Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V naslednjih minutah pa o varuhinjah reda, ki so premikale meje. Ženske so začeli v naši policiji oziroma takratni milici redno zaposlovati pred dobrimi 50-timi leti. Prva ženska je bila na delovno mesto miličnice pripravnice razporejena konec leta 1973, sledile so ji številne, ki imajo danes pomembno vlogo v policiji in družbi. Cirila Sever.
V naslednjih minutah pa o varuhinjah reda, ki so premikale meje. Ženske so začeli v naši policiji oziroma takratni milici redno zaposlovati pred dobrimi 50-timi leti. Prva ženska je bila na delovno mesto miličnice pripravnice razporejena konec leta 1973, sledile so ji številne, ki imajo danes pomembno vlogo v policiji in družbi. Cirila Sever.
V našem zdravstvenem sistemu nedvomno delajo požrtvovalni ljudje - kot je tudi doktor Samo Zver -, ki na vse načine pomagajo bolnikom in njihovim bližnjim. In kako o javnem zdravstvu, dostopnosti zdravstvenih storitev razmišljajo naši poletni komentatorji? Ali razmere v zdravstvu kažejo tudi na siceršnje težave oziroma kar na vse večje neenakosti v družbi?
V našem zdravstvenem sistemu nedvomno delajo požrtvovalni ljudje - kot je tudi doktor Samo Zver -, ki na vse načine pomagajo bolnikom in njihovim bližnjim. In kako o javnem zdravstvu, dostopnosti zdravstvenih storitev razmišljajo naši poletni komentatorji? Ali razmere v zdravstvu kažejo tudi na siceršnje težave oziroma kar na vse večje neenakosti v družbi?
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Prejšnji mesec je v okviru projekta ginekologinje Mateje Lasič Klinični oddelek za ginekologijo UKC Ljubljana prejel donacijo v višini 40 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Prejšnji mesec je v okviru projekta ginekologinje Mateje Lasič Klinični oddelek za ginekologijo UKC Ljubljana prejel donacijo v višini 40 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Za LGBTIQ+ osebe so se v zadnjih letih zgodili pomembni družbeni in zakonodajni premiki. Vendar pripadniki te skupnosti opozarjajo, da še vedno doživljajo izključenost, diskriminacijo, stigmatizacijo, žalitve in napade. Junij, ki je mednarodno priznan kot mesec ponosa in je posvečen ozaveščanju o pravicah te skupnosti, je očitno tudi mesec homofobije in sovražnega govora. Izpostavljenost članov te skupnosti v javnosti namreč pogosto izzove odpor in sovražnost. Nina Mrzlikar.
Za LGBTIQ+ osebe so se v zadnjih letih zgodili pomembni družbeni in zakonodajni premiki. Vendar pripadniki te skupnosti opozarjajo, da še vedno doživljajo izključenost, diskriminacijo, stigmatizacijo, žalitve in napade. Junij, ki je mednarodno priznan kot mesec ponosa in je posvečen ozaveščanju o pravicah te skupnosti, je očitno tudi mesec homofobije in sovražnega govora. Izpostavljenost članov te skupnosti v javnosti namreč pogosto izzove odpor in sovražnost. Nina Mrzlikar.
Hišni bend 6M v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu dokazuje, da v življenju res nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja. Pet stanovalcev, vsi štejejo več kot 80 in celo 90 let, se je združilo v glasbeno skupino in skupaj z vodjo zadnja tri leta preigravajo predvsem ljudske pesmi. Čeprav so nekateri inštrumente osvojili šele v pozni starosti, so vajam tako predani, da so izdali tudi zgoščenko. Obiskala jih je naša koroška dopisnica Lea Vornšek Pejovnik.
Hišni bend 6M v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu dokazuje, da v življenju res nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja. Pet stanovalcev, vsi štejejo več kot 80 in celo 90 let, se je združilo v glasbeno skupino in skupaj z vodjo zadnja tri leta preigravajo predvsem ljudske pesmi. Čeprav so nekateri inštrumente osvojili šele v pozni starosti, so vajam tako predani, da so izdali tudi zgoščenko. Obiskala jih je naša koroška dopisnica Lea Vornšek Pejovnik.
Tokrat nekaj razmislekov naših poletnih komentatorjev o politikih na spletu. Družbena omrežja brišejo tudi mejo med profesionalnim delom in zasebnostjo. So nam politiki, ki pokažejo ali govorijo o čustvih in svoji zasebnosti, bliže? Je oblika že popolnoma zasenčila vsebino?
