Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Šport pogosto ponuja izjemne spektakle in velike zvezdnike. A najbolj navdihujoče zgodbe se velikokrat rojevajo daleč od soja žarometov. To so zgodbe športnikov, ki se spopadajo s hudimi poškodbami. Med njimi je tudi Tim Marovt, ki je zaradi poškodbe hrbtenice med surfanjem pri 12 letih pristal na invalidskem vozičku. Deskarska mielopatija je doslej na svetu prizadela manj kot sto ljudi. Tim Marovt je moral opustiti načrte in upanje, da bo postal alpski smučar. Vendar ni obupal, s trdno voljo in trudom se je postavil na noge in celo postal maratonec. In ne le to: postaja tudi odličen motivator in inovator. Z njim se je pogovarjal novinar športnega uredništva Boštjan Ogris.
Šport pogosto ponuja izjemne spektakle in velike zvezdnike. A najbolj navdihujoče zgodbe se velikokrat rojevajo daleč od soja žarometov. To so zgodbe športnikov, ki se spopadajo s hudimi poškodbami. Med njimi je tudi Tim Marovt, ki je zaradi poškodbe hrbtenice med surfanjem pri 12 letih pristal na invalidskem vozičku. Deskarska mielopatija je doslej na svetu prizadela manj kot sto ljudi. Tim Marovt je moral opustiti načrte in upanje, da bo postal alpski smučar. Vendar ni obupal, s trdno voljo in trudom se je postavil na noge in celo postal maratonec. In ne le to: postaja tudi odličen motivator in inovator. Z njim se je pogovarjal novinar športnega uredništva Boštjan Ogris.
Grad Bizeljsko, ki se že od začetka 15. stoletja mogočno dviga nad vinorodnimi griči te nekoliko odmaknjene pokrajine, že dolga leta žalostno propada. Že prej je potreboval celovito obnovo, potres v Petrinji na Hrvaškem pred petimi leti pa je v grajskih zidovih povzročil dodatne razpoke. Tudi kapela z začetka 17. stoletja propada. Kdo je kriv za to? Edini stanovalec gradu, ki tu prebiva že 50 let, s prstom kaže na državo, ta pa nanj. Ta kulturni spomenik državnega pomena je sicer v lasti države, upravlja pa ga ministrstvo za kulturo. Alenka Frantar.
Grad Bizeljsko, ki se že od začetka 15. stoletja mogočno dviga nad vinorodnimi griči te nekoliko odmaknjene pokrajine, že dolga leta žalostno propada. Že prej je potreboval celovito obnovo, potres v Petrinji na Hrvaškem pred petimi leti pa je v grajskih zidovih povzročil dodatne razpoke. Tudi kapela z začetka 17. stoletja propada. Kdo je kriv za to? Edini stanovalec gradu, ki tu prebiva že 50 let, s prstom kaže na državo, ta pa nanj. Ta kulturni spomenik državnega pomena je sicer v lasti države, upravlja pa ga ministrstvo za kulturo. Alenka Frantar.
Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto zboli več kot 1500 žensk in nekaj moških. Rožnati oktober pa je tudi mesec poguma, ko zgodbe žensk, ki so prebolele raka, slišimo nekoliko glasneje. Še vedno pa se premalo govori o sprejemanju svojega telesa po bolezni. Zato je delo dveh umetnic, ki ju predstavljamo v naslednjem prispevku, še toliko bolj pomembno. To sta kiparka, ki ustvarja odlitke prsi in brazgotin žensk, ki so prebolele raka, ter tetovatorka, ki ženskam s tehniko 3D tetovira prsne bradavice, da si povrnejo samozavest in občutek ženskosti. Nina Mrzlikar.
Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto zboli več kot 1500 žensk in nekaj moških. Rožnati oktober pa je tudi mesec poguma, ko zgodbe žensk, ki so prebolele raka, slišimo nekoliko glasneje. Še vedno pa se premalo govori o sprejemanju svojega telesa po bolezni. Zato je delo dveh umetnic, ki ju predstavljamo v naslednjem prispevku, še toliko bolj pomembno. To sta kiparka, ki ustvarja odlitke prsi in brazgotin žensk, ki so prebolele raka, ter tetovatorka, ki ženskam s tehniko 3D tetovira prsne bradavice, da si povrnejo samozavest in občutek ženskosti. Nina Mrzlikar.
Zelo naraščajo duševne stiske mladih, ki so zaradi družbenih omrežij pod ogromnim pritiskom nerealnih pričakovanj. Da so mladi vse bolj črnogledi in zaskrbljeni, kažejo tudi izsledki zadnje raziskave med srednješolci in študenti. Kaj se dogaja z mladimi, da vedno pogosteje poročajo, da so, kot pravijo, v »depri«? Kako jim pomagati, kako ublažiti stiske? Kako naj verjamejo, da je državi res mar zanje glede na izjemno dolge čakalne vrste pred vrati psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov? Novinarka Anja Nab Huš.
Zelo naraščajo duševne stiske mladih, ki so zaradi družbenih omrežij pod ogromnim pritiskom nerealnih pričakovanj. Da so mladi vse bolj črnogledi in zaskrbljeni, kažejo tudi izsledki zadnje raziskave med srednješolci in študenti. Kaj se dogaja z mladimi, da vedno pogosteje poročajo, da so, kot pravijo, v »depri«? Kako jim pomagati, kako ublažiti stiske? Kako naj verjamejo, da je državi res mar zanje glede na izjemno dolge čakalne vrste pred vrati psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov? Novinarka Anja Nab Huš.
