Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Naštevati ali našteti vse projekte, v katerih je sodeloval violinist in aranžer Matija Krečič, je skorajda nemogoče. Bere se kot obsežna enciklopedija, ki je sicer dobro dokumentirana, saj je mojster Krečič umetniški svobodnjak, ki svoje glasbene usluge ponuja na prostem trgu. Tudi zato bi zanj lahko dejali, da je neklasičen klasični violinist, ki je sicer najbolj domač v klasični glasbi, najbolj prepoznaven pa v krogih popularne glasbe. Najpreprosteje povedano, glasba je zanj posel in prosti čas.
Naštevati ali našteti vse projekte, v katerih je sodeloval violinist in aranžer Matija Krečič, je skorajda nemogoče. Bere se kot obsežna enciklopedija, ki je sicer dobro dokumentirana, saj je mojster Krečič umetniški svobodnjak, ki svoje glasbene usluge ponuja na prostem trgu. Tudi zato bi zanj lahko dejali, da je neklasičen klasični violinist, ki je sicer najbolj domač v klasični glasbi, najbolj prepoznaven pa v krogih popularne glasbe. Najpreprosteje povedano, glasba je zanj posel in prosti čas.
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Govoriti z Omarjem Hakimom pomeni pogovarjati se v ritmu v popularne glasbe zadnjega pol stoletja. Bobnar iz New Yorka je namreč eden od najdejavnejših tolkalcev našega časa, ki je doslej sodeloval že s številnimi glasbeniki. Njegova biografija bi se brala kot enciklopedija popularne glasbe. Pečat je pustil na albumih in koncertih Davida Bowieja, Stinga, Milesa Davisa, Celine Dion, Madonne, Kate Bush, Micka Jaggerja, Brucea Springsteena, dvojca Daft Punk ter skupin Chic, Dire Straits, Foo Fighters in Weather Report – če jih omenimo samo peščico. Čeprav je zaradi tega močno zanemaril solistično kariero, mu za nobeno sodelovanje ni bilo žal. Šele v zadnjem obdobju je nekaj več časa našel tudi zase in okoli sebe zbral pisano funk rock druščino Sonic Boom Squad.
Govoriti z Omarjem Hakimom pomeni pogovarjati se v ritmu v popularne glasbe zadnjega pol stoletja. Bobnar iz New Yorka je namreč eden od najdejavnejših tolkalcev našega časa, ki je doslej sodeloval že s številnimi glasbeniki. Njegova biografija bi se brala kot enciklopedija popularne glasbe. Pečat je pustil na albumih in koncertih Davida Bowieja, Stinga, Milesa Davisa, Celine Dion, Madonne, Kate Bush, Micka Jaggerja, Brucea Springsteena, dvojca Daft Punk ter skupin Chic, Dire Straits, Foo Fighters in Weather Report – če jih omenimo samo peščico. Čeprav je zaradi tega močno zanemaril solistično kariero, mu za nobeno sodelovanje ni bilo žal. Šele v zadnjem obdobju je nekaj več časa našel tudi zase in okoli sebe zbral pisano funk rock druščino Sonic Boom Squad.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Minili so časi, ko so Marka Jacoba Cavazzo ali Vazza omenjali kot enega od najobetavnejših domačih MC-jev nove generacije hip hopa. Pri rosnih štiriindvajsetih letih ima namreč za seboj že štiri uspešne celovečerne albume, vrsto razprodanih dvoran in nešteto zmag v dvobojih v prostem slogu po državi. Z glasbo se je srečal pri šestih letih, uspešno zaključil pet razredov klasične kitare ter z verzi in rimami počečkal vse zvezke v osnovni in srednji šoli. Študent AGRFT-ja je obe ljubezni povezal in kot mladi Prešeren spregovoril v urbanem jeziku tretje generacije podalpskega hip hopa.
