Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zadnje dodano

Ugriznimo znanost

Sorodstvo: Matematična uganka Obešanje slike

22. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Sorodstvo

22. 2. 2024

Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti

25 min

Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti

Ugriznimo znanost

Sorodstvo: Poroke med sorodniki

22. 2. 2024

Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.

2 min

Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.

Ugriznimo znanost

Sorodstvo: Detomor pri damjakih

22. 2. 2024

V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

3 min

V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Ugriznimo znanost

Sorodstvo: Sorodstvo med bakterijami

22. 2. 2024

Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.

3 min

Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.

Ugriznimo znanost

Zaščita lesa: Kemijska uganka Sladkor in žveplova kislina

15. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Zaščita lesa

15. 2. 2024

Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.

24 min

Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.

Ugriznimo znanost

Zaščita lesa: Termično modificiran in mineraliziran les

15. 2. 2024

Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.

3 min

Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.

Ugriznimo znanost

Zaščita lesa: Terensko polje za preizkušanje odpornosti lesa

15. 2. 2024

Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.

2 min

Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.

Ugriznimo znanost

Zaščita lesa: Leseni vinogradniški koli

15. 2. 2024

V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.

4 min

V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.

Ugriznimo znanost

Digitalna slovenščina: Matematična uganka Slovar slovenskega neknjižnega jezika

8. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Digitalna slovenščina

8. 2. 2024

Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?

25 min

Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?

Ugriznimo znanost

Digitalna slovenščina: Jezikovni model

8. 2. 2024

Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.

2 min

Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.

Ugriznimo znanost

Digitalna slovenščina: Govorni jezikovni viri

8. 2. 2024

Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.

3 min

Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.

Ugriznimo znanost

Digitalna slovenščina: Korpus Gigafida

8. 2. 2024

Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.

3 min

Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.

Ugriznimo znanost

Tveganja in koristi podhladitev: Fizikalna uganka Kako iz kozarca vode odstraniti led

1. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Tveganja in koristi podhladitev

1. 2. 2024

Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.

25 min

Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.

Ugriznimo znanost

Tveganja in koristi podhladitev: Operacije na srcu in velikih žilah

1. 2. 2024

Načrtno podhlajevanje je pomemben del operacij na srcu in velikih žil. Kronična trombembolična pljučna hipertenzija je posledica zapore pljučnih arterij s strdki. Bolezen, ki jim zaradi povečanega upora v pljučnem žilju začne popuščati srce, je redka. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okoli 70 novih bolnikov. Odkrivanje bolezni je zaradi nespecifičnih simptomov zahtevno. Zdravljenje teh bolnikov poteka tudi z zahtevno operacijo z globoko podhladitvijo telesa.

3 min

Načrtno podhlajevanje je pomemben del operacij na srcu in velikih žil. Kronična trombembolična pljučna hipertenzija je posledica zapore pljučnih arterij s strdki. Bolezen, ki jim zaradi povečanega upora v pljučnem žilju začne popuščati srce, je redka. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okoli 70 novih bolnikov. Odkrivanje bolezni je zaradi nespecifičnih simptomov zahtevno. Zdravljenje teh bolnikov poteka tudi z zahtevno operacijo z globoko podhladitvijo telesa.

Ugriznimo znanost

Tveganja in koristi podhladitev: Svetovni rekord v navpičnem potopu pod led

1. 2. 2024

Pod ledenim pokrovom švicarskega jezera Silsersee je 40-letni češki potapljač David Vencl postavil svetovni rekord v navpičnem potopu pod led v enem samem vdihu in brez neoprenske obleke. V minuti in 54 sekund se je potopil več kot 50 metrov globoko.

1 min

Pod ledenim pokrovom švicarskega jezera Silsersee je 40-letni češki potapljač David Vencl postavil svetovni rekord v navpičnem potopu pod led v enem samem vdihu in brez neoprenske obleke. V minuti in 54 sekund se je potopil več kot 50 metrov globoko.

Ugriznimo znanost

Tveganja in koristi podhladitev: Plavanje v mrzli reki

1. 2. 2024

Domačini v sibirskem mestu Omsku, ki si pravijo mroži, so pozdravili prihod zime s plavanjem v tri stopinje mrzli reki Irtiš. To naj bi bila izkušnja, ki ti spremeni življenje, so prepričani mnogi. Med njimi je tudi najmlajši član mrožev, 19-letni Viktor, ki je v izjemno mrzli vodi skušal podreti osebni rekord.

1 min

Domačini v sibirskem mestu Omsku, ki si pravijo mroži, so pozdravili prihod zime s plavanjem v tri stopinje mrzli reki Irtiš. To naj bi bila izkušnja, ki ti spremeni življenje, so prepričani mnogi. Med njimi je tudi najmlajši član mrožev, 19-letni Viktor, ki je v izjemno mrzli vodi skušal podreti osebni rekord.

Ugriznimo znanost

Embalaža za hrano: Kemijska uganka Gumijasti bombon

25. 1. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Embalaža za hrano

25. 1. 2024

Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?

25 min

Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?

