Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Televizija Slovenija od 9. do 15. decembra tudi letos v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravlja dobrodelni teden Eno srce. Zbrana sredstva bodo namenjena otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki so se znašli v hudih stiskah. Če bi jim radi pomagali, pošljite sporočilo ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na številko 1919. Prispevali boste 5 ali 10 evrov. Z darovanimi sredstvi bodo v ZPMS-ju otrokom in mladostnikom vsaj malo omilili težke trenutke in jim omogočili boljšo prihodnost.
Televizija Slovenija od 9. do 15. decembra tudi letos v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravlja dobrodelni teden Eno srce. Zbrana sredstva bodo namenjena otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki so se znašli v hudih stiskah. Če bi jim radi pomagali, pošljite sporočilo ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na številko 1919. Prispevali boste 5 ali 10 evrov. Z darovanimi sredstvi bodo v ZPMS-ju otrokom in mladostnikom vsaj malo omilili težke trenutke in jim omogočili boljšo prihodnost.
Posebna oddaja: TEDNIK – TRGOVANJE Z BALKANSKIMI PSI. Za kaj gre v resnici pri uvažanju zapuščenih psov z Balkana v Slovenijo – za reševanje ali zaslužek? Ekipa Tednika je v Srbiji in Sloveniji raziskovala, kaj se dogaja na črnem trgu s psi in mačkami. Preprodaja teh je eden izmed najdobičkonosnejših poslov. Novinarka Anka Pirš je pod drobnogled vzela predvsem razvpito Društvo Pit, ki je v treh letih z donacijami in botrstvi prejelo več kot milijon dvesto tisoč evrov.
Posebna oddaja: TEDNIK – TRGOVANJE Z BALKANSKIMI PSI. Za kaj gre v resnici pri uvažanju zapuščenih psov z Balkana v Slovenijo – za reševanje ali zaslužek? Ekipa Tednika je v Srbiji in Sloveniji raziskovala, kaj se dogaja na črnem trgu s psi in mačkami. Preprodaja teh je eden izmed najdobičkonosnejših poslov. Novinarka Anka Pirš je pod drobnogled vzela predvsem razvpito Društvo Pit, ki je v treh letih z donacijami in botrstvi prejelo več kot milijon dvesto tisoč evrov.
Dobičkonosna trgovina z balkanskimi psi letno prinaša milijonske dobičke, je dobro organizirana in se giblje po tenki liniji med trgovanjem in reševanjem. Ena glavnih poti za prekupčevalce s psi z ulice in iz pasjih tovarn poteka iz Srbije poti Sloveniji in naprej proti zahodnoevropskim državam. Kakšno vlogo pri tem igra razvpiti Zavod Pit, ki v Sloveniji in Avstriji zbira donacije za reševanje zapuščenih, poškodovanih in zanemarjenih psov z balkanskih ulic? V treh letih so zbrali dober milijon 200 tisoč evrov. Srbski aktivisti za zaščito živali trdijo, da to društvo sodeluje z ljudmi dvomljivega slovesa in da psi izginjajo, zbrani denar pa prav tako ter da je zato del težave in ne rešitve. Po sledi balkanske trgovine s psi sta se odpravila novinarka Anka Pirš in snemalec Žiga Trnkoczy.
Dobičkonosna trgovina z balkanskimi psi letno prinaša milijonske dobičke, je dobro organizirana in se giblje po tenki liniji med trgovanjem in reševanjem. Ena glavnih poti za prekupčevalce s psi z ulice in iz pasjih tovarn poteka iz Srbije poti Sloveniji in naprej proti zahodnoevropskim državam. Kakšno vlogo pri tem igra razvpiti Zavod Pit, ki v Sloveniji in Avstriji zbira donacije za reševanje zapuščenih, poškodovanih in zanemarjenih psov z balkanskih ulic? V treh letih so zbrali dober milijon 200 tisoč evrov. Srbski aktivisti za zaščito živali trdijo, da to društvo sodeluje z ljudmi dvomljivega slovesa in da psi izginjajo, zbrani denar pa prav tako ter da je zato del težave in ne rešitve. Po sledi balkanske trgovine s psi sta se odpravila novinarka Anka Pirš in snemalec Žiga Trnkoczy.
Prihodnji teden vas vabimo k ogledu monotematske oddaje Tednik. Naša ekipa je v Srbiji in Sloveniji raziskovala, kaj se dogaja na črnem trgu preprodaje psov in mačk, ki je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov. In za kaj gre v resnici pri uvažanju zapuščenih psov z Balkana v Slovenijo - reševanje ali zaslužek? Novinarka Anka Pirš je pod drobnogled vzela predvsem razvpito Društvo Pit.
Prihodnji teden vas vabimo k ogledu monotematske oddaje Tednik. Naša ekipa je v Srbiji in Sloveniji raziskovala, kaj se dogaja na črnem trgu preprodaje psov in mačk, ki je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov. In za kaj gre v resnici pri uvažanju zapuščenih psov z Balkana v Slovenijo - reševanje ali zaslužek? Novinarka Anka Pirš je pod drobnogled vzela predvsem razvpito Društvo Pit.
Francijo pretresa sojenje, povezano z množičnim posiljevanjem zdaj 71-letne Gisele Pelicot. Med letoma 2011 in 2020 jo je njen mož Dominique Pelicot omamljal in v njun dom vabil neznance, ki so jo spolno zlorabljali, on pa je vse skupaj še snemal. Gisele Pelicot se je odločila, da ne bo anonimna žrtev, premagala je sram in zahtevala javno sojenje za vseh 51 obtožencev.
Francijo pretresa sojenje, povezano z množičnim posiljevanjem zdaj 71-letne Gisele Pelicot. Med letoma 2011 in 2020 jo je njen mož Dominique Pelicot omamljal in v njun dom vabil neznance, ki so jo spolno zlorabljali, on pa je vse skupaj še snemal. Gisele Pelicot se je odločila, da ne bo anonimna žrtev, premagala je sram in zahtevala javno sojenje za vseh 51 obtožencev.
Slovo vaških trgovin. Kriza politikov na omrežjih. Vinci Vogue Anžlovar (1963-2024). Ko otrok rodi otroka. Pogum Giselle Pelicot. Reševanje psov ali zaslužkarstvo?
Slovo vaških trgovin. Kriza politikov na omrežjih. Vinci Vogue Anžlovar (1963-2024). Ko otrok rodi otroka. Pogum Giselle Pelicot. Reševanje psov ali zaslužkarstvo?
V Sloveniji živi od 10 do 12 tisoč Romov. V nekaterih romskih naseljih na kočevskem in novomeškem območju ni zaposlen nihče izmed odraslih, otroci pogosto ne končajo osnovne šole. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da se povečuje število deklic, ki postanejo mamice že pred 15. letom. Na območju Novega mesta vsako leto rodi otroka več kot 20 mladoletnih mamic, 40 mladoletnih deklet iz romske skupnosti vsako leto pobegne od doma.
V Sloveniji živi od 10 do 12 tisoč Romov. V nekaterih romskih naseljih na kočevskem in novomeškem območju ni zaposlen nihče izmed odraslih, otroci pogosto ne končajo osnovne šole. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da se povečuje število deklic, ki postanejo mamice že pred 15. letom. Na območju Novega mesta vsako leto rodi otroka več kot 20 mladoletnih mamic, 40 mladoletnih deklet iz romske skupnosti vsako leto pobegne od doma.
Včeraj se je poslovil legendarni filmski režiser in vsestranski umetnik Vinci Vogue Anžlovar. Njegova zvezda je zasijala leta 1991, ko je ustvaril prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji Babica gre na jug. Od takrat je stopal po izjemno ustvarjalni poti, ki je ni ustavila niti ena od najhujših bolezni ALS, za katero je trpel zadnji dve leti, saj je v tem času uspel posneti še svoj zadnji film Tartinijev ključ. Kljub neznosnim bolečinam in zavedanju, da zdravila za to bolezen ni, se je ob našem obisku junija letos v njegovem domovanju nad Višnjo Goro, veliko šalil in oči so se mu iskrile. Naj mu bo lepo med zvezdami.
Včeraj se je poslovil legendarni filmski režiser in vsestranski umetnik Vinci Vogue Anžlovar. Njegova zvezda je zasijala leta 1991, ko je ustvaril prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji Babica gre na jug. Od takrat je stopal po izjemno ustvarjalni poti, ki je ni ustavila niti ena od najhujših bolezni ALS, za katero je trpel zadnji dve leti, saj je v tem času uspel posneti še svoj zadnji film Tartinijev ključ. Kljub neznosnim bolečinam in zavedanju, da zdravila za to bolezen ni, se je ob našem obisku junija letos v njegovem domovanju nad Višnjo Goro, veliko šalil in oči so se mu iskrile. Naj mu bo lepo med zvezdami.
Zagotovo ste že slišali za influencerje ali vplivneže oziroma vplivnice. Mnenja o njihovi vlogi v družbi so deljena; ali s svojimi objavami na družbenih omrežjih počnejo kaj koristnega ali slabo vplivajo na mlade in tudi malo manj mlade? Še več dilem pa je glede bolj sproščenega nastopanja politikov na družbenih omrežjih. Je prav, da predsednik države na TikToku peče palačinke ali da premier na Instagramu daje nasvete, kdaj prati perilo? Ali politiki z objavami na družbenih omrežjih doživljajo krizo identitete ali ustvarjajo novo identiteto politika? Katja Štok.
Zagotovo ste že slišali za influencerje ali vplivneže oziroma vplivnice. Mnenja o njihovi vlogi v družbi so deljena; ali s svojimi objavami na družbenih omrežjih počnejo kaj koristnega ali slabo vplivajo na mlade in tudi malo manj mlade? Še več dilem pa je glede bolj sproščenega nastopanja politikov na družbenih omrežjih. Je prav, da predsednik države na TikToku peče palačinke ali da premier na Instagramu daje nasvete, kdaj prati perilo? Ali politiki z objavami na družbenih omrežjih doživljajo krizo identitete ali ustvarjajo novo identiteto politika? Katja Štok.
Če bo šlo tako naprej, v nekaj letih na slovenskem podeželju ne bo nobene majhne trgovine več, opozarjajo trgovci. Kot pravijo, so njihov obstoj ogrozili strogi predpisi, ki jih obravnavajo enako kot velike trgovske centre, centralizacija in spremenjene nakupovalne navade. Novinarka Aleksandra Dežman se je med drugim pogovarjala s trgovko iz majhne vaške trgovine v Podbeli v občini Kobarid, ki jo je ekipa Tednika obiskala že leta 1985. Danes so vrata trgovinice – kot še številnih drugih podobnih po vsej Sloveniji – zaprta.
Če bo šlo tako naprej, v nekaj letih na slovenskem podeželju ne bo nobene majhne trgovine več, opozarjajo trgovci. Kot pravijo, so njihov obstoj ogrozili strogi predpisi, ki jih obravnavajo enako kot velike trgovske centre, centralizacija in spremenjene nakupovalne navade. Novinarka Aleksandra Dežman se je med drugim pogovarjala s trgovko iz majhne vaške trgovine v Podbeli v občini Kobarid, ki jo je ekipa Tednika obiskala že leta 1985. Danes so vrata trgovinice – kot še številnih drugih podobnih po vsej Sloveniji – zaprta.
Pred koncem pa še kratek pogled po svetu, ki se ne ustavi. Kako sta se srečali najnižja in najvišja ženska na svetu, pa o molitvi za robotske domače živali na Japonskem in odmevu japonskega jodlarja v Nemčiji.
Pred koncem pa še kratek pogled po svetu, ki se ne ustavi. Kako sta se srečali najnižja in najvišja ženska na svetu, pa o molitvi za robotske domače živali na Japonskem in odmevu japonskega jodlarja v Nemčiji.
»Če je učenje zabava, je to res čudovito. Lahko si, kar želiš, le začeti je treba. Nikoli ni prepozno, da uresničiš svoje sanje." To so sporočila sogovornikov iz naslednjega prispevka. Aleksandra Dežman se je pogovarjala s štirimi prejemniki priznanj Andragoškega centra Slovenije za vseživljenjsko učenje, ki so lahko lahko navdih vsem. Od leta 1997 so za promocijo učenja in znanja nagradili že več kot 200 posameznikov in organizacij. V začetku decembra pa bo odprt javni razpis za letošnja priznanja, ki so po novem del 5,7 milijona evrov vrednega projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, ki ga sofinancira tudi Evropska unija.
