Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Kako zveni violina, izdelana iz nekaj tisoč let starega kosa lesa? Slišati bo že kmalu. Znani škofjeloški goslar Daniel Musek je prepričan, da bo zvok res poseben, tako kot je poseben nastanek te violine. Ko so lani v Čadrgu na Tolminskem odkrili potopljene in zasute hlode jelke, ki izvira iz časa okoli 4500 let pred našim štetjem, je goslar takoj prepoznal edinstveno priložnost, da iz tega lesa izdela prav posebno godalo. Kako nastaja ta instrument vrhunske kakovosti, si je v delavnici v starem jedru Škofje Loke ogledala tudi naša ekipa. Nina Mrzlikar.
Kako zveni violina, izdelana iz nekaj tisoč let starega kosa lesa? Slišati bo že kmalu. Znani škofjeloški goslar Daniel Musek je prepričan, da bo zvok res poseben, tako kot je poseben nastanek te violine. Ko so lani v Čadrgu na Tolminskem odkrili potopljene in zasute hlode jelke, ki izvira iz časa okoli 4500 let pred našim štetjem, je goslar takoj prepoznal edinstveno priložnost, da iz tega lesa izdela prav posebno godalo. Kako nastaja ta instrument vrhunske kakovosti, si je v delavnici v starem jedru Škofje Loke ogledala tudi naša ekipa. Nina Mrzlikar.
Maj je mesec zmage nad nacizmom in fašizmom; letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj. Takratno dogajanje, trpljenje slovenskega naroda in veselje ob koncu morije nam osvetljujejo še vedno živi spomini ljudi, ki so doživeli in preživeli vojno. Med njimi je tudi 105-letni Ivan Bevk iz Idrije. Kot številni drugi domoljubni Primorci, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, se je tudi sam pridružil partizanom. Zaradi vseh težkih preizkušenj v času vojne danes še toliko bolj ceni mir. Obiskala ga je Barbara Renčof.
Maj je mesec zmage nad nacizmom in fašizmom; letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj. Takratno dogajanje, trpljenje slovenskega naroda in veselje ob koncu morije nam osvetljujejo še vedno živi spomini ljudi, ki so doživeli in preživeli vojno. Med njimi je tudi 105-letni Ivan Bevk iz Idrije. Kot številni drugi domoljubni Primorci, ki so se uprli italijanskemu fašizmu, se je tudi sam pridružil partizanom. Zaradi vseh težkih preizkušenj v času vojne danes še toliko bolj ceni mir. Obiskala ga je Barbara Renčof.
V naslednjih minutah vas bomo popeljali na skrajni jug Slovenije. Kot pri Damlju v občini Črnomelj je slovenska najjužnejša vas. Ta belokranjska vasica marsikoga navduši s svojo slikovitostjo, prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. A kot v številnih drugih idiličnih vasicah tudi tu živi le še peščica ljudi, v glavnem starejših. Kakšno je življenje v takih naseljih, ki res zaživijo le poleti, ko pridejo turisti? Alenka Frantar.
V naslednjih minutah vas bomo popeljali na skrajni jug Slovenije. Kot pri Damlju v občini Črnomelj je slovenska najjužnejša vas. Ta belokranjska vasica marsikoga navduši s svojo slikovitostjo, prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. A kot v številnih drugih idiličnih vasicah tudi tu živi le še peščica ljudi, v glavnem starejših. Kakšno je življenje v takih naseljih, ki res zaživijo le poleti, ko pridejo turisti? Alenka Frantar.
Čeprav v večini evropskih državi in večjem delu sveta evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nista dovoljeni, pa je dejstvo, da se zakonodaja in mnenje ljudi o tem v zadnjih letih marsikje spreminjata. To pomlad o podobnih zakonskih predlogih kot v slovenskem državnem zboru razpravljajo tudi v francoskem in britanskem parlamentu. Novinarka Aleksandra Dežman.
Čeprav v večini evropskih državi in večjem delu sveta evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nista dovoljeni, pa je dejstvo, da se zakonodaja in mnenje ljudi o tem v zadnjih letih marsikje spreminjata. To pomlad o podobnih zakonskih predlogih kot v slovenskem državnem zboru razpravljajo tudi v francoskem in britanskem parlamentu. Novinarka Aleksandra Dežman.
Po najnovejši raziskavi Slovensko javno mnenje kar 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva. Ne glede na to je koalicija v predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izločila evtanazijo, da bi lahko torej zdravnik ali kdo drug umirajočemu vbrizgal smrtonosno učinkovino, ampak bi moral to bolnik storiti sam. Kljub temu in dodatnim varovalkam v opoziciji ostro nasprotujejo predlogu zakona, v koaliciji pa vztrajajo, da bi tako le bolnikom, ki neznosno trpijo, omočili dostojanstveno slovo. Burno razpravo ob prvi obravnavi zakona je strnil Dejan Ladika.
Po najnovejši raziskavi Slovensko javno mnenje kar 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva. Ne glede na to je koalicija v predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izločila evtanazijo, da bi lahko torej zdravnik ali kdo drug umirajočemu vbrizgal smrtonosno učinkovino, ampak bi moral to bolnik storiti sam. Kljub temu in dodatnim varovalkam v opoziciji ostro nasprotujejo predlogu zakona, v koaliciji pa vztrajajo, da bi tako le bolnikom, ki neznosno trpijo, omočili dostojanstveno slovo. Burno razpravo ob prvi obravnavi zakona je strnil Dejan Ladika.
V Sloveniji se vsako leto rodi od 30 do 50 otrok z ognjenim znamenjem. Gre za liso rdeče ali vijolične barve, ki se najpogosteje pojavi na obrazu ali vratu. Z leti postaja znamenje vedno bolj vidno in zelo vpliva na samopodobo otroka in tudi odraslega, zato je ključno zgodnje zdravljenje. V tujini znamenje že desetletja zdravijo s posebnim laserjem, v Sloveniji pa ga v okviru javnega zdravstva še vedno nimamo. Zato Društvo Vilijem Julijan zbira denar za nakup tega laserja, ki stane 90 tisoč evrov. Donacijo za nakup laserja za zdravljenje otrok z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS-om LASER5 ali LASER10 na številko 1919 (5 ali 10 evrov) ali za nakazilom na račun Društva Viljem Julijan: SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
V Sloveniji se vsako leto rodi od 30 do 50 otrok z ognjenim znamenjem. Gre za liso rdeče ali vijolične barve, ki se najpogosteje pojavi na obrazu ali vratu. Z leti postaja znamenje vedno bolj vidno in zelo vpliva na samopodobo otroka in tudi odraslega, zato je ključno zgodnje zdravljenje. V tujini znamenje že desetletja zdravijo s posebnim laserjem, v Sloveniji pa ga v okviru javnega zdravstva še vedno nimamo. Zato Društvo Vilijem Julijan zbira denar za nakup tega laserja, ki stane 90 tisoč evrov. Donacijo za nakup laserja za zdravljenje otrok z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS-om LASER5 ali LASER10 na številko 1919 (5 ali 10 evrov) ali za nakazilom na račun Društva Viljem Julijan: SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske, Ljubljano, 18. avgusta 1849. Takrat so določili, da bo lokacija postaje med tedanjo Blatno vasjo oziroma današnjo Kolodvorsko ulico in območjem Dolgih njiv nad Kravjo dolino, današnjo Trubarjevo ulico. Ljubljanski kolodvor je danes simbol slovenske kulturne dediščine, zato še toliko bolj razburja gradnja novega potniškega centra. Bodo v njem res postavili hotel za petičneže? Na to vprašanje pristojni ne odgovarjajo. Arhitekt Marko Mušič, avtor izjemne obnove kolodvora v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, pa je od Direkcije za infrastrukturo prejel sporočilo, da nameravajo notranjost spremeniti. Jasna Krljić Vreg.
Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske, Ljubljano, 18. avgusta 1849. Takrat so določili, da bo lokacija postaje med tedanjo Blatno vasjo oziroma današnjo Kolodvorsko ulico in območjem Dolgih njiv nad Kravjo dolino, današnjo Trubarjevo ulico. Ljubljanski kolodvor je danes simbol slovenske kulturne dediščine, zato še toliko bolj razburja gradnja novega potniškega centra. Bodo v njem res postavili hotel za petičneže? Na to vprašanje pristojni ne odgovarjajo. Arhitekt Marko Mušič, avtor izjemne obnove kolodvora v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, pa je od Direkcije za infrastrukturo prejel sporočilo, da nameravajo notranjost spremeniti. Jasna Krljić Vreg.
V naslednjem prispevku pa pričevanje prosilca za azil iz Gaze, ki pravi, da so ga varnostniki v azilnem domu Vič tako močno pretepli, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Takšnih primerov naj bi bilo več, nevladne organizacije že leta opozarjajo vodstvo azilnega doma na nasilje in rasizem nekaterih varnostnikov.
V naslednjem prispevku pa pričevanje prosilca za azil iz Gaze, ki pravi, da so ga varnostniki v azilnem domu Vič tako močno pretepli, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Takšnih primerov naj bi bilo več, nevladne organizacije že leta opozarjajo vodstvo azilnega doma na nasilje in rasizem nekaterih varnostnikov.
Izraelska vojska nadaljuje neusmiljeno obleganje Gaze, humanitarna katastrofa se še poglablja, zaradi podhranjenosti umirajo otroci. Zgodbe o trpljenju in smrti je v pretresljivem pogovoru za našo televizijo opisal Tomo Potokar. Kirurg slovenskega rodu, ki že en mesec dela v razrušeni palestinski enklavi, opozarja, da razmere v Gazi spominjajo na klavnico, pred napadi ni varen nihče. Med žrtvami je vse več zdravnikov, novinarjev in humanitarnih delavcev. Potokar je opisal tudi trenutek, ko se je sam znašel sredi raketnega napada. Z njim se je pogovarjal Žiga Šilak.
Izraelska vojska nadaljuje neusmiljeno obleganje Gaze, humanitarna katastrofa se še poglablja, zaradi podhranjenosti umirajo otroci. Zgodbe o trpljenju in smrti je v pretresljivem pogovoru za našo televizijo opisal Tomo Potokar. Kirurg slovenskega rodu, ki že en mesec dela v razrušeni palestinski enklavi, opozarja, da razmere v Gazi spominjajo na klavnico, pred napadi ni varen nihče. Med žrtvami je vse več zdravnikov, novinarjev in humanitarnih delavcev. Potokar je opisal tudi trenutek, ko se je sam znašel sredi raketnega napada. Z njim se je pogovarjal Žiga Šilak.
Sanjali so o lesenih hišicah v kampu streljaj od morja v Rovinju, ostali pa brez vikendov in brez visokih zneskov vplačanih rezervacij in predujmov. Predstavnik podjetja Map Consulting iz Maribora Mitja Verlak, v preteklosti že obsojen na zaporne kazni zaradi poslovnih goljufij, se je okoli 30 slovenskim kupcem predstavljal z lažnim imenom, jim vzel skoraj milijon evrov in zaprl račun v Sloveniji. Evgenija Carl.
Sanjali so o lesenih hišicah v kampu streljaj od morja v Rovinju, ostali pa brez vikendov in brez visokih zneskov vplačanih rezervacij in predujmov. Predstavnik podjetja Map Consulting iz Maribora Mitja Verlak, v preteklosti že obsojen na zaporne kazni zaradi poslovnih goljufij, se je okoli 30 slovenskim kupcem predstavljal z lažnim imenom, jim vzel skoraj milijon evrov in zaprl račun v Sloveniji. Evgenija Carl.
Na Gorenjskem je spornih vsaj 24 lokacij, na katerih ni primernih prometnih oznak, redarji pa kljub temu izdajajo globe, trdi skupina domačinov. Pravijo tudi, da se redarji šestih gorenjskih občin obnašajo kot kriminalna združba ter da prirejajo meritve hitrosti. Pristojni očitke zanikajo, strokovnjaki pa opozarjajo na številne pomanjkljivosti pri interpretiranju cestnoprometnih predpisov. Anka Pirš.
Na Gorenjskem je spornih vsaj 24 lokacij, na katerih ni primernih prometnih oznak, redarji pa kljub temu izdajajo globe, trdi skupina domačinov. Pravijo tudi, da se redarji šestih gorenjskih občin obnašajo kot kriminalna združba ter da prirejajo meritve hitrosti. Pristojni očitke zanikajo, strokovnjaki pa opozarjajo na številne pomanjkljivosti pri interpretiranju cestnoprometnih predpisov. Anka Pirš.
Letošnji evrovizijski spektakel, na katerem je zmagal predstavnik Avstrije, je spet potekal ob številnih kritikah zaradi sodelovanja Izraela. Spomnimo se, da je Evropska radiodifuzna zveza pred tremi leti Rusijo po napadu na Ukrajino takoj izključila iz tekmovanja. Številni se sprašujejo, zakaj tega ne stori tudi z Izraelom. Naša ekipa je sicer ves čas spremljala evrovizijsko dogajanje v Baslu. Zakaj je pesem Evrovizije vse bolj prepletena s politiko, zakaj tako močno združuje in tudi razdružuje? Barbara Vidmajer.
Letošnji evrovizijski spektakel, na katerem je zmagal predstavnik Avstrije, je spet potekal ob številnih kritikah zaradi sodelovanja Izraela. Spomnimo se, da je Evropska radiodifuzna zveza pred tremi leti Rusijo po napadu na Ukrajino takoj izključila iz tekmovanja. Številni se sprašujejo, zakaj tega ne stori tudi z Izraelom. Naša ekipa je sicer ves čas spremljala evrovizijsko dogajanje v Baslu. Zakaj je pesem Evrovizije vse bolj prepletena s politiko, zakaj tako močno združuje in tudi razdružuje? Barbara Vidmajer.
Kraja avtomobila v manj kot minuti. Kričeče in krvavo nečloveško. Že dneve in tedne in leta stojim na postaji. Pomežik soncu 2025. Spektakel glasbe, kiča in politike.
Kraja avtomobila v manj kot minuti. Kričeče in krvavo nečloveško. Že dneve in tedne in leta stojim na postaji. Pomežik soncu 2025. Spektakel glasbe, kiča in politike.
Tudi letos Zveza prijateljev mladine Slovenije z akcijo Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da lahko preživijo brezskrbne, aktivne počitnice z vrstniki. Taka letovanja že več desetletij bogatijo ne samo otroke, ampak tudi prostovoljce, ki delajo v taborih. Pogovarjali smo se z dvema paroma, ki sta svojo ljubezensko zgodbo začela prav na letovanjih Zveze prijateljev mladine. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 ali POMEZIK10 na številko 1919 in darovali boste 5 ali 10 evrov. Lahko pa nakažete poljuben znesek na račun Zveze prijateljev mladine Slovenije SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen POMEŽIK SONCU. Prispevek sta pripravili Aleksandra Dežman in Jasmina Gregorec Kozole.
Tudi letos Zveza prijateljev mladine Slovenije z akcijo Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da lahko preživijo brezskrbne, aktivne počitnice z vrstniki. Taka letovanja že več desetletij bogatijo ne samo otroke, ampak tudi prostovoljce, ki delajo v taborih. Pogovarjali smo se z dvema paroma, ki sta svojo ljubezensko zgodbo začela prav na letovanjih Zveze prijateljev mladine. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 ali POMEZIK10 na številko 1919 in darovali boste 5 ali 10 evrov. Lahko pa nakažete poljuben znesek na račun Zveze prijateljev mladine Slovenije SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen POMEŽIK SONCU. Prispevek sta pripravili Aleksandra Dežman in Jasmina Gregorec Kozole.
V Tedniku smo že večkrat poročali o zamudah vlakov. Pred dvema letoma se je naša ekipa odpravila na vožnjo z vlakom in zdaj smo spet preverili, kakšne so razmere. Nič boljše, prav nasprotno, zdi se, da so zamude čedalje večje, in to tudi tam, kjer so železniške proge že prenovljene. Najslabše je na primorski in belokranjski progi. Novinarki Alenka Frantar in Petra Držaj.
V Tedniku smo že večkrat poročali o zamudah vlakov. Pred dvema letoma se je naša ekipa odpravila na vožnjo z vlakom in zdaj smo spet preverili, kakšne so razmere. Nič boljše, prav nasprotno, zdi se, da so zamude čedalje večje, in to tudi tam, kjer so železniške proge že prenovljene. Najslabše je na primorski in belokranjski progi. Novinarki Alenka Frantar in Petra Držaj.
Izrael naj bi po 10 tednih blokade le dovolil vstop omejene količine hrane v razdejano Gazo, kjer zaradi podhranjenosti umirajo otroci in odrasli. A niti to še ni dovolj, da bi mednarodna skupnost dosegla dogovor o koncu vojaških napadov na Gazo in novega razseljevanja Palestincev. Zakaj se zdi, kot da svetu ni mar? Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Dejan Ladika.
Izrael naj bi po 10 tednih blokade le dovolil vstop omejene količine hrane v razdejano Gazo, kjer zaradi podhranjenosti umirajo otroci in odrasli. A niti to še ni dovolj, da bi mednarodna skupnost dosegla dogovor o koncu vojaških napadov na Gazo in novega razseljevanja Palestincev. Zakaj se zdi, kot da svetu ni mar? Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Dejan Ladika.
V Sloveniji je vsak dan ukradeno najmanj eno vozilo, največ v Ljubljani, najpogosteje ponoči v blokovskih naseljih v bližini obvoznice. Klasičnih tatov, ki so nekoč v vozila vlamljali fizično, na primer z razbitjem stekla, je bolj malo. Razvoj novih tehnologij in avtomobilske opreme je namreč pripeljal do novih, sodobnejših načinov tatvin - od motilcev signalov za daljinsko odklepanje do naprav za ojačitev signala. Lahek plen izurjenih tatov so predvsem vozila z brezkontaktnimi sistemi, najbolj iskana znamka, ki ima rekord že od leta 2014, pa ostaja Renault. Večino ukradenih vozil razstavijo in prodajo po delih. Sogovorniku Nine Mrzlikar so v manj kot letu dni ukradli kar dve vozili.
V Sloveniji je vsak dan ukradeno najmanj eno vozilo, največ v Ljubljani, najpogosteje ponoči v blokovskih naseljih v bližini obvoznice. Klasičnih tatov, ki so nekoč v vozila vlamljali fizično, na primer z razbitjem stekla, je bolj malo. Razvoj novih tehnologij in avtomobilske opreme je namreč pripeljal do novih, sodobnejših načinov tatvin - od motilcev signalov za daljinsko odklepanje do naprav za ojačitev signala. Lahek plen izurjenih tatov so predvsem vozila z brezkontaktnimi sistemi, najbolj iskana znamka, ki ima rekord že od leta 2014, pa ostaja Renault. Večino ukradenih vozil razstavijo in prodajo po delih. Sogovorniku Nine Mrzlikar so v manj kot letu dni ukradli kar dve vozili.
V naslednjih tednih vas bomo popeljali na zemljepisno najbolj skrajne točke Slovenije. Tokrat smo se odpravili v Robidišče. Vas je s treh strani obdana z državno mejo in na robu Breginjskega kota vztraja le še nekaj stalnih prebivalcev. A ostaja živa, saj se vanjo vračajo potomci nekdanjih prebivalcev. Tudi v drugih vaseh Breginjskega kota, katerega podobo sta pred 49 leti spremenila dva rušilna potresa, se vrača življenje. Alenka Frantar je z ekipo obiskala vasi Robidišče, Logje in Breginj.
V naslednjih tednih vas bomo popeljali na zemljepisno najbolj skrajne točke Slovenije. Tokrat smo se odpravili v Robidišče. Vas je s treh strani obdana z državno mejo in na robu Breginjskega kota vztraja le še nekaj stalnih prebivalcev. A ostaja živa, saj se vanjo vračajo potomci nekdanjih prebivalcev. Tudi v drugih vaseh Breginjskega kota, katerega podobo sta pred 49 leti spremenila dva rušilna potresa, se vrača življenje. Alenka Frantar je z ekipo obiskala vasi Robidišče, Logje in Breginj.