Minili so časi, ko so Marka Jacoba Cavazzo ali Vazza omenjali kot enega od najobetavnejših domačih MC-jev nove generacije hip hopa. Pri rosnih štiriindvajsetih letih ima namreč za seboj že štiri uspešne celovečerne albume, vrsto razprodanih dvoran in nešteto zmag v dvobojih v prostem slogu po državi. Z glasbo se je srečal pri šestih letih, uspešno zaključil pet razredov klasične kitare ter z verzi in rimami počečkal vse zvezke v osnovni in srednji šoli. Študent AGRFT-ja je obe ljubezni povezal in kot mladi Prešeren spregovoril v urbanem jeziku tretje generacije podalpskega hip hopa.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti uveljavljenega baritonista Ivana Andresa Arnška. Priznani operni solist SNG Opera in balet Ljubljana je iz rodne Argentine odšel na daljše potovanje in med drugim obiskal domovino svojih staršev Slovenijo ter tu po spletu zanimivih okoliščin ostal. Leta 2000 je uspešno opravil avdicijo za ljubljansko Opero in od takrat poustvaril številne nosilne vloge, denimo Germonta v La traviati, Marcela v La bohème in Figara v Seviljskem brivcu. Nastopa tudi kot koncertni pevec argentinske glasbe in drugih zvrsti. Oče štirih otrok, ki je tudi sam odraščal v veliki družini, je zaprisežen športnik, ki tako dokazuje, da gresta glasba in šport z roko v roki.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti uveljavljenega baritonista Ivana Andresa Arnška. Priznani operni solist SNG Opera in balet Ljubljana je iz rodne Argentine odšel na daljše potovanje in med drugim obiskal domovino svojih staršev Slovenijo ter tu po spletu zanimivih okoliščin ostal. Leta 2000 je uspešno opravil avdicijo za ljubljansko Opero in od takrat poustvaril številne nosilne vloge, denimo Germonta v La traviati, Marcela v La bohème in Figara v Seviljskem brivcu. Nastopa tudi kot koncertni pevec argentinske glasbe in drugih zvrsti. Oče štirih otrok, ki je tudi sam odraščal v veliki družini, je zaprisežen športnik, ki tako dokazuje, da gresta glasba in šport z roko v roki.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma je bil lepo presenečenje. Vesni za najboljši film in glasbo je prejel eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, celovečerni prvenec Tomaža Groma, ki je predlani že predstavil krajši film Komaj čakam, da prideš. A Groma poznamo predvsem kot kontrabasista, tistega, ki je na protestu ob kulturnem prazniku leta 2012 zažgal svoj kontrabas, pa tudi kot vsestranskega kulturnega delavca, ki je leta 1999 ustanovil zavod Sploh, danes živahno ustvarjalno in izobraževalno srečevališče raznolike skupnosti, ki jo povezuje navdušenje nad raziskovanjem in improvizacijo. S Tomažem Gromom se bo pogovarjala Meta Česnik.
Zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma je bil lepo presenečenje. Vesni za najboljši film in glasbo je prejel eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, celovečerni prvenec Tomaža Groma, ki je predlani že predstavil krajši film Komaj čakam, da prideš. A Groma poznamo predvsem kot kontrabasista, tistega, ki je na protestu ob kulturnem prazniku leta 2012 zažgal svoj kontrabas, pa tudi kot vsestranskega kulturnega delavca, ki je leta 1999 ustanovil zavod Sploh, danes živahno ustvarjalno in izobraževalno srečevališče raznolike skupnosti, ki jo povezuje navdušenje nad raziskovanjem in improvizacijo. S Tomažem Gromom se bo pogovarjala Meta Česnik.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti znanega baletnega plesalca in koreografa Lukasa Zuschlaga. Priznani baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana je prišel k nam iz rodne Avstrije pred 20 leti in je leta 2006 vzbudil pozornost širše javnosti z vlogo Romea v baletu Romeo in Julija, koreografa Jurija Vámosa. Sledili so številne uspešne baletne vloge in gostovanja pri nas in po svetu. Na televizijskih zaslonih smo ga spoznali kot izvrstnega plesalca različnih zvrsti plesa, zadnja leta pa tudi kot nadarjenega opernega in baletnega koreografa.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti znanega baletnega plesalca in koreografa Lukasa Zuschlaga. Priznani baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana je prišel k nam iz rodne Avstrije pred 20 leti in je leta 2006 vzbudil pozornost širše javnosti z vlogo Romea v baletu Romeo in Julija, koreografa Jurija Vámosa. Sledili so številne uspešne baletne vloge in gostovanja pri nas in po svetu. Na televizijskih zaslonih smo ga spoznali kot izvrstnega plesalca različnih zvrsti plesa, zadnja leta pa tudi kot nadarjenega opernega in baletnega koreografa.
V oddaji Profil Boštjan Jurečič gosti Nevenko Šivavec, direktorico Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pogovarjata se o Grafičnem bienalu, o stanju njene matične hiše in o sodobni umetnosti na splošno.
V oddaji Profil Boštjan Jurečič gosti Nevenko Šivavec, direktorico Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pogovarjata se o Grafičnem bienalu, o stanju njene matične hiše in o sodobni umetnosti na splošno.
Dr. Peter Svetina je eden naših najvidnejših avtorjev del za otroke in mladino. Njegove zgodbe in pesmi so prežete s humorjem, čarobno nenavadnostjo, toplo človeškostjo in razigranostjo. Odsevajo prijazno naklonjenost do sveta, v njih ne manjka tudi nonsensa, nadrealnosti in fantastike, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Dr. Svetina je tudi literarni zgodovinar, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na univerzi v Celovcu. Med njegovimi strokovnimi deli omenimo Metuljčke in mehanike, v katerih osvetljuje, kako je družbeni kontekst vplival na posamezne izdaje del za otroke po drugi svetovni vojni in kako so določene teme in motivi izginili. Kot vsestranski ustvarjalec piše tudi poezijo za odrasle. V štirih pesniških zbirkah nas nagovarja tako s prizori iz vsakdanjega življenja kot z religiozno in duhovno izkušnjo. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Dr. Peter Svetina je eden naših najvidnejših avtorjev del za otroke in mladino. Njegove zgodbe in pesmi so prežete s humorjem, čarobno nenavadnostjo, toplo človeškostjo in razigranostjo. Odsevajo prijazno naklonjenost do sveta, v njih ne manjka tudi nonsensa, nadrealnosti in fantastike, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Dr. Svetina je tudi literarni zgodovinar, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na univerzi v Celovcu. Med njegovimi strokovnimi deli omenimo Metuljčke in mehanike, v katerih osvetljuje, kako je družbeni kontekst vplival na posamezne izdaje del za otroke po drugi svetovni vojni in kako so določene teme in motivi izginili. Kot vsestranski ustvarjalec piše tudi poezijo za odrasle. V štirih pesniških zbirkah nas nagovarja tako s prizori iz vsakdanjega življenja kot z religiozno in duhovno izkušnjo. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Za vedno se je poslovil Andrés Valdés, priljubljeni mojster pantomime. Po študiju dramske igre na rodni Kubi se je izobraževal v Parizu pri največjih pantomimikih Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju. V Sloveniji je živel in deloval od leta 1964. S svojim znanjem in karizmo je na odrih in v vadbenih studiih za pantomimo navdušil več generacij otrok in odraslih ter pomembno vplival na razvoj gledališke in plesne umetnosti pri nas. Leta 2017 je od Svetovne organizacije za pantomimo prejel nagrado za izjemen prispevek k umetnosti pantomime. V oddaji Profil, ki je bila objavljena 18. 12. 2017, se je z njim pogovarjala Tina Šrot.
Za vedno se je poslovil Andrés Valdés, priljubljeni mojster pantomime. Po študiju dramske igre na rodni Kubi se je izobraževal v Parizu pri največjih pantomimikih Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju. V Sloveniji je živel in deloval od leta 1964. S svojim znanjem in karizmo je na odrih in v vadbenih studiih za pantomimo navdušil več generacij otrok in odraslih ter pomembno vplival na razvoj gledališke in plesne umetnosti pri nas. Leta 2017 je od Svetovne organizacije za pantomimo prejel nagrado za izjemen prispevek k umetnosti pantomime. V oddaji Profil, ki je bila objavljena 18. 12. 2017, se je z njim pogovarjala Tina Šrot.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznana ukrajinska baletna umetnika, Anastazijo in Denisa Matvijenka. Dolgoletna baletna solistka in baletni prvak slovitega ruskega Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu sta v znak nasprotovanja vojni v Ukrajini lani s svojima otrokoma emigrirala v Slovenijo. Tu je družina Matvijenko dobila nov dom, slovenski baletni prostor pa izvrstna baletna plesalca in pedagoga.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznana ukrajinska baletna umetnika, Anastazijo in Denisa Matvijenka. Dolgoletna baletna solistka in baletni prvak slovitega ruskega Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu sta v znak nasprotovanja vojni v Ukrajini lani s svojima otrokoma emigrirala v Slovenijo. Tu je družina Matvijenko dobila nov dom, slovenski baletni prostor pa izvrstna baletna plesalca in pedagoga.
Med slovenskimi jazzovskimi glasbeniki in glasbenicami srednje generacije, ki so se skalili in uveljavili v mednarodnem okolju, redno pa sooblikujejo tudi domačo sceno, je eden vidnejših Jure Pukl. Jazzovsko muziciranje ga je pritegnilo šele po končanem študiju klasičnega saksofona na dunajski univerzi in to tako močno, da je za devet let odšel živet in ustvarjat v najživahnejšo prestolnico kreativnega glasbenega ustvarjanja New York, izkušnje in znanstva pa je nabiral tudi na turnejah in snemanjih po vsem svetu. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2016 je v svojem rojstnem mestu Velenju obudil šolo, Kreativno jazz kliniko, ki jo je ob prelomu tisočletja vodil legendarni vibrafonist Boško Petrović. Naslednje študijsko leto ga čaka prijeten izziv, postal je profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo po 17-ih letih prizadevanj končno odprla oddelek za jazz. Pogovor bo vodila Meta Česnik
Med slovenskimi jazzovskimi glasbeniki in glasbenicami srednje generacije, ki so se skalili in uveljavili v mednarodnem okolju, redno pa sooblikujejo tudi domačo sceno, je eden vidnejših Jure Pukl. Jazzovsko muziciranje ga je pritegnilo šele po končanem študiju klasičnega saksofona na dunajski univerzi in to tako močno, da je za devet let odšel živet in ustvarjat v najživahnejšo prestolnico kreativnega glasbenega ustvarjanja New York, izkušnje in znanstva pa je nabiral tudi na turnejah in snemanjih po vsem svetu. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2016 je v svojem rojstnem mestu Velenju obudil šolo, Kreativno jazz kliniko, ki jo je ob prelomu tisočletja vodil legendarni vibrafonist Boško Petrović. Naslednje študijsko leto ga čaka prijeten izziv, postal je profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo po 17-ih letih prizadevanj končno odprla oddelek za jazz. Pogovor bo vodila Meta Česnik
Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.
Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.
Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer poučuje predmete s področja filozofsko – religijskih tradicij Azije. Še posebej se posveča indijskim religijskim in filozofskim sistemom s poudarkom na budističnih in hinduističnih filozofskih šolah. Je avtorica knjižne monografije o Bhagavadgiti, temeljni indijski filozofsko – religijski pesnitvi, ki predstavlja osnovo mnogih filozofskih šol in osnovo joge. Njeno drugo knjižno delo nosi naslov Na pragu prebujenja in je med drugim nastalo tudi na osnovi terenskega dela v regiji Ladak na severu Indije. Avtorica je obiskala himalajske budistične puščavnike in puščavnice in raziskala njihovo posebno tehniko sanj, imenovano joga sanjanja. Gostja oddaje bo pojasnila, v čem so indijske filozofsko – religijske tradicije aktualne in relevantne v vseh časih in prostorih. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer poučuje predmete s področja filozofsko – religijskih tradicij Azije. Še posebej se posveča indijskim religijskim in filozofskim sistemom s poudarkom na budističnih in hinduističnih filozofskih šolah. Je avtorica knjižne monografije o Bhagavadgiti, temeljni indijski filozofsko – religijski pesnitvi, ki predstavlja osnovo mnogih filozofskih šol in osnovo joge. Njeno drugo knjižno delo nosi naslov Na pragu prebujenja in je med drugim nastalo tudi na osnovi terenskega dela v regiji Ladak na severu Indije. Avtorica je obiskala himalajske budistične puščavnike in puščavnice in raziskala njihovo posebno tehniko sanj, imenovano joga sanjanja. Gostja oddaje bo pojasnila, v čem so indijske filozofsko – religijske tradicije aktualne in relevantne v vseh časih in prostorih. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Gost tokratnega Profila je nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa gostujoči predavatelj na številnih mednarodnih simpozijih, zadnja leta je pogosto vabljen tudi na kulturno-umetniška srečanja in konference, kjer so njegova predavanja vedno izjemno obiskana. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je med drugim osredotočeno na vpliv umetnosti na možgane, na človekovo čustvovanje, pomnenje in socialno odzivnost, znotraj tovrstnega raziskovanja pa proučuje poseben fenomen učinka glasbe na človekove kognitivne in druge sposobnosti. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila je nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa gostujoči predavatelj na številnih mednarodnih simpozijih, zadnja leta je pogosto vabljen tudi na kulturno-umetniška srečanja in konference, kjer so njegova predavanja vedno izjemno obiskana. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je med drugim osredotočeno na vpliv umetnosti na možgane, na človekovo čustvovanje, pomnenje in socialno odzivnost, znotraj tovrstnega raziskovanja pa proučuje poseben fenomen učinka glasbe na človekove kognitivne in druge sposobnosti. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Sredi leta 1979 je izšla pesem z naslovom Video Killed The Radio Star dvojca The Buggles. Režiser Peter Juratovec in voditelj Dario Diviacchi sta poziv vzela še kako zares. Samo dobrega pol leta kasneje sta na TV Koper/Capodistria v eter spustila oddajo Alta Pressione, ki se je kasneje preoblikovala v Videomix in sprožila revolucijo. Dario Diviacchi je tako samo po nekaj oddajah postal heroj cele generacije, kar je šlo v nos marsikomu na estradnem in političnem parketu. Postal je Slovenec leta, voditelj Melodij morja in sonca, oddaja Videomix pa je bila izglasovana za oddajo leta, dokler ga »konkurenca« na silo ni utišala.
Sredi leta 1979 je izšla pesem z naslovom Video Killed The Radio Star dvojca The Buggles. Režiser Peter Juratovec in voditelj Dario Diviacchi sta poziv vzela še kako zares. Samo dobrega pol leta kasneje sta na TV Koper/Capodistria v eter spustila oddajo Alta Pressione, ki se je kasneje preoblikovala v Videomix in sprožila revolucijo. Dario Diviacchi je tako samo po nekaj oddajah postal heroj cele generacije, kar je šlo v nos marsikomu na estradnem in političnem parketu. Postal je Slovenec leta, voditelj Melodij morja in sonca, oddaja Videomix pa je bila izglasovana za oddajo leta, dokler ga »konkurenca« na silo ni utišala.