Tokrat nekaj razmislekov naših poletnih komentatorjev o politikih na spletu. Družbena omrežja brišejo tudi mejo med profesionalnim delom in zasebnostjo. So nam politiki, ki pokažejo ali govorijo o čustvih in svoji zasebnosti, bliže? Je oblika že popolnoma zasenčila vsebino?
Spomladi smo v Tedniku objavili prispevek o predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v svoji kratki politični karieri že večkrat močno razburila javnost. Novinarka Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu, kjer je med drugim spregovorila tudi o sinovi bolezni in nočnem življenju parlamenta. Z družbenimi omrežji pa skuša vse več politikov neposredno nagovarjati ljudi in jih pridobiti tudi z všečnimi podrobnosti iz zasebnega živlenja. Kriza identitete ali nova identiteta politika, se je spraševala Katja Štok?
Spomladi smo v Tedniku objavili prispevek o predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v svoji kratki politični karieri že večkrat močno razburila javnost. Novinarka Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu, kjer je med drugim spregovorila tudi o sinovi bolezni in nočnem življenju parlamenta. Z družbenimi omrežji pa skuša vse več politikov neposredno nagovarjati ljudi in jih pridobiti tudi z všečnimi podrobnosti iz zasebnega živlenja. Kriza identitete ali nova identiteta politika, se je spraševala Katja Štok?
Smo sredi poletne planinske sezone, pri nas planinske poti vodijo na skoraj vsako vzpetino, po njih bi lahko prehodili kar četrtino poti okoli sveta. Če bi jih poravnali, bi nas pot pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia. Tako so zapisali v Planinskih zvezi Slovenije - pod njenim okriljem za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti skrbi 950 prostovoljnih markacistov, ki so za urejanje poti lani namenili več kot 35 tisoč ur prostovoljnega dela. A šele ko gre kaj narobe, se zavedamo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti. Alenka Frantar.
Smo sredi poletne planinske sezone, pri nas planinske poti vodijo na skoraj vsako vzpetino, po njih bi lahko prehodili kar četrtino poti okoli sveta. Če bi jih poravnali, bi nas pot pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia. Tako so zapisali v Planinskih zvezi Slovenije - pod njenim okriljem za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti skrbi 950 prostovoljnih markacistov, ki so za urejanje poti lani namenili več kot 35 tisoč ur prostovoljnega dela. A šele ko gre kaj narobe, se zavedamo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti. Alenka Frantar.
Izzivi osebne asistence: številni zavrnjeni invalidi, tožba izvajalcev in minimalne plače asistentov. O tujih delavcih pri nas in izkoriščevalskih delodajalcih. Kot vsak poletni ponedeljek zvečer: pronicljivi Tednikovi poletni komentatorji.
Izzivi osebne asistence: številni zavrnjeni invalidi, tožba izvajalcev in minimalne plače asistentov. O tujih delavcih pri nas in izkoriščevalskih delodajalcih. Kot vsak poletni ponedeljek zvečer: pronicljivi Tednikovi poletni komentatorji.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Krvni bratje - Društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije že več let zaman poziva državo, naj izplača odškodnine hemofilikom, ki so se pred desetletji med zdravljenjem okužili s hepatitisom C. Bolnikom, ki so se med terapijo okužili z virusom HIV, je država priznala odškodnino. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se obeh okužb ne da primerjati. Bolniki pa pripovedujejo o stigmi zaradi okužbe s hepatitisom C in hudih težavah med zdravljenjem, kar je pri mnogih vodilo v težave z družino in vsakodnevnim življenjem. Aleksandra Dežman.
Krvni bratje - Društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije že več let zaman poziva državo, naj izplača odškodnine hemofilikom, ki so se pred desetletji med zdravljenjem okužili s hepatitisom C. Bolnikom, ki so se med terapijo okužili z virusom HIV, je država priznala odškodnino. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se obeh okužb ne da primerjati. Bolniki pa pripovedujejo o stigmi zaradi okužbe s hepatitisom C in hudih težavah med zdravljenjem, kar je pri mnogih vodilo v težave z družino in vsakodnevnim življenjem. Aleksandra Dežman.
Po strelskem pohodu v Gradcu prejšnji teden, v katerem je umrlo deset ljudi, se spet odpirajo številna vprašanja o stiskah otrok in mladih. Pristojni v slovenskem šolstvu mirijo, da so naše šole varne, a kdo lahko da zagotovilo? Tudi naša družba seveda ni imuna na take in podobne in dogodke. Strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanje, kaj mladega človeka prižene k tako skrajnemu dejanju, kaj pa o tem menijo slovenski dijaki? Kako doživljajo morilski pohod mladeniča na avstrijski srednji šoli in ali se v šoli počutijo varne? O tem jih je spraševala Nina Mrzlikar.
