Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Kdo so slovenski prostozidarji? Večni Miki Muster. Kdo je bil Miki Muster? (Pogovor z njegovim sinom Miklavžem Mustrom.) CopArt: zgodba o človečnosti.
Kdo so slovenski prostozidarji? Večni Miki Muster. Kdo je bil Miki Muster? (Pogovor z njegovim sinom Miklavžem Mustrom.) CopArt: zgodba o človečnosti.
December je v Sloveniji že tradicionalno mesec dobrodelnosti - ali bolje rečeno človečnosti, kot pravi eden od sogovornikov v naslednjem prispevku, Jan Plestenjak. Priljubljeni pevec je zadnji od štirih ustvarjalcev, ki so se podpisali pod copate, s katerimi Zveza prijateljev mladine Slovenije zbira sredstva za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin. V projektu CopArt so v minulih letih pred Plestenjakom sodelovali še Urša Drofenik, Žare Kerin in Oskar Kogoj. S prispevkom se tudi Tednik pridružuje Dobrodelnemu tednu Zveze prijateljev mladine Slovenije in Televizije Slovenija; otrokom lahko pomagate s poslanim SMS-om ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na številko 1919. (5 ali 10 evrov.)
December je v Sloveniji že tradicionalno mesec dobrodelnosti - ali bolje rečeno človečnosti, kot pravi eden od sogovornikov v naslednjem prispevku, Jan Plestenjak. Priljubljeni pevec je zadnji od štirih ustvarjalcev, ki so se podpisali pod copate, s katerimi Zveza prijateljev mladine Slovenije zbira sredstva za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin. V projektu CopArt so v minulih letih pred Plestenjakom sodelovali še Urša Drofenik, Žare Kerin in Oskar Kogoj. S prispevkom se tudi Tednik pridružuje Dobrodelnemu tednu Zveze prijateljev mladine Slovenije in Televizije Slovenija; otrokom lahko pomagate s poslanim SMS-om ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na številko 1919. (5 ali 10 evrov.)
Kdo pa je bil Miki Muster zasebno? Kakšen oče in mož je bil? Kaj je še rad počel v prostem času in zakaj je pravzaprav odšel v Nemčijo, kjer je preživel 16 let? Je res odšel zaradi pomanjkanja svobode v prejšnjem režimu? Zakaj se je po vrnitvi v Slovenijo usmeril v politično karikaturo? O vsem tem je za našo oddajo odkrito spregovoril njegov sin Miklavž Muster.
Kdo pa je bil Miki Muster zasebno? Kakšen oče in mož je bil? Kaj je še rad počel v prostem času in zakaj je pravzaprav odšel v Nemčijo, kjer je preživel 16 let? Je res odšel zaradi pomanjkanja svobode v prejšnjem režimu? Zakaj se je po vrnitvi v Slovenijo usmeril v politično karikaturo? O vsem tem je za našo oddajo odkrito spregovoril njegov sin Miklavž Muster.
Pred stotimi leti se je rodil Miki Muster, eden izmed največjih slovenskih umetnikov. Generacije otrok in odraslih so brale in še vedno berejo njegove stripe o dogodivščinah Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. A ni bil le to, nadarjen je bil na številnih področjih. Po izobrazbi akademski kipar, narisal je več sto reklam za Televizijo Ljubljana in mnoge animirane filme v Nemčiji. V čem je skrivnost uspeha njegovih živalskih junakov? In po čem se ga spominjajo v njegovi rodni Murski Soboti?
Pred stotimi leti se je rodil Miki Muster, eden izmed največjih slovenskih umetnikov. Generacije otrok in odraslih so brale in še vedno berejo njegove stripe o dogodivščinah Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. A ni bil le to, nadarjen je bil na številnih področjih. Po izobrazbi akademski kipar, narisal je več sto reklam za Televizijo Ljubljana in mnoge animirane filme v Nemčiji. V čem je skrivnost uspeha njegovih živalskih junakov? In po čem se ga spominjajo v njegovi rodni Murski Soboti?
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali so voditelji novih strank člani bratovščine prostozidarjev in ali ti stojijo za novimi povezovanji med strankami. Zakaj bi morala javnost vedeti, ali so politiki člani bratovščine, ki deluje daleč od oči javnosti, ima posebne znake, rituale in vedenja in naj bi bila zvesta 300-letni tradiciji? Predvsem pa se povezuje s skoraj vsemi večjimi družbenimi spremembami - od francoske revolucije, prve svetovne vonje do nastanka Evrope in njene današnje identitete. Kdo so prostozidarji v Sloveniji, kaj so miti in kaj resnica? Anka Pirš.
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali so voditelji novih strank člani bratovščine prostozidarjev in ali ti stojijo za novimi povezovanji med strankami. Zakaj bi morala javnost vedeti, ali so politiki člani bratovščine, ki deluje daleč od oči javnosti, ima posebne znake, rituale in vedenja in naj bi bila zvesta 300-letni tradiciji? Predvsem pa se povezuje s skoraj vsemi večjimi družbenimi spremembami - od francoske revolucije, prve svetovne vonje do nastanka Evrope in njene današnje identitete. Kdo so prostozidarji v Sloveniji, kaj so miti in kaj resnica? Anka Pirš.
Menopavza, nekoč velik tabu, danes malo manjši, a še vedno tabu. To je obdobje v življenju vsake ženske, ki prinese številne psihične in fizične spremembe, padec hormonov, zmedo, strah, negotovost, nespečnost, vročinske oblive, tudi depresijo. Simptomi so številni in se začnejo pojavljati že nekaj let pred nastopom menopavze. A o tem se v javnosti še vedno premalo govori, tudi družba, partnerji, delodajalci večinoma nimajo prav veliko posluha za te težave. Anja Nab Huš.
Menopavza, nekoč velik tabu, danes malo manjši, a še vedno tabu. To je obdobje v življenju vsake ženske, ki prinese številne psihične in fizične spremembe, padec hormonov, zmedo, strah, negotovost, nespečnost, vročinske oblive, tudi depresijo. Simptomi so številni in se začnejo pojavljati že nekaj let pred nastopom menopavze. A o tem se v javnosti še vedno premalo govori, tudi družba, partnerji, delodajalci večinoma nimajo prav veliko posluha za te težave. Anja Nab Huš.
Ste tudi vi kot otrok vsak mesec komaj čakali, da v roke dobite novo številko revije Ciciban? Ciciban letos praznuje 80 let. Prva številka je izšla na pogorišču 2. svetovne vojne, septembra 1945. In vse do danes je Ciciban ostal dragocena knjižnica in galerija za številne generacije otrok. Slovenska literatura in ilustracija sta zaradi njega bogatejši. In kot pravijo v uredništvu, je Ciciban še danes prijatelj, sopotnik in zaveznik otroške domišljije. Novinarka Aleksandra Dežman.
Ste tudi vi kot otrok vsak mesec komaj čakali, da v roke dobite novo številko revije Ciciban? Ciciban letos praznuje 80 let. Prva številka je izšla na pogorišču 2. svetovne vojne, septembra 1945. In vse do danes je Ciciban ostal dragocena knjižnica in galerija za številne generacije otrok. Slovenska literatura in ilustracija sta zaradi njega bogatejši. In kot pravijo v uredništvu, je Ciciban še danes prijatelj, sopotnik in zaveznik otroške domišljije. Novinarka Aleksandra Dežman.
Kuga 20. stoletja, smrtonosna obsodba. Tako se je proti koncu prejšnjega tisočletja opisovalo bolezen aids. Panika in strah pred okužbo z virusom HIV, negotovost in stigma so zaznamovali prva leta odziva na epidemijo okužbe s tem virusom. Zdaj je aids zaradi napredka medicine postal bolezen, ki se uspešno zdravi. V Sloveniji zaznamujemo 40 let organiziranega odziva proti okužbam, 40-letnico praznuje tudi Komisija za aids. Na negotov čas prihoda virusa v naše kraje in zgodovino boja proti aidsu se je ozrla Anja Nab Huš.
Kuga 20. stoletja, smrtonosna obsodba. Tako se je proti koncu prejšnjega tisočletja opisovalo bolezen aids. Panika in strah pred okužbo z virusom HIV, negotovost in stigma so zaznamovali prva leta odziva na epidemijo okužbe s tem virusom. Zdaj je aids zaradi napredka medicine postal bolezen, ki se uspešno zdravi. V Sloveniji zaznamujemo 40 let organiziranega odziva proti okužbam, 40-letnico praznuje tudi Komisija za aids. Na negotov čas prihoda virusa v naše kraje in zgodovino boja proti aidsu se je ozrla Anja Nab Huš.
S prižigom lučk po Sloveniji smo v petek vstopili v veseli december. Ob razsvetlitvi pa je navdušene potrošnike razveseljeval še črni petek. Gre za uvožen praznik potrošništva, ki se oglašuje kot dan popustov. In tudi današnji tako imenovani cyber ponedeljek je sposojen od drugod, prinaša pa popuste na računalniško opremo. A za kako velike popuste gre v resnici? Kako se upreti nakupovalni mrzlici in ne kupovati stvari, ki jih ne potrebujemo? In ali je nakupovanje postalo smisel prazničnega časa? Anka Pirš.
S prižigom lučk po Sloveniji smo v petek vstopili v veseli december. Ob razsvetlitvi pa je navdušene potrošnike razveseljeval še črni petek. Gre za uvožen praznik potrošništva, ki se oglašuje kot dan popustov. In tudi današnji tako imenovani cyber ponedeljek je sposojen od drugod, prinaša pa popuste na računalniško opremo. A za kako velike popuste gre v resnici? Kako se upreti nakupovalni mrzlici in ne kupovati stvari, ki jih ne potrebujemo? In ali je nakupovanje postalo smisel prazničnega časa? Anka Pirš.
V Mladi Karitas Slovenija z željo, da starejšim in osamljenim polepšajo vsaj delček božičnih praznikov, tudi letos zbirajo Pisma za lepši dan. Z na roko napisanimi pismi želijo razveseliti starejše, ki decembrske praznike preživljajo v domovih starejših ali sami. Lani so zbrali in starejšim razdelili več kot osem tisoč pisem. Do prihodnjega ponedeljka imate še čas, da se akciji pridružite tudi vi.
V Mladi Karitas Slovenija z željo, da starejšim in osamljenim polepšajo vsaj delček božičnih praznikov, tudi letos zbirajo Pisma za lepši dan. Z na roko napisanimi pismi želijo razveseliti starejše, ki decembrske praznike preživljajo v domovih starejših ali sami. Lani so zbrali in starejšim razdelili več kot osem tisoč pisem. Do prihodnjega ponedeljka imate še čas, da se akciji pridružite tudi vi.
Ženska košarka ima v Sloveniji dolgo tradicijo, ki pa je pogosto spregledana. Prve pionirke so igrale v časih, ko ni bilo ne dvoran ne dresov, niti ne veliko razumevanja za ženski šport. Za zibelko slovenske ženske košarke velja Škofja Loka oziroma njen grad, v katerem so dekleta pri telovadbi, ki so jo uvedle uršulinke, igrale košarko. Intenzivneje pa se je ženska košarka začela razvijati po drugi svetovni vojni. V času nekdanje skupne države so številne nosile dres jugoslovanske reprezentance. Danes se njihova ljubezen do igre nadaljuje – z veterankami, ki še vedno trenirajo, se je srečala Nina Mrzlikar.
Ženska košarka ima v Sloveniji dolgo tradicijo, ki pa je pogosto spregledana. Prve pionirke so igrale v časih, ko ni bilo ne dvoran ne dresov, niti ne veliko razumevanja za ženski šport. Za zibelko slovenske ženske košarke velja Škofja Loka oziroma njen grad, v katerem so dekleta pri telovadbi, ki so jo uvedle uršulinke, igrale košarko. Intenzivneje pa se je ženska košarka začela razvijati po drugi svetovni vojni. V času nekdanje skupne države so številne nosile dres jugoslovanske reprezentance. Danes se njihova ljubezen do igre nadaljuje – z veterankami, ki še vedno trenirajo, se je srečala Nina Mrzlikar.
Številni otroci še vedno ostajajo brez mesta v javnem vrtcu, med njimi je veliko tudi letos rojenih. Natančnih številk ni, saj nekaterih otrok še ni na čakalnem seznamu. Starši so tako za premostitev večmesečnega čakalnega obdobja primorani iskati dražje oblike zasebnega varstva, nekateri bodo prisiljeni celo v podaljševanje starševskega dopusta ali odpovedovanje delovnih razmerij. Kako naj občine rešijo ta problem? Eva Lipovšek.
Številni otroci še vedno ostajajo brez mesta v javnem vrtcu, med njimi je veliko tudi letos rojenih. Natančnih številk ni, saj nekaterih otrok še ni na čakalnem seznamu. Starši so tako za premostitev večmesečnega čakalnega obdobja primorani iskati dražje oblike zasebnega varstva, nekateri bodo prisiljeni celo v podaljševanje starševskega dopusta ali odpovedovanje delovnih razmerij. Kako naj občine rešijo ta problem? Eva Lipovšek.
