Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
V oddaji se pogovarjamo z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
V oddaji se pogovarjamo z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
V oddaji daljši intervju z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
V oddaji daljši intervju z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
V Televizorki praznujemo 50. obletnico Filma tedna, pojma, ki ga dobro pozna vsak gledalec Televizije Slovenija. Je ena najstarejših periodičnih vsebin naše javne televizije in institucija, ki vsako sredo zagotavlja vrhunski filmski izbor. Skozi zgodovino in pomen Filma tedna se bomo sprehodili s televizijskimi obrazi, ustvarjalci in njegovimi zvestimi gledalci.
V Televizorki praznujemo 50. obletnico Filma tedna, pojma, ki ga dobro pozna vsak gledalec Televizije Slovenija. Je ena najstarejših periodičnih vsebin naše javne televizije in institucija, ki vsako sredo zagotavlja vrhunski filmski izbor. Skozi zgodovino in pomen Filma tedna se bomo sprehodili s televizijskimi obrazi, ustvarjalci in njegovimi zvestimi gledalci.
V Televizorki praznujemo 50. obletnico Filma tedna, pojma, ki ga dobro pozna vsak gledalec Televizije Slovenija. Je ena najstarejših periodičnih vsebin naše javne televizije in institucija, ki vsako sredo zagotavlja vrhunski filmski izbor. Skozi zgodovino in pomen Filma tedna se bomo sprehodili s televizijskimi obrazi, ustvarjalci in njegovimi zvestimi gledalci.
V Televizorki praznujemo 50. obletnico Filma tedna, pojma, ki ga dobro pozna vsak gledalec Televizije Slovenija. Je ena najstarejših periodičnih vsebin naše javne televizije in institucija, ki vsako sredo zagotavlja vrhunski filmski izbor. Skozi zgodovino in pomen Filma tedna se bomo sprehodili s televizijskimi obrazi, ustvarjalci in njegovimi zvestimi gledalci.
Ob reprizi cikla filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Jurc. Njegov filmski univerzum bodo v prihodnjih tednih predstavili filmi: Ženske na robu živčnega zloma, Govori z njo in Slaba vzgoja.
Ob reprizi cikla filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Jurc. Njegov filmski univerzum bodo v prihodnjih tednih predstavili filmi: Ženske na robu živčnega zloma, Govori z njo in Slaba vzgoja.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
V oddaji se pogovarjamo z režiserko in arhivsko umetnico, Milo Turajlić, ki raziskuje zgodovino Jugoslavije skozi arhivske podobe. V dokumentarnem filmu Neuvrščeni: Dosje Labudović svetu prvič predstavi nekatere podobe iz časa ustanovitve gibanja in se s Titovim snemalcem sprehodi skozi njegovo zgodovino.
V oddaji se pogovarjamo z režiserko in arhivsko umetnico, Milo Turajlić, ki raziskuje zgodovino Jugoslavije skozi arhivske podobe. V dokumentarnem filmu Neuvrščeni: Dosje Labudović svetu prvič predstavi nekatere podobe iz časa ustanovitve gibanja in se s Titovim snemalcem sprehodi skozi njegovo zgodovino.
Ali vstopamo v dobo, ko ljudem ne bo več treba delati? Kaj bomo delali, ko ne bomo delali? Si svobode sploh želimo? Pred nocojšnjim dokumentarnim filmom Afterwork oz. Po službi se o prihodnosti dela v oddaji pogovarjamo s sindikalistko in raziskovalko dela Evo Matjaž.
Ali vstopamo v dobo, ko ljudem ne bo več treba delati? Kaj bomo delali, ko ne bomo delali? Si svobode sploh želimo? Pred nocojšnjim dokumentarnim filmom Afterwork oz. Po službi se o prihodnosti dela v oddaji pogovarjamo s sindikalistko in raziskovalko dela Evo Matjaž.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
Babica gre na jug, prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, ostaja neobnovljen. O problemu (ne)ohranjanja slovenske filmske dediščine se v oddaji pogovarjamo z Ženjo Leiler, direktorico Slovenske kinoteke, in Petrom Bratušo, direktorjem fotografije in producentom filma Babica gre na jug.
Babica gre na jug, prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, ostaja neobnovljen. O problemu (ne)ohranjanja slovenske filmske dediščine se v oddaji pogovarjamo z Ženjo Leiler, direktorico Slovenske kinoteke, in Petrom Bratušo, direktorjem fotografije in producentom filma Babica gre na jug.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
V oddaji predstavljamo cikel filmov Piera Paola Pasolinija. Bil je eden najbolj kontroverznih avtorjev v zgodovini evropskega filma, vrhunski intelektualec in radikalni kritik kapitalizma, znan tudi po tem, da je bil večkrat politično preganjan. V pogovoru s filozofom Stojanom Pelkom.
V oddaji predstavljamo cikel filmov Piera Paola Pasolinija. Bil je eden najbolj kontroverznih avtorjev v zgodovini evropskega filma, vrhunski intelektualec in radikalni kritik kapitalizma, znan tudi po tem, da je bil večkrat politično preganjan. V pogovoru s filozofom Stojanom Pelkom.
O filmu, ki je zagnal avstralsko filmsko renesanso v 70. letih, se v studiu pogovarjamo s filmsko kritičarko in urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki, Anjo Banko.
O filmu, ki je zagnal avstralsko filmsko renesanso v 70. letih, se v studiu pogovarjamo s filmsko kritičarko in urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki, Anjo Banko.
V oddaji se pogovarjamo o mojstru nelagodja, režiserju Michaelu Hanekeju. Ustvarjalni opus cineasta našega časa in filmu Smešne igre opiše filmska kritičarka in urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, Anja Banko.
V oddaji se pogovarjamo o mojstru nelagodja, režiserju Michaelu Hanekeju. Ustvarjalni opus cineasta našega časa in filmu Smešne igre opiše filmska kritičarka in urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, Anja Banko.
Pred filmom o novinarski etiki v času političnih pritiskov, filmom Lahko noč in srečno v režiji Georga Clooneyja, se v oddaji pogovarjamo z novinarjem in predsednikom Društva novinarjev Slovenije, Gašperjem Andrinkom.
Pred filmom o novinarski etiki v času političnih pritiskov, filmom Lahko noč in srečno v režiji Georga Clooneyja, se v oddaji pogovarjamo z novinarjem in predsednikom Društva novinarjev Slovenije, Gašperjem Andrinkom.
Podelitev oskarjev, ki bo čez dober teden dni, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih oskarjevcev. O velikem zmagovalcu, filmu Vse povsod naenkrat, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Šturm.
Podelitev oskarjev, ki bo čez dober teden dni, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih oskarjevcev. O velikem zmagovalcu, filmu Vse povsod naenkrat, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Šturm.
Podelitev oskarjev, največji dogodek v filmski industriji, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih kandidatov in zmagovalca. O filmu Blizu, ki je prejel tudi evropsko filmsko nagrado občinstva Lux, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek.
Podelitev oskarjev, največji dogodek v filmski industriji, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih kandidatov in zmagovalca. O filmu Blizu, ki je prejel tudi evropsko filmsko nagrado občinstva Lux, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek.
Podelitev oskarjev, ki je tik za vogalom, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih nominirancev in velikega zmagovalca. O nepričakovanem kandidatu za zlati kipec, filmu Za Leslie, v katerem igra izvrstna Andrea Riseborough, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek.
Podelitev oskarjev, ki je tik za vogalom, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih nominirancev in velikega zmagovalca. O nepričakovanem kandidatu za zlati kipec, filmu Za Leslie, v katerem igra izvrstna Andrea Riseborough, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek.
Podelitev oskarjev, najtežje pričakovan dogodek v svetu filmske industrije, na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom štirih filmov, ki so se za zlati kipec potegovali lani. O letošnjih pričakovanjih, nominirancih in presenečenjih ter o filmu Trikotnik žalosti se v tokratni oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Šturm.
Podelitev oskarjev, najtežje pričakovan dogodek v svetu filmske industrije, na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom štirih filmov, ki so se za zlati kipec potegovali lani. O letošnjih pričakovanjih, nominirancih in presenečenjih ter o filmu Trikotnik žalosti se v tokratni oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Šturm.
Pred zadnjim v ciklu filmov Davida Lyncha v oddaji pogovor s filozofom Slavojem Žižkom. Kako v tem filmu razume realnost, figuro očeta in kaj ima s tem kritika ideologije? Ter kako je Izgubljena cesta postala tudi izgubljena priložnost za Slovenijo?
Pred zadnjim v ciklu filmov Davida Lyncha v oddaji pogovor s filozofom Slavojem Žižkom. Kako v tem filmu razume realnost, figuro očeta in kaj ima s tem kritika ideologije? Ter kako je Izgubljena cesta postala tudi izgubljena priložnost za Slovenijo?
V terminu Kinoteka nadaljujemo cikel filmov Davida Lyncha. O filmu Mulholland Drive, ki je zanj edinstven, če ne celo največji film, smo se pogovarjali s filozofom Slavojem Žižkom.
V terminu Kinoteka nadaljujemo cikel filmov Davida Lyncha. O filmu Mulholland Drive, ki je zanj edinstven, če ne celo največji film, smo se pogovarjali s filozofom Slavojem Žižkom.
O ciklu filmov Davida Lyncha se v oddaji pogovarjamo s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom. Kako razume sporočilo filma Resnična zgodba, kaj vse zanj pomeni izviren naslov Straight story in kako bere zgodbo v smislu politične interpretacije?
O ciklu filmov Davida Lyncha se v oddaji pogovarjamo s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom. Kako razume sporočilo filma Resnična zgodba, kaj vse zanj pomeni izviren naslov Straight story in kako bere zgodbo v smislu politične interpretacije?
Pred ciklom filmov Davida Lyncha v oddaji pogovor s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom, ki Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu.
Pred ciklom filmov Davida Lyncha v oddaji pogovor s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom, ki Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu.
V videokastu gostimo Slavoja Žižka, filozofa in filmozofa, ki Davida Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu. Gostili smo ga pred pričetkom predvajanja cikla filmov tega kultnega režiserja, ki ga Žižek postavlja v sam vrh filmskega sveta.
V videokastu gostimo Slavoja Žižka, filozofa in filmozofa, ki Davida Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu. Gostili smo ga pred pričetkom predvajanja cikla filmov tega kultnega režiserja, ki ga Žižek postavlja v sam vrh filmskega sveta.
Nocoj se vračamo na začetek tisočletja, k južnokorejskemu filmu maščevanja Stari, režiserja Parka Čan-voka. V studiu je bil Aljoša Harlamov, knjižni urednik in publicist. Kako je film, ki letos praznuje 20 let osvojil svetovno publiko, kaj je v ozadju estetike šoka in še marsikaj zanimivega.
Nocoj se vračamo na začetek tisočletja, k južnokorejskemu filmu maščevanja Stari, režiserja Parka Čan-voka. V studiu je bil Aljoša Harlamov, knjižni urednik in publicist. Kako je film, ki letos praznuje 20 let osvojil svetovno publiko, kaj je v ozadju estetike šoka in še marsikaj zanimivega.
Pred enim najbolj kultnih filmov 90. let, filmom Leon v režiji Luca Bessona se v studiu pogovarjamo z Aljošo Harlamovim, knjižnim urednikom in publicistom.
Pred enim najbolj kultnih filmov 90. let, filmom Leon v režiji Luca Bessona se v studiu pogovarjamo z Aljošo Harlamovim, knjižnim urednikom in publicistom.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v oddaji pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v oddaji pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v videokastu pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v videokastu pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
V ciklu, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa, nocoj metafizični triler Leeja Chang-donga, Požiganje. O filmski uganki smo se v oddaji pogovarjali s filmsko kritičarko Ano Jurc.
V ciklu, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa, nocoj metafizični triler Leeja Chang-donga, Požiganje. O filmski uganki smo se v oddaji pogovarjali s filmsko kritičarko Ano Jurc.
V tokratni oddaji pred nedeljskim filmom nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V pogovoru s filmsko kritičarko Ano Jurc o Mali mami, filmu francoske režiserke Celine Sciamma, ki je v zadnjih letih precej spremenila podobo francoskega filma.
V tokratni oddaji pred nedeljskim filmom nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V pogovoru s filmsko kritičarko Ano Jurc o Mali mami, filmu francoske režiserke Celine Sciamma, ki je v zadnjih letih precej spremenila podobo francoskega filma.
V ciklu, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa, je tudi zadnji celovečerec režiserja Terrenca Mallicka, Skrito življenje. V oddaji smo se o režiserju in filmu pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh.
V ciklu, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa, je tudi zadnji celovečerec režiserja Terrenca Mallicka, Skrito življenje. V oddaji smo se o režiserju in filmu pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh.
Nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V oddaji smo se pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh o filmu francoskega režiserja Francoisja Ozona, Vse je bilo v redu, ki obravnava pomembno in hkrati kontroverzno tematiko - področje samomora s pomočjo.
Nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V oddaji smo se pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh o filmu francoskega režiserja Francoisja Ozona, Vse je bilo v redu, ki obravnava pomembno in hkrati kontroverzno tematiko - področje samomora s pomočjo.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev, v tokratni oddaji se zato pogovarjamo z njihovim selektorjem. Iztok Polanc, iz Uredništva tujih oddaj, je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev, v tokratni oddaji se zato pogovarjamo z njihovim selektorjem. Iztok Polanc, iz Uredništva tujih oddaj, je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev. V tokratni oddaji zato pogovor s selektorjem termina, Iztokom Polancem, ki je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev. V tokratni oddaji zato pogovor s selektorjem termina, Iztokom Polancem, ki je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Oddajo pred dokumentarnim filmom Družba kiborgov posvečamo dilemam vse bolj prisotne umetne inteligence. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, zaposlovanje in zasebno življenje? V oddaji z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger tudi o počlovečenju umetne inteligence in družbenih vidikih njenega prehitrega vzpona.
Oddajo pred dokumentarnim filmom Družba kiborgov posvečamo dilemam vse bolj prisotne umetne inteligence. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, zaposlovanje in zasebno življenje? V oddaji z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger tudi o počlovečenju umetne inteligence in družbenih vidikih njenega prehitrega vzpona.
V videokastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
V videokastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
V podkastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
V podkastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
V daljšem pogovoru o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V daljšem pogovoru o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V tokratni oddaji o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V tokratni oddaji o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V celoten pogovoru tokrat o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V celoten pogovoru tokrat o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.