Koliko je v Sloveniji starostnikov, ki živijo sami in se kljub življenju v slabih razmerah oklepajo svojega doma, ne ve nihče. Zagotovo starostnica v prispevku Enise Brizani ni edina, je pa ena redkih, ki ji je nasproti stopila mlada podjetnica in ji ponudila pomoč. Če bi radi pomagali, lahko še en mesec, do 20. novembra, pošljete SMS DOM5 ali DOM10 na številko 1919 in za gospo Renato Uršulo Roštohar darujete 5 oziroma 10 evrov. A1, Telekom Slovenije, Telemach in T-2 se v celoti odpovedujejo prihodkom iz naslova dohodnih in odhodnih SMS sporočil. Sredstva za ureditev notranjosti hiše starostnici, ki najbolj potrebuje kopalnico, bo Območno združenje Rdečega križa Brežice zbiralo tudi na računu SI56 0237 3001 0819 504, sklic SI 760500-44, namen: za Renato.
Koliko je v Sloveniji starostnikov, ki živijo sami in se kljub življenju v slabih razmerah oklepajo svojega doma, ne ve nihče. Zagotovo starostnica v prispevku Enise Brizani ni edina, je pa ena redkih, ki ji je nasproti stopila mlada podjetnica in ji ponudila pomoč. Če bi radi pomagali, lahko še en mesec, do 20. novembra, pošljete SMS DOM5 ali DOM10 na številko 1919 in za gospo Renato Uršulo Roštohar darujete 5 oziroma 10 evrov. A1, Telekom Slovenije, Telemach in T-2 se v celoti odpovedujejo prihodkom iz naslova dohodnih in odhodnih SMS sporočil. Sredstva za ureditev notranjosti hiše starostnici, ki najbolj potrebuje kopalnico, bo Območno združenje Rdečega križa Brežice zbiralo tudi na računu SI56 0237 3001 0819 504, sklic SI 760500-44, namen: za Renato.
Po odmevnem prispevku Divja Pokljuka, ki ste si ga lahko ogledali v Tedniku konec avgusta in je požel ogromno komentarjev, tudi zelo negativnih in žaljivih glede pravil in nalog nadzornikov v Triglavskem narodnem parku, smo preverili, kakšno ureditev imajo v sosednji Avstriji. Jelena Aščić se je z ekipo odpravila v Narodni park Visoke Ture in se pozanimali, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kako je s parkiranjem, kolesarjenjem, nabiranjem gob in zelišč. V kolikšni meri obiskovalci upoštevajo pravila in kako visoke so kazni, če jih ne?
Po odmevnem prispevku Divja Pokljuka, ki ste si ga lahko ogledali v Tedniku konec avgusta in je požel ogromno komentarjev, tudi zelo negativnih in žaljivih glede pravil in nalog nadzornikov v Triglavskem narodnem parku, smo preverili, kakšno ureditev imajo v sosednji Avstriji. Jelena Aščić se je z ekipo odpravila v Narodni park Visoke Ture in se pozanimali, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kako je s parkiranjem, kolesarjenjem, nabiranjem gob in zelišč. V kolikšni meri obiskovalci upoštevajo pravila in kako visoke so kazni, če jih ne?
V naslednjem prispevku pa pretresljiv in vendar navdihujoč pogovor s starši tragično preminulega 8-letnega Adama, ki so se odločili za darovanje njegovih organov in tako pomagali preživeti drugim otrokom. Naša prekmurska dopisnica Cirila Sever je obiskala tudi Alenko Husar, ki od leta 2009 živi s presajenim srcem. V Slovenija-transplantu ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv poudarjajo, kako pomembno je, da se opredelimo, ali želimo biti darovalci. Če se zgodi najhujše, s tem svojcem olajšamo težko odločitev v najhujših trenutkih. Z darovanjem nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti. En darovalec lahko s svojimi organi reši življenje ali pa izjemno izboljša kvaliteto življenja 9 ljudem.
V naslednjem prispevku pa pretresljiv in vendar navdihujoč pogovor s starši tragično preminulega 8-letnega Adama, ki so se odločili za darovanje njegovih organov in tako pomagali preživeti drugim otrokom. Naša prekmurska dopisnica Cirila Sever je obiskala tudi Alenko Husar, ki od leta 2009 živi s presajenim srcem. V Slovenija-transplantu ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv poudarjajo, kako pomembno je, da se opredelimo, ali želimo biti darovalci. Če se zgodi najhujše, s tem svojcem olajšamo težko odločitev v najhujših trenutkih. Z darovanjem nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti. En darovalec lahko s svojimi organi reši življenje ali pa izjemno izboljša kvaliteto življenja 9 ljudem.
Po štirih letih od izginotja takrat 10-letne Julije Pogačar se je prvič javno oglasila njena mama Melisa Smrekar, ki jo je odpeljala neznano kam. Julijin oče Peter Pogačar si je ves čas prizadeval najti hčer, a neuspešno. Kot je pred časom povedal tudi v naši oddaji, je prepričan, da je njegova nekdanja partnerica pri pobegu sledila navodilom duhovne učiteljice, ki se je poimenovala Lana Praner z Gospodi. Ta je po objavi prispevka v Tedniku o tem primeru naši redakciji poslala zahtevo, da ji moramo plačati pol milijona evrov odškodnine. Njeno vpletenost v izginotje je zdaj v pismu zanikala tudi Melisa Smrekar, za katero je sicer izdana mednarodna tiralica. Anka Pirš.
