Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Intervju

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Ksenija Horvat, Jože Možina, Vida Petrovčič.

Zadnje dodano

Intervju

France Cukjati

25. 2. 2024

V tokratnem Intervjuju se nam predstavi France Cukjati, predsednik Zbora za republiko, doktor medicine in nekdanji predsednik Državnega zbora. Uvodoma pripoveduje o svojem življenju: ko je imel dve leti, mu je oče padel v partizanih. Mama je ostala sama s štirimi otroki. Kljub temu je imela težave v povojnem režimu, ker je kot učiteljica obiskovala verske obrede. A mama je pri svojem verskem prepričanju vztrajala, njeno uporništvo pa je pomembno vplivalo na Franceta. Gost se v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, dotakne fenomena zla, ki ni le stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti. O tem je napisal zelo zanimivo knjigo – Slovenske podobe zla. Poleg slovenskega zla preteklega obdobja, ki se je zgostilo v povojnih pomorih, se gost dotakne nadaljevanja v sedanjosti, kamor je moč uvrstiti tudi lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Pregovorno umirjen France Cukjati zelo negativno oceni zdajšnjo vladno ekipo, ki se je popolnoma kompromitirala na področju zdravstva. Po njegovih besedah vlada namesto pogovora vodi umazano medijsko kampanjo proti zdravnikom, kar lahko privede do katastrofe. Pri dolgotrajni oskrbi poudari dejstvo, da je vlada zavrgla prejšnjo rešitev; zakona, ki ga je sama sprejela, pa ne zna uveljaviti. »Nore stvari se dogajajo, to so ljudje, ki ne znajo vladati. To so ljudje, ki ne bi smeli priti na položaj, ker so nesposobneži,« je oster nekdanji predsednik parlamenta in član SDS-a.

49 min

V tokratnem Intervjuju se nam predstavi France Cukjati, predsednik Zbora za republiko, doktor medicine in nekdanji predsednik Državnega zbora. Uvodoma pripoveduje o svojem življenju: ko je imel dve leti, mu je oče padel v partizanih. Mama je ostala sama s štirimi otroki. Kljub temu je imela težave v povojnem režimu, ker je kot učiteljica obiskovala verske obrede. A mama je pri svojem verskem prepričanju vztrajala, njeno uporništvo pa je pomembno vplivalo na Franceta. Gost se v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, dotakne fenomena zla, ki ni le stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti. O tem je napisal zelo zanimivo knjigo – Slovenske podobe zla. Poleg slovenskega zla preteklega obdobja, ki se je zgostilo v povojnih pomorih, se gost dotakne nadaljevanja v sedanjosti, kamor je moč uvrstiti tudi lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Pregovorno umirjen France Cukjati zelo negativno oceni zdajšnjo vladno ekipo, ki se je popolnoma kompromitirala na področju zdravstva. Po njegovih besedah vlada namesto pogovora vodi umazano medijsko kampanjo proti zdravnikom, kar lahko privede do katastrofe. Pri dolgotrajni oskrbi poudari dejstvo, da je vlada zavrgla prejšnjo rešitev; zakona, ki ga je sama sprejela, pa ne zna uveljaviti. »Nore stvari se dogajajo, to so ljudje, ki ne znajo vladati. To so ljudje, ki ne bi smeli priti na položaj, ker so nesposobneži,« je oster nekdanji predsednik parlamenta in član SDS-a.

Intervju

Ivana Djilas

18. 2. 2024

Gostja intervjuja je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Ob najmanj sedemdesetih režijah gledaliških predstav do zdaj je napisala roman Hiša ter knjigo esejev z naslovom Ali si lahko vsaj enkrat tiho, ki smo jih sicer lahko prebirali kot kolumne v tedniku Mladina. Ivana Djilas je umetnica, feministka, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, prejemnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije, lastnica stanovanja in kredita. Je tudi mama dveh sinov, Rubna in Kolje, posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami. Ivana Djilas je glasna, hiperaktivna, utrujena, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena, piše na zadnji strani njenega prvenca Hiša. Je tudi partnerka umetnika, glasbenika, multiinštrumentalista Boštjana Gombača in ni v sorodstvu z nekdanjim jugoslovanskim disidentom Milovanom Djilasom. Voditelj: Edvard Žitnik

51 min

Gostja intervjuja je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Ob najmanj sedemdesetih režijah gledaliških predstav do zdaj je napisala roman Hiša ter knjigo esejev z naslovom Ali si lahko vsaj enkrat tiho, ki smo jih sicer lahko prebirali kot kolumne v tedniku Mladina. Ivana Djilas je umetnica, feministka, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, prejemnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije, lastnica stanovanja in kredita. Je tudi mama dveh sinov, Rubna in Kolje, posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami. Ivana Djilas je glasna, hiperaktivna, utrujena, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena, piše na zadnji strani njenega prvenca Hiša. Je tudi partnerka umetnika, glasbenika, multiinštrumentalista Boštjana Gombača in ni v sorodstvu z nekdanjim jugoslovanskim disidentom Milovanom Djilasom. Voditelj: Edvard Žitnik

Intervju

Tone Kuntner

11. 2. 2024

Tokratni gost je karizmatični slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner. Spregovoril bo o domovinski vezi v njegovi poeziji, začenši z rojstnimi Slovenskimi goricami, kjer je zrastel v izvorno nemški družini. Oblikovalo ga je kmečko življenje in to izkustvo ga spremlja vse življenje. Hitro ga je osvojil Cankar s svojo monumentalno prozo, pa seveda Prešeren. V pogovoru se dotakne dveh osebnosti, ki sta oblikovali njegov odnos do umetnosti. Prva je bil igralec Stane Sever, druga pa pisatelj Ciril Kosmač. Kuntner je bil že zelo zgodaj družbeno angažiran. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbiral podpise za izpustitev pisatelja Draga Jančarja – tega je režim zaprl, ker je pri njem našel knjigo, ki je opisovala resnico o povojnih pobojih. Od vsega začetka je bil Tone Kuntner del slovenske pomladi, udeleževal se je protestov na Roški leta 1988 in ostal zvest častilec samostojne slovenske države. V njej vidi največji dosežek slovenstva, našo državo imenuje hiša in dom, zato z veliko bolečino spremlja sedanje tragikomično dogajanje nosilcev oblasti, ki jih je postavilo ozadje, ki mu samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Oster je v sodbi, da je narod, ki ukinja muzej o nastanku svoje države, samomorilni narod. V odgovoru, zakaj so njegove pesmi pogosto tako temačne, odgovarja: »Da bi bolj zahrepeneli po svetlobi.« V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, Tone Kuntner na nekatera vprašanja odgovori z interpretacijo svojih pesmi, pa tudi Cankarja in Prešerna. S Prešernovimi »De bi nebesa milost nam skazale!« tudi sklene svoje želje za slovensko prihodnost.

51 min

Tokratni gost je karizmatični slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner. Spregovoril bo o domovinski vezi v njegovi poeziji, začenši z rojstnimi Slovenskimi goricami, kjer je zrastel v izvorno nemški družini. Oblikovalo ga je kmečko življenje in to izkustvo ga spremlja vse življenje. Hitro ga je osvojil Cankar s svojo monumentalno prozo, pa seveda Prešeren. V pogovoru se dotakne dveh osebnosti, ki sta oblikovali njegov odnos do umetnosti. Prva je bil igralec Stane Sever, druga pa pisatelj Ciril Kosmač. Kuntner je bil že zelo zgodaj družbeno angažiran. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbiral podpise za izpustitev pisatelja Draga Jančarja – tega je režim zaprl, ker je pri njem našel knjigo, ki je opisovala resnico o povojnih pobojih. Od vsega začetka je bil Tone Kuntner del slovenske pomladi, udeleževal se je protestov na Roški leta 1988 in ostal zvest častilec samostojne slovenske države. V njej vidi največji dosežek slovenstva, našo državo imenuje hiša in dom, zato z veliko bolečino spremlja sedanje tragikomično dogajanje nosilcev oblasti, ki jih je postavilo ozadje, ki mu samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Oster je v sodbi, da je narod, ki ukinja muzej o nastanku svoje države, samomorilni narod. V odgovoru, zakaj so njegove pesmi pogosto tako temačne, odgovarja: »Da bi bolj zahrepeneli po svetlobi.« V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, Tone Kuntner na nekatera vprašanja odgovori z interpretacijo svojih pesmi, pa tudi Cankarja in Prešerna. S Prešernovimi »De bi nebesa milost nam skazale!« tudi sklene svoje želje za slovensko prihodnost.

Intervju

Alfi Nipič

4. 2. 2024

"Ostal bom muzikant in noša bo moj gvant!" Tako poje legendarni Alfi Nipič, ki je zasvojen s petjem, kot piše v svoji najnovejši avtobiografiji. In tudi občinstvo je zasvojeno z njim. Kdo ne pozna že ponarodele pesmi Silvestrski poljub? Alfi Nipič bo letos dopolnil 80 let. Kako gleda na 62 let svoje uspešne kariere? Poglejte v oddaji Intervju z Vido Petrovčič.

51 min

"Ostal bom muzikant in noša bo moj gvant!" Tako poje legendarni Alfi Nipič, ki je zasvojen s petjem, kot piše v svoji najnovejši avtobiografiji. In tudi občinstvo je zasvojeno z njim. Kdo ne pozna že ponarodele pesmi Silvestrski poljub? Alfi Nipič bo letos dopolnil 80 let. Kako gleda na 62 let svoje uspešne kariere? Poglejte v oddaji Intervju z Vido Petrovčič.

Intervju

Jernej Šček

28. 1. 2024

Gost oddaje Intervju je esejist, publicist, prevajalec in avtor knjige Kavarna Italija, tržaški Slovenec Jernej Šček. Z njim se pogovarjamo o usodi slovenske narodne skupnosti v Italiji, o kateri Slovenci danes vemo veliko manj kot nekoč. Oddajo vodi Edvard Žitnik.

49 min

Gost oddaje Intervju je esejist, publicist, prevajalec in avtor knjige Kavarna Italija, tržaški Slovenec Jernej Šček. Z njim se pogovarjamo o usodi slovenske narodne skupnosti v Italiji, o kateri Slovenci danes vemo veliko manj kot nekoč. Oddajo vodi Edvard Žitnik.

Intervju

Saša Boštjančič

21. 1. 2024

Na začetku vsakega leta so na voljo tudi uradni podatki s trga dela. In ti so letos ugodni. V Sloveniji smo lani dosegli rekordno nizko število brezposelnih, septembra je padlo celo pod 46 000. Kljub temu pa težava zaposlovalcev ostaja pomanjkanje primernih kadrov. Kaj se torej dogaja in kaj lahko pričakujemo? O tem bomo v tokratni oddaji govorili z ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com, go. Sašo Boštjančič. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

51 min

Na začetku vsakega leta so na voljo tudi uradni podatki s trga dela. In ti so letos ugodni. V Sloveniji smo lani dosegli rekordno nizko število brezposelnih, septembra je padlo celo pod 46 000. Kljub temu pa težava zaposlovalcev ostaja pomanjkanje primernih kadrov. Kaj se torej dogaja in kaj lahko pričakujemo? O tem bomo v tokratni oddaji govorili z ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com, go. Sašo Boštjančič. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Intervju

Andrej Magajna

14. 1. 2024

Tokratni gost voditelja Jožeta Možine je eden od soustanoviteljev koalicije Demos, ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 premagala komuniste in njihove satelitske stranke. Magajna je bil še prej soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je znotraj demokratične opozicije pokrivala delavska vprašanja, saj je bila prva iniciativa za stranko podana ob stavki Litostrojevih delavcev leta 1987. Prvi voditelj je bil karizmatični France Tomšič, pozneje pa se je stranki pridružil dr. Jože Pučnik, ki ga je Magajna označil za osrednji lik in motor slovenske osamosvojitve. V pogovoru Magajna spregovori tudi o svojem delovanju v SD-ju. Stranki se je pridružil kot krščanski socialist, čeprav ga je oče svaril, da gre med »komuniste«. Oče Božidar Magajna, znameniti pionir na Radiu Slovenija še pred vojno in med njo ter sodelavec OF-a, je bil po vojni izločen, ker ni hotel v komunistično partijo, pač pa je postal profesor na Fakulteti za elektrotehniko. V času delovanja v SD-ju je Magajna kljub svarilom glasoval proti takrat predlaganemu zakonu o RTV, katerega namen je bil odstraniti takratno vodstvo, ki je bilo imenovano v času Janševe vlade. Nekatere v SD-ju je motilo poročanje o Hudi jami in so želeli RTV obvladovati. Zaradi neposlušnosti so ga diskreditirali z afero – fotografijo mladenke zgoraj brez –, a se je po šestih letih pregona zadeva končala s tem, da so izgubili domnevne dokaze in celo kopije dokazov. Za Magajno je bil to dokaz, kako daleč seže roka globoke države. Kljub velikim dosežkom Andrej Magajna ocenjuje, da slovensko družbo in zlasti politiko hromi izključevanje drugače mislečih, kar vodi v enoumje.

50 min

Tokratni gost voditelja Jožeta Možine je eden od soustanoviteljev koalicije Demos, ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 premagala komuniste in njihove satelitske stranke. Magajna je bil še prej soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je znotraj demokratične opozicije pokrivala delavska vprašanja, saj je bila prva iniciativa za stranko podana ob stavki Litostrojevih delavcev leta 1987. Prvi voditelj je bil karizmatični France Tomšič, pozneje pa se je stranki pridružil dr. Jože Pučnik, ki ga je Magajna označil za osrednji lik in motor slovenske osamosvojitve. V pogovoru Magajna spregovori tudi o svojem delovanju v SD-ju. Stranki se je pridružil kot krščanski socialist, čeprav ga je oče svaril, da gre med »komuniste«. Oče Božidar Magajna, znameniti pionir na Radiu Slovenija še pred vojno in med njo ter sodelavec OF-a, je bil po vojni izločen, ker ni hotel v komunistično partijo, pač pa je postal profesor na Fakulteti za elektrotehniko. V času delovanja v SD-ju je Magajna kljub svarilom glasoval proti takrat predlaganemu zakonu o RTV, katerega namen je bil odstraniti takratno vodstvo, ki je bilo imenovano v času Janševe vlade. Nekatere v SD-ju je motilo poročanje o Hudi jami in so želeli RTV obvladovati. Zaradi neposlušnosti so ga diskreditirali z afero – fotografijo mladenke zgoraj brez –, a se je po šestih letih pregona zadeva končala s tem, da so izgubili domnevne dokaze in celo kopije dokazov. Za Magajno je bil to dokaz, kako daleč seže roka globoke države. Kljub velikim dosežkom Andrej Magajna ocenjuje, da slovensko družbo in zlasti politiko hromi izključevanje drugače mislečih, kar vodi v enoumje.

Intervju

Anže Slosar

7. 1. 2024

Gost tokratne oddaje Intervju je dr. Anže Slosar: Koprčan, fizik, matematik, profesor, kozmolog, ki dela v laboratoriju Brookhaven National Laboratory v ameriški zvezni državi New York. Slosar poskuša s svojim delom razložiti delovanje vesolja, kot ga poznamo ali morda kot ga ne poznamo. Pri tem omenja tudi tako imenovano temno snov oziroma dark matter in temno energijo oziroma dark energy. Trenutno sodeluje pri projektu namestitve radijskega teleskopa na temni strani Lune, ki ga bo raketa Space X, če bo vse po sreči, v vesolje odnesla leta 2026. Oddajo vodi Edvard Žitnik.

48 min

Gost tokratne oddaje Intervju je dr. Anže Slosar: Koprčan, fizik, matematik, profesor, kozmolog, ki dela v laboratoriju Brookhaven National Laboratory v ameriški zvezni državi New York. Slosar poskuša s svojim delom razložiti delovanje vesolja, kot ga poznamo ali morda kot ga ne poznamo. Pri tem omenja tudi tako imenovano temno snov oziroma dark matter in temno energijo oziroma dark energy. Trenutno sodeluje pri projektu namestitve radijskega teleskopa na temni strani Lune, ki ga bo raketa Space X, če bo vse po sreči, v vesolje odnesla leta 2026. Oddajo vodi Edvard Žitnik.

Intervju

prof. dr. Matej Tušak

17. 12. 2023

V zadnjo letošnjo oddajo Intervju smo povabili športnega psihologa, profesorja dr. Mateja Tuška. Ne samo zato, ker je to izvrstna priložnost, da pokomentiramo uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto. Ampak tudi zato, ker dr. Matej Tušak svetuje vsem, ki si želijo biti pri svojem delu karseda motivirani in čim bolje delati v skupini. To pa so veščine, ki nam bodo v prihodnjem letu zelo koristile.

52 min

V zadnjo letošnjo oddajo Intervju smo povabili športnega psihologa, profesorja dr. Mateja Tuška. Ne samo zato, ker je to izvrstna priložnost, da pokomentiramo uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto. Ampak tudi zato, ker dr. Matej Tušak svetuje vsem, ki si želijo biti pri svojem delu karseda motivirani in čim bolje delati v skupini. To pa so veščine, ki nam bodo v prihodnjem letu zelo koristile.

Intervju

Pedro Opeka

10. 12. 2023

Tokratni gost Intervjuja je slovenski misijonar Pedro Opeka, ali kot so mu rekli doma – Peter Opeka, ki ja na Madagaskarju ustvaril eno najlepših humanitarnih zgodb našega časa. Pred desetletjem je bilo njegovo poslanstvo predstavljeno v dokumentarnem filmu Pedro Opeka, dober prijatelj, in takrat ga je spoznala vsa Slovenija. Je izjemna osebnost s karizmo, ki pritegne množice. V pogovoru z Jožetom Možino se je dotaknil razvoja projekta Akamasoa, s katerim so v treh desetletjih pomagali že več kot pol milijona pomoči potrebnim. 25 000 revežev s smetišča zdaj živi v urejenih naseljih, njihovi otroci pa se šolajo, v zadnjih letih tudi na univerzi, ki so jo ustanovili. Misijonar Opeka je spregovoril tudi o svojih prizadevanjih za slovensko spravo, saj kot sin slovenskih beguncev v Argentini pozna medvojno in povojno travmo, ki je zadela slovenski narod. Pripoveduje, kako je njegovemu očetu Lojzetu Opeki, ki je bil med tisoči ujetnikov, ki so jih komunisti pobijali v rudniških rovih pri Hrastniku, uspelo čudežno zbežati. Slovenski misijonar je svojo vizijo pokopa mrtvih in slovenske sprave v posebnem pismu predstavil tudi predsednici republike. V pogovoru je spregovoril o utrujeni in pomehkuženi zahodni družbi in o malgaških nasprotjih, ki preprečujejo napredek države. Kljub težavam, ki se kopičijo, pa ne izgublja vneme za pomoč ljudem v stiski. Za Slovenijo si želi večje enotnosti: »Tako kot leva in desna roka sodelujeta, da opravita delo, tako moramo ljudje vseh prepričanj sodelovati za boljšo Slovenijo,« je prepričan misijonar Pedro Opeka. Voditelj: Jože Možina

52 min

Tokratni gost Intervjuja je slovenski misijonar Pedro Opeka, ali kot so mu rekli doma – Peter Opeka, ki ja na Madagaskarju ustvaril eno najlepših humanitarnih zgodb našega časa. Pred desetletjem je bilo njegovo poslanstvo predstavljeno v dokumentarnem filmu Pedro Opeka, dober prijatelj, in takrat ga je spoznala vsa Slovenija. Je izjemna osebnost s karizmo, ki pritegne množice. V pogovoru z Jožetom Možino se je dotaknil razvoja projekta Akamasoa, s katerim so v treh desetletjih pomagali že več kot pol milijona pomoči potrebnim. 25 000 revežev s smetišča zdaj živi v urejenih naseljih, njihovi otroci pa se šolajo, v zadnjih letih tudi na univerzi, ki so jo ustanovili. Misijonar Opeka je spregovoril tudi o svojih prizadevanjih za slovensko spravo, saj kot sin slovenskih beguncev v Argentini pozna medvojno in povojno travmo, ki je zadela slovenski narod. Pripoveduje, kako je njegovemu očetu Lojzetu Opeki, ki je bil med tisoči ujetnikov, ki so jih komunisti pobijali v rudniških rovih pri Hrastniku, uspelo čudežno zbežati. Slovenski misijonar je svojo vizijo pokopa mrtvih in slovenske sprave v posebnem pismu predstavil tudi predsednici republike. V pogovoru je spregovoril o utrujeni in pomehkuženi zahodni družbi in o malgaških nasprotjih, ki preprečujejo napredek države. Kljub težavam, ki se kopičijo, pa ne izgublja vneme za pomoč ljudem v stiski. Za Slovenijo si želi večje enotnosti: »Tako kot leva in desna roka sodelujeta, da opravita delo, tako moramo ljudje vseh prepričanj sodelovati za boljšo Slovenijo,« je prepričan misijonar Pedro Opeka. Voditelj: Jože Možina

