Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji izBRANO predstavljamo domača in tuja literarna dela različnih žanrov in zvrsti. Skozi videnja različnih sodelujočih, ki se neposredno ali posredno navezujejo z obravnavanim delom, odpiramo vprašanja in iščemo odgovore, porajajoče se v sodobni družbi. Oddaja želi nagovoriti gledalca s temo, ki jo literarno delo razprostira in ga povabiti, da jo vzame v roke in v njej najde tudi svoj pogled na življenje in svet, v katerem živi.
Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.
Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.
Korzika, 1. 12. 1981. Letalska nesreča, ki se je zarezala v spomin vseh Slovencev. Zgodba romana Ajaccio, ponovno pisateljice Ive L. Novak se dogaja leta 2008 pod goro San Pietro, kjer svojci žrtev iščejo še zadnje koščke ostankov nesreče. Iva s hčerko in bratom tu obuja spomine na otroštvo brez staršev, na življenje »potem« – po nesreči. Intimna pripoved odpira vprašanja o izgubi, žalovanju in življenju samem.
Korzika, 1. 12. 1981. Letalska nesreča, ki se je zarezala v spomin vseh Slovencev. Zgodba romana Ajaccio, ponovno pisateljice Ive L. Novak se dogaja leta 2008 pod goro San Pietro, kjer svojci žrtev iščejo še zadnje koščke ostankov nesreče. Iva s hčerko in bratom tu obuja spomine na otroštvo brez staršev, na življenje »potem« – po nesreči. Intimna pripoved odpira vprašanja o izgubi, žalovanju in življenju samem.
V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.
V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.
V romanu Ujemi zajca se pisateljica Lana Bastašić, dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020, potopi v raziskovanje zapletenega odnosa med dvema prijateljicama, ki ju je življenje v Bosni pripeljalo na zelo različne poti. Pri tem pa se odpirajo vprašanja: kaj je prijateljstvo, kakšna je njegova cena in kolikšna njegova vrednost.
V romanu Ujemi zajca se pisateljica Lana Bastašić, dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020, potopi v raziskovanje zapletenega odnosa med dvema prijateljicama, ki ju je življenje v Bosni pripeljalo na zelo različne poti. Pri tem pa se odpirajo vprašanja: kaj je prijateljstvo, kakšna je njegova cena in kolikšna njegova vrednost.
34-letna gospodična Šibata se nekega dne v službi zlaže, da je noseča. V trenutku dobi novo vlogo – spoštljivo, dostojno, polno pozornosti. Japonska pisateljica Emi Yagi z nagrajenim romanom opozori na patriarhalno družbo, znotraj katere je temeljno poslanstvo ženske še vedno – postati mama.
34-letna gospodična Šibata se nekega dne v službi zlaže, da je noseča. V trenutku dobi novo vlogo – spoštljivo, dostojno, polno pozornosti. Japonska pisateljica Emi Yagi z nagrajenim romanom opozori na patriarhalno družbo, znotraj katere je temeljno poslanstvo ženske še vedno – postati mama.
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Sveti romarski kraj Mont Saint-Michel, francoski grič, ki je obenem otok, je osrednje prizorišče romana V nevarnem objemu morja kanadske frankofonske avtorice Dominique Fortier. Slikar Élòi Leroux se po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, zateče v samostan. Opatija, v kateri preboleva žalost in celi strto srce, ima tudi bogato samostansko knjižnico. Pol tisočletja pozneje pa je prav ta kraj izjemnega pomena za avtorico romana, ki se poglablja v svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju. Ob tem se ji odpirajo vprašanja o njenih življenjskih vlogah: o vlogi pisateljice ter vlogi in smislu materinstva.
Sveti romarski kraj Mont Saint-Michel, francoski grič, ki je obenem otok, je osrednje prizorišče romana V nevarnem objemu morja kanadske frankofonske avtorice Dominique Fortier. Slikar Élòi Leroux se po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, zateče v samostan. Opatija, v kateri preboleva žalost in celi strto srce, ima tudi bogato samostansko knjižnico. Pol tisočletja pozneje pa je prav ta kraj izjemnega pomena za avtorico romana, ki se poglablja v svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju. Ob tem se ji odpirajo vprašanja o njenih življenjskih vlogah: o vlogi pisateljice ter vlogi in smislu materinstva.
Tokrat smo izbrali in prebrali težko pričakovani roman Intermezzo mlade uveljavljene irske pisateljice Sally Rooney. Z glavnima likoma, žalujočima po očetovi smrti, bratoma Ivanom in Petrom, se literarno delo loteva najglobljih čustvenih plati človeka, bralcu pa daje v razmislek vprašanja o sodobni družbi, še vedno polni predsodkov in stereotipov.
Tokrat smo izbrali in prebrali težko pričakovani roman Intermezzo mlade uveljavljene irske pisateljice Sally Rooney. Z glavnima likoma, žalujočima po očetovi smrti, bratoma Ivanom in Petrom, se literarno delo loteva najglobljih čustvenih plati človeka, bralcu pa daje v razmislek vprašanja o sodobni družbi, še vedno polni predsodkov in stereotipov.
Zgodovino pišejo zmagovalci. Običajno so to moški in ti so po 2. svetovni vojni med Italijo in SFRJ Jugoslavijo zarisali umetno mejo, ki je zarezala v življenja številnih ljudi. V romanu Gorica Mateje Gomboc pa o življenju ob meji med Goricama pripoveduje več generacij žensk in tako ponuja vpogled v življenje, ki ga rojeni po vstopu Slovenije v EU sploh ne poznajo.
Zgodovino pišejo zmagovalci. Običajno so to moški in ti so po 2. svetovni vojni med Italijo in SFRJ Jugoslavijo zarisali umetno mejo, ki je zarezala v življenja številnih ljudi. V romanu Gorica Mateje Gomboc pa o življenju ob meji med Goricama pripoveduje več generacij žensk in tako ponuja vpogled v življenje, ki ga rojeni po vstopu Slovenije v EU sploh ne poznajo.
Smrt, soočenje svojcev z izgubo bližnjega in nato … vprašanje darovanja organov. Vprašanje, ki zadeva eno od najvišjih moralnih in etičnih odločitev, zadene v trenutku izbruha najmočnejših čustev. Kako se odločiti? Kako bi se odločil on – mlad fant Simon Limbres, čigar srce postane osrednji lik romana Pokrpajmo žive francoske avtorice Maylis de Kerangal? V času, ko svetu vrednote določa diktatura kapitala, je to dejanje – odločitev za darovanje organov – najvišja gora nesebičnosti in človečnosti.
Smrt, soočenje svojcev z izgubo bližnjega in nato … vprašanje darovanja organov. Vprašanje, ki zadeva eno od najvišjih moralnih in etičnih odločitev, zadene v trenutku izbruha najmočnejših čustev. Kako se odločiti? Kako bi se odločil on – mlad fant Simon Limbres, čigar srce postane osrednji lik romana Pokrpajmo žive francoske avtorice Maylis de Kerangal? V času, ko svetu vrednote določa diktatura kapitala, je to dejanje – odločitev za darovanje organov – najvišja gora nesebičnosti in človečnosti.