4. avgusta pred dvema letoma so Slovenijo prizadele uničujoče poplave. Med najbolj prizadetimi so bili v občini Komenda, kjer je bilo poplavljenih skoraj 800 objektov. V Mostah pri Komendi pa bi se lahko najhujšemu izognili, če bi bil takrat, kot je bilo načrtovano, že zgrajen zadrževalnik na potoku Tunjščica. Ta naj bi bil po načrtih države zgrajen šele leta 2029, a krajanom je dovolj čakanja in strahu ob vsakem močnejšem deževju. Alenka Frantar.
4. avgusta pred dvema letoma so Slovenijo prizadele uničujoče poplave. Med najbolj prizadetimi so bili v občini Komenda, kjer je bilo poplavljenih skoraj 800 objektov. V Mostah pri Komendi pa bi se lahko najhujšemu izognili, če bi bil takrat, kot je bilo načrtovano, že zgrajen zadrževalnik na potoku Tunjščica. Ta naj bi bil po načrtih države zgrajen šele leta 2029, a krajanom je dovolj čakanja in strahu ob vsakem močnejšem deževju. Alenka Frantar.
Vožnja s predelanim skuterjem brez zavor s hitrostjo sto kilometrov na uro čez naselje, vožnja mopeda brez čelade po poti za pešce ali pa nočna vožnja brez luči. Vse to se dogaja na naših cestah in ulicah. Nekateri primeri se žal končajo s tragično smrtjo mladega človeka. Ministrstvo za infrastrukturo je zato pripravilo spremembo zakona, po kateri bi lahko mopede in električne skiroje vozili le starejši od 15 let. Pa bi bil ta ukrep v praksi sploh učinkovit in kako sploh ugotoviti, ali je vozilo predelano, je preverjala Katja Štok.
Vožnja s predelanim skuterjem brez zavor s hitrostjo sto kilometrov na uro čez naselje, vožnja mopeda brez čelade po poti za pešce ali pa nočna vožnja brez luči. Vse to se dogaja na naših cestah in ulicah. Nekateri primeri se žal končajo s tragično smrtjo mladega človeka. Ministrstvo za infrastrukturo je zato pripravilo spremembo zakona, po kateri bi lahko mopede in električne skiroje vozili le starejši od 15 let. Pa bi bil ta ukrep v praksi sploh učinkovit in kako sploh ugotoviti, ali je vozilo predelano, je preverjala Katja Štok.
V varstveno-delovne centre po Sloveniji je trenutno vključenih več kot 4000 oseb z različnimi oviranostmi. Le manjšina – približno štiri odstotke – se jih vključuje v tako imenovane integrirane zaposlitve, kjer delajo v običajnem delovnem okolju pod posebnimi pogoji. Posamezniki se tako vključujejo v lokalno okolje, postanejo del kolektiva in so v življenju bolj samostojni. A delodajalcev, ki bi jim bili pripravljeni ponuditi primerno delo, je žal premalo. Pri nekaterih so še vedno prisotni predsodki ali strah pred drugačnostjo. Naša ekipa je obiskala Gorenjsko, kjer smo spremljali delovni dan več uporabnikov, ki vsak na svoj način dokazujejo, da zmorejo. Nina Mrzlikar.
V varstveno-delovne centre po Sloveniji je trenutno vključenih več kot 4000 oseb z različnimi oviranostmi. Le manjšina – približno štiri odstotke – se jih vključuje v tako imenovane integrirane zaposlitve, kjer delajo v običajnem delovnem okolju pod posebnimi pogoji. Posamezniki se tako vključujejo v lokalno okolje, postanejo del kolektiva in so v življenju bolj samostojni. A delodajalcev, ki bi jim bili pripravljeni ponuditi primerno delo, je žal premalo. Pri nekaterih so še vedno prisotni predsodki ali strah pred drugačnostjo. Naša ekipa je obiskala Gorenjsko, kjer smo spremljali delovni dan več uporabnikov, ki vsak na svoj način dokazujejo, da zmorejo. Nina Mrzlikar.
Pred kratkim smo objavili prispevek o gradu Bizeljsko, ki ga njegova lastnica država že leta pusti propadati. A to žal ni edini grad ali dvorec, ki propada. Mnoge so država, lokalne skupnosti ali zasebni lastniki prepustili zobu časa, predvsem pa vandalom. Zdi se, da država pravzaprav ne ve, kaj naj stori z vsemi grajskimi stavbami, raztresenimi po Sloveniji. Alenka Frantar.
Pred kratkim smo objavili prispevek o gradu Bizeljsko, ki ga njegova lastnica država že leta pusti propadati. A to žal ni edini grad ali dvorec, ki propada. Mnoge so država, lokalne skupnosti ali zasebni lastniki prepustili zobu časa, predvsem pa vandalom. Zdi se, da država pravzaprav ne ve, kaj naj stori z vsemi grajskimi stavbami, raztresenimi po Sloveniji. Alenka Frantar.
Tri tedne po tragediji v Novem mestu smo obiskali romsko naselje Roje v Ljubljani. Tam je pred skoraj 20-imi leti svoj novi dom dobila romska družina Strojan, ki so jo tja preselili po uporu prebivalcev Ambrusa in intervenciji takratnega predsednika Janeza Drnovška. Romi iz Roj poročajo, da so obravnavani drugače kot večinsko prebivalstvo, saj jim nevšečnosti povzročajo tako policija kot drugi državni organi. Trdijo, da zaradi romskega porekla težko pridejo do zaposlitve in opozarjajo, da je med njimi veliko otrok žrtev nasilja in spolnih zlorab. Eva Lipovšek.
Tri tedne po tragediji v Novem mestu smo obiskali romsko naselje Roje v Ljubljani. Tam je pred skoraj 20-imi leti svoj novi dom dobila romska družina Strojan, ki so jo tja preselili po uporu prebivalcev Ambrusa in intervenciji takratnega predsednika Janeza Drnovška. Romi iz Roj poročajo, da so obravnavani drugače kot večinsko prebivalstvo, saj jim nevšečnosti povzročajo tako policija kot drugi državni organi. Trdijo, da zaradi romskega porekla težko pridejo do zaposlitve in opozarjajo, da je med njimi veliko otrok žrtev nasilja in spolnih zlorab. Eva Lipovšek.
