Ugriznimo znanost

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zadnje

Ugriznimo znanost

Promet prihodnosti: Fizikalna uganka Vlak iz magneta in baterij

16. 1. 2025

Promet prihodnosti: Fizikalna uganka Vlak iz magneta in baterij Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Promet prihodnosti: Fizikalna uganka Vlak iz magneta in baterij Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Promet prihodnosti

16. 1. 2025

Po svetu vozi milijarda in pol avtomobilov ter več kot 300 milijonov tovornjakov. V Sloveniji imamo čez milijon osebnih vozil in nad 100 tisoč tovornjakov. Vozimo se lahko z avtomobili na bencinski, dizelski ali električni pogon, s hibridnimi vozili in takimi, ki jih poganja vodik. Še vedno pa nam ni uspelo narediti okolju prijaznega vozila, ki bi ga bilo mogoče preprosto reciklirati in bi bilo tudi cenovno ugodno. Promet prispeva približno 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kakšen je promet danes in kakšnega si želimo v prihodnosti? Kakšen izziv je to za tehnologijo, družbo, ekonomijo in politiko?

26 min

Po svetu vozi milijarda in pol avtomobilov ter več kot 300 milijonov tovornjakov. V Sloveniji imamo čez milijon osebnih vozil in nad 100 tisoč tovornjakov. Vozimo se lahko z avtomobili na bencinski, dizelski ali električni pogon, s hibridnimi vozili in takimi, ki jih poganja vodik. Še vedno pa nam ni uspelo narediti okolju prijaznega vozila, ki bi ga bilo mogoče preprosto reciklirati in bi bilo tudi cenovno ugodno. Promet prispeva približno 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kakšen je promet danes in kakšnega si želimo v prihodnosti? Kakšen izziv je to za tehnologijo, družbo, ekonomijo in politiko?

Ugriznimo znanost

Promet prihodnosti: Platina

16. 1. 2025

Ključ do trajnostne prihodnosti so tudi gorivne celice. Te pretvarjajo vodik v električno energijo brez izpustov toplogrednih plinov, vendar je njihova široka uporaba omejena tudi zaradi visokih stroškov platine, ključne sestavine katalizatorja. Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili inovativno metodo, ki občutno zmanjša potrebo po tej dragoceni kovini.

2 min

Ključ do trajnostne prihodnosti so tudi gorivne celice. Te pretvarjajo vodik v električno energijo brez izpustov toplogrednih plinov, vendar je njihova široka uporaba omejena tudi zaradi visokih stroškov platine, ključne sestavine katalizatorja. Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili inovativno metodo, ki občutno zmanjša potrebo po tej dragoceni kovini.

Ugriznimo znanost

Promet prihodnosti: Simulacije prometa

16. 1. 2025

Kako bi lahko na cestah preprečili zastoje? Prometne simulacije so računalniško orodje, s katerim načrtujejo spremembe prometnih režimov in preverjajo njihovo učinkovitost. Od makromodelov za regije in države do mikromodelov, ki se osredotočajo na križišča ali posamezne odseke cest. Simulacije omogočajo analize, ki lahko napovejo, kako uspešni so že uvedeni ukrépi ali kakšne spremembe bi lahko prinesle dodatne izboljšave.

2 min

Kako bi lahko na cestah preprečili zastoje? Prometne simulacije so računalniško orodje, s katerim načrtujejo spremembe prometnih režimov in preverjajo njihovo učinkovitost. Od makromodelov za regije in države do mikromodelov, ki se osredotočajo na križišča ali posamezne odseke cest. Simulacije omogočajo analize, ki lahko napovejo, kako uspešni so že uvedeni ukrépi ali kakšne spremembe bi lahko prinesle dodatne izboljšave.

Ugriznimo znanost

Znanost proti tišini: Kemijska uganka Kisik in vodik

9. 1. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Znanost proti tišini

9. 1. 2025

Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?

25 min

Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?

Ugriznimo znanost

Znanost proti tišini: Kostni vibratorni slušni vsadki

9. 1. 2025

Polovica primerov gluhosti je gensko pogojenih, preostali so posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Gluhost pomeni popolno izgubo sluha, naglušnost pa delno, kjer so nekateri zvoki slabše zaznavni. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki. Če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki.

3 min

Polovica primerov gluhosti je gensko pogojenih, preostali so posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Gluhost pomeni popolno izgubo sluha, naglušnost pa delno, kjer so nekateri zvoki slabše zaznavni. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki. Če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki.

Ugriznimo znanost

Znanost proti tišini: Genske terapije

9. 1. 2025

34 milijonov otrok po svetu je gluhih in statistika kaže, da so za 60 % gluhosti krivi geni. Najnovejše zdravljenje so tako genske terapije. Trenutno so še v razvoju. Najmlajši otrok, ki so ji (tudi) z gensko terapijo vrnili sluh, je leto in pol stara deklica iz Velike Britanije.

4 min

34 milijonov otrok po svetu je gluhih in statistika kaže, da so za 60 % gluhosti krivi geni. Najnovejše zdravljenje so tako genske terapije. Trenutno so še v razvoju. Najmlajši otrok, ki so ji (tudi) z gensko terapijo vrnili sluh, je leto in pol stara deklica iz Velike Britanije.

Ugriznimo znanost

Kloniranje: Fizikalna uganka Influenčni stroj in pločevinka

19. 12. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Kloniranje

19. 12. 2024

Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?

25 min

Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?

Ugriznimo znanost

Kloniranje: Prašiči, konji paso in tibetanske koze

19. 12. 2024

V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.

2 min

V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.

Ugriznimo znanost

Kloniranje: Raziskave kloniranja miši

19. 12. 2024

Dr. Vakajama Teruhiko že več kot 25 let raziskuje kloniranje in razvija tehnike, ki bi lahko spremenile prihodnost biologije, medicine in ohranjanja ogroženih vrst.

2 min

Dr. Vakajama Teruhiko že več kot 25 let raziskuje kloniranje in razvija tehnike, ki bi lahko spremenile prihodnost biologije, medicine in ohranjanja ogroženih vrst.

Ugriznimo znanost

Kloniranje: Postopek kloniranja

19. 12. 2024

Kloniranje je še vedno izjemno zahteven in drag proces, zlasti pri večjih organizmih. Kako poteka kloniranje?

1 min

Kloniranje je še vedno izjemno zahteven in drag proces, zlasti pri večjih organizmih. Kako poteka kloniranje?

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Fizikalna uganka Slamica in pihanje

12. 12. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti

12. 12. 2024

Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?

25 min

Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Lopatice vetrnih turbin

12. 12. 2024

Tudi lopatice vetrnih turbin so zasnovane po aerodinamičnih načelih, da maksimalno izkoristijo vzgon, zmanjšajo zračni upor in čim učinkoviteje zajemajo energijo vetra za proizvodnjo elektrike.

3 min

Tudi lopatice vetrnih turbin so zasnovane po aerodinamičnih načelih, da maksimalno izkoristijo vzgon, zmanjšajo zračni upor in čim učinkoviteje zajemajo energijo vetra za proizvodnjo elektrike.

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Letalo Virus Pipistrel

12. 12. 2024

Eno izmed boljših aerodinamičnih letal je letalo Virus Pipistrel. Kakšno je, kako je potekalo njegovo načrtovanje in testni let, na katerem so preverili načrtovane karakteristike?

2 min

Eno izmed boljših aerodinamičnih letal je letalo Virus Pipistrel. Kakšno je, kako je potekalo njegovo načrtovanje in testni let, na katerem so preverili načrtovane karakteristike?

Ugriznimo znanost

Dobre aerodinamične lastnosti: Načrtovanje letal

12. 12. 2024

Pri načrtovanju letala je treba uporštevati veliko različnih parametrov, ki vplivajo na aerodinamiko letala. Najprej jih je treba zasnovati, preveriti na računalniku in potem v vetrovniku, če se izkažejo za prave, pa še na prototipu letala.

3 min

Pri načrtovanju letala je treba uporštevati veliko različnih parametrov, ki vplivajo na aerodinamiko letala. Najprej jih je treba zasnovati, preveriti na računalniku in potem v vetrovniku, če se izkažejo za prave, pa še na prototipu letala.

Ugriznimo znanost

Teleportacija - znanstvena fantastika ali realnost

5. 12. 2024

Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?

24 min

Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Kemijska uganka Škrobovica in jod ter natrijev tiosulfat

5. 12. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Komunikacijske tehnologije

5. 12. 2024

Preden bo kvantni internet zares dostopen vsakomur, se moramo zanesti na sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo danes. Satelitske povezave, omrežje 5G in optični kabli so osnova našega povezovanja, a tudi ta tehnologija doživlja nenehne izboljšave. Kako hitra in napredna je naša trenutna povezljivost in kakšne možnosti nam ponuja?

3 min

Preden bo kvantni internet zares dostopen vsakomur, se moramo zanesti na sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo danes. Satelitske povezave, omrežje 5G in optični kabli so osnova našega povezovanja, a tudi ta tehnologija doživlja nenehne izboljšave. Kako hitra in napredna je naša trenutna povezljivost in kakšne možnosti nam ponuja?

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Kvantna teleportacija

5. 12. 2024

Da bi razumeli resnično teleportacijo, moramo začeti pri kvantni fiziki. V resničnem svetu kvantna teleportacija ne pomeni prenašanja fizičnih teles, temveč prenos kvantnih informacij na daljavo.

3 min

Da bi razumeli resnično teleportacijo, moramo začeti pri kvantni fiziki. V resničnem svetu kvantna teleportacija ne pomeni prenašanja fizičnih teles, temveč prenos kvantnih informacij na daljavo.

Ugriznimo znanost

Teleportacija – znanstvena fantastika ali realnost?: Znanstvenofantastičnih filmi

5. 12. 2024

V resničnem svetu je teleportacija še vedno teoretično in tehnično izredno zapletena, v znanstveni fantastiki pa je že desetletja ena izmed osrednjih tem.

2 min

V resničnem svetu je teleportacija še vedno teoretično in tehnično izredno zapletena, v znanstveni fantastiki pa je že desetletja ena izmed osrednjih tem.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Matematična uganka Kartice zvestobe

28. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil

28. 11. 2024

V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.

25 min

V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Farmakogenetika za antidepresive

28. 11. 2024

Duševne motnje so eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe. Ena od skupin zdravil, za katero so ugotovili, da na njihovo učinkovitost in stranske učinke lahko vplivajo tudi naše genske značilnosti, so tudi antidepresivi, pri katerih je pogosta težava neodzivnost na zdravljenje.

4 min

Duševne motnje so eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe. Ena od skupin zdravil, za katero so ugotovili, da na njihovo učinkovitost in stranske učinke lahko vplivajo tudi naše genske značilnosti, so tudi antidepresivi, pri katerih je pogosta težava neodzivnost na zdravljenje.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Vpliv menstruacije

28. 11. 2024

Na to, kako ženske presnavljajo zdravila, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost in tveganje za neželene učinke, lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, povezana z menstrualnim ciklom.

1 min

Na to, kako ženske presnavljajo zdravila, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost in tveganje za neželene učinke, lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, povezana z menstrualnim ciklom.

Ugriznimo znanost

Vpliv spola in genov na učinkovanje zdravil: Zgodovina testiranja zdravil

28. 11. 2024

Večina zdravil, ki jih uporabljamo danes, je bila razvita in preizkušena v raziskavah, ki so vključevale predvsem ali samo moške.

1 min

Večina zdravil, ki jih uporabljamo danes, je bila razvita in preizkušena v raziskavah, ki so vključevale predvsem ali samo moške.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Fizikalna uganka Zgoščenka in laser

21. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov

21. 11. 2024

Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?

25 min

Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Centralna podatkovna zbirka Govedo

21. 11. 2024

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa koordinirajo tudi digitalizacijo podatkov v živinoreji, pri čemer povezujejo različne baze podatkov. Centralna podatkovna zbirka Govedo je največja živinorejska podatkovna zbirka, ki jo gradijo od leta 2000.

1 min

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa koordinirajo tudi digitalizacijo podatkov v živinoreji, pri čemer povezujejo različne baze podatkov. Centralna podatkovna zbirka Govedo je največja živinorejska podatkovna zbirka, ki jo gradijo od leta 2000.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Digitalni podatki v kmetijstvu

21. 11. 2024

Podatki nastajajo danes na vseh področjih, celo na takih, kjer jih včasih ni bilo, celo v kmetijstvu. Povprečna kmetija bo v letu 2050 na dan ustvarila predvidoma 125 megabajtov podatkov, medtem ko jih je v letu 2014 le 6. Podatki v kmetijstvu postajajo čedalje pomembnejši.

1 min

Podatki nastajajo danes na vseh področjih, celo na takih, kjer jih včasih ni bilo, celo v kmetijstvu. Povprečna kmetija bo v letu 2050 na dan ustvarila predvidoma 125 megabajtov podatkov, medtem ko jih je v letu 2014 le 6. Podatki v kmetijstvu postajajo čedalje pomembnejši.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Učenje velikih jezikovnih modelov

21. 11. 2024

Energijo potrebujemo za shranjevanje podatkov, pa tudi za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Kako poteka učenje nekega jezikovnega modela in kako energije je potrebne za to.

3 min

Energijo potrebujemo za shranjevanje podatkov, pa tudi za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Kako poteka učenje nekega jezikovnega modela in kako energije je potrebne za to.

Ugriznimo znanost

Okoljska cena digitalnih podatkov: Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

21. 11. 2024

Digitalni podatki danes nastajajo povsod. Nekateri so nepotrebni in nekoristni. Veliko koristnih podatkov pa nastaja v raziskovalni dejavnosti. Poglejmo v eno izmed največjih zbirk podatkov na svetu.

2 min

Digitalni podatki danes nastajajo povsod. Nekateri so nepotrebni in nekoristni. Veliko koristnih podatkov pa nastaja v raziskovalni dejavnosti. Poglejmo v eno izmed največjih zbirk podatkov na svetu.

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Kemijska uganka Dihanje

14. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Zavatar

14. 11. 2024

Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.

1 min

Cilj personaliziranega zdravljenja je izboljšati učinkovitost zdravljenja in z izbiro najprimernejše terapije za vsakega bolnika zmanjšati neželene učinke. Ta pristop je še posebno pomemben pri zdravljenju raka, kjer lahko različni tumorji različno reagirajo na zdravila. Portugalski raziskovalci s pomočjo cebric razvijajo test, ki bi lahko revolucionarno spreménil zdravljenje raka.

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja

14. 11. 2024

Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?

25 min

Ribice cebrice imajo izjemno pomembno vlogo v znanosti. Če so izpostavljene toksičnim snovem, se lahko na njihovih zarodkih pojavijo ukrivljenost repa, nenavadno gibanje ali celo razvoj dveh glav. Cebrice so nepogrešljive tudi v raziskavah novih kemikalij, zdravilnih učinkovin in njihovega vpliva na različne organizme, tudi človeka. Na cebricah znanstveniki razvijajo tudi nova zdravila in najprimernejše postopke za zdravljenje raka. Kako podoben je genom cebric človeškemu in katere njihove lastnosti jih delajo tako dragocene za raziskave?

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Nanodelci

14. 11. 2024

Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.

2 min

Kemikalije niso edine snovi, katerih število narašča v različnih industrijah, od kozmetike do medicine. Vse bolj uporabljamo tudi nanodelce. Cebrice so zaradi svoje občutljivosti in hitrega razvoja idealne za preučevanje vpliva nanodelcev. Prav zato so odličen "mini laboratorij" za preučevanje možnih tveganj za naše zdravje.

Ugriznimo znanost

Ribe cebrice - majhne živali za velika odkritja: Okoljska toksikologija

14. 11. 2024

Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.

3 min

Ribice cebrice so zelo pogosto uporabljene v okoljski toksikologiji, saj imajo številne biološke in praktične lastnosti, zaradi katerih so idealne za preučevanje vplivov toksinov na okolje.

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Matematična uganka Ura na dveh planetih

7. 11. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov

7. 11. 2024

Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?

25 min

Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Vloga umetne inteligence

7. 11. 2024

Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.

2 min

Iskanje planetov zunaj našega Osončja je eno najhitreje rastočih področij v astronomiji. O tem, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca, smo se pogovarjali z dr. Urošem Seljakom, priznanim slovenskim astrofizikom z Univerze Berkeley v ZDA.

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Vrste eksoplanetov

7. 11. 2024

Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.

1 min

Iskanje in preučevanje planetov okoli drugih zvezd je postalo eno od pomembnih področij raziskav v astrofiziki. Raziskovalci so našli več tisoč eksoplanetov, ki vedno znova presenečajo s svojo raznovrstnostjo.

Ugriznimo znanost

Iskanje eksoplanetov: Metoda odkrivanja interferometrija

7. 11. 2024

Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.

3 min

Eksoplanete odkrivamo z različnimi metodami. Eno od njih, metodo za neposredno odkrivanje eksoplanetov, je razvila dr. Marija Strojnik. Metoda interferometrije je še v razvoju, omogočala pa naj bi pridobitev informacij o eksoplanetih z analizo svetlobe, ki jo oddajajo.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Kemijska uganka Kisle snovi

31. 10. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti - dediščinska znanost

31. 10. 2024

V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

26 min

V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike

31. 10. 2024

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.

3 min

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Hiperspektralno oslikavanje

31. 10. 2024

Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

3 min

Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Stabilizacija papirja

31. 10. 2024

V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.

3 min

V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.

Ugriznimo znanost

Možganski vsadki: Fizikalna uganka Pisan dežnik pod vodo

24. 10. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine