Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.
V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.
Dr. Vakajama Teruhiko že več kot 25 let raziskuje kloniranje in razvija tehnike, ki bi lahko spremenile prihodnost biologije, medicine in ohranjanja ogroženih vrst.
Dr. Vakajama Teruhiko že več kot 25 let raziskuje kloniranje in razvija tehnike, ki bi lahko spremenile prihodnost biologije, medicine in ohranjanja ogroženih vrst.
Kloniranje je še vedno izjemno zahteven in drag proces, zlasti pri večjih organizmih. Kako poteka kloniranje?
Kloniranje je še vedno izjemno zahteven in drag proces, zlasti pri večjih organizmih. Kako poteka kloniranje?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?
Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?
Tudi lopatice vetrnih turbin so zasnovane po aerodinamičnih načelih, da maksimalno izkoristijo vzgon, zmanjšajo zračni upor in čim učinkoviteje zajemajo energijo vetra za proizvodnjo elektrike.
Tudi lopatice vetrnih turbin so zasnovane po aerodinamičnih načelih, da maksimalno izkoristijo vzgon, zmanjšajo zračni upor in čim učinkoviteje zajemajo energijo vetra za proizvodnjo elektrike.
Eno izmed boljših aerodinamičnih letal je letalo Virus Pipistrel. Kakšno je, kako je potekalo njegovo načrtovanje in testni let, na katerem so preverili načrtovane karakteristike?
Eno izmed boljših aerodinamičnih letal je letalo Virus Pipistrel. Kakšno je, kako je potekalo njegovo načrtovanje in testni let, na katerem so preverili načrtovane karakteristike?
Pri načrtovanju letala je treba uporštevati veliko različnih parametrov, ki vplivajo na aerodinamiko letala. Najprej jih je treba zasnovati, preveriti na računalniku in potem v vetrovniku, če se izkažejo za prave, pa še na prototipu letala.
Pri načrtovanju letala je treba uporštevati veliko različnih parametrov, ki vplivajo na aerodinamiko letala. Najprej jih je treba zasnovati, preveriti na računalniku in potem v vetrovniku, če se izkažejo za prave, pa še na prototipu letala.
Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?
Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Preden bo kvantni internet zares dostopen vsakomur, se moramo zanesti na sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo danes. Satelitske povezave, omrežje 5G in optični kabli so osnova našega povezovanja, a tudi ta tehnologija doživlja nenehne izboljšave. Kako hitra in napredna je naša trenutna povezljivost in kakšne možnosti nam ponuja?
Preden bo kvantni internet zares dostopen vsakomur, se moramo zanesti na sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo danes. Satelitske povezave, omrežje 5G in optični kabli so osnova našega povezovanja, a tudi ta tehnologija doživlja nenehne izboljšave. Kako hitra in napredna je naša trenutna povezljivost in kakšne možnosti nam ponuja?
Da bi razumeli resnično teleportacijo, moramo začeti pri kvantni fiziki. V resničnem svetu kvantna teleportacija ne pomeni prenašanja fizičnih teles, temveč prenos kvantnih informacij na daljavo.
Da bi razumeli resnično teleportacijo, moramo začeti pri kvantni fiziki. V resničnem svetu kvantna teleportacija ne pomeni prenašanja fizičnih teles, temveč prenos kvantnih informacij na daljavo.
V resničnem svetu je teleportacija še vedno teoretično in tehnično izredno zapletena, v znanstveni fantastiki pa je že desetletja ena izmed osrednjih tem.
V resničnem svetu je teleportacija še vedno teoretično in tehnično izredno zapletena, v znanstveni fantastiki pa je že desetletja ena izmed osrednjih tem.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.
V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.
Duševne motnje so eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe. Ena od skupin zdravil, za katero so ugotovili, da na njihovo učinkovitost in stranske učinke lahko vplivajo tudi naše genske značilnosti, so tudi antidepresivi, pri katerih je pogosta težava neodzivnost na zdravljenje.
Duševne motnje so eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe. Ena od skupin zdravil, za katero so ugotovili, da na njihovo učinkovitost in stranske učinke lahko vplivajo tudi naše genske značilnosti, so tudi antidepresivi, pri katerih je pogosta težava neodzivnost na zdravljenje.
Na to, kako ženske presnavljajo zdravila, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost in tveganje za neželene učinke, lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, povezana z menstrualnim ciklom.
Na to, kako ženske presnavljajo zdravila, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost in tveganje za neželene učinke, lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, povezana z menstrualnim ciklom.
Večina zdravil, ki jih uporabljamo danes, je bila razvita in preizkušena v raziskavah, ki so vključevale predvsem ali samo moške.
Večina zdravil, ki jih uporabljamo danes, je bila razvita in preizkušena v raziskavah, ki so vključevale predvsem ali samo moške.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?
Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa koordinirajo tudi digitalizacijo podatkov v živinoreji, pri čemer povezujejo različne baze podatkov. Centralna podatkovna zbirka Govedo je največja živinorejska podatkovna zbirka, ki jo gradijo od leta 2000.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa koordinirajo tudi digitalizacijo podatkov v živinoreji, pri čemer povezujejo različne baze podatkov. Centralna podatkovna zbirka Govedo je največja živinorejska podatkovna zbirka, ki jo gradijo od leta 2000.
Podatki nastajajo danes na vseh področjih, celo na takih, kjer jih včasih ni bilo, celo v kmetijstvu. Povprečna kmetija bo v letu 2050 na dan ustvarila predvidoma 125 megabajtov podatkov, medtem ko jih je v letu 2014 le 6. Podatki v kmetijstvu postajajo čedalje pomembnejši.
Podatki nastajajo danes na vseh področjih, celo na takih, kjer jih včasih ni bilo, celo v kmetijstvu. Povprečna kmetija bo v letu 2050 na dan ustvarila predvidoma 125 megabajtov podatkov, medtem ko jih je v letu 2014 le 6. Podatki v kmetijstvu postajajo čedalje pomembnejši.
Energijo potrebujemo za shranjevanje podatkov, pa tudi za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Kako poteka učenje nekega jezikovnega modela in kako energije je potrebne za to.
Energijo potrebujemo za shranjevanje podatkov, pa tudi za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Kako poteka učenje nekega jezikovnega modela in kako energije je potrebne za to.
Digitalni podatki danes nastajajo povsod. Nekateri so nepotrebni in nekoristni. Veliko koristnih podatkov pa nastaja v raziskovalni dejavnosti. Poglejmo v eno izmed največjih zbirk podatkov na svetu.
Digitalni podatki danes nastajajo povsod. Nekateri so nepotrebni in nekoristni. Veliko koristnih podatkov pa nastaja v raziskovalni dejavnosti. Poglejmo v eno izmed največjih zbirk podatkov na svetu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.
Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.
Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?
Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?
Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.
Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.
Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.
Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.
Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.
Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.
Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.
Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.
Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Preboj na področju možganskih računalniških vmesnikov predstavlja tudi raziskava Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo in univerze v Lozani. Ljudem s poškodovano hrbtenjačo so omogočili, da spet hodijo.
Preboj na področju možganskih računalniških vmesnikov predstavlja tudi raziskava Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo in univerze v Lozani. Ljudem s poškodovano hrbtenjačo so omogočili, da spet hodijo.
Možganski vsadki ne le berejo misli, lahko tudi zdravijo oz. preprečujejo napade ali simptome. Britanski najstnik Oran Knowlson ima hudo vrsto epilepsije, imenovano Lennox-Gastautov sindrom. Lani oktobra je kot prvi otrok na svetu preizkusil možganski vsadek za zmanjšanje epileptičnih napadov.
Možganski vsadki ne le berejo misli, lahko tudi zdravijo oz. preprečujejo napade ali simptome. Britanski najstnik Oran Knowlson ima hudo vrsto epilepsije, imenovano Lennox-Gastautov sindrom. Lani oktobra je kot prvi otrok na svetu preizkusil možganski vsadek za zmanjšanje epileptičnih napadov.
Na Univerzi Davis v Kaliforniji so razvili možganski vsadek, ki je bolniku z ALS-om vrnil zmožnost komunikacije, ki mu ga je vzela bolezen.
Na Univerzi Davis v Kaliforniji so razvili možganski vsadek, ki je bolniku z ALS-om vrnil zmožnost komunikacije, ki mu ga je vzela bolezen.
Možganski računalniški vmesniki odpirajo nove možnosti za komunikacijo med možgani in računalnikom. Na milijone ljudi po svetu, ki so zaradi nevroloških poškodb izgubili sposobnost gibanja in govora, tako lahko upajo na boljšo kakovost življenja. Poglejmo, kaj se jim še obeta.
Možganski računalniški vmesniki odpirajo nove možnosti za komunikacijo med možgani in računalnikom. Na milijone ljudi po svetu, ki so zaradi nevroloških poškodb izgubili sposobnost gibanja in govora, tako lahko upajo na boljšo kakovost življenja. Poglejmo, kaj se jim še obeta.
Od ramen navzdol paralizirani Noland je v začetku leta dobil možganski vsadek, s katerim lahko brska po spletu, igra videoigre in uporablja družbena omrežja. Možganski vsadek so mu vstavili v eni izmed večjih ustanov za zdravljenje in raziskovanje nevroloških bolezni, v nevrološkem inštitutu Barrow v Arizoni v ZDA. Možganski vmesnik pa je razvilo podjetje Neuralink.
Od ramen navzdol paralizirani Noland je v začetku leta dobil možganski vsadek, s katerim lahko brska po spletu, igra videoigre in uporablja družbena omrežja. Možganski vsadek so mu vstavili v eni izmed večjih ustanov za zdravljenje in raziskovanje nevroloških bolezni, v nevrološkem inštitutu Barrow v Arizoni v ZDA. Možganski vmesnik pa je razvilo podjetje Neuralink.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.