Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Krvni bratje - Društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije že več let zaman poziva državo, naj izplača odškodnine hemofilikom, ki so se pred desetletji med zdravljenjem okužili s hepatitisom C. Bolnikom, ki so se med terapijo okužili z virusom HIV, je država priznala odškodnino. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se obeh okužb ne da primerjati. Bolniki pa pripovedujejo o stigmi zaradi okužbe s hepatitisom C in hudih težavah med zdravljenjem, kar je pri mnogih vodilo v težave z družino in vsakodnevnim življenjem. Aleksandra Dežman.
Krvni bratje - Društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije že več let zaman poziva državo, naj izplača odškodnine hemofilikom, ki so se pred desetletji med zdravljenjem okužili s hepatitisom C. Bolnikom, ki so se med terapijo okužili z virusom HIV, je država priznala odškodnino. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se obeh okužb ne da primerjati. Bolniki pa pripovedujejo o stigmi zaradi okužbe s hepatitisom C in hudih težavah med zdravljenjem, kar je pri mnogih vodilo v težave z družino in vsakodnevnim življenjem. Aleksandra Dežman.
Po strelskem pohodu v Gradcu prejšnji teden, v katerem je umrlo deset ljudi, se spet odpirajo številna vprašanja o stiskah otrok in mladih. Pristojni v slovenskem šolstvu mirijo, da so naše šole varne, a kdo lahko da zagotovilo? Tudi naša družba seveda ni imuna na take in podobne in dogodke. Strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanje, kaj mladega človeka prižene k tako skrajnemu dejanju, kaj pa o tem menijo slovenski dijaki? Kako doživljajo morilski pohod mladeniča na avstrijski srednji šoli in ali se v šoli počutijo varne? O tem jih je spraševala Nina Mrzlikar.
Po strelskem pohodu v Gradcu prejšnji teden, v katerem je umrlo deset ljudi, se spet odpirajo številna vprašanja o stiskah otrok in mladih. Pristojni v slovenskem šolstvu mirijo, da so naše šole varne, a kdo lahko da zagotovilo? Tudi naša družba seveda ni imuna na take in podobne in dogodke. Strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanje, kaj mladega človeka prižene k tako skrajnemu dejanju, kaj pa o tem menijo slovenski dijaki? Kako doživljajo morilski pohod mladeniča na avstrijski srednji šoli in ali se v šoli počutijo varne? O tem jih je spraševala Nina Mrzlikar.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Kako zveni violina, izdelana iz nekaj tisoč let starega kosa lesa? Slišati bo že kmalu. Znani škofjeloški goslar Daniel Musek je prepričan, da bo zvok res poseben, tako kot je poseben nastanek te violine. Ko so lani v Čadrgu na Tolminskem odkrili potopljene in zasute hlode jelke, ki izvira iz časa okoli 4500 let pred našim štetjem, je goslar takoj prepoznal edinstveno priložnost, da iz tega lesa izdela prav posebno godalo. Kako nastaja ta instrument vrhunske kakovosti, si je v delavnici v starem jedru Škofje Loke ogledala tudi naša ekipa. Nina Mrzlikar.
Kako zveni violina, izdelana iz nekaj tisoč let starega kosa lesa? Slišati bo že kmalu. Znani škofjeloški goslar Daniel Musek je prepričan, da bo zvok res poseben, tako kot je poseben nastanek te violine. Ko so lani v Čadrgu na Tolminskem odkrili potopljene in zasute hlode jelke, ki izvira iz časa okoli 4500 let pred našim štetjem, je goslar takoj prepoznal edinstveno priložnost, da iz tega lesa izdela prav posebno godalo. Kako nastaja ta instrument vrhunske kakovosti, si je v delavnici v starem jedru Škofje Loke ogledala tudi naša ekipa. Nina Mrzlikar.
Maj je mesec zmage nad nacizmom in fašizmom; letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj. Takratno dogajanje, trpljenje slovenskega naroda in veselje ob koncu morije nam osvetljujejo še vedno živi spomini ljudi, ki so doživeli in preživeli vojno. Med njimi je tudi 105-letni Ivan Bevk iz Idrije. Kot številni drugi domoljubni Primorci, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, se je tudi sam pridružil partizanom. Zaradi vseh težkih preizkušenj v času vojne danes še toliko bolj ceni mir. Obiskala ga je Barbara Renčof.
