Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leon Marič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je raziskoval prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Leon Marič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je raziskoval prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za nekatere izdelke so nujni čipi s posebnimi lastnostmi. Slovensko podjetje, ki je potrebovalo take čipe, jih je sámo načrtovalo, izdelali pa so jih na Tajvanu.
Za nekatere izdelke so nujni čipi s posebnimi lastnostmi. Slovensko podjetje, ki je potrebovalo take čipe, jih je sámo načrtovalo, izdelali pa so jih na Tajvanu.
Čipe najprej načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še testirajo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Vse to so nam pokazali v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko UL.
Čipe najprej načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še testirajo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Vse to so nam pokazali v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko UL.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
Leta 2024 so pri nas prvič našli japonskega hrošča. Prehranjuje se z več kot 400 rastlinskimi vrstami, med njimi so tudi gospodarsko pomembne kulture. Zaradi svetovne trgovine, spletnih nakupov in podnebnih sprememb prihajajo k nam vedno novi škodljivci. Po svetu z različnim blagom in celo v zabojnikih potujejo nevidni sopotniki – žuželke, bakterije in glive, ki lahko ogrozijo naše pridelke, gozdove in živali ter celo nas same. Kako pošiljke iz tujine preverjajo fitosanitarni inšpektorji v Luki Koper? Zakaj so nevarni japonski hrošč, marmorirana smrdljivka in hrastova čipkarka? In kako se na prihod ameriške koruzne sovke pripravljajo slovenski strokovnjaki? V oddaji razkrivamo, kako podnebne spremembe pospešujejo razmnoževanje škodljivcev in zakaj so nekateri med njimi že odporni proti pesticidom. Nepovabljeni gostje so vse bliže – bomo znali pravočasno ukrepati?
Leta 2024 so pri nas prvič našli japonskega hrošča. Prehranjuje se z več kot 400 rastlinskimi vrstami, med njimi so tudi gospodarsko pomembne kulture. Zaradi svetovne trgovine, spletnih nakupov in podnebnih sprememb prihajajo k nam vedno novi škodljivci. Po svetu z različnim blagom in celo v zabojnikih potujejo nevidni sopotniki – žuželke, bakterije in glive, ki lahko ogrozijo naše pridelke, gozdove in živali ter celo nas same. Kako pošiljke iz tujine preverjajo fitosanitarni inšpektorji v Luki Koper? Zakaj so nevarni japonski hrošč, marmorirana smrdljivka in hrastova čipkarka? In kako se na prihod ameriške koruzne sovke pripravljajo slovenski strokovnjaki? V oddaji razkrivamo, kako podnebne spremembe pospešujejo razmnoževanje škodljivcev in zakaj so nekateri med njimi že odporni proti pesticidom. Nepovabljeni gostje so vse bliže – bomo znali pravočasno ukrepati?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?
Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Madžarski kemik in Nobelov nagrajenec Georg von Hevesy je kot mlad študent sumil, da mu njegova gospodinja pripravlja jedi iz več dni starih ostankov. Da bi to dokazal, je hrano posipal z radioaktivnim sledilom, in ko mu je postregla isto hrano, z detektorjem preveril, ali je radioaktivna. Njegovi sumi so bili potrjeni. To je bila prva uporaba radioaktivnih sledil. Danes je ta metoda nekaj povsem običajnega. Sledimo lahko molekulam v rastlinah, v našem telesu, spremljamo gibanje ribjih jat, morskih tokov. Radioaktivna sledila nam razkrivajo poti, ki jih sicer ne bi videli. Z njimi pa lahko tudi varujemo ogrožene živali in dragocenosti.
Madžarski kemik in Nobelov nagrajenec Georg von Hevesy je kot mlad študent sumil, da mu njegova gospodinja pripravlja jedi iz več dni starih ostankov. Da bi to dokazal, je hrano posipal z radioaktivnim sledilom, in ko mu je postregla isto hrano, z detektorjem preveril, ali je radioaktivna. Njegovi sumi so bili potrjeni. To je bila prva uporaba radioaktivnih sledil. Danes je ta metoda nekaj povsem običajnega. Sledimo lahko molekulam v rastlinah, v našem telesu, spremljamo gibanje ribjih jat, morskih tokov. Radioaktivna sledila nam razkrivajo poti, ki jih sicer ne bi videli. Z njimi pa lahko tudi varujemo ogrožene živali in dragocenosti.