Igralka Mia Skrbinac je v naši oddaji pred štirimi leti spregovorila o tem, kako naj bi jo spolno in psihično nadlegoval predavatelj Matjaž Tribušon, ki pa do danes še ni stopil pred sodnika. Vabilu sodišča se prav tako še vedno ni odzval Ronan Chatellier, nekdanji vodja budistične skupnosti v Sloveniji, ki je osumljen spolnih zlorab svojih posvojencev in številnih drugih otrok, ki so prihajali na tako imenovana zdravljenja. Oba naj bi imela tako šibko zdravje, da se s svojimi žrtvami ne moreta srečati na sodišču. Kaj te doživljajo ob tem? Anka Pirš.
Igralka Mia Skrbinac je v naši oddaji pred štirimi leti spregovorila o tem, kako naj bi jo spolno in psihično nadlegoval predavatelj Matjaž Tribušon, ki pa do danes še ni stopil pred sodnika. Vabilu sodišča se prav tako še vedno ni odzval Ronan Chatellier, nekdanji vodja budistične skupnosti v Sloveniji, ki je osumljen spolnih zlorab svojih posvojencev in številnih drugih otrok, ki so prihajali na tako imenovana zdravljenja. Oba naj bi imela tako šibko zdravje, da se s svojimi žrtvami ne moreta srečati na sodišču. Kaj te doživljajo ob tem? Anka Pirš.
Prejšnji teden smo v Tedniku opozorili na to, kako nevarni so lahko za otroke in mladostnike klepetalni roboti, ustvarjeni z umetno inteligenco. Da njihovi otroci uporabljajo internet pravi kar 17 odstotkov staršev otrok, mlajših od treh let, in 84 odstotkov staršev otrok do 17 leta pravi. Tako kaže raziskava, ki so jo poleti opravili v sklopu projekta pametnega digitalnega državljanstva Digi.dr. Podatek, ki bi nas moral, sploh ob vse pogostejših spletnih prevarah skrbeti. In kaj o tem pravijo osnovnošolci? Novinarka Ines Kočar se je s sedmošolci udeležila delavnice Spletne brihte.
Prejšnji teden smo v Tedniku opozorili na to, kako nevarni so lahko za otroke in mladostnike klepetalni roboti, ustvarjeni z umetno inteligenco. Da njihovi otroci uporabljajo internet pravi kar 17 odstotkov staršev otrok, mlajših od treh let, in 84 odstotkov staršev otrok do 17 leta pravi. Tako kaže raziskava, ki so jo poleti opravili v sklopu projekta pametnega digitalnega državljanstva Digi.dr. Podatek, ki bi nas moral, sploh ob vse pogostejših spletnih prevarah skrbeti. In kaj o tem pravijo osnovnošolci? Novinarka Ines Kočar se je s sedmošolci udeležila delavnice Spletne brihte.
Dve znani slovenski tovarni dokončno prehajata v roke bosanskega poslovneža. Gre za Gorenjko in Šumi, ki ju je Žito, zadnjih 10 let v lasti hrvaške Podravke, poleti prodalo. V eni izmed prejšnjih oddaj smo predstavili zanimivo zgodovino Gorenjke, ki čokolado proizvaja že več kot sto let, v naslednjih minutah boste videli, kako je nastala še ena uspešna slovenska tovarna - tovarna bonbonov Šumi. Konec 19. stoletja sta jo ustanovila Josipina in Franc Šumi in prihodnje leto bi praznovala že 150 let, a zdaj je njen obstoj negotov. Jelena Aščić.
Dve znani slovenski tovarni dokončno prehajata v roke bosanskega poslovneža. Gre za Gorenjko in Šumi, ki ju je Žito, zadnjih 10 let v lasti hrvaške Podravke, poleti prodalo. V eni izmed prejšnjih oddaj smo predstavili zanimivo zgodovino Gorenjke, ki čokolado proizvaja že več kot sto let, v naslednjih minutah boste videli, kako je nastala še ena uspešna slovenska tovarna - tovarna bonbonov Šumi. Konec 19. stoletja sta jo ustanovila Josipina in Franc Šumi in prihodnje leto bi praznovala že 150 let, a zdaj je njen obstoj negotov. Jelena Aščić.
Do državnozborskih volitev je še nekaj mesecev, a ozračje je vse bolj razgreto. Tudi zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah smo predstavnike ljudstva v Državnem zboru izbirali sredi pandemije covida. Ponujalo se nam je 25 političnih strank in list, večina jih je ostala pred vrati parlamenta, pet jih je doseglo 4-odstotni prag in s tem vstop v hram demokracije. Nekateri izmed tistih, ki niso dobili dovolj podpore, kljub temu ali prav zato niso mirovali, pridružili so se jim tudi novi stari obrazi. Kdo in kako bo prihodnjo pomlad nagovarjal volivke in volivce? Anka Pirš. Prispevek smo posneli še pred tragedijo v Novem mestu.
Do državnozborskih volitev je še nekaj mesecev, a ozračje je vse bolj razgreto. Tudi zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah smo predstavnike ljudstva v Državnem zboru izbirali sredi pandemije covida. Ponujalo se nam je 25 političnih strank in list, večina jih je ostala pred vrati parlamenta, pet jih je doseglo 4-odstotni prag in s tem vstop v hram demokracije. Nekateri izmed tistih, ki niso dobili dovolj podpore, kljub temu ali prav zato niso mirovali, pridružili so se jim tudi novi stari obrazi. Kdo in kako bo prihodnjo pomlad nagovarjal volivke in volivce? Anka Pirš. Prispevek smo posneli še pred tragedijo v Novem mestu.
Knjige v digitalni dobi žal prepogosto obležijo pozabljene na policah. A vse bolj se kaže, da so nenadomestljive. Še posebej takrat, ko človek zboli, saj branje odvrača misli od bolečine, zmanjšuje stres in bolnikom pomaga, da vsaj za trenutek pozabijo na bolezen ali poškodbo. Novinarka Nina Mrzlikar je obiskala knjižnico za bolnike v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, ki je odprta 24 ur na dan in je popolnoma prilagojena gibalno oviranim pacientom. V tej bolnišnični knjižnici poskušajo s skrbno izbranimi vsebinami, napredno tehnologijo in terapevtskimi pripomočki približati branje vsem bolnikom.
Knjige v digitalni dobi žal prepogosto obležijo pozabljene na policah. A vse bolj se kaže, da so nenadomestljive. Še posebej takrat, ko človek zboli, saj branje odvrača misli od bolečine, zmanjšuje stres in bolnikom pomaga, da vsaj za trenutek pozabijo na bolezen ali poškodbo. Novinarka Nina Mrzlikar je obiskala knjižnico za bolnike v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, ki je odprta 24 ur na dan in je popolnoma prilagojena gibalno oviranim pacientom. V tej bolnišnični knjižnici poskušajo s skrbno izbranimi vsebinami, napredno tehnologijo in terapevtskimi pripomočki približati branje vsem bolnikom.