Maj je mesec zmage nad nacizmom in fašizmom; letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj. Takratno dogajanje, trpljenje slovenskega naroda in veselje ob koncu morije nam osvetljujejo še vedno živi spomini ljudi, ki so doživeli in preživeli vojno. Med njimi je tudi 105-letni Ivan Bevk iz Idrije. Kot številni drugi domoljubni Primorci, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, se je tudi sam pridružil partizanom. Zaradi vseh težkih preizkušenj v času vojne danes še toliko bolj ceni mir. Obiskala ga je Barbara Renčof.
V naslednjih minutah vas bomo popeljali na skrajni jug Slovenije. Kot pri Damlju v občini Črnomelj je slovenska najjužnejša vas. Ta belokranjska vasica marsikoga navduši s svojo slikovitostjo, prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. A kot v številnih drugih idiličnih vasicah tudi tu živi le še peščica ljudi, v glavnem starejših. Kakšno je življenje v takih naseljih, ki res zaživijo le poleti, ko pridejo turisti? Alenka Frantar.
V naslednjih minutah vas bomo popeljali na skrajni jug Slovenije. Kot pri Damlju v občini Črnomelj je slovenska najjužnejša vas. Ta belokranjska vasica marsikoga navduši s svojo slikovitostjo, prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. A kot v številnih drugih idiličnih vasicah tudi tu živi le še peščica ljudi, v glavnem starejših. Kakšno je življenje v takih naseljih, ki res zaživijo le poleti, ko pridejo turisti? Alenka Frantar.
Čeprav v večini evropskih državi in večjem delu sveta evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nista dovoljeni, pa je dejstvo, da se zakonodaja in mnenje ljudi o tem v zadnjih letih marsikje spreminjata. To pomlad o podobnih zakonskih predlogih kot v slovenskem državnem zboru razpravljajo tudi v francoskem in britanskem parlamentu. Novinarka Aleksandra Dežman.
Čeprav v večini evropskih državi in večjem delu sveta evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nista dovoljeni, pa je dejstvo, da se zakonodaja in mnenje ljudi o tem v zadnjih letih marsikje spreminjata. To pomlad o podobnih zakonskih predlogih kot v slovenskem državnem zboru razpravljajo tudi v francoskem in britanskem parlamentu. Novinarka Aleksandra Dežman.
Po najnovejši raziskavi Slovensko javno mnenje kar 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva. Ne glede na to je koalicija v predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izločila evtanazijo, da bi lahko torej zdravnik ali kdo drug umirajočemu vbrizgal smrtonosno učinkovino, ampak bi moral to bolnik storiti sam. Kljub temu in dodatnim varovalkam v opoziciji ostro nasprotujejo predlogu zakona, v koaliciji pa vztrajajo, da bi tako le bolnikom, ki neznosno trpijo, omočili dostojanstveno slovo. Burno razpravo ob prvi obravnavi zakona je strnil Dejan Ladika.
Po najnovejši raziskavi Slovensko javno mnenje kar 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva. Ne glede na to je koalicija v predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izločila evtanazijo, da bi lahko torej zdravnik ali kdo drug umirajočemu vbrizgal smrtonosno učinkovino, ampak bi moral to bolnik storiti sam. Kljub temu in dodatnim varovalkam v opoziciji ostro nasprotujejo predlogu zakona, v koaliciji pa vztrajajo, da bi tako le bolnikom, ki neznosno trpijo, omočili dostojanstveno slovo. Burno razpravo ob prvi obravnavi zakona je strnil Dejan Ladika.
V Sloveniji se vsako leto rodi od 30 do 50 otrok z ognjenim znamenjem. Gre za liso rdeče ali vijolične barve, ki se najpogosteje pojavi na obrazu ali vratu. Z leti postaja znamenje vedno bolj vidno in zelo vpliva na samopodobo otroka in tudi odraslega, zato je ključno zgodnje zdravljenje. V tujini znamenje že desetletja zdravijo s posebnim laserjem, v Sloveniji pa ga v okviru javnega zdravstva še vedno nimamo. Zato Društvo Vilijem Julijan zbira denar za nakup tega laserja, ki stane 90 tisoč evrov. Donacijo za nakup laserja za zdravljenje otrok z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS-om LASER5 ali LASER10 na številko 1919 (5 ali 10 evrov) ali za nakazilom na račun Društva Viljem Julijan: SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
V Sloveniji se vsako leto rodi od 30 do 50 otrok z ognjenim znamenjem. Gre za liso rdeče ali vijolične barve, ki se najpogosteje pojavi na obrazu ali vratu. Z leti postaja znamenje vedno bolj vidno in zelo vpliva na samopodobo otroka in tudi odraslega, zato je ključno zgodnje zdravljenje. V tujini znamenje že desetletja zdravijo s posebnim laserjem, v Sloveniji pa ga v okviru javnega zdravstva še vedno nimamo. Zato Društvo Vilijem Julijan zbira denar za nakup tega laserja, ki stane 90 tisoč evrov. Donacijo za nakup laserja za zdravljenje otrok z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS-om LASER5 ali LASER10 na številko 1919 (5 ali 10 evrov) ali za nakazilom na račun Društva Viljem Julijan: SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske, Ljubljano, 18. avgusta 1849. Takrat so določili, da bo lokacija postaje med tedanjo Blatno vasjo oziroma današnjo Kolodvorsko ulico in območjem Dolgih njiv nad Kravjo dolino, današnjo Trubarjevo ulico. Ljubljanski kolodvor je danes simbol slovenske kulturne dediščine, zato še toliko bolj razburja gradnja novega potniškega centra. Bodo v njem res postavili hotel za petičneže? Na to vprašanje pristojni ne odgovarjajo. Arhitekt Marko Mušič, avtor izjemne obnove kolodvora v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, pa je od Direkcije za infrastrukturo prejel sporočilo, da nameravajo notranjost spremeniti. Jasna Krljić Vreg.
Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske, Ljubljano, 18. avgusta 1849. Takrat so določili, da bo lokacija postaje med tedanjo Blatno vasjo oziroma današnjo Kolodvorsko ulico in območjem Dolgih njiv nad Kravjo dolino, današnjo Trubarjevo ulico. Ljubljanski kolodvor je danes simbol slovenske kulturne dediščine, zato še toliko bolj razburja gradnja novega potniškega centra. Bodo v njem res postavili hotel za petičneže? Na to vprašanje pristojni ne odgovarjajo. Arhitekt Marko Mušič, avtor izjemne obnove kolodvora v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, pa je od Direkcije za infrastrukturo prejel sporočilo, da nameravajo notranjost spremeniti. Jasna Krljić Vreg.
V naslednjem prispevku pa pričevanje prosilca za azil iz Gaze, ki pravi, da so ga varnostniki v azilnem domu Vič tako močno pretepli, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Takšnih primerov naj bi bilo več, nevladne organizacije že leta opozarjajo vodstvo azilnega doma na nasilje in rasizem nekaterih varnostnikov.
V naslednjem prispevku pa pričevanje prosilca za azil iz Gaze, ki pravi, da so ga varnostniki v azilnem domu Vič tako močno pretepli, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Takšnih primerov naj bi bilo več, nevladne organizacije že leta opozarjajo vodstvo azilnega doma na nasilje in rasizem nekaterih varnostnikov.
Izraelska vojska nadaljuje neusmiljeno obleganje Gaze, humanitarna katastrofa se še poglablja, zaradi podhranjenosti umirajo otroci. Zgodbe o trpljenju in smrti je v pretresljivem pogovoru za našo televizijo opisal Tomo Potokar. Kirurg slovenskega rodu, ki že en mesec dela v razrušeni palestinski enklavi, opozarja, da razmere v Gazi spominjajo na klavnico, pred napadi ni varen nihče. Med žrtvami je vse več zdravnikov, novinarjev in humanitarnih delavcev. Potokar je opisal tudi trenutek, ko se je sam znašel sredi raketnega napada. Z njim se je pogovarjal Žiga Šilak.
Izraelska vojska nadaljuje neusmiljeno obleganje Gaze, humanitarna katastrofa se še poglablja, zaradi podhranjenosti umirajo otroci. Zgodbe o trpljenju in smrti je v pretresljivem pogovoru za našo televizijo opisal Tomo Potokar. Kirurg slovenskega rodu, ki že en mesec dela v razrušeni palestinski enklavi, opozarja, da razmere v Gazi spominjajo na klavnico, pred napadi ni varen nihče. Med žrtvami je vse več zdravnikov, novinarjev in humanitarnih delavcev. Potokar je opisal tudi trenutek, ko se je sam znašel sredi raketnega napada. Z njim se je pogovarjal Žiga Šilak.
Sanjali so o lesenih hišicah v kampu streljaj od morja v Rovinju, ostali pa brez vikendov in brez visokih zneskov vplačanih rezervacij in predujmov. Predstavnik podjetja Map Consulting iz Maribora Mitja Verlak, v preteklosti že obsojen na zaporne kazni zaradi poslovnih goljufij, se je okoli 30 slovenskim kupcem predstavljal z lažnim imenom, jim vzel skoraj milijon evrov in zaprl račun v Sloveniji. Evgenija Carl.
Sanjali so o lesenih hišicah v kampu streljaj od morja v Rovinju, ostali pa brez vikendov in brez visokih zneskov vplačanih rezervacij in predujmov. Predstavnik podjetja Map Consulting iz Maribora Mitja Verlak, v preteklosti že obsojen na zaporne kazni zaradi poslovnih goljufij, se je okoli 30 slovenskim kupcem predstavljal z lažnim imenom, jim vzel skoraj milijon evrov in zaprl račun v Sloveniji. Evgenija Carl.
Na Gorenjskem je spornih vsaj 24 lokacij, na katerih ni primernih prometnih oznak, redarji pa kljub temu izdajajo globe, trdi skupina domačinov. Pravijo tudi, da se redarji šestih gorenjskih občin obnašajo kot kriminalna združba ter da prirejajo meritve hitrosti. Pristojni očitke zanikajo, strokovnjaki pa opozarjajo na številne pomanjkljivosti pri interpretiranju cestnoprometnih predpisov. Anka Pirš.
Na Gorenjskem je spornih vsaj 24 lokacij, na katerih ni primernih prometnih oznak, redarji pa kljub temu izdajajo globe, trdi skupina domačinov. Pravijo tudi, da se redarji šestih gorenjskih občin obnašajo kot kriminalna združba ter da prirejajo meritve hitrosti. Pristojni očitke zanikajo, strokovnjaki pa opozarjajo na številne pomanjkljivosti pri interpretiranju cestnoprometnih predpisov. Anka Pirš.
Letošnji evrovizijski spektakel, na katerem je zmagal predstavnik Avstrije, je spet potekal ob številnih kritikah zaradi sodelovanja Izraela. Spomnimo se, da je Evropska radiodifuzna zveza pred tremi leti Rusijo po napadu na Ukrajino takoj izključila iz tekmovanja. Številni se sprašujejo, zakaj tega ne stori tudi z Izraelom. Naša ekipa je sicer ves čas spremljala evrovizijsko dogajanje v Baslu. Zakaj je pesem Evrovizije vse bolj prepletena s politiko, zakaj tako močno združuje in tudi razdružuje? Barbara Vidmajer.
Letošnji evrovizijski spektakel, na katerem je zmagal predstavnik Avstrije, je spet potekal ob številnih kritikah zaradi sodelovanja Izraela. Spomnimo se, da je Evropska radiodifuzna zveza pred tremi leti Rusijo po napadu na Ukrajino takoj izključila iz tekmovanja. Številni se sprašujejo, zakaj tega ne stori tudi z Izraelom. Naša ekipa je sicer ves čas spremljala evrovizijsko dogajanje v Baslu. Zakaj je pesem Evrovizije vse bolj prepletena s politiko, zakaj tako močno združuje in tudi razdružuje? Barbara Vidmajer.
Kraja avtomobila v manj kot minuti. Kričeče in krvavo nečloveško. Že dneve in tedne in leta stojim na postaji. Pomežik soncu 2025. Spektakel glasbe, kiča in politike.
Kraja avtomobila v manj kot minuti. Kričeče in krvavo nečloveško. Že dneve in tedne in leta stojim na postaji. Pomežik soncu 2025. Spektakel glasbe, kiča in politike.
Tudi letos Zveza prijateljev mladine Slovenije z akcijo Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da lahko preživijo brezskrbne, aktivne počitnice z vrstniki. Taka letovanja že več desetletij bogatijo ne samo otroke, ampak tudi prostovoljce, ki delajo v taborih. Pogovarjali smo se z dvema paroma, ki sta svojo ljubezensko zgodbo začela prav na letovanjih Zveze prijateljev mladine. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 ali POMEZIK10 na številko 1919 in darovali boste 5 ali 10 evrov. Lahko pa nakažete poljuben znesek na račun Zveze prijateljev mladine Slovenije SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen POMEŽIK SONCU. Prispevek sta pripravili Aleksandra Dežman in Jasmina Gregorec Kozole.