Ugriznimo znanost

Embalaža za hrano: Aktivna in inteligentna embalaža

25. 1. 2024

Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.

2 min

Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.

Ugriznimo znanost

Embalaža za hrano: Preverjanje papirnate embalaže

25. 1. 2024

Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.

2 min

Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.

Ugriznimo znanost

Embalaža za hrano: Preverjanje plastične embalaže

25. 1. 2024

Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?

2 min

Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?

Ugriznimo znanost

Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Matematična uganka Hitrost hoje

18. 1. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Naši mikroorganizmi: mikrobiom kože

18. 1. 2024

Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?

25 min

Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?

Ugriznimo znanost

Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Premazi za tekstil

18. 1. 2024

V Evropi si prizadevamo za prepoved uporabe strupenih PFAS kemijskih spojin in iščemo zamenjavo zanje. Del evropskega projekta, v katerem sodeluje 13 partnerjev iz raziskovalnih ustanov in industrije, je tudi Kemijski inštitut. Raziskave potekajo sočasno na različnih materialih, in sicer na kovinah za živilsko industrijo in na steklu, na Kemijskem inštitutu pa razvijajo premaze za tekstil.

2 min

V Evropi si prizadevamo za prepoved uporabe strupenih PFAS kemijskih spojin in iščemo zamenjavo zanje. Del evropskega projekta, v katerem sodeluje 13 partnerjev iz raziskovalnih ustanov in industrije, je tudi Kemijski inštitut. Raziskave potekajo sočasno na različnih materialih, in sicer na kovinah za živilsko industrijo in na steklu, na Kemijskem inštitutu pa razvijajo premaze za tekstil.

Ugriznimo znanost

Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: PFAS kemikalije

18. 1. 2024

Sprožilci draženja naše kože prihajajo tudi od zunaj in iz okolja. Per- in poli fluoro alkilne snovi ali s kratico PFAS so umetne kemikalije, ki so odporne proti maščobam, olju, vodi in vročini. Poznamo več kot 4.700 takšnih kemikalij. Prvič so jih uporabili v 40. letih prejšnjega stoletja. Danes so pravzaprav povsod. Široka uporaba in obstojnost teh kemikalij v okolju povzročata vse večje stopnje onesnaženosti zraka, vode in tal. Škodljive pa so tudi za žive organizme.

1 min

Sprožilci draženja naše kože prihajajo tudi od zunaj in iz okolja. Per- in poli fluoro alkilne snovi ali s kratico PFAS so umetne kemikalije, ki so odporne proti maščobam, olju, vodi in vročini. Poznamo več kot 4.700 takšnih kemikalij. Prvič so jih uporabili v 40. letih prejšnjega stoletja. Danes so pravzaprav povsod. Široka uporaba in obstojnost teh kemikalij v okolju povzročata vse večje stopnje onesnaženosti zraka, vode in tal. Škodljive pa so tudi za žive organizme.

Ugriznimo znanost

Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Vaginalni mikrobiom

18. 1. 2024

Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Matematična uganka Hitrost hoje

3 min

Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Matematična uganka Hitrost hoje

Ugriznimo znanost

Sončeva aktivnost

11. 1. 2024

Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?

25 min

Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?

Ugriznimo znanost

Sončeva aktivnost: Fizikalna uganka Baloni

11. 1. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Sončeva aktivnost: Motnje satelitskih signalov

11. 1. 2024

Izbruhi na Sončevi površini lahko povzročijo resne težave tudi v komunikacijah, delovanju satelitov in mrež mobilnih operaterjev ali globalne navigacije GPS. Povečana Sončeva aktivnost lahko vpliva na kakovost lokacíjskih storitev. Te pri nas zaradi izbruhov na Soncu še niso bile ogrožene.

3 min

Izbruhi na Sončevi površini lahko povzročijo resne težave tudi v komunikacijah, delovanju satelitov in mrež mobilnih operaterjev ali globalne navigacije GPS. Povečana Sončeva aktivnost lahko vpliva na kakovost lokacíjskih storitev. Te pri nas zaradi izbruhov na Soncu še niso bile ogrožene.

Ugriznimo znanost

Sončeva aktivnost: Merjenje Sončeve aktivnosti

11. 1. 2024

Sončevo aktivnost redno merimo, kar pomeni, da dogajanje na Soncu spremljajo številni znanstveni sateliti. Pojave na naši zvezdi bolj ali manj sistematično opazujemo že od začetka 17. stoletja oziroma od odkritja teleskopa, same Sončeve cikle pa od 18. stoletja naprej. Najstarejši kazalnik Sončeve dejavnosti so Sončeve pege.

2 min

Sončevo aktivnost redno merimo, kar pomeni, da dogajanje na Soncu spremljajo številni znanstveni sateliti. Pojave na naši zvezdi bolj ali manj sistematično opazujemo že od začetka 17. stoletja oziroma od odkritja teleskopa, same Sončeve cikle pa od 18. stoletja naprej. Najstarejši kazalnik Sončeve dejavnosti so Sončeve pege.

Ugriznimo znanost

Sončeva aktivnost: Polarni sij

11. 1. 2024

Polarni sij je mogoče lepo ujeti s fotografskim aparatom tudi v naših krajih. Geolog in ljubiteljski astronom Jure Atanackov polarni sij spremlja zadnjih 23 let.

2 min

Polarni sij je mogoče lepo ujeti s fotografskim aparatom tudi v naših krajih. Geolog in ljubiteljski astronom Jure Atanackov polarni sij spremlja zadnjih 23 let.

Ugriznimo znanost

Kemikalije iz okolja v našem telesu - Humani biomonitoring

4. 1. 2024

Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?

25 min

Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?

Ugriznimo znanost

Kemikalije iz okolja v našem telesu – humani biomonitoring: Fizikalna uganka Ravnilo in krogljica

4. 1. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Kemikalije iz okolja v našem telesu – humani biomonitoring: Analiza izdihanega zraka

4. 1. 2024

Pri raziskavah humanega biomonitoringa uporabljajo vzorce krvi, urina in las ter materinega mleka. Kaj pa nam o tem, katerim onesnažilom smo izpostavljeni in kako pogosto, lahko pove naš izdih? Na Univerzi v Novi Gorici razvijajo neinvazivno diagnostiko z analizo izdihanega zraka.

2 min

Pri raziskavah humanega biomonitoringa uporabljajo vzorce krvi, urina in las ter materinega mleka. Kaj pa nam o tem, katerim onesnažilom smo izpostavljeni in kako pogosto, lahko pove naš izdih? Na Univerzi v Novi Gorici razvijajo neinvazivno diagnostiko z analizo izdihanega zraka.

Ugriznimo znanost

Kemikalije iz okolja v našem telesu – humani biomonitoring: Analiza vzorcev

4. 1. 2024

Teoretično bi lahko raziskovalci v našem telesu našli vse kemikalije, s katerimi smo vsak dan v stiku. Z zelo občutljivimi kemijskimi analizami bioloških vzorcev najdejo tudi že zelo majhne koncentracije kemikalij, ki smo jim bili izpostavljeni.

3 min

Teoretično bi lahko raziskovalci v našem telesu našli vse kemikalije, s katerimi smo vsak dan v stiku. Z zelo občutljivimi kemijskimi analizami bioloških vzorcev najdejo tudi že zelo majhne koncentracije kemikalij, ki smo jim bili izpostavljeni.

Ugriznimo znanost

Kemikalije iz okolja v našem telesu – humani biomonitoring: Vpliv kemikalij

4. 1. 2024

Z analizo vzorcev krvi ali sline lahko raziskovalci ugotovijo, katerim ljudem bodo kemikalije bolj škodovale kot drugim. Kako, so nam pokazali v laboratoriju na Institutu Jožef Stefan.

3 min

Z analizo vzorcev krvi ali sline lahko raziskovalci ugotovijo, katerim ljudem bodo kemikalije bolj škodovale kot drugim. Kako, so nam pokazali v laboratoriju na Institutu Jožef Stefan.

Ugriznimo znanost

Znanost v letu 2023: Kemijska uganka Luminol in vodikov peroksid

28. 12. 2023

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Znanost v letu 2023

28. 12. 2023

V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.

24 min

V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.

Ugriznimo znanost

Znanost v letu 2023: Dosežki v medicini

28. 12. 2023

Veliko dosežkov je leto prineslo tudi na medicinskem področju. V ZDA so možgansko mrtvemu človeku presadili prašičjo ledvico, ki je najdlje do zdaj normalno delovala, kar 2 meseca. Prvič so uspešno presadili oko.

3 min

Veliko dosežkov je leto prineslo tudi na medicinskem področju. V ZDA so možgansko mrtvemu človeku presadili prašičjo ledvico, ki je najdlje do zdaj normalno delovala, kar 2 meseca. Prvič so uspešno presadili oko.

Ugriznimo znanost

Znanost v letu 2023: Nov ekosistem pod morskim dnom

28. 12. 2023

Poleti je mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec z Morske biološke postaje Piran NIB, v votlinah pod hidrotermalni vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem.

4 min

Poleti je mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec z Morske biološke postaje Piran NIB, v votlinah pod hidrotermalni vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem.

Ugriznimo znanost

Vsi smo lahko raziskovalci – občanska znanost: Matematična uganka ENA + ENA = DVA

21. 12. 2023

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Vsi smo lahko raziskovalci - Občanska znanost

21. 12. 2023

Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.

24 min

Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.

Ugriznimo znanost

Vsi smo lahko raziskovalci – občanska znanost: Endometrioza

21. 12. 2023

Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.

3 min

Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.

Ugriznimo znanost

Vsi smo lahko raziskovalci – občanska znanost: Opazovanje opraševalcev

21. 12. 2023

Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.

3 min

Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.

Ugriznimo znanost

Vsi smo lahko raziskovalci – občanska znanost: Merjenje kakovosti zraka

21. 12. 2023

Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.

3 min

Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.

Ugriznimo znanost

Merjenje nihanja: Kemijska uganka Kalij

7. 12. 2023

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play