Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Opus je mesečna polurna oddaja o klasični glasbi, ki zajema operno, simfonično, komorno, zborovsko in vokalno-inštrumentalno glasbo vseh obdobij - od renesanse do sodobne glasbe. Oddaja izhaja iz aktualnih dogodkov, ki pa jih umešča v širši družbeno-zgodovinski kontekst, tako ni osredotočena le na ustvarjalnost in poustvarjalnost, ampak tudi na različne glasbene fenomene. Glasba med drugim odslikava probleme sodobnega časa in globalne družbe, tudi o tem v Opusu, edini redni tovrstni oddaji na slovenskih televizijah.
Ob življenjskih jubilejih so v oddaji portreti pomembnih skladateljev in izvajalcev, ob obletnicah ali velikih opernih produkcijah avtorica skozi izjave in odlomke predstavi pomembne mednarodne operne in glasbene festivale. V oddaji so občasno reportaže z gostovanj uglednih slovenskih orkestrov, zborov ali solistov na najpomembnejših tujih koncertnih odrih, pa ekskluzivni intervjuji z domačimi in tujimi umetniki, ki živijo in delujejo v tujini.
Avtor: Darja Korez Korenčan
Violinistka Lana Trotovšek je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se je podiplomsko izobraževala na Mozarteumu v Salzburgu, na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban v Londonu ter na tamkajšnjem Kraljevem kolidžu za glasbo. Živi v Londonu, koncertira z različnimi zasedbami in orkestri ter poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Trinity kolidžu v Londonu. Na 72. Ljubljana Festivalu je pod taktirko karizmatičnega dirigenta Zubina Mehte z orkestrom Maggio Musicale Fiorentino izvedla Beethovnov Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Na splošno je Beethoven med njenimi najbolj priljubljenimi skladatelji; posnela je tudi zajeten opus njegovih violinskih sonat, kar je bil eden njenih največjih projektov. Ponosno pove, da igra na violino iz leta 1750, ki jo je izdelal Pietro Antonio dalla Costa. Njena velika ljubezen je komorna glasba, zato s posebno strastjo nastopa z različnimi zasedbami – od triov do godalnih kvartetov in komornih godalnih orkestrov, izvaja pa tako klasični repertoar kot sodobno glasbo. Za svoje umetniške projekte je leta 2021 med drugim prejela nagrado Prešernovega sklada. Scenaristka in urednica oddaje, v kateri boste spoznali Lano Trotovšek kot interpretko in profesorico, je Darja Korez Korenčan.
Violinistka Lana Trotovšek je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se je podiplomsko izobraževala na Mozarteumu v Salzburgu, na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban v Londonu ter na tamkajšnjem Kraljevem kolidžu za glasbo. Živi v Londonu, koncertira z različnimi zasedbami in orkestri ter poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Trinity kolidžu v Londonu. Na 72. Ljubljana Festivalu je pod taktirko karizmatičnega dirigenta Zubina Mehte z orkestrom Maggio Musicale Fiorentino izvedla Beethovnov Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Na splošno je Beethoven med njenimi najbolj priljubljenimi skladatelji; posnela je tudi zajeten opus njegovih violinskih sonat, kar je bil eden njenih največjih projektov. Ponosno pove, da igra na violino iz leta 1750, ki jo je izdelal Pietro Antonio dalla Costa. Njena velika ljubezen je komorna glasba, zato s posebno strastjo nastopa z različnimi zasedbami – od triov do godalnih kvartetov in komornih godalnih orkestrov, izvaja pa tako klasični repertoar kot sodobno glasbo. Za svoje umetniške projekte je leta 2021 med drugim prejela nagrado Prešernovega sklada. Scenaristka in urednica oddaje, v kateri boste spoznali Lano Trotovšek kot interpretko in profesorico, je Darja Korez Korenčan.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
Karmina Šilec je ustanoviteljica in umetniška voditeljica Carmine Slovenice, novoglasbenega gledališča Choregie, ansambla Kebataola, cikla Attacca in glasbeno-gledališkega festivala Choregie. Dobitnica številnih najpomembnejših mednarodnih nagrad je z inovativnimi glasbeno-gledališkimi projekti Choregie gostovala na uglednih festivalih po vsem svetu. Je tudi članica strokovnih žirij in umetniških svetov na zborovskih in dirigentskih tekmovanjih ter predavateljica na univerzah doma in v tujini, na mednarodnih seminarjih, konferencah in kongresih. V portretu bo predstavljeno desetletno obdobje njene ustvarjalnosti od leta 2015 do 2025, ko je s svojim vokalnim gledališčem bodisi kot dirigentka, scenaristka, skladateljica ali režiserka začela premikati meje zborovskega petja in ustvarjati performanse, dokumentarne opere, vokalno-gledališke instalacije. S svojimi drzno zasnovanimi koncepti je navdušila kritike od New Yorka do evropskih prestolnic.
Karmina Šilec je ustanoviteljica in umetniška voditeljica Carmine Slovenice, novoglasbenega gledališča Choregie, ansambla Kebataola, cikla Attacca in glasbeno-gledališkega festivala Choregie. Dobitnica številnih najpomembnejših mednarodnih nagrad je z inovativnimi glasbeno-gledališkimi projekti Choregie gostovala na uglednih festivalih po vsem svetu. Je tudi članica strokovnih žirij in umetniških svetov na zborovskih in dirigentskih tekmovanjih ter predavateljica na univerzah doma in v tujini, na mednarodnih seminarjih, konferencah in kongresih. V portretu bo predstavljeno desetletno obdobje njene ustvarjalnosti od leta 2015 do 2025, ko je s svojim vokalnim gledališčem bodisi kot dirigentka, scenaristka, skladateljica ali režiserka začela premikati meje zborovskega petja in ustvarjati performanse, dokumentarne opere, vokalno-gledališke instalacije. S svojimi drzno zasnovanimi koncepti je navdušila kritike od New Yorka do evropskih prestolnic.
Januarja letos je v Slovenski filharmoniji potekal baročni festival. V izvedbi komornega zbora Megaron in baročega orkestra smo lahko slišali znameniti oratorij Mesija G. F. Händla, v okviru Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa so bila izvedena dela J. S. Bacha, najbolj znanega baročnega skladatelja, čigar glasbo slovenski orkestri igrajo vse leto. V oddaji bomo spoznali tudi cikel koncertov Stara glasba na Novem trgu, ki potekajo v okviru ZRC SAZU-ja, ter pomen odkrivanja slovenske glasbene dediščine. Ob razmišljanju izvajalcev o baročni glasbi bomo odstirali tančico s tako imenovane stare glasbe in spoznali, da zanimanje zanjo pri nas in po svetu nikakor ne usiha, ampak se povečuje, saj je vedno več izdelovalcev starih glasbil. Prav tako je vse več zanimanja za izobraževanje na tem področju in izvajanje te glasbe.
Januarja letos je v Slovenski filharmoniji potekal baročni festival. V izvedbi komornega zbora Megaron in baročega orkestra smo lahko slišali znameniti oratorij Mesija G. F. Händla, v okviru Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa so bila izvedena dela J. S. Bacha, najbolj znanega baročnega skladatelja, čigar glasbo slovenski orkestri igrajo vse leto. V oddaji bomo spoznali tudi cikel koncertov Stara glasba na Novem trgu, ki potekajo v okviru ZRC SAZU-ja, ter pomen odkrivanja slovenske glasbene dediščine. Ob razmišljanju izvajalcev o baročni glasbi bomo odstirali tančico s tako imenovane stare glasbe in spoznali, da zanimanje zanjo pri nas in po svetu nikakor ne usiha, ampak se povečuje, saj je vedno več izdelovalcev starih glasbil. Prav tako je vse več zanimanja za izobraževanje na tem področju in izvajanje te glasbe.
Letos se ves glasbeni svet spominja stote obletnice smrti enega največjih opernih skladateljev vseh časov. To je Giacomo Puccini, utemeljitelj verizma, naslednik Giuseppeja Verdija. Napisal je nesmrtne umetnine, ki jih še danes uprizarjajo vse operne hiše po svetu in veljajo za nepogrešljive v t. i. železnem repertoarju. Tudi pri nas je tako, zato bo v oddaji Opus tekla beseda o tem, kako je Puccini zaznamoval operno glasbo, kakšen je njegov pomen v današnjem času, pa tudi, kako se je program Ars na Radiu Slovenija lotil video prenosov opernih predstav. Videli bomo odlomke iz najbolj priljubljenih opernih arij in duetov.
Letos se ves glasbeni svet spominja stote obletnice smrti enega največjih opernih skladateljev vseh časov. To je Giacomo Puccini, utemeljitelj verizma, naslednik Giuseppeja Verdija. Napisal je nesmrtne umetnine, ki jih še danes uprizarjajo vse operne hiše po svetu in veljajo za nepogrešljive v t. i. železnem repertoarju. Tudi pri nas je tako, zato bo v oddaji Opus tekla beseda o tem, kako je Puccini zaznamoval operno glasbo, kakšen je njegov pomen v današnjem času, pa tudi, kako se je program Ars na Radiu Slovenija lotil video prenosov opernih predstav. Videli bomo odlomke iz najbolj priljubljenih opernih arij in duetov.
V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.
V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.
V Opusu bomo predstavili slovenska glasbena umetnika, ki že vrsto let delujeta v tujini. To sta flavtist Martin Belič in violončelist Primož Zalaznik. Martin Belič je asistent soloflavtist v uglednem orkestru Münchenski filharmoniki. Redni član orkestra je postal leta 2007. Svoje znanje že desetletje prenaša na mlajši rod. Na avstrijskem Koroškem vodi mojstrske seminarje skupaj s svojim nekdanjim profesorjem Mihaelom Martinom Koflerjem, v Slovenski Bistrici, kjer je začel svojo glasbeno pot, pa vodi poletno šolo. Letos smo ga spremljali na Bistriškem gradu, kjer je bil nekoč sedež glasbene šole. V tej so danes nadvse ponosni na svojega rojaka. Spoznali bomo njegovo življenjsko zgodbo, ki je bila žal tudi zelo trpka. A vendarle ni nikoli obupal. Primož Zalaznik pa bo opisal pot, ki ga je vodila od Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do Dunajskih simfonikov. Nekaj časa je igral tudi pri Dunajskih filharmonikih. Občasno ga mika solistično muziciranje in sodelovanje v komornih zasedbah, sicer pa je predan dunajskemu simfoničnemu orkestru. Tam je dobil redno zaposlitev, s katero je popolnoma zadovoljen.
