Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Slovenski raziskovalci so naredili korak bliže k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni. Z raziskavo so ugotovili, da imajo glive, ki naseljujejo naša gospodinjstva, lahko vlogo pri razvoju nevrodegenerativnih obolenjih, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.
Slovenski raziskovalci so naredili korak bliže k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni. Z raziskavo so ugotovili, da imajo glive, ki naseljujejo naša gospodinjstva, lahko vlogo pri razvoju nevrodegenerativnih obolenjih, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na pomembnem proteinu, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence.
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na pomembnem proteinu, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali katerokoli drugo obliko demence, še vedno nimamo. Vendar so raziskovalci v manj kot enem letu predstavili kar dve zdravili, ki so v kliničnih študijah upočasnili napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali katerokoli drugo obliko demence, še vedno nimamo. Vendar so raziskovalci v manj kot enem letu predstavili kar dve zdravili, ki so v kliničnih študijah upočasnili napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni.
Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen.
Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Poplave so tudi najpogostejši razlog za porušitve mostov. Večje ujme povzročijo erozijo in prinašajo naplavine, ki še dodatno pospéšijo proces erozije. To pa lahko privede do odplavljanja temeljev in opornikov mostu. Ob avgustovskih poplavah je bilo poškodovanih in uničenih tudi veliko mostov.
Poplave so tudi najpogostejši razlog za porušitve mostov. Večje ujme povzročijo erozijo in prinašajo naplavine, ki še dodatno pospéšijo proces erozije. To pa lahko privede do odplavljanja temeljev in opornikov mostu. Ob avgustovskih poplavah je bilo poškodovanih in uničenih tudi veliko mostov.
Zaradi plazov ali poplav so bile poškodováne ali porušene tudi številne stavbe. Zdaj jih je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. S strokovnjaki Zavóda za gradbeništvo se je naša ekipa odpravila v Župánje Njive, vas nad Kamnikom.
Zaradi plazov ali poplav so bile poškodováne ali porušene tudi številne stavbe. Zdaj jih je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. S strokovnjaki Zavóda za gradbeništvo se je naša ekipa odpravila v Župánje Njive, vas nad Kamnikom.
Slovenija je alpska dežela z raznovrstno geološko zgradbo, zato je pri nas veliko tveganje za nastanek plazov. Ko se plaz sproži, je pomembno, da geologi čim prej ocenijo velikost in nevarnost plazu in podajo prve sanacíjske ukrépe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, v katerem na podlagi raziskav in izračunov določijo ukrépe za trajno stabilnost plazu. Na terenu smo si ogledali sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje.
Slovenija je alpska dežela z raznovrstno geološko zgradbo, zato je pri nas veliko tveganje za nastanek plazov. Ko se plaz sproži, je pomembno, da geologi čim prej ocenijo velikost in nevarnost plazu in podajo prve sanacíjske ukrépe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, v katerem na podlagi raziskav in izračunov določijo ukrépe za trajno stabilnost plazu. Na terenu smo si ogledali sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje.
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za poletje so značilni vročinski valovi, poletni športi in kopanje v morju, v njem pa so lahko meduze. Na svetu jih poznamo več kot 200 vrst. Za Slovenijo so značilne uhati klobučnjak, veliki klobučnjak, morska cvetača, kompasna meduza, mesečinka in lasasta meduza, opažajo pa tudi nove. Lani so se množično pojavljali morski klobuki. Bodo tudi letos v Jadranskem morju meduze? To nas zanima predvsem za mesečinko, ki nas lahko boleče opeče. Kakšna je kakovost naših kopalnih voda in kako daleč v prihodnost lahko napovedo vročinske valove? Kam v Evropi na počitnice, če bi radi tam jadrali na deski ali se ukvarjali s podobnim športom, za katerega je potreben veter?
Za poletje so značilni vročinski valovi, poletni športi in kopanje v morju, v njem pa so lahko meduze. Na svetu jih poznamo več kot 200 vrst. Za Slovenijo so značilne uhati klobučnjak, veliki klobučnjak, morska cvetača, kompasna meduza, mesečinka in lasasta meduza, opažajo pa tudi nove. Lani so se množično pojavljali morski klobuki. Bodo tudi letos v Jadranskem morju meduze? To nas zanima predvsem za mesečinko, ki nas lahko boleče opeče. Kakšna je kakovost naših kopalnih voda in kako daleč v prihodnost lahko napovedo vročinske valove? Kam v Evropi na počitnice, če bi radi tam jadrali na deski ali se ukvarjali s podobnim športom, za katerega je potreben veter?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vročinskih valov je čedalje več, tako kot zdravstvenih težav, povezanih z njimi. Najbolj ogroženi so starejši, srčni in kronični bolniki. Marsikateri posledici vročinskih valov pa se lahko izognemo s primernim sistemom obveščanja in blažitvenimi strategijami. Vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad 22 °C v podnebju hribovitega sveta, nad 24 °C v celinskem podnebju in nad 25 °C v sredozemskem podnebju. Kako natančno in koliko vnaprej lahko vremenoslovci napovedo vročinski val, smo pogledali v naši oddaji o vročinskih valovih.
Vročinskih valov je čedalje več, tako kot zdravstvenih težav, povezanih z njimi. Najbolj ogroženi so starejši, srčni in kronični bolniki. Marsikateri posledici vročinskih valov pa se lahko izognemo s primernim sistemom obveščanja in blažitvenimi strategijami. Vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad 22 °C v podnebju hribovitega sveta, nad 24 °C v celinskem podnebju in nad 25 °C v sredozemskem podnebju. Kako natančno in koliko vnaprej lahko vremenoslovci napovedo vročinski val, smo pogledali v naši oddaji o vročinskih valovih.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Toda v morje lahko potoki in reke sperejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah, in onesnažila iz urbanih naselij. Tovorne ladje pripeljejo v naše pristanišče balastne vode iz drugih delov sveta. Prihaja lahko do napak v kanalizacíjskih sistemih in do izlivov kanalizacíjskih voda v morje. Zato na vseh kopalnih vodah v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih? To smo preverili v oddaji Mikrobiom našega morja.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Toda v morje lahko potoki in reke sperejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah, in onesnažila iz urbanih naselij. Tovorne ladje pripeljejo v naše pristanišče balastne vode iz drugih delov sveta. Prihaja lahko do napak v kanalizacíjskih sistemih in do izlivov kanalizacíjskih voda v morje. Zato na vseh kopalnih vodah v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih? To smo preverili v oddaji Mikrobiom našega morja.
Meduze se pojavljajo sporadično na različnih mestih in globinah, zato je njihovo spremljanje zelo težko. Osnovno opazovanje pojavljanja meduz poteka z obale ali barke. Nova metoda, ki jo v mednarodnem prostoru skušajo uveljaviti raziskovalci morske biološke postaje pa je uporaba posebnega brezpilotnega letalnika, ki površino vode opazuje z zraka.
Meduze se pojavljajo sporadično na različnih mestih in globinah, zato je njihovo spremljanje zelo težko. Osnovno opazovanje pojavljanja meduz poteka z obale ali barke. Nova metoda, ki jo v mednarodnem prostoru skušajo uveljaviti raziskovalci morske biološke postaje pa je uporaba posebnega brezpilotnega letalnika, ki površino vode opazuje z zraka.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo na poseben način. Z vrstno bogatih travnikov nabirajo semena in jih sejejo na vrstno osiromašene površine. Semena žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom, ki so ga razvili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Gre za edini tako velik krtačni stroj pri nas, ki lahko žanje na velikih površinah, kar omogoča zbiranje večjih količin semenskih mešanic.
V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo na poseben način. Z vrstno bogatih travnikov nabirajo semena in jih sejejo na vrstno osiromašene površine. Semena žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom, ki so ga razvili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Gre za edini tako velik krtačni stroj pri nas, ki lahko žanje na velikih površinah, kar omogoča zbiranje večjih količin semenskih mešanic.
Travniki imajo velik pomen za rastlinojede živali. Te tam najdejo velik del svoje hrane. Močno gnojenje in pogosta košnja pa vplivata na to, da je na travnikih manj vrst rastlin in živali, ogroženi so tudi divji opraševalci – čmrlji in divje čebele. Kakšno je njihovo število pri nas?