Tudi letos Zveza prijateljev mladine Slovenije z akcijo Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da lahko preživijo brezskrbne, aktivne počitnice z vrstniki. Taka letovanja že več desetletij bogatijo ne samo otroke, ampak tudi prostovoljce, ki delajo v taborih. Pogovarjali smo se z dvema paroma, ki sta svojo ljubezensko zgodbo začela prav na letovanjih Zveze prijateljev mladine. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 ali POMEZIK10 na številko 1919 in darovali boste 5 ali 10 evrov. Lahko pa nakažete poljuben znesek na račun Zveze prijateljev mladine Slovenije SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen POMEŽIK SONCU. Prispevek sta pripravili Aleksandra Dežman in Jasmina Gregorec Kozole.
V Tedniku smo že večkrat poročali o zamudah vlakov. Pred dvema letoma se je naša ekipa odpravila na vožnjo z vlakom in zdaj smo spet preverili, kakšne so razmere. Nič boljše, prav nasprotno, zdi se, da so zamude čedalje večje, in to tudi tam, kjer so železniške proge že prenovljene. Najslabše je na primorski in belokranjski progi. Novinarki Alenka Frantar in Petra Držaj.
V Tedniku smo že večkrat poročali o zamudah vlakov. Pred dvema letoma se je naša ekipa odpravila na vožnjo z vlakom in zdaj smo spet preverili, kakšne so razmere. Nič boljše, prav nasprotno, zdi se, da so zamude čedalje večje, in to tudi tam, kjer so železniške proge že prenovljene. Najslabše je na primorski in belokranjski progi. Novinarki Alenka Frantar in Petra Držaj.
Izrael naj bi po 10 tednih blokade le dovolil vstop omejene količine hrane v razdejano Gazo, kjer zaradi podhranjenosti umirajo otroci in odrasli. A niti to še ni dovolj, da bi mednarodna skupnost dosegla dogovor o koncu vojaških napadov na Gazo in novega razseljevanja Palestincev. Zakaj se zdi, kot da svetu ni mar? Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Dejan Ladika.
Izrael naj bi po 10 tednih blokade le dovolil vstop omejene količine hrane v razdejano Gazo, kjer zaradi podhranjenosti umirajo otroci in odrasli. A niti to še ni dovolj, da bi mednarodna skupnost dosegla dogovor o koncu vojaških napadov na Gazo in novega razseljevanja Palestincev. Zakaj se zdi, kot da svetu ni mar? Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Dejan Ladika.
V Sloveniji je vsak dan ukradeno najmanj eno vozilo, največ v Ljubljani, najpogosteje ponoči v blokovskih naseljih v bližini obvoznice. Klasičnih tatov, ki so nekoč v vozila vlamljali fizično, na primer z razbitjem stekla, je bolj malo. Razvoj novih tehnologij in avtomobilske opreme je namreč pripeljal do novih, sodobnejših načinov tatvin - od motilcev signalov za daljinsko odklepanje do naprav za ojačitev signala. Lahek plen izurjenih tatov so predvsem vozila z brezkontaktnimi sistemi, najbolj iskana znamka, ki ima rekord že od leta 2014, pa ostaja Renault. Večino ukradenih vozil razstavijo in prodajo po delih. Sogovorniku Nine Mrzlikar so v manj kot letu dni ukradli kar dve vozili.
V Sloveniji je vsak dan ukradeno najmanj eno vozilo, največ v Ljubljani, najpogosteje ponoči v blokovskih naseljih v bližini obvoznice. Klasičnih tatov, ki so nekoč v vozila vlamljali fizično, na primer z razbitjem stekla, je bolj malo. Razvoj novih tehnologij in avtomobilske opreme je namreč pripeljal do novih, sodobnejših načinov tatvin - od motilcev signalov za daljinsko odklepanje do naprav za ojačitev signala. Lahek plen izurjenih tatov so predvsem vozila z brezkontaktnimi sistemi, najbolj iskana znamka, ki ima rekord že od leta 2014, pa ostaja Renault. Večino ukradenih vozil razstavijo in prodajo po delih. Sogovorniku Nine Mrzlikar so v manj kot letu dni ukradli kar dve vozili.
V naslednjih tednih vas bomo popeljali na zemljepisno najbolj skrajne točke Slovenije. Tokrat smo se odpravili v Robidišče. Vas je s treh strani obdana z državno mejo in na robu Breginjskega kota vztraja le še nekaj stalnih prebivalcev. A ostaja živa, saj se vanjo vračajo potomci nekdanjih prebivalcev. Tudi v drugih vaseh Breginjskega kota, katerega podobo sta pred 49 leti spremenila dva rušilna potresa, se vrača življenje. Alenka Frantar je z ekipo obiskala vasi Robidišče, Logje in Breginj.
V naslednjih tednih vas bomo popeljali na zemljepisno najbolj skrajne točke Slovenije. Tokrat smo se odpravili v Robidišče. Vas je s treh strani obdana z državno mejo in na robu Breginjskega kota vztraja le še nekaj stalnih prebivalcev. A ostaja živa, saj se vanjo vračajo potomci nekdanjih prebivalcev. Tudi v drugih vaseh Breginjskega kota, katerega podobo sta pred 49 leti spremenila dva rušilna potresa, se vrača življenje. Alenka Frantar je z ekipo obiskala vasi Robidišče, Logje in Breginj.
V naslednjih minutah vam predstavljamo zgodbo Simona Doma, ki je zaradi tihotapljenja kokaina pristal v enem izmed najbolj zloglasnih venezuelskih zaporov. Kaj vse je v tem zaporu, ki ga vodijo tolpe in kamor policija in vojska nista imeli vstopa, videl in doživel, je v knjigi Gringo Loco zapisal pisatelj Aleš Čar. O svoji štiriletni agoniji, o svetu najhujših kriminalcev, o tem, česa vse je sposoben človek, je spregovoril tudi za našo oddajo. Anka Pirš.
V naslednjih minutah vam predstavljamo zgodbo Simona Doma, ki je zaradi tihotapljenja kokaina pristal v enem izmed najbolj zloglasnih venezuelskih zaporov. Kaj vse je v tem zaporu, ki ga vodijo tolpe in kamor policija in vojska nista imeli vstopa, videl in doživel, je v knjigi Gringo Loco zapisal pisatelj Aleš Čar. O svoji štiriletni agoniji, o svetu najhujših kriminalcev, o tem, česa vse je sposoben človek, je spregovoril tudi za našo oddajo. Anka Pirš.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki je po svetu terjala več kot 50 milijonov življenj. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot 100 tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Od tega je bilo 25 tisoč civilnih žrtev. V prispevku boste videli arhivske posnetke glavnih dogodkov druge svetovne vojne.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki je po svetu terjala več kot 50 milijonov življenj. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot 100 tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Od tega je bilo 25 tisoč civilnih žrtev. V prispevku boste videli arhivske posnetke glavnih dogodkov druge svetovne vojne.
Tako zelo vas imam rada. To je naslov avtobiografije Anite Ogulin – humanitarke, ki je spremenila življenje številnim ljudem. Knjiga, ki ta teden začenja pot med bralce, je izpoved o nasilju, ki ga je preživela v otroštvu in mladosti, vendar je to ni zlomilo, ampak ga je uspela obrniti v dobro. Anita Ogulin se je pisanja knjige sprva lotila sama, ko ji bolezen tega ni več dopuščala, jo je po njenem pripovedovanju in ob pomoči njenih otrok in moža napisal novinar Vasja Jager. Z njim in z Anitino hčerko Karmen Ogulin se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Tako zelo vas imam rada. To je naslov avtobiografije Anite Ogulin – humanitarke, ki je spremenila življenje številnim ljudem. Knjiga, ki ta teden začenja pot med bralce, je izpoved o nasilju, ki ga je preživela v otroštvu in mladosti, vendar je to ni zlomilo, ampak ga je uspela obrniti v dobro. Anita Ogulin se je pisanja knjige sprva lotila sama, ko ji bolezen tega ni več dopuščala, jo je po njenem pripovedovanju in ob pomoči njenih otrok in moža napisal novinar Vasja Jager. Z njim in z Anitino hčerko Karmen Ogulin se je pogovarjala Aleksandra Dežman.