Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Avtor: dr. Medved Zoran
Mihael Cigler je nosilec črnega pasu 5. dne v karateju. Pred časom je postal tudi predsednik Karate zveze Slovenije. Šport, ki terja veliko discipline, naj bi mu prišel še kako prav v poklicu, ki mu posveča največ svojega časa. Po izobrazbi je pravnik, po poklicu pa lobist. In predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije. Vabimo vas, da si pogovor z njim o lobiranju v Sloveniji ogledate v oddaji Dober večer, v ponedeljek 5. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Mihael Cigler je nosilec črnega pasu 5. dne v karateju. Pred časom je postal tudi predsednik Karate zveze Slovenije. Šport, ki terja veliko discipline, naj bi mu prišel še kako prav v poklicu, ki mu posveča največ svojega časa. Po izobrazbi je pravnik, po poklicu pa lobist. In predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije. Vabimo vas, da si pogovor z njim o lobiranju v Sloveniji ogledate v oddaji Dober večer, v ponedeljek 5. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Rok Kajzer je novinar. Najprej je bil novinar v notranjepolitičnem uredništvu Večera, potem je odšel na Delo, bil je Delov dopisnik iz Zagreba, pozneje namestnik odgovorne urednice Dela, urednik Delovih Ozadij, in nazadnje se je vrnil na Večer, kjer je bil do nedavnega urednik Sobotne priloge in Totega lista.
Rok Kajzer je novinar. Najprej je bil novinar v notranjepolitičnem uredništvu Večera, potem je odšel na Delo, bil je Delov dopisnik iz Zagreba, pozneje namestnik odgovorne urednice Dela, urednik Delovih Ozadij, in nazadnje se je vrnil na Večer, kjer je bil do nedavnega urednik Sobotne priloge in Totega lista.
V oddaji Dober večer bo z nami arheolog dr. Andrej Magdič. Kot raziskovalec in konservator deluje pri mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Je prava oseba za odgovor na vprašanje, kaj se je s prostorom, kjer živimo danes dogajalo v starejši preteklosti, kdo je bil tukaj pred nami, kako je živel in ali nam sodobna arheologija ponudi tudi odgovore na vprašanja današnjega časa?
V oddaji Dober večer bo z nami arheolog dr. Andrej Magdič. Kot raziskovalec in konservator deluje pri mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Je prava oseba za odgovor na vprašanje, kaj se je s prostorom, kjer živimo danes dogajalo v starejši preteklosti, kdo je bil tukaj pred nami, kako je živel in ali nam sodobna arheologija ponudi tudi odgovore na vprašanja današnjega časa?
Dr. Žiga Zebec je študiral ekologijo na Univerzi na Dunaju, nadaljeval s študijem molekularne mikrobiologije in imuno biologije, po doktoratu pa še sintezne biologije na Univerzi v Manchestru. Pred letom in pol se je pridružil ekipi superračunalnika Vega na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru.
Dr. Žiga Zebec je študiral ekologijo na Univerzi na Dunaju, nadaljeval s študijem molekularne mikrobiologije in imuno biologije, po doktoratu pa še sintezne biologije na Univerzi v Manchestru. Pred letom in pol se je pridružil ekipi superračunalnika Vega na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru.
Jolanda Thaler je modna oblikovalka. Rodila se je v Celju, tam že vse življenje živi in ustvarja lastno blagovno znamko oblačil. Na svoji poti je pospremila tako zlato dobo kot propad slovenske tekstilne industrije, a je hkrati ostala samosvoja in obstala v svetu mode, kar v sodobnem času ni nikakor samoumevno.
Jolanda Thaler je modna oblikovalka. Rodila se je v Celju, tam že vse življenje živi in ustvarja lastno blagovno znamko oblačil. Na svoji poti je pospremila tako zlato dobo kot propad slovenske tekstilne industrije, a je hkrati ostala samosvoja in obstala v svetu mode, kar v sodobnem času ni nikakor samoumevno.
Matija Varl je po izobrazbi profesor glasbe, član številnih orkestrov in manjših glasbenih sestavov, vpet je v tekmovanja zborovske glasbe po vsej Evropi in je direktor največjega tovrstnega mednarodnega tekmovanja v Sloveniji. Že četrt stoletja je zaposlen na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, leto manj pa je vodja območne izpostave sklada v Mariboru.
Matija Varl je po izobrazbi profesor glasbe, član številnih orkestrov in manjših glasbenih sestavov, vpet je v tekmovanja zborovske glasbe po vsej Evropi in je direktor največjega tovrstnega mednarodnega tekmovanja v Sloveniji. Že četrt stoletja je zaposlen na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, leto manj pa je vodja območne izpostave sklada v Mariboru.
