Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.
Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.
Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?
Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?
Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.
Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.
Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.
Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.
Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.
Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.
Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.
Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.
Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Preboj na področju možganskih računalniških vmesnikov predstavlja tudi raziskava Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo in univerze v Lozani. Ljudem s poškodovano hrbtenjačo so omogočili, da spet hodijo.
Preboj na področju možganskih računalniških vmesnikov predstavlja tudi raziskava Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo in univerze v Lozani. Ljudem s poškodovano hrbtenjačo so omogočili, da spet hodijo.
Možganski vsadki ne le berejo misli, lahko tudi zdravijo oz. preprečujejo napade ali simptome. Britanski najstnik Oran Knowlson ima hudo vrsto epilepsije, imenovano Lennox-Gastautov sindrom. Lani oktobra je kot prvi otrok na svetu preizkusil možganski vsadek za zmanjšanje epileptičnih napadov.
Možganski vsadki ne le berejo misli, lahko tudi zdravijo oz. preprečujejo napade ali simptome. Britanski najstnik Oran Knowlson ima hudo vrsto epilepsije, imenovano Lennox-Gastautov sindrom. Lani oktobra je kot prvi otrok na svetu preizkusil možganski vsadek za zmanjšanje epileptičnih napadov.
Na Univerzi Davis v Kaliforniji so razvili možganski vsadek, ki je bolniku z ALS-om vrnil zmožnost komunikacije, ki mu ga je vzela bolezen.
Na Univerzi Davis v Kaliforniji so razvili možganski vsadek, ki je bolniku z ALS-om vrnil zmožnost komunikacije, ki mu ga je vzela bolezen.
Možganski računalniški vmesniki odpirajo nove možnosti za komunikacijo med možgani in računalnikom. Na milijone ljudi po svetu, ki so zaradi nevroloških poškodb izgubili sposobnost gibanja in govora, tako lahko upajo na boljšo kakovost življenja. Poglejmo, kaj se jim še obeta.
Možganski računalniški vmesniki odpirajo nove možnosti za komunikacijo med možgani in računalnikom. Na milijone ljudi po svetu, ki so zaradi nevroloških poškodb izgubili sposobnost gibanja in govora, tako lahko upajo na boljšo kakovost življenja. Poglejmo, kaj se jim še obeta.
Od ramen navzdol paralizirani Noland je v začetku leta dobil možganski vsadek, s katerim lahko brska po spletu, igra videoigre in uporablja družbena omrežja. Možganski vsadek so mu vstavili v eni izmed večjih ustanov za zdravljenje in raziskovanje nevroloških bolezni, v nevrološkem inštitutu Barrow v Arizoni v ZDA. Možganski vmesnik pa je razvilo podjetje Neuralink.
Od ramen navzdol paralizirani Noland je v začetku leta dobil možganski vsadek, s katerim lahko brska po spletu, igra videoigre in uporablja družbena omrežja. Možganski vsadek so mu vstavili v eni izmed večjih ustanov za zdravljenje in raziskovanje nevroloških bolezni, v nevrološkem inštitutu Barrow v Arizoni v ZDA. Možganski vmesnik pa je razvilo podjetje Neuralink.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva. Kako to opravijo med remontom jedrske elektrarne v Krškem?
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva. Kako to opravijo med remontom jedrske elektrarne v Krškem?
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le toplota nastaja drugače. Pri termoelektrarnah gorijo fosilna goriva, pri jedrski energiji pa toplota nastaja v atomih brez gorenja. Kako torej deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le toplota nastaja drugače. Pri termoelektrarnah gorijo fosilna goriva, pri jedrski energiji pa toplota nastaja v atomih brez gorenja. Kako torej deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Znani misleci so med razmišljanjem pogosto hodili. Aristotel je svoje učence učil med dolgimi sprehodi, kar je znano kot peripatetično poučevanje. Starogrška beseda peripatos pomeni pohajati. Ideja, da gibanje spodbuja miselne procese, torej ni nova. Deluje tudi v umetnosti. Kako pa se na predstave pripravlja igralka Nina Valič? Tudi njej pri učenju besedila pomaga gibanje.
Znani misleci so med razmišljanjem pogosto hodili. Aristotel je svoje učence učil med dolgimi sprehodi, kar je znano kot peripatetično poučevanje. Starogrška beseda peripatos pomeni pohajati. Ideja, da gibanje spodbuja miselne procese, torej ni nova. Deluje tudi v umetnosti. Kako pa se na predstave pripravlja igralka Nina Valič? Tudi njej pri učenju besedila pomaga gibanje.
Raziskave so pokazale, da imajo telesno zmogljivejši otroci v šoli boljši uspeh. Zlati maturanti so po gibalnih sposobnostih podobni vrhunskim športnikom. Gibanje nam torej pomaga pri učenju. Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. Telesna dejavnost močno vpliva na delovanje možganov. Ko se gibamo, prejemajo naši možgani več krvi in hranil, kar krepi povezave med različnimi možganskimi centri. Pokazali vam bomo, kako se uspešno učijo učenci, dijaki in študentje in tudi dramski igralci.
Raziskave so pokazale, da imajo telesno zmogljivejši otroci v šoli boljši uspeh. Zlati maturanti so po gibalnih sposobnostih podobni vrhunskim športnikom. Gibanje nam torej pomaga pri učenju. Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. Telesna dejavnost močno vpliva na delovanje možganov. Ko se gibamo, prejemajo naši možgani več krvi in hranil, kar krepi povezave med različnimi možganskimi centri. Pokazali vam bomo, kako se uspešno učijo učenci, dijaki in študentje in tudi dramski igralci.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Možgani so torej kot mišice, bolj ko jih uporabljamo, bolj se razvijajo. Gibanje spodbuja nastajanje novih živčnih povezav in izboljšuje komunikacijo med različnimi deli možganov. To pa se kaže v boljšem spominu, pozornosti in kreativnosti. Kaj se dogaja v možganih, ko se gibamo?
Možgani so torej kot mišice, bolj ko jih uporabljamo, bolj se razvijajo. Gibanje spodbuja nastajanje novih živčnih povezav in izboljšuje komunikacijo med različnimi deli možganov. To pa se kaže v boljšem spominu, pozornosti in kreativnosti. Kaj se dogaja v možganih, ko se gibamo?
Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. S preprostimi gibi lahko izboljšamo koncentracijo, spomin in celo ustvarjalnost.
Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. S preprostimi gibi lahko izboljšamo koncentracijo, spomin in celo ustvarjalnost.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V oddaji bomo spremljali operacijo 56-letnega bolnika, ki so mu s pomočjo robota odstranili rakavo prostato. Po vsem svetu robotsko pomoč pri operacijah uporablja približno 3 % zdravnikov. V UKC Ljubljana so najprej začeli z urološkimi posegi, danes ga uporabljajo tudi za abdominalne in ginekološke operacije. Robotske operacije lahko opravljajo na daljavo. Kitajski kirurgi so letos v Rimu upravljali robota, ki je operiral pacienta v 8000 km oddaljenem Pekingu. To pa ni edina prednost teh operacij. Kako so operacije s pomočjo robota izboljšale rezultate zdravljenja?
V oddaji bomo spremljali operacijo 56-letnega bolnika, ki so mu s pomočjo robota odstranili rakavo prostato. Po vsem svetu robotsko pomoč pri operacijah uporablja približno 3 % zdravnikov. V UKC Ljubljana so najprej začeli z urološkimi posegi, danes ga uporabljajo tudi za abdominalne in ginekološke operacije. Robotske operacije lahko opravljajo na daljavo. Kitajski kirurgi so letos v Rimu upravljali robota, ki je operiral pacienta v 8000 km oddaljenem Pekingu. To pa ni edina prednost teh operacij. Kako so operacije s pomočjo robota izboljšale rezultate zdravljenja?
