Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Konzorciju več podjetij, med njimi je bilo tudi slovensko, pa je uspelo izdelati bioosnovani najlon iz obnovljivih rastlinskih virov rastlinskega izvora, iz sladkorjev. Ker je po lastnostih enak standardnemu najlonu, razlikuje se samo njun izvor, bi ga v prihodnosti lahko nadomestil v vseh izdelkih. Iz novega materiala so že nastali prototipi oblačil in izdelkov za vsakdanjo rabo, ki so jih izdelala večja tuja podjetja.
Konzorciju več podjetij, med njimi je bilo tudi slovensko, pa je uspelo izdelati bioosnovani najlon iz obnovljivih rastlinskih virov rastlinskega izvora, iz sladkorjev. Ker je po lastnostih enak standardnemu najlonu, razlikuje se samo njun izvor, bi ga v prihodnosti lahko nadomestil v vseh izdelkih. Iz novega materiala so že nastali prototipi oblačil in izdelkov za vsakdanjo rabo, ki so jih izdelala večja tuja podjetja.
90 % otroških igrač je narejenih iz plastike. Kar 80 odstotkov jih zavržemo v smeti, le nekaj manj kot 4 odstotke jih recikliramo. Lara Baler in Boris Ouček sta plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Razvila sta nov material in iz njega začela izdelovati igrače.
90 % otroških igrač je narejenih iz plastike. Kar 80 odstotkov jih zavržemo v smeti, le nekaj manj kot 4 odstotke jih recikliramo. Lara Baler in Boris Ouček sta plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Razvila sta nov material in iz njega začela izdelovati igrače.
Nove materiale iz naravnih biopolimerov razvijajo na Kemijskem inštitutu. Pokazali so nam, kako pripravijo material na osnovi polisaharidov, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne materiale. Čeprav gre za popolnoma naravne biopolimere, jih na koncu tudi testirajo, s čimer ugotovijo, ali se v naravi razgradijo.
Nove materiale iz naravnih biopolimerov razvijajo na Kemijskem inštitutu. Pokazali so nam, kako pripravijo material na osnovi polisaharidov, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne materiale. Čeprav gre za popolnoma naravne biopolimere, jih na koncu tudi testirajo, s čimer ugotovijo, ali se v naravi razgradijo.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tehnologija, ki je bila na Zemlji razvita za v vesolje, se včasih iz vesolja vrne v uporabo na Zemlji. Tak primer je Trisatova kamera, ki je občutljiva za človekovim očem nevidni infrardeči spekter in je uporabna za opazovanje Zemljinega površja. Na Zemlji pa jo bomo lahko uporabili v pralnih strojih!
Tehnologija, ki je bila na Zemlji razvita za v vesolje, se včasih iz vesolja vrne v uporabo na Zemlji. Tak primer je Trisatova kamera, ki je občutljiva za človekovim očem nevidni infrardeči spekter in je uporabna za opazovanje Zemljinega površja. Na Zemlji pa jo bomo lahko uporabili v pralnih strojih!
Komunikacijo s sateliti vzpostavljajo v času preletov satelitov nad zemeljsko postajo. Pri slovenskem satelitu TRISAT-R pa so morali zaradi višine njegovega letenja pri komunikaciji z njim nekaj stvari tudi spremeniti. Pri komuniciranju s satelitom je bila navzoča naša ekipa.
Komunikacijo s sateliti vzpostavljajo v času preletov satelitov nad zemeljsko postajo. Pri slovenskem satelitu TRISAT-R pa so morali zaradi višine njegovega letenja pri komunikaciji z njim nekaj stvari tudi spremeniti. Pri komuniciranju s satelitom je bila navzoča naša ekipa.
Za vesoljsko industrijo je pomembno merjenje frekvenc. Na vesoljski postaji jih merijo zato, da lahko odkrijejo, kje so vesoljske smeti morda trčile v postajo. Demonstracijo vesoljskih meritev na Zemlji so nam pokazali v podjetju Dewesoft.
Za vesoljsko industrijo je pomembno merjenje frekvenc. Na vesoljski postaji jih merijo zato, da lahko odkrijejo, kje so vesoljske smeti morda trčile v postajo. Demonstracijo vesoljskih meritev na Zemlji so nam pokazali v podjetju Dewesoft.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Švedskem so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost.
Na Švedskem so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost.
V službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko bolniki vse več aktivnosti že zmorejo sami.
V službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko bolniki vse več aktivnosti že zmorejo sami.
Rehabilitacija se po navadi začne že v bolnišnici ali, pri nas, v Univerzitetnem rehabilitacíjskem inštitutu Soča, kjer so prve robote za rehabilitacijo začeli uporabljati pred približno 10 leti.
Rehabilitacija se po navadi začne že v bolnišnici ali, pri nas, v Univerzitetnem rehabilitacíjskem inštitutu Soča, kjer so prve robote za rehabilitacijo začeli uporabljati pred približno 10 leti.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Zemljina površina je sestavljena iz osem velikih litosferskih plošč in veliko več manjših, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, na stikih pa se narivajo ali spodrivajo, s tem pa povzročajo spremembe površja. Pred več sto milijoni let je bil na geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Poglejmo eno izmed posledic premikanja tektonskih plošč.
Zemljina površina je sestavljena iz osem velikih litosferskih plošč in veliko več manjših, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, na stikih pa se narivajo ali spodrivajo, s tem pa povzročajo spremembe površja. Pred več sto milijoni let je bil na geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Poglejmo eno izmed posledic premikanja tektonskih plošč.
Leta 2000 je bila postavljena prva točka sistema SIGNAL, kar je okrajšava za "Slovenija, geodezija, navigacija, lokacija". Signal je osnova državne geoinformacijske infrastrukture in orodje novega slovenskega državnega koordinatnega sistema. Tudi na novo izmerjenim točkam se spreminjajo njihove koordinate.
Leta 2000 je bila postavljena prva točka sistema SIGNAL, kar je okrajšava za "Slovenija, geodezija, navigacija, lokacija". Signal je osnova državne geoinformacijske infrastrukture in orodje novega slovenskega državnega koordinatnega sistema. Tudi na novo izmerjenim točkam se spreminjajo njihove koordinate.
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu, dedna hemokromatoza, pa je najpogostejša dedna bolezen pri belcih. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, nosilcev okvarjenih genov pa je okoli 0,9 %.
Bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu, dedna hemokromatoza, pa je najpogostejša dedna bolezen pri belcih. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, nosilcev okvarjenih genov pa je okoli 0,9 %.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta tudi pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pojavlja se pri približno tretjini bolnikov. To pa vodi v slabšo kakovost življenja in manjše preživetje.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta tudi pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pojavlja se pri približno tretjini bolnikov. To pa vodi v slabšo kakovost življenja in manjše preživetje.
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
V nosečnosti se potrebe po železu podvojijo. Tako je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Pomanjkanje železa se po ocenah v Sloveniji pojavi pri približno 30–40 % nosečnic.
V nosečnosti se potrebe po železu podvojijo. Tako je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Pomanjkanje železa se po ocenah v Sloveniji pojavi pri približno 30–40 % nosečnic.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje
Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.
Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.
Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.
Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.
Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Zaradi vseh pozitivnih lastnosti, ki jih v živilu dosežemo s fermentacijo, je vse več zanimanja za fermentacijo doslej netipičnih živil, ki bi jim s fermentacijo izboljšali prehranske vrednosti. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razvijajo fermentacíjske procese na mikroalgah in insektih.
Zaradi vseh pozitivnih lastnosti, ki jih v živilu dosežemo s fermentacijo, je vse več zanimanja za fermentacijo doslej netipičnih živil, ki bi jim s fermentacijo izboljšali prehranske vrednosti. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razvijajo fermentacíjske procese na mikroalgah in insektih.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Izraz fermentacija se uporablja tudi širše za vse procese, ki potekajo s pomočjo encimov mikroorganizmov in ne potekajo nujno v odsotnosti kisika. Fermentacijski procesi se uporabljajo tudi pri trajnostni proizvodnji številnih izdelkov, kot so prehranska dopolnila, antibiotiki in vitamini.
Izraz fermentacija se uporablja tudi širše za vse procese, ki potekajo s pomočjo encimov mikroorganizmov in ne potekajo nujno v odsotnosti kisika. Fermentacijski procesi se uporabljajo tudi pri trajnostni proizvodnji številnih izdelkov, kot so prehranska dopolnila, antibiotiki in vitamini.
V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne preglede za 19 redkih bolezni.
V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne preglede za 19 redkih bolezni.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
V Sloveniji se je v okviru evropskega projekta EUROHELICAN začela pilotna raziskava, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta je v 89 % primerov razlog za razvoj raka na želodcu. Ob raziskavi bodo iskali okužbo ter jo zdravili in tako ugotavljali strategije za preprečevanja raka na želodcu.
V Sloveniji se je v okviru evropskega projekta EUROHELICAN začela pilotna raziskava, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta je v 89 % primerov razlog za razvoj raka na želodcu. Ob raziskavi bodo iskali okužbo ter jo zdravili in tako ugotavljali strategije za preprečevanja raka na želodcu.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Podobnost enojajčnih dvojčkov pa pomeni, da sta lahko taka dvojčka popolna zločinca. Ne le, da sta si podobna kot jajce jajcu, imata tudi enak genski material, zato je njuno razlikovanje precej težko. Kako ugotoviti, kateri je storil kaznivo dejanje? V tem primeru je za identifikacijo za zdaj 100-odstotna le ena metoda.
Podobnost enojajčnih dvojčkov pa pomeni, da sta lahko taka dvojčka popolna zločinca. Ne le, da sta si podobna kot jajce jajcu, imata tudi enak genski material, zato je njuno razlikovanje precej težko. Kako ugotoviti, kateri je storil kaznivo dejanje? V tem primeru je za identifikacijo za zdaj 100-odstotna le ena metoda.
Vpliv okolja lahko enojajčna dvojčka spremeni, da sta si manj podobna. In enojajčni dvojčki so včasih zelo različni. Eden zboli za kronično ali redko gensko boleznijo, drugi pa ne. Vzroke zato razkriva epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da na izražanje genov vplivajo dodatni dejavniki in celični mehanizmi, ne da bi se pri tem spremenil naš zapis DNK. Z drugimi besedami: epigenetika uravnava, kateri del dednega zapisa se bo izražal in kateri bo utišan.
Vpliv okolja lahko enojajčna dvojčka spremeni, da sta si manj podobna. In enojajčni dvojčki so včasih zelo različni. Eden zboli za kronično ali redko gensko boleznijo, drugi pa ne. Vzroke zato razkriva epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da na izražanje genov vplivajo dodatni dejavniki in celični mehanizmi, ne da bi se pri tem spremenil naš zapis DNK. Z drugimi besedami: epigenetika uravnava, kateri del dednega zapisa se bo izražal in kateri bo utišan.
Ena odmevnejših raziskav dvojčkov je bila Nasina raziskava enojajčnih dvojčkov. V njej so preučevali, kako velik je vpliv okolja na naše telo. Enega izmed dvojčkov so poslali v vesolje, s pomočjo drugega, ki je ostal na Zemlji, pa so spremljali učinke daljšega bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo. Enoletno bivanje v vesolju ni vplivalo le na zunanji videz astronavta, ampak tudi na njegove gene.
Ena odmevnejših raziskav dvojčkov je bila Nasina raziskava enojajčnih dvojčkov. V njej so preučevali, kako velik je vpliv okolja na naše telo. Enega izmed dvojčkov so poslali v vesolje, s pomočjo drugega, ki je ostal na Zemlji, pa so spremljali učinke daljšega bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo. Enoletno bivanje v vesolju ni vplivalo le na zunanji videz astronavta, ampak tudi na njegove gene.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Požarna varnost je pomembna pri izdelkih, gradbenih materialih, celo pri pakiranju in prevozu določenih snovi. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani s testi gorljivosti ugotavljajo, kako je treba ravnati s posameznimi proizvodi.
Požarna varnost je pomembna pri izdelkih, gradbenih materialih, celo pri pakiranju in prevozu določenih snovi. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani s testi gorljivosti ugotavljajo, kako je treba ravnati s posameznimi proizvodi.
Eden najpogostejših vzrokov požara v domačem okolju so nepazljivost pri uporabi električnih naprav, njihova dotrajanost ali napake pri proizvodnji. Na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje preverjajo ustreznost proizvodov z mednarodnimi standardi in s tem predvsem njihovo varnost.
Eden najpogostejših vzrokov požara v domačem okolju so nepazljivost pri uporabi električnih naprav, njihova dotrajanost ali napake pri proizvodnji. Na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje preverjajo ustreznost proizvodov z mednarodnimi standardi in s tem predvsem njihovo varnost.
Hitrost napredovanja požara v bivalnih objektih je odvisna tudi od požarnih lastnosti notranje opreme. Ker je težko določiti, kateri predmeti bodo v prostoru, se pri testu osredotočijo na požarno varnost vgrajenih materialov. Kadar je požarni scenarij verjetnejši in pogosto vključuje smrtne žrtve, so določene tudi zahteve za pohištvo. Tako je pri zahtevah za oblazinjeno pohištvo in posteljne vložke npr. v hotelih.
Hitrost napredovanja požara v bivalnih objektih je odvisna tudi od požarnih lastnosti notranje opreme. Ker je težko določiti, kateri predmeti bodo v prostoru, se pri testu osredotočijo na požarno varnost vgrajenih materialov. Kadar je požarni scenarij verjetnejši in pogosto vključuje smrtne žrtve, so določene tudi zahteve za pohištvo. Tako je pri zahtevah za oblazinjeno pohištvo in posteljne vložke npr. v hotelih.
Gradbenim proizvodom določajo požarne lastnosti s standardiziranimi preizkusi, ki jih opravljajo akreditirani laboratoriji. Naša ekipa je obiskala laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je eden izmed največjih takih laboratorijev v Evropi. Za nas so opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj.
Gradbenim proizvodom določajo požarne lastnosti s standardiziranimi preizkusi, ki jih opravljajo akreditirani laboratoriji. Naša ekipa je obiskala laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je eden izmed največjih takih laboratorijev v Evropi. Za nas so opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj.
Leta 1985 je na nogometnem stadionu v Bradfordu v Veliki Britaniji izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo 56 ljudi. Sprva manjši ogenj, ki se je zaradi vetra v nekaj minutah razširil na celotno leseno tribuno, je povzročil odvržen cigaretni ogorek. Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi danes? Pri gradnji stavb je pomembna uporaba ustreznih negorljivih materialov. Obiskali smo največji požarni laboratorij, kjer so za nas opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj. Požar lahko povzroči tudi kratek stik v napravah, ki delujejo na električni tok. Kako so preverja ustrezna požarna varnost proizvodov?
Leta 1985 je na nogometnem stadionu v Bradfordu v Veliki Britaniji izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo 56 ljudi. Sprva manjši ogenj, ki se je zaradi vetra v nekaj minutah razširil na celotno leseno tribuno, je povzročil odvržen cigaretni ogorek. Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi danes? Pri gradnji stavb je pomembna uporaba ustreznih negorljivih materialov. Obiskali smo največji požarni laboratorij, kjer so za nas opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj. Požar lahko povzroči tudi kratek stik v napravah, ki delujejo na električni tok. Kako so preverja ustrezna požarna varnost proizvodov?
Pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam, so za zdravljenje bolnikov s protoni prvič uporabili leta 1954 v Združenih državah Amerike v laboratoriju v Berkeleyju v Kaliforniji in leta 1957 v Uppsali na Švedskem.
Pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam, so za zdravljenje bolnikov s protoni prvič uporabili leta 1954 v Združenih državah Amerike v laboratoriju v Berkeleyju v Kaliforniji in leta 1957 v Uppsali na Švedskem.
Kako poteka zdravljenje s protoni in ogljikovimi ioni, kako ti delci potujejo skozi naše telo in kako uničijo rakave celice?
Kako poteka zdravljenje s protoni in ogljikovimi ioni, kako ti delci potujejo skozi naše telo in kako uničijo rakave celice?
Sloveniji najbližji center za zdravljenje s protoni je MedAustron, terapevtski in raziskovalni center blizu Dunaja. S protoni zdravijo oziroma obsevajo od leta 2016, z ogljikovimi ioni pa od leta 2019.
Sloveniji najbližji center za zdravljenje s protoni je MedAustron, terapevtski in raziskovalni center blizu Dunaja. S protoni zdravijo oziroma obsevajo od leta 2016, z ogljikovimi ioni pa od leta 2019.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Evropski podatki kažejo, da se v življenju le pri polovici od nas ne bo razvil rak. Za zdravljenje te bolezni poznamo več metod – med njimi radioterapijo, s katero pri nas zdravijo približno dobro tretjino vseh, ki zbolijo za rakom. Blizu Dunaja je nam najbližji terapevtski in raziskovalni center, v katerem maligne tumorje obsevajo z najnaprednejšo obliko radioterapije – s protoni in ogljikovimi ioni. Pogledali smo v zakulisje céntra in spoznavali, kako poteka to zdravljenje. Kako se protonska terapija razlikuje od klasične, kakšna je posebnost ionske terapije in zakaj so protoni in ioni pri zdravljenju nekaterih vrst raka lahko učinkovitejši?
Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Evropski podatki kažejo, da se v življenju le pri polovici od nas ne bo razvil rak. Za zdravljenje te bolezni poznamo več metod – med njimi radioterapijo, s katero pri nas zdravijo približno dobro tretjino vseh, ki zbolijo za rakom. Blizu Dunaja je nam najbližji terapevtski in raziskovalni center, v katerem maligne tumorje obsevajo z najnaprednejšo obliko radioterapije – s protoni in ogljikovimi ioni. Pogledali smo v zakulisje céntra in spoznavali, kako poteka to zdravljenje. Kako se protonska terapija razlikuje od klasične, kakšna je posebnost ionske terapije in zakaj so protoni in ioni pri zdravljenju nekaterih vrst raka lahko učinkovitejši?
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. V Nuklearni elektrarni Krško kot gorivo uporabljajo do 5 % obogaten izotop urana 235. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. V Nuklearni elektrarni Krško kot gorivo uporabljajo do 5 % obogaten izotop urana 235. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva.
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le vir toplote je drug. Pri termoelektrarnah so to fosilna goriva, pri jedrskih pa izotop radioaktivnega elementa urana. Kako deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le vir toplote je drug. Pri termoelektrarnah so to fosilna goriva, pri jedrskih pa izotop radioaktivnega elementa urana. Kako deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.
V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.
Med bolj ogrožene žuželke spada tudi puščavnik. Ta hrošč se razmnožuje počasi in živi na ozko omejenem območju, ker je slabo mobilen. Zato puščavnik v Srednji Evropi in Sloveniji izginja.
Med bolj ogrožene žuželke spada tudi puščavnik. Ta hrošč se razmnožuje počasi in živi na ozko omejenem območju, ker je slabo mobilen. Zato puščavnik v Srednji Evropi in Sloveniji izginja.
Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?
Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Številne žuželke začenjajo svoj življenjski cikel v vodi, ki je precej daljši od njihovega življenja na suhem. Na Gradaščici smo spremljali raziskovalce Biotehniške fakultete pri odvzému vzorcev vode in s tem tudi žuželk v vodi.
Številne žuželke začenjajo svoj življenjski cikel v vodi, ki je precej daljši od njihovega življenja na suhem. Na Gradaščici smo spremljali raziskovalce Biotehniške fakultete pri odvzému vzorcev vode in s tem tudi žuželk v vodi.
Gibanje nam omogočajo skeletne mišice, ki so pritrjene na naše okostje. Mišice med krčenjem kemično energijo pretvarjajo v mehansko. Mišica je organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če ji ne zagotovimo dovolj hrane?
