Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič
Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič
Tokrat bo glavna tema oddaje Intervju vojna v Ukrajini. Mineva namreč leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino, od začetka agresije, ki je povzročila hudo humanitarno in begunsko krizo, travmatizirala celotno generacijo ukrajinskih otrok in vplivala na svetovne politične, energetske, finančne sisteme in oskrbo s hrano. O letu dni vojne se bom pogovarjala z nekdanjim Delovim dopisnikom v Rusiji Brankom Sobanom. Za Delo piše že 50 let, iz Rusije je poročal med obema vojnama v Čečeniji, zadnja leta se posveča predvsem pisanju o problematiki človekovih pravic v Rusiji in drugod po Evropi. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Tokrat bo glavna tema oddaje Intervju vojna v Ukrajini. Mineva namreč leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino, od začetka agresije, ki je povzročila hudo humanitarno in begunsko krizo, travmatizirala celotno generacijo ukrajinskih otrok in vplivala na svetovne politične, energetske, finančne sisteme in oskrbo s hrano. O letu dni vojne se bom pogovarjala z nekdanjim Delovim dopisnikom v Rusiji Brankom Sobanom. Za Delo piše že 50 let, iz Rusije je poročal med obema vojnama v Čečeniji, zadnja leta se posveča predvsem pisanju o problematiki človekovih pravic v Rusiji in drugod po Evropi. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Prof. dr. Rafael Mihalič, predavatelj in vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je strokovnjak, ki brez dlake na jeziku spregovori tudi o domnevnih zablodah glede brezogljične družbe. To pa je mnenje, ki ga še kako potrebujemo v času, ko tako v Sloveniji kot v Evropi in po vsem svetu iščemo pot iz novih razmer, ki so pripeljale do energetske krize. Voditeljica: Vida Petrovčič
Prof. dr. Rafael Mihalič, predavatelj in vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je strokovnjak, ki brez dlake na jeziku spregovori tudi o domnevnih zablodah glede brezogljične družbe. To pa je mnenje, ki ga še kako potrebujemo v času, ko tako v Sloveniji kot v Evropi in po vsem svetu iščemo pot iz novih razmer, ki so pripeljale do energetske krize. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega intervjuja je karizmatični profesor likovne teorije na Akademiji za likovno umetnost in hkrati umetnik, o katerem poznavalci govorijo v presežnikih. Dr. Muhovič je doktoriral tudi iz filozofije in je tudi avtor številnih poglobljenih strokovnih člankov. Med drugim je izdal monumentalni leksikon Likovne teorije, ki je tako kakovosten, da ga bo nemška založba v kratkem izdala kot referenčno delo v angleškem jeziku. Kljub vsemu temu ga je v javnost v zadnjih tednih »izstrelila« aferica z vsiljeno prisotnostjo Svetlane Makarovič na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu. Dr. Muhovič nam podrobno predstavi zakonski okvir delovanja Prešernovega odbora. V resnici se je z odjavno špico proslave kulturni program, ki Slovence povezuje, končal, sledil pa je aktivistično politični nastop s totalitarnim simbolom, ki je hkrati simbol razdvajanja slovenskega naroda. Muhovič se od tega distancira, saj je eksces zunaj polja demokratičnosti in kulture. Tej je zavezan vse življenje, tako v osebnem etičnem kot v umetniškem smislu. V intervjuju govori tudi o svoji umetnosti, ki se naslanja na arhetipe, črpa iz tradicije in jo na novo definira v modernem času. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Gost tokratnega intervjuja je karizmatični profesor likovne teorije na Akademiji za likovno umetnost in hkrati umetnik, o katerem poznavalci govorijo v presežnikih. Dr. Muhovič je doktoriral tudi iz filozofije in je tudi avtor številnih poglobljenih strokovnih člankov. Med drugim je izdal monumentalni leksikon Likovne teorije, ki je tako kakovosten, da ga bo nemška založba v kratkem izdala kot referenčno delo v angleškem jeziku. Kljub vsemu temu ga je v javnost v zadnjih tednih »izstrelila« aferica z vsiljeno prisotnostjo Svetlane Makarovič na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu. Dr. Muhovič nam podrobno predstavi zakonski okvir delovanja Prešernovega odbora. V resnici se je z odjavno špico proslave kulturni program, ki Slovence povezuje, končal, sledil pa je aktivistično politični nastop s totalitarnim simbolom, ki je hkrati simbol razdvajanja slovenskega naroda. Muhovič se od tega distancira, saj je eksces zunaj polja demokratičnosti in kulture. Tej je zavezan vse življenje, tako v osebnem etičnem kot v umetniškem smislu. V intervjuju govori tudi o svoji umetnosti, ki se naslanja na arhetipe, črpa iz tradicije in jo na novo definira v modernem času. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Tokrat v oddaji Intervju: težave slovenskih tiskanih medijev, prihodnost RTV, evropski akt o medijski svobodi, globalne platforme, navidezna resničnost in novinarstvo – težke, a ključne, ne le medijske, ampak družbene teme. Gost oddaje bo predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in član posebne strokovne skupine Sveta Evrope za medijsko odpornost, profesor dr. Marko Milosavljevič. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju: težave slovenskih tiskanih medijev, prihodnost RTV, evropski akt o medijski svobodi, globalne platforme, navidezna resničnost in novinarstvo – težke, a ključne, ne le medijske, ampak družbene teme. Gost oddaje bo predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in član posebne strokovne skupine Sveta Evrope za medijsko odpornost, profesor dr. Marko Milosavljevič. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Znan je kot slovenski Indiana Jones. Upravičeno. Na odpravah v Jucatanu v Mehiki je odkril prek 80 neznanih Majevskih arheoloških najdišč. V novi študiji, ki jo je objavil skupaj z dvema ameriškima znanstvenikoma, pa je razkril, da je majevski koledar veliko starejši, kot smo mislili do zdaj. Dr. Ivan Šprajc.
Znan je kot slovenski Indiana Jones. Upravičeno. Na odpravah v Jucatanu v Mehiki je odkril prek 80 neznanih Majevskih arheoloških najdišč. V novi študiji, ki jo je objavil skupaj z dvema ameriškima znanstvenikoma, pa je razkril, da je majevski koledar veliko starejši, kot smo mislili do zdaj. Dr. Ivan Šprajc.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Po prvi stavki bolnikov bo gost oddaje Intervju dr. Dušan Keber, upokojeni zdravnik, aktivist, nekdanji politik in nosilec idejne zasnove prenove zdravstva, za kakršno se zavzema civilna iniciativa Glas ljudstva. Z dr. Kebrom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Po prvi stavki bolnikov bo gost oddaje Intervju dr. Dušan Keber, upokojeni zdravnik, aktivist, nekdanji politik in nosilec idejne zasnove prenove zdravstva, za kakršno se zavzema civilna iniciativa Glas ljudstva. Z dr. Kebrom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Kdaj bo tudi v Sloveniji za zdravljenje na voljo medicinska konoplja in kaj raziskave slovenskih znanstvenikov na tem področju pomenijo za zdravljenje raka? O tem se v tokratni oddaji Vida Petrovčič pogovarja z biokemičarko dr. Tamaro Lah Turnšek, ki raziskuje matične celice v rakavih tumorjih in njihovo zdravljenje z medicinsko konopljo.
Kdaj bo tudi v Sloveniji za zdravljenje na voljo medicinska konoplja in kaj raziskave slovenskih znanstvenikov na tem področju pomenijo za zdravljenje raka? O tem se v tokratni oddaji Vida Petrovčič pogovarja z biokemičarko dr. Tamaro Lah Turnšek, ki raziskuje matične celice v rakavih tumorjih in njihovo zdravljenje z medicinsko konopljo.
Tokratni gost Jožeta Možine je nekdanji direktor slovenske policije dr. Anton Olaj, ki mu sedanja oblast očita, da je pri obvladovanju protestov proti prejšnji vladi s policijo prekoračil pooblastila in da je nasploh v njegovem mandatu vladala represija, zaupanje v policijo pa se je zmanjšalo. Olaj je ostro zavrnil vse te očitke kot neresnice za potrebe politične propagande. Opozoril je na uradne javnomnenjske raziskave, po katerih se je zaupanje v delo policije začelo manjšati leta 2018, v času, ko jo je vodila Tatjana Bobnar, ugled policije pa se je po istih merilih v času njegovega mandata začel večati. Olaj s konkretnimi številkah dokazuje, da niso bili bolj, ampak manj represivni, saj so izrekli več opozoril in manj kazni kot prej. Ostro je kot povsem neresnične zavrnil očitke o policijski grobosti in nesorazmerni uporabi sile na protivladnih protestih. V resnici je bila uporaba prisilnih sredstev natančna, nastajale so le manjše napake, pravi Olaj, ki ob tem poudari, da na protestih ni bil poškodovan noben od nasilnih protestnikov, bilo pa je poškodovanih šest policistov in več avtomobilov. V zvezi z uporabo vodnega topa s primesjo plina dr. Olaj pove, da je policija ravnala v skladu s pooblastili. Glede očitkov o »zaplinjanju« Ljubljane pa meni, da gre za propagando, ki z resničnostjo nima nobene zveze. Dr. Olaj doda, da je strokovno podlago za tako uporabo vodnega topa leta 2014 pripravila prav Tatjana Bobnar, zato jo kot sedanjo nasprotnico uporabe ocenjuje kot neverodostojno. Glede vmešavanja predsednika vlade v delo policije in izsiljevanje glede odpuščanja posameznih sodelavcev Olaj meni, da gre za resen problem. »Če so zapisi Bobnarjeve verodostojni/ …./če imajo za to dokaze, mogoče so ga celo snemali s telefonom, ne vemo, kaj bodo predložili, potem se lahko izkaže, da je predsednik vlade kršil zakon,« zaključi dr. Olaj, ki doda, da je zoper tako ravnanje mogoča ustavna obtožba. Glede prihodnosti Slovenije si dolgoletni karierni policist in kriminalist iskreno želi, da bi se združevali ob tistem, kar je skupno, in ob tem kot vzor omeni dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Tokratni gost Jožeta Možine je nekdanji direktor slovenske policije dr. Anton Olaj, ki mu sedanja oblast očita, da je pri obvladovanju protestov proti prejšnji vladi s policijo prekoračil pooblastila in da je nasploh v njegovem mandatu vladala represija, zaupanje v policijo pa se je zmanjšalo. Olaj je ostro zavrnil vse te očitke kot neresnice za potrebe politične propagande. Opozoril je na uradne javnomnenjske raziskave, po katerih se je zaupanje v delo policije začelo manjšati leta 2018, v času, ko jo je vodila Tatjana Bobnar, ugled policije pa se je po istih merilih v času njegovega mandata začel večati. Olaj s konkretnimi številkah dokazuje, da niso bili bolj, ampak manj represivni, saj so izrekli več opozoril in manj kazni kot prej. Ostro je kot povsem neresnične zavrnil očitke o policijski grobosti in nesorazmerni uporabi sile na protivladnih protestih. V resnici je bila uporaba prisilnih sredstev natančna, nastajale so le manjše napake, pravi Olaj, ki ob tem poudari, da na protestih ni bil poškodovan noben od nasilnih protestnikov, bilo pa je poškodovanih šest policistov in več avtomobilov. V zvezi z uporabo vodnega topa s primesjo plina dr. Olaj pove, da je policija ravnala v skladu s pooblastili. Glede očitkov o »zaplinjanju« Ljubljane pa meni, da gre za propagando, ki z resničnostjo nima nobene zveze. Dr. Olaj doda, da je strokovno podlago za tako uporabo vodnega topa leta 2014 pripravila prav Tatjana Bobnar, zato jo kot sedanjo nasprotnico uporabe ocenjuje kot neverodostojno. Glede vmešavanja predsednika vlade v delo policije in izsiljevanje glede odpuščanja posameznih sodelavcev Olaj meni, da gre za resen problem. »Če so zapisi Bobnarjeve verodostojni/ …./če imajo za to dokaze, mogoče so ga celo snemali s telefonom, ne vemo, kaj bodo predložili, potem se lahko izkaže, da je predsednik vlade kršil zakon,« zaključi dr. Olaj, ki doda, da je zoper tako ravnanje mogoča ustavna obtožba. Glede prihodnosti Slovenije si dolgoletni karierni policist in kriminalist iskreno želi, da bi se združevali ob tistem, kar je skupno, in ob tem kot vzor omeni dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Gost oddaje Intervju bo novinar, publicist, religiolog in filozof dr. Janez Markeš. Raziskoval je politično-filozofsko držo Slovencev, njegova magistrska naloga nosi naslov Med svobodo in avtoriteto, doktorska naloga pa Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije. Obe tematiki sta rdeča nit njegovega novinarskega in kolumnističnega dela. Začel je pri Slovencu, nadaljeval pri Magu, sledila je služba na Delu, nekaj časa je bil tudi odgovorni urednik, pa vodja Delovega novinarskega aktiva, danes je komentator in kolumnist. Z dr. Markešem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo novinar, publicist, religiolog in filozof dr. Janez Markeš. Raziskoval je politično-filozofsko držo Slovencev, njegova magistrska naloga nosi naslov Med svobodo in avtoriteto, doktorska naloga pa Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije. Obe tematiki sta rdeča nit njegovega novinarskega in kolumnističnega dela. Začel je pri Slovencu, nadaljeval pri Magu, sledila je služba na Delu, nekaj časa je bil tudi odgovorni urednik, pa vodja Delovega novinarskega aktiva, danes je komentator in kolumnist. Z dr. Markešem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Bil je član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic, po osamosvojitvi pa tudi poslanec prvega sklica slovenskega državnega zbora. Po upokojitvi se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistiko. Zadnja leta se posveča raziskovanju arhivov in delovanju Udbe. Gost oddaje Intervju je Igor Omerza. Voditeljica: Vida Petrovčič
V drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Bil je član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic, po osamosvojitvi pa tudi poslanec prvega sklica slovenskega državnega zbora. Po upokojitvi se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistiko. Zadnja leta se posveča raziskovanju arhivov in delovanju Udbe. Gost oddaje Intervju je Igor Omerza. Voditeljica: Vida Petrovčič
Odgovornost za ukrepe in njihove posledice nosijo vlade, čutimo pa jih zlasti davkoplačevalci in uporabniki javnih storitev. Na to dejstvo opozarja gost tokratne oddaje Intervju, ki nadzira vodenje javno-finančne politike vsakokratne vlade in spoštovanje fiskalnega pravila. Ker je bil v času dr. Janeza Drnovška tudi minister v drugi in tretji slovenski vladi, ob prelomu tisočletja pa tudi izredni pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije v ZDA in Mehiki, so njegovi komentarji zanimivi in tehtni še danes. Z nami je predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije, prof. dr. Davorin Kračun. Voditeljica: Vida Petrovčič
Odgovornost za ukrepe in njihove posledice nosijo vlade, čutimo pa jih zlasti davkoplačevalci in uporabniki javnih storitev. Na to dejstvo opozarja gost tokratne oddaje Intervju, ki nadzira vodenje javno-finančne politike vsakokratne vlade in spoštovanje fiskalnega pravila. Ker je bil v času dr. Janeza Drnovška tudi minister v drugi in tretji slovenski vladi, ob prelomu tisočletja pa tudi izredni pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije v ZDA in Mehiki, so njegovi komentarji zanimivi in tehtni še danes. Z nami je predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije, prof. dr. Davorin Kračun. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost oddaje Intervju bo dr. Vlado Miheljak, redni profesor za socialno psihologijo na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak na področju javnega mnenja in kolumnist Mladine ‒ med drugim avtor slovitega članka Noč dolgih nožev iz leta 1988, v katerem je opozarjal na nevarnost uvedbe izrednega stanja v Sloveniji in zaradi katerega je bil tednik Mladina takrat zaplenjen. Za njim je 35 let kolumnistične poti; pri Republiki, Dnevniku, Sobotni prilogi in spet pri Mladini, pa tudi dolgo obdobje komentatorskih gostovanj na RTV Slovenija. Včasih pogostejših kot zadnje čase. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Vlado Miheljak, redni profesor za socialno psihologijo na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak na področju javnega mnenja in kolumnist Mladine ‒ med drugim avtor slovitega članka Noč dolgih nožev iz leta 1988, v katerem je opozarjal na nevarnost uvedbe izrednega stanja v Sloveniji in zaradi katerega je bil tednik Mladina takrat zaplenjen. Za njim je 35 let kolumnistične poti; pri Republiki, Dnevniku, Sobotni prilogi in spet pri Mladini, pa tudi dolgo obdobje komentatorskih gostovanj na RTV Slovenija. Včasih pogostejših kot zadnje čase. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Gost nedeljskega Intervjuja je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle. Ta uvodoma izpostavi ukinjanje samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, kar razume kot škandal, usmerjen proti največjemu dosežku v vsej slovenski zgodovini. Peterle opaža, da je zdajšnja vladna koalicija mačehovska do tega dela slovenske zgodovine, kar po njegovem izvira iz dejstva, da slovenske pomladi in osamosvojitve niso vodili komunisti, ampak DEMOS. Peterleta skrbijo težnje po prevladi ene politične opcije na vseh področjih, kar spominja na enoumje, iz katerega smo izšli. Komentiral je tudi domnevni fizični napad na aktivistko Niko Kovač in ga primerjal z napadi na druge "ne naše", ki pa niso bili deležni nikakršne medijske pozornosti. Tako so bili na primer vandalizirani bivališče direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Željka Oseta in muzejski prostori. Tudi njega so na ulici zmerjali, da je fašist. Peterle se je med drugim dotaknil globalno medijsko podprte ideologije LGBT ter poudaril svoje vrednote in udeležbo na Pohodu za življenje, na katerem so zagovarjali pravice nerojenih otrok. Peterle ugotavlja, da se evropska civilizacija zaradi odmika od vrednot, ki so jo oblikovale, nekako pogreza. Sam je na predavanju o duši Evrope v Gradcu dejal, da moramo za začetek odpraviti princip sovražnika. To pomeni, da odnos do drugače mislečih nikoli ne sme voditi v skrajnosti. Voditelj: Jože Možina
Gost nedeljskega Intervjuja je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle. Ta uvodoma izpostavi ukinjanje samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, kar razume kot škandal, usmerjen proti največjemu dosežku v vsej slovenski zgodovini. Peterle opaža, da je zdajšnja vladna koalicija mačehovska do tega dela slovenske zgodovine, kar po njegovem izvira iz dejstva, da slovenske pomladi in osamosvojitve niso vodili komunisti, ampak DEMOS. Peterleta skrbijo težnje po prevladi ene politične opcije na vseh področjih, kar spominja na enoumje, iz katerega smo izšli. Komentiral je tudi domnevni fizični napad na aktivistko Niko Kovač in ga primerjal z napadi na druge "ne naše", ki pa niso bili deležni nikakršne medijske pozornosti. Tako so bili na primer vandalizirani bivališče direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Željka Oseta in muzejski prostori. Tudi njega so na ulici zmerjali, da je fašist. Peterle se je med drugim dotaknil globalno medijsko podprte ideologije LGBT ter poudaril svoje vrednote in udeležbo na Pohodu za življenje, na katerem so zagovarjali pravice nerojenih otrok. Peterle ugotavlja, da se evropska civilizacija zaradi odmika od vrednot, ki so jo oblikovale, nekako pogreza. Sam je na predavanju o duši Evrope v Gradcu dejal, da moramo za začetek odpraviti princip sovražnika. To pomeni, da odnos do drugače mislečih nikoli ne sme voditi v skrajnosti. Voditelj: Jože Možina
Gostja oddaje Intervju bo pravnica Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. ZSSS je največja sindikalna centrala v Sloveniji. Sestavlja jo 23 sindikatov dejavnosti iz industrijskega, storitvenega in javnega sektorja. Ima 130 000 članov. Na kongresu v začetku oktobra je bila Lidija Jerkič vnovič izvoljena za petletni mandat na čelu ZSSS-ja. Z Lidijo Jerkič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo pravnica Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. ZSSS je največja sindikalna centrala v Sloveniji. Sestavlja jo 23 sindikatov dejavnosti iz industrijskega, storitvenega in javnega sektorja. Ima 130 000 članov. Na kongresu v začetku oktobra je bila Lidija Jerkič vnovič izvoljena za petletni mandat na čelu ZSSS-ja. Z Lidijo Jerkič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju je dr. Janez Juhant, teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Letos je izšla njegova odmevna knjiga – Lambert Erlich, prerok slovenskega naroda. Dr. Janez Juhant je prepričan, da je dozorevanje družbe počasen in zahteven proces, ki mora graditi na dialoškosti in vzajemnosti. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost oddaje Intervju je dr. Janez Juhant, teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Letos je izšla njegova odmevna knjiga – Lambert Erlich, prerok slovenskega naroda. Dr. Janez Juhant je prepričan, da je dozorevanje družbe počasen in zahteven proces, ki mora graditi na dialoškosti in vzajemnosti. Voditeljica: Vida Petrovčič
Umetna inteligenca že dolgo ni več stvar prihodnosti, ampak je vse bolj del našega načina življenja, ki vključuje virtualne asistente, sisteme za prepoznavanje govora in obrazov, robote, brezpilotne letalnike in samovozeča vozila. A to je šele začetek, pravijo strokovnjaki. Medtem ko nam umetna inteligenca na številne načine olajšuje življenje, prinaša tudi vrsto etičnih dilem. Gostja oddaje Intervju je ena od največjih evropskih strokovnjakinj za družbena in moralna vprašanja glede uporabe robotov v vsakdanjem življenju, profesorica umetne inteligence na pariški univerzi Sorbona, Laurence Devillers. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Umetna inteligenca že dolgo ni več stvar prihodnosti, ampak je vse bolj del našega načina življenja, ki vključuje virtualne asistente, sisteme za prepoznavanje govora in obrazov, robote, brezpilotne letalnike in samovozeča vozila. A to je šele začetek, pravijo strokovnjaki. Medtem ko nam umetna inteligenca na številne načine olajšuje življenje, prinaša tudi vrsto etičnih dilem. Gostja oddaje Intervju je ena od največjih evropskih strokovnjakinj za družbena in moralna vprašanja glede uporabe robotov v vsakdanjem življenju, profesorica umetne inteligence na pariški univerzi Sorbona, Laurence Devillers. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je ustanovitelj in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, kjer tudi predava. Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je ustanovitelj in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, kjer tudi predava. Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Drobtinice, prvi roman Mihe Mazzinija je izšel sredi osemdesetih let, torej v časih ko so se dobri romani prodajali še v 50.000 izvodih. Mazzini je po izobrazbi računalničar, z doktoratom iz antropologije vsakdanjega življenja in z britanskim magisterijem iz scenaristike. Napisal je več računalniških priročnikov, številne romane, zbirke esejev, scenarije, recimo za kultni film Operacija Cartier in za nedavni film Izbrisana, za katerega je prejel tudi mednarodne nagrade. Več kot desetletje je pisal kolumne za Siol, njegova redna služba je svetovanje na področju uporabniških vmesnikov za internetne in mobilne aplikacije. Z Miho Mazzinijem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Drobtinice, prvi roman Mihe Mazzinija je izšel sredi osemdesetih let, torej v časih ko so se dobri romani prodajali še v 50.000 izvodih. Mazzini je po izobrazbi računalničar, z doktoratom iz antropologije vsakdanjega življenja in z britanskim magisterijem iz scenaristike. Napisal je več računalniških priročnikov, številne romane, zbirke esejev, scenarije, recimo za kultni film Operacija Cartier in za nedavni film Izbrisana, za katerega je prejel tudi mednarodne nagrade. Več kot desetletje je pisal kolumne za Siol, njegova redna služba je svetovanje na področju uporabniških vmesnikov za internetne in mobilne aplikacije. Z Miho Mazzinijem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob smrti britanske kraljice Elizabete II. bo gost oddaje Intervju Guy de Launey, dopisnik britanske radiotelevizije BBC za območje Zahodnega Balkana. Guy de Launey je po izobrazbi zgodovinar, z BBC-jem sodeluje od leta 1995, sprva je poročal za BBC Radio 5 Live, BBC World Service, BBC World TV, v zadnjih letih pa je BBC-jev dopisnik za tujino. O tem, kaj smrt monarhinje pomeni za Britance in dežele Skupnosti narodov, se bo z gostom pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob smrti britanske kraljice Elizabete II. bo gost oddaje Intervju Guy de Launey, dopisnik britanske radiotelevizije BBC za območje Zahodnega Balkana. Guy de Launey je po izobrazbi zgodovinar, z BBC-jem sodeluje od leta 1995, sprva je poročal za BBC Radio 5 Live, BBC World Service, BBC World TV, v zadnjih letih pa je BBC-jev dopisnik za tujino. O tem, kaj smrt monarhinje pomeni za Britance in dežele Skupnosti narodov, se bo z gostom pogovarjala Ksenija Horvat.
V spomin na Iva Hvalico, ki je pustil pomemben pečat v slovenskem parlamentarizmu, ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 1997 opravil Lado Ambrožič. Hvalica v pogovoru odstira dogajanja in razmerja v politiki in gospodarstvu v prvih letih slovenske države.
V spomin na Iva Hvalico, ki je pustil pomemben pečat v slovenskem parlamentarizmu, ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 1997 opravil Lado Ambrožič. Hvalica v pogovoru odstira dogajanja in razmerja v politiki in gospodarstvu v prvih letih slovenske države.
Diplomaciji, ki poteka za zeleno mizo, se zadnja leta v Sloveniji pridružuje tudi diplomacija za obloženo mizo – gastronomska diplomacija. Gre za promocijo kulturnih, gospodarskih, okoljskih in lokalnih posebnosti v okviru tako imenovanega butičnega turizma. S kakšnimi okusi in s katerimi zaščitenimi jedmi se lahko pohvali Slovenija? Kateri so tipični okusi Slovenije? O tem se v tokratni oddaji Intervju pogovarjamo z etnologom, umetnostnim zgodovinarjem, zaslužnim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtorjem osemdesetih knjig o gastronomiji. Z nami je dr. Janez Bogataj. Voditeljica: Vida Petrovčič
Diplomaciji, ki poteka za zeleno mizo, se zadnja leta v Sloveniji pridružuje tudi diplomacija za obloženo mizo – gastronomska diplomacija. Gre za promocijo kulturnih, gospodarskih, okoljskih in lokalnih posebnosti v okviru tako imenovanega butičnega turizma. S kakšnimi okusi in s katerimi zaščitenimi jedmi se lahko pohvali Slovenija? Kateri so tipični okusi Slovenije? O tem se v tokratni oddaji Intervju pogovarjamo z etnologom, umetnostnim zgodovinarjem, zaslužnim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtorjem osemdesetih knjig o gastronomiji. Z nami je dr. Janez Bogataj. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega Intervjuja je slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ki je bil med svojim ministrovanjem pogosto tarča hudih napadov, a se je nanje ostro odzival tudi sam. V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina, sta se dotaknila trenutnih razmer v Evropi, ko sta zaradi ruskega napada na Ukrajino pod vprašajem enotnost in prihodnost Evropske unije. Ta je po mnenju Simonitija najvarnejši prostor za obstanek in razvoj Slovenije. Glede aktualnih razmer je povedal, da ga je izid zadnjih parlamentarnih volitev presenetil zaradi velike razlike med strankami, obenem pa je mnenja, da je bil izid posledica nebrzdane propagande proti vladi, ki so jo večinski mediji kljub odličnim rezultatom vladanja izvajali ves čas. Glede zdajšnje oblasti in zlasti Gibanja Svoboda Simoniti pravi, da ga to Gibanje spominja »na neke zadeve, ki so bližje nesvobodi kot pa svobodi, ki jo zagovarjajo.« Simonitija motita pretirana samozavest in nastopaštvo, ki je po njegovem »premosorazmerno z gospodovo neumnostjo«. Kot skrajno nedopustna propaganda, ki si jo po njegovem privoščita nekdanji predsednik Kučan in tudi premier Golob pa je za Simonitija etiketiranje političnih nasprotnikov s fašisti. Predsedniku vlade Golobu svetuje, da glede fašizma pomete pred svojim pragom in dodaja: »To so zelo hude besede in so zelo žaljive, teh izrazov se ne more kar poljubno uporabljati. To niso preproste stvari, ker so ljudje res ogromno trpeli, in v demokratičnem sistemu ni primerno kar tako lepiti neke nalepke. Mislim, da je človek, ki to govori, ki na tak način žali, bedak ... Ne morem drugače reči.« Pojasnil je tudi svoje ostre nastope ob interpelaciji v parlamentu, ko je poslanca Matjaža Nemca okarakteriziral, da »ne zna nič«. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila tudi afere Smodej. Glede te je Simoniti napovedal, da ob morebitni vpletenosti politike v afero sodnega epiloga ne bo, ker sta dela policije in pravosodja »dobesedno v žepu leve politične opcije«. V nadaljevanju se je nekdanji minister za kulturo opredelil tudi do novele zakona o RTV-ju, ki jo je po njegovem mnenju treba zavrniti, saj namesto napovedane depolitizacije prinaša politizacijo javnega zavoda pod krinko nekaj izbranih levičarskih organizacij civilne družbe, ki naj bi imele vodilno vlogo v Programskem svetu. Komentiral pa je tudi po njegovem nesprejemljivo ravnanje v zadnjih dneh, ko nekateri novinarji in uredniki zlorabljajo programski čas javnega medija za aktivizem. Ob koncu je dr. Simoniti glede prihodnosti Slovenije in Evrope poudaril, da velja vztrajati pri demokraciji, pluralni družbi in svobodi govora pa tudi, da si želi, da bi Evropska unija obstala in bila dosledna pri obrambi svojih temeljnih načel.
Gost tokratnega Intervjuja je slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ki je bil med svojim ministrovanjem pogosto tarča hudih napadov, a se je nanje ostro odzival tudi sam. V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina, sta se dotaknila trenutnih razmer v Evropi, ko sta zaradi ruskega napada na Ukrajino pod vprašajem enotnost in prihodnost Evropske unije. Ta je po mnenju Simonitija najvarnejši prostor za obstanek in razvoj Slovenije. Glede aktualnih razmer je povedal, da ga je izid zadnjih parlamentarnih volitev presenetil zaradi velike razlike med strankami, obenem pa je mnenja, da je bil izid posledica nebrzdane propagande proti vladi, ki so jo večinski mediji kljub odličnim rezultatom vladanja izvajali ves čas. Glede zdajšnje oblasti in zlasti Gibanja Svoboda Simoniti pravi, da ga to Gibanje spominja »na neke zadeve, ki so bližje nesvobodi kot pa svobodi, ki jo zagovarjajo.« Simonitija motita pretirana samozavest in nastopaštvo, ki je po njegovem »premosorazmerno z gospodovo neumnostjo«. Kot skrajno nedopustna propaganda, ki si jo po njegovem privoščita nekdanji predsednik Kučan in tudi premier Golob pa je za Simonitija etiketiranje političnih nasprotnikov s fašisti. Predsedniku vlade Golobu svetuje, da glede fašizma pomete pred svojim pragom in dodaja: »To so zelo hude besede in so zelo žaljive, teh izrazov se ne more kar poljubno uporabljati. To niso preproste stvari, ker so ljudje res ogromno trpeli, in v demokratičnem sistemu ni primerno kar tako lepiti neke nalepke. Mislim, da je človek, ki to govori, ki na tak način žali, bedak ... Ne morem drugače reči.« Pojasnil je tudi svoje ostre nastope ob interpelaciji v parlamentu, ko je poslanca Matjaža Nemca okarakteriziral, da »ne zna nič«. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila tudi afere Smodej. Glede te je Simoniti napovedal, da ob morebitni vpletenosti politike v afero sodnega epiloga ne bo, ker sta dela policije in pravosodja »dobesedno v žepu leve politične opcije«. V nadaljevanju se je nekdanji minister za kulturo opredelil tudi do novele zakona o RTV-ju, ki jo je po njegovem mnenju treba zavrniti, saj namesto napovedane depolitizacije prinaša politizacijo javnega zavoda pod krinko nekaj izbranih levičarskih organizacij civilne družbe, ki naj bi imele vodilno vlogo v Programskem svetu. Komentiral pa je tudi po njegovem nesprejemljivo ravnanje v zadnjih dneh, ko nekateri novinarji in uredniki zlorabljajo programski čas javnega medija za aktivizem. Ob koncu je dr. Simoniti glede prihodnosti Slovenije in Evrope poudaril, da velja vztrajati pri demokraciji, pluralni družbi in svobodi govora pa tudi, da si želi, da bi Evropska unija obstala in bila dosledna pri obrambi svojih temeljnih načel.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Andrej Rahten, profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Avstrijske akademije znanosti, pa tudi nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji in avtor številnih knjig s področja politične in diplomatske zgodovine Slovencev v habsburški monarhiji. Z Andrejem Rahtenom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Andrej Rahten, profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Avstrijske akademije znanosti, pa tudi nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji in avtor številnih knjig s področja politične in diplomatske zgodovine Slovencev v habsburški monarhiji. Z Andrejem Rahtenom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V Sloveniji iz sonca trenutno pridobimo le dva odstotka elektrike, čeprav imamo močno fotovoltaično industrijo in vrhunske strokovnjake na področju razvoja sončnih celic. Iznajdba raziskovalcev Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je pritegnila največ pozornosti v tujini, je tako imenovana tandemska sončna celica. V oddaji Intervju gostimo vodjo Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko dr. Marka Topiča. Voditeljica: Vida Petrovčič
V Sloveniji iz sonca trenutno pridobimo le dva odstotka elektrike, čeprav imamo močno fotovoltaično industrijo in vrhunske strokovnjake na področju razvoja sončnih celic. Iznajdba raziskovalcev Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je pritegnila največ pozornosti v tujini, je tako imenovana tandemska sončna celica. V oddaji Intervju gostimo vodjo Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko dr. Marka Topiča. Voditeljica: Vida Petrovčič
V nedeljskem intervjuju, ki ga vodi Jože Možina, se dr. Granda dotakne trenutnih razmer ob vojni v Ukrajini. Glede tega opaža, da je slovenska politika pod sedanjo vlado dokaj zmedena, saj s sestankov Nata in EU prihaja z drugačnimi sporočili, kot jih je propagirala prej. Osrednji del pogovora je namenjen »samoslovenstvu«, izjemno zanimivemu področju slovenske zgodovine, ki govori o tem, kdaj in kako so se v zgodovini pojavili prvi vzgibi v smeri narodne enotnosti in samostojnosti. O tem je dr. Stane Granda pisal v knjigi z naslovom Pot v samoslovenstvo, ki je pri založbi Družina izšla pred kratkim. Pogovor je prava poslastica in učna ura za številne, ki se zanimajo za slovensko zgodovino in emancipacijo, saj dr. Granda postreže s fascinantnimi primeri in ugotovitvami, ki jih bo širša javnost slišala prvič.
V nedeljskem intervjuju, ki ga vodi Jože Možina, se dr. Granda dotakne trenutnih razmer ob vojni v Ukrajini. Glede tega opaža, da je slovenska politika pod sedanjo vlado dokaj zmedena, saj s sestankov Nata in EU prihaja z drugačnimi sporočili, kot jih je propagirala prej. Osrednji del pogovora je namenjen »samoslovenstvu«, izjemno zanimivemu področju slovenske zgodovine, ki govori o tem, kdaj in kako so se v zgodovini pojavili prvi vzgibi v smeri narodne enotnosti in samostojnosti. O tem je dr. Stane Granda pisal v knjigi z naslovom Pot v samoslovenstvo, ki je pri založbi Družina izšla pred kratkim. Pogovor je prava poslastica in učna ura za številne, ki se zanimajo za slovensko zgodovino in emancipacijo, saj dr. Granda postreže s fascinantnimi primeri in ugotovitvami, ki jih bo širša javnost slišala prvič.
Gost oddaje Intervju bo Linn Julian Koletnik, vodja in ustanovitelj Zavoda TransAkcija, socialni delavec, magister študij spolov in dolgoletni LGBTIQ aktivist. Z Linnom Julianom Koletnikom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo Linn Julian Koletnik, vodja in ustanovitelj Zavoda TransAkcija, socialni delavec, magister študij spolov in dolgoletni LGBTIQ aktivist. Z Linnom Julianom Koletnikom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Hrvaška je te dni povezala kopenski del države z dubrovniško-neretvansko županijo. 2404 metre dolg most čez pelješki kanal je projektiral slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Ta je sicer v Sloveniji bolj znan kot avtor cestnega viadukta Črni Kal, v sklopu projekta drugi tir pa trenutno snuje tudi dva železniška viadukta. Marjan Pipenbaher je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
Hrvaška je te dni povezala kopenski del države z dubrovniško-neretvansko županijo. 2404 metre dolg most čez pelješki kanal je projektiral slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Ta je sicer v Sloveniji bolj znan kot avtor cestnega viadukta Črni Kal, v sklopu projekta drugi tir pa trenutno snuje tudi dva železniška viadukta. Marjan Pipenbaher je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
Tokratni gost nedeljskega pogovora je Stane Kerin, misijonar na Madagaskarju. Kerin, nekdaj zelo uspešen direktor Škofijske karitas Ljubljana in Misijonskega središča Slovenije, nam na zelo oseben način pojasni, zakaj je pred štirimi leti udobno klimatizirano pisarno in avtomobile zamenjal za malgaško soparo in pešačenje. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, bo spregovoril tudi o tem, zakaj je ravno na Madagaskarju največ slovenskih misijonarjev. Govor bo o revščini in ponižnosti ter negotovi prihodnosti tega čudovitega otoka, kjer deževni gozd čedalje hitreje izginja.
Tokratni gost nedeljskega pogovora je Stane Kerin, misijonar na Madagaskarju. Kerin, nekdaj zelo uspešen direktor Škofijske karitas Ljubljana in Misijonskega središča Slovenije, nam na zelo oseben način pojasni, zakaj je pred štirimi leti udobno klimatizirano pisarno in avtomobile zamenjal za malgaško soparo in pešačenje. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, bo spregovoril tudi o tem, zakaj je ravno na Madagaskarju največ slovenskih misijonarjev. Govor bo o revščini in ponižnosti ter negotovi prihodnosti tega čudovitega otoka, kjer deževni gozd čedalje hitreje izginja.
Gostja oddaje Intervju bo literarna zgodovinarka in profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Milena Mileva Blažić. Strokovno in raziskovalno se posveča slovenskim in evropskim učnim načrtom na področju mladinske književnosti in književnosti za otroke, didaktiki književnosti, ljudskim in literarnim pravljicam, podobi otroka v slovenski književnosti, otroškim dnevnikom v času druge svetovne vojne in še marsičemu. S profesorico Blažić se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo literarna zgodovinarka in profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Milena Mileva Blažić. Strokovno in raziskovalno se posveča slovenskim in evropskim učnim načrtom na področju mladinske književnosti in književnosti za otroke, didaktiki književnosti, ljudskim in literarnim pravljicam, podobi otroka v slovenski književnosti, otroškim dnevnikom v času druge svetovne vojne in še marsičemu. S profesorico Blažić se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Izvršni direktor ajdovskega podjetja Bia Separations dr. Aleš Štrancar premika meje javne vključenosti podjetnikov v širše družbeno in politično dogajanje. Potem ko je razvil eno najuspešnejših biotehnoloških podjetij v Sloveniji, je del kupnine zanj – milijon evrov – vložil v novo medijsko podjetje, Mediainvest, oziroma v spletni medij Domovina in tiskani tednik Domovina. Dr. Aleš Štrancar je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
Izvršni direktor ajdovskega podjetja Bia Separations dr. Aleš Štrancar premika meje javne vključenosti podjetnikov v širše družbeno in politično dogajanje. Potem ko je razvil eno najuspešnejših biotehnoloških podjetij v Sloveniji, je del kupnine zanj – milijon evrov – vložil v novo medijsko podjetje, Mediainvest, oziroma v spletni medij Domovina in tiskani tednik Domovina. Dr. Aleš Štrancar je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti direktorja Muzeja za novejšo zgodovino in predsednika vladne komisije za prikrita grobišča Dr. Jožeta Dežmana, ki bo javnosti prvič predstavil šokantno odkritje dveh sedaj odprtih povojnih morišč. Prvo je v Mostecu pri Dobovi, kjer so raziskovalci do sedaj odkrili 529 žrtev, tudi številne posmrtne ostanke žensk. Gledalci bodo lahko videli odkopan protitankovski jarek z nametanimi okostji nesrečnih žrtev, ki jim sploh ni bilo sojeno. Očitno gre za mlade ljudi iz Velenja in Slovenj Gradca, ki jih je na morišča s Teharij spremljal partizan Cizelj, sedaj že pokojni pričevalec, verjetno zadnja priča povojnih pomorov komunističnih oblasti. Del njegove izjave bo predstavljen tudi v intervjuju. Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine. Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti direktorja Muzeja za novejšo zgodovino in predsednika vladne komisije za prikrita grobišča Dr. Jožeta Dežmana, ki bo javnosti prvič predstavil šokantno odkritje dveh sedaj odprtih povojnih morišč. Prvo je v Mostecu pri Dobovi, kjer so raziskovalci do sedaj odkrili 529 žrtev, tudi številne posmrtne ostanke žensk. Gledalci bodo lahko videli odkopan protitankovski jarek z nametanimi okostji nesrečnih žrtev, ki jim sploh ni bilo sojeno. Očitno gre za mlade ljudi iz Velenja in Slovenj Gradca, ki jih je na morišča s Teharij spremljal partizan Cizelj, sedaj že pokojni pričevalec, verjetno zadnja priča povojnih pomorov komunističnih oblasti. Del njegove izjave bo predstavljen tudi v intervjuju. Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine. Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
Gost oddaje Intervju bo nekdanji politik in pozorni premišljevalec družbenega življenja Gregor Golobič. Nekdaj generalni sekretar stranke LDS in najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška, predsednik tedanje stranke Zares, minister v vladi Boruta Pahorja, dolga leta eden najvplivnejših politikov v državi, ki pravi, da je zdaj le državljan s politično izkušnjo in da je danes Slovenija manj država, kot je bila pred 30 leti. Z Gregorjem Golobičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo nekdanji politik in pozorni premišljevalec družbenega življenja Gregor Golobič. Nekdaj generalni sekretar stranke LDS in najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška, predsednik tedanje stranke Zares, minister v vladi Boruta Pahorja, dolga leta eden najvplivnejših politikov v državi, ki pravi, da je zdaj le državljan s politično izkušnjo in da je danes Slovenija manj država, kot je bila pred 30 leti. Z Gregorjem Golobičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Andrej Vizjak je razpet med Slovenijo, Nemčijo in Dubajem. Že trideset let se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Prepričan je, da slovenski podjetniki lahko postanejo najuspešnejši na svetu, zato je analiziral gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije po osamosvojitvi in ugotovil, da bi lahko ta leta 2026 znašal že 34 tisoč evrov na prebivalca. So te napovedi uresničljive? Voditeljica: Vida Petrovčič
Dr. Andrej Vizjak je razpet med Slovenijo, Nemčijo in Dubajem. Že trideset let se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Prepričan je, da slovenski podjetniki lahko postanejo najuspešnejši na svetu, zato je analiziral gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije po osamosvojitvi in ugotovil, da bi lahko ta leta 2026 znašal že 34 tisoč evrov na prebivalca. So te napovedi uresničljive? Voditeljica: Vida Petrovčič
Pionirka lakanovske psihoanalize v Sloveniji, dr. Nina Krajnik, je izjemna sogovornica, ki brez dlake na jeziku »klinično diagnosticira« sodobno slovensko družbeno stvarnost. Poudarja vladavino globoke države, ki je pravzaprav »plitva«, kot pravi, saj dominira povsod okoli nas, tako v politiki, kulturnih ustanovah kot v medijih. Omenja levičarsko privatizacijo poglavitnih družbenih sistemov, pri čemer opozarja na pomenski obrat, ko se privatizerji, torej tisti, ki so del strukture in glavnega toka, nato skozi svoje dominantne medije predstavljajo kot levičarji, skrbniki interesov malega človeka ... Kot tipičnega predstavnika leve privatizacije, ki jo podrobno pojasni v pogovoru, Krajnikova omeni novega predsednika vlade Roberta Goloba. Opozarja na razmah »divje svobode«, ko si prevladujoče klike jemljejo pravico do sramotenja, etiketiranja, dehumanizacije tistih, ki mislijo drugače in za katere menijo, da jih ogrožajo. Krajnikova meni, da je prav zaradi tega, ker to ogroža privatizacijsko strukturo, za glavno tarčo dehumanizacije izbran Janez Janša. Ostra je tudi v oceni leve intelektualne elite, ki ne le da tiho privoli v javno sramotenje drugače mislečih z izrazi »svinje«, »podgane«, ampak je po njenem celo v ozadju tega, saj je to izraz nasilnega boja za prevlado njihove ideologije. Ideologija pa je le sredstvo, ker so v ozadju stvarni privatizacijski interesi. Ključni za uspeh privatizacije in njenih nosilcev, so protestniki, civilna družba, podrejeni mediji in medijski delavci. A ti so po njenem le člen v verigi vzdrževanja »mrtve« Slovenije. Slovenije, v kateri se v bistvu ne sme spremeniti nič, kar bi ogrozilo interese privatizerjev. Vsekakor pogovor, ki s popolnoma drugega zornega kota predstavi kritični pogled na razmere v slovenski družbi, medijih in politiki. Voditelj: Jože Možina
Pionirka lakanovske psihoanalize v Sloveniji, dr. Nina Krajnik, je izjemna sogovornica, ki brez dlake na jeziku »klinično diagnosticira« sodobno slovensko družbeno stvarnost. Poudarja vladavino globoke države, ki je pravzaprav »plitva«, kot pravi, saj dominira povsod okoli nas, tako v politiki, kulturnih ustanovah kot v medijih. Omenja levičarsko privatizacijo poglavitnih družbenih sistemov, pri čemer opozarja na pomenski obrat, ko se privatizerji, torej tisti, ki so del strukture in glavnega toka, nato skozi svoje dominantne medije predstavljajo kot levičarji, skrbniki interesov malega človeka ... Kot tipičnega predstavnika leve privatizacije, ki jo podrobno pojasni v pogovoru, Krajnikova omeni novega predsednika vlade Roberta Goloba. Opozarja na razmah »divje svobode«, ko si prevladujoče klike jemljejo pravico do sramotenja, etiketiranja, dehumanizacije tistih, ki mislijo drugače in za katere menijo, da jih ogrožajo. Krajnikova meni, da je prav zaradi tega, ker to ogroža privatizacijsko strukturo, za glavno tarčo dehumanizacije izbran Janez Janša. Ostra je tudi v oceni leve intelektualne elite, ki ne le da tiho privoli v javno sramotenje drugače mislečih z izrazi »svinje«, »podgane«, ampak je po njenem celo v ozadju tega, saj je to izraz nasilnega boja za prevlado njihove ideologije. Ideologija pa je le sredstvo, ker so v ozadju stvarni privatizacijski interesi. Ključni za uspeh privatizacije in njenih nosilcev, so protestniki, civilna družba, podrejeni mediji in medijski delavci. A ti so po njenem le člen v verigi vzdrževanja »mrtve« Slovenije. Slovenije, v kateri se v bistvu ne sme spremeniti nič, kar bi ogrozilo interese privatizerjev. Vsekakor pogovor, ki s popolnoma drugega zornega kota predstavi kritični pogled na razmere v slovenski družbi, medijih in politiki. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Intervju bo profesor Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede, predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor številnih knjig s področja komunikologije in v teh dneh bo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike izšla njegova nova knjiga z naslovom Datafikacija javnega mnenja in javne sfere. Akademik Slavko Splichal je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo profesor Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede, predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor številnih knjig s področja komunikologije in v teh dneh bo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike izšla njegova nova knjiga z naslovom Datafikacija javnega mnenja in javne sfere. Akademik Slavko Splichal je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Zaradi vojne v Ukrajini bo letos hrana bolj redka dobrina kot prejšnja leta. Tudi umetnih gnojil bo primanjkovalo. Zato je v tem času zelo pomembno vprašanje, kako bi lahko na domačih poljih pridelali več in kako bi zmanjšali odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Odgovor ponuja tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Za kaj gre, nam bo v tokratni oddaji razložil agronom dr. Rok Mihelič, ki se posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Voditeljica: Vida Petrovčič
Zaradi vojne v Ukrajini bo letos hrana bolj redka dobrina kot prejšnja leta. Tudi umetnih gnojil bo primanjkovalo. Zato je v tem času zelo pomembno vprašanje, kako bi lahko na domačih poljih pridelali več in kako bi zmanjšali odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Odgovor ponuja tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Za kaj gre, nam bo v tokratni oddaji razložil agronom dr. Rok Mihelič, ki se posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Voditeljica: Vida Petrovčič
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil enega od najbolj samoniklih slovenskih intelektualcev, dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru sta se dotaknila aktualnega političnega dogajanja, začenši z analizo volitev. Nežmah meni, da je bila v Sloveniji oglasna, in ne volilna kampanja, saj so prevladujoči mediji predvsem poudarjali lik novega voditelja na levici – Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janšo pa demonizirali. Gost ocenjuje, da je bil prav ta medijski vzvod – podpora gibanju Svoboda in Robertu Golobu – ključen za zmago na volitvah. Glede trajanja tega »projekta« pa se dr. Nežmah v razmišljanju na pretekle volilne zmage SMC-ja, LMŠ-ja in drugih novih obrazov, ki dokazujejo, da so na tak način doseženi volilni uspehi kratkotrajni. Nežmah je komentiral nenavaden političen primer, ko so se stranke KUL-a, ki so se borile za oblast, ob pojavu Gibanja Svoboda kar same stopile nekoliko v ozadje. Gost je govoril tudi o delovanju leve civilne družbe, ki je med izkazovanjem podpore svojim političnim strankam uporabljala vulgarno, prostaško in sramotilno govorico. Drugače misleče je označevala za podgane, svinje, pozivala k smrti in utišanju nekaterih novinarjev. Ob koncu je dr. Bernard Nežmah odgovarjal na vprašanja o zamenjavi voditelja Studia City. Pri tej oddaji je kot komentator tudi sam deloval, a je zaradi cenzure, kot sam pravi, sodelovanje prekinil.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil enega od najbolj samoniklih slovenskih intelektualcev, dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru sta se dotaknila aktualnega političnega dogajanja, začenši z analizo volitev. Nežmah meni, da je bila v Sloveniji oglasna, in ne volilna kampanja, saj so prevladujoči mediji predvsem poudarjali lik novega voditelja na levici – Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janšo pa demonizirali. Gost ocenjuje, da je bil prav ta medijski vzvod – podpora gibanju Svoboda in Robertu Golobu – ključen za zmago na volitvah. Glede trajanja tega »projekta« pa se dr. Nežmah v razmišljanju na pretekle volilne zmage SMC-ja, LMŠ-ja in drugih novih obrazov, ki dokazujejo, da so na tak način doseženi volilni uspehi kratkotrajni. Nežmah je komentiral nenavaden političen primer, ko so se stranke KUL-a, ki so se borile za oblast, ob pojavu Gibanja Svoboda kar same stopile nekoliko v ozadje. Gost je govoril tudi o delovanju leve civilne družbe, ki je med izkazovanjem podpore svojim političnim strankam uporabljala vulgarno, prostaško in sramotilno govorico. Drugače misleče je označevala za podgane, svinje, pozivala k smrti in utišanju nekaterih novinarjev. Ob koncu je dr. Bernard Nežmah odgovarjal na vprašanja o zamenjavi voditelja Studia City. Pri tej oddaji je kot komentator tudi sam deloval, a je zaradi cenzure, kot sam pravi, sodelovanje prekinil.
Gost oddaje Intervju je režiser Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz t. i. petkovih protestov, na katerih so udeleženci več kot dve leti zahtevali demokratizacijo slovenske družbe. Jaša Jenull je sicer eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, vodja mednarodne skupine Tretja roka, s katero gostuje na evropskih festivalih umetnosti v javnem prostoru, in nekdanji umetniški vodja Šentjakobskega gledališča. Z Jašo Jenullom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju je režiser Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz t. i. petkovih protestov, na katerih so udeleženci več kot dve leti zahtevali demokratizacijo slovenske družbe. Jaša Jenull je sicer eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, vodja mednarodne skupine Tretja roka, s katero gostuje na evropskih festivalih umetnosti v javnem prostoru, in nekdanji umetniški vodja Šentjakobskega gledališča. Z Jašo Jenullom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
To pomlad je Slovenija postala bogatejša za trideset japonskih češenj, ki so jih zasadili ob reki Rinži v Kočevju. Podatek ne bi bil nič posebnega, če ne bi simboliziral trideset let diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo ter uspešnega sodelovanja in prijateljstva med Japonsko in občino Kočevje. To se je še posebej poglobilo po odprtju tovarne Yaskawa v Kočevju leta 2019, ki se ga je udeležil tudi naš nocojšnji gost dr. Hubert Kosler.
To pomlad je Slovenija postala bogatejša za trideset japonskih češenj, ki so jih zasadili ob reki Rinži v Kočevju. Podatek ne bi bil nič posebnega, če ne bi simboliziral trideset let diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo ter uspešnega sodelovanja in prijateljstva med Japonsko in občino Kočevje. To se je še posebej poglobilo po odprtju tovarne Yaskawa v Kočevju leta 2019, ki se ga je udeležil tudi naš nocojšnji gost dr. Hubert Kosler.
Gost oddaje Intervju bo dr. Andrej Benedejčič, dolgoletni diplomat in veleposlanik za nadzor oborožitve, razorožitev in neproliferacijo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dr. Benedejčič je bil v preteklosti tudi veleposlanik v Rusiji, na sedežu Nata v Bruslju in vodja misije pri OVSE na Dunaju. Je tudi avtor knjige Rusija in slovanstvo, ki odgovarja na številna zanimiva in relevantna vprašanja današnjega časa. Z veleposlanikom Benedejčičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Andrej Benedejčič, dolgoletni diplomat in veleposlanik za nadzor oborožitve, razorožitev in neproliferacijo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dr. Benedejčič je bil v preteklosti tudi veleposlanik v Rusiji, na sedežu Nata v Bruslju in vodja misije pri OVSE na Dunaju. Je tudi avtor knjige Rusija in slovanstvo, ki odgovarja na številna zanimiva in relevantna vprašanja današnjega časa. Z veleposlanikom Benedejčičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje je nekdanja novinarka, urednica, predsednica Združenja Manager, generalna direktorica GZS-ja in izvršna direktorica Kluba slovenskih podjetnikov. Vse to je našteto v življenjepisu naše tokratne gostje Sonje Šmuc. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gostja oddaje je nekdanja novinarka, urednica, predsednica Združenja Manager, generalna direktorica GZS-ja in izvršna direktorica Kluba slovenskih podjetnikov. Vse to je našteto v življenjepisu naše tokratne gostje Sonje Šmuc. Voditeljica: Vida Petrovčič
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti dr. Rada Pezdirja, avtorja fascinantne knjige Vzporedni mehanizem globoke države, napisane na podlagi dokumentov, ki so iz Sove prišli v Državni arhiv Slovenije. Pezdir do podrobnosti razgali kriminalno delovanje slovenske tajne komunistične policije, ki je doma in v tujini delovala za koristi slovenskega komunističnega vrha. Temu je konec 80. let prejšnjega stoletja predsedoval Milan Kučan, ki je, kot dokazuje Pezdir, ohranil vpliv na podjetja, npr. na NLB, tudi pozneje, ko je bil slovenski predsednik. Gost se posebej dotakne okoliščin ob padcu slovenskega totalitarnega režima, ko je Udba denar izvozila v tujino in ga po osamosvojitvi uporabila za prevzeme podjetij in medijev. S tem denarjem, ki je v bistvu last vseh Slovencev, je globoka država po letu 1991 ohranjala in obnavljala mafijski vpliv starega komunističnega režima in njegovih nosilcev do današnjega časa. Gost posebej poudari primer, ko je NLB po vzvodih globoke države oprala za več kot milijardo dolarjev iranskega denarja. Zgrožen je nad tem, da so pristojne institucije odpovedale oziroma »poskrbele«, da za to ni nihče odgovarjal. Vzporedni mehanizem globoke države še vedno deluje, vendar oslabljen, saj je ostal brez glavne »pumpe«, Ljubljanske banke, ki mu je prej služila kot denarnica. V tej je predvsem globoka država pred leti izkopala petmilijardno bančno luknjo. Dr. Pezdir ob koncu oceni, da bo samo odgovorna oblast, ki bo postavila poštene regulatorje, lahko končno prekinila denarne tokove vzporednega mehanizma globoke države.
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti dr. Rada Pezdirja, avtorja fascinantne knjige Vzporedni mehanizem globoke države, napisane na podlagi dokumentov, ki so iz Sove prišli v Državni arhiv Slovenije. Pezdir do podrobnosti razgali kriminalno delovanje slovenske tajne komunistične policije, ki je doma in v tujini delovala za koristi slovenskega komunističnega vrha. Temu je konec 80. let prejšnjega stoletja predsedoval Milan Kučan, ki je, kot dokazuje Pezdir, ohranil vpliv na podjetja, npr. na NLB, tudi pozneje, ko je bil slovenski predsednik. Gost se posebej dotakne okoliščin ob padcu slovenskega totalitarnega režima, ko je Udba denar izvozila v tujino in ga po osamosvojitvi uporabila za prevzeme podjetij in medijev. S tem denarjem, ki je v bistvu last vseh Slovencev, je globoka država po letu 1991 ohranjala in obnavljala mafijski vpliv starega komunističnega režima in njegovih nosilcev do današnjega časa. Gost posebej poudari primer, ko je NLB po vzvodih globoke države oprala za več kot milijardo dolarjev iranskega denarja. Zgrožen je nad tem, da so pristojne institucije odpovedale oziroma »poskrbele«, da za to ni nihče odgovarjal. Vzporedni mehanizem globoke države še vedno deluje, vendar oslabljen, saj je ostal brez glavne »pumpe«, Ljubljanske banke, ki mu je prej služila kot denarnica. V tej je predvsem globoka država pred leti izkopala petmilijardno bančno luknjo. Dr. Pezdir ob koncu oceni, da bo samo odgovorna oblast, ki bo postavila poštene regulatorje, lahko končno prekinila denarne tokove vzporednega mehanizma globoke države.
Je v Sloveniji domoljubje nezaželeno? Na kaj smo Slovenci lahko upravičeno ponosni? To se sprašuje gost tokratne oddaje Intervju Ivan Sivec, ki tudi v svojih številnih knjigah in člankih odstira po krivem zapostavljene dogodke in osebnosti slovenske zgodovine. Z njim se bo pogovarjala Vida Petrovčič.
Je v Sloveniji domoljubje nezaželeno? Na kaj smo Slovenci lahko upravičeno ponosni? To se sprašuje gost tokratne oddaje Intervju Ivan Sivec, ki tudi v svojih številnih knjigah in člankih odstira po krivem zapostavljene dogodke in osebnosti slovenske zgodovine. Z njim se bo pogovarjala Vida Petrovčič.
Odvetništvo ima na Slovenskem 154-letno tradicijo. V tem času se je zaradi družbenih in političnih razmer ter novih tehnologij močno spremenil način odvetniškega dela. Vendar osnovno vodilo tega poklica ostaja isto ‒ to je uveljavljanje interesov stranke, tudi če gre za na videz nemogoče zahteve. Tega se drži tudi naš tokratni gost, odvetnik Radovan Cerjak. Voditeljica: Vida Petrovčič
Odvetništvo ima na Slovenskem 154-letno tradicijo. V tem času se je zaradi družbenih in političnih razmer ter novih tehnologij močno spremenil način odvetniškega dela. Vendar osnovno vodilo tega poklica ostaja isto ‒ to je uveljavljanje interesov stranke, tudi če gre za na videz nemogoče zahteve. Tega se drži tudi naš tokratni gost, odvetnik Radovan Cerjak. Voditeljica: Vida Petrovčič
Ob ruski vojni proti Ukrajini, ki preplavila tudi misli in srca mnogih Slovencev, je gost tokratnega intervjuja dr. Jevgenij Gorešnik, ukrajinski znanstvenik, ki dela na Inštitutu Jožef Štefan. Gorešnik, ki ima tako po očetu kot po materi judovske prednike, je v pogovoru, polnem čustev, jeze pa tudi skrbi in upanja, pojasnil svoje videnje vojne, ki jo je pričakoval, vendar ne v taki obliki. Ko so mu dan prej prijatelji sporočili, da so ruski vojaki ob meji z Ukrajino dobili navodilo, naj ugasnejo mobilne telefone, so vedeli, da se bo zgodilo. Dr. Gorešnik meni, da je z ničimer izzvana vojna posledica Putinove obsedenosti in sovraštva do Ukrajine, izgovor, da gre za vojaško operacijo za zaščito rusko govorečih, pa je absurd, saj, kot poudarja gost, večina prebivalcev Harkova, pa tudi Kijeva, govori rusko. Putinov napad, ki ga imenuje fašistični in ga primerja s Hitlerjevimi, je poenotil Ukrajince in njihovega predsednika Zelenskega, ki ga je večina podcenjevala, ter lepo pokazal ukrajinsko samozavest. Dr. Gorešnik je govoril o svojem življenju v času Sovjetske zveze in o nam manj znani ukrajinski zgodovini, ki ima kar nekaj vzporednic z nastajanjem naše države. Ukrajinci so bili pogosto plen sosedov, največji posamični zločin nad ukrajinskim narodom pa je bil holodomor, ki ga je sprožil boljševistični režim pod vodstvom Stalina, ko je zaradi lakote umrlo 3–6 milijonov prebivalcev. Ukrajina je bogata dežela; ima največje zaloge urana v Evropi in najbolj rodovitno zemljo, njihov edini »greh« je, pravi dr. Gorešnik, da vidi svojo prihodnost v demokraciji in Evropi, Putin pa skuša to preprečiti z brutalno vojno. Gost je pohvalil vlogo Slovenije ob izbruhu vojne, saj je premier Janša prvi med voditelji EU predlagal, naj se za Ukrajino omogoči hitro pridružitev. Zelo prijetno pa je bil presenečen tudi nad izjemnim človekoljubnim odzivom Slovencev. Ob koncu je spregovoril tudi o svojem raziskovanju na področju anorganske kemije in sklenil pogovor z željo, da se svet enotno upre zlu in pomaga končati vojno v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Ob ruski vojni proti Ukrajini, ki preplavila tudi misli in srca mnogih Slovencev, je gost tokratnega intervjuja dr. Jevgenij Gorešnik, ukrajinski znanstvenik, ki dela na Inštitutu Jožef Štefan. Gorešnik, ki ima tako po očetu kot po materi judovske prednike, je v pogovoru, polnem čustev, jeze pa tudi skrbi in upanja, pojasnil svoje videnje vojne, ki jo je pričakoval, vendar ne v taki obliki. Ko so mu dan prej prijatelji sporočili, da so ruski vojaki ob meji z Ukrajino dobili navodilo, naj ugasnejo mobilne telefone, so vedeli, da se bo zgodilo. Dr. Gorešnik meni, da je z ničimer izzvana vojna posledica Putinove obsedenosti in sovraštva do Ukrajine, izgovor, da gre za vojaško operacijo za zaščito rusko govorečih, pa je absurd, saj, kot poudarja gost, večina prebivalcev Harkova, pa tudi Kijeva, govori rusko. Putinov napad, ki ga imenuje fašistični in ga primerja s Hitlerjevimi, je poenotil Ukrajince in njihovega predsednika Zelenskega, ki ga je večina podcenjevala, ter lepo pokazal ukrajinsko samozavest. Dr. Gorešnik je govoril o svojem življenju v času Sovjetske zveze in o nam manj znani ukrajinski zgodovini, ki ima kar nekaj vzporednic z nastajanjem naše države. Ukrajinci so bili pogosto plen sosedov, največji posamični zločin nad ukrajinskim narodom pa je bil holodomor, ki ga je sprožil boljševistični režim pod vodstvom Stalina, ko je zaradi lakote umrlo 3–6 milijonov prebivalcev. Ukrajina je bogata dežela; ima največje zaloge urana v Evropi in najbolj rodovitno zemljo, njihov edini »greh« je, pravi dr. Gorešnik, da vidi svojo prihodnost v demokraciji in Evropi, Putin pa skuša to preprečiti z brutalno vojno. Gost je pohvalil vlogo Slovenije ob izbruhu vojne, saj je premier Janša prvi med voditelji EU predlagal, naj se za Ukrajino omogoči hitro pridružitev. Zelo prijetno pa je bil presenečen tudi nad izjemnim človekoljubnim odzivom Slovencev. Ob koncu je spregovoril tudi o svojem raziskovanju na področju anorganske kemije in sklenil pogovor z željo, da se svet enotno upre zlu in pomaga končati vojno v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Lado Ambrožič je nekdanji televizijski novinar in urednik, pozneje tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev. Pred nekaj dnevi je izdal knjigo Spotikanja, o svojih uredniških in novinarskih dosežkih in težjih izzivih. Dokumentirano je popisal metode političnih strank – kako so poskušale vplivati na nacionalno televizijo – upiral se jim je z neodvisno držo, protesti, zavračal je njihove zahteve. Na TV Slovenija je pripeljal množico mladih, danes prepoznavnih TV-obrazov, ne samo na nacionalni televiziji. Prizadeval si je za vrednote, kot so pokončna drža, neodvisno novinarstvo in visoka merila za novinarsko delo. Kot novinar in urednik je bil nekaterim politikom trn v peti, zato so mu s spremembo zakona preprečili, da bi prevzel tretji mandat odgovornega urednika. Bil pa je moralni zmagovalec, saj je v kolektivu dobil najvišje število glasov podpore. Ambrožičevo novinarsko kariero so nedvomno zaznamovali številni pogovori v oddaji Intervju, posebni po načinu vodenja – gostov ni zgolj spraševal, temveč je v pogovor vnašal tudi svoja stališča. Za to je potrebno zelo veliko znanja; časopisni kolegi so ga ocenili kot najbolj razgledanega novinarja. Vse to je mogoče najti v knjigi in o tem govori v tokratnem Intervjuju, v svojem slogu: jasno in neposredno. Odmevi, Intervju, Tarča, so oddaje, ki jih je pred davnimi leti ustvaril sam ali so nastale v času njegovega urednikovanja in so na sporedu še danes. O stanju na TV Slovenija govori kritično, a vendar z optimizmom – verjame, da je nacionalni televiziji mogoče vrniti nekdanji ugled in spoštovanje. V zgodovino Televizije Slovenija se je zapisal kot odgovorni urednik Informativnega programa v ključnem trenutku slovenske zgodovine – na prehodu iz partijskega režima v demokratični sistem. Voditeljica: Lidija Hren
Lado Ambrožič je nekdanji televizijski novinar in urednik, pozneje tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev. Pred nekaj dnevi je izdal knjigo Spotikanja, o svojih uredniških in novinarskih dosežkih in težjih izzivih. Dokumentirano je popisal metode političnih strank – kako so poskušale vplivati na nacionalno televizijo – upiral se jim je z neodvisno držo, protesti, zavračal je njihove zahteve. Na TV Slovenija je pripeljal množico mladih, danes prepoznavnih TV-obrazov, ne samo na nacionalni televiziji. Prizadeval si je za vrednote, kot so pokončna drža, neodvisno novinarstvo in visoka merila za novinarsko delo. Kot novinar in urednik je bil nekaterim politikom trn v peti, zato so mu s spremembo zakona preprečili, da bi prevzel tretji mandat odgovornega urednika. Bil pa je moralni zmagovalec, saj je v kolektivu dobil najvišje število glasov podpore. Ambrožičevo novinarsko kariero so nedvomno zaznamovali številni pogovori v oddaji Intervju, posebni po načinu vodenja – gostov ni zgolj spraševal, temveč je v pogovor vnašal tudi svoja stališča. Za to je potrebno zelo veliko znanja; časopisni kolegi so ga ocenili kot najbolj razgledanega novinarja. Vse to je mogoče najti v knjigi in o tem govori v tokratnem Intervjuju, v svojem slogu: jasno in neposredno. Odmevi, Intervju, Tarča, so oddaje, ki jih je pred davnimi leti ustvaril sam ali so nastale v času njegovega urednikovanja in so na sporedu še danes. O stanju na TV Slovenija govori kritično, a vendar z optimizmom – verjame, da je nacionalni televiziji mogoče vrniti nekdanji ugled in spoštovanje. V zgodovino Televizije Slovenija se je zapisal kot odgovorni urednik Informativnega programa v ključnem trenutku slovenske zgodovine – na prehodu iz partijskega režima v demokratični sistem. Voditeljica: Lidija Hren
Rusija je začela največje vojaško posredovanje v Evropi po drugi svetovni vojni. Najhujši strahovi zadnjih mesecev so se uresničili. Gost oddaje Intervju je ob tej priložnosti nekdanji diplomat, nekdanji vojak, danes pa publicist Mirko Cigler. V diplomaciji se je ukvarjal pretežno z večstransko politično-varnostnimi zadevami v OVSE-ju, Natu in v EU. Nazadnje je služboval kot veleposlanik v Politično-varnostnem odboru EU-ja. Je tudi avtor knjige Sedem let na prepihu, v kateri je analiziral geopolitične zadeve zadnjih sedmih let. Z Mirkom Ciglerjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Rusija je začela največje vojaško posredovanje v Evropi po drugi svetovni vojni. Najhujši strahovi zadnjih mesecev so se uresničili. Gost oddaje Intervju je ob tej priložnosti nekdanji diplomat, nekdanji vojak, danes pa publicist Mirko Cigler. V diplomaciji se je ukvarjal pretežno z večstransko politično-varnostnimi zadevami v OVSE-ju, Natu in v EU. Nazadnje je služboval kot veleposlanik v Politično-varnostnem odboru EU-ja. Je tudi avtor knjige Sedem let na prepihu, v kateri je analiziral geopolitične zadeve zadnjih sedmih let. Z Mirkom Ciglerjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju je kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in avtor študije Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, ki je nedavno pritegnila izjemno pozornost javnosti. Dr. Stankovič je tudi avtor obsežne monografije Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma in številnih drugih kulturoloških del. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju je kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in avtor študije Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, ki je nedavno pritegnila izjemno pozornost javnosti. Dr. Stankovič je tudi avtor obsežne monografije Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma in številnih drugih kulturoloških del. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem Intervjuju je vrhunski diplomat, profesor in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič uvodoma komentiral velik interes dela javnosti, da bi se vključil v politiko. Dr. Petrič je pojasnil, da podpira gibanje Povežimo Slovenijo, ker obeta preseganje delitev, ki so za našo državo škodljive. Za predsedniško kandidaturo se še ni odločil, če bi se pa, mu je bliže, da bi kandidiral s podporo volivcev, in ne strank. V nadaljevanju pogovora je spregovoril o 50. obletnici akcije 25 poslancev, ki je razgalila farso znotraj partijske demokracije v bivšem režimu. Šlo je za nedemokratičen režim, ki je kršil človekove pravice, sedanja slovenska država pa se kljub težavam razvija v pravo smer, je prepričan dr. Petrič, ki je kot škodljive in neresnične ocenil trditve, da se v Sloveniji pojavlja fašizem ... Avtor: Jože Možina
V tokratnem Intervjuju je vrhunski diplomat, profesor in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič uvodoma komentiral velik interes dela javnosti, da bi se vključil v politiko. Dr. Petrič je pojasnil, da podpira gibanje Povežimo Slovenijo, ker obeta preseganje delitev, ki so za našo državo škodljive. Za predsedniško kandidaturo se še ni odločil, če bi se pa, mu je bliže, da bi kandidiral s podporo volivcev, in ne strank. V nadaljevanju pogovora je spregovoril o 50. obletnici akcije 25 poslancev, ki je razgalila farso znotraj partijske demokracije v bivšem režimu. Šlo je za nedemokratičen režim, ki je kršil človekove pravice, sedanja slovenska država pa se kljub težavam razvija v pravo smer, je prepričan dr. Petrič, ki je kot škodljive in neresnične ocenil trditve, da se v Sloveniji pojavlja fašizem ... Avtor: Jože Možina
Gostja tokratne oddaje Intervju je direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC in soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije, Katarina Bervar Sternad. V Pravni mreži za varstvo demokracije so se pred dobrim letom povezale štiri nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in demokracije: poleg PIC-a še Amnesty International Slovenija, zavod Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. V letu dni je Pravna mreža pomagala že skoraj 1200 posameznikom, opravila 21 opazovanj protestov, pripravila predlog zakona in uspešno ustavno pobudo. 158-krat je posredovala v prekrškovnih postopkih, na državnem tožilstvu je vložila 49 izrednih pravnih sredstev. S Katarino Bervar Sternad se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja tokratne oddaje Intervju je direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC in soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije, Katarina Bervar Sternad. V Pravni mreži za varstvo demokracije so se pred dobrim letom povezale štiri nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in demokracije: poleg PIC-a še Amnesty International Slovenija, zavod Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. V letu dni je Pravna mreža pomagala že skoraj 1200 posameznikom, opravila 21 opazovanj protestov, pripravila predlog zakona in uspešno ustavno pobudo. 158-krat je posredovala v prekrškovnih postopkih, na državnem tožilstvu je vložila 49 izrednih pravnih sredstev. S Katarino Bervar Sternad se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Roman Žveglič je na čelu Kmetijsko-gozdarske zbornice dobro leto, na volitvah je nepričakovano premagal močnega protikandidata, Marjana Podobnika. Vse življenje se ukvarja s kmetijstvom. Je lastnik 25 hektarjev velike kmetije, ki jo obdeluje sam, občasno mu pomagajo sorodniki. Med kmetijskimi pridelovalci velja za vztrajnega borca za boljši položaj kmetov, in to ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. V preteklosti je vodil Sindikat kmetov, bil pa je tudi poslanec v Državnem zboru. Koronavirusna kriza je prizadela tudi kmete, Zbornici prinesla nove izzive in obenem še bolj razgalila stare težave – nizke odkupne cene, pomanjkanje preskrbovalnih verig in nepovezanost kmetov, kar poslabšuje njihov položaj v odnosu do predelovalcev in trgovcev. Kateri so razlogi za tako stanje in kako se namerava Zbornica pod njegovim vodstvom spopasti s temi problemi? Roman Žveglič odgovarja tako, kot so tisti, ki ga poznajo, navajeni: neposredno in odkrito. Voditeljica: Lidija Hren
Roman Žveglič je na čelu Kmetijsko-gozdarske zbornice dobro leto, na volitvah je nepričakovano premagal močnega protikandidata, Marjana Podobnika. Vse življenje se ukvarja s kmetijstvom. Je lastnik 25 hektarjev velike kmetije, ki jo obdeluje sam, občasno mu pomagajo sorodniki. Med kmetijskimi pridelovalci velja za vztrajnega borca za boljši položaj kmetov, in to ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. V preteklosti je vodil Sindikat kmetov, bil pa je tudi poslanec v Državnem zboru. Koronavirusna kriza je prizadela tudi kmete, Zbornici prinesla nove izzive in obenem še bolj razgalila stare težave – nizke odkupne cene, pomanjkanje preskrbovalnih verig in nepovezanost kmetov, kar poslabšuje njihov položaj v odnosu do predelovalcev in trgovcev. Kateri so razlogi za tako stanje in kako se namerava Zbornica pod njegovim vodstvom spopasti s temi problemi? Roman Žveglič odgovarja tako, kot so tisti, ki ga poznajo, navajeni: neposredno in odkrito. Voditeljica: Lidija Hren
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Matej Accetto, novi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in profesor na Katedri za ustavno pravo ljubljanske Pravne fakultete, kjer od leta 2013 predava evropsko pravo. Študiral in predaval je na najuglednejših svetovnih univerzah – na Harvardu, Cambridgeu in na univerzi v Lizboni. Teme oddaje Intervju bodo ustavna presoja vladnih ukrepov proti covidu 19, stanje pravne države v Sloveniji in delovanje ustavnega sodišča. Z dr. Accettom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Matej Accetto, novi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in profesor na Katedri za ustavno pravo ljubljanske Pravne fakultete, kjer od leta 2013 predava evropsko pravo. Študiral in predaval je na najuglednejših svetovnih univerzah – na Harvardu, Cambridgeu in na univerzi v Lizboni. Teme oddaje Intervju bodo ustavna presoja vladnih ukrepov proti covidu 19, stanje pravne države v Sloveniji in delovanje ustavnega sodišča. Z dr. Accettom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju bo Jože Možina gostil predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, ki se bo predstavil kot človek številnih talentov: študiral je na vojaški akademiji, postal urarski mojster, končal študij obramboslovja … Zdaj vstopa v politiko, kjer bo zagovornik slovenskih interesov ter znotraj tega interesov obrtnikov in podjetnikov, ki jih dojema kot steber slovenske družbe. Zavrača demagogijo skrajno levih strank in poudarja: »Naši nasprotniki so tisti, ki bi radi gospodarstvu nalagali vedno večja bremena, pod pretvezo, da gre za socialno državo in dvigovanje standarda državljanov. Državljanom v resnici ni treba ničesar odvzeti, da bi jim potem država to vračala in dvigovala njihov standard. Državljanom je treba zgolj omogočiti, da imajo kakovostna delovna mesta, da dovolj zaslužijo in si ustvarijo spodobne življenjske pogoje.«
V tokratnem intervjuju bo Jože Možina gostil predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, ki se bo predstavil kot človek številnih talentov: študiral je na vojaški akademiji, postal urarski mojster, končal študij obramboslovja … Zdaj vstopa v politiko, kjer bo zagovornik slovenskih interesov ter znotraj tega interesov obrtnikov in podjetnikov, ki jih dojema kot steber slovenske družbe. Zavrača demagogijo skrajno levih strank in poudarja: »Naši nasprotniki so tisti, ki bi radi gospodarstvu nalagali vedno večja bremena, pod pretvezo, da gre za socialno državo in dvigovanje standarda državljanov. Državljanom v resnici ni treba ničesar odvzeti, da bi jim potem država to vračala in dvigovala njihov standard. Državljanom je treba zgolj omogočiti, da imajo kakovostna delovna mesta, da dovolj zaslužijo in si ustvarijo spodobne življenjske pogoje.«
Tokratni gost oddaje Intervju je Slavoj Žižek, eden najbolj plodovitih in priznanih filozofov in kulturnih teoretikov na svetu. Njegov izvirni in provokativni filozofski opus izhaja iz Heglove metafizike, Lacanove psihoanalize in marksistične dialektike. V svoji najnovejši knjigi, zbirki političnih esejev Nebo v neredu, ki je nedavno izšla v ZDA, poudarja nujnost mednarodne solidarnosti, gospodarskih sprememb in nove družbene ureditve. S Slavojem Žižkom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni gost oddaje Intervju je Slavoj Žižek, eden najbolj plodovitih in priznanih filozofov in kulturnih teoretikov na svetu. Njegov izvirni in provokativni filozofski opus izhaja iz Heglove metafizike, Lacanove psihoanalize in marksistične dialektike. V svoji najnovejši knjigi, zbirki političnih esejev Nebo v neredu, ki je nedavno izšla v ZDA, poudarja nujnost mednarodne solidarnosti, gospodarskih sprememb in nove družbene ureditve. S Slavojem Žižkom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost: BOŠTJAN VASLE, guverner Banke Slovenije Letos mineva 30 let od ustanovitve Banke Slovenije in to je eden od razlogov, da v oddaji gostimo guvernerja banke Slovenije, Boštjana Vasleta. Banka Slovenije je šla v tem času skozi različna obdobja - od obdobja bonov, preko lastne valute, tolarja, do evra. Zagotovo je bilo najtežje obdobje čas sanacije bank leta 2013. Nekatere zgodbe iz tega obdobja še danes niso zaključene - takšna je zgodba izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Druga, kot je bil policijski zaseg dokumentacije na Banki Slovenije, se je zaključila z odločitvijo Sodišča EU, da so slovenski organi kršili pravo EU. V sedanjih razmerah kovid krize igra banka Slovenije pomembno vlogo, čeprav je ta javnosti manj ali malo znana - od sprejemanja samostojnih ukrepov, do tistih, za katere se enakopravno dogovarja v okviru Evropske centralne banke. O vsem tem, pa tudi o sedanjem gospodarskem stanju in ključnih izzivih v prihodnjem letu, govori guverner Boštjan Vasle v tokratnem Intervjuju. Voditeljica: Lidija Hren
Gost: BOŠTJAN VASLE, guverner Banke Slovenije Letos mineva 30 let od ustanovitve Banke Slovenije in to je eden od razlogov, da v oddaji gostimo guvernerja banke Slovenije, Boštjana Vasleta. Banka Slovenije je šla v tem času skozi različna obdobja - od obdobja bonov, preko lastne valute, tolarja, do evra. Zagotovo je bilo najtežje obdobje čas sanacije bank leta 2013. Nekatere zgodbe iz tega obdobja še danes niso zaključene - takšna je zgodba izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Druga, kot je bil policijski zaseg dokumentacije na Banki Slovenije, se je zaključila z odločitvijo Sodišča EU, da so slovenski organi kršili pravo EU. V sedanjih razmerah kovid krize igra banka Slovenije pomembno vlogo, čeprav je ta javnosti manj ali malo znana - od sprejemanja samostojnih ukrepov, do tistih, za katere se enakopravno dogovarja v okviru Evropske centralne banke. O vsem tem, pa tudi o sedanjem gospodarskem stanju in ključnih izzivih v prihodnjem letu, govori guverner Boštjan Vasle v tokratnem Intervjuju. Voditeljica: Lidija Hren
Kdaj je Evropa postala novinarsko zanimiva celina? S čim se prehranjujejo talibani? Kdo in zakaj Borisu Dežuloviću grozi s smrtjo? Zakaj je Peter Marki-Zay veliki up madžarske opozicije? Kako dihajo novinarski kolektivi? Gost oddaje Intervju, novinar Ervin Hladnik Milharčič, je začel novinarsko pot na Radiu Študent, nadaljeval na Mladini in Delu, zdaj pa že leta njegove kolumne, reportaže in intervjuje prebiramo v Dnevniku. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Kdaj je Evropa postala novinarsko zanimiva celina? S čim se prehranjujejo talibani? Kdo in zakaj Borisu Dežuloviću grozi s smrtjo? Zakaj je Peter Marki-Zay veliki up madžarske opozicije? Kako dihajo novinarski kolektivi? Gost oddaje Intervju, novinar Ervin Hladnik Milharčič, je začel novinarsko pot na Radiu Študent, nadaljeval na Mladini in Delu, zdaj pa že leta njegove kolumne, reportaže in intervjuje prebiramo v Dnevniku. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
Gost oddaje Intervju bo srbski režiser, pisatelj in oster kritik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, Goran Marković. Režiral je tudi v Sloveniji dobro znane filme Posebna vzgoja, Zbirni center, Variola Vera, Tito in jaz, Nacionalni razred, Turneja, Delirium tremens in druge. Napisal je več knjig, najnovejša, Beograjski trio, ki pripoveduje o informbiroju in Golem otoku, je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Z Goranom Markovićem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo srbski režiser, pisatelj in oster kritik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, Goran Marković. Režiral je tudi v Sloveniji dobro znane filme Posebna vzgoja, Zbirni center, Variola Vera, Tito in jaz, Nacionalni razred, Turneja, Delirium tremens in druge. Napisal je več knjig, najnovejša, Beograjski trio, ki pripoveduje o informbiroju in Golem otoku, je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Z Goranom Markovićem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil odličnega zdravnika in direktorja klinike na Golniku, dr. Aleša Rozmana. Gost je zdravnik z velikim srcem, popolnoma predan svojemu delu. Delo, ki ga opravlja, je njegovo poslanstvo, in to se ne konča ob odhodu iz službe. Pojasnil je dogajanje ob izbruhu epidemije covida 19, ko je prevladoval strah pred neznano boleznijo, a je medicinsko osebje kljub temu že takrat zelo požrtvovalno opravljalo svoje naloge. Na Golniku med drugimi zdravijo bolnike z najtežjim potekom koronavirusne bolezni. Tudi zato ljudje, ki od blizu poznajo razmere na covidnih oddelkih v bolnišnicah, težko sprejemajo mnenjske voditelje in pobudnike protestov, ki brez vsakršne zdravstvene izobrazbe javno izjavljajo, da virus ne obstaja. Dr. Rozman je pojasnil še tako imenovani dolgotrajni covid, ko ljudje, ki so preboleli covid 19, tudi po več kot enem mesecu občutijo bolj ali manj hude posledice bolezni. Te se lahko odražajo tudi kot tesnobnost ali depresija, težave s koncentracijo in motnje spomina. Dr. Rozman je opravil specializacijo iz pulmologije in se ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka in raka rebrne mrene. Ti težko ozdravljivi obolenji sta večinoma posledici kajenja. Ob koncu je dr. Rozman spregovoril tudi o temeljnih dilemah človeštva, povezanih s čezmerno porabo in uničevanjem okolja. Njegova velika želja je, da bi v slovenski družbi obudili spoštovanje do sočloveka in prijaznost ter da ne bi zaostrovali razmer, ampak bi te dojemali »bolj športno« oz. dobronamerno.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil odličnega zdravnika in direktorja klinike na Golniku, dr. Aleša Rozmana. Gost je zdravnik z velikim srcem, popolnoma predan svojemu delu. Delo, ki ga opravlja, je njegovo poslanstvo, in to se ne konča ob odhodu iz službe. Pojasnil je dogajanje ob izbruhu epidemije covida 19, ko je prevladoval strah pred neznano boleznijo, a je medicinsko osebje kljub temu že takrat zelo požrtvovalno opravljalo svoje naloge. Na Golniku med drugimi zdravijo bolnike z najtežjim potekom koronavirusne bolezni. Tudi zato ljudje, ki od blizu poznajo razmere na covidnih oddelkih v bolnišnicah, težko sprejemajo mnenjske voditelje in pobudnike protestov, ki brez vsakršne zdravstvene izobrazbe javno izjavljajo, da virus ne obstaja. Dr. Rozman je pojasnil še tako imenovani dolgotrajni covid, ko ljudje, ki so preboleli covid 19, tudi po več kot enem mesecu občutijo bolj ali manj hude posledice bolezni. Te se lahko odražajo tudi kot tesnobnost ali depresija, težave s koncentracijo in motnje spomina. Dr. Rozman je opravil specializacijo iz pulmologije in se ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka in raka rebrne mrene. Ti težko ozdravljivi obolenji sta večinoma posledici kajenja. Ob koncu je dr. Rozman spregovoril tudi o temeljnih dilemah človeštva, povezanih s čezmerno porabo in uničevanjem okolja. Njegova velika želja je, da bi v slovenski družbi obudili spoštovanje do sočloveka in prijaznost ter da ne bi zaostrovali razmer, ampak bi te dojemali »bolj športno« oz. dobronamerno.
Gostja oddaje Intervju bo prof. dr. Alenka Zupančič, mednarodno uveljavljena filozofinja in teoretičarka psihoanalize, del znamenite trojke ljubljanske filozofske šole Zupančič-Žižek-Dolar. Je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in profesorica na Evropski podiplomski šoli v Švici. Njene filozofske razprave, kot so Konec, Etika realnega: Kant, Lacan, Seksualno in ontologija ter druge, so prevedene v številne tuje jezike. Spomladi bo v angleškem jeziku izšla filozofska razprava z naslovom Antigona. Prof. Zupančič v člankih, kolumnah in intervjujih razmišlja o problemih sodobne družbe in o njihovih rešitvah. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo prof. dr. Alenka Zupančič, mednarodno uveljavljena filozofinja in teoretičarka psihoanalize, del znamenite trojke ljubljanske filozofske šole Zupančič-Žižek-Dolar. Je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in profesorica na Evropski podiplomski šoli v Švici. Njene filozofske razprave, kot so Konec, Etika realnega: Kant, Lacan, Seksualno in ontologija ter druge, so prevedene v številne tuje jezike. Spomladi bo v angleškem jeziku izšla filozofska razprava z naslovom Antigona. Prof. Zupančič v člankih, kolumnah in intervjujih razmišlja o problemih sodobne družbe in o njihovih rešitvah. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač, prvo ime uspešne referendumske kampanje proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah. Nika Kovač bo letošnje šolsko leto preživela v New Yorku, kjer bo raziskovalka na Univerzi Columbia. Izobraževanje ji je omogočila fundacija Baracka Obame, saj jo je na podlagi bistvenega prispevka k razvoju skupnosti prepoznala kot »vodjo prihodnosti«. Med številnimi kandidati z vsega sveta so jih izbrali 15 in med njimi je Nika Kovač edina Evropejka. Inštitut 8. marec je pripravil tudi druge uspešne kampanje, med njimi kampanjo za potrditev novele kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja je ja«, in kampanjo proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Z Niko Kovač se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač, prvo ime uspešne referendumske kampanje proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah. Nika Kovač bo letošnje šolsko leto preživela v New Yorku, kjer bo raziskovalka na Univerzi Columbia. Izobraževanje ji je omogočila fundacija Baracka Obame, saj jo je na podlagi bistvenega prispevka k razvoju skupnosti prepoznala kot »vodjo prihodnosti«. Med številnimi kandidati z vsega sveta so jih izbrali 15 in med njimi je Nika Kovač edina Evropejka. Inštitut 8. marec je pripravil tudi druge uspešne kampanje, med njimi kampanjo za potrditev novele kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja je ja«, in kampanjo proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Z Niko Kovač se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil zdravnika Milana Kreka, ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom. Milan Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo. Ta bi se ob precepljenosti odpirala, tako pa se bo morala zapirati. Krek je poudaril, da so za dvome glede cepljenja odgovorni najglasnejši proticepilci, tudi mediji in del politike, in ti naj, po njegovem mnenju, prevzamejo tudi odgovornost za smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso. Milan Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ. V luči vdora protivladnih proticepilcev na RTV je opozoril, da je reperja Zlatka, ki je Kreka javno šikaniral in napadal, sodišče oprostilo, kar pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Dejstvo, da so kmalu po začetku epidemije tarča negativnega medijskega poročanja postali tudi zdravniki, medicinske sestre in negovalno osebje, je Krek označil za skrajno žaljivo in krivično. Posledica tega je množično odhajanje prav tistih zaposlenih v zdravstvu, ki delajo s covidnimi bolniki. Direktor NIJZ z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo za del politike in medijev med najhujšo epidemijo pomembnejše rušenje vlade kot pa spopad z virusom in varovanje življenj. Tudi zato je Slovenija plačala višjo ceno. Ob koncu oddaje Milan Krek roti državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo, naj ne nasedajo politiki in proticepilcem, ki vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil zdravnika Milana Kreka, ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom. Milan Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo. Ta bi se ob precepljenosti odpirala, tako pa se bo morala zapirati. Krek je poudaril, da so za dvome glede cepljenja odgovorni najglasnejši proticepilci, tudi mediji in del politike, in ti naj, po njegovem mnenju, prevzamejo tudi odgovornost za smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso. Milan Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ. V luči vdora protivladnih proticepilcev na RTV je opozoril, da je reperja Zlatka, ki je Kreka javno šikaniral in napadal, sodišče oprostilo, kar pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Dejstvo, da so kmalu po začetku epidemije tarča negativnega medijskega poročanja postali tudi zdravniki, medicinske sestre in negovalno osebje, je Krek označil za skrajno žaljivo in krivično. Posledica tega je množično odhajanje prav tistih zaposlenih v zdravstvu, ki delajo s covidnimi bolniki. Direktor NIJZ z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo za del politike in medijev med najhujšo epidemijo pomembnejše rušenje vlade kot pa spopad z virusom in varovanje življenj. Tudi zato je Slovenija plačala višjo ceno. Ob koncu oddaje Milan Krek roti državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo, naj ne nasedajo politiki in proticepilcem, ki vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze.