Dr. Dragan Potočnik je zgodovinar - univerzitetni profesor, pesnik, pisatelj in popotnik. Kvartet oznak opredeljuje njegov življenjski credo, ki ga vleče v manj znane svetove, da bi spoznal bogastvo drugačnost. Pred časom je v istanbulski knjižnici odkril kroniko otomanskega pohoda na Dunaj leta 1532 in v njej naletel na kraj, ki so mu vojščaki rekli »Morporuk ob dravski vodi«. Česa se je tam in tedaj dotaknil?
Dr. Dragan Potočnik je zgodovinar - univerzitetni profesor, pesnik, pisatelj in popotnik. Kvartet oznak opredeljuje njegov življenjski credo, ki ga vleče v manj znane svetove, da bi spoznal bogastvo drugačnost. Pred časom je v istanbulski knjižnici odkril kroniko otomanskega pohoda na Dunaj leta 1532 in v njej naletel na kraj, ki so mu vojščaki rekli »Morporuk ob dravski vodi«. Česa se je tam in tedaj dotaknil?
Nina Rajić Kranjac se je rodila v Beogradu, osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Mariboru, hkrati je zaključila šolanje v mednarodnem programu gimnazije in na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Glasbeno izobraževanje je začela z igranjem klavirja, nadaljevala pa s solo petjem in igranjem saksofona. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študirala gledališko in radijsko režijo. Je letošnja prejemnica Nagrade Prešernovega sklada za "enkraten in sodoben prispevek k uprizoritveni umetnosti".
Nina Rajić Kranjac se je rodila v Beogradu, osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Mariboru, hkrati je zaključila šolanje v mednarodnem programu gimnazije in na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Glasbeno izobraževanje je začela z igranjem klavirja, nadaljevala pa s solo petjem in igranjem saksofona. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študirala gledališko in radijsko režijo. Je letošnja prejemnica Nagrade Prešernovega sklada za "enkraten in sodoben prispevek k uprizoritveni umetnosti".
Dr. Marjeta Ciglenečki je rojena v Ljubljani, a jo boste v leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin odkrili v skupini Spodnjepodravci, saj se je na poklicni in življenjski poti zapisala Ptuju in Štajerski. V doktoratu s področja umetnostne zgodovine je raziskovala opremo gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20 stoletja, bila je muzejska pedagoginja in kustosinja v Ptujskem muzeju, in profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi v Mariboru.
Dr. Marjeta Ciglenečki je rojena v Ljubljani, a jo boste v leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin odkrili v skupini Spodnjepodravci, saj se je na poklicni in življenjski poti zapisala Ptuju in Štajerski. V doktoratu s področja umetnostne zgodovine je raziskovala opremo gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20 stoletja, bila je muzejska pedagoginja in kustosinja v Ptujskem muzeju, in profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi v Mariboru.
Marko Hölbl je pripadnik generacije, ki je že ob rojstvu simbolno zapustila prejšnjo družbeno ureditev, in se v najstniških letih znašla v takrat še analognem kapitalizmu. Da je danes prodekan za raziskave na svoji fakulteti, in da je strokovnjak za kibernetsko varnost, je še ena simbolna in pomembna vsebinska prelomnica, saj mora njegova generacija poskrbeti za varnost otrok, ki se rojevajo z mobilnim telefonom v roki in računalnikom na mizi.
Marko Hölbl je pripadnik generacije, ki je že ob rojstvu simbolno zapustila prejšnjo družbeno ureditev, in se v najstniških letih znašla v takrat še analognem kapitalizmu. Da je danes prodekan za raziskave na svoji fakulteti, in da je strokovnjak za kibernetsko varnost, je še ena simbolna in pomembna vsebinska prelomnica, saj mora njegova generacija poskrbeti za varnost otrok, ki se rojevajo z mobilnim telefonom v roki in računalnikom na mizi.
Januarja je minilo 70 let od ustanovitve Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki so ga generacije predanih sodelavk in sodelavcev razvile v sodobno muzejsko ustanovo, ki se posveča dediščini obeh bregov Mure pa tudi Porabja in drugih bližnjih okolij. O utripu sedanjega trenutka pa tudi o viziji Pomurskega muzeja Murska Sobota bomo govorili z direktorjem dr. Branko Kermanom, sicer arheologom s čutom tudi za novejša zgodovinska obdobja sveta ob Muri …
Januarja je minilo 70 let od ustanovitve Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki so ga generacije predanih sodelavk in sodelavcev razvile v sodobno muzejsko ustanovo, ki se posveča dediščini obeh bregov Mure pa tudi Porabja in drugih bližnjih okolij. O utripu sedanjega trenutka pa tudi o viziji Pomurskega muzeja Murska Sobota bomo govorili z direktorjem dr. Branko Kermanom, sicer arheologom s čutom tudi za novejša zgodovinska obdobja sveta ob Muri …
Ivo Usar je Mariborčan, ki ga je študij prava v sedemdesetih letih najprej zanesel v študentsko gibanje, med delegate na mladinskih in partijskih kongresih, po zaključku študija pa v policijo. Bil je kriminalist, novinarji smo ga najbolj poznali kot tiskovnega predstavnika Policijske uprave Maribor. poklicno pot pa je sklenil po misiji v Bosni in Hercegovini, na kateri so slovenski policisti prejeli odlikovanje Sveta Evropske unije.