»Če je učenje zabava, je to res čudovito. Lahko si, kar želiš, le začeti je treba. Nikoli ni prepozno, da uresničiš svoje sanje." To so sporočila sogovornikov iz naslednjega prispevka. Aleksandra Dežman se je pogovarjala s štirimi prejemniki priznanj Andragoškega centra Slovenije za vseživljenjsko učenje, ki so lahko lahko navdih vsem. Od leta 1997 so za promocijo učenja in znanja nagradili že več kot 200 posameznikov in organizacij. V začetku decembra pa bo odprt javni razpis za letošnja priznanja, ki so po novem del 5,7 milijona evrov vrednega projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, ki ga sofinancira tudi Evropska unija.
Murskosoboška porodnišnica je ena od 14-ih v državi. V njej se vsako leto rodi nekaj več kot 700 otrok, kar je dobra polovica manj kot pred tremi desetletji. Pot do ene najsodobnejših slovenskih porodnišnic pa je bila dolga. Zaplete in razplete so ob zaposlenih spremljali tudi naši sodelavci murskosoboškega dopisništva, kjer je nastala reportaža ob 70. obletnici ginekološko-porodniškega oddelka, pred mikrofon pa je Cirila Sever povabila tudi prvo višjo medicinsko sestro v Prekmurju, ki je bila več let glavna sestra v porodnišnici.
Murskosoboška porodnišnica je ena od 14-ih v državi. V njej se vsako leto rodi nekaj več kot 700 otrok, kar je dobra polovica manj kot pred tremi desetletji. Pot do ene najsodobnejših slovenskih porodnišnic pa je bila dolga. Zaplete in razplete so ob zaposlenih spremljali tudi naši sodelavci murskosoboškega dopisništva, kjer je nastala reportaža ob 70. obletnici ginekološko-porodniškega oddelka, pred mikrofon pa je Cirila Sever povabila tudi prvo višjo medicinsko sestro v Prekmurju, ki je bila več let glavna sestra v porodnišnici.
Bi jedli meso iz laboratorija? Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, okoljskih posledic pridelave hrane in živinoreje ter etičnih pomislekov glede ravnanja z živalmi meso, gojeno iz celic živali, omenjajo kot eno od prehranskih alternativ prihodnosti. Vendar je proizvodnja takšnega mesa draga in se šele začenja. Kmetje ji ostro nasprotujejo. Anja Nab Huš.
Bi jedli meso iz laboratorija? Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, okoljskih posledic pridelave hrane in živinoreje ter etičnih pomislekov glede ravnanja z živalmi meso, gojeno iz celic živali, omenjajo kot eno od prehranskih alternativ prihodnosti. Vendar je proizvodnja takšnega mesa draga in se šele začenja. Kmetje ji ostro nasprotujejo. Anja Nab Huš.
"Ne bomo dopustili, da se na naših plečih špekulira z državnim premoženjem," sporočajo poštni delavci. Po letih opozarjanja na čedalje slabše razmere in prenizke plače jim je prekipelo. V petek so nameravali stavkati, a so tik pred začetkom stavke z vodstvom Pošte Slovenije dosegli dogovor. Pred kamero Tednika je stopil tudi poštar, ki zaradi zdravstvenih težav ne bi smel voziti motorja ali kolesa, vendar so ga v to prisilili in se je poškodoval. Alenka Frantar.
"Ne bomo dopustili, da se na naših plečih špekulira z državnim premoženjem," sporočajo poštni delavci. Po letih opozarjanja na čedalje slabše razmere in prenizke plače jim je prekipelo. V petek so nameravali stavkati, a so tik pred začetkom stavke z vodstvom Pošte Slovenije dosegli dogovor. Pred kamero Tednika je stopil tudi poštar, ki zaradi zdravstvenih težav ne bi smel voziti motorja ali kolesa, vendar so ga v to prisilili in se je poškodoval. Alenka Frantar.
Država pripravlja kar 11 državnih prostorskih načrtov za postavitev vetrnih elektrarn v prihodnjih letih. A vsepovsod, kjer naj bi vetrnice stale, prebivalci temu ostro nasprotujejo. Tako je tudi v Ilirski Bistrici. Krajani so ogorčeni, saj naj bi vetrnice postavili na zaščiteno območje, le nekaj sto metrov od Volovje rebri, kjer je pred dobrimi 10 leti zaradi gnezdenja ogroženih ujed že propadel podoben projekt. Tu živi tudi edini par planinskega orla na tem območju. Naša ekipa je imela srečo in veličastno ptico ujela v objektiv kamere. Alenka Frantar.
Država pripravlja kar 11 državnih prostorskih načrtov za postavitev vetrnih elektrarn v prihodnjih letih. A vsepovsod, kjer naj bi vetrnice stale, prebivalci temu ostro nasprotujejo. Tako je tudi v Ilirski Bistrici. Krajani so ogorčeni, saj naj bi vetrnice postavili na zaščiteno območje, le nekaj sto metrov od Volovje rebri, kjer je pred dobrimi 10 leti zaradi gnezdenja ogroženih ujed že propadel podoben projekt. Tu živi tudi edini par planinskega orla na tem območju. Naša ekipa je imela srečo in veličastno ptico ujela v objektiv kamere. Alenka Frantar.
V naslednjem prispevku predstavljamo težavo, na katero je opozorila mama otroka, ki je zaradi poškodbe gležnja v ljubljanskem Urgentnem kirurškem bloku dobil bergle. Potem ko je otrok okreval, je želela nepoškodovane bergle vrniti, a jih tam niso sprejeli. Kot so pojasnili novinarki Anki Pirš, so izračunali, da se jim to ne splača, saj za pregled in oceno kakovosti vrnjenih pripomočkov nimajo ne dovolj časa ne kadra. Letno jih sicer pripomočki za hojo, ki jih bolniki uporabljajo manj kot mesec dni, stanejo 68 tisoč evrov. Kako pa je s tem v drugih bolnišnicah?
