Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Istri so se odločili ohraniti spomin na šavrinke. To so bile ženske z istrskega podeželja, ki so v 1. polovici 20. stoletja po istrskih vaseh zbirale jajca in jih nosile prodajat v Trst. Vsak dan so prehodile več deset kilometrov, s to svojo dejavnostjo pa so v težkih časih preživljale družino Ime so dobile po Šavrinskem gričevju, ki se razteza v zaledju naših obalnih mest. Pred kratkim ustanovljeno Kulturno in turistično društvo Šavrinka se zdaj zavzema za njihov vpis v register nesnovne kulturne dediščine. Elen Batista Štader.
V Istri so se odločili ohraniti spomin na šavrinke. To so bile ženske z istrskega podeželja, ki so v 1. polovici 20. stoletja po istrskih vaseh zbirale jajca in jih nosile prodajat v Trst. Vsak dan so prehodile več deset kilometrov, s to svojo dejavnostjo pa so v težkih časih preživljale družino Ime so dobile po Šavrinskem gričevju, ki se razteza v zaledju naših obalnih mest. Pred kratkim ustanovljeno Kulturno in turistično društvo Šavrinka se zdaj zavzema za njihov vpis v register nesnovne kulturne dediščine. Elen Batista Štader.
So otroške igre na prostem že popolnoma zamenjale tiste digitalne? Očitno še ne, o čemer govori tudi filmska pustolovščina Igrišča ne damo, v kateri dvanajstletniki rešijo svoje igrišče pred pozidavo. Film želi otroke in mlade spodbuditi k preživljanju časa na prostem, na igriščih. Igrišča so namreč, sploh v urbanih okoljih, izjemnega pomena, prostori svobode, igre, gibanja, sklepanja zavezništev, prijateljstev. Zakaj torej ponekod samevajo? Anja Nab Huš.
So otroške igre na prostem že popolnoma zamenjale tiste digitalne? Očitno še ne, o čemer govori tudi filmska pustolovščina Igrišča ne damo, v kateri dvanajstletniki rešijo svoje igrišče pred pozidavo. Film želi otroke in mlade spodbuditi k preživljanju časa na prostem, na igriščih. Igrišča so namreč, sploh v urbanih okoljih, izjemnega pomena, prostori svobode, igre, gibanja, sklepanja zavezništev, prijateljstev. Zakaj torej ponekod samevajo? Anja Nab Huš.
Jutri bo na ameriški televiziji ABC potekal eden izmed najbolj pričakovanih dogodkov letošnjega leta: prvo predvolilno soočenje kandidatov za vstop v Belo hišo, podpredsednice Kamale Harris in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kakšna je ameriška predvolilna tekma, kdo je Kamala Harris in zakaj sodeč po anketah skoraj polovica ameriških volivcev podpira Donalda Trumpa? Aleksandra Dežman se je pogovarjala z Erico Johnson Debeljak, Američanko, ki že tri desetletja živi v Sloveniji.
Jutri bo na ameriški televiziji ABC potekal eden izmed najbolj pričakovanih dogodkov letošnjega leta: prvo predvolilno soočenje kandidatov za vstop v Belo hišo, podpredsednice Kamale Harris in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kakšna je ameriška predvolilna tekma, kdo je Kamala Harris in zakaj sodeč po anketah skoraj polovica ameriških volivcev podpira Donalda Trumpa? Aleksandra Dežman se je pogovarjala z Erico Johnson Debeljak, Američanko, ki že tri desetletja živi v Sloveniji.
Kakšna usoda čaka Alpino po 77 letih delovanja? Potem ko je država leta 2022 že drugič prodala to nekoč uspešno žirovsko podjetje, so češki lastniki napovedali odpuščanje in reorganizacijo. Do konca leta bo brez dela ostalo 60 delavcev od 230 zaposlenih v Žireh, del proizvodnje bodo preselili v Bosno in Hercegovino, kjer so sicer julija zaprli en obrat. Kako je podjetje, ki je bilo dolga desetletja uspešno in prepoznavno tudi v svetovnem merilu, padlo tako nizko? V Žireh razočaranja ne skrivajo. Novinarka Jelena Aščić.