Gost oddaje Intervju bo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, sociolog, predavatelj, raziskovalec in publicist na področjih enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic. O obdobju pandemije v slovenskem izobraževalnem sistemu, položaju tujih študentov pri nas, poseganju politike v avtonomijo univerze, o konstruktu »teorija spola«, gibanjih proti teoriji spola, o nasilju nad mladimi z različnimi spolnimi identitetami in poskusih uvajanja verbalnega delikta se bo z dr. Kuharjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, sociolog, predavatelj, raziskovalec in publicist na področjih enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic. O obdobju pandemije v slovenskem izobraževalnem sistemu, položaju tujih študentov pri nas, poseganju politike v avtonomijo univerze, o konstruktu »teorija spola«, gibanjih proti teoriji spola, o nasilju nad mladimi z različnimi spolnimi identitetami in poskusih uvajanja verbalnega delikta se bo z dr. Kuharjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Tibor Šimonka, ki je bil pred tremi meseci izvoljen za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ima za seboj dolgo menedžersko pot, tudi v vlogi kriznega menedžerja ali sanatorja. Velik del kariere je preživel v železarstvu – ko so v devetdesetih letih železarne tonile v izgubah, jih je saniral in v nekaj letih spravil do dobička. Ko je zaradi neuspelega menedžerskega prevzema v težave zašla ptujska Perutnina, je prevzel njeno vodenje. Obe podjetji, železarne in Perutnina, sta bili nato prodani tujcem. Tudi o tem govori Šimonka v tokratnem Intervjuju, predvsem pa seveda o trenutnem stanju v gospodarstvu, ki kljub krizi zaradi covida 19 dosega dobre rezultate. Gospodarska zbornica bo podjetjem pri spopadanju z epidemijo ponudila pomoč, napoveduje. Hkrati dodaja, da bo odgovornost za spoštovanje pogojev PCT moral prevzeti vsak posamezni zaposleni, in to ne na stroške delodajalcev. Voditeljica: Lidija Hren.
Tibor Šimonka, ki je bil pred tremi meseci izvoljen za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ima za seboj dolgo menedžersko pot, tudi v vlogi kriznega menedžerja ali sanatorja. Velik del kariere je preživel v železarstvu – ko so v devetdesetih letih železarne tonile v izgubah, jih je saniral in v nekaj letih spravil do dobička. Ko je zaradi neuspelega menedžerskega prevzema v težave zašla ptujska Perutnina, je prevzel njeno vodenje. Obe podjetji, železarne in Perutnina, sta bili nato prodani tujcem. Tudi o tem govori Šimonka v tokratnem Intervjuju, predvsem pa seveda o trenutnem stanju v gospodarstvu, ki kljub krizi zaradi covida 19 dosega dobre rezultate. Gospodarska zbornica bo podjetjem pri spopadanju z epidemijo ponudila pomoč, napoveduje. Hkrati dodaja, da bo odgovornost za spoštovanje pogojev PCT moral prevzeti vsak posamezni zaposleni, in to ne na stroške delodajalcev. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokratni gost Jožeta Možine je ta hip najbolj »vroč« in prodoren slovenski znanstvenik z briljantno kariero, njegova zgodba je posebej zanimiva in poučna za mlado generacijo. Komaj 41-letni dr. Jure Leskovec nam uvodoma oriše življenjsko pot od zvedavega fantiča s Polhograjskega hribovja do briljantnega računalniškega znanstvenika na najvišji svetovni ravni in profesorja na sloviti ameriški univerzi Stanford. Kot nujen pogoj za uspeh izpostavlja vztrajnost: »Treba je trdo delati, biti moraš zagnan, nepopustljiv, včasih malo trmast. In z dobrim delom se stvari odprejo.« Dr. Leskovec se je ob znanosti podal tudi v podjetniške vode, s sodelavci je ustanovil svoje podjetje, ki so ga prodali globalnemu spletnemu omrežju Pinterest, pri katerem je dr. Leskovec sedaj vodilni strokovnjak za razvoj. V pogovoru nam zelo poljudno predstavi nekatere svoje raziskave, ki so zelo pomembne in zanimive za človeštvo. Med drugim je vodil projekt, v katerem so na primeru največjih ameriških mest izvedli raziskavo, ki natančno dokazuje, kako močan pozitiven vpliv je imelo omejevanje gibanja na širjenje epidemije covida 19. Na to raziskavo se sedaj pri odločitvah naslanjajo vlade številnih držav in ustavna sodišča. Gost nam nazorno opiše tudi, kako je med epidemijo potekalo zaprtje univerze Stanford ter kako se je ustavilo življenje v Kaliforniji, kjer so prebivalci dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. 41-letni uspešni slovenski znanstvenik pa ni pozabil svoje domovine Slovenije, od katere je, kot pravi, prejel veliko. Je pobudnik in promotor izjemno uspešne ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki daje priložnost slovenskim študentom, da se s pomočjo slovenskih profesorjev v tujini izobražujejo na najboljših univerzah po svetu, hkrati pa tujim študentom slovenskega rodu omogoča študij v Slovenji. O tem svojem poslanstvu pravi: »Zmeraj sem in bom pomagal Sloveniji. S svojimi kompetencami sem vedno pripravljen pomagati Sloveniji, Slovencem.« V zanimivem pogovoru se je gost dotaknil številnih področij, ki so še posebej aktualna, od digitalizacije do umetne inteligence. Kljub mednarodnemu uspehu pa ostaja zvest svojemu narodu. Na vprašanje, v kakšno Slovenijo bi se rad vračal, odgovarja, da si želi manj razklanosti med Slovenci in več povezovanja: »Res bi bilo dobro, da več sodelujemo, da se povezujemo in iščemo skupne točke ter poudarjamo stvari, ki so nam skupne, in ne stvari, v katerih se razlikujemo«.
Tokratni gost Jožeta Možine je ta hip najbolj »vroč« in prodoren slovenski znanstvenik z briljantno kariero, njegova zgodba je posebej zanimiva in poučna za mlado generacijo. Komaj 41-letni dr. Jure Leskovec nam uvodoma oriše življenjsko pot od zvedavega fantiča s Polhograjskega hribovja do briljantnega računalniškega znanstvenika na najvišji svetovni ravni in profesorja na sloviti ameriški univerzi Stanford. Kot nujen pogoj za uspeh izpostavlja vztrajnost: »Treba je trdo delati, biti moraš zagnan, nepopustljiv, včasih malo trmast. In z dobrim delom se stvari odprejo.« Dr. Leskovec se je ob znanosti podal tudi v podjetniške vode, s sodelavci je ustanovil svoje podjetje, ki so ga prodali globalnemu spletnemu omrežju Pinterest, pri katerem je dr. Leskovec sedaj vodilni strokovnjak za razvoj. V pogovoru nam zelo poljudno predstavi nekatere svoje raziskave, ki so zelo pomembne in zanimive za človeštvo. Med drugim je vodil projekt, v katerem so na primeru največjih ameriških mest izvedli raziskavo, ki natančno dokazuje, kako močan pozitiven vpliv je imelo omejevanje gibanja na širjenje epidemije covida 19. Na to raziskavo se sedaj pri odločitvah naslanjajo vlade številnih držav in ustavna sodišča. Gost nam nazorno opiše tudi, kako je med epidemijo potekalo zaprtje univerze Stanford ter kako se je ustavilo življenje v Kaliforniji, kjer so prebivalci dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. 41-letni uspešni slovenski znanstvenik pa ni pozabil svoje domovine Slovenije, od katere je, kot pravi, prejel veliko. Je pobudnik in promotor izjemno uspešne ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki daje priložnost slovenskim študentom, da se s pomočjo slovenskih profesorjev v tujini izobražujejo na najboljših univerzah po svetu, hkrati pa tujim študentom slovenskega rodu omogoča študij v Slovenji. O tem svojem poslanstvu pravi: »Zmeraj sem in bom pomagal Sloveniji. S svojimi kompetencami sem vedno pripravljen pomagati Sloveniji, Slovencem.« V zanimivem pogovoru se je gost dotaknil številnih področij, ki so še posebej aktualna, od digitalizacije do umetne inteligence. Kljub mednarodnemu uspehu pa ostaja zvest svojemu narodu. Na vprašanje, v kakšno Slovenijo bi se rad vračal, odgovarja, da si želi manj razklanosti med Slovenci in več povezovanja: »Res bi bilo dobro, da več sodelujemo, da se povezujemo in iščemo skupne točke ter poudarjamo stvari, ki so nam skupne, in ne stvari, v katerih se razlikujemo«.
Tokrat bo gost Intervjuja frančiškanski duhovnik, pater Bogdan Knavs, ki službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico. Pater Bogdan, ki je med ljudmi eden najbolj priljubljenih duhovnikov mlajše generacije, bo v pogovoru s Ksenijo Horvat spregovoril o prazniku Marijinega vnebovzetja, o slovesu od lani preminule matere, o tem, zakaj je etično in krščansko maševati tudi za padle partizane, in o svoji želji, da bi prenovitveni duh papeža Frančiška zavel tudi po Sloveniji.
Tokrat bo gost Intervjuja frančiškanski duhovnik, pater Bogdan Knavs, ki službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico. Pater Bogdan, ki je med ljudmi eden najbolj priljubljenih duhovnikov mlajše generacije, bo v pogovoru s Ksenijo Horvat spregovoril o prazniku Marijinega vnebovzetja, o slovesu od lani preminule matere, o tem, zakaj je etično in krščansko maševati tudi za padle partizane, in o svoji želji, da bi prenovitveni duh papeža Frančiška zavel tudi po Sloveniji.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Igor Vovk, ustanovitelj zavoda Iskreni, ki upravlja tudi portal in izdaja revijo Domovina, je pronicljiv sogovornik. Vodi neprofitno organizacijo, ki podpira in promovira klasično družino, z očetom, mamo in otroki. Prav zato se je gibanje, ki organizira tudi vsakoletni množično obiskan Festival družin, ob pritisku aktivistov skupnosti LGBT po njegovem mnenju znašlo v nemilosti medijev. Vovk opaža, da tovrstni aktivizem pridobiva moč tudi s podporo multinacionalk. Glede njihovega odnosa do skupnosti LGBT pa pravi: »Absolutno nismo proti istospolno usmerjenim osebam, smo pa proti ideologiji LGBT, saj se je v povezavi z referendumom o zakonu o družinskih razmerjih pokazalo, da so cilji zelo nenavadni.« Vovk meni, da gre za ideologijo, ki spodbuja nestrpnost do drugače mislečih: »Opazili smo, da z idejo odprtosti, pluralnosti prihajamo v neki avtoritaren sistem, v katerem ne smeš več povedati svojega mnenja; in če ga poveš, te cenzurirajo. Na žalost je LGBT pri nas ugrabila levičarska shema in temu se pridružujejo tudi največje multinacionalke. Primer Googla in Facebooka nam je vsem znan, dejansko cenzurirajo besede. Ne moreš več objavljati, plačano sploh ne. Če objaviš vsebino, s katero se ne strinjajo, te enostavno izbrišejo in te nihče več ne najde z iskalnikom. Čutimo, da gre za izjemno cenzuro svetovnega formata.« Prav te razmere so Vovka in njegove sodelavce pri Iskrenih vodile na pot vzpostavljanja lastnih medijev. Že več let deluje spletni portal, tednik Domovina pa je začel izhajati letos spomladi. Veliko večino denarja za svoje delovanje Iskreni pridobijo z donacijami. Tretje področje Vovkovega delovanja je gibanje »Dovolj je«, ki je namenjano preprečevanju spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in pomoči žrtvam zlorab. Igor Vovk o tem pravi: »Ko enkrat poslušaš in slišiš eno žrtev, drugo žrtev, nisi več isti človek, in mene je to dejansko spremenilo. Gre za uporabo zla …« Po njegovem mnenju je ukrepanje za odpravo te boleče rane Cerkve prepočasno. Ob koncu intervjuja, ki ga je vodil dr. Jože Možina, je gost spregovoril o velikem potencialu, ki ga vidi v slovenski mladini.
Igor Vovk, ustanovitelj zavoda Iskreni, ki upravlja tudi portal in izdaja revijo Domovina, je pronicljiv sogovornik. Vodi neprofitno organizacijo, ki podpira in promovira klasično družino, z očetom, mamo in otroki. Prav zato se je gibanje, ki organizira tudi vsakoletni množično obiskan Festival družin, ob pritisku aktivistov skupnosti LGBT po njegovem mnenju znašlo v nemilosti medijev. Vovk opaža, da tovrstni aktivizem pridobiva moč tudi s podporo multinacionalk. Glede njihovega odnosa do skupnosti LGBT pa pravi: »Absolutno nismo proti istospolno usmerjenim osebam, smo pa proti ideologiji LGBT, saj se je v povezavi z referendumom o zakonu o družinskih razmerjih pokazalo, da so cilji zelo nenavadni.« Vovk meni, da gre za ideologijo, ki spodbuja nestrpnost do drugače mislečih: »Opazili smo, da z idejo odprtosti, pluralnosti prihajamo v neki avtoritaren sistem, v katerem ne smeš več povedati svojega mnenja; in če ga poveš, te cenzurirajo. Na žalost je LGBT pri nas ugrabila levičarska shema in temu se pridružujejo tudi največje multinacionalke. Primer Googla in Facebooka nam je vsem znan, dejansko cenzurirajo besede. Ne moreš več objavljati, plačano sploh ne. Če objaviš vsebino, s katero se ne strinjajo, te enostavno izbrišejo in te nihče več ne najde z iskalnikom. Čutimo, da gre za izjemno cenzuro svetovnega formata.« Prav te razmere so Vovka in njegove sodelavce pri Iskrenih vodile na pot vzpostavljanja lastnih medijev. Že več let deluje spletni portal, tednik Domovina pa je začel izhajati letos spomladi. Veliko večino denarja za svoje delovanje Iskreni pridobijo z donacijami. Tretje področje Vovkovega delovanja je gibanje »Dovolj je«, ki je namenjano preprečevanju spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in pomoči žrtvam zlorab. Igor Vovk o tem pravi: »Ko enkrat poslušaš in slišiš eno žrtev, drugo žrtev, nisi več isti človek, in mene je to dejansko spremenilo. Gre za uporabo zla …« Po njegovem mnenju je ukrepanje za odpravo te boleče rane Cerkve prepočasno. Ob koncu intervjuja, ki ga je vodil dr. Jože Možina, je gost spregovoril o velikem potencialu, ki ga vidi v slovenski mladini.
Tokrat bo gostja Intervjuja direktorica Tržiškega muzeja, zgodovinarka Jana Babšek. V začetku poletja je Tržiški muzej odprl sodobno, interaktivno zasnovano razstavo na Ljubelju, kjer je bila podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Za to najnovejšo razstavo je letos muzej prejel Valvazorjevo odličje. O razstavi in o izredno zanimivih zbirkah, ki prikazujejo bogato zgodovino tržiških obrti, tovarn, pa tudi smučanja, se je z direktorico Jano Babšek pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja Intervjuja direktorica Tržiškega muzeja, zgodovinarka Jana Babšek. V začetku poletja je Tržiški muzej odprl sodobno, interaktivno zasnovano razstavo na Ljubelju, kjer je bila podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Za to najnovejšo razstavo je letos muzej prejel Valvazorjevo odličje. O razstavi in o izredno zanimivih zbirkah, ki prikazujejo bogato zgodovino tržiških obrti, tovarn, pa tudi smučanja, se je z direktorico Jano Babšek pogovarjala Ksenija Horvat.
V intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, bomo pobliže spoznali enega najprodornejših slovenskih pesnikov, ki je hkrati pronicljiv opazovalec sveta, v katerem živimo. Dr. Senegačnik je profesor stare grščine in latinščine na ljubljanski univerzi in odličen poznavalec antike, iz katere črpa večne modrosti. V prvem delu pogovora se bosta z voditeljem med drugim dotaknila primerjave med antičnim in današnjim časom, saj je čedalje bolj razvidno, da se sistem primarnih evropskih vrednot krha, kar ogroža način življenja, kot ga poznamo. Govor bo tudi o »konsenzualni laži«, s katero je dr. Pučnik označil nekdanji režim, o kulturnem marksizmu, pa tudi o napetosti v sedanji slovenski družbi, ki jo v marsikaterem pogledu spodbujajo mediji. Senegačnik je tudi pisec več esejističnih knjig, za pesniško zbirko Pogovori z nikomer pa je dobil nagrado Prešernovega sklada. Ob koncu se nam bo predstavil kot pesnik in prebral dve še neobjavljeni pesmi, primerni za poletni čas.
V intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, bomo pobliže spoznali enega najprodornejših slovenskih pesnikov, ki je hkrati pronicljiv opazovalec sveta, v katerem živimo. Dr. Senegačnik je profesor stare grščine in latinščine na ljubljanski univerzi in odličen poznavalec antike, iz katere črpa večne modrosti. V prvem delu pogovora se bosta z voditeljem med drugim dotaknila primerjave med antičnim in današnjim časom, saj je čedalje bolj razvidno, da se sistem primarnih evropskih vrednot krha, kar ogroža način življenja, kot ga poznamo. Govor bo tudi o »konsenzualni laži«, s katero je dr. Pučnik označil nekdanji režim, o kulturnem marksizmu, pa tudi o napetosti v sedanji slovenski družbi, ki jo v marsikaterem pogledu spodbujajo mediji. Senegačnik je tudi pisec več esejističnih knjig, za pesniško zbirko Pogovori z nikomer pa je dobil nagrado Prešernovega sklada. Ob koncu se nam bo predstavil kot pesnik in prebral dve še neobjavljeni pesmi, primerni za poletni čas.
Tokrat bo gost oddaje Intervju nekdanji predsednik Republike Slovenije, dolgoletni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenski diplomat z najbolj bleščečo kariero v mednarodnih organizacijah, prof. dr. Danilo Türk. Pred kratkim je pri ugledni ameriški družboslovni založbi Peter Lang izšla njegova nova knjiga Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju. O okvirih nove svetovne politike in mestu EU-ja v njej, o pomenu vladavine prava in o pasteh in priložnostih slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se bo z dr. Türkom pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju nekdanji predsednik Republike Slovenije, dolgoletni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenski diplomat z najbolj bleščečo kariero v mednarodnih organizacijah, prof. dr. Danilo Türk. Pred kratkim je pri ugledni ameriški družboslovni založbi Peter Lang izšla njegova nova knjiga Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju. O okvirih nove svetovne politike in mestu EU-ja v njej, o pomenu vladavine prava in o pasteh in priložnostih slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se bo z dr. Türkom pogovarjala Ksenija Horvat.
Alenka Puhar, za mnoge prva dama slovenskega novinarstva in publicistike, se je v tokratnem intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, kritično odzvala na medijsko politično kampanjo, češ da v Sloveniji vladata diktatura in nesvoboda medijev. Z voditeljem je delila svoje izkušnje iz časa komunizma, ko so bili novinarji tudi formalno le družbenopolitični delavci in jim je služenje režimu narekoval že novinarski kodeks. Puharjeva je omenila številne absurde tistega časa, na primer da je bil partijski funkcionar Jak Koprivec hkrati urednik na Delu ter šef novinarskega združenja. Poharjeva je omenila tudi svoje trenutne težave in šikaniranje pri objavljanju besedil, kritičnih do nekdanjega režima, ki jih diskreditirajo z objavljanjem obskurnih odzivov v pismih bralcev, te pa med drugim pišejo nekdanji sodelavci udbe in njihovi potomci. Z voditeljem pa sta veliko časa v pogovoru namenila publicistični dejavnosti in zanimivim knjigam, pri katerih je v zadnjem obdobju sodelovala Alenka Puhar.
Alenka Puhar, za mnoge prva dama slovenskega novinarstva in publicistike, se je v tokratnem intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, kritično odzvala na medijsko politično kampanjo, češ da v Sloveniji vladata diktatura in nesvoboda medijev. Z voditeljem je delila svoje izkušnje iz časa komunizma, ko so bili novinarji tudi formalno le družbenopolitični delavci in jim je služenje režimu narekoval že novinarski kodeks. Puharjeva je omenila številne absurde tistega časa, na primer da je bil partijski funkcionar Jak Koprivec hkrati urednik na Delu ter šef novinarskega združenja. Poharjeva je omenila tudi svoje trenutne težave in šikaniranje pri objavljanju besedil, kritičnih do nekdanjega režima, ki jih diskreditirajo z objavljanjem obskurnih odzivov v pismih bralcev, te pa med drugim pišejo nekdanji sodelavci udbe in njihovi potomci. Z voditeljem pa sta veliko časa v pogovoru namenila publicistični dejavnosti in zanimivim knjigam, pri katerih je v zadnjem obdobju sodelovala Alenka Puhar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju hrvaški zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Previšić. Njegova monografija o povojnih taboriščih na Golem otoku, ki je na tleh nekdanje Jugoslavije zbudila veliko pozornosti, je zdaj namreč dostopna tudi v slovenskem jeziku. Kot je zapisal hrvaški pisatelj in publicist Miljenko Jergović, je ena od odlik prve celovite zgodovinske obravnave Golega otoka tudi to, da v Previšićevi knjigi ni ne protikomunističnih namigov in ne iluzij o jugoslovanskem socializmu s človeškim obrazom. Z dr. Martinom Previšićem (1984), ki je docent na Katedri za hrvaško zgodovino Oddelka za zgodovino zagrebške Filozofske fakultete, se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju hrvaški zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Previšić. Njegova monografija o povojnih taboriščih na Golem otoku, ki je na tleh nekdanje Jugoslavije zbudila veliko pozornosti, je zdaj namreč dostopna tudi v slovenskem jeziku. Kot je zapisal hrvaški pisatelj in publicist Miljenko Jergović, je ena od odlik prve celovite zgodovinske obravnave Golega otoka tudi to, da v Previšićevi knjigi ni ne protikomunističnih namigov in ne iluzij o jugoslovanskem socializmu s človeškim obrazom. Z dr. Martinom Previšićem (1984), ki je docent na Katedri za hrvaško zgodovino Oddelka za zgodovino zagrebške Filozofske fakultete, se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju: Ob trideseti obletnici nastanka slovenske države in osamosvojitvene vojne se bomo o vlogi RTV-ja v tistem prelomnem času pogovarjali z Borisom Bergantom, dolgoletnim televizijskim ustvarjalcem, zunanjepolitičnim novinarjem in urednikom, v času osamosvajanja pa pomočnikom direktorja Televizije Slovenija. Po skoraj petih desetletjih delovanja v Evropski radiotelevizijski uniji EBU, je Boris Bergant tudi odločen sogovornik na področju evropske in slovenske medijske politike. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju: Ob trideseti obletnici nastanka slovenske države in osamosvojitvene vojne se bomo o vlogi RTV-ja v tistem prelomnem času pogovarjali z Borisom Bergantom, dolgoletnim televizijskim ustvarjalcem, zunanjepolitičnim novinarjem in urednikom, v času osamosvajanja pa pomočnikom direktorja Televizije Slovenija. Po skoraj petih desetletjih delovanja v Evropski radiotelevizijski uniji EBU, je Boris Bergant tudi odločen sogovornik na področju evropske in slovenske medijske politike. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.
Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.
Gost oddaje Intervju bo ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Viljem Leban, glavna tema pogovora pa projekt Nuk 2. Zakaj se pri načrtovani gradnji spet zapleta? Kaj morajo pristojni storiti, da bomo kot posamezniki in kot skupnost dobili novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, kot so jih zgradili že drugod po Evropi? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Viljem Leban, glavna tema pogovora pa projekt Nuk 2. Zakaj se pri načrtovani gradnji spet zapleta? Kaj morajo pristojni storiti, da bomo kot posamezniki in kot skupnost dobili novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, kot so jih zgradili že drugod po Evropi? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
V ekskluzivnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil mag. Lojzeta Dolinarja. Prvi slovenski podžupan Celovca je kot glavni razlog, da se je Celovec, nekdaj trdnjava proti slovenstvu, odprl za slovensko, navedel rahljanje političnih predsodkov, potem ko se je zlomil jugoslovanski režim in se je Slovenija osamosvojila: »Do takrat smo bili vsi Slovenci »titokomunisti«, drugi razlog večje odprtosti do Slovencev pa je v tem, da smo oboji pristopili k Evropski uniji.« To je povsem drugače kot v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo protislovensko razpoloženje na vrhuncu: »Če se spomnim na svoja dijaška leta: mi smo se skoraj vsak dan tepli z nemškimi nacionalci, ki so nas čakali v Schillerjevem parku. To je bil naš vsakdanjik, borba, ker si rekel, da si Slovenec.« Nastrojenost proti Slovencem ima zgodovinski izvor v zločinih, ki so jih povzročali nacionalsocialisti na eni in komunisti na drugi strani. »Zmerjali so nas za »čuše«, za manj vredne ljudi, in s tem smo morali živeti.« Mag. Dol
V ekskluzivnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil mag. Lojzeta Dolinarja. Prvi slovenski podžupan Celovca je kot glavni razlog, da se je Celovec, nekdaj trdnjava proti slovenstvu, odprl za slovensko, navedel rahljanje političnih predsodkov, potem ko se je zlomil jugoslovanski režim in se je Slovenija osamosvojila: »Do takrat smo bili vsi Slovenci »titokomunisti«, drugi razlog večje odprtosti do Slovencev pa je v tem, da smo oboji pristopili k Evropski uniji.« To je povsem drugače kot v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo protislovensko razpoloženje na vrhuncu: »Če se spomnim na svoja dijaška leta: mi smo se skoraj vsak dan tepli z nemškimi nacionalci, ki so nas čakali v Schillerjevem parku. To je bil naš vsakdanjik, borba, ker si rekel, da si Slovenec.« Nastrojenost proti Slovencem ima zgodovinski izvor v zločinih, ki so jih povzročali nacionalsocialisti na eni in komunisti na drugi strani. »Zmerjali so nas za »čuše«, za manj vredne ljudi, in s tem smo morali živeti.« Mag. Dol
Gostja oddaje Intervju bo zgodovinarka, raziskovalka in muzealka dr. Kaja Širok, predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta. Spregovorila bo o svojih dveh mandatih vodenja Muzeja za novejšo zgodovino, o stanju slovenskih muzejev po desetletju finančnega izčrpavanja, o invenciji tradicije in zaznamovanju državnih praznikov ter o svoji raziskovalni ljubezni do goriške pokrajine. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo zgodovinarka, raziskovalka in muzealka dr. Kaja Širok, predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta. Spregovorila bo o svojih dveh mandatih vodenja Muzeja za novejšo zgodovino, o stanju slovenskih muzejev po desetletju finančnega izčrpavanja, o invenciji tradicije in zaznamovanju državnih praznikov ter o svoji raziskovalni ljubezni do goriške pokrajine. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Peter Jambrek v intervju, ki ga vodi Jože Možina, oriše slovensko pot od prvih svobodnih volitev in plebiscita leta 1990 do današnjega obdobja, ki ga na sebi lasten način kritično analizira. Po njegovem mnenju ravno v tem času doživljamo zlom tranzicijskega sistema oziroma globoke države, ki se krčevito bori za obstanek s poskusi ustvarjanja kaosa in razdora, med katere Jambrek uvršča tudi kolesarske proteste, ki jih ima za farso. Ob tem dodaja: »Socialna in gospodarska struktura Slovenije je sijajna, smo v dobri kondiciji. Če pa se 1 do 2 odstotka prebivalstva Ljubljane pojavi na cestah z nekimi trapastimi slogani, ubite Janšo in podobno, je to dokaz slabega okusa in antiintelektualne drže.« Jambrek meni, da so ti protesti brez programa, v nasprotju s tistimi v času slovenske pomladi in pozneje, ko so na mirnih demonstracijah svoje koncepte predstavljali najvidnejši slovenski intelektualci iz kroga Nove revije. Jambrek je oster in pravi: »Na teh demonstracijah, ki jih zdaj poslušam ali gledam, saj jih televizija nenehno poudarja, ne vidim drugega kot transparente, z rdečo barvo prelite stole, metanje kock. Vse tisto, kar spominja na rjave srajce, preden je Hitler prevzel oblast.« Prepričan je, da je zgodovinsko gledano pojav kolesarjev na ulicah tudi sredstvo zastraševanja: »Terorja, ne intelektualnega diskurza, ampak fizične prisotnosti z namenom ustrahovanja.« Histerične in živčne reakcije akterjev levice kažejo, da se čutijo šibke, meni Jambrek. Zavedajo se, da se slovenska družba normalizira in čedalje bolj približuje zahodnoevropski: »Edino, kar je še v resnici pristno, tranzicijsko ali postkomunistično levega, skladno z nostalgičnimi predstavami o Titu in Jugoslaviji, so mediji, je aktualna medijska konstrukcija realnosti petih partijskih medijev v Sloveniji, Dela, Dnevnika, RTV Slovenija … pa nimam nič proti RTV.« Glede prihodnosti je optimističen. Mlado generacijo vidi kot svobodno in podjetno, zdravstveni sistem se je okrepil, želi si le več tekmovalnosti na vseh področjih, tudi v javnih službah. Ob 30-letnici Slovenije se mu zdi temeljno spoštovanje tega dosežka: »Spoštovanje tega, da smo v Sloveniji prišli do suverene države in svobode ljudi in želja, da nas to znotraj Evropske unije ohrani v dobri kondiciji še naprej.«
Dr. Peter Jambrek v intervju, ki ga vodi Jože Možina, oriše slovensko pot od prvih svobodnih volitev in plebiscita leta 1990 do današnjega obdobja, ki ga na sebi lasten način kritično analizira. Po njegovem mnenju ravno v tem času doživljamo zlom tranzicijskega sistema oziroma globoke države, ki se krčevito bori za obstanek s poskusi ustvarjanja kaosa in razdora, med katere Jambrek uvršča tudi kolesarske proteste, ki jih ima za farso. Ob tem dodaja: »Socialna in gospodarska struktura Slovenije je sijajna, smo v dobri kondiciji. Če pa se 1 do 2 odstotka prebivalstva Ljubljane pojavi na cestah z nekimi trapastimi slogani, ubite Janšo in podobno, je to dokaz slabega okusa in antiintelektualne drže.« Jambrek meni, da so ti protesti brez programa, v nasprotju s tistimi v času slovenske pomladi in pozneje, ko so na mirnih demonstracijah svoje koncepte predstavljali najvidnejši slovenski intelektualci iz kroga Nove revije. Jambrek je oster in pravi: »Na teh demonstracijah, ki jih zdaj poslušam ali gledam, saj jih televizija nenehno poudarja, ne vidim drugega kot transparente, z rdečo barvo prelite stole, metanje kock. Vse tisto, kar spominja na rjave srajce, preden je Hitler prevzel oblast.« Prepričan je, da je zgodovinsko gledano pojav kolesarjev na ulicah tudi sredstvo zastraševanja: »Terorja, ne intelektualnega diskurza, ampak fizične prisotnosti z namenom ustrahovanja.« Histerične in živčne reakcije akterjev levice kažejo, da se čutijo šibke, meni Jambrek. Zavedajo se, da se slovenska družba normalizira in čedalje bolj približuje zahodnoevropski: »Edino, kar je še v resnici pristno, tranzicijsko ali postkomunistično levega, skladno z nostalgičnimi predstavami o Titu in Jugoslaviji, so mediji, je aktualna medijska konstrukcija realnosti petih partijskih medijev v Sloveniji, Dela, Dnevnika, RTV Slovenija … pa nimam nič proti RTV.« Glede prihodnosti je optimističen. Mlado generacijo vidi kot svobodno in podjetno, zdravstveni sistem se je okrepil, želi si le več tekmovalnosti na vseh področjih, tudi v javnih službah. Ob 30-letnici Slovenije se mu zdi temeljno spoštovanje tega dosežka: »Spoštovanje tega, da smo v Sloveniji prišli do suverene države in svobode ljudi in želja, da nas to znotraj Evropske unije ohrani v dobri kondiciji še naprej.«
Na predvečer dneva svobode medijev bo gost oddaje Intervju dolgoletni novinar, urednik Sobotne priloge Dela, Ali Žerdin. Med temami pogovora bodo svoboda medijev v Sloveniji, finančno izčrpavanje STA-ja, položaj RTV-ja, cenzura na Delu ter njegova najnovejša knjiga Leto nevarne bližine, v kateri analizira politične in družbene učinke epidemije v Sloveniji. Z Alijem Žerdinom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Na predvečer dneva svobode medijev bo gost oddaje Intervju dolgoletni novinar, urednik Sobotne priloge Dela, Ali Žerdin. Med temami pogovora bodo svoboda medijev v Sloveniji, finančno izčrpavanje STA-ja, položaj RTV-ja, cenzura na Delu ter njegova najnovejša knjiga Leto nevarne bližine, v kateri analizira politične in družbene učinke epidemije v Sloveniji. Z Alijem Žerdinom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju politologinja, doktorica Vlasta Jalušič, raziskovalka in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, predava pa tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na številnih univerzah v tujini. Njena področja so politična teorija, državljanstvo, feminizem, neenakost, rasizem in nasilje. Na mednarodni ravni je ena najboljših poznavalk del ameriške politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt. Z dr. Vlasto Jalušič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju politologinja, doktorica Vlasta Jalušič, raziskovalka in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, predava pa tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na številnih univerzah v tujini. Njena področja so politična teorija, državljanstvo, feminizem, neenakost, rasizem in nasilje. Na mednarodni ravni je ena najboljših poznavalk del ameriške politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt. Z dr. Vlasto Jalušič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Bojan Zalar je že 12 let generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, višji znanstveni svetnik in predavatelj na ljubljanski in na mariborski medicinski fakulteti. Po izobrazbi je klinični psiholog in je eden od utemeljitev klinične psihologije pri nas. Na znanstvenem področju se, med drugim, ukvarja z zgodnjim prepoznavanjem duševnih motenj in z njihovim preprečevanjem. Zagotovo zelo primeren sogovornik za vprašanja, ki nas zaposlujejo v tem času: koliko se je v času koronakrize povečalo število duševnih motenj, kakšni so osebnostni profili ljudi, ki dosledno spoštujejo protikoronske ukrepe, in kakšni tistih ljudi, ki se temu upirajo oz. ukrepe redno kršijo? V pogovoru prav tako razčleni osebnostne poteze tistih ljudi, ki iz različnih razlogov nasprotujejo cepljenju. Voditeljica: Lidija Hren.
Prof. dr. Bojan Zalar je že 12 let generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, višji znanstveni svetnik in predavatelj na ljubljanski in na mariborski medicinski fakulteti. Po izobrazbi je klinični psiholog in je eden od utemeljitev klinične psihologije pri nas. Na znanstvenem področju se, med drugim, ukvarja z zgodnjim prepoznavanjem duševnih motenj in z njihovim preprečevanjem. Zagotovo zelo primeren sogovornik za vprašanja, ki nas zaposlujejo v tem času: koliko se je v času koronakrize povečalo število duševnih motenj, kakšni so osebnostni profili ljudi, ki dosledno spoštujejo protikoronske ukrepe, in kakšni tistih ljudi, ki se temu upirajo oz. ukrepe redno kršijo? V pogovoru prav tako razčleni osebnostne poteze tistih ljudi, ki iz različnih razlogov nasprotujejo cepljenju. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokrat, na velikonočno nedeljo, bo gost oddaje Intervju krško-celovški škof dr. Jože Marketz. Rojen je bil v slovenski družini, odraščal pa je v časih, ko prehajanje med različnimi etničnimi okolji še ni bilo samoumevno. To, da je bil lani kot koroški Slovenec posvečen za 66. krškega škofa, razume kot znamenje otoplitve odnosov med koroškimi Slovenci in Nemci. Škof Marketz se zavzema za pomembnejšo vlogo laikov in žensk v Katoliški cerkvi, v živahno avstrijsko razpravo o blagoslavljanju istospolnih zvez pa je posegel s stališčem, da istospolni za Cerkev ne smejo biti drugorazredni verniki. S škofom Marketzem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat, na velikonočno nedeljo, bo gost oddaje Intervju krško-celovški škof dr. Jože Marketz. Rojen je bil v slovenski družini, odraščal pa je v časih, ko prehajanje med različnimi etničnimi okolji še ni bilo samoumevno. To, da je bil lani kot koroški Slovenec posvečen za 66. krškega škofa, razume kot znamenje otoplitve odnosov med koroškimi Slovenci in Nemci. Škof Marketz se zavzema za pomembnejšo vlogo laikov in žensk v Katoliški cerkvi, v živahno avstrijsko razpravo o blagoslavljanju istospolnih zvez pa je posegel s stališčem, da istospolni za Cerkev ne smejo biti drugorazredni verniki. S škofom Marketzem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Prof. dr. Leon Cizelj je vodja odseka za jedro tehniko na Institutu Jožefa Stefana, znanstveni svetnik in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številne nagrade, sodeluje, tudi na vodstvenih položajih, v številnih mednarodnih organizacijah in združenjih, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. V času korona krize ga je širša javnost spoznala po napovedih, kako se bo epidemija gibala v bodoče. V pogovoru slikovito pojasni, kako je svoje znanje in profesionalno delo učinkovito uporabil tudi pri napovedih gibanja epidemije, kaj imata torej skupnega jedrski reaktor in epidemija. Prostovoljno delo, tako svoje skupine na IJS-ju kot projekta Sledilnik covida 19, s katerim sodeluje, postavi v širši kontekst (ne)povezane znanosti in njenega financiranja. Predvsem pa podrobneje razloži, kako poteka delo pri napovedovanju epidemije, prav te napovedi pa so ena od osnov, na katerih odločevalci, se pravi svetovalna skupina in vlada, sprejemajo ukrepe. Pogovor o Cizljevem siceršnjem delu pa je usmerjen v varnost NE Krško, načrtovano gradnjo drugega bloka nuklearke in oceno vodne, vetrne in sončne energije. Pogovor se, seveda, zaključi s tem, kaj kažejo napovedi nadaljnjega širjenja epidemije – in te niso obetavne.
Prof. dr. Leon Cizelj je vodja odseka za jedro tehniko na Institutu Jožefa Stefana, znanstveni svetnik in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številne nagrade, sodeluje, tudi na vodstvenih položajih, v številnih mednarodnih organizacijah in združenjih, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. V času korona krize ga je širša javnost spoznala po napovedih, kako se bo epidemija gibala v bodoče. V pogovoru slikovito pojasni, kako je svoje znanje in profesionalno delo učinkovito uporabil tudi pri napovedih gibanja epidemije, kaj imata torej skupnega jedrski reaktor in epidemija. Prostovoljno delo, tako svoje skupine na IJS-ju kot projekta Sledilnik covida 19, s katerim sodeluje, postavi v širši kontekst (ne)povezane znanosti in njenega financiranja. Predvsem pa podrobneje razloži, kako poteka delo pri napovedovanju epidemije, prav te napovedi pa so ena od osnov, na katerih odločevalci, se pravi svetovalna skupina in vlada, sprejemajo ukrepe. Pogovor o Cizljevem siceršnjem delu pa je usmerjen v varnost NE Krško, načrtovano gradnjo drugega bloka nuklearke in oceno vodne, vetrne in sončne energije. Pogovor se, seveda, zaključi s tem, kaj kažejo napovedi nadaljnjega širjenja epidemije – in te niso obetavne.
V tokratnem pogovoru je dr. Jože Možina gostil mag. Sebastjana Jeretiča, strokovnjaka za komuniciranje v politiki, ki je presenetil z odprtim pogledom na svoje preteklo delo, ko je bistveno pripomogel k vzponu SD in Boruta Pahorja leta 2008. Hkrati je pojasnil, da se je od stranke in slovenske levice na sploh odmaknil, ker se ne strinja s sedanjo radikalizacijo, ki ji je po njegovem podlegla celotna leva opcija. Zelo kritičen je do novinarjev, za katere meni, da so po večini prešli v politični aktivizem. Po njegovih besedah lahko zato upravičeno pričakujejo politično kritiko. Kot primer skrajnosti in banalizacije realnosti je omenil »izvoz« ponarejenih ocen, da v Sloveniji vladata diktatura in preganjanje medijev, pri čemer ugotavlja, da so za nekatere očitno dobrodošle. Uporabo vseh sredstev za dosego političnih ciljev Jeretič trenutno svetuje ministru Počivalšku, ki je po njegovem mnenju po krivici doživel medijski linč v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Vse te afere se bodo pokazale kot napihnjene, pravi. Prihodnost vidi v krepitvi in povezovanju politične sredine, ki lahko preseže trenutno izjemno škodljivo razdvojenost v Sloveniji.
V tokratnem pogovoru je dr. Jože Možina gostil mag. Sebastjana Jeretiča, strokovnjaka za komuniciranje v politiki, ki je presenetil z odprtim pogledom na svoje preteklo delo, ko je bistveno pripomogel k vzponu SD in Boruta Pahorja leta 2008. Hkrati je pojasnil, da se je od stranke in slovenske levice na sploh odmaknil, ker se ne strinja s sedanjo radikalizacijo, ki ji je po njegovem podlegla celotna leva opcija. Zelo kritičen je do novinarjev, za katere meni, da so po večini prešli v politični aktivizem. Po njegovih besedah lahko zato upravičeno pričakujejo politično kritiko. Kot primer skrajnosti in banalizacije realnosti je omenil »izvoz« ponarejenih ocen, da v Sloveniji vladata diktatura in preganjanje medijev, pri čemer ugotavlja, da so za nekatere očitno dobrodošle. Uporabo vseh sredstev za dosego političnih ciljev Jeretič trenutno svetuje ministru Počivalšku, ki je po njegovem mnenju po krivici doživel medijski linč v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Vse te afere se bodo pokazale kot napihnjene, pravi. Prihodnost vidi v krepitvi in povezovanju politične sredine, ki lahko preseže trenutno izjemno škodljivo razdvojenost v Sloveniji.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših slovenskih filozofov prof. dr. Mladen Dolar, predstavnik tako imenovane »ljubljanske šole teoretske psihoanalize. Je avtor številnih knjig in znanstvenih člankov s področja filozofije in teorije umetnosti, ki so odmevni doma in v tujini. Predaval je na številnih univerzah v ZDA in v Evropi. Je angažiran intelektualec, ki kritično razmišlja o razvoju svetovne in slovenske družbe. Voditeljica: Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših slovenskih filozofov prof. dr. Mladen Dolar, predstavnik tako imenovane »ljubljanske šole teoretske psihoanalize. Je avtor številnih knjig in znanstvenih člankov s področja filozofije in teorije umetnosti, ki so odmevni doma in v tujini. Predaval je na številnih univerzah v ZDA in v Evropi. Je angažiran intelektualec, ki kritično razmišlja o razvoju svetovne in slovenske družbe. Voditeljica: Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo Mary Wilson, ameriška pevka, soustanoviteljica legendarne in po vseh teh letih še vedno ene od najuspešnejših ženskih glasbenih zasedb vseh časov The Supremes. Mary Wilson je tudi avtorica knjižnih uspešnic in nekdanja ameriška kulturna ambasadorka. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo Mary Wilson, ameriška pevka, soustanoviteljica legendarne in po vseh teh letih še vedno ene od najuspešnejših ženskih glasbenih zasedb vseh časov The Supremes. Mary Wilson je tudi avtorica knjižnih uspešnic in nekdanja ameriška kulturna ambasadorka. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Jure Gašparič, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. Nedavno je bil razrešen dolžnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Povod za to naj bi bilo njegovo uradno zanikanje obrazložitve premierja Janeza Janše, da je zaplet z odlogom razpisa za vpis v visokošolske programe nastal zato, ker ministrstvo podatkov o vpisu ni pravočasno oddalo v vladno proceduro. Z dr. Juretom Gašparičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Jure Gašparič, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. Nedavno je bil razrešen dolžnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Povod za to naj bi bilo njegovo uradno zanikanje obrazložitve premierja Janeza Janše, da je zaplet z odlogom razpisa za vpis v visokošolske programe nastal zato, ker ministrstvo podatkov o vpisu ni pravočasno oddalo v vladno proceduro. Z dr. Juretom Gašparičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Eden najvidnejših slovenskih kritičnih intelektualcev, moralni teolog dr. Štuhec, se v tokratnem intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, predstavlja tudi z nekoliko bolj osebne plati. Uvodoma se razgovori o svoji navezanosti na konje, ob katerih se umiri in ki jih povezuje z naravo ter spomini iz otroštva. Spregovori tudi o svoji izkušnji prebolevanja koronavirusa. Slovenska nacija se je ob epidemiji odzvala dobro in preudarno, ocenjuje Štuhec, res pa je, da je peščica nasprotnikov ukrepov ves čas imela nesorazmerno podporo medijev, kar šteje za neodgovorno. Ob tem je kritičen tudi do javne radiotelevizije, ki je po njegovem mnenju veliko pripomogla k vzpostavljanju napetosti in nezaupanja do vladnih prizadevanj za obvladovanje okužbe. Štuhec je kot moralni teolog prepričan, da je v sedanjih razmerah, ko gre za varovanje življenj, nujen t. i. moralni kompromis, da bomo skupaj laže živeli. V pogovoru se dotakne poskusov demonizacije Janeza Janše, ki jih ocenjuje za neuspešne zato, ker temeljijo na laži. Odgovarja tudi na vprašanja o padcu ugleda Katoliške cerkve zaradi velike finančne afere mariborske nadškofije, pri čemer v svoji knjigi Slovenija brez Patrie in Zvonov dokazuje, da so stare garniture namerno potopile Cerkvene Zvonove, čeprav je bila vrednost podjetij, ki so jih imeli Zvonovi v lasti, večja od dolga. Z voditeljem načneta še analizo slovenske preteklosti in pogleda v prihodnost, ki veje iz zbornika Z lepilom na podplatih, v katerem s svojimi razpravami sodeluje vrsta uglednih intelektualcev.
