Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Skupina Mi2 je v soboto z velikim koncertom v Stožicah zaznamovala 30 let ustvarjanja. V treh desetletjih je skupina prijateljev iz majhnega podeželskega kraja zrasla v enega izmed največjih slovenskih rock bendov. Paleta njihovih pesmi je pisana: od zabavljaštva in samoironije, ljubezni, do boleče družbene kritike. In po več desetletjih večina njihovih pesmi ostaja enako aktualnih kot takrat, ko so bile napisane. S člani skupine se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Skupina Mi2 je v soboto z velikim koncertom v Stožicah zaznamovala 30 let ustvarjanja. V treh desetletjih je skupina prijateljev iz majhnega podeželskega kraja zrasla v enega izmed največjih slovenskih rock bendov. Paleta njihovih pesmi je pisana: od zabavljaštva in samoironije, ljubezni, do boleče družbene kritike. In po več desetletjih večina njihovih pesmi ostaja enako aktualnih kot takrat, ko so bile napisane. S člani skupine se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
V naši naslednji zgodbi smo preverili, zakaj še vedno ni popravkov Zakona o socialnem varstvu. Zakaj država še vedno pušča na cedilu starše otrok s posebnimi potrebami? Te družine namreč še vedno nimajo ustrezne pomoči na domu, ki jim jo je obljubila celo predsednica Državnega zbora. V strahu pa je tudi okoli tisoč uporabnikov stanovanjskih enot, ki po napovedani deložaciji enote Doma na Krasu še vedno čakajo na sistemske ukrepe, ki bi jim prinesli bivanjsko varnost. Tudi glede tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost že spomladi obljubljalo zakonske rešitve. Eva Lipovšek.
V naši naslednji zgodbi smo preverili, zakaj še vedno ni popravkov Zakona o socialnem varstvu. Zakaj država še vedno pušča na cedilu starše otrok s posebnimi potrebami? Te družine namreč še vedno nimajo ustrezne pomoči na domu, ki jim jo je obljubila celo predsednica Državnega zbora. V strahu pa je tudi okoli tisoč uporabnikov stanovanjskih enot, ki po napovedani deložaciji enote Doma na Krasu še vedno čakajo na sistemske ukrepe, ki bi jim prinesli bivanjsko varnost. Tudi glede tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost že spomladi obljubljalo zakonske rešitve. Eva Lipovšek.
Grozljive slike shiranih, ranjenih, mrtvih otrok že dve leti prihajajo iz Gaze. Dom je izgubilo tudi ogromno ukrajinskih otrok – med begunci iz te države jih je skoraj dva milijona. Otrokom, ki so jih prizadele vojne, je svoje delovanje po upokojitvi posvetila Anica Mikuš Kos. Humanitarka in otroška psihiatrinja je tudi poklicno pot posvetila duševnim stiskam otrok. Z njo se je pogovarjala Anja Nab Huš.
Grozljive slike shiranih, ranjenih, mrtvih otrok že dve leti prihajajo iz Gaze. Dom je izgubilo tudi ogromno ukrajinskih otrok – med begunci iz te države jih je skoraj dva milijona. Otrokom, ki so jih prizadele vojne, je svoje delovanje po upokojitvi posvetila Anica Mikuš Kos. Humanitarka in otroška psihiatrinja je tudi poklicno pot posvetila duševnim stiskam otrok. Z njo se je pogovarjala Anja Nab Huš.
Avtomobili, kolesa, skiroji - vedno več prevoznih sredstev je na električni pogon. A elektrificirana mobilnost prinaša tudi nova tveganja. Eno večjih so vžigi baterij, ki ne gorijo kot bencin. Tudi baterije pametnih telefonov in prenosnih računalnikov so lahko nevarne. Večino polnimo doma, pogosto ponoči, pri tem pa se ne zavedamo, kako hitro lahko v njih zagori litij-ionska baterija. Kaj sproži vžig, kako poteka gašenje in kaj lahko naredimo sami za večjo varnost? Strokovnjaki so prvič v Sloveniji izvedli nadzorovan vžig in gašenje požara električnega avtomobila. Nina Mrzlikar.
Avtomobili, kolesa, skiroji - vedno več prevoznih sredstev je na električni pogon. A elektrificirana mobilnost prinaša tudi nova tveganja. Eno večjih so vžigi baterij, ki ne gorijo kot bencin. Tudi baterije pametnih telefonov in prenosnih računalnikov so lahko nevarne. Večino polnimo doma, pogosto ponoči, pri tem pa se ne zavedamo, kako hitro lahko v njih zagori litij-ionska baterija. Kaj sproži vžig, kako poteka gašenje in kaj lahko naredimo sami za večjo varnost? Strokovnjaki so prvič v Sloveniji izvedli nadzorovan vžig in gašenje požara električnega avtomobila. Nina Mrzlikar.
V slovenski podružnici nemškega podjetja Schäfer naj bi v obdobju od leta 2014 do 2020 prišlo do množičnega oškodovanja delavcev. Sistematično ponarejanje dokumentov, potrebnih za delo v tujini, oškodovanje pri plačah in dodatkih. Vse to podjetju očita 45 nekdanjih zaposlenih. Njihova odvetnica je nad odzivom našega pravnega in inšpekcijskega sistema zgrožena: oškodovanja delavcev namreč ni ugotovil nihče. V podjetju iz Maribora zagotavljajo, da nepravilnosti ni bilo. Janez Krušič.
V slovenski podružnici nemškega podjetja Schäfer naj bi v obdobju od leta 2014 do 2020 prišlo do množičnega oškodovanja delavcev. Sistematično ponarejanje dokumentov, potrebnih za delo v tujini, oškodovanje pri plačah in dodatkih. Vse to podjetju očita 45 nekdanjih zaposlenih. Njihova odvetnica je nad odzivom našega pravnega in inšpekcijskega sistema zgrožena: oškodovanja delavcev namreč ni ugotovil nihče. V podjetju iz Maribora zagotavljajo, da nepravilnosti ni bilo. Janez Krušič.
Podjetje Elan v teh dneh praznuje 80 let. Njegovi začetki segajo v leto 1945, ko je Rudi Finžgar v Begunjah na Gorenjskem odprl delavnico, kjer so izdelovali in popravljali smuči. Največji razcvet je Elan doživel v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta mu svetovno slavo prinesla alpska smučarja Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. A uspehi so se leta 1990 stopili kot spomladanski sneg; podjetje je končalo v stečaju, ki je trajal kar 20 let. Danes je Elan v lasti finskega sklada KJK in zdi se, da je kljub izgubi v lanskem letu v dobri formi. Alenka Frantar.
Podjetje Elan v teh dneh praznuje 80 let. Njegovi začetki segajo v leto 1945, ko je Rudi Finžgar v Begunjah na Gorenjskem odprl delavnico, kjer so izdelovali in popravljali smuči. Največji razcvet je Elan doživel v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta mu svetovno slavo prinesla alpska smučarja Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. A uspehi so se leta 1990 stopili kot spomladanski sneg; podjetje je končalo v stečaju, ki je trajal kar 20 let. Danes je Elan v lasti finskega sklada KJK in zdi se, da je kljub izgubi v lanskem letu v dobri formi. Alenka Frantar.
Tovarna čokolade Gorenjka po več kot 100 letih od ustanovitve prehaja v roke bosanskega poslovneža, pred 10 leti so jo že prodali hrvaški Podravki. A ta znana tovarna čokolade iz Lesc, ki jo je davnega leta 1922 ustanovil zamejski Slovenec Adolf Zavrtanik, je v preteklosti že doživela številne pretrese. Preživela je 2. svetovno vojno, nacionalizacijo, osamosvojitev. Bo preživela tudi že drugo prodajo tujcem? O grenki usodi Gorenjke in filmski zgodbi njenega ustanovitelja smo se pogovarjali z njegovo vnukinjo Biserko Mandelc Mertelj.
Tovarna čokolade Gorenjka po več kot 100 letih od ustanovitve prehaja v roke bosanskega poslovneža, pred 10 leti so jo že prodali hrvaški Podravki. A ta znana tovarna čokolade iz Lesc, ki jo je davnega leta 1922 ustanovil zamejski Slovenec Adolf Zavrtanik, je v preteklosti že doživela številne pretrese. Preživela je 2. svetovno vojno, nacionalizacijo, osamosvojitev. Bo preživela tudi že drugo prodajo tujcem? O grenki usodi Gorenjke in filmski zgodbi njenega ustanovitelja smo se pogovarjali z njegovo vnukinjo Biserko Mandelc Mertelj.
Slovenija je julija letos uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta odločitev je sprožila različne odzive; veliko odobravanja, pa tudi veliko pomislekov. Nasprotniki pravice do samostojne izbire so začeli zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu. Kako pa se svojci umirajočih spopadajo s to težko preizkušnjo? Pogovarjali smo se s starši in dolgoletnim partnerjem opernega pevca Ambroža Bajca Lapajneta, ki se je marca lani po težki bolezni odločil za evtanazijo. Ta je na Nizozemskem uzakonjena že od leta 2002. Kako težko je sprejeti neozdravljivo bolezen bližnjega in njegovo dokončno odločitev? Anka Pirš.
