Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja, posvečena filmski umetnosti, raziskuje avdiovizualne fenomene, pomembne avtorje in filmsko zgodovino, spremlja aktualno domačo in tujo filmsko produkcijo, filmsko teorijo, Festival slovenskega filma ter najpomembnejše evropske festivale v Benetkah, Cannesu, Berlinu in Sarajevu.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Na Festivalu dokumentarnega filma, ki je potekal sredi marca v Ljubljani, so bile predstavljene številne teme, od življenja vešč in volkov do kolonializma in eskapizma. Slovenci so tako končno dočakali premiero z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja. V času, ko svet pretresajo brutalni prizori iz Gaze, je zgodba z Zahodnega brega še en obupan klic na pomoč. Režiserka Oksana Karpovič je spregovorila o svojem filmu Prestreženi. V njem je objavila izseke kar 31 ur trajajočih telefonskih pogovorov, ki so jih ukrajinske službe prestregle med ruskimi vojaki na bojišču in njihovimi sorodniki. Na festivalu je gostovala tudi režiserka srbskega rodu Olga Kosanović, ki v svojem dokumentarnem filmu Še zdaleč ne lipicanci razmišlja o tem, zakaj je skoraj nemogoče dobiti državljanstvo v Avstriji. Avtorica: Nataša Žunić
Na Festivalu dokumentarnega filma, ki je potekal sredi marca v Ljubljani, so bile predstavljene številne teme, od življenja vešč in volkov do kolonializma in eskapizma. Slovenci so tako končno dočakali premiero z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja. V času, ko svet pretresajo brutalni prizori iz Gaze, je zgodba z Zahodnega brega še en obupan klic na pomoč. Režiserka Oksana Karpovič je spregovorila o svojem filmu Prestreženi. V njem je objavila izseke kar 31 ur trajajočih telefonskih pogovorov, ki so jih ukrajinske službe prestregle med ruskimi vojaki na bojišču in njihovimi sorodniki. Na festivalu je gostovala tudi režiserka srbskega rodu Olga Kosanović, ki v svojem dokumentarnem filmu Še zdaleč ne lipicanci razmišlja o tem, zakaj je skoraj nemogoče dobiti državljanstvo v Avstriji. Avtorica: Nataša Žunić
Bili smo na 43. Dnevih nemega filma v Pordenonu v Italiji, na festivalu filmskih arhivov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z ohranjanjem, restavriranjem in prikazovanjem filmske dediščine iz časa pred prihodom zvoka. Pogovarjali smo se s Craigom Barronom, mojstrom posebnih učinkov, ki je bil za film Nenavaden primer Benjamina Buttona, režiserja Davida Fincherja, nagrajen z oskarjem. O zgodovini punka pa smo poklepetali z Julianom Templom, britanskim veteranom rockovskega dokumentarizma.
Bili smo na 43. Dnevih nemega filma v Pordenonu v Italiji, na festivalu filmskih arhivov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z ohranjanjem, restavriranjem in prikazovanjem filmske dediščine iz časa pred prihodom zvoka. Pogovarjali smo se s Craigom Barronom, mojstrom posebnih učinkov, ki je bil za film Nenavaden primer Benjamina Buttona, režiserja Davida Fincherja, nagrajen z oskarjem. O zgodovini punka pa smo poklepetali z Julianom Templom, britanskim veteranom rockovskega dokumentarizma.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Na prleškem pločniku slavnih v Ljutomeru je svojo zvezdo na 20. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina dobil srbski režiser Slobodan Šijan, ki ga poznamo kot avtorja dveh legendarnih jugoslovanskih komedij – Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog. 20. obletnico letos praznuje tudi festival Kino otok – Isola Cinema, ki je v slovenski prostor prinesel kinematografije t. i. tretjega sveta, sodobne angažirane filme in eksperimentalne forme.
Na prleškem pločniku slavnih v Ljutomeru je svojo zvezdo na 20. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina dobil srbski režiser Slobodan Šijan, ki ga poznamo kot avtorja dveh legendarnih jugoslovanskih komedij – Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog. 20. obletnico letos praznuje tudi festival Kino otok – Isola Cinema, ki je v slovenski prostor prinesel kinematografije t. i. tretjega sveta, sodobne angažirane filme in eksperimentalne forme.
V Cannesu, na najprestižnejšem filmskem festivalu na svetu, so v glavnem tekmovalnem programu predvajali 22 filmov, med njimi Megalopolis, futurističen filmski testament Francisa Forda Coppole, ki je nastal v neodvisni produkciji. Častno zlato palmo so letos prejeli ameriška igralka Meryl Streep, japonski studio Ghibli in režiser Vojne zvezd George Lucas. Na festivalu Far East v Vidmu v Italiji, ki predstavlja popularno kinematografijo držav Daljnega vzhoda, pa so z zlato murvo za življenjsko delo nagradili mednarodno uspešnega Zhanga Yimouja, ki je v 90. letih kot eden od prvih kitajskih režiserjev zaslovel na Zahodu, znan pa je tudi po režiji slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger leta 2008.
V Cannesu, na najprestižnejšem filmskem festivalu na svetu, so v glavnem tekmovalnem programu predvajali 22 filmov, med njimi Megalopolis, futurističen filmski testament Francisa Forda Coppole, ki je nastal v neodvisni produkciji. Častno zlato palmo so letos prejeli ameriška igralka Meryl Streep, japonski studio Ghibli in režiser Vojne zvezd George Lucas. Na festivalu Far East v Vidmu v Italiji, ki predstavlja popularno kinematografijo držav Daljnega vzhoda, pa so z zlato murvo za življenjsko delo nagradili mednarodno uspešnega Zhanga Yimouja, ki je v 90. letih kot eden od prvih kitajskih režiserjev zaslovel na Zahodu, znan pa je tudi po režiji slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger leta 2008.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s srbsko režiserko Milo Turajlić, hrvaškim režiserjem Elvisom Lenićem in slovensko režiserko Majo Weiss o njihovih najnovejših filmih, ki jih povezuje naša nekdanja skupna država Jugoslavija. Mila Turajlić v filmskem eseju Neuvrščeni: Dosje Labudović odkriva delo Titovega snemalca Stevana Labudovića in se sprašuje, kam je izginil glas neuvrščenih. Elvis Lenić v dokumentarcu Ladja prikazuje, kaj je po obdobju hrvaške tranzicije ostalo od puljske ladjedelnice Uljanik, nekoč simbola jugoslovanske industrije. Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss pa je portret štirih ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v okviru rasnega programa Lebensborn dali v posvojitev in jim spremenili identiteto.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s srbsko režiserko Milo Turajlić, hrvaškim režiserjem Elvisom Lenićem in slovensko režiserko Majo Weiss o njihovih najnovejših filmih, ki jih povezuje naša nekdanja skupna država Jugoslavija. Mila Turajlić v filmskem eseju Neuvrščeni: Dosje Labudović odkriva delo Titovega snemalca Stevana Labudovića in se sprašuje, kam je izginil glas neuvrščenih. Elvis Lenić v dokumentarcu Ladja prikazuje, kaj je po obdobju hrvaške tranzicije ostalo od puljske ladjedelnice Uljanik, nekoč simbola jugoslovanske industrije. Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss pa je portret štirih ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v okviru rasnega programa Lebensborn dali v posvojitev in jim spremenili identiteto.
Februarja smo ujeli začetek snemanja avtorskega prvenca Luke Marčetića Dekle noči in zadnje snemalne dni drugega celovečernega filma Urše Menart z naslovom Vse, kar je narobe s tabo. Darko Štante v Izgubljenem sinu obravnava družinsko nasilje, Tomaž Gorkič pa se v kratkem filmu loteva stripa Magna purga. V okviru produkcijske hiše Temporama poleg Marčetića svoja celovečerna prvenca snemata Ester Ivakič in Gregor Andolšek. Bili smo na premierah dokumentarnih portretov dveh velikih imen slovenske kulturne zgodovine – alpinista Jože Čopa in tržaškega umetnika Milka Bambiča. Jeseni v naše kine prihajajo trije otroški in mladinski filmi, ki so jih režirali Jani Sever, Klemen Dvornik in Vinci Vogue Anžlovar.