Eden najvidnejših slovenskih kritičnih intelektualcev, moralni teolog dr. Štuhec, se v tokratnem intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, predstavlja tudi z nekoliko bolj osebne plati. Uvodoma se razgovori o svoji navezanosti na konje, ob katerih se umiri in ki jih povezuje z naravo ter spomini iz otroštva. Spregovori tudi o svoji izkušnji prebolevanja koronavirusa. Slovenska nacija se je ob epidemiji odzvala dobro in preudarno, ocenjuje Štuhec, res pa je, da je peščica nasprotnikov ukrepov ves čas imela nesorazmerno podporo medijev, kar šteje za neodgovorno. Ob tem je kritičen tudi do javne radiotelevizije, ki je po njegovem mnenju veliko pripomogla k vzpostavljanju napetosti in nezaupanja do vladnih prizadevanj za obvladovanje okužbe. Štuhec je kot moralni teolog prepričan, da je v sedanjih razmerah, ko gre za varovanje življenj, nujen t. i. moralni kompromis, da bomo skupaj laže živeli. V pogovoru se dotakne poskusov demonizacije Janeza Janše, ki jih ocenjuje za neuspešne zato, ker temeljijo na laži. Odgovarja tudi na vprašanja o padcu ugleda Katoliške cerkve zaradi velike finančne afere mariborske nadškofije, pri čemer v svoji knjigi Slovenija brez Patrie in Zvonov dokazuje, da so stare garniture namerno potopile Cerkvene Zvonove, čeprav je bila vrednost podjetij, ki so jih imeli Zvonovi v lasti, večja od dolga. Z voditeljem načneta še analizo slovenske preteklosti in pogleda v prihodnost, ki veje iz zbornika Z lepilom na podplatih, v katerem s svojimi razpravami sodeluje vrsta uglednih intelektualcev.
Tokrat bo gost oddaje Intervju letošnji dobitnik Prešernove nagrade Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic, njegova literarna dela so doživela tudi največ filmskih uprizoritev. Ksenija Horvat se bo s pisateljem pogovarjala o ljubem Prekmurju, jeziku in njegovem najnovejšem romanu Kurji pastir.
Tokrat bo gost oddaje Intervju letošnji dobitnik Prešernove nagrade Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic, njegova literarna dela so doživela tudi največ filmskih uprizoritev. Ksenija Horvat se bo s pisateljem pogovarjala o ljubem Prekmurju, jeziku in njegovem najnovejšem romanu Kurji pastir.
Branko Meh po mnenju obrtnikov in malih podjetnikov uspešno vodi Obrtno-podjetniško zbornico že drugi mandat. V tem času se je povečalo tudi število članov zbornice. V preteklem letu koronavirusne krize se je pogosto pojavljal v javnosti, s predlogi in kritikami na račun omejitvenih ukrepov, čeprav prizna, da je državna pomoč dobra in da se je vlada na začetku prvega vala hitro odzvala, kar je pomagalo rešiti številna podjetja. Pri vprašanju, kaj se bo zgodilo po koncu krize in s tem državne pomoči, je optimističen. V nasprotju z nekaterimi napovedmi, da nas čaka val stečajev, meni, da se to ne bo zgodilo, saj tudi v bodoče pričakuje pomoč države. Branko Meh je sicer po poklicu mizar; obrt je prevzel od svojega očeta, zdaj posle vodita njegova sinova. Njegovo podjetje se je doslej dobro spopadalo s krizo, pravi. V pogovoru oceni tudi položaj malega gospodarstva v Sloveniji, pomanjkanje poklicev, med aktualnimi problemi pa je pomembna njegova argumentacija, zakaj obrtniki in mali podjetniki podpirajo takojšnjo upokojitev ob izpolnitvi pogojev, kar je prinesel eden od protikoronskih zakonov.
Branko Meh po mnenju obrtnikov in malih podjetnikov uspešno vodi Obrtno-podjetniško zbornico že drugi mandat. V tem času se je povečalo tudi število članov zbornice. V preteklem letu koronavirusne krize se je pogosto pojavljal v javnosti, s predlogi in kritikami na račun omejitvenih ukrepov, čeprav prizna, da je državna pomoč dobra in da se je vlada na začetku prvega vala hitro odzvala, kar je pomagalo rešiti številna podjetja. Pri vprašanju, kaj se bo zgodilo po koncu krize in s tem državne pomoči, je optimističen. V nasprotju z nekaterimi napovedmi, da nas čaka val stečajev, meni, da se to ne bo zgodilo, saj tudi v bodoče pričakuje pomoč države. Branko Meh je sicer po poklicu mizar; obrt je prevzel od svojega očeta, zdaj posle vodita njegova sinova. Njegovo podjetje se je doslej dobro spopadalo s krizo, pravi. V pogovoru oceni tudi položaj malega gospodarstva v Sloveniji, pomanjkanje poklicev, med aktualnimi problemi pa je pomembna njegova argumentacija, zakaj obrtniki in mali podjetniki podpirajo takojšnjo upokojitev ob izpolnitvi pogojev, kar je prinesel eden od protikoronskih zakonov.
Gost oddaje Intervju bo novinar Boštjan Videmšek, dolgoletni poročevalec s svetovnih kriznih žarišč za časopis Delo in tudi za številne svetovne časopise. V zadnjih letih vse več raziskovalne pozornosti namenja pisanju o podnebni krizi, ki je po njegovih besedah velika, celostna, vseobsegajoča vojna človeštva proti človeštvu. V svoji knjigi Plan B, ki je decembra postala slovenska knjiga leta, išče odgovor na vprašanje, ali je stopnjevanje podnebne krize še mogoče ustaviti. Knjiga vzbuja upanje, ki ga človeštvo še kako potrebuje. Z Boštjanom Videmškom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo novinar Boštjan Videmšek, dolgoletni poročevalec s svetovnih kriznih žarišč za časopis Delo in tudi za številne svetovne časopise. V zadnjih letih vse več raziskovalne pozornosti namenja pisanju o podnebni krizi, ki je po njegovih besedah velika, celostna, vseobsegajoča vojna človeštva proti človeštvu. V svoji knjigi Plan B, ki je decembra postala slovenska knjiga leta, išče odgovor na vprašanje, ali je stopnjevanje podnebne krize še mogoče ustaviti. Knjiga vzbuja upanje, ki ga človeštvo še kako potrebuje. Z Boštjanom Videmškom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Voditelj dr. Jože Možina je v goste povabil dr. Mateja Avblja, enega najbolj uglednih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najbolj aktualne pravne dileme. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji. Sedaj pa je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze. Dr. Avbelj se je me drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice je Avbelj ocenil, da je Računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.« Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila »vse najslabše« v našem narodu: »Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis« Na voditeljevo vprašanje ali kolegi na RTV po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči je dr. Avbelj odgovoril: »Ne gre za »pomirjujočnost«, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike./…/ Če ste gledali nemško televizijo so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali kaj je na stvari kateri so izzivi, kateri so najvažnejši odgovori in kako naj se vedemo da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli.Mi pa smo bili tu, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.«
Voditelj dr. Jože Možina je v goste povabil dr. Mateja Avblja, enega najbolj uglednih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najbolj aktualne pravne dileme. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji. Sedaj pa je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze. Dr. Avbelj se je me drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice je Avbelj ocenil, da je Računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.« Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila »vse najslabše« v našem narodu: »Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis« Na voditeljevo vprašanje ali kolegi na RTV po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči je dr. Avbelj odgovoril: »Ne gre za »pomirjujočnost«, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike./…/ Če ste gledali nemško televizijo so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali kaj je na stvari kateri so izzivi, kateri so najvažnejši odgovori in kako naj se vedemo da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli.Mi pa smo bili tu, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.«
Gost oddaje Intervju bo pravnik, profesor in raziskovalec, dr. Dragan Petrovec, doma in v tujini uveljavljen kot vodilni strokovnjak za izvrševanje zaporne kazni. Poleg teoretskega znanja ima tudi bogate praktične izkušnje, saj je sredi sedemdesetih let izpeljal uspešen in pomemben poskus z odprtim ženskim zaporom na Igu. S pretanjeno občutljivostjo se odziva na pojavljanje nasilja, represije, avtoritarnosti in kršenje človekovih pravic. S profesorjem Petrovcem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo pravnik, profesor in raziskovalec, dr. Dragan Petrovec, doma in v tujini uveljavljen kot vodilni strokovnjak za izvrševanje zaporne kazni. Poleg teoretskega znanja ima tudi bogate praktične izkušnje, saj je sredi sedemdesetih let izpeljal uspešen in pomemben poskus z odprtim ženskim zaporom na Igu. S pretanjeno občutljivostjo se odziva na pojavljanje nasilja, represije, avtoritarnosti in kršenje človekovih pravic. S profesorjem Petrovcem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Voditelj Jože Možina je tokrat v oddajo Intervju povabil upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa, ki je s sodelovanjem v Komisiji Pravičnost in mir ter v Odboru za varstvo človekovih pravic pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Najprej sta se dotaknila posebnosti časa, ko so zaradi epidemije onemogočeni verski obredi, prvič v zgodovini v takem obsegu. Stanje pa povzroča številne stiske, saj je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic tudi po naši ustavi, in ne »konjiček«, kot jo želijo opredeliti nekateri manj strpni politiki. Dr. Stres je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razklanostjo slovenske politike, ki je večinoma posledica tega, da se leva politična opcija, ki ima oporo v prevladujočih medijih, ne zmore sprijazniti, da ni več na oblasti. Osupljivo je zlasti, da se vlado skuša spodkopati, čeprav ima to izrazito slabe posledice za uspešen spopad z epidemijo. V tem kontekstu je dr. Stres kritičen tudi do medijev in javne RTV, ki je izrazito favorizirala in medijsko podpirala protivladne proteste, ignorirala pa npr. Pohod za življenje. Gost je tistim, ki govorijo, da imamo zdaj diktaturo, obudil spomin na komunistično diktaturo, ki je desetletja sistematično preganjala tudi Cerkev. V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila desetletij, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja. Tako so katoličani bistveno prispevali k slovenski osamosvojitvi in osvoboditvi, tudi s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, ki so se ga množično udeležili. Izjemno zanimivi so pogledi ddr. Stresa na sodobne filozofske in miselne tokove, še posebno o kulturnem marksizmu in skrajnem levičarskem anarhizmu. Ob koncu pogovora je gost odgovarjal na bolj osebna vprašanja, tudi glede napačnih ravnanj in afer, ki so v preteklosti zaznamovali njegovo škofovsko službo. Ddr. Stres je ob tem poudaril, da se kot človek zaveda svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Ob precejšnji konceptualni zmedi, ki je zajela svet in Evropo, vidi edino možnost in pot v vrnitvi h koreninam; tam so viri za preživetje Slovenije in Evrope.
Voditelj Jože Možina je tokrat v oddajo Intervju povabil upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa, ki je s sodelovanjem v Komisiji Pravičnost in mir ter v Odboru za varstvo človekovih pravic pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Najprej sta se dotaknila posebnosti časa, ko so zaradi epidemije onemogočeni verski obredi, prvič v zgodovini v takem obsegu. Stanje pa povzroča številne stiske, saj je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic tudi po naši ustavi, in ne »konjiček«, kot jo želijo opredeliti nekateri manj strpni politiki. Dr. Stres je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razklanostjo slovenske politike, ki je večinoma posledica tega, da se leva politična opcija, ki ima oporo v prevladujočih medijih, ne zmore sprijazniti, da ni več na oblasti. Osupljivo je zlasti, da se vlado skuša spodkopati, čeprav ima to izrazito slabe posledice za uspešen spopad z epidemijo. V tem kontekstu je dr. Stres kritičen tudi do medijev in javne RTV, ki je izrazito favorizirala in medijsko podpirala protivladne proteste, ignorirala pa npr. Pohod za življenje. Gost je tistim, ki govorijo, da imamo zdaj diktaturo, obudil spomin na komunistično diktaturo, ki je desetletja sistematično preganjala tudi Cerkev. V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila desetletij, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja. Tako so katoličani bistveno prispevali k slovenski osamosvojitvi in osvoboditvi, tudi s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, ki so se ga množično udeležili. Izjemno zanimivi so pogledi ddr. Stresa na sodobne filozofske in miselne tokove, še posebno o kulturnem marksizmu in skrajnem levičarskem anarhizmu. Ob koncu pogovora je gost odgovarjal na bolj osebna vprašanja, tudi glede napačnih ravnanj in afer, ki so v preteklosti zaznamovali njegovo škofovsko službo. Ddr. Stres je ob tem poudaril, da se kot človek zaveda svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Ob precejšnji konceptualni zmedi, ki je zajela svet in Evropo, vidi edino možnost in pot v vrnitvi h koreninam; tam so viri za preživetje Slovenije in Evrope.
Gost oddaje Intervju bo starosta etnologije na Slovenskem dr. Janez Bogataj, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki je ljubezen do etnologije prenašal na generacije študentov etnologije in kulturne antropologije. Raziskoval je rokodelstvo, kulturno dediščino, šege in navade, turizem, poslovna in protokolarna darila, gastronomijo in kulinariko ter svoja dognanja kot avtor ali soavtor zapisal v skoraj 80 knjig. Teme intervjuja bodo pomen decembrskih praznikov in običaji, ki jih spremljajo, slovenski odnos do etnološke zapuščine, izginevanje in oživljanje tradicionalnih podeželskih in urbanih obrti ter rahljanje meril pri imenovanjih na najvišje vodstvene položaje v slovenskih muzejih in galerijah. S profesorjem Bogatajem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo starosta etnologije na Slovenskem dr. Janez Bogataj, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki je ljubezen do etnologije prenašal na generacije študentov etnologije in kulturne antropologije. Raziskoval je rokodelstvo, kulturno dediščino, šege in navade, turizem, poslovna in protokolarna darila, gastronomijo in kulinariko ter svoja dognanja kot avtor ali soavtor zapisal v skoraj 80 knjig. Teme intervjuja bodo pomen decembrskih praznikov in običaji, ki jih spremljajo, slovenski odnos do etnološke zapuščine, izginevanje in oživljanje tradicionalnih podeželskih in urbanih obrti ter rahljanje meril pri imenovanjih na najvišje vodstvene položaje v slovenskih muzejih in galerijah. S profesorjem Bogatajem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi. O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo. Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi. O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo. Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
Tokrat bo gost oddaje Intervju Miran Zupanič, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, krajše obdobje tudi predsednik Programskega sveta RTV, ter dober poznavalec in premišljevalec kulture, umetnosti in kulturne politike. Miran Zupanič je avtor številnih dokumentarnih in igranih filmov, med njimi Otroci s Petrička, Kocbek - pesnik v pogrezu, Operacija Cartier, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter Poj mi pesem – dokumentarni film o Vladu Kreslinu. Z Miranom Zupaničem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju Miran Zupanič, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, krajše obdobje tudi predsednik Programskega sveta RTV, ter dober poznavalec in premišljevalec kulture, umetnosti in kulturne politike. Miran Zupanič je avtor številnih dokumentarnih in igranih filmov, med njimi Otroci s Petrička, Kocbek - pesnik v pogrezu, Operacija Cartier, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter Poj mi pesem – dokumentarni film o Vladu Kreslinu. Z Miranom Zupaničem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja tokratne oddaje Intervju je Dragica Wedam Lukić, doktorica pravnih znanosti, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanja predsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Glavne teme intervjuja so trenutne razmere v sodni veji slovenske oblasti in težave pravosodja, kakor jih v Poročilu o stanju na področju vladavine prava navaja Evropska komisija, pomisleki o uravnoteženosti ustavnega sodišča in vprašanje, ali je to s presojo ustavnosti omejevanja gibanja na občine dalo vladi proste roke za kratenje ustavnih pravic in svoboščin. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja tokratne oddaje Intervju je Dragica Wedam Lukić, doktorica pravnih znanosti, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanja predsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Glavne teme intervjuja so trenutne razmere v sodni veji slovenske oblasti in težave pravosodja, kakor jih v Poročilu o stanju na področju vladavine prava navaja Evropska komisija, pomisleki o uravnoteženosti ustavnega sodišča in vprašanje, ali je to s presojo ustavnosti omejevanja gibanja na občine dalo vladi proste roke za kratenje ustavnih pravic in svoboščin. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja intervjuja infektologinja prof. dr. Bojana Beović je v pogovoru z Jožetom Možino izrazila veliko zaskrbljenost nad tako hitrim širjenjem okužb in hkrati porastom števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. K sreči so odgovorni čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za kovid bolnike, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja okužb tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi ampak predvsem v kadrih, ki jih ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti. Dr. Beovićeva zato apelira na vse državljane, da se res potrudijo in upoštevajo vsa navodila glede nošenja mask, razdalje in prepovedi zbiranja. Smo v ključnem obdobju, izpostavlja, če bomo virus sedaj zajezili bomo kmalu zadihali, v nasprotnem primeru nas čaka rdeč scenarij, ki bo hudo prizadel gospodarstvo, javno življenje in socialne stike. V intervjuju bomo dr. Beovićevo, kot prvo strokovno osebo boja s koronavirusno boleznijo, spoznali tudi bolj z osebne plati. Je izjemna strokovnjakinja, profesorica, avtorica člankov v najuglednejših strokovnih revijah. Posebej dragocene so njene raziskave na področju smotrne uporabe antibiotikov. Ne glede na zahtevno obdobje, ki je pred nami gostja izpostavlja, da je potrebno ohraniti optimizem, saj so z upoštevanjem ukrepov sedanje razmere še vedno obvladljive.
Gostja intervjuja infektologinja prof. dr. Bojana Beović je v pogovoru z Jožetom Možino izrazila veliko zaskrbljenost nad tako hitrim širjenjem okužb in hkrati porastom števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. K sreči so odgovorni čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za kovid bolnike, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja okužb tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi ampak predvsem v kadrih, ki jih ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti. Dr. Beovićeva zato apelira na vse državljane, da se res potrudijo in upoštevajo vsa navodila glede nošenja mask, razdalje in prepovedi zbiranja. Smo v ključnem obdobju, izpostavlja, če bomo virus sedaj zajezili bomo kmalu zadihali, v nasprotnem primeru nas čaka rdeč scenarij, ki bo hudo prizadel gospodarstvo, javno življenje in socialne stike. V intervjuju bomo dr. Beovićevo, kot prvo strokovno osebo boja s koronavirusno boleznijo, spoznali tudi bolj z osebne plati. Je izjemna strokovnjakinja, profesorica, avtorica člankov v najuglednejših strokovnih revijah. Posebej dragocene so njene raziskave na področju smotrne uporabe antibiotikov. Ne glede na zahtevno obdobje, ki je pred nami gostja izpostavlja, da je potrebno ohraniti optimizem, saj so z upoštevanjem ukrepov sedanje razmere še vedno obvladljive.
Gost oddaje Intervju bo Robert Botteri, glavni urednik revije Mladina v času, ko je revija s svojim preiskovalnim poročanjem, kontroverznimi vsebinami, provokativnim načinom pisanja in zavzemanjem za odprto, pluralno družbo ključno pripomogla k demokratizaciji družbe, k razpadu Jugoslavije in slovenski osamosvojitvi. Danes je Robert Botteri Mladinin kreativni direktor. V oddaji Intervju se bo o novinarstvu takrat in danes ter o odnosih politikov do medijev z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo Robert Botteri, glavni urednik revije Mladina v času, ko je revija s svojim preiskovalnim poročanjem, kontroverznimi vsebinami, provokativnim načinom pisanja in zavzemanjem za odprto, pluralno družbo ključno pripomogla k demokratizaciji družbe, k razpadu Jugoslavije in slovenski osamosvojitvi. Danes je Robert Botteri Mladinin kreativni direktor. V oddaji Intervju se bo o novinarstvu takrat in danes ter o odnosih politikov do medijev z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se prebivalci južne Koroške po prvi svetovni vojni odločili, da bodo živeli v Republiki Avstriji in ne v novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na severni strani meje z Avstrijo je tako ostala desetina narodovega telesa. In kako gre Slovencem danes, po sto letih življenja v Avstriji? Gost Intervjuja bo koroški odvetnik Rudi Vouk, z njim pa se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se prebivalci južne Koroške po prvi svetovni vojni odločili, da bodo živeli v Republiki Avstriji in ne v novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na severni strani meje z Avstrijo je tako ostala desetina narodovega telesa. In kako gre Slovencem danes, po sto letih življenja v Avstriji? Gost Intervjuja bo koroški odvetnik Rudi Vouk, z njim pa se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi novinar Jože Možina, je dr. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, ki predava na mariborski Filozofski fakulteti in velja za enega najbolj razgledanih humanistov v svoji generaciji. Maver je izjemen poznavalec starega veka in razmer v vzhodnoevropskih državah, tako da bo beseda tekla tudi o trenutnem dogajanju v Belorusiji. Kot politični analitik bo komentiral dogajanje v Evropski uniji, predvsem odnos do Višegrajske skupine in vloge Slovenije pri tem. Z voditeljem se bosta dotaknila tudi razmer v Sloveniji na področju politike in medijev.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi novinar Jože Možina, je dr. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, ki predava na mariborski Filozofski fakulteti in velja za enega najbolj razgledanih humanistov v svoji generaciji. Maver je izjemen poznavalec starega veka in razmer v vzhodnoevropskih državah, tako da bo beseda tekla tudi o trenutnem dogajanju v Belorusiji. Kot politični analitik bo komentiral dogajanje v Evropski uniji, predvsem odnos do Višegrajske skupine in vloge Slovenije pri tem. Z voditeljem se bosta dotaknila tudi razmer v Sloveniji na področju politike in medijev.
Gostja oddaje Intervju bo filozofinja, sociologinja in publicistka, dr. Spomenka Hribar, avtorica znamenitega eseja Krivda in Greh, v katerem je leta 1983 obsodila medvojno in povojno revolucionarno nasilje, predlagala narodno spravo in zaradi katerega so jo izključili iz Zveze Komunistov. Sodelovala je pri ustanovitvi Nove revije in v Odboru za varstvo človekovih pravic, ki je nastal ob aretaciji četverice. Po osamosvojitvi se je kritično opredelila do nastajajočih političnih razmerij in jih obsodila v članku Zaustaviti desnico. Spomenka Hribar je vsa leta kritično spremljala in vrednotila dogajanje v slovenski družbi. Tako je tudi danes. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo filozofinja, sociologinja in publicistka, dr. Spomenka Hribar, avtorica znamenitega eseja Krivda in Greh, v katerem je leta 1983 obsodila medvojno in povojno revolucionarno nasilje, predlagala narodno spravo in zaradi katerega so jo izključili iz Zveze Komunistov. Sodelovala je pri ustanovitvi Nove revije in v Odboru za varstvo človekovih pravic, ki je nastal ob aretaciji četverice. Po osamosvojitvi se je kritično opredelila do nastajajočih političnih razmerij in jih obsodila v članku Zaustaviti desnico. Spomenka Hribar je vsa leta kritično spremljala in vrednotila dogajanje v slovenski družbi. Tako je tudi danes. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Janja Hojnik spada med najbolj vplivne slovenske pravnike. Je specialistka za pravo EU in širša javnost jo pozna kot pronicljivo komentatorko, od arbitražnega sporazuma s Hrvaško, do Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot izjemna študentka se je nekoč, z diplomama iz prava in ekonomije, odločila za akademsko pot, čeprav so ji tudi v tujini ponujali vabljive položaje. Uspela je in danes objavlja članke v prestižnih tujih publikacijah. V Intervjuju govori o svoji poklicni poti enako odkrito kot o nekaterih problemih Slovenije na pravnem področju, tako doma kot v odnosu do Bruslja. Zapletene pravniške probleme zna, kot vedno, razložiti preprosto in razumljivo, kar je odlika velikih strokovnjakov. Najbrž je tudi to ena od lastnosti, zaradi katerih je tako priljubljena med študenti.
Dr. Janja Hojnik spada med najbolj vplivne slovenske pravnike. Je specialistka za pravo EU in širša javnost jo pozna kot pronicljivo komentatorko, od arbitražnega sporazuma s Hrvaško, do Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot izjemna študentka se je nekoč, z diplomama iz prava in ekonomije, odločila za akademsko pot, čeprav so ji tudi v tujini ponujali vabljive položaje. Uspela je in danes objavlja članke v prestižnih tujih publikacijah. V Intervjuju govori o svoji poklicni poti enako odkrito kot o nekaterih problemih Slovenije na pravnem področju, tako doma kot v odnosu do Bruslja. Zapletene pravniške probleme zna, kot vedno, razložiti preprosto in razumljivo, kar je odlika velikih strokovnjakov. Najbrž je tudi to ena od lastnosti, zaradi katerih je tako priljubljena med študenti.
Tokrat je voditelj Jože Možina v oddajo Intervju povabil eno najboljših slovenskih sodnic, Barbaro Zobec. Je vrhovna sodnica z več kot 100 razrešenimi primeri na leto in skoraj brez razveljavljene sodbe. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila njene družinske povezanosti s pravosodjem, sedanjega dela in kandidature za ustavno sodnico.
Tokrat je voditelj Jože Možina v oddajo Intervju povabil eno najboljših slovenskih sodnic, Barbaro Zobec. Je vrhovna sodnica z več kot 100 razrešenimi primeri na leto in skoraj brez razveljavljene sodbe. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila njene družinske povezanosti s pravosodjem, sedanjega dela in kandidature za ustavno sodnico.
Pogovor z mag. Jankom Boštjančičem, direktorjem Parka vojaške zgodovine v Pivki, je najprej neverjetna zgodba o pogumni ideji in njeni uspešni uresničitvi, kar je sploh na področju kulture in dediščine dokaj unikatno. Boštjančič, gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je duša in gonilna sila sedaj največjega muzejskega kompleksa v Sloveniji. Uspeh pa je vse prej kot stvar naključja – gre za plod trdega dela, vztrajnosti in bogate vsebine, ki pritegne množice obiskovalcev. Park vojaške zgodovine je tako lani postal tudi najbolj obiskan muzej pri nas, kar je dodaten razlog, da spregovorimo, kako je prišlo do tega uspeha. Mag. Boštjančič je po izobrazbi gozdarski inžinir, kar je nekaj let z veseljem počel – a zanimanje za zgodovino je na koncu prevladalo.
Pogovor z mag. Jankom Boštjančičem, direktorjem Parka vojaške zgodovine v Pivki, je najprej neverjetna zgodba o pogumni ideji in njeni uspešni uresničitvi, kar je sploh na področju kulture in dediščine dokaj unikatno. Boštjančič, gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je duša in gonilna sila sedaj največjega muzejskega kompleksa v Sloveniji. Uspeh pa je vse prej kot stvar naključja – gre za plod trdega dela, vztrajnosti in bogate vsebine, ki pritegne množice obiskovalcev. Park vojaške zgodovine je tako lani postal tudi najbolj obiskan muzej pri nas, kar je dodaten razlog, da spregovorimo, kako je prišlo do tega uspeha. Mag. Boštjančič je po izobrazbi gozdarski inžinir, kar je nekaj let z veseljem počel – a zanimanje za zgodovino je na koncu prevladalo.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Gost oddaje Intervju bo nizozemski novinar Olivier Van Beemen, ki je šest let svojega profesionalnega življenja posvetil preučevanju in dokumentiranju poslovanja nizozemskega podjetja Heineken na afriški celini. Rezultati njegovega dela dokazujejo, da je tudi Heineken med tistimi korporacijami, ki si v nerazvitih državah privoščijo marsikaj, kar bi bilo doma, na Zahodu, popolnoma nesprejemljivo. Heineken je seveda tudi lastnik dveh slovenskih pivovarn, Laško in Union, hkrati pa je tudi stoodstotni lastnik vodnih virov, iz katerih se črpa voda za to pivo. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo nizozemski novinar Olivier Van Beemen, ki je šest let svojega profesionalnega življenja posvetil preučevanju in dokumentiranju poslovanja nizozemskega podjetja Heineken na afriški celini. Rezultati njegovega dela dokazujejo, da je tudi Heineken med tistimi korporacijami, ki si v nerazvitih državah privoščijo marsikaj, kar bi bilo doma, na Zahodu, popolnoma nesprejemljivo. Heineken je seveda tudi lastnik dveh slovenskih pivovarn, Laško in Union, hkrati pa je tudi stoodstotni lastnik vodnih virov, iz katerih se črpa voda za to pivo. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Slovenska zamejka Erika Jazbar, rojena Goričanka, ki dela kot novinarka na RAI v Trstu, kot gostja intervjuja prihaja v pravem trenutku, ki sovpada z vračilom Narodnega doma v Trstu Slovencem in s poklonom obeh predsednikov ob pomniku slovenskim bazoviškim junakom ter žrtvam komunističnega nasilja v fojbah. Klasična filologinja, izjemno predana delu za slovensko narodno skupnost z jasnim pogledom v preteklost in prihodnost, je izjemno pronicljiv sogovornik, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države.
Slovenska zamejka Erika Jazbar, rojena Goričanka, ki dela kot novinarka na RAI v Trstu, kot gostja intervjuja prihaja v pravem trenutku, ki sovpada z vračilom Narodnega doma v Trstu Slovencem in s poklonom obeh predsednikov ob pomniku slovenskim bazoviškim junakom ter žrtvam komunističnega nasilja v fojbah. Klasična filologinja, izjemno predana delu za slovensko narodno skupnost z jasnim pogledom v preteklost in prihodnost, je izjemno pronicljiv sogovornik, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države.
Na predvečer 100. obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bo gost oddaje Intervju tržaški zgodovinar dr. Borut Klabjan, soavtor nove znanstvene monografije o Narodnem domu, ki bo dodatno osvetlila njegovo zgodovino in okoliščine požiga. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Na predvečer 100. obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bo gost oddaje Intervju tržaški zgodovinar dr. Borut Klabjan, soavtor nove znanstvene monografije o Narodnem domu, ki bo dodatno osvetlila njegovo zgodovino in okoliščine požiga. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Matija Ogrin, sodelavec SAZU, je najboljši poznavalec najstarejših slovenskih rokopisov, zato bo izjemno zanimiv pogovor z njim tudi stik z najstarejšimi pisnimi spomeniki in sploh slovensko kulturo. Med drugim bo v oddaji v starem jeziku naših prednikov prebral rekonstrukcijo krajšega besedila iz časa ustoličevanja karantanskih vojvod v 8. stoletju. Dr. Ogrin pojasni, da je slovenski jezik zelo star, saj se v več kot 1000 letin ni bistveno spremenil. Sploh v primerjavi npr. z angleščino, ki je povsem drugačna kot pred stoletji. Dr. Ogrin je družbeno zelo aktiven, med drugim je predsednik Nove slovenske zaveze, društva, ki neguje spomin na upornike proti revolucionarnemu gibanju med vojno in po njej. Vsako leto od leta 1990 pripravljajo spravno slovesnost v Kočevskem rogu za pobite vojne ujetnike. Letošnja je bila trideseta po vrsti, zgodilo pa se je prvič, da so za glavna govornika povabili predsednika republike in predsednika vlade. Prvič se je tudi zgodilo, da je bila spravna slovesnost ob breznu pri Macesnovi gorici, kjer so bili po ugotovitvah zgodovinarjev in raziskovalcev dejansko pomorjeni slovenski ujetniki. Dejstvo, da je bila prva spravna slovesnost leta 1990, na kateri je govoril tudi predsednik Milan Kučan, pa tudi vse kasnejše, organizirana ob breznu Pod Krenom, vidi dr. Ogrin kot namerno zavajanje nosilcev bivšega režima. Sklepa, da je tudi predsednik Kučan vedel, da se prva in kasnejše spravne slovesnosti do letošnje niso odvijale na kraju, kjer ležijo pomorjeni Slovenci. Namen Nove slovenske zaveze po več kot 75 letih, kar se je vojna končala, je uveljaviti pokop vseh žrtev in hkrati osvetliti kompleksno zgodovinsko dogajanje med vojno in revolucijo skozi prizmo posameznikov in družin, ki jih je prizadelo nasilje. Voditelj: Jože Možina
Dr. Matija Ogrin, sodelavec SAZU, je najboljši poznavalec najstarejših slovenskih rokopisov, zato bo izjemno zanimiv pogovor z njim tudi stik z najstarejšimi pisnimi spomeniki in sploh slovensko kulturo. Med drugim bo v oddaji v starem jeziku naših prednikov prebral rekonstrukcijo krajšega besedila iz časa ustoličevanja karantanskih vojvod v 8. stoletju. Dr. Ogrin pojasni, da je slovenski jezik zelo star, saj se v več kot 1000 letin ni bistveno spremenil. Sploh v primerjavi npr. z angleščino, ki je povsem drugačna kot pred stoletji. Dr. Ogrin je družbeno zelo aktiven, med drugim je predsednik Nove slovenske zaveze, društva, ki neguje spomin na upornike proti revolucionarnemu gibanju med vojno in po njej. Vsako leto od leta 1990 pripravljajo spravno slovesnost v Kočevskem rogu za pobite vojne ujetnike. Letošnja je bila trideseta po vrsti, zgodilo pa se je prvič, da so za glavna govornika povabili predsednika republike in predsednika vlade. Prvič se je tudi zgodilo, da je bila spravna slovesnost ob breznu pri Macesnovi gorici, kjer so bili po ugotovitvah zgodovinarjev in raziskovalcev dejansko pomorjeni slovenski ujetniki. Dejstvo, da je bila prva spravna slovesnost leta 1990, na kateri je govoril tudi predsednik Milan Kučan, pa tudi vse kasnejše, organizirana ob breznu Pod Krenom, vidi dr. Ogrin kot namerno zavajanje nosilcev bivšega režima. Sklepa, da je tudi predsednik Kučan vedel, da se prva in kasnejše spravne slovesnosti do letošnje niso odvijale na kraju, kjer ležijo pomorjeni Slovenci. Namen Nove slovenske zaveze po več kot 75 letih, kar se je vojna končala, je uveljaviti pokop vseh žrtev in hkrati osvetliti kompleksno zgodovinsko dogajanje med vojno in revolucijo skozi prizmo posameznikov in družin, ki jih je prizadelo nasilje. Voditelj: Jože Možina
Delovanje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je bilo spomladi vnovič resno ogroženo, saj je zaradi epidemije covida-19 in izgubljenega spomladanskega dela sezone ostal brez velikega dela letošnjega zaslužka. A hkrati je kriza le opozorila na siceršnje stanje neustreznega financiranja in mačehovskega odnosa države do naše najstarejše kulturne in znanstvene ustanove, ki nepretrgano deluje že od leta 1810 in se uvršča med desetino najbolj zanimivih zgodovinsko pomembnih botaničnih vrtov na svetu. O negotovem finančnem položaju, o vlogi Botaničnega vrta in življenju v njem se bo z vodjo vrta, botanikom, dr. Jožetom Bavconom pogovarjala Ksenija Horvat.
Delovanje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je bilo spomladi vnovič resno ogroženo, saj je zaradi epidemije covida-19 in izgubljenega spomladanskega dela sezone ostal brez velikega dela letošnjega zaslužka. A hkrati je kriza le opozorila na siceršnje stanje neustreznega financiranja in mačehovskega odnosa države do naše najstarejše kulturne in znanstvene ustanove, ki nepretrgano deluje že od leta 1810 in se uvršča med desetino najbolj zanimivih zgodovinsko pomembnih botaničnih vrtov na svetu. O negotovem finančnem položaju, o vlogi Botaničnega vrta in življenju v njem se bo z vodjo vrta, botanikom, dr. Jožetom Bavconom pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostjo intervjuja Urško Bačovnik Janša kljub temu, da gre za ženo predsednika vlade, javnost slabo pozna. Tokratni intervju na TV Slovenija, ki ga je pripravil Jože Možina, je sploh njen prvi daljši pogovor za kak televizijski medij. Sprehodimo se od njenega otroštva na kmetiji v Šentilju pri Velenju do odločitve za študij medicine in uspešnega dela v zdravniškem poklicu, ki ga ima posebej rada. V pogovoru spregovori tudi o razmerah po izbruhu epidemije, ko so jo kolegi rotili, naj pomaga, ker imajo le za tri dni zaščitne opreme. V tej luči pojasni svojo komunikacijo v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Pravi, da ničesar ne obžaluje in bi podobno storila še enkrat, ker se je zavedala stiske zdravstvenega osebja ob izbruhu epidemije, ko so na primer v celjski bolnišnici razpolagali z zaščitno opremo le za tri dni. Na svoje kolege zdravnike in medicinske sestre je ponosna, prav tako na delo tistih, ki so skrbeli za oskrbovance domov za ostarele. V pogovoru se gostja dotakne tudi širše problematike razmer v zdravstvu, ki ga pesti pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Ob tem ko je soprog Janez Janša prevzel vodenje vlade, se je zavedala, da prihaja zelo zahtevno obdobje in vnovičen pritisk na celo družino. V nadaljevanju odgovarja na novinarjevo vprašanje, kako se je soočila z organiziranim blatenjem njene družine v preteklih letih, ko so politični nasprotniki širili celo zlonamerne govorice o njenih otrocih. Kot temno obdobje izpostavi možev odhod v zapor in s tem povezane velike preizkušnje. Gostja pove, da se je Janezu Janši in celi družini takrat zgodila velika krivica. Žal ji je, da zaradi medijske gonje javnost ne pozna njenega moža takšnega, kot v resnici je. Podoba, kot jo slikajo mediji, je povsem izkrivljena, še izpostavlja Urška Bačovnik Janša. Gostja komentira tudi aktivnost soproga Janeza na družbenih omrežjih, ki ji ni vedno po godu, pravi pa, da verjame, da dela tisto, za kar meni, da je prav. Želi si več strpnosti in poštenja v slovenski naciji. Meni, da smo kot narod in država veliko dosegli in optimistično zre naprej.
Gostjo intervjuja Urško Bačovnik Janša kljub temu, da gre za ženo predsednika vlade, javnost slabo pozna. Tokratni intervju na TV Slovenija, ki ga je pripravil Jože Možina, je sploh njen prvi daljši pogovor za kak televizijski medij. Sprehodimo se od njenega otroštva na kmetiji v Šentilju pri Velenju do odločitve za študij medicine in uspešnega dela v zdravniškem poklicu, ki ga ima posebej rada. V pogovoru spregovori tudi o razmerah po izbruhu epidemije, ko so jo kolegi rotili, naj pomaga, ker imajo le za tri dni zaščitne opreme. V tej luči pojasni svojo komunikacijo v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Pravi, da ničesar ne obžaluje in bi podobno storila še enkrat, ker se je zavedala stiske zdravstvenega osebja ob izbruhu epidemije, ko so na primer v celjski bolnišnici razpolagali z zaščitno opremo le za tri dni. Na svoje kolege zdravnike in medicinske sestre je ponosna, prav tako na delo tistih, ki so skrbeli za oskrbovance domov za ostarele. V pogovoru se gostja dotakne tudi širše problematike razmer v zdravstvu, ki ga pesti pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Ob tem ko je soprog Janez Janša prevzel vodenje vlade, se je zavedala, da prihaja zelo zahtevno obdobje in vnovičen pritisk na celo družino. V nadaljevanju odgovarja na novinarjevo vprašanje, kako se je soočila z organiziranim blatenjem njene družine v preteklih letih, ko so politični nasprotniki širili celo zlonamerne govorice o njenih otrocih. Kot temno obdobje izpostavi možev odhod v zapor in s tem povezane velike preizkušnje. Gostja pove, da se je Janezu Janši in celi družini takrat zgodila velika krivica. Žal ji je, da zaradi medijske gonje javnost ne pozna njenega moža takšnega, kot v resnici je. Podoba, kot jo slikajo mediji, je povsem izkrivljena, še izpostavlja Urška Bačovnik Janša. Gostja komentira tudi aktivnost soproga Janeza na družbenih omrežjih, ki ji ni vedno po godu, pravi pa, da verjame, da dela tisto, za kar meni, da je prav. Želi si več strpnosti in poštenja v slovenski naciji. Meni, da smo kot narod in država veliko dosegli in optimistično zre naprej.
Varčevalni ukrepi, običajna posledica gospodarskih kriz, najbolj prizadenejo predvsem ranljive skupine, kot so otroci, že leta opozarjajo zaščitniki pravic otrok. Ni še celovite slike, so pa opozorila na to, kako bo pandemija vplivala na dobrobit otrok. O vsem tem bi morali govoriti in nato tudi ukrepati bistveno bolj zavzeto, meni tokratna gostja oddaje Intervju, to je Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, organizacije, ki že skoraj sedem desetletij skrbi, da bi bilo vsem otrokom čim bolje. Z Darjo Groznik se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Varčevalni ukrepi, običajna posledica gospodarskih kriz, najbolj prizadenejo predvsem ranljive skupine, kot so otroci, že leta opozarjajo zaščitniki pravic otrok. Ni še celovite slike, so pa opozorila na to, kako bo pandemija vplivala na dobrobit otrok. O vsem tem bi morali govoriti in nato tudi ukrepati bistveno bolj zavzeto, meni tokratna gostja oddaje Intervju, to je Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, organizacije, ki že skoraj sedem desetletij skrbi, da bi bilo vsem otrokom čim bolje. Z Darjo Groznik se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Čas koronavirusa je razkril vse: pomen medicinskih sester v zdravstvenem sistemu, njihovo požrtvovalnost, pomen topline človeških odnosov v hudih stiskah ljudi … O vsem tem govori tokratna gostja, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Govori tudi o čisto konkretnih primerih, ko je mama šele po osmih tednih lahko objela otroke, pa o stiskah medicinskih sester, ko na začetku epidemije ni bilo zaščitne opreme, o njihovem tveganju lastnega zdravja za dobro bolnika in o tako prozaičnih stvareh kot so obljubljeni dodatki k plači. Sama Monika Ažman ima izkušnje z obeh strani – že kot otrok je bila nekaj let bolnica v Valdoltri, mnogo kasneje je preživela raka; vse to je vplivalo na njen poklic in delo medicinske sestre, neverjetnega optimizma pa nikoli ni izgubila. Voditeljica: Lidija Hren
Čas koronavirusa je razkril vse: pomen medicinskih sester v zdravstvenem sistemu, njihovo požrtvovalnost, pomen topline človeških odnosov v hudih stiskah ljudi … O vsem tem govori tokratna gostja, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Govori tudi o čisto konkretnih primerih, ko je mama šele po osmih tednih lahko objela otroke, pa o stiskah medicinskih sester, ko na začetku epidemije ni bilo zaščitne opreme, o njihovem tveganju lastnega zdravja za dobro bolnika in o tako prozaičnih stvareh kot so obljubljeni dodatki k plači. Sama Monika Ažman ima izkušnje z obeh strani – že kot otrok je bila nekaj let bolnica v Valdoltri, mnogo kasneje je preživela raka; vse to je vplivalo na njen poklic in delo medicinske sestre, neverjetnega optimizma pa nikoli ni izgubila. Voditeljica: Lidija Hren
Gostja intervjuja bo profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer, svetovno najbolj uveljavljena slovenska znanstvenica, kemičarka in pedagoginja. Bila je dekanja Pedagoške akademije, profesorica na Fakuteti za naravoslovje in tehnologijo, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, in predavateljica na številnih tujih univerzah. Kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke, Programa združenih narodov za razvoj, je delovala v vsaj 50 državah na vseh celinah. Bila tudi je podpredsednica znamenite Kavčičeve vlade, bila je prva in izvirna na številnih področjih znanosti, povezovanja znanosti z industrijo, informatiko in navduševanja otrok nad naravoslovjem. S prof. Kornhauserjevo se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja intervjuja bo profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer, svetovno najbolj uveljavljena slovenska znanstvenica, kemičarka in pedagoginja. Bila je dekanja Pedagoške akademije, profesorica na Fakuteti za naravoslovje in tehnologijo, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, in predavateljica na številnih tujih univerzah. Kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke, Programa združenih narodov za razvoj, je delovala v vsaj 50 državah na vseh celinah. Bila tudi je podpredsednica znamenite Kavčičeve vlade, bila je prva in izvirna na številnih področjih znanosti, povezovanja znanosti z industrijo, informatiko in navduševanja otrok nad naravoslovjem. S prof. Kornhauserjevo se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Bert Pribac je bil znan predvsem kot književnik in kot eden izmed najvidnejših književnih ustvarjalcev v slovenskem izseljenstvu, manj pa je znano njegovo poklicno delo v Avstraliji, kakor tudi njegovo kulturno in društveno delovanje v Canberri, kjer je preživel večino svojega izseljenskega življenja. Kljub težavam se je ves čas izseljenstva zavzemal za ohranjanje vezi z domovino, zlasti glede kulturnega delovanja, pa tudi za premagovanje nazorskih razlik med različnimi skupinami v izseljenstvu in za spravo tako med emigrantskimi skupinami kakor tudi z matično domovino. V letu 2000 se je z drugo ženo in dvema sinovoma za stalno vrnil v rodno Istro. Voditelj Lado Ambrožič.