V naslednjih minutah vam predstavljamo zgodbo Simona Doma, ki je zaradi tihotapljenja kokaina pristal v enem izmed najbolj zloglasnih venezuelskih zaporov. Kaj vse je v tem zaporu, ki ga vodijo tolpe in kamor policija in vojska nista imeli vstopa, videl in doživel, je v knjigi Gringo Loco zapisal pisatelj Aleš Čar. O svoji štiriletni agoniji, o svetu najhujših kriminalcev, o tem, česa vse je sposoben človek, je spregovoril tudi za našo oddajo. Anka Pirš.
V naslednjih minutah vam predstavljamo zgodbo Simona Doma, ki je zaradi tihotapljenja kokaina pristal v enem izmed najbolj zloglasnih venezuelskih zaporov. Kaj vse je v tem zaporu, ki ga vodijo tolpe in kamor policija in vojska nista imeli vstopa, videl in doživel, je v knjigi Gringo Loco zapisal pisatelj Aleš Čar. O svoji štiriletni agoniji, o svetu najhujših kriminalcev, o tem, česa vse je sposoben človek, je spregovoril tudi za našo oddajo. Anka Pirš.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki je po svetu terjala več kot 50 milijonov življenj. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot 100 tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Od tega je bilo 25 tisoč civilnih žrtev. V prispevku boste videli arhivske posnetke glavnih dogodkov druge svetovne vojne.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki je po svetu terjala več kot 50 milijonov življenj. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot 100 tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Od tega je bilo 25 tisoč civilnih žrtev. V prispevku boste videli arhivske posnetke glavnih dogodkov druge svetovne vojne.
Tako zelo vas imam rada. To je naslov avtobiografije Anite Ogulin – humanitarke, ki je spremenila življenje številnim ljudem. Knjiga, ki ta teden začenja pot med bralce, je izpoved o nasilju, ki ga je preživela v otroštvu in mladosti, vendar je to ni zlomilo, ampak ga je uspela obrniti v dobro. Anita Ogulin se je pisanja knjige sprva lotila sama, ko ji bolezen tega ni več dopuščala, jo je po njenem pripovedovanju in ob pomoči njenih otrok in moža napisal novinar Vasja Jager. Z njim in z Anitino hčerko Karmen Ogulin se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Tako zelo vas imam rada. To je naslov avtobiografije Anite Ogulin – humanitarke, ki je spremenila življenje številnim ljudem. Knjiga, ki ta teden začenja pot med bralce, je izpoved o nasilju, ki ga je preživela v otroštvu in mladosti, vendar je to ni zlomilo, ampak ga je uspela obrniti v dobro. Anita Ogulin se je pisanja knjige sprva lotila sama, ko ji bolezen tega ni več dopuščala, jo je po njenem pripovedovanju in ob pomoči njenih otrok in moža napisal novinar Vasja Jager. Z njim in z Anitino hčerko Karmen Ogulin se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Spomin na pesnico Nežo Maurer, ki se je poslovila prejšnji mesec, a bo s svojimi deli še dolgo med nami. Ena najbolj ustvarjalnih, markantnih, močnih Slovenk je leta 2017 za Tednik pri 86 letih povedala, da še vedno piše in ljubi.
Spomin na pesnico Nežo Maurer, ki se je poslovila prejšnji mesec, a bo s svojimi deli še dolgo med nami. Ena najbolj ustvarjalnih, markantnih, močnih Slovenk je leta 2017 za Tednik pri 86 letih povedala, da še vedno piše in ljubi.
Slovenija je preplavljena z oglasnimi panoji. Na to že desetletja opozarjajo tako civilna družba kot inšpekcijske službe. Večina oglasnih panojev ob naših cestah je postavljena nezakonito, a zdi se, da interesov kapitala ne more ustaviti nihče. Postopki za odstranitev se po navadi vlečejo več let, podjetja pa pogosto ne poravnajo niti obveznosti do lastnikov zemljišč, na katerih postavijo panoje. Na Agenciji za varnost prometa opozarjajo tudi, da oglasni panoji motijo zbranost voznikov med vožnjo. Alenka Frantar.
Slovenija je preplavljena z oglasnimi panoji. Na to že desetletja opozarjajo tako civilna družba kot inšpekcijske službe. Večina oglasnih panojev ob naših cestah je postavljena nezakonito, a zdi se, da interesov kapitala ne more ustaviti nihče. Postopki za odstranitev se po navadi vlečejo več let, podjetja pa pogosto ne poravnajo niti obveznosti do lastnikov zemljišč, na katerih postavijo panoje. Na Agenciji za varnost prometa opozarjajo tudi, da oglasni panoji motijo zbranost voznikov med vožnjo. Alenka Frantar.
Lasje od nekdaj veljajo za simbol ženstvenosti, zato marsikatera ženska, ki zaradi bolezni ostane brez las, precej trpi. Lasulje in lasni nadomestki bolnicam pa tudi bolnikom s popolnim ali delnim izpadom las vračajo samozavest in jim omogočajo, da se normalno vključijo v družbo. Žal pa so predsodki še vedno prisotni. Medtem ko v tujini po lasuljah in lasnih nadomestkih posegajo številni zvezdniki in o tem tudi javno govorijo, so v Sloveniji še vedno tabu, predvsem ženske, ki jih nosijo iz zdravstvenih razlogov, pa pogosto stigmatizirane. Nina Mrzlikar.