Po štirih letih od izginotja takrat 10-letne Julije Pogačar se je prvič javno oglasila njena mama Melisa Smrekar, ki jo je odpeljala neznano kam. Julijin oče Peter Pogačar si je ves čas prizadeval najti hčer, a neuspešno. Kot je pred časom povedal tudi v naši oddaji, je prepričan, da je njegova nekdanja partnerica pri pobegu sledila navodilom duhovne učiteljice, ki se je poimenovala Lana Praner z Gospodi. Ta je po objavi prispevka v Tedniku o tem primeru naši redakciji poslala zahtevo, da ji moramo plačati pol milijona evrov odškodnine. Njeno vpletenost v izginotje je zdaj v pismu zanikala tudi Melisa Smrekar, za katero je sicer izdana mednarodna tiralica. Anka Pirš.
Odrekanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Za uporaben javni potniški promet. Roka pomoči za Petrinjo. Boj za slovenstvo. Idilične Police.
Odrekanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Za uporaben javni potniški promet. Roka pomoči za Petrinjo. Boj za slovenstvo. Idilične Police.
Ob koncu še pogled v preteklost. Leta 1975 se je snemalna ekipa Televizije Ljubljana odpravila v vas Police pri Cerknem. Prikazali so življenje štiridesetih prebivalcev odročnega zaselka, ki so si želeli urejene ceste, da bi lahko prišli v dolino še kako drugače kot peš. Po petdesetih letih so se naši novinarji spet odpravili tja. Cesta do Polic je zdaj asfaltirana, a kljub temu tam živi polovico manj ljudi. Vendar so, kot pravijo, srečni, svojega koščka tihega raja ne bi zamenjali za hrup v dolini. Obiskala sta jih novinarka Erika Pečnik Ladika in snemalec Mitja Maček.
Ob koncu še pogled v preteklost. Leta 1975 se je snemalna ekipa Televizije Ljubljana odpravila v vas Police pri Cerknem. Prikazali so življenje štiridesetih prebivalcev odročnega zaselka, ki so si želeli urejene ceste, da bi lahko prišli v dolino še kako drugače kot peš. Po petdesetih letih so se naši novinarji spet odpravili tja. Cesta do Polic je zdaj asfaltirana, a kljub temu tam živi polovico manj ljudi. Vendar so, kot pravijo, srečni, svojega koščka tihega raja ne bi zamenjali za hrup v dolini. Obiskala sta jih novinarka Erika Pečnik Ladika in snemalec Mitja Maček.
Koroške Slovence še vedno razburja nedavna policijska racija na antifašističnem taboru pri Peršmanovem muzeju nad Železno Kaplo. Upravičeno se sprašujejo, ali se je vzdušje na avstrijskem Koroškem res toliko izboljšalo, kot se je zdelo v zadnjih letih. Kakšno je torej danes njihovo življenje v dvojezičnih občinah, se še vedno spopadajo s pritiski in nestrpnostjo? Prispevek naše dopisnice iz zamejstva Petre Kos Gnamuš.
Koroške Slovence še vedno razburja nedavna policijska racija na antifašističnem taboru pri Peršmanovem muzeju nad Železno Kaplo. Upravičeno se sprašujejo, ali se je vzdušje na avstrijskem Koroškem res toliko izboljšalo, kot se je zdelo v zadnjih letih. Kakšno je torej danes njihovo življenje v dvojezičnih občinah, se še vedno spopadajo s pritiski in nestrpnostjo? Prispevek naše dopisnice iz zamejstva Petre Kos Gnamuš.
Mesto Petrinja na Hrvaškem je bilo v zadnjih desetletjih dvakrat povsem v ruševinah. Najprej leta 1991, ko je državo zajela vojna vihra, in še enkrat decembra 2020, ko je potres mesto zravnal z zemljo in znova kruto zarezal v življenja domačinov. Umrlo je sedem ljudi, ranjenih jih je bilo 26. Zdaj Petrinja vendarle dobiva novo podobo: obnavljajo zgradbe, gradijo nove, tudi stanovanja za mlade družine. V objektu nekdanje mesne industrije Gavrilović pa je vzniknil nov center za mlade. Tudi s pomočjo vseh vas, ki ste sodelovali v humanitarni akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Radiotelevizija Slovenije. Center je obiskala Tadeja Anžlovar.
Mesto Petrinja na Hrvaškem je bilo v zadnjih desetletjih dvakrat povsem v ruševinah. Najprej leta 1991, ko je državo zajela vojna vihra, in še enkrat decembra 2020, ko je potres mesto zravnal z zemljo in znova kruto zarezal v življenja domačinov. Umrlo je sedem ljudi, ranjenih jih je bilo 26. Zdaj Petrinja vendarle dobiva novo podobo: obnavljajo zgradbe, gradijo nove, tudi stanovanja za mlade družine. V objektu nekdanje mesne industrije Gavrilović pa je vzniknil nov center za mlade. Tudi s pomočjo vseh vas, ki ste sodelovali v humanitarni akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Radiotelevizija Slovenije. Center je obiskala Tadeja Anžlovar.
