Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Avtor: Odgovorni urednik: dr. Medved Zoran
Dr. Ludvika Toplaka že dobro poznamo, kot nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru, kot pravnika, dolgoletnega profesorja, kot politika in kot diplomata, a predvsem kot neumornega iskalca novih priložnosti v visokošolskem izobraževanju, ki se v Sloveniji celo hitreje razvija izven kot v okviru treh ali štirih javnih univerz. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Ludvikom Toplakom v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 15. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Dr. Ludvika Toplaka že dobro poznamo, kot nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru, kot pravnika, dolgoletnega profesorja, kot politika in kot diplomata, a predvsem kot neumornega iskalca novih priložnosti v visokošolskem izobraževanju, ki se v Sloveniji celo hitreje razvija izven kot v okviru treh ali štirih javnih univerz. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Ludvikom Toplakom v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 15. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marjanom Tošem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 8. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marjanom Tošem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 8. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Marjan Lah je dolgoletni televizijski športni novinar, ki je najprej diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, današnji Fakulteti za šport, potem ga je pot zanesla na televizijo, kjer se je uveljavil kot športni novinar in dolgoletni urednik Športnega programa Televizije Slovenija. Je kritičen in analitičen poznavalec javne radiotelevizije, kakršna bi morala biti.
Marjan Lah je dolgoletni televizijski športni novinar, ki je najprej diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, današnji Fakulteti za šport, potem ga je pot zanesla na televizijo, kjer se je uveljavil kot športni novinar in dolgoletni urednik Športnega programa Televizije Slovenija. Je kritičen in analitičen poznavalec javne radiotelevizije, kakršna bi morala biti.
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse.
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse.
Rudi Bračič je otrok železničarske kolonije v Mariboru, v nekdanji Železniški industrijski šoli se je najprej izučil za mehanika za dizelske lokomotive, toda bolj ga je vleklo k športu. Bil je nogometni vratar, predmetni učitelj in profesor športne vzgoje, nogometni trener, dolga leta športni funkcionar. Danes je najboljši slikar med nogometaši, ki zase pravi, da se še vedno uči.
Rudi Bračič je otrok železničarske kolonije v Mariboru, v nekdanji Železniški industrijski šoli se je najprej izučil za mehanika za dizelske lokomotive, toda bolj ga je vleklo k športu. Bil je nogometni vratar, predmetni učitelj in profesor športne vzgoje, nogometni trener, dolga leta športni funkcionar. Danes je najboljši slikar med nogometaši, ki zase pravi, da se še vedno uči.
Miha Bučar je idejni oče in vodja Muzeja južne železnice Šentjur za Štajersko pa tudi eden ne prav pogostih srečnežev, ki mu je bil njegov osnovni poklic življenjski konjiček. 24 let je bil šef železniške postaje v Šentjurju, nekaj več kot pol stoletja zbira železničarske eksponate, danes Znanje o bogati tehniški dediščini prenaša na otroke in turiste, muzej je njegov drugi dom. Upokojeni železničar Miha Bučar bo naš gost v ponedeljek 4. marca ob 20. uri.
Miha Bučar je idejni oče in vodja Muzeja južne železnice Šentjur za Štajersko pa tudi eden ne prav pogostih srečnežev, ki mu je bil njegov osnovni poklic življenjski konjiček. 24 let je bil šef železniške postaje v Šentjurju, nekaj več kot pol stoletja zbira železničarske eksponate, danes Znanje o bogati tehniški dediščini prenaša na otroke in turiste, muzej je njegov drugi dom. Upokojeni železničar Miha Bučar bo naš gost v ponedeljek 4. marca ob 20. uri.
Gero Angleitner se je rodil leta 1943 v Mariboru, je predsednik Elektrotehniškega društva Maribor in podpredsednik Foto kluba Maribor. Študiral je elektrotehniko, postal predavatelj najprej na Višji tehniški šoli in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je dočakal upokojitev. Lani je praznoval življenjski jubilej, in ob njem prejel Zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, saj fotografija ni bila edina umetnost, ki se jih je posvečal.
Gero Angleitner se je rodil leta 1943 v Mariboru, je predsednik Elektrotehniškega društva Maribor in podpredsednik Foto kluba Maribor. Študiral je elektrotehniko, postal predavatelj najprej na Višji tehniški šoli in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je dočakal upokojitev. Lani je praznoval življenjski jubilej, in ob njem prejel Zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, saj fotografija ni bila edina umetnost, ki se jih je posvečal.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Dušan Poslek se je rodil v obmejnem zaselku Žahenberc v občini Rogatec, gimnazijo je obiskoval v Rogaški Slatini, univerzitetni študij pa je zaključil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Po poklicu je detektiv, že štirinajst let dela v največji detektivski družbi v Sloveniji s sedežem v Mariboru, in je podpredsednik Detektivske zbornice Slovenije.
Dušan Poslek se je rodil v obmejnem zaselku Žahenberc v občini Rogatec, gimnazijo je obiskoval v Rogaški Slatini, univerzitetni študij pa je zaključil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Po poklicu je detektiv, že štirinajst let dela v največji detektivski družbi v Sloveniji s sedežem v Mariboru, in je podpredsednik Detektivske zbornice Slovenije.
Brat Janez Papa je duhovnik, frančiškan in gvardijan reda, ki izvira iz prvotnega Reda manjših bratov, katerega ustanovitelj je Sv. Frančišek Assiški. Letos mineva 160 let od prihoda frančiškanov v Maribor. Zaznamovalo ga je vabilo škofa Slomška, od takrat pa je ta red nezdružljivo povezan z duhovnim in kulturnim razvojem Maribora.
Brat Janez Papa je duhovnik, frančiškan in gvardijan reda, ki izvira iz prvotnega Reda manjših bratov, katerega ustanovitelj je Sv. Frančišek Assiški. Letos mineva 160 let od prihoda frančiškanov v Maribor. Zaznamovalo ga je vabilo škofa Slomška, od takrat pa je ta red nezdružljivo povezan z duhovnim in kulturnim razvojem Maribora.
Eva Kraš je igralka. Na gledališki akademiji sta bila njena mentorja Dušan Jovanović in Janez Hočevar, v magistrski nalogi je raziskovala alkimijo igre, po izkušnje je odšla tudi na Norveško in na treninge igre Philipa Zarillija in po metodi Michaela Chekhova. Danes je stalna članica Drame SNG Maribor.
Eva Kraš je igralka. Na gledališki akademiji sta bila njena mentorja Dušan Jovanović in Janez Hočevar, v magistrski nalogi je raziskovala alkimijo igre, po izkušnje je odšla tudi na Norveško in na treninge igre Philipa Zarillija in po metodi Michaela Chekhova. Danes je stalna članica Drame SNG Maribor.
Kipar Marjan Drev se je rodil v Celju, likovno umetnost je študiral na akademiji v Ljubljani pri kiparjih Zdenku Kalinu in Dušanu Tršarju. Je doktor znanosti za področje likovne teorije, in predvsem naravoslovne znanosti pogosto vključuje v študij svojih del. Postavil je deset javnih figuralnih spomenikov, sedem doprsnih spomenikov, največkrat se je preživljal z deli sakralne umetnosti. Lani je prejel stanovsko nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Vabimo vas, da si pogovor z njim v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 22. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Kipar Marjan Drev se je rodil v Celju, likovno umetnost je študiral na akademiji v Ljubljani pri kiparjih Zdenku Kalinu in Dušanu Tršarju. Je doktor znanosti za področje likovne teorije, in predvsem naravoslovne znanosti pogosto vključuje v študij svojih del. Postavil je deset javnih figuralnih spomenikov, sedem doprsnih spomenikov, največkrat se je preživljal z deli sakralne umetnosti. Lani je prejel stanovsko nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Vabimo vas, da si pogovor z njim v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 22. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V oddajo Dober večer prihaja Stanka Dešnik. Krajinska arhitektka iz Murske Sobote je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Na začetku je dvomila, da bo projekt sploh uspel, saj je Goričko menda še vedno predaleč od osrednje Slovenije, zato je bilo veselje ob uspelem projektu toliko večje. Stanka Dešnik bo naša gostja v ponedeljek 15. januarja ob 20. uri v oddaji Dober večer Televizije Maribor.
V oddajo Dober večer prihaja Stanka Dešnik. Krajinska arhitektka iz Murske Sobote je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Na začetku je dvomila, da bo projekt sploh uspel, saj je Goričko menda še vedno predaleč od osrednje Slovenije, zato je bilo veselje ob uspelem projektu toliko večje. Stanka Dešnik bo naša gostja v ponedeljek 15. januarja ob 20. uri v oddaji Dober večer Televizije Maribor.
Novo leto bomo začeli s pogovorom z Brankom Robinšakom, Mariborčanom, ki si je že za svoj prvi operni nastop prislužil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, pozneje bil nagrajen tudi z nagrado Prešernovega sklada, pred in potem pa se je uveljavil in zablestel na številnih evropskih opernih odrih in na uglednih svetovnih glasbenih festivalih.
Novo leto bomo začeli s pogovorom z Brankom Robinšakom, Mariborčanom, ki si je že za svoj prvi operni nastop prislužil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, pozneje bil nagrajen tudi z nagrado Prešernovega sklada, pred in potem pa se je uveljavil in zablestel na številnih evropskih opernih odrih in na uglednih svetovnih glasbenih festivalih.
Darko Nikolovski je raper, producent, igralec, aktivist, nekaj časa je bil ali hotel biti politik, predvsem pa je glasbenik. V Kajuhovem letu, ki se že končuje, je naš gost napisal monodramo o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, glavno vlogo pa zaupal – igralki Inti Šraj. Veliko zanimivih vprašanj odpira ta izbira, zato vas vabimo, da si pogovor z Darkom Nikolovskim ogledate v oddaji Dober večer.
Darko Nikolovski je raper, producent, igralec, aktivist, nekaj časa je bil ali hotel biti politik, predvsem pa je glasbenik. V Kajuhovem letu, ki se že končuje, je naš gost napisal monodramo o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, glavno vlogo pa zaupal – igralki Inti Šraj. Veliko zanimivih vprašanj odpira ta izbira, zato vas vabimo, da si pogovor z Darkom Nikolovskim ogledate v oddaji Dober večer.
Peter Sitar je nekdanji smučarski tekmovalec, večkratni državni prvak, pozneje smučarski trener in demonstrator, prvi demonstrator Elanovih carving smuči, strokovnjak, ki je delal z večino najbolj znanih slovenskih smučark in smučarjev, svoj pečat pa je pustil tudi v alpskem smučanju na Hrvaškem, v zlati dobi družine Kostelić. Danes je profesor športne vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Peter Sitar je nekdanji smučarski tekmovalec, večkratni državni prvak, pozneje smučarski trener in demonstrator, prvi demonstrator Elanovih carving smuči, strokovnjak, ki je delal z večino najbolj znanih slovenskih smučark in smučarjev, svoj pečat pa je pustil tudi v alpskem smučanju na Hrvaškem, v zlati dobi družine Kostelić. Danes je profesor športne vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Darovanje in presaditev organov je velik dosežek medicine, vendar uradnih darovalcev organov ni toliko kot bi jih potrebovali. Odgovor na vprašanje zakaj ne, bomo iskali z doktorico Danico Avsec, Dolenjko, ki živi v Mariboru, dela pa v Ljubljani. Zaslužna je za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Darovanje in presaditev organov je velik dosežek medicine, vendar uradnih darovalcev organov ni toliko kot bi jih potrebovali. Odgovor na vprašanje zakaj ne, bomo iskali z doktorico Danico Avsec, Dolenjko, ki živi v Mariboru, dela pa v Ljubljani. Zaslužna je za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Dr. Franc Čuš je bil najprej avtomehanik, pozneje se je odločil za študij strojništva, ki ga je v prelomnih devetdesetih, in glede na takratno strukturo mariborskega gospodarstva, odneslo v politiko. Dovolj dolgo, da je lahko tudi z njeno pomočjo zastavil nekaj ključnih razvojnih projektov, ki živijo še danes. Pred kratkim je za življenjsko delo prejel naziv častnega občana Mestne občine Maribor.
Dr. Franc Čuš je bil najprej avtomehanik, pozneje se je odločil za študij strojništva, ki ga je v prelomnih devetdesetih, in glede na takratno strukturo mariborskega gospodarstva, odneslo v politiko. Dovolj dolgo, da je lahko tudi z njeno pomočjo zastavil nekaj ključnih razvojnih projektov, ki živijo še danes. Pred kratkim je za življenjsko delo prejel naziv častnega občana Mestne občine Maribor.
Janku Šoparju pravijo legenda, pa najbolj znani brkač, pa še kakšen vzdevek bi se našel, ki v resnici ne pove nič o njegovem delu, dosežkih, osebni zgodovini ali o vrednotah, za katere se zavzema. 45 let življenja je posvetil novinarstvu, najdlje na javni televiziji, in tudi po upokojitvi mu ni bilo dolgčas.
Janku Šoparju pravijo legenda, pa najbolj znani brkač, pa še kakšen vzdevek bi se našel, ki v resnici ne pove nič o njegovem delu, dosežkih, osebni zgodovini ali o vrednotah, za katere se zavzema. 45 let življenja je posvetil novinarstvu, najdlje na javni televiziji, in tudi po upokojitvi mu ni bilo dolgčas.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Jana Kerčmar je evangeličanska duhovnica v Gornjih Petrovcih. Uradno je upokojena, a še vedno aktivna v svojem poklicu in v okolju, v katerem živi. V Prekmurje je prišla leta 1976 iz Bratislave, kjer je končala študij teologije. Tudi njen mož je duhovnik, ena od hčera je bila duhovnica. Življenjske poti posameznikov so različne, a naša sogovornica vsem pove: »Vsi smo ljudje z vero v istega Boga.«
Jana Kerčmar je evangeličanska duhovnica v Gornjih Petrovcih. Uradno je upokojena, a še vedno aktivna v svojem poklicu in v okolju, v katerem živi. V Prekmurje je prišla leta 1976 iz Bratislave, kjer je končala študij teologije. Tudi njen mož je duhovnik, ena od hčera je bila duhovnica. Življenjske poti posameznikov so različne, a naša sogovornica vsem pove: »Vsi smo ljudje z vero v istega Boga.«
Igralka Mateja Pucko je rojena v Mariboru, a bi bilo napačno, če bi ji rekli Mariborčanka, ker je zaradi poklica, ki ga ima, njen ves svet. Nagrade je začela prejemati že med študijem, najprej študentsko Severjevo in potem še študentsko Prešernovo nagrado, med študijem je obiskovala delavnice svetovno znanih plesalcev in koreografov. Diplomirala je v razredu profesorjev Borisa Cavazze, Jožice Avbelj, Dušana Mlakarja in Bojana Jablanovca.
Igralka Mateja Pucko je rojena v Mariboru, a bi bilo napačno, če bi ji rekli Mariborčanka, ker je zaradi poklica, ki ga ima, njen ves svet. Nagrade je začela prejemati že med študijem, najprej študentsko Severjevo in potem še študentsko Prešernovo nagrado, med študijem je obiskovala delavnice svetovno znanih plesalcev in koreografov. Diplomirala je v razredu profesorjev Borisa Cavazze, Jožice Avbelj, Dušana Mlakarja in Bojana Jablanovca.
Miha Istenič prihaja s skrajnega roba Štajerske, iz vinorodne pokrajine s prav posebnimi lastnostmi in slovesom. Je nekdanji mladinski državni reprezentant v rugbyju, podjetje, ki ga vodi, ima sedež v Ljubljani, a kraj, ki ga letno obišče več kot deset tisoč obiskovalcev se imenuje Stara vas in je na Bizeljskem. Že 55 let družina Istenič tam prideluje vrhunske penine.
Miha Istenič prihaja s skrajnega roba Štajerske, iz vinorodne pokrajine s prav posebnimi lastnostmi in slovesom. Je nekdanji mladinski državni reprezentant v rugbyju, podjetje, ki ga vodi, ima sedež v Ljubljani, a kraj, ki ga letno obišče več kot deset tisoč obiskovalcev se imenuje Stara vas in je na Bizeljskem. Že 55 let družina Istenič tam prideluje vrhunske penine.
Herman Pušnik je iz Josipdola na Pohorju, v osnovno šolo je hodil v Ribnici na Pohorju, bil je dijak mariborske Prve gimnazije, pozneje se je odločil za študij matematike, kar mu danes verjetno zelo pomaga pri igranju šaha, ki je eden od njegovih hobijev. Sicer je navdušen bralec, ljubitelj gledališča, tekač in kolesar. Nekdanji dijak je danes ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru.
Herman Pušnik je iz Josipdola na Pohorju, v osnovno šolo je hodil v Ribnici na Pohorju, bil je dijak mariborske Prve gimnazije, pozneje se je odločil za študij matematike, kar mu danes verjetno zelo pomaga pri igranju šaha, ki je eden od njegovih hobijev. Sicer je navdušen bralec, ljubitelj gledališča, tekač in kolesar. Nekdanji dijak je danes ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru.
Gostja oddaje Kornelija Kaurin ima na Zvezi prijateljev mladine več kot samo eno funkcijo, vse pa so povezane s tem, da iz otrok izvabi potencial, ki ga imajo, in da se počutijo varno. Kot je zapisala Slovenska filantropija, ki ji je letos podelila priznanje za življenjsko delo- Kornelija prinaša pozitivne spremembe v našo družbo. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Gostja oddaje Kornelija Kaurin ima na Zvezi prijateljev mladine več kot samo eno funkcijo, vse pa so povezane s tem, da iz otrok izvabi potencial, ki ga imajo, in da se počutijo varno. Kot je zapisala Slovenska filantropija, ki ji je letos podelila priznanje za življenjsko delo- Kornelija prinaša pozitivne spremembe v našo družbo. Oddajo vodi Eva Stavbar.
V oddajo Dober večer prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič – nadvse dejaven v svojem osnovnem poklicu in eden ne prav pogostih predstavnikov svoje generacije, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj domačega okolja ter za kulturno dejavnost v njem.
V oddajo Dober večer prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič – nadvse dejaven v svojem osnovnem poklicu in eden ne prav pogostih predstavnikov svoje generacije, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj domačega okolja ter za kulturno dejavnost v njem.
Marjan Pungartnik je po izvoru Korošec, novinarstvo je študiral v Ljubljani, urednikoval je na Tribuni in na Radiu Študent, na mariborski univerzi je v osemdesetih vodil njen marksistični center. V bistvu pa je literat, pesnik in pisatelj, tudi prevajalec, ter mentor. Bil je pobudnik ustanovitve Mariborske literarne družbe.
Marjan Pungartnik je po izvoru Korošec, novinarstvo je študiral v Ljubljani, urednikoval je na Tribuni in na Radiu Študent, na mariborski univerzi je v osemdesetih vodil njen marksistični center. V bistvu pa je literat, pesnik in pisatelj, tudi prevajalec, ter mentor. Bil je pobudnik ustanovitve Mariborske literarne družbe.
Sara Božanič je strokovnjakinja za modno oblikovanje, raziskovalka korporativnih identitet, direktorica Inštituta za transmedijsko oblikovanje. Verjame v izobraževanje, ki ljudi vključuje in povezuje, je avtorica in soustvarjalka zvitih pravljic, ki nam ponujajo drugačen pogled na življenje, in nas odvračajo od brezhibnega oblikovanja statusnih izdelkov.
Sara Božanič je strokovnjakinja za modno oblikovanje, raziskovalka korporativnih identitet, direktorica Inštituta za transmedijsko oblikovanje. Verjame v izobraževanje, ki ljudi vključuje in povezuje, je avtorica in soustvarjalka zvitih pravljic, ki nam ponujajo drugačen pogled na življenje, in nas odvračajo od brezhibnega oblikovanja statusnih izdelkov.
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Pri 14.-ih je odšel v internat, pri 17.-ih je bil že v službi, pri 18.-ih je začel živeti sam. Značilnosti Sergeja Kosmana sta neodvisnost in drugačnost. Pa norost ali pogum- odvisno od zornega kota. Z motorjem sta naredila na tisoče kilometrov, nesreča in posledice pa so ga pripeljale tudi do aktivne vloge v humanitarni dobrodelni organizaciji Zavod Beli angeli.
Pri 14.-ih je odšel v internat, pri 17.-ih je bil že v službi, pri 18.-ih je začel živeti sam. Značilnosti Sergeja Kosmana sta neodvisnost in drugačnost. Pa norost ali pogum- odvisno od zornega kota. Z motorjem sta naredila na tisoče kilometrov, nesreča in posledice pa so ga pripeljale tudi do aktivne vloge v humanitarni dobrodelni organizaciji Zavod Beli angeli.
Drago Šketa se je rodil v delavski družini v Mariboru, med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente, ko je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pa je prejel še rektorjevo nagrado za najboljšega študenta v generaciji. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Mariboru, nekaj let zatem je postal državni tožilec, in danes je, že v drugem mandatu, generalni državni tožilec Republike Slovenije.
Drago Šketa se je rodil v delavski družini v Mariboru, med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente, ko je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pa je prejel še rektorjevo nagrado za najboljšega študenta v generaciji. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Mariboru, nekaj let zatem je postal državni tožilec, in danes je, že v drugem mandatu, generalni državni tožilec Republike Slovenije.
Franjo Šarman je podjetnik, ki sledi zanimivi in vznemirljivi družinski zgodovini in tradiciji. Njegov dedek je bil Kralj Dravskih splavarjev še v času, ko so po Dravi les prevažali vse do Donave. Njegova prababica in obe babici so bile znane gostinke v flosarskih in kujorskih gostilnah svojega časa. Življenje v slogu drame, težkega dela in tudi veselja.
Franjo Šarman je podjetnik, ki sledi zanimivi in vznemirljivi družinski zgodovini in tradiciji. Njegov dedek je bil Kralj Dravskih splavarjev še v času, ko so po Dravi les prevažali vse do Donave. Njegova prababica in obe babici so bile znane gostinke v flosarskih in kujorskih gostilnah svojega časa. Življenje v slogu drame, težkega dela in tudi veselja.
V oddajo Dober večer prihaja gospa Dunja Bezjak, Mariborčanka varaždinskih korenin, upokojena profesorica angleškega jezika, že desetletja spodbujevalka kulturnega ustvarjanja ter povezovanja Slovenije in Hrvaške. Je pa hkrati osebnost, ki je pripravljena kulturo podpreti tudi povsem osebno, dobro pa jo poznajo tudi mladi umetniški talenti, ki jim je pomagala na izobraževalnih in študijskih poteh.
V oddajo Dober večer prihaja gospa Dunja Bezjak, Mariborčanka varaždinskih korenin, upokojena profesorica angleškega jezika, že desetletja spodbujevalka kulturnega ustvarjanja ter povezovanja Slovenije in Hrvaške. Je pa hkrati osebnost, ki je pripravljena kulturo podpreti tudi povsem osebno, dobro pa jo poznajo tudi mladi umetniški talenti, ki jim je pomagala na izobraževalnih in študijskih poteh.
Dušan Šarotar se je rodil v Murski Soboti v letu študentskih demonstracij in študentskega gibanja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Študiral je sociologijo kulture in filozofijo, danes pa je pisatelj, pesnik, scenarist, literarni kritik, esejist in fotograf. Živi v Ljubljani, njegova dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov, zlasti odmevna sta bila prevoda dveh romanov v angleščino.
Dušan Šarotar se je rodil v Murski Soboti v letu študentskih demonstracij in študentskega gibanja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Študiral je sociologijo kulture in filozofijo, danes pa je pisatelj, pesnik, scenarist, literarni kritik, esejist in fotograf. Živi v Ljubljani, njegova dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov, zlasti odmevna sta bila prevoda dveh romanov v angleščino.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Georg Mohr je šahovski velemojster, po izobrazbi in osnovnem poklicu je matematik, je tudi šahovski trener in publicist. Kot aktivni igralec je bil 20-krat član zmagovalnih ekip Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora, ki so osvojile naziv državnih prvakov. Danes je predsednik tega kluba, ki deluje že 96 let.
Georg Mohr je šahovski velemojster, po izobrazbi in osnovnem poklicu je matematik, je tudi šahovski trener in publicist. Kot aktivni igralec je bil 20-krat član zmagovalnih ekip Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora, ki so osvojile naziv državnih prvakov. Danes je predsednik tega kluba, ki deluje že 96 let.
Matevž Frangež je Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, v javnosti pa je mnogo bolj znan po svojem političnem udejstvovanju. Osem let je bil član mestnega sveta v Mariboru, dvakrat je bil izvoljen tudi za poslanca državnega zbora. Zdaj je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Konference stranke Socialnih demokratov.
Matevž Frangež je Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, v javnosti pa je mnogo bolj znan po svojem političnem udejstvovanju. Osem let je bil član mestnega sveta v Mariboru, dvakrat je bil izvoljen tudi za poslanca državnega zbora. Zdaj je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Konference stranke Socialnih demokratov.
V oddaji dober večer bomo pozdravili Davida Mišiča, enega od letošnjih prejemnikov Glazerjeve listine: Gre za uveljavljenega arhitekta srednje generacije, ki s sodelavci med drugim načrtuje javne ter zasebne stavbe, idejne ureditve območij in izvaja prenove stavbne arhitekturne dediščine. Kakšni so sodobni, trajnostni izzivi arhitekture, kaj se je spremenilo in kaj ostaja kot torišče in vizija …
V oddaji dober večer bomo pozdravili Davida Mišiča, enega od letošnjih prejemnikov Glazerjeve listine: Gre za uveljavljenega arhitekta srednje generacije, ki s sodelavci med drugim načrtuje javne ter zasebne stavbe, idejne ureditve območij in izvaja prenove stavbne arhitekturne dediščine. Kakšni so sodobni, trajnostni izzivi arhitekture, kaj se je spremenilo in kaj ostaja kot torišče in vizija …
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Dober večer boste tokrat spoznavali profesorja biologije in kemije, ki je z živalmi povezan že od malih nog, rezultat njegovega dela, pa se kaže v naravovarstveni instituciji Tropska hiša v Celju, kjer svoj prostor najdejo tudi ogrožene živalske vrste. V njegovi karieri najdemo še modni projekt in poseben odnos do estetike.
V oddaji Dober večer boste tokrat spoznavali profesorja biologije in kemije, ki je z živalmi povezan že od malih nog, rezultat njegovega dela, pa se kaže v naravovarstveni instituciji Tropska hiša v Celju, kjer svoj prostor najdejo tudi ogrožene živalske vrste. V njegovi karieri najdemo še modni projekt in poseben odnos do estetike.
V oddajo Dober večer prihaja Marko Korenjak, ki je neizbežno druženje z redko boleznijo znal in zmogel spremeniti v zgodbo o delu in uspehu na viski mednarodni ravni. Spregovorili bomo o izkušnja ter o štiriperesni deteljici odgovornih nalog v različnih mednarodnih organizacijah s področja zdravstva.
V oddajo Dober večer prihaja Marko Korenjak, ki je neizbežno druženje z redko boleznijo znal in zmogel spremeniti v zgodbo o delu in uspehu na viski mednarodni ravni. Spregovorili bomo o izkušnja ter o štiriperesni deteljici odgovornih nalog v različnih mednarodnih organizacijah s področja zdravstva.
Jurij Šarman je po poklicu predmetni učitelj zgodovine, skoraj desetletje in pol je bil direktor Mladinskega centra v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, danes pa je tam koordinator mladinskih programov. V ospredju njegovega dolgoletnega dela sta prostovoljstvo in dobrodelnost. Je tudi ustanovni član Lions kluba Ptuj, pred leti pa je bil guverner Distrikta 129, zveze Lions kubov Slovenije.
Jurij Šarman je po poklicu predmetni učitelj zgodovine, skoraj desetletje in pol je bil direktor Mladinskega centra v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, danes pa je tam koordinator mladinskih programov. V ospredju njegovega dolgoletnega dela sta prostovoljstvo in dobrodelnost. Je tudi ustanovni član Lions kluba Ptuj, pred leti pa je bil guverner Distrikta 129, zveze Lions kubov Slovenije.
Lojze Wieser se je po končani gimnaziji v Celovcu in na Dunaju izučil za knjigarnarja, pri rosnih dvajsetih je ustanovil lastno tiskarno. V zgodnjih osemdesetih je vodil Založbo Drava, leta 1987 je ustanovil lastno založbo, ki že 35 let predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje.
Lojze Wieser se je po končani gimnaziji v Celovcu in na Dunaju izučil za knjigarnarja, pri rosnih dvajsetih je ustanovil lastno tiskarno. V zgodnjih osemdesetih je vodil Založbo Drava, leta 1987 je ustanovil lastno založbo, ki že 35 let predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje.
Oktobra bo minilo 75 let od začetka delovanja Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, danes z več kot 600 oskrbovanci in 450 zaposlenimi največje tovrstne ustanove na Slovenskem. Naš gost bo direktor zavoda Aleksander Gungl, ki nam bo pojasnil njen življenjski utrip in nekatere kar tektonske spremembe, ki jih v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec že izvajajo, pa tudi tiste, ki se bodo uresničile v prihodnjih letih.
Oktobra bo minilo 75 let od začetka delovanja Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, danes z več kot 600 oskrbovanci in 450 zaposlenimi največje tovrstne ustanove na Slovenskem. Naš gost bo direktor zavoda Aleksander Gungl, ki nam bo pojasnil njen življenjski utrip in nekatere kar tektonske spremembe, ki jih v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec že izvajajo, pa tudi tiste, ki se bodo uresničile v prihodnjih letih.
Zdravnica Jelka Reberšek Gorišek je rojena Mariborčanka, tu je hodila na Klasično gimnazijo, medicino je študirala v Ljubljani. V Zagrebu je opravila podiplomski študij javnega zdravja, znanje iz infektologije pa je pridobivala tudi na številnih znanih klinikah v tujini. Bila je predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in je še vedno aktivna organizatorica simpozijev Medicina in pravo, ki bienalno potekajo v Mariboru.
Zdravnica Jelka Reberšek Gorišek je rojena Mariborčanka, tu je hodila na Klasično gimnazijo, medicino je študirala v Ljubljani. V Zagrebu je opravila podiplomski študij javnega zdravja, znanje iz infektologije pa je pridobivala tudi na številnih znanih klinikah v tujini. Bila je predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in je še vedno aktivna organizatorica simpozijev Medicina in pravo, ki bienalno potekajo v Mariboru.
Dr. Peter Glavič je doktor kemijskih znanosti in ekonomist. Preden je na mariborski univerzi postavil temelje za ustanovitev današnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je vodil laboratorija v Sladkogorski tovarni papirja Paloma in v Tovarni dušika Ruše ter bil med pionirji uvajanja postopkov, s katerimi so v industrijski proizvodnji zmanjševali porabo energije, vode in surovin. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru!
Dr. Peter Glavič je doktor kemijskih znanosti in ekonomist. Preden je na mariborski univerzi postavil temelje za ustanovitev današnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je vodil laboratorija v Sladkogorski tovarni papirja Paloma in v Tovarni dušika Ruše ter bil med pionirji uvajanja postopkov, s katerimi so v industrijski proizvodnji zmanjševali porabo energije, vode in surovin. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru!
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Gostja oddaje Dober večer, Nataša Zupanc je šamanka in pisateljica iz Slovenj Gradca, ki svoje življenje posveča tako realnemu kot mističnemu in odkriva plasti življenja, ki so mnogim tuje. Preden je prišla do tega, pa je morala dobro spoznati tudi sama sebe. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Gostja oddaje Dober večer, Nataša Zupanc je šamanka in pisateljica iz Slovenj Gradca, ki svoje življenje posveča tako realnemu kot mističnemu in odkriva plasti življenja, ki so mnogim tuje. Preden je prišla do tega, pa je morala dobro spoznati tudi sama sebe. Oddajo vodi Eva Stavbar.
V oddajo Dober večer prihaja upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor. Govorili bomo o začetkih televizijskega novinarstva, športnih prenosih, vzdušju, dokumentarnih filmih in skušali izvedeti zakaj se zapisanost novinarskemu poklicu ne neha z upokojitvijo .. le drugačna postane.
V oddajo Dober večer prihaja upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor. Govorili bomo o začetkih televizijskega novinarstva, športnih prenosih, vzdušju, dokumentarnih filmih in skušali izvedeti zakaj se zapisanost novinarskemu poklicu ne neha z upokojitvijo .. le drugačna postane.