Pri robotskih operacijah je robot orodje v rokah kirurga, ki sedi za konzolo in upravlja robota. Vsak gib, ki ga naredi robot, je gib, ki ga vodi kirurg. Na Univerzi John Hopkins v ZDA pa so razvili robota, ki je samostojno opravil del poskusne operacije; spojil je dva dela prašičjega črevesa.
Pri robotskih operacijah je robot orodje v rokah kirurga, ki sedi za konzolo in upravlja robota. Vsak gib, ki ga naredi robot, je gib, ki ga vodi kirurg. Na Univerzi John Hopkins v ZDA pa so razvili robota, ki je samostojno opravil del poskusne operacije; spojil je dva dela prašičjega črevesa.
Robot je opremljen s 4 robotskimi rokami. Na eno je nameščena kamera, na drugih treh pa robotski inštrumenti.
Robot je opremljen s 4 robotskimi rokami. Na eno je nameščena kamera, na drugih treh pa robotski inštrumenti.
56-letnemu pacientu so postavili diagnozo rak prostate, zato bo moral na operacijo. Pri operaciji, ki bo trajala dve do tri ure, mu bodo odstranili celo prostato. Posebnost te operacije je, da jo bo ekipa v operacijski dvorani opravila s pomočjo robota.
56-letnemu pacientu so postavili diagnozo rak prostate, zato bo moral na operacijo. Pri operaciji, ki bo trajala dve do tri ure, mu bodo odstranili celo prostato. Posebnost te operacije je, da jo bo ekipa v operacijski dvorani opravila s pomočjo robota.
Kočija kraljice Elizabete II., njena ladja, prvi satelit v vesolju Sputnik 1 in tudi najnovejši sateliti ter denimo 55 km dolg most pri Hóngkongu so iz aluminija. Aluminij je kovina moderne dobe. Je lahek, žilav in koven, nemagneten in težko vnetljiv. Uporaben je v transportu, gradbeništvu in energetiki. V avtomobilih, zgradbah in elektroniki je po svetu vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. Tudi v Sloveniji, v Kidričevem, smo nekoč pridobivali aluminij. Danes ga tam reciklirajo. Odpadni aluminij lahko v celoti recikliramo, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Za reciklažo se porabi le približno 5 % energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo. Izdelke iz aluminija po navadi vlivamo, posebne oblike pa lahko tudi natisnemo s 3D tiskalnikom. Takrat dobi aluminij nove lastnosti.
Kočija kraljice Elizabete II., njena ladja, prvi satelit v vesolju Sputnik 1 in tudi najnovejši sateliti ter denimo 55 km dolg most pri Hóngkongu so iz aluminija. Aluminij je kovina moderne dobe. Je lahek, žilav in koven, nemagneten in težko vnetljiv. Uporaben je v transportu, gradbeništvu in energetiki. V avtomobilih, zgradbah in elektroniki je po svetu vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. Tudi v Sloveniji, v Kidričevem, smo nekoč pridobivali aluminij. Danes ga tam reciklirajo. Odpadni aluminij lahko v celoti recikliramo, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Za reciklažo se porabi le približno 5 % energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo. Izdelke iz aluminija po navadi vlivamo, posebne oblike pa lahko tudi natisnemo s 3D tiskalnikom. Takrat dobi aluminij nove lastnosti.
Večina aluminijastih izdelkov se izdelujejo po konvencionalni metodi vlivanja. Kako pa lahko izdelamo zapletenejše oblike? S 3D tiskanjem!
Večina aluminijastih izdelkov se izdelujejo po konvencionalni metodi vlivanja. Kako pa lahko izdelamo zapletenejše oblike? S 3D tiskanjem!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadni aluminij je teoretično mogoče v celoti reciklirati, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Po podatkih Metal Stocks in Society report je na svetu v avtomobilih, zgradbah, elektroniki in drugod vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. V razvitem svetu je vgrajenega 350–500 kg na prebivalca, v nerazvitem pa samo 35 kg na prebivalca. Kar 75% vsega kadarkoli proizvedenega aluminija je še danes v uporabi. Aluminij lahko neskončno recikliramo. Za predelavo aluminija se porabi le približno 5% energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo.
Odpadni aluminij je teoretično mogoče v celoti reciklirati, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Po podatkih Metal Stocks in Society report je na svetu v avtomobilih, zgradbah, elektroniki in drugod vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. V razvitem svetu je vgrajenega 350–500 kg na prebivalca, v nerazvitem pa samo 35 kg na prebivalca. Kar 75% vsega kadarkoli proizvedenega aluminija je še danes v uporabi. Aluminij lahko neskončno recikliramo. Za predelavo aluminija se porabi le približno 5% energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo.
Za proizvodnjo tone aluminija so potrebne 4 tone boksita, 600 do 800 kg ogljika in 15 000 kWh električne energije. Svetovna letna proizvodnja aluminija danes presega 70 milijonov ton. Več kot polovica ga proizvedejo na Kitajskem. V preteklosti smo ga proizvajali tudi pri nas.
Za proizvodnjo tone aluminija so potrebne 4 tone boksita, 600 do 800 kg ogljika in 15 000 kWh električne energije. Svetovna letna proizvodnja aluminija danes presega 70 milijonov ton. Več kot polovica ga proizvedejo na Kitajskem. V preteklosti smo ga proizvajali tudi pri nas.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more. V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin. Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more. V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin. Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
Prefinjen voh imajo tudi mravlje, poleg tega so zelo hitro učljive. Z le nekaj treningi si zapomnijo vonj, ki jim obljublja nagrado oz. hrano. Če jo povežemo z vonjem rakavih celic, lahko dobimo izjemno natančno zaznavanje rakavih celic.
Prefinjen voh imajo tudi mravlje, poleg tega so zelo hitro učljive. Z le nekaj treningi si zapomnijo vonj, ki jim obljublja nagrado oz. hrano. Če jo povežemo z vonjem rakavih celic, lahko dobimo izjemno natančno zaznavanje rakavih celic.
Nenormalna in nenadzorovana rast celic v telesu privede do nastanka nove tvorbe oz. tumorja. V njem so različne vrste celic, prevladujejo pa rakave. Vsi ti različni tipi celic lahko pripomorejo k spremenjeni presnovi in izločanju nekaterih hlapnih organskih spojin. Poglejmo, kaj se pri rakavem tkivu na celično biološki ravni spremeni in kako, da lahko živali zaznavajo tako tkivo
Nenormalna in nenadzorovana rast celic v telesu privede do nastanka nove tvorbe oz. tumorja. V njem so različne vrste celic, prevladujejo pa rakave. Vsi ti različni tipi celic lahko pripomorejo k spremenjeni presnovi in izločanju nekaterih hlapnih organskih spojin. Poglejmo, kaj se pri rakavem tkivu na celično biološki ravni spremeni in kako, da lahko živali zaznavajo tako tkivo
Ljudje uporabljamo vid in sluh kot glavna čuta za zaznavanje okolice. Psi se bolj zanašajo na svoj voh. Ta jim omogoča vpogled v svet, ki je za nas nedostopen. V Apuliji v Italiji urijo pse za odkrivanje okuženih oljk in reševanje oljčnih nasadov pred odmrtjem.
Ljudje uporabljamo vid in sluh kot glavna čuta za zaznavanje okolice. Psi se bolj zanašajo na svoj voh. Ta jim omogoča vpogled v svet, ki je za nas nedostopen. V Apuliji v Italiji urijo pse za odkrivanje okuženih oljk in reševanje oljčnih nasadov pred odmrtjem.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
Kako poteka transport organizmov za biotsko varstvo rastlin in kako jih lahko uporabljamo?
Kako poteka transport organizmov za biotsko varstvo rastlin in kako jih lahko uporabljamo?