Cene vozovnic so vse višje, zamude pa vse večje, vozni redi so neusklajeni, vozniki utrujeni in podplačani, opozarjajo uporabniki javnega potniškega prometa po vsej državi. Njihova jeza narašča, zato so se začeli združevati v razne iniciative, med bolj glasnimi je Fronta za dostojen potniški promet. A nezadovoljstva potnikov na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa očitno ne zaznavajo. Ta družba je bila ustanovljena pred tremi leti z namenom, da bi uredila razmere v javnem potniškem prometu in zdaj trdi, da je to tudi storila. Kako je v resnici, je preverila Eva Lipovšek.
Cene vozovnic so vse višje, zamude pa vse večje, vozni redi so neusklajeni, vozniki utrujeni in podplačani, opozarjajo uporabniki javnega potniškega prometa po vsej državi. Njihova jeza narašča, zato so se začeli združevati v razne iniciative, med bolj glasnimi je Fronta za dostojen potniški promet. A nezadovoljstva potnikov na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa očitno ne zaznavajo. Ta družba je bila ustanovljena pred tremi leti z namenom, da bi uredila razmere v javnem potniškem prometu in zdaj trdi, da je to tudi storila. Kako je v resnici, je preverila Eva Lipovšek.
Zdraviliško zdravljenje postaja vse bolj nedostopno. V zadnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil petino vlog za zdravilišče. Med zavrnjenimi bolniki sta tudi sogovornici iz naslednjega prispevka, ki so jima zdravniki po poškodbi kolena svetovali zdraviliško zdravljenje, vendar so pri ZZZS-ju ocenili, da do njega nista upravičeni. In takih bolnikov je še veliko – nekateri si sami plačajo terapije, tisti, ki tega ne zmorejo, trpijo bolečine in omejeno gibljivost. Kje se zatakne – pri pravilih, pri zdravnikih ali pri denarju? Novinarka Anka Pirš.
Zdraviliško zdravljenje postaja vse bolj nedostopno. V zadnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil petino vlog za zdravilišče. Med zavrnjenimi bolniki sta tudi sogovornici iz naslednjega prispevka, ki so jima zdravniki po poškodbi kolena svetovali zdraviliško zdravljenje, vendar so pri ZZZS-ju ocenili, da do njega nista upravičeni. In takih bolnikov je še veliko – nekateri si sami plačajo terapije, tisti, ki tega ne zmorejo, trpijo bolečine in omejeno gibljivost. Kje se zatakne – pri pravilih, pri zdravnikih ali pri denarju? Novinarka Anka Pirš.
Skupina Mi2 je v soboto z velikim koncertom v Stožicah zaznamovala 30 let ustvarjanja. V treh desetletjih je skupina prijateljev iz majhnega podeželskega kraja zrasla v enega izmed največjih slovenskih rock bendov. Paleta njihovih pesmi je pisana: od zabavljaštva in samoironije, ljubezni, do boleče družbene kritike. In po več desetletjih večina njihovih pesmi ostaja enako aktualnih kot takrat, ko so bile napisane. S člani skupine se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Skupina Mi2 je v soboto z velikim koncertom v Stožicah zaznamovala 30 let ustvarjanja. V treh desetletjih je skupina prijateljev iz majhnega podeželskega kraja zrasla v enega izmed največjih slovenskih rock bendov. Paleta njihovih pesmi je pisana: od zabavljaštva in samoironije, ljubezni, do boleče družbene kritike. In po več desetletjih večina njihovih pesmi ostaja enako aktualnih kot takrat, ko so bile napisane. S člani skupine se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
V naši naslednji zgodbi smo preverili, zakaj še vedno ni popravkov Zakona o socialnem varstvu. Zakaj država še vedno pušča na cedilu starše otrok s posebnimi potrebami? Te družine namreč še vedno nimajo ustrezne pomoči na domu, ki jim jo je obljubila celo predsednica Državnega zbora. V strahu pa je tudi okoli tisoč uporabnikov stanovanjskih enot, ki po napovedani deložaciji enote Doma na Krasu še vedno čakajo na sistemske ukrepe, ki bi jim prinesli bivanjsko varnost. Tudi glede tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost že spomladi obljubljalo zakonske rešitve. Eva Lipovšek.
V naši naslednji zgodbi smo preverili, zakaj še vedno ni popravkov Zakona o socialnem varstvu. Zakaj država še vedno pušča na cedilu starše otrok s posebnimi potrebami? Te družine namreč še vedno nimajo ustrezne pomoči na domu, ki jim jo je obljubila celo predsednica Državnega zbora. V strahu pa je tudi okoli tisoč uporabnikov stanovanjskih enot, ki po napovedani deložaciji enote Doma na Krasu še vedno čakajo na sistemske ukrepe, ki bi jim prinesli bivanjsko varnost. Tudi glede tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost že spomladi obljubljalo zakonske rešitve. Eva Lipovšek.
Grozljive slike shiranih, ranjenih, mrtvih otrok že dve leti prihajajo iz Gaze. Dom je izgubilo tudi ogromno ukrajinskih otrok – med begunci iz te države jih je skoraj dva milijona. Otrokom, ki so jih prizadele vojne, je svoje delovanje po upokojitvi posvetila Anica Mikuš Kos. Humanitarka in otroška psihiatrinja je tudi poklicno pot posvetila duševnim stiskam otrok. Z njo se je pogovarjala Anja Nab Huš.
Grozljive slike shiranih, ranjenih, mrtvih otrok že dve leti prihajajo iz Gaze. Dom je izgubilo tudi ogromno ukrajinskih otrok – med begunci iz te države jih je skoraj dva milijona. Otrokom, ki so jih prizadele vojne, je svoje delovanje po upokojitvi posvetila Anica Mikuš Kos. Humanitarka in otroška psihiatrinja je tudi poklicno pot posvetila duševnim stiskam otrok. Z njo se je pogovarjala Anja Nab Huš.
Avtomobili, kolesa, skiroji - vedno več prevoznih sredstev je na električni pogon. A elektrificirana mobilnost prinaša tudi nova tveganja. Eno večjih so vžigi baterij, ki ne gorijo kot bencin. Tudi baterije pametnih telefonov in prenosnih računalnikov so lahko nevarne. Večino polnimo doma, pogosto ponoči, pri tem pa se ne zavedamo, kako hitro lahko v njih zagori litij-ionska baterija. Kaj sproži vžig, kako poteka gašenje in kaj lahko naredimo sami za večjo varnost? Strokovnjaki so prvič v Sloveniji izvedli nadzorovan vžig in gašenje požara električnega avtomobila. Nina Mrzlikar.
Avtomobili, kolesa, skiroji - vedno več prevoznih sredstev je na električni pogon. A elektrificirana mobilnost prinaša tudi nova tveganja. Eno večjih so vžigi baterij, ki ne gorijo kot bencin. Tudi baterije pametnih telefonov in prenosnih računalnikov so lahko nevarne. Večino polnimo doma, pogosto ponoči, pri tem pa se ne zavedamo, kako hitro lahko v njih zagori litij-ionska baterija. Kaj sproži vžig, kako poteka gašenje in kaj lahko naredimo sami za večjo varnost? Strokovnjaki so prvič v Sloveniji izvedli nadzorovan vžig in gašenje požara električnega avtomobila. Nina Mrzlikar.
V slovenski podružnici nemškega podjetja Schäfer naj bi v obdobju od leta 2014 do 2020 prišlo do množičnega oškodovanja delavcev. Sistematično ponarejanje dokumentov, potrebnih za delo v tujini, oškodovanje pri plačah in dodatkih. Vse to podjetju očita 45 nekdanjih zaposlenih. Njihova odvetnica je nad odzivom našega pravnega in inšpekcijskega sistema zgrožena: oškodovanja delavcev namreč ni ugotovil nihče. V podjetju iz Maribora zagotavljajo, da nepravilnosti ni bilo. Janez Krušič.
V slovenski podružnici nemškega podjetja Schäfer naj bi v obdobju od leta 2014 do 2020 prišlo do množičnega oškodovanja delavcev. Sistematično ponarejanje dokumentov, potrebnih za delo v tujini, oškodovanje pri plačah in dodatkih. Vse to podjetju očita 45 nekdanjih zaposlenih. Njihova odvetnica je nad odzivom našega pravnega in inšpekcijskega sistema zgrožena: oškodovanja delavcev namreč ni ugotovil nihče. V podjetju iz Maribora zagotavljajo, da nepravilnosti ni bilo. Janez Krušič.
Podjetje Elan v teh dneh praznuje 80 let. Njegovi začetki segajo v leto 1945, ko je Rudi Finžgar v Begunjah na Gorenjskem odprl delavnico, kjer so izdelovali in popravljali smuči. Največji razcvet je Elan doživel v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta mu svetovno slavo prinesla alpska smučarja Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. A uspehi so se leta 1990 stopili kot spomladanski sneg; podjetje je končalo v stečaju, ki je trajal kar 20 let. Danes je Elan v lasti finskega sklada KJK in zdi se, da je kljub izgubi v lanskem letu v dobri formi. Alenka Frantar.
Podjetje Elan v teh dneh praznuje 80 let. Njegovi začetki segajo v leto 1945, ko je Rudi Finžgar v Begunjah na Gorenjskem odprl delavnico, kjer so izdelovali in popravljali smuči. Največji razcvet je Elan doživel v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta mu svetovno slavo prinesla alpska smučarja Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. A uspehi so se leta 1990 stopili kot spomladanski sneg; podjetje je končalo v stečaju, ki je trajal kar 20 let. Danes je Elan v lasti finskega sklada KJK in zdi se, da je kljub izgubi v lanskem letu v dobri formi. Alenka Frantar.
Tovarna čokolade Gorenjka po več kot 100 letih od ustanovitve prehaja v roke bosanskega poslovneža, pred 10 leti so jo že prodali hrvaški Podravki. A ta znana tovarna čokolade iz Lesc, ki jo je davnega leta 1922 ustanovil zamejski Slovenec Adolf Zavrtanik, je v preteklosti že doživela številne pretrese. Preživela je 2. svetovno vojno, nacionalizacijo, osamosvojitev. Bo preživela tudi že drugo prodajo tujcem? O grenki usodi Gorenjke in filmski zgodbi njenega ustanovitelja smo se pogovarjali z njegovo vnukinjo Biserko Mandelc Mertelj.
Tovarna čokolade Gorenjka po več kot 100 letih od ustanovitve prehaja v roke bosanskega poslovneža, pred 10 leti so jo že prodali hrvaški Podravki. A ta znana tovarna čokolade iz Lesc, ki jo je davnega leta 1922 ustanovil zamejski Slovenec Adolf Zavrtanik, je v preteklosti že doživela številne pretrese. Preživela je 2. svetovno vojno, nacionalizacijo, osamosvojitev. Bo preživela tudi že drugo prodajo tujcem? O grenki usodi Gorenjke in filmski zgodbi njenega ustanovitelja smo se pogovarjali z njegovo vnukinjo Biserko Mandelc Mertelj.
Slovenija je julija letos uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta odločitev je sprožila različne odzive; veliko odobravanja, pa tudi veliko pomislekov. Nasprotniki pravice do samostojne izbire so začeli zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu. Kako pa se svojci umirajočih spopadajo s to težko preizkušnjo? Pogovarjali smo se s starši in dolgoletnim partnerjem opernega pevca Ambroža Bajca Lapajneta, ki se je marca lani po težki bolezni odločil za evtanazijo. Ta je na Nizozemskem uzakonjena že od leta 2002. Kako težko je sprejeti neozdravljivo bolezen bližnjega in njegovo dokončno odločitev? Anka Pirš.
Slovenija je julija letos uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta odločitev je sprožila različne odzive; veliko odobravanja, pa tudi veliko pomislekov. Nasprotniki pravice do samostojne izbire so začeli zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu. Kako pa se svojci umirajočih spopadajo s to težko preizkušnjo? Pogovarjali smo se s starši in dolgoletnim partnerjem opernega pevca Ambroža Bajca Lapajneta, ki se je marca lani po težki bolezni odločil za evtanazijo. Ta je na Nizozemskem uzakonjena že od leta 2002. Kako težko je sprejeti neozdravljivo bolezen bližnjega in njegovo dokončno odločitev? Anka Pirš.
Nova razkritja: domači delavci potrdili besede indijskih delavcev o nevzdržnih delovnih razmerah v podjetju družine Bobnar. Na nas so se obrnili obupani prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zvonjenje cerkvenih zvonov preglasno in da tako ne morejo več živeti. Kdo ima glavno besedo pri dodelitvi osebne asistence? Zakaj jo nekateri dobijo, drugi ne? Kakšna je pri tem vloga Inštituta za socialno varstvo?
Nova razkritja: domači delavci potrdili besede indijskih delavcev o nevzdržnih delovnih razmerah v podjetju družine Bobnar. Na nas so se obrnili obupani prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zvonjenje cerkvenih zvonov preglasno in da tako ne morejo več živeti. Kdo ima glavno besedo pri dodelitvi osebne asistence? Zakaj jo nekateri dobijo, drugi ne? Kakšna je pri tem vloga Inštituta za socialno varstvo?
Osemletni Jaka Škof ima redko bolezen Dušenovo mišično distrofijo. To je živčno-mišična bolezen, za katero je značilno hitro propadanje mišic, tako skeletnih kot tudi srčne mišice. Edina rešitev je zelo drago zdravilo, ki pa je na voljo samo v Združenih državah Amerike, zato Jaka ni upravičen do zdravila prek zdravstvene zavarovalnice. Novinarka Barbara Renčof.
Osemletni Jaka Škof ima redko bolezen Dušenovo mišično distrofijo. To je živčno-mišična bolezen, za katero je značilno hitro propadanje mišic, tako skeletnih kot tudi srčne mišice. Edina rešitev je zelo drago zdravilo, ki pa je na voljo samo v Združenih državah Amerike, zato Jaka ni upravičen do zdravila prek zdravstvene zavarovalnice. Novinarka Barbara Renčof.
“Če Slovenija ne bi privolila v izmenjavo, bi bili številni nedolžni novinarji in disidenti še vedno v zaporu,” trdita avtorja knjige Izmenjava: Tajna zgodovina nove hladne vojne. V njej Drew Hinshaw in Joe Parkinson razkrivata podrobnosti nedavne največje izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, do katere je prišlo tudi po zaslugi uspehov in naporov slovenske obveščevalne službe Sove. Preiskovalna novinarja pišeta tudi, kaj je Sovi pomagalo razkriti identiteto ruskih vohunov z lažno identiteto. Novinar Vid Babič.
“Če Slovenija ne bi privolila v izmenjavo, bi bili številni nedolžni novinarji in disidenti še vedno v zaporu,” trdita avtorja knjige Izmenjava: Tajna zgodovina nove hladne vojne. V njej Drew Hinshaw in Joe Parkinson razkrivata podrobnosti nedavne največje izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, do katere je prišlo tudi po zaslugi uspehov in naporov slovenske obveščevalne službe Sove. Preiskovalna novinarja pišeta tudi, kaj je Sovi pomagalo razkriti identiteto ruskih vohunov z lažno identiteto. Novinar Vid Babič.
Julija smo v Tedniku objavili prispevek o težavah ljudi, ki bi potrebovali osebno asistenco, a je ne dobijo. Po objavi prispevka se je oglasilo še več invalidov z različnimi omejitvami, ki jih je komisija Inštituta za socialno varstvo večkrat zavrnila. Odzvali so se tudi v inštitutu in nam poslali pritožbo, da smo njihovo delovanje prikazali v negativni luči in da navedbe v prispevku ne držijo, saj da odločbe o dodelitvi osebne asistence izdajajo centri za socialno delo. Vendar pa centri za socialno delo, kot ugotavlja novinarka Alenka Frantar, v odločbo le zapišejo odločitev inštituta.
