gledališkem odru in 60 na filmskem platnu. Pogovarjali se bomo o njegovi vlogi v nadaljevanki Jezero, na spored naše televizije prihaja 22. 12., kjer je odigral višjega kriminalističnega inšpektorja Tarasa Birso, pa tudi o vrsti nadaljevank in filmov na prostoru bivše Jugoslavije, kjer Sebastian veliko snema zadnja leta.
Gost oddaje Profil je glasbenik in humanitarni delavec Midge Ure. Slik, skoraj Sex Pistols, Rich Kids, Thin Lizzy, Visage, Ultravox, Band Aid, Live Aid je samo nekaj najbolj izpostavljenih postaj v njegovi pestri karieri, ki jo je zaznamovala tudi revolucija videospotov. Je prejemnik več častnih doktoratov in Reda britanskega imperija, v prvi vrsti pa preprosti Škot, ki govori z naglasom, ki ga je moč razumeti! Voditelj: Gregor Bauman
Gost oddaje Profil je glasbenik in humanitarni delavec Midge Ure. Slik, skoraj Sex Pistols, Rich Kids, Thin Lizzy, Visage, Ultravox, Band Aid, Live Aid je samo nekaj najbolj izpostavljenih postaj v njegovi pestri karieri, ki jo je zaznamovala tudi revolucija videospotov. Je prejemnik več častnih doktoratov in Reda britanskega imperija, v prvi vrsti pa preprosti Škot, ki govori z naglasom, ki ga je moč razumeti! Voditelj: Gregor Bauman
Gostja Profila bo etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Mirit, ki že vrsto let raziskuje slovensko in svetovno glasbeno dediščino. Posebej dragocena so njena spoznanja o tem, kako tesno je zvok povezan z ustrojem človeškega telesa in kako je mogoče z muzikoterapijo vplivati na človekovo počutje. V več kot štirih desetletjih je raziskala pesmi in glasbila najbolj skritih kotičkov naše dežele, vsa leta pa jih prek nastopov s svojim ansamblom Trutamora Slovenica in kasneje z ansamblom za staro in meditativno glasbo Vedun prenaša vsem tistim, ki njenim glasbenim popotovanjem vedno radi prisluhnejo. Ustanovila je tudi katedro za razvoj zavesti in duhovno samozdravljenje Veduna, v okviru katere vodi odmevne delavnice, s svojim ansamblom kot ambasadorjem slovenske kulture pa gostuje po vsem svetu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja Profila bo etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Mirit, ki že vrsto let raziskuje slovensko in svetovno glasbeno dediščino. Posebej dragocena so njena spoznanja o tem, kako tesno je zvok povezan z ustrojem človeškega telesa in kako je mogoče z muzikoterapijo vplivati na človekovo počutje. V več kot štirih desetletjih je raziskala pesmi in glasbila najbolj skritih kotičkov naše dežele, vsa leta pa jih prek nastopov s svojim ansamblom Trutamora Slovenica in kasneje z ansamblom za staro in meditativno glasbo Vedun prenaša vsem tistim, ki njenim glasbenim popotovanjem vedno radi prisluhnejo. Ustanovila je tudi katedro za razvoj zavesti in duhovno samozdravljenje Veduna, v okviru katere vodi odmevne delavnice, s svojim ansamblom kot ambasadorjem slovenske kulture pa gostuje po vsem svetu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gost Profila bo makedonski režiser Aleksandar Popovski, ki je od lani novi umetniški direktor Drame SNG Maribor. Popovski je v zadnjih dveh desetletjih stalni gost v slovenskem gledališču, kjer je režiral od Trsta do Maribora. Spominjamo se njegove izjemno uspešne režije Strindbergove Poti v Damask z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi. Tokrat bo v fokus pogovora predvsem njegova vizija vodenja mariborske Drame. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Gost Profila bo makedonski režiser Aleksandar Popovski, ki je od lani novi umetniški direktor Drame SNG Maribor. Popovski je v zadnjih dveh desetletjih stalni gost v slovenskem gledališču, kjer je režiral od Trsta do Maribora. Spominjamo se njegove izjemno uspešne režije Strindbergove Poti v Damask z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi. Tokrat bo v fokus pogovora predvsem njegova vizija vodenja mariborske Drame. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Letos mineva 220 let od rojstva Franceta Prešerna. Med obeležbami te obletnice je aktualna predstava Dr. Prešeren v Prešernovem gledališču Kranj. Besedilo in režijo tega zanimivega prikaza pesnika predvsem skozi oči bližnjih mu žensk podpisuje Neda Rusjan Bric. Vsestranska gledališka in filmska ustvarjalka in delavka je tudi vodja priprav kandidature Nove Gorice za naziv Evropska prestolnica kulture 2025.
Letos mineva 220 let od rojstva Franceta Prešerna. Med obeležbami te obletnice je aktualna predstava Dr. Prešeren v Prešernovem gledališču Kranj. Besedilo in režijo tega zanimivega prikaza pesnika predvsem skozi oči bližnjih mu žensk podpisuje Neda Rusjan Bric. Vsestranska gledališka in filmska ustvarjalka in delavka je tudi vodja priprav kandidature Nove Gorice za naziv Evropska prestolnica kulture 2025.
Gost Profila je Vojko Vidmar, baletni plesalec in nekdanji prvi solist ljubljanske operno-baletne hiše. V pogovoru se med drugim spominja svoje več kot 40-letne kariere, razmišlja o baletu danes in razkriva svoj odnos do odra in televizijskih kamer. Voditeljica: Tina Šrot
Gost Profila je Vojko Vidmar, baletni plesalec in nekdanji prvi solist ljubljanske operno-baletne hiše. V pogovoru se med drugim spominja svoje več kot 40-letne kariere, razmišlja o baletu danes in razkriva svoj odnos do odra in televizijskih kamer. Voditeljica: Tina Šrot
Gost bo Gregor Božič, scenarist, režiser, snemalec in montažer. Njegov prvenec Zgodbe iz Kostanjevih gozdov, ki je bil po odmevni svetovni premieri na festivalu v Torontu z velikim uspehom prvič prikazan tudi pri nas – na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel kar enajst nagrad Vesna, med katerima sta nadvse redko podeljeni skupaj tako nagrada žirije kot občinstva – po projekciji na 30. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu konec novembra prihaja na reden kinematografski spored. Gregor Božič je tudi raziskovalec starih sadnih sort, na njegovo pobudo od leta 2007 v vasi Kojsko v Goriških Brdih raste vzorčni sadovnjak Pod Skalco. Trenutno se veliko mudi v Franciji – sprejet je bil na podiplomski študij na nacionalnem studiu za sodobno umetnost Le Fresnoy. Za svoj naslednji projekt je izbral nekaj sodobnejšega, kot so težkim časom Benečije po drugi svetovni vojni posvečene Zgodbe iz Kostanjevih gozdov. Če ne bi bil filmski avtor, bi se verjetno ukvarjal z glasbo. Voditeljica: Meta Česnik
Gost bo Gregor Božič, scenarist, režiser, snemalec in montažer. Njegov prvenec Zgodbe iz Kostanjevih gozdov, ki je bil po odmevni svetovni premieri na festivalu v Torontu z velikim uspehom prvič prikazan tudi pri nas – na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel kar enajst nagrad Vesna, med katerima sta nadvse redko podeljeni skupaj tako nagrada žirije kot občinstva – po projekciji na 30. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu konec novembra prihaja na reden kinematografski spored. Gregor Božič je tudi raziskovalec starih sadnih sort, na njegovo pobudo od leta 2007 v vasi Kojsko v Goriških Brdih raste vzorčni sadovnjak Pod Skalco. Trenutno se veliko mudi v Franciji – sprejet je bil na podiplomski študij na nacionalnem studiu za sodobno umetnost Le Fresnoy. Za svoj naslednji projekt je izbral nekaj sodobnejšega, kot so težkim časom Benečije po drugi svetovni vojni posvečene Zgodbe iz Kostanjevih gozdov. Če ne bi bil filmski avtor, bi se verjetno ukvarjal z glasbo. Voditeljica: Meta Česnik
Španski pisatelj oktober preživlja v Novem mestu, na rezidenci založbe Goga, pri kateri sta izšla prevoda obeh njegovih romanov: Na prostem, knjiga leta 2013, in Zemlja, po kateri stopamo, leta 2016 ovenčan z nagrado Evropske unije za književnost. Carrasco je prepričan, da smo prišli tako daleč, da bi morala politika postaviti varovanje okolja na višje mesto prioritetne lestvice kot dobrobit ljudi. Zanj je človekov odnos do okolja kazalec medosebnih odnosov. Tudi v obeh romanih, ki ju umeščajo v žanr ruralne književnosti, ima okolje osrednje mesto. V Novem mestu nastaja njegova tretja knjiga. Voditeljica: Meta Česnik
Španski pisatelj oktober preživlja v Novem mestu, na rezidenci založbe Goga, pri kateri sta izšla prevoda obeh njegovih romanov: Na prostem, knjiga leta 2013, in Zemlja, po kateri stopamo, leta 2016 ovenčan z nagrado Evropske unije za književnost. Carrasco je prepričan, da smo prišli tako daleč, da bi morala politika postaviti varovanje okolja na višje mesto prioritetne lestvice kot dobrobit ljudi. Zanj je človekov odnos do okolja kazalec medosebnih odnosov. Tudi v obeh romanih, ki ju umeščajo v žanr ruralne književnosti, ima okolje osrednje mesto. V Novem mestu nastaja njegova tretja knjiga. Voditeljica: Meta Česnik
Mariborsko gledališče praznuje 100 let. SNG Maribor je edina gledališka hiša v Sloveniji in med redkimi v Evropi, ki pod svojo streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. V oddaji Profil bomo o dinamiki umetniškega razvoja in ključnih osebnostih, ki so zaznamovale delovanje Drame, Opere in Baleta govorili z dramaturgom in nekdanjim umetniškim vodjo mariborske Drame Vilijem Ravnjakom, urednikom knjižne monografije Slovensko narodno gledališče v Mariboru 1919-2019.
Mariborsko gledališče praznuje 100 let. SNG Maribor je edina gledališka hiša v Sloveniji in med redkimi v Evropi, ki pod svojo streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. V oddaji Profil bomo o dinamiki umetniškega razvoja in ključnih osebnostih, ki so zaznamovale delovanje Drame, Opere in Baleta govorili z dramaturgom in nekdanjim umetniškim vodjo mariborske Drame Vilijem Ravnjakom, urednikom knjižne monografije Slovensko narodno gledališče v Mariboru 1919-2019.