V naslednjem prispevku predstavljamo težavo, na katero je opozorila mama otroka, ki je zaradi poškodbe gležnja v ljubljanskem Urgentnem kirurškem bloku dobil bergle. Potem ko je otrok okreval, je želela nepoškodovane bergle vrniti, a jih tam niso sprejeli. Kot so pojasnili novinarki Anki Pirš, so izračunali, da se jim to ne splača, saj za pregled in oceno kakovosti vrnjenih pripomočkov nimajo ne dovolj časa ne kadra. Letno jih sicer pripomočki za hojo, ki jih bolniki uporabljajo manj kot mesec dni, stanejo 68 tisoč evrov. Kako pa je s tem v drugih bolnišnicah?
Tudi družbena omrežja so polna nasilja različnih oblik. Otroci pa, predvsem na TikToku, najdejo tudi celo vrsto izzivov, s katerimi premikajo meje, se dokazujejo vrstnikom, dobivajo všečke in si gradijo prepoznavnost. A marsikateri izziv je nespameten, nekateri se končajo tudi tragično. Zdaj se je pojavil nov izziv, ki ga učenci tudi v slovenskih šolah snemajo kar med poukom. Katja Štok.
Tudi družbena omrežja so polna nasilja različnih oblik. Otroci pa, predvsem na TikToku, najdejo tudi celo vrsto izzivov, s katerimi premikajo meje, se dokazujejo vrstnikom, dobivajo všečke in si gradijo prepoznavnost. A marsikateri izziv je nespameten, nekateri se končajo tudi tragično. Zdaj se je pojavil nov izziv, ki ga učenci tudi v slovenskih šolah snemajo kar med poukom. Katja Štok.
Je nasilja v šolah res več ali se tako le zdi, ker več primerov pride v javnost? Natančnih podatkov ni, prav tako ne pravih rešitev za ravnanje z nasilnim učencem ali učenko, trdi ravnateljica strokovnega centra Planina Leonida Zalokar, ki opozarja, da si stroka zatiska oči pred tem, da nasilni otroci niso vedno nasilni, ker so v stiski, ampak so taki tudi zaradi pomanjkljive vzgoje. Kaj storiti v primeru, ko nasilen otrok ustrahuje sošolce in celo učitelje? Ali šolski in drugi strokovnjaki znajo na pravi način reševati tovrstne težave in pomagati žrtvam in nasilnežu? Na pristojnem ministrstvu trdijo, da ima sistem dovolj vzvodov. Jasna Krljić Vreg.
Je nasilja v šolah res več ali se tako le zdi, ker več primerov pride v javnost? Natančnih podatkov ni, prav tako ne pravih rešitev za ravnanje z nasilnim učencem ali učenko, trdi ravnateljica strokovnega centra Planina Leonida Zalokar, ki opozarja, da si stroka zatiska oči pred tem, da nasilni otroci niso vedno nasilni, ker so v stiski, ampak so taki tudi zaradi pomanjkljive vzgoje. Kaj storiti v primeru, ko nasilen otrok ustrahuje sošolce in celo učitelje? Ali šolski in drugi strokovnjaki znajo na pravi način reševati tovrstne težave in pomagati žrtvam in nasilnežu? Na pristojnem ministrstvu trdijo, da ima sistem dovolj vzvodov. Jasna Krljić Vreg.
V naslednjem prispevku boste spoznali 8-člansko družino Fortuna iz Podreče pri Medvodah, ki je letošnje poletje preživela na Madagaskarju. A njene počitnice niso bile prav nič turistične -- družina je dva meseca živela in delala v misijonu Ampitafa na jugu otroka, ki ga od leta 2006 vodi slovenski misijonar Janez Krmelj. Starša Gašper in Eva Fortuna, sicer kirurga za področje ustne votline in obraza, sta nudila zdravstveno oskrbo domačinom, pri delu pa so jima po svojih močeh pomagali tudi otroci, stari med 6 in 14 let. Obiskala jih je Nina Rozman.
V naslednjem prispevku boste spoznali 8-člansko družino Fortuna iz Podreče pri Medvodah, ki je letošnje poletje preživela na Madagaskarju. A njene počitnice niso bile prav nič turistične -- družina je dva meseca živela in delala v misijonu Ampitafa na jugu otroka, ki ga od leta 2006 vodi slovenski misijonar Janez Krmelj. Starša Gašper in Eva Fortuna, sicer kirurga za področje ustne votline in obraza, sta nudila zdravstveno oskrbo domačinom, pri delu pa so jima po svojih močeh pomagali tudi otroci, stari med 6 in 14 let. Obiskala jih je Nina Rozman.
Volivci v Združenih državah Amerike so na predsedniških volitvah, kot je znano, izbrali Donalda Trumpa. Republikanci bodo večino sedežev zasedli tudi v senatu, vse kaže, da bi jo utegnili prav tako obdržati v predstavniškem domu. Nekateri analitiki vzroke za Trumpovo zmago iščejo tudi v dolgoročnem zanemarjanju delavskega razreda s strani demokratskih elit, kar je imelo na letošnjih volitvah za demokratsko stranko boleče posledice. Ameriške volitve podrobno spremljajo vse medijske hiše, tudi v Informativnem programu Televizije Slovenija smo pripravili številne prispevke in posebne oddaje. Vid Babič.
Volivci v Združenih državah Amerike so na predsedniških volitvah, kot je znano, izbrali Donalda Trumpa. Republikanci bodo večino sedežev zasedli tudi v senatu, vse kaže, da bi jo utegnili prav tako obdržati v predstavniškem domu. Nekateri analitiki vzroke za Trumpovo zmago iščejo tudi v dolgoročnem zanemarjanju delavskega razreda s strani demokratskih elit, kar je imelo na letošnjih volitvah za demokratsko stranko boleče posledice. Ameriške volitve podrobno spremljajo vse medijske hiše, tudi v Informativnem programu Televizije Slovenija smo pripravili številne prispevke in posebne oddaje. Vid Babič.
Se spomnite piramidne igre Catch the Cash, pa samooklicane duhovne učiteljice Alping Wang, ki je v Ljubljano prišla iz Kitajske, ter gibanja Happy, happy? Kaj imajo skupnega? Prevarantski voditelji so polnili dvorane in množicam ljudi obljubljali srečo, uspeh in zadovoljstvo, ti pa so vlagali svoje premoženje, nekateri so izgubili vse. Steven Hassan je bil kot najstnik rekrutiran v kult, pozneje mu je uspelo izstopiti in zdaj je eden največjih strokovnjakov za kulte. Anka Pirš.
Se spomnite piramidne igre Catch the Cash, pa samooklicane duhovne učiteljice Alping Wang, ki je v Ljubljano prišla iz Kitajske, ter gibanja Happy, happy? Kaj imajo skupnega? Prevarantski voditelji so polnili dvorane in množicam ljudi obljubljali srečo, uspeh in zadovoljstvo, ti pa so vlagali svoje premoženje, nekateri so izgubili vse. Steven Hassan je bil kot najstnik rekrutiran v kult, pozneje mu je uspelo izstopiti in zdaj je eden največjih strokovnjakov za kulte. Anka Pirš.
Kampiranje je med Slovenci od nekdaj priljubljeno, v zadnjem času, ko ljudje vse bolj iščemo stik z naravo, se zdi, da je kampistov še več. A marsikoga med njimi moti, da kampi na hrvaški obali postajajo vse bolj mondeni in vse manj naravni. Letos sta največ slabe volje slovenskih kampistov povzročila načrtovana prenova nudističnega kampa Koversada v Vrsarju in kampa Atea v Njivicah na Krku, kjer ne bo več prostora za tako imenovane pavšaliste, ki so stalni prostor za svojo prikolico ali mobilno hišico zakupili za vso sezono za več let. Alenka Frantar.
Kampiranje je med Slovenci od nekdaj priljubljeno, v zadnjem času, ko ljudje vse bolj iščemo stik z naravo, se zdi, da je kampistov še več. A marsikoga med njimi moti, da kampi na hrvaški obali postajajo vse bolj mondeni in vse manj naravni. Letos sta največ slabe volje slovenskih kampistov povzročila načrtovana prenova nudističnega kampa Koversada v Vrsarju in kampa Atea v Njivicah na Krku, kjer ne bo več prostora za tako imenovane pavšaliste, ki so stalni prostor za svojo prikolico ali mobilno hišico zakupili za vso sezono za več let. Alenka Frantar.
Ali si bomo vodo za umivanje kot v starih časih spet morali greti na štedilnikih, so se prejšnji teden nekateri spraševali zaradi pravilnika, ki bi po novem letu razen nekaterih izjem prepovedal vgradnjo večjih električnih bojlerjev, električnih radiatorjev in podobnih ogrevalnih naprav. Pristojni minister je zatrdil, da bodo sporni člen pravilnika odpravili in napisali bolj življenjske ukrepe za učinkovito rabo energije. Pa bodo sprejeli takšne, ki ne bodo še bolj prizadeli ljudi? Lani se je v Sloveniji z energetsko revščino spopadalo sedem odstotkov gospodinjstev oziroma 109 tisoč ljudi. Aleksandra Dežman.
Ali si bomo vodo za umivanje kot v starih časih spet morali greti na štedilnikih, so se prejšnji teden nekateri spraševali zaradi pravilnika, ki bi po novem letu razen nekaterih izjem prepovedal vgradnjo večjih električnih bojlerjev, električnih radiatorjev in podobnih ogrevalnih naprav. Pristojni minister je zatrdil, da bodo sporni člen pravilnika odpravili in napisali bolj življenjske ukrepe za učinkovito rabo energije. Pa bodo sprejeli takšne, ki ne bodo še bolj prizadeli ljudi? Lani se je v Sloveniji z energetsko revščino spopadalo sedem odstotkov gospodinjstev oziroma 109 tisoč ljudi. Aleksandra Dežman.
Bolj so družbenopolitične razmere bridke in napete, boljša in ostrejša je lahko politična satira, pravijo poznavalci. Za mnoge so satirične televizijske ali radijske oddaje tudi vir informacij o dogajanju. Tudi zato pri politični satiri ne gre za lahkotno komedijo, ampak pravzaprav za ogledalo celotne družbe. Svojo kritično ost usmerja v razne elite, ob tem pa nas nasmeji. Ta žlahtni žanr ima svoj dom tudi na RTV Slovenija. Anja Nab Huš.
Bolj so družbenopolitične razmere bridke in napete, boljša in ostrejša je lahko politična satira, pravijo poznavalci. Za mnoge so satirične televizijske ali radijske oddaje tudi vir informacij o dogajanju. Tudi zato pri politični satiri ne gre za lahkotno komedijo, ampak pravzaprav za ogledalo celotne družbe. Svojo kritično ost usmerja v razne elite, ob tem pa nas nasmeji. Ta žlahtni žanr ima svoj dom tudi na RTV Slovenija. Anja Nab Huš.
Hej, brigade, Na juriš, Na oknu glej obrazek bled, ... te in številne druge partizanske pesmi, nastale v času 2. svetovne vojne, še vedno živijo. Spomladi je bilo petje partizanskih pesmi vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Pobudo za vpis je dal Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje 80 let delovanja, nosilca vpisa pa sta še Ženski pevski zbor Kombinat in Moški pevski zbor Slave Klavore Maribor. Kako so sploh nastale partizanske pesmi, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so spet aktualne? Novinarka Jelena Aščić
Hej, brigade, Na juriš, Na oknu glej obrazek bled, ... te in številne druge partizanske pesmi, nastale v času 2. svetovne vojne, še vedno živijo. Spomladi je bilo petje partizanskih pesmi vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Pobudo za vpis je dal Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje 80 let delovanja, nosilca vpisa pa sta še Ženski pevski zbor Kombinat in Moški pevski zbor Slave Klavore Maribor. Kako so sploh nastale partizanske pesmi, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so spet aktualne? Novinarka Jelena Aščić
Razkrivamo šolski primer razmetavanja javnega denarja. Medtem ko država stiska ljudi z najrazličnejšimi ukrepi, sama vlaga denar v nepremišljene in nekoristne projekte. Eden takih je bila tudi ustanovitev podružnice moskovske univerze Lomonosov v Kopru. Velike besede o tesnem sodelovanju z Univerzo na Primorskem, veliki zaposljivosti diplomantov, širitvi študijskih programov so se na koncu izkazale za prazen nič. Eugenija Carl.