Julija smo v Tedniku objavili prispevek o težavah ljudi, ki bi potrebovali osebno asistenco, a je ne dobijo. Po objavi prispevka se je oglasilo še več invalidov z različnimi omejitvami, ki jih je komisija Inštituta za socialno varstvo večkrat zavrnila. Odzvali so se tudi v inštitutu in nam poslali pritožbo, da smo njihovo delovanje prikazali v negativni luči in da navedbe v prispevku ne držijo, saj da odločbe o dodelitvi osebne asistence izdajajo centri za socialno delo. Vendar pa centri za socialno delo, kot ugotavlja novinarka Alenka Frantar, v odločbo le zapišejo odločitev inštituta.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Potem ko smo pred kratkim v naši oddaji razkrili izkoriščanje indijskih delavcev pri delu na kmetiji Bobnar, so se nam oglasili slovenski delavci in opisali, v kako težkih razmerah delajo v enem izmed podjetij družine Bobnar. Kričanje, poniževanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije naj bi bili v tem podjetju na dnevnem redu. K javnemu razkritju dogajanja jih je, kot so povedali novinarki Anki Pirš, napeljal prav pogum delavcev iz Indije, ki so se po pomoč obrnili na predsednico države.
Potem ko smo pred kratkim v naši oddaji razkrili izkoriščanje indijskih delavcev pri delu na kmetiji Bobnar, so se nam oglasili slovenski delavci in opisali, v kako težkih razmerah delajo v enem izmed podjetij družine Bobnar. Kričanje, poniževanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije naj bi bili v tem podjetju na dnevnem redu. K javnemu razkritju dogajanja jih je, kot so povedali novinarki Anki Pirš, napeljal prav pogum delavcev iz Indije, ki so se po pomoč obrnili na predsednico države.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Za konec pa še nadaljevanje pohoda naše ekipe po planinah pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem. Od konca maja do začetka oktobra tam pasejo živino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. A živine je žal vse manj in mnoge planine, predvsem tiste s težjim dostopom, so opustili. Na eni izmed planin se je naša ekipa srečala tudi z jamarji, saj je pod stenami Tolminskega Migovca najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na planini Pretovč pa si je ogledala več kot sto let star zvezek Pašenskega društva Merzli vrh. Novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Za konec pa še nadaljevanje pohoda naše ekipe po planinah pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem. Od konca maja do začetka oktobra tam pasejo živino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. A živine je žal vse manj in mnoge planine, predvsem tiste s težjim dostopom, so opustili. Na eni izmed planin se je naša ekipa srečala tudi z jamarji, saj je pod stenami Tolminskega Migovca najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na planini Pretovč pa si je ogledala več kot sto let star zvezek Pašenskega društva Merzli vrh. Novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Letenje po nebu kot ptica z lastnimi krili s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro je v zadnjih letih s pomočjo posebnih aerodinamičnih letalnih oblek postala ena izmed bolj vznemirljivih disciplin v svetu ekstremnih športov. Gre za kombinacijo padalstva, skokov BASE s trdnih površin kot so skale, letala, nebotičniki ali mostovi, ter letalstva. Eden od pionirjev takih skokov pri nas je Edo Senica, skakalec z gora, ki preizkuša in razvija letalne obleke. Te danes ljudem omogočajo letenje več kilometrov daleč, pri ustreznem zaletu pa celo dvige za več metrov, preden odprejo padalo in varno pristanejo. Novinarka Nina Mrzlikar.
Letenje po nebu kot ptica z lastnimi krili s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro je v zadnjih letih s pomočjo posebnih aerodinamičnih letalnih oblek postala ena izmed bolj vznemirljivih disciplin v svetu ekstremnih športov. Gre za kombinacijo padalstva, skokov BASE s trdnih površin kot so skale, letala, nebotičniki ali mostovi, ter letalstva. Eden od pionirjev takih skokov pri nas je Edo Senica, skakalec z gora, ki preizkuša in razvija letalne obleke. Te danes ljudem omogočajo letenje več kilometrov daleč, pri ustreznem zaletu pa celo dvige za več metrov, preden odprejo padalo in varno pristanejo. Novinarka Nina Mrzlikar.
V polnem teku je tudi trgatev, začela se je bolj zgodaj kot običajno. Po dveh količinsko izjemno slabih letnikih se letos napoveduje boljši pridelek, ki pa bo še vedno za vsaj 15 odstotkov manjši od povprečnega. Slovenija obsega več kot 24 tisoč hektarjev vinogradov, od tega jih je dve tretjini posajenih na zahtevnih strmih legah. Vinogradniki gojijo kar 60 različnih sort vinske trte, letno pridelajo med 800 in 900 tisoč hektolitrov vina. Smo pa v zadnjih 15-ih letih izgubili dobrih 15 odstotkov vinogradniških površin. Mojca Dumačič je obiskala največjo vinogradniško družino med več kot tristo zadružniki v Goriških Brdih.
V polnem teku je tudi trgatev, začela se je bolj zgodaj kot običajno. Po dveh količinsko izjemno slabih letnikih se letos napoveduje boljši pridelek, ki pa bo še vedno za vsaj 15 odstotkov manjši od povprečnega. Slovenija obsega več kot 24 tisoč hektarjev vinogradov, od tega jih je dve tretjini posajenih na zahtevnih strmih legah. Vinogradniki gojijo kar 60 različnih sort vinske trte, letno pridelajo med 800 in 900 tisoč hektolitrov vina. Smo pa v zadnjih 15-ih letih izgubili dobrih 15 odstotkov vinogradniških površin. Mojca Dumačič je obiskala največjo vinogradniško družino med več kot tristo zadružniki v Goriških Brdih.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
V Posočju je živih le še 14 planin, na katerih poleti pasejo živino in izdelujejo sir ter skuto. A mnoge se v zadnjih desetletjih zaraščajo, predvsem težje dostopne so opustili. Na Tolminskih planinah pasejo od konca maja pa vse do začetka oktobra, ko bodo živino spet gnali v dolino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. Na planine pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem sta se podala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
V Posočju je živih le še 14 planin, na katerih poleti pasejo živino in izdelujejo sir ter skuto. A mnoge se v zadnjih desetletjih zaraščajo, predvsem težje dostopne so opustili. Na Tolminskih planinah pasejo od konca maja pa vse do začetka oktobra, ko bodo živino spet gnali v dolino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. Na planine pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem sta se podala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Smo kaj bliže zdravilu za demenco? Z njo v Sloveniji živi približno 47 tisoč ljudi, do leta 2050 se bo to število skoraj potrojilo. Upanje prinašata novi zdravili, prvi, ki vplivata na proces razvoja Alzheimerjeve bolezni. Svojce dementnih sicer v tem trenutku najbolj jezi nedelovanje sistema dolgotrajne oskrbe in pomanjkanje kadra v domovih za starejše. Tudi zato so tamkajšnji zaposleni primorani iskati inovativne rešitve. V metliškem je svoj prostor našel odsluženi avtobus za prav posebna potovanja. Eva Lipovšek.
Smo kaj bliže zdravilu za demenco? Z njo v Sloveniji živi približno 47 tisoč ljudi, do leta 2050 se bo to število skoraj potrojilo. Upanje prinašata novi zdravili, prvi, ki vplivata na proces razvoja Alzheimerjeve bolezni. Svojce dementnih sicer v tem trenutku najbolj jezi nedelovanje sistema dolgotrajne oskrbe in pomanjkanje kadra v domovih za starejše. Tudi zato so tamkajšnji zaposleni primorani iskati inovativne rešitve. V metliškem je svoj prostor našel odsluženi avtobus za prav posebna potovanja. Eva Lipovšek.
Letos je pri nas gnezdilo rekordno število parov bele štorklje, iz gnezd pa je poletelo tudi rekordno število mladičev. Elegantne ptice, nekoč značilne zgolj za Prekmurje, zdaj lahko občudujejo tudi na zahodu Slovenije in ponekod so nanje močno navezani. Da je štorklja zavarovana živalska vrsta, pa nas je opomnil primer streljanja nanjo v Slovenski Bistrici. Ptica je zaradi poškodb poginila. Anja Nab Huš.
Letos je pri nas gnezdilo rekordno število parov bele štorklje, iz gnezd pa je poletelo tudi rekordno število mladičev. Elegantne ptice, nekoč značilne zgolj za Prekmurje, zdaj lahko občudujejo tudi na zahodu Slovenije in ponekod so nanje močno navezani. Da je štorklja zavarovana živalska vrsta, pa nas je opomnil primer streljanja nanjo v Slovenski Bistrici. Ptica je zaradi poškodb poginila. Anja Nab Huš.
Težave na trgu dela bodo verjetno tudi tema bližajočih se parlamentarnih volitev. Politične stranke se že pripravljajo na boj za poslanske sedeže, pilijo programe in strategijo, utrjujejo ali menjujejo vodstva. Od leta 2000 je bila del te napete politične igre tudi Ljudmila Novak, poslanka, županja, predsednica Nove Slovenije, ki se je po 25-ih letih aktivne politične kariere upokojila. Za Tednik je z Jeleno Aščić spregovorila o tem, kako zdaj gleda na prehojeno pot, odnose v politiki in politično situacijo v Sloveniji.
Težave na trgu dela bodo verjetno tudi tema bližajočih se parlamentarnih volitev. Politične stranke se že pripravljajo na boj za poslanske sedeže, pilijo programe in strategijo, utrjujejo ali menjujejo vodstva. Od leta 2000 je bila del te napete politične igre tudi Ljudmila Novak, poslanka, županja, predsednica Nove Slovenije, ki se je po 25-ih letih aktivne politične kariere upokojila. Za Tednik je z Jeleno Aščić spregovorila o tem, kako zdaj gleda na prehojeno pot, odnose v politiki in politično situacijo v Sloveniji.
Število delavcev iz tako imenovanih tretjih držav strmo narašča. Leta 2020 je Zavod za zaposlovanje izdal dobrih 16 tisoč soglasij, lani že skoraj 44 tisoč. Na črni listi delodajalcev, ki ne spoštujejo osnovnih delavskih pravic, jih je že skoraj dva tisoč. Ali izkoriščanje delavcev z nekaznovanjem podpirajo tudi državne inštitucije? Če primeri izkoriščanja pridejo skozi rešeto policije na tožilstvo, pa sodišča praviloma izrekajo blage kazni, opozarjajo tožilci in nevladne organizacije. Anka Pirš.
Število delavcev iz tako imenovanih tretjih držav strmo narašča. Leta 2020 je Zavod za zaposlovanje izdal dobrih 16 tisoč soglasij, lani že skoraj 44 tisoč. Na črni listi delodajalcev, ki ne spoštujejo osnovnih delavskih pravic, jih je že skoraj dva tisoč. Ali izkoriščanje delavcev z nekaznovanjem podpirajo tudi državne inštitucije? Če primeri izkoriščanja pridejo skozi rešeto policije na tožilstvo, pa sodišča praviloma izrekajo blage kazni, opozarjajo tožilci in nevladne organizacije. Anka Pirš.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.