Bert Pribac je bil znan predvsem kot književnik in kot eden izmed najvidnejših književnih ustvarjalcev v slovenskem izseljenstvu, manj pa je znano njegovo poklicno delo v Avstraliji, kakor tudi njegovo kulturno in društveno delovanje v Canberri, kjer je preživel večino svojega izseljenskega življenja. Kljub težavam se je ves čas izseljenstva zavzemal za ohranjanje vezi z domovino, zlasti glede kulturnega delovanja, pa tudi za premagovanje nazorskih razlik med različnimi skupinami v izseljenstvu in za spravo tako med emigrantskimi skupinami kakor tudi z matično domovino. V letu 2000 se je z drugo ženo in dvema sinovoma za stalno vrnil v rodno Istro. Voditelj Lado Ambrožič.
Gost oddaje intervju bo Vlado Vrbič, kulturni delavec, direktor knjižnice Velenje, prevajalec in pisatelj. Njegovo najnovejše delo je roman Prestreljene Sanje, o življenju in delu legendarnega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. O Kajuhu in o kulturnem utripu Šaleške doline se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje intervju bo Vlado Vrbič, kulturni delavec, direktor knjižnice Velenje, prevajalec in pisatelj. Njegovo najnovejše delo je roman Prestreljene Sanje, o življenju in delu legendarnega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. O Kajuhu in o kulturnem utripu Šaleške doline se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni gost Intervjuja spada med nesporne avtoritete v slovenskem prostoru, kar daje njegovim pogledom in vrednotenjem sedanjih razmer še posebno težo. Dr. Petrič je že 60 let opazovalec in oblikovalec slovenske politike, od študentske politike in članstva v Kavčičevi vladi v nekdanji državi do veleposlaništva v ZDA v samostojni Sloveniji, Ustavnega sodišča RS in sedanjega svetovanja v uradu predsednika republike. Že v uvodu poudarja, da imamo zaradi epidemije tudi Slovenci res težke razmere. Pričakuje velike težave na svetovni ravni, in Slovenija pri tem ne more biti izjema. Povečale se bodo socialne stiske in brezposelnost. Kot nespametno in kratkovidno ocenjuje delovanje tistih skupin in politik, ki sedanje razmere izkoriščajo za priložnost za prevratne namene, kot je zrušitev vlade in podobno. Poudarja, da se je vlada ob spopadu s krizo skupaj z zdravstvom in ostalimi deležniki odlično izkazala. Posli z zaščitno opremo so po njegovem potrebni preiskave, nikakor pa ne medijskega linča, kot smo mu priča, izrazito pa ga skrbi poskus ustvarjanja histerije, nemirov in kaosa. Med tistimi, ki prihajajo na ulice in si želijo protestov, ne vidi ljudi iz zdravstva, ki med krizo nosijo največje breme, tudi ne delavcev in obrtnikov, ki so izgubili delo, zato meni, da gre za drugačne motive. Posebej omenja pomen medijev in javne radiotelevizije, ki morajo po njegovem delovati skrajno odgovorno in konstruktivno, saj bomo v tem obdobju uspešni le, če bomo povezani. Gost poudarja, da se nikakor ne smemo prepustiti polarizaciji, kot se je zgodila med vojno in kasneje. Sedanje razmere spopadanja s krizo ne vidi kot pot v diktaturo, opozarja pa, da lahko ulica z ustvarjanjem nereda posledično vodi tudi v to smer. Dr. Petrič je velik zagovornik sodelovanja in nasprotnik izključevanja, kot smo mu priča v delu slovenske politike. Sam, ki je po politični usmeritvi levičar, je že v zgodnjem obdobju, med študijem, videl, kako je nekdanji režim zatiral in izločal drugače misleče oz. študente iz »nepravih« družin. Meni, da je zapuščino komunizma treba pustiti za sabo, in obžaluje, da Slovenija po letu 1990 ni bila sposobna ovrednotiti polpretekle zgodovine in obsoditi zločinov komunističnega režima, kar bi nam omogočilo manj obremenjeno pot v prihodnost. Voditelj Jože Možina.
Tokratni gost Intervjuja spada med nesporne avtoritete v slovenskem prostoru, kar daje njegovim pogledom in vrednotenjem sedanjih razmer še posebno težo. Dr. Petrič je že 60 let opazovalec in oblikovalec slovenske politike, od študentske politike in članstva v Kavčičevi vladi v nekdanji državi do veleposlaništva v ZDA v samostojni Sloveniji, Ustavnega sodišča RS in sedanjega svetovanja v uradu predsednika republike. Že v uvodu poudarja, da imamo zaradi epidemije tudi Slovenci res težke razmere. Pričakuje velike težave na svetovni ravni, in Slovenija pri tem ne more biti izjema. Povečale se bodo socialne stiske in brezposelnost. Kot nespametno in kratkovidno ocenjuje delovanje tistih skupin in politik, ki sedanje razmere izkoriščajo za priložnost za prevratne namene, kot je zrušitev vlade in podobno. Poudarja, da se je vlada ob spopadu s krizo skupaj z zdravstvom in ostalimi deležniki odlično izkazala. Posli z zaščitno opremo so po njegovem potrebni preiskave, nikakor pa ne medijskega linča, kot smo mu priča, izrazito pa ga skrbi poskus ustvarjanja histerije, nemirov in kaosa. Med tistimi, ki prihajajo na ulice in si želijo protestov, ne vidi ljudi iz zdravstva, ki med krizo nosijo največje breme, tudi ne delavcev in obrtnikov, ki so izgubili delo, zato meni, da gre za drugačne motive. Posebej omenja pomen medijev in javne radiotelevizije, ki morajo po njegovem delovati skrajno odgovorno in konstruktivno, saj bomo v tem obdobju uspešni le, če bomo povezani. Gost poudarja, da se nikakor ne smemo prepustiti polarizaciji, kot se je zgodila med vojno in kasneje. Sedanje razmere spopadanja s krizo ne vidi kot pot v diktaturo, opozarja pa, da lahko ulica z ustvarjanjem nereda posledično vodi tudi v to smer. Dr. Petrič je velik zagovornik sodelovanja in nasprotnik izključevanja, kot smo mu priča v delu slovenske politike. Sam, ki je po politični usmeritvi levičar, je že v zgodnjem obdobju, med študijem, videl, kako je nekdanji režim zatiral in izločal drugače misleče oz. študente iz »nepravih« družin. Meni, da je zapuščino komunizma treba pustiti za sabo, in obžaluje, da Slovenija po letu 1990 ni bila sposobna ovrednotiti polpretekle zgodovine in obsoditi zločinov komunističnega režima, kar bi nam omogočilo manj obremenjeno pot v prihodnost. Voditelj Jože Možina.
V skladu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani objavljamo popravek na oddajo Intervju, z dne 20.10.2019, v kateri je bil gost Zvjezdan Radonjić.
V skladu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani objavljamo popravek na oddajo Intervju, z dne 20.10.2019, v kateri je bil gost Zvjezdan Radonjić.
Tokrat bo gost oddaje Intervju ekonomist in profesor Jože P. Damijan, teme pogovora pa vprašanja: kakšen bo svet po koncu krize. Bo gospodarstvo oživelo? Bodo delovna mesta? Ali vlade in centralne banke delajo dovolj za preprečitev globoke recesije? Kako bo pandemija spremenila politično in gospodarsko ureditev Evrope in sveta? Kakšna bo v prihodnje vloga države? Bomo sedanje priložnosti izkoristili za ukrepe na področju varstva okolja? S profesorjem Damijanom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju ekonomist in profesor Jože P. Damijan, teme pogovora pa vprašanja: kakšen bo svet po koncu krize. Bo gospodarstvo oživelo? Bodo delovna mesta? Ali vlade in centralne banke delajo dovolj za preprečitev globoke recesije? Kako bo pandemija spremenila politično in gospodarsko ureditev Evrope in sveta? Kakšna bo v prihodnje vloga države? Bomo sedanje priložnosti izkoristili za ukrepe na področju varstva okolja? S profesorjem Damijanom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju je dr. Žiga Turk, ki velja za enega najbolj avtonomnih intelektualcev pri nas, poleg svojega poklicnega profesorskega dela na gradbeni fakulteti v Ljubljani orisal tudi svoj pogled na zdajšnje razmere v državi na področju politike in medijev. Njegova stališča so posebej zanimiva zato, ker odstopajo od glavnega medijskega toka, za katerega Turk meni, da je sestavni del histerije, ki želi zrušiti trenutno vlado ne glede na to, da deluje uspešno. »Mene čudi, od kot ta popadljivost, to histerično nasprotovanje vsemu, kar vlada naredi. Se mi zdi, da to sodi v slovenski vzorec neverjetne nestrpnosti, ki vztraja v delu slovenskega političnega prostora do tega, kar ni del pridobitev revolucije, če najbolj na kratko povem,« pravi Turk in dodaja, da bi od resnih državljanov pričakovali konstruktivno držo in ne destrukcije za vsako ceno. Ob nizu razlogov za take razmere prof. Turk poudarja, da je dominanten medijski prostor v 90 odstotkih prežet z enim pogledom na svet, kar ustvarja medijsko konstrukcijo realnosti, ki je v domeni slovenske levice. Ta je po prepričanju dr. Žige Turka zdaj, ko boj za delavske pravice ni več aktualen, našla svoj politični motiv v antijanšizmu. Janez Janša po prepričanju gosta stoji na točki, »v kateri se simbolno skoncentrira vse tisto, kar pridobitvam revolucije v Sloveniji ni všeč«. Razlog, zakaj pri tem sodeluje tudi dobršen del medijev, vidi dr. Turk najprej v kadrovski politiki, ki se vleče še iz časov enoumja. Po drugi strani pa ugotavlja, da so mediji v krizi, saj se množica uporabnikov seli na splet, mediji pa vidijo eno od možnosti preživetja v tem, da utrjujejo predsodke. Gost poziva k pluralizaciji medijev, pri tem pa je posebej pozoren na poskuse cenzure pod krinko preganjanja sovražnega govora, lažnih novic in podobnega. Poglavitno pričakovanje državljanov od politike je, da imajo kompetentno vlado, ki kakovostno opravlja svojo funkcijo v dobro ljudi. Sedanji vladi pripisuje, da vleče dobre in učinkovite poteze, kar se utegne po Turkovem prepričanju maščevati tistim, ki širijo protivladno histerijo. Po njegovem je odgovornost tako vladajočih kot opozicijskih politikov in tudi novinarjev, da preprečijo hujskanje in sistematično ščuvanje, kakršnemu smo priča zdaj: »Pomembno je, da države vstopamo v to krizo malo bolj složno, ne pa da imamo občutek, da nekateri komaj čakajo, da bi prišlo do kaosa, v katerem bi lahko dosegli spremembo režima tako, kot so že enkrat v letih '41, '42 poskušali. Povezanost in sloga – to je v teh razmerah pomembno.« Dr. Turk upa, da se bodo razmere glede pandemije umirile, vendar opozarja na sicer majhno verjetnost, da se to ne bo zgodilo, in v tem primeru so posledice lahko katastrofalne. »Zato se je treba pripraviti, kako bomo na tej barki skupaj, kako bomo složni, kako bomo drug drugemu pomagali, ne pa drug drugega metali v morje.« Kot orodji za spopad s krizo vidi dr. Turk tudi ponižnost in hvaležnost, pozabljeni vrlini, ki ju v pogovoru na zelo zanimiv način naveže na sedanje razmere.
V tokratnem intervjuju je dr. Žiga Turk, ki velja za enega najbolj avtonomnih intelektualcev pri nas, poleg svojega poklicnega profesorskega dela na gradbeni fakulteti v Ljubljani orisal tudi svoj pogled na zdajšnje razmere v državi na področju politike in medijev. Njegova stališča so posebej zanimiva zato, ker odstopajo od glavnega medijskega toka, za katerega Turk meni, da je sestavni del histerije, ki želi zrušiti trenutno vlado ne glede na to, da deluje uspešno. »Mene čudi, od kot ta popadljivost, to histerično nasprotovanje vsemu, kar vlada naredi. Se mi zdi, da to sodi v slovenski vzorec neverjetne nestrpnosti, ki vztraja v delu slovenskega političnega prostora do tega, kar ni del pridobitev revolucije, če najbolj na kratko povem,« pravi Turk in dodaja, da bi od resnih državljanov pričakovali konstruktivno držo in ne destrukcije za vsako ceno. Ob nizu razlogov za take razmere prof. Turk poudarja, da je dominanten medijski prostor v 90 odstotkih prežet z enim pogledom na svet, kar ustvarja medijsko konstrukcijo realnosti, ki je v domeni slovenske levice. Ta je po prepričanju dr. Žige Turka zdaj, ko boj za delavske pravice ni več aktualen, našla svoj politični motiv v antijanšizmu. Janez Janša po prepričanju gosta stoji na točki, »v kateri se simbolno skoncentrira vse tisto, kar pridobitvam revolucije v Sloveniji ni všeč«. Razlog, zakaj pri tem sodeluje tudi dobršen del medijev, vidi dr. Turk najprej v kadrovski politiki, ki se vleče še iz časov enoumja. Po drugi strani pa ugotavlja, da so mediji v krizi, saj se množica uporabnikov seli na splet, mediji pa vidijo eno od možnosti preživetja v tem, da utrjujejo predsodke. Gost poziva k pluralizaciji medijev, pri tem pa je posebej pozoren na poskuse cenzure pod krinko preganjanja sovražnega govora, lažnih novic in podobnega. Poglavitno pričakovanje državljanov od politike je, da imajo kompetentno vlado, ki kakovostno opravlja svojo funkcijo v dobro ljudi. Sedanji vladi pripisuje, da vleče dobre in učinkovite poteze, kar se utegne po Turkovem prepričanju maščevati tistim, ki širijo protivladno histerijo. Po njegovem je odgovornost tako vladajočih kot opozicijskih politikov in tudi novinarjev, da preprečijo hujskanje in sistematično ščuvanje, kakršnemu smo priča zdaj: »Pomembno je, da države vstopamo v to krizo malo bolj složno, ne pa da imamo občutek, da nekateri komaj čakajo, da bi prišlo do kaosa, v katerem bi lahko dosegli spremembo režima tako, kot so že enkrat v letih '41, '42 poskušali. Povezanost in sloga – to je v teh razmerah pomembno.« Dr. Turk upa, da se bodo razmere glede pandemije umirile, vendar opozarja na sicer majhno verjetnost, da se to ne bo zgodilo, in v tem primeru so posledice lahko katastrofalne. »Zato se je treba pripraviti, kako bomo na tej barki skupaj, kako bomo složni, kako bomo drug drugemu pomagali, ne pa drug drugega metali v morje.« Kot orodji za spopad s krizo vidi dr. Turk tudi ponižnost in hvaležnost, pozabljeni vrlini, ki ju v pogovoru na zelo zanimiv način naveže na sedanje razmere.
Na velikonočno nedeljo, največji krščanski praznik, je voditelj dr. Jože Možina pred mikrofon povabili karizmatičnega duhovnika mlajše generacije p. dr. Andraža Arka iz reda frančiškanov. Z njim smo se pogovarjali pred »njegovo«, Plečnikovo cerkvijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki kot vse cerkve po svetu še ostaja zaprta. Dr. Arko je uvodoma delil svoj pogled na stanje epidemije, ki je seveda velika preizkušnja, hkrati pa priložnost za vpogled vase, za duhovno rast in preobrazbo, ne le vsakega od nas ampak tudi cerkve, ki jo teži veliko balasta in napak. Za družine, ki so sedaj veliko skupaj, je to nova priložnost za poglobitev oz. obuditev odnosov, pa tudi za celjenje ran iz preteklosti, ki so pač del življenja. Velika noč je za p. Andraža temeljno sporočilo, saj oznanja, da smrt nima zadnje besede, pač pa jo ima življenje. V pogovoru se p. Arko dotakne trpljenja kot nečesa, kar je neizbežno in čemur ni mogoče ubežati. V današnjem pogosto pomehkuženem svetu ljudje težimo le h končnemu rezultatu oz. uspehu, trnova pot do tega, ki jo predstavljajo preizkušnje, pa nam je pogosto pretežka, pravi dr. Arko in dodaja: »Imeti se fajn, uživati, biti super. Ampak do tega veselja lahko pridemo le, če sprejemamo tudi stiske, preizkušnje, trpljenje kot sestavni del našega življenja, še več, da nas kriza in preizkušnja preoblikujeta, da skozi trpljenje in preizkušnjo pridemo na nov, globlji nivo življenja.« Dr. Andraž Arko poudarja, da je treba »umreti« tudi v sebi, v svojem egu, da lahko potem korenito izboljšamo katerikoli odnos. Značilnost sodobnih ljudi je pogosto prevladujoča potreba po javni prepoznavnosti in veljavi, na primer na družbenih omrežjih. V ozadju te velike želje pa dr. Arko vidi hrepenenje po tem, da bi bil človek, posameznik, deležen potrditve, da bi mu nekdo končno povedal, da nekaj velja, da je prav naredil oz. da ga ima nekdo rad: »Sem 12 let duhovnik, pa sem v svojemu življenju že vse prevečkrat srečal ljudi, ki jim je manjkalo to, da bi jih nekdo potrdil in jim rekel, da jih ima rad.« Sedanja kriza zaradi epidemije poleg stisk prinaša tudi zglede, ki navdihujejo in dajejo upanje za prihodnost: »Mislim, da se preobraža, kar se sedaj dogaja, ko se odpirajo srca ljudi, ko grem onkraj sebičnosti svojega dobrega počutja in lahko pomagam drugemu.« Dr. Arko se na koncu dotakne tudi problema slovenske razdvojenosti, ki ga posebej žalosti. Meni, da smo maloštevilen narod, ki si tega ne more privoščiti, saj bomo preživeli le enotni.
Na velikonočno nedeljo, največji krščanski praznik, je voditelj dr. Jože Možina pred mikrofon povabili karizmatičnega duhovnika mlajše generacije p. dr. Andraža Arka iz reda frančiškanov. Z njim smo se pogovarjali pred »njegovo«, Plečnikovo cerkvijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki kot vse cerkve po svetu še ostaja zaprta. Dr. Arko je uvodoma delil svoj pogled na stanje epidemije, ki je seveda velika preizkušnja, hkrati pa priložnost za vpogled vase, za duhovno rast in preobrazbo, ne le vsakega od nas ampak tudi cerkve, ki jo teži veliko balasta in napak. Za družine, ki so sedaj veliko skupaj, je to nova priložnost za poglobitev oz. obuditev odnosov, pa tudi za celjenje ran iz preteklosti, ki so pač del življenja. Velika noč je za p. Andraža temeljno sporočilo, saj oznanja, da smrt nima zadnje besede, pač pa jo ima življenje. V pogovoru se p. Arko dotakne trpljenja kot nečesa, kar je neizbežno in čemur ni mogoče ubežati. V današnjem pogosto pomehkuženem svetu ljudje težimo le h končnemu rezultatu oz. uspehu, trnova pot do tega, ki jo predstavljajo preizkušnje, pa nam je pogosto pretežka, pravi dr. Arko in dodaja: »Imeti se fajn, uživati, biti super. Ampak do tega veselja lahko pridemo le, če sprejemamo tudi stiske, preizkušnje, trpljenje kot sestavni del našega življenja, še več, da nas kriza in preizkušnja preoblikujeta, da skozi trpljenje in preizkušnjo pridemo na nov, globlji nivo življenja.« Dr. Andraž Arko poudarja, da je treba »umreti« tudi v sebi, v svojem egu, da lahko potem korenito izboljšamo katerikoli odnos. Značilnost sodobnih ljudi je pogosto prevladujoča potreba po javni prepoznavnosti in veljavi, na primer na družbenih omrežjih. V ozadju te velike želje pa dr. Arko vidi hrepenenje po tem, da bi bil človek, posameznik, deležen potrditve, da bi mu nekdo končno povedal, da nekaj velja, da je prav naredil oz. da ga ima nekdo rad: »Sem 12 let duhovnik, pa sem v svojemu življenju že vse prevečkrat srečal ljudi, ki jim je manjkalo to, da bi jih nekdo potrdil in jim rekel, da jih ima rad.« Sedanja kriza zaradi epidemije poleg stisk prinaša tudi zglede, ki navdihujejo in dajejo upanje za prihodnost: »Mislim, da se preobraža, kar se sedaj dogaja, ko se odpirajo srca ljudi, ko grem onkraj sebičnosti svojega dobrega počutja in lahko pomagam drugemu.« Dr. Arko se na koncu dotakne tudi problema slovenske razdvojenosti, ki ga posebej žalosti. Meni, da smo maloštevilen narod, ki si tega ne more privoščiti, saj bomo preživeli le enotni.
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. Voditelj Jože Možina.
Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. Voditelj Jože Možina.
Gost oddaje Intervju bo dr. Janez Kocijančič, pravnik, politik in gospodarstvenik, nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zdaj predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni občan mesta Ljubljana. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Janez Kocijančič, pravnik, politik in gospodarstvenik, nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zdaj predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni občan mesta Ljubljana. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Zdenka Čebašek Travnik je psihiatrinja, ki se je v preteklosti v svoji stroki posvečala predvsem problemom alkoholizma. Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bila vrsto let na vodilnih položajih, leta 2006 pa je postala varuhinja človekovih pravic, danes je načelu Zdravniške zbornice. Čebašek Travnikova v pogovoru izpostavi nekatere točke iz svoje profesionalne kariere, pretežni del pogovora pa je namenjen sedanjemu izjemnemu času koronavirusa, vlogi zdravnikov in Zdravniške zbornice pri spopadanju z gripo, vključno s stiskami in tesnobo ljudi ter zdravstvenega osebja. Voditeljica Lidija Hren.
Zdenka Čebašek Travnik je psihiatrinja, ki se je v preteklosti v svoji stroki posvečala predvsem problemom alkoholizma. Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bila vrsto let na vodilnih položajih, leta 2006 pa je postala varuhinja človekovih pravic, danes je načelu Zdravniške zbornice. Čebašek Travnikova v pogovoru izpostavi nekatere točke iz svoje profesionalne kariere, pretežni del pogovora pa je namenjen sedanjemu izjemnemu času koronavirusa, vlogi zdravnikov in Zdravniške zbornice pri spopadanju z gripo, vključno s stiskami in tesnobo ljudi ter zdravstvenega osebja. Voditeljica Lidija Hren.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših nemških pisateljev, Bernhard Schlink. Ne le nemške, bralce vsega sveta je osvojil z romanom Bralec, v katerem raziskuje občutenje krivde druge generacije za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. Po tem romanu je nastal tudi istoimenski, z oskarjem nagrajeni film, s Kate Winslet, Ralphom Fiennesom in Davidom Krossom v glavnih vlogah. V slovenščini so poleg Bralca zdaj izšle tudi Schlinkove kratke zgodbe v zbirki Ljubezenski pobegi ter romana Konec tedna in Olga. Bernard Schlink ni le pisatelj temveč tudi predavatelj prava na berlinski Humboldtovi univerzi, dolgo pa je bil tudi ustavni sodnik. Je vrhunski analitik političnega in družbenega dogajanja v Nemčiji in v Evropi. Z Bernhardom Schlinkom se bo v oddaji Intervju pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših nemških pisateljev, Bernhard Schlink. Ne le nemške, bralce vsega sveta je osvojil z romanom Bralec, v katerem raziskuje občutenje krivde druge generacije za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. Po tem romanu je nastal tudi istoimenski, z oskarjem nagrajeni film, s Kate Winslet, Ralphom Fiennesom in Davidom Krossom v glavnih vlogah. V slovenščini so poleg Bralca zdaj izšle tudi Schlinkove kratke zgodbe v zbirki Ljubezenski pobegi ter romana Konec tedna in Olga. Bernard Schlink ni le pisatelj temveč tudi predavatelj prava na berlinski Humboldtovi univerzi, dolgo pa je bil tudi ustavni sodnik. Je vrhunski analitik političnega in družbenega dogajanja v Nemčiji in v Evropi. Z Bernhardom Schlinkom se bo v oddaji Intervju pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Gost oddaje Intervju bo slovenski gledališki režise, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Janez Pipan. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo slovenski gledališki režise, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Janez Pipan. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogovor z Janezom Stanovnikom, nekdanjim predsednikom predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. O njegovi bogati življenjski poti in o neizbrisnem pečatu, ki ga je pustil na slovenski družbi, se je leta 2009 v oddaji Intervju pogovarjal Lado Ambrožič.
Pogovor z Janezom Stanovnikom, nekdanjim predsednikom predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. O njegovi bogati življenjski poti in o neizbrisnem pečatu, ki ga je pustil na slovenski družbi, se je leta 2009 v oddaji Intervju pogovarjal Lado Ambrožič.
Biserka Marolt Meden se v zadnjem času pojavlja v javnosti kot predsednica društva Srebrna nit. A to je zgolj zadnji prostovoljni projekt, pri katerem sodeluje, iz preteklosti je zagotovo najbolj znan projekt izgradnje Pediatrične klinike, pri katerem je bila gonilna sila. Nekdanje bitke za boljše pogoje bolnih otrok so torej zamenjale današnje aktivnosti za boljše razmere starejših ljudi, pa naj gre za pozive k nujni izgradnji domov, za pomoč na domu ali za izboljšanje razmer v domovih znotraj obstoječega sistema. V pogovoru Marolt Medenova odkrito spregovori tudi o drugi plati njenega prostovoljnega dela – o skladovnicah polen pod noge, odnosu politikov, posledično o osebnih stiskah.
Biserka Marolt Meden se v zadnjem času pojavlja v javnosti kot predsednica društva Srebrna nit. A to je zgolj zadnji prostovoljni projekt, pri katerem sodeluje, iz preteklosti je zagotovo najbolj znan projekt izgradnje Pediatrične klinike, pri katerem je bila gonilna sila. Nekdanje bitke za boljše pogoje bolnih otrok so torej zamenjale današnje aktivnosti za boljše razmere starejših ljudi, pa naj gre za pozive k nujni izgradnji domov, za pomoč na domu ali za izboljšanje razmer v domovih znotraj obstoječega sistema. V pogovoru Marolt Medenova odkrito spregovori tudi o drugi plati njenega prostovoljnega dela – o skladovnicah polen pod noge, odnosu politikov, posledično o osebnih stiskah.
Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.
V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju sociologinja, dr. Valerija Korošec, dolgoletna zagovornica uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Ideja ima v svetu veliko zagovornikov, sploh v času, ko so pred nami velike spremembe na področju dela. Bi UTD lahko bi pravi odgovor za izzive avtomatizacije številnih poklicev? Bi lahko na področju socialne varnosti za manj sredstev ponudili več? Bo vlada uvedla otroški dodatek kot temeljni univerzalni dohodek? O vsem tem se bo z Valerijo Korošec pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju sociologinja, dr. Valerija Korošec, dolgoletna zagovornica uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Ideja ima v svetu veliko zagovornikov, sploh v času, ko so pred nami velike spremembe na področju dela. Bi UTD lahko bi pravi odgovor za izzive avtomatizacije številnih poklicev? Bi lahko na področju socialne varnosti za manj sredstev ponudili več? Bo vlada uvedla otroški dodatek kot temeljni univerzalni dohodek? O vsem tem se bo z Valerijo Korošec pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo Tone Hočevar, dolgoletni novinar, dopisnik iz Srednje in Latinske Amerike, ter nato iz Rima iz Vatikana. Je ena redkih novinarskih osebnostni, ki ima izkušnje tako s televizije, časopisa in agencijskega novinarstva. S Tonetom Hočevarjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo Tone Hočevar, dolgoletni novinar, dopisnik iz Srednje in Latinske Amerike, ter nato iz Rima iz Vatikana. Je ena redkih novinarskih osebnostni, ki ima izkušnje tako s televizije, časopisa in agencijskega novinarstva. S Tonetom Hočevarjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni gost nedeljskega intervjuja bo prvi zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ki je s svojim javnim delovanjem, vtkan v same začetke nastajanja slovenske države. Pred 30 leti je bil podpredsednik Demosa, koalicije opozicijskih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah porazila nekdanje komuniste oz. stranke, ki so izšle iz družbenopolitičih organizacij bivšega režima in ki je vodila projekt osamosvojitve. Pogovor bo tekel prav o prelomnem pomenu Demosa, tudi v spoznanju, da so se pomena te koalicije zavedali toliko bolj takrat, ko je ni bilo več. Rupel izpostavlja, da je ob obiskih v tujini v tistem času, tudi predsednik Kučan nastopal z idejami Demosa. Rupel ugotavlja, da je bila samorazpustitev Demosa napaka in da je potem, ko koalicije ni bilo več, spet začel pridobivati na moči aparat bivšega režima, ki po njegovem sedaj obvladuje Slovenijo. Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualne slovenske zunanje politike, ki ji Rupel svetuje več poguma in premočrtnosti. Intervju vodi dr.Jože Možina.
Tokratni gost nedeljskega intervjuja bo prvi zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ki je s svojim javnim delovanjem, vtkan v same začetke nastajanja slovenske države. Pred 30 leti je bil podpredsednik Demosa, koalicije opozicijskih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah porazila nekdanje komuniste oz. stranke, ki so izšle iz družbenopolitičih organizacij bivšega režima in ki je vodila projekt osamosvojitve. Pogovor bo tekel prav o prelomnem pomenu Demosa, tudi v spoznanju, da so se pomena te koalicije zavedali toliko bolj takrat, ko je ni bilo več. Rupel izpostavlja, da je ob obiskih v tujini v tistem času, tudi predsednik Kučan nastopal z idejami Demosa. Rupel ugotavlja, da je bila samorazpustitev Demosa napaka in da je potem, ko koalicije ni bilo več, spet začel pridobivati na moči aparat bivšega režima, ki po njegovem sedaj obvladuje Slovenijo. Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualne slovenske zunanje politike, ki ji Rupel svetuje več poguma in premočrtnosti. Intervju vodi dr.Jože Možina.
Tokrat bo gost oddaje Intervju norveški raziskovalec, založnik in filozof, človek, ki je peš dosegel vse tri vrhove sveta: severni tečaj, južni tečaj in goro Everest, peš, brez podpore in nekatere tudi brez radijske zveze, poleg tega je še sam dvakrat preplul Atlantski ocean in raziskoval podzemlje New Yorka. V slovenščini lahko preberemo njegovo knjigi Tišina in Hoja, v katerih raziskuje pomen teh vse večjih vrednot v našem življenju in poti vračanja k njim. Z Erlingom Kaggejem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju norveški raziskovalec, založnik in filozof, človek, ki je peš dosegel vse tri vrhove sveta: severni tečaj, južni tečaj in goro Everest, peš, brez podpore in nekatere tudi brez radijske zveze, poleg tega je še sam dvakrat preplul Atlantski ocean in raziskoval podzemlje New Yorka. V slovenščini lahko preberemo njegovo knjigi Tišina in Hoja, v katerih raziskuje pomen teh vse večjih vrednot v našem življenju in poti vračanja k njim. Z Erlingom Kaggejem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Poslovno kariero novega generalnega direktorja FURS-a, Petra Jenka, je mogoče označiti kot "od prve do zadnje stopničke, vztrajno in počasi". Takoj po diplomi prava na ljubljanski Pravni fakulteti, se je namreč zaposlil na davčni upravi. Naslednja leta je prevzemal vedno pomembnejše funkcije, vodenje oddelkov, usklajevanje pri novih projektih, kot so bili, recimo: združitev takratne davčne in carinske uprave, izmenjava mednarodnih informacij ali uvedba davčnih blagajn. Preden je pred par dnevi prevzel vodenje Fursa, je bil namestnik dosedanje direktorice. Vse te točke njegove kariere so tudi teme pogovora, zelo natančno pa razloži tudi kako velik in pomemben center različnih podatkov ter informacij je danes Furs, kako se spopadajo z odlivi v davčne oaze in kako nameravajo zagotoviti dodatne davčne prilive v proračun, kar pričakuje vlada po zadnjih davčnih spremembah. Voditeljica Lidija Hren.
Poslovno kariero novega generalnega direktorja FURS-a, Petra Jenka, je mogoče označiti kot "od prve do zadnje stopničke, vztrajno in počasi". Takoj po diplomi prava na ljubljanski Pravni fakulteti, se je namreč zaposlil na davčni upravi. Naslednja leta je prevzemal vedno pomembnejše funkcije, vodenje oddelkov, usklajevanje pri novih projektih, kot so bili, recimo: združitev takratne davčne in carinske uprave, izmenjava mednarodnih informacij ali uvedba davčnih blagajn. Preden je pred par dnevi prevzel vodenje Fursa, je bil namestnik dosedanje direktorice. Vse te točke njegove kariere so tudi teme pogovora, zelo natančno pa razloži tudi kako velik in pomemben center različnih podatkov ter informacij je danes Furs, kako se spopadajo z odlivi v davčne oaze in kako nameravajo zagotoviti dodatne davčne prilive v proračun, kar pričakuje vlada po zadnjih davčnih spremembah. Voditeljica Lidija Hren.
Tokrat bo naš gost publicist, urednik, založnik, kulturni delavec in po novem tudi romanopisec, Mitja Čander. Tudi o njegovem romanu Slepec, ki je pravkar izšel, se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo naš gost publicist, urednik, založnik, kulturni delavec in po novem tudi romanopisec, Mitja Čander. Tudi o njegovem romanu Slepec, ki je pravkar izšel, se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji Intervju bo Jože Možina gostil enega najbolj prodornih slovenskih intelektualcev v Italiji prof. Petra Černica, ki je tudi ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič v Gorici. Gre za izobraževalno ustanovo s slovenskim učnim jezikom, ki izvira iz več kot 170 letne tradicije slovenskega šolstva na Goriškem. Doma z Vrha sv. Mihaela na goriškem Krasu, v občini Sovodnje, kjer živi z ženo Španko in štirimi sinovi. V Gorici je zaključil klasično gimnazijo in licej, ter končal študij zgodovine v Trstu. Bil je uspešen odbojkar, kariero pa je začel kot profesor zgodovine na slovenskih šolah v Gorici, ravnatelj je bil tudi njegov oče. Poleg vodenja slovenske šole je tudi član Višjega šolskega sveta v Rimu. Gre za družbeno in politično angažiranega intelektualca, ki je dejaven v slovenski skupnosti, vneto analizira politično dogajanje, raziskuje preteklost 20. stoletja in črpa iz bogate zgodovine velikih Slovencev, ki so zaznamovali in ohranili slovenski živelj v Italiji. Svoje diplomsko delo, ki se dotika 11. stoletja je objavil v ugledni italijanski reviji za srednjeveške študije in v posebni knjigi. Uredil in sodeloval je pri snovanju več izjemno pomembnih knjig za slovensko preteklost, dnevniških zapisov Rudolfa Klinca, vojaškega dnevnika Iva Brica in drugih. V pogovoru se je dotaknil svoje družinske multikulturne izkušnje s poudarkom, da je mediteranski svet, še posebej španski, od koder izvira njegova žena, sposoben sproti debatirat o vseh odprtih vprašanjih, zaradi česar so tudi medčloveški odnosi bolj odprti. Izpostavil je bolj in poslanstvo za slovensko šolstvo, ki sicer ima zagotovljen okvir delovanja a se sooča s številnimi problemi. Medtem ko predsodkov do Slovencev praktično ni več, pa Černic izpostavlja krizo v slovenski manjšini, ki je predvsem politična a nevarna za prihodnost skupnosti. Meni, da živimo v času nedorečenosti, ki je povzročila politično katastrofo. Od nekdaj močnega in povezanega nastopa še v času fašizma, pa sta vojna in zlasti povojno obdobje prinesla razcep. Posebej zato, ker je jugoslovanska komunistična oblast deformirala slovensko zamejsko enotnost s podpiranjem zgolj levo usmerjenih. Podpirala je tudi njihovo vključevanje v italijanske leve stranke, kar pa je privedlo do osipa in razpršitve slovenskih glasov. Sedaj sta v krizi tudi obe krovni organizaciji, ki ne uspeta več učinkovito predstavljati slovensko skupnost. Na zadnjih deželnih volitvah je Stranka slovenske skupnosti, edina politična stranka Slovencev v Italiji vseeno uspela izvoliti svojega predstavnika Igorja Gabrovca, medtem ko se levici, ki je včasih prevladovala, to ni uspelo. Černic opozarja na katastrofalno vodenje manjšine, ki je bilo dodatno obremenjeno zato, ker bi levi del manjšine s strani jugoslovanske države uporabljen in nagrajen pri različnih poslovnih interesih, povezanih tudi s Saftijem: » Tisti sistem je bil sposoben ustanovit paradržavo in financirat paradržavo z vsemi svojimi ustanovami.« Ko je ta sistem propadel se je v posebej hudi krizi znašel prav levi del manjšine oz. njene krovne organizacije, ki tudi ni bil navdušen nad osamosvojitvijo Slovenije ampak je zagovarjal enotno Jugoslavijo: »Tiste organizacije, ki so bile zadržane ali celo proti osamosvojitvi Slovenije so bile potem, tri, štiri leta kasneje deležne financiranj«. Slovenska država pa ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.
V tokratni oddaji Intervju bo Jože Možina gostil enega najbolj prodornih slovenskih intelektualcev v Italiji prof. Petra Černica, ki je tudi ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič v Gorici. Gre za izobraževalno ustanovo s slovenskim učnim jezikom, ki izvira iz več kot 170 letne tradicije slovenskega šolstva na Goriškem. Doma z Vrha sv. Mihaela na goriškem Krasu, v občini Sovodnje, kjer živi z ženo Španko in štirimi sinovi. V Gorici je zaključil klasično gimnazijo in licej, ter končal študij zgodovine v Trstu. Bil je uspešen odbojkar, kariero pa je začel kot profesor zgodovine na slovenskih šolah v Gorici, ravnatelj je bil tudi njegov oče. Poleg vodenja slovenske šole je tudi član Višjega šolskega sveta v Rimu. Gre za družbeno in politično angažiranega intelektualca, ki je dejaven v slovenski skupnosti, vneto analizira politično dogajanje, raziskuje preteklost 20. stoletja in črpa iz bogate zgodovine velikih Slovencev, ki so zaznamovali in ohranili slovenski živelj v Italiji. Svoje diplomsko delo, ki se dotika 11. stoletja je objavil v ugledni italijanski reviji za srednjeveške študije in v posebni knjigi. Uredil in sodeloval je pri snovanju več izjemno pomembnih knjig za slovensko preteklost, dnevniških zapisov Rudolfa Klinca, vojaškega dnevnika Iva Brica in drugih. V pogovoru se je dotaknil svoje družinske multikulturne izkušnje s poudarkom, da je mediteranski svet, še posebej španski, od koder izvira njegova žena, sposoben sproti debatirat o vseh odprtih vprašanjih, zaradi česar so tudi medčloveški odnosi bolj odprti. Izpostavil je bolj in poslanstvo za slovensko šolstvo, ki sicer ima zagotovljen okvir delovanja a se sooča s številnimi problemi. Medtem ko predsodkov do Slovencev praktično ni več, pa Černic izpostavlja krizo v slovenski manjšini, ki je predvsem politična a nevarna za prihodnost skupnosti. Meni, da živimo v času nedorečenosti, ki je povzročila politično katastrofo. Od nekdaj močnega in povezanega nastopa še v času fašizma, pa sta vojna in zlasti povojno obdobje prinesla razcep. Posebej zato, ker je jugoslovanska komunistična oblast deformirala slovensko zamejsko enotnost s podpiranjem zgolj levo usmerjenih. Podpirala je tudi njihovo vključevanje v italijanske leve stranke, kar pa je privedlo do osipa in razpršitve slovenskih glasov. Sedaj sta v krizi tudi obe krovni organizaciji, ki ne uspeta več učinkovito predstavljati slovensko skupnost. Na zadnjih deželnih volitvah je Stranka slovenske skupnosti, edina politična stranka Slovencev v Italiji vseeno uspela izvoliti svojega predstavnika Igorja Gabrovca, medtem ko se levici, ki je včasih prevladovala, to ni uspelo. Černic opozarja na katastrofalno vodenje manjšine, ki je bilo dodatno obremenjeno zato, ker bi levi del manjšine s strani jugoslovanske države uporabljen in nagrajen pri različnih poslovnih interesih, povezanih tudi s Saftijem: » Tisti sistem je bil sposoben ustanovit paradržavo in financirat paradržavo z vsemi svojimi ustanovami.« Ko je ta sistem propadel se je v posebej hudi krizi znašel prav levi del manjšine oz. njene krovne organizacije, ki tudi ni bil navdušen nad osamosvojitvijo Slovenije ampak je zagovarjal enotno Jugoslavijo: »Tiste organizacije, ki so bile zadržane ali celo proti osamosvojitvi Slovenije so bile potem, tri, štiri leta kasneje deležne financiranj«. Slovenska država pa ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju dolgoletna raziskovalka umetne inteligence in dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju, ameriška profesorica Kim Binsted. V zadnjih letih je podrobno preučevala tveganja, ki bi jih potovanje na Mars pomenilo za človeško telo, človeške možgane in odnose med člani posadke. O vsem tem ter o odnosu ameriške politike do žensk v znanosti se bo s Kim Binsted pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju dolgoletna raziskovalka umetne inteligence in dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju, ameriška profesorica Kim Binsted. V zadnjih letih je podrobno preučevala tveganja, ki bi jih potovanje na Mars pomenilo za človeško telo, človeške možgane in odnose med člani posadke. O vsem tem ter o odnosu ameriške politike do žensk v znanosti se bo s Kim Binsted pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem nedeljskem pogovoru, gostimo ljubljanskega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je odkrito spregovoril o svojem videnju pritiskov, ki so se nanj vršili v zadevi Novič. Radonjič bo pojasnil, da je v 23 letih sodil v veliko odmevnih primerov - od Romov iz Ambrusa, sojenja narkokartelu, ko je bil 6 mesecev skupaj z družino varovan, do sojenja duhovniku Frantarju in kasneje Janezu Janši ter odvetniku Matozu. V vsem tem času ni bilo nobenih klicev in pritiskov, kako naj odloča. V primeru Novič pa so se nanj, kot pove, izvajali neznosni pritiski, o čemer je, kot pravi, moral spregovoriti tudi ob razsodbi: " Dejstvo, da tu sredi Ljubljane padajo glave, me je spodbudilo, da moram povedati, to kar sem povedal, ker drugače ne bi izpolnil, ne svoje sodniške, ne svoje človeške dolžnosti. Torej vi veste, da je bil dr.Jamnik ustreljen, da je bil dr. Plavec tik na tem da bo, to je resničnost." Radonjić opozarja, da je v ozadju pritiskov kriminal belih ovratnikov, ki seže visoko v kroge gospodarstva in politike: "V to so omrežene najvišje firme kemofarmacevtsekga kompleksa in tudi ljudje, ki imajo svoje sorodnike v najvišjih strukturah odločanja." Sodnik je komentiral tudi svoje ostre in žaljive izjave na račun predsednika sodišča Pogačnika, ker ga ni zaščitil. Radonjić odgovarja, da je v zaostrenih razmerah, kot so nastale ob tem sojenju, potrebno spremeniti način izražanja: "Ko hiša gori, se ne šepeta". V pogovoru je izpostavil, da je v primeru Novič razsodil tako, kot je prav in ne tako, kot so nekateri vplivni pričakovali. Ocenil je, da so v začetni preiskavi organi pregona naredili napako, možno pa je tudi drugo: "Veliko huje pa je, da so se državni organi, da bi prikrili neke svoje sorodnike in člane teh strateških položajev globoke države, držali stran od osebe, za katero so subjektivno vedeli, da ni kriva. To je tista grozna možnost, ki izhaja iz analize tega spisa." Voditelj Jože Možina.
