Ugriznimo znanost

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zadnje

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh

10. 4. 2025

Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?

25 min

Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Kemijska uganka Dušik v laseh

10. 4. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Izdelovanje lasulj

10. 4. 2025

Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.

3 min

Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Presaditev las

10. 4. 2025

Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?

2 min

Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Meritev debeline lasu z laserjem

10. 4. 2025

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

2 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ugriznimo znanost

Brezalkoholna vina

3. 4. 2025

V državah z močno vinsko kulturo, kot so Francija, Španija in Italija, se povečuje poraba dealkoholiziranih vin. Poznamo več različnih tehnik, s katerimi lahko iz vina odstranijo alkohol, ohranijo pa aromo in okus. Težje je dealkoholizirati peneča se vina, saj se pri odstranjevanju alkohola izgublja ogljikov dioksid in s tem mehurčki. Kakšna je razlika med aromatiziranim brezalkoholnim vinom in dealkoholiziranim vinom? Lahko dealkoholizirana vina postanejo resna alternativa klasičnim?

24 min

V državah z močno vinsko kulturo, kot so Francija, Španija in Italija, se povečuje poraba dealkoholiziranih vin. Poznamo več različnih tehnik, s katerimi lahko iz vina odstranijo alkohol, ohranijo pa aromo in okus. Težje je dealkoholizirati peneča se vina, saj se pri odstranjevanju alkohola izgublja ogljikov dioksid in s tem mehurčki. Kakšna je razlika med aromatiziranim brezalkoholnim vinom in dealkoholiziranim vinom? Lahko dealkoholizirana vina postanejo resna alternativa klasičnim?

Ugriznimo znanost

Brezalkoholno vino: Fizikalna uganka Kozarec z alkoholom, sveča in voda

3. 4. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Brezalkoholno vino: Senzorična analiza

3. 4. 2025

Senzorična analiza brezalkoholnih vin je pomemben del izobraževanja v vinarski industriji, saj lahko pomaga izboljšati kakovost vina in uporabniško izkušnjo. Anja Suvorov je obiskala Biotehniško fakulteto, kjer so študenti živilstva okušali nekaj tujih brezalkoholnih vin, ki so že na trgu.

3 min

Senzorična analiza brezalkoholnih vin je pomemben del izobraževanja v vinarski industriji, saj lahko pomaga izboljšati kakovost vina in uporabniško izkušnjo. Anja Suvorov je obiskala Biotehniško fakulteto, kjer so študenti živilstva okušali nekaj tujih brezalkoholnih vin, ki so že na trgu.

Ugriznimo znanost

Brezalkoholno vino: Vakuumska destilacija

3. 4. 2025

Odstranjevanje alkohola iz vina omogočajo različne tehnologije, vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti, vendar je cilj vseh ohraniti značilnosti vina brez alkohola. Tri najpogostejše so reverzna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija, ki je danes najbolj razširjena metoda in tudi najhitreje napreduje. Gre za postopek ločevanja tekočin na podlagi njihove vreliščne temperature, ki jo zmanjšajo s podtlakom. S tem omogočijo destilacijo pri nižjih temperaturah, kar preprečuje razgradnjo občutljivih snovi.

4 min

Odstranjevanje alkohola iz vina omogočajo različne tehnologije, vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti, vendar je cilj vseh ohraniti značilnosti vina brez alkohola. Tri najpogostejše so reverzna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija, ki je danes najbolj razširjena metoda in tudi najhitreje napreduje. Gre za postopek ločevanja tekočin na podlagi njihove vreliščne temperature, ki jo zmanjšajo s podtlakom. S tem omogočijo destilacijo pri nižjih temperaturah, kar preprečuje razgradnjo občutljivih snovi.

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo: Matematična uganka Komuniciranje zaposlenih

27. 3. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo

27. 3. 2025

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?

25 min

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo: Expo

27. 3. 2025

Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.

3 min

Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo: Primer dela na daljavo

27. 3. 2025

V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela

3 min

V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela

Ugriznimo znanost

Nove tehnologije poučevanja in učenja

20. 3. 2025

Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?

25 min

Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?

Ugriznimo znanost

Sodobne tehnologije poučevanja in učenja: Matematična uganka Reka in 5 mostov

20. 3. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Sodobne tehnologije poučevanja in učenja: Priporočilni sistemi

20. 3. 2025

Študenti danes pri učenju niso več prepuščeni sami sebi – umetna inteligenca in priporočilni sistemi lahko analizirajo njihovo znanje in jim ponudijo naloge, ki jih resnično potrebujejo za napredek.

3 min

Študenti danes pri učenju niso več prepuščeni sami sebi – umetna inteligenca in priporočilni sistemi lahko analizirajo njihovo znanje in jim ponudijo naloge, ki jih resnično potrebujejo za napredek.

Ugriznimo znanost

Sodobne tehnologije poučevanja in učenja: Sodobni pouk kemije

20. 3. 2025

Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.

3 min

Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.

Ugriznimo znanost

Orodje moderne dobe: Fizikalna uganka Škripec

13. 3. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Orodje naše dobe

13. 3. 2025

Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?

25 min

Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?

Ugriznimo znanost

Orodje naše dobe: Odpravljanje napak

13. 3. 2025

Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.

2 min

Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.

Ugriznimo znanost

Orodje naše dobe: Nanašanje prevlek

13. 3. 2025

Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.

2 min

Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.

Ugriznimo znanost

Orodje naše dobe: Kako se naredi novo orodje

13. 3. 2025

Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.

3 min

Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti

6. 3. 2025

Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?

25 min

Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti: Matemnatična uganka Število 48

6. 3. 2025

Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!

3 min

Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Slovenske znanstvenice

6. 3. 2025

Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.

4 min

Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti: Prof. dr. Marija Strojnik

6. 3. 2025

Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.

2 min

Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti: Pozabljene znanstvenice

6. 3. 2025

Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.

1 min

Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju

27. 2. 2025

Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?

25 min

Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju: Digitalni humor

27. 2. 2025

Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.

3 min

Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju: Veliki opičnjaki

27. 2. 2025

Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.

2 min

Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju: Kemijska uganka Modra steklenica

27. 2. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Kaj nam pove gibanje oči: Diagnostika

20. 2. 2025

Analiza gibanja oči ima široko uporabo med njimi je tudi diagnostika v medicini. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko UL so razvili teste za zgodnje odkrivanje kognitivnih in motoričnih težav pri dojenčkih in zgodnjega odkrivanja kognitivnega upada pri starejših.

4 min

Analiza gibanja oči ima široko uporabo med njimi je tudi diagnostika v medicini. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko UL so razvili teste za zgodnje odkrivanje kognitivnih in motoričnih težav pri dojenčkih in zgodnjega odkrivanja kognitivnega upada pri starejših.

Ugriznimo znanost

Kaj nam pove gibanje oči

20. 2. 2025

V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.

28 min

V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.

Ugriznimo znanost

Kaj nam pove gibanje oči: Gibanje oči pri vožnji

20. 2. 2025

S tehnologijo, ki spremlja gibanje oči, lahko odkrivamo tudi naše navade na cesti med vožnjo. Očala za sledenje pogledu beležijo posamezne točke v vidnem polju in analizirajo hitrost premikanja oči. S starostjo se ta hitrost zmanjšuje, kar kaže na upadanje senzomotoričnih sposobnosti. Kako spremljanje voznikovega pogleda pomaga pri večji varnosti na cesti in kako lahko sledenje očesnim premikom celo določi voznikovo pripravljenost na vožnjo, raziskujejo na Fakulteti za elektrotehniko UL.