Intervju

Štefan Pavlinjek

3. 12. 2023

Od obrtne delavnice do prekmurske multinacionalke. To je poslovna pot, ki jo je v skoraj 50 letih prehodil podjetnik Štefan Pavlinjek, ki je danes – skupaj s soprogo – lastnik skupine Roto. Kot ustanovni član Slovenskega poslovnega kluba se zavzema za močna domača podjetja in predvidljive ukrepe vlade. Štefan Pavlinjek je tokrat gost oddaje Intervju. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

50 min

Od obrtne delavnice do prekmurske multinacionalke. To je poslovna pot, ki jo je v skoraj 50 letih prehodil podjetnik Štefan Pavlinjek, ki je danes – skupaj s soprogo – lastnik skupine Roto. Kot ustanovni član Slovenskega poslovnega kluba se zavzema za močna domača podjetja in predvidljive ukrepe vlade. Štefan Pavlinjek je tokrat gost oddaje Intervju. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Intervju

dr. Igor Lukšič

26. 11. 2023

Tokratni gost oddaje Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je eden najbolj prodornih političnih analitikov, dr. Igor Lukšič. Nekdanji minister za šolstvo in predsednik Socialnih demokratov, zdaj pa profesor na Fakulteti za družbene vede, je pronicljiv raziskovalec politične misli na Slovenskem. V uvodu je odgovarjal na vprašanja o svoji politični formaciji, odnosu do komunističnega režima in njegovih nosilcev, zlasti do Janeza Zemljariča. Sedanje politične razmere, še posebej vlado pod vodstvom Gibanja Svoboda in dr. Goloba, ocenjuje kritično. Meni, da je tak zakon oz. način, kako so ga izvajali ob odvzemu goveda pri Krškem, posledica tega, da imamo na odgovornih mestih razvajeno urbano mladino, ki nima stika z realnostjo. O Zakonu o evidentiranju delovnega časa meni, da so ga napisali ljudje, ki ne vedo – in niti nočejo vedeti –, kakšne so razmere in potrebe na visokošolskih ustanovah, v poslovnem svetu … O politični krizi, v kateri se je znašla Slovenija, dr. Lukšič pravi, da bo dr. Golob, glede na njegovo osebnost, vztrajal do konca in da bomo dobili novega predsednika vlade šele na volitvah. Napoveduje, da Slovenijo do konca mandata čaka agonija.

52 min

Tokratni gost oddaje Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je eden najbolj prodornih političnih analitikov, dr. Igor Lukšič. Nekdanji minister za šolstvo in predsednik Socialnih demokratov, zdaj pa profesor na Fakulteti za družbene vede, je pronicljiv raziskovalec politične misli na Slovenskem. V uvodu je odgovarjal na vprašanja o svoji politični formaciji, odnosu do komunističnega režima in njegovih nosilcev, zlasti do Janeza Zemljariča. Sedanje politične razmere, še posebej vlado pod vodstvom Gibanja Svoboda in dr. Goloba, ocenjuje kritično. Meni, da je tak zakon oz. način, kako so ga izvajali ob odvzemu goveda pri Krškem, posledica tega, da imamo na odgovornih mestih razvajeno urbano mladino, ki nima stika z realnostjo. O Zakonu o evidentiranju delovnega časa meni, da so ga napisali ljudje, ki ne vedo – in niti nočejo vedeti –, kakšne so razmere in potrebe na visokošolskih ustanovah, v poslovnem svetu … O politični krizi, v kateri se je znašla Slovenija, dr. Lukšič pravi, da bo dr. Golob, glede na njegovo osebnost, vztrajal do konca in da bomo dobili novega predsednika vlade šele na volitvah. Napoveduje, da Slovenijo do konca mandata čaka agonija.

Intervju

Peter Gabrijelčič

19. 11. 2023

Sanacija škode, ki so jo povzročile letošnje poplave, odpira več strokovnih vprašanj. Kje in kako naj gradimo v prihodnje? Kako naj v prostor umeščamo naselja v bližini rek? In ali bi lahko letošnjo poplavno škodo preprečili? V tokratni oddaji Intervju gostimo nekdanjega dekana in zaslužnega profesorja Fakultete za arhitekturo Petra Gabrijelčiča. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

51 min

Sanacija škode, ki so jo povzročile letošnje poplave, odpira več strokovnih vprašanj. Kje in kako naj gradimo v prihodnje? Kako naj v prostor umeščamo naselja v bližini rek? In ali bi lahko letošnjo poplavno škodo preprečili? V tokratni oddaji Intervju gostimo nekdanjega dekana in zaslužnega profesorja Fakultete za arhitekturo Petra Gabrijelčiča. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Intervju

Milena Miklavčič

12. 11. 2023

Slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja Milena Miklavčič je postala širše znana slovenskemu občinstvu predvsem s knjigo, ki nosi pomenljiv naslov: Ogenj, rit in kače niso za igrače. V njej ob resničnih zgodbah razčlenjuje slovensko preteklost in sedanjost, analizira medosebne odnose naših prednikov ter predvsem položaj žensk. To pa je vedno aktualna tema. Pogovor vodi Vida Petrovčič.

51 min

Slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja Milena Miklavčič je postala širše znana slovenskemu občinstvu predvsem s knjigo, ki nosi pomenljiv naslov: Ogenj, rit in kače niso za igrače. V njej ob resničnih zgodbah razčlenjuje slovensko preteklost in sedanjost, analizira medosebne odnose naših prednikov ter predvsem položaj žensk. To pa je vedno aktualna tema. Pogovor vodi Vida Petrovčič.

Intervju

dr. Miha Kovač

5. 11. 2023

Gost oddaje Intervju je profesor Miha Kovač, velik poznavalec teorije in prakse založništva doma in na tujem. Je predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, avtor številnih strokovnih monografij s tega področja, pa tudi nekaterih poljudnih knjig, kot so Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Miha Kovač je seveda knjižni molj, ob vsem naštetem, ali pa predvsem zaradi tega, je v minulem letu opravljal ključno vlogo na področju slovenske kulture – bil je kurator predstvitve Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. S profesorjem Kovačem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

51 min

Gost oddaje Intervju je profesor Miha Kovač, velik poznavalec teorije in prakse založništva doma in na tujem. Je predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, avtor številnih strokovnih monografij s tega področja, pa tudi nekaterih poljudnih knjig, kot so Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Miha Kovač je seveda knjižni molj, ob vsem naštetem, ali pa predvsem zaradi tega, je v minulem letu opravljal ključno vlogo na področju slovenske kulture – bil je kurator predstvitve Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. S profesorjem Kovačem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

Intervju

Jože Strgar

29. 10. 2023

V času prvih demokratičnih volitev in osamosvajanja Slovenije je bil prvi ljubljanski župan ter edini krščanski demokrat na tem položaju. Že leta 1968 je ustanovil podjetje za urejanje parkov in vrtov. Urejal je vrtove socialističnih veljakov, in če verjamete ali ne, mu ena od tovarišic ni plačala za opravljene storitve. Decembra letos bo star 94 let. Gost tokratne oddaje Intervju je Jože Strgar. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

51 min

V času prvih demokratičnih volitev in osamosvajanja Slovenije je bil prvi ljubljanski župan ter edini krščanski demokrat na tem položaju. Že leta 1968 je ustanovil podjetje za urejanje parkov in vrtov. Urejal je vrtove socialističnih veljakov, in če verjamete ali ne, mu ena od tovarišic ni plačala za opravljene storitve. Decembra letos bo star 94 let. Gost tokratne oddaje Intervju je Jože Strgar. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Intervju

dr. Tina Bregant

22. 10. 2023

Z izjemno zdravnico, znanstvenico in predavateljico, ki jo je iskrena skrb za sočloveka pripeljala tudi v javno življenje in politiko, se je pogovarjal voditelj Jože Možina. V uvodu sta se dotaknila poklica zdravnika, ki je, kot pravi, poslanstvo, pomoč sočloveku vedno in povsod, ne le, ko si v službi. Dr. Tina Bregant ima dve specializaciji, piše knjige in dela v centru Cirius v Kamniku, ki je namenjen rehabilitaciji in izobraževanju gibalno oviranih otrok. Predana je poklicu in pravi, da se tudi sama od malih junakov veliko nauči – predvsem tistega, kaj je v življenju bistveno. Poleg tega je zelo aktivna na civilnodružbenem področju. Z gibanjem Prebudimo Slovenijo je sodelovala na spominski slovesnosti za žrtve komunizma 17. maja letos. Bila je tudi govornica na množičnem shodu upokojencev, ker meni, da nimajo pravega glasu in da resnično težko živijo. Je tudi mestna svetnica v Ljubljani in odločna nasprotnica gradnje kanala CO, za katerega meni, da je tudi zdravstveno vprašanje, saj bodo težave s pitno vodo ob onesnaženju iz tega kanala katastrofalno poslabšale kakovost življenja v prestolnici. V politiko je stopila iz idealizma, v času covida, na povabilo takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Neprijetno je bila presenečena, kako je večji del opozicije izkoriščal epidemijo za politične namene. Zelo je kritična do delovanja vlade na področju zdravstva: » Zapravili so stotine milijonov evrov in ne le, da niso storili nič – razmere so še veliko slabše – podaljšale so se čakalne vrste, zaradi katerih ljudje umirajo, rekordno je število ljudi brez osebnega zdravnika.« Opozorila je, da aktualna oblast krči sredstva na tistih področjih, ki prizadenejo najšibkejše, tudi njene paciente. Zelo negativno in prizadeto je komentirala poskus sedanje vlade z zakonom o evtanaziji, ki je po njenem v celoti v nasprotju s poslanstvom in izobrazbo zdravnikov. Ob osebni izkušnji z očetovim umiranjem je ovrednotila trpljenje, ki se ga sicer vsi bojimo, a je sestavni del življenja, ki mu ni mogoče ubežati. Kot strokovnjakinja za nevroznanost je komentirala povezavo med travmatičnimi posledicami epidemije covida in zadnjimi volitvami, ko ljudje ob medijskem pompu »niso imeli druge izbire« kot da volijo Svobodo Roberta Goloba, ki se je po njenem mnenju »prodal« v barvah in črkah alpskega mleka. Meni, da negativna izkušnja z Golobovo vlado sporoča, da je pasivnosti konec in se morajo državljani aktivneje zavzeti za svoje vrednote, ki jih sedanja oblast krši. Navaja primer poniževanja žrtev komunizma z ukinitvijo spominskega dne. Gostja poudarja, da je transgeneracijski prenos vojnih travm ena od velikih ran slovenske družbe, ki mora najprej pokopati svoje mrtve in obsoditi zločine oz. njihove nosilce.

52 min

Z izjemno zdravnico, znanstvenico in predavateljico, ki jo je iskrena skrb za sočloveka pripeljala tudi v javno življenje in politiko, se je pogovarjal voditelj Jože Možina. V uvodu sta se dotaknila poklica zdravnika, ki je, kot pravi, poslanstvo, pomoč sočloveku vedno in povsod, ne le, ko si v službi. Dr. Tina Bregant ima dve specializaciji, piše knjige in dela v centru Cirius v Kamniku, ki je namenjen rehabilitaciji in izobraževanju gibalno oviranih otrok. Predana je poklicu in pravi, da se tudi sama od malih junakov veliko nauči – predvsem tistega, kaj je v življenju bistveno. Poleg tega je zelo aktivna na civilnodružbenem področju. Z gibanjem Prebudimo Slovenijo je sodelovala na spominski slovesnosti za žrtve komunizma 17. maja letos. Bila je tudi govornica na množičnem shodu upokojencev, ker meni, da nimajo pravega glasu in da resnično težko živijo. Je tudi mestna svetnica v Ljubljani in odločna nasprotnica gradnje kanala CO, za katerega meni, da je tudi zdravstveno vprašanje, saj bodo težave s pitno vodo ob onesnaženju iz tega kanala katastrofalno poslabšale kakovost življenja v prestolnici. V politiko je stopila iz idealizma, v času covida, na povabilo takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Neprijetno je bila presenečena, kako je večji del opozicije izkoriščal epidemijo za politične namene. Zelo je kritična do delovanja vlade na področju zdravstva: » Zapravili so stotine milijonov evrov in ne le, da niso storili nič – razmere so še veliko slabše – podaljšale so se čakalne vrste, zaradi katerih ljudje umirajo, rekordno je število ljudi brez osebnega zdravnika.« Opozorila je, da aktualna oblast krči sredstva na tistih področjih, ki prizadenejo najšibkejše, tudi njene paciente. Zelo negativno in prizadeto je komentirala poskus sedanje vlade z zakonom o evtanaziji, ki je po njenem v celoti v nasprotju s poslanstvom in izobrazbo zdravnikov. Ob osebni izkušnji z očetovim umiranjem je ovrednotila trpljenje, ki se ga sicer vsi bojimo, a je sestavni del življenja, ki mu ni mogoče ubežati. Kot strokovnjakinja za nevroznanost je komentirala povezavo med travmatičnimi posledicami epidemije covida in zadnjimi volitvami, ko ljudje ob medijskem pompu »niso imeli druge izbire« kot da volijo Svobodo Roberta Goloba, ki se je po njenem mnenju »prodal« v barvah in črkah alpskega mleka. Meni, da negativna izkušnja z Golobovo vlado sporoča, da je pasivnosti konec in se morajo državljani aktivneje zavzeti za svoje vrednote, ki jih sedanja oblast krši. Navaja primer poniževanja žrtev komunizma z ukinitvijo spominskega dne. Gostja poudarja, da je transgeneracijski prenos vojnih travm ena od velikih ran slovenske družbe, ki mora najprej pokopati svoje mrtve in obsoditi zločine oz. njihove nosilce.

Intervju

Slavko Avsenik mlajši

15. 10. 2023

Letos praznujemo 70 let glasbe bratov Avsenik. O fenomenu bratov Slavka in Vilka smo že veliko slišali. V tokratni oddaji Intervju pa gostimo člana te legendarne glasbene družine, ki je tudi sam uspešen glasbenik. Z nami je sin Slavka Avsenika, Slavko Avsenik mlajši. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

52 min

Letos praznujemo 70 let glasbe bratov Avsenik. O fenomenu bratov Slavka in Vilka smo že veliko slišali. V tokratni oddaji Intervju pa gostimo člana te legendarne glasbene družine, ki je tudi sam uspešen glasbenik. Z nami je sin Slavka Avsenika, Slavko Avsenik mlajši. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Intervju

dr. Klementina Fon Tacer

8. 10. 2023

Dr. Klementina Fon Tacer se ukvarja z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Z drugimi raziskovalci ugotavlja, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, kot je rak, in razvojnih motenj. Čeprav dela kot docentka na Veterinarski fakulteti Univerze v Teksasu v ZDA, ostaja povezana s Slovenijo in Univerzo v Ljubljani, kjer je mentorica več magistrskih in doktorskih študentov ter sodeluje pri raziskovalnih projektih.

52 min

Dr. Klementina Fon Tacer se ukvarja z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Z drugimi raziskovalci ugotavlja, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, kot je rak, in razvojnih motenj. Čeprav dela kot docentka na Veterinarski fakulteti Univerze v Teksasu v ZDA, ostaja povezana s Slovenijo in Univerzo v Ljubljani, kjer je mentorica več magistrskih in doktorskih študentov ter sodeluje pri raziskovalnih projektih.

Intervju

mag. Branko Cestnik

1. 10. 2023

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelj: Jože Možina

52 min

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelj: Jože Možina

Intervju

Franci Petek

24. 9. 2023

V Sloveniji je skoraj desetina prebivalcev v vrstah prostovoljnega gasilstva. Slovenija je po številu gasilcev na prebivalca na prvem mestu na svetu, zato slovenska mreža prostovoljcev zbuja občudovanje in zavidanje. V mnogih slovenskih vaseh imajo gasilska društva tudi socialno in kulturno vlogo in so pogosto edina civilno-družbena organizacija z močno povezovalno vlogo. Lani požar na Krasu in letos hude poplave. Vloga slovenskih gasilcev je bila izjemna, zato tokrat v oddaji Intervju nekoliko podrobneje o organiziranosti sveta junakov, ki se v najtežjih trenutkih podajajo prav tja, od koder drugi bežimo. Gost oddaje Intervju je poveljnik Slovenske gasilske zveze, Franci Petek. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.

52 min

V Sloveniji je skoraj desetina prebivalcev v vrstah prostovoljnega gasilstva. Slovenija je po številu gasilcev na prebivalca na prvem mestu na svetu, zato slovenska mreža prostovoljcev zbuja občudovanje in zavidanje. V mnogih slovenskih vaseh imajo gasilska društva tudi socialno in kulturno vlogo in so pogosto edina civilno-družbena organizacija z močno povezovalno vlogo. Lani požar na Krasu in letos hude poplave. Vloga slovenskih gasilcev je bila izjemna, zato tokrat v oddaji Intervju nekoliko podrobneje o organiziranosti sveta junakov, ki se v najtežjih trenutkih podajajo prav tja, od koder drugi bežimo. Gost oddaje Intervju je poveljnik Slovenske gasilske zveze, Franci Petek. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.

Intervju

dr. Silvo Šinkovec

17. 9. 2023

Nedavne poplave in druge vremenske ujme so to poletje prizadele več tisoč slovenskih družin. Mnogi so izgubili dom in vse svoje premoženje ter spomine. Zato bodo duševne rane ostale še dolgo potem, ko bo materialna škoda vsaj delno odpravljena in povrnjena. O tem, kako pomembna je tolažilna beseda, se bomo pogovarjali s patrom jezuitom dr. Silvom Šinkovcem. Voditeljica: Vida Petrovčič

51 min

Nedavne poplave in druge vremenske ujme so to poletje prizadele več tisoč slovenskih družin. Mnogi so izgubili dom in vse svoje premoženje ter spomine. Zato bodo duševne rane ostale še dolgo potem, ko bo materialna škoda vsaj delno odpravljena in povrnjena. O tem, kako pomembna je tolažilna beseda, se bomo pogovarjali s patrom jezuitom dr. Silvom Šinkovcem. Voditeljica: Vida Petrovčič

Intervju

dr. Vinko Gorenak

10. 9. 2023

Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, je prehodil karierno pot od miličnika in policista, do predavatelja, poslanca, državnega sekretarja in ministra za notranje zadeve. Vinko Gorenak spregovori o poklicni odločitvi, na katero je vplivala učiteljica, ki ga je usmerila v gimnazijo. Ob zlomu bivšega režima je pri policiji deloval v komisiji za preobrazbo »ljudske« milice v sodobno policijo zahodnega tipa. »Tu smo naredili napako, celo dve ...« prizna Gorenak, saj razen imena niso spremenili ničesar. Nič niso naredili za depolitizacijo policije, priznava, zato je ta ustanova, ki bi morala biti nepolitična, po njegovem mnenju močno nagnjena v levo. V politiko ga je izstrelila afera Vič-Holmec, pozneje je bil trikrat izvoljen za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke. Gost pojasni konkretne primere, kako je SDS vedno, ko je bilo mogoče, k sodelovanju povabila tudi druge parlamentarne stranke. Na levi, pravi Gorenak, pa so čedalje bolj radikalno vodili politiko izločevanja. Dobro sodelovanje vlade in opozicije vidi pri sanaciji poplav in pomoči prizadetim, obenem pa se z grenkobo spominja epidemije covida 19, ko je opozicija zlorabljala stisko ljudi za svoje politične namene. Tudi o levo usmerjeni civilni družbi meni, da je njen glavni motiv delovati v korist leve politične opcije. Gorenak je zaskrbljen za prihodnost Slovenije in Evrope, opozarja na erozijo evropskih krščanskih vrednot. Velika težava za obstoj Evrope, kot jo poznamo, so po njegovem mnenju migracije in nizka rodnost.

51 min

Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, je prehodil karierno pot od miličnika in policista, do predavatelja, poslanca, državnega sekretarja in ministra za notranje zadeve. Vinko Gorenak spregovori o poklicni odločitvi, na katero je vplivala učiteljica, ki ga je usmerila v gimnazijo. Ob zlomu bivšega režima je pri policiji deloval v komisiji za preobrazbo »ljudske« milice v sodobno policijo zahodnega tipa. »Tu smo naredili napako, celo dve ...« prizna Gorenak, saj razen imena niso spremenili ničesar. Nič niso naredili za depolitizacijo policije, priznava, zato je ta ustanova, ki bi morala biti nepolitična, po njegovem mnenju močno nagnjena v levo. V politiko ga je izstrelila afera Vič-Holmec, pozneje je bil trikrat izvoljen za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke. Gost pojasni konkretne primere, kako je SDS vedno, ko je bilo mogoče, k sodelovanju povabila tudi druge parlamentarne stranke. Na levi, pravi Gorenak, pa so čedalje bolj radikalno vodili politiko izločevanja. Dobro sodelovanje vlade in opozicije vidi pri sanaciji poplav in pomoči prizadetim, obenem pa se z grenkobo spominja epidemije covida 19, ko je opozicija zlorabljala stisko ljudi za svoje politične namene. Tudi o levo usmerjeni civilni družbi meni, da je njen glavni motiv delovati v korist leve politične opcije. Gorenak je zaskrbljen za prihodnost Slovenije in Evrope, opozarja na erozijo evropskih krščanskih vrednot. Velika težava za obstoj Evrope, kot jo poznamo, so po njegovem mnenju migracije in nizka rodnost.

Intervju

dr. Sana Dobnik Čoderl

3. 9. 2023

Psihoterapija – še eno slovensko prizorišče strasti, prestiža, velikih finančnih vložkov, a hkrati tudi iskrene skrbi za ureditev pomembnega področja duševnega zdravja. V pripravi je nov zakon, ki bi moral po dolgih letih urediti področje psihoterapije; že to jesen ga pričakujemo v javni obravnavi. Na TV Slovenija smo že predstavili nekaj pogledov na ureditev te problematike, tokrat pa bo gostja oddaje Intervju doktorica Sana Dobnik Čoderl, klinična psihologinja, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, pa tudi članica delovne skupine za normativno ureditev psihoterapije na Ministrstvu za zdravje. Je tudi stalna sodna izvedenka za klinično psihologijo in vodja Službe za klinično psihologijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.

51 min

Psihoterapija – še eno slovensko prizorišče strasti, prestiža, velikih finančnih vložkov, a hkrati tudi iskrene skrbi za ureditev pomembnega področja duševnega zdravja. V pripravi je nov zakon, ki bi moral po dolgih letih urediti področje psihoterapije; že to jesen ga pričakujemo v javni obravnavi. Na TV Slovenija smo že predstavili nekaj pogledov na ureditev te problematike, tokrat pa bo gostja oddaje Intervju doktorica Sana Dobnik Čoderl, klinična psihologinja, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, pa tudi članica delovne skupine za normativno ureditev psihoterapije na Ministrstvu za zdravje. Je tudi stalna sodna izvedenka za klinično psihologijo in vodja Službe za klinično psihologijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.

Intervju

Zoran Milivojević

27. 8. 2023

Maja letos je Srbija dosegla žalosten svetovni rekord. 13-letni otrok je v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja s strelnim orožjem ubil devet učencev in šolskega varnostnika. Tako je postal najmlajši strelec, ki je sam pobil toliko žrtev. S tem je prekosil tudi znane primere množičnega streljanja v ZDA. Po nekaj mesecih je zato čas, da analiziramo, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja v Srbiji in kako se je to sploh lahko zgodilo. V oddaji Intervju je z nami zdravnik in psihoterapevt Zoran Milivojević. Voditeljica: Vida Petrovčič

52 min

Maja letos je Srbija dosegla žalosten svetovni rekord. 13-letni otrok je v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja s strelnim orožjem ubil devet učencev in šolskega varnostnika. Tako je postal najmlajši strelec, ki je sam pobil toliko žrtev. S tem je prekosil tudi znane primere množičnega streljanja v ZDA. Po nekaj mesecih je zato čas, da analiziramo, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja v Srbiji in kako se je to sploh lahko zgodilo. V oddaji Intervju je z nami zdravnik in psihoterapevt Zoran Milivojević. Voditeljica: Vida Petrovčič

Intervju

Ivan Sivec

20. 8. 2023

Pogovor z najbolj plodovitim slovenskim pisateljem, Ivanom Sivcem, ki je napisal že več kot 170 knjig, bo gledalce pritegnil zaradi klene, a hkrati spoštljive govorice in vrednotnega sistema, ki temelji na slovenskih vrednotah, kulturi in zgodovini. Voditelj oddaje Jože Možina je pogovor usmeril v Sivčeve knjižne novosti, predvsem dve. Prva, z naslovom Zemlja se z nami pogreza, pripoveduje o ugrezu in potopitvi lepe vasi Škale v Šaleški dolini, kar je bilo posledica izkopavanja lignita. V knjigi, ki je po zvrsti in vsebini prelomno Sivčevo delo, spoznamo odnos oblasti do prizadetih kmetov, ki je bil izkoriščevalski in porazen. Delno je kmečki živelj takega ravnanja še deležen, zato ima knjiga podnaslov Roman o času, ki še ni minil. Naslednja je knjiga O srečni dom nad zvezdami, ta govori o primorskem duhovniku Filipu Terčelju, karizmatičnem vzgojitelju mladih in branitelju slovenske besede, ki so ga preganjali fašisti, po vojni leta 1946 pa so tega svetniškega duhovnika okrutno umorili

52 min

Pogovor z najbolj plodovitim slovenskim pisateljem, Ivanom Sivcem, ki je napisal že več kot 170 knjig, bo gledalce pritegnil zaradi klene, a hkrati spoštljive govorice in vrednotnega sistema, ki temelji na slovenskih vrednotah, kulturi in zgodovini. Voditelj oddaje Jože Možina je pogovor usmeril v Sivčeve knjižne novosti, predvsem dve. Prva, z naslovom Zemlja se z nami pogreza, pripoveduje o ugrezu in potopitvi lepe vasi Škale v Šaleški dolini, kar je bilo posledica izkopavanja lignita. V knjigi, ki je po zvrsti in vsebini prelomno Sivčevo delo, spoznamo odnos oblasti do prizadetih kmetov, ki je bil izkoriščevalski in porazen. Delno je kmečki živelj takega ravnanja še deležen, zato ima knjiga podnaslov Roman o času, ki še ni minil. Naslednja je knjiga O srečni dom nad zvezdami, ta govori o primorskem duhovniku Filipu Terčelju, karizmatičnem vzgojitelju mladih in branitelju slovenske besede, ki so ga preganjali fašisti, po vojni leta 1946 pa so tega svetniškega duhovnika okrutno umorili

Intervju

Matjaž Gruden

13. 8. 2023

Gost oddaje Intervju bo Matjaž Gruden, ki pri Svetu Evrope vodi direktorat za demokratično participacijo. Ta institucija med drugim poskuša opolnomočiti državljane, da bi razvili občutek vpliva na ukrepe odločevalcev in institucije in spodbuja k aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. Matjaž Gruden je pravnik, v slovenski medijski prostor pa vstopa s kolumnami v Večeru, v katerih se osredotoča na spoštovanje človekovih pravic, na vse vrste nestrpnosti in javne politike, ki bi morale pripomoči, da bi naše kompleksne in raznovrstne družbe stopale po demokratični poti. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

53 min

Gost oddaje Intervju bo Matjaž Gruden, ki pri Svetu Evrope vodi direktorat za demokratično participacijo. Ta institucija med drugim poskuša opolnomočiti državljane, da bi razvili občutek vpliva na ukrepe odločevalcev in institucije in spodbuja k aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. Matjaž Gruden je pravnik, v slovenski medijski prostor pa vstopa s kolumnami v Večeru, v katerih se osredotoča na spoštovanje človekovih pravic, na vse vrste nestrpnosti in javne politike, ki bi morale pripomoči, da bi naše kompleksne in raznovrstne družbe stopale po demokratični poti. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

Intervju

dr. Matjaž Zwitter

6. 8. 2023

Onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko dr. Matjaž Zwitter ima bogate izkušnje z delom s hudo bolnimi. Med drugim je izdal dve strokovni knjigi, Pogovori o zdravniški etiki in Pogovarjamo se o evtanaziji. Je predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v zadnjih desetletjih strokovno obravnava tudi vprašanja evtanazije. »O problemu evtanazije v javnosti velikokrat govorijo mladi in zdravi ljudje, ki na bolezen in umiranje gledajo popolnoma drugače kot starejši in bolni,« meni dr. Matjaž Zwitter. Voditeljica: Vida Petrovčič

51 min

Onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko dr. Matjaž Zwitter ima bogate izkušnje z delom s hudo bolnimi. Med drugim je izdal dve strokovni knjigi, Pogovori o zdravniški etiki in Pogovarjamo se o evtanaziji. Je predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v zadnjih desetletjih strokovno obravnava tudi vprašanja evtanazije. »O problemu evtanazije v javnosti velikokrat govorijo mladi in zdravi ljudje, ki na bolezen in umiranje gledajo popolnoma drugače kot starejši in bolni,« meni dr. Matjaž Zwitter. Voditeljica: Vida Petrovčič

Intervju

Aleš Bedič

30. 7. 2023

Gost tokratnega nedeljskega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je izjemen poznavalec zgodovine letalskih dogodkov na Slovenskem, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. G. Bedič bo v oddaji predstavil tudi izsledke in predmete iz terenskih raziskav, kar bo širša javnost izvedela prvič. Za kaj gre? Ekipa zanesenjakov in strokovnjakov, ki dobro sodelujejo, je raziskala ostanke nemškega letala, ki je pred prebojem na soški fronti pri Kobaridu oktobra leta 1917 strmoglavilo v visokogorju. Ne le da so našli predmete izredno redkega nemškega vojaškega izvidniškega letala, raziskali so tudi usodo posadke. Zlasti zanimivo je, da se je izvidniku uspelo s poškodovanimi nogami po 33 urah priplaziti do najbližje kmetije. Njegov nečak je pred nekaj meseci obiskal kraj, kjer je z letalom strmoglavil stric. Bedič sam je do podrobnosti raziskal usodo ameriškega letala in pilota, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo pri Babjem zobu nad Bledom, navezal je stike z rojstnim krajem pilota in tam so mu postavili muzej. Posebno presenetljiv je izkop motorja angleškega lovca Spitfire, ki je leta 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Motor so pred nekaj leti potegnili iz barjanskih tal z globine 7 metrov, zdaj pa je na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob njem je predstavljena zgodba pilota, ki je pravočasno izskočil iz zadetega letala, padel v nemško ujetništvo in preživel vojno. Iz gosta kar vre izredno poznavanje velikega dela usode več kot 200 letal, večinoma ameriških bombnikov, ki so med drugo svetovno vojno strmoglavila na slovensko ozemlje. V pogovoru se bo gost dotaknil zgodbe letal Spitfire, ki so sestavljala prvo partizansko letalsko enoto, eno od teh se je imenovalo Slovenec, drugo pa Goričan. Maketo »Slovenca« nameravajo postaviti na ogled v Trbovljah. Eno od letal Spitfire je med vojno strmoglavilo na Rakeku, pilot je umrl. Tudi v tem primeru je Bedič navezal stike s sorodniki v ZDA in dobil celo pismo, ki ga je pilot malo pred smrtjo pisal domačim. Zanesenjaka in strokovnjake čaka še veliko dela. V tem času potekajo dogovori z nemškim veleposlaništvom o prenosu posmrtnih ostankov nemškega pilota, ki so ga našli na Pokljuki. Prava poslastica bo dvig nemškega lovca, ki je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 končal v rečnem rokavu Mure in nedotaknjen čaka na izkop. Tu je še italijansko letalo iz prve svetovne vojne ... Kljub navdušenju nad zgodovinskim raziskovanjem letalskih sestrelitev in nesreč pa Aleš Bedič poudarja, da so bile te naprave vendarle ubijalski stroji, ki so v vojni povzročili veliko žrtev. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombardiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi slabega vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Tudi sicer so zavezniška bombardiranja povzročila več kot 7000 smrtnih žrtev med Slovenci, kar je npr. več žrtev, kot jih je povzročil italijanski okupator, ali več, kot je bilo žrtev vaških straž in slovenskih domobrancev skupaj. Pogovor z Alešem Bedičem odstira bogato zgodovino tragičnih dogodkov na slovenskem ozemlju, ki naj zveni v opozorilo, kako velika tragedija je vojna in kako velika vrednota je mir.

53 min

Gost tokratnega nedeljskega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je izjemen poznavalec zgodovine letalskih dogodkov na Slovenskem, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. G. Bedič bo v oddaji predstavil tudi izsledke in predmete iz terenskih raziskav, kar bo širša javnost izvedela prvič. Za kaj gre? Ekipa zanesenjakov in strokovnjakov, ki dobro sodelujejo, je raziskala ostanke nemškega letala, ki je pred prebojem na soški fronti pri Kobaridu oktobra leta 1917 strmoglavilo v visokogorju. Ne le da so našli predmete izredno redkega nemškega vojaškega izvidniškega letala, raziskali so tudi usodo posadke. Zlasti zanimivo je, da se je izvidniku uspelo s poškodovanimi nogami po 33 urah priplaziti do najbližje kmetije. Njegov nečak je pred nekaj meseci obiskal kraj, kjer je z letalom strmoglavil stric. Bedič sam je do podrobnosti raziskal usodo ameriškega letala in pilota, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo pri Babjem zobu nad Bledom, navezal je stike z rojstnim krajem pilota in tam so mu postavili muzej. Posebno presenetljiv je izkop motorja angleškega lovca Spitfire, ki je leta 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Motor so pred nekaj leti potegnili iz barjanskih tal z globine 7 metrov, zdaj pa je na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob njem je predstavljena zgodba pilota, ki je pravočasno izskočil iz zadetega letala, padel v nemško ujetništvo in preživel vojno. Iz gosta kar vre izredno poznavanje velikega dela usode več kot 200 letal, večinoma ameriških bombnikov, ki so med drugo svetovno vojno strmoglavila na slovensko ozemlje. V pogovoru se bo gost dotaknil zgodbe letal Spitfire, ki so sestavljala prvo partizansko letalsko enoto, eno od teh se je imenovalo Slovenec, drugo pa Goričan. Maketo »Slovenca« nameravajo postaviti na ogled v Trbovljah. Eno od letal Spitfire je med vojno strmoglavilo na Rakeku, pilot je umrl. Tudi v tem primeru je Bedič navezal stike s sorodniki v ZDA in dobil celo pismo, ki ga je pilot malo pred smrtjo pisal domačim. Zanesenjaka in strokovnjake čaka še veliko dela. V tem času potekajo dogovori z nemškim veleposlaništvom o prenosu posmrtnih ostankov nemškega pilota, ki so ga našli na Pokljuki. Prava poslastica bo dvig nemškega lovca, ki je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 končal v rečnem rokavu Mure in nedotaknjen čaka na izkop. Tu je še italijansko letalo iz prve svetovne vojne ... Kljub navdušenju nad zgodovinskim raziskovanjem letalskih sestrelitev in nesreč pa Aleš Bedič poudarja, da so bile te naprave vendarle ubijalski stroji, ki so v vojni povzročili veliko žrtev. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombardiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi slabega vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Tudi sicer so zavezniška bombardiranja povzročila več kot 7000 smrtnih žrtev med Slovenci, kar je npr. več žrtev, kot jih je povzročil italijanski okupator, ali več, kot je bilo žrtev vaških straž in slovenskih domobrancev skupaj. Pogovor z Alešem Bedičem odstira bogato zgodovino tragičnih dogodkov na slovenskem ozemlju, ki naj zveni v opozorilo, kako velika tragedija je vojna in kako velika vrednota je mir.

Intervju

dr. Maja Simoneti

23. 7. 2023

Gostja oddaje Intervju je krajinska arhitektka, doktorica Maja Simoneti. Je avtorica številnih študij o trajnostnem razvoju in urejanju javnega prostora, vse od urbanih gozdov, otroških igrišč, mestnih parkov, vrtičkov in zelenic, torej o tistem delu javnega prostora, ki je povezan s kakovostjo bivanja, zdravjem in dobrim počutjem. Po treh desetletjih na Ljubljanskem urbanističnem zavodu zdaj deluje pod okriljem Inštituta za politike prostora. Raziskuje inovativne rešitve doma in v tujini ter ohranjanje in revitalizacijo krajin. Vso svojo raziskovalno pot pa je tudi velika zagovornica vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Z dr. Majo Simoneti se pogovarja Ksenija Horvat.

53 min

Gostja oddaje Intervju je krajinska arhitektka, doktorica Maja Simoneti. Je avtorica številnih študij o trajnostnem razvoju in urejanju javnega prostora, vse od urbanih gozdov, otroških igrišč, mestnih parkov, vrtičkov in zelenic, torej o tistem delu javnega prostora, ki je povezan s kakovostjo bivanja, zdravjem in dobrim počutjem. Po treh desetletjih na Ljubljanskem urbanističnem zavodu zdaj deluje pod okriljem Inštituta za politike prostora. Raziskuje inovativne rešitve doma in v tujini ter ohranjanje in revitalizacijo krajin. Vso svojo raziskovalno pot pa je tudi velika zagovornica vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Z dr. Majo Simoneti se pogovarja Ksenija Horvat.

Intervju

prof. dr. Matjaž Gams

16. 7. 2023

Ne mine dan, da ne bi brali, poslušali in se pogovarjali o umetni inteligenci. Velikokrat z občudovanjem, kaj zmore, zadnje čase pa tudi s strahom pred vsem, kar nam prinaša. Bo inteligentni sistem ChatGPT, ki je prosto dostopen na spletu tudi v slovenščini, izrinil ljudi iz marsikaterega poklica? Nas umetna inteligenca ogroža ali je samo koristno orodje v rokah ljudi? O tem se v tokratni oddaji Intervju Vida Petrovčič pogovarja z enim od pionirjev računalništva in umetne inteligence v Sloveniji, dr. Matjažem Gamsom.

51 min

Ne mine dan, da ne bi brali, poslušali in se pogovarjali o umetni inteligenci. Velikokrat z občudovanjem, kaj zmore, zadnje čase pa tudi s strahom pred vsem, kar nam prinaša. Bo inteligentni sistem ChatGPT, ki je prosto dostopen na spletu tudi v slovenščini, izrinil ljudi iz marsikaterega poklica? Nas umetna inteligenca ogroža ali je samo koristno orodje v rokah ljudi? O tem se v tokratni oddaji Intervju Vida Petrovčič pogovarja z enim od pionirjev računalništva in umetne inteligence v Sloveniji, dr. Matjažem Gamsom.

Intervju

dr. Andrej Fink

9. 7. 2023

Zaslužni prof. dr. Andrej Fink se je rodil slovenskim povojnim beguncem v Italiji. Mladost je preživel v slovenski skupnosti v Argentini, doktoriral pa je na Pravni fakulteti Univerze Complutense v Madridu. Je pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov. V Madridu je študiral tudi politično sociologijo, mednarodne odnose in zunanjo trgovino. Na Višji vojaški šoli je diplomiral iz strategije. Več kot 30 let je predaval na dveh uglednih univerzah v Buenos Airesu, po upokojitvi pa sta se s soprogo preselila v domovino svojih staršev – političnih beguncev. Je avtor dveh knjig in soavtor štirih. V intervjuju se bo dr. Jože Možina z njim pogovarjal o njegovem doktoratu, objavljenem v knjigi, ki zadeva oblast, ki je zavladala na nedemokratičen način. Drugo njegovo delo pa je povezano s fenomenom Južne Amerike. Na primeru te dr. Fink dokazuje povezavo vrednot in varnosti. V pogovoru se bo gost posvetil tudi dogajanju v Sloveniji, ki ga pozorno spremlja in komentira, od obujanja in čaščenja nekdanjega komunističnega režima v Čebinah do ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma ter preprečevanja pokopa žrtev komunizma na Žalah in podobno. Ugledni profesor in zavedni Slovenec izhaja iz formacije Slovencev v Argentini, ki so poseben fenomen, saj jim je uspelo ohraniti jezik in slovensko identiteto tudi v četrti generaciji. Prav jezik, kultura in pristne slovenske vrednote so po njegovem sidra, ki zagotavljajo obstoj in razvoj slovenskega naroda.

57 min

Zaslužni prof. dr. Andrej Fink se je rodil slovenskim povojnim beguncem v Italiji. Mladost je preživel v slovenski skupnosti v Argentini, doktoriral pa je na Pravni fakulteti Univerze Complutense v Madridu. Je pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov. V Madridu je študiral tudi politično sociologijo, mednarodne odnose in zunanjo trgovino. Na Višji vojaški šoli je diplomiral iz strategije. Več kot 30 let je predaval na dveh uglednih univerzah v Buenos Airesu, po upokojitvi pa sta se s soprogo preselila v domovino svojih staršev – političnih beguncev. Je avtor dveh knjig in soavtor štirih. V intervjuju se bo dr. Jože Možina z njim pogovarjal o njegovem doktoratu, objavljenem v knjigi, ki zadeva oblast, ki je zavladala na nedemokratičen način. Drugo njegovo delo pa je povezano s fenomenom Južne Amerike. Na primeru te dr. Fink dokazuje povezavo vrednot in varnosti. V pogovoru se bo gost posvetil tudi dogajanju v Sloveniji, ki ga pozorno spremlja in komentira, od obujanja in čaščenja nekdanjega komunističnega režima v Čebinah do ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma ter preprečevanja pokopa žrtev komunizma na Žalah in podobno. Ugledni profesor in zavedni Slovenec izhaja iz formacije Slovencev v Argentini, ki so poseben fenomen, saj jim je uspelo ohraniti jezik in slovensko identiteto tudi v četrti generaciji. Prav jezik, kultura in pristne slovenske vrednote so po njegovem sidra, ki zagotavljajo obstoj in razvoj slovenskega naroda.

Intervju

Jana Javornik

2. 7. 2023

Gostja oddaje Intervju bo doktorica Jana Javornik, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu, v Stockholmu in v Utrechtu. Raziskuje področja, kot so javne politike, delovna razmerja, enakost in vključenost na trgu dela, organizacija dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, poklici prihodnosti, vpliv pandemije na družbo. Med letoma 2019 in 2021 je bila generalna direktorica za visoko šolstvo na slovenskem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo. O tem, kaj kažejo njene raziskave in kako razmišlja, jo sprašujejo v Guardianu, Observerju, Financial Timesu, Telegraphu, na BBC-ju in tokrat tudi Ksenija Horvat v oddaji Intervju.

52 min

Gostja oddaje Intervju bo doktorica Jana Javornik, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu, v Stockholmu in v Utrechtu. Raziskuje področja, kot so javne politike, delovna razmerja, enakost in vključenost na trgu dela, organizacija dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, poklici prihodnosti, vpliv pandemije na družbo. Med letoma 2019 in 2021 je bila generalna direktorica za visoko šolstvo na slovenskem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo. O tem, kaj kažejo njene raziskave in kako razmišlja, jo sprašujejo v Guardianu, Observerju, Financial Timesu, Telegraphu, na BBC-ju in tokrat tudi Ksenija Horvat v oddaji Intervju.

Intervju

docent dr. Dejan Valentinčič

25. 6. 2023

Država Slovenija, naša domovina, praznuje 32 let obstoja. To je primeren čas, da se vprašamo, kje vse živimo Slovenci zunaj meja svoje domovine, kako živijo naši zamejci, zdomci in izseljenci in kdo vse živi v državi Sloveniji. Naš tokratni gost je docent dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec manjšinskega in migracijskega prava in politike, medetične integracije in kroženja možganov. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

51 min

Država Slovenija, naša domovina, praznuje 32 let obstoja. To je primeren čas, da se vprašamo, kje vse živimo Slovenci zunaj meja svoje domovine, kako živijo naši zamejci, zdomci in izseljenci in kdo vse živi v državi Sloveniji. Naš tokratni gost je docent dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec manjšinskega in migracijskega prava in politike, medetične integracije in kroženja možganov. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Intervju

prof. dr. Mitja Ferenc

18. 6. 2023

V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni. Voditelj: Jože Možina

55 min

V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni. Voditelj: Jože Možina

Intervju

dr. Matej Gabrovec

11. 6. 2023

Kako pomembna je pri načrtovanju javnega potniškega prometa uvedba enotne vozovnice, ki jo lahko kupimo od začetka junija? Kateri ukrepi na področju politike javnega prometa bi morali še slediti? Bi ta ukrep lahko spodbudil uporabo javnega prevoza in kateri pogoji bi še morali biti izpolnjeni, da bi se v Sloveniji z repa evropske lestvice pomaknili k državam, kjer je javni prevoz hiter in dobro organiziran? Gost oddaje Intervju bo dr. Matej Gabrovec, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, učitelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in vodja ciljnega raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

51 min

Kako pomembna je pri načrtovanju javnega potniškega prometa uvedba enotne vozovnice, ki jo lahko kupimo od začetka junija? Kateri ukrepi na področju politike javnega prometa bi morali še slediti? Bi ta ukrep lahko spodbudil uporabo javnega prevoza in kateri pogoji bi še morali biti izpolnjeni, da bi se v Sloveniji z repa evropske lestvice pomaknili k državam, kjer je javni prevoz hiter in dobro organiziran? Gost oddaje Intervju bo dr. Matej Gabrovec, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, učitelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in vodja ciljnega raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

Intervju

Andrej Grah Whatmough

4. 6. 2023

38-letni univerzitetni diplomirani pravnik, ki je otroštvo preživel v Veliki Britaniji, je bil zadnji dve leti generalni direktor RTV Slovenija, še prej pa šest let član njenega nadzornega sveta. Z neutemeljenimi očitki, da ni izpolnjeval pogojev za to delovno mesto in da ga je zasedel nezakonito, je bila zoper njega izpeljana ena bolj umazanih medijskih kampanj v Sloveniji. Kako kot pravnik komentira odločitev Ustavnega sodišča RS? Kdo je in kako razmišlja Andrej Grah Whatmough? Tokrat ga v oddaji Intervju gosti Vida Petrovčič.

51 min

38-letni univerzitetni diplomirani pravnik, ki je otroštvo preživel v Veliki Britaniji, je bil zadnji dve leti generalni direktor RTV Slovenija, še prej pa šest let član njenega nadzornega sveta. Z neutemeljenimi očitki, da ni izpolnjeval pogojev za to delovno mesto in da ga je zasedel nezakonito, je bila zoper njega izpeljana ena bolj umazanih medijskih kampanj v Sloveniji. Kako kot pravnik komentira odločitev Ustavnega sodišča RS? Kdo je in kako razmišlja Andrej Grah Whatmough? Tokrat ga v oddaji Intervju gosti Vida Petrovčič.

Intervju

Franci Kindlhofer

28. 5. 2023

Tokratni gost je najprej otrok s Petrička, spada torej med tiste otroke, ki jim je komunistična oblast po vojni umorila starše, njih pa poslala v zloglasni Petriček pri Celju. Francijevo mamo so še videli zaprto v Starem piskru, potem pa je izginila v povojnih pomorih. Franci je odraščal kot sirota pri teti in se vse življenje spopadal s travmo, ki ga je spremljala od najnežnejših let. Kot publicista in široko razgledanega moža, podjetnika, ki je 30 let živel v Nemčiji, ga vladna ukinitev spomina na žrtve komunizma niti ni presenetila. Seveda ga je užalila, razbesnela, a hkrati vidi ta akt kot vrhunec delovanja Golobove vlade, ki se namesto s prihodnostjo ukvarja s preteklostjo. O sami ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma pričevalec pravi: "To je nekaj tako podlega, da se mora človek zadržati, da ne bi naredil kake neumnosti in da ne bi koga, prvega, ki bi ga srečal, mahnil. /…/ Vlada je ravno s tem zadnjim aktom pokazala, kako neumne ljudi ima." V pogovoru je Kindelhofer ocenil, da je tolikšno ukvarjanje s preteklostjo, kot smo mu priča sedaj, posledica vpliva nekdanjega predsednika Kučana, ki po njegovem ne deluje v smeri sožitja. Za prihodnost in spravo med Slovenci pa pravi, da je edina pot do tega resnica. Ko izvemo, kaj se je zgodilo, in si priznamo napake ter zločine med nami, potem lahko na tej osnovi zaživimo skupno prihodnost. Če tega ne bomo storili, se bomo neprestano vrteli okrog preteklosti in se vanjo vračali. Voditelj: Jože Možina

54 min

Tokratni gost je najprej otrok s Petrička, spada torej med tiste otroke, ki jim je komunistična oblast po vojni umorila starše, njih pa poslala v zloglasni Petriček pri Celju. Francijevo mamo so še videli zaprto v Starem piskru, potem pa je izginila v povojnih pomorih. Franci je odraščal kot sirota pri teti in se vse življenje spopadal s travmo, ki ga je spremljala od najnežnejših let. Kot publicista in široko razgledanega moža, podjetnika, ki je 30 let živel v Nemčiji, ga vladna ukinitev spomina na žrtve komunizma niti ni presenetila. Seveda ga je užalila, razbesnela, a hkrati vidi ta akt kot vrhunec delovanja Golobove vlade, ki se namesto s prihodnostjo ukvarja s preteklostjo. O sami ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma pričevalec pravi: "To je nekaj tako podlega, da se mora človek zadržati, da ne bi naredil kake neumnosti in da ne bi koga, prvega, ki bi ga srečal, mahnil. /…/ Vlada je ravno s tem zadnjim aktom pokazala, kako neumne ljudi ima." V pogovoru je Kindelhofer ocenil, da je tolikšno ukvarjanje s preteklostjo, kot smo mu priča sedaj, posledica vpliva nekdanjega predsednika Kučana, ki po njegovem ne deluje v smeri sožitja. Za prihodnost in spravo med Slovenci pa pravi, da je edina pot do tega resnica. Ko izvemo, kaj se je zgodilo, in si priznamo napake ter zločine med nami, potem lahko na tej osnovi zaživimo skupno prihodnost. Če tega ne bomo storili, se bomo neprestano vrteli okrog preteklosti in se vanjo vračali. Voditelj: Jože Možina

Intervju

prof. dr. Gorazd Kovačič

21. 5. 2023

Gost oddaje Intervju bo sociolog, prof. dr. Gorazd Kovačič, zaposlen na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s politično in ekonomsko sociologijo, sicer pa je tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ki je te dni napovedal nadaljevanje stavke visokošolskih delavcev; prvi stavkovni dan bo 30. maja. O delovnih razmerah visokošolskih učiteljev, o njihovih plačah, o slovenskem političnem prizorišču, o nevarnostih zlorabljanja zgodovinskih travm v politične namene in o tem, ali tudi sedanja vlada ponavlja napake njenih levoliberalnih predhodnic, se bo s prof. Kovačičem pogovarjala Ksenija Horvat.

51 min

Gost oddaje Intervju bo sociolog, prof. dr. Gorazd Kovačič, zaposlen na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s politično in ekonomsko sociologijo, sicer pa je tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ki je te dni napovedal nadaljevanje stavke visokošolskih delavcev; prvi stavkovni dan bo 30. maja. O delovnih razmerah visokošolskih učiteljev, o njihovih plačah, o slovenskem političnem prizorišču, o nevarnostih zlorabljanja zgodovinskih travm v politične namene in o tem, ali tudi sedanja vlada ponavlja napake njenih levoliberalnih predhodnic, se bo s prof. Kovačičem pogovarjala Ksenija Horvat.

Intervju

prof. dr. Matej Fischinger

14. 5. 2023

Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki jo morajo pri gradnji upoštevati projektanti. Dosedanja je bila metodološko zastarela. Starejši modeli so, po besedah strokovnjakov, potresno nevarnost podcenjevali. V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje. Kakšno je to projektiranje, v tokratni oddaji Intervju sprašujemo zaslužnega profesorja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Mateja Fischingerja, ki je dal s svojim širokim naborom temeljnih in aplikativnih raziskav v svetovnem merilu izjemen prispevek k razvoju potresnega inženirstva kot znanstvene vede. Voditeljica: Vida Petrovčič

50 min

Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki jo morajo pri gradnji upoštevati projektanti. Dosedanja je bila metodološko zastarela. Starejši modeli so, po besedah strokovnjakov, potresno nevarnost podcenjevali. V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje. Kakšno je to projektiranje, v tokratni oddaji Intervju sprašujemo zaslužnega profesorja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Mateja Fischingerja, ki je dal s svojim širokim naborom temeljnih in aplikativnih raziskav v svetovnem merilu izjemen prispevek k razvoju potresnega inženirstva kot znanstvene vede. Voditeljica: Vida Petrovčič

Intervju

dr. Dimitrij Rupel

7. 5. 2023

Gost tokratnega pogovora je prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Uvodoma je predstavil svojo novo knjigo Pomen osamosvojitve, s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Zamisel za knjigo se je porodila ob ugotovitvi, da mlajša generacija, vključno s politiki, ki so sedaj na oblasti, o osamosvojitvenih temah ne ve veliko ali celo noče nič vedeti. Dr. Rupel se tako nasmehne ob izvajanjih kulturne ministrice dr. Vrečko in predsednice parlamenta Klakočar Zupančič, ki Čebine oz. 27. april 1941 povezujejo z osamosvojitvijo. Samostojna Slovenija je namreč nastala ob prelomu s starim totalitarnim režimom. Dimitrij Rupel v pogovoru označi poti in dileme slovenskega vključevanja v Nato in nasprotovanja le-temu. Nasprotniki so isti še danes, sedaj izražajo razumevanje za geostrateške interese Rusije v škodo Ukrajine. Glede slovenske prihodnosti pa je sogovornik prepričan, da moramo izkoristiti vse potenciale in na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na politično prepričanje. Z delitvami in izločanjem bomo le nazadovali, je prepričan Rupel. Voditelj: Jože Možina

52 min

Gost tokratnega pogovora je prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Uvodoma je predstavil svojo novo knjigo Pomen osamosvojitve, s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Zamisel za knjigo se je porodila ob ugotovitvi, da mlajša generacija, vključno s politiki, ki so sedaj na oblasti, o osamosvojitvenih temah ne ve veliko ali celo noče nič vedeti. Dr. Rupel se tako nasmehne ob izvajanjih kulturne ministrice dr. Vrečko in predsednice parlamenta Klakočar Zupančič, ki Čebine oz. 27. april 1941 povezujejo z osamosvojitvijo. Samostojna Slovenija je namreč nastala ob prelomu s starim totalitarnim režimom. Dimitrij Rupel v pogovoru označi poti in dileme slovenskega vključevanja v Nato in nasprotovanja le-temu. Nasprotniki so isti še danes, sedaj izražajo razumevanje za geostrateške interese Rusije v škodo Ukrajine. Glede slovenske prihodnosti pa je sogovornik prepričan, da moramo izkoristiti vse potenciale in na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na politično prepričanje. Z delitvami in izločanjem bomo le nazadovali, je prepričan Rupel. Voditelj: Jože Možina

Intervju

zasl. prof. dr. Polonca Končar

30. 4. 2023

Na predvečer 1. maja bo gostja oddaje Intervju zaslužna profesorica dr. Polonca Končar, odlična poznavalka domačega in mednarodnega delovnopravnega področja. Redna profesorica Pravne fakultete UL je postala leta 1990, nekaj let zatem pa ena od treh dekank na čelu te fakultete doslej. Skoraj deset let je bila članica in predsednica Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope. To je odbor neodvisnih strokovnjakov za nadzor in spremljanje Evropske socialne listine, mednarodne pogodbe, ki določa delavske in socialne pravice. S prof. dr. Polonco Končar se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

52 min

Na predvečer 1. maja bo gostja oddaje Intervju zaslužna profesorica dr. Polonca Končar, odlična poznavalka domačega in mednarodnega delovnopravnega področja. Redna profesorica Pravne fakultete UL je postala leta 1990, nekaj let zatem pa ena od treh dekank na čelu te fakultete doslej. Skoraj deset let je bila članica in predsednica Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope. To je odbor neodvisnih strokovnjakov za nadzor in spremljanje Evropske socialne listine, mednarodne pogodbe, ki določa delavske in socialne pravice. S prof. dr. Polonco Končar se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

Intervju

dr. Mihael Jožef Toman

23. 4. 2023

Slovenci smo ponosni na svojo naravo, na čisto okolje, zdravo pitno vodo. Pravico do pitne vode smo zapisali celo v ustavo. Toda naš ponos in skrb velikokrat ostajata na papirju. Na to nas opozarja tudi tokratni gost, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in ekolog dr. Mihael Jožef Toman. Voditeljica: Vida Petrovčič

51 min

Slovenci smo ponosni na svojo naravo, na čisto okolje, zdravo pitno vodo. Pravico do pitne vode smo zapisali celo v ustavo. Toda naš ponos in skrb velikokrat ostajata na papirju. Na to nas opozarja tudi tokratni gost, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in ekolog dr. Mihael Jožef Toman. Voditeljica: Vida Petrovčič

Intervju

Pavel Rupar

16. 4. 2023

Gostu tokratne oddaje Intervju uspe privabiti na proteste v Ljubljano več kot 30.000 ljudi. Pavel Rupar je protislovna osebnost. Kot župan in poslanec je doživel vzpone, kot obsojenec in zapornik pa padce, iz katerih se je, kot pravi, veliko naučil; spremenil se je in izboljšal odnos do sveta in družine. Pomembno vlogo pri njegovi preobrazbi je imela tudi diagnoza rak. Tudi s pomočjo vere je bolezen premagal in razvil občutljivost do ljudi in njihovih stisk. V oddaji poudari, kako se je iz že pozabljenega politika po naključju prelevil v prvega moža upokojenskih protestov. Potem ko je na Facebooku napisal sporočilo o tem, da se nihče ne potegne za upokojence, se je sprožil plaz podpore, ki se še povečuje. V nasprotju s kolesarskimi protestniki, ko se je Jaša Jenull na sedežu stranke Levica dogovarjal z njenim koordinatorjem, Rupar zatrjuje, da je zamisel o protestih dobil sam in da je krog ljudi, ki mu pomagajo, apolitičen. Med protestniki je veliko upokojencev, ki so pred desetletji prišli delat v Slovenijo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, politično pa, pravi Rupar, je med njimi največ razočaranih volivcev Gibanja Svoboda. Pavel Rupar meni, da je razlog za množičen odziv na protestih njegova ideja povezovanja in preseganja vsakršnih razlik in da bomo povezani vsi skupaj lažje živeli. Voditelj: Jože Možina

53 min

Gostu tokratne oddaje Intervju uspe privabiti na proteste v Ljubljano več kot 30.000 ljudi. Pavel Rupar je protislovna osebnost. Kot župan in poslanec je doživel vzpone, kot obsojenec in zapornik pa padce, iz katerih se je, kot pravi, veliko naučil; spremenil se je in izboljšal odnos do sveta in družine. Pomembno vlogo pri njegovi preobrazbi je imela tudi diagnoza rak. Tudi s pomočjo vere je bolezen premagal in razvil občutljivost do ljudi in njihovih stisk. V oddaji poudari, kako se je iz že pozabljenega politika po naključju prelevil v prvega moža upokojenskih protestov. Potem ko je na Facebooku napisal sporočilo o tem, da se nihče ne potegne za upokojence, se je sprožil plaz podpore, ki se še povečuje. V nasprotju s kolesarskimi protestniki, ko se je Jaša Jenull na sedežu stranke Levica dogovarjal z njenim koordinatorjem, Rupar zatrjuje, da je zamisel o protestih dobil sam in da je krog ljudi, ki mu pomagajo, apolitičen. Med protestniki je veliko upokojencev, ki so pred desetletji prišli delat v Slovenijo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, politično pa, pravi Rupar, je med njimi največ razočaranih volivcev Gibanja Svoboda. Pavel Rupar meni, da je razlog za množičen odziv na protestih njegova ideja povezovanja in preseganja vsakršnih razlik in da bomo povezani vsi skupaj lažje živeli. Voditelj: Jože Možina

Intervju

Jelka Pšajd

9. 4. 2023

Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota. Jelka Pšajd je soavtorica aktualne razstave Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi in avtorica številnih knjig o etnološki dediščini Pomurja in Porabja. Raziskuje zelo različna področja, od tega, kakšno spodnje perilo so nosili naši dedki in babice, kako so razmišljali in se pogovarjali o vremenu, kakšne so bile šege ob smrti in pogrebih, kako se je preklinjalo in kakšna je prehranska dediščina Pomurja in Porabja. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

51 min

Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota. Jelka Pšajd je soavtorica aktualne razstave Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi in avtorica številnih knjig o etnološki dediščini Pomurja in Porabja. Raziskuje zelo različna področja, od tega, kakšno spodnje perilo so nosili naši dedki in babice, kako so razmišljali in se pogovarjali o vremenu, kakšne so bile šege ob smrti in pogrebih, kako se je preklinjalo in kakšna je prehranska dediščina Pomurja in Porabja. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

Intervju

Alenka Puhar

2. 4. 2023

Alenka Puhar zaznamuje slovenski prostor predvsem s publicističnim delom, v katerem se loteva prepovedanih, zamolčanih ali »raje pozabimo« tem, ki jih zna popisati občutljivo, znanstveno natančno in z izbrušenim jezikom. Med prvimi v socialističnih državah je leta 1967 prevedla preroški Orwellov roman 1984, s pisanjem in raziskovanjem pa se posveča temnim stranem zgodovine. V devetdesetih se je odločno postavila za slovensko pomlad in demokratizacijo družbe, njen občutek za pravičnost in človekove pravice pa najdemo v številnih knjigah in zbornikih, ki jih je napisala ali uredila. Voditeljica: Vida Petrovčič

53 min

Alenka Puhar zaznamuje slovenski prostor predvsem s publicističnim delom, v katerem se loteva prepovedanih, zamolčanih ali »raje pozabimo« tem, ki jih zna popisati občutljivo, znanstveno natančno in z izbrušenim jezikom. Med prvimi v socialističnih državah je leta 1967 prevedla preroški Orwellov roman 1984, s pisanjem in raziskovanjem pa se posveča temnim stranem zgodovine. V devetdesetih se je odločno postavila za slovensko pomlad in demokratizacijo družbe, njen občutek za pravičnost in človekove pravice pa najdemo v številnih knjigah in zbornikih, ki jih je napisala ali uredila. Voditeljica: Vida Petrovčič

Intervju

Aleš Primc

26. 3. 2023

Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.

52 min

Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.

Intervju

dr. Kozma Ahačič

19. 3. 2023

Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

51 min

Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.

Intervju

dr. Žiga Türk

12. 3. 2023

Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.

55 min

Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.

Intervju

prof. dr. Vinko Dolenc

5. 3. 2023

Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič

51 min

Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play