Lasje od nekdaj veljajo za simbol ženstvenosti, zato marsikatera ženska, ki zaradi bolezni ostane brez las, precej trpi. Lasulje in lasni nadomestki bolnicam pa tudi bolnikom s popolnim ali delnim izpadom las vračajo samozavest in jim omogočajo, da se normalno vključijo v družbo. Žal pa so predsodki še vedno prisotni. Medtem ko v tujini po lasuljah in lasnih nadomestkih posegajo številni zvezdniki in o tem tudi javno govorijo, so v Sloveniji še vedno tabu, predvsem ženske, ki jih nosijo iz zdravstvenih razlogov, pa pogosto stigmatizirane. Nina Mrzlikar.
V naslednjem prispevku predstavljamo pevko Senidah, ki velja za uspešno glasbenico na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbiji. Ljubljančanka je glasbeno kariero začela v Sloveniji kot pevka skupine Muff. Z njo se je pogovarjala Katja Štok.
V naslednjem prispevku predstavljamo pevko Senidah, ki velja za uspešno glasbenico na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbiji. Ljubljančanka je glasbeno kariero začela v Sloveniji kot pevka skupine Muff. Z njo se je pogovarjala Katja Štok.
Začenjamo s skrivnostnimi volitvami 267. poglavarja Rimskokatoliške cerkve. V sredo se bo v Vatikanu začel konklave, na katerem bodo kardinali po smrti Frančiška izbirali novega papeža. Po napovedih nekaterih kardinalov lahko že v nekaj dneh iz dimnika Sikstinske kapele pričakujemo bel dim, s katerim sporočijo izbiro novega papeža. Kako sploh poteka ta starodavni postopek in koliko se razlikuje od nedavne upodobitve v priljubljenem in večkrat nagrajenem filmu? Novinarka Aleksandra Dežman.
Začenjamo s skrivnostnimi volitvami 267. poglavarja Rimskokatoliške cerkve. V sredo se bo v Vatikanu začel konklave, na katerem bodo kardinali po smrti Frančiška izbirali novega papeža. Po napovedih nekaterih kardinalov lahko že v nekaj dneh iz dimnika Sikstinske kapele pričakujemo bel dim, s katerim sporočijo izbiro novega papeža. Kako sploh poteka ta starodavni postopek in koliko se razlikuje od nedavne upodobitve v priljubljenem in večkrat nagrajenem filmu? Novinarka Aleksandra Dežman.
Predstavljamo vam zgodbo Marijane Gavrilović iz Srbije, ki je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Novinarka Jelena Aščič.
Predstavljamo vam zgodbo Marijane Gavrilović iz Srbije, ki je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Novinarka Jelena Aščič.
Le malokdo ve, da je Ljubljana že daljnega leta 1900 dobila svojo prvo posredovalnico za delo. Njene storitve niso bile brezplačne, delodajalci in delojemalci so morali plačevati pristojbino. Posredovalnica je v 125 letih doživela številne preobrazbe, vojne, gospodarske prelome in vrtoglave številke brezposelnih. Teh je bilo največ po osamosvojitvi. Danes pa se Zavod za zaposlovanje spopada s povsem drugačno težavo – pomanjkanjem delovne sile. Jasna Krljić Vreg.
Le malokdo ve, da je Ljubljana že daljnega leta 1900 dobila svojo prvo posredovalnico za delo. Njene storitve niso bile brezplačne, delodajalci in delojemalci so morali plačevati pristojbino. Posredovalnica je v 125 letih doživela številne preobrazbe, vojne, gospodarske prelome in vrtoglave številke brezposelnih. Teh je bilo največ po osamosvojitvi. Danes pa se Zavod za zaposlovanje spopada s povsem drugačno težavo – pomanjkanjem delovne sile. Jasna Krljić Vreg.
Biti kmet je življenjsko poslanstvo. Ali način življenja. Poklic je težko primerjati z osemurno zaposlitvijo v tovarni ali pisarni. Delo na kmetiji, sploh takšni z živinorejo, traja 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Z redkimi prostimi dnevi in kratkim dopustom. Tako je tudi pri Zavčevih v Gornjih Slavečih na Goričkem, ki sta jih obiskala naš prekmurski dopisnik Boštjan Rous in snemalec Jože Grgurič. Mlada družina kljub vsem tegobam, ki pestijo kmetovalce, vztraja. In to z veseljem.
Biti kmet je življenjsko poslanstvo. Ali način življenja. Poklic je težko primerjati z osemurno zaposlitvijo v tovarni ali pisarni. Delo na kmetiji, sploh takšni z živinorejo, traja 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Z redkimi prostimi dnevi in kratkim dopustom. Tako je tudi pri Zavčevih v Gornjih Slavečih na Goričkem, ki sta jih obiskala naš prekmurski dopisnik Boštjan Rous in snemalec Jože Grgurič. Mlada družina kljub vsem tegobam, ki pestijo kmetovalce, vztraja. In to z veseljem.
Osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka. Te zahteve prvih sindikalnih borcev so za številne delavce spet postale nedosegljive. Med njimi so tudi vozniki avtobusov. Za ta nekoč iskan in dobro plačan poklic ni več zanimanja, saj so pogoji dela vse slabši, plače nizke, preobremenjenost pa velika. Večina voznikov je starejših od 50 let, mladih voznikov ni. Nekateri prevozniki zato najemajo voznike iz drugih držav. Dan z vozniki podjetja Arriva je preživela Nina Mrzlikar.
Osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka. Te zahteve prvih sindikalnih borcev so za številne delavce spet postale nedosegljive. Med njimi so tudi vozniki avtobusov. Za ta nekoč iskan in dobro plačan poklic ni več zanimanja, saj so pogoji dela vse slabši, plače nizke, preobremenjenost pa velika. Večina voznikov je starejših od 50 let, mladih voznikov ni. Nekateri prevozniki zato najemajo voznike iz drugih držav. Dan z vozniki podjetja Arriva je preživela Nina Mrzlikar.
Osebno s predsednico parlamenta. Bo Janković predsednik Srbije? Bo zakon kaznoval spletno nadlegovanje? Funkcijska nevrološka motnja. Pomagajmo ohraniti dom.
Osebno s predsednico parlamenta. Bo Janković predsednik Srbije? Bo zakon kaznoval spletno nadlegovanje? Funkcijska nevrološka motnja. Pomagajmo ohraniti dom.
V sodelovanju z društvom Sožitje Sevnica vas prosimo za pomoč Maji Čuk in njenemu 14-letnemu invalidnemu sinu Naju iz Trščine v občini Sevnica, ki jima grozi, da bosta izgubila dom. Hiša, ki je popolnoma prilagojena fantu s cerebralno paralizo in na invalidskem vozičku, se je zaradi dolgov njegovega očeta znašla na dražbi. Če do 22. aprila ne zbereta denarja za kupnino hiše, kjer v spodnjem nadstropju živi tudi Najeva babica, se bodo morali izseliti v treh mesecih. Če želite pomagati, pošljite NAJ5 ali NAJ10 na številko 1919 - darovali boste 5 ali 10 evrov. Poljuben znesek pa lahko nakažete na račun Društva Sožitje Sevnica: SI56 61 000 00157 98931, sklic SI00 2025, namen: Družina. Obiskala jih je Nina Mrzlikar.
V sodelovanju z društvom Sožitje Sevnica vas prosimo za pomoč Maji Čuk in njenemu 14-letnemu invalidnemu sinu Naju iz Trščine v občini Sevnica, ki jima grozi, da bosta izgubila dom. Hiša, ki je popolnoma prilagojena fantu s cerebralno paralizo in na invalidskem vozičku, se je zaradi dolgov njegovega očeta znašla na dražbi. Če do 22. aprila ne zbereta denarja za kupnino hiše, kjer v spodnjem nadstropju živi tudi Najeva babica, se bodo morali izseliti v treh mesecih. Če želite pomagati, pošljite NAJ5 ali NAJ10 na številko 1919 - darovali boste 5 ali 10 evrov. Poljuben znesek pa lahko nakažete na račun Društva Sožitje Sevnica: SI56 61 000 00157 98931, sklic SI00 2025, namen: Družina. Obiskala jih je Nina Mrzlikar.
Zdravniški izvidi ne kažejo odstopanj, čeprav ima bolnik več težav: motnje gibanja, tresenje, bolečine, težave z vidom in spominom, utrujenost. Vse to je značilno za funkcijsko nevrološko motnjo - bolezen, ki je povezana s spremenjenim delovanjem živčnega sistema. Gre za kompleksno bolezen, ki jo sprožijo različni dejavniki, pot do diagnoze je izjemno težka, zdravljenje pa v večini primerov dolgotrajno. Včeraj je bil svetovni dan ozaveščanja o tej malo znani bolezni, za katero trpi od 2 do 3 tisoč Slovencev. Nina Rozman.
Zdravniški izvidi ne kažejo odstopanj, čeprav ima bolnik več težav: motnje gibanja, tresenje, bolečine, težave z vidom in spominom, utrujenost. Vse to je značilno za funkcijsko nevrološko motnjo - bolezen, ki je povezana s spremenjenim delovanjem živčnega sistema. Gre za kompleksno bolezen, ki jo sprožijo različni dejavniki, pot do diagnoze je izjemno težka, zdravljenje pa v večini primerov dolgotrajno. Včeraj je bil svetovni dan ozaveščanja o tej malo znani bolezni, za katero trpi od 2 do 3 tisoč Slovencev. Nina Rozman.
Prejšnji teden je potekalo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik, zato so se začeli vrstiti pozivi k ostrejšim kaznim za spletno nagovarjanje mladoletnikov. Glede na anketo, ki jo je posnela Anka Pirš, je spletno nadlegovanje že del najstniškega vsakdana.
Prejšnji teden je potekalo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik, zato so se začeli vrstiti pozivi k ostrejšim kaznim za spletno nagovarjanje mladoletnikov. Glede na anketo, ki jo je posnela Anka Pirš, je spletno nadlegovanje že del najstniškega vsakdana.
Kaj je v ozadju naveze ljubljanskega župana Zorana Jankovića in srbskega predsednika Aleksandra Vučića? Ko se je že nekoliko poleglo razburjenje zaradi Jankovićevega spornega pisma podpore Vučiću med študentskimi protesti, je Vučić prejšnji teden presenetil z izjavo, da bi si Jankovića želel za novega srbskega premierja, v prihodnosti pa celo za predsednika Srbije. Vrstijo se kritike in opozorila, da si bo Janković z neomajno podporo prijatelju Vučiću zapravil politični kapital. Mu je sploh mar? Kot pravi, bi za prijatelja še enkrat storil enako. Jasna Krljić Vreg.
Kaj je v ozadju naveze ljubljanskega župana Zorana Jankovića in srbskega predsednika Aleksandra Vučića? Ko se je že nekoliko poleglo razburjenje zaradi Jankovićevega spornega pisma podpore Vučiću med študentskimi protesti, je Vučić prejšnji teden presenetil z izjavo, da bi si Jankovića želel za novega srbskega premierja, v prihodnosti pa celo za predsednika Srbije. Vrstijo se kritike in opozorila, da si bo Janković z neomajno podporo prijatelju Vučiću zapravil politični kapital. Mu je sploh mar? Kot pravi, bi za prijatelja še enkrat storil enako. Jasna Krljić Vreg.
Urška Klakočar Zupančič je v svoji kratki triletni politični karieri že večkrat močno razburila javnost - tako s političnim delovanjem kot s hojo po tankem ledu protokolarnih pravil. Kako odgovarja na očitke o prestopanju mej? V pogovoru za Tednik je med drugim spregovorila o sinovi bolezni, nočnem življenju parlamenta, likih v svojih knjigah ter o svojem odnosu do Roberta Goloba in Janeza Janše. Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu.
Urška Klakočar Zupančič je v svoji kratki triletni politični karieri že večkrat močno razburila javnost - tako s političnim delovanjem kot s hojo po tankem ledu protokolarnih pravil. Kako odgovarja na očitke o prestopanju mej? V pogovoru za Tednik je med drugim spregovorila o sinovi bolezni, nočnem življenju parlamenta, likih v svojih knjigah ter o svojem odnosu do Roberta Goloba in Janeza Janše. Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu.
V Sloveniji narašča tudi število tujih študentov. Od 58 tisoč vseh vpisanih študentov v tem študijskem letu na vseh treh stopnjah na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi jih je 7400 mednarodnih, od tega večina - 5500 - prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Največ jih je iz Severne Makedonije, najpogosteje izberejo študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Jelena Aščić jih je vprašala, zakaj so se odločili za študij v Sloveniji in tudi, ali nameravajo tu ostati.
V Sloveniji narašča tudi število tujih študentov. Od 58 tisoč vseh vpisanih študentov v tem študijskem letu na vseh treh stopnjah na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi jih je 7400 mednarodnih, od tega večina - 5500 - prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Največ jih je iz Severne Makedonije, najpogosteje izberejo študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Jelena Aščić jih je vprašala, zakaj so se odločili za študij v Sloveniji in tudi, ali nameravajo tu ostati.
Maslo ali topovi - ali po slovensko: nevladne organizacije ali topovi? Zaradi svetovnih geostrateških trenj se Evropa pripravlja na veliko oboroževanje, tudi Slovenija napoveduje več denarja za obrambni proračun. In kje bi ga lahko vzeli? Del politike se je takoj spomnil na nevladne organizacije. Zato smo podrobno pogledal i, katere organizacije sestavljajo nevladni sektor, koliko denarja dobijo, predvsem pa, kaj naredijo na številnih področjih. Anka Pirš.
Maslo ali topovi - ali po slovensko: nevladne organizacije ali topovi? Zaradi svetovnih geostrateških trenj se Evropa pripravlja na veliko oboroževanje, tudi Slovenija napoveduje več denarja za obrambni proračun. In kje bi ga lahko vzeli? Del politike se je takoj spomnil na nevladne organizacije. Zato smo podrobno pogledal i, katere organizacije sestavljajo nevladni sektor, koliko denarja dobijo, predvsem pa, kaj naredijo na številnih področjih. Anka Pirš.
Pred dvema tednoma ste lahko v Tedniku spoznali 10-letnega dečka Aleksa, ki pobira odvržene pločevinke ob cesti. Takrat nam je povedal, da si je z denarjem, ki ga je dobil od centra za predelavo teh odpadkov, po treh letih kupil štirikolesnik. Zdaj pa je imel načrt, da si bo kupil še prikolico, da bo lahko pomagal na kmetiji. Minuli konec tedna se mu je vse obrnilo na glavo. Na domu so ga namreč presenetili člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja. Tam je bila seveda tudi naša ekipa. Erika Pečnik Ladika.
Pred dvema tednoma ste lahko v Tedniku spoznali 10-letnega dečka Aleksa, ki pobira odvržene pločevinke ob cesti. Takrat nam je povedal, da si je z denarjem, ki ga je dobil od centra za predelavo teh odpadkov, po treh letih kupil štirikolesnik. Zdaj pa je imel načrt, da si bo kupil še prikolico, da bo lahko pomagal na kmetiji. Minuli konec tedna se mu je vse obrnilo na glavo. Na domu so ga namreč presenetili člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja. Tam je bila seveda tudi naša ekipa. Erika Pečnik Ladika.