Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?
Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Študenti danes pri učenju niso več prepuščeni sami sebi – umetna inteligenca in priporočilni sistemi lahko analizirajo njihovo znanje in jim ponudijo naloge, ki jih resnično potrebujejo za napredek.
Študenti danes pri učenju niso več prepuščeni sami sebi – umetna inteligenca in priporočilni sistemi lahko analizirajo njihovo znanje in jim ponudijo naloge, ki jih resnično potrebujejo za napredek.
Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.
Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?
Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?
Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.
Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.
Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.
Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.
Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.
Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!
Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!
Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.
Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.
Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.
Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.
Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.
Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Analiza gibanja oči ima široko uporabo med njimi je tudi diagnostika v medicini. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko UL so razvili teste za zgodnje odkrivanje kognitivnih in motoričnih težav pri dojenčkih in zgodnjega odkrivanja kognitivnega upada pri starejših.
Analiza gibanja oči ima široko uporabo med njimi je tudi diagnostika v medicini. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko UL so razvili teste za zgodnje odkrivanje kognitivnih in motoričnih težav pri dojenčkih in zgodnjega odkrivanja kognitivnega upada pri starejših.
V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.
V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.
S tehnologijo, ki spremlja gibanje oči, lahko odkrivamo tudi naše navade na cesti med vožnjo. Očala za sledenje pogledu beležijo posamezne točke v vidnem polju in analizirajo hitrost premikanja oči. S starostjo se ta hitrost zmanjšuje, kar kaže na upadanje senzomotoričnih sposobnosti. Kako spremljanje voznikovega pogleda pomaga pri večji varnosti na cesti in kako lahko sledenje očesnim premikom celo določi voznikovo pripravljenost na vožnjo, raziskujejo na Fakulteti za elektrotehniko UL.
S tehnologijo, ki spremlja gibanje oči, lahko odkrivamo tudi naše navade na cesti med vožnjo. Očala za sledenje pogledu beležijo posamezne točke v vidnem polju in analizirajo hitrost premikanja oči. S starostjo se ta hitrost zmanjšuje, kar kaže na upadanje senzomotoričnih sposobnosti. Kako spremljanje voznikovega pogleda pomaga pri večji varnosti na cesti in kako lahko sledenje očesnim premikom celo določi voznikovo pripravljenost na vožnjo, raziskujejo na Fakulteti za elektrotehniko UL.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.
Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.
Prvo nanotelesno zdravilo, caplacizumab, je bilo namenjeno zdravljenju trombotične trombocitopenične purpure (TTP). Ta smrtonosna bolezen povzroča nastajanje krvnih strdkov v najmanjših žilah in lahko resno ogrozi vitalne organe. Leta 2018 sta to revolucionarno zdravilo odobrili tako Ameriška agencija za hrano in zdravila kot Evropska agencija za zdravila, kar je pomenilo pomemben preboj nanoteles v klinično prakso.
Prvo nanotelesno zdravilo, caplacizumab, je bilo namenjeno zdravljenju trombotične trombocitopenične purpure (TTP). Ta smrtonosna bolezen povzroča nastajanje krvnih strdkov v najmanjših žilah in lahko resno ogrozi vitalne organe. Leta 2018 sta to revolucionarno zdravilo odobrili tako Ameriška agencija za hrano in zdravila kot Evropska agencija za zdravila, kar je pomenilo pomemben preboj nanoteles v klinično prakso.
Prvo odkritje nanoteles sega v leto 1993, ko sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles še protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo.
Prvo odkritje nanoteles sega v leto 1993, ko sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles še protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, temeljijo na decentraliziranih omrežjih, ki za delovanje potrebujejo ključni proces – rudarjenje. Kaj je rudarjenje kriptovalut in zakaj je ta proces tako pomemben?
Kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, temeljijo na decentraliziranih omrežjih, ki za delovanje potrebujejo ključni proces – rudarjenje. Kaj je rudarjenje kriptovalut in zakaj je ta proces tako pomemben?
Blockchain ali po slovensko veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča kriptovalute. Kaj pomeni ta izraz in kako ta tehnologija deluje?
Blockchain ali po slovensko veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča kriptovalute. Kaj pomeni ta izraz in kako ta tehnologija deluje?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?
Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?
Ladja Ane Maersk, ki za gorivo uporablja metanol, pluje med Azijo in Evropo. Naloži lahko toliko goriva, da z njim več kot obkroži Zemljo, saj se za zdaj lahko oskrbuje v le nekaj pristaniščih. Ključni korak pri prehodu k trajnostnemu in brezogljičnemu ladijskemu prometu bodo zeleni koridorji, prometne poti s čistejšimi tehnologijami in gorivi. Enega takšnih kontejnerskih zelenih koridorjev, ki povezuje Šanghaj in Luko Koper, modelirajo na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.
Ladja Ane Maersk, ki za gorivo uporablja metanol, pluje med Azijo in Evropo. Naloži lahko toliko goriva, da z njim več kot obkroži Zemljo, saj se za zdaj lahko oskrbuje v le nekaj pristaniščih. Ključni korak pri prehodu k trajnostnemu in brezogljičnemu ladijskemu prometu bodo zeleni koridorji, prometne poti s čistejšimi tehnologijami in gorivi. Enega takšnih kontejnerskih zelenih koridorjev, ki povezuje Šanghaj in Luko Koper, modelirajo na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.
Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja zeleni metanol, ki je proizveden iz obnovljivih virov in z električno energijo iz sončnih elektrarn. Na Kemijskem inštitutu raziskujejo, kako izboljšati postopke njegovega pridobivanja.
Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja zeleni metanol, ki je proizveden iz obnovljivih virov in z električno energijo iz sončnih elektrarn. Na Kemijskem inštitutu raziskujejo, kako izboljšati postopke njegovega pridobivanja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je do svojega zadnjega poleta v vesolje na Mednarodni vesoljski postaji preživela 321 dni. Njen zadnji polet naj bi trajal malo več kot en teden, vendar je zaradi zapletov na vesoljski postaji že skoraj osem mesecev. Bivanje astronavtov v vesolju pa prinaša dragocen vpogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Na Zemlji to raziskujejo v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo so nedavno končali prvi del raziskav, v kateri so prostovoljci 60 dni samo ležali. Kakšen je bil namen te raziskave in kakšni so prvi izsledki?
Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je do svojega zadnjega poleta v vesolje na Mednarodni vesoljski postaji preživela 321 dni. Njen zadnji polet naj bi trajal malo več kot en teden, vendar je zaradi zapletov na vesoljski postaji že skoraj osem mesecev. Bivanje astronavtov v vesolju pa prinaša dragocen vpogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Na Zemlji to raziskujejo v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo so nedavno končali prvi del raziskav, v kateri so prostovoljci 60 dni samo ležali. Kakšen je bil namen te raziskave in kakšni so prvi izsledki?
Življenje v breztežnosti je velik izziv za astronavte. Povišan očesni tlak lahko poslabša vid, mišice hitro oslabijo, kosti pa izgubijo gostoto. Kako ohraniti telo v formi na večmesečnem potovanju do Marsa in zagotoviti, da lahko astronavti normalno hodijo po pristanku ali vrnitvi na Zemljo? V Planici preučujejo, ali lahko posebne vrste vadbe rešijo te težave.
Življenje v breztežnosti je velik izziv za astronavte. Povišan očesni tlak lahko poslabša vid, mišice hitro oslabijo, kosti pa izgubijo gostoto. Kako ohraniti telo v formi na večmesečnem potovanju do Marsa in zagotoviti, da lahko astronavti normalno hodijo po pristanku ali vrnitvi na Zemljo? V Planici preučujejo, ali lahko posebne vrste vadbe rešijo te težave.
Pomembno vlogo pri ohranjanju telesnega zdravja in dobrega psihičnega počutja ima tudi prehrana. V mikrogravitacíjskih razmerah pomaga preprečevati izgubo mišične mase, zmanjšuje tveganje za kostno degeneracijo in zagotavlja ustrezno delovanje imunskega sistema. Poleg fiziološkega ima hrana tudi psihološki pomen, saj je pogosto vir udobja in občutka povezanosti z domom.
Pomembno vlogo pri ohranjanju telesnega zdravja in dobrega psihičnega počutja ima tudi prehrana. V mikrogravitacíjskih razmerah pomaga preprečevati izgubo mišične mase, zmanjšuje tveganje za kostno degeneracijo in zagotavlja ustrezno delovanje imunskega sistema. Poleg fiziološkega ima hrana tudi psihološki pomen, saj je pogosto vir udobja in občutka povezanosti z domom.
Kako so pred raziskavo pri udeležencih preverili vitalne znake, bazalni metabolizem, torej količino energije, ki jo telo porabi za osnovne življenjske funkcije v stanju popolnega mirovanja, in njihovo telesno zmogljivost.
Kako so pred raziskavo pri udeležencih preverili vitalne znake, bazalni metabolizem, torej količino energije, ki jo telo porabi za osnovne življenjske funkcije v stanju popolnega mirovanja, in njihovo telesno zmogljivost.
Promet prihodnosti: Fizikalna uganka Vlak iz magneta in baterij Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Promet prihodnosti: Fizikalna uganka Vlak iz magneta in baterij Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Po svetu vozi milijarda in pol avtomobilov ter več kot 300 milijonov tovornjakov. V Sloveniji imamo čez milijon osebnih vozil in nad 100 tisoč tovornjakov. Vozimo se lahko z avtomobili na bencinski, dizelski ali električni pogon, s hibridnimi vozili in takimi, ki jih poganja vodik. Še vedno pa nam ni uspelo narediti okolju prijaznega vozila, ki bi ga bilo mogoče preprosto reciklirati in bi bilo tudi cenovno ugodno. Promet prispeva približno 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kakšen je promet danes in kakšnega si želimo v prihodnosti? Kakšen izziv je to za tehnologijo, družbo, ekonomijo in politiko?
Po svetu vozi milijarda in pol avtomobilov ter več kot 300 milijonov tovornjakov. V Sloveniji imamo čez milijon osebnih vozil in nad 100 tisoč tovornjakov. Vozimo se lahko z avtomobili na bencinski, dizelski ali električni pogon, s hibridnimi vozili in takimi, ki jih poganja vodik. Še vedno pa nam ni uspelo narediti okolju prijaznega vozila, ki bi ga bilo mogoče preprosto reciklirati in bi bilo tudi cenovno ugodno. Promet prispeva približno 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kakšen je promet danes in kakšnega si želimo v prihodnosti? Kakšen izziv je to za tehnologijo, družbo, ekonomijo in politiko?
Ključ do trajnostne prihodnosti so tudi gorivne celice. Te pretvarjajo vodik v električno energijo brez izpustov toplogrednih plinov, vendar je njihova široka uporaba omejena tudi zaradi visokih stroškov platine, ključne sestavine katalizatorja. Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili inovativno metodo, ki občutno zmanjša potrebo po tej dragoceni kovini.
Ključ do trajnostne prihodnosti so tudi gorivne celice. Te pretvarjajo vodik v električno energijo brez izpustov toplogrednih plinov, vendar je njihova široka uporaba omejena tudi zaradi visokih stroškov platine, ključne sestavine katalizatorja. Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili inovativno metodo, ki občutno zmanjša potrebo po tej dragoceni kovini.
Kako bi lahko na cestah preprečili zastoje? Prometne simulacije so računalniško orodje, s katerim načrtujejo spremembe prometnih režimov in preverjajo njihovo učinkovitost. Od makromodelov za regije in države do mikromodelov, ki se osredotočajo na križišča ali posamezne odseke cest. Simulacije omogočajo analize, ki lahko napovejo, kako uspešni so že uvedeni ukrépi ali kakšne spremembe bi lahko prinesle dodatne izboljšave.
Kako bi lahko na cestah preprečili zastoje? Prometne simulacije so računalniško orodje, s katerim načrtujejo spremembe prometnih režimov in preverjajo njihovo učinkovitost. Od makromodelov za regije in države do mikromodelov, ki se osredotočajo na križišča ali posamezne odseke cest. Simulacije omogočajo analize, ki lahko napovejo, kako uspešni so že uvedeni ukrépi ali kakšne spremembe bi lahko prinesle dodatne izboljšave.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Polovica primerov gluhosti je gensko pogojenih, preostali so posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Gluhost pomeni popolno izgubo sluha, naglušnost pa delno, kjer so nekateri zvoki slabše zaznavni. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki. Če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki.
Polovica primerov gluhosti je gensko pogojenih, preostali so posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Gluhost pomeni popolno izgubo sluha, naglušnost pa delno, kjer so nekateri zvoki slabše zaznavni. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki. Če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki.
34 milijonov otrok po svetu je gluhih in statistika kaže, da so za 60 % gluhosti krivi geni. Najnovejše zdravljenje so tako genske terapije. Trenutno so še v razvoju. Najmlajši otrok, ki so ji (tudi) z gensko terapijo vrnili sluh, je leto in pol stara deklica iz Velike Britanije.
34 milijonov otrok po svetu je gluhih in statistika kaže, da so za 60 % gluhosti krivi geni. Najnovejše zdravljenje so tako genske terapije. Trenutno so še v razvoju. Najmlajši otrok, ki so ji (tudi) z gensko terapijo vrnili sluh, je leto in pol stara deklica iz Velike Britanije.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.
V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.