Slovenija je julija letos uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta odločitev je sprožila različne odzive; veliko odobravanja, pa tudi veliko pomislekov. Nasprotniki pravice do samostojne izbire so začeli zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu. Kako pa se svojci umirajočih spopadajo s to težko preizkušnjo? Pogovarjali smo se s starši in dolgoletnim partnerjem opernega pevca Ambroža Bajca Lapajneta, ki se je marca lani po težki bolezni odločil za evtanazijo. Ta je na Nizozemskem uzakonjena že od leta 2002. Kako težko je sprejeti neozdravljivo bolezen bližnjega in njegovo dokončno odločitev? Anka Pirš.
Nova razkritja: domači delavci potrdili besede indijskih delavcev o nevzdržnih delovnih razmerah v podjetju družine Bobnar. Na nas so se obrnili obupani prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zvonjenje cerkvenih zvonov preglasno in da tako ne morejo več živeti. Kdo ima glavno besedo pri dodelitvi osebne asistence? Zakaj jo nekateri dobijo, drugi ne? Kakšna je pri tem vloga Inštituta za socialno varstvo?
Nova razkritja: domači delavci potrdili besede indijskih delavcev o nevzdržnih delovnih razmerah v podjetju družine Bobnar. Na nas so se obrnili obupani prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zvonjenje cerkvenih zvonov preglasno in da tako ne morejo več živeti. Kdo ima glavno besedo pri dodelitvi osebne asistence? Zakaj jo nekateri dobijo, drugi ne? Kakšna je pri tem vloga Inštituta za socialno varstvo?
Osemletni Jaka Škof ima redko bolezen Dušenovo mišično distrofijo. To je živčno-mišična bolezen, za katero je značilno hitro propadanje mišic, tako skeletnih kot tudi srčne mišice. Edina rešitev je zelo drago zdravilo, ki pa je na voljo samo v Združenih državah Amerike, zato Jaka ni upravičen do zdravila prek zdravstvene zavarovalnice. Novinarka Barbara Renčof.
Osemletni Jaka Škof ima redko bolezen Dušenovo mišično distrofijo. To je živčno-mišična bolezen, za katero je značilno hitro propadanje mišic, tako skeletnih kot tudi srčne mišice. Edina rešitev je zelo drago zdravilo, ki pa je na voljo samo v Združenih državah Amerike, zato Jaka ni upravičen do zdravila prek zdravstvene zavarovalnice. Novinarka Barbara Renčof.
“Če Slovenija ne bi privolila v izmenjavo, bi bili številni nedolžni novinarji in disidenti še vedno v zaporu,” trdita avtorja knjige Izmenjava: Tajna zgodovina nove hladne vojne. V njej Drew Hinshaw in Joe Parkinson razkrivata podrobnosti nedavne največje izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, do katere je prišlo tudi po zaslugi uspehov in naporov slovenske obveščevalne službe Sove. Preiskovalna novinarja pišeta tudi, kaj je Sovi pomagalo razkriti identiteto ruskih vohunov z lažno identiteto. Novinar Vid Babič.
“Če Slovenija ne bi privolila v izmenjavo, bi bili številni nedolžni novinarji in disidenti še vedno v zaporu,” trdita avtorja knjige Izmenjava: Tajna zgodovina nove hladne vojne. V njej Drew Hinshaw in Joe Parkinson razkrivata podrobnosti nedavne največje izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, do katere je prišlo tudi po zaslugi uspehov in naporov slovenske obveščevalne službe Sove. Preiskovalna novinarja pišeta tudi, kaj je Sovi pomagalo razkriti identiteto ruskih vohunov z lažno identiteto. Novinar Vid Babič.
Julija smo v Tedniku objavili prispevek o težavah ljudi, ki bi potrebovali osebno asistenco, a je ne dobijo. Po objavi prispevka se je oglasilo še več invalidov z različnimi omejitvami, ki jih je komisija Inštituta za socialno varstvo večkrat zavrnila. Odzvali so se tudi v inštitutu in nam poslali pritožbo, da smo njihovo delovanje prikazali v negativni luči in da navedbe v prispevku ne držijo, saj da odločbe o dodelitvi osebne asistence izdajajo centri za socialno delo. Vendar pa centri za socialno delo, kot ugotavlja novinarka Alenka Frantar, v odločbo le zapišejo odločitev inštituta.
Julija smo v Tedniku objavili prispevek o težavah ljudi, ki bi potrebovali osebno asistenco, a je ne dobijo. Po objavi prispevka se je oglasilo še več invalidov z različnimi omejitvami, ki jih je komisija Inštituta za socialno varstvo večkrat zavrnila. Odzvali so se tudi v inštitutu in nam poslali pritožbo, da smo njihovo delovanje prikazali v negativni luči in da navedbe v prispevku ne držijo, saj da odločbe o dodelitvi osebne asistence izdajajo centri za socialno delo. Vendar pa centri za socialno delo, kot ugotavlja novinarka Alenka Frantar, v odločbo le zapišejo odločitev inštituta.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Potem ko smo pred kratkim v naši oddaji razkrili izkoriščanje indijskih delavcev pri delu na kmetiji Bobnar, so se nam oglasili slovenski delavci in opisali, v kako težkih razmerah delajo v enem izmed podjetij družine Bobnar. Kričanje, poniževanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije naj bi bili v tem podjetju na dnevnem redu. K javnemu razkritju dogajanja jih je, kot so povedali novinarki Anki Pirš, napeljal prav pogum delavcev iz Indije, ki so se po pomoč obrnili na predsednico države.
Potem ko smo pred kratkim v naši oddaji razkrili izkoriščanje indijskih delavcev pri delu na kmetiji Bobnar, so se nam oglasili slovenski delavci in opisali, v kako težkih razmerah delajo v enem izmed podjetij družine Bobnar. Kričanje, poniževanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije naj bi bili v tem podjetju na dnevnem redu. K javnemu razkritju dogajanja jih je, kot so povedali novinarki Anki Pirš, napeljal prav pogum delavcev iz Indije, ki so se po pomoč obrnili na predsednico države.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Za konec pa še nadaljevanje pohoda naše ekipe po planinah pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem. Od konca maja do začetka oktobra tam pasejo živino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. A živine je žal vse manj in mnoge planine, predvsem tiste s težjim dostopom, so opustili. Na eni izmed planin se je naša ekipa srečala tudi z jamarji, saj je pod stenami Tolminskega Migovca najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na planini Pretovč pa si je ogledala več kot sto let star zvezek Pašenskega društva Merzli vrh. Novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Za konec pa še nadaljevanje pohoda naše ekipe po planinah pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem. Od konca maja do začetka oktobra tam pasejo živino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. A živine je žal vse manj in mnoge planine, predvsem tiste s težjim dostopom, so opustili. Na eni izmed planin se je naša ekipa srečala tudi z jamarji, saj je pod stenami Tolminskega Migovca najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na planini Pretovč pa si je ogledala več kot sto let star zvezek Pašenskega društva Merzli vrh. Novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Letenje po nebu kot ptica z lastnimi krili s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro je v zadnjih letih s pomočjo posebnih aerodinamičnih letalnih oblek postala ena izmed bolj vznemirljivih disciplin v svetu ekstremnih športov. Gre za kombinacijo padalstva, skokov BASE s trdnih površin kot so skale, letala, nebotičniki ali mostovi, ter letalstva. Eden od pionirjev takih skokov pri nas je Edo Senica, skakalec z gora, ki preizkuša in razvija letalne obleke. Te danes ljudem omogočajo letenje več kilometrov daleč, pri ustreznem zaletu pa celo dvige za več metrov, preden odprejo padalo in varno pristanejo. Novinarka Nina Mrzlikar.
Letenje po nebu kot ptica z lastnimi krili s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro je v zadnjih letih s pomočjo posebnih aerodinamičnih letalnih oblek postala ena izmed bolj vznemirljivih disciplin v svetu ekstremnih športov. Gre za kombinacijo padalstva, skokov BASE s trdnih površin kot so skale, letala, nebotičniki ali mostovi, ter letalstva. Eden od pionirjev takih skokov pri nas je Edo Senica, skakalec z gora, ki preizkuša in razvija letalne obleke. Te danes ljudem omogočajo letenje več kilometrov daleč, pri ustreznem zaletu pa celo dvige za več metrov, preden odprejo padalo in varno pristanejo. Novinarka Nina Mrzlikar.
V polnem teku je tudi trgatev, začela se je bolj zgodaj kot običajno. Po dveh količinsko izjemno slabih letnikih se letos napoveduje boljši pridelek, ki pa bo še vedno za vsaj 15 odstotkov manjši od povprečnega. Slovenija obsega več kot 24 tisoč hektarjev vinogradov, od tega jih je dve tretjini posajenih na zahtevnih strmih legah. Vinogradniki gojijo kar 60 različnih sort vinske trte, letno pridelajo med 800 in 900 tisoč hektolitrov vina. Smo pa v zadnjih 15-ih letih izgubili dobrih 15 odstotkov vinogradniških površin. Mojca Dumačič je obiskala največjo vinogradniško družino med več kot tristo zadružniki v Goriških Brdih.
V polnem teku je tudi trgatev, začela se je bolj zgodaj kot običajno. Po dveh količinsko izjemno slabih letnikih se letos napoveduje boljši pridelek, ki pa bo še vedno za vsaj 15 odstotkov manjši od povprečnega. Slovenija obsega več kot 24 tisoč hektarjev vinogradov, od tega jih je dve tretjini posajenih na zahtevnih strmih legah. Vinogradniki gojijo kar 60 različnih sort vinske trte, letno pridelajo med 800 in 900 tisoč hektolitrov vina. Smo pa v zadnjih 15-ih letih izgubili dobrih 15 odstotkov vinogradniških površin. Mojca Dumačič je obiskala največjo vinogradniško družino med več kot tristo zadružniki v Goriških Brdih.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
V Posočju je živih le še 14 planin, na katerih poleti pasejo živino in izdelujejo sir ter skuto. A mnoge se v zadnjih desetletjih zaraščajo, predvsem težje dostopne so opustili. Na Tolminskih planinah pasejo od konca maja pa vse do začetka oktobra, ko bodo živino spet gnali v dolino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. Na planine pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem sta se podala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
V Posočju je živih le še 14 planin, na katerih poleti pasejo živino in izdelujejo sir ter skuto. A mnoge se v zadnjih desetletjih zaraščajo, predvsem težje dostopne so opustili. Na Tolminskih planinah pasejo od konca maja pa vse do začetka oktobra, ko bodo živino spet gnali v dolino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. Na planine pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem sta se podala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Smo kaj bliže zdravilu za demenco? Z njo v Sloveniji živi približno 47 tisoč ljudi, do leta 2050 se bo to število skoraj potrojilo. Upanje prinašata novi zdravili, prvi, ki vplivata na proces razvoja Alzheimerjeve bolezni. Svojce dementnih sicer v tem trenutku najbolj jezi nedelovanje sistema dolgotrajne oskrbe in pomanjkanje kadra v domovih za starejše. Tudi zato so tamkajšnji zaposleni primorani iskati inovativne rešitve. V metliškem je svoj prostor našel odsluženi avtobus za prav posebna potovanja. Eva Lipovšek.
Smo kaj bliže zdravilu za demenco? Z njo v Sloveniji živi približno 47 tisoč ljudi, do leta 2050 se bo to število skoraj potrojilo. Upanje prinašata novi zdravili, prvi, ki vplivata na proces razvoja Alzheimerjeve bolezni. Svojce dementnih sicer v tem trenutku najbolj jezi nedelovanje sistema dolgotrajne oskrbe in pomanjkanje kadra v domovih za starejše. Tudi zato so tamkajšnji zaposleni primorani iskati inovativne rešitve. V metliškem je svoj prostor našel odsluženi avtobus za prav posebna potovanja. Eva Lipovšek.
Letos je pri nas gnezdilo rekordno število parov bele štorklje, iz gnezd pa je poletelo tudi rekordno število mladičev. Elegantne ptice, nekoč značilne zgolj za Prekmurje, zdaj lahko občudujejo tudi na zahodu Slovenije in ponekod so nanje močno navezani. Da je štorklja zavarovana živalska vrsta, pa nas je opomnil primer streljanja nanjo v Slovenski Bistrici. Ptica je zaradi poškodb poginila. Anja Nab Huš.
Letos je pri nas gnezdilo rekordno število parov bele štorklje, iz gnezd pa je poletelo tudi rekordno število mladičev. Elegantne ptice, nekoč značilne zgolj za Prekmurje, zdaj lahko občudujejo tudi na zahodu Slovenije in ponekod so nanje močno navezani. Da je štorklja zavarovana živalska vrsta, pa nas je opomnil primer streljanja nanjo v Slovenski Bistrici. Ptica je zaradi poškodb poginila. Anja Nab Huš.
Težave na trgu dela bodo verjetno tudi tema bližajočih se parlamentarnih volitev. Politične stranke se že pripravljajo na boj za poslanske sedeže, pilijo programe in strategijo, utrjujejo ali menjujejo vodstva. Od leta 2000 je bila del te napete politične igre tudi Ljudmila Novak, poslanka, županja, predsednica Nove Slovenije, ki se je po 25-ih letih aktivne politične kariere upokojila. Za Tednik je z Jeleno Aščić spregovorila o tem, kako zdaj gleda na prehojeno pot, odnose v politiki in politično situacijo v Sloveniji.
Težave na trgu dela bodo verjetno tudi tema bližajočih se parlamentarnih volitev. Politične stranke se že pripravljajo na boj za poslanske sedeže, pilijo programe in strategijo, utrjujejo ali menjujejo vodstva. Od leta 2000 je bila del te napete politične igre tudi Ljudmila Novak, poslanka, županja, predsednica Nove Slovenije, ki se je po 25-ih letih aktivne politične kariere upokojila. Za Tednik je z Jeleno Aščić spregovorila o tem, kako zdaj gleda na prehojeno pot, odnose v politiki in politično situacijo v Sloveniji.
Število delavcev iz tako imenovanih tretjih držav strmo narašča. Leta 2020 je Zavod za zaposlovanje izdal dobrih 16 tisoč soglasij, lani že skoraj 44 tisoč. Na črni listi delodajalcev, ki ne spoštujejo osnovnih delavskih pravic, jih je že skoraj dva tisoč. Ali izkoriščanje delavcev z nekaznovanjem podpirajo tudi državne inštitucije? Če primeri izkoriščanja pridejo skozi rešeto policije na tožilstvo, pa sodišča praviloma izrekajo blage kazni, opozarjajo tožilci in nevladne organizacije. Anka Pirš.
Število delavcev iz tako imenovanih tretjih držav strmo narašča. Leta 2020 je Zavod za zaposlovanje izdal dobrih 16 tisoč soglasij, lani že skoraj 44 tisoč. Na črni listi delodajalcev, ki ne spoštujejo osnovnih delavskih pravic, jih je že skoraj dva tisoč. Ali izkoriščanje delavcev z nekaznovanjem podpirajo tudi državne inštitucije? Če primeri izkoriščanja pridejo skozi rešeto policije na tožilstvo, pa sodišča praviloma izrekajo blage kazni, opozarjajo tožilci in nevladne organizacije. Anka Pirš.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
To poletje so slovenske ceste ponovno oživele v znamenju posebnega brenčanja, ki ga prepozna vsak ljubitelj starodobnikov. Po cestah so se vozili spački - legendarni Citroënovi avtomobili, ki jih ne izdelujejo več že dobrih 35 let, a kljub temu še vedno osvajajo ljudi po vsem svetu. Tam, kjer se pojavijo, pritegnejo poglede, nasmehe in pogosto tudi dvignjene palce mimoidočih. Alenka Frantar.
To poletje so slovenske ceste ponovno oživele v znamenju posebnega brenčanja, ki ga prepozna vsak ljubitelj starodobnikov. Po cestah so se vozili spački - legendarni Citroënovi avtomobili, ki jih ne izdelujejo več že dobrih 35 let, a kljub temu še vedno osvajajo ljudi po vsem svetu. Tam, kjer se pojavijo, pritegnejo poglede, nasmehe in pogosto tudi dvignjene palce mimoidočih. Alenka Frantar.
Aprila lani je ministrstvo za zdravje začelo reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči. Prvi korak je bila razbremenitev zdravnikov, ki so po nepotrebnem odhajali na teren - reševalna vozila gredo tako zdaj na intervencije z ekipo brez zdravnika. Ta se jim pridruži pozneje v vozilu urgentnega voznika, a le, če je to nujno oziroma če je bolnik v kritičnem stanju. Po oceni ministrstva za zdravje namreč v kar 70 do 80 odstotkih intervencij zdravnika na terenu ne potrebujejo, saj lahko bolnika do prihoda v bolnišnico oskrbi tudi diplomirani zdravstveni tehnik. Nina Mrzlikar je preverila, kako deluje novi sistem po več kot letu dni in med drugim ugotovila, da marsikateri voznik še vedno ne ve, da se na nujni dogodek sočasno lahko odzoveta dve vozili hkrati.
Aprila lani je ministrstvo za zdravje začelo reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči. Prvi korak je bila razbremenitev zdravnikov, ki so po nepotrebnem odhajali na teren - reševalna vozila gredo tako zdaj na intervencije z ekipo brez zdravnika. Ta se jim pridruži pozneje v vozilu urgentnega voznika, a le, če je to nujno oziroma če je bolnik v kritičnem stanju. Po oceni ministrstva za zdravje namreč v kar 70 do 80 odstotkih intervencij zdravnika na terenu ne potrebujejo, saj lahko bolnika do prihoda v bolnišnico oskrbi tudi diplomirani zdravstveni tehnik. Nina Mrzlikar je preverila, kako deluje novi sistem po več kot letu dni in med drugim ugotovila, da marsikateri voznik še vedno ne ve, da se na nujni dogodek sočasno lahko odzoveta dve vozili hkrati.
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Zadnja leta je tako objestno obnašanje vse pogostejše. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka si prizadevajo ohranjati naravno okolje s kaznovanjem kršitev in ozaveščanjem obiskovalcev, a jih je za celotno območje le 18, kar je občutno premalo. Jelena Ašćić je dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem.
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Zadnja leta je tako objestno obnašanje vse pogostejše. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka si prizadevajo ohranjati naravno okolje s kaznovanjem kršitev in ozaveščanjem obiskovalcev, a jih je za celotno območje le 18, kar je občutno premalo. Jelena Ašćić je dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem.
Velikokrat slišimo, da je šport še edina stvar, ki nas lahko združi ne glede na vse druge razlike. Naše poletne sogovornike, ki bodo tokrat še zadnjič z nami, je Anka Pirš vprašala, kako razmišljajo o športni evforiji, ki je pri nas - zahvaljujoč številnim uspehom naših športnikov - res ne manjka. Zakaj kultura, zaradi katere je slovenski narod preživel zgodovinske viharje, nima takega učinka, zakaj ne znanost ali kako drugo področje? Zakaj je torej šport tista točka, ki prebuja tako močna čustva, da Slovenija ponosno dviga zastave?
Velikokrat slišimo, da je šport še edina stvar, ki nas lahko združi ne glede na vse druge razlike. Naše poletne sogovornike, ki bodo tokrat še zadnjič z nami, je Anka Pirš vprašala, kako razmišljajo o športni evforiji, ki je pri nas - zahvaljujoč številnim uspehom naših športnikov - res ne manjka. Zakaj kultura, zaradi katere je slovenski narod preživel zgodovinske viharje, nima takega učinka, zakaj ne znanost ali kako drugo področje? Zakaj je torej šport tista točka, ki prebuja tako močna čustva, da Slovenija ponosno dviga zastave?
Prihodnji teden se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki, Slovenija bo prvo tekmo proti Poljski igrala 28. avgusta. Košarkarski svet je letos zatresla zgodovinska menjava – prehod slovenskega superzvezdnika Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles. Tajna menjava košarkarja, za katero niti sam ni vedel, je šokirala celo igralce in poznavalce lige NBA. Dončića so igralci in navijači novega kluba dobro sprejeli, njegova priljubljenost se je še okrepila.
Prihodnji teden se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki, Slovenija bo prvo tekmo proti Poljski igrala 28. avgusta. Košarkarski svet je letos zatresla zgodovinska menjava – prehod slovenskega superzvezdnika Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles. Tajna menjava košarkarja, za katero niti sam ni vedel, je šokirala celo igralce in poznavalce lige NBA. Dončića so igralci in navijači novega kluba dobro sprejeli, njegova priljubljenost se je še okrepila.
Albert Einstein, Nikola Tesla, Isaac Newton, Greta Thunberg, Elon Musk. Za vse strokovnjaki domnevajo, da so imeli ali pa imajo avtizem. Po ocenah strokovnjakov ima avtizem približno odstotek in pol ljudi, v Sloveniji med 20 tisoč in 30 tisoč ljudi. A kljub temu po koncu šolanja ostanejo brez kakršne koli sistemske podpore. V Društvu ASPI, ki že 15 let podpira mladostnike in odrasle z avtizmom si zato že dolgo prizadevajo, da bi v Ljubljani dobili dnevni center za avtizem. Želijo si prostor, prilagojen njihovim potrebam, kjer bi se lahko družili, učili in imeli možnost tudi delati. Novinarka Aleksandra Dežman.
Albert Einstein, Nikola Tesla, Isaac Newton, Greta Thunberg, Elon Musk. Za vse strokovnjaki domnevajo, da so imeli ali pa imajo avtizem. Po ocenah strokovnjakov ima avtizem približno odstotek in pol ljudi, v Sloveniji med 20 tisoč in 30 tisoč ljudi. A kljub temu po koncu šolanja ostanejo brez kakršne koli sistemske podpore. V Društvu ASPI, ki že 15 let podpira mladostnike in odrasle z avtizmom si zato že dolgo prizadevajo, da bi v Ljubljani dobili dnevni center za avtizem. Želijo si prostor, prilagojen njihovim potrebam, kjer bi se lahko družili, učili in imeli možnost tudi delati. Novinarka Aleksandra Dežman.
Najstarejša prebivalka ljubljanskega živalskega vrta azijska slonica Ganga je letos praznovala 50 let. K nam je prišla leta 1977, okoli dve leti staro so jo pripeljali z ladjo iz Indije. Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa malo muhasta, so naši novinarki Nini Mrzlikar zaupali v živalskem vrtu.
Najstarejša prebivalka ljubljanskega živalskega vrta azijska slonica Ganga je letos praznovala 50 let. K nam je prišla leta 1977, okoli dve leti staro so jo pripeljali z ladjo iz Indije. Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa malo muhasta, so naši novinarki Nini Mrzlikar zaupali v živalskem vrtu.
Poglejmo, kako o izzivih odraščanja, spletnega nasilja in radikalizaciji mladih fantov razmišljajo naši poletni komentatorji. Čeprav strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da zasloni slabo vplivajo na razvoj otrok, na psihično in fizično zdravje tudi odraslih ter na družbo nasploh, jih le stežka odložimo. Je spletno okno v otroški sobi nevarnejše kot ulica?
Poglejmo, kako o izzivih odraščanja, spletnega nasilja in radikalizaciji mladih fantov razmišljajo naši poletni komentatorji. Čeprav strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da zasloni slabo vplivajo na razvoj otrok, na psihično in fizično zdravje tudi odraslih ter na družbo nasploh, jih le stežka odložimo. Je spletno okno v otroški sobi nevarnejše kot ulica?
Letos se je v javnosti – domači in mednarodni – še posebej veliko govorilo o medvrstniškem nasilju in hudih stiskah mladih; na to je opozorila tudi zelo odmevna Netflixova serija Adolescenca o spletni radikalizaciji mladih fantov. Za Tednik je svojo zgodbo izpovedal mladi odvisnik od zaslonov ob koncu zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Naraščajoča osamljenost mladih je bila v ospredju tudi ob junijskem strelskem pohodu 21-letnika na srednji šoli v avstrijskem Gradcu.
Letos se je v javnosti – domači in mednarodni – še posebej veliko govorilo o medvrstniškem nasilju in hudih stiskah mladih; na to je opozorila tudi zelo odmevna Netflixova serija Adolescenca o spletni radikalizaciji mladih fantov. Za Tednik je svojo zgodbo izpovedal mladi odvisnik od zaslonov ob koncu zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Naraščajoča osamljenost mladih je bila v ospredju tudi ob junijskem strelskem pohodu 21-letnika na srednji šoli v avstrijskem Gradcu.
Ali gredo hrana in sončne elektrarne skupaj? V obdobju vse večjih potreb po pridelavi hrane in samooskrbi se razvija agrovoltaika – ta združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije. To področje naj bi urejala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, čemur pa kmetijske in nevladne organizacije nasprotujejo. Na Biotehniški fakulteti opozarjajo, da je z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki omogoča pridelavo hrane, postavljanje sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih nesprejemljivo. Za kaj pravzaprav gre? Jasna Krljić Vreg.
Ali gredo hrana in sončne elektrarne skupaj? V obdobju vse večjih potreb po pridelavi hrane in samooskrbi se razvija agrovoltaika – ta združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije. To področje naj bi urejala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, čemur pa kmetijske in nevladne organizacije nasprotujejo. Na Biotehniški fakulteti opozarjajo, da je z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki omogoča pridelavo hrane, postavljanje sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih nesprejemljivo. Za kaj pravzaprav gre? Jasna Krljić Vreg.
Ste že kdaj slišali za fascijo? Ta lahko povzroči marsikatero telesno težavo. Gre za tanko in elastično vrsto vezivnega tkiva, ki se nahaja pod kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. V primeru poškodbe, vnetja, kirurškega posega, statične drže, neaktivnosti ali stresa se fascija poškoduje, kar pogosto povzroča bolečine in mišično napetost. Jasna Krljić Vreg.
Ste že kdaj slišali za fascijo? Ta lahko povzroči marsikatero telesno težavo. Gre za tanko in elastično vrsto vezivnega tkiva, ki se nahaja pod kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. V primeru poškodbe, vnetja, kirurškega posega, statične drže, neaktivnosti ali stresa se fascija poškoduje, kar pogosto povzroča bolečine in mišično napetost. Jasna Krljić Vreg.
Z našimi poletnimi komentatorji se je Anka Pirš pogovarjala o novih grožnjah, spominu in opominu ter pomenu upora. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot sto tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Civilnih žrtev je bilo 25 tisoč.
Z našimi poletnimi komentatorji se je Anka Pirš pogovarjala o novih grožnjah, spominu in opominu ter pomenu upora. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot sto tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Civilnih žrtev je bilo 25 tisoč.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – s predajo Japonske 15. avgusta 1945 se je ta tudi v resnici končala. Letos so se zvrstili številni spominski dogodki. V ljubljanskem mestnem muzeju bo še vse leto na ogled razstava 1495 dni o okupaciji Ljubljane. In kaj sploh še pomeni opozorilo Nikoli več? Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo prihaja do tektonskih premikov v mednarodnem redu, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni. Poglejmo nekaj odlomkov iz naših prispevkov.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – s predajo Japonske 15. avgusta 1945 se je ta tudi v resnici končala. Letos so se zvrstili številni spominski dogodki. V ljubljanskem mestnem muzeju bo še vse leto na ogled razstava 1495 dni o okupaciji Ljubljane. In kaj sploh še pomeni opozorilo Nikoli več? Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo prihaja do tektonskih premikov v mednarodnem redu, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni. Poglejmo nekaj odlomkov iz naših prispevkov.