Dostopen, podporen, razumevajoč. Zveni kot popoln prijatelj ali partner, kar v resnici seveda ne obstaja. A tak vtis dajejo klepetalni roboti, ustvarjeni z umetno inteligenco, na katere se vedno več mladostnikov, pa tudi starejših, obrača po čustveno podporo, ob klepetanju pa pozabijo, da jim ne odpisuje človek. Takšni lažni, navidezni odnosi lahko nadomeščajo stike z resničnimi ljudmi. Na prvi pogled nedolžno klepetanje pa lahko postane nevarno, ko začnejo uporabniki pri umetni inteligenci iskati nasvete za osebne težave in duševne stiske. Anja Nab Huš.
Dostopen, podporen, razumevajoč. Zveni kot popoln prijatelj ali partner, kar v resnici seveda ne obstaja. A tak vtis dajejo klepetalni roboti, ustvarjeni z umetno inteligenco, na katere se vedno več mladostnikov, pa tudi starejših, obrača po čustveno podporo, ob klepetanju pa pozabijo, da jim ne odpisuje človek. Takšni lažni, navidezni odnosi lahko nadomeščajo stike z resničnimi ljudmi. Na prvi pogled nedolžno klepetanje pa lahko postane nevarno, ko začnejo uporabniki pri umetni inteligenci iskati nasvete za osebne težave in duševne stiske. Anja Nab Huš.
Razkrivamo nove nepravilnosti pri dodelitvah osebne asistence. Bor Tit Jerlah je 21-letni fant z Duschennovo mišično distrofijo, to je zelo huda genetska bolezen, ki povzroča počasno odmiranje mišičnega tkiva. Pomoč potrebuje 24 ur na dan, a je osebno asistenco za poln čas dobil šele, ko sta z mamo tožila državo. Vendar so mu 1. oktobra to pravico na Centru za socialno delo Ljubljana začasno prekinili z razlago, da naj bi bil v institucionalnem varstvu, čeprav to ne drži. Primer so na ministrstvu za delo znova preučili šele po posredovanju naše novinarke Alenke Frantar in ugotovili, da so naredili napako.
Razkrivamo nove nepravilnosti pri dodelitvah osebne asistence. Bor Tit Jerlah je 21-letni fant z Duschennovo mišično distrofijo, to je zelo huda genetska bolezen, ki povzroča počasno odmiranje mišičnega tkiva. Pomoč potrebuje 24 ur na dan, a je osebno asistenco za poln čas dobil šele, ko sta z mamo tožila državo. Vendar so mu 1. oktobra to pravico na Centru za socialno delo Ljubljana začasno prekinili z razlago, da naj bi bil v institucionalnem varstvu, čeprav to ne drži. Primer so na ministrstvu za delo znova preučili šele po posredovanju naše novinarke Alenke Frantar in ugotovili, da so naredili napako.
Minil je dober teden od tragične smrti Aleša Šutarja, ki je pretresla Novo mesto in v bolečini združila vso Slovenijo. Gre za točko preloma, pravijo domačini, ki zahtevajo pravico za umrlega someščana, prijatelja, očeta in moža. Politika se odziva s poostrenim nadzorom, napovedanimi povečanimi policijskimi pooblastili, spremembami zakonodaje, celo novim zakonom. A zaostrene razmere se niso začele včeraj, trajajo že leta in desetletja in bilo je le vprašanje časa, kdaj bo počilo, opozarjajo prebivalci jugovzhodnega dela Slovenije. Da se razkol med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom veča, kaže tudi podatek, da je bil danes, na prvi šolski dan po krompirjevih počitnicah, izrazit upad romskih otrok v šolskih klopeh. Anka Pirš.
Minil je dober teden od tragične smrti Aleša Šutarja, ki je pretresla Novo mesto in v bolečini združila vso Slovenijo. Gre za točko preloma, pravijo domačini, ki zahtevajo pravico za umrlega someščana, prijatelja, očeta in moža. Politika se odziva s poostrenim nadzorom, napovedanimi povečanimi policijskimi pooblastili, spremembami zakonodaje, celo novim zakonom. A zaostrene razmere se niso začele včeraj, trajajo že leta in desetletja in bilo je le vprašanje časa, kdaj bo počilo, opozarjajo prebivalci jugovzhodnega dela Slovenije. Da se razkol med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom veča, kaže tudi podatek, da je bil danes, na prvi šolski dan po krompirjevih počitnicah, izrazit upad romskih otrok v šolskih klopeh. Anka Pirš.
Šport pogosto ponuja izjemne spektakle in velike zvezdnike. A najbolj navdihujoče zgodbe se velikokrat rojevajo daleč od soja žarometov. To so zgodbe športnikov, ki se spopadajo s hudimi poškodbami. Med njimi je tudi Tim Marovt, ki je zaradi poškodbe hrbtenice med surfanjem pri 12 letih pristal na invalidskem vozičku. Deskarska mielopatija je doslej na svetu prizadela manj kot sto ljudi. Tim Marovt je moral opustiti načrte in upanje, da bo postal alpski smučar. Vendar ni obupal, s trdno voljo in trudom se je postavil na noge in celo postal maratonec. In ne le to: postaja tudi odličen motivator in inovator. Z njim se je pogovarjal novinar športnega uredništva Boštjan Ogris.
Šport pogosto ponuja izjemne spektakle in velike zvezdnike. A najbolj navdihujoče zgodbe se velikokrat rojevajo daleč od soja žarometov. To so zgodbe športnikov, ki se spopadajo s hudimi poškodbami. Med njimi je tudi Tim Marovt, ki je zaradi poškodbe hrbtenice med surfanjem pri 12 letih pristal na invalidskem vozičku. Deskarska mielopatija je doslej na svetu prizadela manj kot sto ljudi. Tim Marovt je moral opustiti načrte in upanje, da bo postal alpski smučar. Vendar ni obupal, s trdno voljo in trudom se je postavil na noge in celo postal maratonec. In ne le to: postaja tudi odličen motivator in inovator. Z njim se je pogovarjal novinar športnega uredništva Boštjan Ogris.
Grad Bizeljsko, ki se že od začetka 15. stoletja mogočno dviga nad vinorodnimi griči te nekoliko odmaknjene pokrajine, že dolga leta žalostno propada. Že prej je potreboval celovito obnovo, potres v Petrinji na Hrvaškem pred petimi leti pa je v grajskih zidovih povzročil dodatne razpoke. Tudi kapela z začetka 17. stoletja propada. Kdo je kriv za to? Edini stanovalec gradu, ki tu prebiva že 50 let, s prstom kaže na državo, ta pa nanj. Ta kulturni spomenik državnega pomena je sicer v lasti države, upravlja pa ga ministrstvo za kulturo. Alenka Frantar.