V tokratnem nedeljskem pogovoru, gostimo ljubljanskega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je odkrito spregovoril o svojem videnju pritiskov, ki so se nanj vršili v zadevi Novič. Radonjič bo pojasnil, da je v 23 letih sodil v veliko odmevnih primerov - od Romov iz Ambrusa, sojenja narkokartelu, ko je bil 6 mesecev skupaj z družino varovan, do sojenja duhovniku Frantarju in kasneje Janezu Janši ter odvetniku Matozu. V vsem tem času ni bilo nobenih klicev in pritiskov, kako naj odloča. V primeru Novič pa so se nanj, kot pove, izvajali neznosni pritiski, o čemer je, kot pravi, moral spregovoriti tudi ob razsodbi: " Dejstvo, da tu sredi Ljubljane padajo glave, me je spodbudilo, da moram povedati, to kar sem povedal, ker drugače ne bi izpolnil, ne svoje sodniške, ne svoje človeške dolžnosti. Torej vi veste, da je bil dr.Jamnik ustreljen, da je bil dr. Plavec tik na tem da bo, to je resničnost." Radonjić opozarja, da je v ozadju pritiskov kriminal belih ovratnikov, ki seže visoko v kroge gospodarstva in politike: "V to so omrežene najvišje firme kemofarmacevtsekga kompleksa in tudi ljudje, ki imajo svoje sorodnike v najvišjih strukturah odločanja." Sodnik je komentiral tudi svoje ostre in žaljive izjave na račun predsednika sodišča Pogačnika, ker ga ni zaščitil. Radonjić odgovarja, da je v zaostrenih razmerah, kot so nastale ob tem sojenju, potrebno spremeniti način izražanja: "Ko hiša gori, se ne šepeta". V pogovoru je izpostavil, da je v primeru Novič razsodil tako, kot je prav in ne tako, kot so nekateri vplivni pričakovali. Ocenil je, da so v začetni preiskavi organi pregona naredili napako, možno pa je tudi drugo: "Veliko huje pa je, da so se državni organi, da bi prikrili neke svoje sorodnike in člane teh strateških položajev globoke države, držali stran od osebe, za katero so subjektivno vedeli, da ni kriva. To je tista grozna možnost, ki izhaja iz analize tega spisa." Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo gost intervjuja nemški pisatelj Norman Ohler, avtor svetovnega bestsellerja Popolna omama. Gre za doslej relativno neznano zgodbo o odvisnosti družbe Tretjega reicha od drog – predvsem do metamfetamina Pervitin, jemali naj bi ga vsi, od gospodinj do vojakov. Slednjim je med drugim omogočil, da so budni in čili v treh dneh in treh nočeh premagali Ardene in izvedli ofenzivo na Francijo. Ampak ne le nemški državljani, tudi sam Adolf Hitler je bil odvisnik. O tem, v kolikšni meri je vse to vplivalo na potek vojne, se je z Normanom Ohlerjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost intervjuja nemški pisatelj Norman Ohler, avtor svetovnega bestsellerja Popolna omama. Gre za doslej relativno neznano zgodbo o odvisnosti družbe Tretjega reicha od drog – predvsem do metamfetamina Pervitin, jemali naj bi ga vsi, od gospodinj do vojakov. Slednjim je med drugim omogočil, da so budni in čili v treh dneh in treh nočeh premagali Ardene in izvedli ofenzivo na Francijo. Ampak ne le nemški državljani, tudi sam Adolf Hitler je bil odvisnik. O tem, v kolikšni meri je vse to vplivalo na potek vojne, se je z Normanom Ohlerjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Gregor Ficko je pretežni del svoje poklicne kariere posvetil cestam; prav o cestah je izdal tudi dve obsežni knjigi. Velja za enega največjih slovenskih strokovnjakov na področju cest, prometa ter gradbeništva nasploh. Pri avtocestnem programu je pripravljal projektno, investicijsko in razpisno dokumentacijo, kasneje je vodil nadzor, sredi 90-ih letih se je na takratni Družbi za državne ceste ukvarjal z glavnimi in regionalnimi cestami, tudi kot direktor. Profesionalni sopotniki in sodelavci ga opisujejo kot poštenega, kot človeka, ki brez okolišenja in skrbi za posledice pove, kar misli. Tudi v pogovoru govori o gradbenem lobiju in neustrezni zakonodaji javnih naročil, tudi z imeni in priimki. V zadnjih letih se pojavlja kot kritik višine investicije 2. tira Divača – Koper, vlada ga je imenovala v Svet za civilni nadzor nad gradnjo 2. tira; še vedno vztraja, da je načrtovana vsota investicije previsoka. Zadnja štiri leta je direktor Komunalnega podjetja v Radljah ob Dravi; pravi, da je to delo, ko ljudem neposredno zagotavljaš pitno vodo, odvoz smeti, čisto okolje - poseben izziv. Voditeljica oddaje Lidija Hren.
Gregor Ficko je pretežni del svoje poklicne kariere posvetil cestam; prav o cestah je izdal tudi dve obsežni knjigi. Velja za enega največjih slovenskih strokovnjakov na področju cest, prometa ter gradbeništva nasploh. Pri avtocestnem programu je pripravljal projektno, investicijsko in razpisno dokumentacijo, kasneje je vodil nadzor, sredi 90-ih letih se je na takratni Družbi za državne ceste ukvarjal z glavnimi in regionalnimi cestami, tudi kot direktor. Profesionalni sopotniki in sodelavci ga opisujejo kot poštenega, kot človeka, ki brez okolišenja in skrbi za posledice pove, kar misli. Tudi v pogovoru govori o gradbenem lobiju in neustrezni zakonodaji javnih naročil, tudi z imeni in priimki. V zadnjih letih se pojavlja kot kritik višine investicije 2. tira Divača – Koper, vlada ga je imenovala v Svet za civilni nadzor nad gradnjo 2. tira; še vedno vztraja, da je načrtovana vsota investicije previsoka. Zadnja štiri leta je direktor Komunalnega podjetja v Radljah ob Dravi; pravi, da je to delo, ko ljudem neposredno zagotavljaš pitno vodo, odvoz smeti, čisto okolje - poseben izziv. Voditeljica oddaje Lidija Hren.
Gost Intervjuja bo nekdanji otroški vojak, Ishmael Beah. Rodil se je v zahodnoafriški državi Sierra Leone, v kruti državljanski vojni je pri dvanajstih letih postal sirota, pri trinajstih so ga prisilno rekrutirali v enoto državne vojske, kjer je pod vplivom mamil in ameriških akcijskih filmov izpolnjeval ukaze nadrejenih. Pri šestnajstih se je znašel v Unicefovem rehabilitacijskem centru na odvajanju od mamil in nasilja. Njegova avtobiografija je postala bestseller. Življenje je namenil boju za otroke, ki jih je prizadela vojna. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat
Gost Intervjuja bo nekdanji otroški vojak, Ishmael Beah. Rodil se je v zahodnoafriški državi Sierra Leone, v kruti državljanski vojni je pri dvanajstih letih postal sirota, pri trinajstih so ga prisilno rekrutirali v enoto državne vojske, kjer je pod vplivom mamil in ameriških akcijskih filmov izpolnjeval ukaze nadrejenih. Pri šestnajstih se je znašel v Unicefovem rehabilitacijskem centru na odvajanju od mamil in nasilja. Njegova avtobiografija je postala bestseller. Življenje je namenil boju za otroke, ki jih je prizadela vojna. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat
Tokrat bo gost oddaje Intervju dober poznavalec slovenske kulturne politike, nekoč gledališki kritik in dramaturg, kasneje uradnik na ministrstvu za kulturo in zdaj direktor Centra urbane kulture Kina Šiška, ki te dni praznuje deset let obstoja - Simon Kardum. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju dober poznavalec slovenske kulturne politike, nekoč gledališki kritik in dramaturg, kasneje uradnik na ministrstvu za kulturo in zdaj direktor Centra urbane kulture Kina Šiška, ki te dni praznuje deset let obstoja - Simon Kardum. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni gost Jožeta Možine je dr. Aleš Štrancar, izjemen znanstvenik, inovator in podjetnik, ki je zaradi svoje neposredne govorice, posebej zanimiv sogovornik. Rojen je v Vipavski dolini, kamor je preselil tudi podjetje Bia Separations, ki ga vodi. Znan je po svoji domoljubni usmeritvi in neusmiljeni kritiki kritik političnih elit. V zadnjem času ga je razjezilo dejstvo, da na novem pročelju glasbene šole v Ajdovščini ni napisa Vinko Vodopivec, čeprav se šola uradno imenuje po tem primorskem duhovniku, skladatelju in narodnem buditelju, ki je vtkan v identiteto vsakega zavednega Primorca. Štrancar meni, da gre za hlapčevanje in dobrikanje gospodarjem in napoveduje, da se bodo časi spremenili. Vedno ga je zanimala zgodovina, a se je usmeril v študij kemije. Bil je perspektiven mlad raziskovalec. Ko so ga zaradi kritike vodstva postavili na cesto, je bil to, kljub začetnim težavam, skok v izredno znanstveno in podjetniško kariero. Ni se rodil z »zlato žlico v ustih«, ampak ravno dejstvo, da je zrastel v trdnem krščanskem družinskem okolju, ga je usposobilo za številne napore, ki so ga čakali na poti do uspeha. Podjetje, ki ga vodi s sodelavci, se ukvarja z izdelavo bioloških filtrov za separacijo zdravilnih učinkovin. Sodeluje z največjimi svetovnimi farmacevtskimi podjetji po svetu, predvsem v ZDA. Tam je tudi soavtor petih patentov s področja biokemije. Bia Separations s svojimi izdelki sodeluje pri razvoju zdravil za genske okvare, kar pomeni pravo revolucijo pri zdravljenju otrok s prirojeno gensko napako, tudi ko gre za slepoto ali mišično distrofijo. Borijo se za življenje otrok, ki so obsojeni na smrt, izpostavlja Štrancar, zato meni, da je splav – masovna smrt, kot način urejanja rojstev, hinavščina: »Če se boriš za življenje, se bori na vseh področjih!« Štrancar je prav zato podprl akcijo Zavoda Živim, ki promovira življenje in skuša zmanjšati število splavov. Gost izpostavlja, da spoštuje različne poglede na življenje in smrt, sam pa odkrito pove, da verjame v obstoj Boga. Svojega prepričanja ne želi vsiljevati drugim. Pričakuje pa, da tudi drugi spoštujejo njegov pogled na svet in njegovo razumevanje sveta: »Če ni spoštovanja v obe smeri, smo zelo hitro v diktaturi, ko eni zatirajo druge. To smo dali skozi v fašizmu, nacizmu, komunizmu in tudi sedaj v teoriji spolov, ki je zame podobna zgodba«, je oster Štrancar. Spregovoril je tudi o svojem odnosu do materialnih dobrin. Kljub temu, da vodi več sto milijonov evrov vredno podjetje, živi povsem običajno življenje, vozi starejši avto, nima letala ali jahte. V tem duhu vzgaja tudi svoje otroke. Nevzdržna se mu zdi praksa dvojnih meril, ki jo je bila vsem na očeh deležna družina Jankovič, z novim odpisom 29 milijonskega dolga. Štrancar izpostavlja, da je bilo tudi njihovo podjetje v prisilni poravnavi, vendar svojim upnikom želijo povrniti 100 odstotno vse nazaj. Zoran Jankovič, ki je bil več let medijsko izrazito favoriziran kot uspešen podjetnik, je zanj primer neuspešne osebe na vseh področjih, sploh kot podjetnik: »Nikoli ni imel podjetja, ki je začelo iz nič. Vedno je živel od nekih drugačnih poslovnih modelov, ki z zdravim podjetništvom nimajo nič.« Dr. Aleš Štrancar je ob koncu pogovora izpostavil, da Slovenija temelji na uspešnih podjetnikih, ki pa so večinoma tiho, ker se bojijo maščevanja vladajočih. Za prihodnost meni, da Slovencev in zlasti Primorcev ni uničil niti Mussolini, niti komunizem in da bo slovenstvo obstalo, če bomo imeli otroke. To je njegova vizija za prihodnost.
Tokratni gost Jožeta Možine je dr. Aleš Štrancar, izjemen znanstvenik, inovator in podjetnik, ki je zaradi svoje neposredne govorice, posebej zanimiv sogovornik. Rojen je v Vipavski dolini, kamor je preselil tudi podjetje Bia Separations, ki ga vodi. Znan je po svoji domoljubni usmeritvi in neusmiljeni kritiki kritik političnih elit. V zadnjem času ga je razjezilo dejstvo, da na novem pročelju glasbene šole v Ajdovščini ni napisa Vinko Vodopivec, čeprav se šola uradno imenuje po tem primorskem duhovniku, skladatelju in narodnem buditelju, ki je vtkan v identiteto vsakega zavednega Primorca. Štrancar meni, da gre za hlapčevanje in dobrikanje gospodarjem in napoveduje, da se bodo časi spremenili. Vedno ga je zanimala zgodovina, a se je usmeril v študij kemije. Bil je perspektiven mlad raziskovalec. Ko so ga zaradi kritike vodstva postavili na cesto, je bil to, kljub začetnim težavam, skok v izredno znanstveno in podjetniško kariero. Ni se rodil z »zlato žlico v ustih«, ampak ravno dejstvo, da je zrastel v trdnem krščanskem družinskem okolju, ga je usposobilo za številne napore, ki so ga čakali na poti do uspeha. Podjetje, ki ga vodi s sodelavci, se ukvarja z izdelavo bioloških filtrov za separacijo zdravilnih učinkovin. Sodeluje z največjimi svetovnimi farmacevtskimi podjetji po svetu, predvsem v ZDA. Tam je tudi soavtor petih patentov s področja biokemije. Bia Separations s svojimi izdelki sodeluje pri razvoju zdravil za genske okvare, kar pomeni pravo revolucijo pri zdravljenju otrok s prirojeno gensko napako, tudi ko gre za slepoto ali mišično distrofijo. Borijo se za življenje otrok, ki so obsojeni na smrt, izpostavlja Štrancar, zato meni, da je splav – masovna smrt, kot način urejanja rojstev, hinavščina: »Če se boriš za življenje, se bori na vseh področjih!« Štrancar je prav zato podprl akcijo Zavoda Živim, ki promovira življenje in skuša zmanjšati število splavov. Gost izpostavlja, da spoštuje različne poglede na življenje in smrt, sam pa odkrito pove, da verjame v obstoj Boga. Svojega prepričanja ne želi vsiljevati drugim. Pričakuje pa, da tudi drugi spoštujejo njegov pogled na svet in njegovo razumevanje sveta: »Če ni spoštovanja v obe smeri, smo zelo hitro v diktaturi, ko eni zatirajo druge. To smo dali skozi v fašizmu, nacizmu, komunizmu in tudi sedaj v teoriji spolov, ki je zame podobna zgodba«, je oster Štrancar. Spregovoril je tudi o svojem odnosu do materialnih dobrin. Kljub temu, da vodi več sto milijonov evrov vredno podjetje, živi povsem običajno življenje, vozi starejši avto, nima letala ali jahte. V tem duhu vzgaja tudi svoje otroke. Nevzdržna se mu zdi praksa dvojnih meril, ki jo je bila vsem na očeh deležna družina Jankovič, z novim odpisom 29 milijonskega dolga. Štrancar izpostavlja, da je bilo tudi njihovo podjetje v prisilni poravnavi, vendar svojim upnikom želijo povrniti 100 odstotno vse nazaj. Zoran Jankovič, ki je bil več let medijsko izrazito favoriziran kot uspešen podjetnik, je zanj primer neuspešne osebe na vseh področjih, sploh kot podjetnik: »Nikoli ni imel podjetja, ki je začelo iz nič. Vedno je živel od nekih drugačnih poslovnih modelov, ki z zdravim podjetništvom nimajo nič.« Dr. Aleš Štrancar je ob koncu pogovora izpostavil, da Slovenija temelji na uspešnih podjetnikih, ki pa so večinoma tiho, ker se bojijo maščevanja vladajočih. Za prihodnost meni, da Slovencev in zlasti Primorcev ni uničil niti Mussolini, niti komunizem in da bo slovenstvo obstalo, če bomo imeli otroke. To je njegova vizija za prihodnost.
Dr. Ana Polak Petrič je nova veleposlanica Slovenije na Japonskem; to je nov velik izziv, pravi, tako zaradi poglabljanja gospodarskih odnosov kot povezovanja ljudi dveh povsem različnih kultur; predvsem pa so prihodnje letu v Tokiu tudi olimpijske igre in torej dodatno delo. A pogovor je namenjen predvsem dosedanjemu delu visoke predstavnice za nasledstvo. Po skoraj 30-ih letih od razpada Jugoslavije se države naslednice namreč še vedno niso sporazumele o vseh nasledstvenih vprašanjih – razlogov je veliko, od političnih do pravnih, in dr. Polak Petričeva o njih odkrito govori. Največji zalogaj, s katerim se je ukvarjala dr. Polak Petričeva na mestu visoke predstavnice za nasledstvo, so bili hrvaški in bosanski devizni varčevalci. Znano je, da se je slovenska politika dolgo zanašala, da bo vse rešeno v okviru dunajskega sporazuma in nasledstvenih pogajanj – a se je zgodilo nasprotno: v skladu z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice je morala Slovenija na koncu poravnati več sto milijonski znesek, še večji pa visi v zraku na osnovi sodb, ki jih sprejemajo hrvaška sodišča. Zato je toliko bolj zanimivo, da je šele v času dr. Polak Petričeve Slovenija vložila tožbo zoper Hrvaško zaradi dolga hrvaških podjetij do nekdanje LB, prav tako je bil šele v njenem času izdelan in poslan v Beograd seznam umetniških slik, ki pripadajo Sloveniji. Skratka, kar nekaj je stvari, pri katerih je bilo treba nadoknaditi zamujeno, kar pomeni, da dr. Polak Petričeva za seboj pušča dobre rezultate – in noče izreči nobene kritične na račun svojih predhodnikov na tem mestu. Voditeljica Lidija Hren.
Dr. Ana Polak Petrič je nova veleposlanica Slovenije na Japonskem; to je nov velik izziv, pravi, tako zaradi poglabljanja gospodarskih odnosov kot povezovanja ljudi dveh povsem različnih kultur; predvsem pa so prihodnje letu v Tokiu tudi olimpijske igre in torej dodatno delo. A pogovor je namenjen predvsem dosedanjemu delu visoke predstavnice za nasledstvo. Po skoraj 30-ih letih od razpada Jugoslavije se države naslednice namreč še vedno niso sporazumele o vseh nasledstvenih vprašanjih – razlogov je veliko, od političnih do pravnih, in dr. Polak Petričeva o njih odkrito govori. Največji zalogaj, s katerim se je ukvarjala dr. Polak Petričeva na mestu visoke predstavnice za nasledstvo, so bili hrvaški in bosanski devizni varčevalci. Znano je, da se je slovenska politika dolgo zanašala, da bo vse rešeno v okviru dunajskega sporazuma in nasledstvenih pogajanj – a se je zgodilo nasprotno: v skladu z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice je morala Slovenija na koncu poravnati več sto milijonski znesek, še večji pa visi v zraku na osnovi sodb, ki jih sprejemajo hrvaška sodišča. Zato je toliko bolj zanimivo, da je šele v času dr. Polak Petričeve Slovenija vložila tožbo zoper Hrvaško zaradi dolga hrvaških podjetij do nekdanje LB, prav tako je bil šele v njenem času izdelan in poslan v Beograd seznam umetniških slik, ki pripadajo Sloveniji. Skratka, kar nekaj je stvari, pri katerih je bilo treba nadoknaditi zamujeno, kar pomeni, da dr. Polak Petričeva za seboj pušča dobre rezultate – in noče izreči nobene kritične na račun svojih predhodnikov na tem mestu. Voditeljica Lidija Hren.
Naš gost bo sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, s sedežem v Strassbourgu, dr. Marko Bošnjak. Teme pogovora bodo kultura spoštovanja človekovih pravic, njihova pravnoformalna zaščita, delo in pristojnosti sodišča v Strassbourgu, ter tudi o tem, v katerih primerih in zakaj se je na zatožni klopi znašla Slovenija. Z dr. Bošnjakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Naš gost bo sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, s sedežem v Strassbourgu, dr. Marko Bošnjak. Teme pogovora bodo kultura spoštovanja človekovih pravic, njihova pravnoformalna zaščita, delo in pristojnosti sodišča v Strassbourgu, ter tudi o tem, v katerih primerih in zakaj se je na zatožni klopi znašla Slovenija. Z dr. Bošnjakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Naš gost bo doktor Oto Luthar, zgodovinar, raziskovalec in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bomo z, v Murski Soboti rojenim dr. Lutharjem, pogovarjali o njegovem odnosu do Prekmurja, o Prekmurju v slovenskem zgodovinopisju, pa tudi o tem, zakaj slovenska politična elita ne razume, da so za vsako državo vlaganja v znanost stvar ne prestiža, ampak preživetja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Naš gost bo doktor Oto Luthar, zgodovinar, raziskovalec in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bomo z, v Murski Soboti rojenim dr. Lutharjem, pogovarjali o njegovem odnosu do Prekmurja, o Prekmurju v slovenskem zgodovinopisju, pa tudi o tem, zakaj slovenska politična elita ne razume, da so za vsako državo vlaganja v znanost stvar ne prestiža, ampak preživetja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V pogovoru z Juretom Komarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini, bomo zaznali utrip življenja te najbolj homogene slovenske skupnosti v izseljenstvu. Predsednik Komar bo poudaril, da se tamkajšnja skupnost nikoli ni počutila kot oddaljena entiteta, ampak kot del Slovenije. Takšna miselnost je v skupnosti prevladovala tudi v času, ko je bil v Sloveniji prevladujoč komunizem, ki je kakršnekoli uradne stike z matično državo onemogočal. Paradoks, na katerega sta z voditeljem Jožetom Možino opozorila, je v tem, da je povojna oblast pripadnike skupnosti kot politične emigrante označevala za narodne izdajalce, danes, ko že četrta generacija goji slovenski jezik in kulturo, pa predstavljajo zgled slovenske narodne zavesti. Ponos pripadnosti slovenskemu narodu, ob tem, da spoštujejo vse druge, so načrtno gojili že voditelji skupnosti, ki so pred 70 leti prišli v Argentino. Slovenski politični begunci v Argentini so ves čas zagovarjali idejo samostojne slovenske države in po svojih močeh podpirali njeno uresničitev leta 1991. Gojijo pa tudi veliko hvaležnost do Argentine, saj je bila med redkimi državami, ki so sprejemale cele družine povojnih beguncev, tudi bolne in ostarele. To je bila zasluga slovenskega duhovnika Hladnika, ki si je za to prizadeval pri argentinskem predsedniku Peronu. V Argentini je takrat že obstajala močna skupnost predvsem primorskih Slovencev, ki so tja pribežali zaradi fašizma. Jugoslovanska oblast je netila razdor med obema skupnostma, nestrpnost je bila na obeh straneh, po slovenski osamosvojitvi pa nasprotij ni več. Slovenska skupnost je z velikim odrekanjem ustvarila mrežo slovenskih domov v Buenos Airesu in večjih argentinskih mestih, kjer poteka tudi poučevanje slovenskega jezika. Pri vsem tem pomagajo prostovoljci. Slovenski čudež v Argentini, kot nekateri imenujejo tamkajšnjo skupnost zaradi trdoživega negovanja slovenstva, je lani ob obisku te dežele doživel tudi predsednik Borut Pahor, ki mu je zapel 100-glavi zbor slovenskih otrok. Jure Komar je v pogovoru opozoril na velike uspehe in ugled, ki so ga predstavniki slovenske skupnosti dosegli v Argentini, nekaj pozornosti pa je namenil tudi oceni političnih razmer v tej deželi. Ob koncu je gost spregovoril še o svojem očetu dr. Milanu Komarju, po starših Primorcu, velikem slovenskemu filozofu, ki zaradi povojnih razmer pri nas ni dobro poznan. Bil je izredno nadarjen, obvladal je okoli 10 jezikov, tudi grščino in latinščino, pri 21 letih je že doktoriral na univerzi v Torinu. V tujini je s svojo avtentično mislijo pridobil svetovno veljavo. Umrl je leta 2006 v Buenos Airesu, njegova dela pa še vedno, predvsem v španskem jeziku, izdaja skupina njegovih učencev. V zadnjih letih ima vse večjo veljavo tudi v slovenskem prostoru. Zavod Philosophia perennis, ki neguje njegovo filozofijo, je lani izdal njegovo knjigo Človek v družbi blagostanja.
V pogovoru z Juretom Komarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini, bomo zaznali utrip življenja te najbolj homogene slovenske skupnosti v izseljenstvu. Predsednik Komar bo poudaril, da se tamkajšnja skupnost nikoli ni počutila kot oddaljena entiteta, ampak kot del Slovenije. Takšna miselnost je v skupnosti prevladovala tudi v času, ko je bil v Sloveniji prevladujoč komunizem, ki je kakršnekoli uradne stike z matično državo onemogočal. Paradoks, na katerega sta z voditeljem Jožetom Možino opozorila, je v tem, da je povojna oblast pripadnike skupnosti kot politične emigrante označevala za narodne izdajalce, danes, ko že četrta generacija goji slovenski jezik in kulturo, pa predstavljajo zgled slovenske narodne zavesti. Ponos pripadnosti slovenskemu narodu, ob tem, da spoštujejo vse druge, so načrtno gojili že voditelji skupnosti, ki so pred 70 leti prišli v Argentino. Slovenski politični begunci v Argentini so ves čas zagovarjali idejo samostojne slovenske države in po svojih močeh podpirali njeno uresničitev leta 1991. Gojijo pa tudi veliko hvaležnost do Argentine, saj je bila med redkimi državami, ki so sprejemale cele družine povojnih beguncev, tudi bolne in ostarele. To je bila zasluga slovenskega duhovnika Hladnika, ki si je za to prizadeval pri argentinskem predsedniku Peronu. V Argentini je takrat že obstajala močna skupnost predvsem primorskih Slovencev, ki so tja pribežali zaradi fašizma. Jugoslovanska oblast je netila razdor med obema skupnostma, nestrpnost je bila na obeh straneh, po slovenski osamosvojitvi pa nasprotij ni več. Slovenska skupnost je z velikim odrekanjem ustvarila mrežo slovenskih domov v Buenos Airesu in večjih argentinskih mestih, kjer poteka tudi poučevanje slovenskega jezika. Pri vsem tem pomagajo prostovoljci. Slovenski čudež v Argentini, kot nekateri imenujejo tamkajšnjo skupnost zaradi trdoživega negovanja slovenstva, je lani ob obisku te dežele doživel tudi predsednik Borut Pahor, ki mu je zapel 100-glavi zbor slovenskih otrok. Jure Komar je v pogovoru opozoril na velike uspehe in ugled, ki so ga predstavniki slovenske skupnosti dosegli v Argentini, nekaj pozornosti pa je namenil tudi oceni političnih razmer v tej deželi. Ob koncu je gost spregovoril še o svojem očetu dr. Milanu Komarju, po starših Primorcu, velikem slovenskemu filozofu, ki zaradi povojnih razmer pri nas ni dobro poznan. Bil je izredno nadarjen, obvladal je okoli 10 jezikov, tudi grščino in latinščino, pri 21 letih je že doktoriral na univerzi v Torinu. V tujini je s svojo avtentično mislijo pridobil svetovno veljavo. Umrl je leta 2006 v Buenos Airesu, njegova dela pa še vedno, predvsem v španskem jeziku, izdaja skupina njegovih učencev. V zadnjih letih ima vse večjo veljavo tudi v slovenskem prostoru. Zavod Philosophia perennis, ki neguje njegovo filozofijo, je lani izdal njegovo knjigo Človek v družbi blagostanja.
Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki to nalogo opravlja od februarja letos, je človek, ki je celotno profesionalno kariero posvetil šibkejšim, predvsem ljudem s posebnimi potrebami. Pri tem je pustil opazni pečat, pa naj je šlo za delo v invalidskih enotah, varstveno-delovnih centrih ali za socialno podjetništvo. Prav pri slednjem je mnogim ljudem s posebnimi potrebami omogočil tudi zaposlitev. Dostojanstvo človeka je očitno vodilo vsakega dela Petra Svetine; to na svoj način potrjuje tudi dejstvo, da so ga za varuha človekovih pravic podprli prav vsi poslanci parlamenta, kar se je zgodilo prvič. O prvih ugotovitvah po polletnem delu na mestu varuha Svetina pravi, da je stanje človekovih pravic v Sloveniji mnogo boljše kot se na prvi pogled zdi ali kot so nekateri prepričani. Druga pomembna ugotovitev se nanaša na delo posameznih državnih organov, natančneje na njihovo brezbrižnost ali celo aroganco do ljudi. To je tudi za Svetino eden od izzivov – državni organi, pravi, se morajo zavedati, da so servis ljudi, če to ne bo šlo s pozivi in priporočili, si bo pomagal z javnimi objavami in pritiskom javnosti. Tudi samo institucijo varuha želi še bolj približati ljudem, zato načrtuje veliko neposrednih stikov z ljudmi na različnih koncih Slovenije. Voditeljica Lidija Hren.
Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki to nalogo opravlja od februarja letos, je človek, ki je celotno profesionalno kariero posvetil šibkejšim, predvsem ljudem s posebnimi potrebami. Pri tem je pustil opazni pečat, pa naj je šlo za delo v invalidskih enotah, varstveno-delovnih centrih ali za socialno podjetništvo. Prav pri slednjem je mnogim ljudem s posebnimi potrebami omogočil tudi zaposlitev. Dostojanstvo človeka je očitno vodilo vsakega dela Petra Svetine; to na svoj način potrjuje tudi dejstvo, da so ga za varuha človekovih pravic podprli prav vsi poslanci parlamenta, kar se je zgodilo prvič. O prvih ugotovitvah po polletnem delu na mestu varuha Svetina pravi, da je stanje človekovih pravic v Sloveniji mnogo boljše kot se na prvi pogled zdi ali kot so nekateri prepričani. Druga pomembna ugotovitev se nanaša na delo posameznih državnih organov, natančneje na njihovo brezbrižnost ali celo aroganco do ljudi. To je tudi za Svetino eden od izzivov – državni organi, pravi, se morajo zavedati, da so servis ljudi, če to ne bo šlo s pozivi in priporočili, si bo pomagal z javnimi objavami in pritiskom javnosti. Tudi samo institucijo varuha želi še bolj približati ljudem, zato načrtuje veliko neposrednih stikov z ljudmi na različnih koncih Slovenije. Voditeljica Lidija Hren.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju britanska stand-up komičarka, kolumnistka in publicistka Shazia Mirza, ki se je konec pomladi v Ljubljani udeležila letošnjega Sindikata odklonskih identitet, ki ga organizira zavod Emanat. Shazia Mirza je pakistanskega porekla in je prva muslimanska stand-up komičarka, ki je stopila v ospredje. Gostuje v vseh osrednjih britanskih televizijskih oddajah, kjer jo pogosto sprašujejo ne le o vprašanjih politične satire, temveč tudi o vprašanjih islama, muslimanske skupnosti v Združenem kraljestvu in o otoški temi številka ena – o Brexitu. S Shazio Mirzo se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju britanska stand-up komičarka, kolumnistka in publicistka Shazia Mirza, ki se je konec pomladi v Ljubljani udeležila letošnjega Sindikata odklonskih identitet, ki ga organizira zavod Emanat. Shazia Mirza je pakistanskega porekla in je prva muslimanska stand-up komičarka, ki je stopila v ospredje. Gostuje v vseh osrednjih britanskih televizijskih oddajah, kjer jo pogosto sprašujejo ne le o vprašanjih politične satire, temveč tudi o vprašanjih islama, muslimanske skupnosti v Združenem kraljestvu in o otoški temi številka ena – o Brexitu. S Shazio Mirzo se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost Intervjuja je predsednik Demosove vlade, ki je izpeljala slovensko osamosvojitev. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, gost pojasni več zanimivih podrobnosti iz časa vodenja vlade, zlasti v obdobju vojne za Slovenijo. Posebej poudari, da se je glede vojaških zadev vrhovni poveljnik, predsednik predsedstva Milan Kučan, držal nekoliko ob strani, saj se na primer ni želel udeležiti prvega postroja nove slovenske vojske v Kočevski Reki decembra 1990 nekaj dni pred plebiscitom. Tudi vojno napoved Sloveniji je 27. junija 1991 prejel Peterle, in ne Kučan. Lojze Peterle v pogovoru zatrjuje, da se je celotna iniciativa glede osamosvajanja izvajala v vladi in nikjer drugje. Dotakne se tudi razorožitve Teritorialne obrambe, ki jo je slovenski bivši režim spremljal pasivno, jo morda celo podpiral, nova vlada pa se je morala z njo soočiti in zavarovati osamosvojitvena prizadevanja. Na pobudo Toneta Krkoviča so začeli prikrito graditi novo slovensko obrambno silo, celotno operacijo pa sta vodila ministra Bavčar in Janša. Prav pravočasna priprava na vojno in enotnost slovenskega naroda sta bila po Peterletovem prepričanju razlog za poraz jugoslovanske vojske. Politika sicer ni bila povsem enotna, kar se je pokazalo kasneje in se kaže še sedaj, ko se na javnih prireditvah časti rdeča zvezda, simbol premagane jugoslovanske armade in totalitarnega režima. Za Peterleta je to dogajanje nerazumno, čeprav dopušča, da rdeča zvezda lahko predstavlja tudi simbol svobode. Napad na ključne osebe vojne za Slovenijo je tudi poskus kriminalizacije enega najzaslužnejših slovenskih osamosvojiteljev Toneta Krkoviča zaradi sestrelitve sovražnega helikopterja nad Ljubljano v času vojne. Gost se dotakne tudi aktualnih razmer v Sloveniji in Evropi. Za slovensko oblast pravi, da zamuja priložnosti, zaradi česar prepoznavnost Slovenije v Evropi bledi. Evropa in Slovenija sta v stiski – pot iz novodobnih zagat pa je po Peterletovem mnenju v spoštovanju sočloveka: »Treba je prisluhniti drug drugemu.« Tako je nastala Evropska unija in tako bo v njej obstala tudi Slovenija. Kot skrajno neevropski in ideološki ocenjuje odnos aktualne slovenske oblasti do financiranja javnega programa v zasebnih šolah. Ideološke delitve, zaradi katerih se država spravi nad pravice svojih državljanov, so po njegovem skrajnost, ki se mora nehati.
Gost Intervjuja je predsednik Demosove vlade, ki je izpeljala slovensko osamosvojitev. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, gost pojasni več zanimivih podrobnosti iz časa vodenja vlade, zlasti v obdobju vojne za Slovenijo. Posebej poudari, da se je glede vojaških zadev vrhovni poveljnik, predsednik predsedstva Milan Kučan, držal nekoliko ob strani, saj se na primer ni želel udeležiti prvega postroja nove slovenske vojske v Kočevski Reki decembra 1990 nekaj dni pred plebiscitom. Tudi vojno napoved Sloveniji je 27. junija 1991 prejel Peterle, in ne Kučan. Lojze Peterle v pogovoru zatrjuje, da se je celotna iniciativa glede osamosvajanja izvajala v vladi in nikjer drugje. Dotakne se tudi razorožitve Teritorialne obrambe, ki jo je slovenski bivši režim spremljal pasivno, jo morda celo podpiral, nova vlada pa se je morala z njo soočiti in zavarovati osamosvojitvena prizadevanja. Na pobudo Toneta Krkoviča so začeli prikrito graditi novo slovensko obrambno silo, celotno operacijo pa sta vodila ministra Bavčar in Janša. Prav pravočasna priprava na vojno in enotnost slovenskega naroda sta bila po Peterletovem prepričanju razlog za poraz jugoslovanske vojske. Politika sicer ni bila povsem enotna, kar se je pokazalo kasneje in se kaže še sedaj, ko se na javnih prireditvah časti rdeča zvezda, simbol premagane jugoslovanske armade in totalitarnega režima. Za Peterleta je to dogajanje nerazumno, čeprav dopušča, da rdeča zvezda lahko predstavlja tudi simbol svobode. Napad na ključne osebe vojne za Slovenijo je tudi poskus kriminalizacije enega najzaslužnejših slovenskih osamosvojiteljev Toneta Krkoviča zaradi sestrelitve sovražnega helikopterja nad Ljubljano v času vojne. Gost se dotakne tudi aktualnih razmer v Sloveniji in Evropi. Za slovensko oblast pravi, da zamuja priložnosti, zaradi česar prepoznavnost Slovenije v Evropi bledi. Evropa in Slovenija sta v stiski – pot iz novodobnih zagat pa je po Peterletovem mnenju v spoštovanju sočloveka: »Treba je prisluhniti drug drugemu.« Tako je nastala Evropska unija in tako bo v njej obstala tudi Slovenija. Kot skrajno neevropski in ideološki ocenjuje odnos aktualne slovenske oblasti do financiranja javnega programa v zasebnih šolah. Ideološke delitve, zaradi katerih se država spravi nad pravice svojih državljanov, so po njegovem skrajnost, ki se mora nehati.
Gostja oddaje Intervju bo Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM s sedezem v Parizu. Ksenija Horvat jo bo spraševala o novi vlogi sodobnih muzejev, ki niso več le interpreti preteklosti ampak nas obiskovalce spodbujajo, da razmisljamo tudi o izzivih sedanjosti in prihodnosti - izzivih, kot so migracije, segrevanje planeta in ohranjanje kulturne zapuscine narodov v vojni.
Gostja oddaje Intervju bo Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM s sedezem v Parizu. Ksenija Horvat jo bo spraševala o novi vlogi sodobnih muzejev, ki niso več le interpreti preteklosti ampak nas obiskovalce spodbujajo, da razmisljamo tudi o izzivih sedanjosti in prihodnosti - izzivih, kot so migracije, segrevanje planeta in ohranjanje kulturne zapuscine narodov v vojni.
V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina je prof. dr. Matevž Tomšič spregovoril o svojem področju raziskovalnega in pedagoškega dela Zanimajo ga predvsem elite in njihova (re)produkcija v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Tomšič ugotavlja, da se za razliko od Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske slovenska vladajoča elita v resnici ni zamenjala, prevladuje kontinuiteta, ki se vleče iz prejšnjega režima. Tudi novi obrazi v politiki, ki smo jim priča vse do dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca so po njegovem izbranci starih elit, ki jih s svojim vplivom medijsko podpirajo dokler jih potrebujejo. Zadnji primer je SMC, ki je iz izjemne podpore na predzadnjih volitvah trčil na samo dno. Praktična posledica tega, da so stare elite v Slovenji tako vplivne pa je po njegovem v tem, da Slovenija zmanjšuje prednost, ki jo je imela pred omenjenimi državami, Češka pa jo je po BDP-ju že prehitela. Problem desne sredine in s tem posledično povezano nezmožnost preboja vidi Tomšič v notranjih trenjih med pomladnimi strankami. Aktualni problem Slovenije v sociološko političnem smislu je zanj razraščanje ideološkega monopola, ki želi etatizirati čedalje več javne sfere, ne le zdravstvo ampak tudi šolstvo in seveda medije. Tomšič, ki je tudi predsednik alternativne novinarske organizacije - Združenja novinarjev in publicistov, je bil oster v oceni medijskih razmer v državi. Menil je, da vplivna občila v veliki meri služijo izbrancem in strankam politične levice. Dotaknil se je tudi delovanja javnega zavoda RTV, kjer je izpostavil lanski pogrom po intervjuju z Jožetom Dežmanom na TV Slovenija kot primer evidentne uporabe dvojnih meril. Ob koncu pogovora je gost izhajal iz ugotovitve, da je za sedanje razmere značilna neavtonomna drža številnih ljudi na vodilnih položajih kar vodi v krizo inštitucij tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Za Evropo, meni dr. Tomšič je nujna zaustavitev trenda ogrožanja vrednot, ki so staro celino utemeljile oz. vrnitev k idealom idejnih ustanoviteljev Evropske unije De Gasperija, Schumana in drugih.
V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina je prof. dr. Matevž Tomšič spregovoril o svojem področju raziskovalnega in pedagoškega dela Zanimajo ga predvsem elite in njihova (re)produkcija v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Tomšič ugotavlja, da se za razliko od Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske slovenska vladajoča elita v resnici ni zamenjala, prevladuje kontinuiteta, ki se vleče iz prejšnjega režima. Tudi novi obrazi v politiki, ki smo jim priča vse do dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca so po njegovem izbranci starih elit, ki jih s svojim vplivom medijsko podpirajo dokler jih potrebujejo. Zadnji primer je SMC, ki je iz izjemne podpore na predzadnjih volitvah trčil na samo dno. Praktična posledica tega, da so stare elite v Slovenji tako vplivne pa je po njegovem v tem, da Slovenija zmanjšuje prednost, ki jo je imela pred omenjenimi državami, Češka pa jo je po BDP-ju že prehitela. Problem desne sredine in s tem posledično povezano nezmožnost preboja vidi Tomšič v notranjih trenjih med pomladnimi strankami. Aktualni problem Slovenije v sociološko političnem smislu je zanj razraščanje ideološkega monopola, ki želi etatizirati čedalje več javne sfere, ne le zdravstvo ampak tudi šolstvo in seveda medije. Tomšič, ki je tudi predsednik alternativne novinarske organizacije - Združenja novinarjev in publicistov, je bil oster v oceni medijskih razmer v državi. Menil je, da vplivna občila v veliki meri služijo izbrancem in strankam politične levice. Dotaknil se je tudi delovanja javnega zavoda RTV, kjer je izpostavil lanski pogrom po intervjuju z Jožetom Dežmanom na TV Slovenija kot primer evidentne uporabe dvojnih meril. Ob koncu pogovora je gost izhajal iz ugotovitve, da je za sedanje razmere značilna neavtonomna drža številnih ljudi na vodilnih položajih kar vodi v krizo inštitucij tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Za Evropo, meni dr. Tomšič je nujna zaustavitev trenda ogrožanja vrednot, ki so staro celino utemeljile oz. vrnitev k idealom idejnih ustanoviteljev Evropske unije De Gasperija, Schumana in drugih.
Naša gostja je danska pisateljica in nekdanja pogajalka OZN, Janne Teller. V svojih knjigah piše o iskanju smisla, o odnosu do priseljencev, o nasilju nad otroki in celo o nasilju samih otrok. Njene knjige so izredno prevajane, brane, praviloma pa sprožajo tudi ostre polemike. Njena knjiga z naslovom »Nič« je bila na Danskem najprej prepovedana, nato pa je postala obvezno branje. S pisateljico se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Naša gostja je danska pisateljica in nekdanja pogajalka OZN, Janne Teller. V svojih knjigah piše o iskanju smisla, o odnosu do priseljencev, o nasilju nad otroki in celo o nasilju samih otrok. Njene knjige so izredno prevajane, brane, praviloma pa sprožajo tudi ostre polemike. Njena knjiga z naslovom »Nič« je bila na Danskem najprej prepovedana, nato pa je postala obvezno branje. S pisateljico se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Marjan Batagelj je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih podjetnikov. Javnosti je dobro znan kot predsednik uprave in večinski lastnik podjetja, ki upravlja s Postojnsko jamo, čeprav je to le del njegovega premoženja, ki ga je ustvaril iz nič, z lastnim znanjem in tveganjem. Manj znano je, da je po poklicu profesor geografije in diplomirani etnolog. Obenem je tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki mu predseduje že šesto leto. V pogovoru osvetli svoje prve podjetniške korake, težave, odnos z lokalnimi oblastmi. Odkrito opiše dogajanje ob odkritju prisluškovalnih naprav v času prenove hotela Jama pred tremi leti; tam je danes posebne vrste muzej. S ponosom pa pove tudi, da predvideva, da bodo njegovi otroci nadaljevali njegovo pot oz. upravljanje premoženja. Voditeljica Lidija Hren.
Marjan Batagelj je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih podjetnikov. Javnosti je dobro znan kot predsednik uprave in večinski lastnik podjetja, ki upravlja s Postojnsko jamo, čeprav je to le del njegovega premoženja, ki ga je ustvaril iz nič, z lastnim znanjem in tveganjem. Manj znano je, da je po poklicu profesor geografije in diplomirani etnolog. Obenem je tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki mu predseduje že šesto leto. V pogovoru osvetli svoje prve podjetniške korake, težave, odnos z lokalnimi oblastmi. Odkrito opiše dogajanje ob odkritju prisluškovalnih naprav v času prenove hotela Jama pred tremi leti; tam je danes posebne vrste muzej. S ponosom pa pove tudi, da predvideva, da bodo njegovi otroci nadaljevali njegovo pot oz. upravljanje premoženja. Voditeljica Lidija Hren.
Pomurski Vestnik, glavni časopis regije, ki je bil v začetku meseca kot na kaki tržnici - v naglici in na tiho prodan novemu lastniku, Leu Oblaku. Prodaja se je zgodila prav v letu pomembne obletnice združitve Prekmurja s slovenskim nacionalnim ozemljem. Kateri so drugi poskusi konsolidacije slovenskih medijev? Kaj za preiskovalno novinarstvo pomeni sodni pregon nekdanjih novinarjev Dnevnika? In zdaj že retorično vprašanje, zakaj že petnajst let vsaka vlada predloge za celovito prenovo medijske zakonodaje pušča v predalih. O vsem tem se bo s predsednico Društva novinarjev Slovenije, Večerovo novinarko in urednico Petro Lesjak Tušek, pogovarjala Ksenija Horvat.