Kakšna usoda čaka Alpino po 77 letih delovanja? Potem ko je država leta 2022 že drugič prodala to nekoč uspešno žirovsko podjetje, so češki lastniki napovedali odpuščanje in reorganizacijo. Do konca leta bo brez dela ostalo 60 delavcev od 230 zaposlenih v Žireh, del proizvodnje bodo preselili v Bosno in Hercegovino, kjer so sicer julija zaprli en obrat. Kako je podjetje, ki je bilo dolga desetletja uspešno in prepoznavno tudi v svetovnem merilu, padlo tako nizko? V Žireh razočaranja ne skrivajo. Novinarka Jelena Aščić.
Časi, ko so se lahko planinci odpravili v hribe in poceni prespali na skupnih ležiščih v planinskih kočah, ne da bi jih prej rezervirali, so najbrž za zmeraj minili. Planinske koče se oglašujejo na spletu, cene prenočitev, hrane in pijače so visoke, prenočišča v nekaterih kočah so rezervirana že mesece vnaprej. Medtem pa se lastniki koč, to so planinska društva, spopadajo s številnimi težavami. Ne le zaradi kadra, ki ga je skoraj nemogoče dobiti, težava je tudi dotrajanost koč, društva pa nimajo denarja za obnovo. Zato nekatera razmišljajo celo o prodaji koč. Alenka Frantar.
Časi, ko so se lahko planinci odpravili v hribe in poceni prespali na skupnih ležiščih v planinskih kočah, ne da bi jih prej rezervirali, so najbrž za zmeraj minili. Planinske koče se oglašujejo na spletu, cene prenočitev, hrane in pijače so visoke, prenočišča v nekaterih kočah so rezervirana že mesece vnaprej. Medtem pa se lastniki koč, to so planinska društva, spopadajo s številnimi težavami. Ne le zaradi kadra, ki ga je skoraj nemogoče dobiti, težava je tudi dotrajanost koč, društva pa nimajo denarja za obnovo. Zato nekatera razmišljajo celo o prodaji koč. Alenka Frantar.
Tudi v šolskem sistemu za kakšne nujne spremembe preteče preveč časa. Mi pa smo za ta prvi šolski dan pobrskali še po našem bogatem arhivu in našli prispevek iz leta 1973. V Dnevniku so takrat ob prvem šolskem dnevu 15 let po prvi šolski reformi poročali tudi o programu nove matematike, gledalci pa so lahko med drugim slišali, da je "vedoželjnost izraz zdravja in napredka", da "otrok ne bo več preobremenjen" in da je "vsak čudež otrokovega življenja za spoznanje drugačen".
Tudi v šolskem sistemu za kakšne nujne spremembe preteče preveč časa. Mi pa smo za ta prvi šolski dan pobrskali še po našem bogatem arhivu in našli prispevek iz leta 1973. V Dnevniku so takrat ob prvem šolskem dnevu 15 let po prvi šolski reformi poročali tudi o programu nove matematike, gledalci pa so lahko med drugim slišali, da je "vedoželjnost izraz zdravja in napredka", da "otrok ne bo več preobremenjen" in da je "vsak čudež otrokovega življenja za spoznanje drugačen".
Ali je za osnovnošolske predmete, kot sta tehnika in tehnologija ali glasbena umetnost, res nujno imeti delovni zvezek? Tako se sprašujejo nekateri starši, ki so te dni opravljali še zadnje nakupe šolskih potrebščin in morali za to seči globoko v žep. Medtem ko si učbenike učenci lahko izposodijo, nakup šolskih potrebščin pri otrocih druge in tretje triade vključuje tudi delovne zvezke. Število in vrsta delovnih zvezkov ter stroški zanje pa se lahko od šole do šole zelo razlikujejo. Anja Nab Huš.
Ali je za osnovnošolske predmete, kot sta tehnika in tehnologija ali glasbena umetnost, res nujno imeti delovni zvezek? Tako se sprašujejo nekateri starši, ki so te dni opravljali še zadnje nakupe šolskih potrebščin in morali za to seči globoko v žep. Medtem ko si učbenike učenci lahko izposodijo, nakup šolskih potrebščin pri otrocih druge in tretje triade vključuje tudi delovne zvezke. Število in vrsta delovnih zvezkov ter stroški zanje pa se lahko od šole do šole zelo razlikujejo. Anja Nab Huš.