Ivo Usar je Mariborčan, ki ga je študij prava v sedemdesetih letih najprej zanesel v študentsko gibanje, med delegate na mladinskih in partijskih kongresih, po zaključku študija pa v policijo. Bil je kriminalist, novinarji smo ga najbolj poznali kot tiskovnega predstavnika Policijske uprave Maribor. poklicno pot pa je sklenil po misiji v Bosni in Hercegovini, na kateri so slovenski policisti prejeli odlikovanje Sveta Evropske unije.
Tomaž Kšela je dolgoletni novinar, bil je študentski in mladinski funkcionar, v časih, ko je za novinarje veljalo, da so lahko druženo-politični delavci, je bil kratek čas celo lokalni partijski funkcionar. Kot poklicni novinar je delal v tiskovni agenciji, bil je samostojni novinar, pa urednik in novinar sindikalnega glasila, nazadnje spet agencijski novinar. V zadnjih letih piše knjige in je podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije.
Tomaž Kšela je dolgoletni novinar, bil je študentski in mladinski funkcionar, v časih, ko je za novinarje veljalo, da so lahko druženo-politični delavci, je bil kratek čas celo lokalni partijski funkcionar. Kot poklicni novinar je delal v tiskovni agenciji, bil je samostojni novinar, pa urednik in novinar sindikalnega glasila, nazadnje spet agencijski novinar. V zadnjih letih piše knjige in je podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije.
Dr. Slavko Gaber je po zaključku šolanja na Pedagoški gimnaziji v Celju študiral sociologijo in diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ter pozneje doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poklicno pot je začel kot gimnazijski profesor v Škofji Loki, po tem ko je bil minister za šolstvo v drugi, tretji, četrti in sedmi vladi Republike Slovenije je kariero nadaljeval kot profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Dr. Slavko Gaber je po zaključku šolanja na Pedagoški gimnaziji v Celju študiral sociologijo in diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ter pozneje doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poklicno pot je začel kot gimnazijski profesor v Škofji Loki, po tem ko je bil minister za šolstvo v drugi, tretji, četrti in sedmi vladi Republike Slovenije je kariero nadaljeval kot profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Vojaški psiholog mag. Gregor Jazbec se ukvarja z vedenjem človeka in skupin v vojni. Raziskoval je bitke, vedenje poveljujočih, vojakov, sedaj se posveča vprašanjem vodenja vojaških organizacij. Je avtor treh knjig. V uvodu prve je med drugim zapisal, da želi z njo izpolniti dolg do ljudi, ki na človeka, družbo in vojno gledajo brez iluzij, v upanju, da bodo te padle tudi bralcem, kajti vojne se nasprotno od krize ne da upravljati. Ko se enkrat začne praviloma teče po svoje.
Vojaški psiholog mag. Gregor Jazbec se ukvarja z vedenjem človeka in skupin v vojni. Raziskoval je bitke, vedenje poveljujočih, vojakov, sedaj se posveča vprašanjem vodenja vojaških organizacij. Je avtor treh knjig. V uvodu prve je med drugim zapisal, da želi z njo izpolniti dolg do ljudi, ki na človeka, družbo in vojno gledajo brez iluzij, v upanju, da bodo te padle tudi bralcem, kajti vojne se nasprotno od krize ne da upravljati. Ko se enkrat začne praviloma teče po svoje.
Darja Švajger Mohorič je največkrat nagrajena pevka slovenske zabavne glasbe, jazzovska glasbenica, pevka šansonov, ter profesorica solo petja. Zase pravi, da je po duši jungovec, in da je psihologija v njenem poklicu zelo pomembna. Rada bere poezijo sufijcev.
Darja Švajger Mohorič je največkrat nagrajena pevka slovenske zabavne glasbe, jazzovska glasbenica, pevka šansonov, ter profesorica solo petja. Zase pravi, da je po duši jungovec, in da je psihologija v njenem poklicu zelo pomembna. Rada bere poezijo sufijcev.
Na začetku mandata nas je hotela vse objeti, na vlogo žensk v politiki je opozorila z rdečimi čevlji, na prsih odkrito nosi križ. Izdaja prijateljstva jo je usmerila k politiki, v kateri je že nabrala nekaj grenkih izkušenj. Po poklicu je sodnica, je tudi pisateljica, ljubiteljica narave in živali.
Na začetku mandata nas je hotela vse objeti, na vlogo žensk v politiki je opozorila z rdečimi čevlji, na prsih odkrito nosi križ. Izdaja prijateljstva jo je usmerila k politiki, v kateri je že nabrala nekaj grenkih izkušenj. Po poklicu je sodnica, je tudi pisateljica, ljubiteljica narave in živali.
