Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Dosmrtna zaporna kazen. Zakaj toliko tujcev v zaporih? Podkoren 1966 - Kaleidoskop Draga Kocjančiča. Stoletja podkorenske domačije. Pogovor z novinarko Alenko Frantar. Osamele vasi.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Dosmrtna zaporna kazen. Zakaj toliko tujcev v zaporih? Podkoren 1966 - Kaleidoskop Draga Kocjančiča. Stoletja podkorenske domačije. Pogovor z novinarko Alenko Frantar. Osamele vasi.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Reportaža iz vojne Ukrajine. Balkanski psi: zavrženi in izkoriščeni. Palačinke za dolgo ljubezen. Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej. Odlomek: zdravnik Gabor Mate o travmah, zasvojenosti in vzgoji.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Reportaža iz vojne Ukrajine. Balkanski psi: zavrženi in izkoriščeni. Palačinke za dolgo ljubezen. Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej. Odlomek: zdravnik Gabor Mate o travmah, zasvojenosti in vzgoji.
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Skoraj dve leti in pol že traja ruska agresija v Ukrajini. Rezultat pa: desetitsoče mrtvih na obeh straneh in še več ranjenih ter porušena država, ki bo tudi po koncu vojne potrebovala zelo veliko časa, da se spet postavi na noge. Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine - humanitarno, razvojno in vojaško. Po pomoči tej državi smo v svetovnem vrhu glede na število prebivalcev. Konec junija je bila v Ukrajini na uradnem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar. Spremljala sta jo snemalec Sebastijan Ajdišek in novinar Gregor Drnovšek, ki sta posnela tudi presunljive zgodbe ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami.
Skoraj dve leti in pol že traja ruska agresija v Ukrajini. Rezultat pa: desetitsoče mrtvih na obeh straneh in še več ranjenih ter porušena država, ki bo tudi po koncu vojne potrebovala zelo veliko časa, da se spet postavi na noge. Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine - humanitarno, razvojno in vojaško. Po pomoči tej državi smo v svetovnem vrhu glede na število prebivalcev. Konec junija je bila v Ukrajini na uradnem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar. Spremljala sta jo snemalec Sebastijan Ajdišek in novinar Gregor Drnovšek, ki sta posnela tudi presunljive zgodbe ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami.
Za konec še ena optimistična zgodba družine, ki ste ji pomagali v humanitarni akciji Tednika in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Amadeju Sorčanu iz Šentjurja ste omogočili, da se kljub cerebralni paralizi lahko samostojno giblje po domači hiši. Ob prvem obisku ekipe Tednika je bil Amadej še otrok, danes je simpatičen najstnik, ki že načrtuje svojo prihodnost. Aleksandra Dežman.
Za konec še ena optimistična zgodba družine, ki ste ji pomagali v humanitarni akciji Tednika in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Amadeju Sorčanu iz Šentjurja ste omogočili, da se kljub cerebralni paralizi lahko samostojno giblje po domači hiši. Ob prvem obisku ekipe Tednika je bil Amadej še otrok, danes je simpatičen najstnik, ki že načrtuje svojo prihodnost. Aleksandra Dežman.
Zakaj se v Sloveniji vse več mladih moških močno nagiba k desni politični ideologiji in vrednotam? In zakaj se je zelo povečal delež mladih fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic? Nočne protidopinške kontrole in genski testi - tudi to lahko čaka udeležence olimpijskih iger v Parizu. Kaj vse predpisujejo proti-dopinške kontrole? In kaj je genski doping? Tednik tudi poleti ne počiva. Z novimi zanimivimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo po 21. uri.
Zakaj se v Sloveniji vse več mladih moških močno nagiba k desni politični ideologiji in vrednotam? In zakaj se je zelo povečal delež mladih fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic? Nočne protidopinške kontrole in genski testi - tudi to lahko čaka udeležence olimpijskih iger v Parizu. Kaj vse predpisujejo proti-dopinške kontrole? In kaj je genski doping? Tednik tudi poleti ne počiva. Z novimi zanimivimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo po 21. uri.
Med vrhunci tega športno nabitega poletja bodo prav gotovo olimpijske igre v Parizu, ki se bodo začele 26. julija. Da bi se jih lahko udeležili, so morali vsi športniki podpisati obrazec, ki pa za nekatere predstavlja kratenje človekovih pravic. Najbolj razburja člen, s katerim naj bi bili prisiljeni v genetske analize. Slovenski olimpijski komite in slovenska organizacija za boj proti nedovoljenim substancam vse očitke zavračata, češ da gre za »komunikacijski šum«. Kaj o vsem tem meni nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak v zgodbi Saše Banjanac Lubej.
Med vrhunci tega športno nabitega poletja bodo prav gotovo olimpijske igre v Parizu, ki se bodo začele 26. julija. Da bi se jih lahko udeležili, so morali vsi športniki podpisati obrazec, ki pa za nekatere predstavlja kratenje človekovih pravic. Najbolj razburja člen, s katerim naj bi bili prisiljeni v genetske analize. Slovenski olimpijski komite in slovenska organizacija za boj proti nedovoljenim substancam vse očitke zavračata, češ da gre za »komunikacijski šum«. Kaj o vsem tem meni nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak v zgodbi Saše Banjanac Lubej.
"Odločanje o rojstvih otrok je svobodno." Ta pravica je pri nas letos stara 50 let. Kot prva država na svetu jo je v svojo ustavo leta 1974 vpisala SFRJ; leta 1991 pa so vpis tega člena v slovensko ustavo dosegle predvsem ženske organizacije z demonstracijami pred skupščino. 55. člen kljub neenotnosti pravnikov družba v večini razume kot pravico do splava, ki pa ni več samoumevna. Na to opozarja tudi vseevropska kampanja Moj glas, moja odločitev. Vita Vlašič.
"Odločanje o rojstvih otrok je svobodno." Ta pravica je pri nas letos stara 50 let. Kot prva država na svetu jo je v svojo ustavo leta 1974 vpisala SFRJ; leta 1991 pa so vpis tega člena v slovensko ustavo dosegle predvsem ženske organizacije z demonstracijami pred skupščino. 55. člen kljub neenotnosti pravnikov družba v večini razume kot pravico do splava, ki pa ni več samoumevna. Na to opozarja tudi vseevropska kampanja Moj glas, moja odločitev. Vita Vlašič.
11. julija zaznamujemo dan spomina na več kot osem tisoč pobitih Bošnjakov v Srebrenici. Generalna skupščina je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je ta dan razglasila za dan žalovanja in spomina na genocid. Nirha Efenedić je grozote vojne doživela kot najstnica, med ubitimi v Srebrenici sta bila tudi njen oče in19-letni brat. Z njo smo se pogovarjali ob predstavitvi njene knjige v Ljubljani. Jelena Aščić.
11. julija zaznamujemo dan spomina na več kot osem tisoč pobitih Bošnjakov v Srebrenici. Generalna skupščina je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je ta dan razglasila za dan žalovanja in spomina na genocid. Nirha Efenedić je grozote vojne doživela kot najstnica, med ubitimi v Srebrenici sta bila tudi njen oče in19-letni brat. Z njo smo se pogovarjali ob predstavitvi njene knjige v Ljubljani. Jelena Aščić.
Zanimanje mladih za politiko je bilo še pred nekaj leti izjemno nizko. V zadnji raziskavi MLADINA 2020 pa so ugotovili, da se mladi politično prebujajo in aktivirajo. Po letošnjih podatkih pa že okoli 75 odstotkov mladih izkazuje zanimanje za politiko. In tisto, kar je še posebej zanimivo - mladi moški se močno nagibajo k desni politični ideologiji in vrednotam. Tradicionalni model moškosti pa je pristal na zgodovinski preizkušnji. Jasna Krljić Vreg.
Zanimanje mladih za politiko je bilo še pred nekaj leti izjemno nizko. V zadnji raziskavi MLADINA 2020 pa so ugotovili, da se mladi politično prebujajo in aktivirajo. Po letošnjih podatkih pa že okoli 75 odstotkov mladih izkazuje zanimanje za politiko. In tisto, kar je še posebej zanimivo - mladi moški se močno nagibajo k desni politični ideologiji in vrednotam. Tradicionalni model moškosti pa je pristal na zgodovinski preizkušnji. Jasna Krljić Vreg.
Odlomek iz pogovora z Manco Košir.
Odlomek iz pogovora z Manco Košir.
Tednik tudi poleti ne počiva, z novimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo čez 21. uro: Stiska pred in za okenci. Ustrahovanje invalidov? Prihajajo sežigalnice. Pogovor z novinarjem Boštjanom Fabjanom. Upravljanje z vremenom. SNG Drama Ljubljana - Te igre je konec. Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman. Življenje Mance Košir.
Tednik tudi poleti ne počiva, z novimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo čez 21. uro: Stiska pred in za okenci. Ustrahovanje invalidov? Prihajajo sežigalnice. Pogovor z novinarjem Boštjanom Fabjanom. Upravljanje z vremenom. SNG Drama Ljubljana - Te igre je konec. Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman. Življenje Mance Košir.
Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman: o zadnji predstavi v stari Drami pred prenovo, pravicah invalidov in Manci Košir.
Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman: o zadnji predstavi v stari Drami pred prenovo, pravicah invalidov in Manci Košir.
V začetku junija je bila na odru SNG Drama Ljubljana odigrana še zadnja predstava, preden bodo čudovito, a dotrajano poslopje po dolgih letih napovedi končno temeljito prenovili. Stavba današnje Drame je bila zgrajena leta 1911 in za njenimi zidovi so vsaj del svojega življenja ustvarjala skorajda vsa velika imena slovenskega gledališča. Novinarka Aleksandra Dežman se je tik pred slovesom od Drame, kakršno smo poznali, podala v zakulisje, med ljudi, ki so zadnja desetletja živeli s tem gledališčem.
V začetku junija je bila na odru SNG Drama Ljubljana odigrana še zadnja predstava, preden bodo čudovito, a dotrajano poslopje po dolgih letih napovedi končno temeljito prenovili. Stavba današnje Drame je bila zgrajena leta 1911 in za njenimi zidovi so vsaj del svojega življenja ustvarjala skorajda vsa velika imena slovenskega gledališča. Novinarka Aleksandra Dežman se je tik pred slovesom od Drame, kakršno smo poznali, podala v zakulisje, med ljudi, ki so zadnja desetletja živeli s tem gledališčem.
Odlomek iz oktobrskega prispevka Boštjana Fabjana o upravljanju z vremenom.
Odlomek iz oktobrskega prispevka Boštjana Fabjana o upravljanju z vremenom.
Pogovor z novinarjem Boštjanom Fabjanom: o sežigalnicah, električnih avtomobilih in možnosti ponovne uvedbe služenja vojaškega roka.
Pogovor z novinarjem Boštjanom Fabjanom: o sežigalnicah, električnih avtomobilih in možnosti ponovne uvedbe služenja vojaškega roka.
Kljub opozorilom zdravnikov in okoljevarstvenikov bosta v Ljubljani in Mariboru v prihodnjih letih zelo verjetno zrasli sežigalnici odpadkov. V prispevku boste videli tudi, kako bi se visok sežigalniški dimnik vrinil v veduto Ljubljane. Z novima sežigalnicama bi Slovenija postala samozadostna tudi na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. Zdaj jih veliko odpeljemo na sežig v tujino, kar je tudi velik strošek. A prisotnost sežigalnice v nekem okolju ni brez vplivov. Prav zato vladni in občinski predstavniki zagovarjajo uporabo najnovejših tehnologij pri gradnji sežigalnic in upoštevanje najstrožjih standardov pri meritvah emisij. Boštjan Fabjan.
Kljub opozorilom zdravnikov in okoljevarstvenikov bosta v Ljubljani in Mariboru v prihodnjih letih zelo verjetno zrasli sežigalnici odpadkov. V prispevku boste videli tudi, kako bi se visok sežigalniški dimnik vrinil v veduto Ljubljane. Z novima sežigalnicama bi Slovenija postala samozadostna tudi na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. Zdaj jih veliko odpeljemo na sežig v tujino, kar je tudi velik strošek. A prisotnost sežigalnice v nekem okolju ni brez vplivov. Prav zato vladni in občinski predstavniki zagovarjajo uporabo najnovejših tehnologij pri gradnji sežigalnic in upoštevanje najstrožjih standardov pri meritvah emisij. Boštjan Fabjan.
Zdaj pa na kmetijo Brinjevka v Malem Dolu pri Komnu, kjer so zaposleni ljudje s posebnimi potrebami. Plemenit namen, a so razmere že dlje časa zelo zaostrene. 5 delavcev in dve strokovni delavki namreč poročajo o pritiskih, ustrahovanju in nezakonitem ravnanju direktorice Brinjevke in zaposlitvenega centra Bodika. Gre za ranljivo skupino ljudi, zaposlenih na zaščitenih delovnih mestih, ki bi jih morali še posebej ščititi. Alenka Frantar.
Zdaj pa na kmetijo Brinjevka v Malem Dolu pri Komnu, kjer so zaposleni ljudje s posebnimi potrebami. Plemenit namen, a so razmere že dlje časa zelo zaostrene. 5 delavcev in dve strokovni delavki namreč poročajo o pritiskih, ustrahovanju in nezakonitem ravnanju direktorice Brinjevke in zaposlitvenega centra Bodika. Gre za ranljivo skupino ljudi, zaposlenih na zaščitenih delovnih mestih, ki bi jih morali še posebej ščititi. Alenka Frantar.
Pred upravno enoto na Tobančni v Ljubljani se ob uradnih urah vijejo dolge vrste čakajočih, nekateri pridejo že ob štirih zjutraj, da bi si zagotovili obravnavo. V glavni pisarni na sprejem čaka 9000 najrazličnejših vlog. Uslužbenci so za talce vzeli ljudi, pravijo na Ministrstvu za javno upravo, uslužbenci pa jim odgovarjajo, da jim kratijo pravico do stavke. Prva opozorilna stavka je bila januarja, potem so uslužbenci zahteve stopnjevali in protestno zavračali delo ob sredah, od 15. maja pa stavkajo do preklica. Novinarka Anka Pirš.
Pred upravno enoto na Tobančni v Ljubljani se ob uradnih urah vijejo dolge vrste čakajočih, nekateri pridejo že ob štirih zjutraj, da bi si zagotovili obravnavo. V glavni pisarni na sprejem čaka 9000 najrazličnejših vlog. Uslužbenci so za talce vzeli ljudi, pravijo na Ministrstvu za javno upravo, uslužbenci pa jim odgovarjajo, da jim kratijo pravico do stavke. Prva opozorilna stavka je bila januarja, potem so uslužbenci zahteve stopnjevali in protestno zavračali delo ob sredah, od 15. maja pa stavkajo do preklica. Novinarka Anka Pirš.
Gledalke in gledalci Tednika že več kot dve desetletji pomagate družinam v stiski. Ena izmed družin, ki ste jim pomagali, da so se spet postavile na noge, so tudi Meketovi iz vasi Gabrje pri Novem mestu. Konec marca leta 2022 je požar uničil zgornji del njihove hiše. Po vaši zaslugi je to zdaj samo še mračen spomin. Novinarka Aleksandra Dežman.
Gledalke in gledalci Tednika že več kot dve desetletji pomagate družinam v stiski. Ena izmed družin, ki ste jim pomagali, da so se spet postavile na noge, so tudi Meketovi iz vasi Gabrje pri Novem mestu. Konec marca leta 2022 je požar uničil zgornji del njihove hiše. Po vaši zaslugi je to zdaj samo še mračen spomin. Novinarka Aleksandra Dežman.
21. junija zaznamujemo svetovni dan ALS - to je neozdravljiva degenerativna bolezen živčevja, ki povzroča hudo mišično oslabelost. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem in hranjenjem, gibanjem ter dihanjem. Natančnega vzroka ne poznajo, prav tako še niso odkrili zdravila. Za to boleznijo je zbolel tudi znani slovenski režiser in scenarist Vinci Vogue Anžlovar. Kako tako kreativen človek sprejema to bolezen, ki, človeku jemlje dostojanstvo? Obiskali smo ga na njegovem domu v idiličnem zaselku nad Višnjo Goro.
21. junija zaznamujemo svetovni dan ALS - to je neozdravljiva degenerativna bolezen živčevja, ki povzroča hudo mišično oslabelost. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem in hranjenjem, gibanjem ter dihanjem. Natančnega vzroka ne poznajo, prav tako še niso odkrili zdravila. Za to boleznijo je zbolel tudi znani slovenski režiser in scenarist Vinci Vogue Anžlovar. Kako tako kreativen človek sprejema to bolezen, ki, človeku jemlje dostojanstvo? Obiskali smo ga na njegovem domu v idiličnem zaselku nad Višnjo Goro.
Soteska Vintgar je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti pri nas. Letno jo obišče več kot 300 tisoč turistov. Obisk trži Turistično društvo Gorje, ki pa za to nima urejene pravne podlage. Tudi vstopnine niso uskladili z državo in Triglavskim narodnim parkom in je že nekaj let previsoka. Domačini pa, če niso člani Turističnega društva Gorje, v Vintgar nimajo več prostega vstopa. Alenka Frantar.
Soteska Vintgar je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti pri nas. Letno jo obišče več kot 300 tisoč turistov. Obisk trži Turistično društvo Gorje, ki pa za to nima urejene pravne podlage. Tudi vstopnine niso uskladili z državo in Triglavskim narodnim parkom in je že nekaj let previsoka. Domačini pa, če niso člani Turističnega društva Gorje, v Vintgar nimajo več prostega vstopa. Alenka Frantar.
Se je desetdnevna vojna za Slovenijo, ki je sledila razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991, res začela 27. junija ali že dan prej? Na Primorskem o tem ni nobenega dvoma, saj so se tam že 26. junija tanki Jugoslovanske ljudske armade iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici začeli premikati proti mejnim prehodom z Italijo. V več krajih, tudi v Vrhpolju, tega niso le nemo spremljali, temveč so se tankom zoperstavili z barikadami, s kamenjanjem in tudi s svojimi telesi. Boštjan Fabjan.
Se je desetdnevna vojna za Slovenijo, ki je sledila razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991, res začela 27. junija ali že dan prej? Na Primorskem o tem ni nobenega dvoma, saj so se tam že 26. junija tanki Jugoslovanske ljudske armade iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici začeli premikati proti mejnim prehodom z Italijo. V več krajih, tudi v Vrhpolju, tega niso le nemo spremljali, temveč so se tankom zoperstavili z barikadami, s kamenjanjem in tudi s svojimi telesi. Boštjan Fabjan.
Še o nekoliko drugačnem, provokativnem opozarjanju na tri težave hkrati: nevarnost podnebnih sprememb, varnost kolesarjev v prometu in pomen zdravega duha v zdravem telesu. Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina udeležencev v prometu. Po svetu na to že 20 let opozarjajo tudi goli kolesarji. Dobesedno.
Še o nekoliko drugačnem, provokativnem opozarjanju na tri težave hkrati: nevarnost podnebnih sprememb, varnost kolesarjev v prometu in pomen zdravega duha v zdravem telesu. Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina udeležencev v prometu. Po svetu na to že 20 let opozarjajo tudi goli kolesarji. Dobesedno.
Minuli konec tedna so imeli gorski reševalci spet veliko dela. Pod Razorjem so v soboto ponoči reševali češka planinca. Eden se je lažje poškodoval, bila sta tudi neprimerno opremljena za zimske razmere, ki še vladajo v visokogorju. Helikopter ju je v dolino odpeljal šele včeraj. Štiri planince so včeraj reševali tudi na Storžiču. Zašli so z zelo zahtevne zavarovane poti in se zaplezali v stenah. Predvsem tujci razmere v naših gorah pogosto podcenjujejo. Število gorskih reševanj se tako vsako leto povečuje. Alenka Frantar.
Minuli konec tedna so imeli gorski reševalci spet veliko dela. Pod Razorjem so v soboto ponoči reševali češka planinca. Eden se je lažje poškodoval, bila sta tudi neprimerno opremljena za zimske razmere, ki še vladajo v visokogorju. Helikopter ju je v dolino odpeljal šele včeraj. Štiri planince so včeraj reševali tudi na Storžiču. Zašli so z zelo zahtevne zavarovane poti in se zaplezali v stenah. Predvsem tujci razmere v naših gorah pogosto podcenjujejo. Število gorskih reševanj se tako vsako leto povečuje. Alenka Frantar.
Marsikoga, ki se poskuša naročiti na kako zdravstveno storitev, zaboli tudi glava. Čakalne dobe se kljub lanskemu ukrepu vlade, s katerim jih je poskušala skrajšati, še vedno podaljšujejo. Med trenutno čakajočimi na obravnavo z napotnico za zelo hitro nad dopustno dobo čaka 12 tisoč ljudi, bolnikov z napotnico za hitro pa kar 42 tisoč. Razlogov za te nesprejemljivo dolge čakalne dobe je vsekakor več. Nekateri s prstom kažejo tudi na po njihovem mnenju nekritično izdajanje napotnic za fizioterapevtske obravnave. Jasna Krljić Vreg.
Marsikoga, ki se poskuša naročiti na kako zdravstveno storitev, zaboli tudi glava. Čakalne dobe se kljub lanskemu ukrepu vlade, s katerim jih je poskušala skrajšati, še vedno podaljšujejo. Med trenutno čakajočimi na obravnavo z napotnico za zelo hitro nad dopustno dobo čaka 12 tisoč ljudi, bolnikov z napotnico za hitro pa kar 42 tisoč. Razlogov za te nesprejemljivo dolge čakalne dobe je vsekakor več. Nekateri s prstom kažejo tudi na po njihovem mnenju nekritično izdajanje napotnic za fizioterapevtske obravnave. Jasna Krljić Vreg.
V soboto je v Ljubljani potekala Parada ponosa, s katero so zaznamovali tudi 40 let gibanja LGBT v Sloveniji. V tem času se je marsikaj spremenilo, pravijo aktivisti, letos je denimo na Evroviziji zmagal Švicar Nemo, ki se je javno opredelil za nebinarno osebo. Kaj nebinarnost sploh pomeni in ali v resnici obstaja več kot 50 spolnih identitet? O tem se je Anka Pirš pogovarjala z nekaterimi nebinarnimi osebami.
V soboto je v Ljubljani potekala Parada ponosa, s katero so zaznamovali tudi 40 let gibanja LGBT v Sloveniji. V tem času se je marsikaj spremenilo, pravijo aktivisti, letos je denimo na Evroviziji zmagal Švicar Nemo, ki se je javno opredelil za nebinarno osebo. Kaj nebinarnost sploh pomeni in ali v resnici obstaja več kot 50 spolnih identitet? O tem se je Anka Pirš pogovarjala z nekaterimi nebinarnimi osebami.
Evgenija Carl razkriva zgodbo o pohlepu, pomanjkanju nadzora v bolnišnicah in ranljivosti hudo bolnih. Marinela Grzinič Kos se je kar pet let borila na sodišču, da bi dokazala, kako je medicinska sestra Maja Skaza iz Kliničnega centra Maribor zlorabila zaupanje njene zdaj pokojne sestre Milene in se polastila njenega premoženja. Šlo je celo tako daleč, da je medicinska sestra hudo bolno Mileno brez vednosti zdravnikov naložila v avto in jo iz bolnišnice odpeljala k notarki, kjer je bolnica nanjo in na njenega moža prepisala vse svoje premoženje.
Evgenija Carl razkriva zgodbo o pohlepu, pomanjkanju nadzora v bolnišnicah in ranljivosti hudo bolnih. Marinela Grzinič Kos se je kar pet let borila na sodišču, da bi dokazala, kako je medicinska sestra Maja Skaza iz Kliničnega centra Maribor zlorabila zaupanje njene zdaj pokojne sestre Milene in se polastila njenega premoženja. Šlo je celo tako daleč, da je medicinska sestra hudo bolno Mileno brez vednosti zdravnikov naložila v avto in jo iz bolnišnice odpeljala k notarki, kjer je bolnica nanjo in na njenega moža prepisala vse svoje premoženje.
Vile, čarovniki, bojevnice in bojevniki, vitezi in princese, zlobneži. Te in druge like iz priljubljenih knjig, filmov, serij, stripov in videoiger ste lahko pred kratkim srečali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je potekala mednarodna konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega. Prišlo je več kot sto razstavljavcev in ustvarjalcev od vsepovsod, očaranih obiskovalcev se je trlo. Kaj je tako privlačnega v tem svetu? Anka Pirš.
Vile, čarovniki, bojevnice in bojevniki, vitezi in princese, zlobneži. Te in druge like iz priljubljenih knjig, filmov, serij, stripov in videoiger ste lahko pred kratkim srečali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je potekala mednarodna konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega. Prišlo je več kot sto razstavljavcev in ustvarjalcev od vsepovsod, očaranih obiskovalcev se je trlo. Kaj je tako privlačnega v tem svetu? Anka Pirš.
Njen najstniški svet se je nenadoma povsem zavrtel okoli flamenka, španske kulture, umetnosti, ljudskega izročila. Urška Centa, ki s svojimi nastopi navdušuje tudi v Mehiki, je že z 11 leti začela plesati ta strastni španski ples pri argentinski učiteljici. Flamenko je vsa leta nadgrajevala, ga prilagodila slovenskemu okolju in gledalci kar težko verjamejo, da ji po žilah ne teče andaluzijska kri. Jasna Krljić Vreg.
Njen najstniški svet se je nenadoma povsem zavrtel okoli flamenka, španske kulture, umetnosti, ljudskega izročila. Urška Centa, ki s svojimi nastopi navdušuje tudi v Mehiki, je že z 11 leti začela plesati ta strastni španski ples pri argentinski učiteljici. Flamenko je vsa leta nadgrajevala, ga prilagodila slovenskemu okolju in gledalci kar težko verjamejo, da ji po žilah ne teče andaluzijska kri. Jasna Krljić Vreg.
Pred nami je tudi nogometna vročica. V petek se bo namreč začelo evropsko nogometno prvenstvo, na katerem bo 24 let po znamenitem Euru 2000 zaigrala slovenska reprezentanca. Navijaška podpora bo v Nemčiji očitno množična. Nogometna evforija pa je zajela tudi najmlajše, saj je vpis v nogometne šole spet večji. Kaj je v tem športu tako magičnega, da privablja množice in iz njih izvablja tako močna čustva? Boštjan Fábjan.
Pred nami je tudi nogometna vročica. V petek se bo namreč začelo evropsko nogometno prvenstvo, na katerem bo 24 let po znamenitem Euru 2000 zaigrala slovenska reprezentanca. Navijaška podpora bo v Nemčiji očitno množična. Nogometna evforija pa je zajela tudi najmlajše, saj je vpis v nogometne šole spet večji. Kaj je v tem športu tako magičnega, da privablja množice in iz njih izvablja tako močna čustva? Boštjan Fábjan.
Vidna, nevidna multipla skleroza. S tem geslom je združenje ob svetovnem dnevu te bolezni konec maja opozarjalo na težave bolnikov s tem avotoimunskim obolenjem. Ta neozdravljiva bolezen osrednjega živčevja je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Znana umetnica, glasbenica, pesnica in pisateljica Barbara Pešut, ki je pred kratkim praznovala 60. rojstni dan, se z njo bori že 30 let. In, kot nam je povedala ob našem obisku, bolezen njene ustvarjalnosti ni ustavila, prav nasprotno.
Vidna, nevidna multipla skleroza. S tem geslom je združenje ob svetovnem dnevu te bolezni konec maja opozarjalo na težave bolnikov s tem avotoimunskim obolenjem. Ta neozdravljiva bolezen osrednjega živčevja je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Znana umetnica, glasbenica, pesnica in pisateljica Barbara Pešut, ki je pred kratkim praznovala 60. rojstni dan, se z njo bori že 30 let. In, kot nam je povedala ob našem obisku, bolezen njene ustvarjalnosti ni ustavila, prav nasprotno.
Nekoč so bili zastoji na naših avtocestah znanilci turistične sezone, zdaj se zdi, da se kolone pločevine vijejo ves čas. Širitev avtocest, učinkovit javni potniški promet in več dela od doma so za zdaj le želje, ki se odmikajo v prihodnost. A vprašanje je tudi, ali se z ukrepi za večjo pretočnost prometa pristojni zares ukvarjajo. Kako je na najbolj obremenjenih odsekih štajerske in primorske avtoceste, je ugotavljala Alenka Frantar.
Nekoč so bili zastoji na naših avtocestah znanilci turistične sezone, zdaj se zdi, da se kolone pločevine vijejo ves čas. Širitev avtocest, učinkovit javni potniški promet in več dela od doma so za zdaj le želje, ki se odmikajo v prihodnost. A vprašanje je tudi, ali se z ukrepi za večjo pretočnost prometa pristojni zares ukvarjajo. Kako je na najbolj obremenjenih odsekih štajerske in primorske avtoceste, je ugotavljala Alenka Frantar.
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Goli na spletu. Spletno nasilje med vrstniki. Bo Primorje spet brez pitne vode? Za pravice žensk na Poljskem. Pomežik soncu. Ženske prsi na beneškem bienalu.
Goli na spletu. Spletno nasilje med vrstniki. Bo Primorje spet brez pitne vode? Za pravice žensk na Poljskem. Pomežik soncu. Ženske prsi na beneškem bienalu.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.