Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
Leta 2024 so pri nas prvič našli japonskega hrošča. Prehranjuje se z več kot 400 rastlinskimi vrstami, med njimi so tudi gospodarsko pomembne kulture. Zaradi svetovne trgovine, spletnih nakupov in podnebnih sprememb prihajajo k nam vedno novi škodljivci. Po svetu z različnim blagom in celo v zabojnikih potujejo nevidni sopotniki – žuželke, bakterije in glive, ki lahko ogrozijo naše pridelke, gozdove in živali ter celo nas same. Kako pošiljke iz tujine preverjajo fitosanitarni inšpektorji v Luki Koper? Zakaj so nevarni japonski hrošč, marmorirana smrdljivka in hrastova čipkarka? In kako se na prihod ameriške koruzne sovke pripravljajo slovenski strokovnjaki? V oddaji razkrivamo, kako podnebne spremembe pospešujejo razmnoževanje škodljivcev in zakaj so nekateri med njimi že odporni proti pesticidom. Nepovabljeni gostje so vse bliže – bomo znali pravočasno ukrepati?
Leta 2024 so pri nas prvič našli japonskega hrošča. Prehranjuje se z več kot 400 rastlinskimi vrstami, med njimi so tudi gospodarsko pomembne kulture. Zaradi svetovne trgovine, spletnih nakupov in podnebnih sprememb prihajajo k nam vedno novi škodljivci. Po svetu z različnim blagom in celo v zabojnikih potujejo nevidni sopotniki – žuželke, bakterije in glive, ki lahko ogrozijo naše pridelke, gozdove in živali ter celo nas same. Kako pošiljke iz tujine preverjajo fitosanitarni inšpektorji v Luki Koper? Zakaj so nevarni japonski hrošč, marmorirana smrdljivka in hrastova čipkarka? In kako se na prihod ameriške koruzne sovke pripravljajo slovenski strokovnjaki? V oddaji razkrivamo, kako podnebne spremembe pospešujejo razmnoževanje škodljivcev in zakaj so nekateri med njimi že odporni proti pesticidom. Nepovabljeni gostje so vse bliže – bomo znali pravočasno ukrepati?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?
Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Madžarski kemik in Nobelov nagrajenec Georg von Hevesy je kot mlad študent sumil, da mu njegova gospodinja pripravlja jedi iz več dni starih ostankov. Da bi to dokazal, je hrano posipal z radioaktivnim sledilom, in ko mu je postregla isto hrano, z detektorjem preveril, ali je radioaktivna. Njegovi sumi so bili potrjeni. To je bila prva uporaba radioaktivnih sledil. Danes je ta metoda nekaj povsem običajnega. Sledimo lahko molekulam v rastlinah, v našem telesu, spremljamo gibanje ribjih jat, morskih tokov. Radioaktivna sledila nam razkrivajo poti, ki jih sicer ne bi videli. Z njimi pa lahko tudi varujemo ogrožene živali in dragocenosti.
Madžarski kemik in Nobelov nagrajenec Georg von Hevesy je kot mlad študent sumil, da mu njegova gospodinja pripravlja jedi iz več dni starih ostankov. Da bi to dokazal, je hrano posipal z radioaktivnim sledilom, in ko mu je postregla isto hrano, z detektorjem preveril, ali je radioaktivna. Njegovi sumi so bili potrjeni. To je bila prva uporaba radioaktivnih sledil. Danes je ta metoda nekaj povsem običajnega. Sledimo lahko molekulam v rastlinah, v našem telesu, spremljamo gibanje ribjih jat, morskih tokov. Radioaktivna sledila nam razkrivajo poti, ki jih sicer ne bi videli. Z njimi pa lahko tudi varujemo ogrožene živali in dragocenosti.
Kako vemo, kaj vse se skriva v našem okolju? Ena od najnatančnejših analitskih metod, ki v vzorcu hrane, kovin ali zemlje razkrije naravno prisotne ali umetno vzbujene radioaktivne elemente oz. sledila, je nevtronska aktivacijska analiza.
Kako vemo, kaj vse se skriva v našem okolju? Ena od najnatančnejših analitskih metod, ki v vzorcu hrane, kovin ali zemlje razkrije naravno prisotne ali umetno vzbujene radioaktivne elemente oz. sledila, je nevtronska aktivacijska analiza.
Podobno lahko varujemo ogrožene živali. Nezakoniti lov v Južni Afriki vsako leto pokonča več kot 400 nosorogov. Njihove rogove tihotapci pogosto izvažajo na azijske trge, kjer veljajo za zdravilo in statusni simbol. Znanstveniki so našli nenavadno orožje v boju proti krivolovu - v rogove vstavljajo radioaktivno snov, da bi jih naredili sledljive in manj privlačne na črnem trgu.
Podobno lahko varujemo ogrožene živali. Nezakoniti lov v Južni Afriki vsako leto pokonča več kot 400 nosorogov. Njihove rogove tihotapci pogosto izvažajo na azijske trge, kjer veljajo za zdravilo in statusni simbol. Znanstveniki so našli nenavadno orožje v boju proti krivolovu - v rogove vstavljajo radioaktivno snov, da bi jih naredili sledljive in manj privlačne na črnem trgu.
Januarja 2022 se je blizu države Tonga v Tihem oceanu zgodil največji izbruh podvodnega vulkana v moderni dobi. Ogromna količina vodne pare je dosegla višino 50 km nad Zemljinim površjem, nastali so gosti blatni podmorski tokovi in 20-metrski cunamiji. 70 % Zemljine površine pokrivajo morja in oceani, zato je večina vulkanov pod morsko gladino. Vulkani so kraji, kjer iz globin Zemlje prodira raztaljena kamnina – magma. Ko iz podvodnih vulkanov izbruhne magma, lahko nastanejo otoki. Tako so nastali nekateri grški otoki, otočje Azori, Kanarski otoki, Havaji ... Izbruh vulkanov na kopnem lahko zaradi delcev v zraku povzroči celo nastanek ledene dobe. Kakšen pa je vpliv podvodnih ognjenikov na podnebje in na morski ekosistem?
Januarja 2022 se je blizu države Tonga v Tihem oceanu zgodil največji izbruh podvodnega vulkana v moderni dobi. Ogromna količina vodne pare je dosegla višino 50 km nad Zemljinim površjem, nastali so gosti blatni podmorski tokovi in 20-metrski cunamiji. 70 % Zemljine površine pokrivajo morja in oceani, zato je večina vulkanov pod morsko gladino. Vulkani so kraji, kjer iz globin Zemlje prodira raztaljena kamnina – magma. Ko iz podvodnih vulkanov izbruhne magma, lahko nastanejo otoki. Tako so nastali nekateri grški otoki, otočje Azori, Kanarski otoki, Havaji ... Izbruh vulkanov na kopnem lahko zaradi delcev v zraku povzroči celo nastanek ledene dobe. Kakšen pa je vpliv podvodnih ognjenikov na podnebje in na morski ekosistem?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
Jablane rastejo v sadovnjaku, imajo z rezanjem oblikovano krošnjo in velike, enake in sladke sadeže. Vzgojili smo jo iz lesnike, divje rastline, ki ji pogovorno rečemo tudi divja jablana. Ta raste v gozdu, je samonikla, raste višje, plodovi so manjši, bolj kisli in trpki, zato niso primerni za uživanje. Zakaj je lesnika za nas še vedno pomembna rastlina? Številne divje sorodnice kulturnih rastlin imajo posebne lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali skromnim tlom. V Ljubljani imamo eno izmed največjih semenskih bank naravnih vrst v Evropi. V njej hranijo več kot 20.000 vzorcev semen. Kaj so divje rastline, zakaj so pomembne, zakaj jih moramo poznati in varovati?
Jablane rastejo v sadovnjaku, imajo z rezanjem oblikovano krošnjo in velike, enake in sladke sadeže. Vzgojili smo jo iz lesnike, divje rastline, ki ji pogovorno rečemo tudi divja jablana. Ta raste v gozdu, je samonikla, raste višje, plodovi so manjši, bolj kisli in trpki, zato niso primerni za uživanje. Zakaj je lesnika za nas še vedno pomembna rastlina? Številne divje sorodnice kulturnih rastlin imajo posebne lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali skromnim tlom. V Ljubljani imamo eno izmed največjih semenskih bank naravnih vrst v Evropi. V njej hranijo več kot 20.000 vzorcev semen. Kaj so divje rastline, zakaj so pomembne, zakaj jih moramo poznati in varovati?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Slovenski dijaki so na teh tekmovanjih zelo uspešni. Danes bomo govorili o tem, kaj so znanstvene olimpijade in kaj vse morajo dijaki znati na njih.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Slovenski dijaki so na teh tekmovanjih zelo uspešni. Danes bomo govorili o tem, kaj so znanstvene olimpijade in kaj vse morajo dijaki znati na njih.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.