Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Med slovenskimi jazzovskimi glasbeniki in glasbenicami srednje generacije, ki so se skalili in uveljavili v mednarodnem okolju, redno pa sooblikujejo tudi domačo sceno, je eden vidnejših Jure Pukl. Jazzovsko muziciranje ga je pritegnilo šele po končanem študiju klasičnega saksofona na dunajski univerzi in to tako močno, da je za devet let odšel živet in ustvarjat v najživahnejšo prestolnico kreativnega glasbenega ustvarjanja New York, izkušnje in znanstva pa je nabiral tudi na turnejah in snemanjih po vsem svetu. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2016 je v svojem rojstnem mestu Velenju obudil šolo, Kreativno jazz kliniko, ki jo je ob prelomu tisočletja vodil legendarni vibrafonist Boško Petrović. Naslednje študijsko leto ga čaka prijeten izziv, postal je profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo po 17-ih letih prizadevanj končno odprla oddelek za jazz. Pogovor bo vodila Meta Česnik
40 min
Turkizno morje in sanjska narava: Ibiza velja za enega najlepših otokov v Sredozemlju. Zaradi blagega podnebja tu uspevajo najrazličnejše vrste sadja in zelenjave. Še pred nekaj leti ni nihče razlikoval med ibiško in špansko kuhinjo, kar pa ni prav. Za ibiško kuhinjo je namreč značilna izjemna umetnost improvizacije. Meso je na jedilniku prav tako pogosto kot ribe. Pred kratkim so znova začeli rediti ogroženega črnega prašiča. V notranjosti otoka, blizu mesteca San Rafael, je vrt družine Ferrer Torres. Na njem rastejo različne sorte pomaranč, ki dozorijo v različnih letnih časih. Hčerka Maria se uči kuhati. Kmalu bo odšla študirat na celino, zato si želi, da bi lahko tudi sama pripravljala otoške jedi. Z očetom bo pripravila ribjo specialiteto in mesno enolončnico, z mamo Pepi pa pisano kmečko solato. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Caroline Haertel
26 min
Nenavadne skale, slikovite reke in številna jezera. Saška na JV Nemčije ima narave in kulture na pretek. Tako vsestranska kot regija je tudi saška kuhinja. Na eni strani hrana za reveže, na drugi prefinjene in bogate jedi, kot je *Leipziger Allerlei.* Heike in Ulrich Raupach vodita eno redkih porcelanskih delavnic v Nemčiji in sta velika ljubitelja pristnih saških jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Peter Podjavorsek
26 min
V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
31 min
Aktualne razmere v gospodarstvu, politiki in družbi bosta komentirala Zmago Jelinčič in Marko Bandelli. Zakaj notranji minister sprejema Jašo Jenulla in kaj nam bodo strateški sveti. V oddaji tudi o tem, ali je bilo težko tistim, ki so v Slovenijo prišli s priimkom na -ić. Voditelj: Igor Pirkovič
52 min
Vzhod avstrijske Štajerske je posejan z blagimi grički. V vsej Avstriji so velikonočni običaji med najlepšimi v letu. Na Štajerskem je v tem času v ospredju krepak hren. Tudi v družini Karner med velikonočnimi prazniki pripravljajo značilne jedi. "Zelene" jedi na veliki četrtek, pečenega krapa na veliki petek ter velikonočni zajtrk z blagoslovljenimi jedmi na velikonočno nedeljo. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Wilma Pradetto
26 min
Kdo bo negoval bolne in starejše? Inšpektor: V Melaminu po domače. Bodo zamrznjeni res oživljeni? Harmonika je, doma še ni. Titova Jovanka.
50 min
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
27 min
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
52 min
Bernarda in Jože gostita Jerneja Dirnbeka in Toneta Kregarja, člana skupine MI2, ki v maju pripravlja koncert v Križankah, Jernej pa je pred kratkim izdal tudi svoj tretji roman Ledena kraljica. V goste prihaja še mojstrica obrazne joge in obrazne diagnostike Savina Atai, ki se je po več letih življenja v tujini vrnila v Slovenijo. V zabavnih igrah se tokrat med seboj pomerita prijatelja pevka Nuška Drašček in igralec Domen Valič. Na glasbenem odru se predstavljajo: skupina MI2 s pesmijo Le zaspi ter Marko Vozelj z Mojstri s pesmijo Ženska si.
81 min
V studiu gostimo predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Predstavi nam zahteve, ki so jih na vlado naslovili na petkovem protestnem shodu. Nadaljujemo v Pomurju, kjer smo obiskali prašičerejsko kmetijo Mikola. Na Sejmu čebelarstva ApiSlovenija smo se z udeleženci pogovarjali o prehrani čebel, inovacijah in panjskih končnicah. Obiskali smo tudi letošnjo licitacijo vrednega lesa v Slovenj Gradcu. Ob koncu oddaje opozorimo še na potek letošnje kampanje oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP.
44 min
V oddaji Kaj dogaja? tokrat izveste vse o podražitvi vojaških projektov in pocenitvi cepiva proti covidu. Na terenu smo spremljali odzive na ukinitev birmanskih botrov, naš jezikoslovec magister Baltić pa se je posvetil definiciji sovražnega govora. V Redni rubriki nas dežurni reševalec Robi nauči postopke prve pomoči oživljanja bank, v telenoveli Palomar pa se fantje tokrat posvetijo “tistim” dnevom v mesecu. Naša gostja bo srebrna tekačica z zadnjega evropskega prvenstva Anita Horvat, ob materinskem dnevu pa bo zaskrbljenemu gledalcu svetovala Zvezdana M. Na Mali terasi skupaj pojejo prvaki koalicije, združeni v bendu Novci posili. Predstavili bodo svoj prvi singel Za nova davčna bremena.
29 min
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Z izzivom kviza Joker se bo tokrat spoprijela Darja Jernejc iz Ljubljane, ki najbolj od vsega ljubi gore. Zaposlena je na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer se ukvarja s financami naših veleposlaništev po vsem svetu. Za prijavo na kviz pa se je odločila, ko je slišala Mariovo prošnjo za vse ženske tekmovalke, naj pridejo, saj jih primankuje. Prihaja v družbi prijateljice Ane Petek.
50 min
Vizionar je oddaja, v kateri v ospredje postavljamo obrtnike in podjetnike. V njej predstavljamo zgodbe o uspehu ambicioznih posameznikov, ki navdihujejo, so drzni in vidijo v prihodnost. Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo. V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
25 min
»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo mednarodne skupnosti Bhakti Marga, ki že vrsto let deluje tudi v Sloveniji. Bhakti Marga je popotovanje iz uma v srce pod vodstvom razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Lani so v skupnosti izdali nov prevod Bhagavat Gite v slovenski jezik. Novi prevod je v marsikaterem pogledu drugačen od dosedanjih. Namen Svetovnega molitvenega dne za ženske je zavzemanje za večje razumevanje, sočutje in solidarnost med ženskami z vsega sveta. Spodbujati želi občutek skupnega namena in navdihniti ženske, da ukrepajo pri reševanju vprašanj, s katerimi se spopadajo njihove skupnosti in svet na splošno. Cilj je zgraditi pravičnejši, mirnejši in enakopravnejši svet za vse. Letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke na Tajvanu.
15 min
Alja ni navdušena samo nad videoigrami, ampak tudi nad cosplayem – izdelovanjem in oblačenjem v kostume junakov iz popkulture. Že dolgo je njena vzornica na tem področju Dora, spremlja jo na družbenih omrežjih. Alja bo Doro zdaj prvič spoznala pri igranju Catherine, ugankarske igre na temo ljubezni, duševnih stisk in izbire. Bo Dora nad igro navdušena, tako kot je Alja nad njenimi kostumi?
12 min
Bratje Vid, Lan in Luka ter njihov oče David so prepričani, da je igranje videoiger lahko zabavna dejavnost za vso družino, a pogosto se tega lotijo brez mame Mojce, saj je videoigre ne zanimajo preveč. Tokrat jo bodo s skupnimi močmi poskusili navdušiti z igro Among Us. Bo izdajalska igra končno prepričala poslednjo branilko analognega v družini?
11 min
glasba Jure Robežnik/besedilo Gregor Strniša Leta 1933 se je veduta Ljubljane za vedno spremenila - ozaljšala ali skazila, kakor za koga, jo je špica, ki je segala do neba. Nebotičnik je bil prispodoba gospodarskih ambicij in velikih ameriških vizij, ki naj bi se uresničevale tudi v takratni provincialni srednjeevropski Ljubljani, ki se je nekaj let ponašala z najvišjo stavbo v srednji Evropi. Toda Nebotičnik se je vsedel v srca Ljubljančanov, a še bolj se je v srca Slovencev vsedla mala terasa na njem: 36 let potem, ko je bil zgrajen, je Nebotičnik dobil svoj hit. Na vrhu Nebotičnika je skladba Belih vran iz leta 1969, pogosto napačno naslovljena kot Mala terasa. Pesem je bila izdana pri ZKP RTV Ljubljana. Avtor glasbe in aranžmaja je skladatelj Jure Robežnik, avtor besedila pa pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je napisal besedila tudi za številne druge slovenske popevke.
7 min
Roboti in avtomatizacija so že močno prisotni v našem vsakdanjem življenju, marsikje so postali že povsem nenadomestljivi. V prihodnosti bodo z razvojem tehnologije verjetno imeli še večjo vlogo. Kaj pa človek, bo človek postal povsem nadomestljiv? O robotih in robotiki v tokratni oddaji Ah, ta leta! z dr. Jadranom Lenarčičem, strokovnjakom z mednarodnim slovesom, ki je več kot 40 let delal na področju raziskovanja robotike, robotske kinematike, biorobotike in humanoidnih robotov.
25 min
Ob koncu razstave Marcela Valentinija so v Galeriji Vžigalica pripravili posvet, ki obravnava problematiko goljufij s ponaredki umetnin v Sloveniji. Po podatkih Interpola je namreč med organiziranimi oblikami kriminala takoj za trgovino z orožjem in mamili črni trg z umetninami, ponaredki pa v tujini dosegajo izjemno visoke, lahko tudi milijonske vrednosti. V oddaji bomo med drugim raziskali, zakaj je ponarejanje pri nas redko kaznovano, kako ga odkrivajo in kdo so slavni ponarejevalci. Pogovarjali smo se tudi s predstavniki muzejske stroke, ki še vedno opozarjajo, da potrebujemo samostojen zakon o muzejih. Možnost izobraževanja muzejskih delavcev, prevetritev kadrovske strukture, prostorske izboljšave - to je le nekaj izmed mnogih težav, ki se že desetletja kopičijo. Ogledali si bomo še, s kakšnimi avtobusi so se Ljubljančanke in Ljubljančani vozili v minulih stotih letih. Jožef Trpin je namreč v knjigi z naslovom Avtobusi in trolejbusi Ljubljane prikazal razvoj javnega mestnega prometa v naši prestolnici od leta 1927, ko se je tam zapeljal prvi avtobus, pa vse do devetdesetih let, ko so mesto preplavili novi nizkopodni avtobusi. V Cankarjevem domu smo prisluhnili koncertu orkestra Slovenske filharmonije, ki je med drugim izvedel dela avstrijskega skladatelja Georga Friedricha Haasa. Haas nam je pojasnil, kako nastaja njegova spektralna glasba. Pogovarjali pa smo se tudi s Tomom Brejcem, enim mednarodno najuspešnejših slovenskih fotografov. Prepoznan je kot odličen portretni fotograf, ki ga najemajo ugledne revije, ali pa kot režiser ustvarja oglase za priznane blagovne znamke.
30 min
V Savojskih Alpah v Franciji je nekaj najvišjih evropskih vrhov. Najvišji med njimi je Mont Blanc. Ob vznožju mogočnega vrha leži Chamonix, mondeni smučarski in gorniški kraj. Tukajšnja kuhinja temelji na hranljivem krompirju, suhem sadju in slanini. Julie Ravanel za družino pogosto pripravlja savojske jedi, medtem ko njen mož Sylvain vodi gornike po bližnjih vrhovih. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Friederike Schlumbom
26 min
V oddaji Tarča s tremi predsedniki strank, Lukom Mescem – Levica, Matejem Toninom - NSi in Tanjo Fajon – SD, ter s podpredsednikoma strank, Matejem Arčonom – Gibanje Svoboda in Alešem Hojsom – SDS. Mesec dni pred obletnico lanskih volitev je politični kapital vlade čedalje manjši, volivci čakajo ukrepe. Da se stvari v Sloveniji ne premikajo v smeri, kakršno so pričakovali po lanskih volitvah, ugotavljajo tudi v koalicijskih vrstah.
57 min
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
25 min
Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.
41 min
Slavonija je hrvaška žitnica, saj leži v rodovitni Panonski nižini. Sotočje Drave in Donave je biotsko izjemno raznovrstno. Tam je tudi naravni park Kopački rit. Slavica in Anđelko Lacković ter njun sin Srđan in snaha Tamara imajo samooskrbno biološko kmetijo. Vse, kar potrebujejo, pridelajo sami, kuhajo pa tudi za občasne obiskovalce. Slavonija slovi po nenavadnih ribjih specialitetah, kot je krap na rogovili. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Mirjana Momirovic
26 min
Provansa je najtoplejša in najbolj sončna francoska pokrajina. Zelo znana je po provansalskih zeliščih, ki jih gojijo tukaj, predvsem po rožmarinu, timijanu in šetraju. V tokratni oddaji bomo v gosteh pri Josette in Jean-Marieju Goretu iz kraja Saint-Remy-de-Provence, ki bosta za kosilo pripravila narastek tian iz sezonske zelenjave in caillette, cmoke iz blitve, mlete svinjine in jeter. Vse jedi seveda začinita z mešanico provansalskih zelišč, ki jo izdelujeta sama. Zelišč pa v Provansi ne uporabljajo samo za oplemenitenje jedi, ampak tudi za čaj, saj vsebuje veliko zdravilnih učinkovin. Jean-Marie poleg tega izdeluje hidrolat in eterično olje iz rožmarina in drugih zelišč. Ko bodo na obisk prišli otroci in vnuki, jim bosta za predjed pripravila surove marinirane bradače, glavna jed pa bo jagnjetina v omaki iz črnega vina in čokolade. Zraven se bodo lepo podali široki rezanci. Jean-Marie bo zamesil testo za pissaladière, provansalsko pico, obloženo s prepraženo čebulo, sardelnimi fileti, lovorjem in timijanom. Ker se v kuhinji ne znajde preveč, bo jed dokončala Josette. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Alix François Meier
26 min
Skupina Silence, Mitja Vrhovnik Smrekar in Drago Ivanuša so glasbeni ustvarjalci, ki so v zadnjih letih postali eni najprodornejših skladateljev scenske glasbe pri nas. V prepoznavnih tandemih z režiserji: Tomažem Pandurjem, Ivico Buljanom in Sebastijanom Horvatom so ustvarili nepozabne odrske mojstrovine. Scenska glasba je vedno v funkciji režijskega koncepta, njena glavna naloga pa je, da ustvarja čustveno atmosfero.
30 min
Dobro leto po napadu Rusije na Ukrajino o tem, kako je politiko do te vojne vodila Slovenija, kako so v tem času odmevala slovenska stališča v mednarodnem prostoru in kaj lahko vojno konča. Gostje: Janez Janša, Ernest Petrič in Bogomil Ferfila Voditelj: Igor Pirkovič
53 min
Ribič Kent Karlsson in morska biologinja Teija Aho sama živita na Berghamnu, otočku v Botnijskem zalivu. Kent s prijateljem Arnoldom že 25 let septembra in oktobra lovi male ozimice. Iz njihovih iker izdelujejo dragoceni kališki kaviar. Teija in njen enajstletni sin IIro, ki sicer hodi v šolo na celini, gresta lovit ostriže za kosilo. Vsa druga živila morajo kupovati na celini, saj na otoku ni trgovine. Teija doma naredi fileje, ki jih potem ocvre. Zraven postreže solato iz pisane zelenjave. Na obisk pride prijateljica Lisa s sosednjega otoka, da bosta skupaj pripravili večerjo. Še prej odplujeta do pekarne, kjer pečejo tunnbröd, tanek in luknjičast hrustljav kruh, ki ga lahko hranimo več mesecev. Obložen s kaviarjem, rdečo čebulo in koprom bo izvrstna predjed. Glavna jed pa bo golaž iz zajčjega mesa, pora, kolerabe in korenja, ki ga zalijeta s črnim vinom in oplemenitita s temno čokolado. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Holger Preusse
26 min
S katro za male junake. Kam bomo (po)leteli? Meso na črni listi? Dolžnost, ne užitek. ITK DC LOL.
49 min
Začetki novomeškega podjetja Hemptouch segajo v leto 2014, ko sta Silvija Špehar in Marko Sladič združila njeno strast do narave, zelišč in naravne kozmetike in njegovo strast do podjetništva in konoplje. V podjetju je danes redno zaposlenih deset ljudi, ponujajo pa petnajst različnih izdelkov za nego kože z izvlečki iz konoplje in izbranih zelišč. Ves čas so usmerjeni k trajnostnim rešitvam in razvoju; konoplja je vzgojena v Sloveniji, izdelki so veganski in zapakirani v reciklirano embalažo. Med drugim jih izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, na Češko in Nizozemsko, prodreti jim je uspelo celo na zahteven japonski trg. Za izdelke so prejeli številne ugledne mednarodne nagrade, posebej ponosni pa so na certifikat Natrue; so prva kozmetika v Sloveniji in prva CBD-kozmetika na svetu, ki je pridobila ta najstrožji certifikat naravne in organske kozmetike.
27 min
Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
51 min
Bernarda in Jože gostita kantavtorja Tomaža Domicelja, ki je pred nekaj dnevi praznoval 75-letnico, ob tej priložnosti pa bo zapel tudi venček svojih največjih uspešnic. V goste prihaja še igralka Iva Krajnc Bagola, ki je prejela Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih. V zabavnih igrah se tokrat med seboj pomerita soigralca v gledališki komediji Boeing Boeing: Gorka Berden in Jan Bučar. Na glasbenem odru nastopa še Žan Serčič s Šakali, ki predstavlja novo pesem Pusti mi spomin.
80 min
Spoznali boste mlade čebelarje iz loške doline ter prvega abasadorja, ki dela na kemijskem inštitutu Slovenije. Šli bomo na tolminsko, kjer so predstavili pomen pobude za vpis drežniške koze v register nesnovne kulturne dediščine. Spregovorili bomo o podlubnikih, ki so se ponovno nevarno namnožili.V Državnem svetu je pred dnevi potekal posvet o vplivih populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Kmetje se pritožujejo, da je velikih zveri pri nas preveč in zahtevajo omejitev njihovega števila. V Portorožu je potekal jubilejni 25-ti festival malvazije, šli smo tudi do mlade vinarke v Neblem.
43 min
V Kaj dogaja? tokrat govorimo o praznih bankah, osvobojenem Bavčarju in prometu na Baliju. Na terenu smo raziskovali nova razmerja na trgu delovne sile, naš analitik Admir pa se je lotil slovenskih športnih uspehov. V Redni rubriki smo gostili najbolj kul tehno matematika ta hip, ki nam je predstavil število pi, v telenoveli Palomar pa smo končno našli vir vse korupcije v domači politiki. Naša gostja bo izvrstna mlada gledališka in filmska igralka Ajda Smrekar. Na Mali terasi pa svoje vozniške sposobnosti brani legendarni Stari Smolar s hitom Jaz ne grem na trolo.
31 min
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Svoje znanje in srečo bo preizkusil David Petelin iz Ljubljane. Je dr. zgodovine in trenutno zaključuje še magisterij prava. David je avtor mnogih člankov in knjig, njegovo najljubše področje je zgodovina Ljubljane. Z očetom že 30 let igrata tenis, tokrat pa bosta skupaj tekmovala proti Jokerju in videli bomo, kdo bo močnejši nasprotnik.
49 min
Ključ do uspeha je tehnološki razvoj in hitro prilagajanje potrebam na trgu z novimi izdelki, pravijo v družinskem podjetju Medle, vodilnem proizvajalcu senčil. Nekdanje servisno podjetje za montiranje rolet ima danes 200 zaposlenih. Uspešno so razvili kulturo inoviranja, vztrajajo pri enoizmenskem delu ter prisegajo na trdne in poštene odnose s partnerji in sodelavci.
25 min
V ponedeljek, 20. februarja so v Budistični skupnosti Dharmaling praznovali losar. Losar je tibetansko novo leto, ki ga v skladu z budistično tradicijo obeležujejo petnajst dni. To je čas, ko naredijo prostor novim izkušnjam, novemu znanju in napredovanju v duhovnem smislu. Čuječnost, pogosto opisana tudi kot ''osredotočena pozornost'', je duševno stanje, v katerem smo brez pretiranega presojanja popolnoma prisotni v sedanjem trenutku in vključeni vanj. Zakaj pa je to dobro?
15 min
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
7 min
V življenju se nas lahko dotakne marsikaj, a nič ni prijetnejšega in bolj pomirjujočega od iskrenega dotika sočloveka. Od petih čutil, ki jih premoremo ljudje, je dotik morda najbolj spregledan, a obenem verjetno najpomembnejši. Ključen je pri tem, kako dojemamo svet. Poleg tega imajo dotiki, objemi in poljubi pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Kljub temu pa se zdi, da se ne znamo več dotikati drug drugega, da se dotikov bojimo ali pa nam zanje preprosto zmanjka časa. O pomenu dotikov v našem življenju se bo voditeljica Helena Pirc pogovarjala s psihologom z dr. Aleksandrom Zadelom. Dotikanje izginja tudi iz zdravstvenih in varstvenih ustanov, čeprav je ravno tam mnogokrat najbolj potreben. Tega se zaveda tudi zdravnica Iwona Ewa Kosi, ki se brez strahu dotakne svojih pacientov. Obiskali smo jo v Koroškem domu starostnikov. Na koncu bomo spoznali še osebe z gluhoslepoto, za katere je dotik glavno sredstvo sporazumevanja in okno v svet. Slovenija je v letu 2021 postala tudi prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo Republike Slovenije.
25 min
Natančno smo si ogledali podelitev oskarjev, ki je po lanski klofuti in 10-letni prepovedi udeležbe Willu Smithu minila brez pretresov. Slava je tokrat pripadla filmu Vse povsod naenkrat, ki je domov odnesel sedem zlatih kipcev. S filmsko kritičarko Ano Jurc smo se med drugim pogovarjali, zakaj je prav ta film postal nesporni zmagovalec in zakaj so nekateri favoriti ostali brez nagrad. Obiskali smo tudi Festival dokumentarnega filma, ki te dni poteka v Ljubljani. Letos sta v ospredju predvsem okoljska problematika in tematika v povezavi s človekovimi pravicami. Predstavljamo prvo monografijo o ladji Rex, v kateri je med drugim pojasnjeno tudi, zakaj je bila čezoceanka najžlahtnejša uresničitev Mussolinijevih režimskih sanj. Kako se pričevalci in strokovnjaki spominjajo Rexa, najhitrejše čezoceanke na svetu, ki so jo leto dni po kapitulaciji Italije med Koprom in Izolo raketirali zavezniki? Predstavljamo še zanimivo zgodbo intermedijske umetnice Aphre Tesla. Predlanskim je sprejela vabilo na rezidenco v Narvi v Estoniji, da bi ustvarjala z estonskim umetnikom Jevgenijem Zolotkom, ki pa je kasneje zanikal njeno soavtorstvo in onemogočil odkup njenega dela v stalno zbirko estonskega narodnega muzeja umetnosti. A Aphra Tesla: Operacijski Sistem je premlel podatke in se kreativno zoperstavil krivici z deli, ki so zdaj na ogled v Galeriji Ravne na razstavi Transverzala si.zif in v galeriji Velenje v okviru razstave KonSekvence - Fragmenti možnega ekosistema.
28 min
Ribič Kent Karlsson in morska biologinja Teija Aho sama živita na Berghamnu, otočku v Botnijskem zalivu. Kent s prijateljem Arnoldom že 25 let septembra in oktobra lovi male ozimice. Iz njihovih iker izdelujejo dragoceni kališki kaviar. Teija in njen enajstletni sin IIro, ki sicer hodi v šolo na celini, gresta lovit ostriže za kosilo. Vsa druga živila morajo kupovati na celini, saj na otoku ni trgovine. Teija doma naredi fileje, ki jih potem ocvre. Zraven postreže solato iz pisane zelenjave. Na obisk pride prijateljica Lisa s sosednjega otoka, da bosta skupaj pripravili večerjo. Še prej odplujeta do pekarne, kjer pečejo tunnbröd, tanek in luknjičast hrustljav kruh, ki ga lahko hranimo več mesecev. Obložen s kaviarjem, rdečo čebulo in koprom bo izvrstna predjed. Glavna jed pa bo golaž iz zajčjega mesa, pora, kolerabe in korenja, ki ga zalijeta s črnim vinom in oplemenitita s temno čokolado. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Holger Preusse
26 min
V Tarči - zahteva slovenskega nevrokirurga za nakazilo honorarja v Hongkong odpira številna vprašanja. Kaj so v Kliničnem centru vedeli, kako razširjena je taka praksa, kakšno je ozadje te afere in kakšen politični kontekst? Objavljamo nove informacije in nova pričevanja.
55 min
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
25 min
Na jugovzhodu Kube leži regija Las Tunas, kjer pridelajo večino sladkornega trsa na tem karibskem otoku. Del tega pomembnega izvoznega blaga še vedno sekajo ročno. Argelio Marrero Pérez je machetero, sekač sladkornega trsa. Da bi zmogel težaško delo, žena skuha rumeni riž s piščancem, ob prav posebni priložnosti pa še krepčilen svinjski frikase. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
26 min
Karelija stara kulturna krajina na severu Evrope, ki danes skoraj v celoti pripada Rusiji. Potem ko so bili karelijščina in običaji v sovjetskih časih prepovedani, se počasi vračajo v vsakdanjik, prav tako karelijske jedi, kot so kalitki, kalakuko in enolončnice, ki jih kuhajo v peči na drva. Roman Leontjev je lončar in v ta namen izdeluje glineno posodo. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
26 min
Gradnja zahodnega dela kanalizacijskega kanala C0 na območju vodarn Kleče in Šentvid, ki predstavljata glavni vodni vir za oskrbo Ljubljane, poteka brez pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, vendar s pomočjo policije in varnostnikov. Prebivalci Ljubljane se zato upravičeno sprašujejo, kakšno vodo bodo pili, če bodo nekega dne kanalizacijske cevi počile. O tem v tokratni oddaji Arena z Vido Petrovčič in gosti.
53 min
Lahko dostopna omama. Rdeči panterji. (Ne)ideološke odločitve. Karolina. Padec med zvezde.
49 min
Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje
27 min
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
55 min