Letošnje leto poteka v znamenju 100. obletnice priključitve Prekmurja matičnemu slovenskemu ozemlju. Gost oddaje bo jezikoslovec dr. Marko Jesenšek, ki raziskuje prekmurski jezik in njegov razvoj skozi čas, spregovoril pa bo tudi o nekaterih drugih temah povezanih z današnjim položajem slovenščine. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Letošnje leto poteka v znamenju 100. obletnice priključitve Prekmurja matičnemu slovenskemu ozemlju. Gost oddaje bo jezikoslovec dr. Marko Jesenšek, ki raziskuje prekmurski jezik in njegov razvoj skozi čas, spregovoril pa bo tudi o nekaterih drugih temah povezanih z današnjim položajem slovenščine. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
V tokratnem Profilu gostimo režiserko in scenaristko Uršo Menart, prejemnico vesne za najboljši film na lanskem Festivalu slovenskega filma. Tema pogovora bo njen nagrajeni igrani prvenec Ne bom več luzerka, ki je trenutno na programu kinematografov, beseda pa bo tekla tudi o njeni vlogi predsednice Društva slovenskih režiserjev, o njeni filmski generaciji ter pogojih za filmsko produkcijo pri nas. Voditeljica: Zemira A. Pečovnik
V tokratnem Profilu gostimo režiserko in scenaristko Uršo Menart, prejemnico vesne za najboljši film na lanskem Festivalu slovenskega filma. Tema pogovora bo njen nagrajeni igrani prvenec Ne bom več luzerka, ki je trenutno na programu kinematografov, beseda pa bo tekla tudi o njeni vlogi predsednice Društva slovenskih režiserjev, o njeni filmski generaciji ter pogojih za filmsko produkcijo pri nas. Voditeljica: Zemira A. Pečovnik
Pred desetimi leti se je v klubu Channel Zero na ljubljanski Metelkovi odvil koncert izraelskega punkovskega tria Monotonix, ki ga takrat prisotni opisujejo kot nepozabno doživetje. Ne zgodi se prav pogosto, da bi glasbeniki nastopali kar med obiskovalci, srkali njihovo pijačo in stresali koše za smeti. Trio v rodnem Tel Avivu ni bil toplo sprejet, zato je odšel na mednarodno turnejo, s katere se njegov vodja, kitarist, skladatelj in glasbeni producent Yonatan Gat nikoli ni vrnil domov. Ker je zaprisežen improvizaciji in rušenju ustaljenih vzorcev, se je ustalil v New Yorku, kjer nadaljuje raziskovanje glasbe, ki jo še vedno pojmuje kot najuniverzalnejši prevodnik energije med ljudmi. V svoj novi projekt Universalists, ki ga predstavlja na festivalu Druga godba, je povabil tudi ameriške staroselce in punkovsko divjanje prepletel z nič manj intenzivnimi šamanističnimi rituali. Voditeljica: Meta Česnik
Pred desetimi leti se je v klubu Channel Zero na ljubljanski Metelkovi odvil koncert izraelskega punkovskega tria Monotonix, ki ga takrat prisotni opisujejo kot nepozabno doživetje. Ne zgodi se prav pogosto, da bi glasbeniki nastopali kar med obiskovalci, srkali njihovo pijačo in stresali koše za smeti. Trio v rodnem Tel Avivu ni bil toplo sprejet, zato je odšel na mednarodno turnejo, s katere se njegov vodja, kitarist, skladatelj in glasbeni producent Yonatan Gat nikoli ni vrnil domov. Ker je zaprisežen improvizaciji in rušenju ustaljenih vzorcev, se je ustalil v New Yorku, kjer nadaljuje raziskovanje glasbe, ki jo še vedno pojmuje kot najuniverzalnejši prevodnik energije med ljudmi. V svoj novi projekt Universalists, ki ga predstavlja na festivalu Druga godba, je povabil tudi ameriške staroselce in punkovsko divjanje prepletel z nič manj intenzivnimi šamanističnimi rituali. Voditeljica: Meta Česnik
Tokratni gost Profila bo Ingo Schulze, nemški pisatelj, v čigar delih je pogosta tema Nemška demokratična republika in prehod v združeno nemško državo. Shulze je bil gost festivala Fabula. Voditeljica: Polona Balantič
Tokratni gost Profila bo Ingo Schulze, nemški pisatelj, v čigar delih je pogosta tema Nemška demokratična republika in prehod v združeno nemško državo. Shulze je bil gost festivala Fabula. Voditeljica: Polona Balantič
Gost oddaje Profil bo Ervin Hartman ml., mariborska legenda, ki je pred mesecem dni v SNG Maribor proslavil 50-letnico vodenja Pihalnega orkestra KUD Pošta. A Ervin Hartman je veliko več kot le godbeniški dirigent, že v 70-ih letih je ustanovil Glasbeno šolo pihalnih orkestrov KUD Pošta, dejaven je bil kot novinar pri časopisu Katedra, prijateljeval je s Tonetom Partljičem, Dragom Jančarjem in številnimi mariborskimi kulturniki, ves čas pa bil tudi mednarodno aktiven. Bil je član mednarodne zveze za raziskavo in razvoj godbeništva in na konferencah sodeloval kot predavatelj, l.1990 je na Nizozemskem uspel našo godbeno zvezo vključiti v Mednarodno zvezo pihalnih orkestrov in ansamblov, po njegovi zaslugi je gostovalo v Sloveniji veliko svetovno znanih dirigentov in skladateljev, ki pišejo za pihalne godbe. Kot mednarodni godbeniški funkcionar je sodeloval na številnih mednarodnih srečanjih, naš pihalni orkester KUD Pošta pa popeljal na najzahtevnejša mednarodna tekmovanja in festivale tudi v koncertni kategoriji z izvedbami skladb Mozarta, Beethovna, Čajkovskega, Verdija, Wagnerja, pa seveda filmske glasbe, jazza in zvrsti, s katerimi se je uspešno predstavil v show programih. Ervin Hartman je nedvomno vtisnil izjemen pečat ne le Mariboru, ampak celotnemu evropskemu godbeništvu. Kljub dolgoletnemu delovanju na področju pihalnih orkestrov premore še veliko elana, saj ustanavlja čezmejni avstrijsko-slovenski projektni Rotary orkester, za katerega vlada veliko zanimanje, med drugim načrtujejo tudi koncerte v Salzburgu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gost oddaje Profil bo Ervin Hartman ml., mariborska legenda, ki je pred mesecem dni v SNG Maribor proslavil 50-letnico vodenja Pihalnega orkestra KUD Pošta. A Ervin Hartman je veliko več kot le godbeniški dirigent, že v 70-ih letih je ustanovil Glasbeno šolo pihalnih orkestrov KUD Pošta, dejaven je bil kot novinar pri časopisu Katedra, prijateljeval je s Tonetom Partljičem, Dragom Jančarjem in številnimi mariborskimi kulturniki, ves čas pa bil tudi mednarodno aktiven. Bil je član mednarodne zveze za raziskavo in razvoj godbeništva in na konferencah sodeloval kot predavatelj, l.1990 je na Nizozemskem uspel našo godbeno zvezo vključiti v Mednarodno zvezo pihalnih orkestrov in ansamblov, po njegovi zaslugi je gostovalo v Sloveniji veliko svetovno znanih dirigentov in skladateljev, ki pišejo za pihalne godbe. Kot mednarodni godbeniški funkcionar je sodeloval na številnih mednarodnih srečanjih, naš pihalni orkester KUD Pošta pa popeljal na najzahtevnejša mednarodna tekmovanja in festivale tudi v koncertni kategoriji z izvedbami skladb Mozarta, Beethovna, Čajkovskega, Verdija, Wagnerja, pa seveda filmske glasbe, jazza in zvrsti, s katerimi se je uspešno predstavil v show programih. Ervin Hartman je nedvomno vtisnil izjemen pečat ne le Mariboru, ampak celotnemu evropskemu godbeništvu. Kljub dolgoletnemu delovanju na področju pihalnih orkestrov premore še veliko elana, saj ustanavlja čezmejni avstrijsko-slovenski projektni Rotary orkester, za katerega vlada veliko zanimanje, med drugim načrtujejo tudi koncerte v Salzburgu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja Profila bo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, letošnja dobitnica velike Prešernove nagrade. Več kot 250 kostumografij na slovenskih in najprestižnejših tujih odrih v dobrih tridesetih letih ustvarjalnega dela govori o izjemnem umetniškem opusu; prefinjenost, eleganca, minimalizem, brezčasnost, občutek za detajl… vse to so poteze te izjemno predane in z lepoto navdahnjene kostumografinje. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Gostja Profila bo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, letošnja dobitnica velike Prešernove nagrade. Več kot 250 kostumografij na slovenskih in najprestižnejših tujih odrih v dobrih tridesetih letih ustvarjalnega dela govori o izjemnem umetniškem opusu; prefinjenost, eleganca, minimalizem, brezčasnost, občutek za detajl… vse to so poteze te izjemno predane in z lepoto navdahnjene kostumografinje. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Naš gost bo Dragan Vujić, rudarski inženir in geolog, ki je v okviru svojih službovanj v državah v razvoju doživel številne zgodovinske dogodke, kot so vojna na Sinaju, iransko-iraška vojna, vojna v Zalivu in revoluciji v Libiji in v Iranu. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naš gost bo Dragan Vujić, rudarski inženir in geolog, ki je v okviru svojih službovanj v državah v razvoju doživel številne zgodovinske dogodke, kot so vojna na Sinaju, iransko-iraška vojna, vojna v Zalivu in revoluciji v Libiji in v Iranu. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo klasična jezikoslovka doktorica Klaudija Sedar. Njeno osrednje področje raziskovanja je kulturno-zgodovinsko izročilo in dediščina Prekmurja ter pomen njunega ohranjanja. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo klasična jezikoslovka doktorica Klaudija Sedar. Njeno osrednje področje raziskovanja je kulturno-zgodovinsko izročilo in dediščina Prekmurja ter pomen njunega ohranjanja. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Klemen Ramovš, direktor in umetniški vodja festivala Seviqc Brežice. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Klemen Ramovš, direktor in umetniški vodja festivala Seviqc Brežice. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo avtor najnovejše, celovite študije o življenju in delu Ivana Cankarja – Marcel Štefančič. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo avtor najnovejše, celovite študije o življenju in delu Ivana Cankarja – Marcel Štefančič. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja oddaje Profil bo italijanska fotografinja in publicistka palestinskega porekla Fatima Abbadi, ki se ukvarja predvsem z dokumentiranjem izginjajočih tradicij bližnjevzhodnega sveta. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja oddaje Profil bo italijanska fotografinja in publicistka palestinskega porekla Fatima Abbadi, ki se ukvarja predvsem z dokumentiranjem izginjajočih tradicij bližnjevzhodnega sveta. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec in pobudnik Ljudskega muzeja v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec in pobudnik Ljudskega muzeja v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja oddaje Profil bo redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, predsednica Slavističnega društva Slovenije in letošnja nagrajenjka Škrabčeve ustanove, doktorica Andreja Žele. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja oddaje Profil bo redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, predsednica Slavističnega društva Slovenije in letošnja nagrajenjka Škrabčeve ustanove, doktorica Andreja Žele. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost v oddaji bo zgodovinar Gregor Antoličič, pogovor z njim pa namenjamo 100-letnici konca prve svetovne vojne, nekaterim novi odkritjem in novim pristopom pri raziskovanju Velike vojne. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost v oddaji bo zgodovinar Gregor Antoličič, pogovor z njim pa namenjamo 100-letnici konca prve svetovne vojne, nekaterim novi odkritjem in novim pristopom pri raziskovanju Velike vojne. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila pesnica in vsestranska ustvarjalka Anja Štefan, ki je za svoje ustvarjanje pred kratkim prejela večernico, pred nekaj dnevi pa je prejela tudi nominacijo za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila pesnica in vsestranska ustvarjalka Anja Štefan, ki je za svoje ustvarjanje pred kratkim prejela večernico, pred nekaj dnevi pa je prejela tudi nominacijo za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo naš gost Darko Štante, režiser filma Posledice, ki je na nedavnem Festvalu slovenskega filma prejel kar štiri vesne, odličen pa je bil tudi odziv mednarodne festivalske publike. V Posledicah je prikazal težavno življenje mladostnikov v vzgojnih zavodih. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo naš gost Darko Štante, režiser filma Posledice, ki je na nedavnem Festvalu slovenskega filma prejel kar štiri vesne, odličen pa je bil tudi odziv mednarodne festivalske publike. V Posledicah je prikazal težavno življenje mladostnikov v vzgojnih zavodih. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila mlada kitajska režiserka Yulin Liu, avtorica filma Intimni pogovori, ki gostuje v Ljubljani. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila mlada kitajska režiserka Yulin Liu, avtorica filma Intimni pogovori, ki gostuje v Ljubljani. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja tokratnega Profila je dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki je prav v teh dneh dobil muzealsko nagrado ICOM SLOVENIJA za projekt Delitev sveta vključenosti, ustvarjalnosti in dediščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja tokratnega Profila je dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki je prav v teh dneh dobil muzealsko nagrado ICOM SLOVENIJA za projekt Delitev sveta vključenosti, ustvarjalnosti in dediščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila krajinska arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar, soavtorica slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila krajinska arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar, soavtorica slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gost Profila dr. Peter Vodopivec, tema pogovora pa zgodovina Avstrije – predvsem tisti del, v katerem je tesno povezana z zgodovino slovenskega naroda.
Tokrat bo gost Profila dr. Peter Vodopivec, tema pogovora pa zgodovina Avstrije – predvsem tisti del, v katerem je tesno povezana z zgodovino slovenskega naroda.
Naša gostja bo svetovno znana profesorica političnih ved iz Švedske, Drude Dahlerup. Je izredno angažirana predavateljica in raziskovalka in globalna svetovalka številnim vladam in organizacijam. Njena najnovejša knjiga je: Ali je demokracija izneverila ženske? Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo svetovno znana profesorica političnih ved iz Švedske, Drude Dahlerup. Je izredno angažirana predavateljica in raziskovalka in globalna svetovalka številnim vladam in organizacijam. Njena najnovejša knjiga je: Ali je demokracija izneverila ženske? Voditeljica: Ksenija Horvat
V tokratnem Profilu gostimo Uroša Korenčana, direktorja Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Voditeljica: Ksenija Horvat
V tokratnem Profilu gostimo Uroša Korenčana, direktorja Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja v tokratnem Profilu bo Barbara Riman, raziskovalka slovenske skupnosti na Hrvaškem. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja v tokratnem Profilu bo Barbara Riman, raziskovalka slovenske skupnosti na Hrvaškem. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja Profila bo Jennifer Clement, pisateljica in predsednica Mednarodnega PEN. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja Profila bo Jennifer Clement, pisateljica in predsednica Mednarodnega PEN. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost profila bo Richard Falk, ameriški profesor mednarodnega prava in nekdanji posebni poročevalec ZN za človekove pravice na palestisnkih ozemljih, okupiranih od leta 1967. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost profila bo Richard Falk, ameriški profesor mednarodnega prava in nekdanji posebni poročevalec ZN za človekove pravice na palestisnkih ozemljih, okupiranih od leta 1967. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo umetniški vodja festivala Ars Electronica Gerfried Stocker. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo umetniški vodja festivala Ars Electronica Gerfried Stocker. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gost Profila novi predsednik najstarejšega slovenskega kulturno-znanstvenega združenja in založbe Slovenska matica, doktor Aleš Gabrič. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gost Profila novi predsednik najstarejšega slovenskega kulturno-znanstvenega združenja in založbe Slovenska matica, doktor Aleš Gabrič. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Frank Stern, avstrijski profesor filma, moderne nemške zgodovine in kulture. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Frank Stern, avstrijski profesor filma, moderne nemške zgodovine in kulture. Voditeljica: Ksenija Horvat
V Profilu tokrat gostimo Nasinega astronavta slovenskega porekla Randyja Bresnika. Voditeljica: Ksenija Horvat
V Profilu tokrat gostimo Nasinega astronavta slovenskega porekla Randyja Bresnika. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo naša gostja klasična filologinja Jelena Isak Kres, prevajalka, ki je iz stare grščine prevedla Homerjev ep Iliada. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo naša gostja klasična filologinja Jelena Isak Kres, prevajalka, ki je iz stare grščine prevedla Homerjev ep Iliada. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost v oddaji bo Andrej Stopar, dober poznavalec ruske politike. Beseda ob tekla o bližajočih se volitvah. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost v oddaji bo Andrej Stopar, dober poznavalec ruske politike. Beseda ob tekla o bližajočih se volitvah. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo dr. Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in avtor najnovejše knjige o arhitektu Jožetu Plečniku, ki se osredotoča na Plečnikove študente in druge jugoslovanske arhitekte v Le Corbusierovem ateljeju. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo dr. Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in avtor najnovejše knjige o arhitektu Jožetu Plečniku, ki se osredotoča na Plečnikove študente in druge jugoslovanske arhitekte v Le Corbusierovem ateljeju. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naš gost v oddaji Profil bo Lenart Kučić, dolgoletni novinar in kolumnist, ki je od staromedijskih publikacij prestopil k novim medijskim platformam, k meodvisnemu mediju podčrto.si, hkrati je voditelj podkastov na mreži Marsowci in je član uredništva revije Fotografija. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naš gost v oddaji Profil bo Lenart Kučić, dolgoletni novinar in kolumnist, ki je od staromedijskih publikacij prestopil k novim medijskim platformam, k meodvisnemu mediju podčrto.si, hkrati je voditelj podkastov na mreži Marsowci in je član uredništva revije Fotografija. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja tokratnega Profila bo Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja tokratnega Profila bo Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Seymour Stein, podpredsednik založbe Warner Bros Records in soustanovitelj založbe Sire, za katero je med drugim podpisal Ramones in Madonno. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo Seymour Stein, podpredsednik založbe Warner Bros Records in soustanovitelj založbe Sire, za katero je med drugim podpisal Ramones in Madonno. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo Martina Vovk, kustosinja Moderne Galerije, ki je pripravila retrospektivno razstavo del Marija Preglja, enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma v Sloveniji. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo Martina Vovk, kustosinja Moderne Galerije, ki je pripravila retrospektivno razstavo del Marija Preglja, enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma v Sloveniji. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost tokratnega Profila bo Robert Pfaller, filozof ter profesor filozofije in kulturne teorije na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost tokratnega Profila bo Robert Pfaller, filozof ter profesor filozofije in kulturne teorije na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu. Voditeljica: Ksenija Horvat
V letu 2018 se bomo spominjali Ivana Cankarja, saj bo minili sto let od njegove smrti. V oddaji Profil bomo ob tej priložnosti gostili književnika in gledališčnika Andreja Rozmana - Rozo, ki je v sklopu projekta Cankar v stripu – za strip priredil dramo Hlapci. Voditeljica: Ksenija Horvat
V letu 2018 se bomo spominjali Ivana Cankarja, saj bo minili sto let od njegove smrti. V oddaji Profil bomo ob tej priložnosti gostili književnika in gledališčnika Andreja Rozmana - Rozo, ki je v sklopu projekta Cankar v stripu – za strip priredil dramo Hlapci. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo ena najbolj uspešnih in prodornih zgodovinark dr. Marta Verginella. Z njo se bomo pogovarjali o vlogi zbornika Slovenka, ki je izšel ob 120. obletnici izida prvega slovenskega ženskega časopisa, ter o tem, zakaj o vlogi žensk v tem zanimivem obdobju vemo razmeroma malo. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo ena najbolj uspešnih in prodornih zgodovinark dr. Marta Verginella. Z njo se bomo pogovarjali o vlogi zbornika Slovenka, ki je izšel ob 120. obletnici izida prvega slovenskega ženskega časopisa, ter o tem, zakaj o vlogi žensk v tem zanimivem obdobju vemo razmeroma malo. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja Profila bo Milena Lipovšek, ki je pred kratkim zagovarjala doktorsko disertacijo na temo odnosa med orkesterskimi glasbeniki in dirigentom, to je prva tovrstna raziskava pri nas, obenem pa zelo aktualna v luči skrhanih odnosov v naših orkestrih (zlasti filharmoničnem). Lipovškova je sicer soloflavtistka v Simfoničnem orkestru RTV, poleg doktorata iz psihoterapije je leta 2015 v Bilbau z mednarodno diplomo zaključila študij integrativne psihoterapije. Vzporedno s poklicem glasbenice dela kot psihoterapevtka v zasebni praksi. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja Profila bo Milena Lipovšek, ki je pred kratkim zagovarjala doktorsko disertacijo na temo odnosa med orkesterskimi glasbeniki in dirigentom, to je prva tovrstna raziskava pri nas, obenem pa zelo aktualna v luči skrhanih odnosov v naših orkestrih (zlasti filharmoničnem). Lipovškova je sicer soloflavtistka v Simfoničnem orkestru RTV, poleg doktorata iz psihoterapije je leta 2015 v Bilbau z mednarodno diplomo zaključila študij integrativne psihoterapije. Vzporedno s poklicem glasbenice dela kot psihoterapevtka v zasebni praksi. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
V tokratnem Profilu gostimo dr. Jožeta Krašovca, odličnega strokovnjaka za verski in simbolni pomen Jeruzalema. Vprašanje je zdaj, kot vedno, zelo aktualno, ker nameravajo ZDA svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva preseliti v Jeruzalem Voditeljica: Ksenija Horvat
V tokratnem Profilu gostimo dr. Jožeta Krašovca, odličnega strokovnjaka za verski in simbolni pomen Jeruzalema. Vprašanje je zdaj, kot vedno, zelo aktualno, ker nameravajo ZDA svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva preseliti v Jeruzalem Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo naš gost Fareed Tamalah, palestinski novinar in publicist. Ob iztekajočem se letu obletnice podpisa Balfourjeve deklaracije se bomo pogovarjali o življenju na zasedenih ozemljih. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo naš gost Fareed Tamalah, palestinski novinar in publicist. Ob iztekajočem se letu obletnice podpisa Balfourjeve deklaracije se bomo pogovarjali o življenju na zasedenih ozemljih. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja petkovega Profila bo veleposlanica Združenga kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Sophie Honey. V času prelomnih sprememb v organizaciji Evropske unije bo spregovorila o tem, zakaj in kako bodo Britanci zapustili EU in o tem, da želijo na marsikaterem področju ohraniti tesno povezanost z evropskimi partnerkami. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja petkovega Profila bo veleposlanica Združenga kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Sophie Honey. V času prelomnih sprememb v organizaciji Evropske unije bo spregovorila o tem, zakaj in kako bodo Britanci zapustili EU in o tem, da želijo na marsikaterem področju ohraniti tesno povezanost z evropskimi partnerkami. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokratna gostja bo dr. Alenka Zupančič, filozofinja, avtorica izjemno uspešne knjige Kaj je seks?, ki je nedavno izšla pri prestižni ameriški založbi M.I.T. Press in je že razprodana. Založba že sklepa pogodbe za prevode v pet drugih jezikov. Predstavnica ljubljanske lacanovske šole deluje kot znanstvena svetnica na ZRC SAZU. Voditeljica: Nina Jerman
Tokratna gostja bo dr. Alenka Zupančič, filozofinja, avtorica izjemno uspešne knjige Kaj je seks?, ki je nedavno izšla pri prestižni ameriški založbi M.I.T. Press in je že razprodana. Založba že sklepa pogodbe za prevode v pet drugih jezikov. Predstavnica ljubljanske lacanovske šole deluje kot znanstvena svetnica na ZRC SAZU. Voditeljica: Nina Jerman
Axel Scheffler je eden najbolj slavnih in uspešnih ilustratorjev otroških knjig v Evropi. V sodelovanju z britansko avtorico otroške literature, Julio Donaldson, je ustvaril številne nepozabne like v slikanicah, kot so Zverjasec, Bi se gnetli na tej metli in Polž na potepu na kitovem repu. Voditeljica: Ksenija Horvat
Axel Scheffler je eden najbolj slavnih in uspešnih ilustratorjev otroških knjig v Evropi. V sodelovanju z britansko avtorico otroške literature, Julio Donaldson, je ustvaril številne nepozabne like v slikanicah, kot so Zverjasec, Bi se gnetli na tej metli in Polž na potepu na kitovem repu. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tone Partljič, plodovit pisatelj in dramatik, Prešernov nagrajenec, bo na 33. Slovenskem knjižnem sejmu pozdravil svoje novo delo, zbirko novel Ljudje iz Maribora. Opisuje tako znane kot neznane someščane: "avtor v svoji zbirki zgodb mojstrsko pokaže, da veliki in mali ljudje ne obstajajo, da je človeška izkušnja univerzalna in da neopevani junaki v svojih dejanjih poguma in spopadanja z bolečimi platmi življenja velikokrat presegajo tiste, ki jim je zgodovina podelila nesmrtnost", kot piše na zavihku Beletrinine novitete. Tokratna oddaja je posebna, gledali boste posnetek pogovora, ki bo potekal v živo na sejmu in ga bo prenašal tretji program Radia Slovenija, program Ars; v soboto 25. 11. ob 11:05 v terminu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Obiskovalce knjižnega sejma vabimo na prizorišče v preddverje balkona Linhartove dvorane. S Tonetom Partljičem se bo pogovarjala Meta Česnik.
Tone Partljič, plodovit pisatelj in dramatik, Prešernov nagrajenec, bo na 33. Slovenskem knjižnem sejmu pozdravil svoje novo delo, zbirko novel Ljudje iz Maribora. Opisuje tako znane kot neznane someščane: "avtor v svoji zbirki zgodb mojstrsko pokaže, da veliki in mali ljudje ne obstajajo, da je človeška izkušnja univerzalna in da neopevani junaki v svojih dejanjih poguma in spopadanja z bolečimi platmi življenja velikokrat presegajo tiste, ki jim je zgodovina podelila nesmrtnost", kot piše na zavihku Beletrinine novitete. Tokratna oddaja je posebna, gledali boste posnetek pogovora, ki bo potekal v živo na sejmu in ga bo prenašal tretji program Radia Slovenija, program Ars; v soboto 25. 11. ob 11:05 v terminu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Obiskovalce knjižnega sejma vabimo na prizorišče v preddverje balkona Linhartove dvorane. S Tonetom Partljičem se bo pogovarjala Meta Česnik.
V okviru 33. Slovenskega knjižnega sejma smo v oddajo Profil povabili Martina Salisburyja, profesorja na britanski univerzi Anglia Ruskin University. Profesor Salisbury je tudi ilustrator in avtor številnih študij s področja ilustracije otroške literature. Voditeljica: Ksenija Horvat
V okviru 33. Slovenskega knjižnega sejma smo v oddajo Profil povabili Martina Salisburyja, profesorja na britanski univerzi Anglia Ruskin University. Profesor Salisbury je tudi ilustrator in avtor številnih študij s področja ilustracije otroške literature. Voditeljica: Ksenija Horvat
Slovaški plesalec in koreograf Milan Tomášik je prišel v Slovenijo leta 2004, takoj po končanem študiju plesa na znani bruseljski akademiji PARTS. Prejemnik nagrade slovaškega mesta Prievidza za promocijo sodobnega plesa je soustanovitelj mednarodnega plesnega kolektiva Les SlovaKs, iskan pedagog in avtor odmevnih plesnih projektov. Voditeljica: Tina Šrot
Slovaški plesalec in koreograf Milan Tomášik je prišel v Slovenijo leta 2004, takoj po končanem študiju plesa na znani bruseljski akademiji PARTS. Prejemnik nagrade slovaškega mesta Prievidza za promocijo sodobnega plesa je soustanovitelj mednarodnega plesnega kolektiva Les SlovaKs, iskan pedagog in avtor odmevnih plesnih projektov. Voditeljica: Tina Šrot
Naša gostja bo Maja Godina Golija, soavtorica monografije Novi Maribor, ki je izšla ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primož Premzl. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo Maja Godina Golija, soavtorica monografije Novi Maribor, ki je izšla ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primož Premzl. Voditeljica: Ksenija Horvat
Na 28. Ljubljanskem filmskem festivalu bodo prikazali tudi film Ivan. Četrti celovečerec Janeza Burgerja je požel hvale že na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prejel je kar 8 nagrad vesna. Mentalni in socialni portret sodobne slovenske družbe je Burger izrisal z zgodbo o krhki mladi ženski, ki se med čermi življenja in ljubezni odloča za materinstvo. Burger je znan tudi po glasnih opozorilih, da film na slovenskem vse bolj životari. Razvite nacije filmu namenjajo ustrezna sredstva, saj je film dejavnost, ki se splača. Želi si, da bi naslednji predsednik vlade na položaj ministra za kulturo postavil ugledno in zavzeto osebnost in s tem najširši javnosti sporočil, da področju kulture pripisuje pomembno mesto. Povedal bo tudi, kako se znajde v vlogi predavatelja na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici in na AGRFT v Ljubljani, kako bodoče avtorje pripravlja na ustvarjanje tako kompleksne zgradbe, kot je film. Voditeljica: Meta Česnik
Na 28. Ljubljanskem filmskem festivalu bodo prikazali tudi film Ivan. Četrti celovečerec Janeza Burgerja je požel hvale že na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prejel je kar 8 nagrad vesna. Mentalni in socialni portret sodobne slovenske družbe je Burger izrisal z zgodbo o krhki mladi ženski, ki se med čermi življenja in ljubezni odloča za materinstvo. Burger je znan tudi po glasnih opozorilih, da film na slovenskem vse bolj životari. Razvite nacije filmu namenjajo ustrezna sredstva, saj je film dejavnost, ki se splača. Želi si, da bi naslednji predsednik vlade na položaj ministra za kulturo postavil ugledno in zavzeto osebnost in s tem najširši javnosti sporočil, da področju kulture pripisuje pomembno mesto. Povedal bo tudi, kako se znajde v vlogi predavatelja na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici in na AGRFT v Ljubljani, kako bodoče avtorje pripravlja na ustvarjanje tako kompleksne zgradbe, kot je film. Voditeljica: Meta Česnik
Ob začetku filmskega festivala Liffe bo naš gost brazilski režiser Joao Dumans, avtor brazilskega političnega road-moviea Araby. Voditeljica: Ksenija Horvat
Ob začetku filmskega festivala Liffe bo naš gost brazilski režiser Joao Dumans, avtor brazilskega političnega road-moviea Araby. Voditeljica: Ksenija Horvat
Polona Tratnik je po izobrazbi slikarka, ima pa tudi doktorat iz teorije umetnosti. Poznamo jo kot umetnico, ki deluje v polju bioumetnosti. Zdaj sta izšli dve njeni novi knigi: pri založbi Springer je izdala The Conquest of Body, tu je še Umetnost kot intervencija. Voditelj: Boštjan Jurečič
Polona Tratnik je po izobrazbi slikarka, ima pa tudi doktorat iz teorije umetnosti. Poznamo jo kot umetnico, ki deluje v polju bioumetnosti. Zdaj sta izšli dve njeni novi knigi: pri založbi Springer je izdala The Conquest of Body, tu je še Umetnost kot intervencija. Voditelj: Boštjan Jurečič
Ob 100-ti obletnici oktobrske revolucije se bomo pogovarjali z dr. Levom Centrihom, avtorjem spremnih besed kar dveh knjig, s katerima so založniki pospremili obletnico dogodkov, ki so zaznamovali svet: Država in revolucija Vladimira Iljiča Uljanova-Lenina in Boljševiki prihajajo na oblast Alexandra Rabinowitcha. Voditeljica: Ksenija Horvat
Ob 100-ti obletnici oktobrske revolucije se bomo pogovarjali z dr. Levom Centrihom, avtorjem spremnih besed kar dveh knjig, s katerima so založniki pospremili obletnico dogodkov, ki so zaznamovali svet: Država in revolucija Vladimira Iljiča Uljanova-Lenina in Boljševiki prihajajo na oblast Alexandra Rabinowitcha. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja Mihaela Jagodic, strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri JSKD, bo v Profilu spregovorila o kandidaturi Slovenije za gostiteljstvo zborovskega festivala Europa Cantat leta 2021. To bo največji glasbeni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije, za katerega ima največ zaslug prav Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki je kandidaturo predlagal in jo po zapleteni proceduri tudi dobil. Gre za osemdnevno prireditev, na kateri bo sodelovalo med 3000 do 4000 pevcev, skladateljev, dirigentov in inštrumentalistov z vsega sveta ter okrog 50 najboljših svetovnih dirigentov in mentorjev. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja Mihaela Jagodic, strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri JSKD, bo v Profilu spregovorila o kandidaturi Slovenije za gostiteljstvo zborovskega festivala Europa Cantat leta 2021. To bo največji glasbeni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije, za katerega ima največ zaslug prav Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki je kandidaturo predlagal in jo po zapleteni proceduri tudi dobil. Gre za osemdnevno prireditev, na kateri bo sodelovalo med 3000 do 4000 pevcev, skladateljev, dirigentov in inštrumentalistov z vsega sveta ter okrog 50 najboljših svetovnih dirigentov in mentorjev. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Esther Leslie je profesorica politične estetike na Birkbeck kolidžu Univerze v Londonu. Je avtorica številnih knjig s področja filozofije, animacije, stripa, filma in avantgarde. V Ljubljani je predavala na Kinotekini Jesenski filmski šoli. Voditeljica: Ksenija Horvat
Esther Leslie je profesorica politične estetike na Birkbeck kolidžu Univerze v Londonu. Je avtorica številnih knjig s področja filozofije, animacije, stripa, filma in avantgarde. V Ljubljani je predavala na Kinotekini Jesenski filmski šoli. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost tokratnega Profila bo Aleš Novak, novi direktor Borštnikovega srečanja. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Gost tokratnega Profila bo Aleš Novak, novi direktor Borštnikovega srečanja. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Priplesala je iz geta in postala kraljica swinga – glasbeno-plesnega ritma, ki je obnorel Ameriko in svet. Plesna kariera Norme Miller traja osem desetletij, poznala pa je najbolj slavne glasbenike tistega časa, glasbenike, kot so Louis Armstrong, Duke Ellington, Count Basie in Ella Fitzgerald. Težko si je predstavljati, da je bila njena prva turneja v Evropi daljnega leta 1934. Z nami bo v Profilu, ta petek. Voditeljica: Ksenija Horvat
Priplesala je iz geta in postala kraljica swinga – glasbeno-plesnega ritma, ki je obnorel Ameriko in svet. Plesna kariera Norme Miller traja osem desetletij, poznala pa je najbolj slavne glasbenike tistega časa, glasbenike, kot so Louis Armstrong, Duke Ellington, Count Basie in Ella Fitzgerald. Težko si je predstavljati, da je bila njena prva turneja v Evropi daljnega leta 1934. Z nami bo v Profilu, ta petek. Voditeljica: Ksenija Horvat
Čez nekaj dni bomo obeležili 500. obletnico začetka verske reforme Martina Luthra. Sprožil je reformacijo širokih razsežnosti. O njenem odmevu na Slovenskem bomo govorili z dr. Kozmo Ahačičem, jezikoslovcem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Beseda bo tekla tudi o jezikovnem portalu Fran in sodobni znanstveni slovnici. Voditeljica: Nina Jerman
Čez nekaj dni bomo obeležili 500. obletnico začetka verske reforme Martina Luthra. Sprožil je reformacijo širokih razsežnosti. O njenem odmevu na Slovenskem bomo govorili z dr. Kozmo Ahačičem, jezikoslovcem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Beseda bo tekla tudi o jezikovnem portalu Fran in sodobni znanstveni slovnici. Voditeljica: Nina Jerman
V studiu oddaje Profil bomo gostili britanskega kustosa in enega od urednikov arhitekturne revije Daily-Arch, to je James Taylor-Foster, ki se je v Ljubljani udeležil evropskega festivala Future Architecture, torej Arhitektura prihodnosti. Voditeljica: Ksenija Horvat
V studiu oddaje Profil bomo gostili britanskega kustosa in enega od urednikov arhitekturne revije Daily-Arch, to je James Taylor-Foster, ki se je v Ljubljani udeležil evropskega festivala Future Architecture, torej Arhitektura prihodnosti. Voditeljica: Ksenija Horvat
Samo Šalamon, kitarist in skladatelj, se že vse od diskografskega prvenca Ornethology leta 2003 izkazuje kot mojster svojega inštrumenta in skladatelj z vznemirljivimi idejami v sodelovanjih tako z legendarnimi jazz glasbeniki kot tistimi, katerih imena so cenjena na področjih kreativne glasbe in improvizacije. Goji radovednost in odprtost, prisega na pestrost in raznolikost, išče nove poti v izogib klišejem in dolgočasju. Spomladi je tako sebe kot občinstvo prijetno presenetil s projektom Brest: uglasbitev poezije Kristine Kočan je bilo njegovo prvo srečanje z vokalno glasbo in prvič se je kakšno njegovo delo znašlo na radijskih valovih zunaj okvirov specializiranih oddaj. Povedal bo tudi, zakaj bolj kot oddelek za jazz na Akademiji za glasbo pogreša občinstvo na koncertih. Voditeljica: Meta Česnik
