Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kako fizioterapevt oceni težavo, kaj lahko naredi z manualnimi tehnikami in kako to poveže z vajami, da ima zdravljenje dolgoročen učinek.
Kako fizioterapevt oceni težavo, kaj lahko naredi z manualnimi tehnikami in kako to poveže z vajami, da ima zdravljenje dolgoročen učinek.
Fascije so vezivno tkivo, ki je povsod. Delimo jih na povrhnje fascije v podkožju tik pod kožo in globoke fascije, ki so čvrstejše in ovijajo mišice, ločujejo mišične skupine, spremljajo pa tudi živce in žile ter obdajajo tudi organe. Med bolj znanimi primeri globokih fascij so ledvena fascija na hrbtu, fascija stegna in plantarna fascija na podplatu.
Fascije so vezivno tkivo, ki je povsod. Delimo jih na povrhnje fascije v podkožju tik pod kožo in globoke fascije, ki so čvrstejše in ovijajo mišice, ločujejo mišične skupine, spremljajo pa tudi živce in žile ter obdajajo tudi organe. Med bolj znanimi primeri globokih fascij so ledvena fascija na hrbtu, fascija stegna in plantarna fascija na podplatu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znanstveniki razvijajo nove tehnološke rešitve za natančnejše zdravljenje neposredno v človeškem telesu. Mikroroboti in nanostrukture omogočajo ciljno dostavo zdravil, saj se premikajo po telesnih tekočinah in delujejo na točno določenih mestih. Roboti v telesu so lahko različni, od magnetno vodenih mikrorobotov do biorazgradljivih struktur in beljakovinskih sistemov, ki delujejo na celični ravni. Kako jih usmerjamo? Kako se v telesu razgradijo? In katere rešitve so že v fazi raziskav in testiranj? Pokazali bomo, kako tehnologija vstopa v naše telo in kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja.
Znanstveniki razvijajo nove tehnološke rešitve za natančnejše zdravljenje neposredno v človeškem telesu. Mikroroboti in nanostrukture omogočajo ciljno dostavo zdravil, saj se premikajo po telesnih tekočinah in delujejo na točno določenih mestih. Roboti v telesu so lahko različni, od magnetno vodenih mikrorobotov do biorazgradljivih struktur in beljakovinskih sistemov, ki delujejo na celični ravni. Kako jih usmerjamo? Kako se v telesu razgradijo? In katere rešitve so že v fazi raziskav in testiranj? Pokazali bomo, kako tehnologija vstopa v naše telo in kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja.
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Pot do odkrivanja biotehnološkega potenciala izbranih mikroorganizmov je dolga in odvisna od kombinacije številnih pogojev, pri čemer marsikaterega ne moremo nadzorovati. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah.
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Pot do odkrivanja biotehnološkega potenciala izbranih mikroorganizmov je dolga in odvisna od kombinacije številnih pogojev, pri čemer marsikaterega ne moremo nadzorovati. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah.
Kaj uspeva v tako ekstremnem okolju, kot so soline.
Kaj uspeva v tako ekstremnem okolju, kot so soline.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Preizkusite svoje znanje!
Preizkusite svoje znanje!
Kovinske spojine so nepogrešljive v sodobni diagnostiki, še posebej pri magnetni resonanci, ki razkriva skrite podrobnosti notranjosti telesa.
Kovinske spojine so nepogrešljive v sodobni diagnostiki, še posebej pri magnetni resonanci, ki razkriva skrite podrobnosti notranjosti telesa.
Rakava obolenja so še vedno ena največjih zdravstvenih težav, kemoterapija pa eden glavnih načinov zdravljenja. Vendar so klasična zdravila za kemoterapijo, kot je cisplatin, navadno zelo toksična in imajo lahko precej stranskih učinkov. Zato znanstveniki iščejo nove, manj škodljive možnosti.
Rakava obolenja so še vedno ena največjih zdravstvenih težav, kemoterapija pa eden glavnih načinov zdravljenja. Vendar so klasična zdravila za kemoterapijo, kot je cisplatin, navadno zelo toksična in imajo lahko precej stranskih učinkov. Zato znanstveniki iščejo nove, manj škodljive možnosti.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Mesta so polna surovin – v stavbah, cestah in infrastrukturi je vgrajenih več materialov, kot si pogosto predstavljamo. Oddaja Ugriznimo znanost raziskuje urbano rudarjenje: kako lahko ob rušenju stavb beton, opeko, jeklo in druge materiale ponovno uporabimo, namesto da postanejo odpadek. V studiu in na terenu predstavljamo primere dobrih praks, digitalni popis materialov ter modelno hišo iz recikliranih gradbenih odpadkov, ki kaže, kako lahko mesto postane vir prihodnjih surovin. Oddajo vodi Andrej Hofer.
Mesta so polna surovin – v stavbah, cestah in infrastrukturi je vgrajenih več materialov, kot si pogosto predstavljamo. Oddaja Ugriznimo znanost raziskuje urbano rudarjenje: kako lahko ob rušenju stavb beton, opeko, jeklo in druge materiale ponovno uporabimo, namesto da postanejo odpadek. V studiu in na terenu predstavljamo primere dobrih praks, digitalni popis materialov ter modelno hišo iz recikliranih gradbenih odpadkov, ki kaže, kako lahko mesto postane vir prihodnjih surovin. Oddajo vodi Andrej Hofer.
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?