Matija Kovač je mlad politik, po osnovni izobrazbi arhitekt, ki upa, da mu bo prav ta poklic najbolj pomagal biti dober župan Celja. V Benetkah se je izpopolnjeval v arhitekturi, v Londonu se je izpopolnjeval v glasbeni produkciji. Bil je producent muzikala Veronika Deseniška, je soustanovitelj Hiše kulture v Celju.
Matija Kovač je mlad politik, po osnovni izobrazbi arhitekt, ki upa, da mu bo prav ta poklic najbolj pomagal biti dober župan Celja. V Benetkah se je izpopolnjeval v arhitekturi, v Londonu se je izpopolnjeval v glasbeni produkciji. Bil je producent muzikala Veronika Deseniška, je soustanovitelj Hiše kulture v Celju.
Sara Nuša Golob Grabner se je rodila na Koroškem, živi in ustvarja v Mariboru, in pripada mlajšemu rodu ustvarjalcev, pred katerimi so novi estetski in družbeni izzivi. Je umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka, a tudi pesnica in fotografinja. Je letošnja nagrajenka Zveze likovnih kritikov Slovenije.
Sara Nuša Golob Grabner se je rodila na Koroškem, živi in ustvarja v Mariboru, in pripada mlajšemu rodu ustvarjalcev, pred katerimi so novi estetski in družbeni izzivi. Je umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka, a tudi pesnica in fotografinja. Je letošnja nagrajenka Zveze likovnih kritikov Slovenije.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo dr. Fanika Krajnc Vrečko. Literarna zgodovinarka, prevajalka, bibliotekarka, dolgoletna vodja Teološke knjižnice Maribor, sodelavka ZRC SAZU, strokovna urednica Zbranih del Primoža Trubarja in pomembna nadaljevalka mariborske - kot rečemo - trubarologije. Govorili bomo o preučevanju obdobja in osebnosti reformacije pa tudi o rečeh, ki sestavljajo pester življenjski mozaik gostje.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo dr. Fanika Krajnc Vrečko. Literarna zgodovinarka, prevajalka, bibliotekarka, dolgoletna vodja Teološke knjižnice Maribor, sodelavka ZRC SAZU, strokovna urednica Zbranih del Primoža Trubarja in pomembna nadaljevalka mariborske - kot rečemo - trubarologije. Govorili bomo o preučevanju obdobja in osebnosti reformacije pa tudi o rečeh, ki sestavljajo pester življenjski mozaik gostje.
Mag. Niko Stare je najprej študiral agronomijo na sadjarsko-vrtnarski smeri, ko pa je postal prostorski načrtovalec na mariborskem zavodu za urbanizem se je posvetil krajinski arhitekturi. Med leti 1996 in 2000 je bil krajinski arhitekt Maribora. Letos je za svoje dolgoletno, življenjsko delo na tem področju prejel Platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Mag. Niko Stare je najprej študiral agronomijo na sadjarsko-vrtnarski smeri, ko pa je postal prostorski načrtovalec na mariborskem zavodu za urbanizem se je posvetil krajinski arhitekturi. Med leti 1996 in 2000 je bil krajinski arhitekt Maribora. Letos je za svoje dolgoletno, življenjsko delo na tem področju prejel Platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Mojca Pišek je rojena v Mariboru, je novinarka in literarna kritičarka. Za literarno kritiko je leta 2012 prejela Stritarjevo nagrado, dve leti pozneje je prejela nagrado Čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenija za debitantko leta. Do leta 2017 je bila članica kulturne redakcije ljubljanskega Dnevnika, danes njene kolumne beremo v Delu.
Mojca Pišek je rojena v Mariboru, je novinarka in literarna kritičarka. Za literarno kritiko je leta 2012 prejela Stritarjevo nagrado, dve leti pozneje je prejela nagrado Čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenija za debitantko leta. Do leta 2017 je bila članica kulturne redakcije ljubljanskega Dnevnika, danes njene kolumne beremo v Delu.