Februarja smo ujeli začetek snemanja avtorskega prvenca Luke Marčetića Dekle noči in zadnje snemalne dni drugega celovečernega filma Urše Menart z naslovom Vse, kar je narobe s tabo. Darko Štante v Izgubljenem sinu obravnava družinsko nasilje, Tomaž Gorkič pa se v kratkem filmu loteva stripa Magna purga. V okviru produkcijske hiše Temporama poleg Marčetića svoja celovečerna prvenca snemata Ester Ivakič in Gregor Andolšek. Bili smo na premierah dokumentarnih portretov dveh velikih imen slovenske kulturne zgodovine – alpinista Jože Čopa in tržaškega umetnika Milka Bambiča. Jeseni v naše kine prihajajo trije otroški in mladinski filmi, ki so jih režirali Jani Sever, Klemen Dvornik in Vinci Vogue Anžlovar.
Na filmskem festivalu v Trstu, ki se osredotoča na kinematografije srednje in vzhodne Evrope, smo bili na premierah novih dokumentarnih filmov Cent'anni Maje Doroteje Prelog in Kino Volta Martina Turka. Tekmovala sta tudi kratka filma Morje med nama Luna Sevnika in Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič, med celovečernimi filmi pa Opazovanje Janeza Burgerja. Slovenski filmski center je v Trstu pripravil dogodek Slovenija/Italija - brezmejno filmsko sodelovanje, ki je osvetlil dosedanje filmsko partnerstvo med državama.
Na filmskem festivalu v Trstu, ki se osredotoča na kinematografije srednje in vzhodne Evrope, smo bili na premierah novih dokumentarnih filmov Cent'anni Maje Doroteje Prelog in Kino Volta Martina Turka. Tekmovala sta tudi kratka filma Morje med nama Luna Sevnika in Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič, med celovečernimi filmi pa Opazovanje Janeza Burgerja. Slovenski filmski center je v Trstu pripravil dogodek Slovenija/Italija - brezmejno filmsko sodelovanje, ki je osvetlil dosedanje filmsko partnerstvo med državama.
V Umetnem raju smo se posvetili retrospektivi z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film, ki je potekala na 34. Liffu. Italijanski politični film je z režiserji, kot so Francesco Rosi, Elio Petri, Marco Bellocchio, Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti in drugi, vrhunec doživel v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je družbeno-ekonomski razvoj v Italiji začel razkrivati temno plat uspeha – korupcijo, politične povezave z mafijo ter razlike med severom in jugom. Pogovarjali smo se tudi s perspektivnimi sodobnimi filmskimi ustvarjalci, nagrajenimi na svetovnih festivalih, in s slovensko režiserko Hanno Slak, katere film Niti besede je nastal v večinsko nemški produkciji.
V Umetnem raju smo se posvetili retrospektivi z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film, ki je potekala na 34. Liffu. Italijanski politični film je z režiserji, kot so Francesco Rosi, Elio Petri, Marco Bellocchio, Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti in drugi, vrhunec doživel v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je družbeno-ekonomski razvoj v Italiji začel razkrivati temno plat uspeha – korupcijo, politične povezave z mafijo ter razlike med severom in jugom. Pogovarjali smo se tudi s perspektivnimi sodobnimi filmskimi ustvarjalci, nagrajenimi na svetovnih festivalih, in s slovensko režiserko Hanno Slak, katere film Niti besede je nastal v večinsko nemški produkciji.
Na 26. Festivalu slovenskega filma Portorož smo se pogovarjali s filmskimi ustvarjalci in dobitniki nagrad vesna za najboljše letošnje filmske stvaritve. Z vesno za najboljši celovečerni film so nagradili glasbenika Tomaža Groma za neodvisni eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo. Vesno za najboljši igrani celovečerec je dobil film Zbudi me, Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za najboljši scenarij, masko, glavno in stransko moško vlogo. Vesno za najboljšo režijo je za svoj igrani celovečerni prvenec Mož brez krivde prejel zamejski Slovenec Ivan Gergolet, medtem ko sta žirija kritikov in občinstvo nagradila isti film, dokumentarec Duhovnica Maje Prettner.
Na 26. Festivalu slovenskega filma Portorož smo se pogovarjali s filmskimi ustvarjalci in dobitniki nagrad vesna za najboljše letošnje filmske stvaritve. Z vesno za najboljši celovečerni film so nagradili glasbenika Tomaža Groma za neodvisni eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo. Vesno za najboljši igrani celovečerec je dobil film Zbudi me, Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za najboljši scenarij, masko, glavno in stransko moško vlogo. Vesno za najboljšo režijo je za svoj igrani celovečerni prvenec Mož brez krivde prejel zamejski Slovenec Ivan Gergolet, medtem ko sta žirija kritikov in občinstvo nagradila isti film, dokumentarec Duhovnica Maje Prettner.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Na 29. Sarajevskem filmskem festivalu, ki se je letos odprl z dokumentarcem Poljubite prihodnost, ki govori o sarajevskem medvojnem kulturnem odporu ter koncertu skupine U2 tik po vojni, smo se pogovarjali z Markom Cousinsom, škotsko irskim dokumentaristom, enim od prejemnikov častnega Srca Sarajeva. Preverili smo vzdušje, zmagovalce in slovensko udeležbo na festivalu, ki ga je letos prekinil državni dan žalovanja zaradi femicida in pokola na severu BIH. Bili smo tudi na zadnjem, 25. Motovunskem filmskem festivalu, ki se je iz slikovite istrske vasice preselil na Petehovac pri Delnicah v Gorskem kotarju.
Na 29. Sarajevskem filmskem festivalu, ki se je letos odprl z dokumentarcem Poljubite prihodnost, ki govori o sarajevskem medvojnem kulturnem odporu ter koncertu skupine U2 tik po vojni, smo se pogovarjali z Markom Cousinsom, škotsko irskim dokumentaristom, enim od prejemnikov častnega Srca Sarajeva. Preverili smo vzdušje, zmagovalce in slovensko udeležbo na festivalu, ki ga je letos prekinil državni dan žalovanja zaradi femicida in pokola na severu BIH. Bili smo tudi na zadnjem, 25. Motovunskem filmskem festivalu, ki se je iz slikovite istrske vasice preselil na Petehovac pri Delnicah v Gorskem kotarju.
76. canski filmski festival je letos gostil največja imena filmskega sveta, častni zlati palmi so podelili zvezdnikoma Michaelu Douglasu in Harrisonu Fordu, žirija je nagradila francoski film Anatomija padca režiserke Justine Triet, med nagrajenimi so tudi filmi Akija Kaurismakija, Wima Wendersa, Nurija Bilgeja Ceylana. Pogovarjali smo se s trikratnim canskim nagrajencem, romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem o njegovi karieri in zadnjem filmu MRI, ki je lani tekmoval za zlato palmo v Cannesu.
76. canski filmski festival je letos gostil največja imena filmskega sveta, častni zlati palmi so podelili zvezdnikoma Michaelu Douglasu in Harrisonu Fordu, žirija je nagradila francoski film Anatomija padca režiserke Justine Triet, med nagrajenimi so tudi filmi Akija Kaurismakija, Wima Wendersa, Nurija Bilgeja Ceylana. Pogovarjali smo se s trikratnim canskim nagrajencem, romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem o njegovi karieri in zadnjem filmu MRI, ki je lani tekmoval za zlato palmo v Cannesu.
»Živimo v času, v katerem je preteklost slaba, prihodnost pa negotova,« pravi Nenad Puhovski, ustanovitelj in direktor Zagrebdoxa, največjega regionalnega festivala dokumentarnega filma v Zagrebu, ki vsako leto prikaže več kot 100 mednarodnih dokumentarcev. Med drugim smo se pogovarjali z Nikolausom Geyrhalterjem, režiserjem filma Smeti naše vsakdanje, ki je prejel nagrado veliki pečat v regionalni konkurenci. Najboljši mednarodni film pa je postal Manifest o ruskih najstnikih, ki z objavami na družabnih medijih razgaljajo depresivno podobo Putinove Rusije. Avtorica: Mateja Valentinčič
»Živimo v času, v katerem je preteklost slaba, prihodnost pa negotova,« pravi Nenad Puhovski, ustanovitelj in direktor Zagrebdoxa, največjega regionalnega festivala dokumentarnega filma v Zagrebu, ki vsako leto prikaže več kot 100 mednarodnih dokumentarcev. Med drugim smo se pogovarjali z Nikolausom Geyrhalterjem, režiserjem filma Smeti naše vsakdanje, ki je prejel nagrado veliki pečat v regionalni konkurenci. Najboljši mednarodni film pa je postal Manifest o ruskih najstnikih, ki z objavami na družabnih medijih razgaljajo depresivno podobo Putinove Rusije. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Berlinalu, kjer je pretežno ženski žiriji predsedovala ameriška igralka Kristen Stewart, je zlatega medveda presenetljivo prejel francoski dokumentarec V centru Adamant Nicolasa Philiberta o plavajočem dnevnem centru na Seni v Parizu za ljudi z duševnimi motnjami. Med nagrajenci je tudi nemški režiser Christian Petzold, a največ medijske pozornosti je šlo holivudskemu igralcu Seanu Pennu, ki je z Volodimirjem Zelenskim posnel dokumentarni film o Ukrajini. Nič manj ni odmeval dokumentarec Kiss the Future, ki ga je koproduciral Matt Damon, o nastopu skupine U2 v porušenem Sarajevu. V Berlinu Slovenci letos nismo imeli filma v tekmovalnem programu, v Umetnem raju pa smo se pogovarjali z režiserjem Damjanom Kozoletom, čigar Rezervni deli so bili edini film v samostojni Sloveniji, ki se je leta 2003 uvrstil v bitko za zlatega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Berlinalu, kjer je pretežno ženski žiriji predsedovala ameriška igralka Kristen Stewart, je zlatega medveda presenetljivo prejel francoski dokumentarec V centru Adamant Nicolasa Philiberta o plavajočem dnevnem centru na Seni v Parizu za ljudi z duševnimi motnjami. Med nagrajenci je tudi nemški režiser Christian Petzold, a največ medijske pozornosti je šlo holivudskemu igralcu Seanu Pennu, ki je z Volodimirjem Zelenskim posnel dokumentarni film o Ukrajini. Nič manj ni odmeval dokumentarec Kiss the Future, ki ga je koproduciral Matt Damon, o nastopu skupine U2 v porušenem Sarajevu. V Berlinu Slovenci letos nismo imeli filma v tekmovalnem programu, v Umetnem raju pa smo se pogovarjali z režiserjem Damjanom Kozoletom, čigar Rezervni deli so bili edini film v samostojni Sloveniji, ki se je leta 2003 uvrstil v bitko za zlatega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Tržaškem filmskem festivalu, ki se osredotoča na vzhodno in srednjo Evropo ter Balkan, smo srečali poljskega filmskega veterana Krzysztofa Zanusija, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja s t.i. filmi moralne tesnobe zaznamoval poljsko kinematografijo. Marko Šantić je v Trstu tekmoval s svojim novim celovečercem Zbudi me. Na festivalu smo na fotografski razstavi ob stoletnici rojstva igralke Alide Valli pogledali v zakulisje njenega življenja in dela. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Tržaškem filmskem festivalu, ki se osredotoča na vzhodno in srednjo Evropo ter Balkan, smo srečali poljskega filmskega veterana Krzysztofa Zanusija, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja s t.i. filmi moralne tesnobe zaznamoval poljsko kinematografijo. Marko Šantić je v Trstu tekmoval s svojim novim celovečercem Zbudi me. Na festivalu smo na fotografski razstavi ob stoletnici rojstva igralke Alide Valli pogledali v zakulisje njenega življenja in dela. Avtorica: Mateja Valentinčič
V začetku decembra smo obiskali Animateko, 19. festival animiranega filma, ki je letos imel v središču Francijo, pogovarjali pa smo se tudi z mladimi slovenskimi animatorji. Oktobra smo na Dnevih nemega filma v Pordenonu srečali holivudskega režiserja Johna Landisa in ga povprašali, zakaj je potrebno ohranjati filmsko zgodovino. Ob letošnji 100-letnici klasike nemškega ekspresionizma, Nosferatuja F. W. Murnaua iz leta 1922, smo pogledali v zakulisje ustvarjanja glasbe za nemi film. Po naročilu Slovenske kinoteke je skladatelj in pianist Andrej Goričar po lanski partituri za film Erotikon Gustava Machatyja z našo zvezdo nemega filma Ito Rino, ki jo je premierno predstavil v Pordenonu, napisal novo glasbeno spremljavo tudi za Murnauovega Nosferatuja.
V začetku decembra smo obiskali Animateko, 19. festival animiranega filma, ki je letos imel v središču Francijo, pogovarjali pa smo se tudi z mladimi slovenskimi animatorji. Oktobra smo na Dnevih nemega filma v Pordenonu srečali holivudskega režiserja Johna Landisa in ga povprašali, zakaj je potrebno ohranjati filmsko zgodovino. Ob letošnji 100-letnici klasike nemškega ekspresionizma, Nosferatuja F. W. Murnaua iz leta 1922, smo pogledali v zakulisje ustvarjanja glasbe za nemi film. Po naročilu Slovenske kinoteke je skladatelj in pianist Andrej Goričar po lanski partituri za film Erotikon Gustava Machatyja z našo zvezdo nemega filma Ito Rino, ki jo je premierno predstavil v Pordenonu, napisal novo glasbeno spremljavo tudi za Murnauovega Nosferatuja.
V Umetnem raju smo se pogovarjali z gosti 33. Ljubljanskega mednarodnega festivala LIFFE, tudi s hrvaškim režiserjem Jurajem Lerotićem, ki je za film Varno mesto prejel nagrado vodomec. Med retrospektivo Rajka Grlića in praške šole, ki je pomembno zaznamovala jugoslovansko kinematografijo 70-ih let, smo z Grlićem ob prevodu njegove avtobiografije Še ne povedane zgodbe spregovorili o njegovi režiserski karieri v kontekstu razpada nekdaj skupnega kulturnega prostora in države.
V Umetnem raju smo se pogovarjali z gosti 33. Ljubljanskega mednarodnega festivala LIFFE, tudi s hrvaškim režiserjem Jurajem Lerotićem, ki je za film Varno mesto prejel nagrado vodomec. Med retrospektivo Rajka Grlića in praške šole, ki je pomembno zaznamovala jugoslovansko kinematografijo 70-ih let, smo z Grlićem ob prevodu njegove avtobiografije Še ne povedane zgodbe spregovorili o njegovi režiserski karieri v kontekstu razpada nekdaj skupnega kulturnega prostora in države.
V Umetnem raju smo v času Festivala slovenskega filma Portorož obiskali grob Františka Čapa, režiserja prvih domačih filmskih uspešnic, romantičnih komedij Vesna in Ne čakaj na maj ter se skupaj s filmsko srenjo poklonili temu pozabljenemu klasiku češkega rodu, ki je pokopan v Piranu. Z režiserjem Igorjem Zupetom smo se pogovarjali o prihajajoči igrano dokumentarni nadaljevanki Inhumanum: nečloveško ravnanje človeka, ki sta jo z avtorjem Boštjanom Brezovnikom posnela o umorih na Slovenskem. O žanru grozljivke spregovorita ameriški režiser Jack Sholder in slavni Freddy Krueger, igralec Robert Englund iz Nočne more v ulici brestov, ene ključnih grozljivk 80. let prejšnjega stoletja.
V Umetnem raju smo v času Festivala slovenskega filma Portorož obiskali grob Františka Čapa, režiserja prvih domačih filmskih uspešnic, romantičnih komedij Vesna in Ne čakaj na maj ter se skupaj s filmsko srenjo poklonili temu pozabljenemu klasiku češkega rodu, ki je pokopan v Piranu. Z režiserjem Igorjem Zupetom smo se pogovarjali o prihajajoči igrano dokumentarni nadaljevanki Inhumanum: nečloveško ravnanje človeka, ki sta jo z avtorjem Boštjanom Brezovnikom posnela o umorih na Slovenskem. O žanru grozljivke spregovorita ameriški režiser Jack Sholder in slavni Freddy Krueger, igralec Robert Englund iz Nočne more v ulici brestov, ene ključnih grozljivk 80. let prejšnjega stoletja.
Na 28. Sarajevskem filmskem festivalu so letos častna srca Sarajeva prejeli danski igralec Mads Mikkelsen, holivudski zvezdnik Jesse Eisenberg, letošnji canski zmagovalec Ruben Ostlund in ukrajinski režiser Sergej Loznica. V tekmovalnem programu celovečercev je slavil hrvaški režiser Juraj Lerotić z avtobiografskim filmom Varno mesto, tekmoval pa je tudi prvenec Jezdeca slovenskega režiserja Dominika Menceja. Slovenska udeležba je bila največja doslej s tremi mladinskimi filmi, dvema kratkima in tremi TV serijami. Z izraelskim režiserjem Arijem Folmanom smo se pogovarjali o njegovem animiranem celovečercu Kje je Anne Frank, ki s sodobno reinterpretacijo Dnevnika Ane Frank, najbolj ikoničnega dela o holokavstu, nagovarja mlado generacijo. Avtorica Mateja Valentinčič
Na 28. Sarajevskem filmskem festivalu so letos častna srca Sarajeva prejeli danski igralec Mads Mikkelsen, holivudski zvezdnik Jesse Eisenberg, letošnji canski zmagovalec Ruben Ostlund in ukrajinski režiser Sergej Loznica. V tekmovalnem programu celovečercev je slavil hrvaški režiser Juraj Lerotić z avtobiografskim filmom Varno mesto, tekmoval pa je tudi prvenec Jezdeca slovenskega režiserja Dominika Menceja. Slovenska udeležba je bila največja doslej s tremi mladinskimi filmi, dvema kratkima in tremi TV serijami. Z izraelskim režiserjem Arijem Folmanom smo se pogovarjali o njegovem animiranem celovečercu Kje je Anne Frank, ki s sodobno reinterpretacijo Dnevnika Ane Frank, najbolj ikoničnega dela o holokavstu, nagovarja mlado generacijo. Avtorica Mateja Valentinčič
V Umetnem raju smo se posvetili canskemu festivalu, na katerem je zlato palmo po filmu Kvadrat iz leta 2017 že drugič prejel Ruben Östlund, tokrat za družbeno satiro Trikotnik žalosti. Izpostavljamo korejskega režiserja Park Chan-wooka, ki je dobil nagrado za režijo noir kriminalke Odločitev za odhod ter brata Dardenne, največkrat nagrajevana režiserja v Cannesu, ki sta tokrat prejela jubilejno palmo za dramo Tori in Lokita o otrocih migrantih. Drugi del oddaje posvečamo festivalu Far East v italijanskem Vidmu, ki se je vzpostavil kot najpomembnejša evropska platforma za kinematografije daljnega vzhoda, letos pa so z zlato murvo za življenjsko delo počastili japonskega režiserja in zvezdnika Takeshija Kitana. Avtorica Mateja Valentinčič Režiser Amir Muratović
V Umetnem raju smo se posvetili canskemu festivalu, na katerem je zlato palmo po filmu Kvadrat iz leta 2017 že drugič prejel Ruben Östlund, tokrat za družbeno satiro Trikotnik žalosti. Izpostavljamo korejskega režiserja Park Chan-wooka, ki je dobil nagrado za režijo noir kriminalke Odločitev za odhod ter brata Dardenne, največkrat nagrajevana režiserja v Cannesu, ki sta tokrat prejela jubilejno palmo za dramo Tori in Lokita o otrocih migrantih. Drugi del oddaje posvečamo festivalu Far East v italijanskem Vidmu, ki se je vzpostavil kot najpomembnejša evropska platforma za kinematografije daljnega vzhoda, letos pa so z zlato murvo za življenjsko delo počastili japonskega režiserja in zvezdnika Takeshija Kitana. Avtorica Mateja Valentinčič Režiser Amir Muratović
V Umetnem raju smo na festivalu Kurja polt preverjali kondicijo sodobnega žanrskega filma in se na konferenci kultnega filma, ki jo pripravljajo s predavatelji z britanske univerzo Northumbria v Newcastlu, poglabljali v zgodovino žanra grozljivke. Ob nedavni distribucijski premieri koprodukcijskega filma Atlas ptic smo se pogovarjali s slovenskim režiserjem Olmom Omerzujem, ki živi in ustvarja na Češkem. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
V Umetnem raju smo na festivalu Kurja polt preverjali kondicijo sodobnega žanrskega filma in se na konferenci kultnega filma, ki jo pripravljajo s predavatelji z britanske univerzo Northumbria v Newcastlu, poglabljali v zgodovino žanra grozljivke. Ob nedavni distribucijski premieri koprodukcijskega filma Atlas ptic smo se pogovarjali s slovenskim režiserjem Olmom Omerzujem, ki živi in ustvarja na Češkem. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
V Umetnem raju smo bili na 24. Festivalu dokumentarnega filma, kjer smo se z gosti, tudi nagrajenko Amnesty International Slovenije, pogovarjali o njihovih filmih. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je prvič organiziralo Dokumentarnico, delavnico za razvoj dokumentarnih filmov in gostilo predavanje Helle Hansen, svetovalke in odločevalke na Danskem in Norveškem filmskem inštitutu. Na FDF-ju smo si ogledali tri nove slovenske dokumentarce: Smučarske sanje Haidy Kancler, Odpuščanje Marije Zidar in Dolino solz Boštjana Korbarja. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
V Umetnem raju smo bili na 24. Festivalu dokumentarnega filma, kjer smo se z gosti, tudi nagrajenko Amnesty International Slovenije, pogovarjali o njihovih filmih. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je prvič organiziralo Dokumentarnico, delavnico za razvoj dokumentarnih filmov in gostilo predavanje Helle Hansen, svetovalke in odločevalke na Danskem in Norveškem filmskem inštitutu. Na FDF-ju smo si ogledali tri nove slovenske dokumentarce: Smučarske sanje Haidy Kancler, Odpuščanje Marije Zidar in Dolino solz Boštjana Korbarja. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
Na Berlinalu je letos zmagala katalonska drama Alcarras Carle Simon, kar pomeni, da so prvič v zgodovini na vseh najprestižnejših evropskih festivalih od Cannesa, Benetk do Berlina slavile ženske režiserke. Slovenci smo po dolgem času tekmovali s slovensko-avstralsko koprodukcijo Moja Vesna Sare Kern, igralec Timon Šturbej pa se je uvrstil med vzhajajoče zvezde. Z Marcelom Štefančičem, jr. smo se pogovarjali o njegovi knjigi Zadnji film, v kateri se posveča vzponu in propadu novega Hollywooda 70-ih let. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Berlinalu je letos zmagala katalonska drama Alcarras Carle Simon, kar pomeni, da so prvič v zgodovini na vseh najprestižnejših evropskih festivalih od Cannesa, Benetk do Berlina slavile ženske režiserke. Slovenci smo po dolgem času tekmovali s slovensko-avstralsko koprodukcijo Moja Vesna Sare Kern, igralec Timon Šturbej pa se je uvrstil med vzhajajoče zvezde. Z Marcelom Štefančičem, jr. smo se pogovarjali o njegovi knjigi Zadnji film, v kateri se posveča vzponu in propadu novega Hollywooda 70-ih let. Avtorica: Mateja Valentinčič
Na Animateki, ljubljanskem mednarodnem festivalu animiranega filma, smo preverjali, v kakšni kondiciji je evropska avtorska animacija. Letošnji osrednji temi sta bili spolna enakopravnost in okoljevarstvene tematike. Z Goranom Markovićem, sodobnim klasikom srbske in nekdanje jugoslovanske kinematografije, smo se pogovarjali o njegovi dolgoletni filmski karieri ter najnovejšem romanu Beograjski trio, v katerem se je vedno družbeno kritični režiser in pisatelj lotil časa informbiroja in Golega otoka, jugoslovanskega političnega taborišča.
Na Animateki, ljubljanskem mednarodnem festivalu animiranega filma, smo preverjali, v kakšni kondiciji je evropska avtorska animacija. Letošnji osrednji temi sta bili spolna enakopravnost in okoljevarstvene tematike. Z Goranom Markovićem, sodobnim klasikom srbske in nekdanje jugoslovanske kinematografije, smo se pogovarjali o njegovi dolgoletni filmski karieri ter najnovejšem romanu Beograjski trio, v katerem se je vedno družbeno kritični režiser in pisatelj lotil časa informbiroja in Golega otoka, jugoslovanskega političnega taborišča.
V Umetnem raju smo se srečali z gosti in nagrajenci 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki se mu je letos kljub pandemiji uspelo odviti v živo. Pogovarjali smo se z direktorjem fotografije Petrom Zeitlingerjem, dolgoletnim sodelavcem režiserja Wernerja Herzoga, o njegovem delu in izzivih pri snemanju holivudskih in nizkoproračunskih filmov. Zeitlinger, avstrijski ustvarjalec z mednarodno kariero, ki živi v Italiji, je letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina, ki jo goriški Kinoatelje na čezmejnem festivalu Poklon viziji namenja življenjskemu delu izjemnih posameznikov iz večkulturnega srednjeevropskega in balkanskega prostora.
V Umetnem raju smo se srečali z gosti in nagrajenci 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki se mu je letos kljub pandemiji uspelo odviti v živo. Pogovarjali smo se z direktorjem fotografije Petrom Zeitlingerjem, dolgoletnim sodelavcem režiserja Wernerja Herzoga, o njegovem delu in izzivih pri snemanju holivudskih in nizkoproračunskih filmov. Zeitlinger, avstrijski ustvarjalec z mednarodno kariero, ki živi v Italiji, je letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina, ki jo goriški Kinoatelje na čezmejnem festivalu Poklon viziji namenja življenjskemu delu izjemnih posameznikov iz večkulturnega srednjeevropskega in balkanskega prostora.
V Umetnem raju smo se posvetili dosežkom in presežkom 24. Festivala slovenskega filma, ki se je spet vrnil v Portorož z novim direktorjem Bojanom Labovičem. Po lanskem pomanjkanju filmov zaradi pandemije in produkcijskega zastoja, se je letos v tekmovalni program uvrstilo kar 54 filmov vseh zvrsti, med njimi je na ogled deset celovečernih filmov in devet manjšinskih koprodukcij.
V Umetnem raju smo se posvetili dosežkom in presežkom 24. Festivala slovenskega filma, ki se je spet vrnil v Portorož z novim direktorjem Bojanom Labovičem. Po lanskem pomanjkanju filmov zaradi pandemije in produkcijskega zastoja, se je letos v tekmovalni program uvrstilo kar 54 filmov vseh zvrsti, med njimi je na ogled deset celovečernih filmov in devet manjšinskih koprodukcij.
Beneška Mostra je letos postregla z vrhunskimi avtorskimi imeni in najbolj pričakovanim filmom leta, spektaklom Peščeni planet kanadskega režiserja Denisa Villeneuva. Na Motovunskem festivalu sta se zmagovalna filma - švedski Užitek in hrvaški Tovarne delavcem - ukvarjala z užitkom, delom in delavskimi pravicami v kapitalizmu – v pornografski in metalurški industriji. Pogovarjali smo se s srbskim režiserjem Bojanom Vuletićem o TV seriji Družina o zadnjih treh dnevih Slobodana Miloševića pred njegovo aretacijo. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Beneška Mostra je letos postregla z vrhunskimi avtorskimi imeni in najbolj pričakovanim filmom leta, spektaklom Peščeni planet kanadskega režiserja Denisa Villeneuva. Na Motovunskem festivalu sta se zmagovalna filma - švedski Užitek in hrvaški Tovarne delavcem - ukvarjala z užitkom, delom in delavskimi pravicami v kapitalizmu – v pornografski in metalurški industriji. Pogovarjali smo se s srbskim režiserjem Bojanom Vuletićem o TV seriji Družina o zadnjih treh dnevih Slobodana Miloševića pred njegovo aretacijo. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Bili smo na Sarajevskem filmskem festivalu, ki sta ga letos obiskala Bono, pevec skupine U2 in nemški režiser Wim Wenders, ki ga poznamo po sodobnih klasikah iz 80-ih let, kot sta Nebo nad Berlinom ali Pariz Teksas. Wendersu so tokrat posvetili retrospektivo in mu podelili častno srce Sarajeva. V oddaji smo se posvetili nagrajencem, vzponu TV serij na Balkanu in slovenski udeležbi na festivalu.
Bili smo na Sarajevskem filmskem festivalu, ki sta ga letos obiskala Bono, pevec skupine U2 in nemški režiser Wim Wenders, ki ga poznamo po sodobnih klasikah iz 80-ih let, kot sta Nebo nad Berlinom ali Pariz Teksas. Wendersu so tokrat posvetili retrospektivo in mu podelili častno srce Sarajeva. V oddaji smo se posvetili nagrajencem, vzponu TV serij na Balkanu in slovenski udeležbi na festivalu.
Kaj je najbolj zaznamovalo slovenski film v zadnjih 30-ih letih? Ob letošnji 30-letnici slovenskega filma v samostojni državi, se posvečamo mejnikom, dosežkom prepoznavnosti, predvsem pa kulturno politični problematiki, ki od nekdaj določa domačo kinematografijo.
Kaj je najbolj zaznamovalo slovenski film v zadnjih 30-ih letih? Ob letošnji 30-letnici slovenskega filma v samostojni državi, se posvečamo mejnikom, dosežkom prepoznavnosti, predvsem pa kulturno politični problematiki, ki od nekdaj določa domačo kinematografijo.
V Umetnem raju se spominjamo 100-letnice gledališkega in filmskega igralca Berta Sotlarja, ki je slovel kot enfant terrible slovenskega gledališča. Ženja Leiler, nova direktorica Slovenske kinoteke, nam je razkrila svojo vizijo te pomembne kulturne institucije. Pozanimali smo se, koliko slovenskih celovečernih filmov je že digitalno restavriranih in zakaj restavriranje naše filmske dediščine poteka tako počasi. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju se spominjamo 100-letnice gledališkega in filmskega igralca Berta Sotlarja, ki je slovel kot enfant terrible slovenskega gledališča. Ženja Leiler, nova direktorica Slovenske kinoteke, nam je razkrila svojo vizijo te pomembne kulturne institucije. Pozanimali smo se, koliko slovenskih celovečernih filmov je že digitalno restavriranih in zakaj restavriranje naše filmske dediščine poteka tako počasi. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo se pogovarjali z grškim režiserjem Christosom Nikoujem, ki je s prvencem Sadeži pozabe, slovensko manjšinsko koprodukcijo, možen kandidat za oskarjevsko nominacijo. Zaradi blokade sredstev Slovenskega filmskega centra in pandemije covida je lani na izplačilo pogodbenih obveznosti čakalo kar 33 projektov. Po sprostitvi sredstev sta v januarju padli prvi klapi filmov Kapa Slobodana Maksimovića in Zbudi me Marka Šantića. Predstavljamo tudi najnovejše slovenske filme v različnih fazah produkcije in postprodukcije. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič
V Umetnem raju smo se pogovarjali z grškim režiserjem Christosom Nikoujem, ki je s prvencem Sadeži pozabe, slovensko manjšinsko koprodukcijo, možen kandidat za oskarjevsko nominacijo. Zaradi blokade sredstev Slovenskega filmskega centra in pandemije covida je lani na izplačilo pogodbenih obveznosti čakalo kar 33 projektov. Po sprostitvi sredstev sta v januarju padli prvi klapi filmov Kapa Slobodana Maksimovića in Zbudi me Marka Šantića. Predstavljamo tudi najnovejše slovenske filme v različnih fazah produkcije in postprodukcije. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič
V letu, ko se zdi, da se filmska industrija zaradi pandemije covida in zaprtih kinodvoran restrukturira in nepovratno seli na spletne platforme, smo povprašali slovenske filmske kritike o letošnjih najboljših filmih in serijah, ki so jih uspeli videti v kinu, na spletu ali na maloštevilnih festivalih. V začetku decembra se je na spletu odvila Animateka, 17. mednarodni festival animiranega filma, predstavljamo pa tudi enega najbolj nevarnih poklicev v filmski industriji in nasploh - poklic kaskaderja. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V letu, ko se zdi, da se filmska industrija zaradi pandemije covida in zaprtih kinodvoran restrukturira in nepovratno seli na spletne platforme, smo povprašali slovenske filmske kritike o letošnjih najboljših filmih in serijah, ki so jih uspeli videti v kinu, na spletu ali na maloštevilnih festivalih. V začetku decembra se je na spletu odvila Animateka, 17. mednarodni festival animiranega filma, predstavljamo pa tudi enega najbolj nevarnih poklicev v filmski industriji in nasploh - poklic kaskaderja. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo se posvetili 31. Ljubljanskemu mednarodnemu filmskemu festivalu, ki se je moral letos zaradi pandemije covida preseliti na svetovni splet. Pogovarjali smo se s Simonom Popkom, direktorjem Liffa, o prihodnosti festivalov in filmske industrije, s srbskim režiserjem Srdanom Golubovićem pa o njegovem zadnjem filmu Oče, za katerega je hrvaški igralec Goran Bogdan nominiran za evropsko filmsko nagrado. Bili smo na gostujoči italijanski razstavi ob 100 letnici Federica Fellinija v novih galerijskih prostorih Slovenske kinoteke. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo se posvetili 31. Ljubljanskemu mednarodnemu filmskemu festivalu, ki se je moral letos zaradi pandemije covida preseliti na svetovni splet. Pogovarjali smo se s Simonom Popkom, direktorjem Liffa, o prihodnosti festivalov in filmske industrije, s srbskim režiserjem Srdanom Golubovićem pa o njegovem zadnjem filmu Oče, za katerega je hrvaški igralec Goran Bogdan nominiran za evropsko filmsko nagrado. Bili smo na gostujoči italijanski razstavi ob 100 letnici Federica Fellinija v novih galerijskih prostorih Slovenske kinoteke. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V oddaji Umetni raj smo se na Festivalu slovenskega filma pogovarjali s filmskimi ustvarjalci ter direktorji SFC-ja, RTV-ja in AIPE o aktualni kulturno politični situaciji na področju filma, ki se je letos znašel v primežu korona krize in politične blokade filmske produkcije. Marcel Štefančič, jr. predstavlja svojo najnovejšo knjigo Če umrem, preden se zbudim o filmu noir, žanru črnih kriminalk, s katerimi so holivudski režiserji do začetka hladne vojne in makartizma nastavljali ogledalo dekadenci kapitalizma in nelagodju medvojne in povojne ameriške družbe v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V oddaji Umetni raj smo se na Festivalu slovenskega filma pogovarjali s filmskimi ustvarjalci ter direktorji SFC-ja, RTV-ja in AIPE o aktualni kulturno politični situaciji na področju filma, ki se je letos znašel v primežu korona krize in politične blokade filmske produkcije. Marcel Štefančič, jr. predstavlja svojo najnovejšo knjigo Če umrem, preden se zbudim o filmu noir, žanru črnih kriminalk, s katerimi so holivudski režiserji do začetka hladne vojne in makartizma nastavljali ogledalo dekadenci kapitalizma in nelagodju medvojne in povojne ameriške družbe v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Beneška Mostra je prvi večji festival, ki je potekal v času pandemije. Čeprav je bilo zaradi varnostnih ukrepov dogajanje omejeno, je Mostra ponudila kakovosten program svetovnih filmskih novosti, žiriji je predsedovala zvezdnica Cate Blanchett, zlatega leva za življenjsko delo je prejela igralka Tilda Swinton. Prikazali so vrsto ženskih zgodb, od biografije Elenor Marx do Quo vadis, Aida, Jasmile Žbanić in z zlatim levom nagrajene Dežele nomadov Chloe Zhao s Frances McDormand v glavni vlogi. Videli smo tudi grške Sadeže pozabe in srbsko Oazo, pri katerih sodelujejo slovenski producenti. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Beneška Mostra je prvi večji festival, ki je potekal v času pandemije. Čeprav je bilo zaradi varnostnih ukrepov dogajanje omejeno, je Mostra ponudila kakovosten program svetovnih filmskih novosti, žiriji je predsedovala zvezdnica Cate Blanchett, zlatega leva za življenjsko delo je prejela igralka Tilda Swinton. Prikazali so vrsto ženskih zgodb, od biografije Elenor Marx do Quo vadis, Aida, Jasmile Žbanić in z zlatim levom nagrajene Dežele nomadov Chloe Zhao s Frances McDormand v glavni vlogi. Videli smo tudi grške Sadeže pozabe in srbsko Oazo, pri katerih sodelujejo slovenski producenti. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
V Umetnem raju se sprašujemo o učinkih covida-19 na prihodnosti filma in filmske industrije, kot smo jo poznali doslej. Film se je letos znašel pred zaprtimi kinodvoranami, brez občinstva, holivudski studii so potencialne poletne uspešnice preložili na poznejši čas ali celo brez predvajanja v kinih ponudili na ogled v naročniških spletnih videotekah. Ali spletne platforme pomenijo konec kina? Kako sta gibanji »Jaz tudi« in »Življenja temnopoltih štejejo« vplivali na filmsko pop kulturo? In kaj se snema v Sloveniji v času korona virusnega birokratskega mrtvila?
V Umetnem raju se sprašujemo o učinkih covida-19 na prihodnosti filma in filmske industrije, kot smo jo poznali doslej. Film se je letos znašel pred zaprtimi kinodvoranami, brez občinstva, holivudski studii so potencialne poletne uspešnice preložili na poznejši čas ali celo brez predvajanja v kinih ponudili na ogled v naročniških spletnih videotekah. Ali spletne platforme pomenijo konec kina? Kako sta gibanji »Jaz tudi« in »Življenja temnopoltih štejejo« vplivali na filmsko pop kulturo? In kaj se snema v Sloveniji v času korona virusnega birokratskega mrtvila?
Oddaja, posvečena filmski umetnosti, raziskuje avdiovizualne fenomene, pomembne avtorje in filmsko zgodovino, spremlja aktualno domačo in tujo filmsko produkcijo, filmsko teorijo, Festival slovenskega filma ter najpomembnejše evropske festivale v Benetkah, Cannesu, Berlinu in Sarajevu.
Oddaja, posvečena filmski umetnosti, raziskuje avdiovizualne fenomene, pomembne avtorje in filmsko zgodovino, spremlja aktualno domačo in tujo filmsko produkcijo, filmsko teorijo, Festival slovenskega filma ter najpomembnejše evropske festivale v Benetkah, Cannesu, Berlinu in Sarajevu.
Letošnji Cannes je eden bolj kakovostnih in zanimivih v zadnjih letih. Navdušili so uveljavljeni režiserji, kot sta Ken Loach s socialno dramo Oprostite, zgrešili smo vas in Pedro Almodovar z avtobiografskim Bolečina in slava. Terence Malick je posnel vojno dramo Skrito življenje, Quentin Tarantino je tik pred zdajci dokončal Bilo je nekoč v Holivudu z Bradom Pittom in Leonardom di Capriem. Pozitivno sta presenetila francoska prvenca, Nesrečniki Nadja Lyja in Atlantik režiserke Mati Diop. V oddaji predstavljamo nagrajence in presežke festivala. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Letošnji Cannes je eden bolj kakovostnih in zanimivih v zadnjih letih. Navdušili so uveljavljeni režiserji, kot sta Ken Loach s socialno dramo Oprostite, zgrešili smo vas in Pedro Almodovar z avtobiografskim Bolečina in slava. Terence Malick je posnel vojno dramo Skrito življenje, Quentin Tarantino je tik pred zdajci dokončal Bilo je nekoč v Holivudu z Bradom Pittom in Leonardom di Capriem. Pozitivno sta presenetila francoska prvenca, Nesrečniki Nadja Lyja in Atlantik režiserke Mati Diop. V oddaji predstavljamo nagrajence in presežke festivala. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Reportaža s 70. Berlinala: bili smo na podelitvi zlatih in srebrnih medvedov, ki so jih prejeli iranski film Zla ni režiserja Muhammada Rasoulofa, ameriški Nikoli, redko, včasih, vedno Elize Hittman, italijanski Slabe zgodbe Fabia in Damiana D' Inozenza, korejski Ženska, ki je pobegnila Hong Sangsooja, ... Častnega zlatega medveda je prejela angleška igralka Helen Mirren, nagrado v programu Panorama pa srbski Oče režiserja Srđana Golubovića, pri katerem je koproducent slovenski Vertigo. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Reportaža s 70. Berlinala: bili smo na podelitvi zlatih in srebrnih medvedov, ki so jih prejeli iranski film Zla ni režiserja Muhammada Rasoulofa, ameriški Nikoli, redko, včasih, vedno Elize Hittman, italijanski Slabe zgodbe Fabia in Damiana D' Inozenza, korejski Ženska, ki je pobegnila Hong Sangsooja, ... Častnega zlatega medveda je prejela angleška igralka Helen Mirren, nagrado v programu Panorama pa srbski Oče režiserja Srđana Golubovića, pri katerem je koproducent slovenski Vertigo. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo obiskali Filmski festival v Trstu, kjer so gostili italijanskega režiserja Marca Bellocchia, praznovali stoletnico rojstva velikana svetovne kinematografije Federica Fellinija in ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta premierno prikazali BBC-jev dokumentarni film Mož, ki je preveč videl s 106-letnim Borisom Pahorjem, slovensko-tržaškim pisateljem, ki je preživel nacistična taborišča. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo obiskali Filmski festival v Trstu, kjer so gostili italijanskega režiserja Marca Bellocchia, praznovali stoletnico rojstva velikana svetovne kinematografije Federica Fellinija in ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta premierno prikazali BBC-jev dokumentarni film Mož, ki je preveč videl s 106-letnim Borisom Pahorjem, slovensko-tržaškim pisateljem, ki je preživel nacistična taborišča. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Osrednja televizijska oddaja o filmu Umetni raj se v svoji zadnji letni ediciji posveča praznovanju 100-letnice rojstva najvidnejšega režiserja v zgodovini slovenske kinematografije - Franceta Štiglica. Poleg beleženja bogate dejavnosti osrednjih državnih filmskih institucij: Slovenskega filmskega centra in Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Slovenije, ki nadaljujeta z digitalizacijo in promocijo Štigličevih celovečernih filmov, Slovenske kinoteke, ki je letos pripravila celovito retrospektivo režiserjevih petnajstih celovečernih in nekaj kratkih filmov, razstavo o njegovem življenju in delu, okrogle mize, za izid je spisana tudi nova monografija s svežimi branji Štigličevega bogatega 40-letnega opusa ter v sodelovanju z mnogimi partnerji – društvi, združenji in predvsem vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, pripravila bogato »Štigličevo leto« in približala filme novim generacijam gledalcev. Še posebej v Štigličevem rojstnem Kranju. Kaj pa Televizija? Za nacionalko je Štiglic v različnih obdobjih podpisal kar pet nadaljevank in nanizank. Dve o VOS-u, Bratovščino sinjega galeba, Mladost na stopnicah in Strici so mi povedali. Pravo nacionalno bogastvo, kulturna dediščina, ki pa žal ne ugleda več malih ekranov. Zakaj?
Osrednja televizijska oddaja o filmu Umetni raj se v svoji zadnji letni ediciji posveča praznovanju 100-letnice rojstva najvidnejšega režiserja v zgodovini slovenske kinematografije - Franceta Štiglica. Poleg beleženja bogate dejavnosti osrednjih državnih filmskih institucij: Slovenskega filmskega centra in Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Slovenije, ki nadaljujeta z digitalizacijo in promocijo Štigličevih celovečernih filmov, Slovenske kinoteke, ki je letos pripravila celovito retrospektivo režiserjevih petnajstih celovečernih in nekaj kratkih filmov, razstavo o njegovem življenju in delu, okrogle mize, za izid je spisana tudi nova monografija s svežimi branji Štigličevega bogatega 40-letnega opusa ter v sodelovanju z mnogimi partnerji – društvi, združenji in predvsem vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, pripravila bogato »Štigličevo leto« in približala filme novim generacijam gledalcev. Še posebej v Štigličevem rojstnem Kranju. Kaj pa Televizija? Za nacionalko je Štiglic v različnih obdobjih podpisal kar pet nadaljevank in nanizank. Dve o VOS-u, Bratovščino sinjega galeba, Mladost na stopnicah in Strici so mi povedali. Pravo nacionalno bogastvo, kulturna dediščina, ki pa žal ne ugleda več malih ekranov. Zakaj?
Bili smo na jubilejnem, 30. filmskem festivalu Liffe. Ob tej priložnosti se bomo ozrli v preteklost festivala z ustanoviteljico Jelko Stergel in programskim direktorjem Simonom Popkom, spomnili se bomo filmskih gostov, ki so obiskali Liffe in filmov, ki so zmagovali. Ameriški režiser Abel Ferrara je bil letos na odprtju festivala s filmom Tomasso, govorili smo tudi z gosti iz Nemčije, Gvatemale, Argentine, Hrvaške. In na koncu predstavljamo nagrajence, dobitnike nagrade vodomec v sekciji Perspektive, nagrade občinstva zmaj in nagrade kritikov fipresci. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Bili smo na jubilejnem, 30. filmskem festivalu Liffe. Ob tej priložnosti se bomo ozrli v preteklost festivala z ustanoviteljico Jelko Stergel in programskim direktorjem Simonom Popkom, spomnili se bomo filmskih gostov, ki so obiskali Liffe in filmov, ki so zmagovali. Ameriški režiser Abel Ferrara je bil letos na odprtju festivala s filmom Tomasso, govorili smo tudi z gosti iz Nemčije, Gvatemale, Argentine, Hrvaške. In na koncu predstavljamo nagrajence, dobitnike nagrade vodomec v sekciji Perspektive, nagrade občinstva zmaj in nagrade kritikov fipresci. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Bili smo v Gorici na festivalu Poklon viziji, kjer so podelili nagrado Darko Bratina. Prejela jo je britanska dokumentaristka Kim Longinotto, ki nas v svojih filmih vpelje v svetove otrok, deklet, žensk, ki se borijo proti nasilju, zlorabam, za svoje pravice po vsem svetu, v Kamerunu, Indiji, Iranu, Ameriki, Italiji, ... V Ljubljani je bila premiera njenega filma Mafija v objektivu, gre za portret Letizie Bataglia, ki se je s fotoaparatom borila proti nasilju mafije na Siciliji, v Galeriji Fotografija so na ogled njene fotografije. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Bili smo v Gorici na festivalu Poklon viziji, kjer so podelili nagrado Darko Bratina. Prejela jo je britanska dokumentaristka Kim Longinotto, ki nas v svojih filmih vpelje v svetove otrok, deklet, žensk, ki se borijo proti nasilju, zlorabam, za svoje pravice po vsem svetu, v Kamerunu, Indiji, Iranu, Ameriki, Italiji, ... V Ljubljani je bila premiera njenega filma Mafija v objektivu, gre za portret Letizie Bataglia, ki se je s fotoaparatom borila proti nasilju mafije na Siciliji, v Galeriji Fotografija so na ogled njene fotografije. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Bili smo na filmskih festivalih v Sarajevu, Benetkah in Portorožu. Na 25. sarajevskem filmskem festivalu smo bili na pogovoru z enim od najvidnejših filmskih ustvarjalcev, mehiškim režiserjem Alejandrom Gonzálezom Iñárritujem, ki je prejel častno nagrado srce Sarajeva. Na 67. beneški Mostri smo srečali ameriškega zvezdnika Brada Pitta na premieri filma Ad Astra – pot do zvezd; najpogostejše vprašanje, ki so ga zastavljali igralcu, je bilo, ali pričakuje oskarja za vlogo astronavta Roya MCBridea. Na festivalu slovenskega filma v Portorožu je Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev v sodelovanju z Zavodom AIPA pripravilo okroglo mizo z naslovom Igralec in njegova pravica. Sebastijan Cavazza, Jurij Drevenšek, Branko Završan, Maja Sever, Katarina Čas, … govorijo o prizadevanjih za uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Bili smo na filmskih festivalih v Sarajevu, Benetkah in Portorožu. Na 25. sarajevskem filmskem festivalu smo bili na pogovoru z enim od najvidnejših filmskih ustvarjalcev, mehiškim režiserjem Alejandrom Gonzálezom Iñárritujem, ki je prejel častno nagrado srce Sarajeva. Na 67. beneški Mostri smo srečali ameriškega zvezdnika Brada Pitta na premieri filma Ad Astra – pot do zvezd; najpogostejše vprašanje, ki so ga zastavljali igralcu, je bilo, ali pričakuje oskarja za vlogo astronavta Roya MCBridea. Na festivalu slovenskega filma v Portorožu je Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev v sodelovanju z Zavodom AIPA pripravilo okroglo mizo z naslovom Igralec in njegova pravica. Sebastijan Cavazza, Jurij Drevenšek, Branko Završan, Maja Sever, Katarina Čas, … govorijo o prizadevanjih za uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
V tokratni oddaji: pogovor z bosanskim igralcem Emirjem Hadžihafizbegovićem, ki je obiskal Ljubljano ob 10. obletnici Kinodvora in premieri filma Žaba Elmirja Jukića. Slovenski filmski arhiv letos slavi 50-letnico delovanja, ob tem se bomo ozrli na bogato zbirko avdiovizualnih del, ki jo hranijo, na nove prostorske pridobitve, in predstavili tehnološke prelome pri nastajanju in hranjenju materialov. Pogovarjali smo se s sodelavci SFA Tatjano Stibilj, Lojzom Tršanom, Romanom Marinkom in Aleksandrom Blaznikom, pa z direktorico SFC Natašo Bučar in producenti Danetom Hočevarjem, Rokom Sečnom in Francijem Zajcem. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
V tokratni oddaji: pogovor z bosanskim igralcem Emirjem Hadžihafizbegovićem, ki je obiskal Ljubljano ob 10. obletnici Kinodvora in premieri filma Žaba Elmirja Jukića. Slovenski filmski arhiv letos slavi 50-letnico delovanja, ob tem se bomo ozrli na bogato zbirko avdiovizualnih del, ki jo hranijo, na nove prostorske pridobitve, in predstavili tehnološke prelome pri nastajanju in hranjenju materialov. Pogovarjali smo se s sodelavci SFA Tatjano Stibilj, Lojzom Tršanom, Romanom Marinkom in Aleksandrom Blaznikom, pa z direktorico SFC Natašo Bučar in producenti Danetom Hočevarjem, Rokom Sečnom in Francijem Zajcem. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Spletne prevare, pohabljanje ženskih spolovil, novodobno suženjstvo, ruski oblastniki, cenzura kritičnega novinarstva, duševne bolezni, … – so vroče teme 21. Festivala dokumentarnega filma. Gostje v oddaji so: Ben Asamoah, Vitalij Manskij, Igor Bezinović, Barbara Miller, Oksana Sarkisova, Julianna Ugrin, Damian Nenadić, … Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Spletne prevare, pohabljanje ženskih spolovil, novodobno suženjstvo, ruski oblastniki, cenzura kritičnega novinarstva, duševne bolezni, … – so vroče teme 21. Festivala dokumentarnega filma. Gostje v oddaji so: Ben Asamoah, Vitalij Manskij, Igor Bezinović, Barbara Miller, Oksana Sarkisova, Julianna Ugrin, Damian Nenadić, … Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Predstavili bomo prejemnike zlatih medvedov, slovensko prisotnost v Berlinu - Marko Mandič je v filmu Prelepa noč odigral glavno vlogo, manjšinski slovenski koprodukciji, makedonski Bog obstaja, ime ji je Petrunija Teone Mitevske in srbski Šivi Miroslava Terzića sta požela pohvale kritikov. S Francoisem Ozonom smo se pogovarjali o filmu Po božji milosti, ki govori o pedofiliji v francoski katoliški cerkvi, z Agniesko Holland o zgodovinski drami Gospod Jones, ki obravnava množično lakoto v Ukrajini v času Stalinove SZ, s Fatihom Akinom o kontroverznem portretu množičnega morilca iz sedemdesetih let Zlata rokavica, z Noro Fingsheid o problematičnih, hiperaktivnih otrocih... Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Predstavili bomo prejemnike zlatih medvedov, slovensko prisotnost v Berlinu - Marko Mandič je v filmu Prelepa noč odigral glavno vlogo, manjšinski slovenski koprodukciji, makedonski Bog obstaja, ime ji je Petrunija Teone Mitevske in srbski Šivi Miroslava Terzića sta požela pohvale kritikov. S Francoisem Ozonom smo se pogovarjali o filmu Po božji milosti, ki govori o pedofiliji v francoski katoliški cerkvi, z Agniesko Holland o zgodovinski drami Gospod Jones, ki obravnava množično lakoto v Ukrajini v času Stalinove SZ, s Fatihom Akinom o kontroverznem portretu množičnega morilca iz sedemdesetih let Zlata rokavica, z Noro Fingsheid o problematičnih, hiperaktivnih otrocih... Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Liffe je letos obiskalo več kot 30 gostov (režiserjev, igralcev, scenaristov …) iz Srbije, Nemčije, Avstrije, Paragvaja, Brazilije, Rusije, Ukrajine, Danske, Poljske, Češke, Makedonije, Turčije, Gruzije … Z njimi smo se pogovarjali o njihovem delu in o zgodbah, ki jih prinašajo. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Liffe je letos obiskalo več kot 30 gostov (režiserjev, igralcev, scenaristov …) iz Srbije, Nemčije, Avstrije, Paragvaja, Brazilije, Rusije, Ukrajine, Danske, Poljske, Češke, Makedonije, Turčije, Gruzije … Z njimi smo se pogovarjali o njihovem delu in o zgodbah, ki jih prinašajo. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren