Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Za konec pa še nadaljevanje pohoda naše ekipe po planinah pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem. Od konca maja do začetka oktobra tam pasejo živino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. A živine je žal vse manj in mnoge planine, predvsem tiste s težjim dostopom, so opustili. Na eni izmed planin se je naša ekipa srečala tudi z jamarji, saj je pod stenami Tolminskega Migovca najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na planini Pretovč pa si je ogledala več kot sto let star zvezek Pašenskega društva Merzli vrh. Novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Za konec pa še nadaljevanje pohoda naše ekipe po planinah pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem. Od konca maja do začetka oktobra tam pasejo živino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. A živine je žal vse manj in mnoge planine, predvsem tiste s težjim dostopom, so opustili. Na eni izmed planin se je naša ekipa srečala tudi z jamarji, saj je pod stenami Tolminskega Migovca najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na planini Pretovč pa si je ogledala več kot sto let star zvezek Pašenskega društva Merzli vrh. Novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Letenje po nebu kot ptica z lastnimi krili s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro je v zadnjih letih s pomočjo posebnih aerodinamičnih letalnih oblek postala ena izmed bolj vznemirljivih disciplin v svetu ekstremnih športov. Gre za kombinacijo padalstva, skokov BASE s trdnih površin kot so skale, letala, nebotičniki ali mostovi, ter letalstva. Eden od pionirjev takih skokov pri nas je Edo Senica, skakalec z gora, ki preizkuša in razvija letalne obleke. Te danes ljudem omogočajo letenje več kilometrov daleč, pri ustreznem zaletu pa celo dvige za več metrov, preden odprejo padalo in varno pristanejo. Novinarka Nina Mrzlikar.
Letenje po nebu kot ptica z lastnimi krili s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro je v zadnjih letih s pomočjo posebnih aerodinamičnih letalnih oblek postala ena izmed bolj vznemirljivih disciplin v svetu ekstremnih športov. Gre za kombinacijo padalstva, skokov BASE s trdnih površin kot so skale, letala, nebotičniki ali mostovi, ter letalstva. Eden od pionirjev takih skokov pri nas je Edo Senica, skakalec z gora, ki preizkuša in razvija letalne obleke. Te danes ljudem omogočajo letenje več kilometrov daleč, pri ustreznem zaletu pa celo dvige za več metrov, preden odprejo padalo in varno pristanejo. Novinarka Nina Mrzlikar.
V polnem teku je tudi trgatev, začela se je bolj zgodaj kot običajno. Po dveh količinsko izjemno slabih letnikih se letos napoveduje boljši pridelek, ki pa bo še vedno za vsaj 15 odstotkov manjši od povprečnega. Slovenija obsega več kot 24 tisoč hektarjev vinogradov, od tega jih je dve tretjini posajenih na zahtevnih strmih legah. Vinogradniki gojijo kar 60 različnih sort vinske trte, letno pridelajo med 800 in 900 tisoč hektolitrov vina. Smo pa v zadnjih 15-ih letih izgubili dobrih 15 odstotkov vinogradniških površin. Mojca Dumačič je obiskala največjo vinogradniško družino med več kot tristo zadružniki v Goriških Brdih.
V polnem teku je tudi trgatev, začela se je bolj zgodaj kot običajno. Po dveh količinsko izjemno slabih letnikih se letos napoveduje boljši pridelek, ki pa bo še vedno za vsaj 15 odstotkov manjši od povprečnega. Slovenija obsega več kot 24 tisoč hektarjev vinogradov, od tega jih je dve tretjini posajenih na zahtevnih strmih legah. Vinogradniki gojijo kar 60 različnih sort vinske trte, letno pridelajo med 800 in 900 tisoč hektolitrov vina. Smo pa v zadnjih 15-ih letih izgubili dobrih 15 odstotkov vinogradniških površin. Mojca Dumačič je obiskala največjo vinogradniško družino med več kot tristo zadružniki v Goriških Brdih.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
V Posočju je živih le še 14 planin, na katerih poleti pasejo živino in izdelujejo sir ter skuto. A mnoge se v zadnjih desetletjih zaraščajo, predvsem težje dostopne so opustili. Na Tolminskih planinah pasejo od konca maja pa vse do začetka oktobra, ko bodo živino spet gnali v dolino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. Na planine pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem sta se podala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
V Posočju je živih le še 14 planin, na katerih poleti pasejo živino in izdelujejo sir ter skuto. A mnoge se v zadnjih desetletjih zaraščajo, predvsem težje dostopne so opustili. Na Tolminskih planinah pasejo od konca maja pa vse do začetka oktobra, ko bodo živino spet gnali v dolino, delo pa si lastniki krav delijo in praviloma ne najemajo pastirjev in sirarjev. Na planine pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom in Krnskim pogorjem sta se podala novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Smo kaj bliže zdravilu za demenco? Z njo v Sloveniji živi približno 47 tisoč ljudi, do leta 2050 se bo to število skoraj potrojilo. Upanje prinašata novi zdravili, prvi, ki vplivata na proces razvoja Alzheimerjeve bolezni. Svojce dementnih sicer v tem trenutku najbolj jezi nedelovanje sistema dolgotrajne oskrbe in pomanjkanje kadra v domovih za starejše. Tudi zato so tamkajšnji zaposleni primorani iskati inovativne rešitve. V metliškem je svoj prostor našel odsluženi avtobus za prav posebna potovanja. Eva Lipovšek.
Smo kaj bliže zdravilu za demenco? Z njo v Sloveniji živi približno 47 tisoč ljudi, do leta 2050 se bo to število skoraj potrojilo. Upanje prinašata novi zdravili, prvi, ki vplivata na proces razvoja Alzheimerjeve bolezni. Svojce dementnih sicer v tem trenutku najbolj jezi nedelovanje sistema dolgotrajne oskrbe in pomanjkanje kadra v domovih za starejše. Tudi zato so tamkajšnji zaposleni primorani iskati inovativne rešitve. V metliškem je svoj prostor našel odsluženi avtobus za prav posebna potovanja. Eva Lipovšek.
Letos je pri nas gnezdilo rekordno število parov bele štorklje, iz gnezd pa je poletelo tudi rekordno število mladičev. Elegantne ptice, nekoč značilne zgolj za Prekmurje, zdaj lahko občudujejo tudi na zahodu Slovenije in ponekod so nanje močno navezani. Da je štorklja zavarovana živalska vrsta, pa nas je opomnil primer streljanja nanjo v Slovenski Bistrici. Ptica je zaradi poškodb poginila. Anja Nab Huš.
Letos je pri nas gnezdilo rekordno število parov bele štorklje, iz gnezd pa je poletelo tudi rekordno število mladičev. Elegantne ptice, nekoč značilne zgolj za Prekmurje, zdaj lahko občudujejo tudi na zahodu Slovenije in ponekod so nanje močno navezani. Da je štorklja zavarovana živalska vrsta, pa nas je opomnil primer streljanja nanjo v Slovenski Bistrici. Ptica je zaradi poškodb poginila. Anja Nab Huš.
Težave na trgu dela bodo verjetno tudi tema bližajočih se parlamentarnih volitev. Politične stranke se že pripravljajo na boj za poslanske sedeže, pilijo programe in strategijo, utrjujejo ali menjujejo vodstva. Od leta 2000 je bila del te napete politične igre tudi Ljudmila Novak, poslanka, županja, predsednica Nove Slovenije, ki se je po 25-ih letih aktivne politične kariere upokojila. Za Tednik je z Jeleno Aščić spregovorila o tem, kako zdaj gleda na prehojeno pot, odnose v politiki in politično situacijo v Sloveniji.
Težave na trgu dela bodo verjetno tudi tema bližajočih se parlamentarnih volitev. Politične stranke se že pripravljajo na boj za poslanske sedeže, pilijo programe in strategijo, utrjujejo ali menjujejo vodstva. Od leta 2000 je bila del te napete politične igre tudi Ljudmila Novak, poslanka, županja, predsednica Nove Slovenije, ki se je po 25-ih letih aktivne politične kariere upokojila. Za Tednik je z Jeleno Aščić spregovorila o tem, kako zdaj gleda na prehojeno pot, odnose v politiki in politično situacijo v Sloveniji.
Število delavcev iz tako imenovanih tretjih držav strmo narašča. Leta 2020 je Zavod za zaposlovanje izdal dobrih 16 tisoč soglasij, lani že skoraj 44 tisoč. Na črni listi delodajalcev, ki ne spoštujejo osnovnih delavskih pravic, jih je že skoraj dva tisoč. Ali izkoriščanje delavcev z nekaznovanjem podpirajo tudi državne inštitucije? Če primeri izkoriščanja pridejo skozi rešeto policije na tožilstvo, pa sodišča praviloma izrekajo blage kazni, opozarjajo tožilci in nevladne organizacije. Anka Pirš.
Število delavcev iz tako imenovanih tretjih držav strmo narašča. Leta 2020 je Zavod za zaposlovanje izdal dobrih 16 tisoč soglasij, lani že skoraj 44 tisoč. Na črni listi delodajalcev, ki ne spoštujejo osnovnih delavskih pravic, jih je že skoraj dva tisoč. Ali izkoriščanje delavcev z nekaznovanjem podpirajo tudi državne inštitucije? Če primeri izkoriščanja pridejo skozi rešeto policije na tožilstvo, pa sodišča praviloma izrekajo blage kazni, opozarjajo tožilci in nevladne organizacije. Anka Pirš.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
To poletje so slovenske ceste ponovno oživele v znamenju posebnega brenčanja, ki ga prepozna vsak ljubitelj starodobnikov. Po cestah so se vozili spački - legendarni Citroënovi avtomobili, ki jih ne izdelujejo več že dobrih 35 let, a kljub temu še vedno osvajajo ljudi po vsem svetu. Tam, kjer se pojavijo, pritegnejo poglede, nasmehe in pogosto tudi dvignjene palce mimoidočih. Alenka Frantar.
To poletje so slovenske ceste ponovno oživele v znamenju posebnega brenčanja, ki ga prepozna vsak ljubitelj starodobnikov. Po cestah so se vozili spački - legendarni Citroënovi avtomobili, ki jih ne izdelujejo več že dobrih 35 let, a kljub temu še vedno osvajajo ljudi po vsem svetu. Tam, kjer se pojavijo, pritegnejo poglede, nasmehe in pogosto tudi dvignjene palce mimoidočih. Alenka Frantar.
Aprila lani je ministrstvo za zdravje začelo reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči. Prvi korak je bila razbremenitev zdravnikov, ki so po nepotrebnem odhajali na teren - reševalna vozila gredo tako zdaj na intervencije z ekipo brez zdravnika. Ta se jim pridruži pozneje v vozilu urgentnega voznika, a le, če je to nujno oziroma če je bolnik v kritičnem stanju. Po oceni ministrstva za zdravje namreč v kar 70 do 80 odstotkih intervencij zdravnika na terenu ne potrebujejo, saj lahko bolnika do prihoda v bolnišnico oskrbi tudi diplomirani zdravstveni tehnik. Nina Mrzlikar je preverila, kako deluje novi sistem po več kot letu dni in med drugim ugotovila, da marsikateri voznik še vedno ne ve, da se na nujni dogodek sočasno lahko odzoveta dve vozili hkrati.
Aprila lani je ministrstvo za zdravje začelo reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči. Prvi korak je bila razbremenitev zdravnikov, ki so po nepotrebnem odhajali na teren - reševalna vozila gredo tako zdaj na intervencije z ekipo brez zdravnika. Ta se jim pridruži pozneje v vozilu urgentnega voznika, a le, če je to nujno oziroma če je bolnik v kritičnem stanju. Po oceni ministrstva za zdravje namreč v kar 70 do 80 odstotkih intervencij zdravnika na terenu ne potrebujejo, saj lahko bolnika do prihoda v bolnišnico oskrbi tudi diplomirani zdravstveni tehnik. Nina Mrzlikar je preverila, kako deluje novi sistem po več kot letu dni in med drugim ugotovila, da marsikateri voznik še vedno ne ve, da se na nujni dogodek sočasno lahko odzoveta dve vozili hkrati.
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Zadnja leta je tako objestno obnašanje vse pogostejše. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka si prizadevajo ohranjati naravno okolje s kaznovanjem kršitev in ozaveščanjem obiskovalcev, a jih je za celotno območje le 18, kar je občutno premalo. Jelena Ašćić je dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem.
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Zadnja leta je tako objestno obnašanje vse pogostejše. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka si prizadevajo ohranjati naravno okolje s kaznovanjem kršitev in ozaveščanjem obiskovalcev, a jih je za celotno območje le 18, kar je občutno premalo. Jelena Ašćić je dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem.
Velikokrat slišimo, da je šport še edina stvar, ki nas lahko združi ne glede na vse druge razlike. Naše poletne sogovornike, ki bodo tokrat še zadnjič z nami, je Anka Pirš vprašala, kako razmišljajo o športni evforiji, ki je pri nas - zahvaljujoč številnim uspehom naših športnikov - res ne manjka. Zakaj kultura, zaradi katere je slovenski narod preživel zgodovinske viharje, nima takega učinka, zakaj ne znanost ali kako drugo področje? Zakaj je torej šport tista točka, ki prebuja tako močna čustva, da Slovenija ponosno dviga zastave?
Velikokrat slišimo, da je šport še edina stvar, ki nas lahko združi ne glede na vse druge razlike. Naše poletne sogovornike, ki bodo tokrat še zadnjič z nami, je Anka Pirš vprašala, kako razmišljajo o športni evforiji, ki je pri nas - zahvaljujoč številnim uspehom naših športnikov - res ne manjka. Zakaj kultura, zaradi katere je slovenski narod preživel zgodovinske viharje, nima takega učinka, zakaj ne znanost ali kako drugo področje? Zakaj je torej šport tista točka, ki prebuja tako močna čustva, da Slovenija ponosno dviga zastave?
Prihodnji teden se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki, Slovenija bo prvo tekmo proti Poljski igrala 28. avgusta. Košarkarski svet je letos zatresla zgodovinska menjava – prehod slovenskega superzvezdnika Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles. Tajna menjava košarkarja, za katero niti sam ni vedel, je šokirala celo igralce in poznavalce lige NBA. Dončića so igralci in navijači novega kluba dobro sprejeli, njegova priljubljenost se je še okrepila.
Prihodnji teden se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki, Slovenija bo prvo tekmo proti Poljski igrala 28. avgusta. Košarkarski svet je letos zatresla zgodovinska menjava – prehod slovenskega superzvezdnika Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles. Tajna menjava košarkarja, za katero niti sam ni vedel, je šokirala celo igralce in poznavalce lige NBA. Dončića so igralci in navijači novega kluba dobro sprejeli, njegova priljubljenost se je še okrepila.
Albert Einstein, Nikola Tesla, Isaac Newton, Greta Thunberg, Elon Musk. Za vse strokovnjaki domnevajo, da so imeli ali pa imajo avtizem. Po ocenah strokovnjakov ima avtizem približno odstotek in pol ljudi, v Sloveniji med 20 tisoč in 30 tisoč ljudi. A kljub temu po koncu šolanja ostanejo brez kakršne koli sistemske podpore. V Društvu ASPI, ki že 15 let podpira mladostnike in odrasle z avtizmom si zato že dolgo prizadevajo, da bi v Ljubljani dobili dnevni center za avtizem. Želijo si prostor, prilagojen njihovim potrebam, kjer bi se lahko družili, učili in imeli možnost tudi delati. Novinarka Aleksandra Dežman.
Albert Einstein, Nikola Tesla, Isaac Newton, Greta Thunberg, Elon Musk. Za vse strokovnjaki domnevajo, da so imeli ali pa imajo avtizem. Po ocenah strokovnjakov ima avtizem približno odstotek in pol ljudi, v Sloveniji med 20 tisoč in 30 tisoč ljudi. A kljub temu po koncu šolanja ostanejo brez kakršne koli sistemske podpore. V Društvu ASPI, ki že 15 let podpira mladostnike in odrasle z avtizmom si zato že dolgo prizadevajo, da bi v Ljubljani dobili dnevni center za avtizem. Želijo si prostor, prilagojen njihovim potrebam, kjer bi se lahko družili, učili in imeli možnost tudi delati. Novinarka Aleksandra Dežman.
Najstarejša prebivalka ljubljanskega živalskega vrta azijska slonica Ganga je letos praznovala 50 let. K nam je prišla leta 1977, okoli dve leti staro so jo pripeljali z ladjo iz Indije. Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa malo muhasta, so naši novinarki Nini Mrzlikar zaupali v živalskem vrtu.
Najstarejša prebivalka ljubljanskega živalskega vrta azijska slonica Ganga je letos praznovala 50 let. K nam je prišla leta 1977, okoli dve leti staro so jo pripeljali z ladjo iz Indije. Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa malo muhasta, so naši novinarki Nini Mrzlikar zaupali v živalskem vrtu.
Poglejmo, kako o izzivih odraščanja, spletnega nasilja in radikalizaciji mladih fantov razmišljajo naši poletni komentatorji. Čeprav strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da zasloni slabo vplivajo na razvoj otrok, na psihično in fizično zdravje tudi odraslih ter na družbo nasploh, jih le stežka odložimo. Je spletno okno v otroški sobi nevarnejše kot ulica?
Poglejmo, kako o izzivih odraščanja, spletnega nasilja in radikalizaciji mladih fantov razmišljajo naši poletni komentatorji. Čeprav strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da zasloni slabo vplivajo na razvoj otrok, na psihično in fizično zdravje tudi odraslih ter na družbo nasploh, jih le stežka odložimo. Je spletno okno v otroški sobi nevarnejše kot ulica?
Letos se je v javnosti – domači in mednarodni – še posebej veliko govorilo o medvrstniškem nasilju in hudih stiskah mladih; na to je opozorila tudi zelo odmevna Netflixova serija Adolescenca o spletni radikalizaciji mladih fantov. Za Tednik je svojo zgodbo izpovedal mladi odvisnik od zaslonov ob koncu zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Naraščajoča osamljenost mladih je bila v ospredju tudi ob junijskem strelskem pohodu 21-letnika na srednji šoli v avstrijskem Gradcu.
Letos se je v javnosti – domači in mednarodni – še posebej veliko govorilo o medvrstniškem nasilju in hudih stiskah mladih; na to je opozorila tudi zelo odmevna Netflixova serija Adolescenca o spletni radikalizaciji mladih fantov. Za Tednik je svojo zgodbo izpovedal mladi odvisnik od zaslonov ob koncu zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Naraščajoča osamljenost mladih je bila v ospredju tudi ob junijskem strelskem pohodu 21-letnika na srednji šoli v avstrijskem Gradcu.
Ali gredo hrana in sončne elektrarne skupaj? V obdobju vse večjih potreb po pridelavi hrane in samooskrbi se razvija agrovoltaika – ta združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije. To področje naj bi urejala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, čemur pa kmetijske in nevladne organizacije nasprotujejo. Na Biotehniški fakulteti opozarjajo, da je z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki omogoča pridelavo hrane, postavljanje sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih nesprejemljivo. Za kaj pravzaprav gre? Jasna Krljić Vreg.
Ali gredo hrana in sončne elektrarne skupaj? V obdobju vse večjih potreb po pridelavi hrane in samooskrbi se razvija agrovoltaika – ta združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije. To področje naj bi urejala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, čemur pa kmetijske in nevladne organizacije nasprotujejo. Na Biotehniški fakulteti opozarjajo, da je z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki omogoča pridelavo hrane, postavljanje sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih nesprejemljivo. Za kaj pravzaprav gre? Jasna Krljić Vreg.
Ste že kdaj slišali za fascijo? Ta lahko povzroči marsikatero telesno težavo. Gre za tanko in elastično vrsto vezivnega tkiva, ki se nahaja pod kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. V primeru poškodbe, vnetja, kirurškega posega, statične drže, neaktivnosti ali stresa se fascija poškoduje, kar pogosto povzroča bolečine in mišično napetost. Jasna Krljić Vreg.
Ste že kdaj slišali za fascijo? Ta lahko povzroči marsikatero telesno težavo. Gre za tanko in elastično vrsto vezivnega tkiva, ki se nahaja pod kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. V primeru poškodbe, vnetja, kirurškega posega, statične drže, neaktivnosti ali stresa se fascija poškoduje, kar pogosto povzroča bolečine in mišično napetost. Jasna Krljić Vreg.
Z našimi poletnimi komentatorji se je Anka Pirš pogovarjala o novih grožnjah, spominu in opominu ter pomenu upora. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot sto tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Civilnih žrtev je bilo 25 tisoč.