Gibanje nam omogočajo skeletne mišice, ki so pritrjene na naše okostje. Mišice med krčenjem kemično energijo pretvarjajo v mehansko. Mišica je organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če ji ne zagotovimo dovolj hrane?
Pomembno čim prej odkriti športnike, ki so prehransko ogroženi. V laboratoriju za fiziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opravljajo meritve, s katerimi želijo prepoznati športnike, ki so ogroženi in potrebujejo prehransko obravnavo.
Pomembno čim prej odkriti športnike, ki so prehransko ogroženi. V laboratoriju za fiziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opravljajo meritve, s katerimi želijo prepoznati športnike, ki so ogroženi in potrebujejo prehransko obravnavo.
Športniki lahko v želji po čim boljših rezultatih ali boljšem videzu ogrozijo svoje zdravje. Če želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Hitra izguba telesne mase je stalna predtekmovalna rutina v borilnih športih. Na treningu smo obiskali judoistko Marušo Štangar, ki je v začetku novembra osvojila bron v kategoriji do 48 kg na turnirju za grand slamu v Bakuju.
Športniki lahko v želji po čim boljših rezultatih ali boljšem videzu ogrozijo svoje zdravje. Če želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Hitra izguba telesne mase je stalna predtekmovalna rutina v borilnih športih. Na treningu smo obiskali judoistko Marušo Štangar, ki je v začetku novembra osvojila bron v kategoriji do 48 kg na turnirju za grand slamu v Bakuju.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?
Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri preprečevanju izgub toplote so pomembna tudi okna. Najpogosteje uporabljamo dvoslojna, manjkrat trislojna, še redkeje pa štirislojna okna. Koliko boljšo toplotno izolacijo nam omogočajo? Obiskali smo prenovljen objekt na grajskem hribu v Ljubljani, kjer so vgrajena taka okna.
Pri preprečevanju izgub toplote so pomembna tudi okna. Najpogosteje uporabljamo dvoslojna, manjkrat trislojna, še redkeje pa štirislojna okna. Koliko boljšo toplotno izolacijo nam omogočajo? Obiskali smo prenovljen objekt na grajskem hribu v Ljubljani, kjer so vgrajena taka okna.
Izolacija stavb: Testiranje različnih vrst izolacije Pri običajnih hišah je največ neprosojne površine, na kateri uporabljamo klasične ali tudi modernejše vrste izolacij. Katera vrsta izolacije je najboljša za kateri namen in kakšne vremenske razmere? To testirajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Izolacija stavb: Testiranje različnih vrst izolacije Pri običajnih hišah je največ neprosojne površine, na kateri uporabljamo klasične ali tudi modernejše vrste izolacij. Katera vrsta izolacije je najboljša za kateri namen in kakšne vremenske razmere? To testirajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Vakuumske plošče spadajo med super izolatorje. Od drugih izolacijskih materialov jih loči to, da so zelo tanke. Vakuumske plošče proizvajajo tudi v Sloveniji.
Vakuumske plošče spadajo med super izolatorje. Od drugih izolacijskih materialov jih loči to, da so zelo tanke. Vakuumske plošče proizvajajo tudi v Sloveniji.
Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?
Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?
Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?
Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?
Reakcijski časi so izjemno pomembni tudi pri športnikih. V znanstveno-raziskovalnem središču Koper so ugotavljali, kakšni so reakcijski časi nogometašic 1. slovenske lige.
Reakcijski časi so izjemno pomembni tudi pri športnikih. V znanstveno-raziskovalnem središču Koper so ugotavljali, kakšni so reakcijski časi nogometašic 1. slovenske lige.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Reflekse imamo vsi, tudi novorojenčki, nimamo pa vsi enakih. Novorojenčki reflekse potrebujejo, da se lažje prilagodijo novemu okolju. Kateri so refleksi pri novorojenčkih in zakaj so pomembni?
Reflekse imamo vsi, tudi novorojenčki, nimamo pa vsi enakih. Novorojenčki reflekse potrebujejo, da se lažje prilagodijo novemu okolju. Kateri so refleksi pri novorojenčkih in zakaj so pomembni?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko so se letos spomladi po Evropi začeli rahljati ukrepi za zajezitev pandemije covida-19, je strokovnjake po vsem svetu presenetil izbruh akutnega hepatitisa neznanega izvora pri otrocih. Kot smo slišali, v Sloveniji primera okužbe sicer še nismo imeli. Hepatitis neznanega izvora se pojavlja po vsem svetu, v Evropi so doslej potrdili 550 primerov.
Ko so se letos spomladi po Evropi začeli rahljati ukrepi za zajezitev pandemije covida-19, je strokovnjake po vsem svetu presenetil izbruh akutnega hepatitisa neznanega izvora pri otrocih. Kot smo slišali, v Sloveniji primera okužbe sicer še nismo imeli. Hepatitis neznanega izvora se pojavlja po vsem svetu, v Evropi so doslej potrdili 550 primerov.
Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Imunski sistem in tudi drugi organski sistemi pri otrocih šele dozorevajo. Tudi zato so v prvih letih življenja zelo pogoste alergije na hrano. Približno vsak 10. otrok v razvitem svetu ima alergijo na hrano, vendar ta v nekaj letih pri številnih največkrat izzveni.
Imunski sistem in tudi drugi organski sistemi pri otrocih šele dozorevajo. Tudi zato so v prvih letih življenja zelo pogoste alergije na hrano. Približno vsak 10. otrok v razvitem svetu ima alergijo na hrano, vendar ta v nekaj letih pri številnih največkrat izzveni.
Imunski sistem je naš ključni obrambni mehanizem pred bakterijami, virusi in zajedavci. Sestavljen je iz različnih organov, celic in molekul, ki sprožijo imunski odziv, ko je to potrebno. Kakšna pa je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Imunski sistem je naš ključni obrambni mehanizem pred bakterijami, virusi in zajedavci. Sestavljen je iz različnih organov, celic in molekul, ki sprožijo imunski odziv, ko je to potrebno. Kakšna pa je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Benetke ogrožajo še dvigajoča se morska gladina in poplave. Zato so razvili poseben sistem zapornic, ki Benetke ščiti pred naraščajočo morsko gladino.
Benetke ogrožajo še dvigajoča se morska gladina in poplave. Zato so razvili poseben sistem zapornic, ki Benetke ščiti pred naraščajočo morsko gladino.
Benetke so zgrajene na približno 120 otokih. Zaradi zgradbe tal teh otokov so hiše na njih gradili na poseben način. Benetke stojijo na več milijonih lesenih stebrov.
Benetke so zgrajene na približno 120 otokih. Zaradi zgradbe tal teh otokov so hiše na njih gradili na poseben način. Benetke stojijo na več milijonih lesenih stebrov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?
Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?
Raziskovalci iščejo pravo rešitev, najboljši les, ki bi v razmerah, kakršne so v beneški laguni, zdržal kar najdlje. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kateri les je to, so združili moči italijanski in slovenski znanstveniki z Oddelka za lesarsto Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Raziskovalci iščejo pravo rešitev, najboljši les, ki bi v razmerah, kakršne so v beneški laguni, zdržal kar najdlje. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kateri les je to, so združili moči italijanski in slovenski znanstveniki z Oddelka za lesarsto Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Virtualno modeliranje je danes v inženirstvu zelo razširjeno, vendar ni omejeno samo na izdelke; inženirji so čedalje bolj vključeni v simulacije živih organizmov, saj digitalne dvojčke uporabljajo tudi v zdravstvu.
Virtualno modeliranje je danes v inženirstvu zelo razširjeno, vendar ni omejeno samo na izdelke; inženirji so čedalje bolj vključeni v simulacije živih organizmov, saj digitalne dvojčke uporabljajo tudi v zdravstvu.
Digitalni dvojčki nam pomagajo pri načrtovanju in organizaciji naših aktivnosti. V proizvodnih in razvojnih panogah lahko z njimi načrtujemo in preverimo lastnosti izdelka, še preden ga proizvedemo. Na Fakulteti za strojništvo UL so izdelali digitalni dvojček izdelka, ki ga imamo vsi doma, pralnega stroja. Z njim poskušajo izboljšati pralni stroj tako, da bo deloval tišje.
Digitalni dvojčki nam pomagajo pri načrtovanju in organizaciji naših aktivnosti. V proizvodnih in razvojnih panogah lahko z njimi načrtujemo in preverimo lastnosti izdelka, še preden ga proizvedemo. Na Fakulteti za strojništvo UL so izdelali digitalni dvojček izdelka, ki ga imamo vsi doma, pralnega stroja. Z njim poskušajo izboljšati pralni stroj tako, da bo deloval tišje.
Digitalni dvojček je lahko v virtualnem svetu en proizvodni trakt ali pa kar cela tovarna. Kako lahko digitalni dvojčki pomagajo pri optimiziranju proizvodnih procesov?
Digitalni dvojček je lahko v virtualnem svetu en proizvodni trakt ali pa kar cela tovarna. Kako lahko digitalni dvojčki pomagajo pri optimiziranju proizvodnih procesov?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Kanibalizem je pri ljudeh tabu, vendar je v živalskem kraljestvu pogost. Čeprav se zdi za člane iste vrste kontraproduktivno, da jedo drug drugega, lahko kanibalizem v nekaterih primerih pomeni preživetje vrste.
Kanibalizem je pri ljudeh tabu, vendar je v živalskem kraljestvu pogost. Čeprav se zdi za člane iste vrste kontraproduktivno, da jedo drug drugega, lahko kanibalizem v nekaterih primerih pomeni preživetje vrste.
Kanibalizem in vznemirjenje nad njim ima zelo dolgo zgodovino. Arheologi predvidevajo, da je pri človeškem predniku obstajal tisočletja. O kanibalih kot o divjakih, ki jedo človeško meso, so pisali tudi v antični Grčiji.