So podražitve, o katerih nas vsake toliko obvestijo telekomunikacijski operaterji, skladne z zakonodajo, ki ščiti potrošnike? V Vseslovenskem združenju malih deležnikov in Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da ne, zato so proti štirim največjim operaterjem vložili kolektivne odškodninske tožbe. Očitajo jim, da si v pogodbah pridržujejo pravico enostranskega spreminjanja pogojev, to pa potem izkoriščajo za neutemeljeno višanje cen. Skupni znesek oškodovanja naročnikov naj bi dosegel 250 milijonov evrov. Boštjan Fabjan.
So podražitve, o katerih nas vsake toliko obvestijo telekomunikacijski operaterji, skladne z zakonodajo, ki ščiti potrošnike? V Vseslovenskem združenju malih deležnikov in Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da ne, zato so proti štirim največjim operaterjem vložili kolektivne odškodninske tožbe. Očitajo jim, da si v pogodbah pridržujejo pravico enostranskega spreminjanja pogojev, to pa potem izkoriščajo za neutemeljeno višanje cen. Skupni znesek oškodovanja naročnikov naj bi dosegel 250 milijonov evrov. Boštjan Fabjan.
V teh dneh se veliko govori o Romih, tudi v Državnem zboru. V Sloveniji jih živi okoli deset tisoč, od tega polovica v jugovzhodnem delu države. Težav je veliko, a vprašanje je, ali jih bo novi zakon razrešil, saj naj bi se osredotočil predvsem na varnostna vprašanja, ne pa toliko na integracijo in izboljšanje življenjskih razmer v romskih naseljih. Naša ekipa je obiskala dve romski naselji: Dobruško vas in Kerinov Grm. Novinarka Anka Pirš.
V teh dneh se veliko govori o Romih, tudi v Državnem zboru. V Sloveniji jih živi okoli deset tisoč, od tega polovica v jugovzhodnem delu države. Težav je veliko, a vprašanje je, ali jih bo novi zakon razrešil, saj naj bi se osredotočil predvsem na varnostna vprašanja, ne pa toliko na integracijo in izboljšanje življenjskih razmer v romskih naseljih. Naša ekipa je obiskala dve romski naselji: Dobruško vas in Kerinov Grm. Novinarka Anka Pirš.
Na današnji dan pred 246 leti - 26. avgusta 1778 - so se štirje bohinjski srčni možje - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer - na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav. Takrat so bile visokogorske planine še polne življenja, ki pa ga je v zadnjih desetletjih vse manj. A nekatere planine še niso povsem opustele; v poletnih mesecih se na njih še pasejo ovce, koze in krave, zanje skrbijo sodobne majerice in majerji. Kakšno pa je njihovo poletno življenje? Štiri bohinjske planine sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Na današnji dan pred 246 leti - 26. avgusta 1778 - so se štirje bohinjski srčni možje - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer - na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav. Takrat so bile visokogorske planine še polne življenja, ki pa ga je v zadnjih desetletjih vse manj. A nekatere planine še niso povsem opustele; v poletnih mesecih se na njih še pasejo ovce, koze in krave, zanje skrbijo sodobne majerice in majerji. Kakšno pa je njihovo poletno življenje? Štiri bohinjske planine sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Ena naših najbolj znanih humanitarnih organizacij, ki je v čast dolgoletni predsednici spremenila svoje ime v Zvezo Anite Ogulin in ZPM, je konec prejšnjega tedna javnost zaprosila za pomoč. Njeno skladišče s hrano je namreč že skoraj prazno, saj se nanjo obrača vedno več ljudi, ki si ne morejo privoščiti niti najosnovnejših potrebščin. Hrano in higienske pripomočke lahko prinesete v skladišče organizacije na Zaloški cesti 54 v Ljubljani. Lahko pa nakažete sredstva na račun SI56 3300 0000 1303 865, sklic: SI00 154 ali pošljete sporočilo s ključno besedo VERIGA5 ali VERIGA10 na številko 1919.
Ena naših najbolj znanih humanitarnih organizacij, ki je v čast dolgoletni predsednici spremenila svoje ime v Zvezo Anite Ogulin in ZPM, je konec prejšnjega tedna javnost zaprosila za pomoč. Njeno skladišče s hrano je namreč že skoraj prazno, saj se nanjo obrača vedno več ljudi, ki si ne morejo privoščiti niti najosnovnejših potrebščin. Hrano in higienske pripomočke lahko prinesete v skladišče organizacije na Zaloški cesti 54 v Ljubljani. Lahko pa nakažete sredstva na račun SI56 3300 0000 1303 865, sklic: SI00 154 ali pošljete sporočilo s ključno besedo VERIGA5 ali VERIGA10 na številko 1919.
Kako pomembna so drevesa in zelene površne v urbanih okoljih, nas vedno bolj opominjajo vroči dnevi, saj drevesa zagotavljajo senco in blažijo vročino. Drevesa so tako pomemben zaveznik človeštva pri prilagajanju na podnebne spremembe, na katere tudi sama niso vedno odporna. Nekatere občine posvečajo sajenju dreves, skrbi za stara drevesa in ozelenjevanju javnih površin posebno pozornost, druge manj ali nič. Anja Nab Huš.
Kako pomembna so drevesa in zelene površne v urbanih okoljih, nas vedno bolj opominjajo vroči dnevi, saj drevesa zagotavljajo senco in blažijo vročino. Drevesa so tako pomemben zaveznik človeštva pri prilagajanju na podnebne spremembe, na katere tudi sama niso vedno odporna. Nekatere občine posvečajo sajenju dreves, skrbi za stara drevesa in ozelenjevanju javnih površin posebno pozornost, druge manj ali nič. Anja Nab Huš.
V domovih za starejše se spopadajo z vse hujšim pomanjkanjem delavcev; od negovalk do kuharjev. Množični odhodi se zaradi težkih delovnih pogojev in slabih plač nadaljujejo, zaposleni odhajajo celo v povsem druge panoge, mladih pa to delo ne zanima. Zato potrebnega kadra tudi na trgu dela ni. Vodstva zavodov opozarjajo - sistem je tik pred razpadom, država pa ne ukrepa. Saška Jazbec.
V domovih za starejše se spopadajo z vse hujšim pomanjkanjem delavcev; od negovalk do kuharjev. Množični odhodi se zaradi težkih delovnih pogojev in slabih plač nadaljujejo, zaposleni odhajajo celo v povsem druge panoge, mladih pa to delo ne zanima. Zato potrebnega kadra tudi na trgu dela ni. Vodstva zavodov opozarjajo - sistem je tik pred razpadom, država pa ne ukrepa. Saška Jazbec.
Bolnik grozil zobozdravnici. Prejšnji teden se je zgodil nov primer nasilja v zdravstvu. Grožnje s smrtjo, fizično nasilje, vpitje, razgrajanje, celo streljanje. To vse pogosteje doživljajo zdravniki, medicinske in patronažne sestre, lekarnarji. Bolnišnice in zdravstveni domovi so zato že pred časom poostrili varnostne ukrepe, v zbornicah, ki združujejo te zaposlene, pa so prepričani, da bi število tovrstnih dogodkov lahko zmanjšali tudi s spremembo zakonodaje - tako da bi zdravstvenim delavcem dodelili status uradne osebe. Boštjan Fabjan.
Bolnik grozil zobozdravnici. Prejšnji teden se je zgodil nov primer nasilja v zdravstvu. Grožnje s smrtjo, fizično nasilje, vpitje, razgrajanje, celo streljanje. To vse pogosteje doživljajo zdravniki, medicinske in patronažne sestre, lekarnarji. Bolnišnice in zdravstveni domovi so zato že pred časom poostrili varnostne ukrepe, v zbornicah, ki združujejo te zaposlene, pa so prepričani, da bi število tovrstnih dogodkov lahko zmanjšali tudi s spremembo zakonodaje - tako da bi zdravstvenim delavcem dodelili status uradne osebe. Boštjan Fabjan.
V soboto, 24. avgusta, bo v dvorani Stožice veliki spektakel Noč zmaja, poslovilna tekma Gorana Dragića. Ogledali si jo boste lahko tudi na Televiziji Slovenija. Poglejmo odlomek iz prispevka, ki smo ga objavili januarja, ko je sporočil, da se poslavlja od košarke na najvišji ravni. Novinarka Maja Hrvatin.
V soboto, 24. avgusta, bo v dvorani Stožice veliki spektakel Noč zmaja, poslovilna tekma Gorana Dragića. Ogledali si jo boste lahko tudi na Televiziji Slovenija. Poglejmo odlomek iz prispevka, ki smo ga objavili januarja, ko je sporočil, da se poslavlja od košarke na najvišji ravni. Novinarka Maja Hrvatin.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Pomlad študentskih gibanj. Pogovor z novinarko Anko Pirš. Odlomek iz prispevka Koga bi imeli za soseda? Francoski kralji v Sloveniji. Odlomek iz prispevka o Goranu Dragiću.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Pomlad študentskih gibanj. Pogovor z novinarko Anko Pirš. Odlomek iz prispevka Koga bi imeli za soseda? Francoski kralji v Sloveniji. Odlomek iz prispevka o Goranu Dragiću.
Nova Gorica se ponaša z drugo največjo evropsko zbirko vrtnic burbonk. Zanimivo je, kako so starodavne burbonke našle svoj prostor v našem najmlajšem mestu. Dehtijo nad grobnico zadnjega kralja iz družine Burbonov na Kostanjevici nad Novo Gorico. Tam je med drugimi pokopana Marija Terezija Šarlota, hči Marije Antoanete in vnukinja avstrijske cesarice Marije Terezije. Zakaj je kraljev grob v Novi Gorici in od kod burbonke - pa v prispevku Mojce Dumančič in Darka Humarja.
Nova Gorica se ponaša z drugo največjo evropsko zbirko vrtnic burbonk. Zanimivo je, kako so starodavne burbonke našle svoj prostor v našem najmlajšem mestu. Dehtijo nad grobnico zadnjega kralja iz družine Burbonov na Kostanjevici nad Novo Gorico. Tam je med drugimi pokopana Marija Terezija Šarlota, hči Marije Antoanete in vnukinja avstrijske cesarice Marije Terezije. Zakaj je kraljev grob v Novi Gorici in od kod burbonke - pa v prispevku Mojce Dumančič in Darka Humarja.
Odlomek iz prispevka Koga bi imeli za soseda?
Odlomek iz prispevka Koga bi imeli za soseda?
Pogovor z novinarko Anko Pirš: o otrocih brez spremstva na migrantski poti, ki pogosto postanejo žrtve brezobzirnih trgovcev z ljudmi, o azilni politiki in nestrpnosti slovenske družbe.
Pogovor z novinarko Anko Pirš: o otrocih brez spremstva na migrantski poti, ki pogosto postanejo žrtve brezobzirnih trgovcev z ljudmi, o azilni politiki in nestrpnosti slovenske družbe.
Poletne počitnice se za šolarje počasi iztekajo, študentje pa lahko še malo uživajo pred novimi izzivi, morda tudi novimi protesti. Val študentskih demonstracij proti genocidu v Gazi iz Amerike se je dotaknil tudi aktivističnih študentskih gibanj v Sloveniji. Tako je maja dobrih 30 študentov zavzelo prostore Fakultete za družbene vede ter od FDV-ja in Univerze zahtevalo, da se postavi v bran Palestincem, ki že osem mesecev umirajo v obstreljevani Gazi brez hrane, vode in zdravil. Koliko skupnega ima ta protest z zasedbo Filozofske fakultete leta 1971 in leta 2011? Anka Pirš.