Gašper Andrinek je nekdanji Ponkovljan, se pravi rodil se je in živel na Ponikvi, kraju, ki je v občini Šentjur pri Celju. Živi in dela v Ljubljani, po poklicu je novinar, zaposlen na Valu 202. Je aktualni predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Gašper Andrinek je nekdanji Ponkovljan, se pravi rodil se je in živel na Ponikvi, kraju, ki je v občini Šentjur pri Celju. Živi in dela v Ljubljani, po poklicu je novinar, zaposlen na Valu 202. Je aktualni predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Špela Strašek prihaja iz Celja, po izobrazbi je sociologinja, ima rada zgodovino, zlasti zgodovino oblačilne kulture, po poklicu pa je – klobučarka. Klobučarstvo je obrt in umetnost, ki jo v Sloveniji pozna in v njej ustvarja zelo malo mojstrov, naša sogovornica pa je zaslužna, da je postalo del nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Špela Strašek prihaja iz Celja, po izobrazbi je sociologinja, ima rada zgodovino, zlasti zgodovino oblačilne kulture, po poklicu pa je – klobučarka. Klobučarstvo je obrt in umetnost, ki jo v Sloveniji pozna in v njej ustvarja zelo malo mojstrov, naša sogovornica pa je zaslužna, da je postalo del nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
V oddajo Dober večer prihaja Ivan Rihtarič dvojni doktor zgodovinskih znanosti, neutrudni raziskovalec razmer in razmerij, ki so se po drugi svetovni vojni vzpostavila na potezi od obmejne Gornje Radgone do Ljutomera. Avtor sedmih znanstvenih monografij. V doktoratu obranjenem na Univerzi v Celovcu se je podrobneje posvetil odnosu med Slovenci in Nemci pred prvo svetovno vojno v luči ptujskega časopisa Štajerc, medtem ko je v drugi podrobno preučil ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Bo pa držalo tudi, da Ivan Rihtarič v veliki meri raziskuje prav tisto, kar je kot otrok v petdesetih letih vpijal iz previdnih razprav tedaj starejših v njegovem okolju. Z Ivanom pa tudi o še vedno razvpitem Francu Rihtariču, s katerim sicer nista v sorodu, je pa imel zaradi istega priimka kot otrok nemalo trpkih trenutkov …
V oddajo Dober večer prihaja Ivan Rihtarič dvojni doktor zgodovinskih znanosti, neutrudni raziskovalec razmer in razmerij, ki so se po drugi svetovni vojni vzpostavila na potezi od obmejne Gornje Radgone do Ljutomera. Avtor sedmih znanstvenih monografij. V doktoratu obranjenem na Univerzi v Celovcu se je podrobneje posvetil odnosu med Slovenci in Nemci pred prvo svetovno vojno v luči ptujskega časopisa Štajerc, medtem ko je v drugi podrobno preučil ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Bo pa držalo tudi, da Ivan Rihtarič v veliki meri raziskuje prav tisto, kar je kot otrok v petdesetih letih vpijal iz previdnih razprav tedaj starejših v njegovem okolju. Z Ivanom pa tudi o še vedno razvpitem Francu Rihtariču, s katerim sicer nista v sorodu, je pa imel zaradi istega priimka kot otrok nemalo trpkih trenutkov …
Aleš Lombergar je samostojni restavrator in konservator, pred tem oblikovalec, ustanovitelj zasebnega Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine v Mariboru. Radovednost pri učenju in strokovnem izpopolnjevanju ga je nazadnje pripeljala do ene izmed najbolj redkih umetniških obrti na svetu: do oblikovanja in restavriranja jedkanega stekla.
Aleš Lombergar je samostojni restavrator in konservator, pred tem oblikovalec, ustanovitelj zasebnega Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine v Mariboru. Radovednost pri učenju in strokovnem izpopolnjevanju ga je nazadnje pripeljala do ene izmed najbolj redkih umetniških obrti na svetu: do oblikovanja in restavriranja jedkanega stekla.
Janja Glogovac je filmska režiserka, ki je magistrski študij filmske režije zaključila na sloviti akademiji FAMU v Pragi. Najprej je začela ustvarjati dokumentarne filme, v istem letu, v katerem je ustvarila svoj prvi celovečerni film, je režirala tudi gledališko komedijo. Rodila se je v Mariboru, ki je pred kratkim gostil projekcijo njenega že drugega dokumentarnega filma o Nikoli Tesli.
Janja Glogovac je filmska režiserka, ki je magistrski študij filmske režije zaključila na sloviti akademiji FAMU v Pragi. Najprej je začela ustvarjati dokumentarne filme, v istem letu, v katerem je ustvarila svoj prvi celovečerni film, je režirala tudi gledališko komedijo. Rodila se je v Mariboru, ki je pred kratkim gostil projekcijo njenega že drugega dokumentarnega filma o Nikoli Tesli.
Romana Lesjak je magistrica upravnih znanosti, diplomirana upravna organizatorka, pravnica, ekonomski tehnik in administratorka, končala je tudi šolo za računovodje. Je ljubiteljica narave, lepe besede, knjig in zlasti poezije, ki jo še sama piše. Je karateistka in ljubiteljica rock glasbe. Že četrti zaporedni mandat je županja Črne na Koroškem.
Romana Lesjak je magistrica upravnih znanosti, diplomirana upravna organizatorka, pravnica, ekonomski tehnik in administratorka, končala je tudi šolo za računovodje. Je ljubiteljica narave, lepe besede, knjig in zlasti poezije, ki jo še sama piše. Je karateistka in ljubiteljica rock glasbe. Že četrti zaporedni mandat je županja Črne na Koroškem.
Naš tokratni gost, umetnostni zgodovinar, muzealec, do nedavnega univerzitetni učitelj dr. Janez Balažic prihaja iz Murske Sobote in je globoko povezan z zgodovino tega dela panonskega prostora. Letos mineva 100 let od prihoda arhitekta Jožeta Plečnika v Prekmurje, kjer je z zidavo župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini uspel združiti poteze srednjeevropske kulturne identitete s prvinami starodavne avtohtone dediščine zahodnega roba Panonske nižine.