Kanibalizem in vznemirjenje nad njim ima zelo dolgo zgodovino. Arheologi predvidevajo, da je pri človeškem predniku obstajal tisočletja. O kanibalih kot o divjakih, ki jedo človeško meso, so pisali tudi v antični Grčiji.
V preteklosti pa so različna plemena uživala ne samo posteljico, ampak tudi druge dele človeškega telesa. Uživanje človeških možganov pa lahko povzroči smrtonosno bolezen. Ljudstvo Fore s Papue Nove Gvineje je prav zaradi kanibalskih praks več desetletij zbolevalo za boleznijo, imenovano kuru.
V preteklosti pa so različna plemena uživala ne samo posteljico, ampak tudi druge dele človeškega telesa. Uživanje človeških možganov pa lahko povzroči smrtonosno bolezen. Ljudstvo Fore s Papue Nove Gvineje je prav zaradi kanibalskih praks več desetletij zbolevalo za boleznijo, imenovano kuru.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Geotermalno energijo že leta izkoriščamo za ogrevanje stanovanjskih zgradb. Izkoriščamo jo lahko s črpanjem tople vode ali segrevanjem vode v globini Zemlje.
Geotermalno energijo že leta izkoriščamo za ogrevanje stanovanjskih zgradb. Izkoriščamo jo lahko s črpanjem tople vode ali segrevanjem vode v globini Zemlje.
Natančne podatke o temperaturi v globini Zemlje dobijo geologi z merjenji. Z njimi smo se odpravili na naravni izvir termalne vode in vrtino v Ljubljani.
Natančne podatke o temperaturi v globini Zemlje dobijo geologi z merjenji. Z njimi smo se odpravili na naravni izvir termalne vode in vrtino v Ljubljani.
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.
Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.
Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Tla pa se lahko tudi čistijo. Iz njih lahko na primer s posebnimi postopki že odstranijo težke kovine.
Tla pa se lahko tudi čistijo. Iz njih lahko na primer s posebnimi postopki že odstranijo težke kovine.
Tla so tudi bogat življenjski prostor. V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Pa to še ni vse!
Tla so tudi bogat življenjski prostor. V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Pa to še ni vse!
Po Sloveniji imamo različna tla. Z ekipo pedologov z Biotehniške fakultete smo se odpravili na teren in na treh lokacijah, v gozdu, na njivi in na Krasu, so izkopali talni profil.
Po Sloveniji imamo različna tla. Z ekipo pedologov z Biotehniške fakultete smo se odpravili na teren in na treh lokacijah, v gozdu, na njivi in na Krasu, so izkopali talni profil.
Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.
Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.
Amonijev nitrat je zelo dobro poznana snov, ki jo je leta 1659 prvi sintetiziral nemški kemik Glauber. Pa vendar se nesreče z njim še dogajajo. Za ravnanje z nevarnimi snovmi so zelo pomembne okoliščine in pravilno ravnanje.
Amonijev nitrat je zelo dobro poznana snov, ki jo je leta 1659 prvi sintetiziral nemški kemik Glauber. Pa vendar se nesreče z njim še dogajajo. Za ravnanje z nevarnimi snovmi so zelo pomembne okoliščine in pravilno ravnanje.
Žveplova kislina je zelo jedka kislina, ki ob stiku s kožo povzroči opekline, zaužitje že zelo majhne količine pa je za človeka lahko usodno. A hkrati je to ena izmed najbolj uporabljenih industrijskih kemikalij na svetu. Kako reagira mala količina žveplove kisline in kako velika?
Žveplova kislina je zelo jedka kislina, ki ob stiku s kožo povzroči opekline, zaužitje že zelo majhne količine pa je za človeka lahko usodno. A hkrati je to ena izmed najbolj uporabljenih industrijskih kemikalij na svetu. Kako reagira mala količina žveplove kisline in kako velika?
Eksplozije lahko nastanejo tudi pri na prvi pogled neeksplozivnih sredstvih – prahu, ki se pojavlja v različnih industrijskih obratih. Pri kakšnem prahu in kdaj lahko pride do eksplozije?
Eksplozije lahko nastanejo tudi pri na prvi pogled neeksplozivnih sredstvih – prahu, ki se pojavlja v različnih industrijskih obratih. Pri kakšnem prahu in kdaj lahko pride do eksplozije?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Domnevajo, da je imel Mozart absoluten posluh. Njegova skladba, Sonata za dva klavirja K.448, pa naj bi imela na ljudi prav posebne učinke. Zaradi njih naj bi dosegali najboljše uspehe, ne glede na to, kje so poslušali Mozartovo glasbo.
Domnevajo, da je imel Mozart absoluten posluh. Njegova skladba, Sonata za dva klavirja K.448, pa naj bi imela na ljudi prav posebne učinke. Zaradi njih naj bi dosegali najboljše uspehe, ne glede na to, kje so poslušali Mozartovo glasbo.
Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?
Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?
Možgani glasbenikov in neglasbenikov se torej razlikujejo tako po zgradbi kot aktivnosti med procesiranjem glasbe. Študenti oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa so izvedli raziskavo, v kateri so skušali med glasbeniki in neglasbeniki ugotoviti, kako je zadovoljenost z neko glasbo odvisna od naših pričakovanj.
Možgani glasbenikov in neglasbenikov se torej razlikujejo tako po zgradbi kot aktivnosti med procesiranjem glasbe. Študenti oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa so izvedli raziskavo, v kateri so skušali med glasbeniki in neglasbeniki ugotoviti, kako je zadovoljenost z neko glasbo odvisna od naših pričakovanj.
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Pred člankom in njegovo objavo v reviji je seveda treba opraviti raziskavo. Kako raziskovalci počnejo tisto, kar je bistvo njihovega dela: raziskujejo?
Pred člankom in njegovo objavo v reviji je seveda treba opraviti raziskavo. Kako raziskovalci počnejo tisto, kar je bistvo njihovega dela: raziskujejo?
Philosofical Transaction je najstarejša znanstvena revija, ki je prvič izšla leta 1665. Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij pa je britanska revija Nature. Revija, v kateri so objavljeni najpomembnejši strokovno pregledani članki s področja znanosti in tehnologije, je tudi ena izmed najbolj citiranih znanstvenih revij.
Philosofical Transaction je najstarejša znanstvena revija, ki je prvič izšla leta 1665. Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij pa je britanska revija Nature. Revija, v kateri so objavljeni najpomembnejši strokovno pregledani članki s področja znanosti in tehnologije, je tudi ena izmed najbolj citiranih znanstvenih revij.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?
Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Pri morski hrani so za nas najnevarnejši naravni biotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste morskih alg in se nalagajo v morskih organizmih, predvsem v školjkah. Zaradi povečanih vsebnosti biotoksinov v vodi morajo večkrat prepovedati prodajo školjk tudi iz školjčišč v slovenskem morju.
Pri morski hrani so za nas najnevarnejši naravni biotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste morskih alg in se nalagajo v morskih organizmih, predvsem v školjkah. Zaradi povečanih vsebnosti biotoksinov v vodi morajo večkrat prepovedati prodajo školjk tudi iz školjčišč v slovenskem morju.
V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?
V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?
Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.
Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.
Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.
Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.
Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?
Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?
Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?
Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?
Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?
Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.
Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.
V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.
V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.
Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?
Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.
Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.
Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.
Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.
Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.
Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.
Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.
Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?
Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?
Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.
Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.
V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.
V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.
Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.
Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.
Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.
Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti. Marca letos pa so nizozemski raziskovalci objavili raziskavo, s katero so dokazali delce mikroplastike v človeški krvi. V začetku aprila pa so bili objavljeni izsledki še ene raziskave, po katerih so mikroplastiko odkrili tudi globoko v pljučih živih ljudi.
Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti. Marca letos pa so nizozemski raziskovalci objavili raziskavo, s katero so dokazali delce mikroplastike v človeški krvi. V začetku aprila pa so bili objavljeni izsledki še ene raziskave, po katerih so mikroplastiko odkrili tudi globoko v pljučih živih ljudi.
Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?
Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vode iz ledenikov: Vodni tokovi so zelo občutljivi za vse spremembe v okolju. Manjša ko je reka, večji je vpliv teh sprememb. Veliko raziskav, ki bi nedvoumno povezale zmanjšan pretok rek in spremembe njihove čistosti in življenja v njih, ni. Ena redkih daljših raziskav pri nas je raziskava potoka Glinščice. Glinščica izvira in teče daleč stran od našega ledenika, vendar rezultati raziskave veljajo za vse vodotoke.
Vode iz ledenikov: Vodni tokovi so zelo občutljivi za vse spremembe v okolju. Manjša ko je reka, večji je vpliv teh sprememb. Veliko raziskav, ki bi nedvoumno povezale zmanjšan pretok rek in spremembe njihove čistosti in življenja v njih, ni. Ena redkih daljših raziskav pri nas je raziskava potoka Glinščice. Glinščica izvira in teče daleč stran od našega ledenika, vendar rezultati raziskave veljajo za vse vodotoke.
Podatke tako o velikosti ledenikov in pretokih voda pa imajo nemški raziskovalce ledenika Tsanfleuron. Zato lahko tudi analizirajo neposreden vpliv krčenja ledenikov na upadanje pretoka rek.
Podatke tako o velikosti ledenikov in pretokih voda pa imajo nemški raziskovalce ledenika Tsanfleuron. Zato lahko tudi analizirajo neposreden vpliv krčenja ledenikov na upadanje pretoka rek.
Kam teče voda s Triglavskega ledenika, so na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Inštitutu za raziskovanje Krasa ugotavljali že leta 1964. Ker se je ledenik od takrat skrčil, metodologija meritev pa izboljšala, so lani raziskavo ponovili.
Kam teče voda s Triglavskega ledenika, so na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Inštitutu za raziskovanje Krasa ugotavljali že leta 1964. Ker se je ledenik od takrat skrčil, metodologija meritev pa izboljšala, so lani raziskavo ponovili.