Po strelskem pohodu v Gradcu prejšnji teden, v katerem je umrlo deset ljudi, se spet odpirajo številna vprašanja o stiskah otrok in mladih. Pristojni v slovenskem šolstvu mirijo, da so naše šole varne, a kdo lahko da zagotovilo? Tudi naša družba seveda ni imuna na take in podobne in dogodke. Strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanje, kaj mladega človeka prižene k tako skrajnemu dejanju, kaj pa o tem menijo slovenski dijaki? Kako doživljajo morilski pohod mladeniča na avstrijski srednji šoli in ali se v šoli počutijo varne? O tem jih je spraševala Nina Mrzlikar.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Kako zveni violina, izdelana iz nekaj tisoč let starega kosa lesa? Slišati bo že kmalu. Znani škofjeloški goslar Daniel Musek je prepričan, da bo zvok res poseben, tako kot je poseben nastanek te violine. Ko so lani v Čadrgu na Tolminskem odkrili potopljene in zasute hlode jelke, ki izvira iz časa okoli 4500 let pred našim štetjem, je goslar takoj prepoznal edinstveno priložnost, da iz tega lesa izdela prav posebno godalo. Kako nastaja ta instrument vrhunske kakovosti, si je v delavnici v starem jedru Škofje Loke ogledala tudi naša ekipa. Nina Mrzlikar.
Kako zveni violina, izdelana iz nekaj tisoč let starega kosa lesa? Slišati bo že kmalu. Znani škofjeloški goslar Daniel Musek je prepričan, da bo zvok res poseben, tako kot je poseben nastanek te violine. Ko so lani v Čadrgu na Tolminskem odkrili potopljene in zasute hlode jelke, ki izvira iz časa okoli 4500 let pred našim štetjem, je goslar takoj prepoznal edinstveno priložnost, da iz tega lesa izdela prav posebno godalo. Kako nastaja ta instrument vrhunske kakovosti, si je v delavnici v starem jedru Škofje Loke ogledala tudi naša ekipa. Nina Mrzlikar.
Maj je mesec zmage nad nacizmom in fašizmom; letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj. Takratno dogajanje, trpljenje slovenskega naroda in veselje ob koncu morije nam osvetljujejo še vedno živi spomini ljudi, ki so doživeli in preživeli vojno. Med njimi je tudi 105-letni Ivan Bevk iz Idrije. Kot številni drugi domoljubni Primorci, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, se je tudi sam pridružil partizanom. Zaradi vseh težkih preizkušenj v času vojne danes še toliko bolj ceni mir. Obiskala ga je Barbara Renčof.
Maj je mesec zmage nad nacizmom in fašizmom; letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj. Takratno dogajanje, trpljenje slovenskega naroda in veselje ob koncu morije nam osvetljujejo še vedno živi spomini ljudi, ki so doživeli in preživeli vojno. Med njimi je tudi 105-letni Ivan Bevk iz Idrije. Kot številni drugi domoljubni Primorci, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, se je tudi sam pridružil partizanom. Zaradi vseh težkih preizkušenj v času vojne danes še toliko bolj ceni mir. Obiskala ga je Barbara Renčof.
V naslednjih minutah vas bomo popeljali na skrajni jug Slovenije. Kot pri Damlju v občini Črnomelj je slovenska najjužnejša vas. Ta belokranjska vasica marsikoga navduši s svojo slikovitostjo, prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. A kot v številnih drugih idiličnih vasicah tudi tu živi le še peščica ljudi, v glavnem starejših. Kakšno je življenje v takih naseljih, ki res zaživijo le poleti, ko pridejo turisti? Alenka Frantar.
V naslednjih minutah vas bomo popeljali na skrajni jug Slovenije. Kot pri Damlju v občini Črnomelj je slovenska najjužnejša vas. Ta belokranjska vasica marsikoga navduši s svojo slikovitostjo, prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. A kot v številnih drugih idiličnih vasicah tudi tu živi le še peščica ljudi, v glavnem starejših. Kakšno je življenje v takih naseljih, ki res zaživijo le poleti, ko pridejo turisti? Alenka Frantar.
Čeprav v večini evropskih državi in večjem delu sveta evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nista dovoljeni, pa je dejstvo, da se zakonodaja in mnenje ljudi o tem v zadnjih letih marsikje spreminjata. To pomlad o podobnih zakonskih predlogih kot v slovenskem državnem zboru razpravljajo tudi v francoskem in britanskem parlamentu. Novinarka Aleksandra Dežman.