Naš tokratni gost, umetnostni zgodovinar, muzealec, do nedavnega univerzitetni učitelj dr. Janez Balažic prihaja iz Murske Sobote in je globoko povezan z zgodovino tega dela panonskega prostora. Letos mineva 100 let od prihoda arhitekta Jožeta Plečnika v Prekmurje, kjer je z zidavo župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini uspel združiti poteze srednjeevropske kulturne identitete s prvinami starodavne avtohtone dediščine zahodnega roba Panonske nižine.
Anja Zag Golob je pesnica, urednica, kritičarka, dramaturginja in prevajalka, glavna urednica v lastni založbi, dvakratna prejemnica Jenkove nagrade in priznanja Kritiško sito. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost, vrsto let je pisala in še piše kolumne za nekatere osrednje slovenske medije. Rada uporablja sočne in odzvanjajoče besede.
Anja Zag Golob je pesnica, urednica, kritičarka, dramaturginja in prevajalka, glavna urednica v lastni založbi, dvakratna prejemnica Jenkove nagrade in priznanja Kritiško sito. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost, vrsto let je pisala in še piše kolumne za nekatere osrednje slovenske medije. Rada uporablja sočne in odzvanjajoče besede.
Približujemo se stoletnici začetka delovanja prvega slovenskega radia. Da pa je pojav možnosti oddajanja in sprejemanja radijskega signala vznemirjal že veliko pred tem bomo izvedeli v tokratni oddaji Dober večer TV Maribor, ko bo naš gost S52ME za kodno oznako stoji osebnost Bojana Majheniča, podpredsednika Radiokluba Maribor, ki je pred nedavnim spomnil na 100 letnico začetke te dejavnosti na Slovenskem. Zakaj lahko na radioamaterje računamo tudi takrat ko vse drugo odpove in kaj je v skrivnostni hišici na Urbanu na Kozjaku?
Približujemo se stoletnici začetka delovanja prvega slovenskega radia. Da pa je pojav možnosti oddajanja in sprejemanja radijskega signala vznemirjal že veliko pred tem bomo izvedeli v tokratni oddaji Dober večer TV Maribor, ko bo naš gost S52ME za kodno oznako stoji osebnost Bojana Majheniča, podpredsednika Radiokluba Maribor, ki je pred nedavnim spomnil na 100 letnico začetke te dejavnosti na Slovenskem. Zakaj lahko na radioamaterje računamo tudi takrat ko vse drugo odpove in kaj je v skrivnostni hišici na Urbanu na Kozjaku?
Dr. Marija Švajncer je rojena v Mariboru, v pisateljsko-novinarski družini, po izobrazbi je filozofinja, je avtorica desetih znanstvenih in strokovnih del s tega področja, je tudi avtorica petih romanov, sedmih pesniških zbirk, na natečajih tržaške revije Mladika je prejela več nagrad za poezijo, njeno rojstno mestno, na katerega je po lastnih besedah zelo navezana, pa jo je leta 2014 počastilo z Glazerjevo istino.
Dr. Marija Švajncer je rojena v Mariboru, v pisateljsko-novinarski družini, po izobrazbi je filozofinja, je avtorica desetih znanstvenih in strokovnih del s tega področja, je tudi avtorica petih romanov, sedmih pesniških zbirk, na natečajih tržaške revije Mladika je prejela več nagrad za poezijo, njeno rojstno mestno, na katerega je po lastnih besedah zelo navezana, pa jo je leta 2014 počastilo z Glazerjevo istino.
Dr. Zdenko Verdenik bo 2. maja dopolnil 75 let. Rojen je bil na Ptuju, mladost je preživljal v sosednjih Pekrah, šport pa ga je oblikoval, najprej kot nogometnega igralca, pozneje kot trenerja in selektorja. Je redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, in za razvoj nogometne stroke skrbi v okviru Zveze nogometnih trenerjev Slovenije.
Dr. Zdenko Verdenik bo 2. maja dopolnil 75 let. Rojen je bil na Ptuju, mladost je preživljal v sosednjih Pekrah, šport pa ga je oblikoval, najprej kot nogometnega igralca, pozneje kot trenerja in selektorja. Je redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, in za razvoj nogometne stroke skrbi v okviru Zveze nogometnih trenerjev Slovenije.
Dr. Ludvika Toplaka že dobro poznamo, kot nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru, kot pravnika, dolgoletnega profesorja, kot politika in kot diplomata, a predvsem kot neumornega iskalca novih priložnosti v visokošolskem izobraževanju, ki se v Sloveniji celo hitreje razvija izven kot v okviru treh ali štirih javnih univerz.
Dr. Ludvika Toplaka že dobro poznamo, kot nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru, kot pravnika, dolgoletnega profesorja, kot politika in kot diplomata, a predvsem kot neumornega iskalca novih priložnosti v visokošolskem izobraževanju, ki se v Sloveniji celo hitreje razvija izven kot v okviru treh ali štirih javnih univerz.
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Marjan Lah je dolgoletni televizijski športni novinar, ki je najprej diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, današnji Fakulteti za šport, potem ga je pot zanesla na televizijo, kjer se je uveljavil kot športni novinar in dolgoletni urednik Športnega programa Televizije Slovenija. Je kritičen in analitičen poznavalec javne radiotelevizije, kakršna bi morala biti.
Marjan Lah je dolgoletni televizijski športni novinar, ki je najprej diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, današnji Fakulteti za šport, potem ga je pot zanesla na televizijo, kjer se je uveljavil kot športni novinar in dolgoletni urednik Športnega programa Televizije Slovenija. Je kritičen in analitičen poznavalec javne radiotelevizije, kakršna bi morala biti.
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse.
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse.
Rudi Bračič je otrok železničarske kolonije v Mariboru, v nekdanji Železniški industrijski šoli se je najprej izučil za mehanika za dizelske lokomotive, toda bolj ga je vleklo k športu. Bil je nogometni vratar, predmetni učitelj in profesor športne vzgoje, nogometni trener, dolga leta športni funkcionar. Danes je najboljši slikar med nogometaši, ki zase pravi, da se še vedno uči.
Rudi Bračič je otrok železničarske kolonije v Mariboru, v nekdanji Železniški industrijski šoli se je najprej izučil za mehanika za dizelske lokomotive, toda bolj ga je vleklo k športu. Bil je nogometni vratar, predmetni učitelj in profesor športne vzgoje, nogometni trener, dolga leta športni funkcionar. Danes je najboljši slikar med nogometaši, ki zase pravi, da se še vedno uči.
Miha Bučar je idejni oče in vodja Muzeja južne železnice Šentjur za Štajersko pa tudi eden ne prav pogostih srečnežev, ki mu je bil njegov osnovni poklic življenjski konjiček. 24 let je bil šef železniške postaje v Šentjurju, nekaj več kot pol stoletja zbira železničarske eksponate, danes Znanje o bogati tehniški dediščini prenaša na otroke in turiste, muzej je njegov drugi dom. Upokojeni železničar Miha Bučar bo naš gost v ponedeljek 4. marca ob 20. uri.
Miha Bučar je idejni oče in vodja Muzeja južne železnice Šentjur za Štajersko pa tudi eden ne prav pogostih srečnežev, ki mu je bil njegov osnovni poklic življenjski konjiček. 24 let je bil šef železniške postaje v Šentjurju, nekaj več kot pol stoletja zbira železničarske eksponate, danes Znanje o bogati tehniški dediščini prenaša na otroke in turiste, muzej je njegov drugi dom. Upokojeni železničar Miha Bučar bo naš gost v ponedeljek 4. marca ob 20. uri.
Gero Angleitner se je rodil leta 1943 v Mariboru, je predsednik Elektrotehniškega društva Maribor in podpredsednik Foto kluba Maribor. Študiral je elektrotehniko, postal predavatelj najprej na Višji tehniški šoli in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je dočakal upokojitev. Lani je praznoval življenjski jubilej, in ob njem prejel Zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, saj fotografija ni bila edina umetnost, ki se jih je posvečal.
Gero Angleitner se je rodil leta 1943 v Mariboru, je predsednik Elektrotehniškega društva Maribor in podpredsednik Foto kluba Maribor. Študiral je elektrotehniko, postal predavatelj najprej na Višji tehniški šoli in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je dočakal upokojitev. Lani je praznoval življenjski jubilej, in ob njem prejel Zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, saj fotografija ni bila edina umetnost, ki se jih je posvečal.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Dušan Poslek se je rodil v obmejnem zaselku Žahenberc v občini Rogatec, gimnazijo je obiskoval v Rogaški Slatini, univerzitetni študij pa je zaključil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Po poklicu je detektiv, že štirinajst let dela v največji detektivski družbi v Sloveniji s sedežem v Mariboru, in je podpredsednik Detektivske zbornice Slovenije.
Dušan Poslek se je rodil v obmejnem zaselku Žahenberc v občini Rogatec, gimnazijo je obiskoval v Rogaški Slatini, univerzitetni študij pa je zaključil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Po poklicu je detektiv, že štirinajst let dela v največji detektivski družbi v Sloveniji s sedežem v Mariboru, in je podpredsednik Detektivske zbornice Slovenije.
Brat Janez Papa je duhovnik, frančiškan in gvardijan reda, ki izvira iz prvotnega Reda manjših bratov, katerega ustanovitelj je Sv. Frančišek Assiški. Letos mineva 160 let od prihoda frančiškanov v Maribor. Zaznamovalo ga je vabilo škofa Slomška, od takrat pa je ta red nezdružljivo povezan z duhovnim in kulturnim razvojem Maribora.