Z našimi poletnimi komentatorji se je Anka Pirš pogovarjala o novih grožnjah, spominu in opominu ter pomenu upora. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot sto tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Civilnih žrtev je bilo 25 tisoč.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – s predajo Japonske 15. avgusta 1945 se je ta tudi v resnici končala. Letos so se zvrstili številni spominski dogodki. V ljubljanskem mestnem muzeju bo še vse leto na ogled razstava 1495 dni o okupaciji Ljubljane. In kaj sploh še pomeni opozorilo Nikoli več? Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo prihaja do tektonskih premikov v mednarodnem redu, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni. Poglejmo nekaj odlomkov iz naših prispevkov.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – s predajo Japonske 15. avgusta 1945 se je ta tudi v resnici končala. Letos so se zvrstili številni spominski dogodki. V ljubljanskem mestnem muzeju bo še vse leto na ogled razstava 1495 dni o okupaciji Ljubljane. In kaj sploh še pomeni opozorilo Nikoli več? Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo prihaja do tektonskih premikov v mednarodnem redu, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni. Poglejmo nekaj odlomkov iz naših prispevkov.
V naslednjih minutah pa o varuhinjah reda, ki so premikale meje. Ženske so začeli v naši policiji oziroma takratni milici redno zaposlovati pred dobrimi 50-timi leti. Prva ženska je bila na delovno mesto miličnice pripravnice razporejena konec leta 1973, sledile so ji številne, ki imajo danes pomembno vlogo v policiji in družbi. Cirila Sever.
V naslednjih minutah pa o varuhinjah reda, ki so premikale meje. Ženske so začeli v naši policiji oziroma takratni milici redno zaposlovati pred dobrimi 50-timi leti. Prva ženska je bila na delovno mesto miličnice pripravnice razporejena konec leta 1973, sledile so ji številne, ki imajo danes pomembno vlogo v policiji in družbi. Cirila Sever.
V našem zdravstvenem sistemu nedvomno delajo požrtvovalni ljudje - kot je tudi doktor Samo Zver -, ki na vse načine pomagajo bolnikom in njihovim bližnjim. In kako o javnem zdravstvu, dostopnosti zdravstvenih storitev razmišljajo naši poletni komentatorji? Ali razmere v zdravstvu kažejo tudi na siceršnje težave oziroma kar na vse večje neenakosti v družbi?
V našem zdravstvenem sistemu nedvomno delajo požrtvovalni ljudje - kot je tudi doktor Samo Zver -, ki na vse načine pomagajo bolnikom in njihovim bližnjim. In kako o javnem zdravstvu, dostopnosti zdravstvenih storitev razmišljajo naši poletni komentatorji? Ali razmere v zdravstvu kažejo tudi na siceršnje težave oziroma kar na vse večje neenakosti v družbi?
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Prejšnji mesec je v okviru projekta ginekologinje Mateje Lasič Klinični oddelek za ginekologijo UKC Ljubljana prejel donacijo v višini 40 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Prejšnji mesec je v okviru projekta ginekologinje Mateje Lasič Klinični oddelek za ginekologijo UKC Ljubljana prejel donacijo v višini 40 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Za LGBTIQ+ osebe so se v zadnjih letih zgodili pomembni družbeni in zakonodajni premiki. Vendar pripadniki te skupnosti opozarjajo, da še vedno doživljajo izključenost, diskriminacijo, stigmatizacijo, žalitve in napade. Junij, ki je mednarodno priznan kot mesec ponosa in je posvečen ozaveščanju o pravicah te skupnosti, je očitno tudi mesec homofobije in sovražnega govora. Izpostavljenost članov te skupnosti v javnosti namreč pogosto izzove odpor in sovražnost. Nina Mrzlikar.
Za LGBTIQ+ osebe so se v zadnjih letih zgodili pomembni družbeni in zakonodajni premiki. Vendar pripadniki te skupnosti opozarjajo, da še vedno doživljajo izključenost, diskriminacijo, stigmatizacijo, žalitve in napade. Junij, ki je mednarodno priznan kot mesec ponosa in je posvečen ozaveščanju o pravicah te skupnosti, je očitno tudi mesec homofobije in sovražnega govora. Izpostavljenost članov te skupnosti v javnosti namreč pogosto izzove odpor in sovražnost. Nina Mrzlikar.
