Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Simulator letenja, simulator vožnje, simulator jedrske elektrarne, navtični simulator. Simulatorji so danes razširjeni na skoraj vseh področjih. Kako delujejo in kako jih uporabljajo? Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo imajo simulator letenja, s katerim študenti brez nevarnosti in z realnimi odzivi izkusijo okvare letala, turbulenco in različne izredne razmere. Na navtičnem simulatorju Fakultete za pomorstvo in promet se učijo vodenja ladje. Simulatorji niso le orodje za učenje in urjenje, so tudi most med teorijo in prakso, med varnostjo in izkušnjami. So prostor, v katerem se učimo brez posledic, zato da bi jih v resničnem svetu znali preprečiti.
Simulator letenja, simulator vožnje, simulator jedrske elektrarne, navtični simulator. Simulatorji so danes razširjeni na skoraj vseh področjih. Kako delujejo in kako jih uporabljajo? Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo imajo simulator letenja, s katerim študenti brez nevarnosti in z realnimi odzivi izkusijo okvare letala, turbulenco in različne izredne razmere. Na navtičnem simulatorju Fakultete za pomorstvo in promet se učijo vodenja ladje. Simulatorji niso le orodje za učenje in urjenje, so tudi most med teorijo in prakso, med varnostjo in izkušnjami. So prostor, v katerem se učimo brez posledic, zato da bi jih v resničnem svetu znali preprečiti.
V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.
V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.
Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.
Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.
Človekov obraz je poln podatkov. Povedo nam, kako se ljudje počutijo, kaj jih zanima, in izražajo kulturno pripadnost. Obrazi so za naše možgane nekaj posebnega, zato jih prepoznavamo drugače kot kaj drugega. Približno 2 % ljudi pa ima slepoto za obraze: obrazi so zanje vedno tuji, kot bi jih vsakokrat videli prvič. Zakaj obrnjene obraze težje prepoznamo? Zakaj se nam nekateri obrazi zdijo lepši od drugih? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujejo obraze z napravo FaceReader, ki spremlja gibe na obrazu – okoli uči, ust, obrvi – in tako prebere čustva. Kdo bolje prepoznava obraze: umetna inteligenca ali ljudje sami?
Človekov obraz je poln podatkov. Povedo nam, kako se ljudje počutijo, kaj jih zanima, in izražajo kulturno pripadnost. Obrazi so za naše možgane nekaj posebnega, zato jih prepoznavamo drugače kot kaj drugega. Približno 2 % ljudi pa ima slepoto za obraze: obrazi so zanje vedno tuji, kot bi jih vsakokrat videli prvič. Zakaj obrnjene obraze težje prepoznamo? Zakaj se nam nekateri obrazi zdijo lepši od drugih? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujejo obraze z napravo FaceReader, ki spremlja gibe na obrazu – okoli uči, ust, obrvi – in tako prebere čustva. Kdo bolje prepoznava obraze: umetna inteligenca ali ljudje sami?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.
Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.
Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.
Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.
Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.
Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.
Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.
Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.
Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.
Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.
Ko vstopimo v knjižnico, zavohamo značilen vonj starih knjig. Ta nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki se sproščajo iz papirja, lepila in črnila. Raziskovalci znajo analizirati in poustvariti vonj starih predmetov. To jim je uspelo tudi pri več tisoč let stari egipčanski mumiji. Pri nas so analizirali vonje različnih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije, med njimi Prešernovo tobačnico, imperialni pečat Marije Terezije in knjigo Janeza Ludvika Schoenlebna. Kakšen vonj je bil v Emoni?
Ko vstopimo v knjižnico, zavohamo značilen vonj starih knjig. Ta nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki se sproščajo iz papirja, lepila in črnila. Raziskovalci znajo analizirati in poustvariti vonj starih predmetov. To jim je uspelo tudi pri več tisoč let stari egipčanski mumiji. Pri nas so analizirali vonje različnih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije, med njimi Prešernovo tobačnico, imperialni pečat Marije Terezije in knjigo Janeza Ludvika Schoenlebna. Kakšen vonj je bil v Emoni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Raziskovalci Biotehniške fakultete UL na kmetijah v porečju Save preučujejo vpliv plastičnih delcev na kakovost kmetijskih tal in biotsko raznovrstnost.
Raziskovalci Biotehniške fakultete UL na kmetijah v porečju Save preučujejo vpliv plastičnih delcev na kakovost kmetijskih tal in biotsko raznovrstnost.
Kako je dišala Emona pred dva tisoč leti? Barbara Pia Jenič, avtorica projekta Vonjave Emone, je s pomočjo zgodovinskih in znanstvenih virov poustvarila vonje antične Emone – od dišav v rimski kuhinji do vonja v straniščih in na ulicah
Kako je dišala Emona pred dva tisoč leti? Barbara Pia Jenič, avtorica projekta Vonjave Emone, je s pomočjo zgodovinskih in znanstvenih virov poustvarila vonje antične Emone – od dišav v rimski kuhinji do vonja v straniščih in na ulicah
Knjige so tudi del kulturne dediščine. Ko vstopimo v kakšno staro knjižnico, bi lahko rekli, da zavohamo zgodovino. Kakšen vonj pa imajo Prešernova tobačnica iz 18. stoletja, imperialni pečat cesarice Marije Terezije in knjiga Carniola antiqua et nova Janeza Ludvika Schoenlebna? V okviru projekta Odotheka so raziskovalci analizirali vonj petih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije.
Knjige so tudi del kulturne dediščine. Ko vstopimo v kakšno staro knjižnico, bi lahko rekli, da zavohamo zgodovino. Kakšen vonj pa imajo Prešernova tobačnica iz 18. stoletja, imperialni pečat cesarice Marije Terezije in knjiga Carniola antiqua et nova Janeza Ludvika Schoenlebna? V okviru projekta Odotheka so raziskovalci analizirali vonj petih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije.
Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?
Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
V državah z močno vinsko kulturo, kot so Francija, Španija in Italija, se povečuje poraba dealkoholiziranih vin. Poznamo več različnih tehnik, s katerimi lahko iz vina odstranijo alkohol, ohranijo pa aromo in okus. Težje je dealkoholizirati peneča se vina, saj se pri odstranjevanju alkohola izgublja ogljikov dioksid in s tem mehurčki. Kakšna je razlika med aromatiziranim brezalkoholnim vinom in dealkoholiziranim vinom? Lahko dealkoholizirana vina postanejo resna alternativa klasičnim?
V državah z močno vinsko kulturo, kot so Francija, Španija in Italija, se povečuje poraba dealkoholiziranih vin. Poznamo več različnih tehnik, s katerimi lahko iz vina odstranijo alkohol, ohranijo pa aromo in okus. Težje je dealkoholizirati peneča se vina, saj se pri odstranjevanju alkohola izgublja ogljikov dioksid in s tem mehurčki. Kakšna je razlika med aromatiziranim brezalkoholnim vinom in dealkoholiziranim vinom? Lahko dealkoholizirana vina postanejo resna alternativa klasičnim?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Senzorična analiza brezalkoholnih vin je pomemben del izobraževanja v vinarski industriji, saj lahko pomaga izboljšati kakovost vina in uporabniško izkušnjo. Anja Suvorov je obiskala Biotehniško fakulteto, kjer so študenti živilstva okušali nekaj tujih brezalkoholnih vin, ki so že na trgu.
Senzorična analiza brezalkoholnih vin je pomemben del izobraževanja v vinarski industriji, saj lahko pomaga izboljšati kakovost vina in uporabniško izkušnjo. Anja Suvorov je obiskala Biotehniško fakulteto, kjer so študenti živilstva okušali nekaj tujih brezalkoholnih vin, ki so že na trgu.
Odstranjevanje alkohola iz vina omogočajo različne tehnologije, vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti, vendar je cilj vseh ohraniti značilnosti vina brez alkohola. Tri najpogostejše so reverzna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija, ki je danes najbolj razširjena metoda in tudi najhitreje napreduje. Gre za postopek ločevanja tekočin na podlagi njihove vreliščne temperature, ki jo zmanjšajo s podtlakom. S tem omogočijo destilacijo pri nižjih temperaturah, kar preprečuje razgradnjo občutljivih snovi.
Odstranjevanje alkohola iz vina omogočajo različne tehnologije, vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti, vendar je cilj vseh ohraniti značilnosti vina brez alkohola. Tri najpogostejše so reverzna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija, ki je danes najbolj razširjena metoda in tudi najhitreje napreduje. Gre za postopek ločevanja tekočin na podlagi njihove vreliščne temperature, ki jo zmanjšajo s podtlakom. S tem omogočijo destilacijo pri nižjih temperaturah, kar preprečuje razgradnjo občutljivih snovi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?
Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.
Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.
V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela
V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela
Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?
Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Študenti danes pri učenju niso več prepuščeni sami sebi – umetna inteligenca in priporočilni sistemi lahko analizirajo njihovo znanje in jim ponudijo naloge, ki jih resnično potrebujejo za napredek.
Študenti danes pri učenju niso več prepuščeni sami sebi – umetna inteligenca in priporočilni sistemi lahko analizirajo njihovo znanje in jim ponudijo naloge, ki jih resnično potrebujejo za napredek.
Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.
Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?
Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?
Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.
Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.
Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.
Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.
Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.
Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!
Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!
Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.
Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.