Pomurski Vestnik, glavni časopis regije, ki je bil v začetku meseca kot na kaki tržnici - v naglici in na tiho prodan novemu lastniku, Leu Oblaku. Prodaja se je zgodila prav v letu pomembne obletnice združitve Prekmurja s slovenskim nacionalnim ozemljem. Kateri so drugi poskusi konsolidacije slovenskih medijev? Kaj za preiskovalno novinarstvo pomeni sodni pregon nekdanjih novinarjev Dnevnika? In zdaj že retorično vprašanje, zakaj že petnajst let vsaka vlada predloge za celovito prenovo medijske zakonodaje pušča v predalih. O vsem tem se bo s predsednico Društva novinarjev Slovenije, Večerovo novinarko in urednico Petro Lesjak Tušek, pogovarjala Ksenija Horvat.
Eden najbolj znanih in uspešnih slovenskih odvetnikov je človek posebne vrste. V mladosti ga je zanimalo gledališče a ga je pot pozneje zanesla v pravniške vode. Po rodu je Mariborčan s koreninami na Koroškem in v Sevnici. Kot srednješolec je pisal za takratni satirični list Pavliha, sedaj pa se ukvarja z zagovorom ljudi, ki so osumljeni oz. obtoženi najhujših kaznivih dejanj. Nazadnje je pred krivično obsodbo za umor rešil dr. Milka Noviča, prav tako pa je bil zagovornik v procesih Patria in Depala vas. Odvetnik je že skoraj 50 let, a v pogovoru, ki v vodi Jože Možina razočarano ugotavlja, da je zaradi aktualnih zlorab v pravosodju izrazito razočaran in tudi osebno prizadet. Znan je po tem, da ljudi v hudi stiski vzame tudi brezplačno. Pri tem zaupa lastni presoji oz. instinktu na podlagi katerega začuti kdo je kriv in kdo ne. Pred leti je tako uspel rehabilitirati Martina Uhernika, ki je bil obsojen zaradi umora in obsedel celotno kazen a je Hribernik uspel dokazati, da sploh ni kriv.
Eden najbolj znanih in uspešnih slovenskih odvetnikov je človek posebne vrste. V mladosti ga je zanimalo gledališče a ga je pot pozneje zanesla v pravniške vode. Po rodu je Mariborčan s koreninami na Koroškem in v Sevnici. Kot srednješolec je pisal za takratni satirični list Pavliha, sedaj pa se ukvarja z zagovorom ljudi, ki so osumljeni oz. obtoženi najhujših kaznivih dejanj. Nazadnje je pred krivično obsodbo za umor rešil dr. Milka Noviča, prav tako pa je bil zagovornik v procesih Patria in Depala vas. Odvetnik je že skoraj 50 let, a v pogovoru, ki v vodi Jože Možina razočarano ugotavlja, da je zaradi aktualnih zlorab v pravosodju izrazito razočaran in tudi osebno prizadet. Znan je po tem, da ljudi v hudi stiski vzame tudi brezplačno. Pri tem zaupa lastni presoji oz. instinktu na podlagi katerega začuti kdo je kriv in kdo ne. Pred leti je tako uspel rehabilitirati Martina Uhernika, ki je bil obsojen zaradi umora in obsedel celotno kazen a je Hribernik uspel dokazati, da sploh ni kriv.
Gost Intervjuja bo koroški Slovenec, zgodovinar, politik in do nedavnega predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem – vodil jo je kar 26 let - Marjan Sturm. O njegovem delovanju v okviru Konsenzne skupine, v katerim sodeluje tudi s predsednikom Heimadiensta, o ohranjanju slovenščine, dvojezičnih napisih in možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe se bo z dr. Sturmom pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost Intervjuja bo koroški Slovenec, zgodovinar, politik in do nedavnega predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem – vodil jo je kar 26 let - Marjan Sturm. O njegovem delovanju v okviru Konsenzne skupine, v katerim sodeluje tudi s predsednikom Heimadiensta, o ohranjanju slovenščine, dvojezičnih napisih in možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe se bo z dr. Sturmom pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost Intervjuja bo eden od najbolj izkušenih slovenskih diplomatov – Republiko Slovenijo je predstavljal v Rimu in Londonu - veleposlanik Iztok Mirošič. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o slovenskih odnosih s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, o spremembah, ki jih doživlja Evropska unija in o slovenski zunanji politiki.
Gost Intervjuja bo eden od najbolj izkušenih slovenskih diplomatov – Republiko Slovenijo je predstavljal v Rimu in Londonu - veleposlanik Iztok Mirošič. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o slovenskih odnosih s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, o spremembah, ki jih doživlja Evropska unija in o slovenski zunanji politiki.
V nedeljskem intervjuju smo tokrat gostili zdravnico Metko Klevišar, ki s svojim delom in življenjsko zgodbo ter zgledom odgovarja na najtežje dileme, ki zadevajo vsakega človeka - bolezen in smrt. Že kot študentka medicine se je soočila z lastno boleznijo, ki jo je naposled prikovala na invalidski voziček. A to ji ni vzelo volje do življenja. Nasprotno, bolezen je sprejela, se ji prilagodila in vzpostavila kvalitetno življenje na drugi ravni. Občutek sreče, ali bolje zadovoljstva, kot pravi gospa Klevišar ni v zdravju ali bolezni ampak v lastni odločitvi, ki pa je sad zavestnega prizadevanja. Ugotavlja, da ljudje počnemo tudi nemogoče stvari, da bi bili zdravi, pozabljamo pa na odnose, ki so vezivo življenja. In prav v dobre odnose s soljudmi moramo po njenem vlagati več prizadevanj. Leta 1995 je ustanovila Hospic, ki je bila prva ustanova v Sloveniji, ki se je posvetila spremljanju umirajočih. V tem pogledu je Metka Klevišar v slovenskem prostoru prva in unikatna. V intervjuju nam predstavi lastne izkušnje in izkušnje svojcev, ki so spremljali umirajoče. Čas slovesa, poslavljanja, ki je širši javnosti manj znan oz. se o tem ne govori, oriše kot svet oz. blagoslovljen čas saj prihaja do zbližanj na najbolj intimni ravni. Izredno pomembno je za osebno rast in dozorevanje. Ljudi, ki se poslavljajo najbolj zaposluje vprašanje ali je izpolnil svoje poslanstvo pa tudi »kaj je po tem«? Gostja se je dotaknila tudi vprašanja »ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti«? Sama meni, da smrt premaga tisto, »kar pride po tem« vendar je zemeljskemu človeku odmaknjeno. Gospa Klevišar verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti. Poseben pomen za svojce in skupnost je slovo od pokojnika, pogrebni obred in dejstvo, da ima umrli svoj grob. Prav zato je velika rana v slovenskem narodu dejstvo, da so tisoči žrtev povojnega komunističnega nasilja nepokopani in brez grobov. Svojci tako niso imeli možnosti žalovati in travme se na ta način selijo v prihodnost. Človek svojega življenja po njenem nima v absolutni posesti pravi Metka Klevišar in dodaja: »Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih mi ne moremo mi v svoje roke vzet.« Zato nasprotuje evtanaziji. Strah pred smrtjo in trpljenjem je normalen a tako enemu kot drugemu se po prepričanju Metke Klevišar preprosto ne moremo izogniti. Pri vprašanju evtanazije gre tudi za občutek zapuščenosti in osamljenosti, kar je ena od ran sodobne družbe. Metka Klevišar je medijsko zelo aktivna kot predavateljica, publicistka in kolumnistka. Redno piše svoj blog, objavlja članke v Družini in nastopa na radiu. V intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina se je dotaknila težkih tem o končnih stvareh, ki pa so še kako življenjske in zadevajo vsakega od nas.
V nedeljskem intervjuju smo tokrat gostili zdravnico Metko Klevišar, ki s svojim delom in življenjsko zgodbo ter zgledom odgovarja na najtežje dileme, ki zadevajo vsakega človeka - bolezen in smrt. Že kot študentka medicine se je soočila z lastno boleznijo, ki jo je naposled prikovala na invalidski voziček. A to ji ni vzelo volje do življenja. Nasprotno, bolezen je sprejela, se ji prilagodila in vzpostavila kvalitetno življenje na drugi ravni. Občutek sreče, ali bolje zadovoljstva, kot pravi gospa Klevišar ni v zdravju ali bolezni ampak v lastni odločitvi, ki pa je sad zavestnega prizadevanja. Ugotavlja, da ljudje počnemo tudi nemogoče stvari, da bi bili zdravi, pozabljamo pa na odnose, ki so vezivo življenja. In prav v dobre odnose s soljudmi moramo po njenem vlagati več prizadevanj. Leta 1995 je ustanovila Hospic, ki je bila prva ustanova v Sloveniji, ki se je posvetila spremljanju umirajočih. V tem pogledu je Metka Klevišar v slovenskem prostoru prva in unikatna. V intervjuju nam predstavi lastne izkušnje in izkušnje svojcev, ki so spremljali umirajoče. Čas slovesa, poslavljanja, ki je širši javnosti manj znan oz. se o tem ne govori, oriše kot svet oz. blagoslovljen čas saj prihaja do zbližanj na najbolj intimni ravni. Izredno pomembno je za osebno rast in dozorevanje. Ljudi, ki se poslavljajo najbolj zaposluje vprašanje ali je izpolnil svoje poslanstvo pa tudi »kaj je po tem«? Gostja se je dotaknila tudi vprašanja »ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti«? Sama meni, da smrt premaga tisto, »kar pride po tem« vendar je zemeljskemu človeku odmaknjeno. Gospa Klevišar verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti. Poseben pomen za svojce in skupnost je slovo od pokojnika, pogrebni obred in dejstvo, da ima umrli svoj grob. Prav zato je velika rana v slovenskem narodu dejstvo, da so tisoči žrtev povojnega komunističnega nasilja nepokopani in brez grobov. Svojci tako niso imeli možnosti žalovati in travme se na ta način selijo v prihodnost. Človek svojega življenja po njenem nima v absolutni posesti pravi Metka Klevišar in dodaja: »Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih mi ne moremo mi v svoje roke vzet.« Zato nasprotuje evtanaziji. Strah pred smrtjo in trpljenjem je normalen a tako enemu kot drugemu se po prepričanju Metke Klevišar preprosto ne moremo izogniti. Pri vprašanju evtanazije gre tudi za občutek zapuščenosti in osamljenosti, kar je ena od ran sodobne družbe. Metka Klevišar je medijsko zelo aktivna kot predavateljica, publicistka in kolumnistka. Redno piše svoj blog, objavlja članke v Družini in nastopa na radiu. V intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina se je dotaknila težkih tem o končnih stvareh, ki pa so še kako življenjske in zadevajo vsakega od nas.
Naš gost je prof. dr. Igor Papič, 44. rektor v 100-letni zgodovini Univerze v Ljubljani, prej dekan Fakultete za elektrotehniko in mednarodno uveljavljeni strokovnjak za elektroenergetske sisteme in pametna omrežja. Ksenija Horvat se bo z rektorjem pogovarjala o pomanjkanju razvojnih sredstev pri delovanju Univerze v Ljubljani, o povezovanju Univerze z inštituti v Sloveniji in z drugimi evropskimi univerzami ter o tem, zakaj so razvite evropske države v prednosti pred revnejšimi evropskimi državami pri črpanju sredstev iz nekaterih evropskih mehanizmov.
Naš gost je prof. dr. Igor Papič, 44. rektor v 100-letni zgodovini Univerze v Ljubljani, prej dekan Fakultete za elektrotehniko in mednarodno uveljavljeni strokovnjak za elektroenergetske sisteme in pametna omrežja. Ksenija Horvat se bo z rektorjem pogovarjala o pomanjkanju razvojnih sredstev pri delovanju Univerze v Ljubljani, o povezovanju Univerze z inštituti v Sloveniji in z drugimi evropskimi univerzami ter o tem, zakaj so razvite evropske države v prednosti pred revnejšimi evropskimi državami pri črpanju sredstev iz nekaterih evropskih mehanizmov.
Za poklicno kariero Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja: od štipendista do generalnega direktorja.Od pripravnika, preko referenta do vodje odseka se je postopoma vzpenjal do funkcije generalnega direktorja, ki jo opravlja že 14 let. Velja za enega najboljših poznavalcev domačega in tujih pokojninskih sistemov. V pogovoru takoj pove, da je najbolj ponosen na digitalizacijo sistema izračunavanja pokojnin, ki so ga izvedli pod njegovim direktorovanjem. Je zagovornik sistema medgeneracijske solidarnosti in v pogovoru tudi pojasni, zakaj nasprotuje idejam o koreniti spremembi pokojninskega sistema, ki bi uvedel možnost, da bi zavezanci že v svoji aktivni dobi začeli namenjati sredstva na svoj račun za svojo pokojnino, ki bi bila odvisna od višine vplačanih prispevkov. Problem, pravi, ni v slabem ali zgrešenem pokojninskem sistemu, temveč v nizkih plačah, od katerih se plačujejo pokojninski prispevki. Voditeljica Lidija Hren.
Za poklicno kariero Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja: od štipendista do generalnega direktorja.Od pripravnika, preko referenta do vodje odseka se je postopoma vzpenjal do funkcije generalnega direktorja, ki jo opravlja že 14 let. Velja za enega najboljših poznavalcev domačega in tujih pokojninskih sistemov. V pogovoru takoj pove, da je najbolj ponosen na digitalizacijo sistema izračunavanja pokojnin, ki so ga izvedli pod njegovim direktorovanjem. Je zagovornik sistema medgeneracijske solidarnosti in v pogovoru tudi pojasni, zakaj nasprotuje idejam o koreniti spremembi pokojninskega sistema, ki bi uvedel možnost, da bi zavezanci že v svoji aktivni dobi začeli namenjati sredstva na svoj račun za svojo pokojnino, ki bi bila odvisna od višine vplačanih prispevkov. Problem, pravi, ni v slabem ali zgrešenem pokojninskem sistemu, temveč v nizkih plačah, od katerih se plačujejo pokojninski prispevki. Voditeljica Lidija Hren.
Gost intervjuja bo Sergej Polunin, eden najbolj nadarjenih in kontroverznih baletnih plesalcev našega časa. Fenomen Polunin je obnorel tudi Slovenijo, da so bile karte za tri predstave v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma razprodane v hipu. O njegovem odnosu do plesa, glasbe in o njegovih kontraverznih objavah na družabnih omrežjih se je z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost intervjuja bo Sergej Polunin, eden najbolj nadarjenih in kontroverznih baletnih plesalcev našega časa. Fenomen Polunin je obnorel tudi Slovenijo, da so bile karte za tri predstave v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma razprodane v hipu. O njegovem odnosu do plesa, glasbe in o njegovih kontraverznih objavah na družabnih omrežjih se je z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni intervju z enim najbolj prepoznavnih slovenskih sodnikov, ki je nesporna avtoriteta na področju civilnega prava nam ponuja kritični vpogled v delovanje našega pravosodja. Vrhovni sodnik Zobec v pogovoru z Jožetom Možino brez dlake na jeziku pojasni, da je izraz krivosodje sicer krivičen do večine sodnikov, hkrati pa je treba priznati, da označuje pravosodne zlorabe preteklih let, ki so dejansko vnebovpijoče. Tak primer je Patria, Kangler pa tudi proces proti Milku Noviču, kjer si je sodna oligarhija privoščila hude zlorabe. Zobec izpostavlja, da imajo slovenski sodniki zaradi slabih posameznikov izrazito slabo podobo v javnosti, po drugi strani pa je Slovenija v vrhu držav po porabi denarja za pravosodje. V pogovoru konkretno nakaže, da veliko denarja odteče za različne bolj ali manj nepomembne »projekte« za katere vodilni najemajo zunanje izvajalce, medtem ko je programska opremljenost samih sodnikov slaba.
Tokratni intervju z enim najbolj prepoznavnih slovenskih sodnikov, ki je nesporna avtoriteta na področju civilnega prava nam ponuja kritični vpogled v delovanje našega pravosodja. Vrhovni sodnik Zobec v pogovoru z Jožetom Možino brez dlake na jeziku pojasni, da je izraz krivosodje sicer krivičen do večine sodnikov, hkrati pa je treba priznati, da označuje pravosodne zlorabe preteklih let, ki so dejansko vnebovpijoče. Tak primer je Patria, Kangler pa tudi proces proti Milku Noviču, kjer si je sodna oligarhija privoščila hude zlorabe. Zobec izpostavlja, da imajo slovenski sodniki zaradi slabih posameznikov izrazito slabo podobo v javnosti, po drugi strani pa je Slovenija v vrhu držav po porabi denarja za pravosodje. V pogovoru konkretno nakaže, da veliko denarja odteče za različne bolj ali manj nepomembne »projekte« za katere vodilni najemajo zunanje izvajalce, medtem ko je programska opremljenost samih sodnikov slaba.
Gostja oddaje intervju bo senatorka v Rimu, tržaška slovenka in literarna zgodovinarka, doktorica Tatjana Rojc. Osrednja tema pogovora bodo zgodovinsko sporne izjave visokih italijanskih politikov glede dogodkov med in po drugi svetovni vojni, zastopanost slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in siceršnji položaj Slovencev v Italiji. Z dr. Rojc se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje intervju bo senatorka v Rimu, tržaška slovenka in literarna zgodovinarka, doktorica Tatjana Rojc. Osrednja tema pogovora bodo zgodovinsko sporne izjave visokih italijanskih politikov glede dogodkov med in po drugi svetovni vojni, zastopanost slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in siceršnji položaj Slovencev v Italiji. Z dr. Rojc se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Aktualni poljski veleposlanik v Sloveniji je izredno zanimiv sogovornik saj je med redkimi tujimi diplomati, ki so se naučili slovenski jezik. To je storil iz spoštovanja do naše države, ki mu je prirasla k srcu, kot pravi, pa tudi zaradi želje, da bi imel stik z običajnimi ljudmi in tako bolje razumel slovensko nacijo. G. Czerwinski izpostavlja, da imata obe državi veliko skupnih točk. Pripomogel je da so v poljski Galiciji postavili spomenik našim padlim vojakom v prvi svetovni vojni, poljski vojaki pa so dobili spomenik na Sabotinu. Obe državi je močno zaznamovala tudi druga svetovna vojna pri čemer je bila Poljska napadena s strani nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze zaradi česar je njeno vrednotenje vojne precej drugačno. Poljska, izpostavlja Czerwinski, ima 1000 let državne tradicije, ki je prepletena s katoliškim izročilom. Kot narod imajo trden značaj kar se je pokazalo pri obnovi domovine po obeh vojnah pa tudi ob dejstvu, da je bila prav Poljska prva država, ki je zrušila komunistični režim in izvedla prve demokratične volitve v vzhodni Evropi. Zadnjih 25 let Poljaki beležijo visoko gospodarsko rast tako, da se prebivalstvo po kupni moči že približuje nekdaj veliko bogatejši Sloveniji. Žalosti ga, da je pri nas še vedno pogost predsodek do Poljakov in narodov vzhodne Evrope z izjemo Rusov. Govori o preziru in ignoranci. Razloge za gospodarski vzpon Poljske vidi sogovornik v dejstvu, da se je politika, kljub političnim delitvam poenotila ob ključnih nacionalnih interesih. Imajo ugodno davčno zakonodajo in posebej tudi družinsko politiko. Za razliko od Slovenije jim že uspeva zaustavljati odliv mladih izobraženih ljudi v tujino. Veleposlanik Czerwinski je odgovarjal tudi na očitke, ki prihajajo iz Evrope, da je trenutna desna oblast ksenofobna in proti migrantom ter da nedemokratično posega v pravosodno vejo oblasti. Napake pri slednjem Czerwinski priznava obenem pa izpostavlja malo znano dejstvo, da je Poljske sprejela poldrugi milijon Ukrajincev, ki so ekonomski migranti. Okrog 100. 000 Ukrajincev, ki prihajajo iz vojnega področja pa je dejansko beguncev. Poljski veleposlanik se sprašuje v čim so ti slabši oz. drugorazredni v primerjavi s tistimi, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda? Ob tem provokativno doda »ali je problem v tem, da so bele rase in krščanske vere in za to ne štejejo«? Konflikt z organi Evropske unije v Bruslju ocenjuje ko problem dvojnih meril. Meni, da je edina rešitev za Evropo upoštevanje temeljnih vrednot, za narode znotraj nje, tudi Slovence, pa je nujna samozavest in spoštovanje različnosti. Voditelj Jože Možina.
Aktualni poljski veleposlanik v Sloveniji je izredno zanimiv sogovornik saj je med redkimi tujimi diplomati, ki so se naučili slovenski jezik. To je storil iz spoštovanja do naše države, ki mu je prirasla k srcu, kot pravi, pa tudi zaradi želje, da bi imel stik z običajnimi ljudmi in tako bolje razumel slovensko nacijo. G. Czerwinski izpostavlja, da imata obe državi veliko skupnih točk. Pripomogel je da so v poljski Galiciji postavili spomenik našim padlim vojakom v prvi svetovni vojni, poljski vojaki pa so dobili spomenik na Sabotinu. Obe državi je močno zaznamovala tudi druga svetovna vojna pri čemer je bila Poljska napadena s strani nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze zaradi česar je njeno vrednotenje vojne precej drugačno. Poljska, izpostavlja Czerwinski, ima 1000 let državne tradicije, ki je prepletena s katoliškim izročilom. Kot narod imajo trden značaj kar se je pokazalo pri obnovi domovine po obeh vojnah pa tudi ob dejstvu, da je bila prav Poljska prva država, ki je zrušila komunistični režim in izvedla prve demokratične volitve v vzhodni Evropi. Zadnjih 25 let Poljaki beležijo visoko gospodarsko rast tako, da se prebivalstvo po kupni moči že približuje nekdaj veliko bogatejši Sloveniji. Žalosti ga, da je pri nas še vedno pogost predsodek do Poljakov in narodov vzhodne Evrope z izjemo Rusov. Govori o preziru in ignoranci. Razloge za gospodarski vzpon Poljske vidi sogovornik v dejstvu, da se je politika, kljub političnim delitvam poenotila ob ključnih nacionalnih interesih. Imajo ugodno davčno zakonodajo in posebej tudi družinsko politiko. Za razliko od Slovenije jim že uspeva zaustavljati odliv mladih izobraženih ljudi v tujino. Veleposlanik Czerwinski je odgovarjal tudi na očitke, ki prihajajo iz Evrope, da je trenutna desna oblast ksenofobna in proti migrantom ter da nedemokratično posega v pravosodno vejo oblasti. Napake pri slednjem Czerwinski priznava obenem pa izpostavlja malo znano dejstvo, da je Poljske sprejela poldrugi milijon Ukrajincev, ki so ekonomski migranti. Okrog 100. 000 Ukrajincev, ki prihajajo iz vojnega področja pa je dejansko beguncev. Poljski veleposlanik se sprašuje v čim so ti slabši oz. drugorazredni v primerjavi s tistimi, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda? Ob tem provokativno doda »ali je problem v tem, da so bele rase in krščanske vere in za to ne štejejo«? Konflikt z organi Evropske unije v Bruslju ocenjuje ko problem dvojnih meril. Meni, da je edina rešitev za Evropo upoštevanje temeljnih vrednot, za narode znotraj nje, tudi Slovence, pa je nujna samozavest in spoštovanje različnosti. Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo z nami predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, doktorica Barbara Riman. Prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Zakaj je tako? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat bo z nami predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, doktorica Barbara Riman. Prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Zakaj je tako? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Prof.dr. Marko Noč je mednarodno priznan kardiolog, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, izredni član SAZU, kar vse dokazuje, da sodi v vrh evropske kardiologije. Ukvarja se s srčnimi bolniki in prav po njegovi zaslugi ali z njegovo pomočjo se je umrljivost bolnikov s srčnim infarktom bistveno znižala. A to je le eden izmed dosežkov. Za svoje znanstveno delo je pred kratkim dobil tudi Zoisovo nagrado. V mednarodnem merilu je avtor številnih člankov v uglednih medicinskih publikacijah in mednarodnih učbenikih s področja akutne kardiologije. Širša javnost ga pozna predvsem kot vztrajnega borca proti nepravilnostim v zdravstvenem sistemu, pri javnih nabavah medicinskega materiala in borca proti korupciji v lastnih vrstah. Dejstvo, da danes slovenske bolnišnice plačujejo občutno nižje cene za žilne opornice, je tudi njegova zasluga. Pravzaprav je bil sam iniciator te dolge bitke z dobavitelji in vodstvi bolnišnic za nižje cene žilnih opornic, v kateri je, preko članstva v komisijah in z javnim angažiranjem, tudi sodeloval. V zadnjem času je močno odmevala nedodelitev sredstev za prijavljeni raziskovalni projekt, ki so ga javnosti neznani recenzenti Agencije za raziskave in razvoj ocenili za pol točke premalo, da bi dobil denar. Tudi v tem primeru je bila javna izpostavljenost dr. Noča tista, ki je vsaj malo razkrila sistem dodeljevanja državnega razvojnega denarja. O vsem tem dr. Noč iskreno pripoveduje tudi v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
Prof.dr. Marko Noč je mednarodno priznan kardiolog, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, izredni član SAZU, kar vse dokazuje, da sodi v vrh evropske kardiologije. Ukvarja se s srčnimi bolniki in prav po njegovi zaslugi ali z njegovo pomočjo se je umrljivost bolnikov s srčnim infarktom bistveno znižala. A to je le eden izmed dosežkov. Za svoje znanstveno delo je pred kratkim dobil tudi Zoisovo nagrado. V mednarodnem merilu je avtor številnih člankov v uglednih medicinskih publikacijah in mednarodnih učbenikih s področja akutne kardiologije. Širša javnost ga pozna predvsem kot vztrajnega borca proti nepravilnostim v zdravstvenem sistemu, pri javnih nabavah medicinskega materiala in borca proti korupciji v lastnih vrstah. Dejstvo, da danes slovenske bolnišnice plačujejo občutno nižje cene za žilne opornice, je tudi njegova zasluga. Pravzaprav je bil sam iniciator te dolge bitke z dobavitelji in vodstvi bolnišnic za nižje cene žilnih opornic, v kateri je, preko članstva v komisijah in z javnim angažiranjem, tudi sodeloval. V zadnjem času je močno odmevala nedodelitev sredstev za prijavljeni raziskovalni projekt, ki so ga javnosti neznani recenzenti Agencije za raziskave in razvoj ocenili za pol točke premalo, da bi dobil denar. Tudi v tem primeru je bila javna izpostavljenost dr. Noča tista, ki je vsaj malo razkrila sistem dodeljevanja državnega razvojnega denarja. O vsem tem dr. Noč iskreno pripoveduje tudi v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina bo priznani psiholog in psihoterapevt Andrej Perko spregovoril o svojem zgledu boja z alkoholno zasvojenostjo. Ob metodi dr. Ruglja se ni le fizično ozdravil odvisnosti, vzpostavil se je kot njegov naslednik, ki že več kot 20 let rešuje ljudi v stiski. Gre za najtežjo a tudi najuspešnejšo metodo, kot pravi. Njen končni rezultat je vsesplošni intelektualni in duhovni dvig človeka in višja raven zavedanja. K njemu ne prihajajo le alkoholiki, teh je le 15 odstotkov, ampak ljudje, ki bi radi izboljšali kakovost svojega življenja. Posebej izpostavlja primer uspešnih samskih ženski, ki si težko dobijo moškega partnerja. Ob tem se naveže na sodobno zahodno družbo, ki, kot pravi, moške potiska iz družbenega in celo družinskega življenja. Gre za »kulturno kastracijo moških« o čemer je pisala že dr. Vesna Vuk Godina. Dr. Perko meni, da je šla feminizacija družbe predaleč in da vsi, posebej ženske, pogrešajo »prave moške«. Ti pa izginjajo, dodaja dr. Perko, ker ob izločanju moških ni več vertikalne avtoritete, ki je nujno potrebna za vzgojo: »Fante je treba vzgajat, pripravit na realno življenje. Mama je vedno ljubeča, oče pa ne, mora pripravit svoje otroke, zlasti fante, da bodo lahko v tem življenju, ki je kruto, napredovali«. Dr. Perko meni, da gre po njegovem pri »kriminalizaciji moških« za zaroto kapitala, ki v družbi brez avtoritete lažje uveljavlja svoje interese. Ustvarja se »množica, ki je pripravljena molčati«, kar ustreza tudi politiki. Za razliko od drugih kultur po svetu, ki imajo naboj in energijo je zahodna družba po njegovem v upadu ali celo zapisna na »kulturi smrti«. Ena od stran poti, ki je po njegovem je sedaj pogosto favorizirana teorija spolov, ki je za dr. Perka v nasprotju z naravnimi zakoni. Dr. Andrej Perko je po lastni izkušnji in izkušnjah svojih skupin prepričan, da je predpogoj za uspešno soočanje s težavami disciplina in pripravljenost za napor tako fizični kot tudi intelektualni in duhovni. Pogovor s priznanim in uspešnim psihologom in psihoterapevtom nam ponuja drugačen pogled na številne aktualne pojave. Njegov uvid je pogosto nasproten z »glavnim tokom« ter zato še toliko bolj zanimiv in dragocen.
V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina bo priznani psiholog in psihoterapevt Andrej Perko spregovoril o svojem zgledu boja z alkoholno zasvojenostjo. Ob metodi dr. Ruglja se ni le fizično ozdravil odvisnosti, vzpostavil se je kot njegov naslednik, ki že več kot 20 let rešuje ljudi v stiski. Gre za najtežjo a tudi najuspešnejšo metodo, kot pravi. Njen končni rezultat je vsesplošni intelektualni in duhovni dvig človeka in višja raven zavedanja. K njemu ne prihajajo le alkoholiki, teh je le 15 odstotkov, ampak ljudje, ki bi radi izboljšali kakovost svojega življenja. Posebej izpostavlja primer uspešnih samskih ženski, ki si težko dobijo moškega partnerja. Ob tem se naveže na sodobno zahodno družbo, ki, kot pravi, moške potiska iz družbenega in celo družinskega življenja. Gre za »kulturno kastracijo moških« o čemer je pisala že dr. Vesna Vuk Godina. Dr. Perko meni, da je šla feminizacija družbe predaleč in da vsi, posebej ženske, pogrešajo »prave moške«. Ti pa izginjajo, dodaja dr. Perko, ker ob izločanju moških ni več vertikalne avtoritete, ki je nujno potrebna za vzgojo: »Fante je treba vzgajat, pripravit na realno življenje. Mama je vedno ljubeča, oče pa ne, mora pripravit svoje otroke, zlasti fante, da bodo lahko v tem življenju, ki je kruto, napredovali«. Dr. Perko meni, da gre po njegovem pri »kriminalizaciji moških« za zaroto kapitala, ki v družbi brez avtoritete lažje uveljavlja svoje interese. Ustvarja se »množica, ki je pripravljena molčati«, kar ustreza tudi politiki. Za razliko od drugih kultur po svetu, ki imajo naboj in energijo je zahodna družba po njegovem v upadu ali celo zapisna na »kulturi smrti«. Ena od stran poti, ki je po njegovem je sedaj pogosto favorizirana teorija spolov, ki je za dr. Perka v nasprotju z naravnimi zakoni. Dr. Andrej Perko je po lastni izkušnji in izkušnjah svojih skupin prepričan, da je predpogoj za uspešno soočanje s težavami disciplina in pripravljenost za napor tako fizični kot tudi intelektualni in duhovni. Pogovor s priznanim in uspešnim psihologom in psihoterapevtom nam ponuja drugačen pogled na številne aktualne pojave. Njegov uvid je pogosto nasproten z »glavnim tokom« ter zato še toliko bolj zanimiv in dragocen.
Tokratni Intervju namenjamo vstopu v stoto obletnico združitve Prekmurcev z matičnim narodom.Danes se zdi življenje v skupni državi nekaj samoumevnega, nekaj, kar je od vedno tako. V resnici pa je bilo dolga stoletja življenje ljudi pod ogrsko krono, drugačno od življenja v deželah v avstrijskem delu nekdanje monarhije in z njim slabo povezano. Naš gost je eden najboljših poznavalcev kulturne zgodovine Prekmurja, Franci Just. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni Intervju namenjamo vstopu v stoto obletnico združitve Prekmurcev z matičnim narodom.Danes se zdi življenje v skupni državi nekaj samoumevnega, nekaj, kar je od vedno tako. V resnici pa je bilo dolga stoletja življenje ljudi pod ogrsko krono, drugačno od življenja v deželah v avstrijskem delu nekdanje monarhije in z njim slabo povezano. Naš gost je eden najboljših poznavalcev kulturne zgodovine Prekmurja, Franci Just. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob izteku »Cankarjevega leta«, v katerem smo obeleževali stoletnico pisateljeve smrti, bo gost oddaje Intervju novinar, publicist in televizijski voditelj Marcel Štefančič, avtor najnovejše celovite študije del slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob izteku »Cankarjevega leta«, v katerem smo obeleževali stoletnico pisateljeve smrti, bo gost oddaje Intervju novinar, publicist in televizijski voditelj Marcel Štefančič, avtor najnovejše celovite študije del slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Andrej Razdrih je odvetnik že celo poklicno življenje. Obenem je eden najuspešnejših in najbolj produktivnih mediatorjev pri nas; za mediacijo se je navdušil takoj, ko je na prelomu tisočletja ideja zaživela tudi v Sloveniji. Veliko manj so v širši javnosti znane njegove druge aktivnosti, ki se nanašajo predvsem na številne projekte v okviru Odvetniške zbornice, v kateri je tudi član upravnega odbora. Med bolj znanimi je pro bono dan odvetniške pomoči; prav pred dnevi je zbornica izpeljala osmi tovrstni dan brezplačne odvetniške pomoči tistim, ki si dobrega odvetnika težko privoščijo.Med Razdrihove bolj znane ideje spada tudi Ljubljanski maraton, množična prireditev, ki jo danes pozna vsa Slovenija, v pogovoru razloži zanimivo zgodbo kako se je sploh rodila ideja Ljubljanskega maratona in kako mu jo je uspelo udejaniti. V pogovoru Razdrih odkrito spregovori tudi o odvetniški etiki, ki jo tudi predava, o problemih pravne države, mestoma pa je tudi zelo oseben, ko spregovori o tem, kdaj je kot odvetnik doživljal največje osebne stiske. Voditeljica Lidija Hren.
Andrej Razdrih je odvetnik že celo poklicno življenje. Obenem je eden najuspešnejših in najbolj produktivnih mediatorjev pri nas; za mediacijo se je navdušil takoj, ko je na prelomu tisočletja ideja zaživela tudi v Sloveniji. Veliko manj so v širši javnosti znane njegove druge aktivnosti, ki se nanašajo predvsem na številne projekte v okviru Odvetniške zbornice, v kateri je tudi član upravnega odbora. Med bolj znanimi je pro bono dan odvetniške pomoči; prav pred dnevi je zbornica izpeljala osmi tovrstni dan brezplačne odvetniške pomoči tistim, ki si dobrega odvetnika težko privoščijo.Med Razdrihove bolj znane ideje spada tudi Ljubljanski maraton, množična prireditev, ki jo danes pozna vsa Slovenija, v pogovoru razloži zanimivo zgodbo kako se je sploh rodila ideja Ljubljanskega maratona in kako mu jo je uspelo udejaniti. V pogovoru Razdrih odkrito spregovori tudi o odvetniški etiki, ki jo tudi predava, o problemih pravne države, mestoma pa je tudi zelo oseben, ko spregovori o tem, kdaj je kot odvetnik doživljal največje osebne stiske. Voditeljica Lidija Hren.
V tokratnem intervjuju imamo edinstveno priložnost, da s sogovornico, Saro Bevc Jonan, begunko iz Bagdada, spoznamo zgodovino skoraj dva tisoč let stare Kaldejsko babilonske cerkve z Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih pod udarom islamskih skrajnežev doživlja svoje najtežje trenutke in je dejansko na pragu izumrtja. Sarina družina, ki je sodila v višji, izobraženi sloj iraške družbe, je dobro živela, dokler ni prevladal radikalni islam. S svojega doma so bili prisiljeni bežati potem, ko so jim začeli groziti s smrtjo, češ, da jim ni mesta v muslimanski družbi. Kristjani so tako postali dvojne žrtve, ki jih ne ščiti nihče. Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirija in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tu v Slovenijo. Tihotapci, ki so jim morali plačati tisoče evrov, so jim v Novi gorici zatrdili, da so že v Italiji. Tako so ostali v Sloveniji, Sara se je poročila, se naučila slovenščine in se dobro vključila v slovensko skupnost. Po izobrazbi je inženirka fizike, v Sloveniji pa dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi. Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi: »Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.« Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svojo iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom, v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev. Zelo zanimiv je njen pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi: »Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.« Pogovor vodi dr. Jože Možina
V tokratnem intervjuju imamo edinstveno priložnost, da s sogovornico, Saro Bevc Jonan, begunko iz Bagdada, spoznamo zgodovino skoraj dva tisoč let stare Kaldejsko babilonske cerkve z Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih pod udarom islamskih skrajnežev doživlja svoje najtežje trenutke in je dejansko na pragu izumrtja. Sarina družina, ki je sodila v višji, izobraženi sloj iraške družbe, je dobro živela, dokler ni prevladal radikalni islam. S svojega doma so bili prisiljeni bežati potem, ko so jim začeli groziti s smrtjo, češ, da jim ni mesta v muslimanski družbi. Kristjani so tako postali dvojne žrtve, ki jih ne ščiti nihče. Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirija in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tu v Slovenijo. Tihotapci, ki so jim morali plačati tisoče evrov, so jim v Novi gorici zatrdili, da so že v Italiji. Tako so ostali v Sloveniji, Sara se je poročila, se naučila slovenščine in se dobro vključila v slovensko skupnost. Po izobrazbi je inženirka fizike, v Sloveniji pa dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi. Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi: »Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.« Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svojo iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom, v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev. Zelo zanimiv je njen pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi: »Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.« Pogovor vodi dr. Jože Možina
Tokrat bo gost intervjuja kontraverzni ruski pisatelj, publicist, televizijski voditelj in poklicni vojak Zahar Prilepin. Je avtor številnih romanov, v slovenščino je preveden njegov roman Samostan, ki opisuje prvo stalinistično taborišče na Soloveških otokih. Zahar Prilepin je sodeloval v vojni v samooklicani Donbaški narodni republiki, s čimer je sprožil vrsto negativnih odzivov doma in v tujini. S pisateljem Prilepinom se je pogovarjala Ksenija Horvat
Tokrat bo gost intervjuja kontraverzni ruski pisatelj, publicist, televizijski voditelj in poklicni vojak Zahar Prilepin. Je avtor številnih romanov, v slovenščino je preveden njegov roman Samostan, ki opisuje prvo stalinistično taborišče na Soloveških otokih. Zahar Prilepin je sodeloval v vojni v samooklicani Donbaški narodni republiki, s čimer je sprožil vrsto negativnih odzivov doma in v tujini. S pisateljem Prilepinom se je pogovarjala Ksenija Horvat
Dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik in tokratni gost oddaje Intervju, je iz anonimnosti prodrl v javnost prodrl že pred leti, kot pravni strokovnjak širokega razpona znanja. Njegova profesionalna pot do današnje funkcije vrhovnega sodnika ni bila običajna: namesto postopnega napredovanja v hierarhiji sodišč, je prišel s profesorskega mesta ljubljanske Pravne fakultete. Kratek čas je bil tudi svetovalec predsednika države, Danila Turka – in o tem obdobju pravi, da je prišel do pomembnih spoznanj, kako politika deluje v ozadju. Sicer pa v pogovoru komentira nekatera najbolj kritična vprašanja, ki se v zvezi s slovenskim pravosodjem pojavljajo v javnosti, pa tudi v pravni stroki: kaj je z neodvisnostjo slovenskih sodišč, ali imamo eno pravno državo za elito in drugo za običajne ljudi, zakaj je zaupanje v sodstvo tako nizko; kot napako oceni odziv Vrhovnega sodišča na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bo po njegovem še dolgo metala slabo luč na sodišče. Voditeljica Lidija Hren.
Dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik in tokratni gost oddaje Intervju, je iz anonimnosti prodrl v javnost prodrl že pred leti, kot pravni strokovnjak širokega razpona znanja. Njegova profesionalna pot do današnje funkcije vrhovnega sodnika ni bila običajna: namesto postopnega napredovanja v hierarhiji sodišč, je prišel s profesorskega mesta ljubljanske Pravne fakultete. Kratek čas je bil tudi svetovalec predsednika države, Danila Turka – in o tem obdobju pravi, da je prišel do pomembnih spoznanj, kako politika deluje v ozadju. Sicer pa v pogovoru komentira nekatera najbolj kritična vprašanja, ki se v zvezi s slovenskim pravosodjem pojavljajo v javnosti, pa tudi v pravni stroki: kaj je z neodvisnostjo slovenskih sodišč, ali imamo eno pravno državo za elito in drugo za običajne ljudi, zakaj je zaupanje v sodstvo tako nizko; kot napako oceni odziv Vrhovnega sodišča na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bo po njegovem še dolgo metala slabo luč na sodišče. Voditeljica Lidija Hren.
Gost nedeljskega intervjuja bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav na dan predvajanja. Ddr. Grdina je avtor več kot 30 znanstvenih monografij, prevedel in priredil pa je tudi številna besedila oper in operet, številna njegova dela pa so tudi prevedena. Širše tematike razmer pred in med prvo svetovno vojno se je Grdina lotil v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo – politični mozaik 1860 – 1918. Sogovornik bo orisal razmere pred prvo svetovno vojno, ko so bili Slovenci med gospodarsko najhitreje razvijajočimi se narodi in za tudi najbolj izobraženi. Mobilizacija, ko je cesar poklical vojake pod orožje 26. Julija 1914 je pomenila začetek nove dobe. Avstroogrska armada je prvi neuspeh doživela v Srbiji, hud poraz že v prvih tednih vojne pa ji je zadala ruska carska vojska v Bukovini, ko je padlo tudi zelo veliko slovenskih fantov. Maja 1915 je v vojno proti AO vstopila tudi Italija, ki je napadla na Soči, s tem pa se je bojevanje z vsemi razsežnostmi vojnih grozot preneslo tudi na slovensko ozemlje. Previdnost italijanskega poveljnika Cadorne in srdita obramba, ki jo je uveljavil poveljnik avstrijske obrambe Borojević sta botrovali temu, da Italijani niso prodrli proti Ljubljani, pač pa so jih v 12 soški ofenzivi nemško-avstrijske čete premagale in potisnile do reke Pad. Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake, saj so veljali za zanesljive in relativno izobražene, vseeno pa so številni med njimi tudi prostovoljno odhajali v ujetništvo, največ so jih zajeli Rusi. Ko je centralnim silam pojemala sapa so skušali na različne načine obrniti vojno sebi v prid. Tako so Nemci omogočili Leninu in ga plačali, da je v Rusiji začel revolucijo, da bi državo odvrnila od vojne proti Nemčiji. To se je z oktobrsko revolucijo tudi zgodilo. Vseeno pa izločitev Rusije ni rešila težkih ekonomskih razmer, ki so pestile Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta, sploh po tem, ko so v vojno na strani antante na strani zaveznikov vstopile ZDA, ostali brez možnosti za zmago. 11. Novembra 1918 je začelo veljati premirje, sledile so mirovne pogodbe s premaganimi državami, ki pa so zaradi ponižujočih pogojev v mnogočem spodbudile nove napetosti, ki so privedle do nove vojne.
Gost nedeljskega intervjuja bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav na dan predvajanja. Ddr. Grdina je avtor več kot 30 znanstvenih monografij, prevedel in priredil pa je tudi številna besedila oper in operet, številna njegova dela pa so tudi prevedena. Širše tematike razmer pred in med prvo svetovno vojno se je Grdina lotil v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo – politični mozaik 1860 – 1918. Sogovornik bo orisal razmere pred prvo svetovno vojno, ko so bili Slovenci med gospodarsko najhitreje razvijajočimi se narodi in za tudi najbolj izobraženi. Mobilizacija, ko je cesar poklical vojake pod orožje 26. Julija 1914 je pomenila začetek nove dobe. Avstroogrska armada je prvi neuspeh doživela v Srbiji, hud poraz že v prvih tednih vojne pa ji je zadala ruska carska vojska v Bukovini, ko je padlo tudi zelo veliko slovenskih fantov. Maja 1915 je v vojno proti AO vstopila tudi Italija, ki je napadla na Soči, s tem pa se je bojevanje z vsemi razsežnostmi vojnih grozot preneslo tudi na slovensko ozemlje. Previdnost italijanskega poveljnika Cadorne in srdita obramba, ki jo je uveljavil poveljnik avstrijske obrambe Borojević sta botrovali temu, da Italijani niso prodrli proti Ljubljani, pač pa so jih v 12 soški ofenzivi nemško-avstrijske čete premagale in potisnile do reke Pad. Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake, saj so veljali za zanesljive in relativno izobražene, vseeno pa so številni med njimi tudi prostovoljno odhajali v ujetništvo, največ so jih zajeli Rusi. Ko je centralnim silam pojemala sapa so skušali na različne načine obrniti vojno sebi v prid. Tako so Nemci omogočili Leninu in ga plačali, da je v Rusiji začel revolucijo, da bi državo odvrnila od vojne proti Nemčiji. To se je z oktobrsko revolucijo tudi zgodilo. Vseeno pa izločitev Rusije ni rešila težkih ekonomskih razmer, ki so pestile Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta, sploh po tem, ko so v vojno na strani antante na strani zaveznikov vstopile ZDA, ostali brez možnosti za zmago. 11. Novembra 1918 je začelo veljati premirje, sledile so mirovne pogodbe s premaganimi državami, ki pa so zaradi ponižujočih pogojev v mnogočem spodbudile nove napetosti, ki so privedle do nove vojne.
Tokrat bo gost Intervjuja nekdanji veleposlanik, publicist in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o ohranjanju slovenske skupnosti v sosednjih državah in o morebitnem vzponu suverenistov na prihodnji evropskih volitvah.
Tokrat bo gost Intervjuja nekdanji veleposlanik, publicist in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o ohranjanju slovenske skupnosti v sosednjih državah in o morebitnem vzponu suverenistov na prihodnji evropskih volitvah.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je že dolga leta znana kot neizprosna borka proti podnebnim spremembam. Sicer je predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, zadnjih 20 let tudi vodja Centra za biometeorologijo na isti fakulteti. Javnost, njeno znanstveno okolje in nevladne organizacije ji priznavajo pretežni delež zaslug za to, da se danes pretežni del slovenske javnosti zaveda vplivov podnebnih sprememb. Manj znano pa je, da se je pred davnimi 30 in več leti med prvimi zavedela globalnega problema za človeštvo, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Vse številčnejši vročinski valovi, poplave, ujme in drugi ekstremni pojavi, ki so se intenzivirali v zadnjih nekaj letih potrjujejo, da je imela prav že pred tremi desetletji. V pogovoru razloži kakšni so bili ti začetki in kaj jo je vodilo k odločitvi, da bodo podnebne spremembe njena poklicna preokupacija. Velik ugled ima v svetu, prejela številna priznanja in nagrade, leta 2007 tudi Nobelovo nagrado, skupaj s skupino mednarodnih znanstvenikov. Doma? Doma ji ceno in pomen njenega dela priznavajo malo manj, pravi v pogovoru. In razloži, kako si to razlaga. Pravi, da obstaja upanje, da bodo svetovni in domači politiki vzeli bolj zares kot doslej nedavna opozorila in pozive k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju Mednarodnega odbora za podnebne spremembe pri OZN, katerega članica je prav tako bile pred leti. Sicer, se strinja, se nam po letu 2030 slabo piše, čakajo nas nepredvidljivi dogodki, suše, poplave, izumiranje rastlinskih vrst, bolezni. V zadnjem času se intenzivno ukvarja z osveščanjem ljudi, predvsem mladih, o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti ukrepanja. Prav zanje je napisala nekaj knjig. Upa, da bodo prav osveščene mlade generacije pomemben pritisk na politike, ki odločajo. Voditeljica Lidija Hren.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je že dolga leta znana kot neizprosna borka proti podnebnim spremembam. Sicer je predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, zadnjih 20 let tudi vodja Centra za biometeorologijo na isti fakulteti. Javnost, njeno znanstveno okolje in nevladne organizacije ji priznavajo pretežni delež zaslug za to, da se danes pretežni del slovenske javnosti zaveda vplivov podnebnih sprememb. Manj znano pa je, da se je pred davnimi 30 in več leti med prvimi zavedela globalnega problema za človeštvo, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Vse številčnejši vročinski valovi, poplave, ujme in drugi ekstremni pojavi, ki so se intenzivirali v zadnjih nekaj letih potrjujejo, da je imela prav že pred tremi desetletji. V pogovoru razloži kakšni so bili ti začetki in kaj jo je vodilo k odločitvi, da bodo podnebne spremembe njena poklicna preokupacija. Velik ugled ima v svetu, prejela številna priznanja in nagrade, leta 2007 tudi Nobelovo nagrado, skupaj s skupino mednarodnih znanstvenikov. Doma? Doma ji ceno in pomen njenega dela priznavajo malo manj, pravi v pogovoru. In razloži, kako si to razlaga. Pravi, da obstaja upanje, da bodo svetovni in domači politiki vzeli bolj zares kot doslej nedavna opozorila in pozive k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju Mednarodnega odbora za podnebne spremembe pri OZN, katerega članica je prav tako bile pred leti. Sicer, se strinja, se nam po letu 2030 slabo piše, čakajo nas nepredvidljivi dogodki, suše, poplave, izumiranje rastlinskih vrst, bolezni. V zadnjem času se intenzivno ukvarja z osveščanjem ljudi, predvsem mladih, o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti ukrepanja. Prav zanje je napisala nekaj knjig. Upa, da bodo prav osveščene mlade generacije pomemben pritisk na politike, ki odločajo. Voditeljica Lidija Hren.
V tokratnem nedeljskem intervjuju je Jože Možina gostil polkovnika slovenske vojske dr. Tomaža Kladnika, ki je predstojnik katedre vojaških ved v Centru vojaških šol v Mariboru. Gre za enega največjih poznavalcev naše vojaške zgodovine zato se je pogovor sukal predvsem na to temo. Slovenci smo narod z bogato vojaško zgodovino, vendar smo se po izgubi karantanske samostojnosti borili za tuje vojske. Kot vojaški subjekt se pojavimo v vojski, ki je premagala Turke v bitki pri Sisku leta 1593, medtem ko je bil v večinsko slovenskih polkih avstroogrske armade upoštevan tudi slovenski jezik. Dr. Kladnik je spregovoril o oblikovanju prvih enot slovenske vojske po Maistrovem prevzemu oblasti v Mariboru novembra 1918. Maistra je, tako Kladnik, oblikovala drznost, pa tudi nacionalne zavest, brez katere ne bi storil pogumnih dejanj in obranil slovenske severne meje. Njegova vojska se je pozneje »utopila« v srbski oz. jugoslovanski s kraljevino SHS. Podobno je bilo s slovensko partizansko vojsko leta 1945, ki je tudi povsem izgubila slovensko komponento kljub temu, da so se nekateri slovenski častniki temu upirali. Polkovnik Kladnik je spregovoril o svoji knjigi Slovenska partizanska in domobranska vojska, v kateri je iskal stične točke v vojskah sicer sovražnih taborov. Osebno se je kot vojak oz. rezervni oficir formiral v Bileći, kjer je dodobra spoznal ustroj JLA, ter pozneje v Teritorialni obrambi. Sodeloval je v zaščiti prve generacije slovenskih nabornikov v Pekrah. Teritorialna obramba socialistične republike Slovenije je leta 1990, v času prvih demokratičnih volitev propadla, saj je njeno slovensko poveljstvo, zvesto Beogradu, pristalo na razorožitev. Na pobudo Toneta Krkoviča ter obrambnega in notranjega ministra nove Demosove vlade se je tajno začela formirati nova struktura, ki ni bila več podrejena ciljem Jugoslavije in režima ampak demokratični Sloveniji, ki se je pripravljala na razglasitev neodvisnosti. Kladnik je zatrdil, da so bili temelji Slovenske vojske, kot Teritorialne obrambe Republike Slovenije postavljeni leta 1990 in ne 1968, ko je za potrebe takratnega režima in skupne države JLA oblikovala sebi podrejen teritorialni vojaški ustroj.
V tokratnem nedeljskem intervjuju je Jože Možina gostil polkovnika slovenske vojske dr. Tomaža Kladnika, ki je predstojnik katedre vojaških ved v Centru vojaških šol v Mariboru. Gre za enega največjih poznavalcev naše vojaške zgodovine zato se je pogovor sukal predvsem na to temo. Slovenci smo narod z bogato vojaško zgodovino, vendar smo se po izgubi karantanske samostojnosti borili za tuje vojske. Kot vojaški subjekt se pojavimo v vojski, ki je premagala Turke v bitki pri Sisku leta 1593, medtem ko je bil v večinsko slovenskih polkih avstroogrske armade upoštevan tudi slovenski jezik. Dr. Kladnik je spregovoril o oblikovanju prvih enot slovenske vojske po Maistrovem prevzemu oblasti v Mariboru novembra 1918. Maistra je, tako Kladnik, oblikovala drznost, pa tudi nacionalne zavest, brez katere ne bi storil pogumnih dejanj in obranil slovenske severne meje. Njegova vojska se je pozneje »utopila« v srbski oz. jugoslovanski s kraljevino SHS. Podobno je bilo s slovensko partizansko vojsko leta 1945, ki je tudi povsem izgubila slovensko komponento kljub temu, da so se nekateri slovenski častniki temu upirali. Polkovnik Kladnik je spregovoril o svoji knjigi Slovenska partizanska in domobranska vojska, v kateri je iskal stične točke v vojskah sicer sovražnih taborov. Osebno se je kot vojak oz. rezervni oficir formiral v Bileći, kjer je dodobra spoznal ustroj JLA, ter pozneje v Teritorialni obrambi. Sodeloval je v zaščiti prve generacije slovenskih nabornikov v Pekrah. Teritorialna obramba socialistične republike Slovenije je leta 1990, v času prvih demokratičnih volitev propadla, saj je njeno slovensko poveljstvo, zvesto Beogradu, pristalo na razorožitev. Na pobudo Toneta Krkoviča ter obrambnega in notranjega ministra nove Demosove vlade se je tajno začela formirati nova struktura, ki ni bila več podrejena ciljem Jugoslavije in režima ampak demokratični Sloveniji, ki se je pripravljala na razglasitev neodvisnosti. Kladnik je zatrdil, da so bili temelji Slovenske vojske, kot Teritorialne obrambe Republike Slovenije postavljeni leta 1990 in ne 1968, ko je za potrebe takratnega režima in skupne države JLA oblikovala sebi podrejen teritorialni vojaški ustroj.
Poglavar rimsko katoliške cerkve, papež Frančišek je v minulem tednu odprl škofovsko sinodo, ki v ospredje postavlja mlade. Sinoda prihaja v času, ko Cerkev pretresajo številne afere. V Evropi, najbolj sekularni celini, je tudi v tako tradicionalnih katoliških državah, kot sta Irska in Španija opaziti upad vernosti, hkrati pa vse več težav pri razumevanju in sprejemanju drugih ver, islama in celo judovske vere. Gost Intervjuja bo religiolog, doktor Aleš Črnič, z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Poglavar rimsko katoliške cerkve, papež Frančišek je v minulem tednu odprl škofovsko sinodo, ki v ospredje postavlja mlade. Sinoda prihaja v času, ko Cerkev pretresajo številne afere. V Evropi, najbolj sekularni celini, je tudi v tako tradicionalnih katoliških državah, kot sta Irska in Španija opaziti upad vernosti, hkrati pa vse več težav pri razumevanju in sprejemanju drugih ver, islama in celo judovske vere. Gost Intervjuja bo religiolog, doktor Aleš Črnič, z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji je Jože Možina v studio povabil eno najbolj priznanih in uspešnih slovenskih zdravnic dr. Metko Zorc. Gostja, ki jo odlikujeta izredna delavnost in skrb za pacienta, je dobila odlično popotnico za življenje že svoji primarni družini, ki je sodila v predvojno ljubljansko meščanstvo. Po vojni so jih oropali premoženja, a ostale so vrednote, ki so jo osebnostno oblikovale in popeljale v svet. Po študiju medicine in biologije se je specializirala za bolezni srca in ožilja v Clevelandu, pozneje pa še v Ženevi in Buenos Airesu. V Švici je zaključila tudi študij medicinskega managementa. Z velikim navdušenjem je vodila prvo presaditev srca v takratni Jugoslaviji, svoje veščine, ki so kombinacija medicinskega znanja in sposobnosti ustvarjanja dobrega kolektiva oz. organizacije, pa je udejanjila v medicinskem centru Medicor, ki kot koncesionar dela v slovenskem javnem zdravstvu. Dr. Zorčeva je živo razložila kako in zakaj je njihov center uspešen kljub temu, da opravlja operacije na najvišji ravni in za tretjino ceneje kot npr. UKC Ljubljana. Odgovorila je tudi na vprašanje o zdravljenju Igorja Bavčarja, ko je bila deležna številnih napadov v javnosti. Z voditeljem sta se posebej posvetila problematiki v slovenskem javnem zdravstvu, kjer sta rak rana slaba organizacije in ponekod tudi korupcija. Zorčeva je podobno razgrnila svoj pogled na zmanjšanje oz. odpravo čakalnih vrst, kar je oblast sicer obljubljala a so vrste postale še daljše. Javno, v oddaji, je ponudila svojo pomoč in znanje ter znanje svojih kolegov, da se ta sramotna jara kača slovenskega zdravstva odpravi. Podobno velja tudi za otroško srčno kirurgijo, kjer vidi problem predvsem v slabih odnosih, ki so razbili kolektiv. Zorčeva na primeru Medicorja in na podlagi svojih izkušenj meni, da tudi sedanja ureditev ne bo uspešna, ker ima tudi v samem UKC-ju veliko nasprotnikov. Izpostavlja, da se uspešne rešitve zgodijo predvsem s pomočjo predanih, po možnosti tujih zdravnikov, ki jim ne gre le za denar. Tak primer pozna iz Grčije. V Sloveniji je še vedno kaznovan tisti, ki probleme v zdravstvu, npr. korupcijo razkrije, kot se je to zgodilo njenemu kolegu dr. Noču, ki je v parlamentarni komisiji Jelke Godec pripomogel k razgradnji korupcijske verige nabave žilnih opornic po štirikratni ceni. Zorčeva priznava, da pri uspešnem zdravljenju ni potrebno le znanje ampak je uspeh odvisen tudi od odnosa med zdravnikom in pacientom. Pravi, da se na svoje bolnike zelo naveže. V Sloveniji, ki jo ima izredno rada in se z njo ponaša pri kolegih v svetu pa jo v zadnjem obdobju moti apatija in mentaliteta medsebojnega nasprotovanja ter sovraštva. Meni, da je leresnica tisti temelj na katerem lahko pozabimo rane iz preteklosti. Voditelj Jože Možina.
V tokratni oddaji je Jože Možina v studio povabil eno najbolj priznanih in uspešnih slovenskih zdravnic dr. Metko Zorc. Gostja, ki jo odlikujeta izredna delavnost in skrb za pacienta, je dobila odlično popotnico za življenje že svoji primarni družini, ki je sodila v predvojno ljubljansko meščanstvo. Po vojni so jih oropali premoženja, a ostale so vrednote, ki so jo osebnostno oblikovale in popeljale v svet. Po študiju medicine in biologije se je specializirala za bolezni srca in ožilja v Clevelandu, pozneje pa še v Ženevi in Buenos Airesu. V Švici je zaključila tudi študij medicinskega managementa. Z velikim navdušenjem je vodila prvo presaditev srca v takratni Jugoslaviji, svoje veščine, ki so kombinacija medicinskega znanja in sposobnosti ustvarjanja dobrega kolektiva oz. organizacije, pa je udejanjila v medicinskem centru Medicor, ki kot koncesionar dela v slovenskem javnem zdravstvu. Dr. Zorčeva je živo razložila kako in zakaj je njihov center uspešen kljub temu, da opravlja operacije na najvišji ravni in za tretjino ceneje kot npr. UKC Ljubljana. Odgovorila je tudi na vprašanje o zdravljenju Igorja Bavčarja, ko je bila deležna številnih napadov v javnosti. Z voditeljem sta se posebej posvetila problematiki v slovenskem javnem zdravstvu, kjer sta rak rana slaba organizacije in ponekod tudi korupcija. Zorčeva je podobno razgrnila svoj pogled na zmanjšanje oz. odpravo čakalnih vrst, kar je oblast sicer obljubljala a so vrste postale še daljše. Javno, v oddaji, je ponudila svojo pomoč in znanje ter znanje svojih kolegov, da se ta sramotna jara kača slovenskega zdravstva odpravi. Podobno velja tudi za otroško srčno kirurgijo, kjer vidi problem predvsem v slabih odnosih, ki so razbili kolektiv. Zorčeva na primeru Medicorja in na podlagi svojih izkušenj meni, da tudi sedanja ureditev ne bo uspešna, ker ima tudi v samem UKC-ju veliko nasprotnikov. Izpostavlja, da se uspešne rešitve zgodijo predvsem s pomočjo predanih, po možnosti tujih zdravnikov, ki jim ne gre le za denar. Tak primer pozna iz Grčije. V Sloveniji je še vedno kaznovan tisti, ki probleme v zdravstvu, npr. korupcijo razkrije, kot se je to zgodilo njenemu kolegu dr. Noču, ki je v parlamentarni komisiji Jelke Godec pripomogel k razgradnji korupcijske verige nabave žilnih opornic po štirikratni ceni. Zorčeva priznava, da pri uspešnem zdravljenju ni potrebno le znanje ampak je uspeh odvisen tudi od odnosa med zdravnikom in pacientom. Pravi, da se na svoje bolnike zelo naveže. V Sloveniji, ki jo ima izredno rada in se z njo ponaša pri kolegih v svetu pa jo v zadnjem obdobju moti apatija in mentaliteta medsebojnega nasprotovanja ter sovraštva. Meni, da je leresnica tisti temelj na katerem lahko pozabimo rane iz preteklosti. Voditelj Jože Možina.
Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri.
Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri.
Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat.
Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju bo dr. Jože Možina gostil slovenskega zgodovinarja in patriota dr. Staneta Grando, ki velja za odličnega poznavalca zlasti 19. stoletja, ko je slovenski narod stopil na pot emancipacije. Z zgodovinsko študijo objavljeno v knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je dokazal, da gibanje za slovensko avtonomijo ni bilo samo zadeva elit ampak tudi običajnih ljudi, tudi kmetov, ki so podpisovali peticijo po vseh slovenskih deželah. Dr. Granda je v pogovoru naredil časovni lok narodovega razvoja do nacije, ki je potekal prek Države SHS oz. Kraljevine Jugoslavije do druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije po njej. Za obdobje vojne je zelo zanimivo pojasnil svojo družinsko izkušnjo mamine družine, ki je bila na partizanski strani in očetove, ki je bila privržena tradicionalnemu taboru. Komunisti so se borili za sovjetsko republiko ne samo z osvobodilnim bojem ampak tudi krvavo revolucijo, drugi pa za restavracijo kraljevine. Za obdobje po vojni, kot ga je sam doživljal se spomni režimskih pritiskov in strahu pred represijo, ki jo je njegov sošolec izkusil na lastni koži. Granda je odraščal v Novem mestu, v družini, ki je bila zelo povezana s tamkajšnjim frančiškanskim samostanom, saj je njegov oče kot čevljar izdeloval posebne sandale za ta cerkveni red. Iz otroških let se živo spominja pogovorov o povojnih pomorih, kar je takrat močno zaznamovalo razmišljanje ljudi in odnos do režima, ki s propagando in že medvojnim razdeljevanjem veleposestniške zemlje sprva marsikoga pritegnil. Za Grando je najhujši očitek bivšemu režimu to, kot pravi, »da še vedno zasužnjuje Slovence z lažnivimi temami, ki nimajo nobene zveze z resnico ter izrablja človeško stisko za poglabljanje razdora med Slovenci«. Kot svetlo točko narodovega poenotenja, ki je trajni vir za domoljubno povezovanje nacije vidi Granda obdobje osamosvojitve. Za sedanji čas, ki ga ocenjuje za čas nasprotovanja in nestrpnosti do drugače mislečih Granda meni, da gre za prelomen trenutek ne samo glede zgodovinske resnice ampak tudi glede realnih razmer in demokracije. Zanj je bistveno v katero smer bo šla Slovenija – ali bo, kot pravi » to ponovno dežela laži, manipulacij in lažnih mitov ali pa bomo rekli, slovenska osamosvojitev je tako velik dogodek, da ga ni možno, ker ga res ni, primerjati z ničemer.« Voditelj Jože Možina
V tokratnem intervjuju bo dr. Jože Možina gostil slovenskega zgodovinarja in patriota dr. Staneta Grando, ki velja za odličnega poznavalca zlasti 19. stoletja, ko je slovenski narod stopil na pot emancipacije. Z zgodovinsko študijo objavljeno v knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je dokazal, da gibanje za slovensko avtonomijo ni bilo samo zadeva elit ampak tudi običajnih ljudi, tudi kmetov, ki so podpisovali peticijo po vseh slovenskih deželah. Dr. Granda je v pogovoru naredil časovni lok narodovega razvoja do nacije, ki je potekal prek Države SHS oz. Kraljevine Jugoslavije do druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije po njej. Za obdobje vojne je zelo zanimivo pojasnil svojo družinsko izkušnjo mamine družine, ki je bila na partizanski strani in očetove, ki je bila privržena tradicionalnemu taboru. Komunisti so se borili za sovjetsko republiko ne samo z osvobodilnim bojem ampak tudi krvavo revolucijo, drugi pa za restavracijo kraljevine. Za obdobje po vojni, kot ga je sam doživljal se spomni režimskih pritiskov in strahu pred represijo, ki jo je njegov sošolec izkusil na lastni koži. Granda je odraščal v Novem mestu, v družini, ki je bila zelo povezana s tamkajšnjim frančiškanskim samostanom, saj je njegov oče kot čevljar izdeloval posebne sandale za ta cerkveni red. Iz otroških let se živo spominja pogovorov o povojnih pomorih, kar je takrat močno zaznamovalo razmišljanje ljudi in odnos do režima, ki s propagando in že medvojnim razdeljevanjem veleposestniške zemlje sprva marsikoga pritegnil. Za Grando je najhujši očitek bivšemu režimu to, kot pravi, »da še vedno zasužnjuje Slovence z lažnivimi temami, ki nimajo nobene zveze z resnico ter izrablja človeško stisko za poglabljanje razdora med Slovenci«. Kot svetlo točko narodovega poenotenja, ki je trajni vir za domoljubno povezovanje nacije vidi Granda obdobje osamosvojitve. Za sedanji čas, ki ga ocenjuje za čas nasprotovanja in nestrpnosti do drugače mislečih Granda meni, da gre za prelomen trenutek ne samo glede zgodovinske resnice ampak tudi glede realnih razmer in demokracije. Zanj je bistveno v katero smer bo šla Slovenija – ali bo, kot pravi » to ponovno dežela laži, manipulacij in lažnih mitov ali pa bomo rekli, slovenska osamosvojitev je tako velik dogodek, da ga ni možno, ker ga res ni, primerjati z ničemer.« Voditelj Jože Možina
Gost Intervjuja bo dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, dolgoletni kustos v Narodni galeriji Slovenije pa tudi sodni cenilec in vodnik po kulturnozgodovinski zapuščini, človek, s čigar pomočjo je bila rešena 70 letna uganka o tem, kam sta izginili najdragocenejši deli slovenskega baročnega slikarstva, mojstrovini Fortunata Berganta – Ptičar in Prestar. Z dr. Šerbeljem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost Intervjuja bo dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, dolgoletni kustos v Narodni galeriji Slovenije pa tudi sodni cenilec in vodnik po kulturnozgodovinski zapuščini, človek, s čigar pomočjo je bila rešena 70 letna uganka o tem, kam sta izginili najdragocenejši deli slovenskega baročnega slikarstva, mojstrovini Fortunata Berganta – Ptičar in Prestar. Z dr. Šerbeljem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno...
Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno...
Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat.
Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat.
Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren.
Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren.
David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje
David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.
Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo…
Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo…
Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren.
Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren.
Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina
Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina
Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Janez Šušteršič je v širši javnosti najbolj znan kot nekdanji finančni minister, kot tisti minister, ki je v času vrhunca finančne krize trasiral ustanovitev DUTB oz. slabe banke, SDH in varčevalnega zakona ZUJF. Najbrž pa bo bo še dolgo edini minister, ki je, po nenadnem padcu janševe vlade, funkcije ministra odšel na Zavod za zaposlovanje. Danes se ukvarja predvsem s svetovanjem različnim vladam v tujini, v Celju tudi predava študentom. Pravi, da ga politika nič več ne mika, izkušnjo s propadlo stranko Državljanska lista, v kateri je bil podpredsednik, pa opisuje brez dlake na jeziku. Prav tako brez vsakršnih zadreg govori o Novi ljubljanski banki in vplivnem omrežju, ki se je oblikovalo že daleč v zgodovini, se po sanaciji bank nekoliko zmanjšalo, a še vedno obstaja. Predvsem pa je pomembna njegova ocena, da bi NLB pred leti morali poslati v stečaj. Voditeljica Lidija Hren.
Dr. Janez Šušteršič je v širši javnosti najbolj znan kot nekdanji finančni minister, kot tisti minister, ki je v času vrhunca finančne krize trasiral ustanovitev DUTB oz. slabe banke, SDH in varčevalnega zakona ZUJF. Najbrž pa bo bo še dolgo edini minister, ki je, po nenadnem padcu janševe vlade, funkcije ministra odšel na Zavod za zaposlovanje. Danes se ukvarja predvsem s svetovanjem različnim vladam v tujini, v Celju tudi predava študentom. Pravi, da ga politika nič več ne mika, izkušnjo s propadlo stranko Državljanska lista, v kateri je bil podpredsednik, pa opisuje brez dlake na jeziku. Prav tako brez vsakršnih zadreg govori o Novi ljubljanski banki in vplivnem omrežju, ki se je oblikovalo že daleč v zgodovini, se po sanaciji bank nekoliko zmanjšalo, a še vedno obstaja. Predvsem pa je pomembna njegova ocena, da bi NLB pred leti morali poslati v stečaj. Voditeljica Lidija Hren.
Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža.
Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi.
Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi.
Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina
Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina
Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat.
Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina.
Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat
Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat
Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina
Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina
Tokratni gost intervjuja je odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž. Kaj lahko pričakujemo od letošnjih volitev?Koga bo podprla Mladina? Kakšen je odnos leve politike do socialne države in enakopravnosti vseh vrst? Katere so ključne razvojne teme v Sloveniji in v Evropi? Mladina nekoč in danes. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokratni gost intervjuja je odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž. Kaj lahko pričakujemo od letošnjih volitev?Koga bo podprla Mladina? Kakšen je odnos leve politike do socialne države in enakopravnosti vseh vrst? Katere so ključne razvojne teme v Sloveniji in v Evropi? Mladina nekoč in danes. Voditeljica Ksenija Horvat.
Dejan Valentinčič je po izobrazbi pravnik, je predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici in Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. V preteklih letih je veliko energije vložil v raziskovanje Slovencev v zamejstvu in v tujini. Velja za strokovnjaka, ki se edini v Sloveniji primerjalno ukvarja z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu. Kritičen je do odnosa matične države do rojakov, predlaga tudi vrsto rešitev kako ta odnos izboljšati. Ker prisega na osebne stike, je obiskal številne narodne skupnosti Slovencev v zamejstvu in tujini – marsikje so ga vzeli za svojega. Obenem vodi Institut ASEF, ki pomaga mladim Slovencem do študija v tujini s pomočjo profesorjev, Slovencev, ki so predavatelji na najboljših univerzah v svetu. O vsem tem govori Dejan Valentinčič v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
Dejan Valentinčič je po izobrazbi pravnik, je predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici in Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. V preteklih letih je veliko energije vložil v raziskovanje Slovencev v zamejstvu in v tujini. Velja za strokovnjaka, ki se edini v Sloveniji primerjalno ukvarja z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu. Kritičen je do odnosa matične države do rojakov, predlaga tudi vrsto rešitev kako ta odnos izboljšati. Ker prisega na osebne stike, je obiskal številne narodne skupnosti Slovencev v zamejstvu in tujini – marsikje so ga vzeli za svojega. Obenem vodi Institut ASEF, ki pomaga mladim Slovencem do študija v tujini s pomočjo profesorjev, Slovencev, ki so predavatelji na najboljših univerzah v svetu. O vsem tem govori Dejan Valentinčič v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
Peter Jančič, pred nekaj meseci odpuščen novinar Dela in pred tem tudi odgovorni urednik, je brezposelnost izkoristil za pisanje zanimive knjige »Fake news« Lažnive novice v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let. V pogovoru za televizijo Slovenija tako spregovori o aferi, kjer so kardinalu Rodetu pripisali očetovstvo, kar pa ni bilo res. Enako je bilo v primeru pisanja novinarja Karbe, da je SDS prejela denar pri prodaji oklepnikov Patria, kjer se je izkazalo, da je šlo za neresnico, časopis pa se je moral opravičiti. Jančič razlaga zapletena kapitalsko politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi. Ob tem ugotavlja, da medije povečini obvladuje slovenska levica zato je njihova poglavitna tarča vedno znova opozicijski lider Janez Janša. Če bi kdo drug na desni dosegel njegov vpliv bi bil pač nova tarča. Peter Jančič meni, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru pripeljala do točke, ko je oz. bo vprašljiva legitimnost volitev saj politični konkurenti nimajo niti približno enakih možnosti. Pogovor vodi Jože Možina.
Peter Jančič, pred nekaj meseci odpuščen novinar Dela in pred tem tudi odgovorni urednik, je brezposelnost izkoristil za pisanje zanimive knjige »Fake news« Lažnive novice v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let. V pogovoru za televizijo Slovenija tako spregovori o aferi, kjer so kardinalu Rodetu pripisali očetovstvo, kar pa ni bilo res. Enako je bilo v primeru pisanja novinarja Karbe, da je SDS prejela denar pri prodaji oklepnikov Patria, kjer se je izkazalo, da je šlo za neresnico, časopis pa se je moral opravičiti. Jančič razlaga zapletena kapitalsko politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi. Ob tem ugotavlja, da medije povečini obvladuje slovenska levica zato je njihova poglavitna tarča vedno znova opozicijski lider Janez Janša. Če bi kdo drug na desni dosegel njegov vpliv bi bil pač nova tarča. Peter Jančič meni, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru pripeljala do točke, ko je oz. bo vprašljiva legitimnost volitev saj politični konkurenti nimajo niti približno enakih možnosti. Pogovor vodi Jože Možina.
Gost Intervjuja bo Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pojasnil bo stališča Evropske komsisije do reševanja arbitražnega vprašanja s Hrvaško, do prodaje NLB-ja, spregovoril pa bo tudi o položaju Slovenije v prihodnjih perskeptivah Evropske unije, o izstopanju Britanije iz EU in o pogosto različnih vrednotah, ki jih zagovarjajo članice Unije. Voditeljica Ksenija Horvat.
Gost Intervjuja bo Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pojasnil bo stališča Evropske komsisije do reševanja arbitražnega vprašanja s Hrvaško, do prodaje NLB-ja, spregovoril pa bo tudi o položaju Slovenije v prihodnjih perskeptivah Evropske unije, o izstopanju Britanije iz EU in o pogosto različnih vrednotah, ki jih zagovarjajo članice Unije. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokratna gostja Intervjuja je pred kratkim prevzela funkcijo generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. V poslovnih in gospodarskih krogih je znana kot urednica revije Manager. Po izobrazbi je ekonomistka in magistra podjetništva, izpopolnjevala se je v ZDA in Avstriji. V pogovoru odprto govori o svojih ciljih, ki jih prinaša nova funkcija, o izzivih, ki čakajo Gospodarsko zbornico in gospodarstvo nasploh, pa tudi o vzrokih – kje in zakaj se vlada in zbornica ne slišita prav dobro. Kar veliko časa nameni socialnemu dialogu in vlogi zbornice v tem dialogu, sindikatom in vladi. Pomembna je tudi njena ocena o vplivu tajkunov na ugled managementa in na krizo Voditeljica Lidija Hren.
Tokratna gostja Intervjuja je pred kratkim prevzela funkcijo generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. V poslovnih in gospodarskih krogih je znana kot urednica revije Manager. Po izobrazbi je ekonomistka in magistra podjetništva, izpopolnjevala se je v ZDA in Avstriji. V pogovoru odprto govori o svojih ciljih, ki jih prinaša nova funkcija, o izzivih, ki čakajo Gospodarsko zbornico in gospodarstvo nasploh, pa tudi o vzrokih – kje in zakaj se vlada in zbornica ne slišita prav dobro. Kar veliko časa nameni socialnemu dialogu in vlogi zbornice v tem dialogu, sindikatom in vladi. Pomembna je tudi njena ocena o vplivu tajkunov na ugled managementa in na krizo Voditeljica Lidija Hren.
Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina.
Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina.
Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat.
Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat.
Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat.
Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina.
Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina.
Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.
Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren.
Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren.
Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi.
Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi.
Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat.
Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat.
Dr. Renato Podbersič velja za izredno prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Determinirala ga je rodna Goriška oz. Vrtojba, ki je bila najbolj porušena vas v času prve svetovne vojne. Zanimanje za zgodovino izvira prav iz teh okoliščin. Podbersič je po končani srednji družboslovni šoli v Novi Gorici diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lani pa je doktoriral na Primorski univerzi z zanimivo študijo o judovski skupnosti v Gorici. Podbersič nam kot odličen poznavalec predstavi usodo Judov med drugo svetovno vojno in nacistično preganjanje pa tudi paradoks, da so Judje, kot največje žrtve nacizma postali razredni sovražniki novega komunističnega režima. Nekateri od goriških Judov so namreč končali v fojbah, večina v Jugoslaviji pa je ostala brez premoženja.. Podbersič je v pogovoru komentiral obujanje nostalgije z rdečo zvezdo in temne plati medvojnega revolucionarnega nasilja na Primorskem, ki ga podrobneje raziskuje. Sodeloval je tudi pri izdaji nekaterih pomembnih spominskih zapisov primorskih Slovencev, kot je dnevnik duhovnika Rudolfa Klinca ter spomini partizana Virgila Gomizelja. Podbersič trenutnopripravlja še dve novi memoarski izdaji. Pogovor, ki ga je vodil Jože Možina se je ob koncu dotaknil bližajoče stoletnice bitke pri Kobaridu, ki pomenila preobrat na Soški fronti, a kljub italijanskem porazu ni mogla preprečiti italijanske okupacije Primorske leto kasneje. Voditelj Jože Možina.
Dr. Renato Podbersič velja za izredno prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Determinirala ga je rodna Goriška oz. Vrtojba, ki je bila najbolj porušena vas v času prve svetovne vojne. Zanimanje za zgodovino izvira prav iz teh okoliščin. Podbersič je po končani srednji družboslovni šoli v Novi Gorici diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lani pa je doktoriral na Primorski univerzi z zanimivo študijo o judovski skupnosti v Gorici. Podbersič nam kot odličen poznavalec predstavi usodo Judov med drugo svetovno vojno in nacistično preganjanje pa tudi paradoks, da so Judje, kot največje žrtve nacizma postali razredni sovražniki novega komunističnega režima. Nekateri od goriških Judov so namreč končali v fojbah, večina v Jugoslaviji pa je ostala brez premoženja.. Podbersič je v pogovoru komentiral obujanje nostalgije z rdečo zvezdo in temne plati medvojnega revolucionarnega nasilja na Primorskem, ki ga podrobneje raziskuje. Sodeloval je tudi pri izdaji nekaterih pomembnih spominskih zapisov primorskih Slovencev, kot je dnevnik duhovnika Rudolfa Klinca ter spomini partizana Virgila Gomizelja. Podbersič trenutnopripravlja še dve novi memoarski izdaji. Pogovor, ki ga je vodil Jože Možina se je ob koncu dotaknil bližajoče stoletnice bitke pri Kobaridu, ki pomenila preobrat na Soški fronti, a kljub italijanskem porazu ni mogla preprečiti italijanske okupacije Primorske leto kasneje. Voditelj Jože Možina.
Gostja nedeljskega intervjuja bo doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti Muzejev Slovenije. Ksenija Horvat se bo z njo pogovarjala o pomenu industrijske zapuščine Maribora in o velikem porastu števila obiskovalcev v slovenskih muzejih in galerijah.
Gostja nedeljskega intervjuja bo doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti Muzejev Slovenije. Ksenija Horvat se bo z njo pogovarjala o pomenu industrijske zapuščine Maribora in o velikem porastu števila obiskovalcev v slovenskih muzejih in galerijah.
Marko Juhant nam kot specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa v pogovoru z Jožetom Možino ponudi vrsto aktualnih razmislekov in nasvetov . Svoje delo jemlje kot poslanstvo, formiralo pa ga je predvsem dolgo obdobje, ko je delal kot vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Velik pretres, pa tudi odobravanja je na področju vzgoje povzročil, ko sta s kolegico Simono Levc izdala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri kategorično in na podlagi izkušenj nasprotuje permisivni vzgoji. Prav ta po Juhantovem mnenju ustvarja otroke in mladostnike, ki se niso sposobni spopasti z izzivi življenja, saj so za njimi vedno starši. Juhant izpostavlja, da sta pri vzgoji potrebna avtoriteta mame in očeta, ki pa se kaže v doslednosti. Največ kar lahko starši in vzgojitelji ponudijo otroku je po njegovem sistem vrednot – prav to ga bo obvarovalo, ko bo izpostavljen nevarnostim okolice in slabe družbe. Juhant je avtor več knjig in priročnikov, ki jih v pogovoru tudi izpostavi. Ena od teh je Družinska zakladnica – ta staršem, ki so preveč kritični do svojega otroka omogoča, da v njem vidijo dobro in ga s tem spodbujajo. Juhant nasprotuje učiteljem in predvsem učiteljicam, ki, kot pravi, za praznike in sploh za počitnice otrokom nalagajo domačo nalogo. Počitnice morajo biti po njegovem priložnost sprostitve in družinske povezanosti. Sogovornik pa se je dotaknil tudi zelo pereče problematike odvisnosti pri otrocih in mladostnikih, ki se začne že z pretirano uporabo in dostopnostjo pametnih telefonov in svetovnega spleta.Voditelj Jože Možina
Marko Juhant nam kot specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa v pogovoru z Jožetom Možino ponudi vrsto aktualnih razmislekov in nasvetov . Svoje delo jemlje kot poslanstvo, formiralo pa ga je predvsem dolgo obdobje, ko je delal kot vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Velik pretres, pa tudi odobravanja je na področju vzgoje povzročil, ko sta s kolegico Simono Levc izdala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri kategorično in na podlagi izkušenj nasprotuje permisivni vzgoji. Prav ta po Juhantovem mnenju ustvarja otroke in mladostnike, ki se niso sposobni spopasti z izzivi življenja, saj so za njimi vedno starši. Juhant izpostavlja, da sta pri vzgoji potrebna avtoriteta mame in očeta, ki pa se kaže v doslednosti. Največ kar lahko starši in vzgojitelji ponudijo otroku je po njegovem sistem vrednot – prav to ga bo obvarovalo, ko bo izpostavljen nevarnostim okolice in slabe družbe. Juhant je avtor več knjig in priročnikov, ki jih v pogovoru tudi izpostavi. Ena od teh je Družinska zakladnica – ta staršem, ki so preveč kritični do svojega otroka omogoča, da v njem vidijo dobro in ga s tem spodbujajo. Juhant nasprotuje učiteljem in predvsem učiteljicam, ki, kot pravi, za praznike in sploh za počitnice otrokom nalagajo domačo nalogo. Počitnice morajo biti po njegovem priložnost sprostitve in družinske povezanosti. Sogovornik pa se je dotaknil tudi zelo pereče problematike odvisnosti pri otrocih in mladostnikih, ki se začne že z pretirano uporabo in dostopnostjo pametnih telefonov in svetovnega spleta.Voditelj Jože Možina
Stanka Golob je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, vrhunska poznavalka knjig in knjižnih zakladov, in nesporna avtoriteta na svojem področju. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo nagrado, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009 in letos je prejela plaketo mesta Ljubljana. Voditeljica Ksenija Horvat.
Stanka Golob je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, vrhunska poznavalka knjig in knjižnih zakladov, in nesporna avtoriteta na svojem področju. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo nagrado, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009 in letos je prejela plaketo mesta Ljubljana. Voditeljica Ksenija Horvat.
Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina.
Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina.
Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat.
Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat.
Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore.
Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore.
Tokrat bo naša gostja prava legenda z Vzhoda. Doktorica Zinaida Konstatinovna Klimenko, vodja raziskovalnega oddelka Nikitskega botaničnega vrta na Krimu je življenje posvetila žlahtnenju vrtnic. V zgodovino se je zapisala s stotimi obetavnimi sortami vrtnic, kar 43 jih je tudi patentirala. Kakšno je življenje, vpeto v vrhunsko znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, v Ukrajini in v Rusiji in na današnjem Krimskem polotoku? Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat bo naša gostja prava legenda z Vzhoda. Doktorica Zinaida Konstatinovna Klimenko, vodja raziskovalnega oddelka Nikitskega botaničnega vrta na Krimu je življenje posvetila žlahtnenju vrtnic. V zgodovino se je zapisala s stotimi obetavnimi sortami vrtnic, kar 43 jih je tudi patentirala. Kakšno je življenje, vpeto v vrhunsko znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, v Ukrajini in v Rusiji in na današnjem Krimskem polotoku? Voditeljica Ksenija Horvat.
V tokratnem nedeljskem pogovoru bomo imeli priložnost spoznati enega najbolj uspešnih slovenskih arheologov, ki je s sodelavci našel sedaj že svetovno znano najstarejše leseno kolo na svetu skupaj z osjo. Vendar pa se je dr. Velušček v zadnjem letu in pol ukvarjal tudi s povsem drugo in veliko mlajšo tematiko – izkopom revolucionarnih žrtev iz Krimske jame, ki so bile pokončane leta 1942. Priznan arheolog nam bo podrobno pojasnil kako se je odločil za študij arheologije in kako je prišlo do odkritja spektakularne najdbe pri Verdu. Arheologijo opisuje kot težaško delo, saj delu na terenu, pogosto v težkih razmerah, sledi dolgotrajna analiza in klasifikacija najdb. Velušček je tudi med najbolj zaslužnimi, da so tudi kolišča na Ljubljanskem barju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheološko preučevanje prednikov, ki so pred več kot 5.000 leti živeli na našem ozemlju v marsičem spreminja pogled na stopnjo njihovega razvoja. Velušček govori z občudovanjem o njihovem visokem obrtnem znanju sploh pa sposobnosti preživetja. Njihova povezanost z naravo je naravnost osupljiva in iz tega se je po njegovem moč veliko naučiti. V preučevanje Krimske jame je padel bolj po naključju, potem ko Komisija za raziskovanje prikritih grobišč, katere član je, ni razpolagala s sredstvi za arheološki nadzor izkopa. Sedaj pravi, da mu ni žal, saj se je veliko naučil o medvojnem času, sploh pa je izpraznjene Krimske jame in pokop žrtev pomenilo veliko olajšanje za širšo okolico. Velušček, ki je iz partizanske družine, oba njegova nonota sta se borila v NOB, je bil zgrožen, da so bile med partizanskimi žrtvami številne mladoletne osebe, celo otroci in noseče ženske. Postavlja si vprašanje – kaj se je takrat dogajalo v partizanski vojski, da so dopuščali take zločine in hkrati ugotavlja, da je ukvarjanje z bližnjo preteklostjo še kako povezano tudi z današnjim časom in življenjem. Voditelj Jože Možina.
V tokratnem nedeljskem pogovoru bomo imeli priložnost spoznati enega najbolj uspešnih slovenskih arheologov, ki je s sodelavci našel sedaj že svetovno znano najstarejše leseno kolo na svetu skupaj z osjo. Vendar pa se je dr. Velušček v zadnjem letu in pol ukvarjal tudi s povsem drugo in veliko mlajšo tematiko – izkopom revolucionarnih žrtev iz Krimske jame, ki so bile pokončane leta 1942. Priznan arheolog nam bo podrobno pojasnil kako se je odločil za študij arheologije in kako je prišlo do odkritja spektakularne najdbe pri Verdu. Arheologijo opisuje kot težaško delo, saj delu na terenu, pogosto v težkih razmerah, sledi dolgotrajna analiza in klasifikacija najdb. Velušček je tudi med najbolj zaslužnimi, da so tudi kolišča na Ljubljanskem barju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheološko preučevanje prednikov, ki so pred več kot 5.000 leti živeli na našem ozemlju v marsičem spreminja pogled na stopnjo njihovega razvoja. Velušček govori z občudovanjem o njihovem visokem obrtnem znanju sploh pa sposobnosti preživetja. Njihova povezanost z naravo je naravnost osupljiva in iz tega se je po njegovem moč veliko naučiti. V preučevanje Krimske jame je padel bolj po naključju, potem ko Komisija za raziskovanje prikritih grobišč, katere član je, ni razpolagala s sredstvi za arheološki nadzor izkopa. Sedaj pravi, da mu ni žal, saj se je veliko naučil o medvojnem času, sploh pa je izpraznjene Krimske jame in pokop žrtev pomenilo veliko olajšanje za širšo okolico. Velušček, ki je iz partizanske družine, oba njegova nonota sta se borila v NOB, je bil zgrožen, da so bile med partizanskimi žrtvami številne mladoletne osebe, celo otroci in noseče ženske. Postavlja si vprašanje – kaj se je takrat dogajalo v partizanski vojski, da so dopuščali take zločine in hkrati ugotavlja, da je ukvarjanje z bližnjo preteklostjo še kako povezano tudi z današnjim časom in življenjem. Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo naš gost dr. Ivo Goldstein, hrvaški veleposlanik v Parizu, predavatelj zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in - skupaj z očetom Slavkom Goldšteinom - avtor najnovejše biografije Josipa Broza Tita. Po mnenju številnih zgodovinarjev, je to prelomna biografija, saj osvetljuje dosežke in poraze nekdanjega jugoslovanskega predsednika in se ne izogiba temnim platem njegove oblasti.
Tokrat bo naš gost dr. Ivo Goldstein, hrvaški veleposlanik v Parizu, predavatelj zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in - skupaj z očetom Slavkom Goldšteinom - avtor najnovejše biografije Josipa Broza Tita. Po mnenju številnih zgodovinarjev, je to prelomna biografija, saj osvetljuje dosežke in poraze nekdanjega jugoslovanskega predsednika in se ne izogiba temnim platem njegove oblasti.
V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost.
V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost.
