Ugriznimo znanost

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zadnje

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Fizikalna uganka Slamica in pihanje

12. 12. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti

12. 12. 2024

Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?

25 min

Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Lopatice vetrnih turbin

12. 12. 2024

Tudi lopatice vetrnih turbin so zasnovane po aerodinamičnih načelih, da maksimalno izkoristijo vzgon, zmanjšajo zračni upor in čim učinkoviteje zajemajo energijo vetra za proizvodnjo elektrike.

3 min

Tudi lopatice vetrnih turbin so zasnovane po aerodinamičnih načelih, da maksimalno izkoristijo vzgon, zmanjšajo zračni upor in čim učinkoviteje zajemajo energijo vetra za proizvodnjo elektrike.

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Letalo Virus Pipistrel

12. 12. 2024

Eno izmed boljših aerodinamičnih letal je letalo Virus Pipistrel. Kakšno je, kako je potekalo njegovo načrtovanje in testni let, na katerem so preverili načrtovane karakteristike?

2 min

Eno izmed boljših aerodinamičnih letal je letalo Virus Pipistrel. Kakšno je, kako je potekalo njegovo načrtovanje in testni let, na katerem so preverili načrtovane karakteristike?

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Načrtovanje letal

12. 12. 2024

Pri načrtovanju letala je treba uporštevati veliko različnih parametrov, ki vplivajo na aerodinamiko letala. Najprej jih je treba zasnovati, preveriti na računalniku in potem v vetrovniku, če se izkažejo za prave, pa še na prototipu letala.

3 min

Pri načrtovanju letala je treba uporštevati veliko različnih parametrov, ki vplivajo na aerodinamiko letala. Najprej jih je treba zasnovati, preveriti na računalniku in potem v vetrovniku, če se izkažejo za prave, pa še na prototipu letala.

Ugriznimo znanost

Teleportacija - znanstvena fantastika ali realnost

5. 12. 2024

Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?

24 min

Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Kemijska uganka Škrobovica in jod ter natrijev tiosulfat

5. 12. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Komunikacijske tehnologije

5. 12. 2024

Preden bo kvantni internet zares dostopen vsakomur, se moramo zanesti na sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo danes. Satelitske povezave, omrežje 5G in optični kabli so osnova našega povezovanja, a tudi ta tehnologija doživlja nenehne izboljšave. Kako hitra in napredna je naša trenutna povezljivost in kakšne možnosti nam ponuja?

3 min

Preden bo kvantni internet zares dostopen vsakomur, se moramo zanesti na sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo danes. Satelitske povezave, omrežje 5G in optični kabli so osnova našega povezovanja, a tudi ta tehnologija doživlja nenehne izboljšave. Kako hitra in napredna je naša trenutna povezljivost in kakšne možnosti nam ponuja?

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Kvantna teleportacija

5. 12. 2024

Da bi razumeli resnično teleportacijo, moramo začeti pri kvantni fiziki. V resničnem svetu kvantna teleportacija ne pomeni prenašanja fizičnih teles, temveč prenos kvantnih informacij na daljavo.

3 min

Da bi razumeli resnično teleportacijo, moramo začeti pri kvantni fiziki. V resničnem svetu kvantna teleportacija ne pomeni prenašanja fizičnih teles, temveč prenos kvantnih informacij na daljavo.

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Znanstvenofantastičnih filmi

5. 12. 2024

V resničnem svetu je teleportacija še vedno teoretično in tehnično izredno zapletena, v znanstveni fantastiki pa je že desetletja ena izmed osrednjih tem.

2 min

V resničnem svetu je teleportacija še vedno teoretično in tehnično izredno zapletena, v znanstveni fantastiki pa je že desetletja ena izmed osrednjih tem.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Matematična uganka Kartice zvestobe

28. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil

28. 11. 2024

V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.

25 min

V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Farmakogenetika za antidepresive

28. 11. 2024

Duševne motnje so eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe. Ena od skupin zdravil, za katero so ugotovili, da na njihovo učinkovitost in stranske učinke lahko vplivajo tudi naše genske značilnosti, so tudi antidepresivi, pri katerih je pogosta težava neodzivnost na zdravljenje.

4 min

Duševne motnje so eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe. Ena od skupin zdravil, za katero so ugotovili, da na njihovo učinkovitost in stranske učinke lahko vplivajo tudi naše genske značilnosti, so tudi antidepresivi, pri katerih je pogosta težava neodzivnost na zdravljenje.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Vpliv menstruacije

28. 11. 2024

Na to, kako ženske presnavljajo zdravila, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost in tveganje za neželene učinke, lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, povezana z menstrualnim ciklom.

1 min

Na to, kako ženske presnavljajo zdravila, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost in tveganje za neželene učinke, lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, povezana z menstrualnim ciklom.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Zgodovina testiranja zdravil

28. 11. 2024

Večina zdravil, ki jih uporabljamo danes, je bila razvita in preizkušena v raziskavah, ki so vključevale predvsem ali samo moške.

1 min

Večina zdravil, ki jih uporabljamo danes, je bila razvita in preizkušena v raziskavah, ki so vključevale predvsem ali samo moške.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Fizikalna uganka Zgoščenka in laser

21. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov

21. 11. 2024

Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?

25 min

Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Centralna podatkovna zbirka Govedo

21. 11. 2024

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa koordinirajo tudi digitalizacijo podatkov v živinoreji, pri čemer povezujejo različne baze podatkov. Centralna podatkovna zbirka Govedo je največja živinorejska podatkovna zbirka, ki jo gradijo od leta 2000.

1 min

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa koordinirajo tudi digitalizacijo podatkov v živinoreji, pri čemer povezujejo različne baze podatkov. Centralna podatkovna zbirka Govedo je največja živinorejska podatkovna zbirka, ki jo gradijo od leta 2000.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Digitalni podatki v kmetijstvu

21. 11. 2024

Podatki nastajajo danes na vseh področjih, celo na takih, kjer jih včasih ni bilo, celo v kmetijstvu. Povprečna kmetija bo v letu 2050 na dan ustvarila predvidoma 125 megabajtov podatkov, medtem ko jih je v letu 2014 le 6. Podatki v kmetijstvu postajajo čedalje pomembnejši.

1 min

Podatki nastajajo danes na vseh področjih, celo na takih, kjer jih včasih ni bilo, celo v kmetijstvu. Povprečna kmetija bo v letu 2050 na dan ustvarila predvidoma 125 megabajtov podatkov, medtem ko jih je v letu 2014 le 6. Podatki v kmetijstvu postajajo čedalje pomembnejši.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Učenje velikih jezikovnih modelov

21. 11. 2024

Energijo potrebujemo za shranjevanje podatkov, pa tudi za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Kako poteka učenje nekega jezikovnega modela in kako energije je potrebne za to.

3 min

Energijo potrebujemo za shranjevanje podatkov, pa tudi za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Kako poteka učenje nekega jezikovnega modela in kako energije je potrebne za to.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

21. 11. 2024

Digitalni podatki danes nastajajo povsod. Nekateri so nepotrebni in nekoristni. Veliko koristnih podatkov pa nastaja v raziskovalni dejavnosti. Poglejmo v eno izmed največjih zbirk podatkov na svetu.

2 min

Digitalni podatki danes nastajajo povsod. Nekateri so nepotrebni in nekoristni. Veliko koristnih podatkov pa nastaja v raziskovalni dejavnosti. Poglejmo v eno izmed največjih zbirk podatkov na svetu.

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Kemijska uganka Dihanje

14. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Zavatar

14. 11. 2024

Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.

1 min

Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja

14. 11. 2024

Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?

25 min

Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Nanodelci

14. 11. 2024

Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.

2 min

Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Okoljska toksikologija

14. 11. 2024

Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.

3 min

Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Matematična uganka Ura na dveh planetih

7. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov

7. 11. 2024

Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?

25 min

Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Vloga umetne inteligence

7. 11. 2024

Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.

2 min

Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Vrste eksoplanetov

7. 11. 2024

Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.

1 min

Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Metoda odkrivanja interferometrija

7. 11. 2024

Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.

3 min

Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Kemijska uganka Kisle snovi

31. 10. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti - dediščinska znanost

31. 10. 2024

V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

26 min

V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike

31. 10. 2024

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.

3 min

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Hiperspektralno oslikavanje

31. 10. 2024

Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

3 min

Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Stabilizacija papirja

31. 10. 2024

V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.

3 min

V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Fizikalna uganka Pisan dežnik pod vodo

24. 10. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki

24. 10. 2024

Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

24 min

Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Vsadek, ki omogoča hojo

24. 10. 2024

Preboj na področju možganskih računalniških vmesnikov predstavlja tudi raziskava Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo in univerze v Lozani. Ljudem s poškodovano hrbtenjačo so omogočili, da spet hodijo.

3 min

Preboj na področju možganskih računalniških vmesnikov predstavlja tudi raziskava Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo in univerze v Lozani. Ljudem s poškodovano hrbtenjačo so omogočili, da spet hodijo.

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Epilepsija

24. 10. 2024

Možganski vsadki ne le berejo misli, lahko tudi zdravijo oz. preprečujejo napade ali simptome. Britanski najstnik Oran Knowlson ima hudo vrsto epilepsije, imenovano Lennox-Gastautov sindrom. Lani oktobra je kot prvi otrok na svetu preizkusil možganski vsadek za zmanjšanje epileptičnih napadov.

1 min

Možganski vsadki ne le berejo misli, lahko tudi zdravijo oz. preprečujejo napade ali simptome. Britanski najstnik Oran Knowlson ima hudo vrsto epilepsije, imenovano Lennox-Gastautov sindrom. Lani oktobra je kot prvi otrok na svetu preizkusil možganski vsadek za zmanjšanje epileptičnih napadov.

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Bolnik z ALS

24. 10. 2024

Na Univerzi Davis v Kaliforniji so razvili možganski vsadek, ki je bolniku z ALS-om vrnil zmožnost komunikacije, ki mu ga je vzela bolezen.

1 min

Na Univerzi Davis v Kaliforniji so razvili možganski vsadek, ki je bolniku z ALS-om vrnil zmožnost komunikacije, ki mu ga je vzela bolezen.

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Različni možganski vmesniki

24. 10. 2024

Možganski računalniški vmesniki odpirajo nove možnosti za komunikacijo med možgani in računalnikom. Na milijone ljudi po svetu, ki so zaradi nevroloških poškodb izgubili sposobnost gibanja in govora, tako lahko upajo na boljšo kakovost življenja. Poglejmo, kaj se jim še obeta.

2 min

Možganski računalniški vmesniki odpirajo nove možnosti za komunikacijo med možgani in računalnikom. Na milijone ljudi po svetu, ki so zaradi nevroloških poškodb izgubili sposobnost gibanja in govora, tako lahko upajo na boljšo kakovost življenja. Poglejmo, kaj se jim še obeta.

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Vsadek Neuralink

24. 10. 2024

Od ramen navzdol paralizirani Noland je v začetku leta dobil možganski vsadek, s katerim lahko brska po spletu, igra videoigre in uporablja družbena omrežja. Možganski vsadek so mu vstavili v eni izmed večjih ustanov za zdravljenje in raziskovanje nevroloških bolezni, v nevrološkem inštitutu Barrow v Arizoni v ZDA. Možganski vmesnik pa je razvilo podjetje Neuralink.

1 min

Od ramen navzdol paralizirani Noland je v začetku leta dobil možganski vsadek, s katerim lahko brska po spletu, igra videoigre in uporablja družbena omrežja. Možganski vsadek so mu vstavili v eni izmed večjih ustanov za zdravljenje in raziskovanje nevroloških bolezni, v nevrološkem inštitutu Barrow v Arizoni v ZDA. Možganski vmesnik pa je razvilo podjetje Neuralink.

Ugriznimo znanost

80 let pridobivanja jedrske energije: Matematična uganka Radioaktivnost banan

17. 10. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

80 let pridobivanja jedrske energije

17. 10. 2024

Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.

26 min

Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.

Ugriznimo znanost

80 let pridobivanja jedrske energije: Priklop jedrske elektrarne na omrežje

17. 10. 2024

Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.

2 min

Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.

Ugriznimo znanost

80 let pridobivanja jedrske energije: Menjava goriva v jedrski elektrarni

17. 10. 2024

Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva. Kako to opravijo med remontom jedrske elektrarne v Krškem?

3 min

Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva. Kako to opravijo med remontom jedrske elektrarne v Krškem?

Ugriznimo znanost

80 let pridobivanja jedrske energije: Delovanje jedrske elektrarne

17. 10. 2024

Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le toplota nastaja drugače. Pri termoelektrarnah gorijo fosilna goriva, pri jedrski energiji pa toplota nastaja v atomih brez gorenja. Kako torej deluje Nuklearna elektrarna Krško?

3 min

Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le toplota nastaja drugače. Pri termoelektrarnah gorijo fosilna goriva, pri jedrski energiji pa toplota nastaja v atomih brez gorenja. Kako torej deluje Nuklearna elektrarna Krško?

Ugriznimo znanost

Učenje z gibanjem: Kako se besedilo uči Nina Valič

10. 10. 2024

Znani misleci so med razmišljanjem pogosto hodili. Aristotel je svoje učence učil med dolgimi sprehodi, kar je znano kot peripatetično poučevanje. Starogrška beseda peripatos pomeni pohajati. Ideja, da gibanje spodbuja miselne procese, torej ni nova. Deluje tudi v umetnosti. Kako pa se na predstave pripravlja igralka Nina Valič? Tudi njej pri učenju besedila pomaga gibanje.

2 min

Znani misleci so med razmišljanjem pogosto hodili. Aristotel je svoje učence učil med dolgimi sprehodi, kar je znano kot peripatetično poučevanje. Starogrška beseda peripatos pomeni pohajati. Ideja, da gibanje spodbuja miselne procese, torej ni nova. Deluje tudi v umetnosti. Kako pa se na predstave pripravlja igralka Nina Valič? Tudi njej pri učenju besedila pomaga gibanje.

Ugriznimo znanost

Učenje z gibanjem

10. 10. 2024

Raziskave so pokazale, da imajo telesno zmogljivejši otroci v šoli boljši uspeh. Zlati maturanti so po gibalnih sposobnostih podobni vrhunskim športnikom. Gibanje nam torej pomaga pri učenju. Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. Telesna dejavnost močno vpliva na delovanje možganov. Ko se gibamo, prejemajo naši možgani več krvi in hranil, kar krepi povezave med različnimi možganskimi centri. Pokazali vam bomo, kako se uspešno učijo učenci, dijaki in študentje in tudi dramski igralci.

26 min

Raziskave so pokazale, da imajo telesno zmogljivejši otroci v šoli boljši uspeh. Zlati maturanti so po gibalnih sposobnostih podobni vrhunskim športnikom. Gibanje nam torej pomaga pri učenju. Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. Telesna dejavnost močno vpliva na delovanje možganov. Ko se gibamo, prejemajo naši možgani več krvi in hranil, kar krepi povezave med različnimi možganskimi centri. Pokazali vam bomo, kako se uspešno učijo učenci, dijaki in študentje in tudi dramski igralci.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine