Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji poskušamo čim bolj celovito osvetliti teme, ki jih izbiramo med teološkimi, etičnimi in antropološkimi vsebinami. Teme umeščamo v aktualni kulturni in civilizacijski prostor ob primerjavi različnih religioznih sistemov.
V oddaji v studiu gostimo več gostov, ki so strokovnjaki z različnih področij in z različnimi pogledi na obravnavano temo.
Človek je od nekdaj globoko povezan s hrano. Z njo dobimo potrebne snovi za življenje, prek hrane pa tudi izražamo odnos do sveta, pripadnost skupnosti, spomin, vero in celo smisel življenja. Hrana in vse, kar je povezano z njo – prehranjevanje, zdravje, diete, obredi, nasveti, prepovedi – je ena največkrat omenjenih, opisanih in raziskovanih tem na svetu, tako v poljudnih kot tudi v antropoloških, etničnih, religioznih in medijskih virih. Kaj pove sodobni odnos do hrane o človekovem duhovnem iskanju? Katere izzive ponujajo verske tradicije in zakaj je hrana veliko več kot le kalorije?
Človek je od nekdaj globoko povezan s hrano. Z njo dobimo potrebne snovi za življenje, prek hrane pa tudi izražamo odnos do sveta, pripadnost skupnosti, spomin, vero in celo smisel življenja. Hrana in vse, kar je povezano z njo – prehranjevanje, zdravje, diete, obredi, nasveti, prepovedi – je ena največkrat omenjenih, opisanih in raziskovanih tem na svetu, tako v poljudnih kot tudi v antropoloških, etničnih, religioznih in medijskih virih. Kaj pove sodobni odnos do hrane o človekovem duhovnem iskanju? Katere izzive ponujajo verske tradicije in zakaj je hrana veliko več kot le kalorije?
Ali je vprašanje: "Kakšno Cerkev hočem?" res izraz skrbi za prihodnost skupnosti ali nakazuje nevarnost, da posameznik lastne želje postavlja nad temeljne vrednote evangelija? Tak pristop lahko spodbuja dialog in pomaga bolje razumeti potrebe vernikov in mesto skupnosti v sodobni družbi, hkrati pa vabi k razmisleku, kako lahko Cerkev postane prostor širšega povezovanja občestva, ki živi iz vere in tradicije ter ima skupno odgovornost.
Ali je vprašanje: "Kakšno Cerkev hočem?" res izraz skrbi za prihodnost skupnosti ali nakazuje nevarnost, da posameznik lastne želje postavlja nad temeljne vrednote evangelija? Tak pristop lahko spodbuja dialog in pomaga bolje razumeti potrebe vernikov in mesto skupnosti v sodobni družbi, hkrati pa vabi k razmisleku, kako lahko Cerkev postane prostor širšega povezovanja občestva, ki živi iz vere in tradicije ter ima skupno odgovornost.
Mineva pet let od pojava pandemije covida 19, ki še vedno odmeva – tudi v dojemanju vere, duhovnosti, vloge verskih skupnosti in ne nazadnje religije na splošno. Omejitve javnega življenja, liturgija na digitalnih platformah, porast bivanjskih vprašanj in odkrivanje vloge občestva so preizkušnje, ki so pretresale vsakdan. Kaj smo se v tistem času naučili in katere izzive nam je razkrila kriza? So se verujoči in širša družba spremenili ali le prilagodili? Je čas za refleksijo ali preprosto za korak naprej?
Mineva pet let od pojava pandemije covida 19, ki še vedno odmeva – tudi v dojemanju vere, duhovnosti, vloge verskih skupnosti in ne nazadnje religije na splošno. Omejitve javnega življenja, liturgija na digitalnih platformah, porast bivanjskih vprašanj in odkrivanje vloge občestva so preizkušnje, ki so pretresale vsakdan. Kaj smo se v tistem času naučili in katere izzive nam je razkrila kriza? So se verujoči in širša družba spremenili ali le prilagodili? Je čas za refleksijo ali preprosto za korak naprej?
Obdobje svetega leta je v katoliški cerkvi posebna priložnost za duhovno obnovo, pokoro in prejem milosti. Kako lahko ta čas prinese konkretne spremembe v življenje vernika in skupnosti? Kako se izogniti skušnjavi, da bi ostali samo pri lepih besedah in zunanjih znamenjih svetega leta in zakaj si papež Frančišek želi, da postanemo romarji upanja?
Obdobje svetega leta je v katoliški cerkvi posebna priložnost za duhovno obnovo, pokoro in prejem milosti. Kako lahko ta čas prinese konkretne spremembe v življenje vernika in skupnosti? Kako se izogniti skušnjavi, da bi ostali samo pri lepih besedah in zunanjih znamenjih svetega leta in zakaj si papež Frančišek želi, da postanemo romarji upanja?
Po prepričanju kristjanov je Jezusovo rojstvo vrhunec časa in zgodovine, pomeni konec Stare in začetek Nove zaveze. Jezusovo rojstvo je vzpostavilo povsem nov odnos med Bogom in ljudmi in posledično med vsemi nami. Jezus ni literarni junak ali mit. Poročilo o njegovem rojstvu se ne začne, kot se začenjajo pravljice: »Nekoč, pred davnimi časi,« ampak nam je evangelist Luka zapustil zgodovinska dejstva o času in kraju njegovega rojstva. Krščanstvo se je in se še vedno širi po svetu predvsem kot novica o rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. V pogovoru sodelujejo igralka Milada Kalezić, alpinist Andrej Štremfelj, ljubiteljska etnologinja Alenka Veber in stalni diakon Matic Vidic.
Po prepričanju kristjanov je Jezusovo rojstvo vrhunec časa in zgodovine, pomeni konec Stare in začetek Nove zaveze. Jezusovo rojstvo je vzpostavilo povsem nov odnos med Bogom in ljudmi in posledično med vsemi nami. Jezus ni literarni junak ali mit. Poročilo o njegovem rojstvu se ne začne, kot se začenjajo pravljice: »Nekoč, pred davnimi časi,« ampak nam je evangelist Luka zapustil zgodovinska dejstva o času in kraju njegovega rojstva. Krščanstvo se je in se še vedno širi po svetu predvsem kot novica o rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. V pogovoru sodelujejo igralka Milada Kalezić, alpinist Andrej Štremfelj, ljubiteljska etnologinja Alenka Veber in stalni diakon Matic Vidic.
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi. Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi. Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
Predor, ki ga je na svojem 45. apostolskem potovanju po Jugozahodni Aziji in Oceaniji v Džakarti obiskal papež Frančišek, povezuje mošejo s katoliško katedralo in je simbol prijateljstva, dialoga in srečanja. Na svojem najdaljšem potovanju se je papež srečal s predstavniki različnih verstev ter obiskal živahne katoliške skupnosti na Papui Novi Gvineji in v Vzhodnem Timorju. V Singapurju je pozval k prizadevanjem za uravnotežen in trajnostni razvoj. Več o ključnih poudarkih obiska pa v tokratni oddaji.
Predor, ki ga je na svojem 45. apostolskem potovanju po Jugozahodni Aziji in Oceaniji v Džakarti obiskal papež Frančišek, povezuje mošejo s katoliško katedralo in je simbol prijateljstva, dialoga in srečanja. Na svojem najdaljšem potovanju se je papež srečal s predstavniki različnih verstev ter obiskal živahne katoliške skupnosti na Papui Novi Gvineji in v Vzhodnem Timorju. V Singapurju je pozval k prizadevanjem za uravnotežen in trajnostni razvoj. Več o ključnih poudarkih obiska pa v tokratni oddaji.
Zdi se, da sodobni človek vse pogosteje išče smisel in etične smernice zunaj tradicionalnih verskih okvirov, kar lahko močno vpliva na posameznika in družbo. Medtem ko nekateri najdejo svobodo v individualnem raziskovanju, drugi lahko občutijo osamljenost in pomanjkanje moralnih usmeritev. Je duhovnost brez religije le prehodna stopnja ali v tem lahko vidimo trajno spremembo in napredek sodobnih družb?
Zdi se, da sodobni človek vse pogosteje išče smisel in etične smernice zunaj tradicionalnih verskih okvirov, kar lahko močno vpliva na posameznika in družbo. Medtem ko nekateri najdejo svobodo v individualnem raziskovanju, drugi lahko občutijo osamljenost in pomanjkanje moralnih usmeritev. Je duhovnost brez religije le prehodna stopnja ali v tem lahko vidimo trajno spremembo in napredek sodobnih družb?
Marija, Jezusova mati, ima izjemno pomembno mesto v Katoliški cerkvi zaradi svoje bližine Bogu in močne vloge priprošnjice. Marijina materinska ljubezen in predanost Božji volji vedno znova navdihujeta, obstajajo pa tudi pomisleki, da čezmerni poudarek Marijine osebnosti lahko zasenči bistvo vere in celo vodi v malikovanje. Pa vendarle nas v dobi, v kateri prevladujeta individualizem in materializem, Marijina življenjska zgodba opominja na moč vere, poguma in brezpogojne ljubezni, ki jih potrebuje tudi, ali pa še zlasti današnji svet.
Marija, Jezusova mati, ima izjemno pomembno mesto v Katoliški cerkvi zaradi svoje bližine Bogu in močne vloge priprošnjice. Marijina materinska ljubezen in predanost Božji volji vedno znova navdihujeta, obstajajo pa tudi pomisleki, da čezmerni poudarek Marijine osebnosti lahko zasenči bistvo vere in celo vodi v malikovanje. Pa vendarle nas v dobi, v kateri prevladujeta individualizem in materializem, Marijina življenjska zgodba opominja na moč vere, poguma in brezpogojne ljubezni, ki jih potrebuje tudi, ali pa še zlasti današnji svet.
Vprašanje, kako lahko religije in verske skupnosti prispevajo k reševanju okoljskih izzivov, je izjemno pomembno zaradi njihovega moralnega vpliva in široke družbene mreže. S svojo avtoriteto lahko verske skupnosti spodbujajo razumevanje varovanja okolja kot moralno dolžnost, zelene teologije pa vernike navdihujejo k trajnostnemu ravnanju. Razumeti je treba tudi to, da se lahko verniki znotraj posameznih skupnosti srečujejo s pomisleki glede svojih prioritet in razdeljevanja virov ali pa se na primer ne strinjajo z okoljskimi pobudami, ki jih razumejo kot zgolj politične. Kako torej najti skupno pot?
Vprašanje, kako lahko religije in verske skupnosti prispevajo k reševanju okoljskih izzivov, je izjemno pomembno zaradi njihovega moralnega vpliva in široke družbene mreže. S svojo avtoriteto lahko verske skupnosti spodbujajo razumevanje varovanja okolja kot moralno dolžnost, zelene teologije pa vernike navdihujejo k trajnostnemu ravnanju. Razumeti je treba tudi to, da se lahko verniki znotraj posameznih skupnosti srečujejo s pomisleki glede svojih prioritet in razdeljevanja virov ali pa se na primer ne strinjajo z okoljskimi pobudami, ki jih razumejo kot zgolj politične. Kako torej najti skupno pot?
Leta 2022 so bili v Katoliški cerkvi v Sloveniji 704 škofijski duhovniki, kar je 17 manj kot leta 2021. Njihova povprečna starost je bila dobrih 63 let. Staranje duhovnikov in dejstvo, da je na novih duhovnih poklicev zgolj za vzorec, marsikaterega vernika navdaja z občutki zaskrbljenosti in negotovosti. Kljub nespodbudnim okoliščinam pa se zdi, da se Cerkev na Slovenskem na stanje, ko bo marsikatera župnija žal ostala brez duhovnika, pripravlja slabo, predvsem pa nesistematično. O tem, kakšna prihodnost nas čaka in kako se nanjo pripraviti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Leta 2022 so bili v Katoliški cerkvi v Sloveniji 704 škofijski duhovniki, kar je 17 manj kot leta 2021. Njihova povprečna starost je bila dobrih 63 let. Staranje duhovnikov in dejstvo, da je na novih duhovnih poklicev zgolj za vzorec, marsikaterega vernika navdaja z občutki zaskrbljenosti in negotovosti. Kljub nespodbudnim okoliščinam pa se zdi, da se Cerkev na Slovenskem na stanje, ko bo marsikatera župnija žal ostala brez duhovnika, pripravlja slabo, predvsem pa nesistematično. O tem, kakšna prihodnost nas čaka in kako se nanjo pripraviti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Kako žalovati na »pravilen način« in zakaj je to pomembno? Žalovanje je univerzalni proces in ne izbira letnih časov, prav pomlad pa lahko celo poudari kontrast med porajanjem novega življenja v naravi in izgubo, ki jo doživlja posameznik. Žalovanja ne občutimo le ob smrti ljubljene osebe, temveč tudi, ko se konča neko življenjsko obdobje, ko pogine hišni ljubljenček in celo ob izgubi predmeta. Spomnite se, kako ste se počutili, ko se vam je uničil mobilni telefon. Nam lahko vera in raziskovanje duhovnosti pomagata na poti žalovanja ali sta morda ovira? Obstajajo ''pravi načini'' žalovanja? Taka vprašanja bomo našim gostom zastavljali v oddaji Sveto in svet.
Kako žalovati na »pravilen način« in zakaj je to pomembno? Žalovanje je univerzalni proces in ne izbira letnih časov, prav pomlad pa lahko celo poudari kontrast med porajanjem novega življenja v naravi in izgubo, ki jo doživlja posameznik. Žalovanja ne občutimo le ob smrti ljubljene osebe, temveč tudi, ko se konča neko življenjsko obdobje, ko pogine hišni ljubljenček in celo ob izgubi predmeta. Spomnite se, kako ste se počutili, ko se vam je uničil mobilni telefon. Nam lahko vera in raziskovanje duhovnosti pomagata na poti žalovanja ali sta morda ovira? Obstajajo ''pravi načini'' žalovanja? Taka vprašanja bomo našim gostom zastavljali v oddaji Sveto in svet.
V pretiranem hlastanju za srečo in brezmejnim veseljem sodobni človek vse bolj odriva misel na bolečino in trpljenje. Trpljenja se boji, saj je to zanj eno od najneprijetnejših življenjskih občutij. Krščanstvu lastna je misel, da je trpljenje Božjega sina osmislilo trpljenje slehernega človeka in mu omogočilo novo neminljivo upanje. Več o (ne)smislu trpljenja pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V pretiranem hlastanju za srečo in brezmejnim veseljem sodobni človek vse bolj odriva misel na bolečino in trpljenje. Trpljenja se boji, saj je to zanj eno od najneprijetnejših življenjskih občutij. Krščanstvu lastna je misel, da je trpljenje Božjega sina osmislilo trpljenje slehernega človeka in mu omogočilo novo neminljivo upanje. Več o (ne)smislu trpljenja pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Digitalne tehnologije z lažjim dostopom do duhovnih vsebin, učenj in meditacij lahko odpirajo vrata globljemu duhovnemu raziskovanju ter spodbujajo povezovanje duhovnih skupnosti po svetu. Praksa pa je pokazala, da lahko čezmerna uporaba digitalnih naprav in virtualnih platform vodi v odtujenost, površnost in celo zasvojenost s tehnologijo. Vse to seveda slabi duševno in duhovno zdravje posameznika vse pogostejša vsebinsko prazna sporočila in nekritično sprejemanje vsebin pa izkrivljajo resnico in razvrednotijo globino duhovnih praks. Ali lahko torej umetna inteligenca ali virtualna resničnost (po)nudita iskreno duhovno izkušnjo in ali smo ljudje sploh zmožni uporabljati sodobno tehnologijo na zdrav način?
Digitalne tehnologije z lažjim dostopom do duhovnih vsebin, učenj in meditacij lahko odpirajo vrata globljemu duhovnemu raziskovanju ter spodbujajo povezovanje duhovnih skupnosti po svetu. Praksa pa je pokazala, da lahko čezmerna uporaba digitalnih naprav in virtualnih platform vodi v odtujenost, površnost in celo zasvojenost s tehnologijo. Vse to seveda slabi duševno in duhovno zdravje posameznika vse pogostejša vsebinsko prazna sporočila in nekritično sprejemanje vsebin pa izkrivljajo resnico in razvrednotijo globino duhovnih praks. Ali lahko torej umetna inteligenca ali virtualna resničnost (po)nudita iskreno duhovno izkušnjo in ali smo ljudje sploh zmožni uporabljati sodobno tehnologijo na zdrav način?
V Ljubljani so ob koncu preteklega leta pripravili Evropsko srečanje mladih. Gre za veliko molitveno srečanje, na katerem se je zbralo več kot 5000 udeležencev iz različnih evropskih držav. Mladi in obiskovalci iz Slovenije, skupaj naj bi jih bilo 8000, so ob večernih molitvah za mir dodobra napolnili športno dvorano Stožice. Kljub tako številčni udeležbi, pa se zdi, da dogodek ni sprožil niti približno tako velikega medijskega zanimanja, kot ga je bila deležna javna molitev rožnega venca, ob kateri se je 16. oktobra, in potem še dvakrat, na Kongresnem trgu v Ljubljani, zbralo vsega dobrih 200 udeležencev. V čem je razlika med dogodkoma in predvsem med javnim odzivom, kaj je molitev in ali sodi na javno mesto, kakšno je njeno sporočilo za svet in Cerkev, ali je njeno sporočilo tudi politično, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V Ljubljani so ob koncu preteklega leta pripravili Evropsko srečanje mladih. Gre za veliko molitveno srečanje, na katerem se je zbralo več kot 5000 udeležencev iz različnih evropskih držav. Mladi in obiskovalci iz Slovenije, skupaj naj bi jih bilo 8000, so ob večernih molitvah za mir dodobra napolnili športno dvorano Stožice. Kljub tako številčni udeležbi, pa se zdi, da dogodek ni sprožil niti približno tako velikega medijskega zanimanja, kot ga je bila deležna javna molitev rožnega venca, ob kateri se je 16. oktobra, in potem še dvakrat, na Kongresnem trgu v Ljubljani, zbralo vsega dobrih 200 udeležencev. V čem je razlika med dogodkoma in predvsem med javnim odzivom, kaj je molitev in ali sodi na javno mesto, kakšno je njeno sporočilo za svet in Cerkev, ali je njeno sporočilo tudi politično, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V času našega bivanja se srečujemo z mnogimi prelomnicami, ki odražajo zapletenost naših življenj in sovpadejo z bolj ali manj ukoreninjenimi šegami, navadami in obredi ter duhovnimi prepričanji. Ta kompleksna vez med običaji in duhovnostjo odpira vprašanja o vplivu življenjskih prelomnic na nas, s tem pa na našo družbo, zato vedno znova premišljujemo o razmerju med tradicijo in sodobnostjo. Kaj to pomeni za nas danes, pa v oddaji Sveto in svet.
V času našega bivanja se srečujemo z mnogimi prelomnicami, ki odražajo zapletenost naših življenj in sovpadejo z bolj ali manj ukoreninjenimi šegami, navadami in obredi ter duhovnimi prepričanji. Ta kompleksna vez med običaji in duhovnostjo odpira vprašanja o vplivu življenjskih prelomnic na nas, s tem pa na našo družbo, zato vedno znova premišljujemo o razmerju med tradicijo in sodobnostjo. Kaj to pomeni za nas danes, pa v oddaji Sveto in svet.
Zaradi vedno boljše informiranosti se zdi, da z vsako novo krizo hitreje pozabimo prejšnjo. Koronavirusno bolezen je na naslovnicah čez noč zamenjala vojna v Ukrajini, pozornost ji je v zadnjem mesecu ukradel spopad na Bližnjem Vzhodu. Roko pozornosti so si podajale naravne nesreče: potres v Maroku, poplave v Libiji. V živo so nas prizadele ujme v Sloveniji. Julijskemu vetru in toči so sledile avgustovske poplave, ko smo začutili, kako krhka in minljiva ter pogosto navidezna je naša varnost. Nemir v naša srca prinašajo številke o ilegalnih migrantih, o vedno večji draginji in ohlajanju gospodarstva. O tem, kako na vse to odgovarjajo v Karitas se bomo, natanko teden dni pred 33. dobrodelnim koncertom Klic dobrote, pogovarjali v tokratni oddaji Sveto in svet.
Zaradi vedno boljše informiranosti se zdi, da z vsako novo krizo hitreje pozabimo prejšnjo. Koronavirusno bolezen je na naslovnicah čez noč zamenjala vojna v Ukrajini, pozornost ji je v zadnjem mesecu ukradel spopad na Bližnjem Vzhodu. Roko pozornosti so si podajale naravne nesreče: potres v Maroku, poplave v Libiji. V živo so nas prizadele ujme v Sloveniji. Julijskemu vetru in toči so sledile avgustovske poplave, ko smo začutili, kako krhka in minljiva ter pogosto navidezna je naša varnost. Nemir v naša srca prinašajo številke o ilegalnih migrantih, o vedno večji draginji in ohlajanju gospodarstva. O tem, kako na vse to odgovarjajo v Karitas se bomo, natanko teden dni pred 33. dobrodelnim koncertom Klic dobrote, pogovarjali v tokratni oddaji Sveto in svet.
Kakovostno vodenje verske skupnosti je bistvenega pomena za negovanje duhovnosti, spodbujanje zaupanja in krepitev občutka pripadnosti, pa tudi za zagotavljanje dolgoročne vitalnosti skupnosti in njenega pozitivnega vpliva na posameznike in svet. Kdaj pa je voditelj dober, kako se učinkovitost vodenja kaže v kriznih trenutkih in zakaj ni dovolj, da skupnost povezuje le Božja beseda?
Kakovostno vodenje verske skupnosti je bistvenega pomena za negovanje duhovnosti, spodbujanje zaupanja in krepitev občutka pripadnosti, pa tudi za zagotavljanje dolgoročne vitalnosti skupnosti in njenega pozitivnega vpliva na posameznike in svet. Kdaj pa je voditelj dober, kako se učinkovitost vodenja kaže v kriznih trenutkih in zakaj ni dovolj, da skupnost povezuje le Božja beseda?
Ob predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se odpirajo številna filozofska, sociološka, etična, zdravstvena in verska vprašanja o našem odnosu do življenja in zlasti umiranja. V oddaji bomo pogledali, kakšni so razlogi za to, da se moramo o teh vprašanjih sploh pogovarjati, kako dojemamo svetost življenja, kakšno mesto dajemo človekovi svobodi, ter kaj delamo kot družba, da bosta tudi staranje in hudo trpljenje znosna in humana.
Ob predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se odpirajo številna filozofska, sociološka, etična, zdravstvena in verska vprašanja o našem odnosu do življenja in zlasti umiranja. V oddaji bomo pogledali, kakšni so razlogi za to, da se moramo o teh vprašanjih sploh pogovarjati, kako dojemamo svetost življenja, kakšno mesto dajemo človekovi svobodi, ter kaj delamo kot družba, da bosta tudi staranje in hudo trpljenje znosna in humana.
Svetniški kandidat škof Anton Vovk je vodil ljubljansko škofijo v zahtevnih letih po drugi svetovni vojni. Pod njegovim vodstvom je Cerkvi kljub napadom in oviram uspelo ohraniti avtonomijo in je partijski strukturi nudila edino alternativo. Vrhunec napadov na škofa Vovka je bil poskus zažiga, 20. januarja 1952, na železniški postaji v Novem mestu. Mnogi verniki so v njem že takrat prepoznali mučenca za vero, za mnoge pa je še danes simbol pokončnosti, neomajnosti in kljubovanja.
Svetniški kandidat škof Anton Vovk je vodil ljubljansko škofijo v zahtevnih letih po drugi svetovni vojni. Pod njegovim vodstvom je Cerkvi kljub napadom in oviram uspelo ohraniti avtonomijo in je partijski strukturi nudila edino alternativo. Vrhunec napadov na škofa Vovka je bil poskus zažiga, 20. januarja 1952, na železniški postaji v Novem mestu. Mnogi verniki so v njem že takrat prepoznali mučenca za vero, za mnoge pa je še danes simbol pokončnosti, neomajnosti in kljubovanja.
Ali ženske bolj ali manj ali samo na drugačen način doživljamo duhovnost in ponotranjimo vero? Kako in ali sploh osebna izkušnja ženskosti oblikuje duhovna prepričanja in prakse ter ali ima sodobna ženska, pogosto v različnih življenjskih vlogah in s številnimi odgovornostmi, sploh prostor in čas za razvoj osebne duhovnosti? O tem se bomo pogovarjale – da, tokrat same ženske – v oddaji Sveto in svet.
Ali ženske bolj ali manj ali samo na drugačen način doživljamo duhovnost in ponotranjimo vero? Kako in ali sploh osebna izkušnja ženskosti oblikuje duhovna prepričanja in prakse ter ali ima sodobna ženska, pogosto v različnih življenjskih vlogah in s številnimi odgovornostmi, sploh prostor in čas za razvoj osebne duhovnosti? O tem se bomo pogovarjale – da, tokrat same ženske – v oddaji Sveto in svet.
Še vedno je pogost stereotip, da je v Cerkvi duhovnost domena posvečenih, duhovnikov in redovnikov. Ti, po prepričanju mnogih, skrbijo predvsem za duhovne potrebe žensk in otrok, medtem ko je »duhovnost« mož skrčena na fizična opravila okoli cerkve. Pred 15 leti se je začelo tudi v Sloveniji prebujati zavedanje, da je moški že po krstu poklican, da je družinski duhovni vodja, deležen duhovniške, kraljevske in preroške službe. V tem času so nastale številne skupine mož, ki gojijo moško duhovnost, se odpravljajo na odmike za moške, moškost preizkušajo v divjini in se učijo, da so Božji sinovi, med seboj pa bratje.
Še vedno je pogost stereotip, da je v Cerkvi duhovnost domena posvečenih, duhovnikov in redovnikov. Ti, po prepričanju mnogih, skrbijo predvsem za duhovne potrebe žensk in otrok, medtem ko je »duhovnost« mož skrčena na fizična opravila okoli cerkve. Pred 15 leti se je začelo tudi v Sloveniji prebujati zavedanje, da je moški že po krstu poklican, da je družinski duhovni vodja, deležen duhovniške, kraljevske in preroške službe. V tem času so nastale številne skupine mož, ki gojijo moško duhovnost, se odpravljajo na odmike za moške, moškost preizkušajo v divjini in se učijo, da so Božji sinovi, med seboj pa bratje.
Duhovna in verska oskrba starejših je pomemben, a vendarle dostikrat nekoliko spregledan del skrbi za starejše. Z leti postaja tudi naše telo vse bolj utrujeno in bolno, zato se zlahka ujamemo v skrb za predvsem telesni del življenja, čeprav kaže, da je duhovna oskrba – morda s staranjem toliko bolj – ključnega pomena. Pomaga nam lahko pri spopadanju z izzivi staranja, iskanju smisla življenja in ohranjanju dobrega duševnega zdravja, hkrati pa daje občutek socialne podpore in povezanosti. O vlogi in izzivih sodobne duhovne in verske oskrbe se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Duhovna in verska oskrba starejših je pomemben, a vendarle dostikrat nekoliko spregledan del skrbi za starejše. Z leti postaja tudi naše telo vse bolj utrujeno in bolno, zato se zlahka ujamemo v skrb za predvsem telesni del življenja, čeprav kaže, da je duhovna oskrba – morda s staranjem toliko bolj – ključnega pomena. Pomaga nam lahko pri spopadanju z izzivi staranja, iskanju smisla življenja in ohranjanju dobrega duševnega zdravja, hkrati pa daje občutek socialne podpore in povezanosti. O vlogi in izzivih sodobne duhovne in verske oskrbe se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Življenje katoliških vernikov je v zadnjih letih poleg procesov sekularizacije, individualizacije ter prevladujoče potrošniške miselnosti dodatno prizadela koronavirusna bolezen. Kot so pokazali podatki v Letnem poročilu Katoliške cerkve na Slovenskem za leto 2022, se to kaže tudi v upadu in spremembah verskega življenja. O cerkvenih in družbenih razlogih za trenutno stanje ter o viziji, ki jo nakazuje sinoda o sinodalnosti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet
Življenje katoliških vernikov je v zadnjih letih poleg procesov sekularizacije, individualizacije ter prevladujoče potrošniške miselnosti dodatno prizadela koronavirusna bolezen. Kot so pokazali podatki v Letnem poročilu Katoliške cerkve na Slovenskem za leto 2022, se to kaže tudi v upadu in spremembah verskega življenja. O cerkvenih in družbenih razlogih za trenutno stanje ter o viziji, ki jo nakazuje sinoda o sinodalnosti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet
V začetku leta je predvsem Katoliško cerkev, na svoj način pa tudi drugače verujoče in neverujoče, zaznamovala smrt zaslužnega papeža Benedikta XVI. Sodobniki ga po večini opisujejo z izbranimi besedami, ne manjka pa niti kritik njegovega službovanja. Njegova življenjska pot je bila tako rekoč že od zgodnje mladosti do častitljive starosti prežeta z veseljem nad katoliško vero. O tem, kako se bo njegovo ime zapisalo v zgodovino, se bomo tokrat pogovarjali tudi mi v oddaji Sveto in svet.
V začetku leta je predvsem Katoliško cerkev, na svoj način pa tudi drugače verujoče in neverujoče, zaznamovala smrt zaslužnega papeža Benedikta XVI. Sodobniki ga po večini opisujejo z izbranimi besedami, ne manjka pa niti kritik njegovega službovanja. Njegova življenjska pot je bila tako rekoč že od zgodnje mladosti do častitljive starosti prežeta z veseljem nad katoliško vero. O tem, kako se bo njegovo ime zapisalo v zgodovino, se bomo tokrat pogovarjali tudi mi v oddaji Sveto in svet.
Krščanstvo ni religija ali ideologija, temveč je v njegovem središču osebni odnos z osebo Jezusa Kristusa. Ta se človeku razodeva po Svetem pismu in zakramentih, včasih pa ubira presenetljive in komaj verjetne poti. V tokratni oddaji bomo gostili ljudi, ki niso bili vzgojeni v krščanskem duhu, vendar so se v svojem življenju srečali z Jezusom in se spreobrnili. Kako se je v njihovem življenju rodil Jezus in kaj pomeni hoditi za njim, pa v oddaji Sveto in svet.
Krščanstvo ni religija ali ideologija, temveč je v njegovem središču osebni odnos z osebo Jezusa Kristusa. Ta se človeku razodeva po Svetem pismu in zakramentih, včasih pa ubira presenetljive in komaj verjetne poti. V tokratni oddaji bomo gostili ljudi, ki niso bili vzgojeni v krščanskem duhu, vendar so se v svojem življenju srečali z Jezusom in se spreobrnili. Kako se je v njihovem življenju rodil Jezus in kaj pomeni hoditi za njim, pa v oddaji Sveto in svet.
Čeprav nas sodobnost sili k hitenju in individualizmu, vse več ljudi spoznava, da tak način življenja ne prinaša zdravja in miru ter da je s spremembami, četudi čisto majhnimi, treba začeti pri sebi. Delni odgovor se morda skriva v čuječnosti kot načinu zavedanja lastnega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Ali res gre za veščino, ki se jo lahko naučimo, kakšno duhovno podstat ima čuječnost in ali res lahko s čuječnostjo spremenimo ne samo sebe, ampak svet, pa bomo skušali odgovoriti v tokratni oddaji Sveto in svet.
Čeprav nas sodobnost sili k hitenju in individualizmu, vse več ljudi spoznava, da tak način življenja ne prinaša zdravja in miru ter da je s spremembami, četudi čisto majhnimi, treba začeti pri sebi. Delni odgovor se morda skriva v čuječnosti kot načinu zavedanja lastnega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Ali res gre za veščino, ki se jo lahko naučimo, kakšno duhovno podstat ima čuječnost in ali res lahko s čuječnostjo spremenimo ne samo sebe, ampak svet, pa bomo skušali odgovoriti v tokratni oddaji Sveto in svet.
1. oktobra je potekal v Ljubljani že četrti pohod za življenje z geslom Enakopravni pred rojstvom, od 2. do 9. oktobra pa tudi Teden za življenje z naslovom Ne zavrzi življenja. Ob obeh dogodkih se zastavlja vrsta vprašanj o tem, kaj je življenje, kdaj se začne in kako konča, kdo ima pravico odločati o njegovem začetku in koncu … Še posebej pomembno vprašanje pa je, zakaj imamo v družbi tako različne poglede na življenje. Več o tem v oddaji Sveto in svet z naslovom Svetost življenja.
1. oktobra je potekal v Ljubljani že četrti pohod za življenje z geslom Enakopravni pred rojstvom, od 2. do 9. oktobra pa tudi Teden za življenje z naslovom Ne zavrzi življenja. Ob obeh dogodkih se zastavlja vrsta vprašanj o tem, kaj je življenje, kdaj se začne in kako konča, kdo ima pravico odločati o njegovem začetku in koncu … Še posebej pomembno vprašanje pa je, zakaj imamo v družbi tako različne poglede na življenje. Več o tem v oddaji Sveto in svet z naslovom Svetost življenja.
Šolske knjige in zvezki so že dobili prve označbe in zapiske, obenem pa so marsikje oživele tudi veroučne učilnice in okolice župnišč. Del pastoralne dejavnosti v Katoliški cerkvi je namreč tudi poučevanje o verskih vprašanjih ali kateheza. To ni le podajanje religijskega znanja, saj naj bi kateheza pomagala oblikovati posameznika za življenje po veri, pri tem pa je nevarnost, da postane le ena od obšolskih dejavnosti, velika. Kakšna naj bi bila sodobna kateheza, zakaj je smiselna in kakšna je njena prihodnost?
Šolske knjige in zvezki so že dobili prve označbe in zapiske, obenem pa so marsikje oživele tudi veroučne učilnice in okolice župnišč. Del pastoralne dejavnosti v Katoliški cerkvi je namreč tudi poučevanje o verskih vprašanjih ali kateheza. To ni le podajanje religijskega znanja, saj naj bi kateheza pomagala oblikovati posameznika za življenje po veri, pri tem pa je nevarnost, da postane le ena od obšolskih dejavnosti, velika. Kakšna naj bi bila sodobna kateheza, zakaj je smiselna in kakšna je njena prihodnost?
Življenje in delo katoliškega duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki ga je leta 1942 ubil atentator varnostnoobveščevalne službe komunistov, sproža močno nasprotujoče si interpretacije dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne. Za nekatere izdajalec in človek, ki ne zasluži groba, za druge prerok in svetniški lik, ki je tlakoval pot do slovenske samostojnosti. Več o njem v oddaji Sveto in svet.
Življenje in delo katoliškega duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki ga je leta 1942 ubil atentator varnostnoobveščevalne službe komunistov, sproža močno nasprotujoče si interpretacije dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne. Za nekatere izdajalec in človek, ki ne zasluži groba, za druge prerok in svetniški lik, ki je tlakoval pot do slovenske samostojnosti. Več o njem v oddaji Sveto in svet.
Kaj je to milost? Na na videz zelo preprosto vprašanje lahko pogledamo z različnih vidikov. Religije opredeljujejo božjo milost predvsem kot »nezasluženo naklonjenost Boga do posameznika ali skupine ljudi«. Je torej milost le razmerje med Bogom ali višjo silo na eni in človekom na drugi strani ali pa lahko ureja tudi odnose med nami? Kako pa je z milostjo v praksi? Jo znamo opaziti in živeti? Tokrat se bomo v oddaji Sveto in svet pogovarjali o milosti.
Kaj je to milost? Na na videz zelo preprosto vprašanje lahko pogledamo z različnih vidikov. Religije opredeljujejo božjo milost predvsem kot »nezasluženo naklonjenost Boga do posameznika ali skupine ljudi«. Je torej milost le razmerje med Bogom ali višjo silo na eni in človekom na drugi strani ali pa lahko ureja tudi odnose med nami? Kako pa je z milostjo v praksi? Jo znamo opaziti in živeti? Tokrat se bomo v oddaji Sveto in svet pogovarjali o milosti.
Gosta tokratne oddaje Sveto in svet bosta nadškofa metropolita, ljubljanski, Stanislav Zore, in mariborski, Alojzij Cvikl. Spregovorila bosta o razmerah v Katoliški cerkvi na Slovenskem, o dejavni ljubezni, ki se odziva na stisko ljudi v Ukrajini, o prehojeni sinodalni poti, o pomenu nove konstitucije Praedicate Evangelium in o pričakovanju ter upanju, ki ga kristjanom in vsem ljudem dobre volje prinaša velika noč.
Gosta tokratne oddaje Sveto in svet bosta nadškofa metropolita, ljubljanski, Stanislav Zore, in mariborski, Alojzij Cvikl. Spregovorila bosta o razmerah v Katoliški cerkvi na Slovenskem, o dejavni ljubezni, ki se odziva na stisko ljudi v Ukrajini, o prehojeni sinodalni poti, o pomenu nove konstitucije Praedicate Evangelium in o pričakovanju ter upanju, ki ga kristjanom in vsem ljudem dobre volje prinaša velika noč.
Čeprav kot družba slutimo, da je mir pomemben, se razsežnosti te vrednote zavemo šele, ko naša življenja zajame stres, nestrpnost, razburjenje in celo vojna. O čem torej govorimo, ko govorimo o miru?
Čeprav kot družba slutimo, da je mir pomemben, se razsežnosti te vrednote zavemo šele, ko naša življenja zajame stres, nestrpnost, razburjenje in celo vojna. O čem torej govorimo, ko govorimo o miru?
Lanskega oktobra je papež Frančišek začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Cerkev vabi k premisleku, kako naj na različnih ravneh uresničuje »skupno hojo«, da bo v sodobnem času uspešno oznanjala evangelij in izvrševala zaupano ji poslanstvo. Več o tem kaj je sinoda, kakšni so njeni cilji in pot, po kateri bo Cerkev prišla do njih ter zakaj je ravno sinodalnost pot, ki jo Bog pričakuje od Cerkve tretjega tisočletja pa v tokratni oddaji.
Lanskega oktobra je papež Frančišek začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Cerkev vabi k premisleku, kako naj na različnih ravneh uresničuje »skupno hojo«, da bo v sodobnem času uspešno oznanjala evangelij in izvrševala zaupano ji poslanstvo. Več o tem kaj je sinoda, kakšni so njeni cilji in pot, po kateri bo Cerkev prišla do njih ter zakaj je ravno sinodalnost pot, ki jo Bog pričakuje od Cerkve tretjega tisočletja pa v tokratni oddaji.
Obdobje koronavirusne bolezni 19 še ni minilo. Bolezen je še vedno med nami in tako ali drugače zaznamuje naša življenja. Zdaj smo verjetno že vsi precej naveličani posebnih razmer, hkrati pa smo tudi vsi povabljeni, naj izboljšujemo življenje in pomagamo, kjer lahko. Kolikor zmoremo. Kar znamo. In tako postanemo del rešitve, ne del težav.
Obdobje koronavirusne bolezni 19 še ni minilo. Bolezen je še vedno med nami in tako ali drugače zaznamuje naša življenja. Zdaj smo verjetno že vsi precej naveličani posebnih razmer, hkrati pa smo tudi vsi povabljeni, naj izboljšujemo življenje in pomagamo, kjer lahko. Kolikor zmoremo. Kar znamo. In tako postanemo del rešitve, ne del težav.
Katere religijske vsebine obstajajo v slovenskem javnem šolstvu? Jih je preveč? Jih je premalo? Številne evropske institucije poudarjajo vlogo nekonfesionalnega pouka religij pri ustvarjanju in vzdrževanju strpnosti med različnimi segmenti evropske družbe in njegov ključni pomen za razvoj religijske pismenosti. To bodo nekatera od izhodišč decembrske oddaje Sveto in svet. V studiju bomo gostili soavtorja najnovejše študije Religija in šola, profesorja Aleša Črniča, predstavnika Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Vojka Kunaverja, patra Silva Šinkovca, urednika revije Vzgoja, ki jo izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Failo Pašić, zagovornico deprivilegiranih in direktorico dobrodelnega društva UP Jesenice. Oddajo bo vodila Ksenija Horvat.
Katere religijske vsebine obstajajo v slovenskem javnem šolstvu? Jih je preveč? Jih je premalo? Številne evropske institucije poudarjajo vlogo nekonfesionalnega pouka religij pri ustvarjanju in vzdrževanju strpnosti med različnimi segmenti evropske družbe in njegov ključni pomen za razvoj religijske pismenosti. To bodo nekatera od izhodišč decembrske oddaje Sveto in svet. V studiju bomo gostili soavtorja najnovejše študije Religija in šola, profesorja Aleša Črniča, predstavnika Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Vojka Kunaverja, patra Silva Šinkovca, urednika revije Vzgoja, ki jo izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Failo Pašić, zagovornico deprivilegiranih in direktorico dobrodelnega društva UP Jesenice. Oddajo bo vodila Ksenija Horvat.
Mnogi pravijo, da v Boga sicer ne verujejo, verjamejo pa, da je »nekaj onstran« nas in da najbrž obstaja »višja sila«. Vernost se torej začenja, ko verujemo, da Bog sploh obstaja. Kakšen pa je ''naš'' Bog? Katere lastnosti mu zavedno ali nezavedno pripisujemo? Sta Bog in vera v sodobni družbi sploh še temi, o katerih se je smiselno javno pogovarjati in kaj se zgodi, kadar naše dojemanje o Bogu ni usklajeno z oznanilom o njem? Odgovore na ta vprašanja bomo tokrat iskali v oddaji Sveto in svet.
Mnogi pravijo, da v Boga sicer ne verujejo, verjamejo pa, da je »nekaj onstran« nas in da najbrž obstaja »višja sila«. Vernost se torej začenja, ko verujemo, da Bog sploh obstaja. Kakšen pa je ''naš'' Bog? Katere lastnosti mu zavedno ali nezavedno pripisujemo? Sta Bog in vera v sodobni družbi sploh še temi, o katerih se je smiselno javno pogovarjati in kaj se zgodi, kadar naše dojemanje o Bogu ni usklajeno z oznanilom o njem? Odgovore na ta vprašanja bomo tokrat iskali v oddaji Sveto in svet.
Mnogi Cerkvi očitajo, da se preveč ukvarja z igrami moči, kar povzroča sušo na področju dejavne ljubezni do bližnjega. Pogovor z novima škofoma Maksimiljanom Matjažem in Andrejem Sajetom na začetku triletnega sinodalnega obdobja.
Mnogi Cerkvi očitajo, da se preveč ukvarja z igrami moči, kar povzroča sušo na področju dejavne ljubezni do bližnjega. Pogovor z novima škofoma Maksimiljanom Matjažem in Andrejem Sajetom na začetku triletnega sinodalnega obdobja.
Tema septembrske oddaje Sveto in svet so sveti prostori. To so pomembna mesta za posameznika in družbo, saj sooblikujejo našo identiteto. Omogočajo odnos s presežnim, zato jih označujemo s posebnimi simboli – oltarjem, kipi, mandalami, stebri. Sveti prostori so zaradi elementov, ki jih sestavljajo, posebno privlačni. Ljudje občutimo, da se v njih okrepimo, si obnovimo moči. Kažejo nam, kakšen naj bi bil svet, v katerem živimo in ga oblikujemo.
Tema septembrske oddaje Sveto in svet so sveti prostori. To so pomembna mesta za posameznika in družbo, saj sooblikujejo našo identiteto. Omogočajo odnos s presežnim, zato jih označujemo s posebnimi simboli – oltarjem, kipi, mandalami, stebri. Sveti prostori so zaradi elementov, ki jih sestavljajo, posebno privlačni. Ljudje občutimo, da se v njih okrepimo, si obnovimo moči. Kažejo nam, kakšen naj bi bil svet, v katerem živimo in ga oblikujemo.
Tokratna oddaja Sveto in svet bo ob 30-letnici samostojnosti govorila o vlogi katoličanov in Katoliške cerkve v času slovenske pomladi. Na vprašanja, kakšen je bil njihov prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji ter kakšna je njihova vloga v sodobni slovenski družb,i so odgovarjali Lojze Peterle, dr. Janez Gril, dr. Helena Jaklitsch in Bogomir Štefanič.
Tokratna oddaja Sveto in svet bo ob 30-letnici samostojnosti govorila o vlogi katoličanov in Katoliške cerkve v času slovenske pomladi. Na vprašanja, kakšen je bil njihov prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji ter kakšna je njihova vloga v sodobni slovenski družb,i so odgovarjali Lojze Peterle, dr. Janez Gril, dr. Helena Jaklitsch in Bogomir Štefanič.
Dr. Andrej Gosar (1887–1970), po akademski izobrazbi pravnik, je deloval na številnih področjih, od politike, pedagogike, ekonomije do sociologije. Poznavalci ga štejejo med nosilce krščanskega socialnega gibanja med obema vojnama, lahko pa ga razumemo tudi kot utemeljitelja socialne države na Slovenskem. Zaradi sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti je bil politično osamljen, brez resnične podpore s katerekoli strani. Njegove zamisli, zapisane v številnih spisih in knjigah, do danes niso pozabljene, nasprotno, pri iskanju boljše družbene ureditve so nam lahko celo navdih. O dr. Gosarju, njegovi misli in njenem morebitnem prelitju v prakso se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Dr. Andrej Gosar (1887–1970), po akademski izobrazbi pravnik, je deloval na številnih področjih, od politike, pedagogike, ekonomije do sociologije. Poznavalci ga štejejo med nosilce krščanskega socialnega gibanja med obema vojnama, lahko pa ga razumemo tudi kot utemeljitelja socialne države na Slovenskem. Zaradi sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti je bil politično osamljen, brez resnične podpore s katerekoli strani. Njegove zamisli, zapisane v številnih spisih in knjigah, do danes niso pozabljene, nasprotno, pri iskanju boljše družbene ureditve so nam lahko celo navdih. O dr. Gosarju, njegovi misli in njenem morebitnem prelitju v prakso se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Kmalu po izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža se je pojavil izraz ‘Frančiškov učinek’, za delovanje, ki je začelo prežemati Katoliško cerkev. Zdi se, da je prav preprostost papeža Frančiška tisto, kar očara ljudi, zato so mu vedno bolj naklonjeni tako katoličani kot tudi drugače verujoči in celo neverujoči. Papežu Frančišku se namreč ni težko rokovati s komerkoli, poklepetati po telefonu z radovednim najstnikom, mimogrede romarki s tal pobrati izgubljena očala in pustiti otroku, da se igra na njegovem stolu. Hkrati voditelje držav odločno opozarja, da so predvsem v službi svojih državljanov, duhovnike, škofe in kardinale pa poziva k večji odgovornosti in predvsem k boljšemu zgledu vernikom. Kakšen je pontifikat papeža Frančiška in kako odmeva v našem prostoru, o tem se bomo pogovarjali tokrat v oddaji Sveto in svet.
Kmalu po izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža se je pojavil izraz ‘Frančiškov učinek’, za delovanje, ki je začelo prežemati Katoliško cerkev. Zdi se, da je prav preprostost papeža Frančiška tisto, kar očara ljudi, zato so mu vedno bolj naklonjeni tako katoličani kot tudi drugače verujoči in celo neverujoči. Papežu Frančišku se namreč ni težko rokovati s komerkoli, poklepetati po telefonu z radovednim najstnikom, mimogrede romarki s tal pobrati izgubljena očala in pustiti otroku, da se igra na njegovem stolu. Hkrati voditelje držav odločno opozarja, da so predvsem v službi svojih državljanov, duhovnike, škofe in kardinale pa poziva k večji odgovornosti in predvsem k boljšemu zgledu vernikom. Kakšen je pontifikat papeža Frančiška in kako odmeva v našem prostoru, o tem se bomo pogovarjali tokrat v oddaji Sveto in svet.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Letos bo minilo 300 let od njegovega nastanka. Škofjeloški pasijon, ki je razdeljen v 13 podob in ga sestavlja kar 863 verzov, je napisal kapucin p. Romuald. Od leta 2016 je vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. O Škofjeloškem pasijonu, njegovem pomenu, sporočilu in aktualnosti pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Letos bo minilo 300 let od njegovega nastanka. Škofjeloški pasijon, ki je razdeljen v 13 podob in ga sestavlja kar 863 verzov, je napisal kapucin p. Romuald. Od leta 2016 je vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. O Škofjeloškem pasijonu, njegovem pomenu, sporočilu in aktualnosti pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Filokalija je naslov najslavnejše zbirke vzhodnokrščanskih mističnih in asketskih spisov, večinoma nastalih v grščini med 4. in 15. stoletjem kot pomoč in vodilo menihom za kontemplativno življenje. Spise sta konec 18. stoletja uredila in objavila Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, in čeprav so bila posamezna dela v samostanski kulturi Grške pravoslavne cerkve že poznana, je prav ta zbirka omogočila njihovo branje širšemu krogu ljudi ter poznejše prevajanje. Kaj lahko ta razmišljanja povedo sodobnemu človeku, smo jih sploh (še) sposobni razumeti in kaj filokalijske spise po vseh teh stoletjih še vedno dela sodobne? O tem se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Filokalija je naslov najslavnejše zbirke vzhodnokrščanskih mističnih in asketskih spisov, večinoma nastalih v grščini med 4. in 15. stoletjem kot pomoč in vodilo menihom za kontemplativno življenje. Spise sta konec 18. stoletja uredila in objavila Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, in čeprav so bila posamezna dela v samostanski kulturi Grške pravoslavne cerkve že poznana, je prav ta zbirka omogočila njihovo branje širšemu krogu ljudi ter poznejše prevajanje. Kaj lahko ta razmišljanja povedo sodobnemu človeku, smo jih sploh (še) sposobni razumeti in kaj filokalijske spise po vseh teh stoletjih še vedno dela sodobne? O tem se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Izbruh koronavirusne bolezni 19 se je dotaknil vseh področij našega življenja. Na začetku smo še mislili, da gre le za ''obdobje'', po koncu katerega se bomo vrnili v utečene tirnice, zdaj že vemo, da ne bo tako. Izkazalo se je, da smo ljudje zelo povezani, če to hočemo ali ne, in da smo zelo ranljivi, če to priznamo ali ne. Zdravstvene razmere močno vplivajo na družinsko dinamiko in na delovanje družbe. Spremenili so se načini izobraževanja in dela, pa tudi pastoralno delo in obhajanje bogoslužja. Kaj se je izkazalo za dobro, kaj pogrešamo in ali je sploh (že) kaj prostora za duhovno osebnostno rast? O tem se bo, z zanimivimi gosti, pogovarjala Karmen Bončar v tokratni oddaji Sveto in svet.
Izbruh koronavirusne bolezni 19 se je dotaknil vseh področij našega življenja. Na začetku smo še mislili, da gre le za ''obdobje'', po koncu katerega se bomo vrnili v utečene tirnice, zdaj že vemo, da ne bo tako. Izkazalo se je, da smo ljudje zelo povezani, če to hočemo ali ne, in da smo zelo ranljivi, če to priznamo ali ne. Zdravstvene razmere močno vplivajo na družinsko dinamiko in na delovanje družbe. Spremenili so se načini izobraževanja in dela, pa tudi pastoralno delo in obhajanje bogoslužja. Kaj se je izkazalo za dobro, kaj pogrešamo in ali je sploh (že) kaj prostora za duhovno osebnostno rast? O tem se bo, z zanimivimi gosti, pogovarjala Karmen Bončar v tokratni oddaji Sveto in svet.
Chiara Lubich je ena najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja. Po njej se je v svetu rodila duhovnost edinosti. Njeno središče je Bog, ki je Ljubezen, in želja po vesoljnem bratstvu. 7. decembra se je zaključilo leto posvečeno 100-letnici rojstva Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. Chiara Lubich velja za eno najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja, saj je začetnica mogočnega duhovnega gibanja, ki mu danes pripadajo predstavniki skoraj vseh svetovnih ljudstev. V središču njene duhovnosti je edinost, ki temelji v Jezusovi želji »Da bi bili vsi eno«. Chiara si je prizadevala graditi vesoljno bratstvo tako med kristjani, kot tudi predstavniki drugih verstev in celo z ljudmi brez verskega prepričanja. Gibanje fokolarov je od 60-ih let prejšnjega stoletja prisotno tudi v Sloveniji.
Chiara Lubich je ena najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja. Po njej se je v svetu rodila duhovnost edinosti. Njeno središče je Bog, ki je Ljubezen, in želja po vesoljnem bratstvu. 7. decembra se je zaključilo leto posvečeno 100-letnici rojstva Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. Chiara Lubich velja za eno najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja, saj je začetnica mogočnega duhovnega gibanja, ki mu danes pripadajo predstavniki skoraj vseh svetovnih ljudstev. V središču njene duhovnosti je edinost, ki temelji v Jezusovi želji »Da bi bili vsi eno«. Chiara si je prizadevala graditi vesoljno bratstvo tako med kristjani, kot tudi predstavniki drugih verstev in celo z ljudmi brez verskega prepričanja. Gibanje fokolarov je od 60-ih let prejšnjega stoletja prisotno tudi v Sloveniji.
Te dni bi nadškof Alojzij Šuštar praznoval 100. rojstni dan. Verjel je v pomembnost dobrih medosebnih odnosov in v prijateljstvo z Bogom. Bil je odprt za različne ljudi in pozoren na potrebe časa. Kaj bi rekel ob pogledu na današnji svet, ne moremo vedeti, gotovo pa bi nas, tako kot je menda velikokrat storil, povabil, naj »v življenju naredimo nekaj lepega in dobrega«. O ljubljanskem nadškofu metropolitu Alojziju Šuštarju (1920–2007) in njegovi duhovni zapuščini se bomo pogovarjali tudi v tokratni oddaji Sveto in svet, ki jo bo vodila Karmen Bončar.
Te dni bi nadškof Alojzij Šuštar praznoval 100. rojstni dan. Verjel je v pomembnost dobrih medosebnih odnosov in v prijateljstvo z Bogom. Bil je odprt za različne ljudi in pozoren na potrebe časa. Kaj bi rekel ob pogledu na današnji svet, ne moremo vedeti, gotovo pa bi nas, tako kot je menda velikokrat storil, povabil, naj »v življenju naredimo nekaj lepega in dobrega«. O ljubljanskem nadškofu metropolitu Alojziju Šuštarju (1920–2007) in njegovi duhovni zapuščini se bomo pogovarjali tudi v tokratni oddaji Sveto in svet, ki jo bo vodila Karmen Bončar.
Ob nedavni stoti obletnici koroškega plebiscita se bomo v oddaji Sveto in svet poglobili v vlogo katoliške duhovščine v časih plebiscita in v stoletju, ki mu je sledilo, saj je bila cerkev pogosto edini prostor slovenskega jezika. Osvetlili bomo nekatere ključne zgodovinske dogodke in pogledali kakšna je v sodobnosti vloga katoliške cerkve pri ohranjanju in spodbujanju dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Sogovorniki v oddaji bodo prvi slovenski škof Krške škofije Dr. JOŽE MARKETZ, MATEJA RIHTER, urednica tednika Nedelja, Mag. SIMON TRIESSNIG, zgodovinar in slavist ter zgodovinar DR. ANDREJ RAHTEN. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Ob nedavni stoti obletnici koroškega plebiscita se bomo v oddaji Sveto in svet poglobili v vlogo katoliške duhovščine v časih plebiscita in v stoletju, ki mu je sledilo, saj je bila cerkev pogosto edini prostor slovenskega jezika. Osvetlili bomo nekatere ključne zgodovinske dogodke in pogledali kakšna je v sodobnosti vloga katoliške cerkve pri ohranjanju in spodbujanju dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Sogovorniki v oddaji bodo prvi slovenski škof Krške škofije Dr. JOŽE MARKETZ, MATEJA RIHTER, urednica tednika Nedelja, Mag. SIMON TRIESSNIG, zgodovinar in slavist ter zgodovinar DR. ANDREJ RAHTEN. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo z njim lažje živeli? V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel, pred poletjem pa, da ga bo ustavila vročina. A na začetku šolskega leta, ob verskih dejavnostih in službenih obveznostih se zaradi njega počutimo negotovi. Tudi verniki so zaskrbljeni. Ogroženi niso samo zdravstveni sistem, gospodarstvo, finance, ampak tudi duhovno življenje in naša svoboda. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo lažje živeli? Kako bodo verniki in verske ustanove odgovorili na spremenjene razmere? Sveto nastaja v svetu in pod vplivom aktualnih dogodkov. O tem pa v oddaji z dr. Bojano Beović, vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem, psihiatrom in psihoterapevtom dr. Vladimirjem Miloševićem in dr. Žigom Turkom, informatikom, kolumnistom, blogerjem in tviterašem.
V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo z njim lažje živeli? V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel, pred poletjem pa, da ga bo ustavila vročina. A na začetku šolskega leta, ob verskih dejavnostih in službenih obveznostih se zaradi njega počutimo negotovi. Tudi verniki so zaskrbljeni. Ogroženi niso samo zdravstveni sistem, gospodarstvo, finance, ampak tudi duhovno življenje in naša svoboda. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo lažje živeli? Kako bodo verniki in verske ustanove odgovorili na spremenjene razmere? Sveto nastaja v svetu in pod vplivom aktualnih dogodkov. O tem pa v oddaji z dr. Bojano Beović, vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem, psihiatrom in psihoterapevtom dr. Vladimirjem Miloševićem in dr. Žigom Turkom, informatikom, kolumnistom, blogerjem in tviterašem.
Ljubezen in spoštovanje v družini. Društvo Zaživi življenje je izdalo v slovenskem prevodu tretje delo priznanega ameriškega strokovnjaka dr. Emersona Eggerichsa z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v družini«. O začaranem krogu nesoglasij in o poživljajočem krogu sodelovanja v družini se bomo pogovarjali z zakoncema Telzerow, ki vodita tečaje »Ljubezen in spoštovanje« in z dr. Katarino Kompan Erzar, ki skupaj s soprogom vodi »Študijsko – raziskovalni center za družino«.
Ljubezen in spoštovanje v družini. Društvo Zaživi življenje je izdalo v slovenskem prevodu tretje delo priznanega ameriškega strokovnjaka dr. Emersona Eggerichsa z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v družini«. O začaranem krogu nesoglasij in o poživljajočem krogu sodelovanja v družini se bomo pogovarjali z zakoncema Telzerow, ki vodita tečaje »Ljubezen in spoštovanje« in z dr. Katarino Kompan Erzar, ki skupaj s soprogom vodi »Študijsko – raziskovalni center za družino«.