V Opusu bomo predstavili slovenska glasbena umetnika, ki že vrsto let delujeta v tujini. To sta flavtist Martin Belič in violončelist Primož Zalaznik. Martin Belič je asistent soloflavtist v uglednem orkestru Münchenski filharmoniki. Redni član orkestra je postal leta 2007. Svoje znanje že desetletje prenaša na mlajši rod. Na avstrijskem Koroškem vodi mojstrske seminarje skupaj s svojim nekdanjim profesorjem Mihaelom Martinom Koflerjem, v Slovenski Bistrici, kjer je začel svojo glasbeno pot, pa vodi poletno šolo. Letos smo ga spremljali na Bistriškem gradu, kjer je bil nekoč sedež glasbene šole. V tej so danes nadvse ponosni na svojega rojaka. Spoznali bomo njegovo življenjsko zgodbo, ki je bila žal tudi zelo trpka. A vendarle ni nikoli obupal. Primož Zalaznik pa bo opisal pot, ki ga je vodila od Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do Dunajskih simfonikov. Nekaj časa je igral tudi pri Dunajskih filharmonikih. Občasno ga mika solistično muziciranje in sodelovanje v komornih zasedbah, sicer pa je predan dunajskemu simfoničnemu orkestru. Tam je dobil redno zaposlitev, s katero je popolnoma zadovoljen.
Bliža se konec šolskega leta in večina mladostnikov se pripravlja na čim boljše ocene. V Opusu pa bomo spoznali izjemno glasbeno družino, v kateri so kar trije nadarjeni glasbeniki, ki se šolajo na domu, večino časa pa usmerjajo v študij inštrumenta. 15-letna Patricija je ena najmlajših študentk violine na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, njena starejša sestra Klara prav tako na Dunaju študira violončelo, po njuni glasbeni poti gre tudi njun desetletni brat David. V oddaji bomo spoznali še očeta Mateja Avšiča, glasbenega pedagoga, ki je svoje življenje in delo povsem prilagodil svojim otrokom. Razložil bo, kako je zasnoval urnik in zagotovil kar največji izkoristek študijskih ur na Dunaju ter organiziral vso logistiko, ki je do potankosti podrejena obveznostim otrok.
Bliža se konec šolskega leta in večina mladostnikov se pripravlja na čim boljše ocene. V Opusu pa bomo spoznali izjemno glasbeno družino, v kateri so kar trije nadarjeni glasbeniki, ki se šolajo na domu, večino časa pa usmerjajo v študij inštrumenta. 15-letna Patricija je ena najmlajših študentk violine na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, njena starejša sestra Klara prav tako na Dunaju študira violončelo, po njuni glasbeni poti gre tudi njun desetletni brat David. V oddaji bomo spoznali še očeta Mateja Avšiča, glasbenega pedagoga, ki je svoje življenje in delo povsem prilagodil svojim otrokom. Razložil bo, kako je zasnoval urnik in zagotovil kar največji izkoristek študijskih ur na Dunaju ter organiziral vso logistiko, ki je do potankosti podrejena obveznostim otrok.
Vito Žuraj spada med najuspešnejše slovenske skladatelje, njegova dela naročajo in izvajajo najuglednejši ansambli, izvajalci sodobne glasbe, po svetu, kot so Newyorški filharmonični orkester, BBC-jev Škotski simfonični orkester, Ensemble Modern iz Frankfurta, ansambel Klangforum z Dunaja, Simfonični orkester Bavarskega radia, njegova skladba je med drugim zazvenela ob odprtju moderne Filharmonije na Labi v Hamburgu. 18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del. V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.
Vito Žuraj spada med najuspešnejše slovenske skladatelje, njegova dela naročajo in izvajajo najuglednejši ansambli, izvajalci sodobne glasbe, po svetu, kot so Newyorški filharmonični orkester, BBC-jev Škotski simfonični orkester, Ensemble Modern iz Frankfurta, ansambel Klangforum z Dunaja, Simfonični orkester Bavarskega radia, njegova skladba je med drugim zazvenela ob odprtju moderne Filharmonije na Labi v Hamburgu. 18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del. V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.
Glede na to, da je april mesec avtizma, bomo v oddaji predstavili ranljive skupine s posebnimi potrebami in možnosti za njihovo glasbeno izobraževanje. Pred kratkim je namreč Akademija za glasbo v Ljubljani organizirala mednarodni simpozij na temo inkluzije oz. vključevanja otrok z motnjami avtističnega spektra v glasbene šole. Ob strokovnem posvetu so pripravili tudi koncert, na katerem se je bilo mogoče prepričati o tem, kako lahko s pravilnim usmerjanjem otrok z avtističnimi motnjami odkrijemo njihove največje zmožnosti. V oddaji bodo učitelji, profesorji, mentorji, dijaki in starši spregovorili o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako jih premagujejo, kdo jim pri tem pomaga itd. Spoznali bomo, kako delajo s takšnimi otroci v zasebnem glasbenem centru Doremi na Bledu, ter se pogovarjali s starši, ki so svojemu avtističnemu otroku pomagali, da je maksimalno razvil svojo glasbeno nadarjenost.
Glede na to, da je april mesec avtizma, bomo v oddaji predstavili ranljive skupine s posebnimi potrebami in možnosti za njihovo glasbeno izobraževanje. Pred kratkim je namreč Akademija za glasbo v Ljubljani organizirala mednarodni simpozij na temo inkluzije oz. vključevanja otrok z motnjami avtističnega spektra v glasbene šole. Ob strokovnem posvetu so pripravili tudi koncert, na katerem se je bilo mogoče prepričati o tem, kako lahko s pravilnim usmerjanjem otrok z avtističnimi motnjami odkrijemo njihove največje zmožnosti. V oddaji bodo učitelji, profesorji, mentorji, dijaki in starši spregovorili o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako jih premagujejo, kdo jim pri tem pomaga itd. Spoznali bomo, kako delajo s takšnimi otroci v zasebnem glasbenem centru Doremi na Bledu, ter se pogovarjali s starši, ki so svojemu avtističnemu otroku pomagali, da je maksimalno razvil svojo glasbeno nadarjenost.
V oddaji bo predstavljena slovenska nacionalna opera Gorenjski slavček Antona Foersterja, ki je bila premierno uprizorjena v Graški operi z avstrijskim ansamblom v slovenskem jeziku. Gre za prelomni dogodek v slovenski operni kulturi, o čemer bosta govorila intendant graške Opere in umetniški direktor ljubljanske Opere, ki je opravil tudi redakcijo partiture. Glede na to, da se je Anton Foerster izpopolnjeval pri češkem skladatelju Bedřichu Smetani, se bomo spomnili 200. obletnice rojstva tega največjega češkega skladatelja. Smetani bo posvečen letošnji festival v Ostravi, na katerem bodo uprizorili vseh njegovih osem oper. Med njimi bosta tudi Dve vdovi, ki ju je režiral slovenski režiser Rocc. Slovenski baritonist Jaka Mihelač pa bo spregovoril o svoji glasbeni karieri. Sezona 2023/24 je zanj izjemno uspešna, saj je po večletnem sodelovanju v opernem studiu znamenite Berlinske državne opere – Staatsoper Berlin – podpisal pogodbo o stalnem angažmaju v tej operni hiši, ki velja za eno najuglednejših v Evropi.
V oddaji bo predstavljena slovenska nacionalna opera Gorenjski slavček Antona Foersterja, ki je bila premierno uprizorjena v Graški operi z avstrijskim ansamblom v slovenskem jeziku. Gre za prelomni dogodek v slovenski operni kulturi, o čemer bosta govorila intendant graške Opere in umetniški direktor ljubljanske Opere, ki je opravil tudi redakcijo partiture. Glede na to, da se je Anton Foerster izpopolnjeval pri češkem skladatelju Bedřichu Smetani, se bomo spomnili 200. obletnice rojstva tega največjega češkega skladatelja. Smetani bo posvečen letošnji festival v Ostravi, na katerem bodo uprizorili vseh njegovih osem oper. Med njimi bosta tudi Dve vdovi, ki ju je režiral slovenski režiser Rocc. Slovenski baritonist Jaka Mihelač pa bo spregovoril o svoji glasbeni karieri. Sezona 2023/24 je zanj izjemno uspešna, saj je po večletnem sodelovanju v opernem studiu znamenite Berlinske državne opere – Staatsoper Berlin – podpisal pogodbo o stalnem angažmaju v tej operni hiši, ki velja za eno najuglednejših v Evropi.
Letos mineva 170 let od smrti prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič, ki je ustvarjala pod psevdonimom Turnograjska, saj je bil njen dom grad Turn v Preddvoru. Lani je bil na temo njenega ustvarjanja organiziran tudi znanstveni simpozij, ki je med drugim predstavil njen pomen za slovensko glasbeno zgodovino. Skladala je klavirske skladbe in samospeve na slovenska besedila. Čeprav zaradi zgodnje smrti ni ustvarila obsežnega opusa, je na svojstven način zaznamovala kulturo slovenskega naroda, saj se je zavzemala za slovenski jezik in bila prva ženska v času razvijanja pripovedništva na Slovenskem. V oddaji Opus boste ob različnih sogovornikih, odlomkih in igranih prizorih spoznali življenje in delo Josipine Turnograjske, ki jo pri nas v največji meri raziskuje dddr. Mira Delavec; za ohranitev slovenske kulturne dediščine je ustanovila tudi Kulturno društvo Josipine Turnograjske.