Triglavski ledenik je leta 1897 obsegal 400.000 m2. Do leta 2016 se je zmanjšal na 10.000 m2. Naš ledenik ni izjema, vsi ledeniki po svetu se krčijo. Ledeniki pokrivajo približno 10 % zemeljske površine. 99 % jih je na polarnih območjih, vendar je ledenike mogoče najti v gorskih verigah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ledeniki so največji zbiralniki sladke vode na Zemlji. Ko se poleti in jeseni talijo, v najbolj sušnem obdobju z vodo preskrbujejo vodonosnike v dolinah. Slovenski znanstveniki so raziskali, kam odteka voda s Triglavskega ledenika. Kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo?
Triglavski ledenik je leta 1897 obsegal 400.000 m2. Do leta 2016 se je zmanjšal na 10.000 m2. Naš ledenik ni izjema, vsi ledeniki po svetu se krčijo. Ledeniki pokrivajo približno 10 % zemeljske površine. 99 % jih je na polarnih območjih, vendar je ledenike mogoče najti v gorskih verigah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ledeniki so največji zbiralniki sladke vode na Zemlji. Ko se poleti in jeseni talijo, v najbolj sušnem obdobju z vodo preskrbujejo vodonosnike v dolinah. Slovenski znanstveniki so raziskali, kam odteka voda s Triglavskega ledenika. Kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ogljikovi hidrati niso le za prehrano, ampak raziskujejo tudi njihovo uporabo kot pomožna sredstva v prehranskih dopolnilih. Na Biotehniški fakulteti razvijajo načine, kako kar najbolje obdržati lastnosti prehranskih dopolnil, in pri tem za matrico uporabljajo sestavljene ogljikove hidrate.
Ogljikovi hidrati niso le za prehrano, ampak raziskujejo tudi njihovo uporabo kot pomožna sredstva v prehranskih dopolnilih. Na Biotehniški fakulteti razvijajo načine, kako kar najbolje obdržati lastnosti prehranskih dopolnil, in pri tem za matrico uporabljajo sestavljene ogljikove hidrate.
Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo tudi prehranske vlaknine. Naš organizem jih ne more prebaviti in ne zagotavljajo nam nobene energije, so pa za naše telo vseeno zelo pomembne.
Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo tudi prehranske vlaknine. Naš organizem jih ne more prebaviti in ne zagotavljajo nam nobene energije, so pa za naše telo vseeno zelo pomembne.
Športniki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije, da lahko dosegajo rezultate, višje od povprečnih človekovih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da na pravi način uravnotežijo svojo prehrano. Prehrana pa je posebno pomembna tudi pri bolnikih.
Športniki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije, da lahko dosegajo rezultate, višje od povprečnih človekovih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da na pravi način uravnotežijo svojo prehrano. Prehrana pa je posebno pomembna tudi pri bolnikih.
Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?
Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Želja po ohranjanju varnosti in skrivnosti v času, ko je prisluškovanje tako vseprisotno in vseobsegajoče, je velika. Zato vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Kvantna komunikacija namreč velja za eno najbolj varnih.
Želja po ohranjanju varnosti in skrivnosti v času, ko je prisluškovanje tako vseprisotno in vseobsegajoče, je velika. Zato vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Kvantna komunikacija namreč velja za eno najbolj varnih.
Poznamo računalniški črv, računalniški virus, trojanskega konja, bota… Okužbe z zlonamernimi programi so najbolj razširjena spletna tveganja. Najprej so bili uporabljeni za dokazovanje nepredvidenih poti do računalnika, danes pa se je razvoj zlonamerne opreme razvil v pravo industrijo.
Poznamo računalniški črv, računalniški virus, trojanskega konja, bota… Okužbe z zlonamernimi programi so najbolj razširjena spletna tveganja. Najprej so bili uporabljeni za dokazovanje nepredvidenih poti do računalnika, danes pa se je razvoj zlonamerne opreme razvil v pravo industrijo.
Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?
Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?
Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?
Valovne dolžine svetlobe poskušajo reproducirati z uporabo različnih tehnologij. Ena takih so nizkofrekvenčni ali LLLT-laserji, ki sevajo koherentno svetlobo in svetlobo, ki jo pridobivajo iz LED diod.
Valovne dolžine svetlobe poskušajo reproducirati z uporabo različnih tehnologij. Ena takih so nizkofrekvenčni ali LLLT-laserji, ki sevajo koherentno svetlobo in svetlobo, ki jo pridobivajo iz LED diod.
Ker svetloba celice napolni z energijo, so na Kliničnem oddelku za reproduktivno medicino Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvedli raziskavo o vplivu fotobiomodulacije na moške spolne celice – semenčice.
Ker svetloba celice napolni z energijo, so na Kliničnem oddelku za reproduktivno medicino Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvedli raziskavo o vplivu fotobiomodulacije na moške spolne celice – semenčice.
Eden od primerov uporabe svetlobeje podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala.
Eden od primerov uporabe svetlobeje podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.
Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.
Piroliza je kemijski postopek termične razgradnje trdnih snovi z uporabo visoke temperature brez prisotnosti kisika. Ker ni kisika, snov ne zgori, ampak se razgradi. Piroliza je primerna za odpadke, ki vsebujejo polimere, med katere spadajo tudi lopatice vetrnic in avtomobilske gume.
Piroliza je kemijski postopek termične razgradnje trdnih snovi z uporabo visoke temperature brez prisotnosti kisika. Ker ni kisika, snov ne zgori, ampak se razgradi. Piroliza je primerna za odpadke, ki vsebujejo polimere, med katere spadajo tudi lopatice vetrnic in avtomobilske gume.
Druga možnost recikliranja kompozitnih materialov je kemijsko recikliranje. Pokazali bomo primer recikliranja kompozitnega materiala, ki se uporablja v avtomobilski in letalski industriji.
Druga možnost recikliranja kompozitnih materialov je kemijsko recikliranje. Pokazali bomo primer recikliranja kompozitnega materiala, ki se uporablja v avtomobilski in letalski industriji.
Čeprav težko, je kompozitne materiale mogoče reciklirati. Prva možnost je mehansko recikliranje.
Čeprav težko, je kompozitne materiale mogoče reciklirati. Prva možnost je mehansko recikliranje.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije. Območje Arktike je geografsko določeno s severnim tečajnikom. Severno od njega, kjer sonce vsaj en dan v letu ne vzide in vsaj eno noč ne zaide, se razteza območje, veliko 26 milijonov km2, ki je dvainpolkrat večje od Evrope. Del te površine, 18 milijonov km2, obsega z ledom pokrito morje. Čeprav je daleč od nas, močno vpliva na podnebje pri nas oziroma na podnebje celotne Zemlje. Obenem pa je to območje, kjer se hitreje kot drugje spreminja podnebje. Kakšen vpliv imajo spremembe na Arktiki na našo Zemljo?
Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije. Območje Arktike je geografsko določeno s severnim tečajnikom. Severno od njega, kjer sonce vsaj en dan v letu ne vzide in vsaj eno noč ne zaide, se razteza območje, veliko 26 milijonov km2, ki je dvainpolkrat večje od Evrope. Del te površine, 18 milijonov km2, obsega z ledom pokrito morje. Čeprav je daleč od nas, močno vpliva na podnebje pri nas oziroma na podnebje celotne Zemlje. Obenem pa je to območje, kjer se hitreje kot drugje spreminja podnebje. Kakšen vpliv imajo spremembe na Arktiki na našo Zemljo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Nadarjeni otroci uporabljajo bolj zrele strategije pri reševanju problemov. So hitrejši in natančnejši pri osnovnih kognitivnih nalogah. Kažejo nenehno radovednost, sprašuje bistra in prodorna vprašanja, imajo širok nabor zanimanj, se hitro in preprosto učijo ter ohranijo tisto, kar so se naučili. Ker dojemajo in se učijo na drugačne načine, se mora prepoznava nadarjenosti začeti dovolj zgodaj. Kako v Sloveniji odkrivamo nadarjene otroke?
Nadarjeni otroci uporabljajo bolj zrele strategije pri reševanju problemov. So hitrejši in natančnejši pri osnovnih kognitivnih nalogah. Kažejo nenehno radovednost, sprašuje bistra in prodorna vprašanja, imajo širok nabor zanimanj, se hitro in preprosto učijo ter ohranijo tisto, kar so se naučili. Ker dojemajo in se učijo na drugačne načine, se mora prepoznava nadarjenosti začeti dovolj zgodaj. Kako v Sloveniji odkrivamo nadarjene otroke?
Tony DeBlois se je rodil kot nedonošenček in ob rojstvu tehtal manj kot kilogram. Zaradi posledic terapije s kisikom, ki jo je potreboval v prvih dneh življenja, je oslepel, terapija pa je vplivala tudi na razvoj njegovih možganov. Zaradi tega je imel številne težave pri učenju in osvajanju veščin, ki so potrebne za samostojno življenje. Tony DeBlois je avtist in savant. Poleg tega da ne vidi, ne zna brati in ne pisati. Zna pa na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi.
Tony DeBlois se je rodil kot nedonošenček in ob rojstvu tehtal manj kot kilogram. Zaradi posledic terapije s kisikom, ki jo je potreboval v prvih dneh življenja, je oslepel, terapija pa je vplivala tudi na razvoj njegovih možganov. Zaradi tega je imel številne težave pri učenju in osvajanju veščin, ki so potrebne za samostojno življenje. Tony DeBlois je avtist in savant. Poleg tega da ne vidi, ne zna brati in ne pisati. Zna pa na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi.
Tony DeBlois zna na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi. Tony je savant – oseba z nadpovprečno razvitimi sposobnostmi, ki bi jih lahko opredelili skoraj kot čudežne. Kaj je v možganih savantov tisto, kar jim omogoča izjemne sposobnosti? Cristiano Ronaldo je izjemen nogometaš, ki ima poleg fizičnih sposobnosti še sposobnost izjemno hitrega procesiranj informacij, da predvidi, kam bo šla žoga. Kakšna je razlika med nadarjenostjo in talentom? Kako je talent povezan s količnikom inteligentnosti? Koliko je talent prirojen, koliko pa je uspeh na nekem področju odvisen od trdega dela? Bi lahko bili vsi kot Ronaldo in Deblois?
Tony DeBlois zna na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi. Tony je savant – oseba z nadpovprečno razvitimi sposobnostmi, ki bi jih lahko opredelili skoraj kot čudežne. Kaj je v možganih savantov tisto, kar jim omogoča izjemne sposobnosti? Cristiano Ronaldo je izjemen nogometaš, ki ima poleg fizičnih sposobnosti še sposobnost izjemno hitrega procesiranj informacij, da predvidi, kam bo šla žoga. Kakšna je razlika med nadarjenostjo in talentom? Kako je talent povezan s količnikom inteligentnosti? Koliko je talent prirojen, koliko pa je uspeh na nekem področju odvisen od trdega dela? Bi lahko bili vsi kot Ronaldo in Deblois?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ob prenovi Cukrarne so veliko razmišljali tudi o njeni akustiki. Ker je obnovljena galerija namenjena več dejavnostim, je bilo akustičnih izzivov veliko.
Ob prenovi Cukrarne so veliko razmišljali tudi o njeni akustiki. Ker je obnovljena galerija namenjena več dejavnostim, je bilo akustičnih izzivov veliko.
Glasbo, ki so jo med raziskavo predvajali z orkestrom, sestavljenim iz zvočnikov, so posneli v gluhi sobi, akustičnem laboratoriju, ki je zgrajen tako, da se v njej vsi zvoki razen izvornega takoj absorbirajo in izničijo. Drugo akustično laboratorijsko okolje in popolno nasprotje gluhe sobe pa je odmevnica.
Glasbo, ki so jo med raziskavo predvajali z orkestrom, sestavljenim iz zvočnikov, so posneli v gluhi sobi, akustičnem laboratoriju, ki je zgrajen tako, da se v njej vsi zvoki razen izvornega takoj absorbirajo in izničijo. Drugo akustično laboratorijsko okolje in popolno nasprotje gluhe sobe pa je odmevnica.
V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišimo igralce. Da pa zvok med potovanjem do najbolj oddaljenih gledalcev v zadnjih vrstah ne izgubi jakosti in ne postane nerazumljiv, si akustiki pomagajo s posebnimi odbojnimi površinami. Eno takih so postavili ob prenovi dvorane Šentjakobskega gledališča.
V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišimo igralce. Da pa zvok med potovanjem do najbolj oddaljenih gledalcev v zadnjih vrstah ne izgubi jakosti in ne postane nerazumljiv, si akustiki pomagajo s posebnimi odbojnimi površinami. Eno takih so postavili ob prenovi dvorane Šentjakobskega gledališča.
Na zvok vplivajo velikost in oblika prostora, materiali, iz katerih je zgrajen, in njegova oprema. Vse to mora omogočati, da se zvok na pravih mestih odbija in prenaša dlje, na drugih mestih pa se mora absorbirati, da ne nastane jek. V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišijo igralce na odru – tako v prvi kot v zadnji vrsti. Kako to doseči? Kakšna je akustično dobra dvorana? Eno najpopolnejših akustičnih okolij je tako imenovana gluha soba, njeno nasprotje pa odmevnica. Predstavili vam bomo obe.
Na zvok vplivajo velikost in oblika prostora, materiali, iz katerih je zgrajen, in njegova oprema. Vse to mora omogočati, da se zvok na pravih mestih odbija in prenaša dlje, na drugih mestih pa se mora absorbirati, da ne nastane jek. V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišijo igralce na odru – tako v prvi kot v zadnji vrsti. Kako to doseči? Kakšna je akustično dobra dvorana? Eno najpopolnejših akustičnih okolij je tako imenovana gluha soba, njeno nasprotje pa odmevnica. Predstavili vam bomo obe.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Če se oddaljimo od posameznih virov onesnaženja, lahko izmerimo seštevek vseh virov in razredčeno onesnaženje. Sedlo Jungfrajoch ni znano le po najviše ležeči evropski železnici, temveč tudi po najviše ležeči raziskovalni postaji v Evropi, ki s svojim posebnim geografskim položajem znanstvenikom že vrsto let ponuja veliko zanimivih in koristnih podatkov o splošnem onesnaževanju v srednjem delu Evrope. Torej tudi nad Slovenijo.
Če se oddaljimo od posameznih virov onesnaženja, lahko izmerimo seštevek vseh virov in razredčeno onesnaženje. Sedlo Jungfrajoch ni znano le po najviše ležeči evropski železnici, temveč tudi po najviše ležeči raziskovalni postaji v Evropi, ki s svojim posebnim geografskim položajem znanstvenikom že vrsto let ponuja veliko zanimivih in koristnih podatkov o splošnem onesnaževanju v srednjem delu Evrope. Torej tudi nad Slovenijo.
Onesnaženje lahko merimo s tremi različnimi pristopi, s katerimi lahko izmerimo vse, kar je mogoče zaznati. Kaj vse je v onesnaženem zraku in kako lahko te delce zaznamo in izmerimo?
Onesnaženje lahko merimo s tremi različnimi pristopi, s katerimi lahko izmerimo vse, kar je mogoče zaznati. Kaj vse je v onesnaženem zraku in kako lahko te delce zaznamo in izmerimo?
Onesnaženost zraka, ki vpliva na naše zdravje in podnebne spremembe, je v glavnem posledica našega delovanja. Onesnaževala v zraku lahko nastanejo zaradi lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografske značilnosti pokrajine, od katerih je odvisno, kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Sloveniji imamo najbolj onesnažen zrak januarja, glavna vira onesnaženosti pa sta kurjenje lesne biomase in promet.
Onesnaženost zraka, ki vpliva na naše zdravje in podnebne spremembe, je v glavnem posledica našega delovanja. Onesnaževala v zraku lahko nastanejo zaradi lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografske značilnosti pokrajine, od katerih je odvisno, kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Sloveniji imamo najbolj onesnažen zrak januarja, glavna vira onesnaženosti pa sta kurjenje lesne biomase in promet.
Živimo v času, v katerem ima človek daleč največji vpliv na večino bioloških sistemov na planetu. Infrastruktura, ki ljudi povezuje, pogosto razdvaja živali. Kako vpliva na medvede?
Živimo v času, v katerem ima človek daleč največji vpliv na večino bioloških sistemov na planetu. Infrastruktura, ki ljudi povezuje, pogosto razdvaja živali. Kako vpliva na medvede?
Vzrok za migracije živali so letni časi, parjenje ali razpoložljivost hrane. Veliko naših ptic se seli v Afriko. Na skrajni jug, več kot osem tisoč kilometrov daleč, letijo naše štorklje. Vendar znanstveniki opažajo, da štorklje občasno prezimujejo pri nas. V Španiji je to že običajen pojav. Risi so teritorialne živali. Kako na vzpostavitev njihovega teritorija in na njihovo življenje vplivajo avtoceste? Pred kratkim so raziskovalci izmerili najdaljše potovanje zajcev. Samica arktičnega zajca je v severnem delu Kanade v 49 dneh prepotovala več kot 388 km. Zakaj se živali gibljejo in migrirajo, kako velika so njihova območja domovanja in kako na oboje vplivajo človek, infrastruktura in podnebne spremembe?
Vzrok za migracije živali so letni časi, parjenje ali razpoložljivost hrane. Veliko naših ptic se seli v Afriko. Na skrajni jug, več kot osem tisoč kilometrov daleč, letijo naše štorklje. Vendar znanstveniki opažajo, da štorklje občasno prezimujejo pri nas. V Španiji je to že običajen pojav. Risi so teritorialne živali. Kako na vzpostavitev njihovega teritorija in na njihovo življenje vplivajo avtoceste? Pred kratkim so raziskovalci izmerili najdaljše potovanje zajcev. Samica arktičnega zajca je v severnem delu Kanade v 49 dneh prepotovala več kot 388 km. Zakaj se živali gibljejo in migrirajo, kako velika so njihova območja domovanja in kako na oboje vplivajo človek, infrastruktura in podnebne spremembe?
Spremljanje gibanja divjih živali nam pove veliko o njihovih navadah, njihovem življenjskem prostoru in medsebojnih interakcijah. Odpravili smo se po sledeh divje mačke.
Spremljanje gibanja divjih živali nam pove veliko o njihovih navadah, njihovem življenjskem prostoru in medsebojnih interakcijah. Odpravili smo se po sledeh divje mačke.
K vrstam, ki migrirajo zelo daleč, spadajo ptice. Z njihovim spremljanjem smo dobili vpogled v njihovo življenje. Vranjeki na primer gnezdijo na odmaknjenih otokih v Dalmaciji. Poleti in deloma pozimi pa pridejo v slovensko morje.
K vrstam, ki migrirajo zelo daleč, spadajo ptice. Z njihovim spremljanjem smo dobili vpogled v njihovo življenje. Vranjeki na primer gnezdijo na odmaknjenih otokih v Dalmaciji. Poleti in deloma pozimi pa pridejo v slovensko morje.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Mnogokrat je imunski sistem, ki pretirano reagira, tako škodljiv in nevaren kot tisti, ki preneha delovati. Pretirano aktiven imunski sistem vodi do številnih avtoimunskih motenj – zaradi hiperaktivnih imunskih odzivov telo ne more razlikovati med našimi zdravimi, normalnimi celicami in vsiljivci.
Mnogokrat je imunski sistem, ki pretirano reagira, tako škodljiv in nevaren kot tisti, ki preneha delovati. Pretirano aktiven imunski sistem vodi do številnih avtoimunskih motenj – zaradi hiperaktivnih imunskih odzivov telo ne more razlikovati med našimi zdravimi, normalnimi celicami in vsiljivci.
Imunski sistem je v 90 odstotkih gensko pogojen - torej ga oblikujejo geni, ki smo jih podedovali od staršev. Njegovo delovanje lahko z načinom življenja zelo malo izboljšamo, veliko lažje ga z njim uničimo. Kdaj in kako se oblikuje naš imunski sistem
Imunski sistem je v 90 odstotkih gensko pogojen - torej ga oblikujejo geni, ki smo jih podedovali od staršev. Njegovo delovanje lahko z načinom življenja zelo malo izboljšamo, veliko lažje ga z njim uničimo. Kdaj in kako se oblikuje naš imunski sistem
V začetku leta so v Združenih državah Amerike človeku prvič presadili gensko spremenjeno prašičje srce. Prašič je bil gensko spremenjen, tako da njegove celice na površini nimajo molekul, ki bi sprožile človekov imunski odziv. Ta bi zavrnil srce, prav to pa je naloga našega imunskega sistema: da nas brani pred tujimi celicami v našem telesu, ki je nenehno izpostavljeno številnim zunanjim dejavnikom, bakterijam, virusom, glivam, parazitom. V evoluciji smo lahko preživeli zato, ker smo razvili učinkovit sistem obrambe. Kaj sestavlja in kako deluje naš imunski sistem?
V začetku leta so v Združenih državah Amerike človeku prvič presadili gensko spremenjeno prašičje srce. Prašič je bil gensko spremenjen, tako da njegove celice na površini nimajo molekul, ki bi sprožile človekov imunski odziv. Ta bi zavrnil srce, prav to pa je naloga našega imunskega sistema: da nas brani pred tujimi celicami v našem telesu, ki je nenehno izpostavljeno številnim zunanjim dejavnikom, bakterijam, virusom, glivam, parazitom. V evoluciji smo lahko preživeli zato, ker smo razvili učinkovit sistem obrambe. Kaj sestavlja in kako deluje naš imunski sistem?
Alergija je napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja. Eden najpogostejših alergenov je cvetni prah. Pred njimi naj bi bili varni med novembrom in januarjem, a naše podnebje se spreminja in z njim tudi cvetenje rastlin. Največ ljudi ima težave z brezo in travami. Je cvetni prah vsako leto enako alergen? So alergiki zaradi onesnaženega zraka še bolj ogroženi? Nekatere alergije, kot sta alergiji na mleko ali jajca pri otrocih, izzvenijo. Je lahko tako tudi pri alergiji na cvetni prah?
Alergija je napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja. Eden najpogostejših alergenov je cvetni prah. Pred njimi naj bi bili varni med novembrom in januarjem, a naše podnebje se spreminja in z njim tudi cvetenje rastlin. Največ ljudi ima težave z brezo in travami. Je cvetni prah vsako leto enako alergen? So alergiki zaradi onesnaženega zraka še bolj ogroženi? Nekatere alergije, kot sta alergiji na mleko ali jajca pri otrocih, izzvenijo. Je lahko tako tudi pri alergiji na cvetni prah?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Okolje in podnebje se spreminja in s tem vsebnost cvetnega prahu v zraku. Da se rastne ali fenološke faze rastlin spreminjajo, potrjujejo tudi fenologi – biologi, ki natančno opazujejo in ugotavljajo, kako so pojavi na rastlinah in živalih soodvisni od podnebja in vremenskih pojavov. Med rastlinami, ki jih opazujejo, je tudi veliko alergenih.
Okolje in podnebje se spreminja in s tem vsebnost cvetnega prahu v zraku. Da se rastne ali fenološke faze rastlin spreminjajo, potrjujejo tudi fenologi – biologi, ki natančno opazujejo in ugotavljajo, kako so pojavi na rastlinah in živalih soodvisni od podnebja in vremenskih pojavov. Med rastlinami, ki jih opazujejo, je tudi veliko alergenih.
Alergija na cvetni prah in podnebne spremembe Spremljanje alergenov v zraku Med novembrom in januarjem naj ne bi bilo v zraku rastlinskih alergenov. Vendar v mestih gojimo različne rastlinami, ki lahko cvetijo že prej. Poleg tega imamo že nekaj let pozimi daljša topla obdobja, ki rastlinam omogočajo, da zacvetijo. Tudi zato v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, hrano in okolje alergene v zraku spremljajo vse leto.
Alergija na cvetni prah in podnebne spremembe Spremljanje alergenov v zraku Med novembrom in januarjem naj ne bi bilo v zraku rastlinskih alergenov. Vendar v mestih gojimo različne rastlinami, ki lahko cvetijo že prej. Poleg tega imamo že nekaj let pozimi daljša topla obdobja, ki rastlinam omogočajo, da zacvetijo. Tudi zato v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, hrano in okolje alergene v zraku spremljajo vse leto.
Če odpadke, ki nastanejo med pripravo hrane ali ostanejo po obedu, odvržete v rjavi zabojnik, bodo najverjetneje končali v bioplinarni ali kompostarni. Lahko pa za njihovo predelavo poskrbite kar sami. Slovensko podjetje je razvilo inovativen kuhinjski kompostnik, ki ga lahko uporabljamo tudi v stanovanjih.
Če odpadke, ki nastanejo med pripravo hrane ali ostanejo po obedu, odvržete v rjavi zabojnik, bodo najverjetneje končali v bioplinarni ali kompostarni. Lahko pa za njihovo predelavo poskrbite kar sami. Slovensko podjetje je razvilo inovativen kuhinjski kompostnik, ki ga lahko uporabljamo tudi v stanovanjih.
Čebulni olupki vsebujejo 36 % celuloze, 33 % hemiceluloze in manj kot 5% lignina. Ta zanimiva sestava biomase omogoča tudi izdelavo papirja.
Čebulni olupki vsebujejo 36 % celuloze, 33 % hemiceluloze in manj kot 5% lignina. Ta zanimiva sestava biomase omogoča tudi izdelavo papirja.
Na svetu pa zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Po ocenah je v odpadni hrani 40 % užitnega dela. Velik delež odpadne hrane zajema kruh in drugi pekovski izdelki. Star kruh zdaj izkoriščamo le kot surovino za krušne drobtine, lahko pa ga uporabljamo tudi pri izdelavi žganih pijač.
Na svetu pa zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Po ocenah je v odpadni hrani 40 % užitnega dela. Velik delež odpadne hrane zajema kruh in drugi pekovski izdelki. Star kruh zdaj izkoriščamo le kot surovino za krušne drobtine, lahko pa ga uporabljamo tudi pri izdelavi žganih pijač.
V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?
V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Od zaprtja rudnikov v Idriji, Mežici in Žirovskem Vrhu pri nas ne izkoriščamo več kovinskih mineralov. Pa vendar imamo v Sloveniji več kot 220 rudnih pojavov, pri katerih so tla, bogata s kovinskimi minerali, kot so sfalerit, galenit in boksit v različnih oblikah. Kovinski minerali vsebujejo kovine, na primer cink, svinec, galij in antimon. Nekatere od teh so uvrščene na seznam kritičnih surovin, ki jih industrija najbolj potrebuje. Najbolj znana kritična surovina je litij, ki ga vsebuje več različnih mineralov, med drugim tudi jadarit z območja reke Jadar v Srbiji, kjer bi radi odprli rudnik. Pa imamo litij tudi v Sloveniji?
Od zaprtja rudnikov v Idriji, Mežici in Žirovskem Vrhu pri nas ne izkoriščamo več kovinskih mineralov. Pa vendar imamo v Sloveniji več kot 220 rudnih pojavov, pri katerih so tla, bogata s kovinskimi minerali, kot so sfalerit, galenit in boksit v različnih oblikah. Kovinski minerali vsebujejo kovine, na primer cink, svinec, galij in antimon. Nekatere od teh so uvrščene na seznam kritičnih surovin, ki jih industrija najbolj potrebuje. Najbolj znana kritična surovina je litij, ki ga vsebuje več različnih mineralov, med drugim tudi jadarit z območja reke Jadar v Srbiji, kjer bi radi odprli rudnik. Pa imamo litij tudi v Sloveniji?
Z razvojem visokotehnološke industrije so se povečale potrebe po različnih drugih kovinah, zato je treba kovinske mineralne surovine, iz katerih so nekoč pridobivali svinec, cink, baker, železo, živo srebro in druge, znova raziskati, saj takrat v njih niso iskali na primer litija, galija, antimona, germanija in indija. Evropska komisija od leta 2011 vsaka tri leta pripravi seznam kritičnih surovin, to je tistih, ki jih moramo uvažati. Podatke o nahajališčih kritičnih surovin Evropski komisiji posredujejo geološki zavodi posameznih držav članic in tako nastaja spletna metalogenetska karta Evrope.
Z razvojem visokotehnološke industrije so se povečale potrebe po različnih drugih kovinah, zato je treba kovinske mineralne surovine, iz katerih so nekoč pridobivali svinec, cink, baker, železo, živo srebro in druge, znova raziskati, saj takrat v njih niso iskali na primer litija, galija, antimona, germanija in indija. Evropska komisija od leta 2011 vsaka tri leta pripravi seznam kritičnih surovin, to je tistih, ki jih moramo uvažati. Podatke o nahajališčih kritičnih surovin Evropski komisiji posredujejo geološki zavodi posameznih držav članic in tako nastaja spletna metalogenetska karta Evrope.
Posamezna najdišča potencialnih rud je v Slavi Vojvodine Kranjske popisal že Janez Vajkard Valvasor. Prvi zemljevid pa je izdelal Baltazar Hacquet, rudniški zdravnik v Idriji, ki ga je v resnici bolj veselilo naravoslovje, zlasti botanika, mineralogija in geologija. Njegov zemljevid je bil dobro izhodišče za novejše geološke karte, ki jih geologi nenehno dopolnjujejo.
Posamezna najdišča potencialnih rud je v Slavi Vojvodine Kranjske popisal že Janez Vajkard Valvasor. Prvi zemljevid pa je izdelal Baltazar Hacquet, rudniški zdravnik v Idriji, ki ga je v resnici bolj veselilo naravoslovje, zlasti botanika, mineralogija in geologija. Njegov zemljevid je bil dobro izhodišče za novejše geološke karte, ki jih geologi nenehno dopolnjujejo.
Na posameznem rudišču pridobivajo večinoma eno kovino, čeprav so rudišča polimetalna. V rudišču je tudi več različnih mineralov, ki lahko vsebujejo več kovin in se, čeprav gre za isti kovinski mineral, med seboj zelo razlikujejo in jih celo geologi težko razpoznajo. Eden takih je sfalerit. Ogledali smo si jih v zbirki mineralov, kamnin in rud oddelka za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Na posameznem rudišču pridobivajo večinoma eno kovino, čeprav so rudišča polimetalna. V rudišču je tudi več različnih mineralov, ki lahko vsebujejo več kovin in se, čeprav gre za isti kovinski mineral, med seboj zelo razlikujejo in jih celo geologi težko razpoznajo. Eden takih je sfalerit. Ogledali smo si jih v zbirki mineralov, kamnin in rud oddelka za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Z umetno inteligenco lahko tako spretno ponaredimo vidoposnetke, da je težko opaziti, da so lažni. Tehnologija ponarejenih videoposnetkov temelji na dveh nasprotniških nevronskih mrežah. Ena skrbi za ustvarjanje slik, druga pa za preizkušanje, kako dobro je prva mreža slike generirala. Oba modela se z učenjem izpopolnjujeta in na koncu računalnik ustvari sliko, za katero bomo mislili, da je resnična.
Z umetno inteligenco lahko tako spretno ponaredimo vidoposnetke, da je težko opaziti, da so lažni. Tehnologija ponarejenih videoposnetkov temelji na dveh nasprotniških nevronskih mrežah. Ena skrbi za ustvarjanje slik, druga pa za preizkušanje, kako dobro je prva mreža slike generirala. Oba modela se z učenjem izpopolnjujeta in na koncu računalnik ustvari sliko, za katero bomo mislili, da je resnična.
Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?
Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?
Večino ponarejenih posnetkov, ki so ustvarjeni z današnjo tehnologijo, je mogoče odkriti. Če ne avtomatsko, pa ročno. Tehnologija odkrivanja ponarejenih posnetkov gre v korak s tehnologijo ponarejanja.
Večino ponarejenih posnetkov, ki so ustvarjeni z današnjo tehnologijo, je mogoče odkriti. Če ne avtomatsko, pa ročno. Tehnologija odkrivanja ponarejenih posnetkov gre v korak s tehnologijo ponarejanja.
Na trgu je že veliko prosto dostopnih aplikacij, s katerimi lahko nadomestimo obraze v katerem koli videoposnetku s pritiskom na gumb. Ena izmed njih je samo v trgovini Google Play dosegla več kot 100 milijonov prenosov. A s takimi aplikacijami je dobro biti previden.
Na trgu je že veliko prosto dostopnih aplikacij, s katerimi lahko nadomestimo obraze v katerem koli videoposnetku s pritiskom na gumb. Ena izmed njih je samo v trgovini Google Play dosegla več kot 100 milijonov prenosov. A s takimi aplikacijami je dobro biti previden.
Čuvaji, reševalci, terapevti, pomočniki, človekovi najboljši prijatelji pa tudi biomedicinski modeli. Psi rešujejo človeška življenja tudi s sodelovanjem v kliničnih raziskavah odkrivanja bolezni in razvoja zdravil. S psi si delimo skupno okolje, zato so nekateri okoljski vplivi enaki za nas in pse. Delimo si tudi nekatere povzročitelje bolezni. Približno 60 bolezni je takih, ki se prenašajo s človeka na psa in obratno. Psi zbolevajo za rakom, artritisom, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave o boleznih pri psih pomagajo razumeti več o poteku in zdravljenju bolezni pri ljudeh. Kakšna je razlika med poskusno živaljo in biomedicinskim modelom? Zakaj je prav pes dober biomedicinski model in ne katera druga žival? Katere bolezni pri psih so že tako dobro raziskane, da se lahko najde podobnosti tudi pri ljudeh?
Čuvaji, reševalci, terapevti, pomočniki, človekovi najboljši prijatelji pa tudi biomedicinski modeli. Psi rešujejo človeška življenja tudi s sodelovanjem v kliničnih raziskavah odkrivanja bolezni in razvoja zdravil. S psi si delimo skupno okolje, zato so nekateri okoljski vplivi enaki za nas in pse. Delimo si tudi nekatere povzročitelje bolezni. Približno 60 bolezni je takih, ki se prenašajo s človeka na psa in obratno. Psi zbolevajo za rakom, artritisom, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave o boleznih pri psih pomagajo razumeti več o poteku in zdravljenju bolezni pri ljudeh. Kakšna je razlika med poskusno živaljo in biomedicinskim modelom? Zakaj je prav pes dober biomedicinski model in ne katera druga žival? Katere bolezni pri psih so že tako dobro raziskane, da se lahko najde podobnosti tudi pri ljudeh?
V klinični raziskavi za razvoj novega zdravila proti osteosarkomu je sodeloval tudi veliki angleški hrt Cash. Njegova lastnica nam je zaupala njuno izkušnjo
V klinični raziskavi za razvoj novega zdravila proti osteosarkomu je sodeloval tudi veliki angleški hrt Cash. Njegova lastnica nam je zaupala njuno izkušnjo
Ektopični sečevod je ena od dednih bolezni, ki jo preučujejo tudi pri edini slovenski avtohtoni pasmi, kraškem ovčarju.
Ektopični sečevod je ena od dednih bolezni, ki jo preučujejo tudi pri edini slovenski avtohtoni pasmi, kraškem ovčarju.
Pogosto pravimo, da so psi naši najboljši prijatelji. S skrbjo za njihovo uravnoteženo prehrano, ustrezno gibanje in zdravstveno stanje podaljšujemo njihovo življenje. Podobno kot pri ljudeh pa se tudi pri psih s starostjo pojavlja vse več bolezni.
Pogosto pravimo, da so psi naši najboljši prijatelji. S skrbjo za njihovo uravnoteženo prehrano, ustrezno gibanje in zdravstveno stanje podaljšujemo njihovo življenje. Podobno kot pri ljudeh pa se tudi pri psih s starostjo pojavlja vse več bolezni.
Biološka zdravila so doživela razmah v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Od takrat pa do danes so pomagala spremeniti življenje milijonom bolnikov s številnimi onesposabljajočimi in smrtno nevarnimi boleznimi, kot so rak, slabokrvnost, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in kožne bolezni, recimo luskavica. Ena prvih bolezni, ki smo jo zdravili z biološkimi zdravili, je bil revmatoidni artritis.
Biološka zdravila so doživela razmah v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Od takrat pa do danes so pomagala spremeniti življenje milijonom bolnikov s številnimi onesposabljajočimi in smrtno nevarnimi boleznimi, kot so rak, slabokrvnost, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in kožne bolezni, recimo luskavica. Ena prvih bolezni, ki smo jo zdravili z biološkimi zdravili, je bil revmatoidni artritis.
Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni. Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.
Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni. Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.
Granulomatoza s poliangiitisom je vnetje malih krvnih žil, ki lahko prizadene pljuča, ledvice in druge organe. Še pred 50 leti so bolniki s to boleznijo umrli v povprečju v 4 mesecih po postavitvi diagnoze. Leta 2008 so na KO za revmatologijo UKC Ljubljana 27-letni bolnici, ki je bila povsem neodzivna na klasično zdravljenje in je bilo zato njeno življenje ogroženo, ponudili zadnjo bilko v obliki za to bolezen neregistriranega biološkega zdravila. Do takrat so ga uporabili (in o tem v strokovni literaturi poročali) na le 10 bolnikih na svetu. Bolnici je zdravilo pomagalo. Danes, po 13 letih je njena bolezen še vedno v mirovanju. Podobno zgodbo deli tudi Hermina Brudar.
Granulomatoza s poliangiitisom je vnetje malih krvnih žil, ki lahko prizadene pljuča, ledvice in druge organe. Še pred 50 leti so bolniki s to boleznijo umrli v povprečju v 4 mesecih po postavitvi diagnoze. Leta 2008 so na KO za revmatologijo UKC Ljubljana 27-letni bolnici, ki je bila povsem neodzivna na klasično zdravljenje in je bilo zato njeno življenje ogroženo, ponudili zadnjo bilko v obliki za to bolezen neregistriranega biološkega zdravila. Do takrat so ga uporabili (in o tem v strokovni literaturi poročali) na le 10 bolnikih na svetu. Bolnici je zdravilo pomagalo. Danes, po 13 letih je njena bolezen še vedno v mirovanju. Podobno zgodbo deli tudi Hermina Brudar.
Čeprav sesalske celice dobro poznamo, jih je treba pred uporabo, med razvojem in proizvodnjo bioloških zdravil testirati. Kako poteka proizvodnja bioloških zdravil?
Čeprav sesalske celice dobro poznamo, jih je treba pred uporabo, med razvojem in proizvodnjo bioloških zdravil testirati. Kako poteka proizvodnja bioloških zdravil?
Vesolje pa merimo tudi kar v vesolju samem. Satelit GAIA je vesoljski observatorij zasnovan prav za astrometrijo, saj astronomom pomaga določati položaje in premike zvezd ter razdalje med njimi. Evropska vesoljska agencija ga je v vesolje poslala leta 2013, svojo misijo pa bo končal čez 2 leti. Odkar je v vesolju je na Zemljo poslal številne posnetke, ki so astronomom omogočili osupljiva nova odkritja.
Vesolje pa merimo tudi kar v vesolju samem. Satelit GAIA je vesoljski observatorij zasnovan prav za astrometrijo, saj astronomom pomaga določati položaje in premike zvezd ter razdalje med njimi. Evropska vesoljska agencija ga je v vesolje poslala leta 2013, svojo misijo pa bo končal čez 2 leti. Odkar je v vesolju je na Zemljo poslal številne posnetke, ki so astronomom omogočili osupljiva nova odkritja.