Poletne počitnice se za šolarje počasi iztekajo, študentje pa lahko še malo uživajo pred novimi izzivi, morda tudi novimi protesti. Val študentskih demonstracij proti genocidu v Gazi iz Amerike se je dotaknil tudi aktivističnih študentskih gibanj v Sloveniji. Tako je maja dobrih 30 študentov zavzelo prostore Fakultete za družbene vede ter od FDV-ja in Univerze zahtevalo, da se postavi v bran Palestincem, ki že osem mesecev umirajo v obstreljevani Gazi brez hrane, vode in zdravil. Koliko skupnega ima ta protest z zasedbo Filozofske fakultete leta 1971 in leta 2011? Anka Pirš.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Prevozna revščina. Odlomek iz prispevka Pametne ure ali prisluškovalne naprave. Obarvajmo preteklost: Ob Muri nekoč in danes. Pomagali smo Niku in Janu do dvigala. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Prevozna revščina. Odlomek iz prispevka Pametne ure ali prisluškovalne naprave. Obarvajmo preteklost: Ob Muri nekoč in danes. Pomagali smo Niku in Janu do dvigala. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V poletnih Tednikih nadaljujemo z obiski družin, ki ste jim gledalke in gledalci pomagali v minulih letih. Tokrat vam bomo pokazali, kako ste s svojimi donacijami, nakazanimi prek Zveze prijateljev mladine Slovenije, pomagali zgraditi dvigalo družini invalidnih dvojčkov Hajnc, ki sta zaradi cerebralne paralize povsem odvisna od staršev. Aleksandra Dežman.
V poletnih Tednikih nadaljujemo z obiski družin, ki ste jim gledalke in gledalci pomagali v minulih letih. Tokrat vam bomo pokazali, kako ste s svojimi donacijami, nakazanimi prek Zveze prijateljev mladine Slovenije, pomagali zgraditi dvigalo družini invalidnih dvojčkov Hajnc, ki sta zaradi cerebralne paralize povsem odvisna od staršev. Aleksandra Dežman.
Obarvajmo preteklost! V naslednjih minutah pa se nam pridružite na potepu po deželi ob Muri nekoč in danes. Nekoč je bilo na tej reki okoli sto mlinov, danes je samo en v Veržeju, kjer je tudi edina mlinarka na Muri. Naša prekmurska ekipa se je z njo sprehodila po mlinu, obiskala mlade beltinske folklornike in tamkajšnjo domačinko Liziko Tot, ki je že 28- krat obiskala Triglav. O osvojenem očaku pa je za TV Slovenija prvič spregovorila leta 1954, ko ji je bilo 10 let. Cirila Sever.
Obarvajmo preteklost! V naslednjih minutah pa se nam pridružite na potepu po deželi ob Muri nekoč in danes. Nekoč je bilo na tej reki okoli sto mlinov, danes je samo en v Veržeju, kjer je tudi edina mlinarka na Muri. Naša prekmurska ekipa se je z njo sprehodila po mlinu, obiskala mlade beltinske folklornike in tamkajšnjo domačinko Liziko Tot, ki je že 28- krat obiskala Triglav. O osvojenem očaku pa je za TV Slovenija prvič spregovorila leta 1954, ko ji je bilo 10 let. Cirila Sever.
V Tedniku smo pred meseci raziskovali vpliv pametnih ur. Gre res za najbolj srhljivo elektronsko napravo vseh časov, kot so eno od otroških ur poimenovali britanski novinarji? Pametne ure poleg spremljanja lokacije omogočajo tudi prisluškovanje. Prek njih lahko starši, pa tudi popolni neznanci, prisluškujejo otroku ali na primer spremljajo dogajanje v razredu. Poglejmo odlomek. Novinarka Erika Pečnik Ladika.
V Tedniku smo pred meseci raziskovali vpliv pametnih ur. Gre res za najbolj srhljivo elektronsko napravo vseh časov, kot so eno od otroških ur poimenovali britanski novinarji? Pametne ure poleg spremljanja lokacije omogočajo tudi prisluškovanje. Prek njih lahko starši, pa tudi popolni neznanci, prisluškujejo otroku ali na primer spremljajo dogajanje v razredu. Poglejmo odlomek. Novinarka Erika Pečnik Ladika.
V Sloveniji je okoli 60 tisoč prevozno revnih prebivalcev, ugotavljajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. Gre predvsem za ljudi na območjih, kjer ni urejenega javnega prevoza, nekateri zato postanejo prisilni lastniki avtomobila, za katerega porabijo velik del prihodka. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije mesečni stroški gospodinjstva za prevoz znašajo v povprečju 426 evrov. Posledično so najbolj prizadeti socialno ogroženi. Največje število prevozno revnih po tem izračunu je v Pomurski, Posavski in Primorsko-notranjski regiji. Jasna Krljić Vreg.
V Sloveniji je okoli 60 tisoč prevozno revnih prebivalcev, ugotavljajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. Gre predvsem za ljudi na območjih, kjer ni urejenega javnega prevoza, nekateri zato postanejo prisilni lastniki avtomobila, za katerega porabijo velik del prihodka. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije mesečni stroški gospodinjstva za prevoz znašajo v povprečju 426 evrov. Posledično so najbolj prizadeti socialno ogroženi. Največje število prevozno revnih po tem izračunu je v Pomurski, Posavski in Primorsko-notranjski regiji. Jasna Krljić Vreg.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Tuja hrana na slovenskih krožnikih. Pogovor z novinarko Jasno Krljić Vreg. Odlomek iz prispevka Komunikacijske spletične. Odlomek iz prispevka Ko zaupanje strmoglavi. Obarvajmo preteklost: Jesenice nekoč in danes. Ženske prsi na Beneškem bienalu.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Tuja hrana na slovenskih krožnikih. Pogovor z novinarko Jasno Krljić Vreg. Odlomek iz prispevka Komunikacijske spletične. Odlomek iz prispevka Ko zaupanje strmoglavi. Obarvajmo preteklost: Jesenice nekoč in danes. Ženske prsi na Beneškem bienalu.
Benetke so tudi letos živele z bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih nacionalnih paviljonov je na ogled tudi na desetine drugih razstav. In med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo s klasičnim motivom v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes političen naboj.
Benetke so tudi letos živele z bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih nacionalnih paviljonov je na ogled tudi na desetine drugih razstav. In med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo s klasičnim motivom v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes političen naboj.
Obarvajmo preteklost! V poletnih Tednikih nadaljujemo z brskanjem po bogatem televizijskem arhivu in raziskovanjem, kaj je s podobami iz preteklosti danes. Novinarka Aleksandra Dežman se je podala na Jesenice. Na posnetkih iz leta 1966 je bil ob železarskem gasilskem domu skrbno urejen park z zanimivimi maketami in kipi. In kako je tam danes, ko Jesenice že dolgo niso več mesto rdečega prahu?
Obarvajmo preteklost! V poletnih Tednikih nadaljujemo z brskanjem po bogatem televizijskem arhivu in raziskovanjem, kaj je s podobami iz preteklosti danes. Novinarka Aleksandra Dežman se je podala na Jesenice. Na posnetkih iz leta 1966 je bil ob železarskem gasilskem domu skrbno urejen park z zanimivimi maketami in kipi. In kako je tam danes, ko Jesenice že dolgo niso več mesto rdečega prahu?
Odlomek iz prispevka Ko zaupanje strmoglavi. Novinar Boštjan Fabjan.
Odlomek iz prispevka Ko zaupanje strmoglavi. Novinar Boštjan Fabjan.
Odlomek iz prispevka Komunikacijske spletične. Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Odlomek iz prispevka Komunikacijske spletične. Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Pogovor z novinarko Jasno Krljić Vreg: o samooskrbi s hrano, težavah slovenskega kmetijstva in o tem, kako hude so lahko posledice slabih odnosov na delovnem mestu.
Pogovor z novinarko Jasno Krljić Vreg: o samooskrbi s hrano, težavah slovenskega kmetijstva in o tem, kako hude so lahko posledice slabih odnosov na delovnem mestu.
Poletje je med drugim čas, ko pojemo več svežega sadja in zelenjave. A kaj, ko je na trgovskih policah vse več uvoženih živilskih izdelkov. Hrane slovenskega izvora je na naših krožnikih po nekaterih ocenah le še okoli 20 odstotkov. Pogosto pa zavajajo tudi oznake na embalaži - napis slovenski proizvod ne pomeni, da gre v resnici za živilo slovenskega izvora. Se bodo uresničile črne napovedi, da bomo leta 2030 jedli le še uvoženo hrano? Novinarka Jasna Krljič Vreg.
Poletje je med drugim čas, ko pojemo več svežega sadja in zelenjave. A kaj, ko je na trgovskih policah vse več uvoženih živilskih izdelkov. Hrane slovenskega izvora je na naših krožnikih po nekaterih ocenah le še okoli 20 odstotkov. Pogosto pa zavajajo tudi oznake na embalaži - napis slovenski proizvod ne pomeni, da gre v resnici za živilo slovenskega izvora. Se bodo uresničile črne napovedi, da bomo leta 2030 jedli le še uvoženo hrano? Novinarka Jasna Krljič Vreg.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Dosmrtna zaporna kazen. Zakaj toliko tujcev v zaporih? Podkoren 1966 - Kaleidoskop Draga Kocjančiča. Stoletja podkorenske domačije. Pogovor z novinarko Alenko Frantar. Osamele vasi.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Dosmrtna zaporna kazen. Zakaj toliko tujcev v zaporih? Podkoren 1966 - Kaleidoskop Draga Kocjančiča. Stoletja podkorenske domačije. Pogovor z novinarko Alenko Frantar. Osamele vasi.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Reportaža iz vojne Ukrajine. Balkanski psi: zavrženi in izkoriščeni. Palačinke za dolgo ljubezen. Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej. Odlomek: zdravnik Gabor Mate o travmah, zasvojenosti in vzgoji.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna: Reportaža iz vojne Ukrajine. Balkanski psi: zavrženi in izkoriščeni. Palačinke za dolgo ljubezen. Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej. Odlomek: zdravnik Gabor Mate o travmah, zasvojenosti in vzgoji.
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Skoraj dve leti in pol že traja ruska agresija v Ukrajini. Rezultat pa: desetitsoče mrtvih na obeh straneh in še več ranjenih ter porušena država, ki bo tudi po koncu vojne potrebovala zelo veliko časa, da se spet postavi na noge. Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine - humanitarno, razvojno in vojaško. Po pomoči tej državi smo v svetovnem vrhu glede na število prebivalcev. Konec junija je bila v Ukrajini na uradnem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar. Spremljala sta jo snemalec Sebastijan Ajdišek in novinar Gregor Drnovšek, ki sta posnela tudi presunljive zgodbe ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami.
Skoraj dve leti in pol že traja ruska agresija v Ukrajini. Rezultat pa: desetitsoče mrtvih na obeh straneh in še več ranjenih ter porušena država, ki bo tudi po koncu vojne potrebovala zelo veliko časa, da se spet postavi na noge. Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine - humanitarno, razvojno in vojaško. Po pomoči tej državi smo v svetovnem vrhu glede na število prebivalcev. Konec junija je bila v Ukrajini na uradnem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar. Spremljala sta jo snemalec Sebastijan Ajdišek in novinar Gregor Drnovšek, ki sta posnela tudi presunljive zgodbe ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami.
Za konec še ena optimistična zgodba družine, ki ste ji pomagali v humanitarni akciji Tednika in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Amadeju Sorčanu iz Šentjurja ste omogočili, da se kljub cerebralni paralizi lahko samostojno giblje po domači hiši. Ob prvem obisku ekipe Tednika je bil Amadej še otrok, danes je simpatičen najstnik, ki že načrtuje svojo prihodnost. Aleksandra Dežman.
Za konec še ena optimistična zgodba družine, ki ste ji pomagali v humanitarni akciji Tednika in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Amadeju Sorčanu iz Šentjurja ste omogočili, da se kljub cerebralni paralizi lahko samostojno giblje po domači hiši. Ob prvem obisku ekipe Tednika je bil Amadej še otrok, danes je simpatičen najstnik, ki že načrtuje svojo prihodnost. Aleksandra Dežman.
Zakaj se v Sloveniji vse več mladih moških močno nagiba k desni politični ideologiji in vrednotam? In zakaj se je zelo povečal delež mladih fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic? Nočne protidopinške kontrole in genski testi - tudi to lahko čaka udeležence olimpijskih iger v Parizu. Kaj vse predpisujejo proti-dopinške kontrole? In kaj je genski doping? Tednik tudi poleti ne počiva. Z novimi zanimivimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo po 21. uri.
Zakaj se v Sloveniji vse več mladih moških močno nagiba k desni politični ideologiji in vrednotam? In zakaj se je zelo povečal delež mladih fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic? Nočne protidopinške kontrole in genski testi - tudi to lahko čaka udeležence olimpijskih iger v Parizu. Kaj vse predpisujejo proti-dopinške kontrole? In kaj je genski doping? Tednik tudi poleti ne počiva. Z novimi zanimivimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo po 21. uri.