Hišni bend 6M v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu dokazuje, da v življenju res nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja. Pet stanovalcev, vsi štejejo več kot 80 in celo 90 let, se je združilo v glasbeno skupino in skupaj z vodjo zadnja tri leta preigravajo predvsem ljudske pesmi. Čeprav so nekateri inštrumente osvojili šele v pozni starosti, so vajam tako predani, da so izdali tudi zgoščenko. Obiskala jih je naša koroška dopisnica Lea Vornšek Pejovnik.
Hišni bend 6M v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu dokazuje, da v življenju res nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja. Pet stanovalcev, vsi štejejo več kot 80 in celo 90 let, se je združilo v glasbeno skupino in skupaj z vodjo zadnja tri leta preigravajo predvsem ljudske pesmi. Čeprav so nekateri inštrumente osvojili šele v pozni starosti, so vajam tako predani, da so izdali tudi zgoščenko. Obiskala jih je naša koroška dopisnica Lea Vornšek Pejovnik.
Tokrat nekaj razmislekov naših poletnih komentatorjev o politikih na spletu. Družbena omrežja brišejo tudi mejo med profesionalnim delom in zasebnostjo. So nam politiki, ki pokažejo ali govorijo o čustvih in svoji zasebnosti, bliže? Je oblika že popolnoma zasenčila vsebino?
Tokrat nekaj razmislekov naših poletnih komentatorjev o politikih na spletu. Družbena omrežja brišejo tudi mejo med profesionalnim delom in zasebnostjo. So nam politiki, ki pokažejo ali govorijo o čustvih in svoji zasebnosti, bliže? Je oblika že popolnoma zasenčila vsebino?
Spomladi smo v Tedniku objavili prispevek o predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v svoji kratki politični karieri že večkrat močno razburila javnost. Novinarka Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu, kjer je med drugim spregovorila tudi o sinovi bolezni in nočnem življenju parlamenta. Z družbenimi omrežji pa skuša vse več politikov neposredno nagovarjati ljudi in jih pridobiti tudi z všečnimi podrobnosti iz zasebnega živlenja. Kriza identitete ali nova identiteta politika, se je spraševala Katja Štok?
Spomladi smo v Tedniku objavili prispevek o predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v svoji kratki politični karieri že večkrat močno razburila javnost. Novinarka Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu, kjer je med drugim spregovorila tudi o sinovi bolezni in nočnem življenju parlamenta. Z družbenimi omrežji pa skuša vse več politikov neposredno nagovarjati ljudi in jih pridobiti tudi z všečnimi podrobnosti iz zasebnega živlenja. Kriza identitete ali nova identiteta politika, se je spraševala Katja Štok?
Smo sredi poletne planinske sezone, pri nas planinske poti vodijo na skoraj vsako vzpetino, po njih bi lahko prehodili kar četrtino poti okoli sveta. Če bi jih poravnali, bi nas pot pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia. Tako so zapisali v Planinskih zvezi Slovenije - pod njenim okriljem za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti skrbi 950 prostovoljnih markacistov, ki so za urejanje poti lani namenili več kot 35 tisoč ur prostovoljnega dela. A šele ko gre kaj narobe, se zavedamo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti. Alenka Frantar.
Smo sredi poletne planinske sezone, pri nas planinske poti vodijo na skoraj vsako vzpetino, po njih bi lahko prehodili kar četrtino poti okoli sveta. Če bi jih poravnali, bi nas pot pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia. Tako so zapisali v Planinskih zvezi Slovenije - pod njenim okriljem za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti skrbi 950 prostovoljnih markacistov, ki so za urejanje poti lani namenili več kot 35 tisoč ur prostovoljnega dela. A šele ko gre kaj narobe, se zavedamo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti. Alenka Frantar.
Izzivi osebne asistence: številni zavrnjeni invalidi, tožba izvajalcev in minimalne plače asistentov. O tujih delavcih pri nas in izkoriščevalskih delodajalcih. Kot vsak poletni ponedeljek zvečer: pronicljivi Tednikovi poletni komentatorji.
Izzivi osebne asistence: številni zavrnjeni invalidi, tožba izvajalcev in minimalne plače asistentov. O tujih delavcih pri nas in izkoriščevalskih delodajalcih. Kot vsak poletni ponedeljek zvečer: pronicljivi Tednikovi poletni komentatorji.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.