Razkrivamo šolski primer razmetavanja javnega denarja. Medtem ko država stiska ljudi z najrazličnejšimi ukrepi, sama vlaga denar v nepremišljene in nekoristne projekte. Eden takih je bila tudi ustanovitev podružnice moskovske univerze Lomonosov v Kopru. Velike besede o tesnem sodelovanju z Univerzo na Primorskem, veliki zaposljivosti diplomantov, širitvi študijskih programov so se na koncu izkazale za prazen nič. Eugenija Carl.
Aprila lani smo vas v Tedniku prosili za pomoč tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja in njegovi mladi družini. Odziv je bil res velik in hitro se je nabralo dovolj denarja za nakup prilagojenega vozila, ki jim bo močno olajšalo življenje. Na vožnjo z novim vozilom se je z družino odpravila tudi naša dolenjska ekipa. Petra Držaj.
Aprila lani smo vas v Tedniku prosili za pomoč tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja in njegovi mladi družini. Odziv je bil res velik in hitro se je nabralo dovolj denarja za nakup prilagojenega vozila, ki jim bo močno olajšalo življenje. Na vožnjo z novim vozilom se je z družino odpravila tudi naša dolenjska ekipa. Petra Držaj.
Z začetkom kurilne sezone se močno poslabša kakovost zraka. V Ljubljani je zrak glede na lestvico, ki jo je objavila Evropska agencija za okolje, med slabšimi v Evropi. A prestolnica ni edino slovensko mesto, ki ima, sploh pozimi, težave z onesnaženim zrakom in s tem z večjo obolevnostjo in smrtnostjo prebivalcev. Onesnaženost zraka po podatkih evropskih institucij vsako leto povzroči kar 300 tisoč prezgodnjih smrti po vsej Evropi. Kaj bo prinesla zaostritev pravil glede onesnaženosti zraka? Anja Nab Huš.
Z začetkom kurilne sezone se močno poslabša kakovost zraka. V Ljubljani je zrak glede na lestvico, ki jo je objavila Evropska agencija za okolje, med slabšimi v Evropi. A prestolnica ni edino slovensko mesto, ki ima, sploh pozimi, težave z onesnaženim zrakom in s tem z večjo obolevnostjo in smrtnostjo prebivalcev. Onesnaženost zraka po podatkih evropskih institucij vsako leto povzroči kar 300 tisoč prezgodnjih smrti po vsej Evropi. Kaj bo prinesla zaostritev pravil glede onesnaženosti zraka? Anja Nab Huš.
Nad evropsko avtomobilsko industrijo se zbirajo črni oblaki. Električni avtomobili, v katere proizvajalci vlagajo veliko sredstev, se slabo prodajajo, konkurenca kitajskih avtomobilov pa je vse močnejša. Predvsem nemški proizvajalci zato napovedujejo odpuščanja in ne izključujejo niti zaprtja nekaterih tovarn. Kaj to pomeni za mnoge slovenske družbe, ki so vidni dobavitelji avtomobilske industrije? So napovedana odpuščanja v podjetju Mahle že znanilec krize v tem pomembnem sektorju našega gospodarstva? Boštjan Fabjan.
Nad evropsko avtomobilsko industrijo se zbirajo črni oblaki. Električni avtomobili, v katere proizvajalci vlagajo veliko sredstev, se slabo prodajajo, konkurenca kitajskih avtomobilov pa je vse močnejša. Predvsem nemški proizvajalci zato napovedujejo odpuščanja in ne izključujejo niti zaprtja nekaterih tovarn. Kaj to pomeni za mnoge slovenske družbe, ki so vidni dobavitelji avtomobilske industrije? So napovedana odpuščanja v podjetju Mahle že znanilec krize v tem pomembnem sektorju našega gospodarstva? Boštjan Fabjan.
Kaj se mora zgoditi, da se bo sojenje nekdanjemu vodji budistične kongregacije v Sloveniji Šenpenu Rinpočeju s pravim imenom Ronan Chatellier končno začelo, se sprašujeta njegova odrasla posvojenca, ki sta ga prijavila zaradi spolnih zlorab v otroštvu. Ko je pred letom dni za Tednik spregovorila njegova posvojenka Katja Pančur, so se oglasili tudi številni drugi otroci, ki so obiskovali budistično kongregacijo v Sloveniji. Za našo oddajo pa je zdaj spregovoril tudi posvojenec Jimmy Lopez, ki je budista policiji prijavil že leta 2012, a prijavo kmalu umaknil. Obtoženega Francoza na slovenskem sodišču čakajo že od leta 2013. Anka Pirš.
Kaj se mora zgoditi, da se bo sojenje nekdanjemu vodji budistične kongregacije v Sloveniji Šenpenu Rinpočeju s pravim imenom Ronan Chatellier končno začelo, se sprašujeta njegova odrasla posvojenca, ki sta ga prijavila zaradi spolnih zlorab v otroštvu. Ko je pred letom dni za Tednik spregovorila njegova posvojenka Katja Pančur, so se oglasili tudi številni drugi otroci, ki so obiskovali budistično kongregacijo v Sloveniji. Za našo oddajo pa je zdaj spregovoril tudi posvojenec Jimmy Lopez, ki je budista policiji prijavil že leta 2012, a prijavo kmalu umaknil. Obtoženega Francoza na slovenskem sodišču čakajo že od leta 2013. Anka Pirš.
V četrtek bo minilo 80 let, odkar so Nemci tik pred koncem 2. svetovne vojne požgali Solčavo ter kar 46 od 50 kmetij v Podolševi, Logarski dolini, Matkovem in Robanovem kotu. A vse kmetije so obnovili in še danes ohranjajo več kot 600-letno tradicijo. Veliko se jih ukvarja s turizmom, sicer pa večinoma živijo od gozda in živinoreje. Alenka Frantar je obiskala 4 kmetije v tem odmaknjenem in idiličnem kotičku Slovenije.
V četrtek bo minilo 80 let, odkar so Nemci tik pred koncem 2. svetovne vojne požgali Solčavo ter kar 46 od 50 kmetij v Podolševi, Logarski dolini, Matkovem in Robanovem kotu. A vse kmetije so obnovili in še danes ohranjajo več kot 600-letno tradicijo. Veliko se jih ukvarja s turizmom, sicer pa večinoma živijo od gozda in živinoreje. Alenka Frantar je obiskala 4 kmetije v tem odmaknjenem in idiličnem kotičku Slovenije.
Konec poletja je odmevala aretacija ruskega milijarderja, lastnika in soustanovitelja družbenega omrežja Telegram Pavla Durova, in sicer zaradi domnevnih kriminalnih aktivnosti na omrežju. Tovrstna aretacija lastnika platforme za sporočanje je brez primere in je znova sprožila razpravo o svobodi govora na eni strani ter odgovornosti velikih tehnoloških platform in uporabnikov na drugi. Durov je pred kratkim napovedal, da bo Telegram, znan po tem, da ni razkrival podatkov o svojih uporabnikih, na podlagi zahtev organov pregona zdaj delil več informacij o uporabnikih omrežja. Anja Nab Huš.
Konec poletja je odmevala aretacija ruskega milijarderja, lastnika in soustanovitelja družbenega omrežja Telegram Pavla Durova, in sicer zaradi domnevnih kriminalnih aktivnosti na omrežju. Tovrstna aretacija lastnika platforme za sporočanje je brez primere in je znova sprožila razpravo o svobodi govora na eni strani ter odgovornosti velikih tehnoloških platform in uporabnikov na drugi. Durov je pred kratkim napovedal, da bo Telegram, znan po tem, da ni razkrival podatkov o svojih uporabnikih, na podlagi zahtev organov pregona zdaj delil več informacij o uporabnikih omrežja. Anja Nab Huš.
Šestčlanska družina Skok s Ponikve v občini Šentjur je čez noč ostala brez doma, potem ko je njeno hišo uničil požar. Takoj so ji na pomoč priskočili sosedje, ki so jo vzeli pod svojo streho, nato pa si je začasno prebivališče uredila v dveh bivalnih kontejnerjih in mobilni hiški, ki so jih postavili na njenem dvorišču. Pri gradnji nove hiše na pogorišču družina upa tudi na našo in vašo pomoč. Družini lahko pomagate z nakazilom na račun Območnega združenja Rdečega križa Šentjur SI56 0400 1004 7459 761, sklic: SI00 08 10 2024, namen: za družino Skok. Pomoč zbira tudi Lions klub Šentjur - do 31. oktobra lahko pošljete SMS POMAGAMO10 na številko 1919 in darovali boste deset evrov. Novinarka Barbara Štor.
Šestčlanska družina Skok s Ponikve v občini Šentjur je čez noč ostala brez doma, potem ko je njeno hišo uničil požar. Takoj so ji na pomoč priskočili sosedje, ki so jo vzeli pod svojo streho, nato pa si je začasno prebivališče uredila v dveh bivalnih kontejnerjih in mobilni hiški, ki so jih postavili na njenem dvorišču. Pri gradnji nove hiše na pogorišču družina upa tudi na našo in vašo pomoč. Družini lahko pomagate z nakazilom na račun Območnega združenja Rdečega križa Šentjur SI56 0400 1004 7459 761, sklic: SI00 08 10 2024, namen: za družino Skok. Pomoč zbira tudi Lions klub Šentjur - do 31. oktobra lahko pošljete SMS POMAGAMO10 na številko 1919 in darovali boste deset evrov. Novinarka Barbara Štor.
Pred približno 20 leti se je med treningom na igrišču v Šiški v Ljubljani zgrudil mlad nogometaš in umrl. Da bi preprečili podobne tragedije, so začeli klubi od športnikov zahtevati spričevala medicine dela, prometa in športa. Pravica do brezplačnega preventivnega pregleda je že 30 let zakonsko določena, a v praksi večina specialistov ne more dobiti koncesije za opravljanje pregledov. Zato imamo v Sloveniji le 13 pooblaščenih izvajalcev za te preglede. Športniki ali njihovi starši morajo tako preglede v mnogih primerih plačevati. Jasna Krljić Vreg.
Pred približno 20 leti se je med treningom na igrišču v Šiški v Ljubljani zgrudil mlad nogometaš in umrl. Da bi preprečili podobne tragedije, so začeli klubi od športnikov zahtevati spričevala medicine dela, prometa in športa. Pravica do brezplačnega preventivnega pregleda je že 30 let zakonsko določena, a v praksi večina specialistov ne more dobiti koncesije za opravljanje pregledov. Zato imamo v Sloveniji le 13 pooblaščenih izvajalcev za te preglede. Športniki ali njihovi starši morajo tako preglede v mnogih primerih plačevati. Jasna Krljić Vreg.
Je res v korist otroka, da ima stike z nasilnim staršem? Je upor takšnim odločbam odtujevanje otrok? Ko se žrtev nasilja uspe umakniti iz nevarnega okolja, se začenja institucionalno, sistematično nasilje, opozarjajo strokovnjaki. Prepogosto morajo namreč otroci na obiske k staršu, povzročitelju nasilja, čeprav je imel prepoved približevanja in je bil do otrok nasilen tudi ob stikih pod nadzorom. V nasprotnem primeru je drugi od staršev obtožen odtujevanja otroka. O tem v prispevku Anke Pirš pripovedujeta dve mami, ki zaradi odločitev sodišča ne moreta ustrezno zaščititi svojih mladoletnih otrok.
Je res v korist otroka, da ima stike z nasilnim staršem? Je upor takšnim odločbam odtujevanje otrok? Ko se žrtev nasilja uspe umakniti iz nevarnega okolja, se začenja institucionalno, sistematično nasilje, opozarjajo strokovnjaki. Prepogosto morajo namreč otroci na obiske k staršu, povzročitelju nasilja, čeprav je imel prepoved približevanja in je bil do otrok nasilen tudi ob stikih pod nadzorom. V nasprotnem primeru je drugi od staršev obtožen odtujevanja otroka. O tem v prispevku Anke Pirš pripovedujeta dve mami, ki zaradi odločitev sodišča ne moreta ustrezno zaščititi svojih mladoletnih otrok.
Pred desetimi dnevi so osrednjo Bosno in Hercegovino prizadeli hude poplave in zemeljski plazovi, ki so po zadnjih podatkih vzeli 25 življenj, več ljudi še vedno pogrešajo. Največjo tragedijo so doživeli v vasici Donja Jablanica, nanjo se je zvalil del kamnoloma, ki nikoli ni imel dovoljenja za obratovanje. Ljudje so ostali brez vsega, pomoč prejemajo od vse povsod. Humanitarni akciji se je pridružila tudi RTV Slovenija. Reportaža Boštjana Anžina in Janje Lakner Anžin.
Pred desetimi dnevi so osrednjo Bosno in Hercegovino prizadeli hude poplave in zemeljski plazovi, ki so po zadnjih podatkih vzeli 25 življenj, več ljudi še vedno pogrešajo. Največjo tragedijo so doživeli v vasici Donja Jablanica, nanjo se je zvalil del kamnoloma, ki nikoli ni imel dovoljenja za obratovanje. Ljudje so ostali brez vsega, pomoč prejemajo od vse povsod. Humanitarni akciji se je pridružila tudi RTV Slovenija. Reportaža Boštjana Anžina in Janje Lakner Anžin.
Kar četrtina žensk v Sloveniji nima izbranega ginekologa. Specialisti ginekologije že dlje časa opozarjajo, da jih je premalo, da so izčrpani in da delujejo le še na etični pogon, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje pa problema ne vidita. Pomanjkanje ginekologov na primarni ravni in dolge čakalne dobe ostajajo vse večji problem v skorajda vseh slovenskih regijah, zlasti pa na podeželju. Kaj to pomeni za zdravje žensk? Anka Pirš.
Kar četrtina žensk v Sloveniji nima izbranega ginekologa. Specialisti ginekologije že dlje časa opozarjajo, da jih je premalo, da so izčrpani in da delujejo le še na etični pogon, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje pa problema ne vidita. Pomanjkanje ginekologov na primarni ravni in dolge čakalne dobe ostajajo vse večji problem v skorajda vseh slovenskih regijah, zlasti pa na podeželju. Kaj to pomeni za zdravje žensk? Anka Pirš.
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji najbolje pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Pred dobrima dvema urama se je tako v Cankarjevem domu začel dobrodelni koncert. Novinarka Aleksandra Dežman.
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji najbolje pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Pred dobrima dvema urama se je tako v Cankarjevem domu začel dobrodelni koncert. Novinarka Aleksandra Dežman.
Ravnateljeva hči. Tako je danes 26-letna Ana Kamenik naslovila svojo knjigo, v kateri popisuje tragičen dogodek izpred 10 let, ki je za vedno zaznamoval njeno življenje. Takrat si je namreč njen oče, ravnatelj ene izmed mariborskih srednjih šol, zaradi vsesplošnega javnega pogroma, potem ko so dijaki posneli in na spletu objavili posnetek njegovega spolnega odnosa z eno od profesoric, vzel življenje. Tragedija je kmalu utonila v pozabo, ravnateljeva družina pa še vedno živi s to travmo. Naša sogovornica je tudi zato prosila, da se njene izjave iz naslednjega prispevka ne poobjavljajo in jemljejo iz konteksta. Jasna Krljić Vreg.
Ravnateljeva hči. Tako je danes 26-letna Ana Kamenik naslovila svojo knjigo, v kateri popisuje tragičen dogodek izpred 10 let, ki je za vedno zaznamoval njeno življenje. Takrat si je namreč njen oče, ravnatelj ene izmed mariborskih srednjih šol, zaradi vsesplošnega javnega pogroma, potem ko so dijaki posneli in na spletu objavili posnetek njegovega spolnega odnosa z eno od profesoric, vzel življenje. Tragedija je kmalu utonila v pozabo, ravnateljeva družina pa še vedno živi s to travmo. Naša sogovornica je tudi zato prosila, da se njene izjave iz naslednjega prispevka ne poobjavljajo in jemljejo iz konteksta. Jasna Krljić Vreg.
V Združenih državah Amerike bo jutri izšla knjiga spominov nekdanje ameriške prve dame Melanie Trump. Knjiga s preprostim naslovom Melania že nekaj tednov vznemirja ameriško javnost. Kot razkrivajo napovedniki za knjigo, v njej med drugim krivdo za napad na svojega moža pripisuje njegovim političnim nasprotnikom. Razkriva tudi svoj pogled na družbene in politične teme in jasno zagovarja pravico žensk, da odločajo o svojem telesu. Aleksandra Dežman.
V Združenih državah Amerike bo jutri izšla knjiga spominov nekdanje ameriške prve dame Melanie Trump. Knjiga s preprostim naslovom Melania že nekaj tednov vznemirja ameriško javnost. Kot razkrivajo napovedniki za knjigo, v njej med drugim krivdo za napad na svojega moža pripisuje njegovim političnim nasprotnikom. Razkriva tudi svoj pogled na družbene in politične teme in jasno zagovarja pravico žensk, da odločajo o svojem telesu. Aleksandra Dežman.
Ob katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini je včeraj na pomoč odšla tudi ekipa 46 reševalcev iz Slovenije. Med njimi je 6 reševalnih psov in njihovih vodnikov, ki v zasutih hišah iščejo morebitne preživele. Da so reševalni psi nepogrešljivi pri iskanju preživelih v naravnih nesrečah, je znano. Manj znano pa je, da njihovo delo veliko več kot to. Najpogosteje iščejo pogrešane, največkrat ljudi z demenco, ki odtavajo v neznano. Kljub dragocenosti takih psov pa njihovi vodniki, združeni v dve krovni organizaciji, opozarjajo, da sistem ni urejen, kot bi moral biti. Sami morajo namreč vlagati ogromno časa in denarja v izobraževanje in vzdrževanje svojih psov, preden so ti resnično usposobljeni za iskanje pogrešanih. Alenka Frantar.
Ob katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini je včeraj na pomoč odšla tudi ekipa 46 reševalcev iz Slovenije. Med njimi je 6 reševalnih psov in njihovih vodnikov, ki v zasutih hišah iščejo morebitne preživele. Da so reševalni psi nepogrešljivi pri iskanju preživelih v naravnih nesrečah, je znano. Manj znano pa je, da njihovo delo veliko več kot to. Najpogosteje iščejo pogrešane, največkrat ljudi z demenco, ki odtavajo v neznano. Kljub dragocenosti takih psov pa njihovi vodniki, združeni v dve krovni organizaciji, opozarjajo, da sistem ni urejen, kot bi moral biti. Sami morajo namreč vlagati ogromno časa in denarja v izobraževanje in vzdrževanje svojih psov, preden so ti resnično usposobljeni za iskanje pogrešanih. Alenka Frantar.