Grad Bizeljsko, ki se že od začetka 15. stoletja mogočno dviga nad vinorodnimi griči te nekoliko odmaknjene pokrajine, že dolga leta žalostno propada. Že prej je potreboval celovito obnovo, potres v Petrinji na Hrvaškem pred petimi leti pa je v grajskih zidovih povzročil dodatne razpoke. Tudi kapela z začetka 17. stoletja propada. Kdo je kriv za to? Edini stanovalec gradu, ki tu prebiva že 50 let, s prstom kaže na državo, ta pa nanj. Ta kulturni spomenik državnega pomena je sicer v lasti države, upravlja pa ga ministrstvo za kulturo. Alenka Frantar.
Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto zboli več kot 1500 žensk in nekaj moških. Rožnati oktober pa je tudi mesec poguma, ko zgodbe žensk, ki so prebolele raka, slišimo nekoliko glasneje. Še vedno pa se premalo govori o sprejemanju svojega telesa po bolezni. Zato je delo dveh umetnic, ki ju predstavljamo v naslednjem prispevku, še toliko bolj pomembno. To sta kiparka, ki ustvarja odlitke prsi in brazgotin žensk, ki so prebolele raka, ter tetovatorka, ki ženskam s tehniko 3D tetovira prsne bradavice, da si povrnejo samozavest in občutek ženskosti. Nina Mrzlikar.
Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto zboli več kot 1500 žensk in nekaj moških. Rožnati oktober pa je tudi mesec poguma, ko zgodbe žensk, ki so prebolele raka, slišimo nekoliko glasneje. Še vedno pa se premalo govori o sprejemanju svojega telesa po bolezni. Zato je delo dveh umetnic, ki ju predstavljamo v naslednjem prispevku, še toliko bolj pomembno. To sta kiparka, ki ustvarja odlitke prsi in brazgotin žensk, ki so prebolele raka, ter tetovatorka, ki ženskam s tehniko 3D tetovira prsne bradavice, da si povrnejo samozavest in občutek ženskosti. Nina Mrzlikar.
Zelo naraščajo duševne stiske mladih, ki so zaradi družbenih omrežij pod ogromnim pritiskom nerealnih pričakovanj. Da so mladi vse bolj črnogledi in zaskrbljeni, kažejo tudi izsledki zadnje raziskave med srednješolci in študenti. Kaj se dogaja z mladimi, da vedno pogosteje poročajo, da so, kot pravijo, v »depri«? Kako jim pomagati, kako ublažiti stiske? Kako naj verjamejo, da je državi res mar zanje glede na izjemno dolge čakalne vrste pred vrati psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov? Novinarka Anja Nab Huš.
Zelo naraščajo duševne stiske mladih, ki so zaradi družbenih omrežij pod ogromnim pritiskom nerealnih pričakovanj. Da so mladi vse bolj črnogledi in zaskrbljeni, kažejo tudi izsledki zadnje raziskave med srednješolci in študenti. Kaj se dogaja z mladimi, da vedno pogosteje poročajo, da so, kot pravijo, v »depri«? Kako jim pomagati, kako ublažiti stiske? Kako naj verjamejo, da je državi res mar zanje glede na izjemno dolge čakalne vrste pred vrati psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov? Novinarka Anja Nab Huš.
Koliko je v Sloveniji starostnikov, ki živijo sami in se kljub življenju v slabih razmerah oklepajo svojega doma, ne ve nihče. Zagotovo starostnica v prispevku Enise Brizani ni edina, je pa ena redkih, ki ji je nasproti stopila mlada podjetnica in ji ponudila pomoč. Če bi radi pomagali, lahko še en mesec, do 20. novembra, pošljete SMS DOM5 ali DOM10 na številko 1919 in za gospo Renato Uršulo Roštohar darujete 5 oziroma 10 evrov. A1, Telekom Slovenije, Telemach in T-2 se v celoti odpovedujejo prihodkom iz naslova dohodnih in odhodnih SMS sporočil. Sredstva za ureditev notranjosti hiše starostnici, ki najbolj potrebuje kopalnico, bo Območno združenje Rdečega križa Brežice zbiralo tudi na računu SI56 0237 3001 0819 504, sklic SI 760500-44, namen: za Renato.
Koliko je v Sloveniji starostnikov, ki živijo sami in se kljub življenju v slabih razmerah oklepajo svojega doma, ne ve nihče. Zagotovo starostnica v prispevku Enise Brizani ni edina, je pa ena redkih, ki ji je nasproti stopila mlada podjetnica in ji ponudila pomoč. Če bi radi pomagali, lahko še en mesec, do 20. novembra, pošljete SMS DOM5 ali DOM10 na številko 1919 in za gospo Renato Uršulo Roštohar darujete 5 oziroma 10 evrov. A1, Telekom Slovenije, Telemach in T-2 se v celoti odpovedujejo prihodkom iz naslova dohodnih in odhodnih SMS sporočil. Sredstva za ureditev notranjosti hiše starostnici, ki najbolj potrebuje kopalnico, bo Območno združenje Rdečega križa Brežice zbiralo tudi na računu SI56 0237 3001 0819 504, sklic SI 760500-44, namen: za Renato.
Po odmevnem prispevku Divja Pokljuka, ki ste si ga lahko ogledali v Tedniku konec avgusta in je požel ogromno komentarjev, tudi zelo negativnih in žaljivih glede pravil in nalog nadzornikov v Triglavskem narodnem parku, smo preverili, kakšno ureditev imajo v sosednji Avstriji. Jelena Aščić se je z ekipo odpravila v Narodni park Visoke Ture in se pozanimali, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kako je s parkiranjem, kolesarjenjem, nabiranjem gob in zelišč. V kolikšni meri obiskovalci upoštevajo pravila in kako visoke so kazni, če jih ne?
Po odmevnem prispevku Divja Pokljuka, ki ste si ga lahko ogledali v Tedniku konec avgusta in je požel ogromno komentarjev, tudi zelo negativnih in žaljivih glede pravil in nalog nadzornikov v Triglavskem narodnem parku, smo preverili, kakšno ureditev imajo v sosednji Avstriji. Jelena Aščić se je z ekipo odpravila v Narodni park Visoke Ture in se pozanimali, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kako je s parkiranjem, kolesarjenjem, nabiranjem gob in zelišč. V kolikšni meri obiskovalci upoštevajo pravila in kako visoke so kazni, če jih ne?
V naslednjem prispevku pa pretresljiv in vendar navdihujoč pogovor s starši tragično preminulega 8-letnega Adama, ki so se odločili za darovanje njegovih organov in tako pomagali preživeti drugim otrokom. Naša prekmurska dopisnica Cirila Sever je obiskala tudi Alenko Husar, ki od leta 2009 živi s presajenim srcem. V Slovenija-transplantu ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv poudarjajo, kako pomembno je, da se opredelimo, ali želimo biti darovalci. Če se zgodi najhujše, s tem svojcem olajšamo težko odločitev v najhujših trenutkih. Z darovanjem nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti. En darovalec lahko s svojimi organi reši življenje ali pa izjemno izboljša kvaliteto življenja 9 ljudem.
V naslednjem prispevku pa pretresljiv in vendar navdihujoč pogovor s starši tragično preminulega 8-letnega Adama, ki so se odločili za darovanje njegovih organov in tako pomagali preživeti drugim otrokom. Naša prekmurska dopisnica Cirila Sever je obiskala tudi Alenko Husar, ki od leta 2009 živi s presajenim srcem. V Slovenija-transplantu ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv poudarjajo, kako pomembno je, da se opredelimo, ali želimo biti darovalci. Če se zgodi najhujše, s tem svojcem olajšamo težko odločitev v najhujših trenutkih. Z darovanjem nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti. En darovalec lahko s svojimi organi reši življenje ali pa izjemno izboljša kvaliteto življenja 9 ljudem.
Po štirih letih od izginotja takrat 10-letne Julije Pogačar se je prvič javno oglasila njena mama Melisa Smrekar, ki jo je odpeljala neznano kam. Julijin oče Peter Pogačar si je ves čas prizadeval najti hčer, a neuspešno. Kot je pred časom povedal tudi v naši oddaji, je prepričan, da je njegova nekdanja partnerica pri pobegu sledila navodilom duhovne učiteljice, ki se je poimenovala Lana Praner z Gospodi. Ta je po objavi prispevka v Tedniku o tem primeru naši redakciji poslala zahtevo, da ji moramo plačati pol milijona evrov odškodnine. Njeno vpletenost v izginotje je zdaj v pismu zanikala tudi Melisa Smrekar, za katero je sicer izdana mednarodna tiralica. Anka Pirš.
Po štirih letih od izginotja takrat 10-letne Julije Pogačar se je prvič javno oglasila njena mama Melisa Smrekar, ki jo je odpeljala neznano kam. Julijin oče Peter Pogačar si je ves čas prizadeval najti hčer, a neuspešno. Kot je pred časom povedal tudi v naši oddaji, je prepričan, da je njegova nekdanja partnerica pri pobegu sledila navodilom duhovne učiteljice, ki se je poimenovala Lana Praner z Gospodi. Ta je po objavi prispevka v Tedniku o tem primeru naši redakciji poslala zahtevo, da ji moramo plačati pol milijona evrov odškodnine. Njeno vpletenost v izginotje je zdaj v pismu zanikala tudi Melisa Smrekar, za katero je sicer izdana mednarodna tiralica. Anka Pirš.
Odrekanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Za uporaben javni potniški promet. Roka pomoči za Petrinjo. Boj za slovenstvo. Idilične Police.
Odrekanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Za uporaben javni potniški promet. Roka pomoči za Petrinjo. Boj za slovenstvo. Idilične Police.
Ob koncu še pogled v preteklost. Leta 1975 se je snemalna ekipa Televizije Ljubljana odpravila v vas Police pri Cerknem. Prikazali so življenje štiridesetih prebivalcev odročnega zaselka, ki so si želeli urejene ceste, da bi lahko prišli v dolino še kako drugače kot peš. Po petdesetih letih so se naši novinarji spet odpravili tja. Cesta do Polic je zdaj asfaltirana, a kljub temu tam živi polovico manj ljudi. Vendar so, kot pravijo, srečni, svojega koščka tihega raja ne bi zamenjali za hrup v dolini. Obiskala sta jih novinarka Erika Pečnik Ladika in snemalec Mitja Maček.
Ob koncu še pogled v preteklost. Leta 1975 se je snemalna ekipa Televizije Ljubljana odpravila v vas Police pri Cerknem. Prikazali so življenje štiridesetih prebivalcev odročnega zaselka, ki so si želeli urejene ceste, da bi lahko prišli v dolino še kako drugače kot peš. Po petdesetih letih so se naši novinarji spet odpravili tja. Cesta do Polic je zdaj asfaltirana, a kljub temu tam živi polovico manj ljudi. Vendar so, kot pravijo, srečni, svojega koščka tihega raja ne bi zamenjali za hrup v dolini. Obiskala sta jih novinarka Erika Pečnik Ladika in snemalec Mitja Maček.
Koroške Slovence še vedno razburja nedavna policijska racija na antifašističnem taboru pri Peršmanovem muzeju nad Železno Kaplo. Upravičeno se sprašujejo, ali se je vzdušje na avstrijskem Koroškem res toliko izboljšalo, kot se je zdelo v zadnjih letih. Kakšno je torej danes njihovo življenje v dvojezičnih občinah, se še vedno spopadajo s pritiski in nestrpnostjo? Prispevek naše dopisnice iz zamejstva Petre Kos Gnamuš.
Koroške Slovence še vedno razburja nedavna policijska racija na antifašističnem taboru pri Peršmanovem muzeju nad Železno Kaplo. Upravičeno se sprašujejo, ali se je vzdušje na avstrijskem Koroškem res toliko izboljšalo, kot se je zdelo v zadnjih letih. Kakšno je torej danes njihovo življenje v dvojezičnih občinah, se še vedno spopadajo s pritiski in nestrpnostjo? Prispevek naše dopisnice iz zamejstva Petre Kos Gnamuš.
Mesto Petrinja na Hrvaškem je bilo v zadnjih desetletjih dvakrat povsem v ruševinah. Najprej leta 1991, ko je državo zajela vojna vihra, in še enkrat decembra 2020, ko je potres mesto zravnal z zemljo in znova kruto zarezal v življenja domačinov. Umrlo je sedem ljudi, ranjenih jih je bilo 26. Zdaj Petrinja vendarle dobiva novo podobo: obnavljajo zgradbe, gradijo nove, tudi stanovanja za mlade družine. V objektu nekdanje mesne industrije Gavrilović pa je vzniknil nov center za mlade. Tudi s pomočjo vseh vas, ki ste sodelovali v humanitarni akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Radiotelevizija Slovenije. Center je obiskala Tadeja Anžlovar.
Mesto Petrinja na Hrvaškem je bilo v zadnjih desetletjih dvakrat povsem v ruševinah. Najprej leta 1991, ko je državo zajela vojna vihra, in še enkrat decembra 2020, ko je potres mesto zravnal z zemljo in znova kruto zarezal v življenja domačinov. Umrlo je sedem ljudi, ranjenih jih je bilo 26. Zdaj Petrinja vendarle dobiva novo podobo: obnavljajo zgradbe, gradijo nove, tudi stanovanja za mlade družine. V objektu nekdanje mesne industrije Gavrilović pa je vzniknil nov center za mlade. Tudi s pomočjo vseh vas, ki ste sodelovali v humanitarni akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Radiotelevizija Slovenije. Center je obiskala Tadeja Anžlovar.
Cene vozovnic so vse višje, zamude pa vse večje, vozni redi so neusklajeni, vozniki utrujeni in podplačani, opozarjajo uporabniki javnega potniškega prometa po vsej državi. Njihova jeza narašča, zato so se začeli združevati v razne iniciative, med bolj glasnimi je Fronta za dostojen potniški promet. A nezadovoljstva potnikov na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa očitno ne zaznavajo. Ta družba je bila ustanovljena pred tremi leti z namenom, da bi uredila razmere v javnem potniškem prometu in zdaj trdi, da je to tudi storila. Kako je v resnici, je preverila Eva Lipovšek.
Cene vozovnic so vse višje, zamude pa vse večje, vozni redi so neusklajeni, vozniki utrujeni in podplačani, opozarjajo uporabniki javnega potniškega prometa po vsej državi. Njihova jeza narašča, zato so se začeli združevati v razne iniciative, med bolj glasnimi je Fronta za dostojen potniški promet. A nezadovoljstva potnikov na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa očitno ne zaznavajo. Ta družba je bila ustanovljena pred tremi leti z namenom, da bi uredila razmere v javnem potniškem prometu in zdaj trdi, da je to tudi storila. Kako je v resnici, je preverila Eva Lipovšek.
Zdraviliško zdravljenje postaja vse bolj nedostopno. V zadnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil petino vlog za zdravilišče. Med zavrnjenimi bolniki sta tudi sogovornici iz naslednjega prispevka, ki so jima zdravniki po poškodbi kolena svetovali zdraviliško zdravljenje, vendar so pri ZZZS-ju ocenili, da do njega nista upravičeni. In takih bolnikov je še veliko – nekateri si sami plačajo terapije, tisti, ki tega ne zmorejo, trpijo bolečine in omejeno gibljivost. Kje se zatakne – pri pravilih, pri zdravnikih ali pri denarju? Novinarka Anka Pirš.
Zdraviliško zdravljenje postaja vse bolj nedostopno. V zadnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil petino vlog za zdravilišče. Med zavrnjenimi bolniki sta tudi sogovornici iz naslednjega prispevka, ki so jima zdravniki po poškodbi kolena svetovali zdraviliško zdravljenje, vendar so pri ZZZS-ju ocenili, da do njega nista upravičeni. In takih bolnikov je še veliko – nekateri si sami plačajo terapije, tisti, ki tega ne zmorejo, trpijo bolečine in omejeno gibljivost. Kje se zatakne – pri pravilih, pri zdravnikih ali pri denarju? Novinarka Anka Pirš.
Skupina Mi2 je v soboto z velikim koncertom v Stožicah zaznamovala 30 let ustvarjanja. V treh desetletjih je skupina prijateljev iz majhnega podeželskega kraja zrasla v enega izmed največjih slovenskih rock bendov. Paleta njihovih pesmi je pisana: od zabavljaštva in samoironije, ljubezni, do boleče družbene kritike. In po več desetletjih večina njihovih pesmi ostaja enako aktualnih kot takrat, ko so bile napisane. S člani skupine se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Skupina Mi2 je v soboto z velikim koncertom v Stožicah zaznamovala 30 let ustvarjanja. V treh desetletjih je skupina prijateljev iz majhnega podeželskega kraja zrasla v enega izmed največjih slovenskih rock bendov. Paleta njihovih pesmi je pisana: od zabavljaštva in samoironije, ljubezni, do boleče družbene kritike. In po več desetletjih večina njihovih pesmi ostaja enako aktualnih kot takrat, ko so bile napisane. S člani skupine se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
V naši naslednji zgodbi smo preverili, zakaj še vedno ni popravkov Zakona o socialnem varstvu. Zakaj država še vedno pušča na cedilu starše otrok s posebnimi potrebami? Te družine namreč še vedno nimajo ustrezne pomoči na domu, ki jim jo je obljubila celo predsednica Državnega zbora. V strahu pa je tudi okoli tisoč uporabnikov stanovanjskih enot, ki po napovedani deložaciji enote Doma na Krasu še vedno čakajo na sistemske ukrepe, ki bi jim prinesli bivanjsko varnost. Tudi glede tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost že spomladi obljubljalo zakonske rešitve. Eva Lipovšek.
V naši naslednji zgodbi smo preverili, zakaj še vedno ni popravkov Zakona o socialnem varstvu. Zakaj država še vedno pušča na cedilu starše otrok s posebnimi potrebami? Te družine namreč še vedno nimajo ustrezne pomoči na domu, ki jim jo je obljubila celo predsednica Državnega zbora. V strahu pa je tudi okoli tisoč uporabnikov stanovanjskih enot, ki po napovedani deložaciji enote Doma na Krasu še vedno čakajo na sistemske ukrepe, ki bi jim prinesli bivanjsko varnost. Tudi glede tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost že spomladi obljubljalo zakonske rešitve. Eva Lipovšek.
Grozljive slike shiranih, ranjenih, mrtvih otrok že dve leti prihajajo iz Gaze. Dom je izgubilo tudi ogromno ukrajinskih otrok – med begunci iz te države jih je skoraj dva milijona. Otrokom, ki so jih prizadele vojne, je svoje delovanje po upokojitvi posvetila Anica Mikuš Kos. Humanitarka in otroška psihiatrinja je tudi poklicno pot posvetila duševnim stiskam otrok. Z njo se je pogovarjala Anja Nab Huš.
Grozljive slike shiranih, ranjenih, mrtvih otrok že dve leti prihajajo iz Gaze. Dom je izgubilo tudi ogromno ukrajinskih otrok – med begunci iz te države jih je skoraj dva milijona. Otrokom, ki so jih prizadele vojne, je svoje delovanje po upokojitvi posvetila Anica Mikuš Kos. Humanitarka in otroška psihiatrinja je tudi poklicno pot posvetila duševnim stiskam otrok. Z njo se je pogovarjala Anja Nab Huš.