Letos mineva 170 let od smrti prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič, ki je ustvarjala pod psevdonimom Turnograjska, saj je bil njen dom grad Turn v Preddvoru. Lani je bil na temo njenega ustvarjanja organiziran tudi znanstveni simpozij, ki je med drugim predstavil njen pomen za slovensko glasbeno zgodovino. Skladala je klavirske skladbe in samospeve na slovenska besedila. Čeprav zaradi zgodnje smrti ni ustvarila obsežnega opusa, je na svojstven način zaznamovala kulturo slovenskega naroda, saj se je zavzemala za slovenski jezik in bila prva ženska v času razvijanja pripovedništva na Slovenskem. V oddaji Opus boste ob različnih sogovornikih, odlomkih in igranih prizorih spoznali življenje in delo Josipine Turnograjske, ki jo pri nas v največji meri raziskuje dddr. Mira Delavec; za ohranitev slovenske kulturne dediščine je ustanovila tudi Kulturno društvo Josipine Turnograjske.
Božična glasba je zelo raznolika – sega od ljudskega izročila do sodobnih skladb. V tokratnem Opusu bomo spoznali glasbo, ki so jo skladatelji posvetili božičnemu času, izvedli pa jo bodo slovenski poustvarjalci, ki na svoj način izstopajo iz programske ponudbe. Tako bomo med drugim spoznali edini profesionalni družinski klavirski trio Rupnik, pa nenavaden duo v sestavi orgle in orglice z organistko Polono Gantar in Mirom Božičem ter simfonični orkester Cantabile s tradicionalnimi gala božičnimi koncerti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Božična glasba je zelo raznolika – sega od ljudskega izročila do sodobnih skladb. V tokratnem Opusu bomo spoznali glasbo, ki so jo skladatelji posvetili božičnemu času, izvedli pa jo bodo slovenski poustvarjalci, ki na svoj način izstopajo iz programske ponudbe. Tako bomo med drugim spoznali edini profesionalni družinski klavirski trio Rupnik, pa nenavaden duo v sestavi orgle in orglice z organistko Polono Gantar in Mirom Božičem ter simfonični orkester Cantabile s tradicionalnimi gala božičnimi koncerti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nova Gorica bo l. 2025 evropska prestolnica kulture, na kar se že intenzivno pripravlja, nas pa je zanimalo, kako na tem območju sobivajo objekti kulturne dediščine in glasba. V oddaji smo zbrali nekaj najbolj izstopajočih glasbenih ciklov, odigranih po gradovih, dvorcih, nekdanjih podeželskih vilah in drugod. Skozi arhitekturno zgodovino teh ambientov nas bodo vodile pripovedi in glasba različnih slogovnih obdobij. Večplastno dogajanje v Novi Gorici, Brdih in širši goriški pokrajini dokazuje, da je na tem območju glasbena tradicija globoko zakoreninjena, ponekod pa jo bo treba ponovno oživiti, saj je izgubila nekoliko prvotnega sijaja.
Nova Gorica bo l. 2025 evropska prestolnica kulture, na kar se že intenzivno pripravlja, nas pa je zanimalo, kako na tem območju sobivajo objekti kulturne dediščine in glasba. V oddaji smo zbrali nekaj najbolj izstopajočih glasbenih ciklov, odigranih po gradovih, dvorcih, nekdanjih podeželskih vilah in drugod. Skozi arhitekturno zgodovino teh ambientov nas bodo vodile pripovedi in glasba različnih slogovnih obdobij. Večplastno dogajanje v Novi Gorici, Brdih in širši goriški pokrajini dokazuje, da je na tem območju glasbena tradicija globoko zakoreninjena, ponekod pa jo bo treba ponovno oživiti, saj je izgubila nekoliko prvotnega sijaja.
V oktobrskem Opusu bomo predstavili praizvedbo nove komične opere Miši v operni hiši, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Vinka Möderndorferja, ter se ob tem vprašali, zakaj je komični žanr tako zapostavljen, da smo na tovrstno noviteto čakali tri desetletja. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bila na odru ljubljanske opere uprizorjena Krpanova kobila Janija Goloba in libretista Ervina Fritza. V drugem delu oddaje pa o opereti pri nas in zunaj naših meja, saj je bila ob praizvedbi kot uvod v novo sezono izvedena tudi Leharjeva Dežela smehljaja, prvič po uprizoritvi daljnega leta 1931.
V oktobrskem Opusu bomo predstavili praizvedbo nove komične opere Miši v operni hiši, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Vinka Möderndorferja, ter se ob tem vprašali, zakaj je komični žanr tako zapostavljen, da smo na tovrstno noviteto čakali tri desetletja. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bila na odru ljubljanske opere uprizorjena Krpanova kobila Janija Goloba in libretista Ervina Fritza. V drugem delu oddaje pa o opereti pri nas in zunaj naših meja, saj je bila ob praizvedbi kot uvod v novo sezono izvedena tudi Leharjeva Dežela smehljaja, prvič po uprizoritvi daljnega leta 1931.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Majski Opus bo filmsko obarvan, letos namreč mineva 100 let od smrti slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja, ki je med drugim napisal povest Cvetje v jeseni, po kateri je nastal tudi eden od najbolj priljubljenih in ganljivih slovenskih filmov. V Opusu bomo pobliže spoznali glasbo Urbana Kodra, skladatelja, katerega soproga Helena Koder je zbrala vse njegove rokopise, v oddaji pa bo odstrla tudi kanček manj znane preteklosti tega skladatelja. V dvorcu Visoko v Poljanski dolini je Kodrovo glasbo posebej za oddajo izvedla komorna zasedba slovenskega saksofonista Andreja Omejca, ki je navdušen izvajalec glasbe Urbana Kodra. V 2.delu oddaje pa bomo pobliže spoznali pianista in skladatelja Andreja Goričarja, ki poleg klasičnih glasbenih oblik ustvarja tudi glasbo za gledališče in film, je edini slovenski ustvarjalec glasbe za nemo filmsko klasiko. Skozi njegovo pripoved in odlomke filmov bomo spremljali nastajanje glasbe za neme filme, med njimi tudi film V kraljestvu Zlatoroga, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi na Dunaju.
Majski Opus bo filmsko obarvan, letos namreč mineva 100 let od smrti slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja, ki je med drugim napisal povest Cvetje v jeseni, po kateri je nastal tudi eden od najbolj priljubljenih in ganljivih slovenskih filmov. V Opusu bomo pobliže spoznali glasbo Urbana Kodra, skladatelja, katerega soproga Helena Koder je zbrala vse njegove rokopise, v oddaji pa bo odstrla tudi kanček manj znane preteklosti tega skladatelja. V dvorcu Visoko v Poljanski dolini je Kodrovo glasbo posebej za oddajo izvedla komorna zasedba slovenskega saksofonista Andreja Omejca, ki je navdušen izvajalec glasbe Urbana Kodra. V 2.delu oddaje pa bomo pobliže spoznali pianista in skladatelja Andreja Goričarja, ki poleg klasičnih glasbenih oblik ustvarja tudi glasbo za gledališče in film, je edini slovenski ustvarjalec glasbe za nemo filmsko klasiko. Skozi njegovo pripoved in odlomke filmov bomo spremljali nastajanje glasbe za neme filme, med njimi tudi film V kraljestvu Zlatoroga, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi na Dunaju.
V tokratnem Opusu bodo predstavljeni trije uspešni kitaristi mlajše generacije, to so Aljaž Cvirn, Jure Cerkovnik in Erazem Grafenauer. Aljaž in Jure že več let živita v Švici, kjer sta tudi študirala, zdaj pa v Zurichu poučujeta, nastopata in snemata, včasih tudi v duu. Izidor Erazem Grafenauer pa ostaja zvest slovenskemu občinstvu, tako je med drugim zasnoval edini kitarski cikel pri nas in sicer v Cekinovem gradu v Ljubljani, kamor vabi tudi ugledne tuje kitariste.
V tokratnem Opusu bodo predstavljeni trije uspešni kitaristi mlajše generacije, to so Aljaž Cvirn, Jure Cerkovnik in Erazem Grafenauer. Aljaž in Jure že več let živita v Švici, kjer sta tudi študirala, zdaj pa v Zurichu poučujeta, nastopata in snemata, včasih tudi v duu. Izidor Erazem Grafenauer pa ostaja zvest slovenskemu občinstvu, tako je med drugim zasnoval edini kitarski cikel pri nas in sicer v Cekinovem gradu v Ljubljani, kamor vabi tudi ugledne tuje kitariste.
V februarskem Opusu boste spoznali člane tria Firšt, nenavadne komorne zasedbe, ki si uspešno utira pot na koncertne odre, sicer pa so vsi trije akademski glasbeniki aktivni v številnih orkestrih in komornih zasedbah, v svojih vrstah imajo tudi skladatelja Leona Firšta, ki piše tako simfonično glasbo kot glasbeno-scenska dela in filmsko glasbo, za sabo ima že več kot osemdeset skladb različnih naročnikov. Miha Firšt je močno vpet tudi v oblikovanje programa Hiše kulture Celje, kamor vabi eminentne orkestre, soliste in dirigente, med njimi je bil gost s svojim komornim orkestrom tudi dirigent Davorin Mori, ki ga bomo prav tako spoznali v tej oddaji.
V februarskem Opusu boste spoznali člane tria Firšt, nenavadne komorne zasedbe, ki si uspešno utira pot na koncertne odre, sicer pa so vsi trije akademski glasbeniki aktivni v številnih orkestrih in komornih zasedbah, v svojih vrstah imajo tudi skladatelja Leona Firšta, ki piše tako simfonično glasbo kot glasbeno-scenska dela in filmsko glasbo, za sabo ima že več kot osemdeset skladb različnih naročnikov. Miha Firšt je močno vpet tudi v oblikovanje programa Hiše kulture Celje, kamor vabi eminentne orkestre, soliste in dirigente, med njimi je bil gost s svojim komornim orkestrom tudi dirigent Davorin Mori, ki ga bomo prav tako spoznali v tej oddaji.
V januarskem Opusu boste videli portret vsestranske glasbenice in performerke Zvezdane Novaković, ki s svojo ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo sega na različna področja delovanja- od komponiranja do glasbeno-gledaliških projektov in oblikovanja gline, rdeča nit pa je vedno njen vokal. Z različnimi vokalnimi tehnikami starih slovanskih in balkanskih ljudskih pesmi neguje izročilo naših prednikov, ki so bili močno povezani z naravo. Izobraževala se je v Avstriji, Bolgariji in na Švedskem, sicer pa je svoje praktične izkušnje pridobivala na terenu med še živečimi ljudskimi pevci, več let pa se je kalila pod vodstvom Karmine Šilec v svetovno znanem zboru Carmina Slovenica. Sodeluje s številnimi domačimi in tujimi umetniki, med katerimi so tako tisti s področja klasične glasbe kot gledališki režiserji in performerji, ki začutijo njeno prekipevajočo energijo, s katero sega daleč nazaj v svetove prednikov.
V januarskem Opusu boste videli portret vsestranske glasbenice in performerke Zvezdane Novaković, ki s svojo ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo sega na različna področja delovanja- od komponiranja do glasbeno-gledaliških projektov in oblikovanja gline, rdeča nit pa je vedno njen vokal. Z različnimi vokalnimi tehnikami starih slovanskih in balkanskih ljudskih pesmi neguje izročilo naših prednikov, ki so bili močno povezani z naravo. Izobraževala se je v Avstriji, Bolgariji in na Švedskem, sicer pa je svoje praktične izkušnje pridobivala na terenu med še živečimi ljudskimi pevci, več let pa se je kalila pod vodstvom Karmine Šilec v svetovno znanem zboru Carmina Slovenica. Sodeluje s številnimi domačimi in tujimi umetniki, med katerimi so tako tisti s področja klasične glasbe kot gledališki režiserji in performerji, ki začutijo njeno prekipevajočo energijo, s katero sega daleč nazaj v svetove prednikov.
V decembrskem Opusu se bomo spomnili 100-letnice rojstva skladatelja, pedagoga, dirigenta in publicista Vladimirja Lovca, ki je na svojstven način zaznamoval primorsko kulturo in še posebej glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Koper je njegovo mesto, ki mu je posvetil tudi simfonijo, v zadnji oddaji v tem letu se bomo ustavili še pri koperski stolnici, v kateri so pred letom dni postavili največje orgle v Sloveniji. Videli bomo zahtevno postavitev teh orgel ter skozi pogovore in muziciranje spoznali njihov pomen tudi v koncertnem in ne le sakralnem smislu.
V decembrskem Opusu se bomo spomnili 100-letnice rojstva skladatelja, pedagoga, dirigenta in publicista Vladimirja Lovca, ki je na svojstven način zaznamoval primorsko kulturo in še posebej glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Koper je njegovo mesto, ki mu je posvetil tudi simfonijo, v zadnji oddaji v tem letu se bomo ustavili še pri koperski stolnici, v kateri so pred letom dni postavili največje orgle v Sloveniji. Videli bomo zahtevno postavitev teh orgel ter skozi pogovore in muziciranje spoznali njihov pomen tudi v koncertnem in ne le sakralnem smislu.
Ob letošnji 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha so se ga s številnimi prireditvami spomnili predvsem v rodnem Šoštanju, sicer pa je temu pesniku v poklon med drugim izšla monografija Kajuh v glasbi dr. Franca Križnarja, v njej so predstavljene vse uglasbitve Kajuhove poezije, ki jih bomo prek odlomkov delno spoznali v oddaji Opus. Letos pa mineva tudi 140 let od ustanovitve najstarejšega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku, v Opusu bo tekla beseda o pomenu in poslanstvu tega društva nekoč in danes. Oddajo pripravlja in vodi Darja Korez Korenčan.
Ob letošnji 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha so se ga s številnimi prireditvami spomnili predvsem v rodnem Šoštanju, sicer pa je temu pesniku v poklon med drugim izšla monografija Kajuh v glasbi dr. Franca Križnarja, v njej so predstavljene vse uglasbitve Kajuhove poezije, ki jih bomo prek odlomkov delno spoznali v oddaji Opus. Letos pa mineva tudi 140 let od ustanovitve najstarejšega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku, v Opusu bo tekla beseda o pomenu in poslanstvu tega društva nekoč in danes. Oddajo pripravlja in vodi Darja Korez Korenčan.
V Opusu bo tokrat predstavljen Varaždinski festival baročne glasbe z več kot polstoletno tradicijo. Festival poteka vsako leto konec septembra in v začetku oktobra in vsakokrat izbere drugo državo, ki je s svojimi izvajalci osrednja gostja, letos je to Irska, kjer še vedno ohranjajo staro keltsko tradicijo ter prvinsko glasbeno in plesno izročilo. Koncerti z uglednimi mednarodnimi zasedbami potekajo na različnih prizoriščih v starem delu mesta in v njegovi okolici na dvorcih, trgih, palačah in v cerkvah. Festival ima veliko spremljevalnih prireditev, sicer pa sodeluje tudi s festivalom stare glasbe v Radovljici, zato bo v drugem delu oddaje tekla beseda tudi o tem festivalu, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja.
V Opusu bo tokrat predstavljen Varaždinski festival baročne glasbe z več kot polstoletno tradicijo. Festival poteka vsako leto konec septembra in v začetku oktobra in vsakokrat izbere drugo državo, ki je s svojimi izvajalci osrednja gostja, letos je to Irska, kjer še vedno ohranjajo staro keltsko tradicijo ter prvinsko glasbeno in plesno izročilo. Koncerti z uglednimi mednarodnimi zasedbami potekajo na različnih prizoriščih v starem delu mesta in v njegovi okolici na dvorcih, trgih, palačah in v cerkvah. Festival ima veliko spremljevalnih prireditev, sicer pa sodeluje tudi s festivalom stare glasbe v Radovljici, zato bo v drugem delu oddaje tekla beseda tudi o tem festivalu, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja.
Aleksander Gadjijev je gotovo najuspešnejši slovenski pianist, ki po lanski 2. nagradi na najzahtevnejšem klavirskem tekmovanju v Varšavi, osvaja koncertne odre po vsem svetu, saj ima ponudbe za koncerte, recitale, snemanja in turneje iz najuglednejših koncertnih dvoran, njegovi koncerti so vedno razprodani, tako je tudi pri nas. V septembrskem Opusu boste spoznali družino Gadjijev, poleg Aleksandra tudi mamo in očeta, oba pianista in klavirska pedagoga, ki sta na svojstven način zaznamovala Aleksandrovo glasbeno pot. Ekipa Opusa je družino obiskala v Gorici, kamor se Aleksander vedno rad vrača, sicer pa živi v Berlinu. Pripovedoval je o svojih začetkih, doživljanju glasbe, vplivu staršev nanj, koncentraciji, o širini svojega zanimanja in še marsičem, svojo pripoved pa popestril z glasbenimi odlomki. Oddajo je pripravila Darja Korez Korenčan.
Aleksander Gadjijev je gotovo najuspešnejši slovenski pianist, ki po lanski 2. nagradi na najzahtevnejšem klavirskem tekmovanju v Varšavi, osvaja koncertne odre po vsem svetu, saj ima ponudbe za koncerte, recitale, snemanja in turneje iz najuglednejših koncertnih dvoran, njegovi koncerti so vedno razprodani, tako je tudi pri nas. V septembrskem Opusu boste spoznali družino Gadjijev, poleg Aleksandra tudi mamo in očeta, oba pianista in klavirska pedagoga, ki sta na svojstven način zaznamovala Aleksandrovo glasbeno pot. Ekipa Opusa je družino obiskala v Gorici, kamor se Aleksander vedno rad vrača, sicer pa živi v Berlinu. Pripovedoval je o svojih začetkih, doživljanju glasbe, vplivu staršev nanj, koncentraciji, o širini svojega zanimanja in še marsičem, svojo pripoved pa popestril z glasbenimi odlomki. Oddajo je pripravila Darja Korez Korenčan.
Vojna v Ukrajini odpira rane, ob katerih nihče ne more ostati hladnokrven, na vojne so se skozi zgodovino z glasbo odzivali tudi številni skladatelji. Majski Opus bo tako ponudil vpogled v glasbeno ustvarjalnost na temo vojne, revolucije in upora, z odlomki bodo kronološko predstavljena največja dela s področja klasične glasbe, katerih nastanek so spodbudili vojaški dogodki, vojne razmere ali določene osebnosti, ki so na svojstven način zaznamovale prelomne dogodke svetovne zgodovine. Spoznali boste tudi delček slovenske ustvarjalnosti med NOB, kaj so doživljali nekateri ideološko sporni skladatelji in kateri skladatelji so z glasbo opozarjali na strahote 2. svetovne vojne. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Vojna v Ukrajini odpira rane, ob katerih nihče ne more ostati hladnokrven, na vojne so se skozi zgodovino z glasbo odzivali tudi številni skladatelji. Majski Opus bo tako ponudil vpogled v glasbeno ustvarjalnost na temo vojne, revolucije in upora, z odlomki bodo kronološko predstavljena največja dela s področja klasične glasbe, katerih nastanek so spodbudili vojaški dogodki, vojne razmere ali določene osebnosti, ki so na svojstven način zaznamovale prelomne dogodke svetovne zgodovine. Spoznali boste tudi delček slovenske ustvarjalnosti med NOB, kaj so doživljali nekateri ideološko sporni skladatelji in kateri skladatelji so z glasbo opozarjali na strahote 2. svetovne vojne. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V tokratnem Opusu bo predstavljen portret glasbene družine Kamplet, v kateri izstopata brata pianista, ki prejemata najvišje nagrade na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, sicer pa starejši Nejc študira podiplomsko v Hannovru, mlajši Adam pa v Gradcu. Oba imata več skupnih hobijev, med drugim tudi pilotiranje športnih motornih letal, a primarna je ljubezen do glasbe, ki so jo imeli v genih že njuni predniki. Nejc Kamplet je poleg Aleksandra Gadjieva pri nas eno najbolj izstopajočih imen mlajše pianistične generacije, ki na različnih koncertnih odrih in festivalih izvaja tako recitale kot klavirske koncerte s simfoničnimi orkestri.
V tokratnem Opusu bo predstavljen portret glasbene družine Kamplet, v kateri izstopata brata pianista, ki prejemata najvišje nagrade na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, sicer pa starejši Nejc študira podiplomsko v Hannovru, mlajši Adam pa v Gradcu. Oba imata več skupnih hobijev, med drugim tudi pilotiranje športnih motornih letal, a primarna je ljubezen do glasbe, ki so jo imeli v genih že njuni predniki. Nejc Kamplet je poleg Aleksandra Gadjieva pri nas eno najbolj izstopajočih imen mlajše pianistične generacije, ki na različnih koncertnih odrih in festivalih izvaja tako recitale kot klavirske koncerte s simfoničnimi orkestri.
V Opusu bomo tokrat predstavili nekaj najuspešnejših slovenskih glasbenikov, ki delujejo v tujini. Slovita Berlinska filharmonija, ki je pred kratkim gostovala pri nas, ima v svojih vrstah kar tri slovenske glasbenike- Andreja Žusta, Matica Kudra in Andraža Goloba. V ZDA se uveljavlja dirigentka slovenskih korenin Daniela Candillari, ki je konec lanskega leta debitirala v newyorški Metropolitanki, zdaj pa je postala glavna dirigentka glasbenega gledališča v Saint Louisu, obenem pripravlja predstave v drugi največji operni hiši-Liryc operi v Chicagu. Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je svobodna umetnica, ki živi v Švici, občasno pa sodeluje tudi s slovenskim kulturnoumetiškim zavodom PerArtem. Večkrat nagrajena baspozavnistka Ana Knez pa je članica mednarodne komorne zasedbe Kontrapunkte ter substitutka v graškem filharmoničnem in opernem orkestru.
V Opusu bomo tokrat predstavili nekaj najuspešnejših slovenskih glasbenikov, ki delujejo v tujini. Slovita Berlinska filharmonija, ki je pred kratkim gostovala pri nas, ima v svojih vrstah kar tri slovenske glasbenike- Andreja Žusta, Matica Kudra in Andraža Goloba. V ZDA se uveljavlja dirigentka slovenskih korenin Daniela Candillari, ki je konec lanskega leta debitirala v newyorški Metropolitanki, zdaj pa je postala glavna dirigentka glasbenega gledališča v Saint Louisu, obenem pripravlja predstave v drugi največji operni hiši-Liryc operi v Chicagu. Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je svobodna umetnica, ki živi v Švici, občasno pa sodeluje tudi s slovenskim kulturnoumetiškim zavodom PerArtem. Večkrat nagrajena baspozavnistka Ana Knez pa je članica mednarodne komorne zasedbe Kontrapunkte ter substitutka v graškem filharmoničnem in opernem orkestru.
V oddaji Opus bo tokrat predstavljena srednjeveška glasba božičnega obredja z ansamblom Capella Carniola, ki se ukvarja z izvajanjem stare glasbe na kopijah zgodovinskih glasbil in rekonstrukcijo noš tedanjega časa. V drugem delu oddaje pa bo čembalistka Eva Dolinšek predstavila skladbe z najnovejše zgoščenke Barok II , na kateri se je osredotočila predvsem na francosko glasbo 17. stoletja. Vse izvedbe so bile posebej za oddajo Opus posnete v baročni dvorani SAZU-ja.
V oddaji Opus bo tokrat predstavljena srednjeveška glasba božičnega obredja z ansamblom Capella Carniola, ki se ukvarja z izvajanjem stare glasbe na kopijah zgodovinskih glasbil in rekonstrukcijo noš tedanjega časa. V drugem delu oddaje pa bo čembalistka Eva Dolinšek predstavila skladbe z najnovejše zgoščenke Barok II , na kateri se je osredotočila predvsem na francosko glasbo 17. stoletja. Vse izvedbe so bile posebej za oddajo Opus posnete v baročni dvorani SAZU-ja.
V novembrskem Opusu bo Marko Hatlak ob odlomkih s svoje ekskluzivne zgoščenke, spregovoril o občutenju glasbe Johanna Sebastjana Bacha, o tem kako ga je njegova glasba prevzela že v študentskih letih. V drugem delu oddaje pa bomo spoznali duo Sorarmonika z repertoarjem znanih klasičnih del v priredbi Vladimirja Hrovata. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V novembrskem Opusu bo Marko Hatlak ob odlomkih s svoje ekskluzivne zgoščenke, spregovoril o občutenju glasbe Johanna Sebastjana Bacha, o tem kako ga je njegova glasba prevzela že v študentskih letih. V drugem delu oddaje pa bomo spoznali duo Sorarmonika z repertoarjem znanih klasičnih del v priredbi Vladimirja Hrovata. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Največji glasbeni dogodek letošnjega leta je bil gotovo zborovski festival Evropa Cantat, ki poteka vsaka tri leta v drugi državi. Gostiteljica letošnjega festivala je bila Ljubljana v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, večji del predavanj, delavnic in raziskovalnih ateljejev je zaradi epidemije potekal prek spleta. JSKD je prvič ustanovil ad hoc Europa cantat TV, ki ima zanimiv arhiv, iz katerega boste videli nekaj odlomkov v oddaji Opus, ki jo pripravlja in vodi urednica Darja Korez Korenčan. V drugem delu oddaje pa boste spoznali v čem so prednosti in presežki glasbeno-izobraževalnega projekta EMARS.
Največji glasbeni dogodek letošnjega leta je bil gotovo zborovski festival Evropa Cantat, ki poteka vsaka tri leta v drugi državi. Gostiteljica letošnjega festivala je bila Ljubljana v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, večji del predavanj, delavnic in raziskovalnih ateljejev je zaradi epidemije potekal prek spleta. JSKD je prvič ustanovil ad hoc Europa cantat TV, ki ima zanimiv arhiv, iz katerega boste videli nekaj odlomkov v oddaji Opus, ki jo pripravlja in vodi urednica Darja Korez Korenčan. V drugem delu oddaje pa boste spoznali v čem so prednosti in presežki glasbeno-izobraževalnega projekta EMARS.
V tokratnem opusu se bomo spomnili Zlate Gašperšič Ognjanovič, nekdanje solistke ljubljanske Opere, ki praznuje lep življenjski jubilej, 90-letnico. Še vedno je izjemno vitalna in se natančno spominja prav vseh vlog in zlate dobe ljubljanske Opere, o njej in povezanosti z glasbo bodo razmišljali tudi v Kropi , od koder izhaja in kjer ji bodo v poklon pripravili koncert z razstavo. V oddaji boste videli odlomke iz bogatega arhiva TV Slovenija. Ognjanovičevi je bil zelo blizu tudi Schubertov samospev, o njem in o baročni operi pa bo spregovoril tenorist Aco Biščević, edini slovenski interpret samospeva, ki se sam spremlja na klavirju, sicer pa mednarodno dejaven zlasti v Bachovih pasijonih. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
V tokratnem opusu se bomo spomnili Zlate Gašperšič Ognjanovič, nekdanje solistke ljubljanske Opere, ki praznuje lep življenjski jubilej, 90-letnico. Še vedno je izjemno vitalna in se natančno spominja prav vseh vlog in zlate dobe ljubljanske Opere, o njej in povezanosti z glasbo bodo razmišljali tudi v Kropi , od koder izhaja in kjer ji bodo v poklon pripravili koncert z razstavo. V oddaji boste videli odlomke iz bogatega arhiva TV Slovenija. Ognjanovičevi je bil zelo blizu tudi Schubertov samospev, o njem in o baročni operi pa bo spregovoril tenorist Aco Biščević, edini slovenski interpret samospeva, ki se sam spremlja na klavirju, sicer pa mednarodno dejaven zlasti v Bachovih pasijonih. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Tokratni Opus bo posvečen rodbini Ipavec, v kateri sta se skozi več generacij prepletala zdravniški poklic in komponiranje. Najplodovitejša glasbena ustvarjalca sta bila Gustav in Benjamin Ipavec, poleg njiju pa tudi Gustavov sin Josip, katerega stoletnice smrti se spominjamo letos. Umrl je 8. februarja 1921, star komaj oseminštirideset let, med njegovi najbolj znani glasbeno scenski deli sodita prvi slovenski balet Možiček in opereta Princesa vrtoglavka. Tudi dandanes imamo Slovenci kar nekaj poklicnih zdravnikov, ki pa so obenem s srcem predani glasbi. Tako bomo v drugem delu oddaje predstavili baritonista Domna Križaja in njegovo življenjsko sopotnico sopranistko Mojco Bitenc, ki sta zaključila tako študij medicine kot glasbe, zdaj pa se jima odpirajo možnosti za angažmaje tudi v tujini. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Tokratni Opus bo posvečen rodbini Ipavec, v kateri sta se skozi več generacij prepletala zdravniški poklic in komponiranje. Najplodovitejša glasbena ustvarjalca sta bila Gustav in Benjamin Ipavec, poleg njiju pa tudi Gustavov sin Josip, katerega stoletnice smrti se spominjamo letos. Umrl je 8. februarja 1921, star komaj oseminštirideset let, med njegovi najbolj znani glasbeno scenski deli sodita prvi slovenski balet Možiček in opereta Princesa vrtoglavka. Tudi dandanes imamo Slovenci kar nekaj poklicnih zdravnikov, ki pa so obenem s srcem predani glasbi. Tako bomo v drugem delu oddaje predstavili baritonista Domna Križaja in njegovo življenjsko sopotnico sopranistko Mojco Bitenc, ki sta zaključila tako študij medicine kot glasbe, zdaj pa se jima odpirajo možnosti za angažmaje tudi v tujini. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Decembrski Opus bo predstavil : mlado pianistko in skladateljico Natalijo Šaver, glasbeno družino Babnik-Ravnikar in zasedbo harf Mojce Zlobko. Zlobkova je mednarodno uveljavljena umetnica, znana po tehnično dovršeni in muzikalno prefinjeni interpretaciji zelo širokega repertoarja. V naši oddaji bo s svojim kvartetom harf prvič javno predstavila venček slovenskih narodnih, ki jih je za harfo priredil njen oče Niko Zlobko. Sestri Tanja Babnik in Maja Babnik Ravnikar sta dolgoletni članici dveh osrednjih simfoničnih orkestrov- prva je violončelistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, druga pa violistka v Slovenski filharmoniji. Tokrat prvič pa se javno predstavlja družinska zasedba v domačem božično-novoletnem vzdušju, kjer bomo spoznali tudi otroke obeh glasbenic. Natalija Šaver prav tako izhaja iz glasbene družine, njena glasbena pot pa je specifična, saj išče svoj glasbeni izraz, s katerim raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe. V najnovejšem projektu Atmospherica, ki ga je oktobra izvedla v klubu CD, združuje dva svetova: zasanjanost iz opusa Ludovica Einaudija ter svojo avtentično glasbeno interpretacijo, ki jo nadgrajuje z vizualnimi elementi. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Decembrski Opus bo predstavil : mlado pianistko in skladateljico Natalijo Šaver, glasbeno družino Babnik-Ravnikar in zasedbo harf Mojce Zlobko. Zlobkova je mednarodno uveljavljena umetnica, znana po tehnično dovršeni in muzikalno prefinjeni interpretaciji zelo širokega repertoarja. V naši oddaji bo s svojim kvartetom harf prvič javno predstavila venček slovenskih narodnih, ki jih je za harfo priredil njen oče Niko Zlobko. Sestri Tanja Babnik in Maja Babnik Ravnikar sta dolgoletni članici dveh osrednjih simfoničnih orkestrov- prva je violončelistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, druga pa violistka v Slovenski filharmoniji. Tokrat prvič pa se javno predstavlja družinska zasedba v domačem božično-novoletnem vzdušju, kjer bomo spoznali tudi otroke obeh glasbenic. Natalija Šaver prav tako izhaja iz glasbene družine, njena glasbena pot pa je specifična, saj išče svoj glasbeni izraz, s katerim raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe. V najnovejšem projektu Atmospherica, ki ga je oktobra izvedla v klubu CD, združuje dva svetova: zasanjanost iz opusa Ludovica Einaudija ter svojo avtentično glasbeno interpretacijo, ki jo nadgrajuje z vizualnimi elementi. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Ob 50 letnem jubileju ZKP RTV Slovenija bo v oddaji Opus predstavljeno poslanstvo te založbe nekoč in danes. V drugem delu oddaje pa bo tekla beseda o dveh slovenskih opernih novitetah. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Ob 50 letnem jubileju ZKP RTV Slovenija bo v oddaji Opus predstavljeno poslanstvo te založbe nekoč in danes. V drugem delu oddaje pa bo tekla beseda o dveh slovenskih opernih novitetah. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Ob letošnjem Dermotovem letu v Kropi se bomo spomnili slovitega tenorista Antona Dermote, ki je bil štiri desetletja član Dunajske državne opere in profesor na Visoki šoli za glasbo, obenem pa spoznali še druga dva brata - Leopolda in Gašperja, ki sta bila tudi uspešna tenorista. Prvi je nastopal po različnih opernih gledališčih v Avstriji, Nemčiji in Švici pod umetniškim imenom Leo Cordes, nato pa se vrnil v Kropo, kjer je bil upravitelj Kovaškega muzeja, drugi pa je bil solist ljubljanske Opere in dolgoletni član Slovenskega okteta. Tako kot Anton Dermota je tudi arhitekt Jože Plečnik deloval na Dunaju, največ arhitekturnih biserov pa je zasnoval v Ljubljani, kar je spodbudilo organizatorja koncertov Nika Houško, da zasnuje cikel z naslovom Plečnik & a capella z različnimi vokalnimi zasedbami po najbolj zanimivih Plečnikovih ambientih v Ljubljani. Ob tem bomo spoznali tudi Plečnikov odnos do glasbe in pa nekaj do zdaj manj znanih detajlov iz sakralnih in drugih Plečnikovih objektov v Ljubljani, med drugim tudi iz njegovega domovanja. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Ob letošnjem Dermotovem letu v Kropi se bomo spomnili slovitega tenorista Antona Dermote, ki je bil štiri desetletja član Dunajske državne opere in profesor na Visoki šoli za glasbo, obenem pa spoznali še druga dva brata - Leopolda in Gašperja, ki sta bila tudi uspešna tenorista. Prvi je nastopal po različnih opernih gledališčih v Avstriji, Nemčiji in Švici pod umetniškim imenom Leo Cordes, nato pa se vrnil v Kropo, kjer je bil upravitelj Kovaškega muzeja, drugi pa je bil solist ljubljanske Opere in dolgoletni član Slovenskega okteta. Tako kot Anton Dermota je tudi arhitekt Jože Plečnik deloval na Dunaju, največ arhitekturnih biserov pa je zasnoval v Ljubljani, kar je spodbudilo organizatorja koncertov Nika Houško, da zasnuje cikel z naslovom Plečnik & a capella z različnimi vokalnimi zasedbami po najbolj zanimivih Plečnikovih ambientih v Ljubljani. Ob tem bomo spoznali tudi Plečnikov odnos do glasbe in pa nekaj do zdaj manj znanih detajlov iz sakralnih in drugih Plečnikovih objektov v Ljubljani, med drugim tudi iz njegovega domovanja. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Filip Šijanec je perspektiven skladatelj glasbe za film in TV, ki živi in ustvarja v Londonu, kjer je tudi študiral. Sodeluje z najvidnejšimi ustvarjalci, sicer pa se je že v mladosti navdušil za komponiranje, saj je tudi njegov oče Marjan Šijanec skladatelj, pionir algoritemske, elektroakustične in multimedijske glasbe pri nas. V oddaji se bomo spomnili tudi skladatelja Alojza Srebotnjaka ob 10-letnici njegove smrti in spoznali njegovo do zdaj neznano improvizacijo na Tartinijevo temo v izvedbi Zdravka Plešeta, letos namreč mineva 250 let od smrti Giuseppa Tartinija. Urednica in voditeljica oddaje Darja Korez Korenčan.
Filip Šijanec je perspektiven skladatelj glasbe za film in TV, ki živi in ustvarja v Londonu, kjer je tudi študiral. Sodeluje z najvidnejšimi ustvarjalci, sicer pa se je že v mladosti navdušil za komponiranje, saj je tudi njegov oče Marjan Šijanec skladatelj, pionir algoritemske, elektroakustične in multimedijske glasbe pri nas. V oddaji se bomo spomnili tudi skladatelja Alojza Srebotnjaka ob 10-letnici njegove smrti in spoznali njegovo do zdaj neznano improvizacijo na Tartinijevo temo v izvedbi Zdravka Plešeta, letos namreč mineva 250 let od smrti Giuseppa Tartinija. Urednica in voditeljica oddaje Darja Korez Korenčan.
Letos se glasbeni svet spominja dveh velikih, svetovno znanih skladateljev, ki sta bila naše gore list, prvi je Giuseppe Tartini, ki se je rodil v Piranu, letos mineva 250 let od njegove smrti, drugi pa je Hugo Wolf, ki je bil pred 160 leti rojen v Slovenj Gradcu. Vsak po svoje sta s svojo ustvarjalnostjo vtisnila izjemen pečat svetovni glasbeni kulturi, v oddaji se bomo spomnili njunih najbolj znanih del skozi odlomke, o njunem pomenu pa bodo razmišljali različni izvajalci in drugi, ki se ukvarjajo z obujanjem spomina na ta dva velika glasbena ustvarjalca. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Letos se glasbeni svet spominja dveh velikih, svetovno znanih skladateljev, ki sta bila naše gore list, prvi je Giuseppe Tartini, ki se je rodil v Piranu, letos mineva 250 let od njegove smrti, drugi pa je Hugo Wolf, ki je bil pred 160 leti rojen v Slovenj Gradcu. Vsak po svoje sta s svojo ustvarjalnostjo vtisnila izjemen pečat svetovni glasbeni kulturi, v oddaji se bomo spomnili njunih najbolj znanih del skozi odlomke, o njunem pomenu pa bodo razmišljali različni izvajalci in drugi, ki se ukvarjajo z obujanjem spomina na ta dva velika glasbena ustvarjalca. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Aprilska oddaja Opus bo emitirana na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, zato bo posvečena sakralni glasbi- od najzgodnejših koralnih napevov do sodobne glasbe na to tematiko. Videli in slišali boste odlomke iz največjih del velikih svetovnih mojstrov kot so bili J. S. Bach, Pergolesi, pa G. F. Händel, Gallus, Verdi, pa znameniti Škofjeloški pasijon, ob njem pa spoznali tudi manj znani, a dragoceni Kapelski pasijon. Ne bo pa manjkalo tudi odlomkov sodobnih del domačih in tujih skladateljev na to temo. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Aprilska oddaja Opus bo emitirana na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, zato bo posvečena sakralni glasbi- od najzgodnejših koralnih napevov do sodobne glasbe na to tematiko. Videli in slišali boste odlomke iz največjih del velikih svetovnih mojstrov kot so bili J. S. Bach, Pergolesi, pa G. F. Händel, Gallus, Verdi, pa znameniti Škofjeloški pasijon, ob njem pa spoznali tudi manj znani, a dragoceni Kapelski pasijon. Ne bo pa manjkalo tudi odlomkov sodobnih del domačih in tujih skladateljev na to temo. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Oddaja Opus bo tokrat posneta na Reki, ki je letos Evropska prestolnica kulture, v tamkajšnjem HNK Ivan Zajc bodo prvič izvedli Wagnerjevo operno dramo Tristan in Izolda, ki velja za enega najbolj pretresljivih glasbenih spomenikov ljubezni. V reškem Muzeju pomorstva in zgodovine pa so odprli zanimivo razstavo, ki je posvečena 150-letnici rojstva dr. Franja Kresnika, reškega zdravnika in goslarja, predvsem pa največjega poznavalca cremonske gradnje godal. Tako so na razstavi na ogled Stradivarijeve in Guarnerijeve violine, poleg njih pa tudi violine dr. Franja Kresnika. V oddaji bomo spoznali tudi dirigenta Marka Ozbiča z zanimivo mednarodno kariero. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Oddaja Opus bo tokrat posneta na Reki, ki je letos Evropska prestolnica kulture, v tamkajšnjem HNK Ivan Zajc bodo prvič izvedli Wagnerjevo operno dramo Tristan in Izolda, ki velja za enega najbolj pretresljivih glasbenih spomenikov ljubezni. V reškem Muzeju pomorstva in zgodovine pa so odprli zanimivo razstavo, ki je posvečena 150-letnici rojstva dr. Franja Kresnika, reškega zdravnika in goslarja, predvsem pa največjega poznavalca cremonske gradnje godal. Tako so na razstavi na ogled Stradivarijeve in Guarnerijeve violine, poleg njih pa tudi violine dr. Franja Kresnika. V oddaji bomo spoznali tudi dirigenta Marka Ozbiča z zanimivo mednarodno kariero. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Dr. Svanibor Pettan je zasnoval študij etnomuzikologije na Univerzi v Ljubljani, po njegovi zaslugi je zaživela tudi mednarodna študijska izmenjava, pa mednarodni simpoziji, sicer pa kot gostujoči znanstvenik predava na številnih univerzah po svetu in je med drugim ustanovitelj slovenskega nacionalnega odbora pri Mednarodnem združenju za tradicijsko glasbo. V svojih študijah obravnava glasbo v kontekstu politike, vojn, manjšin ter teorijo in prakso aplikativne etnomuzikologije. V ZDA je pred kratkim izšla zajetna knjiga, v kateri je med petdeset najuglednejših etnomuzikologov sveta uvrščen tudi dr. Svanibor Pettan, ki kljub izredni mednarodni aktivnosti spodbuja tudi ohranjanje slovenskega ljudskega izročila in njegovo promocijo v svetu. Avtorica in urednica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Dr. Svanibor Pettan je zasnoval študij etnomuzikologije na Univerzi v Ljubljani, po njegovi zaslugi je zaživela tudi mednarodna študijska izmenjava, pa mednarodni simpoziji, sicer pa kot gostujoči znanstvenik predava na številnih univerzah po svetu in je med drugim ustanovitelj slovenskega nacionalnega odbora pri Mednarodnem združenju za tradicijsko glasbo. V svojih študijah obravnava glasbo v kontekstu politike, vojn, manjšin ter teorijo in prakso aplikativne etnomuzikologije. V ZDA je pred kratkim izšla zajetna knjiga, v kateri je med petdeset najuglednejših etnomuzikologov sveta uvrščen tudi dr. Svanibor Pettan, ki kljub izredni mednarodni aktivnosti spodbuja tudi ohranjanje slovenskega ljudskega izročila in njegovo promocijo v svetu. Avtorica in urednica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji Opus bo predstavljen orglarski mojster Tomaž Močnik, ki dobiva naročila za nove orgle zlasti iz skandinavskih držav, cenjen pa je tudi kot restavrator baročnih in drugih orgel iz prejšnjih stoletij. Te dni v Orglarstvu Močnik restavrirajo ene najstarejših orgel iz Crngroba, ki jih je leta 1743 izdelal češki orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. S kamero smo spremljali demontažo orgel in potem obnovo, videti pa bo mogoče tudi detajlno restavriranje ene najlepših baročnih omar pri nas. V 2. delu oddaje pa bo spregovoril eden redkih moških harfistov pri nas - Dalibor Bernatović, profesor na Konservatoriju za glasbo v Mariboru, nekdanji član simfoničnega orkestra mariborske Opere, ustanovitelj harfističnih oddelkov po slovenskih glasbenih šolah, gonilna sila mednarodnega harfističnega tekmovanja v Velenju, član mednarodnih žirij in podjetnik s salonom harf v Mariboru- s šolskimi harfami oskrbuje slovenske glasbene šole, s koncertnimi pa naše orkestre. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji Opus bo predstavljen orglarski mojster Tomaž Močnik, ki dobiva naročila za nove orgle zlasti iz skandinavskih držav, cenjen pa je tudi kot restavrator baročnih in drugih orgel iz prejšnjih stoletij. Te dni v Orglarstvu Močnik restavrirajo ene najstarejših orgel iz Crngroba, ki jih je leta 1743 izdelal češki orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. S kamero smo spremljali demontažo orgel in potem obnovo, videti pa bo mogoče tudi detajlno restavriranje ene najlepših baročnih omar pri nas. V 2. delu oddaje pa bo spregovoril eden redkih moških harfistov pri nas - Dalibor Bernatović, profesor na Konservatoriju za glasbo v Mariboru, nekdanji član simfoničnega orkestra mariborske Opere, ustanovitelj harfističnih oddelkov po slovenskih glasbenih šolah, gonilna sila mednarodnega harfističnega tekmovanja v Velenju, član mednarodnih žirij in podjetnik s salonom harf v Mariboru- s šolskimi harfami oskrbuje slovenske glasbene šole, s koncertnimi pa naše orkestre. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji Opus bo tokrat skozi odlomke del in pogovor predstavljen eden najplodovitejših skladateljev mlajše generacije Leon Firšt, ki je kljub mladosti ustvaril zavidljiv opus skladb - od simfoničnih do glasbeno scenskih, je tudi dobitnik številnih nagrad, med katerimi je posebej ponosen na tisto, ki jo je v močni mednarodni konkurenci prejel lani na Filipinih. Na operne in koncertne odre pa si počasi utira pot skozi zahtevne avdicije po svetu sopranistka Jerica Steklasa, ki se je med drugim uvrstila med tri najboljše finalistke pevskega tekmovanja v Los Angelesu. Kanadsko-slovenska sopranistka Theresa Plut pa bo spregovorila o svoji življenjski poti in razlikami med kanadskim in slovenskim glasbenim šolstvom. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji Opus bo tokrat skozi odlomke del in pogovor predstavljen eden najplodovitejših skladateljev mlajše generacije Leon Firšt, ki je kljub mladosti ustvaril zavidljiv opus skladb - od simfoničnih do glasbeno scenskih, je tudi dobitnik številnih nagrad, med katerimi je posebej ponosen na tisto, ki jo je v močni mednarodni konkurenci prejel lani na Filipinih. Na operne in koncertne odre pa si počasi utira pot skozi zahtevne avdicije po svetu sopranistka Jerica Steklasa, ki se je med drugim uvrstila med tri najboljše finalistke pevskega tekmovanja v Los Angelesu. Kanadsko-slovenska sopranistka Theresa Plut pa bo spregovorila o svoji življenjski poti in razlikami med kanadskim in slovenskim glasbenim šolstvom. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V tokratnem Opusu bodo predstavljeni trije zanimivi jesenski festivali: Tartinijev festival v Piranu nadaljuje žlahtno tradicijo komornega muziciranja v izjemno akustičnem križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu in navezuje izvrstne stike zlasti z italijanskimi zasedbami, sicer pa širi Tartinijevo glasbo in ozavešča vse ljubitelje klasične glasbe in številne turiste iz daljnih krajev o Tartinijevih koreninah v Piranu. Glasbeni festival v Portogruaru ima dolgo tradicijo, z njim je vrsto let sodeloval maestro Anton Nanut, letos pa je bil povabljen orkester Slovenske filharmonije, ki je med drugim izvajal Beethovnovo 6. simfonijo - Pastoralna, o njenem pomenu za nekdanjo Filharmonično družbo v Ljubljani je spregovoril stalni gostujoči dirigent Philip von Steinecker. Mariborski festival pa se zadnja leta odpira širokemu krogu občinstva, saj vključuje zelo raznolike žanre, v oddaji bo izpostavljen No border Orchestra, ki združuje glasbenike iz vseh republik nekdanje Jugoslavije, njegov moto je preseganje vseh oblik diskriminacije ter rušenje zidov in vzpostavljanje mostov, zato se njegova turneja iz Maribora nadaljuje v Berlin, kjer bo koncert posvečen 30. letnici padca berlinskega zidu. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserja: Magda Lapajne in Aljaž Bastič
V tokratnem Opusu bodo predstavljeni trije zanimivi jesenski festivali: Tartinijev festival v Piranu nadaljuje žlahtno tradicijo komornega muziciranja v izjemno akustičnem križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu in navezuje izvrstne stike zlasti z italijanskimi zasedbami, sicer pa širi Tartinijevo glasbo in ozavešča vse ljubitelje klasične glasbe in številne turiste iz daljnih krajev o Tartinijevih koreninah v Piranu. Glasbeni festival v Portogruaru ima dolgo tradicijo, z njim je vrsto let sodeloval maestro Anton Nanut, letos pa je bil povabljen orkester Slovenske filharmonije, ki je med drugim izvajal Beethovnovo 6. simfonijo - Pastoralna, o njenem pomenu za nekdanjo Filharmonično družbo v Ljubljani je spregovoril stalni gostujoči dirigent Philip von Steinecker. Mariborski festival pa se zadnja leta odpira širokemu krogu občinstva, saj vključuje zelo raznolike žanre, v oddaji bo izpostavljen No border Orchestra, ki združuje glasbenike iz vseh republik nekdanje Jugoslavije, njegov moto je preseganje vseh oblik diskriminacije ter rušenje zidov in vzpostavljanje mostov, zato se njegova turneja iz Maribora nadaljuje v Berlin, kjer bo koncert posvečen 30. letnici padca berlinskega zidu. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserja: Magda Lapajne in Aljaž Bastič
Oddaja Opus vam bo tokrat predstavila Salzburški festival, ki velja za najprestižnejšega v Evropi, pa tudi za festival z najdaljšo tradicijo, prihodnje leto bo namreč praznoval 100-letnico. Poleg festivala boste spoznali tudi drugo glasbeno dogajanje v zgodovinskih ambientih in gradovih Mozartovega mesta, ki z glasbo živi skozi vse leto. Mozartova opera Čarobna piščal pa je bila na programu letošnjega opernega festivala St. Margharethen na Gradiščanskem, kjer vsako poletje potekajo spektakularne operne predstave na prizorišču nekdanjega rimskega kamnoloma, ki je danes pod Unescovo zaščito. Nedaleč stran je mesto Eisenstadt, kjer je pri knezu Esterhazyju vrsto let deloval skladatelj Joseph Haydn, v oddaji boste med drugim videli eksponate iz njegove muzejske hiše, pokazali pa vam bomo tudi eno najlepših dvoran v palači Esterhazy - Haydnovo dvorano, v kateri vse leto prirejajo različne koncerte. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Oddaja Opus vam bo tokrat predstavila Salzburški festival, ki velja za najprestižnejšega v Evropi, pa tudi za festival z najdaljšo tradicijo, prihodnje leto bo namreč praznoval 100-letnico. Poleg festivala boste spoznali tudi drugo glasbeno dogajanje v zgodovinskih ambientih in gradovih Mozartovega mesta, ki z glasbo živi skozi vse leto. Mozartova opera Čarobna piščal pa je bila na programu letošnjega opernega festivala St. Margharethen na Gradiščanskem, kjer vsako poletje potekajo spektakularne operne predstave na prizorišču nekdanjega rimskega kamnoloma, ki je danes pod Unescovo zaščito. Nedaleč stran je mesto Eisenstadt, kjer je pri knezu Esterhazyju vrsto let deloval skladatelj Joseph Haydn, v oddaji boste med drugim videli eksponate iz njegove muzejske hiše, pokazali pa vam bomo tudi eno najlepših dvoran v palači Esterhazy - Haydnovo dvorano, v kateri vse leto prirejajo različne koncerte. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji bodo predstavljene različne vokalne tehnike domačih in tujih a capella zasedb. Spoznali boste pogled svetovno znanega strokovnjaka za renesančno polifonijo Paula van Nevela na motete Jacobusa Gallusa. Ob gostovanju seksteta The Queen's Six bo tekla beseda o angleški vokalni tradiciji in vlogi kontratenorjev. Med slovenskimi vokalnimi zasedbami pa boste izvedeli več o ženski pevski skupini Gallina in videli portret svetovno znane zasedbe Perpetuum Jazzile, ki beleži 35 let delovanja. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V oddaji bodo predstavljene različne vokalne tehnike domačih in tujih a capella zasedb. Spoznali boste pogled svetovno znanega strokovnjaka za renesančno polifonijo Paula van Nevela na motete Jacobusa Gallusa. Ob gostovanju seksteta The Queen's Six bo tekla beseda o angleški vokalni tradiciji in vlogi kontratenorjev. Med slovenskimi vokalnimi zasedbami pa boste izvedeli več o ženski pevski skupini Gallina in videli portret svetovno znane zasedbe Perpetuum Jazzile, ki beleži 35 let delovanja. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Lansko leto so na Madžarskem razglasili za Kodalyjevo leto, minilo je namreč petdeset let od smrti svetovno znanega skladatelja in etnomuzikologa Zoltana Kodalyja, ki je bil poleg Bele Bartoka osrednja osebnost madžarske glasbe 20. stoletja. Glede na to, da njegovo metodo poučevanja glasbe, ki je zaščitena pri Unescu, uspešno uporabljajo tudi naše ustanove, smo se odločili oditi po poteh Kodalyja in odkrili marsikaj zanimivega tako v Pecsu kot v Kecskemetu, kjer se je rodil. V Pecsu je poleg ene najmodernejših koncertnih dvoran, imenovane po njem, tudi mednarodno uveljavljena tovarna orgel. Ob tem smo obiskali še Budimpešto in predstavili najpomembnejše glasbene ustanove – od nacionalne Opere, ki v času obnove odhaja na veliko turnejo po Evropi in ZDA, Akademije za glasbo Franz Liszt, ki tesno sodeluje z našo glasbeno akademijo, Lisztovega muzeja, Višje šole za izdelovalce glasbil do Palače umetnosti Mupa, Glasbenega centra Budimpešta z izjemno digitalno zbirko in poletnega festivala s sedežem na otoku Margareta na Donavi. Gre za prvi celovit vpogled v madžarsko glasbeno kulturo, saj je v širši javnosti do zdaj bil najbolj znan le poletni festival Sziget (rock, heavy metal in elektronska glasba). Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Lansko leto so na Madžarskem razglasili za Kodalyjevo leto, minilo je namreč petdeset let od smrti svetovno znanega skladatelja in etnomuzikologa Zoltana Kodalyja, ki je bil poleg Bele Bartoka osrednja osebnost madžarske glasbe 20. stoletja. Glede na to, da njegovo metodo poučevanja glasbe, ki je zaščitena pri Unescu, uspešno uporabljajo tudi naše ustanove, smo se odločili oditi po poteh Kodalyja in odkrili marsikaj zanimivega tako v Pecsu kot v Kecskemetu, kjer se je rodil. V Pecsu je poleg ene najmodernejših koncertnih dvoran, imenovane po njem, tudi mednarodno uveljavljena tovarna orgel. Ob tem smo obiskali še Budimpešto in predstavili najpomembnejše glasbene ustanove – od nacionalne Opere, ki v času obnove odhaja na veliko turnejo po Evropi in ZDA, Akademije za glasbo Franz Liszt, ki tesno sodeluje z našo glasbeno akademijo, Lisztovega muzeja, Višje šole za izdelovalce glasbil do Palače umetnosti Mupa, Glasbenega centra Budimpešta z izjemno digitalno zbirko in poletnega festivala s sedežem na otoku Margareta na Donavi. Gre za prvi celovit vpogled v madžarsko glasbeno kulturo, saj je v širši javnosti do zdaj bil najbolj znan le poletni festival Sziget (rock, heavy metal in elektronska glasba). Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V majskem Opusu bo tema samospev, saj je bilo v preteklem mesecu veliko dogodkov v zvezi s to glasbeno obliko, med drugim je steklo tudi prvo tekmovanje iz samospeva -Spev slam, po vzoru tistega v New Yorku. Zasnovala ga je Tereza Plut v sodelovanju z zavodom PerArtem pod vodstvom Nejca Lavrenčiča, ki je specializiral iz interpretacije samospeva v Bruslju, pri nas pa je med drugim zasnoval nov cikel koncertov, ki spodbuja mlade skladatelje in izvajalce k pisanju in izvajanju te zvrsti. V oddaji bosta o samospevu spregovorila tudi dva mednarodno uspešna mlada umetnika, ki nastopata med drugim v Berlinski državni operi - to sta baritonist Jaka Mihelač in sopranistka Elvira Hasanagić. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V majskem Opusu bo tema samospev, saj je bilo v preteklem mesecu veliko dogodkov v zvezi s to glasbeno obliko, med drugim je steklo tudi prvo tekmovanje iz samospeva -Spev slam, po vzoru tistega v New Yorku. Zasnovala ga je Tereza Plut v sodelovanju z zavodom PerArtem pod vodstvom Nejca Lavrenčiča, ki je specializiral iz interpretacije samospeva v Bruslju, pri nas pa je med drugim zasnoval nov cikel koncertov, ki spodbuja mlade skladatelje in izvajalce k pisanju in izvajanju te zvrsti. V oddaji bosta o samospevu spregovorila tudi dva mednarodno uspešna mlada umetnika, ki nastopata med drugim v Berlinski državni operi - to sta baritonist Jaka Mihelač in sopranistka Elvira Hasanagić. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V Kopru je sredi marca stekel 1. mednarodni mladinski zborovski festival Aegis carminis, ki je vključeval tekmovanje zborovskih dirigentov, pevskih zborov in državni natečaj za nova zborovska dela. Umetniški direktor festivala je ugledni skladatelj in zborovski dirigent Ambrož Čopi, dobitnik nagrade Prešernovega sklada, ki je povezal Akademijo za glasbo v Ljubljani, JSKD RS in Univerzo na Primorskem ter poskušal zasnovati festival, ki v več pogledih pomeni presežek na področju zborovske kulture. Celostna podoba festivala izhaja iz kulturne dediščine Kopra, glavnina festivala je potekala v protokolarni dvorani z obnovljenimi baročnimi freskami, delno pa v zgodovinskih ambientih po mestu, zato bo v tem kontekstu festival predstavljen tudi v Opusu. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V Kopru je sredi marca stekel 1. mednarodni mladinski zborovski festival Aegis carminis, ki je vključeval tekmovanje zborovskih dirigentov, pevskih zborov in državni natečaj za nova zborovska dela. Umetniški direktor festivala je ugledni skladatelj in zborovski dirigent Ambrož Čopi, dobitnik nagrade Prešernovega sklada, ki je povezal Akademijo za glasbo v Ljubljani, JSKD RS in Univerzo na Primorskem ter poskušal zasnovati festival, ki v več pogledih pomeni presežek na področju zborovske kulture. Celostna podoba festivala izhaja iz kulturne dediščine Kopra, glavnina festivala je potekala v protokolarni dvorani z obnovljenimi baročnimi freskami, delno pa v zgodovinskih ambientih po mestu, zato bo v tem kontekstu festival predstavljen tudi v Opusu. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
Sloviti tenorist Jose Carreras, ki velja za enega najlepših liričnih tenorjev na svetu, bo v okviru poslovilne turneje 10.marca zadnjič nastopil v Sloveniji, v Opusu boste lahko prisluhnili pogovoru z njim o njegovi izjemni umetniški poti. V oddaji boste spoznali tudi skladbo uspešnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki je prejel prestižno nagrado Claudio Abadda in katerega dela izvajajo med drugim v Berlinski filharmoniji. Smrt v Benetkah pa je baletna predstava na Mahlerjevo glasbo, ki jo je koreografirala Valentina Turcu, ob 100. letnici mariborskega gledališča bo izvedena tudi v Cankarjevem domu, nato pa jo kot eno najboljših plesnih predstav v Evropi čaka turneja po različnih evropskih odrih. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Sloviti tenorist Jose Carreras, ki velja za enega najlepših liričnih tenorjev na svetu, bo v okviru poslovilne turneje 10.marca zadnjič nastopil v Sloveniji, v Opusu boste lahko prisluhnili pogovoru z njim o njegovi izjemni umetniški poti. V oddaji boste spoznali tudi skladbo uspešnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki je prejel prestižno nagrado Claudio Abadda in katerega dela izvajajo med drugim v Berlinski filharmoniji. Smrt v Benetkah pa je baletna predstava na Mahlerjevo glasbo, ki jo je koreografirala Valentina Turcu, ob 100. letnici mariborskega gledališča bo izvedena tudi v Cankarjevem domu, nato pa jo kot eno najboljših plesnih predstav v Evropi čaka turneja po različnih evropskih odrih. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan