Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Urednica in voditeljica oddaje je Jelena Aščić, stalna novinarska ekipa pa so Erna Petrač Barborič, Anka Pirš, Jasna Krljić Vreg, Anja Nab Huš in Aleksandra Dežman.
Na prvi pogled običajno družbeno omrežje Tiktok, ki deluje na mobilni aplikaciji ter omogoča gledanje in objavo krajših posnetkov, v mednarodni javnosti postaja čedalje bolj vprašljivo. Nekatere države, predvsem ZDA, med evropskimi državami pa na primer Belgija, celo razmišljajo, da bi njegovo uporabo omejile ali prepovedale. Pa je aplikacija resnično tako sporna ali je težava v kulturni drugačnosti države njenega izvora, Kitajski? Je aplikacija res neprimerna za mlajše od 15 let in ali o prepovedi razmišlja tudi Slovenija? Helena Ponudič.
Na prvi pogled običajno družbeno omrežje Tiktok, ki deluje na mobilni aplikaciji ter omogoča gledanje in objavo krajših posnetkov, v mednarodni javnosti postaja čedalje bolj vprašljivo. Nekatere države, predvsem ZDA, med evropskimi državami pa na primer Belgija, celo razmišljajo, da bi njegovo uporabo omejile ali prepovedale. Pa je aplikacija resnično tako sporna ali je težava v kulturni drugačnosti države njenega izvora, Kitajski? Je aplikacija res neprimerna za mlajše od 15 let in ali o prepovedi razmišlja tudi Slovenija? Helena Ponudič.
V negotovosti je še vedno tudi družina Zager iz Trbiža v občini Ljubno od Savinji. Narasla reka in potok v neposredni bližini kmetije sta jim odnesla tri desetletja odrekanja in truda. Hiša je povsem uničena, zato se je družina morala preseliti. Njihova preizkušnja je še toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina Oskarja. Kaja Kokot Žanič. Pomoč za družino zbira Društvo Viljem Julijan. Na številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo VJ5 in darovali boste pet evrov.
V negotovosti je še vedno tudi družina Zager iz Trbiža v občini Ljubno od Savinji. Narasla reka in potok v neposredni bližini kmetije sta jim odnesla tri desetletja odrekanja in truda. Hiša je povsem uničena, zato se je družina morala preseliti. Njihova preizkušnja je še toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina Oskarja. Kaja Kokot Žanič. Pomoč za družino zbira Društvo Viljem Julijan. Na številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo VJ5 in darovali boste pet evrov.
Kaj se bo zgodilo z vasico Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v avgustovski ujmi doletela prava apokalipsa, se še vedno ne ve. Večina od 50-ih prebivalcev je razseljenih. Ali se bodo lahko vrnili na domove in kdaj, jim bodo pristojni lahko povedali okrog novega leta, ko naj bi se vedelo, ali bo vas varna pred poplavami in plazenjem. Prebivalci so negotovi in nestrpni, radi bi začeli obnovo domovanj, a nekatera med njimi so popolnoma uničena. V Strugah je bila Anja Nab Huš.
Kaj se bo zgodilo z vasico Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v avgustovski ujmi doletela prava apokalipsa, se še vedno ne ve. Večina od 50-ih prebivalcev je razseljenih. Ali se bodo lahko vrnili na domove in kdaj, jim bodo pristojni lahko povedali okrog novega leta, ko naj bi se vedelo, ali bo vas varna pred poplavami in plazenjem. Prebivalci so negotovi in nestrpni, radi bi začeli obnovo domovanj, a nekatera med njimi so popolnoma uničena. V Strugah je bila Anja Nab Huš.
Najprej dolgoletno izpostavljanje rakotvornemu azbestu, zdaj strah zaradi pogubnih posledic izpustov pri sosežigu odpadkov. Prebivalci Kanala ob Soči so že pred leti na referendumu rekli Salonitu Anhovo odločen ne, vendar jih odgovorni ne slišijo. Cementarna Salonit letno sežge skoraj 110 tisoč ton odpadkov, vendar okoljski standardi za sosežigalnice in sežigalnice niso enaki; dovoljeni izpusti nekaterih nevarnih snovi iz sosežigalnic so večji. Zato so nekatere nevladne organizacije v petek v Državni zbor prinesle več kot šest tisoč podpisov za spremembo Zakona o varstvu okolja. Alenka Bevčič.
Najprej dolgoletno izpostavljanje rakotvornemu azbestu, zdaj strah zaradi pogubnih posledic izpustov pri sosežigu odpadkov. Prebivalci Kanala ob Soči so že pred leti na referendumu rekli Salonitu Anhovo odločen ne, vendar jih odgovorni ne slišijo. Cementarna Salonit letno sežge skoraj 110 tisoč ton odpadkov, vendar okoljski standardi za sosežigalnice in sežigalnice niso enaki; dovoljeni izpusti nekaterih nevarnih snovi iz sosežigalnic so večji. Zato so nekatere nevladne organizacije v petek v Državni zbor prinesle več kot šest tisoč podpisov za spremembo Zakona o varstvu okolja. Alenka Bevčič.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje delavcev: od zdravnikov do obrtnikov, v zadnjem času predvsem tistih, ki bi lahko opravljali dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov. Država je prav za odpravo posledic vodne ujme objavila seznam 37 poklicev, ki jih bodo lahko prednostno opravljali tujci. Večina tujih delavcev si želi v državi, kjer delajo, ustvariti novo življenje skupaj z družino, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je šolski sistem pripravljen na njihove otroke, ki ne razumejo jezika. Nekatere šole že opozarjajo, da je treba ukrepati takoj. Anka Pirš.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje delavcev: od zdravnikov do obrtnikov, v zadnjem času predvsem tistih, ki bi lahko opravljali dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov. Država je prav za odpravo posledic vodne ujme objavila seznam 37 poklicev, ki jih bodo lahko prednostno opravljali tujci. Večina tujih delavcev si želi v državi, kjer delajo, ustvariti novo življenje skupaj z družino, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je šolski sistem pripravljen na njihove otroke, ki ne razumejo jezika. Nekatere šole že opozarjajo, da je treba ukrepati takoj. Anka Pirš.
Naslovna fotografija 78-letne igralke Helen Mirren v ameriški prestižni reviji, na kateri so do najmanjših podrobnosti vidne gube in vsi drugi znaki staranja, je precej razburkala svet slavnih, v katerem še vedno vlada kult mladosti. A morda se to vendarle spreminja, saj je naslovnica odprla tudi polemiko o odnosu družbe do starejših žensk, ki je pogosto bolj negativen kot do starejših moških. Proti stereotipom se borijo tudi Oldtajmerke - tako se je poimenovala skupina Primork, ki želijo pokazati, da so lepe, zadovoljne in ponosne na svoje gube. Jasna Krljić Vreg.
Naslovna fotografija 78-letne igralke Helen Mirren v ameriški prestižni reviji, na kateri so do najmanjših podrobnosti vidne gube in vsi drugi znaki staranja, je precej razburkala svet slavnih, v katerem še vedno vlada kult mladosti. A morda se to vendarle spreminja, saj je naslovnica odprla tudi polemiko o odnosu družbe do starejših žensk, ki je pogosto bolj negativen kot do starejših moških. Proti stereotipom se borijo tudi Oldtajmerke - tako se je poimenovala skupina Primork, ki želijo pokazati, da so lepe, zadovoljne in ponosne na svoje gube. Jasna Krljić Vreg.
Iz Združenih držav Amerike in Kanade prihajajo grozljivi posnetki, kjer zasvojeni z zombi drogo, kot rečejo fentanilu, životarijo na ulicah in zaradi uničujočih posledic množično umirajo. Fentanil je 50-krat močnejši od heroina in 100-krat močnejši od morfija, zato so predoziranja zelo pogosta. V ZDA so ta močan sintetični opiat, ki se sicer uporablja za lajšanje hudih bolečin in za anestezijo, razglasili za najbolj smrtonosno grožnjo, samo lani je zaradi njega umrlo 70 tisoč Američanov. Se je ta smrtonosna droga že pojavila tudi v Sloveniji? Anka Pirš.
Iz Združenih držav Amerike in Kanade prihajajo grozljivi posnetki, kjer zasvojeni z zombi drogo, kot rečejo fentanilu, životarijo na ulicah in zaradi uničujočih posledic množično umirajo. Fentanil je 50-krat močnejši od heroina in 100-krat močnejši od morfija, zato so predoziranja zelo pogosta. V ZDA so ta močan sintetični opiat, ki se sicer uporablja za lajšanje hudih bolečin in za anestezijo, razglasili za najbolj smrtonosno grožnjo, samo lani je zaradi njega umrlo 70 tisoč Američanov. Se je ta smrtonosna droga že pojavila tudi v Sloveniji? Anka Pirš.
Pretresljivi posnetki nasilja iz enega od dolenjskih domov starejših so sprožili tudi vprašanje, ali domovi z dijaki in študenti rešujejo kadrovsko stisko. In ali je sploh primerno, da mladostniki samostojno, brez nadzora opravljajo tako težko in zahtevno delo. Pred leti so vodstva domov starejših še lahko izbirala, koga bodo zaposlila, zdaj pa se dogaja, da se na razpise za delo tudi po več mesecev ne prijavi nihče. Kdo bo v prihodnosti skrbel za starejše? Novinarka Aleksandra Dežman.
Pretresljivi posnetki nasilja iz enega od dolenjskih domov starejših so sprožili tudi vprašanje, ali domovi z dijaki in študenti rešujejo kadrovsko stisko. In ali je sploh primerno, da mladostniki samostojno, brez nadzora opravljajo tako težko in zahtevno delo. Pred leti so vodstva domov starejših še lahko izbirala, koga bodo zaposlila, zdaj pa se dogaja, da se na razpise za delo tudi po več mesecev ne prijavi nihče. Kdo bo v prihodnosti skrbel za starejše? Novinarka Aleksandra Dežman.
Veliko je bilo že povedanega ob nenadnem slovesu Saša Hribarja, satirika, radijca, borca, našega sodelavca in prijatelja. A veliko premalo. A seveda ga bolj kot naše besede opisujejo njegove besede, dejanja in razmišljanja ter številne oddaje, v katerih je sprožal puščice resnice v ljudi, ki imajo moč in oblast, in to ne glede na barvo. Z njegovim odhodom je Slovenija izgubila veliko, verjetno več, kot si v tem trenutku sploh predstavljamo. Njegova zapuščina v radijskem in televizijskem arhivu je ogromna, v prispevek jo je strnila Špela Kožar.
Veliko je bilo že povedanega ob nenadnem slovesu Saša Hribarja, satirika, radijca, borca, našega sodelavca in prijatelja. A veliko premalo. A seveda ga bolj kot naše besede opisujejo njegove besede, dejanja in razmišljanja ter številne oddaje, v katerih je sprožal puščice resnice v ljudi, ki imajo moč in oblast, in to ne glede na barvo. Z njegovim odhodom je Slovenija izgubila veliko, verjetno več, kot si v tem trenutku sploh predstavljamo. Njegova zapuščina v radijskem in televizijskem arhivu je ogromna, v prispevek jo je strnila Špela Kožar.
Izredne razmere vedno pokažejo pravo naravo človeka. V zadnjem času se zdi, da se taki dogodki kar vrstijo. V zadnji ujmi se je pokazala izjemna solidarnost ljudi, a žal so na površje priplavali tudi tisti, ki stiske ljudi izkoristijo v svoji prid. Ob takih dogodkih se med drugim pokaže, kako sposobni so politiki in drugi odgovorni reševati krizne situacije. Kako človek, ki sta mu bili podeljeni moč in oblast, zna z njima ravnati, ju zna usmeriti v dobro ali v slabo? In kako se tako ravnanje lahko prenese na celotno družbo? Helena Ponudič.
Izredne razmere vedno pokažejo pravo naravo človeka. V zadnjem času se zdi, da se taki dogodki kar vrstijo. V zadnji ujmi se je pokazala izjemna solidarnost ljudi, a žal so na površje priplavali tudi tisti, ki stiske ljudi izkoristijo v svoji prid. Ob takih dogodkih se med drugim pokaže, kako sposobni so politiki in drugi odgovorni reševati krizne situacije. Kako človek, ki sta mu bili podeljeni moč in oblast, zna z njima ravnati, ju zna usmeriti v dobro ali v slabo? In kako se tako ravnanje lahko prenese na celotno družbo? Helena Ponudič.
Med vodno ujmo v začetku avgusta so ogromno škodo utrpela tudi prostovoljna gasilska društva. Za zdaj je še nemogoče reči, kolikšna je, saj na Gasilski zvezi Slovenije še zbirajo podatke, zagotovo pa se bo štela v milijonih. Društva so ostala brez opreme, ki se je poškodovala med intervencijami, ponekod tudi brez avtomobilov, vrednih krepko čez 100 tisoč evrov, marsikje pa je voda zalila in uničila gasilske domove. Gasilci bi denar potrebovali takoj; kdaj in kako jim bo pomagala država? Alenka Bevčič.
Med vodno ujmo v začetku avgusta so ogromno škodo utrpela tudi prostovoljna gasilska društva. Za zdaj je še nemogoče reči, kolikšna je, saj na Gasilski zvezi Slovenije še zbirajo podatke, zagotovo pa se bo štela v milijonih. Društva so ostala brez opreme, ki se je poškodovala med intervencijami, ponekod tudi brez avtomobilov, vrednih krepko čez 100 tisoč evrov, marsikje pa je voda zalila in uničila gasilske domove. Gasilci bi denar potrebovali takoj; kdaj in kako jim bo pomagala država? Alenka Bevčič.
Ogromne količine proda, kamenja, mulja, vejevja, bal sena, prebiti nasipi, podrta drevesa, vse to so posledice ujme na bregovih in v strugah rek in potokov. Ponekod si je voda naredila svojo pot. Na vseh prizadetih območjih se trudijo, da bi vodotoke uredili pred jesenskim dežjem, in z zaskrbljenostjo gledajo v nebo. Nekje so začeli struge urejati prej, ponekod se dela niso lotili pravočasno, kar je zmotilo tudi nekatere občane Polzele. Medtem pa postaja jasno, da bo treba vodi v prihodnosti pustiti več prostora. Anja Nab Huš.
Ogromne količine proda, kamenja, mulja, vejevja, bal sena, prebiti nasipi, podrta drevesa, vse to so posledice ujme na bregovih in v strugah rek in potokov. Ponekod si je voda naredila svojo pot. Na vseh prizadetih območjih se trudijo, da bi vodotoke uredili pred jesenskim dežjem, in z zaskrbljenostjo gledajo v nebo. Nekje so začeli struge urejati prej, ponekod se dela niso lotili pravočasno, kar je zmotilo tudi nekatere občane Polzele. Medtem pa postaja jasno, da bo treba vodi v prihodnosti pustiti več prostora. Anja Nab Huš.
Nošenje verskih simbolov v šolah ali v javnosti je predmet žolčnih razprav že dolgo časa. Francija je verske simbole v šolah prepovedala že pred 20 leti, zdaj je ponovno, predvsem muslimansko versko skupnost, razburil zadnji ukrep, ki v javnih šolah prepoveduje tudi nošnjo abaj, to je vrsta ženskega pokrivala. Pri nas zakoni ne prepovedujejo nošenja verskih simbolov, med katerimi so judovske kapice in zelo veliki križi, vendar se temu nekatere šole poskušajo izogniti, denimo Osnovni šoli Livada v Ljubljani, ki jo obiskuje precej priseljenskih otrok. Jasna Krljić Vreg.
Nošenje verskih simbolov v šolah ali v javnosti je predmet žolčnih razprav že dolgo časa. Francija je verske simbole v šolah prepovedala že pred 20 leti, zdaj je ponovno, predvsem muslimansko versko skupnost, razburil zadnji ukrep, ki v javnih šolah prepoveduje tudi nošnjo abaj, to je vrsta ženskega pokrivala. Pri nas zakoni ne prepovedujejo nošenja verskih simbolov, med katerimi so judovske kapice in zelo veliki križi, vendar se temu nekatere šole poskušajo izogniti, denimo Osnovni šoli Livada v Ljubljani, ki jo obiskuje precej priseljenskih otrok. Jasna Krljić Vreg.
Konec septembra bo minilo dve leti od smrti 20-letne Katje Jagodic, ki je - kot je po navedbah NIJZ-ja takrat potrdila posebna komisija - tako kot še ena mlada oseba umrla zaradi posledic cepljenja proti covidu 19 s cepivom Janssen. A na Ministrstvu za zdravje dve leti pozneje ni mogoče izvedeti, v koliko primerih resnih zdravstvenih zapletov ali celo smrti so doslej potrdili povezavo s cepljenjem. Tudi predvidene odškodnine niso potrdili še v nobenem od 165 zahtevkov. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala z mamo pokojne Katje in z bolnico, ki si po možganski kapi zaradi cepljenja najbrž ne bo nikoli opomogla.
Konec septembra bo minilo dve leti od smrti 20-letne Katje Jagodic, ki je - kot je po navedbah NIJZ-ja takrat potrdila posebna komisija - tako kot še ena mlada oseba umrla zaradi posledic cepljenja proti covidu 19 s cepivom Janssen. A na Ministrstvu za zdravje dve leti pozneje ni mogoče izvedeti, v koliko primerih resnih zdravstvenih zapletov ali celo smrti so doslej potrdili povezavo s cepljenjem. Tudi predvidene odškodnine niso potrdili še v nobenem od 165 zahtevkov. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala z mamo pokojne Katje in z bolnico, ki si po možganski kapi zaradi cepljenja najbrž ne bo nikoli opomogla.
1. septembra se je v Sloveniji začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma o vpisu gotovine v Ustavo. Zagovorniki opozarjajo, da ponekod ni več mogoče plačevati z gotovino, ampak le še s plačilnimi karticami in da bo gotovina kmalu le še spomin. Poleg tega pa digitalna plačila zaradi provizij hromijo številne male podjetnike, ob vsem tem je še vprašanje nadzora. Da ima vsak pravico blago in storitve plačati z gotovino, so junija zapisali v slovaško ustavo. Kampanjo za vpis gotovine v ustavo vodi tudi avstrijski zvezni kancler. Novinarka Aleksandra Dežman.
1. septembra se je v Sloveniji začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma o vpisu gotovine v Ustavo. Zagovorniki opozarjajo, da ponekod ni več mogoče plačevati z gotovino, ampak le še s plačilnimi karticami in da bo gotovina kmalu le še spomin. Poleg tega pa digitalna plačila zaradi provizij hromijo številne male podjetnike, ob vsem tem je še vprašanje nadzora. Da ima vsak pravico blago in storitve plačati z gotovino, so junija zapisali v slovaško ustavo. Kampanjo za vpis gotovine v ustavo vodi tudi avstrijski zvezni kancler. Novinarka Aleksandra Dežman.
Zlorabe humanitarne pomoči. Planet vremenskih ekstremov? Reševanje v gorah nič več zastonj? Zakaj bo padel lipov drevored? Pravica do gotovine.
Zlorabe humanitarne pomoči. Planet vremenskih ekstremov? Reševanje v gorah nič več zastonj? Zakaj bo padel lipov drevored? Pravica do gotovine.
V Sloveniji je izbruhnila prava epidemija sekanja urbanih dreves, opozarjajo naravovarstveni aktivisti. Po grobem poseku dreves na grajskem hribu na Ptuju domačine že skrbi plazenje zemlje, ki lahko zasuje hiše. Na Rožniku v Ljubljani so posekali več kot 100 dreves, v Kočevju bodo posekali jesenov drevored. Prebivalce naselja Pivola pa razburja napovedan posek več kot 200 dreves znamenitega lipovega drevoreda. Tam naj bi občina Hoče - Slivnica zgradila novo tematsko pot. Projekt je vreden 756 tisoč evrov. Kaj je v ozadju? Anka Pirš.
V Sloveniji je izbruhnila prava epidemija sekanja urbanih dreves, opozarjajo naravovarstveni aktivisti. Po grobem poseku dreves na grajskem hribu na Ptuju domačine že skrbi plazenje zemlje, ki lahko zasuje hiše. Na Rožniku v Ljubljani so posekali več kot 100 dreves, v Kočevju bodo posekali jesenov drevored. Prebivalce naselja Pivola pa razburja napovedan posek več kot 200 dreves znamenitega lipovega drevoreda. Tam naj bi občina Hoče - Slivnica zgradila novo tematsko pot. Projekt je vreden 756 tisoč evrov. Kaj je v ozadju? Anka Pirš.
Ta konec tedna so gorski reševalci spet imeli polne roke dela: v gorah se je zgodilo se kar 16 nesreč. Število reševalnih akcij v zadnjih letih močno narašča. Letos so reševalci pomagali več kot 500 planincem, polovica med njimi je bila tujcev, več kot polovica tistih, ki so klicali na pomoč, je bila nepoškodovanih. Gorski reševalci opozarjajo, da se predvsem tuji turisti pogosto znajdejo v težavah zaradi nespametnega ravnanja, neprimerne opreme in nezadostne fizične pripravljenosti. A kljub temu je reševanje v Sloveniji še vedno zastonj. Se bo to spremenilo? Alenka Bevčič.
Ta konec tedna so gorski reševalci spet imeli polne roke dela: v gorah se je zgodilo se kar 16 nesreč. Število reševalnih akcij v zadnjih letih močno narašča. Letos so reševalci pomagali več kot 500 planincem, polovica med njimi je bila tujcev, več kot polovica tistih, ki so klicali na pomoč, je bila nepoškodovanih. Gorski reševalci opozarjajo, da se predvsem tuji turisti pogosto znajdejo v težavah zaradi nespametnega ravnanja, neprimerne opreme in nezadostne fizične pripravljenosti. A kljub temu je reševanje v Sloveniji še vedno zastonj. Se bo to spremenilo? Alenka Bevčič.
Številni ljudje so morali zaradi uničujočih poplav zapustiti svoje domove. Med njimi sta tudi mlada starša, ki sta večer pred strašno ujmo iz porodnišnice prinesla novorojenčka - dvojčka. In vprašanje je, na kakšnem planetu bosta odraščala? Kolikokrat v življenju bosta doživela poplave, toče, požare, sušo? Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da bodo ekstremni vremenski pojavi zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica kopičenja toplogrednih plinov v našem ozračju, vedno pogostejši. Je še čas, da to ustavimo? Anja Nab Huš.
Številni ljudje so morali zaradi uničujočih poplav zapustiti svoje domove. Med njimi sta tudi mlada starša, ki sta večer pred strašno ujmo iz porodnišnice prinesla novorojenčka - dvojčka. In vprašanje je, na kakšnem planetu bosta odraščala? Kolikokrat v življenju bosta doživela poplave, toče, požare, sušo? Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da bodo ekstremni vremenski pojavi zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica kopičenja toplogrednih plinov v našem ozračju, vedno pogostejši. Je še čas, da to ustavimo? Anja Nab Huš.
Vsaka nesreča iz ljudi potegne najboljše in žal tudi najslabše. V želji pomagati so že takoj po poplavah posamezniki, društva in humanitarne organizacije začeli organizirati številne dobrodelne akcije. A nekateri, ki so se odzvali, so naredili več škode kot koristi, saj so ljudem, ki jim je voda zalila hiše, prinašali popolnoma neuporabne predmete. To je ne le žaljivo do ljudi v stiski, ampak jim povzroča dodatno delo, so opozarjali v društvu Humanitarček. Razkrinkali so tudi nepridiprave, ki so si neupravičeno prilaščali humanitarno pomoč. Meta Gantar.
Vsaka nesreča iz ljudi potegne najboljše in žal tudi najslabše. V želji pomagati so že takoj po poplavah posamezniki, društva in humanitarne organizacije začeli organizirati številne dobrodelne akcije. A nekateri, ki so se odzvali, so naredili več škode kot koristi, saj so ljudem, ki jim je voda zalila hiše, prinašali popolnoma neuporabne predmete. To je ne le žaljivo do ljudi v stiski, ampak jim povzroča dodatno delo, so opozarjali v društvu Humanitarček. Razkrinkali so tudi nepridiprave, ki so si neupravičeno prilaščali humanitarno pomoč. Meta Gantar.
Poplave so bile v Sloveniji pogoste tudi v preteklosti. Prvi zapisi o njih segajo v leto 1550. Zgodovinski viri pričajo, da so bile povodnji najbolj pogoste v okolici Celja. Ob veliki poplavi leta 1901 so Celje opisali kot "male Benetke". Prav na Celjskem so bile leta 1954 tudi najbolj smrtonosne poplave pri nas; voda je vzela 22 življenj. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala s Celjanom, ki se te tragedije dobro spomni. In pobrskala v muzejih, arhivih in Dokumentaciji Televizije Slovenija.
Poplave so bile v Sloveniji pogoste tudi v preteklosti. Prvi zapisi o njih segajo v leto 1550. Zgodovinski viri pričajo, da so bile povodnji najbolj pogoste v okolici Celja. Ob veliki poplavi leta 1901 so Celje opisali kot "male Benetke". Prav na Celjskem so bile leta 1954 tudi najbolj smrtonosne poplave pri nas; voda je vzela 22 življenj. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala s Celjanom, ki se te tragedije dobro spomni. In pobrskala v muzejih, arhivih in Dokumentaciji Televizije Slovenija.
Obraz naravnih in drugih nesreč v naši državi je zadnjih 11 let poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Poznamo ga kot strokovnjaka na področju zaščite in reševanja, tudi v nedavni ujmi je koordiniral delo vseh, ki so reševali življenja. Kdo pa je Srečko Šestan v zasebnem življenju? Človek, ki se ga dotaknejo stiske ljudi, pravijo njegovi najbližji. In človek, ki se zaradi službe odreče tudi dopustu. Alenka Bevčič.
Obraz naravnih in drugih nesreč v naši državi je zadnjih 11 let poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Poznamo ga kot strokovnjaka na področju zaščite in reševanja, tudi v nedavni ujmi je koordiniral delo vseh, ki so reševali življenja. Kdo pa je Srečko Šestan v zasebnem življenju? Človek, ki se ga dotaknejo stiske ljudi, pravijo njegovi najbližji. In človek, ki se zaradi službe odreče tudi dopustu. Alenka Bevčič.
Tega ne bi zmogli sami, ni besed, s katerimi se lahko zahvalimo vsem ljudem, ki so nam prišli pomagati. To so besede, tistih, ki jim je vodna ujma v nekaj trenutkih popolnoma spremenila življenje, a so jim vsaj kanček upanja povrnili številni prostovoljci. Lahko računajo na nas! je bilo slišati na avtobusu prostovoljcev, ki se je pod vodstvom Boštjana Zrimška odpeljal na pomoč v Nazarje. Pridružila se jim je tudi naša ekipa in novinarka Anka Pirš.
Tega ne bi zmogli sami, ni besed, s katerimi se lahko zahvalimo vsem ljudem, ki so nam prišli pomagati. To so besede, tistih, ki jim je vodna ujma v nekaj trenutkih popolnoma spremenila življenje, a so jim vsaj kanček upanja povrnili številni prostovoljci. Lahko računajo na nas! je bilo slišati na avtobusu prostovoljcev, ki se je pod vodstvom Boštjana Zrimška odpeljal na pomoč v Nazarje. Pridružila se jim je tudi naša ekipa in novinarka Anka Pirš.
Nedavne katastrofalne poplave so naplavile tudi številne napake pri izdaji gradbenih dovoljenj za objekte na poplavnih območjih. Zakaj je gradnja na takih območjih sploh dovoljena, je problem zakonodaja ali kaj drugega? Strokovnjaki opozarjajo, da njihovo mnenje premalo šteje ter da se pri gradnji ne upošteva več kart poplave varnosti. Poleg tega pa številni lastniki nepremičnin nimajo ustreznih zavarovanj, saj jih zaradi poplavnosti območja niti niso mogli skleniti. Jasna Krljič Vreg.
Nedavne katastrofalne poplave so naplavile tudi številne napake pri izdaji gradbenih dovoljenj za objekte na poplavnih območjih. Zakaj je gradnja na takih območjih sploh dovoljena, je problem zakonodaja ali kaj drugega? Strokovnjaki opozarjajo, da njihovo mnenje premalo šteje ter da se pri gradnji ne upošteva več kart poplave varnosti. Poleg tega pa številni lastniki nepremičnin nimajo ustreznih zavarovanj, saj jih zaradi poplavnosti območja niti niso mogli skleniti. Jasna Krljič Vreg.
Prebivalci v Prevaljah so, tako kot ponekod drugod v Mežiški dolini, še vedno brez pitne vode in tako bodo, kot kaže, še vsaj tri mesece, saj je podivjana Meža vodovod na nekaterih mestih pretrgala. Začeli so že z gradnjo novega, dokler ta ne bo zgrajen, se lahko prebivalci s pitno vodo oskrbijo v posebnih zalogovnikih. A tako življenje, kot boste videli v prispevku Anje Nab Huš, ni prav enostavno, zato vsi upajo, da bo iz pip čim prej spet pritekla pitna voda.
Prebivalci v Prevaljah so, tako kot ponekod drugod v Mežiški dolini, še vedno brez pitne vode in tako bodo, kot kaže, še vsaj tri mesece, saj je podivjana Meža vodovod na nekaterih mestih pretrgala. Začeli so že z gradnjo novega, dokler ta ne bo zgrajen, se lahko prebivalci s pitno vodo oskrbijo v posebnih zalogovnikih. A tako življenje, kot boste videli v prispevku Anje Nab Huš, ni prav enostavno, zato vsi upajo, da bo iz pip čim prej spet pritekla pitna voda.
Sredi več sto krožišč po vsej Sloveniji lahko vidimo vse mogoče: od vodnjakov in kamnitih skulptur do orjaških steklenic, cokel, žogic za golf in tablet. Nedavna postavitev dveh novih: plastične gore in steklenega zmaja, je spet sprožila polemike, ali je tako okraševanje primerno. Zneski, vloženi v skulpture sredi krožišč, so včasih zelo visoki. Za eno od zadnjih postavljenih - zmaja iz kristalnega stekla - je Občina Kozje plačala dobrih 79 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Sredi več sto krožišč po vsej Sloveniji lahko vidimo vse mogoče: od vodnjakov in kamnitih skulptur do orjaških steklenic, cokel, žogic za golf in tablet. Nedavna postavitev dveh novih: plastične gore in steklenega zmaja, je spet sprožila polemike, ali je tako okraševanje primerno. Zneski, vloženi v skulpture sredi krožišč, so včasih zelo visoki. Za eno od zadnjih postavljenih - zmaja iz kristalnega stekla - je Občina Kozje plačala dobrih 79 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Slovenija je že dolgo znana kot dežela planincev, v času družbenih omrežij pa se zdi, da v gore hodi že praktično vsak in da so te vsakomur dostopne, tudi zelo oblegani Triglav. Vendar je ta za marsikoga še vedno prezahteven zalogaj. To pa ne velja za šest fantov, starih od 10 do 17 let, ki jim je pred nekaj dnevi uspel ta podvig. Pod vodstvom znanega alpinističnega para Marije in Andreja Štremflja so osvojili najvišji vrh Slovenije. In zakaj so posebni? Ker skoraj nič ne vidijo. Spremljala jih je tudi ekipa Tednika: snemalec Martin Uršič in novinarka Alenka Bevčič.
Slovenija je že dolgo znana kot dežela planincev, v času družbenih omrežij pa se zdi, da v gore hodi že praktično vsak in da so te vsakomur dostopne, tudi zelo oblegani Triglav. Vendar je ta za marsikoga še vedno prezahteven zalogaj. To pa ne velja za šest fantov, starih od 10 do 17 let, ki jim je pred nekaj dnevi uspel ta podvig. Pod vodstvom znanega alpinističnega para Marije in Andreja Štremflja so osvojili najvišji vrh Slovenije. In zakaj so posebni? Ker skoraj nič ne vidijo. Spremljala jih je tudi ekipa Tednika: snemalec Martin Uršič in novinarka Alenka Bevčič.
Društvo izgnancev Slovenije opozarja, da Nemčija še vedno ni poravnala škode, ki jo je zakrivila med 2. svetovno vojno. Sredi 90. let prejšnjega stoletja sprejeti Zakon o žrtvah vojnega nasilja je krivice vsaj delno omilil, še vedno pa približno sedem tisoč izgnancev in beguncev čaka, da bo Slovenija od Nemčije zahtevala plačilo premoženjske škode. Večino izgnancev so namreč ob vrnitvi na rodna tla pričakale uničene in izropane domačije, njihovo trpljenje se je nadaljevalo še dolga leta po koncu vojne. Novinarka Enisa Brizani.
Društvo izgnancev Slovenije opozarja, da Nemčija še vedno ni poravnala škode, ki jo je zakrivila med 2. svetovno vojno. Sredi 90. let prejšnjega stoletja sprejeti Zakon o žrtvah vojnega nasilja je krivice vsaj delno omilil, še vedno pa približno sedem tisoč izgnancev in beguncev čaka, da bo Slovenija od Nemčije zahtevala plačilo premoženjske škode. Večino izgnancev so namreč ob vrnitvi na rodna tla pričakale uničene in izropane domačije, njihovo trpljenje se je nadaljevalo še dolga leta po koncu vojne. Novinarka Enisa Brizani.
Slovenskim gozdovom, zlasti v nižinskih predelih, grozi počasno umiranje mogočnih smrek. Užitek v njihovi senci ali pogled v veličastne krošnje vse pogosteje zamenjuje klavrna podoba posušenih debel. O tem se lahko prepričamo že ob kratkem sprehodu po okoliških gozdovih ali naseljih, kjer so na vrtovih kraljevale smreke. Razlogov za to je več. Drevesni škodljivci, predvsem podlubnik, pa vremenske spremembe, in tudi človek. Bo čez leta smreka v Sloveniji v nižinah le še spomin? Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Slovenskim gozdovom, zlasti v nižinskih predelih, grozi počasno umiranje mogočnih smrek. Užitek v njihovi senci ali pogled v veličastne krošnje vse pogosteje zamenjuje klavrna podoba posušenih debel. O tem se lahko prepričamo že ob kratkem sprehodu po okoliških gozdovih ali naseljih, kjer so na vrtovih kraljevale smreke. Razlogov za to je več. Drevesni škodljivci, predvsem podlubnik, pa vremenske spremembe, in tudi človek. Bo čez leta smreka v Sloveniji v nižinah le še spomin? Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Prebivalce vasice Počakovo v občini Radeče je neprijetno presenetila novica, da bo na pet hektarjev velikem travniku zraslo 62 rastlinjakov, na katerih bo investitor iz Domžal postavil sončne celice, in tako ustvaril veliko sočno elektrarno. Krajani so se združili so v Civilno iniciativo Mi vsi smo Počakovo, ki investitorju očita zavajanje pri postopkih za pridobitev dovoljenj. Od upravne enote Laško in občine Radeče pa zahtevajo, naj obnovita postopke za izdajo dovoljenj. Sprašujejo se, ali tako ohlapni zakoni pomenijo, da lahko pričakujemo sončne elektrarne kjerkoli v naravi. Novinarka Anka Pirš.
Prebivalce vasice Počakovo v občini Radeče je neprijetno presenetila novica, da bo na pet hektarjev velikem travniku zraslo 62 rastlinjakov, na katerih bo investitor iz Domžal postavil sončne celice, in tako ustvaril veliko sočno elektrarno. Krajani so se združili so v Civilno iniciativo Mi vsi smo Počakovo, ki investitorju očita zavajanje pri postopkih za pridobitev dovoljenj. Od upravne enote Laško in občine Radeče pa zahtevajo, naj obnovita postopke za izdajo dovoljenj. Sprašujejo se, ali tako ohlapni zakoni pomenijo, da lahko pričakujemo sončne elektrarne kjerkoli v naravi. Novinarka Anka Pirš.
Od morskih globin do vesolja - najpremožnejši Zemljani se lahko podajo na ekstremne pustolovščine. Podjetje Virgin Galactic je uspešno izvedlo prvo turistično potovanje v vesolje. Pred tem pa je tragična nesreča podmornice Titan, ki je implodirala pri potopu do razbitin Titanika, pod vprašaj postavila varnost takšnih potovanj, za katere nekateri plačajo vrtoglave zneske. Trg pustolovskega luksuznega turizma je v porastu, vedno večje je tudi povpraševanje po edinstvenih doživetjih na Zemlji. Če obstajajo sredstva, meja ni. Anja Nab Huš.
Od morskih globin do vesolja - najpremožnejši Zemljani se lahko podajo na ekstremne pustolovščine. Podjetje Virgin Galactic je uspešno izvedlo prvo turistično potovanje v vesolje. Pred tem pa je tragična nesreča podmornice Titan, ki je implodirala pri potopu do razbitin Titanika, pod vprašaj postavila varnost takšnih potovanj, za katere nekateri plačajo vrtoglave zneske. Trg pustolovskega luksuznega turizma je v porastu, vedno večje je tudi povpraševanje po edinstvenih doživetjih na Zemlji. Če obstajajo sredstva, meja ni. Anja Nab Huš.
Kar 150 tisoč Slovencev po ocenah zdravnikov trpi za motnjami dihanja v spanju. In večina jih za to sploh ne ve. Ena najbolj nevarnih motenj spanja je spalna apneja - ko človek med spanjem večkrat za nekaj časa neha dihati. To ne povzroča samo kronične utrujenosti, ampak tudi resne zdravstvene zaplete, bistveno večje tveganje za raka, sladkorno bolezen, demenco. Pri ženskah prinaša večje tveganje za možgansko kap kot dolgoletno kajenje. Nezdravljena apneja kar sedemkrat poveča tveganje za prometno nesrečo. Aleksandra Dežman.
Kar 150 tisoč Slovencev po ocenah zdravnikov trpi za motnjami dihanja v spanju. In večina jih za to sploh ne ve. Ena najbolj nevarnih motenj spanja je spalna apneja - ko človek med spanjem večkrat za nekaj časa neha dihati. To ne povzroča samo kronične utrujenosti, ampak tudi resne zdravstvene zaplete, bistveno večje tveganje za raka, sladkorno bolezen, demenco. Pri ženskah prinaša večje tveganje za možgansko kap kot dolgoletno kajenje. Nezdravljena apneja kar sedemkrat poveča tveganje za prometno nesrečo. Aleksandra Dežman.
Vlada je tik pred zdajci zaustavila za ta mesec napovedano povišanje cen v domovih za starejše in z novim interventnim zakonom omejitev rasti cen podaljšala do 1. januarja prihodnje leto. A predvsem stroški energije in hrane so se v zadnjem letu močno povečali tudi v domovih, kjer opozarjajo, da s hitrimi rešitvami ne bo šlo več. Država se mora odločiti, kako bo financirala stroške dolgotrajne oskrbe in koliko je je še mogoče prevaliti na ramena uporabnikov, saj mnogi stroška bivanja v domu že dolgo ne zmorejo več plačevati. Alenka Bevčič.
Vlada je tik pred zdajci zaustavila za ta mesec napovedano povišanje cen v domovih za starejše in z novim interventnim zakonom omejitev rasti cen podaljšala do 1. januarja prihodnje leto. A predvsem stroški energije in hrane so se v zadnjem letu močno povečali tudi v domovih, kjer opozarjajo, da s hitrimi rešitvami ne bo šlo več. Država se mora odločiti, kako bo financirala stroške dolgotrajne oskrbe in koliko je je še mogoče prevaliti na ramena uporabnikov, saj mnogi stroška bivanja v domu že dolgo ne zmorejo več plačevati. Alenka Bevčič.
Prebivalci Škofje Loke že več let živijo v strahu zaradi izpustov iz 65-metrskega dimnika podjetja Knauf Insulation, med katerimi je tudi rakotvoren formaldehid. Izpusti so sicer v zakonsko določenih okvirih, a v Civilni iniciativi moja Škofja Loka opozarjajo, da meritve naroča in plačuje kar podjetje in da te izvaja le dvakrat na leto. Pristojne sprašujejo, zakaj meritve niso stalne in neodvisne ter narejene na način, ki bi pokazal, koliko nevarnih snovi je zares v zraku. Jasna Krljić Vreg.
Prebivalci Škofje Loke že več let živijo v strahu zaradi izpustov iz 65-metrskega dimnika podjetja Knauf Insulation, med katerimi je tudi rakotvoren formaldehid. Izpusti so sicer v zakonsko določenih okvirih, a v Civilni iniciativi moja Škofja Loka opozarjajo, da meritve naroča in plačuje kar podjetje in da te izvaja le dvakrat na leto. Pristojne sprašujejo, zakaj meritve niso stalne in neodvisne ter narejene na način, ki bi pokazal, koliko nevarnih snovi je zares v zraku. Jasna Krljić Vreg.
Zaposleni, ki so med epidemijo covida 19 izgubili službo, ker so zavračali dokazovanje izpolnjevanja pogoja PCT na delovnem mestu in nošenje mask, še vedno skušajo na sodiščih dokazati, da so bili - kot menijo - odpuščeni po krivici. Vlada bo tistim, ki so dobili globe zaradi enakih prekrškov - na primer nenošenja mask ali nespoštovanja pogoja PCT v trgovinah in drugih kršitev odlokov - vrnila že plačane globe. Zakaj podobne amnestije ne razglasijo tudi za odpuščene delavce, se sprašujejo sogovorniki v prispevku Aleksandre Dežman.
Zaposleni, ki so med epidemijo covida 19 izgubili službo, ker so zavračali dokazovanje izpolnjevanja pogoja PCT na delovnem mestu in nošenje mask, še vedno skušajo na sodiščih dokazati, da so bili - kot menijo - odpuščeni po krivici. Vlada bo tistim, ki so dobili globe zaradi enakih prekrškov - na primer nenošenja mask ali nespoštovanja pogoja PCT v trgovinah in drugih kršitev odlokov - vrnila že plačane globe. Zakaj podobne amnestije ne razglasijo tudi za odpuščene delavce, se sprašujejo sogovorniki v prispevku Aleksandre Dežman.
Andrej Gradišnik je 17. maja letos stopil na vrh Mount Everesta. Pri skoraj 60-ih letih je postal najstarejši Slovenec, ki mu je uspel ta podvig. Prva slovenska osvojitev najvišje gore sveta se je zgodila leta 1979, predzadnja pa leta 2017. A plezanje na Everest je v zadnjih letih postalo bolj podobno ekstremnemu turizmu kot pravemu alpinizmu. Nepalska vlada je letos izdala največje število dovoljenj za odhod na vrh, kar 478. Žal je bilo letošnje leto tudi najbolj tragično, umrlo je kar 17 pristopnikov. Alenka Bevčič.
Andrej Gradišnik je 17. maja letos stopil na vrh Mount Everesta. Pri skoraj 60-ih letih je postal najstarejši Slovenec, ki mu je uspel ta podvig. Prva slovenska osvojitev najvišje gore sveta se je zgodila leta 1979, predzadnja pa leta 2017. A plezanje na Everest je v zadnjih letih postalo bolj podobno ekstremnemu turizmu kot pravemu alpinizmu. Nepalska vlada je letos izdala največje število dovoljenj za odhod na vrh, kar 478. Žal je bilo letošnje leto tudi najbolj tragično, umrlo je kar 17 pristopnikov. Alenka Bevčič.
Zakaj imajo vlaki Slovenskih železnic v zadnjem času tolikokrat zamudo? Potniki so čedalje bolj nezadovoljni, saj se na vozne rede ne morejo več zanesti, največ težav imajo tisti, ki se z vlakom vozijo v službo. Na Slovenskih železnicah odgovarjajo, da poteka projekt obsežne prenove prog. A kaj sploh preostane tistim, ki nimajo ne avta ne dobrih javnih povezav? Alenka Bevčič.
Zakaj imajo vlaki Slovenskih železnic v zadnjem času tolikokrat zamudo? Potniki so čedalje bolj nezadovoljni, saj se na vozne rede ne morejo več zanesti, največ težav imajo tisti, ki se z vlakom vozijo v službo. Na Slovenskih železnicah odgovarjajo, da poteka projekt obsežne prenove prog. A kaj sploh preostane tistim, ki nimajo ne avta ne dobrih javnih povezav? Alenka Bevčič.
Za šolarje so se začele težko pričakovane poletne počitnice. Mnogi starši, sploh mlajših učencev, pa se zaradi varstva otroka znajdejo v stiski, saj počitnice trajajo devet tednov, dopust je omejen, vsi pa nimajo babic in dedkov, ki bi jim prepustili varstvo otrok. Rešitev je organizirano varstvo, vendar je komercialna ponudba za mnoge predraga, mesta v subvencioniranih programih pa so omejena, sploh v Ljubljani, kjer so zasedena v le nekaj minutah. Bi lahko več naredile občine in osnovne šole? Anja Nab Huš.
Za šolarje so se začele težko pričakovane poletne počitnice. Mnogi starši, sploh mlajših učencev, pa se zaradi varstva otroka znajdejo v stiski, saj počitnice trajajo devet tednov, dopust je omejen, vsi pa nimajo babic in dedkov, ki bi jim prepustili varstvo otrok. Rešitev je organizirano varstvo, vendar je komercialna ponudba za mnoge predraga, mesta v subvencioniranih programih pa so omejena, sploh v Ljubljani, kjer so zasedena v le nekaj minutah. Bi lahko več naredile občine in osnovne šole? Anja Nab Huš.
Je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na območju Jugoslavije res potekala trgovina z dojenčki? Različne skupine trdijo, da je bilo prodanih več kot 20 tisoč novorojenčkov. V dveh srbskih društvih so obravnavali že več deset primerov, povezanih s Slovenijo. Zastopnica šestih slovenskih mater, ki so prepričane, da njihovi otroci pri porodu niso umrli, ampak so jim jih odvzeli, se je obrnila tudi na Državni zbor. Med materami je tudi Terezija, ki skupaj s hčerko išče drugo dvojčico. Jasna Krljić Vreg.
Je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na območju Jugoslavije res potekala trgovina z dojenčki? Različne skupine trdijo, da je bilo prodanih več kot 20 tisoč novorojenčkov. V dveh srbskih društvih so obravnavali že več deset primerov, povezanih s Slovenijo. Zastopnica šestih slovenskih mater, ki so prepričane, da njihovi otroci pri porodu niso umrli, ampak so jim jih odvzeli, se je obrnila tudi na Državni zbor. Med materami je tudi Terezija, ki skupaj s hčerko išče drugo dvojčico. Jasna Krljić Vreg.
Oboroženi ropi, preprodaja drog in nasilje, povezano s tem, prostitucija, posilstvo sredi belega dne ... to vse naj bi se v zadnjem času dogajalo v kultnem središču Metelkova. Prostor, ki je v 30 letih delovanja zaradi raznovrstnosti in alternativnosti kulturnega programa postal tudi mednarodno znan, postaja vedno bolj nevaren, opozarjajo obiskovalci in uporabniki Metelkove. Policija miri, da so razmere primerljive z drugimi predeli Ljubljane. Anka Pirš.
Oboroženi ropi, preprodaja drog in nasilje, povezano s tem, prostitucija, posilstvo sredi belega dne ... to vse naj bi se v zadnjem času dogajalo v kultnem središču Metelkova. Prostor, ki je v 30 letih delovanja zaradi raznovrstnosti in alternativnosti kulturnega programa postal tudi mednarodno znan, postaja vedno bolj nevaren, opozarjajo obiskovalci in uporabniki Metelkove. Policija miri, da so razmere primerljive z drugimi predeli Ljubljane. Anka Pirš.
Med lastniki eksotičnih oziroma tujerodnih živali vre zaradi dveh seznamom prepovedanih in dovoljenih živali, ki ju je v javno razpravo posredovala Veterinarska uprava. Zainteresirana javnost lahko pripombe sporoči do 25. junija, a že zdaj je jasno, da bodo strupene kače, vse vrste divjih mačk in opice lahko imeli le še živalski vrtovi. Gojitelji in rejci eksotičnih živali napovedujejo, da bodo zakon o zaščiti živali, ki je podlaga za sporna seznama, dali v presojo Ustavnemu sodišču. Boštjan Fabjan.
Med lastniki eksotičnih oziroma tujerodnih živali vre zaradi dveh seznamom prepovedanih in dovoljenih živali, ki ju je v javno razpravo posredovala Veterinarska uprava. Zainteresirana javnost lahko pripombe sporoči do 25. junija, a že zdaj je jasno, da bodo strupene kače, vse vrste divjih mačk in opice lahko imeli le še živalski vrtovi. Gojitelji in rejci eksotičnih živali napovedujejo, da bodo zakon o zaščiti živali, ki je podlaga za sporna seznama, dali v presojo Ustavnemu sodišču. Boštjan Fabjan.
Biti večno mlad, ta univerzalna želja človeštva se ne zdi več tako zelo neuresničljiva. Najnovejša dognanja znanstvenikov namreč obetajo daljše, predvsem pa bolj zdravo življenje. Pričakovana življenjska doba se daljša, stoletnikov med nami je vse več. Znanost zna pozdraviti vse več bolezni, zamenjati in obnoviti poškodovane ali obolele organe. Različne terapije za vitalnost že obstajajo, a si jih lahko privoščijo le bogati. Kdaj bodo na voljo vsem? Zvezdan Martić.
Biti večno mlad, ta univerzalna želja človeštva se ne zdi več tako zelo neuresničljiva. Najnovejša dognanja znanstvenikov namreč obetajo daljše, predvsem pa bolj zdravo življenje. Pričakovana življenjska doba se daljša, stoletnikov med nami je vse več. Znanost zna pozdraviti vse več bolezni, zamenjati in obnoviti poškodovane ali obolele organe. Različne terapije za vitalnost že obstajajo, a si jih lahko privoščijo le bogati. Kdaj bodo na voljo vsem? Zvezdan Martić.
Pika je uspešna gimnazijka, ki ima zaradi disleksije in motnje pozornosti že od osnovne šole težave z branjem. Vendar jih lahko z nekaterimi pripomočki, kot so barvne folije, zalo dobro odpravi in v hitrosti branja dohiti sovrstnike. Te pripomočke je lahko uporabljala ves čas šolanja, na maturi pa jih ne sme, saj so njihovo uporabo zavrnili na Republiškem izpitnem centru. Gre za presenetljivo in krivično odločitev, pravi ena izmed največjih strokovnjakinj s tega področja Ana Krajnc. Anka Pirš.
Pika je uspešna gimnazijka, ki ima zaradi disleksije in motnje pozornosti že od osnovne šole težave z branjem. Vendar jih lahko z nekaterimi pripomočki, kot so barvne folije, zalo dobro odpravi in v hitrosti branja dohiti sovrstnike. Te pripomočke je lahko uporabljala ves čas šolanja, na maturi pa jih ne sme, saj so njihovo uporabo zavrnili na Republiškem izpitnem centru. Gre za presenetljivo in krivično odločitev, pravi ena izmed največjih strokovnjakinj s tega področja Ana Krajnc. Anka Pirš.
Ali se v Sloveniji res pogosto prikrivajo zdravniške napake? Tako trdi odvetnik družine Kontrec David Sluga. Starši in sestra pokojnega 56-letnega Miljenka so prepričani, da je njihov sin in brat leta 2021 med epidemijo covida 19 umrl zaradi napake zdravnice in neprimerne zdravstvene oskrbe v Domu starejših Radenci, kjer je bival po hudi bolezni. Pravijo, da je 10 dni dobival antibiotik, na katerega je bil alergičen. Zdravnica kakršnokoli odgovornost zavrača. Novinarka Aleksandra Dežman.
Ali se v Sloveniji res pogosto prikrivajo zdravniške napake? Tako trdi odvetnik družine Kontrec David Sluga. Starši in sestra pokojnega 56-letnega Miljenka so prepričani, da je njihov sin in brat leta 2021 med epidemijo covida 19 umrl zaradi napake zdravnice in neprimerne zdravstvene oskrbe v Domu starejših Radenci, kjer je bival po hudi bolezni. Pravijo, da je 10 dni dobival antibiotik, na katerega je bil alergičen. Zdravnica kakršnokoli odgovornost zavrača. Novinarka Aleksandra Dežman.
Veliko razburjenja povzroča napoved Občine Ribnica, da bodo preselili Rome iz naselja Lepovče. To predvideva nov prostorski načrt, in sicer zaradi širjenja industrijske cone. Župan trdi, da gre za pomemben korak v smeri izboljševanja slabih življenjskih razmer, v katerih živi romska skupnost, Civilna iniciativa Lepovče pa opozarja, da gre za ustvarjanje romskega rezervata. Selitvi nasprotujejo tudi Romi, saj sploh ne vedo, kam jih bodo preselili. Anka Pirš.
Veliko razburjenja povzroča napoved Občine Ribnica, da bodo preselili Rome iz naselja Lepovče. To predvideva nov prostorski načrt, in sicer zaradi širjenja industrijske cone. Župan trdi, da gre za pomemben korak v smeri izboljševanja slabih življenjskih razmer, v katerih živi romska skupnost, Civilna iniciativa Lepovče pa opozarja, da gre za ustvarjanje romskega rezervata. Selitvi nasprotujejo tudi Romi, saj sploh ne vedo, kam jih bodo preselili. Anka Pirš.
Prva dama Televizije Slovenija Miša Molk se poslavlja z malih ekranov. O njej je bilo tudi v zadnjem času veliko povedanega, a največ govorijo njene avtorske oddaje. V televizijskem arhivu jih lahko najdemo več sto. Študentka novinarstva je od snemanja anket na ulici prehodila dolgo in bogato karierno pot, bila je tudi urednica in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. Po mnenju mnogih je bila in ostala največja televizijska zvezda. Jasna Krljić Vreg je izbrala nekaj njenih najodmevnejših vlog na Televiziji Slovenija.
Prva dama Televizije Slovenija Miša Molk se poslavlja z malih ekranov. O njej je bilo tudi v zadnjem času veliko povedanega, a največ govorijo njene avtorske oddaje. V televizijskem arhivu jih lahko najdemo več sto. Študentka novinarstva je od snemanja anket na ulici prehodila dolgo in bogato karierno pot, bila je tudi urednica in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. Po mnenju mnogih je bila in ostala največja televizijska zvezda. Jasna Krljić Vreg je izbrala nekaj njenih najodmevnejših vlog na Televiziji Slovenija.
57-letnemu Janu Knezu iz Morja pri Framu je sredi aprila zgorela hiša. Ker je invalidsko upokojen, si s skromno pokojnino ne more privoščiti najema stanovanja in zdaj živi v bivalnem zabojniku. K zbiranju pomoči za obnovo njegovega doma je pozvalo več humanitarnih organizacij, med drugim Društvo UP-ornik Borisa Krabonje. To je na družbenih omrežjih nekaj sredstev že zbralo, vendar jih ne bo dovolj, zato za pomoč prosijo tudi gledalke in gledalce Tednika. SMS na 1919 UPORNIK5 ali UPORNIK10
57-letnemu Janu Knezu iz Morja pri Framu je sredi aprila zgorela hiša. Ker je invalidsko upokojen, si s skromno pokojnino ne more privoščiti najema stanovanja in zdaj živi v bivalnem zabojniku. K zbiranju pomoči za obnovo njegovega doma je pozvalo več humanitarnih organizacij, med drugim Društvo UP-ornik Borisa Krabonje. To je na družbenih omrežjih nekaj sredstev že zbralo, vendar jih ne bo dovolj, zato za pomoč prosijo tudi gledalke in gledalce Tednika. SMS na 1919 UPORNIK5 ali UPORNIK10
Iščemo osebe za 60-dnevno mirovanje v postelji, plačilo 12 tisoč evrov. Tako Institut Jožef Stefan vabi prostovoljce, ki bi sodelovali v tako imenovani "bed rest" študiji. Ta je del raziskave Evropske vesoljske agencije o učinkih breztežnosti na telo, ki v vesolju hitreje propada. Podobne študije so se v Sloveniji že izvajale, dolgotrajno ležanje, ki ga spremljajo tudi zdravstvene raziskave, pa je lahko, kot boste slišali v prispevku Anje Nab Huš, tudi velik izziv.
Iščemo osebe za 60-dnevno mirovanje v postelji, plačilo 12 tisoč evrov. Tako Institut Jožef Stefan vabi prostovoljce, ki bi sodelovali v tako imenovani "bed rest" študiji. Ta je del raziskave Evropske vesoljske agencije o učinkih breztežnosti na telo, ki v vesolju hitreje propada. Podobne študije so se v Sloveniji že izvajale, dolgotrajno ležanje, ki ga spremljajo tudi zdravstvene raziskave, pa je lahko, kot boste slišali v prispevku Anje Nab Huš, tudi velik izziv.
Vse večja gneča je tudi na naših cestah. Zastoji nastajajo že skoraj vsak dan, ne le ob koncih tedna in med turistično sezono. Povečujeta se tako tovorni kot avtomobilski promet, k temu je prispeval tudi vstop Hrvaške v schengensko območje. Med najbolj obremenjenimi je ljubljanska obvoznica, saj se ljudje na delo v glavno mesto vsak dan pripeljejo že s 110 tisoč vozili. Strokovnjaki napovedujejo še več prometa; ali ponujajo tudi kakšne rešitve? Zvezdan Martić.
Vse večja gneča je tudi na naših cestah. Zastoji nastajajo že skoraj vsak dan, ne le ob koncih tedna in med turistično sezono. Povečujeta se tako tovorni kot avtomobilski promet, k temu je prispeval tudi vstop Hrvaške v schengensko območje. Med najbolj obremenjenimi je ljubljanska obvoznica, saj se ljudje na delo v glavno mesto vsak dan pripeljejo že s 110 tisoč vozili. Strokovnjaki napovedujejo še več prometa; ali ponujajo tudi kakšne rešitve? Zvezdan Martić.
V čigavih rokah je Soča in kdo služi z njo, se sprašujejo domačini. Opozarjajo, da je kar 80 podjetij, ki ponujajo športne aktivnosti na reki, tujih ter da nekatera ne plačujejo davkov v Sloveniji, delujejo na črno in s tem nižajo cene. V zadnjih letih je dolina Soče postala turistično preobremenjena, lani so našteli rekordnih milijon nočitev. Domačini zato pozivajo občine, naj se poenotijo in uredijo razmere. Med predlogi so zmanjšanje števila podjetij, omejitev plovbe na reki in podražitev storitev. Anka Pirš.
V čigavih rokah je Soča in kdo služi z njo, se sprašujejo domačini. Opozarjajo, da je kar 80 podjetij, ki ponujajo športne aktivnosti na reki, tujih ter da nekatera ne plačujejo davkov v Sloveniji, delujejo na črno in s tem nižajo cene. V zadnjih letih je dolina Soče postala turistično preobremenjena, lani so našteli rekordnih milijon nočitev. Domačini zato pozivajo občine, naj se poenotijo in uredijo razmere. Med predlogi so zmanjšanje števila podjetij, omejitev plovbe na reki in podražitev storitev. Anka Pirš.
Začela se je sezona gasilskih veselic, ki so svojevrsten fenomen in že več kot stoletje del slovenske folklore. Zakaj so veselice, čeprav se je družba spremenila, še vedno tako priljubljene? Vsako leto se jih zvrsti več kot 500, privabijo pa na tisoče obiskovalcev, tudi v mestnem okolju, čeprav se veselic morda drži sloves, da so del podeželja. Organizacija sloni na prostovoljcih iz gasilskih društev, ki z veselicami zbirajo denar za svoje delovanje in opremo. A organizacija teh prireditev postaja vedno bolj zahtevna in manj dobičkonosna, pravijo gasilci. Anja Nab Huš.
Začela se je sezona gasilskih veselic, ki so svojevrsten fenomen in že več kot stoletje del slovenske folklore. Zakaj so veselice, čeprav se je družba spremenila, še vedno tako priljubljene? Vsako leto se jih zvrsti več kot 500, privabijo pa na tisoče obiskovalcev, tudi v mestnem okolju, čeprav se veselic morda drži sloves, da so del podeželja. Organizacija sloni na prostovoljcih iz gasilskih društev, ki z veselicami zbirajo denar za svoje delovanje in opremo. A organizacija teh prireditev postaja vedno bolj zahtevna in manj dobičkonosna, pravijo gasilci. Anja Nab Huš.
Kje lahko znanje - od abecede in poštevanke do uporabe pametnega telefona in učenja tujih jezikov - dobijo tisti, ki niso imeli možnosti izobraževanja, pa dolgotrajno brezposelni, starejši, priseljenci? Na ljudskih univerzah, včasih so jim rekli delavske univerze, ki te dni praznujejo že sto let delovanja. Od ljubiteljske organizacije prvih predavanj so prehodile dolgo pot do razcveta v sodobna središča, kjer so številni našli nove priložnosti v življenju. Jasna Krljić Vreg.
Kje lahko znanje - od abecede in poštevanke do uporabe pametnega telefona in učenja tujih jezikov - dobijo tisti, ki niso imeli možnosti izobraževanja, pa dolgotrajno brezposelni, starejši, priseljenci? Na ljudskih univerzah, včasih so jim rekli delavske univerze, ki te dni praznujejo že sto let delovanja. Od ljubiteljske organizacije prvih predavanj so prehodile dolgo pot do razcveta v sodobna središča, kjer so številni našli nove priložnosti v življenju. Jasna Krljić Vreg.
Se obeta nova tožba zoper državo zaradi kratenja pravic določeni skupini ljudi? Ob drugi obletnici vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo Zveza gluhih in naglušnih napoveduje, da bo od države terjala opravičilo in odškodnino, ker so gluhim v naših šolah dolgo tudi nasilno prepovedovali uporabo znakovnega jezika. Ker niso mogli spremljati in razumeti pouka, so ostali neizobraženi, kar jih je zaznamovalo za vse življenje. Če jim država ne bo prisluhnila, napovedujejo tožbo. Novinarka Aleksandra Dežman.
Se obeta nova tožba zoper državo zaradi kratenja pravic določeni skupini ljudi? Ob drugi obletnici vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo Zveza gluhih in naglušnih napoveduje, da bo od države terjala opravičilo in odškodnino, ker so gluhim v naših šolah dolgo tudi nasilno prepovedovali uporabo znakovnega jezika. Ker niso mogli spremljati in razumeti pouka, so ostali neizobraženi, kar jih je zaznamovalo za vse življenje. Če jim država ne bo prisluhnila, napovedujejo tožbo. Novinarka Aleksandra Dežman.
So anonimni komentarji pod članki na spletnih portalih pravica ali privilegij? Ko je pred kratkim drugi najbolj bran slovenski medijski portal Siol sprejel odločitev o ukinitvi komentarjev, je bilo slišati očitke, češ da se ukinja svoboda govora. A kot pravijo sogovorniki v naslednjem prispevku, nekateri anonimneži možnost komentiranja zlorabljajo za širjenje sovraštva in nestrpnosti, ki preraščata v sovražni govor. Bodo tudi drugi portali sledili Siolu? Zvezdan Martić.
So anonimni komentarji pod članki na spletnih portalih pravica ali privilegij? Ko je pred kratkim drugi najbolj bran slovenski medijski portal Siol sprejel odločitev o ukinitvi komentarjev, je bilo slišati očitke, češ da se ukinja svoboda govora. A kot pravijo sogovorniki v naslednjem prispevku, nekateri anonimneži možnost komentiranja zlorabljajo za širjenje sovraštva in nestrpnosti, ki preraščata v sovražni govor. Bodo tudi drugi portali sledili Siolu? Zvezdan Martić.
V začetku maja je minilo eno leto od tragične nesreče v kočevskem Melaminu, v kateri je umrlo sedem ljudi. Vodstvo je zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse urejeno, kar se varnosti tiče, vendar je Inšpektorat za delo večkrat ugotovil nepravilnosti. Kriminalisti so kazensko ovadili štiri vodilne in pravno osebo. Med umrlimi v eksploziji je tudi Marko Potec, oče dveh majhnih otrok, ki je bil star 35 let. Njegova partnerka Mojca Anžič se je odločila, da o svoji bolečini in odnosu vodstva Melamina do svojcev spregovori za našo oddajo. Novinarka Jelena Aščić.
V začetku maja je minilo eno leto od tragične nesreče v kočevskem Melaminu, v kateri je umrlo sedem ljudi. Vodstvo je zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse urejeno, kar se varnosti tiče, vendar je Inšpektorat za delo večkrat ugotovil nepravilnosti. Kriminalisti so kazensko ovadili štiri vodilne in pravno osebo. Med umrlimi v eksploziji je tudi Marko Potec, oče dveh majhnih otrok, ki je bil star 35 let. Njegova partnerka Mojca Anžič se je odločila, da o svoji bolečini in odnosu vodstva Melamina do svojcev spregovori za našo oddajo. Novinarka Jelena Aščić.
Restavracije, trgovine, bazeni, kinodvorane, zdravilišča - vse to ponujajo gostom potniške ladje za križarjenje, nekatere so precej luksuzne. In za te hotele na vodi postaja slovenska obala vedno bolj zanimiva destinacija. Že več let pristajajo v Kopru, v zadnjem času pa jih privlači Piran. Ladjarji iščejo nove destinacije tudi zato, ker so jim mestne oblasti v Benetkah prepovedale privezovanje, v Dubrovniku pa so to omejili. Zakaj so torej te ladje pri nas dobrodošle in kaj prinašajo slovenskemu turizmu? Anja Nab Huš.
Restavracije, trgovine, bazeni, kinodvorane, zdravilišča - vse to ponujajo gostom potniške ladje za križarjenje, nekatere so precej luksuzne. In za te hotele na vodi postaja slovenska obala vedno bolj zanimiva destinacija. Že več let pristajajo v Kopru, v zadnjem času pa jih privlači Piran. Ladjarji iščejo nove destinacije tudi zato, ker so jim mestne oblasti v Benetkah prepovedale privezovanje, v Dubrovniku pa so to omejili. Zakaj so torej te ladje pri nas dobrodošle in kaj prinašajo slovenskemu turizmu? Anja Nab Huš.
V naših gozdovih po uradnih podatkih živi okoli 1200 medvedov. Mnogi so prepričani, da je ta številka še bistveno večja, srečanja z medvedi pa so zaradi njihove številnosti vse pogostejša. A panika je odveč, pravijo pristojni. Le redka srečanja se končajo z napadom, prav vsako pa je edinstveno. In kaj storiti, če med sprehodom v gozdu dobimo nepričakovano družbo? Kako ohraniti mirno kri in ne odreagirati panično? Alenka Bevčič se je pogovarjala s tistimi, ki so medveda že večkrat srečali.
V naših gozdovih po uradnih podatkih živi okoli 1200 medvedov. Mnogi so prepričani, da je ta številka še bistveno večja, srečanja z medvedi pa so zaradi njihove številnosti vse pogostejša. A panika je odveč, pravijo pristojni. Le redka srečanja se končajo z napadom, prav vsako pa je edinstveno. In kaj storiti, če med sprehodom v gozdu dobimo nepričakovano družbo? Kako ohraniti mirno kri in ne odreagirati panično? Alenka Bevčič se je pogovarjala s tistimi, ki so medveda že večkrat srečali.
Besede radijskega voditelja in satirika Saša Hribarja o osamosvojitveni vojni še vedno odmevajo. V aprilski oddaji Radio Ga-Ga je dejal, da osamosvojitvene vojne v resnici ni bilo, kar je povzročilo pravi vihar med delom tako imenovanih osamosvojiteljev. Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je Hribarja, aktivnega udeleženca vojne, tako obtožil, da je med vojno dezertiral. Kako na to odgovarja Sašo Hribar? Boštjan Fabjan.
Besede radijskega voditelja in satirika Saša Hribarja o osamosvojitveni vojni še vedno odmevajo. V aprilski oddaji Radio Ga-Ga je dejal, da osamosvojitvene vojne v resnici ni bilo, kar je povzročilo pravi vihar med delom tako imenovanih osamosvojiteljev. Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je Hribarja, aktivnega udeleženca vojne, tako obtožil, da je med vojno dezertiral. Kako na to odgovarja Sašo Hribar? Boštjan Fabjan.
Bi morali z zakonom omejiti število županskih mandatov? V Piratski stranki so prepričani, da je to nujno, zato so začeli zbirati podpise v podporo temu zakonu, podpis je mogoče oddati do 1. junija. Menijo, da je več mandatov glavni vzrok za korupcijo in klientelizem in da bi omejitev na dva mandata povečala volilno udeležbo ter k tekmi za županski stolček spodbudila več kandidatov. Kdo pa so župani z najdaljšimi mandati. In ali je omejitev sploh mogoča? Zvezdan Martić.
Bi morali z zakonom omejiti število županskih mandatov? V Piratski stranki so prepričani, da je to nujno, zato so začeli zbirati podpise v podporo temu zakonu, podpis je mogoče oddati do 1. junija. Menijo, da je več mandatov glavni vzrok za korupcijo in klientelizem in da bi omejitev na dva mandata povečala volilno udeležbo ter k tekmi za županski stolček spodbudila več kandidatov. Kdo pa so župani z najdaljšimi mandati. In ali je omejitev sploh mogoča? Zvezdan Martić.
Na severovzhodu države še vedno odstranjujejo posledice nedavnega obilnega deževja. Najhuje je bilo v Slovenskih goricah in Halozah, kjer so se en za drugim sprožali plazovi. Našteli so jih že skoraj 600. Uničujoči plazovi so povzročili ogromno škodo, odnašali so ceste in poškodovali več hiš. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je vsaj šest hiš tako ogroženih, da niso več primerne za bivanje. Občine Šentilj, Cirkulane in Juršinci za te stanovalce iščejo rešitve, gre predvsem za mlade družine in upokojence. Jasmina Gregorec Kozole.
Na severovzhodu države še vedno odstranjujejo posledice nedavnega obilnega deževja. Najhuje je bilo v Slovenskih goricah in Halozah, kjer so se en za drugim sprožali plazovi. Našteli so jih že skoraj 600. Uničujoči plazovi so povzročili ogromno škodo, odnašali so ceste in poškodovali več hiš. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je vsaj šest hiš tako ogroženih, da niso več primerne za bivanje. Občine Šentilj, Cirkulane in Juršinci za te stanovalce iščejo rešitve, gre predvsem za mlade družine in upokojence. Jasmina Gregorec Kozole.
Z naslednjim prispevkom tako kot že vrsto let podpiramo dobrodelni program Pomežik soncu, s katerim Zveza prijateljev mladine Slovenije omogoča počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Tradicija otroških kolonij se je v Sloveniji začela že kmalu po drugi svetovni vojni, lokalna društva prijateljev mladine letovanja organizirajo že 70 let. O tem, kako pomembno je, da so vsi otroci na letovanjih enaki, se je Aleksandra Dežman pogovarjala z nekdanjimi vzgojitelji - med njimi sta tudi televizijska voditeljica Bernarda Žarn in nekdanji predsednik države Borut Pahor. Pošljite SMS POMEZIK5 na 1919
Z naslednjim prispevkom tako kot že vrsto let podpiramo dobrodelni program Pomežik soncu, s katerim Zveza prijateljev mladine Slovenije omogoča počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Tradicija otroških kolonij se je v Sloveniji začela že kmalu po drugi svetovni vojni, lokalna društva prijateljev mladine letovanja organizirajo že 70 let. O tem, kako pomembno je, da so vsi otroci na letovanjih enaki, se je Aleksandra Dežman pogovarjala z nekdanjimi vzgojitelji - med njimi sta tudi televizijska voditeljica Bernarda Žarn in nekdanji predsednik države Borut Pahor. Pošljite SMS POMEZIK5 na 1919
Fotografije sestradanih in podhranjenih konj s posestva v Prestranku pri Postojni, ki jih je objavilo Društvo za zaščito konj, so pred kratkim močno pretresle javnost. Kot vedno v takih primerih, ki jih je bilo v zadnjem času kar nekaj, so se pojavile različne razlage, obtožbe in vprašanja, kdo je kriv in kdo bi moral ukrepati. Tokrat pa se je še dodatno zapletlo z očitki, da je šlo za manipulacijo s fotografijami oziroma datumom nastanka in njihove objave. In na koncu se je zdelo, da so sestradani konji prišli v drugi plan. Jasna Krljić Vreg.
Fotografije sestradanih in podhranjenih konj s posestva v Prestranku pri Postojni, ki jih je objavilo Društvo za zaščito konj, so pred kratkim močno pretresle javnost. Kot vedno v takih primerih, ki jih je bilo v zadnjem času kar nekaj, so se pojavile različne razlage, obtožbe in vprašanja, kdo je kriv in kdo bi moral ukrepati. Tokrat pa se je še dodatno zapletlo z očitki, da je šlo za manipulacijo s fotografijami oziroma datumom nastanka in njihove objave. In na koncu se je zdelo, da so sestradani konji prišli v drugi plan. Jasna Krljić Vreg.
Bliža se konec leta, za šolarje najbolj stresno obdobje. Neusmiljen boj za ocene in točke poteka v zadnjih razredih osnovne šole, saj je od njih odvisen vpis na srednjo šolo. Še posebej težki so vpisni pogoji za gimnazije, kamor si še vedno želi precejšen del osnovnošolcev oziroma njihovih staršev. Kot pravi eden izmed osmošolcev v prispevku, ima občutek, da je njegovo življenje odvisno od ocen. Pa se lahko znanje meri le z ocenami in točkami? Je sistem, ki na mladostnika ne gleda celostno in ga izpostavlja takim pritiskom, res dober, se sprašujejo naši sogovorniki. Anka Pirš
Bliža se konec leta, za šolarje najbolj stresno obdobje. Neusmiljen boj za ocene in točke poteka v zadnjih razredih osnovne šole, saj je od njih odvisen vpis na srednjo šolo. Še posebej težki so vpisni pogoji za gimnazije, kamor si še vedno želi precejšen del osnovnošolcev oziroma njihovih staršev. Kot pravi eden izmed osmošolcev v prispevku, ima občutek, da je njegovo življenje odvisno od ocen. Pa se lahko znanje meri le z ocenami in točkami? Je sistem, ki na mladostnika ne gleda celostno in ga izpostavlja takim pritiskom, res dober, se sprašujejo naši sogovorniki. Anka Pirš
Ali naša družba res podpira in vzpodbuja kulturo posilstva? Pred dobrim tednom dni je Okrožno sodišče v Ljubljani oprostilo pet moških, ki so bili obtoženi, da so leta 2020 posilili takrat 15-letno dekle. Sodba je sprožila številne ogorčene odzive v javnosti in postavila velik vprašaj glede slovenskega sodnega sistema. Ali ta res ni zmožen zaščititi žrtev spolnega nasilja in ustrezno kaznovati posiljevalcev? Zakaj je žrtev, kot boste slišali v prispevku, vedno znova obravnavana, kot da je ona na zatožni klopi? In kako je mogoče, da celo v primerih večkratnih posilstev otrok sodišča pogosto izrekajo le pogojne kazni? Aleksandra Dežman.
Ali naša družba res podpira in vzpodbuja kulturo posilstva? Pred dobrim tednom dni je Okrožno sodišče v Ljubljani oprostilo pet moških, ki so bili obtoženi, da so leta 2020 posilili takrat 15-letno dekle. Sodba je sprožila številne ogorčene odzive v javnosti in postavila velik vprašaj glede slovenskega sodnega sistema. Ali ta res ni zmožen zaščititi žrtev spolnega nasilja in ustrezno kaznovati posiljevalcev? Zakaj je žrtev, kot boste slišali v prispevku, vedno znova obravnavana, kot da je ona na zatožni klopi? In kako je mogoče, da celo v primerih večkratnih posilstev otrok sodišča pogosto izrekajo le pogojne kazni? Aleksandra Dežman.
Luči na evrovizijskih odrih v Liverpoolu so ugasnile, nastopajoči so že doma, številni komentatorji, tisti, ki imajo ta spektakel radi, in tisti, ki ga ne marajo, pa delajo izračune in obračune, kdo je za koga glasoval ali ni glasoval, kdo je komu dal preveč ali premalo točk, kdo se je uvrstil previsoko in kdo prenizko. In vedno znova se po evrovizijskem finalu, ki si ga je tudi letos ogledalo več deset milijonov gledalk in gledalcev, pojavi isto vprašanje: kako poštena je evrovizijska zmaga in kako politična je evrovizijska kuhinja. Nina Kojima.
Luči na evrovizijskih odrih v Liverpoolu so ugasnile, nastopajoči so že doma, številni komentatorji, tisti, ki imajo ta spektakel radi, in tisti, ki ga ne marajo, pa delajo izračune in obračune, kdo je za koga glasoval ali ni glasoval, kdo je komu dal preveč ali premalo točk, kdo se je uvrstil previsoko in kdo prenizko. In vedno znova se po evrovizijskem finalu, ki si ga je tudi letos ogledalo več deset milijonov gledalk in gledalcev, pojavi isto vprašanje: kako poštena je evrovizijska zmaga in kako politična je evrovizijska kuhinja. Nina Kojima.
Elektronski šport oziroma e-šport doživlja pravi razcvet po vsem svetu, tudi pri nas. V Ljubljani je pred kratkim potekal največji festival videoiger in e-športa v Sloveniji. Tovrstni turnirji v igranju videoiger na računalniku, konzoli ali mobilni napravi so pravi spektakli, ki pritegnejo ogromne množice gledalcev. Igralci služijo vrtoglave zneske, prihodki te industrije že presegajo milijardo dolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo e-šport kmalu postal celo olimpijska disciplina. Zvezdan Martić.
Elektronski šport oziroma e-šport doživlja pravi razcvet po vsem svetu, tudi pri nas. V Ljubljani je pred kratkim potekal največji festival videoiger in e-športa v Sloveniji. Tovrstni turnirji v igranju videoiger na računalniku, konzoli ali mobilni napravi so pravi spektakli, ki pritegnejo ogromne množice gledalcev. Igralci služijo vrtoglave zneske, prihodki te industrije že presegajo milijardo dolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo e-šport kmalu postal celo olimpijska disciplina. Zvezdan Martić.
Veliko razburjenja je na družbenih omrežjih povzročila objava, da na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Mariboru pedagoško prakso opravlja transspolna učiteljica. Objava se je najprej pojavila v skupini na Facebooku Svet roditeljev Slovenije in povzročila veliko ogorčenja in zaskrbljenosti. Na osnovno šolo je prišlo tudi nekaj protestnih pisem. Ravnateljica pravi, da so 23-letno študentko učenci in učitelji dobro sprejeli, v bran so ji stopili tudi na mariborski Filozofski fakulteti, kjer poudarjajo, da se strokovnosti pedagoškega dela ne sme ocenjevati na podlagi osebnih okoliščin. Anka Pirš.
Veliko razburjenja je na družbenih omrežjih povzročila objava, da na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Mariboru pedagoško prakso opravlja transspolna učiteljica. Objava se je najprej pojavila v skupini na Facebooku Svet roditeljev Slovenije in povzročila veliko ogorčenja in zaskrbljenosti. Na osnovno šolo je prišlo tudi nekaj protestnih pisem. Ravnateljica pravi, da so 23-letno študentko učenci in učitelji dobro sprejeli, v bran so ji stopili tudi na mariborski Filozofski fakulteti, kjer poudarjajo, da se strokovnosti pedagoškega dela ne sme ocenjevati na podlagi osebnih okoliščin. Anka Pirš.
Urban Miroševič bo kmalu praznoval četrti rojstni dan. A to za njegove starše ni razlog za praznovanje, temveč opomnik, da je minilo še eno leto brez zdravila, ki bi mu lahko pomagalo. Urban se je rodil z gensko boleznijo, zaradi katere ne more hoditi niti govoriti. Pa vendar ima Urban srečo: starše, ki bi zanj premaknili gore. Mama Špela je s svojo zagnanostjo uspela uresničiti skoraj nemogoče - razvoj zdravila za Urbana. In skoraj so na cilju, manjka jim le še 200 tisoč evrov. Jasna Krljić Vreg. Fundacija CTNNB1 TRR: SI56 6100 0002 5350 715 SMS URBAN5 ali URBAN10 na 1919
Urban Miroševič bo kmalu praznoval četrti rojstni dan. A to za njegove starše ni razlog za praznovanje, temveč opomnik, da je minilo še eno leto brez zdravila, ki bi mu lahko pomagalo. Urban se je rodil z gensko boleznijo, zaradi katere ne more hoditi niti govoriti. Pa vendar ima Urban srečo: starše, ki bi zanj premaknili gore. Mama Špela je s svojo zagnanostjo uspela uresničiti skoraj nemogoče - razvoj zdravila za Urbana. In skoraj so na cilju, manjka jim le še 200 tisoč evrov. Jasna Krljić Vreg. Fundacija CTNNB1 TRR: SI56 6100 0002 5350 715 SMS URBAN5 ali URBAN10 na 1919
Aprila objavljeni prispevek v Tedniku o tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja, ki ni upravičen do nobenega prejemka zaradi svoje invalidnosti, je sprožil številne odzive. Podobno kot zgodba invalidke Lavre Červek, ki smo jo v naši oddaji prikazali pred petimi leti. Oba sta mlada invalida brez delovne dobe, za kar pa nista sama kriva. Kako je torej mogoče, da država številnim 100-odstotnim invalidom še vedno odreka pravico do invalidnine ali invalidske pokojnine? Čeprav tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je to nedopustno, se ne spremeni nič. Aleksandra Dežman.
Aprila objavljeni prispevek v Tedniku o tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja, ki ni upravičen do nobenega prejemka zaradi svoje invalidnosti, je sprožil številne odzive. Podobno kot zgodba invalidke Lavre Červek, ki smo jo v naši oddaji prikazali pred petimi leti. Oba sta mlada invalida brez delovne dobe, za kar pa nista sama kriva. Kako je torej mogoče, da država številnim 100-odstotnim invalidom še vedno odreka pravico do invalidnine ali invalidske pokojnine? Čeprav tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je to nedopustno, se ne spremeni nič. Aleksandra Dežman.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že 70 let dokazuje, da lahko podpora in pomoč družbe usodno vpliva na življenjsko pot otrok in mladostnikov. Številni mladi brez pomoči prostovoljcev in donacij ljudi ter podjetij, ki podpirajo ZPMS, ne bi nikoli zaključili izobraževanja. Aleksandra Dežman se je o njunih izkušnjah pogovarjala z mlado nadarjeno violinistko in učiteljico razrednega pouka. Če želite prispevati v sklad ZPMS-ja za štipendiranje mladih, na številko 1919 pošljite TEDNIK (1 €) ali TEDNIK5 (5 €)
Zveza prijateljev mladine Slovenije že 70 let dokazuje, da lahko podpora in pomoč družbe usodno vpliva na življenjsko pot otrok in mladostnikov. Številni mladi brez pomoči prostovoljcev in donacij ljudi ter podjetij, ki podpirajo ZPMS, ne bi nikoli zaključili izobraževanja. Aleksandra Dežman se je o njunih izkušnjah pogovarjala z mlado nadarjeno violinistko in učiteljico razrednega pouka. Če želite prispevati v sklad ZPMS-ja za štipendiranje mladih, na številko 1919 pošljite TEDNIK (1 €) ali TEDNIK5 (5 €)
V zadnjih 15 letih je močno naraslo število bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Leta 2007 je bilo teh primerov 38, lani že 1506. Takrat je odsotnost v povprečju trajala 14 dni, lani 44 dni. Število skupnih bolniških dnevov je s 540 poskočilo na kar 66 680. Je ljudi s sindromom izgorelosti res toliko več ali ga zdravniki le bolje in pogosteje prepoznavajo? In kakšna ja razlika med kronično utrujenostjo ali kroničnim stresom in izgorelostjo? Kaja Kokot Žanič.
V zadnjih 15 letih je močno naraslo število bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Leta 2007 je bilo teh primerov 38, lani že 1506. Takrat je odsotnost v povprečju trajala 14 dni, lani 44 dni. Število skupnih bolniških dnevov je s 540 poskočilo na kar 66 680. Je ljudi s sindromom izgorelosti res toliko več ali ga zdravniki le bolje in pogosteje prepoznavajo? In kakšna ja razlika med kronično utrujenostjo ali kroničnim stresom in izgorelostjo? Kaja Kokot Žanič.
Bomo v Sloveniji v prihodnosti jedli le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske, svinjino iz Madžarske? Samooskrba s slovenskim mesom je namreč ogrožena zaradi uvoza cenejšega mesa iz tujine, opozarjajo kmetje in živilska podjetja. Kaj lahko se zgodi, da bo podobno kot svinjina - delež doma vzgojene se je od osamosvojitve do danes zmanjšal za skoraj polovico - iz mesnic in s trgovskih polic izginilo še doma vzrejeno piščančje in goveje meso. Medtem pa so slovenski kmetje primorani meso zaradi višjih odkupnih cen prodajati v tujino. Ines Kočar.
Bomo v Sloveniji v prihodnosti jedli le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske, svinjino iz Madžarske? Samooskrba s slovenskim mesom je namreč ogrožena zaradi uvoza cenejšega mesa iz tujine, opozarjajo kmetje in živilska podjetja. Kaj lahko se zgodi, da bo podobno kot svinjina - delež doma vzgojene se je od osamosvojitve do danes zmanjšal za skoraj polovico - iz mesnic in s trgovskih polic izginilo še doma vzrejeno piščančje in goveje meso. Medtem pa so slovenski kmetje primorani meso zaradi višjih odkupnih cen prodajati v tujino. Ines Kočar.
Naivnost na spletu lahko udari tudi po denarnici. Spletno nakupovanje je postalo izjemno priljubljeno tudi zaradi nižjih cen kot v klasičnih trgovinah. A prav nizka cena je znak za alarm; lažne spletne trgovine namreč z visokimi popusti prežijo na manj previdne kupce. Ti po pošti prejmejo povsem drug izdelek, kot so ga naročili, ali pa goljufom izdajo podatke o svoji plačilni kartici. Vse pogostejše pa so tudi zlorabe identitet znanih oseb, med drugim zdravnikov, za oglaševanje nepreverjenih izdelkov za lajšanje zdravstvenih težav. Boštjan Fabjan.
Naivnost na spletu lahko udari tudi po denarnici. Spletno nakupovanje je postalo izjemno priljubljeno tudi zaradi nižjih cen kot v klasičnih trgovinah. A prav nizka cena je znak za alarm; lažne spletne trgovine namreč z visokimi popusti prežijo na manj previdne kupce. Ti po pošti prejmejo povsem drug izdelek, kot so ga naročili, ali pa goljufom izdajo podatke o svoji plačilni kartici. Vse pogostejše pa so tudi zlorabe identitet znanih oseb, med drugim zdravnikov, za oglaševanje nepreverjenih izdelkov za lajšanje zdravstvenih težav. Boštjan Fabjan.
Nasilje med mladimi oziroma nad mladimi se pogosto rodi na spletu. Spletno nasilje, nadlegovanje in izsiljevanje - fizično, psihično, spolno - že nekaj let narašča tudi v Sloveniji. Novo grožnjo, predvsem otrokom in mladostnikom, pa predstavlja umetna inteligenca.Tako rekoč vsak lahko na zelo enostaven način ustvari lažne fotografije ali videoposnetke, tudi pornografske, v katere umesti fotografije resničnih oseb, ki jih najde na družbenih omrežjih. Žrtev je lahko vsak: otrok, odrasel, javna oseba. Zvezdan Martić.
Nasilje med mladimi oziroma nad mladimi se pogosto rodi na spletu. Spletno nasilje, nadlegovanje in izsiljevanje - fizično, psihično, spolno - že nekaj let narašča tudi v Sloveniji. Novo grožnjo, predvsem otrokom in mladostnikom, pa predstavlja umetna inteligenca.Tako rekoč vsak lahko na zelo enostaven način ustvari lažne fotografije ali videoposnetke, tudi pornografske, v katere umesti fotografije resničnih oseb, ki jih najde na družbenih omrežjih. Žrtev je lahko vsak: otrok, odrasel, javna oseba. Zvezdan Martić.
V zadnjih letih se vse več ljudi ukvarja s katero od oblik rekreacije, ki je postala sinonim za zdravo življenje, tudi v zrelih letih. Veliko starejših pa se s športom ukvarja tudi tekmovalno. Nekateri se udeležujejo športnih tekmovanj, tudi ko so stari 70 let in več. Kako dobri so slovenski veteranski športniki v svetovnem merilu in v katerih panogah so najuspešnejši? Kot ugotavlja Zvezdan Martić, so slovenski veteranski športniki na mednarodnih tekmovanjih izjemno uspešni in domov pogosto prinesejo medalje.
V zadnjih letih se vse več ljudi ukvarja s katero od oblik rekreacije, ki je postala sinonim za zdravo življenje, tudi v zrelih letih. Veliko starejših pa se s športom ukvarja tudi tekmovalno. Nekateri se udeležujejo športnih tekmovanj, tudi ko so stari 70 let in več. Kako dobri so slovenski veteranski športniki v svetovnem merilu in v katerih panogah so najuspešnejši? Kot ugotavlja Zvezdan Martić, so slovenski veteranski športniki na mednarodnih tekmovanjih izjemno uspešni in domov pogosto prinesejo medalje.
Potem ko smo v eni od prejšnjih oddaj objavili prispevek iz leta 1987, v katerem je ekipa Tednika v zaporu na Igu obiskala Janeza Novaka, ki je bil zaprt, ker je iz verskih razlogov zavrnil služenje vojaškega roka v JLA, se nam je gospod Novak oglasil. Zato smo ga ponovno obiskali in ga vprašali, kako se zdaj spominja tistih časov in ali bi spet storil enako. Kako je bilo sicer takrat z ugovorom vesti? Številni pa imajo na služenje vojaškega roka drugačne spomine, na Facebooku obstaja kar nekaj skupin, v katerih nekdanji vojaki iščejo prijatelje iz tistega obdobja. Aleksandra Dežman.
Potem ko smo v eni od prejšnjih oddaj objavili prispevek iz leta 1987, v katerem je ekipa Tednika v zaporu na Igu obiskala Janeza Novaka, ki je bil zaprt, ker je iz verskih razlogov zavrnil služenje vojaškega roka v JLA, se nam je gospod Novak oglasil. Zato smo ga ponovno obiskali in ga vprašali, kako se zdaj spominja tistih časov in ali bi spet storil enako. Kako je bilo sicer takrat z ugovorom vesti? Številni pa imajo na služenje vojaškega roka drugačne spomine, na Facebooku obstaja kar nekaj skupin, v katerih nekdanji vojaki iščejo prijatelje iz tistega obdobja. Aleksandra Dežman.
Lik staršev, predvsem matere, ima v slovenski tradiciji in kulturi pomembno vlogo. V preteklosti je vladalo prepričanje, da otroci o starših ne mislijo in ne govorijo negativno, pravijo strokovnjaki, a v zadnjih letih se to spreminja. Pojavil se je celo izraz strupeni starši. To so tisti, ki svoje težave prenašajo na otroke in zato imajo ti tudi v odrasli dobi številne vedenjske in čustvene motnje, slabo samopodobo in občutek manjvrednosti. Kako razrešiti te težave in vzpostaviti boljše odnose s starši? Anka Pirš.
Lik staršev, predvsem matere, ima v slovenski tradiciji in kulturi pomembno vlogo. V preteklosti je vladalo prepričanje, da otroci o starših ne mislijo in ne govorijo negativno, pravijo strokovnjaki, a v zadnjih letih se to spreminja. Pojavil se je celo izraz strupeni starši. To so tisti, ki svoje težave prenašajo na otroke in zato imajo ti tudi v odrasli dobi številne vedenjske in čustvene motnje, slabo samopodobo in občutek manjvrednosti. Kako razrešiti te težave in vzpostaviti boljše odnose s starši? Anka Pirš.
Kakšne spremembe prinaša generacija Z na trg dela? Mladi, rojeni po letu 1995, so odrasli s pametnim telefonom v roki, so izjemno izobraženi in imajo dostop do informacij vseh vrst, so tudi zelo mobilni in pripravljeni spreminjati kraj bivanja in dela. In tudi zato imajo velika pričakovanja glede služb, plačila in družbene odgovornosti podjetij ter lahko postavljajo pogoje delodajalcem. Na drugi strani pa imajo tudi delodajalci do mladih velike zahteve, trdijo mladi iskalci služb. Saša Banjanac Lubej.
Kakšne spremembe prinaša generacija Z na trg dela? Mladi, rojeni po letu 1995, so odrasli s pametnim telefonom v roki, so izjemno izobraženi in imajo dostop do informacij vseh vrst, so tudi zelo mobilni in pripravljeni spreminjati kraj bivanja in dela. In tudi zato imajo velika pričakovanja glede služb, plačila in družbene odgovornosti podjetij ter lahko postavljajo pogoje delodajalcem. Na drugi strani pa imajo tudi delodajalci do mladih velike zahteve, trdijo mladi iskalci služb. Saša Banjanac Lubej.
Kmetje bodo jutri s traktorji zasedli središče Ljubljane. Množični protest so napovedali, potem ko so samo po dveh tednih prekinili pogajanja s kmetijskim ministrstvom. Trdijo, da ministrstvo ni naredilo koraka naproti njihovim zahtevam, čeprav jim je to obljubil tudi predsednik vlade Robert Golob. Zahteve kmetov ostajajo nespremenjene: ostro nasprotujejo omejitvam pri obdelovanju njiv, pašnikov in travnikov na območju Nature 2000. Luka Svetina.
Kmetje bodo jutri s traktorji zasedli središče Ljubljane. Množični protest so napovedali, potem ko so samo po dveh tednih prekinili pogajanja s kmetijskim ministrstvom. Trdijo, da ministrstvo ni naredilo koraka naproti njihovim zahtevam, čeprav jim je to obljubil tudi predsednik vlade Robert Golob. Zahteve kmetov ostajajo nespremenjene: ostro nasprotujejo omejitvam pri obdelovanju njiv, pašnikov in travnikov na območju Nature 2000. Luka Svetina.
Tudi tisti, ki jih sodobne tehnologije ne zanimajo, so v zadnjih mesecih slišali za Chat GPT, orodje, ki zna s pomočjo umetne inteligence narediti stvari, za katere smo do zdaj mislili, da jih zna samo človek. Računalnik lahko namesto nas piše šolske naloge, prevaja in lektorira besedila, sestavlja reklamna besedila ali piše scenarije. Smo s tem stopili v prihodnost, ko nas bodo nadomestili in premagali računalniki ali gre samo za koristno orodje, ki bo pomagalo človeštvu? Zvezdan Martić.
Tudi tisti, ki jih sodobne tehnologije ne zanimajo, so v zadnjih mesecih slišali za Chat GPT, orodje, ki zna s pomočjo umetne inteligence narediti stvari, za katere smo do zdaj mislili, da jih zna samo človek. Računalnik lahko namesto nas piše šolske naloge, prevaja in lektorira besedila, sestavlja reklamna besedila ali piše scenarije. Smo s tem stopili v prihodnost, ko nas bodo nadomestili in premagali računalniki ali gre samo za koristno orodje, ki bo pomagalo človeštvu? Zvezdan Martić.
Ko človek zboli, se pogosto kljub zdravniški oskrbi počuti samega, prestrašenega, negotovega. V Zdravstvenem domu Ljubljana so se zato odločili ustanoviti skupino tako imenovanih laičnih svetovalcev bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so jih izobrazili, da bi drugim bolnikom s to boleznijo pomagali prebroditi težave in strahove, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanu. Kot pravijo sladkorni bolniki, je to izjemno dobrodošla pomoč, ki bi jo bilo zagotovo dobro razširiti tudi med drugimi kroničnimi bolniki. Jasna Krljić Vreg.
Ko človek zboli, se pogosto kljub zdravniški oskrbi počuti samega, prestrašenega, negotovega. V Zdravstvenem domu Ljubljana so se zato odločili ustanoviti skupino tako imenovanih laičnih svetovalcev bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so jih izobrazili, da bi drugim bolnikom s to boleznijo pomagali prebroditi težave in strahove, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanu. Kot pravijo sladkorni bolniki, je to izjemno dobrodošla pomoč, ki bi jo bilo zagotovo dobro razširiti tudi med drugimi kroničnimi bolniki. Jasna Krljić Vreg.
Avtomobilske gume in pločevina, mrhovina, klavniški odpadki, granate; vse to leži v slovenskih kraških jamah, ki so bile v preteklosti pogosto vaška smetišča ali kar deponije. Vsaj petina kraških biserov oziroma tri tisoč jih je onesnaženih, logistično in časovno zahtevna čiščenja pa so večinoma na plečih samoiniciativnih jamarskih društev. Rekorderka po odpadkih je bila s štiri tisoč kubičnimi metri smeti jama Ravnica, ki so jo v začetku leta s pomočjo mehanizacije čistili, a je sredstev zmanjkalo prej kot odpadkov. Anja Nab Huš.
Avtomobilske gume in pločevina, mrhovina, klavniški odpadki, granate; vse to leži v slovenskih kraških jamah, ki so bile v preteklosti pogosto vaška smetišča ali kar deponije. Vsaj petina kraških biserov oziroma tri tisoč jih je onesnaženih, logistično in časovno zahtevna čiščenja pa so večinoma na plečih samoiniciativnih jamarskih društev. Rekorderka po odpadkih je bila s štiri tisoč kubičnimi metri smeti jama Ravnica, ki so jo v začetku leta s pomočjo mehanizacije čistili, a je sredstev zmanjkalo prej kot odpadkov. Anja Nab Huš.
V Tedniku že skoraj deset let poročamo o izkoriščanju sobaric v hotelih in čistilk v javnem sektorju, ki sicer delajo za čistilne servise in agencije. A izboljšalo se ni nič, ravno obratno. Naročniki, celo ministrstva, kljub zavedanju o slabih delovnih pogojih in slabem plačilu še vedno iščejo najcenejšega ponudnika. In medtem ko sobarice in čistilke garajo za drobiž, nekateri lastniki teh podjetij služijo milijone, ki prihajajo iz državnega proračuna, torej iz žepov davkoplačevalcev. Bo vlada vendarle kaj storila na tem področju? Meta Gantar.
V Tedniku že skoraj deset let poročamo o izkoriščanju sobaric v hotelih in čistilk v javnem sektorju, ki sicer delajo za čistilne servise in agencije. A izboljšalo se ni nič, ravno obratno. Naročniki, celo ministrstva, kljub zavedanju o slabih delovnih pogojih in slabem plačilu še vedno iščejo najcenejšega ponudnika. In medtem ko sobarice in čistilke garajo za drobiž, nekateri lastniki teh podjetij služijo milijone, ki prihajajo iz državnega proračuna, torej iz žepov davkoplačevalcev. Bo vlada vendarle kaj storila na tem področju? Meta Gantar.
Ograja z rezilno žico je nesorazmeren ukrep, strašenje z migranti pa nedopustna politična manipulacija, zato bomo ograjo na južni meji odstranili. Take so bile predvolilne obljube zdajšnje vlade. Vojaki so julija lani sicer odstranili nekaj kilometrov ograje, a to je vse, opozarjajo domačini. Ograja z rezilno žico še vedno stoji, čeprav so mejni prehodi s Hrvaško prosto prehodni. Domačini so razočarani in se sprašujejo, zakaj je odstranjevanje ograje zastalo. Medtem pa se Komisija za preprečevanje korupcije ukvarja z izbiro podjetja Minis, ki je ograjo začelo postavljati, zdaj pa naj bi jo tudi odstranjevalo. Anka Pirš.
Ograja z rezilno žico je nesorazmeren ukrep, strašenje z migranti pa nedopustna politična manipulacija, zato bomo ograjo na južni meji odstranili. Take so bile predvolilne obljube zdajšnje vlade. Vojaki so julija lani sicer odstranili nekaj kilometrov ograje, a to je vse, opozarjajo domačini. Ograja z rezilno žico še vedno stoji, čeprav so mejni prehodi s Hrvaško prosto prehodni. Domačini so razočarani in se sprašujejo, zakaj je odstranjevanje ograje zastalo. Medtem pa se Komisija za preprečevanje korupcije ukvarja z izbiro podjetja Minis, ki je ograjo začelo postavljati, zdaj pa naj bi jo tudi odstranjevalo. Anka Pirš.
Mel, Blaž in Tomaž so mladi moški v zgodnjih 20 letih, ki uporabljajo družbena omrežja, hodijo v lokale in v kino. Vendar njihovo življenje ni povsem običajno. V Bogoslovnem semenišču in v Zavodu svetega Frančiška Saleškega se pripravljajo na duhovniško in redovniško življenje. Anka Pirš se je z njimi pogovarjala o tem, zakaj so se odločili za to pot, kako razmišljajo o posvetnem in duhovnem življenju, različnih preizkušnjah in položaju Katoliške cerkve v današnjem svetu.
Mel, Blaž in Tomaž so mladi moški v zgodnjih 20 letih, ki uporabljajo družbena omrežja, hodijo v lokale in v kino. Vendar njihovo življenje ni povsem običajno. V Bogoslovnem semenišču in v Zavodu svetega Frančiška Saleškega se pripravljajo na duhovniško in redovniško življenje. Anka Pirš se je z njimi pogovarjala o tem, zakaj so se odločili za to pot, kako razmišljajo o posvetnem in duhovnem življenju, različnih preizkušnjah in položaju Katoliške cerkve v današnjem svetu.
Pomorska dogodivščina gledališkega igralca Lotosa Vincenca Šparovca je neverjetna, skorajda čudežna. V študentskih letih je kot mornar Splošne plovbe med delom na ladji padel v Atlantski ocean. Tega nihče od posadke ni opazil, tako da je ladja plula naprej, Lotos pa je ostal sam sredi oceana v Gvinejskem zalivu, milje oddaljen od najbližje obale. Kaj se mu je pletlo po glavi, ko je zrl smrti v oči, in kako se je rešil? O tej izkušnji je govoril s Kajo Kokot Žanič.
Pomorska dogodivščina gledališkega igralca Lotosa Vincenca Šparovca je neverjetna, skorajda čudežna. V študentskih letih je kot mornar Splošne plovbe med delom na ladji padel v Atlantski ocean. Tega nihče od posadke ni opazil, tako da je ladja plula naprej, Lotos pa je ostal sam sredi oceana v Gvinejskem zalivu, milje oddaljen od najbližje obale. Kaj se mu je pletlo po glavi, ko je zrl smrti v oči, in kako se je rešil? O tej izkušnji je govoril s Kajo Kokot Žanič.
V naslednjih minutah boste slišali pretresljivo izpoved Saše Kveder, ki se že 15 let bori s sinovo zasvojenostjo s trdimi drogami. Svojo in sinovo zgodbo je prelila tudi v knjigo Tokrat bo drugače, s katero želi pomagati družinam, ki trpijo zaradi brezna mamil, v katerega je padel njihov otrok. Tako kot številni starši tudi Saša vsak dan trepeta v strahu, kje je njen sin, kaj počne in ali je še živ. Prišlo je celo tako daleč, da ji je v olajšanje, ker je zdaj v zaporu. Svojo zgodbo je zaupala novinarki Jasni Krljić Vreg.
V naslednjih minutah boste slišali pretresljivo izpoved Saše Kveder, ki se že 15 let bori s sinovo zasvojenostjo s trdimi drogami. Svojo in sinovo zgodbo je prelila tudi v knjigo Tokrat bo drugače, s katero želi pomagati družinam, ki trpijo zaradi brezna mamil, v katerega je padel njihov otrok. Tako kot številni starši tudi Saša vsak dan trepeta v strahu, kje je njen sin, kaj počne in ali je še živ. Prišlo je celo tako daleč, da ji je v olajšanje, ker je zdaj v zaporu. Svojo zgodbo je zaupala novinarki Jasni Krljić Vreg.
Sandi, Maja in Lia so mlada družina, ki se spopada s težkimi preizkušnjami. Sandi Hudorovac je od 18. leta zaradi prometne nesreče tetraplegik, več kot 20 let je na vozičku, vendar zaradi birokratskih zapletov ne more dobiti statusa invalida. S skromnimi prihodki se komajda prebijajo skozi življenje. Marsikaj bi jim olajšalo prilagojeno osebno vozilo. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Škofijske karitas Novo mesto, številka SI56 0297 0025 6347 885, sklic: SI00 2803, namen: Družina Bartolj Hudorovac. Darujete lahko tudi z SMS-om DARUJ5 ali DARUJ10 na številko 1919. Novinarka Petra Držaj.
Sandi, Maja in Lia so mlada družina, ki se spopada s težkimi preizkušnjami. Sandi Hudorovac je od 18. leta zaradi prometne nesreče tetraplegik, več kot 20 let je na vozičku, vendar zaradi birokratskih zapletov ne more dobiti statusa invalida. S skromnimi prihodki se komajda prebijajo skozi življenje. Marsikaj bi jim olajšalo prilagojeno osebno vozilo. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Škofijske karitas Novo mesto, številka SI56 0297 0025 6347 885, sklic: SI00 2803, namen: Družina Bartolj Hudorovac. Darujete lahko tudi z SMS-om DARUJ5 ali DARUJ10 na številko 1919. Novinarka Petra Držaj.
Ne vem, ali bi bil brez njih še živ. Tako o prostovoljcih in zaposlenih v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pove eden izmed uporabnikov, ki je v ambulanti ob hudi bolezni dobil ustrezno pomoč in napotitev na zdravljenje. V ambulanti že 20 let pomagajo ljudem, ki so zaradi različnih razlogov ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ga sploh niso uspeli dobiti. V zadnjem času pa so jih zaradi nedostopnosti zdravnikov začeli obiskovali tudi bolniki z urejenim zavarovanjem. Anja Nab Huš.
Ne vem, ali bi bil brez njih še živ. Tako o prostovoljcih in zaposlenih v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pove eden izmed uporabnikov, ki je v ambulanti ob hudi bolezni dobil ustrezno pomoč in napotitev na zdravljenje. V ambulanti že 20 let pomagajo ljudem, ki so zaradi različnih razlogov ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ga sploh niso uspeli dobiti. V zadnjem času pa so jih zaradi nedostopnosti zdravnikov začeli obiskovali tudi bolniki z urejenim zavarovanjem. Anja Nab Huš.
Specialna enota slovenske policije je marca praznovala 50 let delovanja. Kakšne veščine pa morajo obvladati pripadniki te enote? Že izbirni postopek je izjemno zahteven in ga večina prijavljenih kandidatov sploh ne opravi. Po sprejetju v enoto pa se morajo ti policisti vsakodnevno izpopolnjevati, v fizičnih in taktičnih nalogah. To je psihično in fizično izjemno zahtevno, saj pripadniki te enote opravljajo najtežje naloge z visoko stopnjo tveganja in nevarnosti. Naša ekipa se je s kamero pridružila usposabljanju. Boštjan Fabjan.
Specialna enota slovenske policije je marca praznovala 50 let delovanja. Kakšne veščine pa morajo obvladati pripadniki te enote? Že izbirni postopek je izjemno zahteven in ga večina prijavljenih kandidatov sploh ne opravi. Po sprejetju v enoto pa se morajo ti policisti vsakodnevno izpopolnjevati, v fizičnih in taktičnih nalogah. To je psihično in fizično izjemno zahtevno, saj pripadniki te enote opravljajo najtežje naloge z visoko stopnjo tveganja in nevarnosti. Naša ekipa se je s kamero pridružila usposabljanju. Boštjan Fabjan.
Bližnji 8. april je svetovni dan Romov, ki veljajo za najbolj razseljeno narodno skupnost. Po nekaterih ocenah jih v evropskih državah živi okrog 10 milijonov, nekaj tisoč tudi v Sloveniji. Iz romskih vrst prihajajo številne znamenite osebnosti, med njimi je tudi pred šestimi leti umrla kraljica romske glasbe, Esma Redžepova, ki je bila znana ne le po izjemnem glasbenem talentu in promociji romske kulture, ampak tudi po humanitarnem delu in boju proti diskriminaciji Romov. Novinar Bojan Peček je obiskal skopsko naselje, kjer njena hiša zdaj izropana in zapuščena propada.
Bližnji 8. april je svetovni dan Romov, ki veljajo za najbolj razseljeno narodno skupnost. Po nekaterih ocenah jih v evropskih državah živi okrog 10 milijonov, nekaj tisoč tudi v Sloveniji. Iz romskih vrst prihajajo številne znamenite osebnosti, med njimi je tudi pred šestimi leti umrla kraljica romske glasbe, Esma Redžepova, ki je bila znana ne le po izjemnem glasbenem talentu in promociji romske kulture, ampak tudi po humanitarnem delu in boju proti diskriminaciji Romov. Novinar Bojan Peček je obiskal skopsko naselje, kjer njena hiša zdaj izropana in zapuščena propada.
Znani novomeški Športni center Fit&Fun nekdanjega svetovnega prvaka v bodibildingu Roberta Purebra se bo, kot kaže, znašel na dražbi. Fitnes klub je Robert odprl s pomočjo svoje mame Irene Pfannes, ki je denar za njegovo gradnjo in nakup opreme prigarala v Nemčiji. A po letih pravdanja in številnih tožbah je 40-odstotna lastnica postala Robertova nekdanja žena, ki terja tudi poravnavo stroškov za nazaj. Primer je obravnavalo kar deset sodišč po vsej Sloveniji. 71-letna Irena, ki je v fitnes vložila vse svoje prihranke, se sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče. Anka Pirš.
Znani novomeški Športni center Fit&Fun nekdanjega svetovnega prvaka v bodibildingu Roberta Purebra se bo, kot kaže, znašel na dražbi. Fitnes klub je Robert odprl s pomočjo svoje mame Irene Pfannes, ki je denar za njegovo gradnjo in nakup opreme prigarala v Nemčiji. A po letih pravdanja in številnih tožbah je 40-odstotna lastnica postala Robertova nekdanja žena, ki terja tudi poravnavo stroškov za nazaj. Primer je obravnavalo kar deset sodišč po vsej Sloveniji. 71-letna Irena, ki je v fitnes vložila vse svoje prihranke, se sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče. Anka Pirš.
Starše otrok s posebnimi potrebami je šokirala novica, da jim država še vedno ne bo omogočila pomočnika. Pilotni projekt pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti se bo lahko izvedel šele leta 2024, ker država zanj nima denarja, je minister za delo Luka Mesec sporočil predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Medtem pa mame otrok s posebnimi potrebami izgorevajo od izčrpanosti in skrbi ter se sprašujejo, zakaj so ravno ti otroci tako prikrajšani in diskriminirani. Kaja Kokot Žanič.
Starše otrok s posebnimi potrebami je šokirala novica, da jim država še vedno ne bo omogočila pomočnika. Pilotni projekt pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti se bo lahko izvedel šele leta 2024, ker država zanj nima denarja, je minister za delo Luka Mesec sporočil predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Medtem pa mame otrok s posebnimi potrebami izgorevajo od izčrpanosti in skrbi ter se sprašujejo, zakaj so ravno ti otroci tako prikrajšani in diskriminirani. Kaja Kokot Žanič.
V Podravju se vrstijo napovedi o odpuščanjih. Magna, Talum, Tovarna sukancev - brez zaposlitve naj bi ostalo več kot 300 delavcev. A za prihodnost se jim, kot kaže, ni treba bati. Nekateri se bodo upokojili, za druge se delodajalci zaradi velikega pomanjkanja kadrov na trgu dela že zanimajo, nekateri bodo našli delo čez mejo, v Avstriji. Vendar na Štajerski gospodarski zbornici opozarjajo, da bi morali delavce zadržati v Sloveniji. V humanitarnih organizacijah pa opažajo, da so socialne stiske, tudi med zaposlenimi, zaradi draginje vse večje in da vse več ljudi išče pomoč. Anja Nab Huš.
V Podravju se vrstijo napovedi o odpuščanjih. Magna, Talum, Tovarna sukancev - brez zaposlitve naj bi ostalo več kot 300 delavcev. A za prihodnost se jim, kot kaže, ni treba bati. Nekateri se bodo upokojili, za druge se delodajalci zaradi velikega pomanjkanja kadrov na trgu dela že zanimajo, nekateri bodo našli delo čez mejo, v Avstriji. Vendar na Štajerski gospodarski zbornici opozarjajo, da bi morali delavce zadržati v Sloveniji. V humanitarnih organizacijah pa opažajo, da so socialne stiske, tudi med zaposlenimi, zaradi draginje vse večje in da vse več ljudi išče pomoč. Anja Nab Huš.
Prvemu ženskemu partizanskemu odredu se je priključila pri 17-ih letih, napredovala v čin majorja in postala zadnja soproga Josipa Broza Tita. Z njim je živela razkošno življenje, polno zabave, blišča, potovanj in druženja z znanimi osebnostmi in kronanimi glavami. Po Titovi smrti pa ji je sledila tajna policija, živela je v bornih razmerah, stran od žarometov, v soju katerih je v tujini uspešno predstavljala Jugoslavijo. Deset let po smrti se o njej pišejo knjige, snemajo TV-nadaljevanke, režirajo gledališke predstave in organizirajo modne revije. Kdo je bila Jovanka Broz in zakaj še danes vzbuja zanimanje? Saša Banjanac Lubej.
Prvemu ženskemu partizanskemu odredu se je priključila pri 17-ih letih, napredovala v čin majorja in postala zadnja soproga Josipa Broza Tita. Z njim je živela razkošno življenje, polno zabave, blišča, potovanj in druženja z znanimi osebnostmi in kronanimi glavami. Po Titovi smrti pa ji je sledila tajna policija, živela je v bornih razmerah, stran od žarometov, v soju katerih je v tujini uspešno predstavljala Jugoslavijo. Deset let po smrti se o njej pišejo knjige, snemajo TV-nadaljevanke, režirajo gledališke predstave in organizirajo modne revije. Kdo je bila Jovanka Broz in zakaj še danes vzbuja zanimanje? Saša Banjanac Lubej.
V začetku februarja so v Radomerju v Prlekiji ognjeni zublji vzeli dom priljubljenemu domačinu in glasbeniku, 71-letnemu upokojencu Branku Vrbančiču, ki je po požaru ostal brez vsega, tudi brez svoje frajtonarice. S to ljubico, kot ji pravi, je prepotoval dobršen del sveta, popestril več kot 400 gostij, predvsem pa prijateljska druženja. Ravno prijatelji in domačini so bili tisti, ki so mu v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Tudi z novo harmoniko. Gledalke in gledalci Tednika pa mu lahko pomagate do novega doma. Cirila Sever. RKS OZ Ljutomer TRR: SI56 0317 3100 0925 555, sklic: SI 00 7600-23-1, namen: Pomoč požar Vrbančič SMS na 1919 DOM (1 €) in DOM5 (5 €)
V začetku februarja so v Radomerju v Prlekiji ognjeni zublji vzeli dom priljubljenemu domačinu in glasbeniku, 71-letnemu upokojencu Branku Vrbančiču, ki je po požaru ostal brez vsega, tudi brez svoje frajtonarice. S to ljubico, kot ji pravi, je prepotoval dobršen del sveta, popestril več kot 400 gostij, predvsem pa prijateljska druženja. Ravno prijatelji in domačini so bili tisti, ki so mu v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Tudi z novo harmoniko. Gledalke in gledalci Tednika pa mu lahko pomagate do novega doma. Cirila Sever. RKS OZ Ljutomer TRR: SI56 0317 3100 0925 555, sklic: SI 00 7600-23-1, namen: Pomoč požar Vrbančič SMS na 1919 DOM (1 €) in DOM5 (5 €)
Si predstavljate, da vas zamrznejo in vas čez 50 ali 100 let oživijo? Sliši se kot znanstvena fantastika, a morda bo to nekoč postalo realnost. Postopka kriokonzervacije se že loteva nemško podjetje, ki je zamrznilo 10 ljudi, številni pa, kot trdijo, čakajo na uvrstitev na njihov seznam. Cena je 200 tisoč evrov, postopek je zakonsko urejen. Kako zamrznjenega človeka oživiti, pa znanost še ni dognala. Zagovorniki so prepričani, da bo na ta način mogoče zdraviti tudi še neozdravljive bolezni, a se ob tem porajajo številna etična vprašanja in pomisleki. Jasna Krljić Vreg.
Si predstavljate, da vas zamrznejo in vas čez 50 ali 100 let oživijo? Sliši se kot znanstvena fantastika, a morda bo to nekoč postalo realnost. Postopka kriokonzervacije se že loteva nemško podjetje, ki je zamrznilo 10 ljudi, številni pa, kot trdijo, čakajo na uvrstitev na njihov seznam. Cena je 200 tisoč evrov, postopek je zakonsko urejen. Kako zamrznjenega človeka oživiti, pa znanost še ni dognala. Zagovorniki so prepričani, da bo na ta način mogoče zdraviti tudi še neozdravljive bolezni, a se ob tem porajajo številna etična vprašanja in pomisleki. Jasna Krljić Vreg.
V začetku meseca smo v Tedniku razkrili, da je Inšpektorat za delo že nekaj let opozarjal kočevski Melamin, da mora ustrezno poskrbeti za varnost pri delu prav na tistem delovišču v podjetju, kjer je maja lani prišlo do tragične nesreče, v kateri je umrlo sedem delavcev. Prispevek je bil za večino občanov Kočevja neprijetno presenečenje, saj jim je vodstvo ves čas zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse brezhibno urejeno. In vodilni tudi zdaj zavračajo ugotovitve inšpekcije o nepravilnostih, pred našo kamero pa ne želijo. Zato zdaj krajani s peticijo zahtevajo, da Melamin odide iz Kočevja. Barbara Renčof.
V začetku meseca smo v Tedniku razkrili, da je Inšpektorat za delo že nekaj let opozarjal kočevski Melamin, da mora ustrezno poskrbeti za varnost pri delu prav na tistem delovišču v podjetju, kjer je maja lani prišlo do tragične nesreče, v kateri je umrlo sedem delavcev. Prispevek je bil za večino občanov Kočevja neprijetno presenečenje, saj jim je vodstvo ves čas zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse brezhibno urejeno. In vodilni tudi zdaj zavračajo ugotovitve inšpekcije o nepravilnostih, pred našo kamero pa ne želijo. Zato zdaj krajani s peticijo zahtevajo, da Melamin odide iz Kočevja. Barbara Renčof.
V domovih za starejše je praznih več kot 700 postelj, čeprav na sprejem čaka več kot 16 tisoč ljudi. Razlog je pomanjkanje medicinskih sester in bolničarjev negovalcev ter drugih kadrov. Tudi v zdravstvu po nekaterih podatkih manjka kar petina sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, tudi tistih, ki skrbijo za male bolnike na Pediatrični kliniki. Mladi tega dela zaradi težkih delovnih pogojev, napornih urnikov in nizkih plač ne želijo več opravljati, starejši se upokojujejo. Kdo bo v prihodnosti negoval bolne otroke in odrasle ter starejše? Anja Nab Huš.
V domovih za starejše je praznih več kot 700 postelj, čeprav na sprejem čaka več kot 16 tisoč ljudi. Razlog je pomanjkanje medicinskih sester in bolničarjev negovalcev ter drugih kadrov. Tudi v zdravstvu po nekaterih podatkih manjka kar petina sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, tudi tistih, ki skrbijo za male bolnike na Pediatrični kliniki. Mladi tega dela zaradi težkih delovnih pogojev, napornih urnikov in nizkih plač ne želijo več opravljati, starejši se upokojujejo. Kdo bo v prihodnosti negoval bolne otroke in odrasle ter starejše? Anja Nab Huš.
Da starejša generacija ne razume mlajše, je veljalo od nekdaj. Starejši ne razumejo vedenja, oblačenja, jezika, pravijo mlajši. Vsaka nova generacija razvije tudi svoj sleng, zdajšnji je poseben po tem, da nastaja na spletu in pametnih telefonih. Aplikacija za zmenke Tinder je celo izdala slovar tako imenovane Generacije Z, da bi njene pripadnike razumeli tudi starejši od 25 let. Zvezdan Martić.
Da starejša generacija ne razume mlajše, je veljalo od nekdaj. Starejši ne razumejo vedenja, oblačenja, jezika, pravijo mlajši. Vsaka nova generacija razvije tudi svoj sleng, zdajšnji je poseben po tem, da nastaja na spletu in pametnih telefonih. Aplikacija za zmenke Tinder je celo izdala slovar tako imenovane Generacije Z, da bi njene pripadnike razumeli tudi starejši od 25 let. Zvezdan Martić.
Zakaj animirani dokumentarni film Babičnino seksualno življenje tako navdušuje in hkrati tudi razburja? Na tujih festivalih prejema prestižne filmske nagrade. Vrhunec sta bila evropski oskar za najboljši kratki film in najvišja francoska filmska nagrada cezar. Film je nastal po predlogi knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri pisateljica Milena Miklavčič na neposreden način razkriva zamolčano spolno življenje naših prednikov in trpljenje žensk. Anka Pirš.
Zakaj animirani dokumentarni film Babičnino seksualno življenje tako navdušuje in hkrati tudi razburja? Na tujih festivalih prejema prestižne filmske nagrade. Vrhunec sta bila evropski oskar za najboljši kratki film in najvišja francoska filmska nagrada cezar. Film je nastal po predlogi knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri pisateljica Milena Miklavčič na neposreden način razkriva zamolčano spolno življenje naših prednikov in trpljenje žensk. Anka Pirš.
Treba bo omejiti uživanje mesa, je napovedal predsednik vlade Robert Golob in s tem močno razburil del javnosti. Vendar ni edini, ki opozarja, da je rdeče meso v prevelikih količinah lahko zdravju škodljivo, živinoreja pa eden od največjih onesnaževalcev okolja. Pa smo v Sloveniji v resnici pripravljeni, da bi zmanjšali uživanje mesa? Kaj bi to pomenilo za živinorejo? Anka Pirš.
Treba bo omejiti uživanje mesa, je napovedal predsednik vlade Robert Golob in s tem močno razburil del javnosti. Vendar ni edini, ki opozarja, da je rdeče meso v prevelikih količinah lahko zdravju škodljivo, živinoreja pa eden od največjih onesnaževalcev okolja. Pa smo v Sloveniji v resnici pripravljeni, da bi zmanjšali uživanje mesa? Kaj bi to pomenilo za živinorejo? Anka Pirš.
Številni potniki in turistični delavci opozarjajo, da je Slovenija vse slabše letalsko povezana s svetom. Leta 2018 je čez Letališče Jožeta Pučnika potovalo več kot 1,8 milijona potnikov, lani je ta številka padla na manj kot milijon. Istega leta so letala letela na 33 destinacij, lani le še na 15. Kako namerava država rešiti ta problem? Prvi korak so subvencije letalskih prevozov, pojavljajo se tudi zamisli o ponovni vzpostavitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Kaja Kokot Žanič.
Številni potniki in turistični delavci opozarjajo, da je Slovenija vse slabše letalsko povezana s svetom. Leta 2018 je čez Letališče Jožeta Pučnika potovalo več kot 1,8 milijona potnikov, lani je ta številka padla na manj kot milijon. Istega leta so letala letela na 33 destinacij, lani le še na 15. Kako namerava država rešiti ta problem? Prvi korak so subvencije letalskih prevozov, pojavljajo se tudi zamisli o ponovni vzpostavitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Kaja Kokot Žanič.
Bratje Fratar s Koroške, ki so na dražbi za 60 tisoč evrov kupili katrco nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, nadaljujejo izjemno uspešno dobrodelno akcijo. Poljubni znesek lahko daruje vsak, akcija traja do konca marca, novega lastnika katrce pa bo med vsemi sodelujočimi določil žreb. Do danes so zbrali že 130 tisoč evrov. Denar bodo namenili za lajšanje stisk malih bolnikov z rakom, polovico sredstev bo prejela tudi bolnišnica Slovenj Gradec za novo kamero gama. Območno združenje Rdečega križa Dravograd denar zbira na bančnem računu SI56 6100 0001 9303 056. Sklic 3-2023, namen plačila pa Katrca 2. krog. Novinarka Lea Vornšek Pejovnik.
Bratje Fratar s Koroške, ki so na dražbi za 60 tisoč evrov kupili katrco nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, nadaljujejo izjemno uspešno dobrodelno akcijo. Poljubni znesek lahko daruje vsak, akcija traja do konca marca, novega lastnika katrce pa bo med vsemi sodelujočimi določil žreb. Do danes so zbrali že 130 tisoč evrov. Denar bodo namenili za lajšanje stisk malih bolnikov z rakom, polovico sredstev bo prejela tudi bolnišnica Slovenj Gradec za novo kamero gama. Območno združenje Rdečega križa Dravograd denar zbira na bančnem računu SI56 6100 0001 9303 056. Sklic 3-2023, namen plačila pa Katrca 2. krog. Novinarka Lea Vornšek Pejovnik.
Marec je mesec Planice ter smučarskih skokov in poletov. A smučarji žal ne nizajo le uspehov, včasih se žal zgodi tudi kak padec. K3 Zgodba slovenskega smučarskega skakalca Vinka Bogataja, ki je prav zaradi padca postal prava zvezda v Združenih državah Amerike, je skorajda neverjetna. Posnetek njegovega spektakularnega padca na skakalnici v Oberstdorfu leta 1970 si je na ameriški televiziji ABC ogledalo na milijone gledalcev, večkrat so ga tudi povabili v ZDA. Obiskala ga je novinarka Aleksandra Dežman.
Marec je mesec Planice ter smučarskih skokov in poletov. A smučarji žal ne nizajo le uspehov, včasih se žal zgodi tudi kak padec. K3 Zgodba slovenskega smučarskega skakalca Vinka Bogataja, ki je prav zaradi padca postal prava zvezda v Združenih državah Amerike, je skorajda neverjetna. Posnetek njegovega spektakularnega padca na skakalnici v Oberstdorfu leta 1970 si je na ameriški televiziji ABC ogledalo na milijone gledalcev, večkrat so ga tudi povabili v ZDA. Obiskala ga je novinarka Aleksandra Dežman.
Karolina je štiriletna deklica z redko genetsko boleznijo, ki ji pravimo tudi bolezen hitrega staranja; prizadene različne telesne organe, povprečna življenjska doba otrok s to boleznijo pa je le 12 let. Zdravila zanjo še ni, zato je Društvo Viljem Julijan začelo akcijo zbiranja 2 milijonov evrov za razvoj genske terapije za Karolino in tudi druge otroke. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Društva Viljem Julijan na številko SI56 0400 0027 7357 570, sklic: SI00 111888, namen Za Karolino. Pet ali deset evrov pa lahko darujete z SMS-om, če na številko 1919 pošljete KAROLINA5 ali KAROLINA10. Novinarka Kaja Kokot Žanič.
Karolina je štiriletna deklica z redko genetsko boleznijo, ki ji pravimo tudi bolezen hitrega staranja; prizadene različne telesne organe, povprečna življenjska doba otrok s to boleznijo pa je le 12 let. Zdravila zanjo še ni, zato je Društvo Viljem Julijan začelo akcijo zbiranja 2 milijonov evrov za razvoj genske terapije za Karolino in tudi druge otroke. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Društva Viljem Julijan na številko SI56 0400 0027 7357 570, sklic: SI00 111888, namen Za Karolino. Pet ali deset evrov pa lahko darujete z SMS-om, če na številko 1919 pošljete KAROLINA5 ali KAROLINA10. Novinarka Kaja Kokot Žanič.
Izbrisani, posvojitve otrok istospolnih parov, zakon o RTV ... to je le nekaj odmevnih primerov, ki so se znašli na Ustavnem sodišču, najvišjem organu sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In prav v takih primerih odločitve ustavnega sodišča povzročajo dileme, kritike in razburjenje. Ena ali druga stran ustavnim sodnikom očita pristranskost, političnost ali ideološkost. Pa lahko ustavni sodniki svoje strokovne odločitve ločijo od svojih prepričanj in pogledov? Zvezdan Martić.
Izbrisani, posvojitve otrok istospolnih parov, zakon o RTV ... to je le nekaj odmevnih primerov, ki so se znašli na Ustavnem sodišču, najvišjem organu sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In prav v takih primerih odločitve ustavnega sodišča povzročajo dileme, kritike in razburjenje. Ena ali druga stran ustavnim sodnikom očita pristranskost, političnost ali ideološkost. Pa lahko ustavni sodniki svoje strokovne odločitve ločijo od svojih prepričanj in pogledov? Zvezdan Martić.
Pripadnost, strokovnost, visoka usposobljenost in visoka moralna načela - to so značilnosti rdečih panterjev. Tako pravijo pripadnikom Specialne enote slovenske Policije, ki marca praznuje 50 let obstoja. Posebno enoto takratne milice so v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovili za boj proti terorističnim skupinam. Danes specialno enoto pokličejo na dolžnost predvsem takrat, ko je treba prijeti nevarne kriminalne združbe ali oborožene posameznike. Boštjan Fabjan.
Pripadnost, strokovnost, visoka usposobljenost in visoka moralna načela - to so značilnosti rdečih panterjev. Tako pravijo pripadnikom Specialne enote slovenske Policije, ki marca praznuje 50 let obstoja. Posebno enoto takratne milice so v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovili za boj proti terorističnim skupinam. Danes specialno enoto pokličejo na dolžnost predvsem takrat, ko je treba prijeti nevarne kriminalne združbe ali oborožene posameznike. Boštjan Fabjan.
Kako dostopne so mladostnikom prepovedane droge? Kar dve tretjini 17-letnikov trdi, da bi v 24-ih urah prišli do marihuane brez težav. V pravem razmahu pa je prodaja novih sintetičnih drog po spletu, kjer jih mladi lahko kupijo že za nekaj evrov. V zadnjih 20-ih letih se je pri nas pojavilo okoli 800 novih psihoaktivnih snovi, ki so neraziskane in tudi zato nevarne. Starost, ko se mladi prvič srečajo z drogo, pa se vztrajno niža, nekateri droge poskusijo že v osnovni šoli. Jasna Krljić Vreg se je o odnosu do uporabe drog pogovarjala dijaki Gimnazije Ledina.
Kako dostopne so mladostnikom prepovedane droge? Kar dve tretjini 17-letnikov trdi, da bi v 24-ih urah prišli do marihuane brez težav. V pravem razmahu pa je prodaja novih sintetičnih drog po spletu, kjer jih mladi lahko kupijo že za nekaj evrov. V zadnjih 20-ih letih se je pri nas pojavilo okoli 800 novih psihoaktivnih snovi, ki so neraziskane in tudi zato nevarne. Starost, ko se mladi prvič srečajo z drogo, pa se vztrajno niža, nekateri droge poskusijo že v osnovni šoli. Jasna Krljić Vreg se je o odnosu do uporabe drog pogovarjala dijaki Gimnazije Ledina.
Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija - tri balkanske države s skupnim imenovalcem: številčno romsko skupnostjo. In tudi tam se Romi, ki veljajo za eno najbolj razseljenih narodnostnih skupnosti, kot povsod po svetu spopadajo z diskriminacijo in hudimi socialnimi ter osebnimi stiskami. Novinar Bojan Peček je obiskal nekaj velikih romskih naselij v teh treh balkanskih državah, med drugim znano Šutko, kjer živi 40 tisoč Romov in kjer je bil posnet kultni film Dom za obešanje.
Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija - tri balkanske države s skupnim imenovalcem: številčno romsko skupnostjo. In tudi tam se Romi, ki veljajo za eno najbolj razseljenih narodnostnih skupnosti, kot povsod po svetu spopadajo z diskriminacijo in hudimi socialnimi ter osebnimi stiskami. Novinar Bojan Peček je obiskal nekaj velikih romskih naselij v teh treh balkanskih državah, med drugim znano Šutko, kjer živi 40 tisoč Romov in kjer je bil posnet kultni film Dom za obešanje.
Zgarane, ekonomsko odvisne in brez socialne varnosti. Ob tem se spopadajo tudi s predsodki in stereotipi, prostega časa pa tako rekoč nimajo. Taka je pogosto usoda kmečkih žensk, predvsem starejših. Veliko jih po desetletjih trdega leta ostane brez prihodkov ali pa s sramotno nizko pokojnino. Številne med njimi si namreč niso mogle plačevati prispevkov ali pa so to storile v omejenem obsegu. Zato v pristojnih kmečkih zvezah pozivajo ženske, naj pravočasno poskrbijo za socialno varnost. Enisa Brizani.
Zgarane, ekonomsko odvisne in brez socialne varnosti. Ob tem se spopadajo tudi s predsodki in stereotipi, prostega časa pa tako rekoč nimajo. Taka je pogosto usoda kmečkih žensk, predvsem starejših. Veliko jih po desetletjih trdega leta ostane brez prihodkov ali pa s sramotno nizko pokojnino. Številne med njimi si namreč niso mogle plačevati prispevkov ali pa so to storile v omejenem obsegu. Zato v pristojnih kmečkih zvezah pozivajo ženske, naj pravočasno poskrbijo za socialno varnost. Enisa Brizani.
Podplačane, ponižane in prodane. Tako so na svoj položaj na protestnem shodu opozorile sobarice in čistilke v Hotelih Bernardin, ki so jih prezaposlili k zunanjemu izvajalcu Aktiva čiščenje. Družba Sava Turizem po vzoru poslovnih modelov svetovnih hotelskih verig za različne vrste dela, tudi za čiščenje, zadnjih 10 let uporablja sistem zunanjega najema storitev, tako imenovani outsourcing. A ta prinaša še nižje plačilo, še manj pravic in še več dela, opozarjajo zagovorniki delavskih pravic. Kaja Kokot Žanič.
Podplačane, ponižane in prodane. Tako so na svoj položaj na protestnem shodu opozorile sobarice in čistilke v Hotelih Bernardin, ki so jih prezaposlili k zunanjemu izvajalcu Aktiva čiščenje. Družba Sava Turizem po vzoru poslovnih modelov svetovnih hotelskih verig za različne vrste dela, tudi za čiščenje, zadnjih 10 let uporablja sistem zunanjega najema storitev, tako imenovani outsourcing. A ta prinaša še nižje plačilo, še manj pravic in še več dela, opozarjajo zagovorniki delavskih pravic. Kaja Kokot Žanič.
Ko se močno stresejo tla, kot se je zgodilo v Turčiji in Siriji, pa pred tem na Hrvaškem, se tudi v Sloveniji zbudi strah, še posebej pri tistih, ki živijo v starih stavbah, kjer je potresna varnost izjemno nizka. Kako potresno nevarna je Slovenija in katera območja so najbolj ogrožena? Hitro oceno, kako potresno varna je vaša stavba, sicer lahko opravite z aplikacijo POTROG, ki pa ne more nadomestiti temeljite strokovne ocene. Ena izmed rešitev bi bila potresna izkaznica. Zakaj je kljub opozorilom stroke še ni, je ugotavljala Jasna Krljić Vreg.
Ko se močno stresejo tla, kot se je zgodilo v Turčiji in Siriji, pa pred tem na Hrvaškem, se tudi v Sloveniji zbudi strah, še posebej pri tistih, ki živijo v starih stavbah, kjer je potresna varnost izjemno nizka. Kako potresno nevarna je Slovenija in katera območja so najbolj ogrožena? Hitro oceno, kako potresno varna je vaša stavba, sicer lahko opravite z aplikacijo POTROG, ki pa ne more nadomestiti temeljite strokovne ocene. Ena izmed rešitev bi bila potresna izkaznica. Zakaj je kljub opozorilom stroke še ni, je ugotavljala Jasna Krljić Vreg.
Kaj je narobe v Sloveniji, da so se v zadnjih sedmih letih zgodile kar štiri velike gospodarske nesreče s katastrofalnimi posledicami za okolje in smrtnimi žrtvami? Požar v Fragmatu v Podskrajniku in Kemisu na Vrhniki, eksplozija v kočevskem Melaminu in vrhniškem Hamexu. Kdo je odgovoren za to in kakšen je sploh nadzor? Očitno slab, saj inšpektorji podjetij, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi, sploh ne obiščejo, če ni prijave o nepravilnostih. Barbara Renčof je pod drobnogled vzela najhujšo industrijsko nesrečo - zgodila se je 12. maja v Melaminu, umrlo je sedem delavcev.
Kaj je narobe v Sloveniji, da so se v zadnjih sedmih letih zgodile kar štiri velike gospodarske nesreče s katastrofalnimi posledicami za okolje in smrtnimi žrtvami? Požar v Fragmatu v Podskrajniku in Kemisu na Vrhniki, eksplozija v kočevskem Melaminu in vrhniškem Hamexu. Kdo je odgovoren za to in kakšen je sploh nadzor? Očitno slab, saj inšpektorji podjetij, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi, sploh ne obiščejo, če ni prijave o nepravilnostih. Barbara Renčof je pod drobnogled vzela najhujšo industrijsko nesrečo - zgodila se je 12. maja v Melaminu, umrlo je sedem delavcev.
Pa smo tudi v Sloveniji dobili knjigo o legendarni italijanski čezoceanski ladji Rex, ki so jo zavezniške sile potopile v koprskem zalivu. Gre za izjemno delo, v katerem so zbrani strokovni, novinarski in poljudni prispevki o tej veličastni ladji, ki še vedno zbuja zanimanje domačih in tujih radovednežev in raziskovalcev. Knjiga Rex, mit iz plitvine podrobno predstavlja usodo luksuzne ladje, ki je svojo bleščečo pot precej neslavno končala v naših vodah, kjer je v 50-ih letih postala največji rudnik železa v Jugoslaviji. Novinarka Anka Pirš.
Pa smo tudi v Sloveniji dobili knjigo o legendarni italijanski čezoceanski ladji Rex, ki so jo zavezniške sile potopile v koprskem zalivu. Gre za izjemno delo, v katerem so zbrani strokovni, novinarski in poljudni prispevki o tej veličastni ladji, ki še vedno zbuja zanimanje domačih in tujih radovednežev in raziskovalcev. Knjiga Rex, mit iz plitvine podrobno predstavlja usodo luksuzne ladje, ki je svojo bleščečo pot precej neslavno končala v naših vodah, kjer je v 50-ih letih postala največji rudnik železa v Jugoslaviji. Novinarka Anka Pirš.
Zadnji dan februarja zaznamujemo svetovni dan redkih bolezni. Znanih je več kot sedem tisoč zelo različnih bolezni, v Sloveniji je okoli 120 tisoč takih bolnikov. Nekatere bolezni so tako redke, da obstaja le po en bolnik z diagnozo. Zaradi svoje redkosti so v javnosti in celo pri posameznih zdravnikih neznane, kar še bolj oteži življenje bolnikov. O tem, kako je živeti z eno od redkih bolezni, se je z bolnico s Sindromom Sturge-Weber, Ano Gaković, pogovarjala Aleksandra Dežman.
Zadnji dan februarja zaznamujemo svetovni dan redkih bolezni. Znanih je več kot sedem tisoč zelo različnih bolezni, v Sloveniji je okoli 120 tisoč takih bolnikov. Nekatere bolezni so tako redke, da obstaja le po en bolnik z diagnozo. Zaradi svoje redkosti so v javnosti in celo pri posameznih zdravnikih neznane, kar še bolj oteži življenje bolnikov. O tem, kako je živeti z eno od redkih bolezni, se je z bolnico s Sindromom Sturge-Weber, Ano Gaković, pogovarjala Aleksandra Dežman.
Alenka Čurin Janžekovič, ki že nekaj let trpi zaradi neozdravljive bolezni in hudih bolečin, v začetku marca odhaja v Švico, kjer želi skleniti svojo življenjsko pot. Njena zgodba je odprla številna vprašanja o uzakonitvi pomoči pri samousmrtitvi oziroma pri evtanaziji. Sama poudarja, da bi si želela umreti v Sloveniji, a te možnosti nima. Domači strokovnjaki opozarjajo, da bi morali najprej urediti področji dolgotrajne in paliativne oskrbe. Kaja Kokot Žanič.
Alenka Čurin Janžekovič, ki že nekaj let trpi zaradi neozdravljive bolezni in hudih bolečin, v začetku marca odhaja v Švico, kjer želi skleniti svojo življenjsko pot. Njena zgodba je odprla številna vprašanja o uzakonitvi pomoči pri samousmrtitvi oziroma pri evtanaziji. Sama poudarja, da bi si želela umreti v Sloveniji, a te možnosti nima. Domači strokovnjaki opozarjajo, da bi morali najprej urediti področji dolgotrajne in paliativne oskrbe. Kaja Kokot Žanič.
Najstniki fizično napadli 13-letnika, napad posneli in ga objavili na spletnih omrežjih. Osnovnošolec s kladivom udaril sošolca, šestošolec v šolo prišel z nožem. To je le nekaj primerov medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah, vzrok za nasilen odziv mladostnika je lahko nasilje doma, v šoli ali na družbenih omrežjih, tako je nasilnež pogosto hkrati tudi žrtev. Število primerov medvrstniškega nasilja sicer po koncu epidemije covida 19 narašča. Jasna Krljić Vreg.
Najstniki fizično napadli 13-letnika, napad posneli in ga objavili na spletnih omrežjih. Osnovnošolec s kladivom udaril sošolca, šestošolec v šolo prišel z nožem. To je le nekaj primerov medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah, vzrok za nasilen odziv mladostnika je lahko nasilje doma, v šoli ali na družbenih omrežjih, tako je nasilnež pogosto hkrati tudi žrtev. Število primerov medvrstniškega nasilja sicer po koncu epidemije covida 19 narašča. Jasna Krljić Vreg.
Žrtev spletk 60-letne pravnice Irene Aš Gradecki je med drugim 91-letna Jožefa Curk iz Solkana. Naivno je zaupala Novomeščanki in po 40-letnem delu v Kanadi ostala brez vseh prihrankov in skoraj brez domače hiše. Pravnica je izigrala tudi prijatelje v Novem mestu - prodala jim je stanovanje, a so ostali brez stanovanja in brez denarja. Tožbe v obeh primerih so na sodiščih. Novomeški policisti so Ireno Aš Gradecki preiskovali tudi zaradi suma kraje. Podrobnosti razkriva Mojca Dumančič.
Žrtev spletk 60-letne pravnice Irene Aš Gradecki je med drugim 91-letna Jožefa Curk iz Solkana. Naivno je zaupala Novomeščanki in po 40-letnem delu v Kanadi ostala brez vseh prihrankov in skoraj brez domače hiše. Pravnica je izigrala tudi prijatelje v Novem mestu - prodala jim je stanovanje, a so ostali brez stanovanja in brez denarja. Tožbe v obeh primerih so na sodiščih. Novomeški policisti so Ireno Aš Gradecki preiskovali tudi zaradi suma kraje. Podrobnosti razkriva Mojca Dumančič.
Prejšnji teden je Planinska zveza podelila priznanja za največje dosežke v alpinizmu pri nas. Priznanje za življenjsko delo so dobili Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Janez Dovžan, znani kot Mojstranške veverice. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so soustvarili eno od najpomembnejših obdobij slovenskega alpinizma. Najprej v domačih stenah, potem pa so v Dolomitih, Centralnih Alpah in Himalaji opravili vrsto zahtevnih vzponov. Pomagali so razvijati tudi Gorsko reševalno službo. V Mojstrani je z njimi dan preživel Luka Svetina.
Prejšnji teden je Planinska zveza podelila priznanja za največje dosežke v alpinizmu pri nas. Priznanje za življenjsko delo so dobili Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Janez Dovžan, znani kot Mojstranške veverice. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so soustvarili eno od najpomembnejših obdobij slovenskega alpinizma. Najprej v domačih stenah, potem pa so v Dolomitih, Centralnih Alpah in Himalaji opravili vrsto zahtevnih vzponov. Pomagali so razvijati tudi Gorsko reševalno službo. V Mojstrani je z njimi dan preživel Luka Svetina.
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 628 tisoč ljudi, kar tretjina med njimi živi pod pragom revščine. Kronično bolna pokojninska blagajna, slabi pogoji upokojevanja, pogoste gospodarske krize in zadnja pandemija so naredili svoje. Zato ni nič čudnega, da mnogi med njimi ne živijo, temveč le še životarijo in se odločajo, ali bodo plačali položnico ali kupili hrano. Nove pokojninske reforme, ki obljublja dostojnejše življenje, pa mnogi ne bodo dočakali. Jasna Krljić Vreg.
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 628 tisoč ljudi, kar tretjina med njimi živi pod pragom revščine. Kronično bolna pokojninska blagajna, slabi pogoji upokojevanja, pogoste gospodarske krize in zadnja pandemija so naredili svoje. Zato ni nič čudnega, da mnogi med njimi ne živijo, temveč le še životarijo in se odločajo, ali bodo plačali položnico ali kupili hrano. Nove pokojninske reforme, ki obljublja dostojnejše življenje, pa mnogi ne bodo dočakali. Jasna Krljić Vreg.
Ovaduštvo ali aktivno državljanstvo? Mnenja glede akcije mladinske organizacije Brez izgovora, s katero vabi mladoletnike, da bi skupaj s tržnimi inšpektorji preverjali, ali trgovke ob prodaji alkohola in tobačnih izdelkov res zahtevajo osebni dokument, so deljena. Ali cilj, to je zmanjšanje uporabe alkohola in tobaka med mladimi, res opravičuje sredstva? Alkohol in tobak sta nedvomno škodljivi opojni sredstvi, med mladimi še vedno nevarno razširjeni. Toda kakšen je pravi način ozaveščanja in preventive? Anka Pirš.
Ovaduštvo ali aktivno državljanstvo? Mnenja glede akcije mladinske organizacije Brez izgovora, s katero vabi mladoletnike, da bi skupaj s tržnimi inšpektorji preverjali, ali trgovke ob prodaji alkohola in tobačnih izdelkov res zahtevajo osebni dokument, so deljena. Ali cilj, to je zmanjšanje uporabe alkohola in tobaka med mladimi, res opravičuje sredstva? Alkohol in tobak sta nedvomno škodljivi opojni sredstvi, med mladimi še vedno nevarno razširjeni. Toda kakšen je pravi način ozaveščanja in preventive? Anka Pirš.
Apokalipsa - tako razmere v delu Turčije, ki ga je najhuje prizadel potres, opisujejo slovenski vodniki reševalnih psov. Na prizadetih območjih je bila prejšnji teden 11-članska slovenska skupina s sedmimi reševalnimi psi. Tri dni so skoraj brez prestanka preiskovali ruševine, tudi med popotresnimi sunki. Aleksandra Dežman se je z njimi med drugim pogovarjala o tem, kako sprejeti srečanje s smrtjo in dejstvo, da številnim ne moreš pomagati. In zakaj bi Slovenija potrebovala poligon za trening reševanja izpod ruševin.
Apokalipsa - tako razmere v delu Turčije, ki ga je najhuje prizadel potres, opisujejo slovenski vodniki reševalnih psov. Na prizadetih območjih je bila prejšnji teden 11-članska slovenska skupina s sedmimi reševalnimi psi. Tri dni so skoraj brez prestanka preiskovali ruševine, tudi med popotresnimi sunki. Aleksandra Dežman se je z njimi med drugim pogovarjala o tem, kako sprejeti srečanje s smrtjo in dejstvo, da številnim ne moreš pomagati. In zakaj bi Slovenija potrebovala poligon za trening reševanja izpod ruševin.
Pred dnevi je tik pred svojim 88. rojstnim dnevom umrl legendarni hrvaški nogometni trener Miroslav Ćiro Blažević. Leta 1998 je hrvaško reprezentanco na svetovnem prvenstvu popeljal do tretjega mesta. Vodil je skoraj 30 klubov in reprezentanc, tudi slovensko Muro. Leta 2003 so ga navijači sprejeli z velikimi pričakovanji, a se je po le treh mesecih zaradi slabih rezultatov poslovil. Po nekaj dneh pa se je vrnil v Mursko Soboto in novinarju Bojanu Pečku povedal marsikaj zanimivega.
Pred dnevi je tik pred svojim 88. rojstnim dnevom umrl legendarni hrvaški nogometni trener Miroslav Ćiro Blažević. Leta 1998 je hrvaško reprezentanco na svetovnem prvenstvu popeljal do tretjega mesta. Vodil je skoraj 30 klubov in reprezentanc, tudi slovensko Muro. Leta 2003 so ga navijači sprejeli z velikimi pričakovanji, a se je po le treh mesecih zaradi slabih rezultatov poslovil. Po nekaj dneh pa se je vrnil v Mursko Soboto in novinarju Bojanu Pečku povedal marsikaj zanimivega.
23-letni Rok Seidl iz Griž pri Žalcu je pred šestimi leti doživel hudo prometno nesrečo in postal tetraplegik. Zaradi ovirane mobilnosti je odvisen od kombiniranega vozila, ki pa je staro in dotrajano, kmalu ne bo več vozno. Za nakup novega vozila, prilagojenega invalidom, bi potrebovali okrog 30 tisoč evrov, kar pa si z mamo ne moreta privoščiti, zato prosita za pomoč. Obiskala ju je Erna Petrač Barborič.
23-letni Rok Seidl iz Griž pri Žalcu je pred šestimi leti doživel hudo prometno nesrečo in postal tetraplegik. Zaradi ovirane mobilnosti je odvisen od kombiniranega vozila, ki pa je staro in dotrajano, kmalu ne bo več vozno. Za nakup novega vozila, prilagojenega invalidom, bi potrebovali okrog 30 tisoč evrov, kar pa si z mamo ne moreta privoščiti, zato prosita za pomoč. Obiskala ju je Erna Petrač Barborič.
Zasvojenost z novimi tehnologijami postaja izjemno velik problem. Vse več mladih je tako odvisnih, da ne zmorejo več niti osnovnih stvari, kot so higiena, komunikacija, šola. Postajajo depresivni, razdražljivi, neambiciozni, samomorilni in nasilni. Zaradi želje po všečkih tudi umirajo, ko se fotografirajo na avtocesti, na železniških tirih, na prepadnih robovih gore. Strokovnjaki opozarjajo, kako nevaren vpliv ima pretirana uporaba pametnih telefonov na otroške možgane. A kako nevarnosti spleta sploh omejiti? Helena Ponudič.
Zasvojenost z novimi tehnologijami postaja izjemno velik problem. Vse več mladih je tako odvisnih, da ne zmorejo več niti osnovnih stvari, kot so higiena, komunikacija, šola. Postajajo depresivni, razdražljivi, neambiciozni, samomorilni in nasilni. Zaradi želje po všečkih tudi umirajo, ko se fotografirajo na avtocesti, na železniških tirih, na prepadnih robovih gore. Strokovnjaki opozarjajo, kako nevaren vpliv ima pretirana uporaba pametnih telefonov na otroške možgane. A kako nevarnosti spleta sploh omejiti? Helena Ponudič.
Podelitev Prešernovih nagrad letos spet razburja. Samo podelitev sta tokrat zasenčila dva dogodka. Prvi je bil nastop pesnice Svetlane Makarovič po koncu proslave, saj je zaprosila za izročitev nagrade, ki jo je leta 2000 zavrnila. Drugi pa je bil poziv, naj pater Marko Ivan Rupnik zaradi obtožb o zlorabah redovnic nagrado vrne. Zakaj proslavo ob kulturnem prazniku tolikokrat spremljajo incidenti, škandali, protestne akcije, celo cenzura? In zakaj so odzivi javnosti, kulturnikov in politike vedno tako burni? Meta Gantar.
Podelitev Prešernovih nagrad letos spet razburja. Samo podelitev sta tokrat zasenčila dva dogodka. Prvi je bil nastop pesnice Svetlane Makarovič po koncu proslave, saj je zaprosila za izročitev nagrade, ki jo je leta 2000 zavrnila. Drugi pa je bil poziv, naj pater Marko Ivan Rupnik zaradi obtožb o zlorabah redovnic nagrado vrne. Zakaj proslavo ob kulturnem prazniku tolikokrat spremljajo incidenti, škandali, protestne akcije, celo cenzura? In zakaj so odzivi javnosti, kulturnikov in politike vedno tako burni? Meta Gantar.
Objavljamo pretresljivo izpoved Katje Pančur, ki je bila v najstniških letih žrtev spolne zlorabe znanega vodje duhovne skupnosti. Zakaj se dogaja toliko zlorab v verskih in duhovnih skupnostih in kako to, da njihovi pripadniki zaradi slepega zaupanja ne prepoznajo zlorab? Ali okolica res nič ne opazi? Raziskave kažejo, da je vsaka peta oseba žrtev spolne zlorabe, kar pomeni, da ima vsak v svoji bližini vsaj enega človeka, ki živi s posledicami tovrstnega nasilja. Anka Pirš.
Objavljamo pretresljivo izpoved Katje Pančur, ki je bila v najstniških letih žrtev spolne zlorabe znanega vodje duhovne skupnosti. Zakaj se dogaja toliko zlorab v verskih in duhovnih skupnostih in kako to, da njihovi pripadniki zaradi slepega zaupanja ne prepoznajo zlorab? Ali okolica res nič ne opazi? Raziskave kažejo, da je vsaka peta oseba žrtev spolne zlorabe, kar pomeni, da ima vsak v svoji bližini vsaj enega človeka, ki živi s posledicami tovrstnega nasilja. Anka Pirš.
Pred nekaj leti nas je presenetila priljubljenost ledenih potopov po metodi Wima Hofa. Ta je svoje osebne stiske začel zdraviti z mrazom in razvil metodo, ki je sledilce dobila tudi v Sloveniji. Korak naprej pa je naredila Volčja odprava, to je skupina pohodnic in pohodnikov, ki v visokogorje po mrazu in snegu hodijo skoraj brez oblačil. Gre za popolnoma neodgovorno vedenje, ki ogroža same pohodnike in tudi gorske reševalce, pa so ostri v Planinski zvezi Slovenije. Skupini pohodnikov brez oblačil se je na zasneženem Pohorju pridružila novinarka Anka Pirš, oblečena seveda.
Pred nekaj leti nas je presenetila priljubljenost ledenih potopov po metodi Wima Hofa. Ta je svoje osebne stiske začel zdraviti z mrazom in razvil metodo, ki je sledilce dobila tudi v Sloveniji. Korak naprej pa je naredila Volčja odprava, to je skupina pohodnic in pohodnikov, ki v visokogorje po mrazu in snegu hodijo skoraj brez oblačil. Gre za popolnoma neodgovorno vedenje, ki ogroža same pohodnike in tudi gorske reševalce, pa so ostri v Planinski zvezi Slovenije. Skupini pohodnikov brez oblačil se je na zasneženem Pohorju pridružila novinarka Anka Pirš, oblečena seveda.
Vsako leto se več kot dva tisoč žensk in parov v Sloveniji spopada s prekinitvijo želene nosečnosti pred 22. tednom, kar uradno velja za spontani splav, pri poznejših izgubah gre uradno za mrtvorojene otroke. S spontanim splavom se tako konča skoraj petina vseh potrjenih nosečnosti, a v družbi je to še vedno tabu tema, o kateri se ne govori veliko. Prekinitev želene nosečnosti sproža pri ženskah in parih pogosto zelo globoko žalovanje, okolica pa se na takšne dogodke še vedno ne zna odzvati. Anja Nab Huš.
Vsako leto se več kot dva tisoč žensk in parov v Sloveniji spopada s prekinitvijo želene nosečnosti pred 22. tednom, kar uradno velja za spontani splav, pri poznejših izgubah gre uradno za mrtvorojene otroke. S spontanim splavom se tako konča skoraj petina vseh potrjenih nosečnosti, a v družbi je to še vedno tabu tema, o kateri se ne govori veliko. Prekinitev želene nosečnosti sproža pri ženskah in parih pogosto zelo globoko žalovanje, okolica pa se na takšne dogodke še vedno ne zna odzvati. Anja Nab Huš.
Trikrat na teden skoraj osem ur namesto za službo, družino ali prosti čas bolniki z okvarjenimi ledvicami porabijo za dializo. Njihovo življenje je tako v veliki meri podrejeno bolezni, zato tisti, ki so uvrščeni na seznam za presaditev organov, z velikim upanjem čakajo na klic, da jim bodo presadili ledvico. Vasja Zmagaj iz Črne na Koroškem je bil v Kliničnem centru Ljubljana že trikrat pripravljen na presaditev, pa se je žal vedno kaj zapletlo. Nazadnje zaradi covida. Lea Pejovnik Vornšek.
Trikrat na teden skoraj osem ur namesto za službo, družino ali prosti čas bolniki z okvarjenimi ledvicami porabijo za dializo. Njihovo življenje je tako v veliki meri podrejeno bolezni, zato tisti, ki so uvrščeni na seznam za presaditev organov, z velikim upanjem čakajo na klic, da jim bodo presadili ledvico. Vasja Zmagaj iz Črne na Koroškem je bil v Kliničnem centru Ljubljana že trikrat pripravljen na presaditev, pa se je žal vedno kaj zapletlo. Nazadnje zaradi covida. Lea Pejovnik Vornšek.
Kako je mogoče preživeti z 800 evri plače? Toliko dobi poklicni gasilec Gregor Perme, eden od mnogih, ki prejema tako mizerno plačilo. Kar 90 tisoč zaposlenih v državi prejema minimalno plačo, številni tudi v javnem sektorju. V najslabšem položaju so delavci v plačni skupini J, ki jih očitno nihče ne sliši. Zdaj višje plače zahtevajo cariniki, gasilci, policisti, ravnatelji in mnogi drugi. Kako namerava vlada urediti porušena plačna razmerja med osnovnimi plačami in se spopasti z morebitnimi stavkami in protesti? Jasna Krljić Vreg.
Kako je mogoče preživeti z 800 evri plače? Toliko dobi poklicni gasilec Gregor Perme, eden od mnogih, ki prejema tako mizerno plačilo. Kar 90 tisoč zaposlenih v državi prejema minimalno plačo, številni tudi v javnem sektorju. V najslabšem položaju so delavci v plačni skupini J, ki jih očitno nihče ne sliši. Zdaj višje plače zahtevajo cariniki, gasilci, policisti, ravnatelji in mnogi drugi. Kako namerava vlada urediti porušena plačna razmerja med osnovnimi plačami in se spopasti z morebitnimi stavkami in protesti? Jasna Krljić Vreg.
Morilcu, ki je več kot 44-krat zabodel 27-letno partnerko, je sodišče zaporno kazen znižalo s 24 na 13 let zapora. Morilcu, ki je 34-letnega moškega 12-krat zabodel, so zaporno kazen znižali z 18 na prav tako 13 let. Objestni voznik, ki je do smrti zbil 20-letno kolesarko, je dobil triletno zaporno kazen, a je zdaj na begu. Svojci umrlih so ogorčeni. Sprašujejo se, zakaj se za najhujše zločine v Sloveniji izrekajo tako nizke kazni, čeprav zakonodaja predpisuje višje? Koliko morilcev je sploh obsojenih na najvišjo kazen? Erna Petrač Barborič.
Morilcu, ki je več kot 44-krat zabodel 27-letno partnerko, je sodišče zaporno kazen znižalo s 24 na 13 let zapora. Morilcu, ki je 34-letnega moškega 12-krat zabodel, so zaporno kazen znižali z 18 na prav tako 13 let. Objestni voznik, ki je do smrti zbil 20-letno kolesarko, je dobil triletno zaporno kazen, a je zdaj na begu. Svojci umrlih so ogorčeni. Sprašujejo se, zakaj se za najhujše zločine v Sloveniji izrekajo tako nizke kazni, čeprav zakonodaja predpisuje višje? Koliko morilcev je sploh obsojenih na najvišjo kazen? Erna Petrač Barborič.
Že ves januar s pogledom v televizijski arhiv zaznamujemo okrogel jubilej, 40 let oddaje Tednik. Kako pa se Tednikove bogate zgodovine spominjajo uredniki in voditelji oddaje, ki so podobo Tednika oblikovali v minulih 4 desetletjih? Z njimi se je pogovarjala novinarka Aleksandra Dežman.
Že ves januar s pogledom v televizijski arhiv zaznamujemo okrogel jubilej, 40 let oddaje Tednik. Kako pa se Tednikove bogate zgodovine spominjajo uredniki in voditelji oddaje, ki so podobo Tednika oblikovali v minulih 4 desetletjih? Z njimi se je pogovarjala novinarka Aleksandra Dežman.
Kurentovanje na Ptuju je eden najbolj prepoznavnih slovenskih dogodkov. Vsako leto obhod tradicionalnih mask obišče več kot sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Letos bo otvoritveni koncert že ta petek, in prav ta dviga veliko prahu. Nastopila bo namreč srbska turbofolk pevka Svetlana Ražnatović Ceca, vdova zloglasnega vojnega zločinca Arkana. Zakaj so organizatorji izbrali prav to pevko? So upravičene kritike, da bi na takih dogodkih morali nastopati slovenski glasbeniki, ali gre za nestrpnost - kot pravijo organizatorji? Anka Pirš.
Kurentovanje na Ptuju je eden najbolj prepoznavnih slovenskih dogodkov. Vsako leto obhod tradicionalnih mask obišče več kot sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Letos bo otvoritveni koncert že ta petek, in prav ta dviga veliko prahu. Nastopila bo namreč srbska turbofolk pevka Svetlana Ražnatović Ceca, vdova zloglasnega vojnega zločinca Arkana. Zakaj so organizatorji izbrali prav to pevko? So upravičene kritike, da bi na takih dogodkih morali nastopati slovenski glasbeniki, ali gre za nestrpnost - kot pravijo organizatorji? Anka Pirš.
Za šolarje in dijake iz vzhodnega dela države so se začele zimske počitnice, čas, ko je na naših smučiščih najbolj živahno. Na veliko zadovoljstvo žičničarjev je zima v drugi polovici januarja vendarle pokazala zobe: na večini smučišč je zapadlo dovolj snega, da lahko zdaj normalno obratujejo. A težave predvsem nižje ležečih in manjših smučišč ostajajo, zaradi vse milejših zim in vedno višjih stroškov so mnoga na robu preživetja. Jim bo država priskočila na pomoč ali bodo sčasoma propadla? Boštjan Fabjan.
Za šolarje in dijake iz vzhodnega dela države so se začele zimske počitnice, čas, ko je na naših smučiščih najbolj živahno. Na veliko zadovoljstvo žičničarjev je zima v drugi polovici januarja vendarle pokazala zobe: na večini smučišč je zapadlo dovolj snega, da lahko zdaj normalno obratujejo. A težave predvsem nižje ležečih in manjših smučišč ostajajo, zaradi vse milejših zim in vedno višjih stroškov so mnoga na robu preživetja. Jim bo država priskočila na pomoč ali bodo sčasoma propadla? Boštjan Fabjan.
V zadnjih letih narašča število umorov in poskusov umorov žensk, ki jih zagrešijo njihovi partnerji, v povprečju jih je med pet in sedem letno, lani se jih je zgodilo kar 12. Pred našo kamero je stopila mama takrat 27-letne Romane, mame dveh otrok, ki jo je pred tremi leti brutalno umoril njen partner. Pred kratkim so mu za več kot 10 let znižali zaporno kazen. Slišali boste tudi izpoved ženske, ki vsak dan skupaj z otroki v strahu trepeta pred nasilnim možem. Kdaj bo sistem vendarle zaščitil žrtve in preprečil storilcem izvajanje nasilja, ki vse pogosteje privede do najhujšega? Novinarka Erna Petrač Barborič.
V zadnjih letih narašča število umorov in poskusov umorov žensk, ki jih zagrešijo njihovi partnerji, v povprečju jih je med pet in sedem letno, lani se jih je zgodilo kar 12. Pred našo kamero je stopila mama takrat 27-letne Romane, mame dveh otrok, ki jo je pred tremi leti brutalno umoril njen partner. Pred kratkim so mu za več kot 10 let znižali zaporno kazen. Slišali boste tudi izpoved ženske, ki vsak dan skupaj z otroki v strahu trepeta pred nasilnim možem. Kdaj bo sistem vendarle zaščitil žrtve in preprečil storilcem izvajanje nasilja, ki vse pogosteje privede do najhujšega? Novinarka Erna Petrač Barborič.
V 40-ih letih predvajanja naše oddaje skorajda ni bilo teme, ki se je novinarke in novinarji Tednika ne bi lotili. Načenjali so številne zanimive, kočljive, pa tudi po mnenju nekaterih pohujšljive teme. Novinarke in novinarji Tednika pa so se pri pripravi prispevkov pogosto tudi sami postavili v najrazličnejše vloge: od kandidatke za miss do slačifanta. Po arhivu je brskala Aleksandra Dežman.
V 40-ih letih predvajanja naše oddaje skorajda ni bilo teme, ki se je novinarke in novinarji Tednika ne bi lotili. Načenjali so številne zanimive, kočljive, pa tudi po mnenju nekaterih pohujšljive teme. Novinarke in novinarji Tednika pa so se pri pripravi prispevkov pogosto tudi sami postavili v najrazličnejše vloge: od kandidatke za miss do slačifanta. Po arhivu je brskala Aleksandra Dežman.
Verjetno ste se kdaj vprašali, zakaj na družbenih omrežjih ali po elektronski pošti začnemo dobivati reklame za izdelek, o katerem smo se pred kratkim z nekom pogovarjali. Nekateri so prepričani, da nam pametni telefoni na nek način prisluškujejo. Pa je to res? Jasna Krljić Vreg.
Verjetno ste se kdaj vprašali, zakaj na družbenih omrežjih ali po elektronski pošti začnemo dobivati reklame za izdelek, o katerem smo se pred kratkim z nekom pogovarjali. Nekateri so prepričani, da nam pametni telefoni na nek način prisluškujejo. Pa je to res? Jasna Krljić Vreg.
Negotovost in dvom o sebi, močna dovzetnost za kritike, osredotočanje na napake, oblikovanje visokih standardov, močan občutek krivde. Vse to so značilnosti perfekcionistov. Določena mera perfekcionizma je sicer dobrodošla, a se ta lahko hitro prevesi v težavo, ki bolj škoduje kot koristi. Zakaj nekdo postane perfekcionist, kolikšen vpliv na to ima šolski sistem, koliko pa vzgoja in kdaj lahko postane resen problem, ki vodi v hude stiske, celo v samomorilne misli? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Negotovost in dvom o sebi, močna dovzetnost za kritike, osredotočanje na napake, oblikovanje visokih standardov, močan občutek krivde. Vse to so značilnosti perfekcionistov. Določena mera perfekcionizma je sicer dobrodošla, a se ta lahko hitro prevesi v težavo, ki bolj škoduje kot koristi. Zakaj nekdo postane perfekcionist, kolikšen vpliv na to ima šolski sistem, koliko pa vzgoja in kdaj lahko postane resen problem, ki vodi v hude stiske, celo v samomorilne misli? Novinarka Erna Petrač Barborič.
No, pogled na ličinke in žuželke na krožniku je vsekakor lahko tudi dober recept za hujšanje. Medicina sicer že ponuja novo zdravilo za izgubo odvečnih kilogramov. Gre za zdravilo wegovy. To je registrirano tudi v Sloveniji, ampak ga na trgu ni, saj ga je s hitrim hujšanjem proslavila znana ameriška vplivnica in s tem povzročila pomanjkanje zdravila. Medtem pa nekateri slovenski zdravniki debelost zdravijo z drugim zdravilom, ki sicer vsebuje enako učinkovino - ozempicom. Vendar je to pri nas registrirano izključno za zdravljenje sladkorne bolezni. Saša Banjanac Lubej.
No, pogled na ličinke in žuželke na krožniku je vsekakor lahko tudi dober recept za hujšanje. Medicina sicer že ponuja novo zdravilo za izgubo odvečnih kilogramov. Gre za zdravilo wegovy. To je registrirano tudi v Sloveniji, ampak ga na trgu ni, saj ga je s hitrim hujšanjem proslavila znana ameriška vplivnica in s tem povzročila pomanjkanje zdravila. Medtem pa nekateri slovenski zdravniki debelost zdravijo z drugim zdravilom, ki sicer vsebuje enako učinkovino - ozempicom. Vendar je to pri nas registrirano izključno za zdravljenje sladkorne bolezni. Saša Banjanac Lubej.
So ličinke in žuželke res hrana prihodnosti ali zgolj tržna niša? Po novem boste lahko tudi pri nas jedli kruh, čokolado, čips in še marsikaj iz zmletih ličink mokarjev, hišnih murnov, črnih muh in kobilic. Evropska agencija za varno hrano je namreč odločila, da so žuželke dober vir beljakovin, da so dovolj varne za prehrano in da je njihova vzreja okolju prijazna. A pomislekov je veliko: od občutkov gnusa do vprašanj o tveganju alergične reakcije na beljakovine in tudi strupene snovi v žuželkah. Anka Pirš.
So ličinke in žuželke res hrana prihodnosti ali zgolj tržna niša? Po novem boste lahko tudi pri nas jedli kruh, čokolado, čips in še marsikaj iz zmletih ličink mokarjev, hišnih murnov, črnih muh in kobilic. Evropska agencija za varno hrano je namreč odločila, da so žuželke dober vir beljakovin, da so dovolj varne za prehrano in da je njihova vzreja okolju prijazna. A pomislekov je veliko: od občutkov gnusa do vprašanj o tveganju alergične reakcije na beljakovine in tudi strupene snovi v žuželkah. Anka Pirš.
Januarja s pogledom v bogat televizijski arhiv praznujemo 40 let predvajanja Tednika, ene od najbolj gledanih oddaj Televizije Slovenija. Prva oddaja je bila predvajana 6. januarja leta 1983. V Tedniških prispevkih je dokumentirana zgodovina naše države: kako smo preživeli draginjo, kako na črnem trgu kupovali devize, kako so nas jezili politiki, kako smo se osamosvajali. Zanimive odlomke iz Dokumentacije Televizije Slovenija je zbrala novinarka Aleksandra Dežman.
Januarja s pogledom v bogat televizijski arhiv praznujemo 40 let predvajanja Tednika, ene od najbolj gledanih oddaj Televizije Slovenija. Prva oddaja je bila predvajana 6. januarja leta 1983. V Tedniških prispevkih je dokumentirana zgodovina naše države: kako smo preživeli draginjo, kako na črnem trgu kupovali devize, kako so nas jezili politiki, kako smo se osamosvajali. Zanimive odlomke iz Dokumentacije Televizije Slovenija je zbrala novinarka Aleksandra Dežman.
Za bitcoinom in drugimi kriptovalutami je zelo burno leto. Njihova vrednost je strmoglavila, druga največja borza za trgovanje s kriptovalutami FTX pa je propadla. Ali je to začetek konca kriptovalut, ki so tudi v Sloveniji pripomogle k nastanku skupine kriptomilijonarjev? Poznavalci o tem dvomijo, prav tako pa ne verjamejo, da bi bitcoin lahko še kdaj dosegel tako visoko vrednost. Boštjan Fabjan.
Za bitcoinom in drugimi kriptovalutami je zelo burno leto. Njihova vrednost je strmoglavila, druga največja borza za trgovanje s kriptovalutami FTX pa je propadla. Ali je to začetek konca kriptovalut, ki so tudi v Sloveniji pripomogle k nastanku skupine kriptomilijonarjev? Poznavalci o tem dvomijo, prav tako pa ne verjamejo, da bi bitcoin lahko še kdaj dosegel tako visoko vrednost. Boštjan Fabjan.
V delu ljubljanskega mestnega gozda v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib poteka obsežna sečnja dreves, ki razburja sprehajalce in tudi civilnodružbene organizacije. Te zahtevajo, da se sečnja ustavi, saj dvomijo, da je tak poseg v gozd potreben. Opozarjajo tudi na pomen dreves v mestih v času podnebnih sprememb. V Zavodu za gozdove in na Mestni občini Ljubljana, ki je lastnica tega dela gozda, poudarjajo, da je sečnja potrebna, saj so nekatera drevesa nevarna, ter da gre za pomladitev gozda. Anja Nab Huš.
V delu ljubljanskega mestnega gozda v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib poteka obsežna sečnja dreves, ki razburja sprehajalce in tudi civilnodružbene organizacije. Te zahtevajo, da se sečnja ustavi, saj dvomijo, da je tak poseg v gozd potreben. Opozarjajo tudi na pomen dreves v mestih v času podnebnih sprememb. V Zavodu za gozdove in na Mestni občini Ljubljana, ki je lastnica tega dela gozda, poudarjajo, da je sečnja potrebna, saj so nekatera drevesa nevarna, ter da gre za pomladitev gozda. Anja Nab Huš.
Pomanjkanje družinskih zdravnikov povzroča tudi vedno večji pritisk na nujno pomoč. Tisti, ki nimajo osebnega zdravnika, se ob zdravstvenih težavah zatečejo tja, kjer bodo pomoč dobili - v urgentni center. Močno obremenjeni urgentni oddelki zato vedno znova prosijo zdravnike koncesionarje, naj jim pri dežurstvih priskočijo na pomoč. Pa je žal ne dobijo v pravi meri. Čeprav je to dolžnost, ki jo imajo zapisano v koncesijski pogodbi, se ji nekateri skušajo izogniti celo s pomočjo odvetnikov. Jasna Krljić.
Pomanjkanje družinskih zdravnikov povzroča tudi vedno večji pritisk na nujno pomoč. Tisti, ki nimajo osebnega zdravnika, se ob zdravstvenih težavah zatečejo tja, kjer bodo pomoč dobili - v urgentni center. Močno obremenjeni urgentni oddelki zato vedno znova prosijo zdravnike koncesionarje, naj jim pri dežurstvih priskočijo na pomoč. Pa je žal ne dobijo v pravi meri. Čeprav je to dolžnost, ki jo imajo zapisano v koncesijski pogodbi, se ji nekateri skušajo izogniti celo s pomočjo odvetnikov. Jasna Krljić.
Zaradi socialne stiske in podražitev je že vsak šesti Mariborčan primoran iskati pomoč pri humanitarnih organizacijah. Kar 88 odstotkov prebivalcev Slovenije in 93 odstotkov prebivalcev Evropske unije skrbijo naraščajoči življenjski stroški ter grožnja revščine in socialne izključenosti, je pokazala najnovejša raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer. Osnovna živila so vsak dan dražja, prehranska revščina pesti vedno več ljudi tudi v Sloveniji. Anka Pirš.
Zaradi socialne stiske in podražitev je že vsak šesti Mariborčan primoran iskati pomoč pri humanitarnih organizacijah. Kar 88 odstotkov prebivalcev Slovenije in 93 odstotkov prebivalcev Evropske unije skrbijo naraščajoči življenjski stroški ter grožnja revščine in socialne izključenosti, je pokazala najnovejša raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer. Osnovna živila so vsak dan dražja, prehranska revščina pesti vedno več ljudi tudi v Sloveniji. Anka Pirš.
Tednik praznuje 40. rojstni dan. Prva oddaja je bila predvajanja 6. januarja leta 1983. Od takrat je nastalo 1874 oddaj in več kot 9 tisoč prispevkov. Ustvarjali so jih številni znani in manj znani novinarji in drugi televizijci. Obravnavali so najrazličnejše tematike, od političnih, družbenih, ekoloških vprašanj do športa, kulture, različnih družbenih fenomenov in tabu tem. Kako se je skozi desetletja Tednik spreminjal? Poglejmo kaj je v arhivu izbrskala novinarka Aleksandra Dežman.
Tednik praznuje 40. rojstni dan. Prva oddaja je bila predvajanja 6. januarja leta 1983. Od takrat je nastalo 1874 oddaj in več kot 9 tisoč prispevkov. Ustvarjali so jih številni znani in manj znani novinarji in drugi televizijci. Obravnavali so najrazličnejše tematike, od političnih, družbenih, ekoloških vprašanj do športa, kulture, različnih družbenih fenomenov in tabu tem. Kako se je skozi desetletja Tednik spreminjal? Poglejmo kaj je v arhivu izbrskala novinarka Aleksandra Dežman.
Iz nekaterih zavetišč za zapuščene živali prihajajo opozorila, da pokajo po šivih, saj je predvsem zavrženih psov vedno več. Vzrokov za to je več. Številni lastniki, ki so si psa omislili med epidemijo, zdaj nočejo več skrbeti zanj in tako konča v zavetišču. Spremenila se je tudi zakonodaja za zaščito živali, ki ne dovoljuje več evtanazije zdravih živali. Kako bodo zavetišča in država reševali ta problem? Anja Nab Huš.
Iz nekaterih zavetišč za zapuščene živali prihajajo opozorila, da pokajo po šivih, saj je predvsem zavrženih psov vedno več. Vzrokov za to je več. Številni lastniki, ki so si psa omislili med epidemijo, zdaj nočejo več skrbeti zanj in tako konča v zavetišču. Spremenila se je tudi zakonodaja za zaščito živali, ki ne dovoljuje več evtanazije zdravih živali. Kako bodo zavetišča in država reševali ta problem? Anja Nab Huš.
Zaradi ekonomske in socialne krize brez doma ostaja vedno več ljudi, opozarjajo nevladne organizacije, med brezdomci je vse več žensk. Te so še bolj ranljive, saj so podvržene tudi fizičnemu in spolnemu nasilju. Ker v Sloveniji nimamo zavetišč, ki bi bila namenjena zgolj ženskam, so v zameno za streho nad glavo pogosto prisiljene v izkoriščevalske načine bivanja. Zakaj ženske pristanejo na ulici, kakšne so njihove usode in kako jim pomagati, je raziskovala Anka Pirš.
Zaradi ekonomske in socialne krize brez doma ostaja vedno več ljudi, opozarjajo nevladne organizacije, med brezdomci je vse več žensk. Te so še bolj ranljive, saj so podvržene tudi fizičnemu in spolnemu nasilju. Ker v Sloveniji nimamo zavetišč, ki bi bila namenjena zgolj ženskam, so v zameno za streho nad glavo pogosto prisiljene v izkoriščevalske načine bivanja. Zakaj ženske pristanejo na ulici, kakšne so njihove usode in kako jim pomagati, je raziskovala Anka Pirš.
Še prav posebej varovana vrsta ljudi pa so politiki. Nekateri med njimi so ves čas pod budnim očesom varnostnikov, tudi takrat, ko gredo na dopust. Po tem, ko je v zadnjem času veliko prahu dvignilo varovanje predsednika vlade Roberta Goloba, je Boštjan Fabjan poizvedel, kako je urejeno varovanje najvišjih predstavnikov države. Kdo jih varuje, kakšna znanja morajo imeti varnostniki in koliko zasebnosti ostane politikom z najvišjo stopnjo varovanja?
Še prav posebej varovana vrsta ljudi pa so politiki. Nekateri med njimi so ves čas pod budnim očesom varnostnikov, tudi takrat, ko gredo na dopust. Po tem, ko je v zadnjem času veliko prahu dvignilo varovanje predsednika vlade Roberta Goloba, je Boštjan Fabjan poizvedel, kako je urejeno varovanje najvišjih predstavnikov države. Kdo jih varuje, kakšna znanja morajo imeti varnostniki in koliko zasebnosti ostane politikom z najvišjo stopnjo varovanja?
Reševanje invalida iz goreče hiše, reševanje poškodovancev iz avtomobilov v verižnem trčenju, reševanje planinke, preprečitev poskusa samomora. To so dogodki, ki bi se brez posredovanja zdravstvenih in gorskih reševalcev, gasilcev ter policistov lahko slabo končali. Za tistimi najbolj izkušenimi so številne intervencije in vsi pravijo, da se občutkov ob pomoči človeku v stiski ne da poplačati z ničimer. Z junaki leta 2022 se je pogovarjala novinarka Erna Petrač Barborič.
Reševanje invalida iz goreče hiše, reševanje poškodovancev iz avtomobilov v verižnem trčenju, reševanje planinke, preprečitev poskusa samomora. To so dogodki, ki bi se brez posredovanja zdravstvenih in gorskih reševalcev, gasilcev ter policistov lahko slabo končali. Za tistimi najbolj izkušenimi so številne intervencije in vsi pravijo, da se občutkov ob pomoči človeku v stiski ne da poplačati z ničimer. Z junaki leta 2022 se je pogovarjala novinarka Erna Petrač Barborič.
Leto odhaja in ne bo ga več nazaj. Končuje se z mesecem, ki ga tisti, ki z njim dobro služijo, predstavljajo kot veselega, polnega blišča, sreče, veselja, nakupov, pričakovanj božičnega in novoletnega dne in še bi lahko naštevali. Pa je res vse tako lepo in srečno, ali gre bolj za iluzijo? Mnoge prav ti dnevi poženejo v obup, stres, stisko, tudi depresijo. Kako preživeti veseli december in prestopiti prag novega leta, ne da bi se ob tem počutili slabo, osamljeno in bi imeli izpraznjeno denarnico? Jasna Krljić Vreg.
Leto odhaja in ne bo ga več nazaj. Končuje se z mesecem, ki ga tisti, ki z njim dobro služijo, predstavljajo kot veselega, polnega blišča, sreče, veselja, nakupov, pričakovanj božičnega in novoletnega dne in še bi lahko naštevali. Pa je res vse tako lepo in srečno, ali gre bolj za iluzijo? Mnoge prav ti dnevi poženejo v obup, stres, stisko, tudi depresijo. Kako preživeti veseli december in prestopiti prag novega leta, ne da bi se ob tem počutili slabo, osamljeno in bi imeli izpraznjeno denarnico? Jasna Krljić Vreg.
Knjižna zbirka Sinji galeb, eden od temeljnih kamnov razvoja slovenske mladinske književnosti, letos praznuje 70 let. Zbirka je dobila ime po priljubljeni knjigi Bratovščina sinjega galeba, ki je mnogim ostala v spominu tudi zaradi priljubljene televizijske serije - ta letos prav tako praznuje dobrih 50 let. Ali brezčasni junaki in njihove dogodivščine tudi danes spremljajo mladostnike ob odraščanju? Je knjižna zbirka Sinji galeb še živa in brana? Anka Pirš.
Knjižna zbirka Sinji galeb, eden od temeljnih kamnov razvoja slovenske mladinske književnosti, letos praznuje 70 let. Zbirka je dobila ime po priljubljeni knjigi Bratovščina sinjega galeba, ki je mnogim ostala v spominu tudi zaradi priljubljene televizijske serije - ta letos prav tako praznuje dobrih 50 let. Ali brezčasni junaki in njihove dogodivščine tudi danes spremljajo mladostnike ob odraščanju? Je knjižna zbirka Sinji galeb še živa in brana? Anka Pirš.
Z napetim finalom in zmago Argentine se je včeraj končalo dvaindvajseto svetovno nogometno prvenstvo. Prvenstvo je bilo še pred začetkom zaznamovano z očitki o kontroverzni izbiri gostitelja, države Katar. Nogometni spektakel je prvič potekal na Arabskem polotoku, zaradi tamkajšnje poletne vročine tudi prvič v začetku zimskega časa, prvič pa je bila država gostiteljica tudi tarča tako obsežnih kritik glede kratenja človekovih pravic. Med gradnjo prestižnih stadionov so umrli številni migrantski delavci, na kar so med drugim opozarjali poslanci Evropskega parlamenta, ki ga zdaj pretresa korupcijska afera, povezana s Katarjem. Anja Nab Huš.
Z napetim finalom in zmago Argentine se je včeraj končalo dvaindvajseto svetovno nogometno prvenstvo. Prvenstvo je bilo še pred začetkom zaznamovano z očitki o kontroverzni izbiri gostitelja, države Katar. Nogometni spektakel je prvič potekal na Arabskem polotoku, zaradi tamkajšnje poletne vročine tudi prvič v začetku zimskega časa, prvič pa je bila država gostiteljica tudi tarča tako obsežnih kritik glede kratenja človekovih pravic. Med gradnjo prestižnih stadionov so umrli številni migrantski delavci, na kar so med drugim opozarjali poslanci Evropskega parlamenta, ki ga zdaj pretresa korupcijska afera, povezana s Katarjem. Anja Nab Huš.
Malim onkološkim bolnikom, ki po kemoterapiji izgubijo lase, je to še dodaten udarec v fazi zdravljenja, zato jim je veliko lažje, če lahko nosijo lasuljo iz naravnih las. Ta nastane tako, da ljudje darujejo svoje lase. Striženje poteka na poseben način, vsaka barva las ni primerna za ta postopek, pomembna pa je tudi dolžina. Kako poteka striženje in sama izdelava lasulje, je kar na svojih laseh preverila novinarka Erna Petrač Barborič.
Malim onkološkim bolnikom, ki po kemoterapiji izgubijo lase, je to še dodaten udarec v fazi zdravljenja, zato jim je veliko lažje, če lahko nosijo lasuljo iz naravnih las. Ta nastane tako, da ljudje darujejo svoje lase. Striženje poteka na poseben način, vsaka barva las ni primerna za ta postopek, pomembna pa je tudi dolžina. Kako poteka striženje in sama izdelava lasulje, je kar na svojih laseh preverila novinarka Erna Petrač Barborič.
Ena od socialnih delavk na Centru za socialno delo Litija naj bi prosilcem za pomoč namesto pomoči ponujala kar seznam, na katerem so humanitarne organizacije in celo oddaja Tednik. Seznam je še posebej sporen zato, ker so na njem zapisane tudi zasebne telefonske številke predstavnic teh organizacij. Gre za znane humanitarke Ninno Kozorog, Anito Ogulin in Lariso Štoka. Na CSD-ju Litija trdijo, da naj bi se nekdo izdajal za njihovo uslužbenko. Primer zdaj preiskujejo policija, socialna inšpekcija in informacijska pooblaščenka. Novinarka Meta Gantar.
Ena od socialnih delavk na Centru za socialno delo Litija naj bi prosilcem za pomoč namesto pomoči ponujala kar seznam, na katerem so humanitarne organizacije in celo oddaja Tednik. Seznam je še posebej sporen zato, ker so na njem zapisane tudi zasebne telefonske številke predstavnic teh organizacij. Gre za znane humanitarke Ninno Kozorog, Anito Ogulin in Lariso Štoka. Na CSD-ju Litija trdijo, da naj bi se nekdo izdajal za njihovo uslužbenko. Primer zdaj preiskujejo policija, socialna inšpekcija in informacijska pooblaščenka. Novinarka Meta Gantar.
Žaljivke, sovražni govor, teorije zarot, politična obračunavanja, lažni profili, ... Je na spletnem omrežju Twitter res vse dovoljeno in kakšna bo njegova prihodnost pod novim vodstvom Elona Muska, ki je zaključil 44 milijard dolarjev vreden prevzem? Organizacije, ki spremljajo velike spletne platforme, poročajo o porastu dezinformacij in sovražnega govora na tem družbenem omrežju, ki ga uporablja tudi veliko slovenskih vplivnih politikov in drugih znanih osebnosti. A veliko uporabnikov ga v zadnjem času tudi zapušča. Anja Nab Huš.
Žaljivke, sovražni govor, teorije zarot, politična obračunavanja, lažni profili, ... Je na spletnem omrežju Twitter res vse dovoljeno in kakšna bo njegova prihodnost pod novim vodstvom Elona Muska, ki je zaključil 44 milijard dolarjev vreden prevzem? Organizacije, ki spremljajo velike spletne platforme, poročajo o porastu dezinformacij in sovražnega govora na tem družbenem omrežju, ki ga uporablja tudi veliko slovenskih vplivnih politikov in drugih znanih osebnosti. A veliko uporabnikov ga v zadnjem času tudi zapušča. Anja Nab Huš.
Slovenski alpinisti so dosegli nov uspeh. Pred kratkim so se iz Nepala vrnili trije mladi perspektivni alpinisti, ki so kot prvi preplezali še deviško zahodno steno himalajskega šesttisočaka Pomlaca. Preplezali so tisoč sto metrov dolgo prvenstveno smer na v alpinističnem smislu še skoraj nepoznani vrh. Kdo so ti trije mladeniči in kako so dosegli tak uspeh v tako surovih vremenskih razmerah, ko se temperatura spusti globoko pod ničlo? Z njimi se pogovarjal novinar in alpinist Miro Štebe.
Slovenski alpinisti so dosegli nov uspeh. Pred kratkim so se iz Nepala vrnili trije mladi perspektivni alpinisti, ki so kot prvi preplezali še deviško zahodno steno himalajskega šesttisočaka Pomlaca. Preplezali so tisoč sto metrov dolgo prvenstveno smer na v alpinističnem smislu še skoraj nepoznani vrh. Kdo so ti trije mladeniči in kako so dosegli tak uspeh v tako surovih vremenskih razmerah, ko se temperatura spusti globoko pod ničlo? Z njimi se pogovarjal novinar in alpinist Miro Štebe.
Kdo je tako imenovana duhovna učiteljica Lana Praner z Gospodi, na kak način deluje in o čem predava svojim privržencem? Svoje slabe izkušnje nam je zaupala ženska, katere nekdanji mož je postal njen sledilec. V uredništvu Tednika pa smo po objavi prispevka o izginuli Juliji Pogačar od Lane Praner prejeli položnico, s katero zahteva pol milijona evrov odškodnine. Podobno so doživeli tudi nekateri drugi novinarji, ki so poročali o njej. Novinarka Anka Pirš.
Kdo je tako imenovana duhovna učiteljica Lana Praner z Gospodi, na kak način deluje in o čem predava svojim privržencem? Svoje slabe izkušnje nam je zaupala ženska, katere nekdanji mož je postal njen sledilec. V uredništvu Tednika pa smo po objavi prispevka o izginuli Juliji Pogačar od Lane Praner prejeli položnico, s katero zahteva pol milijona evrov odškodnine. Podobno so doživeli tudi nekateri drugi novinarji, ki so poročali o njej. Novinarka Anka Pirš.
Otrokom od rojstva do šestega leta starosti, ki jih starši zlorabljajo in zanemarjajo in jim zavetje ponudi Hiša zavetja Palčica, boste gledalci Tednika tudi letos lahko pomagali v okviru Dobrodelnega tedna Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zaposleni v kriznem centru so novinarki Aleksandri Dežman pokazali, kaj vse so z darovanimi sredstvi uredili lani. Tudi letošnje prispevke bodo namenili obnovi hiše in njene okolice. Če želite pomagati, lahko na številko 1919 pošljete SMS z besedo ENOSRCE5 in prispevali boste pet evrov. Darujete lahko tudi na račun ZPMS-ja SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI00 07-245016, namen Eno srce.
Otrokom od rojstva do šestega leta starosti, ki jih starši zlorabljajo in zanemarjajo in jim zavetje ponudi Hiša zavetja Palčica, boste gledalci Tednika tudi letos lahko pomagali v okviru Dobrodelnega tedna Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zaposleni v kriznem centru so novinarki Aleksandri Dežman pokazali, kaj vse so z darovanimi sredstvi uredili lani. Tudi letošnje prispevke bodo namenili obnovi hiše in njene okolice. Če želite pomagati, lahko na številko 1919 pošljete SMS z besedo ENOSRCE5 in prispevali boste pet evrov. Darujete lahko tudi na račun ZPMS-ja SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI00 07-245016, namen Eno srce.
V zadnjem času je bilo v Ljubljani kar nekaj primerov, ko so neznanci v bližini šol in igrišč nagovarjali otroke, jim ponujali denar, jih napeljevali, naj se odpeljejo z njimi, jih opazovali pri telovadbi in domnevno tudi snemali. Na treh ljubljanskih osnovnih šolah na območju Viča so dogodke prijavili policiji. Kako policija ukrepa v takih primerih in kako naj ravnajo otroci, če se jim zgodi kaj takega? Je bil v Sloveniji sploh že kdaj ugrabljen kak otrok na ulici? Novinarka Erna Petrač Barborič.
V zadnjem času je bilo v Ljubljani kar nekaj primerov, ko so neznanci v bližini šol in igrišč nagovarjali otroke, jim ponujali denar, jih napeljevali, naj se odpeljejo z njimi, jih opazovali pri telovadbi in domnevno tudi snemali. Na treh ljubljanskih osnovnih šolah na območju Viča so dogodke prijavili policiji. Kako policija ukrepa v takih primerih in kako naj ravnajo otroci, če se jim zgodi kaj takega? Je bil v Sloveniji sploh že kdaj ugrabljen kak otrok na ulici? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Nocoj prihaja Miklavž, ki pridnim otrokom prinaša darila, za poredne pa poskrbijo parkeljni. Ti so zadnja leta na pohodu že od sredine novembra, saj so prireditve, na katerih strašijo v kosmatih kožuhih, z rogovi in zvonci ter z grozljivi maskami, vse bolj priljubljene in obiskane. A koliko imajo te prireditve sploh še skupnega s prihodom prvega od treh dobrih mož? Od kod izvirajo parkeljni in zakaj je njihova podoba tako strašna? Erna Petrač Barborič.
Nocoj prihaja Miklavž, ki pridnim otrokom prinaša darila, za poredne pa poskrbijo parkeljni. Ti so zadnja leta na pohodu že od sredine novembra, saj so prireditve, na katerih strašijo v kosmatih kožuhih, z rogovi in zvonci ter z grozljivi maskami, vse bolj priljubljene in obiskane. A koliko imajo te prireditve sploh še skupnega s prihodom prvega od treh dobrih mož? Od kod izvirajo parkeljni in zakaj je njihova podoba tako strašna? Erna Petrač Barborič.
Zaradi vojne v Ukrajini, nestabilnih razmer drugod po svetu in ugibanj o možnostih jedrskega napada se je spet povečalo zanimanje za jedrska zaklonišča. Tako tudi vse več ljudi z vsega sveta, največ pa iz Slovenije, obišče Titov bunker v bosansko-hercegovskem mestu Konjic. Gre za eno izmed največjih in najdražjih jugoslovanskih skrivnosti - v popolni tajnosti so ga gradili kar 26 let in za to namenili več kot štiri milijarde in pol ameriških dolarjev. Jelena Aščić in snemalec Gregor Naglav sta bunker obiskala septembra.
Zaradi vojne v Ukrajini, nestabilnih razmer drugod po svetu in ugibanj o možnostih jedrskega napada se je spet povečalo zanimanje za jedrska zaklonišča. Tako tudi vse več ljudi z vsega sveta, največ pa iz Slovenije, obišče Titov bunker v bosansko-hercegovskem mestu Konjic. Gre za eno izmed največjih in najdražjih jugoslovanskih skrivnosti - v popolni tajnosti so ga gradili kar 26 let in za to namenili več kot štiri milijarde in pol ameriških dolarjev. Jelena Aščić in snemalec Gregor Naglav sta bunker obiskala septembra.
Pred nami je že tretja zima z virusom covid-19. A za zdaj vanjo po dveh težkih letih vstopamo brez posebnih ukrepov, ti so le še priporočeni. Tako tudi večina drugih držav kljub pandemiji nadaljuje z običajnim življenjem in se uči živeti z virusom. Nasprotno pa Kitajska že skoraj tri leta vztraja pri politiki ničelne tolerance do virusa. A zdaj je zaradi množičnih protestov vendarle začela rahljati zelo stroge omejitve. Anja Nab Huš.
Pred nami je že tretja zima z virusom covid-19. A za zdaj vanjo po dveh težkih letih vstopamo brez posebnih ukrepov, ti so le še priporočeni. Tako tudi večina drugih držav kljub pandemiji nadaljuje z običajnim življenjem in se uči živeti z virusom. Nasprotno pa Kitajska že skoraj tri leta vztraja pri politiki ničelne tolerance do virusa. A zdaj je zaradi množičnih protestov vendarle začela rahljati zelo stroge omejitve. Anja Nab Huš.
Slovensko javnost je pred dnevi razžalostila novica o mladem, 22-letnem članu akrobatske skupine Dunking Devils, ki se je smrtno ponesrečil med treningom. Kljub tveganju za hude telesne poškodbe in celo smrt v zadnjih letih močno narašča priljubljenost ekstremnih športov. Zakaj se vse več ljudi odloča za te športne dejavnosti in katere so v resnici ekstremne? In kaj glede lastnosti ekstremnih športnikov in naših stereotipov o njih ugotavljajo športni psihologi? Jasna Krljić Vreg.
Slovensko javnost je pred dnevi razžalostila novica o mladem, 22-letnem članu akrobatske skupine Dunking Devils, ki se je smrtno ponesrečil med treningom. Kljub tveganju za hude telesne poškodbe in celo smrt v zadnjih letih močno narašča priljubljenost ekstremnih športov. Zakaj se vse več ljudi odloča za te športne dejavnosti in katere so v resnici ekstremne? In kaj glede lastnosti ekstremnih športnikov in naših stereotipov o njih ugotavljajo športni psihologi? Jasna Krljić Vreg.
Ob priljubljeni sprehajalni poti na območju med Ilirsko Bistrico, Sežano in Kozino se zadnje leto ves čas pojavljajo zapuščeni srednjeazijski ovčarji, nekateri so izjemno agresivni. Sodeč po čipih, prihajajo od istega vzreditelja iz Italije. Zadnja dva je opazil lastnik ob svoji hiši, ponju sta prišla oskrbnika iz Zavetišča Horjul, ki sta enega komaj obvladala. Kdo jih vozi k nam in ali so sodelovali v pasjih bojih? Bo moralo priti do tragedije, da bodo pristojni ukrepali? Anka Pirš.
Ob priljubljeni sprehajalni poti na območju med Ilirsko Bistrico, Sežano in Kozino se zadnje leto ves čas pojavljajo zapuščeni srednjeazijski ovčarji, nekateri so izjemno agresivni. Sodeč po čipih, prihajajo od istega vzreditelja iz Italije. Zadnja dva je opazil lastnik ob svoji hiši, ponju sta prišla oskrbnika iz Zavetišča Horjul, ki sta enega komaj obvladala. Kdo jih vozi k nam in ali so sodelovali v pasjih bojih? Bo moralo priti do tragedije, da bodo pristojni ukrepali? Anka Pirš.
Včeraj je bila prva adventna nedelja, a veseli december se je začel že mnogo prej, pravzaprav se začenja vsako leto bolj zgodaj. Že takoj po prvem novembru so trgovine praznično okrašene, trgovske police se šibijo pod bleščečimi se okraski, božično-novoletnimi izdelki in darili. Tudi nekatera mestna središča so že okrasili in prižgali praznične luči. Je to res smiselno, sploh zdaj, pod bremenom energetske krize? Se s tem izgublja čar pričakovanja, praznični duh pa se razblinja? Ali obratno? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Včeraj je bila prva adventna nedelja, a veseli december se je začel že mnogo prej, pravzaprav se začenja vsako leto bolj zgodaj. Že takoj po prvem novembru so trgovine praznično okrašene, trgovske police se šibijo pod bleščečimi se okraski, božično-novoletnimi izdelki in darili. Tudi nekatera mestna središča so že okrasili in prižgali praznične luči. Je to res smiselno, sploh zdaj, pod bremenom energetske krize? Se s tem izgublja čar pričakovanja, praznični duh pa se razblinja? Ali obratno? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Po včerajšnjem referendumu o Zakonu o RTV vas želimo še enkrat spomniti na to, zakaj je pomembno, da RTV ostane javna. Ta še zdaleč ni le televizijski Informativni program, ki je tako na udaru. Pomembna je zato, ker ponuja vsebine, ki jih v komercialnih medijih ne boste zasledili, saj niso tržno zanimive. In to so tudi vsebine za slepe, gluhe, invalide, manjšine, otroke in mlade, starejše ter vse tiste, ki jih ne zanimajo resničnostni šovi, ampak izobraževalne oddaje o znanosti, naravi, kulturi. Anka Pirš.
Po včerajšnjem referendumu o Zakonu o RTV vas želimo še enkrat spomniti na to, zakaj je pomembno, da RTV ostane javna. Ta še zdaleč ni le televizijski Informativni program, ki je tako na udaru. Pomembna je zato, ker ponuja vsebine, ki jih v komercialnih medijih ne boste zasledili, saj niso tržno zanimive. In to so tudi vsebine za slepe, gluhe, invalide, manjšine, otroke in mlade, starejše ter vse tiste, ki jih ne zanimajo resničnostni šovi, ampak izobraževalne oddaje o znanosti, naravi, kulturi. Anka Pirš.
Za vsakogar je najlepši tisti govor, ki mu je najbližje, pravi eden izmed sogovornikov v naslednjem prispevku. Slovenščina pozna kar 37 narečij. Pogosto jih slišimo tudi v Državnem zboru in v javnih nastopih poslancev ter drugih politikov. Sta izrazita primorska govorica sedanjega in dolenjska govorica nekdanjega predsednika vlade moteči ali prijetni? Bi se morali politiki izražati v knjižnem jeziku ali jih narečna govorica volivcem bolj približa? Katera narečja gredo bolj v uho kot druga? Boštjan Fabjan.
Za vsakogar je najlepši tisti govor, ki mu je najbližje, pravi eden izmed sogovornikov v naslednjem prispevku. Slovenščina pozna kar 37 narečij. Pogosto jih slišimo tudi v Državnem zboru in v javnih nastopih poslancev ter drugih politikov. Sta izrazita primorska govorica sedanjega in dolenjska govorica nekdanjega predsednika vlade moteči ali prijetni? Bi se morali politiki izražati v knjižnem jeziku ali jih narečna govorica volivcem bolj približa? Katera narečja gredo bolj v uho kot druga? Boštjan Fabjan.
Prihodnje leto bo še bolj primanjkovalo kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva, kaže raziskava Poklicni barometer 2022. Med kadri, ki so nujni za kakovostno zdravstveno obravnavo, a jih že leta primanjkuje, je tudi radiološki inženir. Toda ti se, kot pravijo, pogosto počutijo neopaženi in necenjeni, tudi zaradi plačnih anomalij v primerjavi z nekaterimi drugimi poklici v zdravstvu. Aleksandra Dežman.
Prihodnje leto bo še bolj primanjkovalo kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva, kaže raziskava Poklicni barometer 2022. Med kadri, ki so nujni za kakovostno zdravstveno obravnavo, a jih že leta primanjkuje, je tudi radiološki inženir. Toda ti se, kot pravijo, pogosto počutijo neopaženi in necenjeni, tudi zaradi plačnih anomalij v primerjavi z nekaterimi drugimi poklici v zdravstvu. Aleksandra Dežman.
Slovenija že 16 let ni zgradila nobenega študentskega doma. Samo v Ljubljani je letos na voljo devetkrat manj postelj, kot je študentov. Številni mladi na posteljo v študentskem domu čakajo tudi eno leto, ta čas pa so primorani poiskati zasebne sobe, ki pa so za marsikateri študentski žep predrage. Tudi cene postelj v študentskih domovih so različne, prav tako bivalne razmere. Te so še posebej neprimerne v Akademskem kolegiju v Ljubljani, saj se vanj zaradi neurejenega lastništva več let ni vlagalo. Meta Gantar.
Slovenija že 16 let ni zgradila nobenega študentskega doma. Samo v Ljubljani je letos na voljo devetkrat manj postelj, kot je študentov. Številni mladi na posteljo v študentskem domu čakajo tudi eno leto, ta čas pa so primorani poiskati zasebne sobe, ki pa so za marsikateri študentski žep predrage. Tudi cene postelj v študentskih domovih so različne, prav tako bivalne razmere. Te so še posebej neprimerne v Akademskem kolegiju v Ljubljani, saj se vanj zaradi neurejenega lastništva več let ni vlagalo. Meta Gantar.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je na Luno vendarle izstrelila najmočnejšo raketo doslej. S tem se je začela misija Artemis 1, ki bo preizkusila tehnologijo, s katero bi lahko človek po 50-ih letih spet stopil na Luno. To naj bi se zgodilo čez tri leta. Ambicije programa Artemis pa so mnogo večje od sprehoda po Mesecu - človeštvu naj bi tlakoval pot na Mars. Anja Nab Huš.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je na Luno vendarle izstrelila najmočnejšo raketo doslej. S tem se je začela misija Artemis 1, ki bo preizkusila tehnologijo, s katero bi lahko človek po 50-ih letih spet stopil na Luno. To naj bi se zgodilo čez tri leta. Ambicije programa Artemis pa so mnogo večje od sprehoda po Mesecu - človeštvu naj bi tlakoval pot na Mars. Anja Nab Huš.
Vsaka peta deklica in vsak sedmi deček je žrtev spolne zlorabe, ob 18. novembru, Evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, opozarjajo organizacije za zaščito otrok. Med njimi sta tudi mladi ženski, ki sta kot najstnici doživeli spolno nasilje in o tem spregovorili za našo oddajo. Večina zlorab se zgodi v domačem okolju, žrtve pa še vedno zelo težko spregovorijo, še težje prijavijo. Kako to spremeniti? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Vsaka peta deklica in vsak sedmi deček je žrtev spolne zlorabe, ob 18. novembru, Evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, opozarjajo organizacije za zaščito otrok. Med njimi sta tudi mladi ženski, ki sta kot najstnici doživeli spolno nasilje in o tem spregovorili za našo oddajo. Večina zlorab se zgodi v domačem okolju, žrtve pa še vedno zelo težko spregovorijo, še težje prijavijo. Kako to spremeniti? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Slovenska vojska se že nekaj let spopada z velikimi težavami: predvsem kadrovskimi. Mladih, ki bi si želeli postati vojaki, je vse manj. Poleg tega je slišati veliko pomislekov o tem, kakšna naj bo vojska in ali jo sploh potrebujemo. Vojska sicer uživa zaupanje javnosti, sploh takrat, ko vojaki pomagajo ob naravnih nesrečah, a številni ne podpirajo pretiranega trošenja v obrambne namene. Se lahko to spremeni zdaj, ko na evropskih tleh znova divja vojna in se varnostne razmere zaostrujejo? Boštjan Fabjan.
Slovenska vojska se že nekaj let spopada z velikimi težavami: predvsem kadrovskimi. Mladih, ki bi si želeli postati vojaki, je vse manj. Poleg tega je slišati veliko pomislekov o tem, kakšna naj bo vojska in ali jo sploh potrebujemo. Vojska sicer uživa zaupanje javnosti, sploh takrat, ko vojaki pomagajo ob naravnih nesrečah, a številni ne podpirajo pretiranega trošenja v obrambne namene. Se lahko to spremeni zdaj, ko na evropskih tleh znova divja vojna in se varnostne razmere zaostrujejo? Boštjan Fabjan.
Ljubljančanka Vesna Janežič je po hudi prometni nesreči in operaciji ostala brez osebnega zdravnika. Tistih, ki so ostali brez zdravnika, novega pa iščejo zaman, je po nekaterih podatkih že več kot 130 tisoč. Ti bolniki so se znašli v hudih stiskah, prav tako kot številni zdravniki, ki še delajo v zdravstvenih domovih. Po oceni Evropske komisije bi morali v Sloveniji takoj zaposliti tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije. Kako je prišlo do tako katastrofalnih razmer in kako nameravajo pristojni ukrepati? Jasna Krljić Vreg.
Ljubljančanka Vesna Janežič je po hudi prometni nesreči in operaciji ostala brez osebnega zdravnika. Tistih, ki so ostali brez zdravnika, novega pa iščejo zaman, je po nekaterih podatkih že več kot 130 tisoč. Ti bolniki so se znašli v hudih stiskah, prav tako kot številni zdravniki, ki še delajo v zdravstvenih domovih. Po oceni Evropske komisije bi morali v Sloveniji takoj zaposliti tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije. Kako je prišlo do tako katastrofalnih razmer in kako nameravajo pristojni ukrepati? Jasna Krljić Vreg.
Kaj imata skupnega Zdravljica in Praslovan? In zakaj ime Lačni Franz ni bilo po godu nekdanjim oblastem? Vse to in še več o legendarni skupini boste izvedeli v prispevku Aleksandre Dežman. Lačni Franz se po 43 letih nastopanja, 18 albumih in dva tisoč koncertih poslavlja z glasbenih odrov. V zgodovino se bo zapisal kot ena najbolj prepoznavnih skupin ne le v Sloveniji, ampak tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Ekipa Tednika je člane skupine spremljala na enem od koncertov njihove poslovilne turneje, ki jo v Sloveniji zaključujejo ta teden.
Kaj imata skupnega Zdravljica in Praslovan? In zakaj ime Lačni Franz ni bilo po godu nekdanjim oblastem? Vse to in še več o legendarni skupini boste izvedeli v prispevku Aleksandre Dežman. Lačni Franz se po 43 letih nastopanja, 18 albumih in dva tisoč koncertih poslavlja z glasbenih odrov. V zgodovino se bo zapisal kot ena najbolj prepoznavnih skupin ne le v Sloveniji, ampak tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Ekipa Tednika je člane skupine spremljala na enem od koncertov njihove poslovilne turneje, ki jo v Sloveniji zaključujejo ta teden.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. V njem se sporazumeva okoli tisoč 500 gluhih. Slovenski znakovni jezik vključuje vsako leto več kretenj, pozna tudi narečja, zanimanje zanj pa se tudi med slišečimi povečuje, med drugim po zaslugi tolmačenj vladnih tiskovnih konferenc med epidemijo covida 19. Gluhi pa opozarjajo, da kljub vpisu znakovnega jezika v ustavo na področju izobraževanja gluhih in financiranju razvoja znakovnega jezika še vedno ni pričakovanih sprememb. Anja Nab Huš.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. V njem se sporazumeva okoli tisoč 500 gluhih. Slovenski znakovni jezik vključuje vsako leto več kretenj, pozna tudi narečja, zanimanje zanj pa se tudi med slišečimi povečuje, med drugim po zaslugi tolmačenj vladnih tiskovnih konferenc med epidemijo covida 19. Gluhi pa opozarjajo, da kljub vpisu znakovnega jezika v ustavo na področju izobraževanja gluhih in financiranju razvoja znakovnega jezika še vedno ni pričakovanih sprememb. Anja Nab Huš.
Ločitev staršev, težave v šoli, tudi nasilje vrstnikov, depresija, samopoškodovanje, samomorilne misli. Z vsem tem se spopadajo mladi, s katerimi se je pogovarjala novinarka Lea Vornšek Pejovnik. Kar 70 odstotkov vprašanih mladostnikov ni zadovoljnih z življenjem, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Stiske mladih pa so tudi odraz duševnih težav odraslih; te ima po podatkih svetovne zdravstve organizacije kar vsak četrti človek, stigma pa je še vedno velika.
Ločitev staršev, težave v šoli, tudi nasilje vrstnikov, depresija, samopoškodovanje, samomorilne misli. Z vsem tem se spopadajo mladi, s katerimi se je pogovarjala novinarka Lea Vornšek Pejovnik. Kar 70 odstotkov vprašanih mladostnikov ni zadovoljnih z življenjem, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Stiske mladih pa so tudi odraz duševnih težav odraslih; te ima po podatkih svetovne zdravstve organizacije kar vsak četrti človek, stigma pa je še vedno velika.
Več kot 830 voznikov v Sloveniji je starih devetdeset let ali več. Lani so vozniki, starejši od 64 let, povzročili nekaj več kot 2200 prometnih nesreč, kar je trinajst odstotkov vseh prometnih nesreč. Zakon o voznikih zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Ali bi bilo smiselno uvesti zgornjo starostno mejo in kaj bi to pomenilo za mobilnost starejših? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Več kot 830 voznikov v Sloveniji je starih devetdeset let ali več. Lani so vozniki, starejši od 64 let, povzročili nekaj več kot 2200 prometnih nesreč, kar je trinajst odstotkov vseh prometnih nesreč. Zakon o voznikih zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Ali bi bilo smiselno uvesti zgornjo starostno mejo in kaj bi to pomenilo za mobilnost starejših? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Včeraj je Slovenija prvič v zgodovini dobila predsednico države. Nataša Pirc Musar bo to funkcijo prevzela 23. decembra. S tem se zaključuje desetletno obdobje predsednikovanja Boruta Pahorja. Iz predsedniške palače odhaja s pohvalami na eni strani, da je združeval, in očitki na drugi strani, da je molčal ob pomembnih temah. Kako sam gleda na prehojeno pot in kam ga bo ta popeljala? O tem se je z njim pogovarjala novinarka Anka Pirš, ki ga je spremljala na njegovem zadnjem uradnem obisku slovenskih vojakov, in to na Slovaškem.
Včeraj je Slovenija prvič v zgodovini dobila predsednico države. Nataša Pirc Musar bo to funkcijo prevzela 23. decembra. S tem se zaključuje desetletno obdobje predsednikovanja Boruta Pahorja. Iz predsedniške palače odhaja s pohvalami na eni strani, da je združeval, in očitki na drugi strani, da je molčal ob pomembnih temah. Kako sam gleda na prehojeno pot in kam ga bo ta popeljala? O tem se je z njim pogovarjala novinarka Anka Pirš, ki ga je spremljala na njegovem zadnjem uradnem obisku slovenskih vojakov, in to na Slovaškem.
Kar tretjina slovenskih dijakinj zaradi izumetničenih podob na spletu razmišlja o lepotni operaciji, je pokazala nedavna raziskava. Na spletu, kjer mladi preživijo veliko svojega prostega časa, so mladostniki, ki še oblikujejo svojo samopodobo, izpostavljeni nemogočim lepotnim idealom in seksualiziranim podobam vplivnic in vplivnežev. Številni postanejo zato obsedeni z videzom, počutijo se manjvredni, nesproščeni. Tudi povpraševanje po estetskih posegih med mladimi narašča. Anja Nab Huš.
Kar tretjina slovenskih dijakinj zaradi izumetničenih podob na spletu razmišlja o lepotni operaciji, je pokazala nedavna raziskava. Na spletu, kjer mladi preživijo veliko svojega prostega časa, so mladostniki, ki še oblikujejo svojo samopodobo, izpostavljeni nemogočim lepotnim idealom in seksualiziranim podobam vplivnic in vplivnežev. Številni postanejo zato obsedeni z videzom, počutijo se manjvredni, nesproščeni. Tudi povpraševanje po estetskih posegih med mladimi narašča. Anja Nab Huš.
Nataša Dolenc in hčerka Nina iz Kasaz pri Celju sta po smrti partnerja in očeta pred tremi leti v izjemno težki socialni stiski. Nataša zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more delati, hčerka pa še študira. Živita v hiši, ki je v izredno slabem stanju in bi jo bilo treba obnoviti. Z SMS-om ZID5 na številko 1919 lahko darujete pet evrov. Lahko pa poljuben znesek nakažete na tekoči račun Rdečega križa Žalec SI56 6100 0002 7180 620, sklic SI00 2021-4, namen Nataša in Nina.
Nataša Dolenc in hčerka Nina iz Kasaz pri Celju sta po smrti partnerja in očeta pred tremi leti v izjemno težki socialni stiski. Nataša zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more delati, hčerka pa še študira. Živita v hiši, ki je v izredno slabem stanju in bi jo bilo treba obnoviti. Z SMS-om ZID5 na številko 1919 lahko darujete pet evrov. Lahko pa poljuben znesek nakažete na tekoči račun Rdečega križa Žalec SI56 6100 0002 7180 620, sklic SI00 2021-4, namen Nataša in Nina.
Si ob vsakodnevnih nakupih sploh lahko predstavljamo, koliko embalaže v resnici kupimo in zavržemo? Samo plastenk v Sloveniji porabimo več kot 200 milijonov na leto. Še pred dvajsetimi leti smo kupili 42 odstotkov pijač v povratni embalaži, danes pa se je ta delež še prepolovil. In ko plastenke skupaj z drugo embalažo končajo v zabojnikih, jih odpeljejo na smetišča in zažgejo. Zato okoljevarstveniki predlagajo uvedbo kavcijskega sistema za zbiranje embalaže. Jasna Krljić Vreg.
Si ob vsakodnevnih nakupih sploh lahko predstavljamo, koliko embalaže v resnici kupimo in zavržemo? Samo plastenk v Sloveniji porabimo več kot 200 milijonov na leto. Še pred dvajsetimi leti smo kupili 42 odstotkov pijač v povratni embalaži, danes pa se je ta delež še prepolovil. In ko plastenke skupaj z drugo embalažo končajo v zabojnikih, jih odpeljejo na smetišča in zažgejo. Zato okoljevarstveniki predlagajo uvedbo kavcijskega sistema za zbiranje embalaže. Jasna Krljić Vreg.
Kaj se je spremenilo na bolje od leta 2007, ko je začel veljati Zakon o romski skupnosti? Predstavniki Romov in prebivalcev nekaterih dolenjskih občin trdijo, da zakon v praksi ne deluje. Še vedno le petina romskih otrok konča osnovno šolo, le 16 odstotkov Romov je zaposlenih, večina naselij na Dolenjskem je še vedno nelegaliziranih, brez vode in elektrike. Zato državo pozivajo, naj se vendarle loti reševanja teh težav. Anka Pirš.
Kaj se je spremenilo na bolje od leta 2007, ko je začel veljati Zakon o romski skupnosti? Predstavniki Romov in prebivalcev nekaterih dolenjskih občin trdijo, da zakon v praksi ne deluje. Še vedno le petina romskih otrok konča osnovno šolo, le 16 odstotkov Romov je zaposlenih, večina naselij na Dolenjskem je še vedno nelegaliziranih, brez vode in elektrike. Zato državo pozivajo, naj se vendarle loti reševanja teh težav. Anka Pirš.
40-letna avstrijska jadralna padalka, ki si je v nesreči v Bovcu zlomila hrbtenico, je kar dve uri čakala na helikoptersko nujno medicinsko pomoč. To se dogaja prepogosto, že leta opozarjajo reševalci, saj nimamo namenskih helikopterjev za medicinsko reševanje, kot jih imajo številne evropske države. Zdaj se uporabljajo policijski in vojaški helikopterji. Pristojne institucije zagotavljajo, da je naš sistem helikopterske pomoči dober. Erna Petrač Barborič.
40-letna avstrijska jadralna padalka, ki si je v nesreči v Bovcu zlomila hrbtenico, je kar dve uri čakala na helikoptersko nujno medicinsko pomoč. To se dogaja prepogosto, že leta opozarjajo reševalci, saj nimamo namenskih helikopterjev za medicinsko reševanje, kot jih imajo številne evropske države. Zdaj se uporabljajo policijski in vojaški helikopterji. Pristojne institucije zagotavljajo, da je naš sistem helikopterske pomoči dober. Erna Petrač Barborič.
Gozdovi na Pokljuki, v Brkinih in drugod po Sloveniji so letos dobesedno izropani, podrastje je pohojeno, avtomobili so vsepovsod, tudi tam, kjer sta vožnja in parkiranje prepovedana. Gre za pravo obleganje nabiralcev gob, nabrali so jih tudi po več ton. Tudi zastrupitev je več, celo z rdečo mušnico, saj se na Facebooku pojavljajo delavnice o zdravilnih učinkih. A gozdarski inšpektorji so izdali le tri kazni. Kako omejiti tak naval in nabiralce naučiti gobarskega bontona? Meta Gantar.
Gozdovi na Pokljuki, v Brkinih in drugod po Sloveniji so letos dobesedno izropani, podrastje je pohojeno, avtomobili so vsepovsod, tudi tam, kjer sta vožnja in parkiranje prepovedana. Gre za pravo obleganje nabiralcev gob, nabrali so jih tudi po več ton. Tudi zastrupitev je več, celo z rdečo mušnico, saj se na Facebooku pojavljajo delavnice o zdravilnih učinkih. A gozdarski inšpektorji so izdali le tri kazni. Kako omejiti tak naval in nabiralce naučiti gobarskega bontona? Meta Gantar.
Slovenija velja za eno od držav, v kateri je število odobrenih prošenj za mednarodno zaščito pod povprečjem Evropske unije. Tisti tujci, ki so si uredili status, pa so naleteli na še eno birokratsko oviro: opravljen izpit iz slovenščine. Ta je namreč postal pogoj, da se lahko prijavijo na Zavod za zaposlovanje in začnejo iskati službo. A problem je, kot opozarjajo v nevladnih organizacijah, da je tečajev slovenščine premalo, da so zahtevni in da je vsako vnovično opravljanje testa treba plačati. Anka Pirš.
Slovenija velja za eno od držav, v kateri je število odobrenih prošenj za mednarodno zaščito pod povprečjem Evropske unije. Tisti tujci, ki so si uredili status, pa so naleteli na še eno birokratsko oviro: opravljen izpit iz slovenščine. Ta je namreč postal pogoj, da se lahko prijavijo na Zavod za zaposlovanje in začnejo iskati službo. A problem je, kot opozarjajo v nevladnih organizacijah, da je tečajev slovenščine premalo, da so zahtevni in da je vsako vnovično opravljanje testa treba plačati. Anka Pirš.
Priljubljeni prelaz Vršič je v poletnih mesecih postal premajhen za vse, ki bi se radi s tega izhodišča odpravili v gore ali pa se zgolj fotografirali ob vznožju dvatisočakov. Prebivalci Trente in Kranjske Gore opozarjajo, da je prometa v občutljivem območju Triglavskega narodnega parka preveč. Pozimi pa je prelaz zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprt tudi po nekaj mesecev. Država je zato začela postopke za začetek gradnje predora, a pot do prve vožnje bo še dolga. Boštjan Fabjan.
Priljubljeni prelaz Vršič je v poletnih mesecih postal premajhen za vse, ki bi se radi s tega izhodišča odpravili v gore ali pa se zgolj fotografirali ob vznožju dvatisočakov. Prebivalci Trente in Kranjske Gore opozarjajo, da je prometa v občutljivem območju Triglavskega narodnega parka preveč. Pozimi pa je prelaz zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprt tudi po nekaj mesecev. Država je zato začela postopke za začetek gradnje predora, a pot do prve vožnje bo še dolga. Boštjan Fabjan.
Bližina, dotik, poslovilne besede. Tega si želijo ljudje, ki so na smrtni postelji, povedo spremljevalci umirajočih v Hospicu. A v času zaostrenih razmer zaradi epidemije covida-19 številni umirajoči niso imeli možnosti, da bi jih v zadnjih trenutkih spremljali svojci in prijatelji. Svojci, ki so spregovorili za naš prispevek, so ogorčeni, ker so njihovi dragi umirali sami, a v nekaterih bolnišnicah to zanikajo. Minister za zdravje obljublja, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Erna Petrač Barborič.
Bližina, dotik, poslovilne besede. Tega si želijo ljudje, ki so na smrtni postelji, povedo spremljevalci umirajočih v Hospicu. A v času zaostrenih razmer zaradi epidemije covida-19 številni umirajoči niso imeli možnosti, da bi jih v zadnjih trenutkih spremljali svojci in prijatelji. Svojci, ki so spregovorili za naš prispevek, so ogorčeni, ker so njihovi dragi umirali sami, a v nekaterih bolnišnicah to zanikajo. Minister za zdravje obljublja, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Erna Petrač Barborič.
Prvi krog predsedniških volitev je za nami. Spet smo slišali veliko obljub. A množica delavcev ostaja v slabem položaju. Kar 43 tisoč zaposlenim delodajalci doplačujejo razliko do minimalne plače, saj so njihove osnovne plače po več sto evrov nižje od zakonsko zagotovljenega minimalnega zneska. Nič nenavadnega ni, da je višina osnovne plače v mnogih panogah okoli 500 evrov bruto, medtem ko je znesek zakonsko določene minimalne plače več kot 100 odstotkov višji. To je treba nujno spremeniti, pravijo na ministrstvu za delo. Pa bodo? Jasna Krljić Vreg.
Prvi krog predsedniških volitev je za nami. Spet smo slišali veliko obljub. A množica delavcev ostaja v slabem položaju. Kar 43 tisoč zaposlenim delodajalci doplačujejo razliko do minimalne plače, saj so njihove osnovne plače po več sto evrov nižje od zakonsko zagotovljenega minimalnega zneska. Nič nenavadnega ni, da je višina osnovne plače v mnogih panogah okoli 500 evrov bruto, medtem ko je znesek zakonsko določene minimalne plače več kot 100 odstotkov višji. To je treba nujno spremeniti, pravijo na ministrstvu za delo. Pa bodo? Jasna Krljić Vreg.
Odklepanje telefona ob prepoznavi obraza, dokončevanje besed pri pisanju elektronskega sporočila, spletni brskalniki, navigacijski sistemi … Umetna inteligenca nas spremlja na vsakem koraku in nam olajša marsikateri opravek. A je lahko tudi dvorezen meč. Potem ko je v ruski reklami nastopil digitalni dvojnik hollywoodskega igralca Brucea Willisa, so se odprla številna nova vprašanja. Kaj vse še prinaša umetna inteligenca in kakšne zlorabe so mogoče? Ines Kočar.
Odklepanje telefona ob prepoznavi obraza, dokončevanje besed pri pisanju elektronskega sporočila, spletni brskalniki, navigacijski sistemi … Umetna inteligenca nas spremlja na vsakem koraku in nam olajša marsikateri opravek. A je lahko tudi dvorezen meč. Potem ko je v ruski reklami nastopil digitalni dvojnik hollywoodskega igralca Brucea Willisa, so se odprla številna nova vprašanja. Kaj vse še prinaša umetna inteligenca in kakšne zlorabe so mogoče? Ines Kočar.
V Planinskem društvu Kranj je začel delovati prav poseben odsek - tistim, ki sami tega ne zmorejo zaradi invalidnosti, planinci pomagajo osvajati gorske vrhove. Na prvo odpravo so na Triglav peljali skupinico slepih in jim tako uresničili dolgoletno željo. Med njimi sta bila tudi Sabina in Sandi. Da je skorajda vse mogoče doseči, če je želja dovolj močna, je dokazal tudi Ernest, ki je preplezal Triglavsko severno steno - in to kljub amputaciji noge. Anka Pirš.
V Planinskem društvu Kranj je začel delovati prav poseben odsek - tistim, ki sami tega ne zmorejo zaradi invalidnosti, planinci pomagajo osvajati gorske vrhove. Na prvo odpravo so na Triglav peljali skupinico slepih in jim tako uresničili dolgoletno željo. Med njimi sta bila tudi Sabina in Sandi. Da je skorajda vse mogoče doseči, če je želja dovolj močna, je dokazal tudi Ernest, ki je preplezal Triglavsko severno steno - in to kljub amputaciji noge. Anka Pirš.
Spolna zloraba je nekaj najhujšega, kar se lahko otroku zgodi. O tem, kakšen pekel preživljata tudi v odrasli dobi zaradi zlorab v otroštvu, v naslednjem prispevku govorita dve žrtvi. Ena izmed njiju je očeta prijavila, a je ta za šest let spolnega zlorabljanja lastne hčerke dobil le dobra tri leta zaporne kazni. Zakaj sodišča še vedno izrekajo tako nizke kazni za spolno nasilje in zakaj so sodni procesi tako dolgotrajni in za žrtve izjemno mučni? Erna Petrač Barborič.
Spolna zloraba je nekaj najhujšega, kar se lahko otroku zgodi. O tem, kakšen pekel preživljata tudi v odrasli dobi zaradi zlorab v otroštvu, v naslednjem prispevku govorita dve žrtvi. Ena izmed njiju je očeta prijavila, a je ta za šest let spolnega zlorabljanja lastne hčerke dobil le dobra tri leta zaporne kazni. Zakaj sodišča še vedno izrekajo tako nizke kazni za spolno nasilje in zakaj so sodni procesi tako dolgotrajni in za žrtve izjemno mučni? Erna Petrač Barborič.
Od največjega požara v zgodovini Sloveniji sta minila dobra dva meseca, a obsežna akcija, v kateri je sodelovalo več tisoč gasilcev in drugih prostovoljcev, še vedno ni pozabljena. Septembra so predstavniki enot, ki so sodelovale pri gašenju požara, naredili natančno analizo dogajanja, na podlagi katere bodo pripravili izboljšave državnega načrta za primere takšnih naravnih nesreč. Kaj pa o njem menijo domačini? Anka Pirš.
Od največjega požara v zgodovini Sloveniji sta minila dobra dva meseca, a obsežna akcija, v kateri je sodelovalo več tisoč gasilcev in drugih prostovoljcev, še vedno ni pozabljena. Septembra so predstavniki enot, ki so sodelovale pri gašenju požara, naredili natančno analizo dogajanja, na podlagi katere bodo pripravili izboljšave državnega načrta za primere takšnih naravnih nesreč. Kaj pa o njem menijo domačini? Anka Pirš.
Kdo bo v slovenskih šolah poučeval učence in dijake čez nekaj let? V osnovnih in srednjih šolah primanjkuje kar tisoč učiteljev. Vzroki za tako katastrofalno stanje so predvsem nizke plače in degradacija učiteljskega poklica. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je v Sloveniji več kot tretjina učiteljev starejših od 50 let, v Evropi je ta delež 20-odstoten. Zanimanja za pedagoški poklic med mladimi pa je vsako leto manj. Jasna Krljić Vreg.
Kdo bo v slovenskih šolah poučeval učence in dijake čez nekaj let? V osnovnih in srednjih šolah primanjkuje kar tisoč učiteljev. Vzroki za tako katastrofalno stanje so predvsem nizke plače in degradacija učiteljskega poklica. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je v Sloveniji več kot tretjina učiteljev starejših od 50 let, v Evropi je ta delež 20-odstoten. Zanimanja za pedagoški poklic med mladimi pa je vsako leto manj. Jasna Krljić Vreg.
Slovenijo so pred kratkim obiskali Škrjančki, otroški pevski zbor iz Argentine. A to ni običajen pevski zbor, sestavlja ga namreč devetnajst otrok, vsi pa so vnuki Angelce in Jerneja Bajde, ki sta svojo tridesetčlansko družino iz Argentine pripeljala na obisk k svojim koreninam v Slovenijo. Slovenske pesmi so tako zadnje dni odmevale na različnih koncih naše države, delček poti je družino spremljala tudi novinarka Erna Petrač Barborič.
Slovenijo so pred kratkim obiskali Škrjančki, otroški pevski zbor iz Argentine. A to ni običajen pevski zbor, sestavlja ga namreč devetnajst otrok, vsi pa so vnuki Angelce in Jerneja Bajde, ki sta svojo tridesetčlansko družino iz Argentine pripeljala na obisk k svojim koreninam v Slovenijo. Slovenske pesmi so tako zadnje dni odmevale na različnih koncih naše države, delček poti je družino spremljala tudi novinarka Erna Petrač Barborič.
Na volitvah v sosednji Italiji je ob sicer izredno nizki volilni udeležbi s prepričljivo večino zmagala desno usmerjena koalicija: stranke Liga, Bratje Italije in Naprej, Italija. Stranka Bratje Italije izvira iz italijanske fašistične dediščine, njena voditeljica Giorgia Meloni je nedavno obžalovala, da se je Narodni dom v Trstu vrnil v roke Slovencev, bazovíške junake pa je imenovala za teroriste. Kakšna prihodnost torej čaka zamejske Slovence pod novo oblastjo? Anka Pirš.
Na volitvah v sosednji Italiji je ob sicer izredno nizki volilni udeležbi s prepričljivo večino zmagala desno usmerjena koalicija: stranke Liga, Bratje Italije in Naprej, Italija. Stranka Bratje Italije izvira iz italijanske fašistične dediščine, njena voditeljica Giorgia Meloni je nedavno obžalovala, da se je Narodni dom v Trstu vrnil v roke Slovencev, bazovíške junake pa je imenovala za teroriste. Kakšna prihodnost torej čaka zamejske Slovence pod novo oblastjo? Anka Pirš.
Franci in Polona živita, ker jima je nekdo s svojim organom podaril novo življenje; srce in jetra. Slovenska transplantacijska medicina je že desetletja med najbolj uspešnimi na svetu, lani so v Sloveniji presadili 105 organov, letos do konca septembra že 95. Še vedno pa se za darovanje organov odloča premalo ljudi, ob evropskem dnevu darovanja organov in tkiv opozarjajo v Slovenija-transplantu, ki letos praznuje 20 let. Novinarka Aleksandra Dežman.
Franci in Polona živita, ker jima je nekdo s svojim organom podaril novo življenje; srce in jetra. Slovenska transplantacijska medicina je že desetletja med najbolj uspešnimi na svetu, lani so v Sloveniji presadili 105 organov, letos do konca septembra že 95. Še vedno pa se za darovanje organov odloča premalo ljudi, ob evropskem dnevu darovanja organov in tkiv opozarjajo v Slovenija-transplantu, ki letos praznuje 20 let. Novinarka Aleksandra Dežman.
Na tisoče zaposlenih v trgovini je pristalo na robu preživetja. Medtem ko imajo trgovine ogromne dobičke, morajo večini zaposlenih doplačevati razliko do minimalne plače. Tako so zaposleni, nezadovoljni zaradi sramotno nizkih plač in povračil stroškov za prehrano in prevoz, težkih pogojev dela, številnih bolniških odsotnosti in pomanjkanja delovne sile, v primeru neuspešnih pogajanj z delodajalci zagrozili s stavko. Bo delodajalska stran vendarle stopila korak nasproti? Jasna Krljić Vreg.
Na tisoče zaposlenih v trgovini je pristalo na robu preživetja. Medtem ko imajo trgovine ogromne dobičke, morajo večini zaposlenih doplačevati razliko do minimalne plače. Tako so zaposleni, nezadovoljni zaradi sramotno nizkih plač in povračil stroškov za prehrano in prevoz, težkih pogojev dela, številnih bolniških odsotnosti in pomanjkanja delovne sile, v primeru neuspešnih pogajanj z delodajalci zagrozili s stavko. Bo delodajalska stran vendarle stopila korak nasproti? Jasna Krljić Vreg.
Začela se je kurilna sezona, ki so jo številni, zaradi izjemno visokih cen nekaterih energentov, pričakali s strahom. Še ne dolgo nazaj so za cenejši energent veljali lesni peleti, ki pa zdaj dosegajo zgodovinsko visoke cene, poleg tega jih močno primanjkuje. Zakaj so lesni peleti v naši gozdnati državi tako dragi? In kaj bo storila država, da pomaga tistim, ki se ogrevajo s peleti, in vsem tistim, ki visokih računov za ogrevanje ne bodo zmogli plačati? Anja Nab Huš.
Začela se je kurilna sezona, ki so jo številni, zaradi izjemno visokih cen nekaterih energentov, pričakali s strahom. Še ne dolgo nazaj so za cenejši energent veljali lesni peleti, ki pa zdaj dosegajo zgodovinsko visoke cene, poleg tega jih močno primanjkuje. Zakaj so lesni peleti v naši gozdnati državi tako dragi? In kaj bo storila država, da pomaga tistim, ki se ogrevajo s peleti, in vsem tistim, ki visokih računov za ogrevanje ne bodo zmogli plačati? Anja Nab Huš.
Kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? Verjetno so redki tisti, ki niso vsaj slišali za dogodivščine legendarne stripovske trojice. Prvi izmed likov, Zvitorepec, letos praznuje 70 let. Stripi Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa, avtorja ilustracij, animiranih filmov in skorajda ponarodelih oglasov, ostajajo še danes izjemno priljubljeni. Zdaj jih lahko prebiramo tudi v barvah, na Ljubljanskem gradu so razstavljene barvne palete slovitega ustvarjalca, ki je bil v času življenja nagrajen z najvišjimi državnimi odlikovanji. Njegovo delo je brez dvoma brezčasno. Anja Nab Huš.
Kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? Verjetno so redki tisti, ki niso vsaj slišali za dogodivščine legendarne stripovske trojice. Prvi izmed likov, Zvitorepec, letos praznuje 70 let. Stripi Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa, avtorja ilustracij, animiranih filmov in skorajda ponarodelih oglasov, ostajajo še danes izjemno priljubljeni. Zdaj jih lahko prebiramo tudi v barvah, na Ljubljanskem gradu so razstavljene barvne palete slovitega ustvarjalca, ki je bil v času življenja nagrajen z najvišjimi državnimi odlikovanji. Njegovo delo je brez dvoma brezčasno. Anja Nab Huš.
Domovi za starejše še naprej pokajo po šivih. Prosto posteljo je skoraj nemogoče dobiti, čakati je treba tudi dve leti in več, predvsem na varovane oddelke. Tudi pomanjkanje kadra še naprej ostaja velik problem. Zdaj pa skrb vzbujajo tudi napovedane podražitve. Če država ne bo priskočila na pomoč, bi lahko bile nastanitve v povprečju dražje za 14 odstotkov. Ali se vendarle obetajo sistemske rešitve za stisko v domovih za starejše? Erna Petrač Barborič.
Domovi za starejše še naprej pokajo po šivih. Prosto posteljo je skoraj nemogoče dobiti, čakati je treba tudi dve leti in več, predvsem na varovane oddelke. Tudi pomanjkanje kadra še naprej ostaja velik problem. Zdaj pa skrb vzbujajo tudi napovedane podražitve. Če država ne bo priskočila na pomoč, bi lahko bile nastanitve v povprečju dražje za 14 odstotkov. Ali se vendarle obetajo sistemske rešitve za stisko v domovih za starejše? Erna Petrač Barborič.