Dr. Tomo Virk je eden naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev in teoretikov, avtor 18 monografskih del s področja literarne vede in tudi drugih področij humanistike. Kot profesor že tri desetletja posreduje znanje študentom Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V oddaji bo spregovoril o temah, ki ga kot literarnega znanstvenika najbolj zanimajo in vznemirjajo, predvsem o odnosu med literaturo in etiko in o družbeni vlogi literature. Odstrl bo tudi pogled v čas svoje mladosti, ko je bil vrhunski športnik in se je posvečal tekmovalnemu smučanju. Ko se je poslovil od smučanja, je našel tesen stik z naravo v alpinizmu, ki ga še dandanes navdihuje. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Dr. Tomo Virk je eden naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev in teoretikov, avtor 18 monografskih del s področja literarne vede in tudi drugih področij humanistike. Kot profesor že tri desetletja posreduje znanje študentom Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V oddaji bo spregovoril o temah, ki ga kot literarnega znanstvenika najbolj zanimajo in vznemirjajo, predvsem o odnosu med literaturo in etiko in o družbeni vlogi literature. Odstrl bo tudi pogled v čas svoje mladosti, ko je bil vrhunski športnik in se je posvečal tekmovalnemu smučanju. Ko se je poslovil od smučanja, je našel tesen stik z naravo v alpinizmu, ki ga še dandanes navdihuje. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
V oddaji Profil Tina Šrot gosti prvakinjo Baleta SNG Maribor Catarino de Meneses. Izvrstna baletna plesalka, ki navdušuje z eleganco in poglobljeno izraznostjo, je po šolanju na Portugalskem in izpopolnjevanju na Nizozemskem prišla v mariborsko narodno gledališče v sezoni 2008/2009. Od takrat je ustvarila raznovrstne vloge iz klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega repertoarja. Zdaj blesti v naslovni vlogi Madame Bovary, novega neoklasičnega baleta Valentine Turcu.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti prvakinjo Baleta SNG Maribor Catarino de Meneses. Izvrstna baletna plesalka, ki navdušuje z eleganco in poglobljeno izraznostjo, je po šolanju na Portugalskem in izpopolnjevanju na Nizozemskem prišla v mariborsko narodno gledališče v sezoni 2008/2009. Od takrat je ustvarila raznovrstne vloge iz klasičnega, neoklasičnega in sodobnega baletnega repertoarja. Zdaj blesti v naslovni vlogi Madame Bovary, novega neoklasičnega baleta Valentine Turcu.
Redki so, ki neustrašno sledijo svojemu razumu in si ga upajo dosledno in z vso močjo uporabiti ob pravih priložnostih. Prišel je čas, ko bo treba razum pogumno uporabljati pri vseh moralnih, političnih in družbenih vprašanjih in z njim soočiti kralje, ministre, generale, filozofe, znanstvenike in umetnike. Če tega ne bomo storili, bomo ostali povprečneži. Nicolas de Chamfort (1741 – 1794) Maksime in misli Zbirka manj znanega, a najbolj neizprosnega francoskega moralista je nedavno dopolnila niz zanimivih prevodov dr. Primoža Viteza. Tako kot z vsemi deli, ki jih predloga založnikom, se tudi s to zbirko pretanjeno odziva na pereče teme sodobnega časa. Različnim avtorjem ali avtoricam, ki pritegnejo njegovo pozornost, pa sta sorodni neizprosna predanost ideji in spodbujanje kritičnega motrenja sveta. Spregovoril bo tudi o Bilitinih pesmih, lezbični klasiki izpod peresa mojstra erotike Pierra Louÿsa in o svoji ljubezni do bosse nove. Udejanja jo v kvintetu Bossa de Novo, ki je dvajseto obletnico svojega delovanja kronal z zgoščenko Twist. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Redki so, ki neustrašno sledijo svojemu razumu in si ga upajo dosledno in z vso močjo uporabiti ob pravih priložnostih. Prišel je čas, ko bo treba razum pogumno uporabljati pri vseh moralnih, političnih in družbenih vprašanjih in z njim soočiti kralje, ministre, generale, filozofe, znanstvenike in umetnike. Če tega ne bomo storili, bomo ostali povprečneži. Nicolas de Chamfort (1741 – 1794) Maksime in misli Zbirka manj znanega, a najbolj neizprosnega francoskega moralista je nedavno dopolnila niz zanimivih prevodov dr. Primoža Viteza. Tako kot z vsemi deli, ki jih predloga založnikom, se tudi s to zbirko pretanjeno odziva na pereče teme sodobnega časa. Različnim avtorjem ali avtoricam, ki pritegnejo njegovo pozornost, pa sta sorodni neizprosna predanost ideji in spodbujanje kritičnega motrenja sveta. Spregovoril bo tudi o Bilitinih pesmih, lezbični klasiki izpod peresa mojstra erotike Pierra Louÿsa in o svoji ljubezni do bosse nove. Udejanja jo v kvintetu Bossa de Novo, ki je dvajseto obletnico svojega delovanja kronal z zgoščenko Twist. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Najnovejša režija Diega de Breje je Bog masakra, znane francoske dramatičarke Yasmine Reze na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. De Brea ustvarja izrazito avtorsko gledališče, ki postavlja v ospredje igralca, s katerim se poda v zahteven proces odkrivanja njegovih najranljivejših delov, kar na koncu privede do filmske igre. Med drugim je spregovoril o svojem filmskem razmišljanju v teatru, prenosu dveh filmov na oder Lubitschevega Ko sem bil mrtev in Chaplinovega Velikega diktatorja. Še posebej ga zanimajo ekstremi znotraj burlesknosti in karikiranosti. Režiser z izjemno domišljijo, ki običajno postavlja integralne tekste. Njegovo gledališče skuša biti iskreno in pomaga presegati realen prostor ter tako osvobaja od krutega in praznega vsakdanja, ki ga živimo. Voditeljica Marjana Ravnjak
Najnovejša režija Diega de Breje je Bog masakra, znane francoske dramatičarke Yasmine Reze na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. De Brea ustvarja izrazito avtorsko gledališče, ki postavlja v ospredje igralca, s katerim se poda v zahteven proces odkrivanja njegovih najranljivejših delov, kar na koncu privede do filmske igre. Med drugim je spregovoril o svojem filmskem razmišljanju v teatru, prenosu dveh filmov na oder Lubitschevega Ko sem bil mrtev in Chaplinovega Velikega diktatorja. Še posebej ga zanimajo ekstremi znotraj burlesknosti in karikiranosti. Režiser z izjemno domišljijo, ki običajno postavlja integralne tekste. Njegovo gledališče skuša biti iskreno in pomaga presegati realen prostor ter tako osvobaja od krutega in praznega vsakdanja, ki ga živimo. Voditeljica Marjana Ravnjak
Gostja Profila bo Tanja Babnik, ravnateljica Waldorfske glasbene šole. Ob začetku šolskega leta bo spregovorila o posebnostih te glasbene šole, o njenem pomenu za vzgojo otrok in načrtih v prihodnje. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gostja Profila bo Tanja Babnik, ravnateljica Waldorfske glasbene šole. Ob začetku šolskega leta bo spregovorila o posebnostih te glasbene šole, o njenem pomenu za vzgojo otrok in načrtih v prihodnje. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Koncert skupine Pankrti oktobra leta 1977 bi moral biti enkratna provokacija, vendar so se stvari zasukale drugače. Zatresel je železno zaveso in v monolitnem sistemu samoupravnega socializma je nastala nepopravljiva razpoka, ki nas je skozi družbeno razgibana osemdeseta pripeljala od totalne revolucije do totalne razprodaje kulture, gospodarstva in znanja. Gost oddaje Profil bo Peter Lovšin, zaslužni punker, pornolog, kantavtor, diplomirani novinar in pod črto – uživač.
Koncert skupine Pankrti oktobra leta 1977 bi moral biti enkratna provokacija, vendar so se stvari zasukale drugače. Zatresel je železno zaveso in v monolitnem sistemu samoupravnega socializma je nastala nepopravljiva razpoka, ki nas je skozi družbeno razgibana osemdeseta pripeljala od totalne revolucije do totalne razprodaje kulture, gospodarstva in znanja. Gost oddaje Profil bo Peter Lovšin, zaslužni punker, pornolog, kantavtor, diplomirani novinar in pod črto – uživač.
Izpod peresa Petre Pogorevc je izšel biografski roman Joži, o dramski in filmski igralki Jožici Avbelj, njenem privatnem in poklicnem življenju. Obsežno delo, ki razkriva to izvrstno igralko, ki je bila več kot štiri desetletja nosilka repertoarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, že v času študija pa je zablestela na neinstitucionalni sceni, v znamenitem Spomeniku G, kar je zaznamovalo njeno celotno igralsko kariero.
Izpod peresa Petre Pogorevc je izšel biografski roman Joži, o dramski in filmski igralki Jožici Avbelj, njenem privatnem in poklicnem življenju. Obsežno delo, ki razkriva to izvrstno igralko, ki je bila več kot štiri desetletja nosilka repertoarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, že v času študija pa je zablestela na neinstitucionalni sceni, v znamenitem Spomeniku G, kar je zaznamovalo njeno celotno igralsko kariero.