3 min

S tehnologijo, ki spremlja gibanje oči, lahko odkrivamo tudi naše navade na cesti med vožnjo. Očala za sledenje pogledu beležijo posamezne točke v vidnem polju in analizirajo hitrost premikanja oči. S starostjo se ta hitrost zmanjšuje, kar kaže na upadanje senzomotoričnih sposobnosti. Kako spremljanje voznikovega pogleda pomaga pri večji varnosti na cesti in kako lahko sledenje očesnim premikom celo določi voznikovo pripravljenost na vožnjo, raziskujejo na Fakulteti za elektrotehniko UL.

Ugriznimo znanost

Kaj nam pove gibanje oči: Kemijska uganka Jodova ura

20. 2. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

5 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Nanotelesa – novo orožje medicine: Fizikalna uganka Ravnilo, papir in žogica

13. 2. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Nanotelesa - novo orožje v medicini

13. 2. 2025

Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.

25 min

Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.

Ugriznimo znanost

Nanotelesa – novo orožje medicine: Prvo nanotelesno zdravilo

13. 2. 2025

Prvo nanotelesno zdravilo, caplacizumab, je bilo namenjeno zdravljenju trombotične trombocitopenične purpure (TTP). Ta smrtonosna bolezen povzroča nastajanje krvnih strdkov v najmanjših žilah in lahko resno ogrozi vitalne organe. Leta 2018 sta to revolucionarno zdravilo odobrili tako Ameriška agencija za hrano in zdravila kot Evropska agencija za zdravila, kar je pomenilo pomemben preboj nanoteles v klinično prakso.

3 min

Prvo nanotelesno zdravilo, caplacizumab, je bilo namenjeno zdravljenju trombotične trombocitopenične purpure (TTP). Ta smrtonosna bolezen povzroča nastajanje krvnih strdkov v najmanjših žilah in lahko resno ogrozi vitalne organe. Leta 2018 sta to revolucionarno zdravilo odobrili tako Ameriška agencija za hrano in zdravila kot Evropska agencija za zdravila, kar je pomenilo pomemben preboj nanoteles v klinično prakso.

Ugriznimo znanost

Nanotelesa – novo orožje medicine: Živali, ki imajo nanotelesa

13. 2. 2025

Prvo odkritje nanoteles sega v leto 1993, ko sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles še protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo.

3 min

Prvo odkritje nanoteles sega v leto 1993, ko sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles še protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo.

Ugriznimo znanost

Kriptovalute: Kemijska uganka Rudarjenje kriptovalut

6. 2. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Kriptovalute

6. 2. 2025

Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?

25 min

Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?

Ugriznimo znanost

Kriptovalute: Rudarjenje kriptovalut

6. 2. 2025

Kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, temeljijo na decentraliziranih omrežjih, ki za delovanje potrebujejo ključni proces – rudarjenje. Kaj je rudarjenje kriptovalut in zakaj je ta proces tako pomemben?

2 min

Kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, temeljijo na decentraliziranih omrežjih, ki za delovanje potrebujejo ključni proces – rudarjenje. Kaj je rudarjenje kriptovalut in zakaj je ta proces tako pomemben?

Ugriznimo znanost

Kriptovalute: Veriženje blokov

6. 2. 2025

Blockchain ali po slovensko veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča kriptovalute. Kaj pomeni ta izraz in kako ta tehnologija deluje?

3 min

Blockchain ali po slovensko veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča kriptovalute. Kaj pomeni ta izraz in kako ta tehnologija deluje?

Ugriznimo znanost

Nova goriva za ladje: Kemijska uganka Dušikov dioksid in fotokemični smog

30. 1. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Nova goriva za ladje

30. 1. 2025

Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?

25 min

Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?

Ugriznimo znanost

Nova goriva za ladje: Zeleni koridorji

30. 1. 2025

Ladja Ane Maersk, ki za gorivo uporablja metanol, pluje med Azijo in Evropo. Naloži lahko toliko goriva, da z njim več kot obkroži Zemljo, saj se za zdaj lahko oskrbuje v le nekaj pristaniščih. Ključni korak pri prehodu k trajnostnemu in brezogljičnemu ladijskemu prometu bodo zeleni koridorji, prometne poti s čistejšimi tehnologijami in gorivi. Enega takšnih kontejnerskih zelenih koridorjev, ki povezuje Šanghaj in Luko Koper, modelirajo na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

2 min

Ladja Ane Maersk, ki za gorivo uporablja metanol, pluje med Azijo in Evropo. Naloži lahko toliko goriva, da z njim več kot obkroži Zemljo, saj se za zdaj lahko oskrbuje v le nekaj pristaniščih. Ključni korak pri prehodu k trajnostnemu in brezogljičnemu ladijskemu prometu bodo zeleni koridorji, prometne poti s čistejšimi tehnologijami in gorivi. Enega takšnih kontejnerskih zelenih koridorjev, ki povezuje Šanghaj in Luko Koper, modelirajo na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Ugriznimo znanost

Nova goriva za ladje: Pridobivanje metanola

30. 1. 2025

Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja zeleni metanol, ki je proizveden iz obnovljivih virov in z električno energijo iz sončnih elektrarn. Na Kemijskem inštitutu raziskujejo, kako izboljšati postopke njegovega pridobivanja.

3 min

Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja zeleni metanol, ki je proizveden iz obnovljivih virov in z električno energijo iz sončnih elektrarn. Na Kemijskem inštitutu raziskujejo, kako izboljšati postopke njegovega pridobivanja.

Ugriznimo znanost

Vesoljska biomedicina: Matematična uganka Neskončna vrsta

23. 1. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Vesoljska biomedicina

23. 1. 2025

Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je do svojega zadnjega poleta v vesolje na Mednarodni vesoljski postaji preživela 321 dni. Njen zadnji polet naj bi trajal malo več kot en teden, vendar je zaradi zapletov na vesoljski postaji že skoraj osem mesecev. Bivanje astronavtov v vesolju pa prinaša dragocen vpogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Na Zemlji to raziskujejo v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo so nedavno končali prvi del raziskav, v kateri so prostovoljci 60 dni samo ležali. Kakšen je bil namen te raziskave in kakšni so prvi izsledki?

28 min

Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je do svojega zadnjega poleta v vesolje na Mednarodni vesoljski postaji preživela 321 dni. Njen zadnji polet naj bi trajal malo več kot en teden, vendar je zaradi zapletov na vesoljski postaji že skoraj osem mesecev. Bivanje astronavtov v vesolju pa prinaša dragocen vpogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Na Zemlji to raziskujejo v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo so nedavno končali prvi del raziskav, v kateri so prostovoljci 60 dni samo ležali. Kakšen je bil namen te raziskave in kakšni so prvi izsledki?

Ugriznimo znanost

Vesoljska biomedicina: Vibracijska vadba

23. 1. 2025

Življenje v breztežnosti je velik izziv za astronavte. Povišan očesni tlak lahko poslabša vid, mišice hitro oslabijo, kosti pa izgubijo gostoto. Kako ohraniti telo v formi na večmesečnem potovanju do Marsa in zagotoviti, da lahko astronavti normalno hodijo po pristanku ali vrnitvi na Zemljo? V Planici preučujejo, ali lahko posebne vrste vadbe rešijo te težave.

2 min

Življenje v breztežnosti je velik izziv za astronavte. Povišan očesni tlak lahko poslabša vid, mišice hitro oslabijo, kosti pa izgubijo gostoto. Kako ohraniti telo v formi na večmesečnem potovanju do Marsa in zagotoviti, da lahko astronavti normalno hodijo po pristanku ali vrnitvi na Zemljo? V Planici preučujejo, ali lahko posebne vrste vadbe rešijo te težave.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine