Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zadnji prispevki

Iskanje vzrokov za avtizem

1. 12. 2022

V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.

25 min

V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.

Upadanje števila žuželk

24. 11. 2022

Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?

27 min

Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?

Prehrana športnikov

17. 11. 2022

Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?

25 min

Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?

Izolacija stavb

10. 11. 2022

Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?

25 min

Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?

Naši refleksi

3. 11. 2022

Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?

25 min

Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?

Otroške bolezni

27. 10. 2022

Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?

25 min

Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?

Reševanje Benetk

20. 10. 2022

Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?

25 min

Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?

Digitalni dvojčki

14. 10. 2022

»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.

25 min

»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.

Kanibalizem

6. 10. 2022

Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.

25 min

Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.

Geotermalna energija

30. 9. 2022

Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.

25 min

Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.

Naša tla, zemlja, prst

23. 9. 2022

Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.

25 min

Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.

Varno s kemikalijami, oddaja o znanosti

16. 9. 2022

Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.

25 min

Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.

Možgani in glasba, oddaja o znanosti

8. 9. 2022

Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?

24 min

Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?

Kako deluje znanost, oddaja o znanosti

2. 9. 2022

Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?

25 min

Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?

Črevesna mikrobiota

11. 8. 2022

Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.

28 min

Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.

Udomačevanje rastlin

28. 7. 2022

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

28 min

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Z vetrom okoli sveta

21. 7. 2022

Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?

27 min

Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?

Varnost morske hrane

30. 6. 2022

Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.

26 min

Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.

Urbano kmetijstvo

24. 6. 2022

Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?

26 min

Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?

Varno kopanje

16. 6. 2022

Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?

25 min

Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?

Biološka starost

9. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Mikroplastika v našem telesu

2. 6. 2022

Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?

24 min

Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?

Vode iz ledenikov

26. 5. 2022

Triglavski ledenik je leta 1897 obsegal 400.000 m2. Do leta 2016 se je zmanjšal na 10.000 m2. Naš ledenik ni izjema, vsi ledeniki po svetu se krčijo. Ledeniki pokrivajo približno 10 % zemeljske površine. 99 % jih je na polarnih območjih, vendar je ledenike mogoče najti v gorskih verigah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ledeniki so največji zbiralniki sladke vode na Zemlji. Ko se poleti in jeseni talijo, v najbolj sušnem obdobju z vodo preskrbujejo vodonosnike v dolinah. Slovenski znanstveniki so raziskali, kam odteka voda s Triglavskega ledenika. Kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo?

25 min

Triglavski ledenik je leta 1897 obsegal 400.000 m2. Do leta 2016 se je zmanjšal na 10.000 m2. Naš ledenik ni izjema, vsi ledeniki po svetu se krčijo. Ledeniki pokrivajo približno 10 % zemeljske površine. 99 % jih je na polarnih območjih, vendar je ledenike mogoče najti v gorskih verigah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ledeniki so največji zbiralniki sladke vode na Zemlji. Ko se poleti in jeseni talijo, v najbolj sušnem obdobju z vodo preskrbujejo vodonosnike v dolinah. Slovenski znanstveniki so raziskali, kam odteka voda s Triglavskega ledenika. Kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo?

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?

19. 5. 2022

Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?

25 min

Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?

Kibernetska varnost

12. 5. 2022

Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?

24 min

Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?

Zdravljenje s svetlobo

5. 5. 2022

Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?

24 min

Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?

Recikliranje kompozitnih materialov

28. 4. 2022

Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.

25 min

Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.

Spremembe na Arktiki

21. 4. 2022

Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije. Območje Arktike je geografsko določeno s severnim tečajnikom. Severno od njega, kjer sonce vsaj en dan v letu ne vzide in vsaj eno noč ne zaide, se razteza območje, veliko 26 milijonov km2, ki je dvainpolkrat večje od Evrope. Del te površine, 18 milijonov km2, obsega z ledom pokrito morje. Čeprav je daleč od nas, močno vpliva na podnebje pri nas oziroma na podnebje celotne Zemlje. Obenem pa je to območje, kjer se hitreje kot drugje spreminja podnebje. Kakšen vpliv imajo spremembe na Arktiki na našo Zemljo?

25 min

Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije. Območje Arktike je geografsko določeno s severnim tečajnikom. Severno od njega, kjer sonce vsaj en dan v letu ne vzide in vsaj eno noč ne zaide, se razteza območje, veliko 26 milijonov km2, ki je dvainpolkrat večje od Evrope. Del te površine, 18 milijonov km2, obsega z ledom pokrito morje. Čeprav je daleč od nas, močno vpliva na podnebje pri nas oziroma na podnebje celotne Zemlje. Obenem pa je to območje, kjer se hitreje kot drugje spreminja podnebje. Kakšen vpliv imajo spremembe na Arktiki na našo Zemljo?

Izjemni talenti

24. 3. 2022

Tony DeBlois zna na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi. Tony je savant – oseba z nadpovprečno razvitimi sposobnostmi, ki bi jih lahko opredelili skoraj kot čudežne. Kaj je v možganih savantov tisto, kar jim omogoča izjemne sposobnosti? Cristiano Ronaldo je izjemen nogometaš, ki ima poleg fizičnih sposobnosti še sposobnost izjemno hitrega procesiranj informacij, da predvidi, kam bo šla žoga. Kakšna je razlika med nadarjenostjo in talentom? Kako je talent povezan s količnikom inteligentnosti? Koliko je talent prirojen, koliko pa je uspeh na nekem področju odvisen od trdega dela? Bi lahko bili vsi kot Ronaldo in Deblois?

25 min

Tony DeBlois zna na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi. Tony je savant – oseba z nadpovprečno razvitimi sposobnostmi, ki bi jih lahko opredelili skoraj kot čudežne. Kaj je v možganih savantov tisto, kar jim omogoča izjemne sposobnosti? Cristiano Ronaldo je izjemen nogometaš, ki ima poleg fizičnih sposobnosti še sposobnost izjemno hitrega procesiranj informacij, da predvidi, kam bo šla žoga. Kakšna je razlika med nadarjenostjo in talentom? Kako je talent povezan s količnikom inteligentnosti? Koliko je talent prirojen, koliko pa je uspeh na nekem področju odvisen od trdega dela? Bi lahko bili vsi kot Ronaldo in Deblois?

Akustika prostorov

17. 3. 2022

Na zvok vplivajo velikost in oblika prostora, materiali, iz katerih je zgrajen, in njegova oprema. Vse to mora omogočati, da se zvok na pravih mestih odbija in prenaša dlje, na drugih mestih pa se mora absorbirati, da ne nastane jek. V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišijo igralce na odru – tako v prvi kot v zadnji vrsti. Kako to doseči? Kakšna je akustično dobra dvorana? Eno najpopolnejših akustičnih okolij je tako imenovana gluha soba, njeno nasprotje pa odmevnica. Predstavili vam bomo obe.

25 min

Na zvok vplivajo velikost in oblika prostora, materiali, iz katerih je zgrajen, in njegova oprema. Vse to mora omogočati, da se zvok na pravih mestih odbija in prenaša dlje, na drugih mestih pa se mora absorbirati, da ne nastane jek. V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišijo igralce na odru – tako v prvi kot v zadnji vrsti. Kako to doseči? Kakšna je akustično dobra dvorana? Eno najpopolnejših akustičnih okolij je tako imenovana gluha soba, njeno nasprotje pa odmevnica. Predstavili vam bomo obe.

Kakšen zrak dihamo pozimi

10. 3. 2022

Onesnaženost zraka, ki vpliva na naše zdravje in podnebne spremembe, je v glavnem posledica našega delovanja. Onesnaževala v zraku lahko nastanejo zaradi lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografske značilnosti pokrajine, od katerih je odvisno, kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Sloveniji imamo najbolj onesnažen zrak januarja, glavna vira onesnaženosti pa sta kurjenje lesne biomase in promet.

25 min

Onesnaženost zraka, ki vpliva na naše zdravje in podnebne spremembe, je v glavnem posledica našega delovanja. Onesnaževala v zraku lahko nastanejo zaradi lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografske značilnosti pokrajine, od katerih je odvisno, kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Sloveniji imamo najbolj onesnažen zrak januarja, glavna vira onesnaženosti pa sta kurjenje lesne biomase in promet.

Vpliv človeka na gibanje živali

24. 2. 2022

Vzrok za migracije živali so letni časi, parjenje ali razpoložljivost hrane. Veliko naših ptic se seli v Afriko. Na skrajni jug, več kot osem tisoč kilometrov daleč, letijo naše štorklje. Vendar znanstveniki opažajo, da štorklje občasno prezimujejo pri nas. V Španiji je to že običajen pojav. Risi so teritorialne živali. Kako na vzpostavitev njihovega teritorija in na njihovo življenje vplivajo avtoceste? Pred kratkim so raziskovalci izmerili najdaljše potovanje zajcev. Samica arktičnega zajca je v severnem delu Kanade v 49 dneh prepotovala več kot 388 km. Zakaj se živali gibljejo in migrirajo, kako velika so njihova območja domovanja in kako na oboje vplivajo človek, infrastruktura in podnebne spremembe?

25 min

Vzrok za migracije živali so letni časi, parjenje ali razpoložljivost hrane. Veliko naših ptic se seli v Afriko. Na skrajni jug, več kot osem tisoč kilometrov daleč, letijo naše štorklje. Vendar znanstveniki opažajo, da štorklje občasno prezimujejo pri nas. V Španiji je to že običajen pojav. Risi so teritorialne živali. Kako na vzpostavitev njihovega teritorija in na njihovo življenje vplivajo avtoceste? Pred kratkim so raziskovalci izmerili najdaljše potovanje zajcev. Samica arktičnega zajca je v severnem delu Kanade v 49 dneh prepotovala več kot 388 km. Zakaj se živali gibljejo in migrirajo, kako velika so njihova območja domovanja in kako na oboje vplivajo človek, infrastruktura in podnebne spremembe?

Delovanje našega imunskega sistema

17. 2. 2022

V začetku leta so v Združenih državah Amerike človeku prvič presadili gensko spremenjeno prašičje srce. Prašič je bil gensko spremenjen, tako da njegove celice na površini nimajo molekul, ki bi sprožile človekov imunski odziv. Ta bi zavrnil srce, prav to pa je naloga našega imunskega sistema: da nas brani pred tujimi celicami v našem telesu, ki je nenehno izpostavljeno številnim zunanjim dejavnikom, bakterijam, virusom, glivam, parazitom. V evoluciji smo lahko preživeli zato, ker smo razvili učinkovit sistem obrambe. Kaj sestavlja in kako deluje naš imunski sistem?

25 min

V začetku leta so v Združenih državah Amerike človeku prvič presadili gensko spremenjeno prašičje srce. Prašič je bil gensko spremenjen, tako da njegove celice na površini nimajo molekul, ki bi sprožile človekov imunski odziv. Ta bi zavrnil srce, prav to pa je naloga našega imunskega sistema: da nas brani pred tujimi celicami v našem telesu, ki je nenehno izpostavljeno številnim zunanjim dejavnikom, bakterijam, virusom, glivam, parazitom. V evoluciji smo lahko preživeli zato, ker smo razvili učinkovit sistem obrambe. Kaj sestavlja in kako deluje naš imunski sistem?

Alergija na cvetni prah in podnebne spremembe

10. 2. 2022

Alergija je napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja. Eden najpogostejših alergenov je cvetni prah. Pred njimi naj bi bili varni med novembrom in januarjem, a naše podnebje se spreminja in z njim tudi cvetenje rastlin. Največ ljudi ima težave z brezo in travami. Je cvetni prah vsako leto enako alergen? So alergiki zaradi onesnaženega zraka še bolj ogroženi? Nekatere alergije, kot sta alergiji na mleko ali jajca pri otrocih, izzvenijo. Je lahko tako tudi pri alergiji na cvetni prah?

25 min

Alergija je napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja. Eden najpogostejših alergenov je cvetni prah. Pred njimi naj bi bili varni med novembrom in januarjem, a naše podnebje se spreminja in z njim tudi cvetenje rastlin. Največ ljudi ima težave z brezo in travami. Je cvetni prah vsako leto enako alergen? So alergiki zaradi onesnaženega zraka še bolj ogroženi? Nekatere alergije, kot sta alergiji na mleko ali jajca pri otrocih, izzvenijo. Je lahko tako tudi pri alergiji na cvetni prah?

Uporaba odpadne hrane

3. 2. 2022

V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?

25 min

V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?

Strateške surovine v Sloveniji

27. 1. 2022

Od zaprtja rudnikov v Idriji, Mežici in Žirovskem Vrhu pri nas ne izkoriščamo več kovinskih mineralov. Pa vendar imamo v Sloveniji več kot 220 rudnih pojavov, pri katerih so tla, bogata s kovinskimi minerali, kot so sfalerit, galenit in boksit v različnih oblikah. Kovinski minerali vsebujejo kovine, na primer cink, svinec, galij in antimon. Nekatere od teh so uvrščene na seznam kritičnih surovin, ki jih industrija najbolj potrebuje. Najbolj znana kritična surovina je litij, ki ga vsebuje več različnih mineralov, med drugim tudi jadarit z območja reke Jadar v Srbiji, kjer bi radi odprli rudnik. Pa imamo litij tudi v Sloveniji?

26 min

Od zaprtja rudnikov v Idriji, Mežici in Žirovskem Vrhu pri nas ne izkoriščamo več kovinskih mineralov. Pa vendar imamo v Sloveniji več kot 220 rudnih pojavov, pri katerih so tla, bogata s kovinskimi minerali, kot so sfalerit, galenit in boksit v različnih oblikah. Kovinski minerali vsebujejo kovine, na primer cink, svinec, galij in antimon. Nekatere od teh so uvrščene na seznam kritičnih surovin, ki jih industrija najbolj potrebuje. Najbolj znana kritična surovina je litij, ki ga vsebuje več različnih mineralov, med drugim tudi jadarit z območja reke Jadar v Srbiji, kjer bi radi odprli rudnik. Pa imamo litij tudi v Sloveniji?

Ponarejeni videoposnetki

20. 1. 2022

Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?

26 min

Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?

Pes kot biomedicinski model

6. 1. 2022

Čuvaji, reševalci, terapevti, pomočniki, človekovi najboljši prijatelji pa tudi biomedicinski modeli. Psi rešujejo človeška življenja tudi s sodelovanjem v kliničnih raziskavah odkrivanja bolezni in razvoja zdravil. S psi si delimo skupno okolje, zato so nekateri okoljski vplivi enaki za nas in pse. Delimo si tudi nekatere povzročitelje bolezni. Približno 60 bolezni je takih, ki se prenašajo s človeka na psa in obratno. Psi zbolevajo za rakom, artritisom, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave o boleznih pri psih pomagajo razumeti več o poteku in zdravljenju bolezni pri ljudeh. Kakšna je razlika med poskusno živaljo in biomedicinskim modelom? Zakaj je prav pes dober biomedicinski model in ne katera druga žival? Katere bolezni pri psih so že tako dobro raziskane, da se lahko najde podobnosti tudi pri ljudeh?

26 min

Čuvaji, reševalci, terapevti, pomočniki, človekovi najboljši prijatelji pa tudi biomedicinski modeli. Psi rešujejo človeška življenja tudi s sodelovanjem v kliničnih raziskavah odkrivanja bolezni in razvoja zdravil. S psi si delimo skupno okolje, zato so nekateri okoljski vplivi enaki za nas in pse. Delimo si tudi nekatere povzročitelje bolezni. Približno 60 bolezni je takih, ki se prenašajo s človeka na psa in obratno. Psi zbolevajo za rakom, artritisom, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave o boleznih pri psih pomagajo razumeti več o poteku in zdravljenju bolezni pri ljudeh. Kakšna je razlika med poskusno živaljo in biomedicinskim modelom? Zakaj je prav pes dober biomedicinski model in ne katera druga žival? Katere bolezni pri psih so že tako dobro raziskane, da se lahko najde podobnosti tudi pri ljudeh?

Biološka zdravila

16. 12. 2021

Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni. Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.

26 min

Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni. Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.

Merjenje vesolja

9. 12. 2021

Vesolje merimo z Zemlje in z različnimi sondami, ki smo jih poslali v vesolje. Leta 1972 je NASA v vesolje poslala vesoljsko sondo Pionir 10. To je bila prva sonda, ki je uspešno prepotovala asteroidni pas med Marsom in Jupitrom ter dosegla zunanje planete. Znanstveniki menijo, da naše vesolje v premeru meri okoli 93 milijard svetlobnih let in da je celotno vesolje 250-krat večje od vidnega. Kako to vedo in kako merijo razdalje v vesolju? Kaj vse vpliva na posnetke vesolja z Zemlje in koliko posnetkov je potrebnih za verodostojno sliko nekega območja?

26 min

Vesolje merimo z Zemlje in z različnimi sondami, ki smo jih poslali v vesolje. Leta 1972 je NASA v vesolje poslala vesoljsko sondo Pionir 10. To je bila prva sonda, ki je uspešno prepotovala asteroidni pas med Marsom in Jupitrom ter dosegla zunanje planete. Znanstveniki menijo, da naše vesolje v premeru meri okoli 93 milijard svetlobnih let in da je celotno vesolje 250-krat večje od vidnega. Kako to vedo in kako merijo razdalje v vesolju? Kaj vse vpliva na posnetke vesolja z Zemlje in koliko posnetkov je potrebnih za verodostojno sliko nekega območja?

Uporaba glasbe v medicini

2. 12. 2021

Glasba nas pomirja in spravi v boljše razpoloženje, zato potekajo številne raziskave o tem, kako bi njen vpliv uporabili tudi pri zdravljenju različnih bolezni. Bolnikom z epilepsijo, ki so poslušali Mozartovo sonato, se je izbruh epileptičnih napadov zmanjšal tudi za 60 odstotkov. Bolniki po možganski kapi, ki so že v akutni fazi poslušali glasbo, so bolje okrevali, poslušanje glasbe s petjem pa jim je pomagalo tudi pri povrnitvi govora. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z glasbo med obsevanjem že več kot 15 let pomagajo bolnikom z rakom. Kako glasba deluje na naše možgane in kako je mogoče, da je njen vpliv tako velik?

24 min

Glasba nas pomirja in spravi v boljše razpoloženje, zato potekajo številne raziskave o tem, kako bi njen vpliv uporabili tudi pri zdravljenju različnih bolezni. Bolnikom z epilepsijo, ki so poslušali Mozartovo sonato, se je izbruh epileptičnih napadov zmanjšal tudi za 60 odstotkov. Bolniki po možganski kapi, ki so že v akutni fazi poslušali glasbo, so bolje okrevali, poslušanje glasbe s petjem pa jim je pomagalo tudi pri povrnitvi govora. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z glasbo med obsevanjem že več kot 15 let pomagajo bolnikom z rakom. Kako glasba deluje na naše možgane in kako je mogoče, da je njen vpliv tako velik?

Naloge in nadloge pubertete

25. 11. 2021

Mladostništvo je čas telesnega, čustvenega, umskega in družbenega zorenja. Puberteta pa je proces pospešenega telesnega razvoja in poteka v zgodnjem mladostništvu. Spremembe pri mladostnikih v puberteti so posledica procesov, ki v tem obdobju potekajo v možganih. Danes vstopajo otroci v puberteto približno leto prej, kot so pred desetletji – deklice okoli 11., fantje pa okoli 13. leta. Pubertetniki zvečer težko zaspijo in zjutraj težko vstanejo. Zakaj prihaja do teh sprememb?

25 min

Mladostništvo je čas telesnega, čustvenega, umskega in družbenega zorenja. Puberteta pa je proces pospešenega telesnega razvoja in poteka v zgodnjem mladostništvu. Spremembe pri mladostnikih v puberteti so posledica procesov, ki v tem obdobju potekajo v možganih. Danes vstopajo otroci v puberteto približno leto prej, kot so pred desetletji – deklice okoli 11., fantje pa okoli 13. leta. Pubertetniki zvečer težko zaspijo in zjutraj težko vstanejo. Zakaj prihaja do teh sprememb?

Elektroenergetski sistem

18. 11. 2021

Poraba in proizvodnja električne energije se spreminjata. Lani smo največ električne energije porabili 2. decembra, najmanj pa 3. maja. V Sloveniji električno energijo proizvajajo jedrska elektrarna v Krškem, tri termoelektrarne, 22 hidroelektrarn, približno 11.990 sončnih elektrarn in dve vetrnici. Porablja pa jo pet velikih odjemalcev, 108.736 poslovnih odjemalcev in 855.039 gospodinjstev. Kako je mogoče, da imamo električno energijo vedno na voljo? Za uravnavanje enakosti med porabo in proizvodnjo skrbi naš elektroenergetski sistem. Kaj se zgodi, če poraba električne energije naraste?

25 min

Poraba in proizvodnja električne energije se spreminjata. Lani smo največ električne energije porabili 2. decembra, najmanj pa 3. maja. V Sloveniji električno energijo proizvajajo jedrska elektrarna v Krškem, tri termoelektrarne, 22 hidroelektrarn, približno 11.990 sončnih elektrarn in dve vetrnici. Porablja pa jo pet velikih odjemalcev, 108.736 poslovnih odjemalcev in 855.039 gospodinjstev. Kako je mogoče, da imamo električno energijo vedno na voljo? Za uravnavanje enakosti med porabo in proizvodnjo skrbi naš elektroenergetski sistem. Kaj se zgodi, če poraba električne energije naraste?

Mikroplastika v rekah

11. 11. 2021

Reke so največji vir onesnaženja morij s plastiko. Velike evropske reke prinesejo v morja več tisoč milijard delcev mikroplastike na leto, slovenske reke nekaj milijonov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo leta 2025 v morju na vsake tri tone rib ena tona plastike. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo leta 2050 v morju že več plastike kot rib. Vsaka sedma riba in prav vsaka školjka v slovenskem morju ima kak delec mikroplastike. Kako onesnažene so slovenske reke z mikroplastiko, kaj se z njo dogaja v rekah in kakšne rešitve za zmanjšanje onesnaženja iščejo znanstveniki?

26 min

Reke so največji vir onesnaženja morij s plastiko. Velike evropske reke prinesejo v morja več tisoč milijard delcev mikroplastike na leto, slovenske reke nekaj milijonov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo leta 2025 v morju na vsake tri tone rib ena tona plastike. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo leta 2050 v morju že več plastike kot rib. Vsaka sedma riba in prav vsaka školjka v slovenskem morju ima kak delec mikroplastike. Kako onesnažene so slovenske reke z mikroplastiko, kaj se z njo dogaja v rekah in kakšne rešitve za zmanjšanje onesnaženja iščejo znanstveniki?

Most na Pelješac

28. 10. 2021

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

25 min

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

Sestava cepiv

14. 10. 2021

Cepiva poznamo že več kot 100 let. Njihova sestava se je z leti spreminjala. Danes imamo več različnih cepiv za 24 nalezljivih bolezni, covid 19 je 25. Kaj sestavlja cepiva, zakaj so primerne prav te spojine in kako se različna cepiva razlikujejo med seboj? Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Cepiva poznamo že več kot 100 let. Njihova sestava se je z leti spreminjala. Danes imamo več različnih cepiv za 24 nalezljivih bolezni, covid 19 je 25. Kaj sestavlja cepiva, zakaj so primerne prav te spojine in kako se različna cepiva razlikujejo med seboj? Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zdravje ustne votline

30. 9. 2021

Naša ustna votlina je prostor presežkov. V njej je najmočnejša mišica našega telesa, čeljustna mišica, najbolj gibljiva prečno progasta mišica, jezik, in najtrša snov, ki jo lahko zgradi človeško telo, sklenina. To pa lahko kljub vsemu uničijo bakterije, ki živijo v naših ustih. Mikrobiom naših ust sestavlja okoli 700 različnih vrst bakterij. Nekaj jih lahko povzroča različne bolezni ustne votline: gingivitis ali vnetje dlesni, parodontalno bolezen ali vnetje obzobnih tkiv in karies, zobno gnilobo, ki je ena pogostejših bolezni in je celo nalezljiva. Kako bolezni ustne votline vplivajo na zdravje drugih organov v našem telesu?

26 min

Naša ustna votlina je prostor presežkov. V njej je najmočnejša mišica našega telesa, čeljustna mišica, najbolj gibljiva prečno progasta mišica, jezik, in najtrša snov, ki jo lahko zgradi človeško telo, sklenina. To pa lahko kljub vsemu uničijo bakterije, ki živijo v naših ustih. Mikrobiom naših ust sestavlja okoli 700 različnih vrst bakterij. Nekaj jih lahko povzroča različne bolezni ustne votline: gingivitis ali vnetje dlesni, parodontalno bolezen ali vnetje obzobnih tkiv in karies, zobno gnilobo, ki je ena pogostejših bolezni in je celo nalezljiva. Kako bolezni ustne votline vplivajo na zdravje drugih organov v našem telesu?

Ogroženi metulji

23. 9. 2021

V zadnjih 30 letih se je število travniških dnevnih metuljev v Evropi zmanjšalo za približno 40 %. Številne vrste so ogrožene, nekatere so že izumrle. V Sloveniji živi 181 vrst dnevnih in okoli 3400 vrst nočnih metuljev. Število metuljev se manjša, čez 200 vrst je na rdečem seznamu ogroženih vrst, več kot 100 vrst je zavarovanih. Metulji so eni izmed najpomembnejših kazalnikov, ki nam razkrivajo, kako raznovrstno in biotsko pestro pokrajino imamo. Kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet? Jih še lahko rešimo?

25 min

V zadnjih 30 letih se je število travniških dnevnih metuljev v Evropi zmanjšalo za približno 40 %. Številne vrste so ogrožene, nekatere so že izumrle. V Sloveniji živi 181 vrst dnevnih in okoli 3400 vrst nočnih metuljev. Število metuljev se manjša, čez 200 vrst je na rdečem seznamu ogroženih vrst, več kot 100 vrst je zavarovanih. Metulji so eni izmed najpomembnejših kazalnikov, ki nam razkrivajo, kako raznovrstno in biotsko pestro pokrajino imamo. Kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet? Jih še lahko rešimo?

Kakšno je dobro seme?

16. 9. 2021

V egipčanskih grobnicah so našli več tisoč let stara semena žit. Ko so jih posejali, je iz njih zrasla rastlina. A kaljivost je le ena od lastnosti kakovostnega semena, ki je osnova za dobro letino. Toda pridelovanje semen je zahtevnejše od pridelovanja rastlin za prehrano, zato v Sloveniji in po svetu primanjkuje semen. Kako z modernimi postopki pridelujemo in obdelujemo semena?

27 min

V egipčanskih grobnicah so našli več tisoč let stara semena žit. Ko so jih posejali, je iz njih zrasla rastlina. A kaljivost je le ena od lastnosti kakovostnega semena, ki je osnova za dobro letino. Toda pridelovanje semen je zahtevnejše od pridelovanja rastlin za prehrano, zato v Sloveniji in po svetu primanjkuje semen. Kako z modernimi postopki pridelujemo in obdelujemo semena?

Mikrobiom našega morja

17. 6. 2021

Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?

27 min

Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?

Znanost v računalniških igrah

10. 6. 2021

Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.

27 min

Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.

Skalni podori

3. 6. 2021

Nad eno najlepših plaž pri nas, Mesečevim zalivom, se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali? Do skalnih podorov pri nas najpogosteje prihaja v goratem svetu, v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Popisali so jih kar 2100. Skalni podori pa se prožijo tudi v vzhodni Sloveniji. Tam ogrožajo stanovanjske in poslovne stavbe, ceste in železniške proge. Kakšni so pogoji za nastanek skalnih podorov? Znanstveniki ne morejo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko pa predvidijo, kako bo potekal in kako obsežen bo. Katere podatke potrebujejo za modeliranje skalnih podorov?

26 min

Nad eno najlepših plaž pri nas, Mesečevim zalivom, se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali? Do skalnih podorov pri nas najpogosteje prihaja v goratem svetu, v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Popisali so jih kar 2100. Skalni podori pa se prožijo tudi v vzhodni Sloveniji. Tam ogrožajo stanovanjske in poslovne stavbe, ceste in železniške proge. Kakšni so pogoji za nastanek skalnih podorov? Znanstveniki ne morejo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko pa predvidijo, kako bo potekal in kako obsežen bo. Katere podatke potrebujejo za modeliranje skalnih podorov?

Albinizem

27. 5. 2021

Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?

28 min

Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?

Slovenska znanost v boju proti covidu

20. 5. 2021

Decembra 2019 so na Kitajskem odkrili prve primere okužbe z novim koronavirusom. Virus se je hitro razširil po vsem svetu in 4. marca 2020 smo prvi primer okužbe z njim potrdili tudi v Sloveniji. Znanstveniki so začeli raziskovati virus, iskati cepivo, zdravilo, preizkušati teste, s katerim bi virus zaznali, iskati načine, kako bi ga uničili na površinah, kako bi preprečili njegovo širjenje, kako bi sledili epidemiji … Vse to tudi v Sloveniji! V oddaji bomo pogledali, kako se je z virusom SARS-CoV-2 spopadla slovenska znanost.

32 min

Decembra 2019 so na Kitajskem odkrili prve primere okužbe z novim koronavirusom. Virus se je hitro razširil po vsem svetu in 4. marca 2020 smo prvi primer okužbe z njim potrdili tudi v Sloveniji. Znanstveniki so začeli raziskovati virus, iskati cepivo, zdravilo, preizkušati teste, s katerim bi virus zaznali, iskati načine, kako bi ga uničili na površinah, kako bi preprečili njegovo širjenje, kako bi sledili epidemiji … Vse to tudi v Sloveniji! V oddaji bomo pogledali, kako se je z virusom SARS-CoV-2 spopadla slovenska znanost.

Pomen vodnih in priobalnih zemljišč

13. 5. 2021

V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.

27 min

V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.

Kompozitni materiali

6. 5. 2021

Les je odličen naravni material. Njegova slabost pa je, da se pod vplivom temperature in vlage razteza in krči. To njegovo slabost lahko premagamo tako, da mu dodamo neki drug material. Če mu dodamo polimer, bo postal stabilen, trdnejši in obstojnejši! In tako bo postal kompozitni material. Eden prvih kompozitnih materialov je bilo blato pomešamo s slamo, ki je omogočalo trdnješe in obstojnejše gradnje. Danes pa poznamo celo vrsto kompozitnih materialov, ki imajo neverjetne lastnosti. So lahki, trdni, močni, elastični. Zato so iz modernih kompozitnih materialov narejeni balistični ščiti, športna oprema, deli gospodinjskih aparatov, avtomobilov, jadrnic, letal. Kompozitni material pa je tudi pametno steklo.

27 min

Les je odličen naravni material. Njegova slabost pa je, da se pod vplivom temperature in vlage razteza in krči. To njegovo slabost lahko premagamo tako, da mu dodamo neki drug material. Če mu dodamo polimer, bo postal stabilen, trdnejši in obstojnejši! In tako bo postal kompozitni material. Eden prvih kompozitnih materialov je bilo blato pomešamo s slamo, ki je omogočalo trdnješe in obstojnejše gradnje. Danes pa poznamo celo vrsto kompozitnih materialov, ki imajo neverjetne lastnosti. So lahki, trdni, močni, elastični. Zato so iz modernih kompozitnih materialov narejeni balistični ščiti, športna oprema, deli gospodinjskih aparatov, avtomobilov, jadrnic, letal. Kompozitni material pa je tudi pametno steklo.

Statistika - svet v številkah

29. 4. 2021

Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo? S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.

27 min

Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo? S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.

Ko izgubimo voh

22. 4. 2021

Živali lahko zavohajo hrano, nevarnost, drugo žival, pa tudi naša čustva, razstrelivo in bolezni, kot sta rak in covid-19. Voh je v živalskem svetu največkrat najpomembnejši čut. Kaj pa pri človeku? Zakaj lahko izgubimo voh, če se okužimo z novim koronavirusom? Zakaj in kako se je voh sploh razvil? Voh naj bi tudi človeku pomagal najti najprimernejšega partnerja za nadaljevanje vrste. A naravni telesni vonj poskušamo dandanes prikriti z mili, dezodoranti in parfumi. Kako pomemben je voh za sodobnega človeka?

25 min

Živali lahko zavohajo hrano, nevarnost, drugo žival, pa tudi naša čustva, razstrelivo in bolezni, kot sta rak in covid-19. Voh je v živalskem svetu največkrat najpomembnejši čut. Kaj pa pri človeku? Zakaj lahko izgubimo voh, če se okužimo z novim koronavirusom? Zakaj in kako se je voh sploh razvil? Voh naj bi tudi človeku pomagal najti najprimernejšega partnerja za nadaljevanje vrste. A naravni telesni vonj poskušamo dandanes prikriti z mili, dezodoranti in parfumi. Kako pomemben je voh za sodobnega človeka?

Udomačitve živali

8. 4. 2021

Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika? Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?

32 min

Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika? Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?

Mrazišča

25. 3. 2021

Ojmjakón v Sibiriji velja za najhladnejši stalno naseljen kraj na Zemlji. 6. februarja leta 1933 pa so izmerili najnižjo temperaturo, -67,7 stopinje Celzija. To je bila najhladnejša uradno zabeležena temperatura na severni polobli. V kraju živi približno 750 ljudi. Ko temperatura pade pod -52 st. C, zaprejo šole, prebivalci pa pozimi svoja vozila puščajo kar prižgana, da jih sploh lahko vozijo. Ampak da doživite sibirski mraz, vam ni treba iti v Sibirijo. 9. januarja 2009 so pri nas v mrazišču na Komni v Bohinju izmerili kar -49,1 stopinje Celzija. Kaj so mrazišča in zakaj je tam tak mraz?

27 min

Ojmjakón v Sibiriji velja za najhladnejši stalno naseljen kraj na Zemlji. 6. februarja leta 1933 pa so izmerili najnižjo temperaturo, -67,7 stopinje Celzija. To je bila najhladnejša uradno zabeležena temperatura na severni polobli. V kraju živi približno 750 ljudi. Ko temperatura pade pod -52 st. C, zaprejo šole, prebivalci pa pozimi svoja vozila puščajo kar prižgana, da jih sploh lahko vozijo. Ampak da doživite sibirski mraz, vam ni treba iti v Sibirijo. 9. januarja 2009 so pri nas v mrazišču na Komni v Bohinju izmerili kar -49,1 stopinje Celzija. Kaj so mrazišča in zakaj je tam tak mraz?

Vetrni potencial Slovenije

18. 3. 2021

V Sloveniji imamo dve, na Danskem pa približno 6200 vetrnic. Danska je država z največjim deležem proizvodnje vetrne energije na svetu. Proizvede je več kot tretjino oziroma okoli 40 %. Kmalu je bo še več. Pred kratkim so namreč objavili načrt, da bodo v severnem morju zgradili prvi energetski otok na svetu, ki bo vozlišče za 200 ogromnih vetrnic na morju. Otok bo z močjo 3 GW z električno energijo lahko preskrboval kar tri milijone gospodinjstev, torej več kot le Dansko. Kakšne pa so razmere za izkoriščanje energije vetra pri nas?

27 min

V Sloveniji imamo dve, na Danskem pa približno 6200 vetrnic. Danska je država z največjim deležem proizvodnje vetrne energije na svetu. Proizvede je več kot tretjino oziroma okoli 40 %. Kmalu je bo še več. Pred kratkim so namreč objavili načrt, da bodo v severnem morju zgradili prvi energetski otok na svetu, ki bo vozlišče za 200 ogromnih vetrnic na morju. Otok bo z močjo 3 GW z električno energijo lahko preskrboval kar tri milijone gospodinjstev, torej več kot le Dansko. Kakšne pa so razmere za izkoriščanje energije vetra pri nas?

Reševanje ogroženih živalskih vrst

11. 3. 2021

V požarih je lani poginilo ali se razselilo tri milijarde koal, kengurujev in drugih avtohtonih avstralskih živali. 113 živalskih vrst nujno potrebuje pomoč pri ponovni vzpostavitvi življenjskega prostora. Številni habitati, rastlinske in živalske vrste so ogrožene tudi zaradi naše dejavnosti. V zadnjih desetletjih je število gepardov, globalno ogroženih velikih mačk, upadlo na manj kot 7000 osebkov. Ker občasno napadajo živino, jih nekateri rejci ubijajo. Tudi v Sloveniji so nekatere živalske vrste ogrožene. Rise smo v slovenske gozdove doselili iz Slovaške in Romunije, po nekaj desetletjih pa je populacija začela upadati in spet smo pred izzivom njihovega reševanja. Jadranski lipan je pri nas že izumrl, v naravi so samo še njegovi križanci.

27 min

V požarih je lani poginilo ali se razselilo tri milijarde koal, kengurujev in drugih avtohtonih avstralskih živali. 113 živalskih vrst nujno potrebuje pomoč pri ponovni vzpostavitvi življenjskega prostora. Številni habitati, rastlinske in živalske vrste so ogrožene tudi zaradi naše dejavnosti. V zadnjih desetletjih je število gepardov, globalno ogroženih velikih mačk, upadlo na manj kot 7000 osebkov. Ker občasno napadajo živino, jih nekateri rejci ubijajo. Tudi v Sloveniji so nekatere živalske vrste ogrožene. Rise smo v slovenske gozdove doselili iz Slovaške in Romunije, po nekaj desetletjih pa je populacija začela upadati in spet smo pred izzivom njihovega reševanja. Jadranski lipan je pri nas že izumrl, v naravi so samo še njegovi križanci.

Prehranska dopolnila za lepo kožo

4. 3. 2021

Če jemo čokolado, se na koži pojavijo mozolji. Če uživamo sadje in zelenjavo, bomo imeli lepšo kožo. Če posežemo po prehranskih dopolnilih, lahko upočasnimo vidne znake staranja. Ali so te trditve resnične? Koliko lahko prehrana vpliva na stanje kože? Je dovolj, da uživamo uravnoteženo prehrano ali je smiselno jemati prehranska dopolnila? Kaj o kolagenu, koencimu Q10, antioksidantih, metil sulfenil metanu in drugih prehranskih dopolnilih kažejo raziskave?

27 min

Če jemo čokolado, se na koži pojavijo mozolji. Če uživamo sadje in zelenjavo, bomo imeli lepšo kožo. Če posežemo po prehranskih dopolnilih, lahko upočasnimo vidne znake staranja. Ali so te trditve resnične? Koliko lahko prehrana vpliva na stanje kože? Je dovolj, da uživamo uravnoteženo prehrano ali je smiselno jemati prehranska dopolnila? Kaj o kolagenu, koencimu Q10, antioksidantih, metil sulfenil metanu in drugih prehranskih dopolnilih kažejo raziskave?

Zakaj smo jezni?

25. 2. 2021

V začetku januarja so se v Washingtonu na protestih zbrali podporniki zdaj že bivšega predsednika Trumpa. Protest se je razvil v nemire in končal z vdorom jeznih protestnikov v ameriški kongres. Jezni ljudje pa demonstrirajo tudi drugod po svetu, tudi pri nas. Ali smo v tem času še posebej jezni? Ali postajamo jezna družba? Jezo doživljamo vsi ljudje ne glede na narodnost ali raso. Ko smo jezni, imamo vsi podobno obrazno mimiko in telesno govorico. Jeza je namreč eno izmed primarnih čustev. Zakaj potrebujemo jezo? Kaj je pri jezi negativnega in kaj je pozitivno?

26 min

V začetku januarja so se v Washingtonu na protestih zbrali podporniki zdaj že bivšega predsednika Trumpa. Protest se je razvil v nemire in končal z vdorom jeznih protestnikov v ameriški kongres. Jezni ljudje pa demonstrirajo tudi drugod po svetu, tudi pri nas. Ali smo v tem času še posebej jezni? Ali postajamo jezna družba? Jezo doživljamo vsi ljudje ne glede na narodnost ali raso. Ko smo jezni, imamo vsi podobno obrazno mimiko in telesno govorico. Jeza je namreč eno izmed primarnih čustev. Zakaj potrebujemo jezo? Kaj je pri jezi negativnega in kaj je pozitivno?

Pripravljeni na potres?

18. 2. 2021

Decembra je Petrinjo na Hrvaškem stresel potres 8. do 9. stopnje po Evropski potresni lestvici. Kaj bi se zgodilo, če bi tako močan potres stresel Ljubljano? Približno 400 stavb bi bilo tako zelo poškodovanih, da ne bi bile več uporabne. Okoli 9400 stavb bi bilo zmerno poškodovanih in bi bile le začasno uporabne, več kot 150.000 stavb pa bi bilo lažje poškodovanih. Če bi se tak potres zgodil podnevi in med tednom, bi lahko povzročil približno 500 žrtev in kakih 1700 ranjenih. Strokovnjaki že 10 let razvijajo posebno orodje, s katerim lahko natančno napovedo posledice ob morebitnem potresu različnih magnitud na različnih krajih v Sloveniji. Na katerih informacijah temelji modeliranje potresov? Kako dobro smo pripravljeni na potrese?

26 min

Decembra je Petrinjo na Hrvaškem stresel potres 8. do 9. stopnje po Evropski potresni lestvici. Kaj bi se zgodilo, če bi tako močan potres stresel Ljubljano? Približno 400 stavb bi bilo tako zelo poškodovanih, da ne bi bile več uporabne. Okoli 9400 stavb bi bilo zmerno poškodovanih in bi bile le začasno uporabne, več kot 150.000 stavb pa bi bilo lažje poškodovanih. Če bi se tak potres zgodil podnevi in med tednom, bi lahko povzročil približno 500 žrtev in kakih 1700 ranjenih. Strokovnjaki že 10 let razvijajo posebno orodje, s katerim lahko natančno napovedo posledice ob morebitnem potresu različnih magnitud na različnih krajih v Sloveniji. Na katerih informacijah temelji modeliranje potresov? Kako dobro smo pripravljeni na potrese?

Kozmetika proti staranju kože

11. 2. 2021

Vaše gube bodo čez noč zglajene! Temni madeži bodo izginili in koža bo spet svetla, navlažena in obogatena s kisikom! Pore bodo zožene! Oglasi so polni izdelkov, ki obljubljajo neverjetno. Obstajajo losjoni, serumi, maske, olja, kisline, vitamini in tudi izvorne celice, polžja sluz, oglje, kisik ter celo diamanti. Po 30. letu vsako leto izgubimo odstotek kolagena, pomembne beljakovine, ki ohranja našo kožo mladostno. Ko kolagen izginja, se pojavijo gube.Za koliko lahko kreme upočasnijo staranje kože in zgladijo gube? V oddaji bomo s pomočjo znanosti in raziskav razkrili, katere so tiste sestavine in spojine, ki resnično učinkujejo in lahko spremenijo kožo.

26 min

Vaše gube bodo čez noč zglajene! Temni madeži bodo izginili in koža bo spet svetla, navlažena in obogatena s kisikom! Pore bodo zožene! Oglasi so polni izdelkov, ki obljubljajo neverjetno. Obstajajo losjoni, serumi, maske, olja, kisline, vitamini in tudi izvorne celice, polžja sluz, oglje, kisik ter celo diamanti. Po 30. letu vsako leto izgubimo odstotek kolagena, pomembne beljakovine, ki ohranja našo kožo mladostno. Ko kolagen izginja, se pojavijo gube.Za koliko lahko kreme upočasnijo staranje kože in zgladijo gube? V oddaji bomo s pomočjo znanosti in raziskav razkrili, katere so tiste sestavine in spojine, ki resnično učinkujejo in lahko spremenijo kožo.

Snežni plazovi

4. 2. 2021

V petek, 22. januarja je Agencija RS za okolje izdala naslednje opozorilo: Nevarnost snežnih plazov je v Južnih in Zahodnih Julijskih Alpah nad nadmorsko višino okoli 1600 m VELIKA, 4. stopnje, drugje pa večinoma ZNATNA, 3. stopnje. V visokogorju pričakujemo spontane srednje do velike plazove suhega snega. In v petek in soboto se je v gorskih predelih Slovenije sprožilo zares veliko snežnih plazov, ki so segli tudi do nižin, na Bovškem tako obsežni, kot jih ne pomnijo zadnjih 70 let. Kako dobro lahko napovedujemo plazove in kako dobro so raziskani?

26 min

V petek, 22. januarja je Agencija RS za okolje izdala naslednje opozorilo: Nevarnost snežnih plazov je v Južnih in Zahodnih Julijskih Alpah nad nadmorsko višino okoli 1600 m VELIKA, 4. stopnje, drugje pa večinoma ZNATNA, 3. stopnje. V visokogorju pričakujemo spontane srednje do velike plazove suhega snega. In v petek in soboto se je v gorskih predelih Slovenije sprožilo zares veliko snežnih plazov, ki so segli tudi do nižin, na Bovškem tako obsežni, kot jih ne pomnijo zadnjih 70 let. Kako dobro lahko napovedujemo plazove in kako dobro so raziskani?

Pristanišče v Kopru

28. 1. 2021

V pristanišču v Kopru se morje najgloblje pri nas zajeda v celino, zato je to odličen strateški položaj za pristanišče. Toda pretovarjanje in skladiščenje tovora zelo obremenjujeta tla, in ta v Kopru za pristanišče niso najprimernejša. Kako je potekala njegova gradnja? Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol? Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.

26 min

V pristanišču v Kopru se morje najgloblje pri nas zajeda v celino, zato je to odličen strateški položaj za pristanišče. Toda pretovarjanje in skladiščenje tovora zelo obremenjujeta tla, in ta v Kopru za pristanišče niso najprimernejša. Kako je potekala njegova gradnja? Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol? Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.

Vitamin D

21. 1. 2021

Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?

27 min

Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?

Vpliv metana na podnebje

14. 1. 2021

Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?

27 min

Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?

Možgani in ekonomija

7. 1. 2021

Teorija pričakovane koristi pravi, da človek pri sprejemanju ekonomskih odločitev maksimira koristi in minimizira stroške. Vendar se kdaj odločimo popolnoma v nasprotju s to teorijo. Kupimo obleko, klobuk ali kaj tretjega, česar ne potrebujemo in nikoli ne uporabimo. Vzroke za to raziskuje nevroekonomija, ki ugotavlja, da na naše ekonomske odločitve lahko vplivajo vreme, letni čas, dan v tednu, rezultati športnih tekem in celo naše fiziološke značilnosti, kot so razmerja na obrazu in hormoni. Kako zanesljive so te povezave in kako lahko razumemo njihovo medsebojno zvezo?

26 min

Teorija pričakovane koristi pravi, da človek pri sprejemanju ekonomskih odločitev maksimira koristi in minimizira stroške. Vendar se kdaj odločimo popolnoma v nasprotju s to teorijo. Kupimo obleko, klobuk ali kaj tretjega, česar ne potrebujemo in nikoli ne uporabimo. Vzroke za to raziskuje nevroekonomija, ki ugotavlja, da na naše ekonomske odločitve lahko vplivajo vreme, letni čas, dan v tednu, rezultati športnih tekem in celo naše fiziološke značilnosti, kot so razmerja na obrazu in hormoni. Kako zanesljive so te povezave in kako lahko razumemo njihovo medsebojno zvezo?

Ko smo v komi

17. 12. 2020

Munira Abdulla iz Združenih arabskih emiratov je leta 1991 doživela hudo prometno nesrečo in zaradi poškodb padla v komo. Po 27-ih letih se je zbudila iz kome, njene kognitivne in gibalne sposobnosti pa so zaradi dolgotrajne kome prizadete. Zakaj pademo v komo? Zakaj se nekateri iz kome zbudijo, drugi ne? Hrvaški nevrokirurg poskuša bolnike iz kome zbuditi z elektrostimulacijo različnih delov možganov z nevrostimulatorjem. Kako uspešen je pri tem? V primerih hudih poškodb možganov pa zdravniki sprožijo umetno komo. Tako je bilo tudi pri pisatelju Tadeju Golobu, ki se pred tremi meseci hudo poškodoval v gorah. Tadej Golob je že skoraj popolnoma okreval.

26 min

Munira Abdulla iz Združenih arabskih emiratov je leta 1991 doživela hudo prometno nesrečo in zaradi poškodb padla v komo. Po 27-ih letih se je zbudila iz kome, njene kognitivne in gibalne sposobnosti pa so zaradi dolgotrajne kome prizadete. Zakaj pademo v komo? Zakaj se nekateri iz kome zbudijo, drugi ne? Hrvaški nevrokirurg poskuša bolnike iz kome zbuditi z elektrostimulacijo različnih delov možganov z nevrostimulatorjem. Kako uspešen je pri tem? V primerih hudih poškodb možganov pa zdravniki sprožijo umetno komo. Tako je bilo tudi pri pisatelju Tadeju Golobu, ki se pred tremi meseci hudo poškodoval v gorah. Tadej Golob je že skoraj popolnoma okreval.

Nobelove nagrade 2020, oddaja o znanosti

10. 12. 2020

10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, bodo v Stockholmu podelili letošnje Nobélove nagrade. 27. novembra 1895 je namreč Alfred Nobel v svoji oporoki največji delež svojega premoženja namenil za nagrade tistim, ki so v preteklem letu največ prispevali človeštvu na področju fizike, kemije, fiziologije ali medicine, literature in miru – za Nobelove nagrade. Alfred Nobel je v oporoki še napisal: Moja izrecna želja je, da se pri podelitvi nagrad ne upošteva državljanstvo, temveč da se nagrada podeli najzaslužnejši osebi, ne glede na to, ali je Skandinavec ali ne. Prve nagrade so podelili leta 1901. Do danes je 551 Nobelovih nagrad prejelo 876 posameznikov in 28 organizacij. V oddaji bomo pogledali, za kakšne dosežke so bile podeljene letošnje nagrade za fiziologijo ali medicino, fiziko in kemijo.

28 min

10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, bodo v Stockholmu podelili letošnje Nobélove nagrade. 27. novembra 1895 je namreč Alfred Nobel v svoji oporoki največji delež svojega premoženja namenil za nagrade tistim, ki so v preteklem letu največ prispevali človeštvu na področju fizike, kemije, fiziologije ali medicine, literature in miru – za Nobelove nagrade. Alfred Nobel je v oporoki še napisal: Moja izrecna želja je, da se pri podelitvi nagrad ne upošteva državljanstvo, temveč da se nagrada podeli najzaslužnejši osebi, ne glede na to, ali je Skandinavec ali ne. Prve nagrade so podelili leta 1901. Do danes je 551 Nobelovih nagrad prejelo 876 posameznikov in 28 organizacij. V oddaji bomo pogledali, za kakšne dosežke so bile podeljene letošnje nagrade za fiziologijo ali medicino, fiziko in kemijo.

Gradnja prometnih predorov

3. 12. 2020

Najdaljši cestni predor na svetu je s 24 km in pol norveški Laerdal. Najdaljši železniški predor na svetu je 57 km dolg predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Še daljšega tunel želi zgraditi Elon Musk. Njegov cilj je, da bi se potniki s podzemnim vlakom v 30 minutah pripeljali z vzhodne na zahodno obalo ZDA. Še vedno najdaljši slovenski predor je 3750 metrov dolg predor Karavanke, ki so ga zgradili pred 30 leti. Zdaj gradijo njegovo drugo cev. Bolj kot po dolžini pa slovenski predori v svetu odmevajo po svoji zahtevnosti. Kako gradimo tunele!

27 min

Najdaljši cestni predor na svetu je s 24 km in pol norveški Laerdal. Najdaljši železniški predor na svetu je 57 km dolg predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Še daljšega tunel želi zgraditi Elon Musk. Njegov cilj je, da bi se potniki s podzemnim vlakom v 30 minutah pripeljali z vzhodne na zahodno obalo ZDA. Še vedno najdaljši slovenski predor je 3750 metrov dolg predor Karavanke, ki so ga zgradili pred 30 leti. Zdaj gradijo njegovo drugo cev. Bolj kot po dolžini pa slovenski predori v svetu odmevajo po svoji zahtevnosti. Kako gradimo tunele!

Naš apetit, oddaja o znanosti

26. 11. 2020

Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?

25 min

Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?

Male jedrske elektrarne

20. 11. 2020

Po svetu obratuje okoli 450 jedrskih elektrarn. Ena izmed njih je naša jedrska elektrarna v Krškem. Ta na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Z jedrskimi elektrarnami pridobivamo električno energijo od leta 1957. Od takrat so se jedrski reaktorji spremenili in se še spreminjajo. Razvijajo jedrske elektrarne nove generacije, ki bodo proizvajale manj odpadkov, pa tudi male jedrske elektrarne z modularnimi reaktorji, ki bodo z elektriko oskrbovale na primer posamezno večje mesto. Razvijajo pa tudi nove vrste goriva. Ruska plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov je prva in za zdaj edina delujoča z modularnim jedrskim reaktorjem. Kdaj jih bomo imeli več in kako bodo delovale?

25 min

Po svetu obratuje okoli 450 jedrskih elektrarn. Ena izmed njih je naša jedrska elektrarna v Krškem. Ta na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Z jedrskimi elektrarnami pridobivamo električno energijo od leta 1957. Od takrat so se jedrski reaktorji spremenili in se še spreminjajo. Razvijajo jedrske elektrarne nove generacije, ki bodo proizvajale manj odpadkov, pa tudi male jedrske elektrarne z modularnimi reaktorji, ki bodo z elektriko oskrbovale na primer posamezno večje mesto. Razvijajo pa tudi nove vrste goriva. Ruska plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov je prva in za zdaj edina delujoča z modularnim jedrskim reaktorjem. Kdaj jih bomo imeli več in kako bodo delovale?

Izbruhi nalezljivih bolezni

12. 11. 2020

Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?

27 min

Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?

Živeti s pesticidi

5. 11. 2020

Pesticide danes uporabljamo tako rekoč povsod, v industriji, gradbeništvu, prometu, higieni. Imamo jih v sredstvu za pomivanje posode, v kozmetiki, oblačilih. Pesticidi so velika skupina kemikalij, ki jih uporabljamo zato, da se znebimo škodljivcev na pridelkih, insektov v naših domovih, plevela, plesni in drugim nadležnih organizmom ali tistim, ki nam delajo škodo. Obstaja več kot tisoč aktivnih snovi, ki so registrirani kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo več tisoč različnih pesticidov, ki so danes na trgu. Zakaj in kje vse se srečujemo z njimi? Kdaj in za koga so pesticidi nevarni?

25 min

Pesticide danes uporabljamo tako rekoč povsod, v industriji, gradbeništvu, prometu, higieni. Imamo jih v sredstvu za pomivanje posode, v kozmetiki, oblačilih. Pesticidi so velika skupina kemikalij, ki jih uporabljamo zato, da se znebimo škodljivcev na pridelkih, insektov v naših domovih, plevela, plesni in drugim nadležnih organizmom ali tistim, ki nam delajo škodo. Obstaja več kot tisoč aktivnih snovi, ki so registrirani kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo več tisoč različnih pesticidov, ki so danes na trgu. Zakaj in kje vse se srečujemo z njimi? Kdaj in za koga so pesticidi nevarni?

Divji kostanj

29. 10. 2020

Semena pravega kostanja so zelo okusna, semena divjega kostanja pa so za ljudi neužitna, vendar zdravilna. Pripravki iz njih se med drugim uporabljajo kot zdravilo proti krčnim žilam. Čeprav so si plodovi pravega in divjega kostanja na videz zelo podobni, drevesi nista v sorodu. Divji kostanj je naše največje cvetoče drevo. Čeprav je bil pred 12.000 leti doma tudi pri nas, ga že stoletja uvažamo in zasajamo v parke, vrtove in drevorede. Uvozili pa smo tudi bolezen, ki mu grozi. Skorjemor je bakterijska okužba, ki povzroči odmrtje skorje in posušitev drevesa. Pomagajte odkriti okužena drevesa ter rešiti divji kostanj.

25 min

Semena pravega kostanja so zelo okusna, semena divjega kostanja pa so za ljudi neužitna, vendar zdravilna. Pripravki iz njih se med drugim uporabljajo kot zdravilo proti krčnim žilam. Čeprav so si plodovi pravega in divjega kostanja na videz zelo podobni, drevesi nista v sorodu. Divji kostanj je naše največje cvetoče drevo. Čeprav je bil pred 12.000 leti doma tudi pri nas, ga že stoletja uvažamo in zasajamo v parke, vrtove in drevorede. Uvozili pa smo tudi bolezen, ki mu grozi. Skorjemor je bakterijska okužba, ki povzroči odmrtje skorje in posušitev drevesa. Pomagajte odkriti okužena drevesa ter rešiti divji kostanj.

Zemljin nemir

22. 10. 2020

Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Potresne opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?

25 min

Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Potresne opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?

Boj proti virusom in bakterijam

15. 10. 2020

Virusi, bakterije in glive živijo povsod, tudi v zelo ekstremnih razmerah. Najdemo jih v vodi in zelo sušnih okoljih, v zemlji in zraku. Pri temperaturah od – 25 do 120 stopinj Celzija, v zelo kislih in bazičnih raztopinah. Živijo celo na dnu Marianskega jarka, na globini skoraj 11 kilometrov, kjer je tlak 1100 barov. Kako so se lahko prilagodile skoraj vse razmere? Nekateri med njimi so za nas nevarni, ker povzročajo bolezni, zato se želimo pred njimi zaščititi. Kako se lahko bojujemo proti mikroorganizmom? Kako se lahko bojujemo proti koronavirusu?

26 min

Virusi, bakterije in glive živijo povsod, tudi v zelo ekstremnih razmerah. Najdemo jih v vodi in zelo sušnih okoljih, v zemlji in zraku. Pri temperaturah od – 25 do 120 stopinj Celzija, v zelo kislih in bazičnih raztopinah. Živijo celo na dnu Marianskega jarka, na globini skoraj 11 kilometrov, kjer je tlak 1100 barov. Kako so se lahko prilagodile skoraj vse razmere? Nekateri med njimi so za nas nevarni, ker povzročajo bolezni, zato se želimo pred njimi zaščititi. Kako se lahko bojujemo proti mikroorganizmom? Kako se lahko bojujemo proti koronavirusu?

Cepivo proti stresu

8. 10. 2020

Današnji način življenja, nenehno hitenje, naporna in odgovorna služba, številne obveznosti, vse to nam lahko povzroča stres. Kratkotrajen stres je lahko koristen, dolgotrajen stres pa postopoma poškoduje možgane in lahko vodi v številne bolezni. Kako bi se lahko temu izognili? Nekateri znanstveniki menijo, da bi bila lahko rešitev cepivo proti negativnim posledicam stresa z bakterijo, ki je v zemlji. Več študij namreč pravi, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni tej koristni bakteriji, manj občutljivi za stres. Raziskave posttravmatske stresne motnje pri ameriških vojnih veteranih pa kažejo, da bi kot preventivo v ranljivejših poklicih lahko uporabili tudi ketamin. Ali bomo kdaj res dobili cepivo proti stresu?

25 min

Današnji način življenja, nenehno hitenje, naporna in odgovorna služba, številne obveznosti, vse to nam lahko povzroča stres. Kratkotrajen stres je lahko koristen, dolgotrajen stres pa postopoma poškoduje možgane in lahko vodi v številne bolezni. Kako bi se lahko temu izognili? Nekateri znanstveniki menijo, da bi bila lahko rešitev cepivo proti negativnim posledicam stresa z bakterijo, ki je v zemlji. Več študij namreč pravi, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni tej koristni bakteriji, manj občutljivi za stres. Raziskave posttravmatske stresne motnje pri ameriških vojnih veteranih pa kažejo, da bi kot preventivo v ranljivejših poklicih lahko uporabili tudi ketamin. Ali bomo kdaj res dobili cepivo proti stresu?

Zakaj je dobro, da imamo navade?

1. 10. 2020

Ko se enkrat naučimo voziti kolo, ne razmišljamo več o poganjanju, zavijanju in zaviranju. Vožnja postane avtomatizirana. Možgani namreč z avtomatiziranjem dejanj, ki jih večkrat ponavljamo, varčujejo z energijo. Kaj pa se zgodi, če kolo deluje drugače od navadnega? Možgane čisto zmedemo in veščine se morajo naučiti na novo. Zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli? Zakaj Angleži pijejo čaj ob petih, zakaj imajo Španci sredi dneva siesto in zakaj v tretjini držav vozijo po levi?

25 min

Ko se enkrat naučimo voziti kolo, ne razmišljamo več o poganjanju, zavijanju in zaviranju. Vožnja postane avtomatizirana. Možgani namreč z avtomatiziranjem dejanj, ki jih večkrat ponavljamo, varčujejo z energijo. Kaj pa se zgodi, če kolo deluje drugače od navadnega? Možgane čisto zmedemo in veščine se morajo naučiti na novo. Zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli? Zakaj Angleži pijejo čaj ob petih, zakaj imajo Španci sredi dneva siesto in zakaj v tretjini držav vozijo po levi?

Kako do boljšega pridelka?

24. 9. 2020

Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?

25 min

Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?

Do kdaj bomo še imeli nafto?

17. 9. 2020

Leta 1846 so prvič na svetu v bližini mesta Baku, ki je takrat spadal pod Rusijo, zavrtali 21 metrov globoko, da bi našli nafto. Leta 1858 so v Pensilvaniji v ZDA začeli prvo ekonomsko črpanje nafte. Ko so se na začetku 20. stoletja pojavili prvi avtomobili, je poraba nafte narasla. Danes iz nje pridobivamo bencin, kurilno olje, kerozin, plastiko, oblačila, kozmetiko, celo zdravila ... In vsak dan na svetu porabimo 100 milijonov sodčkov nafte! Kakšne so zaloge nafte na svetu in kdaj nam je bo, če nam je bo, zmanjkalo?

25 min

Leta 1846 so prvič na svetu v bližini mesta Baku, ki je takrat spadal pod Rusijo, zavrtali 21 metrov globoko, da bi našli nafto. Leta 1858 so v Pensilvaniji v ZDA začeli prvo ekonomsko črpanje nafte. Ko so se na začetku 20. stoletja pojavili prvi avtomobili, je poraba nafte narasla. Danes iz nje pridobivamo bencin, kurilno olje, kerozin, plastiko, oblačila, kozmetiko, celo zdravila ... In vsak dan na svetu porabimo 100 milijonov sodčkov nafte! Kakšne so zaloge nafte na svetu in kdaj nam je bo, če nam je bo, zmanjkalo?

10 let raziskovanja matičnih celic

18. 6. 2020

Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.

26 min

Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.

10 let raziskovanja umetne inteligence

11. 6. 2020

Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!

25 min

Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!

10 let iskanja vira energije prihodnosti

4. 6. 2020

Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?

25 min

Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?

10 let raziskovanja vesolja, oddaja o znanosti

28. 5. 2020

V zadnjih desetih letih je raziskovanje vesolja neverjetno napredovalo in doseglo številne uspehe. Prvič so zaznali gravitacíjske valove. Izjemen dosežek je bila tudi prva fotografija okolice črne luknje. Dobili smo 3D-zvezdno karto z milijardo zvezd. Še en velik dosežek pa je uspel satelitu Planck, ki je s teleskópom iskal odgovor na vprašanje, iz česa je sestavljeno naše vesolje. Prvi umetni Zemljin satelit je leta 1957 izstrelila Sovjetska zveza, pred desetimi leti pa je okoli Zemlje krožilo že približno 800 delujočih satelitov. Danes jih je že 2200, izstrelitev še 12.000 novih pa načrtujejo različne države. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi izstrelila prva dva svoja satelita. Vabljeni k oglédu oddaje Ugriznimo znanost.

25 min

V zadnjih desetih letih je raziskovanje vesolja neverjetno napredovalo in doseglo številne uspehe. Prvič so zaznali gravitacíjske valove. Izjemen dosežek je bila tudi prva fotografija okolice črne luknje. Dobili smo 3D-zvezdno karto z milijardo zvezd. Še en velik dosežek pa je uspel satelitu Planck, ki je s teleskópom iskal odgovor na vprašanje, iz česa je sestavljeno naše vesolje. Prvi umetni Zemljin satelit je leta 1957 izstrelila Sovjetska zveza, pred desetimi leti pa je okoli Zemlje krožilo že približno 800 delujočih satelitov. Danes jih je že 2200, izstrelitev še 12.000 novih pa načrtujejo različne države. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi izstrelila prva dva svoja satelita. Vabljeni k oglédu oddaje Ugriznimo znanost.

Onesnaževanje letalskega prometa

21. 5. 2020

Pred začetkom epidemije covida-19 je bilo nad našim planetom nenehno v zraku približno 10.000 zračnih plovil. Vsak dan jih je vzletelo približno 100 tisoč. Zdaj se je letalski promet skoraj ustavil. Kako se to kaže pri onesnaževanju? Letalska panoga naj bi k onesnaženju s toplogrednimi plini povprečno prispevala tri odstotke. Z letali pa smo se vozili vse več. Se bo letalski promet še povečeval in za koliko? Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Kaj lahko storimo? Letalske družbe na svoja letala nameščajo nove motorje, s katerimi lahko porabijo do 15 % manj goriva in tako tudi manj onesnažujejo. A ne onesnažujejo le letala. Dunajsko letališče obljublja, da bo do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Kako pa kaže ljubljanskemu letališču? Ugriznimo znanost.

25 min

Pred začetkom epidemije covida-19 je bilo nad našim planetom nenehno v zraku približno 10.000 zračnih plovil. Vsak dan jih je vzletelo približno 100 tisoč. Zdaj se je letalski promet skoraj ustavil. Kako se to kaže pri onesnaževanju? Letalska panoga naj bi k onesnaženju s toplogrednimi plini povprečno prispevala tri odstotke. Z letali pa smo se vozili vse več. Se bo letalski promet še povečeval in za koliko? Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Kaj lahko storimo? Letalske družbe na svoja letala nameščajo nove motorje, s katerimi lahko porabijo do 15 % manj goriva in tako tudi manj onesnažujejo. A ne onesnažujejo le letala. Dunajsko letališče obljublja, da bo do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Kako pa kaže ljubljanskemu letališču? Ugriznimo znanost.

Vpliv turizma na kraške jame

14. 5. 2020

V Sloveniji imamo 22 turističnih jam. Postojnsko in Škocjanske jame obiskujemo že več kot 200 let. V tem času si je lepote Škocjanskih jam ogledalo že skoraj 4 milijone, Postojnske jame pa skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Žal pa jamski turizem ruši naravno stanje v jami. Z vnosom snovi, ki nastajajo zunaj jamskega ekosistema, in s posegi v kraške jame spreminjamo naravne procese in življenje v jami. Koliko obiskovalcev jame še lahko prenesejo, ne da bi ob tem utrpele hujše trajne posledice? Kaj lahko znanstveniki vidijo v tem obdobju, ko so bile jame skoraj dva meseca zaprte?

26 min

V Sloveniji imamo 22 turističnih jam. Postojnsko in Škocjanske jame obiskujemo že več kot 200 let. V tem času si je lepote Škocjanskih jam ogledalo že skoraj 4 milijone, Postojnske jame pa skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Žal pa jamski turizem ruši naravno stanje v jami. Z vnosom snovi, ki nastajajo zunaj jamskega ekosistema, in s posegi v kraške jame spreminjamo naravne procese in življenje v jami. Koliko obiskovalcev jame še lahko prenesejo, ne da bi ob tem utrpele hujše trajne posledice? Kaj lahko znanstveniki vidijo v tem obdobju, ko so bile jame skoraj dva meseca zaprte?

Nam primanjkuje peska?

9. 5. 2020

Sliši se neverjetno, ampak na Zemlji nam je začelo primanjkovati peska za gradnjo! V Dubaj so ga zato za gradnjo treh umetnih Palmovih otokov in nebotičnikov uvozili iz Avstralije, pa čeprav imajo svojega na pretek. Na Zemlji je toliko vrst peska, kolikor je vrst kamnin. Vendar ni vsak pesek dovolj dober za gradnjo. Na svetu gre v mešalce betona 30 milijard ton peska na leto, v Sloveniji pa vsako leto naredimo 10 ton betona na prebivalca. Ker je pesek za vodo druga najbolj uporabljana surovina na svetu, znanstveniki že dalj časa raziskujejo, kako bi ga nadomestili z že uporabljenim peskom iz gradbenih ruševin ali pa namesto njega uporabili nekatere industrijske odpadke, na primer jeklarske žlindre in livarske peske.

25 min

Sliši se neverjetno, ampak na Zemlji nam je začelo primanjkovati peska za gradnjo! V Dubaj so ga zato za gradnjo treh umetnih Palmovih otokov in nebotičnikov uvozili iz Avstralije, pa čeprav imajo svojega na pretek. Na Zemlji je toliko vrst peska, kolikor je vrst kamnin. Vendar ni vsak pesek dovolj dober za gradnjo. Na svetu gre v mešalce betona 30 milijard ton peska na leto, v Sloveniji pa vsako leto naredimo 10 ton betona na prebivalca. Ker je pesek za vodo druga najbolj uporabljana surovina na svetu, znanstveniki že dalj časa raziskujejo, kako bi ga nadomestili z že uporabljenim peskom iz gradbenih ruševin ali pa namesto njega uporabili nekatere industrijske odpadke, na primer jeklarske žlindre in livarske peske.

Človek in strah

12. 3. 2020

Ko začutimo nevarnost, naši možgani takoj pošljejo signale živčnemu sistemu, ki povzroči hitrejše bitje srca, hitro dihanje in zvišanje krvnega tlaka, kri pa se črpa v mišice. Tako se telo pripravi na reakcijo: beg ali boj! Strah je osnovno človekovo čustvo, ki je nastalo zato, da nas varuje. Toda zakaj nas je strah javnega nastopanja ali letenja z letalom? Nekatere ljudi je bolj, druge manj strah. 55-letna S. M. pa nikoli ne čuti strahu. Zato je bila predmet številnih raziskav, v katerih so znanstveniki ugotavljali, kateri deli možganov so odgovorni za strah. Neustrašne pa so postale tudi miši, ki so imele v možganih parazite. Namesto da bi pred mačko zbežale, so bile radovedne! Ali se strahu naučimo ali ga lahko podedujemo? In kako lahko strah premagamo?

25 min

Ko začutimo nevarnost, naši možgani takoj pošljejo signale živčnemu sistemu, ki povzroči hitrejše bitje srca, hitro dihanje in zvišanje krvnega tlaka, kri pa se črpa v mišice. Tako se telo pripravi na reakcijo: beg ali boj! Strah je osnovno človekovo čustvo, ki je nastalo zato, da nas varuje. Toda zakaj nas je strah javnega nastopanja ali letenja z letalom? Nekatere ljudi je bolj, druge manj strah. 55-letna S. M. pa nikoli ne čuti strahu. Zato je bila predmet številnih raziskav, v katerih so znanstveniki ugotavljali, kateri deli možganov so odgovorni za strah. Neustrašne pa so postale tudi miši, ki so imele v možganih parazite. Namesto da bi pred mačko zbežale, so bile radovedne! Ali se strahu naučimo ali ga lahko podedujemo? In kako lahko strah premagamo?

Bi nam lahko zrasla nova roka?

27. 2. 2020

V Postojnski jami sta se stepla mladička človeške ribice in Viktor je boj zapustil s poškodováno zadnjo nogo. Javnost je bila prvič priča nenavadnemu dogodku – regeneraciji okončine. Viktorju je noga namreč odpadla, v letu in pol pa mu je zrasla nova. Živali, ki so sposobne obnove delov telesa, ni malo. Če ploskega črva razrežemo na koščke, bo iz vsakega zrastel nov črv. Nekatere ribe so sposobne regenerirati plavuti, srce in celo možgane. Tudi človeško telo se neprenehoma obnavlja. Preživimo lahko, četudi nam odstranijo 80 odstotkov jeter. Jetra so se sposobna popolnoma obnoviti. Zraste nam nova konica prsta! Bi nam lahko nekoč zrastla tudi nova roka? Znanstveniki raziskujejo, kako bi znanje z živali prenesli na ljudi.

26 min

V Postojnski jami sta se stepla mladička človeške ribice in Viktor je boj zapustil s poškodováno zadnjo nogo. Javnost je bila prvič priča nenavadnemu dogodku – regeneraciji okončine. Viktorju je noga namreč odpadla, v letu in pol pa mu je zrasla nova. Živali, ki so sposobne obnove delov telesa, ni malo. Če ploskega črva razrežemo na koščke, bo iz vsakega zrastel nov črv. Nekatere ribe so sposobne regenerirati plavuti, srce in celo možgane. Tudi človeško telo se neprenehoma obnavlja. Preživimo lahko, četudi nam odstranijo 80 odstotkov jeter. Jetra so se sposobna popolnoma obnoviti. Zraste nam nova konica prsta! Bi nam lahko nekoč zrastla tudi nova roka? Znanstveniki raziskujejo, kako bi znanje z živali prenesli na ljudi.

Recikliranje oblačil

20. 2. 2020

Odrasel človek v dveh letih in pol popije približno 2200 litrov vode. Prav toliko je porabimo za izdelavo ene majice. Za majico potrebujemo še bombaž. Za njegovo pridelavo pa namenimo kar četrtino svetovne porabe insekticidov. Zato je tekstilna industrija, takoj za naftno, druga največja onesnaževalka okolja. Proizvodnja tekstila se je v 20 letih podvojila in še raste. Kaj lahko naredimo s to velikansko količino oblačil? Znanstveniki, med njimi tudi slovenski, iščejo odgovor na vprašanje, kako bi oblačila lahko učinkovito reciklirali. Večina jih je narejenih iz mešanice različnih surovin. Znanstveniki bi jih radi reciklirali, tako da bi iz njih pridobili osnovne naravne in umetne surovine, iz katerih bi potem naredili nov tekstil ali druge izdelke. Kako blizu tega smo?

25 min

Odrasel človek v dveh letih in pol popije približno 2200 litrov vode. Prav toliko je porabimo za izdelavo ene majice. Za majico potrebujemo še bombaž. Za njegovo pridelavo pa namenimo kar četrtino svetovne porabe insekticidov. Zato je tekstilna industrija, takoj za naftno, druga največja onesnaževalka okolja. Proizvodnja tekstila se je v 20 letih podvojila in še raste. Kaj lahko naredimo s to velikansko količino oblačil? Znanstveniki, med njimi tudi slovenski, iščejo odgovor na vprašanje, kako bi oblačila lahko učinkovito reciklirali. Večina jih je narejenih iz mešanice različnih surovin. Znanstveniki bi jih radi reciklirali, tako da bi iz njih pridobili osnovne naravne in umetne surovine, iz katerih bi potem naredili nov tekstil ali druge izdelke. Kako blizu tega smo?

Spreminjanje morske gladine

13. 2. 2020

V zadnjem letu je ekstremna plima dvakrat poplavila Piran. Benetke imajo s tem nenehne težave. Do danes je pod vodo izginilo že pet otokov Salomonovega otočja, enaka usoda grozi še vsaj šestim. Podatki meritev višine morske gladine zadnjih deset let kažejo, da se morje pospéšeno dviga. Eden izmed vzrokov za to je tudi taljenje ledenikov. Na Antarktiki se stali več kot 250 milijard ton ledu na leto, kar je šestkrat več kot pred štiridesetimi leti. Obenem pa se morska voda tudi segreva, s čimer se ji povečuje prostornina. Za koliko se bo gladina morja dvignila v prihodnjih stotih letih? Katera območja bodo zato pod vodo? Kaj vse vpliva na dvig morske gladine in ali je mogoče poplavljanje morja napovedati?

25 min

V zadnjem letu je ekstremna plima dvakrat poplavila Piran. Benetke imajo s tem nenehne težave. Do danes je pod vodo izginilo že pet otokov Salomonovega otočja, enaka usoda grozi še vsaj šestim. Podatki meritev višine morske gladine zadnjih deset let kažejo, da se morje pospéšeno dviga. Eden izmed vzrokov za to je tudi taljenje ledenikov. Na Antarktiki se stali več kot 250 milijard ton ledu na leto, kar je šestkrat več kot pred štiridesetimi leti. Obenem pa se morska voda tudi segreva, s čimer se ji povečuje prostornina. Za koliko se bo gladina morja dvignila v prihodnjih stotih letih? Katera območja bodo zato pod vodo? Kaj vse vpliva na dvig morske gladine in ali je mogoče poplavljanje morja napovedati?

Superračunalniki

30. 1. 2020

Jutri bo na Primorskem in Notranjskem zmerno do pretežno oblačno, drugod bo več jasnine. Jutranje temperature bodo od -5 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 10 °C. Zato da imamo vsak dan vremensko napoved, potrebujejo meteorologi superračunalnike. To so zelo zmogljivi računalniki, ki lahko obdelujejo velikanske količine podatkov. Vendar jih ne uporabljajo le meteorologi. Trenutno je najzmogljivejši računalnik na svetu računalnik Summit v Nacionalnem laboratoriju Oak Ridge na Oddelku za energijo ZDA. V Sloveniji pa imamo najzmogljivejši javni superračunalnik na Univerzi v Mariboru. Kako hitri so superračunalniki in kaj vse lahko delamo na njih? Ugriznimo znanost!

25 min

Jutri bo na Primorskem in Notranjskem zmerno do pretežno oblačno, drugod bo več jasnine. Jutranje temperature bodo od -5 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 10 °C. Zato da imamo vsak dan vremensko napoved, potrebujejo meteorologi superračunalnike. To so zelo zmogljivi računalniki, ki lahko obdelujejo velikanske količine podatkov. Vendar jih ne uporabljajo le meteorologi. Trenutno je najzmogljivejši računalnik na svetu računalnik Summit v Nacionalnem laboratoriju Oak Ridge na Oddelku za energijo ZDA. V Sloveniji pa imamo najzmogljivejši javni superračunalnik na Univerzi v Mariboru. Kako hitri so superračunalniki in kaj vse lahko delamo na njih? Ugriznimo znanost!

Socialno vedenje živali

23. 1. 2020

Skoraj 200 vrst ptic se seli v jatah, saj tako letijo do 5 km na uro hitreje in prihranijo tudi do 20 % energije. Kobilice se združujejo v več milijard velike kolonije. Ptice imajo od združevanja korist, kobilice pa so zaradi svojega kanibalističnega vedenja v to prisiljene. Za različne živali so značilne različne oblike socialnega vedenja. Prašiči svoj socialni red vzpostavijo že nekaj dni po rojstvu. Kaj se zgodi, ko v socialno življenje živali poseže človek? Nekatere živali imajo bolj krhke socialne vezi, druge pa ostanejo skupaj celo življenje, tako kot delfina Dafne in Morigenos. Kaj so še odkrili v najnovejših raziskavah delfinov v našem morju, ki so presenetile cel svet? Glejte Ugriznimo znanost!

25 min

Skoraj 200 vrst ptic se seli v jatah, saj tako letijo do 5 km na uro hitreje in prihranijo tudi do 20 % energije. Kobilice se združujejo v več milijard velike kolonije. Ptice imajo od združevanja korist, kobilice pa so zaradi svojega kanibalističnega vedenja v to prisiljene. Za različne živali so značilne različne oblike socialnega vedenja. Prašiči svoj socialni red vzpostavijo že nekaj dni po rojstvu. Kaj se zgodi, ko v socialno življenje živali poseže človek? Nekatere živali imajo bolj krhke socialne vezi, druge pa ostanejo skupaj celo življenje, tako kot delfina Dafne in Morigenos. Kaj so še odkrili v najnovejših raziskavah delfinov v našem morju, ki so presenetile cel svet? Glejte Ugriznimo znanost!

Zdravljenje z elektrošoki

16. 1. 2020

Rosemary Kennedy, sestri ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, so leta 1941 izvedli lobotomijo. 23-letna Rosemary, prej učiteljica, je po posegu prenehala govoriti, njeno gibanje je bilo povsem ohromljeno, do konca življenja je bila odvisna od pomoči drugih. V začetku 20. stoletja so ogrožajoče duševne motnje med drugim zdravili tudi z lobotomijo, vbrizgavanjem kafre in elektrošokom. Te z današnjega vidika nečloveške, nenadzorovane in nepreverjene metode so zdravniki izvajali v upanju, da bi pomagali bolnikom. Za zdravljenje duševnih bolezni se danes največkrat uporabljajo zdravila. Kako še lahko zdravimo duševne bolezni?

26 min

Rosemary Kennedy, sestri ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, so leta 1941 izvedli lobotomijo. 23-letna Rosemary, prej učiteljica, je po posegu prenehala govoriti, njeno gibanje je bilo povsem ohromljeno, do konca življenja je bila odvisna od pomoči drugih. V začetku 20. stoletja so ogrožajoče duševne motnje med drugim zdravili tudi z lobotomijo, vbrizgavanjem kafre in elektrošokom. Te z današnjega vidika nečloveške, nenadzorovane in nepreverjene metode so zdravniki izvajali v upanju, da bi pomagali bolnikom. Za zdravljenje duševnih bolezni se danes največkrat uporabljajo zdravila. Kako še lahko zdravimo duševne bolezni?

Poskusi na živalih

9. 1. 2020

V vsakdanjem življenju se ni mogoče izogniti uporabi rezultatov raziskav na živalih. Z uporabo laboratorijskih živali smo spoznali človeško biologijo in dobili znanje o anatomiji, osnovnih fizioloških procesih v organizmu in vzrokih za bolezni. Živali imajo pomembno vlogo pri raziskavah, ki dajejo upanje obolelim za rakom, demenco ali drugimi boleznimi, ki jih še ne znamo dovolj dobro zdraviti. Število laboratorijskih živali danes omejujemo in strogo nadzorujemo, vendar vsa zdravila in nove metode diagnosticiranja.

27 min

V vsakdanjem življenju se ni mogoče izogniti uporabi rezultatov raziskav na živalih. Z uporabo laboratorijskih živali smo spoznali človeško biologijo in dobili znanje o anatomiji, osnovnih fizioloških procesih v organizmu in vzrokih za bolezni. Živali imajo pomembno vlogo pri raziskavah, ki dajejo upanje obolelim za rakom, demenco ali drugimi boleznimi, ki jih še ne znamo dovolj dobro zdraviti. Število laboratorijskih živali danes omejujemo in strogo nadzorujemo, vendar vsa zdravila in nove metode diagnosticiranja.

Elektrika v telesu

19. 12. 2019

Najbolj znana elektronska naprava, ki jo vsajamo v naše telo, je srčni spodbujevalnik. Šved Arne Larsson je prvi človek na svetu, ki so mu leta 1958 v telo vsadili srčni vzpodbujevalnik. Delal je le nekaj ur, zato so ga nadomestili z drugim, ki je delal le nekaj dni. Arneju Larssonu so zamenjali kar 22 različnih srčnih spodbujevalnikov. Srčni vzpodbujevalnik vsadijo pacientom, katerim srce ne proizvaja dovolj lastne električne energije, ki povzroča značilno krčenje in sproščanje srčne mišice. Potencialno napetost pa ima prav vsaka celica našega telesa. Kaj lahko naredimo, ko elektrika v našem telesu odpove?

25 min

Najbolj znana elektronska naprava, ki jo vsajamo v naše telo, je srčni spodbujevalnik. Šved Arne Larsson je prvi človek na svetu, ki so mu leta 1958 v telo vsadili srčni vzpodbujevalnik. Delal je le nekaj ur, zato so ga nadomestili z drugim, ki je delal le nekaj dni. Arneju Larssonu so zamenjali kar 22 različnih srčnih spodbujevalnikov. Srčni vzpodbujevalnik vsadijo pacientom, katerim srce ne proizvaja dovolj lastne električne energije, ki povzroča značilno krčenje in sproščanje srčne mišice. Potencialno napetost pa ima prav vsaka celica našega telesa. Kaj lahko naredimo, ko elektrika v našem telesu odpove?

Psihofiziologija – telo pove več kot misli

12. 12. 2019

Kaj nam je najbolj všeč pri praženem krompirčku ali pri avtomobilih? Kako prijetno ali neprijetno nam je in ali smo sproščeni ali vznemirjeni lahko čutimo sami, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo meritve našega odziva na psihološke dražljaje. Včasih se učinka zunanjega dražljaja niti ne zavedamo, naš avtonomni živčni sistem pa se odzove in naprave našo reakcijo zabeležijo. To pa s pridom uporablja industrija, da nam ponuja izdelke, ki so nam najbolj všeč.

26 min

Kaj nam je najbolj všeč pri praženem krompirčku ali pri avtomobilih? Kako prijetno ali neprijetno nam je in ali smo sproščeni ali vznemirjeni lahko čutimo sami, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo meritve našega odziva na psihološke dražljaje. Včasih se učinka zunanjega dražljaja niti ne zavedamo, naš avtonomni živčni sistem pa se odzove in naprave našo reakcijo zabeležijo. To pa s pridom uporablja industrija, da nam ponuja izdelke, ki so nam najbolj všeč.

Ven iz okvirjev

5. 12. 2019

Kaj vse lahko naredimo iz ene opeke? Odgovor na to vprašanje lahko pokaže, kako ustvarjalni smo. Z opeko lahko rišemo, jo razbijemo, dodamo zemlji za rože, uporabimo za obtežilec ali polico. Pri ustvarjalnosti ne iščemo pravega odgovora, bolj pomembno je število relevantnih odgovorov. Kaj pa vpliva na ustvarjalnost? Ena od raziskav pri dvojčkih je pokazala, da naj bi od svojih staršev podedovali le 30% ustvarjalnosti. Lahko pa se je naučimo, saj obstajajo številne metode, s katerimi lahko razvijamo kreativnost skozi celo življenje. Nekaj vam jih bomo pokazali!

27 min

Kaj vse lahko naredimo iz ene opeke? Odgovor na to vprašanje lahko pokaže, kako ustvarjalni smo. Z opeko lahko rišemo, jo razbijemo, dodamo zemlji za rože, uporabimo za obtežilec ali polico. Pri ustvarjalnosti ne iščemo pravega odgovora, bolj pomembno je število relevantnih odgovorov. Kaj pa vpliva na ustvarjalnost? Ena od raziskav pri dvojčkih je pokazala, da naj bi od svojih staršev podedovali le 30% ustvarjalnosti. Lahko pa se je naučimo, saj obstajajo številne metode, s katerimi lahko razvijamo kreativnost skozi celo življenje. Nekaj vam jih bomo pokazali!

Beton – material preteklosti in prihodnosti

28. 11. 2019

Beton je takoj za vodo drugi najbolj uporabljani material na svetu. Z njim so gradili že pred več kot 2000 leti in mnoge izmed teh stavb, na primer rimski Panteon, stojijo še dandanes. Po razpadu Rimskega imperija se je recept za beton izgubil, zato so gradnje spet postale dogotrajne in drage. Vse do 19. stoletja nismo več znali pripraviti veziva za mešanico peska in vode, ki bi se na zraku strdila v trden material. Izum cementa in ponovno odkritje betona, ki so ga ojačali z jeklenimi palicami in mrežami, pa je za vedno spremenil podobo naših zgradb. Prav beton je omogočil, gradnjo visokih objektov nenavadnih oblik. Kaj vse lahko z njim naredimo? Katere betone poznamo in kakšni bodo betoni prihodnosti?

25 min

Beton je takoj za vodo drugi najbolj uporabljani material na svetu. Z njim so gradili že pred več kot 2000 leti in mnoge izmed teh stavb, na primer rimski Panteon, stojijo še dandanes. Po razpadu Rimskega imperija se je recept za beton izgubil, zato so gradnje spet postale dogotrajne in drage. Vse do 19. stoletja nismo več znali pripraviti veziva za mešanico peska in vode, ki bi se na zraku strdila v trden material. Izum cementa in ponovno odkritje betona, ki so ga ojačali z jeklenimi palicami in mrežami, pa je za vedno spremenil podobo naših zgradb. Prav beton je omogočil, gradnjo visokih objektov nenavadnih oblik. Kaj vse lahko z njim naredimo? Katere betone poznamo in kakšni bodo betoni prihodnosti?

Elektrika iz sončnih zajčkov

21. 11. 2019

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

25 min

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

Elektrika iz sončnih zajčkov z znakovnim jezikom

21. 11. 2019

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

25 min

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

Au, boli!

14. 11. 2019

Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine.

24 min

Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine.

Genske terapije z virusi (angleški podnapisi)

7. 11. 2019

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

25 min

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

Genske terapije z virusi

7. 11. 2019

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

25 min

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

Genske terapije z virusi z znakovnim jezikom

7. 11. 2019

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

25 min

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

Omrežje 5G

24. 10. 2019

V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji?

25 min

V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji?

Omrežje 5G z znakovnim jezikom

24. 10. 2019

V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji?

25 min

V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji?

Kaj je v našem prahu?

17. 10. 2019

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?

25 min

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?

Kaj je v našem prahu? z znakovnim jezikom

17. 10. 2019

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?

25 min

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?

Pasti carskega reza

10. 10. 2019

Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?

24 min

Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?

Pasti carskega reza z znakovnim jezikom

10. 10. 2019

Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?

24 min

Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?

Skrivnostni vid

3. 10. 2019

Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke?

24 min

Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke?

Skrivnostni vid z znakovnim jezikom

3. 10. 2019

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

24 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Antioksidanti in radikali

26. 9. 2019

Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?

25 min

Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?

Antioksidanti in radikali z znakovnim jezikom

26. 9. 2019

Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?

25 min

Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?

Vodik - energija prihodnosti?

19. 9. 2019

Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?

26 min

Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?

Vodik - energija prihodnosti? z znakovnim jezikom

19. 9. 2019

Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?

26 min

Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?

Skrivnosti morskega dna, oddaja z znakovnim jezikom

20. 6. 2019

Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.

26 min

Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.

Skrivnosti morskega dna

20. 6. 2019

Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.

26 min

Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.

Nevarnosti vročinskih valov

13. 6. 2019

Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?

25 min

Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?

Nevarnosti vročinskih valov, oddaja z znakovnim jezikom

13. 6. 2019

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zemlja iz vesolja

6. 6. 2019

Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.

25 min

Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.

Zemlja iz vesolja, oddaja z znakovnim jezikom

6. 6. 2019

Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.

25 min

Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.

Ljudje na Luni

30. 5. 2019

»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?

26 min

»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?

Ljudje na Luni, oddaja z znakovnim jezikom

30. 5. 2019

»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?

26 min

»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?

Nov kilogram

23. 5. 2019

Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to?

25 min

Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to?

Nov kilogram, oddaja z znakovnim jezikom

23. 5. 2019

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

26 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Pazimo na čmrlje!

16. 5. 2019

Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih.

25 min

Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih.

Pazimo na čmrlje!, oddaja z znakovnim jezikom

16. 5. 2019

Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih.

25 min

Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih.

Kraljica začimb vanilja

9. 5. 2019

Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo?

25 min

Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo?

Kraljica začimb vanilja, oddaja z znakovnim jezikom

9. 5. 2019

Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo?

25 min

Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo?

Po sledeh kraških voda

18. 4. 2019

Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave.

25 min

Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave.

Po sledeh kraških voda, oddaja z znakovnim jezikom

18. 4. 2019

Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave.

25 min

Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave.

Z algami do čistejšega okolja

11. 4. 2019

Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu.

26 min

Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu.

Z algami do čistejšega okolja, oddaja z znakovnim jezikom

11. 4. 2019

Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu.

26 min

Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu.

Ko srce popusti

4. 4. 2019

4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku?

25 min

4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku?

Ko srce popusti, oddaja z znakovnim jezikom

4. 4. 2019

4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku?

25 min

4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku?

Pogled v človeško telo

28. 3. 2019

Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito?

24 min

Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito?

Pogled v človeško telo, oddaja z znakovnim jezikom

28. 3. 2019

Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito?

24 min

Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito?

Rekonstrukcija potresov v preteklosti

21. 3. 2019

Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?

25 min

Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?

150 let najpomembnejšega kemijskega pripomočka

14. 3. 2019

Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki?

27 min

Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki?

150 let najpomembnejšega kemijskega pripomočka, oddaja z znakovnim jezikom

14. 3. 2019

Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki?

27 min

Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki?

Preiskovanje letalskih nesreč

7. 3. 2019

Najhujša letalska nesreča se je zgodila leta 1977 na Tenerifu, ko sta zaradi megle in slabe komunikacije trčili dve potniški letali. V nesreči je umrlo 583 ljudi, 61 jih je nesrečo preživelo. Leta 2010 se je zgodilo 162 nesreč, lani pa le še 98. Po podatkih Urada za letalske nesreče iz Ženeve se je od leta 1985 število letalskih nesreč zmanjšalo za 53 odstotkov. Število žrtev se je v tem obdobju zmanjšalo za 70 odstotkov. Obenem pa se je zelo povečalo število potnikov. Leta 2015 je bilo število potnikov v letalskem prometu za več kot 300 odstotkov višje kot pred 30 leti. Letalski promet je varnejši tudi zaradi zelo natančnih preiskav letalskih nesreč. Kako preiskujejo letalske nesreče?

25 min

Najhujša letalska nesreča se je zgodila leta 1977 na Tenerifu, ko sta zaradi megle in slabe komunikacije trčili dve potniški letali. V nesreči je umrlo 583 ljudi, 61 jih je nesrečo preživelo. Leta 2010 se je zgodilo 162 nesreč, lani pa le še 98. Po podatkih Urada za letalske nesreče iz Ženeve se je od leta 1985 število letalskih nesreč zmanjšalo za 53 odstotkov. Število žrtev se je v tem obdobju zmanjšalo za 70 odstotkov. Obenem pa se je zelo povečalo število potnikov. Leta 2015 je bilo število potnikov v letalskem prometu za več kot 300 odstotkov višje kot pred 30 leti. Letalski promet je varnejši tudi zaradi zelo natančnih preiskav letalskih nesreč. Kako preiskujejo letalske nesreče?

Arheologija pod vodo

28. 2. 2019

Slovenci se lahko pohvalimo, da smo začetniki podvodne arheologije. Naravoslovec Dragotin Dežman se je leta 1884 lotil raziskovanja rečnega dna Ljubljanice ob Dolgih njivah pri Vrhniki. Najel je dva potapljača Avstro-ogrske vojne mornarice iz Pule, ki sta med 17. in 28. septembrom 1884 pregledala dno Ljubljanice in našla 33 najdb, predvsem iz časa antičnega Rima. Zakaj morajo arheologi pod vodo? Zato, ker se površje Zemlje nenehno spreminja. Morja se dvigajo, jezera izginjajo in nastajajo nova, pojavljajo se nove reke, stare pa spreminjajo strugo. Vse to se dogaja v tisočletjih, zato tega niti ne opazimo. In tako so morja, reke in jezera pod gladino skrili sledi življenja na ozemlju, kjer jih nekoč še ni bilo. In kako se podvodna arheologija razlikuje od kopenske?

25 min

Slovenci se lahko pohvalimo, da smo začetniki podvodne arheologije. Naravoslovec Dragotin Dežman se je leta 1884 lotil raziskovanja rečnega dna Ljubljanice ob Dolgih njivah pri Vrhniki. Najel je dva potapljača Avstro-ogrske vojne mornarice iz Pule, ki sta med 17. in 28. septembrom 1884 pregledala dno Ljubljanice in našla 33 najdb, predvsem iz časa antičnega Rima. Zakaj morajo arheologi pod vodo? Zato, ker se površje Zemlje nenehno spreminja. Morja se dvigajo, jezera izginjajo in nastajajo nova, pojavljajo se nove reke, stare pa spreminjajo strugo. Vse to se dogaja v tisočletjih, zato tega niti ne opazimo. In tako so morja, reke in jezera pod gladino skrili sledi življenja na ozemlju, kjer jih nekoč še ni bilo. In kako se podvodna arheologija razlikuje od kopenske?

Je lahko vsakdo operni pevec?

21. 2. 2019

Pri opernih pevcih morajo glasilke pri najvišjih tonih v eni sekundi zanihati več kot 1000-krat. Pri običajnem govoru se ženske glasilke zaprejo približno od 190- do 250-krat na sekundo, moške od 100- do 160-krat. In tu se začne edinstven glas, po katerem se, tako kot po prstnem odtisu, ločimo od drugih ljudi. Glas je neločljivo povezan z našim umom, značajem, občutki in obliko telesa. Z njim namreč ne oživimo le besed, ampak marsikaj sporočamo o sebi. Prav to najstarejše glasbilo pa je najpomembnejše izrazno sredstvo opernih pevcev. Toda glas ima vsak od nas; bi potemtakem vsak od nas lahko postal operni pevec?

26 min

Pri opernih pevcih morajo glasilke pri najvišjih tonih v eni sekundi zanihati več kot 1000-krat. Pri običajnem govoru se ženske glasilke zaprejo približno od 190- do 250-krat na sekundo, moške od 100- do 160-krat. In tu se začne edinstven glas, po katerem se, tako kot po prstnem odtisu, ločimo od drugih ljudi. Glas je neločljivo povezan z našim umom, značajem, občutki in obliko telesa. Z njim namreč ne oživimo le besed, ampak marsikaj sporočamo o sebi. Prav to najstarejše glasbilo pa je najpomembnejše izrazno sredstvo opernih pevcev. Toda glas ima vsak od nas; bi potemtakem vsak od nas lahko postal operni pevec?

Inventura gozda

14. 2. 2019

V Sloveniji imamo nekaj manj kot 60% odstotkov površine porasle z gozdom. In naš gozd zelo dobro poznamo: imamo 627 milijonov dreves, od tega 208 milijonov bukovih dreves, 158 milijonov smrek, 40 milijonov jelk, 34 milijonov hrastov. Povprečna višina bukve je 22 metrov, smreke pa 24 metrov. To vemo, ker smo lani opravili že četrto nacionalno gozdno inventuro, ki nam je dala tudi odgovor na vprašanje, kako so naš gozd poškodovali žledolom leta 2014, vetrolom leta 2017 in 2018 in lubadar. Kako lahko izvedemo inventuro nečesa tako velikega? In zakaj pravzaprav potrebujemo inventuro gozda?

25 min

V Sloveniji imamo nekaj manj kot 60% odstotkov površine porasle z gozdom. In naš gozd zelo dobro poznamo: imamo 627 milijonov dreves, od tega 208 milijonov bukovih dreves, 158 milijonov smrek, 40 milijonov jelk, 34 milijonov hrastov. Povprečna višina bukve je 22 metrov, smreke pa 24 metrov. To vemo, ker smo lani opravili že četrto nacionalno gozdno inventuro, ki nam je dala tudi odgovor na vprašanje, kako so naš gozd poškodovali žledolom leta 2014, vetrolom leta 2017 in 2018 in lubadar. Kako lahko izvedemo inventuro nečesa tako velikega? In zakaj pravzaprav potrebujemo inventuro gozda?

Bolne stavbe

7. 2. 2019

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Nevarne transmaščobne kisline

31. 1. 2019

Živilska industrija je že v 19. stoletju skušala najti maščobo, ki bi bila po uporabnosti in ustreznih lastnostih podobna maslu, vendar cenejša. Tako so pred 150-imi leti v Franciji s posebnim postopkom izdelali prvo margarino in ugotovili, da je idealna za živilsko industrijo, saj je obstojnejša od masla, trdna, pa vendar se lahko razmaže. Vendar niso vedeli, da maščobe, ki jih pridobivajo s takimi postopki, vsebujejo tudi tako imenovane transmaščobne kisline, za katere so pozneje ugotovili, da so lahko za naše zdravje zelo škodljive. Kaj so transmaščobne kisline in kako vplivajo na naše zdravje?

25 min

Živilska industrija je že v 19. stoletju skušala najti maščobo, ki bi bila po uporabnosti in ustreznih lastnostih podobna maslu, vendar cenejša. Tako so pred 150-imi leti v Franciji s posebnim postopkom izdelali prvo margarino in ugotovili, da je idealna za živilsko industrijo, saj je obstojnejša od masla, trdna, pa vendar se lahko razmaže. Vendar niso vedeli, da maščobe, ki jih pridobivajo s takimi postopki, vsebujejo tudi tako imenovane transmaščobne kisline, za katere so pozneje ugotovili, da so lahko za naše zdravje zelo škodljive. Kaj so transmaščobne kisline in kako vplivajo na naše zdravje?

Sodelavec robot

24. 1. 2019

Leta 1954 je bil izdelan prvi industrijski robot. Danes je po vsem svetu približno dva milijona in pol delujočih industrijskih robotov. Roboti namesto ljudi delajo v okolju, ki je za nas nevarno. Opravljajo ponavljajoča se dela, dvigujejo težka bremena in izvajajo zelo natančna opravila. Ti roboti so togi, nefleksibilni in potencialno nevarni, zato so v delovnem procesu od ljudi ločeni. Danes pa že poznamo robote, ki delajo skupaj z delavcem in si celo delijo delovni prostor. Kako je to mogoče? Kako je poskrbljeno za varnost? Kaj so sodelujoči roboti?

25 min

Leta 1954 je bil izdelan prvi industrijski robot. Danes je po vsem svetu približno dva milijona in pol delujočih industrijskih robotov. Roboti namesto ljudi delajo v okolju, ki je za nas nevarno. Opravljajo ponavljajoča se dela, dvigujejo težka bremena in izvajajo zelo natančna opravila. Ti roboti so togi, nefleksibilni in potencialno nevarni, zato so v delovnem procesu od ljudi ločeni. Danes pa že poznamo robote, ki delajo skupaj z delavcem in si celo delijo delovni prostor. Kako je to mogoče? Kako je poskrbljeno za varnost? Kaj so sodelujoči roboti?

Sodelavec robot

24. 1. 2019

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

3D tiskanje v medicini

17. 1. 2019

3D-tiskanje oziroma dodajalne tehnologije so se začele razvijati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Danes pa že tiskamo mostove, hiše in celo hrano, če naštejem le nekaj neverjetne rabe teh tiskalnikov. Uporabljamo jih torej skoraj povsod, tudi v medicini. Že pred leti so znanstveniki napovedovali, da bomo kmalu tiskali tudi človeške organe. Tega za zdaj še ne znamo, kljub temu pa 3D-tiskanje v medicini omogoča velik napredek v zdravljenju. Kje in kako danes 3D-tiskanje uporabljamo v medicini?

25 min

3D-tiskanje oziroma dodajalne tehnologije so se začele razvijati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Danes pa že tiskamo mostove, hiše in celo hrano, če naštejem le nekaj neverjetne rabe teh tiskalnikov. Uporabljamo jih torej skoraj povsod, tudi v medicini. Že pred leti so znanstveniki napovedovali, da bomo kmalu tiskali tudi človeške organe. Tega za zdaj še ne znamo, kljub temu pa 3D-tiskanje v medicini omogoča velik napredek v zdravljenju. Kje in kako danes 3D-tiskanje uporabljamo v medicini?

Življenje brez organov

10. 1. 2019

Človeško telo sestavljajo glava, vrat, dvoje rok, trup in dvoje nog. Vse to je zgrajeno iz 100 milijard celic, 600ih mišic, 206ih kosti in 78 organov. Dele človeškega telesa ne razlikujemo le po velikosti, številu in obliki, ampak tudi po pomembnosti za naše življenje. Ljudje smo sposobni živeti brez okončin, vida, mandljev, tudi rebra ali dveh. Notranji organi so videti bolj nepogrešljivi. Pa vendar to ne drži za prav vseh 22 notranjih organov. Zahvaljujoč znanosti lahko danes preživimo in živimo brez marsikaterega dela telesa. Tudi srca! Bratoma Stan in Domo Larkin je med čakanjem na novo srce kri po telesu poganjal stroj, ki sta ga ves čas nosila v nahrbtniku. Brez katerih organov še lahko živimo?

26 min

Človeško telo sestavljajo glava, vrat, dvoje rok, trup in dvoje nog. Vse to je zgrajeno iz 100 milijard celic, 600ih mišic, 206ih kosti in 78 organov. Dele človeškega telesa ne razlikujemo le po velikosti, številu in obliki, ampak tudi po pomembnosti za naše življenje. Ljudje smo sposobni živeti brez okončin, vida, mandljev, tudi rebra ali dveh. Notranji organi so videti bolj nepogrešljivi. Pa vendar to ne drži za prav vseh 22 notranjih organov. Zahvaljujoč znanosti lahko danes preživimo in živimo brez marsikaterega dela telesa. Tudi srca! Bratoma Stan in Domo Larkin je med čakanjem na novo srce kri po telesu poganjal stroj, ki sta ga ves čas nosila v nahrbtniku. Brez katerih organov še lahko živimo?

Uporaba človeškega urina

3. 1. 2019

V enem letu posameznik proizvede kar 550 litrov urina, ki konča v kanalizaciji ali okolju. Pa bi ga lahko uporabili za kaj drugega? Seveda. Že v antiki so zbirali urin ljudi in živali in ga uporabljali za pranje, strojenje kož, beljenje zob, nego razdražene in srbeče kože in podobno. Poleg drugih snovi je v urinu vsestransko uporabna sečnina ali urea, ki jo umetno pridobivajo šele od 19. stoletja Zdi se, da uporaba urina danes doživlja renesanso, saj ga že uporabljamo kot biološko gnojilo, iz njega so poskusno naredili opeke, poganjal pa naj bi celo avtomobile prihodnosti. Kako, boste izvedeli v oddaji Ugriznimo znanost!

25 min

V enem letu posameznik proizvede kar 550 litrov urina, ki konča v kanalizaciji ali okolju. Pa bi ga lahko uporabili za kaj drugega? Seveda. Že v antiki so zbirali urin ljudi in živali in ga uporabljali za pranje, strojenje kož, beljenje zob, nego razdražene in srbeče kože in podobno. Poleg drugih snovi je v urinu vsestransko uporabna sečnina ali urea, ki jo umetno pridobivajo šele od 19. stoletja Zdi se, da uporaba urina danes doživlja renesanso, saj ga že uporabljamo kot biološko gnojilo, iz njega so poskusno naredili opeke, poganjal pa naj bi celo avtomobile prihodnosti. Kako, boste izvedeli v oddaji Ugriznimo znanost!

Izjemna jelka

20. 12. 2018

V prednovoletnem času je jelka po celem svetu najbolj popularno drevo. Okrašene v naravi, na mestnih trgih in v naših domovih nam pričarajo praznično vzdušje. Pogledali bomo prav posebno jelko, ki je rastla blizu kraja Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal raziskovalec Milan Brinar, zato je dobila ime Brinarjeva jelka. Imela je lepo gosto srebrnkasto krošnjo, gostejše, krajše in širše iglice, bila je zelo vitalna in naj bi tudi zelo hitro rastla. Julija leta 2016 pa jo nekdo iz objestnosti požagal. Zaradi njene vitalnosti in lepega videza so se znanstveniki potrudili, da bi jo navkljub temu še razmnožili in obenem raziskali njeno posebnost.

25 min

V prednovoletnem času je jelka po celem svetu najbolj popularno drevo. Okrašene v naravi, na mestnih trgih in v naših domovih nam pričarajo praznično vzdušje. Pogledali bomo prav posebno jelko, ki je rastla blizu kraja Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal raziskovalec Milan Brinar, zato je dobila ime Brinarjeva jelka. Imela je lepo gosto srebrnkasto krošnjo, gostejše, krajše in širše iglice, bila je zelo vitalna in naj bi tudi zelo hitro rastla. Julija leta 2016 pa jo nekdo iz objestnosti požagal. Zaradi njene vitalnosti in lepega videza so se znanstveniki potrudili, da bi jo navkljub temu še razmnožili in obenem raziskali njeno posebnost.

Prepoznavanje obrazov

13. 12. 2018

Povprečen človek si lahko zapomni in prepozna 5000 obrazov. Ker je prepoznavanje obrazov evolucíjsko tako zelo pomembno za naše preživetje, nam je narava za to sposobnost namenila poseben center v možganih. Prav zaradi varnosti že nekaj desetletij skušamo človekovo sposobnost prepoznavanja obrazov posnemati z računalniškim vidom, ki bi namesto nas odkrival potencialno nevarne posameznike in preprečeval kriminal. Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 bodo prvi športni spektakel, ki bo s prepoznavo obraza skrbel za varnost in preprečevanje kraje identitet in prevar. Kako zanesljiva je tehnologija prepoznave obrazov? In za kaj vse bi jo še lahko uporabljali? Vse to vam razkrijemo v oddaji Ugriznimo znanost!

25 min

Povprečen človek si lahko zapomni in prepozna 5000 obrazov. Ker je prepoznavanje obrazov evolucíjsko tako zelo pomembno za naše preživetje, nam je narava za to sposobnost namenila poseben center v možganih. Prav zaradi varnosti že nekaj desetletij skušamo človekovo sposobnost prepoznavanja obrazov posnemati z računalniškim vidom, ki bi namesto nas odkrival potencialno nevarne posameznike in preprečeval kriminal. Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 bodo prvi športni spektakel, ki bo s prepoznavo obraza skrbel za varnost in preprečevanje kraje identitet in prevar. Kako zanesljiva je tehnologija prepoznave obrazov? In za kaj vse bi jo še lahko uporabljali? Vse to vam razkrijemo v oddaji Ugriznimo znanost!

Vpliv pozitivnega mišljenja na zdravje

6. 12. 2018

Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden!

26 min

Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden!

Gibanje naših tal

22. 11. 2018

Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro?

26 min

Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro?

Sevanja v našem domu

15. 11. 2018

Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas?

26 min

Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas?

Netopirji - superzvezde znanosti

8. 11. 2018

Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni?

25 min

Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni?

Odkrivanje redkih bolezni

25. 10. 2018

V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja?

26 min

V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja?

Podvodno rudarjenje

18. 10. 2018

V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi?

26 min

V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi?

Dragulj gastronomije (angleška verzija)

11. 10. 2018

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Dragulji gastronomije

11. 10. 2018

Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku?

25 min

Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku?

Ugriznimo znanost: Nevarni mikotoksini

4. 10. 2018

Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali.

26 min

Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali.

Ugriznimo znanost: Ali izgubljamo helij?

27. 9. 2018

Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo.

25 min

Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo.

Ugriznimo znanost: Zrak v notranjih prostorih

20. 9. 2018

Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen?

26 min

Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen?

Ugriznimo znanost: Sluzaste rešitve

21. 6. 2018

Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz.

25 min

Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz.

Ugriznimo znanost: Kako do svile?

14. 6. 2018

Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2000 in 3000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5000 leti in to približno 3000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko – slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno?

26 min

Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2000 in 3000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5000 leti in to približno 3000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko – slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno?

Ugriznimo znanost: Fuzijski reaktor Iter

7. 6. 2018

Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes?

24 min

Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes?

Ugriznimo znanost: Brezhiben vid

31. 5. 2018

Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče.

26 min

Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče.

Ugriznimo znanost: Električna prihodnost

24. 5. 2018

Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor.

26 min

Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor.

Ugriznimo znanost: Teorije Stephena Hawkinga

17. 5. 2018

Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.

26 min

Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.

Ugriznimo znanost: Krvava resnica

10. 5. 2018

Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati?

26 min

Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati?

Ugriznimo znanost: Današnji zemljevidi

3. 5. 2018

Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje.

26 min

Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje.

Ugriznimo znanost: Z lesom do neba

26. 4. 2018

Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le 4 etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj? In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje. Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo.

26 min

Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le 4 etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj? In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje. Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo.

Ugriznimo znanost: Novo odkrita stara železna doba

19. 4. 2018

V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi.

27 min

V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi.

Ugriznimo znanost: Ceste brez smrti

12. 4. 2018

V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč.

27 min

V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč.

Ali konoplja zdravi?

5. 4. 2018

Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.

27 min

Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.

Ugriznimo znanost: Kaj nam povedo jamski sedimenti?

29. 3. 2018

V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, as znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S proučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, obenem pa priča o naši daljni preteklosti.

26 min

V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, as znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S proučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, obenem pa priča o naši daljni preteklosti.

Kako na smučeh skočiti čim dlje

22. 3. 2018

Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti.

27 min

Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti.

Zakaj sanjamo

15. 3. 2018

Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa?

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa?

Ugriznimo znanost: Genom Slovencev

8. 3. 2018

Geni določajo naš videz, inteligenco, pa tudi naše zdravje. Vse gene v organizmu ali celici imenujemo genom. Genom je kot nekakšna knjiga, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako ustvariti človeka. Danes številne države po svetu opredeljujejo nacionalne genome. Od tega si obetajo boljšo preventivo in zdravljenje genskih bolezni. Tudi nekateri slovenski znanstveniki in raziskovalci se zavzemajo za raziskovanje slovenskega genoma. Bi morali poznati svoj nacionalni genom? Kaj bi s tem pridobili in kako bi se česa takega sploh lotili? Slovenska genska struktura je najbolj podobna Slovakom, Čehom in Poljakom. Ali to pomeni, da imamo tudi podobne genetske bolezni?

27 min

Geni določajo naš videz, inteligenco, pa tudi naše zdravje. Vse gene v organizmu ali celici imenujemo genom. Genom je kot nekakšna knjiga, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako ustvariti človeka. Danes številne države po svetu opredeljujejo nacionalne genome. Od tega si obetajo boljšo preventivo in zdravljenje genskih bolezni. Tudi nekateri slovenski znanstveniki in raziskovalci se zavzemajo za raziskovanje slovenskega genoma. Bi morali poznati svoj nacionalni genom? Kaj bi s tem pridobili in kako bi se česa takega sploh lotili? Slovenska genska struktura je najbolj podobna Slovakom, Čehom in Poljakom. Ali to pomeni, da imamo tudi podobne genetske bolezni?

Ugriznimo znanost: Študentska formula

1. 3. 2018

Teža: 260 kilogramov. Pospešek: 100 kilometrov na uro v treh sekundah. Hitrost: 120 kilometrov na uro. To zmorejo male različice formule 1, ki jih od začetka do konca sami izdelajo študenti s celega sveta, nato pa se z njimi pomerijo na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Slovenci imamo dve ekipi – ljubljansko in mariborsko, ki že pridno snujeta dirkalnike, s katerimi se bodo v poletnih mesecih pomerili na tekmovanjih. Ljubljančani razvijajo električno formulo. Mariborčani, ki so že zdaj znani po enem najlažjih dirkalnikov, pa bodo njegovo težo še znižali in z novo aerodinamiko napadali stopničke. Kako bodo to dosegli? Pokazali bomo, kako se izdela formula in vam predstavili najbolj pomembne lastnosti dirkalnega vozila.

25 min

Teža: 260 kilogramov. Pospešek: 100 kilometrov na uro v treh sekundah. Hitrost: 120 kilometrov na uro. To zmorejo male različice formule 1, ki jih od začetka do konca sami izdelajo študenti s celega sveta, nato pa se z njimi pomerijo na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Slovenci imamo dve ekipi – ljubljansko in mariborsko, ki že pridno snujeta dirkalnike, s katerimi se bodo v poletnih mesecih pomerili na tekmovanjih. Ljubljančani razvijajo električno formulo. Mariborčani, ki so že zdaj znani po enem najlažjih dirkalnikov, pa bodo njegovo težo še znižali in z novo aerodinamiko napadali stopničke. Kako bodo to dosegli? Pokazali bomo, kako se izdela formula in vam predstavili najbolj pomembne lastnosti dirkalnega vozila.

Ugriznimo znanost: Rušilni veter

22. 2. 2018

Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter?

27 min

Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter?

Ugriznimo znanost: Zdravljenje z obsevanjem

15. 2. 2018

Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov.

25 min

Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov.

Ugriznimo znanost: Oživljanje mamutov

8. 2. 2018

Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom.

24 min

Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom.

Ugriznimo znanost: Rekonstrukcija klime v preteklosti

1. 2. 2018

V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar.

26 min

V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar.

3D tiskanje hiš

25. 1. 2018

Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?

26 min

Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?

Ugriznimo znanost: Z oblaki proti podnebnim spremembam

18. 1. 2018

Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden.

26 min

Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden.

Znanost v letu 2018

11. 1. 2018

V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!

26 min

V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!

Kako iz umazane vode narediti čisto

4. 1. 2018

Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!

25 min

Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!

Nevarno sedenje

21. 12. 2017

Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati.

25 min

Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati.

Po sledeh hrane

14. 12. 2017

Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko.

25 min

Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko.

Je demenca nujna spremljevalka starosti?

7. 12. 2017

Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.

25 min

Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.

Kaj določa naš spol

30. 11. 2017

Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti?

25 min

Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti?

Oživljanje preteklosti

23. 11. 2017

Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost.

27 min

Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost.

Laserji v celici, oddaja o znanosti

16. 11. 2017

Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost.

25 min

Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost.

Samo Teran je teran

9. 11. 2017

Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost.

25 min

Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost.

Živeti z azbestom

2. 11. 2017

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom?

25 min

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom?

Obvladati sušo

26. 10. 2017

Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!

25 min

Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!

Boj proti rji

19. 10. 2017

Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?

25 min

Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?

Kako se odločamo

12. 10. 2017

Naj oblečem krilo ali hlače? Kaj naj skuham za kosilo? Naj otroku zvečer pustim ven ali ne? Vsakodnevno sprejemamo nešteto odločitev, od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zatisnemo oči. Nekatere odločitve so enostavne, druge izjemno pomembne, zadevajo lahko celo naše zdravje. Kaj vpliva na to, kako se bomo odločili? Največkrat se ne odločamo razumsko. Kako se odločamo, ko vemo, da nam odločitev lahko prinese dobiček in kako, ko imamo možnost izgube? Če vemo, kaj vpliva na naše odločitve, lahko s tem znanjem pripravimo ljudi, da se bodo odločali po naših željah. Odločite se za ogled oddaje Ugriznimo znanost!

24 min

Naj oblečem krilo ali hlače? Kaj naj skuham za kosilo? Naj otroku zvečer pustim ven ali ne? Vsakodnevno sprejemamo nešteto odločitev, od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zatisnemo oči. Nekatere odločitve so enostavne, druge izjemno pomembne, zadevajo lahko celo naše zdravje. Kaj vpliva na to, kako se bomo odločili? Največkrat se ne odločamo razumsko. Kako se odločamo, ko vemo, da nam odločitev lahko prinese dobiček in kako, ko imamo možnost izgube? Če vemo, kaj vpliva na naše odločitve, lahko s tem znanjem pripravimo ljudi, da se bodo odločali po naših željah. Odločite se za ogled oddaje Ugriznimo znanost!

Pajkova svila

5. 10. 2017

Si predstavljate, da bi namesto kevlarja v neprebojnih jopičih uporabljali pajkovo svilo? To je bila namreč prva ideja uporabe pajkove svile. Tudi kirurgi bi nam lahko zašili rano s pajkovo svilo. Pajkova svila ima namreč odlične lastnosti: je 10x močnejša od kevlarja, 5x trpežnejša od jekla in 2x bolj elastična od najlona. Kako je mogoče, da je pajkova svila tako dober material, in kako bi lahko to izkoriščali? Težava je le v tem, da je ne znamo proizvajati! Znanstveniki so jo poskušali proizvajati s kozami, bolj obetaven pa je način pridobivanja z bakterijami. Bomo torej kmalu uporabljali pajkovo svilo?

24 min

Si predstavljate, da bi namesto kevlarja v neprebojnih jopičih uporabljali pajkovo svilo? To je bila namreč prva ideja uporabe pajkove svile. Tudi kirurgi bi nam lahko zašili rano s pajkovo svilo. Pajkova svila ima namreč odlične lastnosti: je 10x močnejša od kevlarja, 5x trpežnejša od jekla in 2x bolj elastična od najlona. Kako je mogoče, da je pajkova svila tako dober material, in kako bi lahko to izkoriščali? Težava je le v tem, da je ne znamo proizvajati! Znanstveniki so jo poskušali proizvajati s kozami, bolj obetaven pa je način pridobivanja z bakterijami. Bomo torej kmalu uporabljali pajkovo svilo?

Naše telo med stradanjem

28. 9. 2017

Človek zmore pod vodo z enim vdihom zdržati več kot 11 minut. Brez uživanja tekočine pa je najdlje zdržal 18-letni Avstralec – pozabljen v zaporu ni pil kar 18 dni. Koliko časa pa lahko človek zdrži popolnoma brez hrane? Ob zadostnem vnosu tekočine naj bi bila zgornja meja tri tedne. A absolutni rekorder, Angus Barbieri je zdržal mnogo dlje, kar 382 dni. Kako mu je to uspelo? Kaj se zgodi s človekom, če strada, zakaj lačen postane jezen, kako lahko prehitro ponovno hranjenje po postu povzroči smrt ter ali lahko stradanje pomaga zdraviti raka?

25 min

Človek zmore pod vodo z enim vdihom zdržati več kot 11 minut. Brez uživanja tekočine pa je najdlje zdržal 18-letni Avstralec – pozabljen v zaporu ni pil kar 18 dni. Koliko časa pa lahko človek zdrži popolnoma brez hrane? Ob zadostnem vnosu tekočine naj bi bila zgornja meja tri tedne. A absolutni rekorder, Angus Barbieri je zdržal mnogo dlje, kar 382 dni. Kako mu je to uspelo? Kaj se zgodi s človekom, če strada, zakaj lačen postane jezen, kako lahko prehitro ponovno hranjenje po postu povzroči smrt ter ali lahko stradanje pomaga zdraviti raka?

Kometi in meteorski roji

21. 9. 2017

Vsako leto med 9. in 13. avgustom je na nebu mogoče videti enega najlepših nebesnih pojavov, ki ga lahko brez instrumentov opazujemo vsi. Gre za meteorski roj Perzeidov. V jasnih nočeh lahko takrat vidimo tudi po 50 utrinkov na uro. Kometi pa niso le lepi, pač pa z njihovim spoznavanjem bolje spoznavamo naše osončje. V oddaji bomo pogledali, kaj je tisto, kar pravzaprav vidimo na nebu. Kaj so meteorski roji, kako dobro jih poznamo in kaj nam njihovo spoznavanje pove o našem osončju.

25 min

Vsako leto med 9. in 13. avgustom je na nebu mogoče videti enega najlepših nebesnih pojavov, ki ga lahko brez instrumentov opazujemo vsi. Gre za meteorski roj Perzeidov. V jasnih nočeh lahko takrat vidimo tudi po 50 utrinkov na uro. Kometi pa niso le lepi, pač pa z njihovim spoznavanjem bolje spoznavamo naše osončje. V oddaji bomo pogledali, kaj je tisto, kar pravzaprav vidimo na nebu. Kaj so meteorski roji, kako dobro jih poznamo in kaj nam njihovo spoznavanje pove o našem osončju.

Potapljaški refleks

22. 6. 2017

Če zadržimo sapo in obraz potopimo v vodo, se v našem telesu zgodi nekaj neverjetnega – srce upočasni svoj utrip, kri se iz okončin preseli v osrednji del telesa, v mišicah nog in rok pride do krčev, krvna plazma se začne kopičiti v pljučni votlini, vranica začne izločati več rdečih krvničk in iz telesa se pospeši odvajanje vode. Zakaj se vse to zgodi in kako se s temi spremembami spopadajo potapljači na dih? Kaj naredi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju, da lahko pod vodo zdrži več kot 8 minut? In kako je uspelo italijanskemu najstniku, ujetemu pod vodo 42 minut, preživeti? O neverjetnem potapljaškem refleksu v tokratni oddaji Ugriznimo znanost!

25 min

Če zadržimo sapo in obraz potopimo v vodo, se v našem telesu zgodi nekaj neverjetnega – srce upočasni svoj utrip, kri se iz okončin preseli v osrednji del telesa, v mišicah nog in rok pride do krčev, krvna plazma se začne kopičiti v pljučni votlini, vranica začne izločati več rdečih krvničk in iz telesa se pospeši odvajanje vode. Zakaj se vse to zgodi in kako se s temi spremembami spopadajo potapljači na dih? Kaj naredi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju, da lahko pod vodo zdrži več kot 8 minut? In kako je uspelo italijanskemu najstniku, ujetemu pod vodo 42 minut, preživeti? O neverjetnem potapljaškem refleksu v tokratni oddaji Ugriznimo znanost!

Naravno proti škodljivcem

15. 6. 2017

Vsi, ki radi jemo krompir in pijemo vino, imamo najmanj dva sovražnika, koloradskega hrošča in ameriškega škržata. Ko ju zatiramo s kemičnimi pesticidi, škodujemo tudi okolju in sebi. Zato znanstveniki razvijajo alternativne, naravne in okolju bolj prijazne pristope zatiranja škodljivcev. Našli so način, kako ameriškemu škržatku preprečiti, da bi našel svojo družico in na svet spravil še več malih škodljivcev. S čim pa so pitali koloradskega hrošča, da se ta ni mogel več normalno razvijati? Tokrat bomo govorili o novih načinih, s katerimi bi lahko preprečili škodo na rastlinah zaradi škodljivcev.

25 min

Vsi, ki radi jemo krompir in pijemo vino, imamo najmanj dva sovražnika, koloradskega hrošča in ameriškega škržata. Ko ju zatiramo s kemičnimi pesticidi, škodujemo tudi okolju in sebi. Zato znanstveniki razvijajo alternativne, naravne in okolju bolj prijazne pristope zatiranja škodljivcev. Našli so način, kako ameriškemu škržatku preprečiti, da bi našel svojo družico in na svet spravil še več malih škodljivcev. S čim pa so pitali koloradskega hrošča, da se ta ni mogel več normalno razvijati? Tokrat bomo govorili o novih načinih, s katerimi bi lahko preprečili škodo na rastlinah zaradi škodljivcev.

Neizprosna bolezen ALS

8. 6. 2017

Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zdaj imamo že nekaj vzpodbudnih rezultatov z akcijo financiranih študij. Amiotrofična lateralna skleroza ali ALS je ena najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe, človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Najbolj znan bolnik je britanski fizik Stephen Hawking. Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo zdravilo. Kako deluje in kakšno upanje za bolnike je to zdravilo?

28 min

Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zdaj imamo že nekaj vzpodbudnih rezultatov z akcijo financiranih študij. Amiotrofična lateralna skleroza ali ALS je ena najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe, človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Najbolj znan bolnik je britanski fizik Stephen Hawking. Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo zdravilo. Kako deluje in kakšno upanje za bolnike je to zdravilo?

Odkrivanje laži

1. 6. 2017

Večina med nami se zlaže 2 do 10 krat na dan. Laganje je del preživitvenega nagona, saj si z lažmi pomagamo, ko se počutimo ogrožene. Grki so pri ugotavljanju resnice merili pulz, Afričani so si podajali ptičje jajce in čakali, komu bo počilo, Kitajci pa so v ustih morali obdržati mokro pest riža. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, ko lažemo pa se spremeni tudi možganska aktivnost. Zakaj so nekateri dobri lažnivci, drugi ne? Zakaj je pri otrocih laž veliko teže prepoznati kot pri odraslih? Kako temperatura na obrazu pokaže ali lažemo in kako kriminalisti s poligrafom odkrijejo nedolžne? Kako in kje vse se vidi, da človek ne govori resnice?

24 min

Večina med nami se zlaže 2 do 10 krat na dan. Laganje je del preživitvenega nagona, saj si z lažmi pomagamo, ko se počutimo ogrožene. Grki so pri ugotavljanju resnice merili pulz, Afričani so si podajali ptičje jajce in čakali, komu bo počilo, Kitajci pa so v ustih morali obdržati mokro pest riža. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, ko lažemo pa se spremeni tudi možganska aktivnost. Zakaj so nekateri dobri lažnivci, drugi ne? Zakaj je pri otrocih laž veliko teže prepoznati kot pri odraslih? Kako temperatura na obrazu pokaže ali lažemo in kako kriminalisti s poligrafom odkrijejo nedolžne? Kako in kje vse se vidi, da človek ne govori resnice?

Z zdravilnimi gobami do čistega okolja

25. 5. 2017

Gobe si najverjetneje predstavljate v gozdu ali na krožniku. Si lahko predstavljate, da bi gobe namesto stiropora izolirale vašo hišo? Ali da bi iz gob izdelovali storoporu podoben material? Ameriško podjetje namreč že vzgaja okolju prijazen industrijski material iz gob. Zdravilne lesne gobe oziroma njihove encime pa bi lahko uporabljali tudi v restavratorstvu za odstranjevanje strupenih premazov, s katerimi so včasih zaščitili umetniške slike.ih. Človek je v okolje vnesel več 10 tisoč sintetičnih kemikalij, mnoge od njih so strupene za okolje. S pomočjo gliv pa bi lahko tudi te snovi iz okolja učinkovito odstranili. O tem, kako mogočne so gobe in kako široka je njihova uporaba, bomo govorili v oddaji prihodnji četrtek. Vabljeni k ogledu.

24 min

Gobe si najverjetneje predstavljate v gozdu ali na krožniku. Si lahko predstavljate, da bi gobe namesto stiropora izolirale vašo hišo? Ali da bi iz gob izdelovali storoporu podoben material? Ameriško podjetje namreč že vzgaja okolju prijazen industrijski material iz gob. Zdravilne lesne gobe oziroma njihove encime pa bi lahko uporabljali tudi v restavratorstvu za odstranjevanje strupenih premazov, s katerimi so včasih zaščitili umetniške slike.ih. Človek je v okolje vnesel več 10 tisoč sintetičnih kemikalij, mnoge od njih so strupene za okolje. S pomočjo gliv pa bi lahko tudi te snovi iz okolja učinkovito odstranili. O tem, kako mogočne so gobe in kako široka je njihova uporaba, bomo govorili v oddaji prihodnji četrtek. Vabljeni k ogledu.

Varnost baterij

18. 5. 2017

Južnokorejski proizvajalec mobilnih telefonov je pred leti zaradi nevarne baterije odpoklical celo serijo mobilnih telefonov, ker je v njih eksplodiralo več baterij. Litij ionske baterije so baterije, ki jih uporabljamo najpogosteje – v prenosnih telefonih, električnih vozilih, ročnih orodjih, robotskih kosilnicah in medicinski opremi, zato je zelo pomembno, da so varne. Zakaj in kako nevarne so lahko baterije? Iz česa so sestavljene litij ionske baterije in kako se razlikujejo od baterij za enkratno uporabo. Katere so varnejše? Varnost baterij preverjajo posebne inštitucije. Pokazali vam bomo teste ki jih pri nas izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Videli boste, kaj se z baterijami zgodi, če so izpostavljene previsoki temperaturi, mehanskim udarcem in visokemu ali nizkemu tlaku.

25 min

Južnokorejski proizvajalec mobilnih telefonov je pred leti zaradi nevarne baterije odpoklical celo serijo mobilnih telefonov, ker je v njih eksplodiralo več baterij. Litij ionske baterije so baterije, ki jih uporabljamo najpogosteje – v prenosnih telefonih, električnih vozilih, ročnih orodjih, robotskih kosilnicah in medicinski opremi, zato je zelo pomembno, da so varne. Zakaj in kako nevarne so lahko baterije? Iz česa so sestavljene litij ionske baterije in kako se razlikujejo od baterij za enkratno uporabo. Katere so varnejše? Varnost baterij preverjajo posebne inštitucije. Pokazali vam bomo teste ki jih pri nas izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Videli boste, kaj se z baterijami zgodi, če so izpostavljene previsoki temperaturi, mehanskim udarcem in visokemu ali nizkemu tlaku.

Do kdaj bomo še imeli ledenika?

11. 5. 2017

Slovenija ima dva alpska ledenika. Ledeniki so velike ledene gmote, nastale pri temperaturah, ki so trajno prenizke, da bi ves sneg skopnel. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4400 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2272 kvadratnih kilometrov – torej skoraj na polovico. Kaj nam pove dejstvo, da se ledeniki vse bolj tajajo? Kaj se dogaja z našima ledenikoma? Do kdaj ju bomo še imeli? To ugotavljajo slovenski geografi in geodeti, ki že 70 let z meritvami spremljajo Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto? Kako in kdaj ledeniki nastanejo, zakaj izginjajo ter kako se izmeri površina ledenika, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost.

24 min

Slovenija ima dva alpska ledenika. Ledeniki so velike ledene gmote, nastale pri temperaturah, ki so trajno prenizke, da bi ves sneg skopnel. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4400 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2272 kvadratnih kilometrov – torej skoraj na polovico. Kaj nam pove dejstvo, da se ledeniki vse bolj tajajo? Kaj se dogaja z našima ledenikoma? Do kdaj ju bomo še imeli? To ugotavljajo slovenski geografi in geodeti, ki že 70 let z meritvami spremljajo Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto? Kako in kdaj ledeniki nastanejo, zakaj izginjajo ter kako se izmeri površina ledenika, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost.

Ekstremne glive

4. 5. 2017

Ledeniki, soline, puščave, kuhinja in kopalnica so okolja, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Toda v njih so ekstremne razmere, v katerih lahko preživijo le nekateri organizmi. To so posebej prilagojeni organizmi, kot so bakterije, alge in glive. Glive so sposobne preživeti visoko sevanje, izjemno nizke ali vroče temperature, nihanje pH-vode in hranil in še marsikaj. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pri skoraj –200 stopinjah Celzija hranijo največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Ekstremne glive pa imamo tudi vsi v svojih domovih. Bi nas morale glive v gospodinjskih aparatih in na kuhinjskih površinah skrbeti? Kako lahko glive, ki jih imamo v kuhinji in kopalnici omejimo? Uničiti jih namreč ne moremo.

25 min

Ledeniki, soline, puščave, kuhinja in kopalnica so okolja, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Toda v njih so ekstremne razmere, v katerih lahko preživijo le nekateri organizmi. To so posebej prilagojeni organizmi, kot so bakterije, alge in glive. Glive so sposobne preživeti visoko sevanje, izjemno nizke ali vroče temperature, nihanje pH-vode in hranil in še marsikaj. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pri skoraj –200 stopinjah Celzija hranijo največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Ekstremne glive pa imamo tudi vsi v svojih domovih. Bi nas morale glive v gospodinjskih aparatih in na kuhinjskih površinah skrbeti? Kako lahko glive, ki jih imamo v kuhinji in kopalnici omejimo? Uničiti jih namreč ne moremo.

Koristna telesna maščoba

20. 4. 2017

Skozi zgodovino je bila debelost dolgo časa statusni simbol, znak zdravja in le malo ljudi je bilo debelih. Danes je debelost stigmatizirana, debelost pa je postala resen svetovni problem, definirana je celo kot bolezen potrebna zdravljenja. Ali bi lahko bilo v maščobi karkoli koristnega? Znanstveniki so ugotovili, da je maščoba vir matičnih celic! V telesni maščobi se torej skrivajo celice, ki lahko rešijo življenje. Poleg tega je podkožna maščoba potrebna za normalno delovanje telesa. Kaj pa je zdrava meja?

24 min

Skozi zgodovino je bila debelost dolgo časa statusni simbol, znak zdravja in le malo ljudi je bilo debelih. Danes je debelost stigmatizirana, debelost pa je postala resen svetovni problem, definirana je celo kot bolezen potrebna zdravljenja. Ali bi lahko bilo v maščobi karkoli koristnega? Znanstveniki so ugotovili, da je maščoba vir matičnih celic! V telesni maščobi se torej skrivajo celice, ki lahko rešijo življenje. Poleg tega je podkožna maščoba potrebna za normalno delovanje telesa. Kaj pa je zdrava meja?

Kako dobro brati?

13. 4. 2017

Elektronska pošta, sporočila na pametnih telefonih, novice na internetu in na družbenih omrežjih – povsod se srečujemo z branjem in danes beremo celo največ v človeški zgodovini. Kako se znajti v tej gori besed in informacij? Bralna pismenost spada med pomembna znanja 21. stoletja. Kako poplava informacij in medijev vpliva na bralno pismenost? Kako se razlikuje branje elektronskih in tiskanih medijev? Raziskave kažejo, da imamo čedalje manjšo sposobnost osredotočenosti na to, kar beremo. Leta 2011 je naša pozornost v povprečju trajala 11 sekund, leta 2013 pa samo še 8 sekund. Kako bi lahko brali hitreje, kako bi lahko brali učinkoviteje?

25 min

Elektronska pošta, sporočila na pametnih telefonih, novice na internetu in na družbenih omrežjih – povsod se srečujemo z branjem in danes beremo celo največ v človeški zgodovini. Kako se znajti v tej gori besed in informacij? Bralna pismenost spada med pomembna znanja 21. stoletja. Kako poplava informacij in medijev vpliva na bralno pismenost? Kako se razlikuje branje elektronskih in tiskanih medijev? Raziskave kažejo, da imamo čedalje manjšo sposobnost osredotočenosti na to, kar beremo. Leta 2011 je naša pozornost v povprečju trajala 11 sekund, leta 2013 pa samo še 8 sekund. Kako bi lahko brali hitreje, kako bi lahko brali učinkoviteje?

Register darovalcev kostnega mozga

6. 4. 2017

Štirideset do petdeset Slovencev vsako leto potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga. Med 29 milijoni darovalcev z vsega sveta najdejo ustreznega darovalca za manj kot 30 ljudi. Zakaj je tako in kdo bi jim lahko rešil življenje? Najbolj ustrezni darovalci so po navadi ožji družinski člani, saj so si genetsko najbolj podobni. Kaj sploh so krvotvorne matične celice in zakaj jih potrebujemo? Kdaj in zakaj je presaditev teh celic edina možnost za preživetje? Kako se jih daruje? Spoznali boste Mileno in Tomaža, ki sta ozdravela prav zaradi presajenega kostnega mozga. Izvedeli pa boste tudi, kako lahko vsak od nas pomaga tistim, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic.

25 min

Štirideset do petdeset Slovencev vsako leto potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga. Med 29 milijoni darovalcev z vsega sveta najdejo ustreznega darovalca za manj kot 30 ljudi. Zakaj je tako in kdo bi jim lahko rešil življenje? Najbolj ustrezni darovalci so po navadi ožji družinski člani, saj so si genetsko najbolj podobni. Kaj sploh so krvotvorne matične celice in zakaj jih potrebujemo? Kdaj in zakaj je presaditev teh celic edina možnost za preživetje? Kako se jih daruje? Spoznali boste Mileno in Tomaža, ki sta ozdravela prav zaradi presajenega kostnega mozga. Izvedeli pa boste tudi, kako lahko vsak od nas pomaga tistim, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic.

Eksoskeleti

30. 3. 2017

Vsakdanje osnovno gibanje, ki ga ima večina od nas za samoumevno, je za invalide preprosto nemogoče. S pomočjo eksoskeletov pa bi ti lahko ponovno hodili. Uporabni so tudi za ljudi, ki nimajo težav s hojo. Elektromehanska pomagala si človek lahko nadene in z njimi počne prej težko izvedljiva opravila. Kako eksoskeleti pomagajo delavcem v avtomobilski industriji, medicinskim sestram, da lažje prenašajo negibljive bolnike in kako vojakom, da nosijo več sto kilogramsko opremo? Kako jih uporabljajo bolniki po nevroloških poškodbah na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA in koliko energije bi lahko privarčevali z gleženjskim eksoskeletom iz Instituta Jožef Stefan?

25 min

Vsakdanje osnovno gibanje, ki ga ima večina od nas za samoumevno, je za invalide preprosto nemogoče. S pomočjo eksoskeletov pa bi ti lahko ponovno hodili. Uporabni so tudi za ljudi, ki nimajo težav s hojo. Elektromehanska pomagala si človek lahko nadene in z njimi počne prej težko izvedljiva opravila. Kako eksoskeleti pomagajo delavcem v avtomobilski industriji, medicinskim sestram, da lažje prenašajo negibljive bolnike in kako vojakom, da nosijo več sto kilogramsko opremo? Kako jih uporabljajo bolniki po nevroloških poškodbah na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA in koliko energije bi lahko privarčevali z gleženjskim eksoskeletom iz Instituta Jožef Stefan?

Umetna sladila

23. 3. 2017

Ali kdaj odprete bombonjero in ne odnehate jesti, dokler pred vami ne ostane le prazna škatla? Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja namreč spodbudi izločanje živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki nas pomirjata in izboljšujeta razpoloženje. Sladkor pa ima tudi negativne plati. Od njega smo lahko odvisni. Zaradi visoke kalorične vrednosti je eden izmed pomembnih krivcev za debelost. Diabetiki ga ne smejo uživati. Da bi se izognili negativnim vplivom sladkorja, smo ustvarili umetna sladila. Kako se ta razlikujejo od naravnega sladkorja? Ali lahko umetni sladkor uživamo neomejeno? Kje najdemo umetna sladila in ali so res popolnoma varna za naše zdravje?

25 min

Ali kdaj odprete bombonjero in ne odnehate jesti, dokler pred vami ne ostane le prazna škatla? Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja namreč spodbudi izločanje živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki nas pomirjata in izboljšujeta razpoloženje. Sladkor pa ima tudi negativne plati. Od njega smo lahko odvisni. Zaradi visoke kalorične vrednosti je eden izmed pomembnih krivcev za debelost. Diabetiki ga ne smejo uživati. Da bi se izognili negativnim vplivom sladkorja, smo ustvarili umetna sladila. Kako se ta razlikujejo od naravnega sladkorja? Ali lahko umetni sladkor uživamo neomejeno? Kje najdemo umetna sladila in ali so res popolnoma varna za naše zdravje?

Ostanki zdravil v okolju

16. 3. 2017

Dokazano je že, da so v jezerih, rekah in tudi v naši pitni vodi ostanki zdravilnih učinkovin. Ker ljudje dočakamo čedalje višjo starost, nas v starosti spremlja vse več bolezni. Zato se povečuje uporaba zdravil. Starejši v povprečju jemljejo od 5 do 10 zdravil na dan. Težava pa je, da del zdravilnih učinkovin pride v okolje. Tam se njihova vloga spremeni. Njihovo delovanje ni več koristno, ampak škodljivo. Zdravilne učinkovine postanejo v okolju onesnažila. Kako sploh lahko ostanki zdravil pridejo v okolje in kako vplivajo na živali pa tudi na nas?

25 min

Dokazano je že, da so v jezerih, rekah in tudi v naši pitni vodi ostanki zdravilnih učinkovin. Ker ljudje dočakamo čedalje višjo starost, nas v starosti spremlja vse več bolezni. Zato se povečuje uporaba zdravil. Starejši v povprečju jemljejo od 5 do 10 zdravil na dan. Težava pa je, da del zdravilnih učinkovin pride v okolje. Tam se njihova vloga spremeni. Njihovo delovanje ni več koristno, ampak škodljivo. Zdravilne učinkovine postanejo v okolju onesnažila. Kako sploh lahko ostanki zdravil pridejo v okolje in kako vplivajo na živali pa tudi na nas?

Pastirski psi

9. 3. 2017

V Sloveniji oživljamo ovčjerejo in spet se kaže potreba po pastirskih psih. Eden izmed njih bi lahko bil kraševec ali kraški ovčar. To je slovenska avtohtona pasma psa, ki je k nam prišel s pastirskimi nomadskimi plemeni z Balkana in tako v preteklosti varoval ovce. Ko se je zmanjšala ovčjereja in s tem potreba po čuvanju ovac, se je zmanjšalo tudi število kraševcev. Danes je kraševec ogrožena pasma, saj jih živi le še okoli 900! Jih bomo lahko s pomočjo znanosti rešili? Ali bi lahko kraševci spet čuvali ovce?

24 min

V Sloveniji oživljamo ovčjerejo in spet se kaže potreba po pastirskih psih. Eden izmed njih bi lahko bil kraševec ali kraški ovčar. To je slovenska avtohtona pasma psa, ki je k nam prišel s pastirskimi nomadskimi plemeni z Balkana in tako v preteklosti varoval ovce. Ko se je zmanjšala ovčjereja in s tem potreba po čuvanju ovac, se je zmanjšalo tudi število kraševcev. Danes je kraševec ogrožena pasma, saj jih živi le še okoli 900! Jih bomo lahko s pomočjo znanosti rešili? Ali bi lahko kraševci spet čuvali ovce?

Kako pametni smo lahko?

2. 3. 2017

Slovenci smo po inteligentnosti na 11. mestu. Tja nas je postavila raziskava, ki je sestavila lestvico 80 držav z najvišjim in najnižjim povprečnim količnikom njihovih prebivalcev. Naš povprečni IQ naj bi bil 96, kar nas uvršča med povprečno inteligentne. Meja genialnosti naj bi bila pri vrednosti 148, kar omogoča vstop v društvo superpametnih – Menso. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečno inteligenten? In kako se inteligentnost izmeri? Kaj pravzaprav določa našo inteligentnost in ali lahko nanjo vplivamo sami? Ko je umrl Albert Einstein, so patologi njegove možgane temeljito proučili pod mikroskopom, da bi odkrili skrivnost njegove izjemne inteligence. Kaj so odkrili?

25 min

Slovenci smo po inteligentnosti na 11. mestu. Tja nas je postavila raziskava, ki je sestavila lestvico 80 držav z najvišjim in najnižjim povprečnim količnikom njihovih prebivalcev. Naš povprečni IQ naj bi bil 96, kar nas uvršča med povprečno inteligentne. Meja genialnosti naj bi bila pri vrednosti 148, kar omogoča vstop v društvo superpametnih – Menso. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečno inteligenten? In kako se inteligentnost izmeri? Kaj pravzaprav določa našo inteligentnost in ali lahko nanjo vplivamo sami? Ko je umrl Albert Einstein, so patologi njegove možgane temeljito proučili pod mikroskopom, da bi odkrili skrivnost njegove izjemne inteligence. Kaj so odkrili?

Neverjetni pospeševalniki

23. 2. 2017

Naš svet sestavljajo majhni delci. Večino jih že poznamo, vendar imamo dokaze, da obstajajo tudi delci, ki jih še nismo odkrili. Zato, da bi jih spoznali, so znanstveniki zgradili neverjetne naprave, polne natančnih instrumentov, pospeševalnike, v katerih iščejo manjkajoče delce, osnovne gradnike našega vesolja. To so objekti presežkov in tudi v njih se dogajajo ekstremne stvari. Pospeševalniki spadajo med največje objekte na Zemlji. V njih sta bili doseženi najvišja in najnižja temperatura na Zemlji ter tudi izredno nizek tlak. Spoznali bomo dva izmed najpomembnejših pospeševalnikov na svetu in govorili o tem, kaj pravzaprav znanstveniki delajo v njih in kaj od tega lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju.

25 min

Naš svet sestavljajo majhni delci. Večino jih že poznamo, vendar imamo dokaze, da obstajajo tudi delci, ki jih še nismo odkrili. Zato, da bi jih spoznali, so znanstveniki zgradili neverjetne naprave, polne natančnih instrumentov, pospeševalnike, v katerih iščejo manjkajoče delce, osnovne gradnike našega vesolja. To so objekti presežkov in tudi v njih se dogajajo ekstremne stvari. Pospeševalniki spadajo med največje objekte na Zemlji. V njih sta bili doseženi najvišja in najnižja temperatura na Zemlji ter tudi izredno nizek tlak. Spoznali bomo dva izmed najpomembnejših pospeševalnikov na svetu in govorili o tem, kaj pravzaprav znanstveniki delajo v njih in kaj od tega lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju.

Holesterol nujno potreben in nevaren

16. 2. 2017

Holesterol je ena najbolj raziskanih malih molekul v biologiji. Za njene raziskave je bilo podeljenih kar 13 Nobelovih nagrad. Kljub temu pa še danes ne vemo vsega o njej. Vemo, da je nujno potrebna za življenje, ko pa so njene vrednosti nad dopustno mejo, postane eden največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Kar dve tretjini odraslih Slovencev med 35. in 70. letom ima povišan holesterol. Kaj to pomeni? Za katerimi boleznimi lahko zbolimo, če imamo preveč holesterola?

25 min

Holesterol je ena najbolj raziskanih malih molekul v biologiji. Za njene raziskave je bilo podeljenih kar 13 Nobelovih nagrad. Kljub temu pa še danes ne vemo vsega o njej. Vemo, da je nujno potrebna za življenje, ko pa so njene vrednosti nad dopustno mejo, postane eden največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Kar dve tretjini odraslih Slovencev med 35. in 70. letom ima povišan holesterol. Kaj to pomeni? Za katerimi boleznimi lahko zbolimo, če imamo preveč holesterola?

Nova spoznanja o možganih

9. 2. 2017

Možgani naj bi bili najbolj zapletena stvar v vesolju. Odkar se je razvilo človeštvo, se je velikost človeških možganov podvojila. V zadnjih petih letih smo se o naših možganih naučili več, kot prej v 5 tisoč letih. Nova odkritja pa se vrstijo eno za drugim. Lansko leto so znanstveniki identificirali predel možganov, ki sproža učinek placeba. S tem odkritjem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje kroničnih bolečin. Odkrili pa so tudi del možganov, ki nadzira lov, ter našli način, kako ga vklopiti in izklopiti. Predstavili bomo ti odkritji in pojasnili, kako bi se zaradi njiju lahko spremenilo naše življenje.

24 min

Možgani naj bi bili najbolj zapletena stvar v vesolju. Odkar se je razvilo človeštvo, se je velikost človeških možganov podvojila. V zadnjih petih letih smo se o naših možganih naučili več, kot prej v 5 tisoč letih. Nova odkritja pa se vrstijo eno za drugim. Lansko leto so znanstveniki identificirali predel možganov, ki sproža učinek placeba. S tem odkritjem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje kroničnih bolečin. Odkrili pa so tudi del možganov, ki nadzira lov, ter našli način, kako ga vklopiti in izklopiti. Predstavili bomo ti odkritji in pojasnili, kako bi se zaradi njiju lahko spremenilo naše življenje.

Je prav, da krmimo divje živali

2. 2. 2017

V Sloveniji imamo več kot 1000 krmišč. Namenjena so predvsem medvedom, jelenjadi in divjim prašičem, redno pa jih obiskuje še več kot 15 drugih različnih živalskih vrst. Lovci jim vsako leto pripravijo več ton krme. Zakaj sploh krmimo divje živali? In ali krmljenje pozitivno vpliva nanje? V Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje medvedov prepovedano. Slovenski medvedi, posebej so opazovali medvede Ano, Evo in Nejca, pozimi v svojem brlogu preživijo skoraj polovico manj časa kot medvedi drugod. Zakaj v Sloveniji vsako leto odstrelimo 90 medvedov in več tisoč divjih prašičev?

25 min

V Sloveniji imamo več kot 1000 krmišč. Namenjena so predvsem medvedom, jelenjadi in divjim prašičem, redno pa jih obiskuje še več kot 15 drugih različnih živalskih vrst. Lovci jim vsako leto pripravijo več ton krme. Zakaj sploh krmimo divje živali? In ali krmljenje pozitivno vpliva nanje? V Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje medvedov prepovedano. Slovenski medvedi, posebej so opazovali medvede Ano, Evo in Nejca, pozimi v svojem brlogu preživijo skoraj polovico manj časa kot medvedi drugod. Zakaj v Sloveniji vsako leto odstrelimo 90 medvedov in več tisoč divjih prašičev?

Najnatančnejše ure na svetu

26. 1. 2017

Leto 2016 je bilo za eno sekundo daljše. Ura je ob 23:59 pokazala namesto 59 kar 60 sekund. Čas smo si zamislili ljudje, vezan pa je na gibanje Zemlje okoli Sonca, na dan in noč ter na letne čase. Zakaj je dan dolg ravno 24 ur in zakaj ima ura 60 minut? Enoten čas je bil potreben, ko se je začel železniški promet. Ampak takrat ure niti približno niso bile tako točne, kot danes. Danes imamo najbolj točne ure na svetu, ki se zmotijo za eno sekundo v nekaj milijonih let. To so atomske ure, eden najbolj izjemnih dosežkov znanosti in tehnologije. Zakaj pravzaprav porebujemo tako točćne ure? Na te ure se zanašajo delovanje interneta, sistemov GPS, oddajanje radijskih in televizijskih valov in bančne transakcije. Ampak znanstveniki razvijajo šenatančnejšre ure. O tem, zakaj potrebujemo tako natančno merjenje časa, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost!

25 min

Leto 2016 je bilo za eno sekundo daljše. Ura je ob 23:59 pokazala namesto 59 kar 60 sekund. Čas smo si zamislili ljudje, vezan pa je na gibanje Zemlje okoli Sonca, na dan in noč ter na letne čase. Zakaj je dan dolg ravno 24 ur in zakaj ima ura 60 minut? Enoten čas je bil potreben, ko se je začel železniški promet. Ampak takrat ure niti približno niso bile tako točne, kot danes. Danes imamo najbolj točne ure na svetu, ki se zmotijo za eno sekundo v nekaj milijonih let. To so atomske ure, eden najbolj izjemnih dosežkov znanosti in tehnologije. Zakaj pravzaprav porebujemo tako točćne ure? Na te ure se zanašajo delovanje interneta, sistemov GPS, oddajanje radijskih in televizijskih valov in bančne transakcije. Ampak znanstveniki razvijajo šenatančnejšre ure. O tem, zakaj potrebujemo tako natančno merjenje časa, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost!

Novi antibiotiki

19. 1. 2017

Antibiotiki rešujejo na milijone življenj. Brez njih bi nas pokopale običajne bakterijske okužbe pa tudi presaditve organov ne bi bile mogoče. Toda bolj ko jih uporabljamo, manj učinkoviti postajajo, saj se bakterije proti njim naučijo razviti odpornost. Septembra lani je v Združenih državah Amerike umrla bolnica, ki se je v Indiji okužila s superbakterijo klebsiella pneumonie. Zdraviti so jo poskušali s kar 26-imi različnimi antibiotiki, vendar je bila bakterija odporna proti prav vsem. Svet se vse pogosteje srečuje s tako imenovanimi superbakterijami, ki vsako leto ubijejo okoli 700 tisoč ljudi. V desetih letih lahko pričakujemo več smrti zaradi superbakterij kot zaradi raka. Zadnji antibiotik, ki je prišel na police lekarn, so odkrili leta 1984. Zakaj je izjemno težko najti nove? Znanstveniki sestavine za antibiotike iščejo v zemlji, na dnu oceanov in celo v človeških nosovih. In kako uspešni so znanstveniki? Predstavili vam bomo nekaj potencialnih novih antibiotikov.

27 min

Antibiotiki rešujejo na milijone življenj. Brez njih bi nas pokopale običajne bakterijske okužbe pa tudi presaditve organov ne bi bile mogoče. Toda bolj ko jih uporabljamo, manj učinkoviti postajajo, saj se bakterije proti njim naučijo razviti odpornost. Septembra lani je v Združenih državah Amerike umrla bolnica, ki se je v Indiji okužila s superbakterijo klebsiella pneumonie. Zdraviti so jo poskušali s kar 26-imi različnimi antibiotiki, vendar je bila bakterija odporna proti prav vsem. Svet se vse pogosteje srečuje s tako imenovanimi superbakterijami, ki vsako leto ubijejo okoli 700 tisoč ljudi. V desetih letih lahko pričakujemo več smrti zaradi superbakterij kot zaradi raka. Zadnji antibiotik, ki je prišel na police lekarn, so odkrili leta 1984. Zakaj je izjemno težko najti nove? Znanstveniki sestavine za antibiotike iščejo v zemlji, na dnu oceanov in celo v človeških nosovih. In kako uspešni so znanstveniki? Predstavili vam bomo nekaj potencialnih novih antibiotikov.

Kako bolje izkoristiti les

12. 1. 2017

Dober les že znamo izkoriščati. Nove raziskave pa nam bodo dale odgovore na vprašanje, kako izkoristiti še odpaden les, ki še vedno vsebuje znatne količine celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktov. Že danes znamo iz tega narediti prehranska dopolnila, zaščitne premaze, lepila, izolacijske materiale, trdne biorazgradljive plastične materiale, arome… Z boljšim izkoristkom lesa bi tako lahko nadomestili številne izdelke, ki jih pridobivamo iz fosilnih virov. Tako pa bi lahko tudi zmanjšali našo odvisnosti od nafte.

25 min

Dober les že znamo izkoriščati. Nove raziskave pa nam bodo dale odgovore na vprašanje, kako izkoristiti še odpaden les, ki še vedno vsebuje znatne količine celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktov. Že danes znamo iz tega narediti prehranska dopolnila, zaščitne premaze, lepila, izolacijske materiale, trdne biorazgradljive plastične materiale, arome… Z boljšim izkoristkom lesa bi tako lahko nadomestili številne izdelke, ki jih pridobivamo iz fosilnih virov. Tako pa bi lahko tudi zmanjšali našo odvisnosti od nafte.

Znanost v letu 2016

5. 1. 2017

V prvi oddaji novega leta se bomo še enkrat ozrli v preteklo leto. Kaj je bilo najpomembnejše, najzanimivejše ali najobetavnejše na področju znanosti? Predstavili vam bomo nekaj najodmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkov v letu 2016. Skupini znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je uspelo najti gen za vitkost. Na Inštitutu Jožef Stefan so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli svetovni hitrostni rekord optičnega elementa, kar bo oboje lahko po dolgem času spet omogočilo velik napredek pri hitrosti računalnikov. To sta le dva dosežka, ki ju bomo predstavili v oddaji.

24 min

V prvi oddaji novega leta se bomo še enkrat ozrli v preteklo leto. Kaj je bilo najpomembnejše, najzanimivejše ali najobetavnejše na področju znanosti? Predstavili vam bomo nekaj najodmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkov v letu 2016. Skupini znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je uspelo najti gen za vitkost. Na Inštitutu Jožef Stefan so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli svetovni hitrostni rekord optičnega elementa, kar bo oboje lahko po dolgem času spet omogočilo velik napredek pri hitrosti računalnikov. To sta le dva dosežka, ki ju bomo predstavili v oddaji.

Bionično oko

29. 12. 2016

Da lahko vidimo, potrebujete zapleten organ - oko. Kaj je mogoče narediti, če oko ne deluje, kot je prav in človek oslepi? Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh. Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto? Čudežnega zdravila za povrnitev vida še ni, a raziskovalci so se dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid. Kako deluje bionično oko? In kaj lahko pacienti s tem vsadkom vidijo?

24 min

Da lahko vidimo, potrebujete zapleten organ - oko. Kaj je mogoče narediti, če oko ne deluje, kot je prav in človek oslepi? Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh. Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto? Čudežnega zdravila za povrnitev vida še ni, a raziskovalci so se dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid. Kako deluje bionično oko? In kaj lahko pacienti s tem vsadkom vidijo?

Ko eksplodira znanost

22. 12. 2016

Ognjemet so izumili Kitajci okoli 10. stoletja, ko so odkrili, da je zmes, ki nastane pri mešanju solitra z žveplom in ogljem, eksplozivna. Z ognjemetom so odganjali zle duhove ob prehodu zime v pomlad, uporabljali pa so ga tudi pri praznovanjih. Ognjemet je danes nepogrešljiv del praznikov. Zakaj so nam tako všeč? Kako so sestavljenje rakete in katere snovi jim dajejo posamezne barve? Pirotehnična sredstva pa imajo tudi negativno stran. Ob njihovi eksploziji nastane dim, ki vsebuje težke kovine, ogljik, žveplo in nekatere precej strupene snovi. Ali in kako lahko to vpliva na nas?

25 min

Ognjemet so izumili Kitajci okoli 10. stoletja, ko so odkrili, da je zmes, ki nastane pri mešanju solitra z žveplom in ogljem, eksplozivna. Z ognjemetom so odganjali zle duhove ob prehodu zime v pomlad, uporabljali pa so ga tudi pri praznovanjih. Ognjemet je danes nepogrešljiv del praznikov. Zakaj so nam tako všeč? Kako so sestavljenje rakete in katere snovi jim dajejo posamezne barve? Pirotehnična sredstva pa imajo tudi negativno stran. Ob njihovi eksploziji nastane dim, ki vsebuje težke kovine, ogljik, žveplo in nekatere precej strupene snovi. Ali in kako lahko to vpliva na nas?

Pametno mesto

15. 12. 2016

2020 naj bi na svetu živelo že 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70 % živelo v mestih. Zato potrebujemo nujne rešitve, kako sodobna velika mesta sploh obvladati in omogočati njihov nadaljnji razvoj. Med najpametnejša mesta na svetu spadajo Pariz, Stockholm, Barcelona, Dunaj, Berlin, Tokio, London, New York, Singapur. Kako zelo pametna pa je Ljubljana? In kako zelo uporaben je koncept pametnega mesta za druge kraje v Sloveniji?

26 min

2020 naj bi na svetu živelo že 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70 % živelo v mestih. Zato potrebujemo nujne rešitve, kako sodobna velika mesta sploh obvladati in omogočati njihov nadaljnji razvoj. Med najpametnejša mesta na svetu spadajo Pariz, Stockholm, Barcelona, Dunaj, Berlin, Tokio, London, New York, Singapur. Kako zelo pametna pa je Ljubljana? In kako zelo uporaben je koncept pametnega mesta za druge kraje v Sloveniji?

Živalski strupi - smrtonosni in uporabni

8. 12. 2016

Strupene kače vsako leto zastrupijo več kot 5 milijonov ljudi po svetu. Več kot 200.000 jih zaradi njihovega strupa umre, veliko pa jih ostane trajno invalidnih. In strupene niso samo kače! Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Je mogoče, da bi nam nekaj takega, kar na naše telo učinkuje tako uničujoče, močno in usodno, lahko koristilo? Bi lahko smrtonosen strup spremenili v nekaj za nas koristnega?

25 min

Strupene kače vsako leto zastrupijo več kot 5 milijonov ljudi po svetu. Več kot 200.000 jih zaradi njihovega strupa umre, veliko pa jih ostane trajno invalidnih. In strupene niso samo kače! Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Je mogoče, da bi nam nekaj takega, kar na naše telo učinkuje tako uničujoče, močno in usodno, lahko koristilo? Bi lahko smrtonosen strup spremenili v nekaj za nas koristnega?

Slovenski svetovni fenomen – človeška ribica

1. 12. 2016

Človeška ribica je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah. Je endemit, kar pomeni, da živi na zelo omejenem območju, to je le na Dinarskem krasu in nikjer drugje na svetu. Populacija črne človeške ribice pa je celo svetovni fenomen, saj živi samo v Beli krajini! Okolje, v katerem živi, je vedno bolj onesnaženo, zaradi česar je človeška ribica ogrožena vrsta. Ker lahko človeška ribica živi celo 100 let, znanstvenike zanima, kako nanjo vpliva onesnaževanje. O tej ogroženi živalski vrsti vemo že marsikaj, ne poznamo pa še njenega genoma in ne znamo ločiti samca od samice. Kaj kažejo najnovejše raziskave človeške ribice?

24 min

Človeška ribica je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah. Je endemit, kar pomeni, da živi na zelo omejenem območju, to je le na Dinarskem krasu in nikjer drugje na svetu. Populacija črne človeške ribice pa je celo svetovni fenomen, saj živi samo v Beli krajini! Okolje, v katerem živi, je vedno bolj onesnaženo, zaradi česar je človeška ribica ogrožena vrsta. Ker lahko človeška ribica živi celo 100 let, znanstvenike zanima, kako nanjo vpliva onesnaževanje. O tej ogroženi živalski vrsti vemo že marsikaj, ne poznamo pa še njenega genoma in ne znamo ločiti samca od samice. Kaj kažejo najnovejše raziskave človeške ribice?

Odkritja Nobelovih nagrajencev za fiziko

24. 11. 2016

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

25 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Kako dolgo lahko živimo?

17. 11. 2016

Leta 1997 je Jeanne Calment preminula po 122-ih letih in 164-ih dneh življenja. S to starostjo je najstarejša znana oseba v zgodovini. Bi lahko vsi živeli tako dolgo? Bi lahko živeli še dlje? Znanstveniki pravijo, da je 125 let najvišja starost, ki jo lahko doseže človek. Ne glede na napredek regenerativne medicine, naša telesa preprosto ne morejo živeti dlje. Zakaj? Kaj staranje v resnici pomeni in kako spreminja naše telo? Ali res ni načina, ki bi upočasnil proces staranja? Ali k daljšemu življenju pripomore prehrana, rekreacija, zdravila ali nekaj popolnoma drugega?

25 min

Leta 1997 je Jeanne Calment preminula po 122-ih letih in 164-ih dneh življenja. S to starostjo je najstarejša znana oseba v zgodovini. Bi lahko vsi živeli tako dolgo? Bi lahko živeli še dlje? Znanstveniki pravijo, da je 125 let najvišja starost, ki jo lahko doseže človek. Ne glede na napredek regenerativne medicine, naša telesa preprosto ne morejo živeti dlje. Zakaj? Kaj staranje v resnici pomeni in kako spreminja naše telo? Ali res ni načina, ki bi upočasnil proces staranja? Ali k daljšemu življenju pripomore prehrana, rekreacija, zdravila ali nekaj popolnoma drugega?

Nova cepiva

10. 11. 2016

Si predstavljate, da bi se lahko cepili proti Alzheimerjevi bolezni ali tumorju? Do danes smo s cepljenjem izkoreninili črne koze, naslednja bolezen na vrsti za izkoreninjenje je otroška paraliza. Cepljenje spada med enega največjih uspehov v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Slovenski znanstveniki pa sodelujejo pri raziskovanju cepiva za bolezen starejših – Alzheimerjevo bolezen. Medtem sta v svetu že registrirani dve cepivi proti raku - eno zdravi raka na prostati, drugo pa maligni melanom – najhujšo obliko kožnega raka. Ali bo lahko kdaj cepljenje izkoreninilo vse smrtonosne bolezni, za katere danes nimamo zdravila?

25 min

Si predstavljate, da bi se lahko cepili proti Alzheimerjevi bolezni ali tumorju? Do danes smo s cepljenjem izkoreninili črne koze, naslednja bolezen na vrsti za izkoreninjenje je otroška paraliza. Cepljenje spada med enega največjih uspehov v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Slovenski znanstveniki pa sodelujejo pri raziskovanju cepiva za bolezen starejših – Alzheimerjevo bolezen. Medtem sta v svetu že registrirani dve cepivi proti raku - eno zdravi raka na prostati, drugo pa maligni melanom – najhujšo obliko kožnega raka. Ali bo lahko kdaj cepljenje izkoreninilo vse smrtonosne bolezni, za katere danes nimamo zdravila?

Novi hladilniki

3. 11. 2016

Hladilnik je naprava, ki jo imamo že več kot sto let. V teh letih je postal učinkovitejši: porabi manj energije, postal je ekološko manj obremenjujoč, manjši, tišji. Klasični kompresorski hladilniki delujejo tako, da s spreminjanjem agregatnega stanja hladilnega sredstva toploto iz notranjosti hladilnika oddajajo v okolico. Po zaslugi tudi naših znanstvenikov, pa bi lahko kmalu imeli hladilnike, ki bodo delovali popolnoma drugače od današnjih. Slovenski znanstveniki so zelo uspešni pri raziskovanju magnetnih hladilnikov. V sodelovanju z Dansko tehniško univerzo DTU pa so naredili še prototip elastokalorične hladilne naprave. Za kakšne hladilne naprave gre in zakaj so boljše od obstoječih?

25 min

Hladilnik je naprava, ki jo imamo že več kot sto let. V teh letih je postal učinkovitejši: porabi manj energije, postal je ekološko manj obremenjujoč, manjši, tišji. Klasični kompresorski hladilniki delujejo tako, da s spreminjanjem agregatnega stanja hladilnega sredstva toploto iz notranjosti hladilnika oddajajo v okolico. Po zaslugi tudi naših znanstvenikov, pa bi lahko kmalu imeli hladilnike, ki bodo delovali popolnoma drugače od današnjih. Slovenski znanstveniki so zelo uspešni pri raziskovanju magnetnih hladilnikov. V sodelovanju z Dansko tehniško univerzo DTU pa so naredili še prototip elastokalorične hladilne naprave. Za kakšne hladilne naprave gre in zakaj so boljše od obstoječih?

Katere vrste so ogrožene

27. 10. 2016

Pred kratkim nas je razveselila novica, da panda ni več med ogroženimi vrstami živali. V 90-ih letih jih je bilo v naravi le še 1114, danes pa jih je že več kot 2 tisoč. Žal je to osamljeni primer. Skoraj istočasno smo izvedeli, da sta se na seznam ogroženih uvrstila prišla zebra in vzhodna gorila. Orjaška želva z otoka Pinta, zlata krastača, tenkokljuni škruh so le tri vrste, ki so izumrle v 21. stoletju. Vsak dan je na rob preživetja potisnjenih 100 novih vrst. Katere vrste so ogrožene in kaj pomeni izumrtje vrste za življenje na Zemlji.

25 min

Pred kratkim nas je razveselila novica, da panda ni več med ogroženimi vrstami živali. V 90-ih letih jih je bilo v naravi le še 1114, danes pa jih je že več kot 2 tisoč. Žal je to osamljeni primer. Skoraj istočasno smo izvedeli, da sta se na seznam ogroženih uvrstila prišla zebra in vzhodna gorila. Orjaška želva z otoka Pinta, zlata krastača, tenkokljuni škruh so le tri vrste, ki so izumrle v 21. stoletju. Vsak dan je na rob preživetja potisnjenih 100 novih vrst. Katere vrste so ogrožene in kaj pomeni izumrtje vrste za življenje na Zemlji.

Preiskave otrok pred rojstvom

20. 10. 2016

Kaj vse lahko izvemo o svojem otroku, ko je ta še varno v maternici? Določimo lahko njegov spol, okvirno velikost in težo. Z ultrazvokom ga lahko celo vidimo, odkrijemo pa lahko tudi njegove razvojne nepravilnosti. Poznamo več kot 1.000 različnih prirojenih nepravilnosti, ki so posledica genetskih ali okoljskimi dejavnikov. Najpogostejše prirojene napake so nepravilnosti v razvoju srca, Downov sindrom in v naših krajih cistična fibroza. Znanost pa nam omogoča, da lahko nekatere prirojene nepravilnosti ploda zdravimo že, ko je ta še v maternici!

25 min

Kaj vse lahko izvemo o svojem otroku, ko je ta še varno v maternici? Določimo lahko njegov spol, okvirno velikost in težo. Z ultrazvokom ga lahko celo vidimo, odkrijemo pa lahko tudi njegove razvojne nepravilnosti. Poznamo več kot 1.000 različnih prirojenih nepravilnosti, ki so posledica genetskih ali okoljskimi dejavnikov. Najpogostejše prirojene napake so nepravilnosti v razvoju srca, Downov sindrom in v naših krajih cistična fibroza. Znanost pa nam omogoča, da lahko nekatere prirojene nepravilnosti ploda zdravimo že, ko je ta še v maternici!

Tekmovati v znanosti

13. 10. 2016

Konec septembra je bil v okviru projekta Znanost na cesti prvi ''science slam'', znanstveni slam pri nas. Prvič so tak dogodek pripravili pred 10 leti v Darmstadtu v Nemčiji. Od takrat se je tekmovanje v znanosti hitro širilo še v druga nemška mesta in pozneje tudi v druge evropske države. »Science slam« je danes že zelo razširjena in priljubljena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo tako rekoč povsod. Gre za časovno omejeno poljudno podajanje znanstvene vsebine, ki ga ocenjujejo publika in žirija. V oddaji vam bomo predstavili nekaj mladih znanstvenikov, ki so se udeležili slama, in njihove raziskave.

25 min

Konec septembra je bil v okviru projekta Znanost na cesti prvi ''science slam'', znanstveni slam pri nas. Prvič so tak dogodek pripravili pred 10 leti v Darmstadtu v Nemčiji. Od takrat se je tekmovanje v znanosti hitro širilo še v druga nemška mesta in pozneje tudi v druge evropske države. »Science slam« je danes že zelo razširjena in priljubljena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo tako rekoč povsod. Gre za časovno omejeno poljudno podajanje znanstvene vsebine, ki ga ocenjujejo publika in žirija. V oddaji vam bomo predstavili nekaj mladih znanstvenikov, ki so se udeležili slama, in njihove raziskave.

Bionska roka

6. 10. 2016

Roka je najaktivnejši del človeškega telesa. Uporabljamo jo nenehno, zato je tudi zelo izpostavljena. Samo v Sloveniji izgubi roko od 10 do 20 ljudi na leto. Takrat se lahko kakovost življenja takega posameznika zelo spremeni. Tu pa nastopi znanost s sodobnimi bionskimi protezami. Strokovnjakom z dunajske univerzitetne klinike je v sodelovanju s Slovenci uspelo rekonstruirati intuitivno vodeno roko. Bionsko protezo jim je uspelo povezati z živčevjem, kar pomeni, da jo pacient upravlja kot pravo roko. Prvi so bili uspešne bionske rekonstrukcije deležni trije Avstrijci. Predstavljamo vam zgodbo enega izmed njih. Še naprednejše bionske roke pa lahko celo čutijo!

24 min

Roka je najaktivnejši del človeškega telesa. Uporabljamo jo nenehno, zato je tudi zelo izpostavljena. Samo v Sloveniji izgubi roko od 10 do 20 ljudi na leto. Takrat se lahko kakovost življenja takega posameznika zelo spremeni. Tu pa nastopi znanost s sodobnimi bionskimi protezami. Strokovnjakom z dunajske univerzitetne klinike je v sodelovanju s Slovenci uspelo rekonstruirati intuitivno vodeno roko. Bionsko protezo jim je uspelo povezati z živčevjem, kar pomeni, da jo pacient upravlja kot pravo roko. Prvi so bili uspešne bionske rekonstrukcije deležni trije Avstrijci. Predstavljamo vam zgodbo enega izmed njih. Še naprednejše bionske roke pa lahko celo čutijo!

Bum regenerativne medicine

29. 9. 2016

Septembra mineva točno 20 let od prvega zdravljenja z odvzetimi lastnimi celicami pri nas. Ljubitelj športa Jani Pogačnik si je pri smučanju hudo poškodoval koleno. Primarij Radosavljevič mu je predlagal revolucionaren postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami, ki ga je prinesel iz Švedske. Jani je bil tako prvi, ki so mu s tem postopkom obnovili tkivo, in regenerativna medicina v Sloveniji se je začela. Danes bi bil lahko postopek še drugačen. Z novo tehnologijo lahko v laboratoriju vzgojijo hrustanec kar iz pacientovih lastnih matičnih celic. Na IJS pa razvijajo posebne nosilce, na katere nanesejo matične celice. Tako dobimo hrustanec take oblike, kot jo potrebuje posamezen pacient.

25 min

Septembra mineva točno 20 let od prvega zdravljenja z odvzetimi lastnimi celicami pri nas. Ljubitelj športa Jani Pogačnik si je pri smučanju hudo poškodoval koleno. Primarij Radosavljevič mu je predlagal revolucionaren postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami, ki ga je prinesel iz Švedske. Jani je bil tako prvi, ki so mu s tem postopkom obnovili tkivo, in regenerativna medicina v Sloveniji se je začela. Danes bi bil lahko postopek še drugačen. Z novo tehnologijo lahko v laboratoriju vzgojijo hrustanec kar iz pacientovih lastnih matičnih celic. Na IJS pa razvijajo posebne nosilce, na katere nanesejo matične celice. Tako dobimo hrustanec take oblike, kot jo potrebuje posamezen pacient.

Ugriznimo znanost: So lahko invazivne rastline tudi koristne?, oddaja o znanosti

22. 9. 2016

V naši okolici rastejo rastline, ki se tako hitro širijo, da izpodrivajo domače vrste. Poleg tega povzročajo gospodarsko škodo, nevarne pa so tudi za nas. Ob stiku z njimi lahko dobimo hude opekline ali pa se celo zastrupimo. Najpogostejše so japonski dresnik, ambrozija, orjaški dežen in veliki pajesen. Te rastline je torej pametno odstraniti iz naše okolice. Kako lahko to naredimo? Ali še bolje, bi jih lahko izkoristili za kaj uporabnega? Znanstveniki imajo rešitev!

25 min

V naši okolici rastejo rastline, ki se tako hitro širijo, da izpodrivajo domače vrste. Poleg tega povzročajo gospodarsko škodo, nevarne pa so tudi za nas. Ob stiku z njimi lahko dobimo hude opekline ali pa se celo zastrupimo. Najpogostejše so japonski dresnik, ambrozija, orjaški dežen in veliki pajesen. Te rastline je torej pametno odstraniti iz naše okolice. Kako lahko to naredimo? Ali še bolje, bi jih lahko izkoristili za kaj uporabnega? Znanstveniki imajo rešitev!

Bodo letos v našem morju meduze?

9. 6. 2016

Meduze so na svetu že več kot 650 milijonov in so tako ene najstarejših živih bitij na Zemlji. Njihova rast se nikoli ne ustavi. Največja poznana vrsta lahko doseže premer dveh metrov in pol. Vrsta, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije več ljudi na leto kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup pa človeka ubije v treh minutah. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze. Katere vrste meduz imamo v Sloveniji? In kaj nam pove njihova genska analiza? Zakaj so lahko nesmrtne in ali bodo kmalu zavzele ocean?

25 min

Meduze so na svetu že več kot 650 milijonov in so tako ene najstarejših živih bitij na Zemlji. Njihova rast se nikoli ne ustavi. Največja poznana vrsta lahko doseže premer dveh metrov in pol. Vrsta, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije več ljudi na leto kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup pa človeka ubije v treh minutah. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze. Katere vrste meduz imamo v Sloveniji? In kaj nam pove njihova genska analiza? Zakaj so lahko nesmrtne in ali bodo kmalu zavzele ocean?