Čeprav v večini evropskih državi in večjem delu sveta evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nista dovoljeni, pa je dejstvo, da se zakonodaja in mnenje ljudi o tem v zadnjih letih marsikje spreminjata. To pomlad o podobnih zakonskih predlogih kot v slovenskem državnem zboru razpravljajo tudi v francoskem in britanskem parlamentu. Novinarka Aleksandra Dežman.
Po najnovejši raziskavi Slovensko javno mnenje kar 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva. Ne glede na to je koalicija v predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izločila evtanazijo, da bi lahko torej zdravnik ali kdo drug umirajočemu vbrizgal smrtonosno učinkovino, ampak bi moral to bolnik storiti sam. Kljub temu in dodatnim varovalkam v opoziciji ostro nasprotujejo predlogu zakona, v koaliciji pa vztrajajo, da bi tako le bolnikom, ki neznosno trpijo, omočili dostojanstveno slovo. Burno razpravo ob prvi obravnavi zakona je strnil Dejan Ladika.
Po najnovejši raziskavi Slovensko javno mnenje kar 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva. Ne glede na to je koalicija v predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izločila evtanazijo, da bi lahko torej zdravnik ali kdo drug umirajočemu vbrizgal smrtonosno učinkovino, ampak bi moral to bolnik storiti sam. Kljub temu in dodatnim varovalkam v opoziciji ostro nasprotujejo predlogu zakona, v koaliciji pa vztrajajo, da bi tako le bolnikom, ki neznosno trpijo, omočili dostojanstveno slovo. Burno razpravo ob prvi obravnavi zakona je strnil Dejan Ladika.
V Sloveniji se vsako leto rodi od 30 do 50 otrok z ognjenim znamenjem. Gre za liso rdeče ali vijolične barve, ki se najpogosteje pojavi na obrazu ali vratu. Z leti postaja znamenje vedno bolj vidno in zelo vpliva na samopodobo otroka in tudi odraslega, zato je ključno zgodnje zdravljenje. V tujini znamenje že desetletja zdravijo s posebnim laserjem, v Sloveniji pa ga v okviru javnega zdravstva še vedno nimamo. Zato Društvo Vilijem Julijan zbira denar za nakup tega laserja, ki stane 90 tisoč evrov. Donacijo za nakup laserja za zdravljenje otrok z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS-om LASER5 ali LASER10 na številko 1919 (5 ali 10 evrov) ali za nakazilom na račun Društva Viljem Julijan: SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
V Sloveniji se vsako leto rodi od 30 do 50 otrok z ognjenim znamenjem. Gre za liso rdeče ali vijolične barve, ki se najpogosteje pojavi na obrazu ali vratu. Z leti postaja znamenje vedno bolj vidno in zelo vpliva na samopodobo otroka in tudi odraslega, zato je ključno zgodnje zdravljenje. V tujini znamenje že desetletja zdravijo s posebnim laserjem, v Sloveniji pa ga v okviru javnega zdravstva še vedno nimamo. Zato Društvo Vilijem Julijan zbira denar za nakup tega laserja, ki stane 90 tisoč evrov. Donacijo za nakup laserja za zdravljenje otrok z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS-om LASER5 ali LASER10 na številko 1919 (5 ali 10 evrov) ali za nakazilom na račun Društva Viljem Julijan: SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske, Ljubljano, 18. avgusta 1849. Takrat so določili, da bo lokacija postaje med tedanjo Blatno vasjo oziroma današnjo Kolodvorsko ulico in območjem Dolgih njiv nad Kravjo dolino, današnjo Trubarjevo ulico. Ljubljanski kolodvor je danes simbol slovenske kulturne dediščine, zato še toliko bolj razburja gradnja novega potniškega centra. Bodo v njem res postavili hotel za petičneže? Na to vprašanje pristojni ne odgovarjajo. Arhitekt Marko Mušič, avtor izjemne obnove kolodvora v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, pa je od Direkcije za infrastrukturo prejel sporočilo, da nameravajo notranjost spremeniti. Jasna Krljić Vreg.
Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske, Ljubljano, 18. avgusta 1849. Takrat so določili, da bo lokacija postaje med tedanjo Blatno vasjo oziroma današnjo Kolodvorsko ulico in območjem Dolgih njiv nad Kravjo dolino, današnjo Trubarjevo ulico. Ljubljanski kolodvor je danes simbol slovenske kulturne dediščine, zato še toliko bolj razburja gradnja novega potniškega centra. Bodo v njem res postavili hotel za petičneže? Na to vprašanje pristojni ne odgovarjajo. Arhitekt Marko Mušič, avtor izjemne obnove kolodvora v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, pa je od Direkcije za infrastrukturo prejel sporočilo, da nameravajo notranjost spremeniti. Jasna Krljić Vreg.