Travniki imajo velik pomen za rastlinojede živali. Te tam najdejo velik del svoje hrane. Močno gnojenje in pogosta košnja pa vplivata na to, da je na travnikih manj vrst rastlin in živali, ogroženi so tudi divji opraševalci – čmrlji in divje čebele. Kakšno je njihovo število pri nas?
Ena izmed ugotovitev prvega monitoringa travnikov v Sloveniji je, da so travniki danes košeni večkrat kot v preteklosti. Raziskovalci so z uporabo satelitskih posnetkov dobili še druge podatke o njihovih lastnostih.
Ena izmed ugotovitev prvega monitoringa travnikov v Sloveniji je, da so travniki danes košeni večkrat kot v preteklosti. Raziskovalci so z uporabo satelitskih posnetkov dobili še druge podatke o njihovih lastnostih.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
Scopoli je bil tudi eden prvih raziskovalcev gob pri nas. Uredil je 180 vrst gliv, 30 jih je poimenovanih po njem. Prvovrstno slovensko narodno in kulturno dediščino, Podobe kranjskih gob, je iz zaprašenih pariških depojev oživil Andrej Piltaver z Inštituta za sistematiko višjih gliv.
Scopoli je bil tudi eden prvih raziskovalcev gob pri nas. Uredil je 180 vrst gliv, 30 jih je poimenovanih po njem. Prvovrstno slovensko narodno in kulturno dediščino, Podobe kranjskih gob, je iz zaprašenih pariških depojev oživil Andrej Piltaver z Inštituta za sistematiko višjih gliv.
Med pomembnejšimi Scopolijevimi deli je knjižica O idrijskem živem srebru, v kateri je opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. V idrijskem rudniku je odkril tudi mineraloške posebnosti.
Med pomembnejšimi Scopolijevimi deli je knjižica O idrijskem živem srebru, v kateri je opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. V idrijskem rudniku je odkril tudi mineraloške posebnosti.
Scopoli je v Idriji bolj kot v svojem zdravniškem poklicu užival v raziskovanju narave. Na Kranjskem je opisal več kot 100 rastlinskih vrst, ki imajo na naših tleh tudi svoja klasična nahajališča. Najznamenitejša Scopolijeva rastlina pa je kranjski volčič.
Scopoli je v Idriji bolj kot v svojem zdravniškem poklicu užival v raziskovanju narave. Na Kranjskem je opisal več kot 100 rastlinskih vrst, ki imajo na naših tleh tudi svoja klasična nahajališča. Najznamenitejša Scopolijeva rastlina pa je kranjski volčič.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?
V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?
Vodo dobivajo rastline iz tal. Na ploskvah merijo tudi kakovost in količino padavin v gozdu in na prostem. Tako lahko izračunajo vodne in snovne bilance za gozdne ekosisteme ter pridobijo podatke o kritičnih obremenitvah gozda z onesnažili. Pogledajo tudi talni profil, da izvedo, koliko hranil imajo drevesa.
Vodo dobivajo rastline iz tal. Na ploskvah merijo tudi kakovost in količino padavin v gozdu in na prostem. Tako lahko izračunajo vodne in snovne bilance za gozdne ekosisteme ter pridobijo podatke o kritičnih obremenitvah gozda z onesnažili. Pogledajo tudi talni profil, da izvedo, koliko hranil imajo drevesa.
V Sloveniji opazujemo gozd na 11 ploskvah. Ena od njih je v pri Kočevski Reki. Tam sistematično zbirajo informacije o vremenskih spremenljivkah, kakovosti zraka, zračnih usedlinah, fenološkem razvoju in rasti dreves, osutosti krošenj, vsebnostih hranil v listju in opadu, debelini dreves, stanju pritalne vegetacije, onesnaženosti in rodovitnosti gozdnih tal ter kemijski sestavi talne raztopine.
V Sloveniji opazujemo gozd na 11 ploskvah. Ena od njih je v pri Kočevski Reki. Tam sistematično zbirajo informacije o vremenskih spremenljivkah, kakovosti zraka, zračnih usedlinah, fenološkem razvoju in rasti dreves, osutosti krošenj, vsebnostih hranil v listju in opadu, debelini dreves, stanju pritalne vegetacije, onesnaženosti in rodovitnosti gozdnih tal ter kemijski sestavi talne raztopine.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tla pod našimi nogami so polna življenja. V žlici tal najdemo več milijard bakterij in gliv, več kot je ljudi na Zemlji. Poznamo pa jih le en odstotek. Največ jih živi v globini do 30 centimetrov. Kateri organizmi živijo v tleh naših pragozdov, ugotavljajo z DNK-analizo. Kako ta poteka? Zaradi oranja in gnojenja so organizmi bolj ogroženi v tleh, namenjenih kmetijstvu. Kako nanje vpliva različna obdelava zemlje in kako podnebne spremembe, dolgotrajna suša ali obilna deževja? Talni organizmi sodelujejo v številnih, nam nevidnih procesih v tleh. Raziskovalci jim lahko sledijo z merjenjem izpustov plinov iz tal.
Tla pod našimi nogami so polna življenja. V žlici tal najdemo več milijard bakterij in gliv, več kot je ljudi na Zemlji. Poznamo pa jih le en odstotek. Največ jih živi v globini do 30 centimetrov. Kateri organizmi živijo v tleh naših pragozdov, ugotavljajo z DNK-analizo. Kako ta poteka? Zaradi oranja in gnojenja so organizmi bolj ogroženi v tleh, namenjenih kmetijstvu. Kako nanje vpliva različna obdelava zemlje in kako podnebne spremembe, dolgotrajna suša ali obilna deževja? Talni organizmi sodelujejo v številnih, nam nevidnih procesih v tleh. Raziskovalci jim lahko sledijo z merjenjem izpustov plinov iz tal.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Talni organizmi sodelujejo v številnih procesih v tleh. Med drugim skrbijo za razgradnjo organskih ostankov, izboljšujejo zgradbo tal, skrbijo za kroženje hranil, vežejo dušik, da ga rastline lahko uporabijo za rast. Vpleteni so tudi v kopičenje stabilnih zalog ogljika, ki ga je v tleh dvakrat toliko kot v ozračju. A večina teh procesov je nam nevidnih. Kako jim lahko sledijo raziskovalci?
Talni organizmi sodelujejo v številnih procesih v tleh. Med drugim skrbijo za razgradnjo organskih ostankov, izboljšujejo zgradbo tal, skrbijo za kroženje hranil, vežejo dušik, da ga rastline lahko uporabijo za rast. Vpleteni so tudi v kopičenje stabilnih zalog ogljika, ki ga je v tleh dvakrat toliko kot v ozračju. A večina teh procesov je nam nevidnih. Kako jim lahko sledijo raziskovalci?
Večina organizmov v tleh je mikroskopskih in jih ne moremo videti s prostim očesom, zato si težko predstavljamo, kako bogato je življenje pod našimi nogami. Z DNK analizo organizmov pa lahko naslikamo to pestro sliko življenja v tleh.
Večina organizmov v tleh je mikroskopskih in jih ne moremo videti s prostim očesom, zato si težko predstavljamo, kako bogato je življenje pod našimi nogami. Z DNK analizo organizmov pa lahko naslikamo to pestro sliko življenja v tleh.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?
Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?
Najboljši način obvladovanja krompirjevega virusa Y je sajenje odpornih sort krompirja. Z vzgojo odpornih sort poljščin se že desetletja ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu. Naraščajoče število ljudi, spremembe podnebja, nove rastlinske bolezni in škodljivci namreč zahtevajo ustvarjanje novih, odpornejših in produktivnejših sort rastlinskih vrst. Današnje sorte večine kulturnih rastlin so posledica več tisočletij trajajočega procesa žlahtnjenja. Z njim poskušajo glavne poljščine prilagoditi na neugodne razmere, kot so visoke temperature, škodljivci in bolezni.
Najboljši način obvladovanja krompirjevega virusa Y je sajenje odpornih sort krompirja. Z vzgojo odpornih sort poljščin se že desetletja ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu. Naraščajoče število ljudi, spremembe podnebja, nove rastlinske bolezni in škodljivci namreč zahtevajo ustvarjanje novih, odpornejših in produktivnejših sort rastlinskih vrst. Današnje sorte večine kulturnih rastlin so posledica več tisočletij trajajočega procesa žlahtnjenja. Z njim poskušajo glavne poljščine prilagoditi na neugodne razmere, kot so visoke temperature, škodljivci in bolezni.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so razvili senzorske rastline krompirja, s katerimi v živo spremljajo oksidirajoče okolje v rastlinskih celicah. S pomočjo genetskih biosenzorjev so prvi odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti okužbi z virusom Y.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so razvili senzorske rastline krompirja, s katerimi v živo spremljajo oksidirajoče okolje v rastlinskih celicah. S pomočjo genetskih biosenzorjev so prvi odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti okužbi z virusom Y.
Krompir je ena najpomembnejših kulturnih rastlin na svetu, krompirjev virus Y pa je eden najbolj razširjenih rastlinskih virusov, ki najpogosteje napada tobak, papriko, paradižnik in krompir. Pomemben je tudi z ekonomskega vidika. Kmetovalci lahko zaradi okužbe krompirja s tem virusom izgubijo 80 % pridelka. Prav ta virus je bil konec osemdesetih usoden za priljubljeno, a občutljivo sorto krompirja igor, ki so jo takrat gojili na treh četrtinah vseh krompirjevih polj po Sloveniji.
Krompir je ena najpomembnejših kulturnih rastlin na svetu, krompirjev virus Y pa je eden najbolj razširjenih rastlinskih virusov, ki najpogosteje napada tobak, papriko, paradižnik in krompir. Pomemben je tudi z ekonomskega vidika. Kmetovalci lahko zaradi okužbe krompirja s tem virusom izgubijo 80 % pridelka. Prav ta virus je bil konec osemdesetih usoden za priljubljeno, a občutljivo sorto krompirja igor, ki so jo takrat gojili na treh četrtinah vseh krompirjevih polj po Sloveniji.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Z analizo fosilnega cvetnega prahu lahko ugotovijo, kaj se je pred tisočletji dogajalo v neposredni bližini Bohinjskega jezera.
Z analizo fosilnega cvetnega prahu lahko ugotovijo, kaj se je pred tisočletji dogajalo v neposredni bližini Bohinjskega jezera.
Vrtino je potrebno za analizo posebej pripraviti. V laboratoriju jo vzdolžno prerežejo in jo postavijo v jeklene nosilce z metrom. Potem vrtino fotografirajo, naredijo granulometrično analizo, sledita pa še kemična in mineraloška analiza.
Vrtino je potrebno za analizo posebej pripraviti. V laboratoriju jo vzdolžno prerežejo in jo postavijo v jeklene nosilce z metrom. Potem vrtino fotografirajo, naredijo granulometrično analizo, sledita pa še kemična in mineraloška analiza.
Naša ekipa je bila z raziskovalci, ko so na Bohinjskem jezeru naredili približno dva metra globoko vrtino.
Naša ekipa je bila z raziskovalci, ko so na Bohinjskem jezeru naredili približno dva metra globoko vrtino.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Centrifuga pa tudi rešuje življenja. Za presaditev jeter potrebujejo od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev, pri ponesrečencih pa tudi do 30 enot krvi oz. 30 krvodajalcev. Vso kri je pred uporabo treba predelati z uporabo fizikalnih metod, tudi centrifugiranjem.
Centrifuga pa tudi rešuje življenja. Za presaditev jeter potrebujejo od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev, pri ponesrečencih pa tudi do 30 enot krvi oz. 30 krvodajalcev. Vso kri je pred uporabo treba predelati z uporabo fizikalnih metod, tudi centrifugiranjem.
Vse naprave in stroji, ki se vrtijo, so izpostavljeni radialnemu pospešku, ta pa povzroči notranje mehanske napetosti, ki lahko vodijo v lom materiala. Pomembno je, do katere hitrosti se lahko vrtijo, da je njihova uporaba še varna. Prav to preverjajo z razletnim testom.
Vse naprave in stroji, ki se vrtijo, so izpostavljeni radialnemu pospešku, ta pa povzroči notranje mehanske napetosti, ki lahko vodijo v lom materiala. Pomembno je, do katere hitrosti se lahko vrtijo, da je njihova uporaba še varna. Prav to preverjajo z razletnim testom.
Kako lahko v breztežnostnem prostoru s centrifugo dosežemo težnost raziskujejo v Laboratoriju za gravitacíjsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici, kjer so pred letom in pol zagnali tako imenovano človeško centrifugo. To je 4 tone težka naprava, ki ustvarja umetno težnost. Planiški laboratorij je z raziskovalno opremo eden izmed le treh ustanov, v katerih Evropska vesoljska agencija išče odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in bodoča življenjska okolja na Luni in Marsu.
Kako lahko v breztežnostnem prostoru s centrifugo dosežemo težnost raziskujejo v Laboratoriju za gravitacíjsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici, kjer so pred letom in pol zagnali tako imenovano človeško centrifugo. To je 4 tone težka naprava, ki ustvarja umetno težnost. Planiški laboratorij je z raziskovalno opremo eden izmed le treh ustanov, v katerih Evropska vesoljska agencija išče odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in bodoča življenjska okolja na Luni in Marsu.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
V 70ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki superprevodne magnete uporabili v napravah za slikanje z magnetno resonanco, in še danes je to najpogostejša komercialna uporaba superprevodnikov. Za prikaz človeškega telesa oziroma organov je magnetna resonanca ena izmed najpomembnejših slikovnih metod v sodobni medicini.
V 70ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki superprevodne magnete uporabili v napravah za slikanje z magnetno resonanco, in še danes je to najpogostejša komercialna uporaba superprevodnikov. Za prikaz človeškega telesa oziroma organov je magnetna resonanca ena izmed najpomembnejših slikovnih metod v sodobni medicini.
Superprevodnost določata dve pomembni lastnosti. Prva je ničta upornost, druga pa je, da lahko superprevodniki izrinejo magnetno polje iz svoje notranjosti. Ta pojav se imenuje Meissnerjev učinek.
Superprevodnost določata dve pomembni lastnosti. Prva je ničta upornost, druga pa je, da lahko superprevodniki izrinejo magnetno polje iz svoje notranjosti. Ta pojav se imenuje Meissnerjev učinek.
Superprevodniki so torej materiali, ki nimajo nobene električne upornosti. Kako je to razloženo s prvo mikroskopsko teorijo superprevodnosti, za katero so njeni avtorji leta 1972 dobili Nobelovo nagrado iz fizike?
Superprevodniki so torej materiali, ki nimajo nobene električne upornosti. Kako je to razloženo s prvo mikroskopsko teorijo superprevodnosti, za katero so njeni avtorji leta 1972 dobili Nobelovo nagrado iz fizike?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.
Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.
Uživanje steroidov ima veliko negativnih učinkov na naše telo. Njihova druga plat pa je, da lahko z njimi tudi zdravimo. Za nekatere bolezni so lahko najboljše zdravilo, seveda če jih uporabljamo pod nadzorom.
Uživanje steroidov ima veliko negativnih učinkov na naše telo. Njihova druga plat pa je, da lahko z njimi tudi zdravimo. Za nekatere bolezni so lahko najboljše zdravilo, seveda če jih uporabljamo pod nadzorom.
Steroidi povzročajo tudi nastanek moških spolnih znakov pri ženskah in nasprotno, ženskih pri moških. Nekateri stranski učinki zlorabe steroidov vplivajo na oba spola, nekateri specifični pa samo na moškega ali žensko. Nesporno pa je, da dolgotrajna uporaba anaboličnih steroidov povzroči zdravju škodljive učinke.
Steroidi povzročajo tudi nastanek moških spolnih znakov pri ženskah in nasprotno, ženskih pri moških. Nekateri stranski učinki zlorabe steroidov vplivajo na oba spola, nekateri specifični pa samo na moškega ali žensko. Nesporno pa je, da dolgotrajna uporaba anaboličnih steroidov povzroči zdravju škodljive učinke.
Steroidi so v športu so prepovedani, ker izboljšajo športnikovo zmogljivost in ker povzročajo negativne stranske učinke. Kljub temu so steroidi, zlasti med rekreativnimi športniki, še vedno priljubljeni, ker jim omogočajo hiter napredek pri športni dejavnosti. Izboljšujejo namreč njihovo vzdržljivost in moč ter jim omogočajo hitro pridobivanje mišične mase.
Steroidi so v športu so prepovedani, ker izboljšajo športnikovo zmogljivost in ker povzročajo negativne stranske učinke. Kljub temu so steroidi, zlasti med rekreativnimi športniki, še vedno priljubljeni, ker jim omogočajo hiter napredek pri športni dejavnosti. Izboljšujejo namreč njihovo vzdržljivost in moč ter jim omogočajo hitro pridobivanje mišične mase.
Proizvodnja, prodaja in uporaba anaboličnih steroidov je v Sloveniji in svetu prepovedana. Kljub temu vse troje poteka. Koliko steroidov zaseže policija?
Proizvodnja, prodaja in uporaba anaboličnih steroidov je v Sloveniji in svetu prepovedana. Kljub temu vse troje poteka. Koliko steroidov zaseže policija?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu sočasno doživlja več občutkov. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav občutkov: zapisane besede vidijo v barvah, hrano v geometričnih oblikah, ob zvoku zaznajo okus. Obstaja več teorij o izvoru sinestezije. Ena izmed njih pravi, da se vsi rodimo kot sinesteti, z razvojem pa začnemo čutne zaznave doživljati ločeno. Kako vidijo svet sinesteti in kaj pravi o tem znanost?
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu sočasno doživlja več občutkov. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav občutkov: zapisane besede vidijo v barvah, hrano v geometričnih oblikah, ob zvoku zaznajo okus. Obstaja več teorij o izvoru sinestezije. Ena izmed njih pravi, da se vsi rodimo kot sinesteti, z razvojem pa začnemo čutne zaznave doživljati ločeno. Kako vidijo svet sinesteti in kaj pravi o tem znanost?
Jerica Herman je svoj barviti pogled na svet odkrila pri 36 letih, ko ji je mož kot zanimivost povedal, da je v dokumentarnem filmu izvedel, da imajo nekateri ljudje posebne sposobnosti zaznavanja in doživljanja sveta.
Jerica Herman je svoj barviti pogled na svet odkrila pri 36 letih, ko ji je mož kot zanimivost povedal, da je v dokumentarnem filmu izvedel, da imajo nekateri ljudje posebne sposobnosti zaznavanja in doživljanja sveta.
Kako lahko raziskujemo nekaj tako osebnega, kot je subjektivna zaznava sveta? To lahko naredimo tako, da pogledamo globlje v možgane. Kaj se z njimi dogaja ob doživljanju sinestezij.
Kako lahko raziskujemo nekaj tako osebnega, kot je subjektivna zaznava sveta? To lahko naredimo tako, da pogledamo globlje v možgane. Kaj se z njimi dogaja ob doživljanju sinestezij.
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu pa doživlja več čutov hkrati. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav čutov.
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu pa doživlja več čutov hkrati. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav čutov.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?
Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?
Ni pomembno torej le to, kako potratna je hiša, ko jo uporabljamo, ampak tudi, kako je grajena. Kakšen je ogljični odtis lesa oziroma kvadratnega metra montažne lesene stene, v kateri je vgrajeno vse, kar omogoča njeno uporabo v sodobni hiši.
Ni pomembno torej le to, kako potratna je hiša, ko jo uporabljamo, ampak tudi, kako je grajena. Kakšen je ogljični odtis lesa oziroma kvadratnega metra montažne lesene stene, v kateri je vgrajeno vse, kar omogoča njeno uporabo v sodobni hiši.
Izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je, da neko podjetje prepozna tista področja svoje dejavnosti, ki povzročajo največ izpustov toplogredni plinov. To pa potem uporabi za spremembe, s katerimi doseže največjih manjši vpliv na okolje.
Izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je, da neko podjetje prepozna tista področja svoje dejavnosti, ki povzročajo največ izpustov toplogredni plinov. To pa potem uporabi za spremembe, s katerimi doseže največjih manjši vpliv na okolje.
Kako se izračuna ogljični odtis bolj zapletenega izdelka, talilnega vložka v varovalki, ki je nameščena v večini transformatorskih postaj po državi.
Kako se izračuna ogljični odtis bolj zapletenega izdelka, talilnega vložka v varovalki, ki je nameščena v večini transformatorskih postaj po državi.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Na Fakulteti za elektrotehniko se ne ukvarjajo le z izdelavo sončnih celic za raziskovalne namene, ampak tudi preizkušajo učinkovitost in življenjsko dobo sončnih celic. Poleg tega so razvili tudi elektroniko, ki jo uporabljajo za testiranje.
Na Fakulteti za elektrotehniko se ne ukvarjajo le z izdelavo sončnih celic za raziskovalne namene, ampak tudi preizkušajo učinkovitost in življenjsko dobo sončnih celic. Poleg tega so razvili tudi elektroniko, ki jo uporabljajo za testiranje.
Pred približno enim letom je začela delovati takrat največja sončna elektrarna v Sloveniji, sončna elektrarna Prapretno, ki se razprostira na 34 tisoč kvadratnih metrih oziroma na površini dobrih štirih nogometnih igrišč.
Pred približno enim letom je začela delovati takrat največja sončna elektrarna v Sloveniji, sončna elektrarna Prapretno, ki se razprostira na 34 tisoč kvadratnih metrih oziroma na površini dobrih štirih nogometnih igrišč.
V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.
V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Konzorciju več podjetij, med njimi je bilo tudi slovensko, pa je uspelo izdelati bioosnovani najlon iz obnovljivih rastlinskih virov rastlinskega izvora, iz sladkorjev. Ker je po lastnostih enak standardnemu najlonu, razlikuje se samo njun izvor, bi ga v prihodnosti lahko nadomestil v vseh izdelkih. Iz novega materiala so že nastali prototipi oblačil in izdelkov za vsakdanjo rabo, ki so jih izdelala večja tuja podjetja.
Konzorciju več podjetij, med njimi je bilo tudi slovensko, pa je uspelo izdelati bioosnovani najlon iz obnovljivih rastlinskih virov rastlinskega izvora, iz sladkorjev. Ker je po lastnostih enak standardnemu najlonu, razlikuje se samo njun izvor, bi ga v prihodnosti lahko nadomestil v vseh izdelkih. Iz novega materiala so že nastali prototipi oblačil in izdelkov za vsakdanjo rabo, ki so jih izdelala večja tuja podjetja.
90 % otroških igrač je narejenih iz plastike. Kar 80 odstotkov jih zavržemo v smeti, le nekaj manj kot 4 odstotke jih recikliramo. Lara Baler in Boris Ouček sta plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Razvila sta nov material in iz njega začela izdelovati igrače.
90 % otroških igrač je narejenih iz plastike. Kar 80 odstotkov jih zavržemo v smeti, le nekaj manj kot 4 odstotke jih recikliramo. Lara Baler in Boris Ouček sta plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Razvila sta nov material in iz njega začela izdelovati igrače.
Nove materiale iz naravnih biopolimerov razvijajo na Kemijskem inštitutu. Pokazali so nam, kako pripravijo material na osnovi polisaharidov, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne materiale. Čeprav gre za popolnoma naravne biopolimere, jih na koncu tudi testirajo, s čimer ugotovijo, ali se v naravi razgradijo.
Nove materiale iz naravnih biopolimerov razvijajo na Kemijskem inštitutu. Pokazali so nam, kako pripravijo material na osnovi polisaharidov, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne materiale. Čeprav gre za popolnoma naravne biopolimere, jih na koncu tudi testirajo, s čimer ugotovijo, ali se v naravi razgradijo.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tehnologija, ki je bila na Zemlji razvita za v vesolje, se včasih iz vesolja vrne v uporabo na Zemlji. Tak primer je Trisatova kamera, ki je občutljiva za človekovim očem nevidni infrardeči spekter in je uporabna za opazovanje Zemljinega površja. Na Zemlji pa jo bomo lahko uporabili v pralnih strojih!
Tehnologija, ki je bila na Zemlji razvita za v vesolje, se včasih iz vesolja vrne v uporabo na Zemlji. Tak primer je Trisatova kamera, ki je občutljiva za človekovim očem nevidni infrardeči spekter in je uporabna za opazovanje Zemljinega površja. Na Zemlji pa jo bomo lahko uporabili v pralnih strojih!
Komunikacijo s sateliti vzpostavljajo v času preletov satelitov nad zemeljsko postajo. Pri slovenskem satelitu TRISAT-R pa so morali zaradi višine njegovega letenja pri komunikaciji z njim nekaj stvari tudi spremeniti. Pri komuniciranju s satelitom je bila navzoča naša ekipa.
Komunikacijo s sateliti vzpostavljajo v času preletov satelitov nad zemeljsko postajo. Pri slovenskem satelitu TRISAT-R pa so morali zaradi višine njegovega letenja pri komunikaciji z njim nekaj stvari tudi spremeniti. Pri komuniciranju s satelitom je bila navzoča naša ekipa.
Za vesoljsko industrijo je pomembno merjenje frekvenc. Na vesoljski postaji jih merijo zato, da lahko odkrijejo, kje so vesoljske smeti morda trčile v postajo. Demonstracijo vesoljskih meritev na Zemlji so nam pokazali v podjetju Dewesoft.
Za vesoljsko industrijo je pomembno merjenje frekvenc. Na vesoljski postaji jih merijo zato, da lahko odkrijejo, kje so vesoljske smeti morda trčile v postajo. Demonstracijo vesoljskih meritev na Zemlji so nam pokazali v podjetju Dewesoft.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Švedskem so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost.
Na Švedskem so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost.
V službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko bolniki vse več aktivnosti že zmorejo sami.
V službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko bolniki vse več aktivnosti že zmorejo sami.
Rehabilitacija se po navadi začne že v bolnišnici ali, pri nas, v Univerzitetnem rehabilitacíjskem inštitutu Soča, kjer so prve robote za rehabilitacijo začeli uporabljati pred približno 10 leti.
Rehabilitacija se po navadi začne že v bolnišnici ali, pri nas, v Univerzitetnem rehabilitacíjskem inštitutu Soča, kjer so prve robote za rehabilitacijo začeli uporabljati pred približno 10 leti.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Zemljina površina je sestavljena iz osem velikih litosferskih plošč in veliko več manjših, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, na stikih pa se narivajo ali spodrivajo, s tem pa povzročajo spremembe površja. Pred več sto milijoni let je bil na geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Poglejmo eno izmed posledic premikanja tektonskih plošč.
Zemljina površina je sestavljena iz osem velikih litosferskih plošč in veliko več manjših, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, na stikih pa se narivajo ali spodrivajo, s tem pa povzročajo spremembe površja. Pred več sto milijoni let je bil na geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Poglejmo eno izmed posledic premikanja tektonskih plošč.
Leta 2000 je bila postavljena prva točka sistema SIGNAL, kar je okrajšava za "Slovenija, geodezija, navigacija, lokacija". Signal je osnova državne geoinformacijske infrastrukture in orodje novega slovenskega državnega koordinatnega sistema. Tudi na novo izmerjenim točkam se spreminjajo njihove koordinate.
Leta 2000 je bila postavljena prva točka sistema SIGNAL, kar je okrajšava za "Slovenija, geodezija, navigacija, lokacija". Signal je osnova državne geoinformacijske infrastrukture in orodje novega slovenskega državnega koordinatnega sistema. Tudi na novo izmerjenim točkam se spreminjajo njihove koordinate.
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu, dedna hemokromatoza, pa je najpogostejša dedna bolezen pri belcih. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, nosilcev okvarjenih genov pa je okoli 0,9 %.
Bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu, dedna hemokromatoza, pa je najpogostejša dedna bolezen pri belcih. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, nosilcev okvarjenih genov pa je okoli 0,9 %.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta tudi pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pojavlja se pri približno tretjini bolnikov. To pa vodi v slabšo kakovost življenja in manjše preživetje.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta tudi pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pojavlja se pri približno tretjini bolnikov. To pa vodi v slabšo kakovost življenja in manjše preživetje.
V nosečnosti se potrebe po železu podvojijo. Tako je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Pomanjkanje železa se po ocenah v Sloveniji pojavi pri približno 30–40 % nosečnic.
V nosečnosti se potrebe po železu podvojijo. Tako je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Pomanjkanje železa se po ocenah v Sloveniji pojavi pri približno 30–40 % nosečnic.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.
Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.
Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.
Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.
Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.
Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Izraz fermentacija se uporablja tudi širše za vse procese, ki potekajo s pomočjo encimov mikroorganizmov in ne potekajo nujno v odsotnosti kisika. Fermentacijski procesi se uporabljajo tudi pri trajnostni proizvodnji številnih izdelkov, kot so prehranska dopolnila, antibiotiki in vitamini.
Izraz fermentacija se uporablja tudi širše za vse procese, ki potekajo s pomočjo encimov mikroorganizmov in ne potekajo nujno v odsotnosti kisika. Fermentacijski procesi se uporabljajo tudi pri trajnostni proizvodnji številnih izdelkov, kot so prehranska dopolnila, antibiotiki in vitamini.
Zaradi vseh pozitivnih lastnosti, ki jih v živilu dosežemo s fermentacijo, je vse več zanimanja za fermentacijo doslej netipičnih živil, ki bi jim s fermentacijo izboljšali prehranske vrednosti. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razvijajo fermentacíjske procese na mikroalgah in insektih.
Zaradi vseh pozitivnih lastnosti, ki jih v živilu dosežemo s fermentacijo, je vse več zanimanja za fermentacijo doslej netipičnih živil, ki bi jim s fermentacijo izboljšali prehranske vrednosti. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razvijajo fermentacíjske procese na mikroalgah in insektih.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
V Sloveniji se je v okviru evropskega projekta EUROHELICAN začela pilotna raziskava, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta je v 89 % primerov razlog za razvoj raka na želodcu. Ob raziskavi bodo iskali okužbo ter jo zdravili in tako ugotavljali strategije za preprečevanja raka na želodcu.
V Sloveniji se je v okviru evropskega projekta EUROHELICAN začela pilotna raziskava, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta je v 89 % primerov razlog za razvoj raka na želodcu. Ob raziskavi bodo iskali okužbo ter jo zdravili in tako ugotavljali strategije za preprečevanja raka na želodcu.
V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne preglede za 19 redkih bolezni.
V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne preglede za 19 redkih bolezni.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Podobnost enojajčnih dvojčkov pa pomeni, da sta lahko taka dvojčka popolna zločinca. Ne le, da sta si podobna kot jajce jajcu, imata tudi enak genski material, zato je njuno razlikovanje precej težko. Kako ugotoviti, kateri je storil kaznivo dejanje? V tem primeru je za identifikacijo za zdaj 100-odstotna le ena metoda.
Podobnost enojajčnih dvojčkov pa pomeni, da sta lahko taka dvojčka popolna zločinca. Ne le, da sta si podobna kot jajce jajcu, imata tudi enak genski material, zato je njuno razlikovanje precej težko. Kako ugotoviti, kateri je storil kaznivo dejanje? V tem primeru je za identifikacijo za zdaj 100-odstotna le ena metoda.
Vpliv okolja lahko enojajčna dvojčka spremeni, da sta si manj podobna. In enojajčni dvojčki so včasih zelo različni. Eden zboli za kronično ali redko gensko boleznijo, drugi pa ne. Vzroke zato razkriva epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da na izražanje genov vplivajo dodatni dejavniki in celični mehanizmi, ne da bi se pri tem spremenil naš zapis DNK. Z drugimi besedami: epigenetika uravnava, kateri del dednega zapisa se bo izražal in kateri bo utišan.
Vpliv okolja lahko enojajčna dvojčka spremeni, da sta si manj podobna. In enojajčni dvojčki so včasih zelo različni. Eden zboli za kronično ali redko gensko boleznijo, drugi pa ne. Vzroke zato razkriva epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da na izražanje genov vplivajo dodatni dejavniki in celični mehanizmi, ne da bi se pri tem spremenil naš zapis DNK. Z drugimi besedami: epigenetika uravnava, kateri del dednega zapisa se bo izražal in kateri bo utišan.
Ena odmevnejših raziskav dvojčkov je bila Nasina raziskava enojajčnih dvojčkov. V njej so preučevali, kako velik je vpliv okolja na naše telo. Enega izmed dvojčkov so poslali v vesolje, s pomočjo drugega, ki je ostal na Zemlji, pa so spremljali učinke daljšega bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo. Enoletno bivanje v vesolju ni vplivalo le na zunanji videz astronavta, ampak tudi na njegove gene.
Ena odmevnejših raziskav dvojčkov je bila Nasina raziskava enojajčnih dvojčkov. V njej so preučevali, kako velik je vpliv okolja na naše telo. Enega izmed dvojčkov so poslali v vesolje, s pomočjo drugega, ki je ostal na Zemlji, pa so spremljali učinke daljšega bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo. Enoletno bivanje v vesolju ni vplivalo le na zunanji videz astronavta, ampak tudi na njegove gene.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1985 je na nogometnem stadionu v Bradfordu v Veliki Britaniji izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo 56 ljudi. Sprva manjši ogenj, ki se je zaradi vetra v nekaj minutah razširil na celotno leseno tribuno, je povzročil odvržen cigaretni ogorek. Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi danes? Pri gradnji stavb je pomembna uporaba ustreznih negorljivih materialov. Obiskali smo največji požarni laboratorij, kjer so za nas opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj. Požar lahko povzroči tudi kratek stik v napravah, ki delujejo na električni tok. Kako so preverja ustrezna požarna varnost proizvodov?
Leta 1985 je na nogometnem stadionu v Bradfordu v Veliki Britaniji izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo 56 ljudi. Sprva manjši ogenj, ki se je zaradi vetra v nekaj minutah razširil na celotno leseno tribuno, je povzročil odvržen cigaretni ogorek. Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi danes? Pri gradnji stavb je pomembna uporaba ustreznih negorljivih materialov. Obiskali smo največji požarni laboratorij, kjer so za nas opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj. Požar lahko povzroči tudi kratek stik v napravah, ki delujejo na električni tok. Kako so preverja ustrezna požarna varnost proizvodov?
Požarna varnost je pomembna pri izdelkih, gradbenih materialih, celo pri pakiranju in prevozu določenih snovi. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani s testi gorljivosti ugotavljajo, kako je treba ravnati s posameznimi proizvodi.
Požarna varnost je pomembna pri izdelkih, gradbenih materialih, celo pri pakiranju in prevozu določenih snovi. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani s testi gorljivosti ugotavljajo, kako je treba ravnati s posameznimi proizvodi.
Eden najpogostejših vzrokov požara v domačem okolju so nepazljivost pri uporabi električnih naprav, njihova dotrajanost ali napake pri proizvodnji. Na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje preverjajo ustreznost proizvodov z mednarodnimi standardi in s tem predvsem njihovo varnost.
Eden najpogostejših vzrokov požara v domačem okolju so nepazljivost pri uporabi električnih naprav, njihova dotrajanost ali napake pri proizvodnji. Na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje preverjajo ustreznost proizvodov z mednarodnimi standardi in s tem predvsem njihovo varnost.
Hitrost napredovanja požara v bivalnih objektih je odvisna tudi od požarnih lastnosti notranje opreme. Ker je težko določiti, kateri predmeti bodo v prostoru, se pri testu osredotočijo na požarno varnost vgrajenih materialov. Kadar je požarni scenarij verjetnejši in pogosto vključuje smrtne žrtve, so določene tudi zahteve za pohištvo. Tako je pri zahtevah za oblazinjeno pohištvo in posteljne vložke npr. v hotelih.
Hitrost napredovanja požara v bivalnih objektih je odvisna tudi od požarnih lastnosti notranje opreme. Ker je težko določiti, kateri predmeti bodo v prostoru, se pri testu osredotočijo na požarno varnost vgrajenih materialov. Kadar je požarni scenarij verjetnejši in pogosto vključuje smrtne žrtve, so določene tudi zahteve za pohištvo. Tako je pri zahtevah za oblazinjeno pohištvo in posteljne vložke npr. v hotelih.
Gradbenim proizvodom določajo požarne lastnosti s standardiziranimi preizkusi, ki jih opravljajo akreditirani laboratoriji. Naša ekipa je obiskala laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je eden izmed največjih takih laboratorijev v Evropi. Za nas so opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj.
Gradbenim proizvodom določajo požarne lastnosti s standardiziranimi preizkusi, ki jih opravljajo akreditirani laboratoriji. Naša ekipa je obiskala laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je eden izmed največjih takih laboratorijev v Evropi. Za nas so opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Evropski podatki kažejo, da se v življenju le pri polovici od nas ne bo razvil rak. Za zdravljenje te bolezni poznamo več metod – med njimi radioterapijo, s katero pri nas zdravijo približno dobro tretjino vseh, ki zbolijo za rakom. Blizu Dunaja je nam najbližji terapevtski in raziskovalni center, v katerem maligne tumorje obsevajo z najnaprednejšo obliko radioterapije – s protoni in ogljikovimi ioni. Pogledali smo v zakulisje céntra in spoznavali, kako poteka to zdravljenje. Kako se protonska terapija razlikuje od klasične, kakšna je posebnost ionske terapije in zakaj so protoni in ioni pri zdravljenju nekaterih vrst raka lahko učinkovitejši?
Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Evropski podatki kažejo, da se v življenju le pri polovici od nas ne bo razvil rak. Za zdravljenje te bolezni poznamo več metod – med njimi radioterapijo, s katero pri nas zdravijo približno dobro tretjino vseh, ki zbolijo za rakom. Blizu Dunaja je nam najbližji terapevtski in raziskovalni center, v katerem maligne tumorje obsevajo z najnaprednejšo obliko radioterapije – s protoni in ogljikovimi ioni. Pogledali smo v zakulisje céntra in spoznavali, kako poteka to zdravljenje. Kako se protonska terapija razlikuje od klasične, kakšna je posebnost ionske terapije in zakaj so protoni in ioni pri zdravljenju nekaterih vrst raka lahko učinkovitejši?
Pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam, so za zdravljenje bolnikov s protoni prvič uporabili leta 1954 v Združenih državah Amerike v laboratoriju v Berkeleyju v Kaliforniji in leta 1957 v Uppsali na Švedskem.
Pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam, so za zdravljenje bolnikov s protoni prvič uporabili leta 1954 v Združenih državah Amerike v laboratoriju v Berkeleyju v Kaliforniji in leta 1957 v Uppsali na Švedskem.
Kako poteka zdravljenje s protoni in ogljikovimi ioni, kako ti delci potujejo skozi naše telo in kako uničijo rakave celice?
Kako poteka zdravljenje s protoni in ogljikovimi ioni, kako ti delci potujejo skozi naše telo in kako uničijo rakave celice?
Sloveniji najbližji center za zdravljenje s protoni je MedAustron, terapevtski in raziskovalni center blizu Dunaja. S protoni zdravijo oziroma obsevajo od leta 2016, z ogljikovimi ioni pa od leta 2019.
Sloveniji najbližji center za zdravljenje s protoni je MedAustron, terapevtski in raziskovalni center blizu Dunaja. S protoni zdravijo oziroma obsevajo od leta 2016, z ogljikovimi ioni pa od leta 2019.
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. V Nuklearni elektrarni Krško kot gorivo uporabljajo do 5 % obogaten izotop urana 235. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. V Nuklearni elektrarni Krško kot gorivo uporabljajo do 5 % obogaten izotop urana 235. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva.
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le vir toplote je drug. Pri termoelektrarnah so to fosilna goriva, pri jedrskih pa izotop radioaktivnega elementa urana. Kako deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le vir toplote je drug. Pri termoelektrarnah so to fosilna goriva, pri jedrskih pa izotop radioaktivnega elementa urana. Kako deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.
V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?
Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Med bolj ogrožene žuželke spada tudi puščavnik. Ta hrošč se razmnožuje počasi in živi na ozko omejenem območju, ker je slabo mobilen. Zato puščavnik v Srednji Evropi in Sloveniji izginja.
Med bolj ogrožene žuželke spada tudi puščavnik. Ta hrošč se razmnožuje počasi in živi na ozko omejenem območju, ker je slabo mobilen. Zato puščavnik v Srednji Evropi in Sloveniji izginja.
Številne žuželke začenjajo svoj življenjski cikel v vodi, ki je precej daljši od njihovega življenja na suhem. Na Gradaščici smo spremljali raziskovalce Biotehniške fakultete pri odvzému vzorcev vode in s tem tudi žuželk v vodi.
Številne žuželke začenjajo svoj življenjski cikel v vodi, ki je precej daljši od njihovega življenja na suhem. Na Gradaščici smo spremljali raziskovalce Biotehniške fakultete pri odvzému vzorcev vode in s tem tudi žuželk v vodi.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?
Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?
Gibanje nam omogočajo skeletne mišice, ki so pritrjene na naše okostje. Mišice med krčenjem kemično energijo pretvarjajo v mehansko. Mišica je organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če ji ne zagotovimo dovolj hrane?
Gibanje nam omogočajo skeletne mišice, ki so pritrjene na naše okostje. Mišice med krčenjem kemično energijo pretvarjajo v mehansko. Mišica je organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če ji ne zagotovimo dovolj hrane?
Pomembno čim prej odkriti športnike, ki so prehransko ogroženi. V laboratoriju za fiziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opravljajo meritve, s katerimi želijo prepoznati športnike, ki so ogroženi in potrebujejo prehransko obravnavo.
Pomembno čim prej odkriti športnike, ki so prehransko ogroženi. V laboratoriju za fiziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opravljajo meritve, s katerimi želijo prepoznati športnike, ki so ogroženi in potrebujejo prehransko obravnavo.
Športniki lahko v želji po čim boljših rezultatih ali boljšem videzu ogrozijo svoje zdravje. Če želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Hitra izguba telesne mase je stalna predtekmovalna rutina v borilnih športih. Na treningu smo obiskali judoistko Marušo Štangar, ki je v začetku novembra osvojila bron v kategoriji do 48 kg na turnirju za grand slamu v Bakuju.
Športniki lahko v želji po čim boljših rezultatih ali boljšem videzu ogrozijo svoje zdravje. Če želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Hitra izguba telesne mase je stalna predtekmovalna rutina v borilnih športih. Na treningu smo obiskali judoistko Marušo Štangar, ki je v začetku novembra osvojila bron v kategoriji do 48 kg na turnirju za grand slamu v Bakuju.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?
Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?
Pri preprečevanju izgub toplote so pomembna tudi okna. Najpogosteje uporabljamo dvoslojna, manjkrat trislojna, še redkeje pa štirislojna okna. Koliko boljšo toplotno izolacijo nam omogočajo? Obiskali smo prenovljen objekt na grajskem hribu v Ljubljani, kjer so vgrajena taka okna.
Pri preprečevanju izgub toplote so pomembna tudi okna. Najpogosteje uporabljamo dvoslojna, manjkrat trislojna, še redkeje pa štirislojna okna. Koliko boljšo toplotno izolacijo nam omogočajo? Obiskali smo prenovljen objekt na grajskem hribu v Ljubljani, kjer so vgrajena taka okna.
Izolacija stavb: Testiranje različnih vrst izolacije Pri običajnih hišah je največ neprosojne površine, na kateri uporabljamo klasične ali tudi modernejše vrste izolacij. Katera vrsta izolacije je najboljša za kateri namen in kakšne vremenske razmere? To testirajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Izolacija stavb: Testiranje različnih vrst izolacije Pri običajnih hišah je največ neprosojne površine, na kateri uporabljamo klasične ali tudi modernejše vrste izolacij. Katera vrsta izolacije je najboljša za kateri namen in kakšne vremenske razmere? To testirajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Vakuumske plošče spadajo med super izolatorje. Od drugih izolacijskih materialov jih loči to, da so zelo tanke. Vakuumske plošče proizvajajo tudi v Sloveniji.
Vakuumske plošče spadajo med super izolatorje. Od drugih izolacijskih materialov jih loči to, da so zelo tanke. Vakuumske plošče proizvajajo tudi v Sloveniji.
Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?
Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?
Reakcijski časi so izjemno pomembni tudi pri športnikih. V znanstveno-raziskovalnem središču Koper so ugotavljali, kakšni so reakcijski časi nogometašic 1. slovenske lige.
Reakcijski časi so izjemno pomembni tudi pri športnikih. V znanstveno-raziskovalnem središču Koper so ugotavljali, kakšni so reakcijski časi nogometašic 1. slovenske lige.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Reflekse imamo vsi, tudi novorojenčki, nimamo pa vsi enakih. Novorojenčki reflekse potrebujejo, da se lažje prilagodijo novemu okolju. Kateri so refleksi pri novorojenčkih in zakaj so pomembni?
Reflekse imamo vsi, tudi novorojenčki, nimamo pa vsi enakih. Novorojenčki reflekse potrebujejo, da se lažje prilagodijo novemu okolju. Kateri so refleksi pri novorojenčkih in zakaj so pomembni?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Imunski sistem in tudi drugi organski sistemi pri otrocih šele dozorevajo. Tudi zato so v prvih letih življenja zelo pogoste alergije na hrano. Približno vsak 10. otrok v razvitem svetu ima alergijo na hrano, vendar ta v nekaj letih pri številnih največkrat izzveni.
Imunski sistem in tudi drugi organski sistemi pri otrocih šele dozorevajo. Tudi zato so v prvih letih življenja zelo pogoste alergije na hrano. Približno vsak 10. otrok v razvitem svetu ima alergijo na hrano, vendar ta v nekaj letih pri številnih največkrat izzveni.
Imunski sistem je naš ključni obrambni mehanizem pred bakterijami, virusi in zajedavci. Sestavljen je iz različnih organov, celic in molekul, ki sprožijo imunski odziv, ko je to potrebno. Kakšna pa je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Imunski sistem je naš ključni obrambni mehanizem pred bakterijami, virusi in zajedavci. Sestavljen je iz različnih organov, celic in molekul, ki sprožijo imunski odziv, ko je to potrebno. Kakšna pa je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Ko so se letos spomladi po Evropi začeli rahljati ukrepi za zajezitev pandemije covida-19, je strokovnjake po vsem svetu presenetil izbruh akutnega hepatitisa neznanega izvora pri otrocih. Kot smo slišali, v Sloveniji primera okužbe sicer še nismo imeli. Hepatitis neznanega izvora se pojavlja po vsem svetu, v Evropi so doslej potrdili 550 primerov.
Ko so se letos spomladi po Evropi začeli rahljati ukrepi za zajezitev pandemije covida-19, je strokovnjake po vsem svetu presenetil izbruh akutnega hepatitisa neznanega izvora pri otrocih. Kot smo slišali, v Sloveniji primera okužbe sicer še nismo imeli. Hepatitis neznanega izvora se pojavlja po vsem svetu, v Evropi so doslej potrdili 550 primerov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?
Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?
Benetke ogrožajo še dvigajoča se morska gladina in poplave. Zato so razvili poseben sistem zapornic, ki Benetke ščiti pred naraščajočo morsko gladino.
Benetke ogrožajo še dvigajoča se morska gladina in poplave. Zato so razvili poseben sistem zapornic, ki Benetke ščiti pred naraščajočo morsko gladino.
Raziskovalci iščejo pravo rešitev, najboljši les, ki bi v razmerah, kakršne so v beneški laguni, zdržal kar najdlje. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kateri les je to, so združili moči italijanski in slovenski znanstveniki z Oddelka za lesarsto Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Raziskovalci iščejo pravo rešitev, najboljši les, ki bi v razmerah, kakršne so v beneški laguni, zdržal kar najdlje. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kateri les je to, so združili moči italijanski in slovenski znanstveniki z Oddelka za lesarsto Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Benetke so zgrajene na približno 120 otokih. Zaradi zgradbe tal teh otokov so hiše na njih gradili na poseben način. Benetke stojijo na več milijonih lesenih stebrov.
Benetke so zgrajene na približno 120 otokih. Zaradi zgradbe tal teh otokov so hiše na njih gradili na poseben način. Benetke stojijo na več milijonih lesenih stebrov.
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Virtualno modeliranje je danes v inženirstvu zelo razširjeno, vendar ni omejeno samo na izdelke; inženirji so čedalje bolj vključeni v simulacije živih organizmov, saj digitalne dvojčke uporabljajo tudi v zdravstvu.
Virtualno modeliranje je danes v inženirstvu zelo razširjeno, vendar ni omejeno samo na izdelke; inženirji so čedalje bolj vključeni v simulacije živih organizmov, saj digitalne dvojčke uporabljajo tudi v zdravstvu.
Digitalni dvojček je lahko v virtualnem svetu en proizvodni trakt ali pa kar cela tovarna. Kako lahko digitalni dvojčki pomagajo pri optimiziranju proizvodnih procesov?
Digitalni dvojček je lahko v virtualnem svetu en proizvodni trakt ali pa kar cela tovarna. Kako lahko digitalni dvojčki pomagajo pri optimiziranju proizvodnih procesov?
Digitalni dvojčki nam pomagajo pri načrtovanju in organizaciji naših aktivnosti. V proizvodnih in razvojnih panogah lahko z njimi načrtujemo in preverimo lastnosti izdelka, še preden ga proizvedemo. Na Fakulteti za strojništvo UL so izdelali digitalni dvojček izdelka, ki ga imamo vsi doma, pralnega stroja. Z njim poskušajo izboljšati pralni stroj tako, da bo deloval tišje.
Digitalni dvojčki nam pomagajo pri načrtovanju in organizaciji naših aktivnosti. V proizvodnih in razvojnih panogah lahko z njimi načrtujemo in preverimo lastnosti izdelka, še preden ga proizvedemo. Na Fakulteti za strojništvo UL so izdelali digitalni dvojček izdelka, ki ga imamo vsi doma, pralnega stroja. Z njim poskušajo izboljšati pralni stroj tako, da bo deloval tišje.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Kanibalizem je pri ljudeh tabu, vendar je v živalskem kraljestvu pogost. Čeprav se zdi za člane iste vrste kontraproduktivno, da jedo drug drugega, lahko kanibalizem v nekaterih primerih pomeni preživetje vrste.
Kanibalizem je pri ljudeh tabu, vendar je v živalskem kraljestvu pogost. Čeprav se zdi za člane iste vrste kontraproduktivno, da jedo drug drugega, lahko kanibalizem v nekaterih primerih pomeni preživetje vrste.
Kanibalizem in vznemirjenje nad njim ima zelo dolgo zgodovino. Arheologi predvidevajo, da je pri človeškem predniku obstajal tisočletja. O kanibalih kot o divjakih, ki jedo človeško meso, so pisali tudi v antični Grčiji.
Kanibalizem in vznemirjenje nad njim ima zelo dolgo zgodovino. Arheologi predvidevajo, da je pri človeškem predniku obstajal tisočletja. O kanibalih kot o divjakih, ki jedo človeško meso, so pisali tudi v antični Grčiji.
V preteklosti pa so različna plemena uživala ne samo posteljico, ampak tudi druge dele človeškega telesa. Uživanje človeških možganov pa lahko povzroči smrtonosno bolezen. Ljudstvo Fore s Papue Nove Gvineje je prav zaradi kanibalskih praks več desetletij zbolevalo za boleznijo, imenovano kuru.
V preteklosti pa so različna plemena uživala ne samo posteljico, ampak tudi druge dele človeškega telesa. Uživanje človeških možganov pa lahko povzroči smrtonosno bolezen. Ljudstvo Fore s Papue Nove Gvineje je prav zaradi kanibalskih praks več desetletij zbolevalo za boleznijo, imenovano kuru.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Geotermalno energijo že leta izkoriščamo za ogrevanje stanovanjskih zgradb. Izkoriščamo jo lahko s črpanjem tople vode ali segrevanjem vode v globini Zemlje.
Geotermalno energijo že leta izkoriščamo za ogrevanje stanovanjskih zgradb. Izkoriščamo jo lahko s črpanjem tople vode ali segrevanjem vode v globini Zemlje.
Natančne podatke o temperaturi v globini Zemlje dobijo geologi z merjenji. Z njimi smo se odpravili na naravni izvir termalne vode in vrtino v Ljubljani.
Natančne podatke o temperaturi v globini Zemlje dobijo geologi z merjenji. Z njimi smo se odpravili na naravni izvir termalne vode in vrtino v Ljubljani.
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.
Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.
Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Tla pa se lahko tudi čistijo. Iz njih lahko na primer s posebnimi postopki že odstranijo težke kovine.
Tla pa se lahko tudi čistijo. Iz njih lahko na primer s posebnimi postopki že odstranijo težke kovine.
Tla so tudi bogat življenjski prostor. V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Pa to še ni vse!
Tla so tudi bogat življenjski prostor. V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Pa to še ni vse!
Po Sloveniji imamo različna tla. Z ekipo pedologov z Biotehniške fakultete smo se odpravili na teren in na treh lokacijah, v gozdu, na njivi in na Krasu, so izkopali talni profil.
Po Sloveniji imamo različna tla. Z ekipo pedologov z Biotehniške fakultete smo se odpravili na teren in na treh lokacijah, v gozdu, na njivi in na Krasu, so izkopali talni profil.
Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.
Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.
Eksplozije lahko nastanejo tudi pri na prvi pogled neeksplozivnih sredstvih – prahu, ki se pojavlja v različnih industrijskih obratih. Pri kakšnem prahu in kdaj lahko pride do eksplozije?
Eksplozije lahko nastanejo tudi pri na prvi pogled neeksplozivnih sredstvih – prahu, ki se pojavlja v različnih industrijskih obratih. Pri kakšnem prahu in kdaj lahko pride do eksplozije?
Amonijev nitrat je zelo dobro poznana snov, ki jo je leta 1659 prvi sintetiziral nemški kemik Glauber. Pa vendar se nesreče z njim še dogajajo. Za ravnanje z nevarnimi snovmi so zelo pomembne okoliščine in pravilno ravnanje.
Amonijev nitrat je zelo dobro poznana snov, ki jo je leta 1659 prvi sintetiziral nemški kemik Glauber. Pa vendar se nesreče z njim še dogajajo. Za ravnanje z nevarnimi snovmi so zelo pomembne okoliščine in pravilno ravnanje.
Žveplova kislina je zelo jedka kislina, ki ob stiku s kožo povzroči opekline, zaužitje že zelo majhne količine pa je za človeka lahko usodno. A hkrati je to ena izmed najbolj uporabljenih industrijskih kemikalij na svetu. Kako reagira mala količina žveplove kisline in kako velika?
Žveplova kislina je zelo jedka kislina, ki ob stiku s kožo povzroči opekline, zaužitje že zelo majhne količine pa je za človeka lahko usodno. A hkrati je to ena izmed najbolj uporabljenih industrijskih kemikalij na svetu. Kako reagira mala količina žveplove kisline in kako velika?
Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?
Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Domnevajo, da je imel Mozart absoluten posluh. Njegova skladba, Sonata za dva klavirja K.448, pa naj bi imela na ljudi prav posebne učinke. Zaradi njih naj bi dosegali najboljše uspehe, ne glede na to, kje so poslušali Mozartovo glasbo.
Domnevajo, da je imel Mozart absoluten posluh. Njegova skladba, Sonata za dva klavirja K.448, pa naj bi imela na ljudi prav posebne učinke. Zaradi njih naj bi dosegali najboljše uspehe, ne glede na to, kje so poslušali Mozartovo glasbo.
Možgani glasbenikov in neglasbenikov se torej razlikujejo tako po zgradbi kot aktivnosti med procesiranjem glasbe. Študenti oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa so izvedli raziskavo, v kateri so skušali med glasbeniki in neglasbeniki ugotoviti, kako je zadovoljenost z neko glasbo odvisna od naših pričakovanj.
Možgani glasbenikov in neglasbenikov se torej razlikujejo tako po zgradbi kot aktivnosti med procesiranjem glasbe. Študenti oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa so izvedli raziskavo, v kateri so skušali med glasbeniki in neglasbeniki ugotoviti, kako je zadovoljenost z neko glasbo odvisna od naših pričakovanj.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Pred člankom in njegovo objavo v reviji je seveda treba opraviti raziskavo. Kako raziskovalci počnejo tisto, kar je bistvo njihovega dela: raziskujejo?
Pred člankom in njegovo objavo v reviji je seveda treba opraviti raziskavo. Kako raziskovalci počnejo tisto, kar je bistvo njihovega dela: raziskujejo?
Philosofical Transaction je najstarejša znanstvena revija, ki je prvič izšla leta 1665. Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij pa je britanska revija Nature. Revija, v kateri so objavljeni najpomembnejši strokovno pregledani članki s področja znanosti in tehnologije, je tudi ena izmed najbolj citiranih znanstvenih revij.
Philosofical Transaction je najstarejša znanstvena revija, ki je prvič izšla leta 1665. Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij pa je britanska revija Nature. Revija, v kateri so objavljeni najpomembnejši strokovno pregledani članki s področja znanosti in tehnologije, je tudi ena izmed najbolj citiranih znanstvenih revij.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?
Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.
Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.
Pri morski hrani so za nas najnevarnejši naravni biotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste morskih alg in se nalagajo v morskih organizmih, predvsem v školjkah. Zaradi povečanih vsebnosti biotoksinov v vodi morajo večkrat prepovedati prodajo školjk tudi iz školjčišč v slovenskem morju.
Pri morski hrani so za nas najnevarnejši naravni biotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste morskih alg in se nalagajo v morskih organizmih, predvsem v školjkah. Zaradi povečanih vsebnosti biotoksinov v vodi morajo večkrat prepovedati prodajo školjk tudi iz školjčišč v slovenskem morju.
V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?
V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?
Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.
Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.
Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?
Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?
Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?
Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?
Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?
Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.
Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.
V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.
V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.
Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?
Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.
Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.
Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.
Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.
Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.
Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.
Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.
Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?
Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?
Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.
Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.
V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.
V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?
Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?
Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.
Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.
Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.
Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.