Samo Šalamon, kitarist in skladatelj, se že vse od diskografskega prvenca Ornethology leta 2003 izkazuje kot mojster svojega inštrumenta in skladatelj z vznemirljivimi idejami v sodelovanjih tako z legendarnimi jazz glasbeniki kot tistimi, katerih imena so cenjena na področjih kreativne glasbe in improvizacije. Goji radovednost in odprtost, prisega na pestrost in raznolikost, išče nove poti v izogib klišejem in dolgočasju. Spomladi je tako sebe kot občinstvo prijetno presenetil s projektom Brest: uglasbitev poezije Kristine Kočan je bilo njegovo prvo srečanje z vokalno glasbo in prvič se je kakšno njegovo delo znašlo na radijskih valovih zunaj okvirov specializiranih oddaj. Povedal bo tudi, zakaj bolj kot oddelek za jazz na Akademiji za glasbo pogreša občinstvo na koncertih. Voditeljica: Meta Česnik
Naša gostja je Hanna Slak, filmska režiserka, avtorica treh celovečercev, več kratkih filmov, nagrajena doma in v tujini, nazadnje za svoj najnovejši film – Rudar, ki se dotika kar treh zelo občutljivih tem našega časa: iskanja resnice o povojnih pobojih, pobojev v Srebrenici in slovenskega izbrisa. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja je Hanna Slak, filmska režiserka, avtorica treh celovečercev, več kratkih filmov, nagrajena doma in v tujini, nazadnje za svoj najnovejši film – Rudar, ki se dotika kar treh zelo občutljivih tem našega časa: iskanja resnice o povojnih pobojih, pobojev v Srebrenici in slovenskega izbrisa. Voditeljica: Ksenija Horvat
Poljska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter od leta 2002 živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je na Državni baletni šoli v Gdansku in na akademiji P.A.R.T.S. v Bruslju. Ustvarja avtorska dela, sodeluje pri plesnih, gledaliških in filmskih projektih ter vodi mednarodni plesni izobraževalni projekt Vibra. Voditeljica: Tina Šrot
Poljska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter od leta 2002 živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je na Državni baletni šoli v Gdansku in na akademiji P.A.R.T.S. v Bruslju. Ustvarja avtorska dela, sodeluje pri plesnih, gledaliških in filmskih projektih ter vodi mednarodni plesni izobraževalni projekt Vibra. Voditeljica: Tina Šrot
Tokrat bomo v oddaj Profil gostili sirskega violinista in skladatelja Šalana Alhamvija, človeka, ki je doživel strahote sirske vojne in beg za življenje, na gumastem čolnu sredi Sredozemskega morja. Zdaj živi v Belgiji in ustvarja glasbo, ki je preplet evropske in arabske kulturne zapuščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bomo v oddaj Profil gostili sirskega violinista in skladatelja Šalana Alhamvija, človeka, ki je doživel strahote sirske vojne in beg za življenje, na gumastem čolnu sredi Sredozemskega morja. Zdaj živi v Belgiji in ustvarja glasbo, ki je preplet evropske in arabske kulturne zapuščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
V tokratnem Profilu bo gost gledališki in operni režiser Igor Pison, ki je imenovan za novega umetniškega direktorja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Poleg vizije umetniškega vodenja bo beseda tekla tudi o njegovem dramskem in opernem opusu, med drugim o uprizoritvi Angela pozabe Maje Haderlap, ki ga je lansiral v slovenski gledališki prostor. Voditeljica: Marjana Ravnjak
V tokratnem Profilu bo gost gledališki in operni režiser Igor Pison, ki je imenovan za novega umetniškega direktorja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Poleg vizije umetniškega vodenja bo beseda tekla tudi o njegovem dramskem in opernem opusu, med drugim o uprizoritvi Angela pozabe Maje Haderlap, ki ga je lansiral v slovenski gledališki prostor. Voditeljica: Marjana Ravnjak
Tokrat bo gostja Profila profesorica Nikki Usher z ameriške univerze George Washington. Nikki Usher je ena od vodilnih strokovnjakinj na področju novinarstva in njegove prihodnosti. Je dobra poznavalka vloge hekerskih veščin v novinarstvu in vključevanja javnosti v novinarstvo, a tako, da ni na škodo profesionalnosti novinarskega dela. Voditeljica: Ksenija Horvat
Tokrat bo gostja Profila profesorica Nikki Usher z ameriške univerze George Washington. Nikki Usher je ena od vodilnih strokovnjakinj na področju novinarstva in njegove prihodnosti. Je dobra poznavalka vloge hekerskih veščin v novinarstvu in vključevanja javnosti v novinarstvo, a tako, da ni na škodo profesionalnosti novinarskega dela. Voditeljica: Ksenija Horvat
Napovednik: Čeprav je od rojstva nemškega skladatelje Richarda Wagnerja minilo že več kot 200 let, pa njegove glasbene drame ter njegovo vsestransko aktivno življenje še danes buri duhove. O njem je nastalo mnogo knjig, spisov in razprav, zadnja leta je nekatere od njih začel prevajati v slovenščino dr. Simon Širca, sicer fizik, a velik ljubitelj Wagnerjeve glasbe, ki si ogleda večino predstav v tujini od Dunaja do New Yorka. V Profilu bo spregovoril o tem, kaj ga pri Wagnerju navdihuje in kaj moti, pa o pomenu Wagnerja nekoč in danes. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Napovednik: Čeprav je od rojstva nemškega skladatelje Richarda Wagnerja minilo že več kot 200 let, pa njegove glasbene drame ter njegovo vsestransko aktivno življenje še danes buri duhove. O njem je nastalo mnogo knjig, spisov in razprav, zadnja leta je nekatere od njih začel prevajati v slovenščino dr. Simon Širca, sicer fizik, a velik ljubitelj Wagnerjeve glasbe, ki si ogleda večino predstav v tujini od Dunaja do New Yorka. V Profilu bo spregovoril o tem, kaj ga pri Wagnerju navdihuje in kaj moti, pa o pomenu Wagnerja nekoč in danes. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gost Profila bo preganjani iraški pisatelj, pesnik in novinar Sameer Sayegh, ki je v okviru mednrodnega projekta ICORN našel zatočišče v Ljubljani. Prej je živel v Mosulu, ki je zadnja leta doživljal pekel okupacije islamske države in vojne za osvoboditev. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost Profila bo preganjani iraški pisatelj, pesnik in novinar Sameer Sayegh, ki je v okviru mednrodnega projekta ICORN našel zatočišče v Ljubljani. Prej je živel v Mosulu, ki je zadnja leta doživljal pekel okupacije islamske države in vojne za osvoboditev. Voditeljica: Ksenija Horvat
Z direktorico 20. festivala slovenskega filma Jelko Stergel se bomo pogovarjali o programu praznika domačega filma, ki poteka med 12. in 16. 9. v Portorožu in prinaša številne novosti in izboljšave. Voditeljica: Zemira A. Pečovnik
Z direktorico 20. festivala slovenskega filma Jelko Stergel se bomo pogovarjali o programu praznika domačega filma, ki poteka med 12. in 16. 9. v Portorožu in prinaša številne novosti in izboljšave. Voditeljica: Zemira A. Pečovnik
Vse skozi zgodovino je bila Slovenija dežela priseljevanja in dežela izseljevanja in tudi danes ni dosti drugače. Podatki kažejo, da se v slovenskih šolah izobražuje vse več otrok priseljencev, ki pogosto prihajajo iz zelo drugačnih kultur in okolij. Kako se vključujejo v slovenske šole, o tem se bomo pogovarjali z dr. Marijanco Ajšo Vižintin, avtorico najnovejše znanstvene monografije, ki obravnava to področje. Voditeljica: Ksenija Horvat
Vse skozi zgodovino je bila Slovenija dežela priseljevanja in dežela izseljevanja in tudi danes ni dosti drugače. Podatki kažejo, da se v slovenskih šolah izobražuje vse več otrok priseljencev, ki pogosto prihajajo iz zelo drugačnih kultur in okolij. Kako se vključujejo v slovenske šole, o tem se bomo pogovarjali z dr. Marijanco Ajšo Vižintin, avtorico najnovejše znanstvene monografije, ki obravnava to področje. Voditeljica: Ksenija Horvat
V oddaji Profil bomo spregovorili o migracijah, o premikih ljudi čez meje in premikih meja čez ljudi. Naš gost bo v Sloveniji živeči Američan Noah Charney, umetnostni zgodovinar, med drugim avtor knjige Slovenologija, v kateri naše kraje opisuje izjemno navdušeno, skoraj brez kritične distance. Zato ne preseneča, da ga nekateri označujejo za najboljšega promotorja Slovenije. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Profil bomo spregovorili o migracijah, o premikih ljudi čez meje in premikih meja čez ljudi. Naš gost bo v Sloveniji živeči Američan Noah Charney, umetnostni zgodovinar, med drugim avtor knjige Slovenologija, v kateri naše kraje opisuje izjemno navdušeno, skoraj brez kritične distance. Zato ne preseneča, da ga nekateri označujejo za najboljšega promotorja Slovenije. Voditeljica: Nina Jerman
Gost tokratnega Profila bo Tomaž Mihelič, inženir gozdarstva, odličen poznavalec ptic in varastveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost tokratnega Profila bo Tomaž Mihelič, inženir gozdarstva, odličen poznavalec ptic in varastveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Voditeljica: Ksenija Horvat
V tokratnem Profilu bo gost Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana, ki je bil tri mandate tudi predsednik Evropskega združenja glasbenih festivalov. Spregovoril bo o konceptu poletnega festivala Ljubljana, o sodelovanju z drugimi festivali, o pridobivanju sponzorjev za vrhunske soliste in orkestre in o vse tistem, kar posebej zaznamuje naš osrednji festival v Ljubljani. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
V tokratnem Profilu bo gost Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana, ki je bil tri mandate tudi predsednik Evropskega združenja glasbenih festivalov. Spregovoril bo o konceptu poletnega festivala Ljubljana, o sodelovanju z drugimi festivali, o pridobivanju sponzorjev za vrhunske soliste in orkestre in o vse tistem, kar posebej zaznamuje naš osrednji festival v Ljubljani. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja tokratnega Profila bo dr. Metoda Kokole. Tema pogovora bodo reforme Marije Terezije, ki so spodbudile glasbeni razvoj v Sloveniji. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gostja tokratnega Profila bo dr. Metoda Kokole. Tema pogovora bodo reforme Marije Terezije, ki so spodbudile glasbeni razvoj v Sloveniji. Voditeljica: Ksenija Horvat
Zvedavost, iznajdljivost, drznost – vse to uteleša skladatelj in improvizator, bobnar in zvočni umetnik Dré Hočevar. V več vlogah in zasedbah ga bomo lahko srečali na 58. Jazz festivalu Ljubljana, tudi na uvodnem dogodku 27. junija, za katerega je zbral ekipo mladih ustvarjalcev iz različnih področij. Podrobnosti performansa – multimedijske instalacije JUST BELOW THE SONIC LEVEL OF SENSE MAKING bo med drugim razkril v pogovoru z Meto Česnik. Hpčevar bo spregovoril tudi o ustvarjalnih pristopih pri snovanju svojega petega avtorskega albuma SURFACE OF INSCRIPTION, ki je tik pred izidom. Voditeljica: Meta Česnik
Zvedavost, iznajdljivost, drznost – vse to uteleša skladatelj in improvizator, bobnar in zvočni umetnik Dré Hočevar. V več vlogah in zasedbah ga bomo lahko srečali na 58. Jazz festivalu Ljubljana, tudi na uvodnem dogodku 27. junija, za katerega je zbral ekipo mladih ustvarjalcev iz različnih področij. Podrobnosti performansa – multimedijske instalacije JUST BELOW THE SONIC LEVEL OF SENSE MAKING bo med drugim razkril v pogovoru z Meto Česnik. Hpčevar bo spregovoril tudi o ustvarjalnih pristopih pri snovanju svojega petega avtorskega albuma SURFACE OF INSCRIPTION, ki je tik pred izidom. Voditeljica: Meta Česnik
V tokratnem Profilu bo gost Goran Injac, umetniški vodja Mladinskega gledališča. Beseda bo tekla o angažiranem gledališču.
V tokratnem Profilu bo gost Goran Injac, umetniški vodja Mladinskega gledališča. Beseda bo tekla o angažiranem gledališču.
Plesalka in koreografinja Rosana Hribar je ena najvidnejših predstavnic slovenskega sodobnega plesa. Z Gregorjem Luštkom sta ustvarila niz odmevnih duetov in zanje prejela ugledna priznanja, pred dvema letoma tudi nagrado Prešernovega sklada. Z zadnjim projektom 16 sta pred kratkim gostovala v Šanghaju in Sofiji, med gostovanjema pa je Rosana Hribar v Plesnem teatru Ljubljana predstavila svojo novo plesno predstavo Tobelija. Več pa v pogovoru s Tino Šrot.
Plesalka in koreografinja Rosana Hribar je ena najvidnejših predstavnic slovenskega sodobnega plesa. Z Gregorjem Luštkom sta ustvarila niz odmevnih duetov in zanje prejela ugledna priznanja, pred dvema letoma tudi nagrado Prešernovega sklada. Z zadnjim projektom 16 sta pred kratkim gostovala v Šanghaju in Sofiji, med gostovanjema pa je Rosana Hribar v Plesnem teatru Ljubljana predstavila svojo novo plesno predstavo Tobelija. Več pa v pogovoru s Tino Šrot.
S tokratnim gostom, Miranom Moharjem, Neue Slowenishe kunst, se bomo pogovarjali o vsebini paviljona države NSK, ki je zaživel ob robu Beneškega bienala.
S tokratnim gostom, Miranom Moharjem, Neue Slowenishe kunst, se bomo pogovarjali o vsebini paviljona države NSK, ki je zaživel ob robu Beneškega bienala.
Gost Profila Igor Samobor, ravnatelj Drame SNG Ljubljana. Povod : Zaključek sezone in razgrnitev nove, zaključek festivala, novi projekti, obnova Drame,… Nekaj iztočnic za pogovor.
Gost Profila Igor Samobor, ravnatelj Drame SNG Ljubljana. Povod : Zaključek sezone in razgrnitev nove, zaključek festivala, novi projekti, obnova Drame,… Nekaj iztočnic za pogovor.
Rebecca Walton je direktorica British Councila za Evropo. British Council je mednarodna organizacija Združenega kraljestva za medkulturne odnose in priložnosti v izobraževanju. Beseda bo tekla tudi o tem, kaj odhod Britanije iz Evropske unije pomeni za kulturne povezave med Britanijo in Evropsko unijo. Voditeljica: Ksenija Horvat
Rebecca Walton je direktorica British Councila za Evropo. British Council je mednarodna organizacija Združenega kraljestva za medkulturne odnose in priložnosti v izobraževanju. Beseda bo tekla tudi o tem, kaj odhod Britanije iz Evropske unije pomeni za kulturne povezave med Britanijo in Evropsko unijo. Voditeljica: Ksenija Horvat
Umetnik Milenko Matanović je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja deloval v Skupini OHO, kasneje je v ZDA ustanovil Pomegranate Center, ki skupnostim pomaga načrtovati in graditi skupne prostore za druženje. Voditeljica: Nina Jerman
Umetnik Milenko Matanović je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja deloval v Skupini OHO, kasneje je v ZDA ustanovil Pomegranate Center, ki skupnostim pomaga načrtovati in graditi skupne prostore za druženje. Voditeljica: Nina Jerman
Železne zavese, ki je v obdobju hladne vojne delila vzhod in zahod, ni več. Z njo je padel tudi Berlinski zid. Toda meja, ograj in preprek ni v našem svetu nič manj. Nekateri zidovi preprečujejo vstop, drugi odhod, vsi pa nas delijo. O tem je ta teden v Ljubljani predaval dr. Laurent Hassid, profesor geografije na Universite Paris 13. O zidovih in ograjah se bomo z njim pogovarjali tudi v oddaji Profil. Voditeljica: Ksenija Horvat
Železne zavese, ki je v obdobju hladne vojne delila vzhod in zahod, ni več. Z njo je padel tudi Berlinski zid. Toda meja, ograj in preprek ni v našem svetu nič manj. Nekateri zidovi preprečujejo vstop, drugi odhod, vsi pa nas delijo. O tem je ta teden v Ljubljani predaval dr. Laurent Hassid, profesor geografije na Universite Paris 13. O zidovih in ograjah se bomo z njim pogovarjali tudi v oddaji Profil. Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost tokratnega Profila bo Robert Lozar, slikar in teoretik. Beseda bo tekla o besedilih, ki jih je skozi leta objavljal v medijih. Voditelj: Boštjan Jurečič
Gost tokratnega Profila bo Robert Lozar, slikar in teoretik. Beseda bo tekla o besedilih, ki jih je skozi leta objavljal v medijih. Voditelj: Boštjan Jurečič
Naš gost bo dr. Ičo Vidmar, priznani slovenski raziskovalec sodobne glasbe in avtor najnovejše knjige Nova muzika v New Yorku. Neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kakšna sta bila vzporednost in sooplajanje razvoja ameriške prestolnice New York in njujorške glasbene scene. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naš gost bo dr. Ičo Vidmar, priznani slovenski raziskovalec sodobne glasbe in avtor najnovejše knjige Nova muzika v New Yorku. Neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kakšna sta bila vzporednost in sooplajanje razvoja ameriške prestolnice New York in njujorške glasbene scene. Voditeljica: Ksenija Horvat
V tokratnem Profilu bo gost skladatelj in akademik prof. Uroš Rojko, o njem je bila na SAZU pred kratkim predstavljena zajetna znanstvena monografija, ki jo je napisal dr. Leon Stefanija, sicer pa je v teh dneh Uroš Rojko izredno aktiven, saj skupaj z najbolj uglednimi evropskimi glasbenimi ustanovami raziskuje nove trende sodobne glasbe. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
V tokratnem Profilu bo gost skladatelj in akademik prof. Uroš Rojko, o njem je bila na SAZU pred kratkim predstavljena zajetna znanstvena monografija, ki jo je napisal dr. Leon Stefanija, sicer pa je v teh dneh Uroš Rojko izredno aktiven, saj skupaj z najbolj uglednimi evropskimi glasbenimi ustanovami raziskuje nove trende sodobne glasbe. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Brent D. Glass je zaslužni direktor Nacionalnega muzeja ameriške zgodovine Smithsonian, največjega muzeja na svetu, ki pripoveduje o zgodovini Amerike. Vodilni ameriški strokovnjak na področju ohranjanja, interpretacije in promocije zgodovine se trenutno ukvarja predvsem z vodenjem muzejev in svetovanjem v ZDA in po svetu. Njegov največji muzealski projekt je bila zagotovo 85 milijonov dolarjev vredna prenova Nacionalnega muzeja ameriške zgodovine. V pogovoru za Profil je spregovoril tudi o stanju slovenskih muzejev.
Brent D. Glass je zaslužni direktor Nacionalnega muzeja ameriške zgodovine Smithsonian, največjega muzeja na svetu, ki pripoveduje o zgodovini Amerike. Vodilni ameriški strokovnjak na področju ohranjanja, interpretacije in promocije zgodovine se trenutno ukvarja predvsem z vodenjem muzejev in svetovanjem v ZDA in po svetu. Njegov največji muzealski projekt je bila zagotovo 85 milijonov dolarjev vredna prenova Nacionalnega muzeja ameriške zgodovine. V pogovoru za Profil je spregovoril tudi o stanju slovenskih muzejev.
Gost tokratne oddaje bo Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta Cankarjevega doma. Maj je tudi mesec glasbenih festivalov. Občinstvo se veseli odprave na Jazz Cerkno, ki mu sledi Druga godba. Po takšnem zalogaju je lažje počakati na konec junija, na Jazz festival Cankarjevega doma, ki bo jeseni gostil tudi Evropsko jazz konferenco v organizaciji Evropske jazz mreže, katere vidni član je tudi Bogdan Benigar.
Gost tokratne oddaje bo Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta Cankarjevega doma. Maj je tudi mesec glasbenih festivalov. Občinstvo se veseli odprave na Jazz Cerkno, ki mu sledi Druga godba. Po takšnem zalogaju je lažje počakati na konec junija, na Jazz festival Cankarjevega doma, ki bo jeseni gostil tudi Evropsko jazz konferenco v organizaciji Evropske jazz mreže, katere vidni član je tudi Bogdan Benigar.
Naša gostja bo Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Pogovarjali se bomo o razstavi Dediščina 1989, ki ponovno uprizarja zadnjo veliko jugoslovansko razstavo, ter o slovenskih umetnikih na letošnjem Beneškem bienalu.
Naša gostja bo Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Pogovarjali se bomo o razstavi Dediščina 1989, ki ponovno uprizarja zadnjo veliko jugoslovansko razstavo, ter o slovenskih umetnikih na letošnjem Beneškem bienalu.
Gost tokratne oddaje bo Marko Funkl, vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo in pobudnik društva Rast. 1. maju, mednarodnemu Prazniku dela primerno, se bomo pogovarjali o odnosu do dela, o prekarnosti, uberizaciji, sindikalnemu povezovanju in drugih vprašanjih, ki so povezana z delom.
Gost tokratne oddaje bo Marko Funkl, vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo in pobudnik društva Rast. 1. maju, mednarodnemu Prazniku dela primerno, se bomo pogovarjali o odnosu do dela, o prekarnosti, uberizaciji, sindikalnemu povezovanju in drugih vprašanjih, ki so povezana z delom.
Gostja Profila bo Nataša Zavolovšek, direktorica Zavoda Exodos. Osrednja tema pogovora bo Festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki so ga aprila pripravili že dvajsetič.
Gostja Profila bo Nataša Zavolovšek, direktorica Zavoda Exodos. Osrednja tema pogovora bo Festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki so ga aprila pripravili že dvajsetič.
Gostja Profila bo Marinka Poštrak, umetniška vodja PG Kranj. O slovenski dramatiki in njenem uprizarjanju. Ob pravkar končanem 47. Tednu slovenske drame, edini prireditvi, ki sistematično in načrtno spodbuja slovenske dramatike in njihovo promocijo v tujini.
Gostja Profila bo Marinka Poštrak, umetniška vodja PG Kranj. O slovenski dramatiki in njenem uprizarjanju. Ob pravkar končanem 47. Tednu slovenske drame, edini prireditvi, ki sistematično in načrtno spodbuja slovenske dramatike in njihovo promocijo v tujini.
Gostja tokratne oddaje bo dr. Darja Kerec, zgodovinarka, ki je skupaj z zgodovinarjem dr. Božom Repetom avtorica monografije Slovenija, moja dežela, ki se ukvarja z analizo družbene revolucije v osemdesetih letih.
Gostja tokratne oddaje bo dr. Darja Kerec, zgodovinarka, ki je skupaj z zgodovinarjem dr. Božom Repetom avtorica monografije Slovenija, moja dežela, ki se ukvarja z analizo družbene revolucije v osemdesetih letih.
Gost Profila bo dr. Jonatan Vinkler, avtor razstave "Beseda Božja ostane na veke", ki obeležuje 500. obletnico začetka verske reforme Martina Luthra. Sprožil je reformacijo širokih razsežnosti, ki je razdelila zahodno Cerkev. Spregovorili bomo o pomenu njegove geste in o odmevu na Slovenskem.
Gost Profila bo dr. Jonatan Vinkler, avtor razstave "Beseda Božja ostane na veke", ki obeležuje 500. obletnico začetka verske reforme Martina Luthra. Sprožil je reformacijo širokih razsežnosti, ki je razdelila zahodno Cerkev. Spregovorili bomo o pomenu njegove geste in o odmevu na Slovenskem.
Tokratna gostja je Agnieszka Jakimiak, poljska dramaturginja, dramatičarka, filmska kritičarka in esejistka, ki sodeluje s številnimi poljskimi in mednarodnimi gledališkimi režiserji, tudi s hrvaškim režiserjem Oliverom Frljićem, trenutno pa v Slovenskem mladinskem gledališču pripravlja projekt Hitchcock, skupaj s poljsko režiserko Weroniko Szczawińsko.
Tokratna gostja je Agnieszka Jakimiak, poljska dramaturginja, dramatičarka, filmska kritičarka in esejistka, ki sodeluje s številnimi poljskimi in mednarodnimi gledališkimi režiserji, tudi s hrvaškim režiserjem Oliverom Frljićem, trenutno pa v Slovenskem mladinskem gledališču pripravlja projekt Hitchcock, skupaj s poljsko režiserko Weroniko Szczawińsko.
Tokratni gost bo umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič. Beseda bo tekla o stanju umetnostne kritike pri nas, o ponarejanju umetnin in stanju v katerem je sodobna umetnost po svetu.
Tokratni gost bo umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič. Beseda bo tekla o stanju umetnostne kritike pri nas, o ponarejanju umetnin in stanju v katerem je sodobna umetnost po svetu.
Naš gost bo tržaški filmski režiser Alessio Bozzer, avtor zanimivega dokumentarca Trst, Jugoslavija, o trgovskem fenomenu na trgu Ponterosso.
Naš gost bo tržaški filmski režiser Alessio Bozzer, avtor zanimivega dokumentarca Trst, Jugoslavija, o trgovskem fenomenu na trgu Ponterosso.
Tokratna gostja Profila bo Nuška Drašček Rojko, ki bo prav v teh dneh pela v operi Pepelka, saj je tudi solistka lubjlanske Opere. Sicer pa je vsestranska vokalistka, ki je začela v zborih, zdaj pa poje šansone, pop glasbo, vse bolj pa se posveča tudi operi.
Tokratna gostja Profila bo Nuška Drašček Rojko, ki bo prav v teh dneh pela v operi Pepelka, saj je tudi solistka lubjlanske Opere. Sicer pa je vsestranska vokalistka, ki je začela v zborih, zdaj pa poje šansone, pop glasbo, vse bolj pa se posveča tudi operi.
Gostja tokratne oddaje bo Denise Benmosche, ameriška producentka dokumentarnih filmov in filantropka, ki se zavzema za pomoč ženskim znanstvenicam.
Gostja tokratne oddaje bo Denise Benmosche, ameriška producentka dokumentarnih filmov in filantropka, ki se zavzema za pomoč ženskim znanstvenicam.
Zoran Dževerdanović, projektant tehnoloških načrtov na področju kemijskega inženirstva, evropski energetski menedžer in filmski producent, podpisan pod prvo slovensko celovečerno grozljivko Idila režiserja Tomaža Gorkiča in pod mladinski kratki film V modrino hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je na minulem Berlinalu dobil posebno omembo žirije. Profiliramo gospodarstvenika, vnetega za družbenoangažirane filme.
Zoran Dževerdanović, projektant tehnoloških načrtov na področju kemijskega inženirstva, evropski energetski menedžer in filmski producent, podpisan pod prvo slovensko celovečerno grozljivko Idila režiserja Tomaža Gorkiča in pod mladinski kratki film V modrino hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je na minulem Berlinalu dobil posebno omembo žirije. Profiliramo gospodarstvenika, vnetega za družbenoangažirane filme.
Naš gost bo južnosudanski aktivist in prijatelj Kon Victor Dimo. Z njim se bomo pogovarjali o razmerah v zvezni državi Wau, področju hudega medetničnega konflikta ljudstev Luo in Dinke.
Naš gost bo južnosudanski aktivist in prijatelj Kon Victor Dimo. Z njim se bomo pogovarjali o razmerah v zvezni državi Wau, področju hudega medetničnega konflikta ljudstev Luo in Dinke.
Gostja tokratnega Profila bo dr. Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta. Pogovor bo tekel o ženskih temah in o seksističnih izpadih v evropskem parlamentu, zakaj do njih prihaja.
Gostja tokratnega Profila bo dr. Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta. Pogovor bo tekel o ženskih temah in o seksističnih izpadih v evropskem parlamentu, zakaj do njih prihaja.
Italijanski režiser in scenograf, ki trenutno pripravlja predstavo Virginia Volk v LLG, prihaja iz Teatro Gioco Vita iz Piacenze, znan pa je po tem, da v lutkovnem gledališču odpira odpira tabu teme.
Italijanski režiser in scenograf, ki trenutno pripravlja predstavo Virginia Volk v LLG, prihaja iz Teatro Gioco Vita iz Piacenze, znan pa je po tem, da v lutkovnem gledališču odpira odpira tabu teme.
Tokratni gost oddaje bo Igor Marojević, srbski pisatelj, dramatik in kolumnist. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne nagrade, v okviru festivala Fabula je izšel njegov roman Mamina roka.
Tokratni gost oddaje bo Igor Marojević, srbski pisatelj, dramatik in kolumnist. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne nagrade, v okviru festivala Fabula je izšel njegov roman Mamina roka.
Govorili bomo o slovenskem in nemškem procesu nacionalizma, ki sta v zgodovini soustvarjala drug drugega. Dr. Filip Čuček, zgodovinar, je v delu "Svoji k svojim" v središče postavil nacionalno razmejitev na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju. Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o slovenskem in nemškem procesu nacionalizma, ki sta v zgodovini soustvarjala drug drugega. Dr. Filip Čuček, zgodovinar, je v delu "Svoji k svojim" v središče postavil nacionalno razmejitev na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju. Voditeljica: Nina Jerman
Ob odprtju razstave SKRIVNOST LOŽE - Prostozidarstvo na Slovenskem, ki si jo lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, bo naš gost zgodovinar in arhivar Matevž Košir – avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem.
Ob odprtju razstave SKRIVNOST LOŽE - Prostozidarstvo na Slovenskem, ki si jo lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, bo naš gost zgodovinar in arhivar Matevž Košir – avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem.
Gostja Profila bo dr. Majda Hrženjak, raziskovalka na Mirovnem inštitutu. Njeno glavno področje raziskovanja so usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrbstveno delo in sodobno očetovstvo.
Gostja Profila bo dr. Majda Hrženjak, raziskovalka na Mirovnem inštitutu. Njeno glavno področje raziskovanja so usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrbstveno delo in sodobno očetovstvo.
Gost tokratnega Profila bo Boštjan Gombač, klarinetist in multiinstrumentalist. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gost tokratnega Profila bo Boštjan Gombač, klarinetist in multiinstrumentalist. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Tokrat gostimo eno najbolj prepoznavnih slovenskih grafologinj, Jožico Leskovar. Pogovarjali se bomo o tem, kaj vse se zrcali v naši pisavi in o tem, zakaj je grafologija zanimiva in koristna tudi v današnjem, visoko tehnološkem svetu.
Tokrat gostimo eno najbolj prepoznavnih slovenskih grafologinj, Jožico Leskovar. Pogovarjali se bomo o tem, kaj vse se zrcali v naši pisavi in o tem, zakaj je grafologija zanimiva in koristna tudi v današnjem, visoko tehnološkem svetu.
Alenka Bole-Vrabec je igralka, prevajalka, gledališka režiserka in vneta zagovornica ljubiteljske kulture. Rada ima Radovljico in zanjo je veliko storila. V januarju je praznovala 80 rojstni dan.
Alenka Bole-Vrabec je igralka, prevajalka, gledališka režiserka in vneta zagovornica ljubiteljske kulture. Rada ima Radovljico in zanjo je veliko storila. V januarju je praznovala 80 rojstni dan.
Gost Profila bo Vinko Möderndorfer, pesnik, pisatelj, dramatik, gledališki in filmski režiser, od septembra lani pa tudi novi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Predmet pogovora bodo predvsem spremembe, ki se obetajo glede podeljevanja Prešernovih nagrad.
Gost Profila bo Vinko Möderndorfer, pesnik, pisatelj, dramatik, gledališki in filmski režiser, od septembra lani pa tudi novi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Predmet pogovora bodo predvsem spremembe, ki se obetajo glede podeljevanja Prešernovih nagrad.
Gost Profila bo mladi izraelski režiser Yonatan Esterkin. V Izraelu je doslej postavil na oder dramska besedila treh slovenskih dramatikov, tokrat pa v ljubljanskem Miniteatru režira monodramo Judovski pes, izraelskega dramatika Asherja Kravitza.
Gost Profila bo mladi izraelski režiser Yonatan Esterkin. V Izraelu je doslej postavil na oder dramska besedila treh slovenskih dramatikov, tokrat pa v ljubljanskem Miniteatru režira monodramo Judovski pes, izraelskega dramatika Asherja Kravitza.
Gost: dr. Alojz Ihan, avtor knjige Čas nesmrtnosti Tema oddaje bodo vprašanja smrti in nesmrtnosti ter zamrzovanje in shranjevanje umrlih do časa, ko naj bi jih bilo mogoče z napredno medicinsko tehnologijo oživiti. Voditeljica: Nina Jerman
Gost: dr. Alojz Ihan, avtor knjige Čas nesmrtnosti Tema oddaje bodo vprašanja smrti in nesmrtnosti ter zamrzovanje in shranjevanje umrlih do časa, ko naj bi jih bilo mogoče z napredno medicinsko tehnologijo oživiti. Voditeljica: Nina Jerman
Tokrat bo naša gostja dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, ki v teh dneh praznuje 25 let delovanja. Neža Kogovšek Šalomon je doktorirala na temo izbrisanih, je pa tudi zelo kritična do predlaganega Zakona o tujicih.
Tokrat bo naša gostja dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, ki v teh dneh praznuje 25 let delovanja. Neža Kogovšek Šalomon je doktorirala na temo izbrisanih, je pa tudi zelo kritična do predlaganega Zakona o tujicih.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Gost tokratne oddaje bo Vasif Kortun, mednarodno priznan, ugleden kurator in avtor, pripravil je številne razstave turške sodobne umetnosti v Turčiji in na tujem.
Gost tokratne oddaje bo Vasif Kortun, mednarodno priznan, ugleden kurator in avtor, pripravil je številne razstave turške sodobne umetnosti v Turčiji in na tujem.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Gost tokratne oddaje bo Borut Kraševec, odličen poznavalec ruske književnosti. Doslej je prevedel skoraj štirideset literarnih in neliterarnih besedil iz ruščine, med drugim tudi Brate Karamazove. Z njim se bomo pogovarjali o večni živosti Leva Nikolajeviča Tolstoja, saj bo v Ljubljani čez nekaj dni premiera nove dramatizacije romana Vojna in Mir, v Cankarjevem domu pa so odprli tudi pregledno razstavo o življenju tega velikega ruskega pisatelja.
Gost tokratne oddaje bo Borut Kraševec, odličen poznavalec ruske književnosti. Doslej je prevedel skoraj štirideset literarnih in neliterarnih besedil iz ruščine, med drugim tudi Brate Karamazove. Z njim se bomo pogovarjali o večni živosti Leva Nikolajeviča Tolstoja, saj bo v Ljubljani čez nekaj dni premiera nove dramatizacije romana Vojna in Mir, v Cankarjevem domu pa so odprli tudi pregledno razstavo o življenju tega velikega ruskega pisatelja.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov.Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
V zadnjem Profilu v letu 2016 bo naš gost Delov komentator Branko Soban. Govoril bo o dogodkih, ki so zaznamovali svet v iztekajočem se letu. To se žal končuje s človeško tragedijo na samem robu evropske celine – v sirskem Alepu.
V zadnjem Profilu v letu 2016 bo naš gost Delov komentator Branko Soban. Govoril bo o dogodkih, ki so zaznamovali svet v iztekajočem se letu. To se žal končuje s človeško tragedijo na samem robu evropske celine – v sirskem Alepu.
Gost tokratne oddaje Profil bo Miro Božič, sicer arhitekt po poklicu, a tudi izjemen virtuoz na ustni harmoniki. Njegove izvedbe navdušujejo obiskovalce tako pri nas kot na tujem, saj je nastopil na mnogih koncertih in festivalih v tujini. Posnel je več zgoščenk in sodeloval z znanimi akademskimi glasbeniki ter komornimi skupinami in orkestri. Izvaja zelo raznolik repertoar – od ljudske do klasične glasbe ,bluesa in jazza. Pripravlja tudi posebne projekte na nenavadnih mestih in se vedno rad odzove na povabila številnih umetnikov in organizatorjev prireditev.
Gost tokratne oddaje Profil bo Miro Božič, sicer arhitekt po poklicu, a tudi izjemen virtuoz na ustni harmoniki. Njegove izvedbe navdušujejo obiskovalce tako pri nas kot na tujem, saj je nastopil na mnogih koncertih in festivalih v tujini. Posnel je več zgoščenk in sodeloval z znanimi akademskimi glasbeniki ter komornimi skupinami in orkestri. Izvaja zelo raznolik repertoar – od ljudske do klasične glasbe ,bluesa in jazza. Pripravlja tudi posebne projekte na nenavadnih mestih in se vedno rad odzove na povabila številnih umetnikov in organizatorjev prireditev.
O komediji bomo spregovorili s filozofom Gregorjem Modrom, čeprav se glede na nenehne krize v Evropi in po svetu zdi, da nikoli ni bil primeren trenutek za komedijo, danes pa sploh ne. A komedija je najresnejša oblika soočanja z velikimi težavami. Voditeljica: Nina Jerman
O komediji bomo spregovorili s filozofom Gregorjem Modrom, čeprav se glede na nenehne krize v Evropi in po svetu zdi, da nikoli ni bil primeren trenutek za komedijo, danes pa sploh ne. A komedija je najresnejša oblika soočanja z velikimi težavami. Voditeljica: Nina Jerman
Z dr. Andrejo Richter se bom pogovarjala o delovanju Foruma slovanskih kultur in zakaj je povezovanje slovanskih narodov morda spet aktualno in potrebno.
Z dr. Andrejo Richter se bom pogovarjala o delovanju Foruma slovanskih kultur in zakaj je povezovanje slovanskih narodov morda spet aktualno in potrebno.
Pogovor z vodjo promocije na Slovenskem filmskem centru, Nerino Kocjančič o promociji slovenskega filma doma in v tujini.
Pogovor z vodjo promocije na Slovenskem filmskem centru, Nerino Kocjančič o promociji slovenskega filma doma in v tujini.
Gost tokratnega Profila bo Nikolaj Mašukov, akademski kipar, slikar in avtor knjige Pravljice izpod Vršiča. V dvojezičnih zgodbah (v ruščini in slovenščini) opisuje nesrečo ruskih vojnih ujetnikov pod Vršičem, v zgodbe pa vpleta vero, tradicijo, mite in primerjave neskončnih ruskih pokrajin in duš, ujetih v alpske doline. Ruski umetnik, ki že 22 let živi v Sloveniji, na Gorenjskem, ima dva popolnoma različna umetniška obraza – enega metafizičnega v svojih samostojnih delih in drugega tradicionalnega, ko po navodilih duhovnikov slika freske po slovenskih cerkvah in kapelicah. Pogovor je pripravil Zvezdan Martič.
Gost tokratnega Profila bo Nikolaj Mašukov, akademski kipar, slikar in avtor knjige Pravljice izpod Vršiča. V dvojezičnih zgodbah (v ruščini in slovenščini) opisuje nesrečo ruskih vojnih ujetnikov pod Vršičem, v zgodbe pa vpleta vero, tradicijo, mite in primerjave neskončnih ruskih pokrajin in duš, ujetih v alpske doline. Ruski umetnik, ki že 22 let živi v Sloveniji, na Gorenjskem, ima dva popolnoma različna umetniška obraza – enega metafizičnega v svojih samostojnih delih in drugega tradicionalnega, ko po navodilih duhovnikov slika freske po slovenskih cerkvah in kapelicah. Pogovor je pripravil Zvezdan Martič.
Gregor Antoličič je urednik zgodovinskega zbornika, ki se osredotoča na različne vidike lika in dela Franca Jožefa I., zadnjega pravega habsburškega vladarja.
Gregor Antoličič je urednik zgodovinskega zbornika, ki se osredotoča na različne vidike lika in dela Franca Jožefa I., zadnjega pravega habsburškega vladarja.
V Goste prihaja Matej Bonin, skladatelj mlajše generacije, ki pripravlja samostojen večer avtorske glasbe Gimnastika Ne/smisla. Že na začetku študija je opozoril nase z nadpovprečnim ustvarjalnim zagonom, z radovednostjo, z željo po znanju, po raziskovanju in odkrivanju novih glasbenih svetov – je zapisano v utemeljitvi študentske Prešernove nagrade, ki jo je prejel leta 2008.
V Goste prihaja Matej Bonin, skladatelj mlajše generacije, ki pripravlja samostojen večer avtorske glasbe Gimnastika Ne/smisla. Že na začetku študija je opozoril nase z nadpovprečnim ustvarjalnim zagonom, z radovednostjo, z željo po znanju, po raziskovanju in odkrivanju novih glasbenih svetov – je zapisano v utemeljitvi študentske Prešernove nagrade, ki jo je prejel leta 2008.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
V Profilu, 7. 12. gostimo gledališkega režiserja in pisatelja, nekdanjega umetniškega direktorja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, tržaškega Slovenca Marka Sosiča. Povod za pogovor je slovenska praizvedba drame Dol, sodobnega siciljanskega dramatika Spira Scimoneja, ki bi čez tri dni v Prešernovem gledališču v Kranju.
V Profilu, 7. 12. gostimo gledališkega režiserja in pisatelja, nekdanjega umetniškega direktorja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, tržaškega Slovenca Marka Sosiča. Povod za pogovor je slovenska praizvedba drame Dol, sodobnega siciljanskega dramatika Spira Scimoneja, ki bi čez tri dni v Prešernovem gledališču v Kranju.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
V Sloveniji deluje okrog 60 raznih srbskih društev. Z izvršno direktorico Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš Ireno Vujčić Pavlović bomo govorili o kulturnem sodelovanju med dvema državama in narodoma, o kulturni sceni v Srbiji (glasba, gledališče, literatura…), kaj spremljajo mladi v Srbiji in kaj od sodobnega ustvarjanja poznamo (in predvsem ne poznamo) v Sloveniji. Pogovor bo vodil Zvezdan Martič.
V Sloveniji deluje okrog 60 raznih srbskih društev. Z izvršno direktorico Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš Ireno Vujčić Pavlović bomo govorili o kulturnem sodelovanju med dvema državama in narodoma, o kulturni sceni v Srbiji (glasba, gledališče, literatura…), kaj spremljajo mladi v Srbiji in kaj od sodobnega ustvarjanja poznamo (in predvsem ne poznamo) v Sloveniji. Pogovor bo vodil Zvezdan Martič.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Knjiga je izgubila simbolno vrednost, a ni povečala tržne. O razmerjih med avtorjem, trgom in založnikom ter prevladujočih tokovih in robovih slovenske knjižne krajine se bomo pogovarjali z Mitjo Čandrom, esejistom, knjižnim urednikom in direktorjem založbe Beletrina. Voditeljica: Nina Jerman
Knjiga je izgubila simbolno vrednost, a ni povečala tržne. O razmerjih med avtorjem, trgom in založnikom ter prevladujočih tokovih in robovih slovenske knjižne krajine se bomo pogovarjali z Mitjo Čandrom, esejistom, knjižnim urednikom in direktorjem založbe Beletrina. Voditeljica: Nina Jerman
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gost v tokratnem Profilu bo Simon Popek, filmski kritik in publicist, vodja filmskega programa v Cankarjevem domu, direktor LIFFa. Z njim se bo pogovarjala Meta Česnik.
Gost v tokratnem Profilu bo Simon Popek, filmski kritik in publicist, vodja filmskega programa v Cankarjevem domu, direktor LIFFa. Z njim se bo pogovarjala Meta Česnik.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
»Po svetu obstaja vrsta navad, ki spremljajo umiranje in smrt sočloveka. Če sami nismo del določene kulture, se nam le-ta nemalokrat zazdi vsaj čudna, če že ne groteskna ali odurna,« piše dr. Borut Telban, antropolog, v knjigi Andaypa, Eseji o smrti v novogvinejski skupnosti. Voditeljica: Nina Jerman
»Po svetu obstaja vrsta navad, ki spremljajo umiranje in smrt sočloveka. Če sami nismo del določene kulture, se nam le-ta nemalokrat zazdi vsaj čudna, če že ne groteskna ali odurna,« piše dr. Borut Telban, antropolog, v knjigi Andaypa, Eseji o smrti v novogvinejski skupnosti. Voditeljica: Nina Jerman
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gost tokratnega Profila bo Aleksander Bassin, umetnostni zgodovinar, nekdanji direktor ljubljanske Mestne galerije. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Jurečič.
Gost tokratnega Profila bo Aleksander Bassin, umetnostni zgodovinar, nekdanji direktor ljubljanske Mestne galerije. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Jurečič.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gost: Paolo Magelli Voditeljica: Marjana Ravnjak
Gost: Paolo Magelli Voditeljica: Marjana Ravnjak
Gost: Branko Potočan Voditeljica: Tina Šrot
Gost: Branko Potočan Voditeljica: Tina Šrot
Gost: Dr. Peter Krečič Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost: Dr. Peter Krečič Voditeljica: Ksenija Horvat
Igor Krivokapič je slovenski skladatelj in profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Najbolj znan je postal pred nekaj leti, ko je spodbudil nastanek cele družine helikonov , ki so jih izdelali v Nemčiji, pred dvema letoma je nemška veleposlanica slovesno predala ta glasbila v uporabo KGBL. Igor Krivokapič je potem ustanovil ansambel helikonov in z njim uspešno nastopil na festivalu slovanske glasbe v Moskvi, pa v Schladmingu, v Atlanti v ZDA so doživeli stoječe ovacije, konec oktobra pa pripravlja v Ljubljani niz koncertov s svetovno znanim dirigentom in solistom na tubi, dr. Jamesom Gourlayem. Krivokapič je spodbudil tudi več novih izvirnih del za helikone in tako ponovno obudil ta pihalni inštrument, ki ga tako spet obujajo v glasbenih šolah. Voditeljica. Darja Korez Korenčan
Igor Krivokapič je slovenski skladatelj in profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Najbolj znan je postal pred nekaj leti, ko je spodbudil nastanek cele družine helikonov , ki so jih izdelali v Nemčiji, pred dvema letoma je nemška veleposlanica slovesno predala ta glasbila v uporabo KGBL. Igor Krivokapič je potem ustanovil ansambel helikonov in z njim uspešno nastopil na festivalu slovanske glasbe v Moskvi, pa v Schladmingu, v Atlanti v ZDA so doživeli stoječe ovacije, konec oktobra pa pripravlja v Ljubljani niz koncertov s svetovno znanim dirigentom in solistom na tubi, dr. Jamesom Gourlayem. Krivokapič je spodbudil tudi več novih izvirnih del za helikone in tako ponovno obudil ta pihalni inštrument, ki ga tako spet obujajo v glasbenih šolah. Voditeljica. Darja Korez Korenčan
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Gost: Ervin Milharčič Hladnik Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost: Ervin Milharčič Hladnik Voditeljica: Ksenija Horvat
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gost Prifila bo dr. Peter Merc, član komisije, ki pripravlja zakonodajo na temo ''šering'' platfom (Uber, Airbnb….). Voditelj: Zvezdan Martič
Gost Prifila bo dr. Peter Merc, član komisije, ki pripravlja zakonodajo na temo ''šering'' platfom (Uber, Airbnb….). Voditelj: Zvezdan Martič
Gost oddaje bo dr. Štefan Vevar, eden naših najvidnejših književnih prevajalcev in teoretik literarnega prevajanja. Njegov obsežni opus obsega prevode del nemških in avstrijskih klasikov in sodobnih avtorjev. Svoje praktične in teoretične izkušnje je strnil v prvi slovenski prevodoslovni monografiji z naslovom Vrvohodska umetnost prevajanja, v kateri z argumenti vrednoti prevodne probleme in s številnimi primeri pokaže pot do boljših prevodnih rešitev. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gost oddaje bo dr. Štefan Vevar, eden naših najvidnejših književnih prevajalcev in teoretik literarnega prevajanja. Njegov obsežni opus obsega prevode del nemških in avstrijskih klasikov in sodobnih avtorjev. Svoje praktične in teoretične izkušnje je strnil v prvi slovenski prevodoslovni monografiji z naslovom Vrvohodska umetnost prevajanja, v kateri z argumenti vrednoti prevodne probleme in s številnimi primeri pokaže pot do boljših prevodnih rešitev. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Gost: Kamal Field Al Basri, direktor Iraškega inštituta za gospodarske reforme Voditeljica: Ksenija Horvat
Gost: Kamal Field Al Basri, direktor Iraškega inštituta za gospodarske reforme Voditeljica: Ksenija Horvat
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