Brat Janez Papa je duhovnik, frančiškan in gvardijan reda, ki izvira iz prvotnega Reda manjših bratov, katerega ustanovitelj je Sv. Frančišek Assiški. Letos mineva 160 let od prihoda frančiškanov v Maribor. Zaznamovalo ga je vabilo škofa Slomška, od takrat pa je ta red nezdružljivo povezan z duhovnim in kulturnim razvojem Maribora.
Eva Kraš je igralka. Na gledališki akademiji sta bila njena mentorja Dušan Jovanović in Janez Hočevar, v magistrski nalogi je raziskovala alkimijo igre, po izkušnje je odšla tudi na Norveško in na treninge igre Philipa Zarillija in po metodi Michaela Chekhova. Danes je stalna članica Drame SNG Maribor.
Eva Kraš je igralka. Na gledališki akademiji sta bila njena mentorja Dušan Jovanović in Janez Hočevar, v magistrski nalogi je raziskovala alkimijo igre, po izkušnje je odšla tudi na Norveško in na treninge igre Philipa Zarillija in po metodi Michaela Chekhova. Danes je stalna članica Drame SNG Maribor.
Kipar Marjan Drev se je rodil v Celju, likovno umetnost je študiral na akademiji v Ljubljani pri kiparjih Zdenku Kalinu in Dušanu Tršarju. Je doktor znanosti za področje likovne teorije, in predvsem naravoslovne znanosti pogosto vključuje v študij svojih del. Postavil je deset javnih figuralnih spomenikov, sedem doprsnih spomenikov, največkrat se je preživljal z deli sakralne umetnosti. Lani je prejel stanovsko nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Kipar Marjan Drev se je rodil v Celju, likovno umetnost je študiral na akademiji v Ljubljani pri kiparjih Zdenku Kalinu in Dušanu Tršarju. Je doktor znanosti za področje likovne teorije, in predvsem naravoslovne znanosti pogosto vključuje v študij svojih del. Postavil je deset javnih figuralnih spomenikov, sedem doprsnih spomenikov, največkrat se je preživljal z deli sakralne umetnosti. Lani je prejel stanovsko nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
V oddajo Dober večer prihaja Stanka Dešnik. Krajinska arhitektka iz Murske Sobote je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Na začetku je dvomila, da bo projekt sploh uspel, saj je Goričko menda še vedno predaleč od osrednje Slovenije, zato je bilo veselje ob uspelem projektu toliko večje. Stanka Dešnik bo naša gostja v ponedeljek 15. januarja ob 20. uri v oddaji Dober večer Televizije Maribor.
V oddajo Dober večer prihaja Stanka Dešnik. Krajinska arhitektka iz Murske Sobote je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Na začetku je dvomila, da bo projekt sploh uspel, saj je Goričko menda še vedno predaleč od osrednje Slovenije, zato je bilo veselje ob uspelem projektu toliko večje. Stanka Dešnik bo naša gostja v ponedeljek 15. januarja ob 20. uri v oddaji Dober večer Televizije Maribor.
Novo leto bomo začeli s pogovorom z Brankom Robinšakom, Mariborčanom, ki si je že za svoj prvi operni nastop prislužil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, pozneje bil nagrajen tudi z nagrado Prešernovega sklada, pred in potem pa se je uveljavil in zablestel na številnih evropskih opernih odrih in na uglednih svetovnih glasbenih festivalih.
Novo leto bomo začeli s pogovorom z Brankom Robinšakom, Mariborčanom, ki si je že za svoj prvi operni nastop prislužil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, pozneje bil nagrajen tudi z nagrado Prešernovega sklada, pred in potem pa se je uveljavil in zablestel na številnih evropskih opernih odrih in na uglednih svetovnih glasbenih festivalih.
Darko Nikolovski je raper, producent, igralec, aktivist, nekaj časa je bil ali hotel biti politik, predvsem pa je glasbenik. V Kajuhovem letu, ki se že končuje, je naš gost napisal monodramo o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, glavno vlogo pa zaupal – igralki Inti Šraj. Veliko zanimivih vprašanj odpira ta izbira, zato vas vabimo, da si pogovor z Darkom Nikolovskim ogledate v oddaji Dober večer.
Darko Nikolovski je raper, producent, igralec, aktivist, nekaj časa je bil ali hotel biti politik, predvsem pa je glasbenik. V Kajuhovem letu, ki se že končuje, je naš gost napisal monodramo o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, glavno vlogo pa zaupal – igralki Inti Šraj. Veliko zanimivih vprašanj odpira ta izbira, zato vas vabimo, da si pogovor z Darkom Nikolovskim ogledate v oddaji Dober večer.
Peter Sitar je nekdanji smučarski tekmovalec, večkratni državni prvak, pozneje smučarski trener in demonstrator, prvi demonstrator Elanovih carving smuči, strokovnjak, ki je delal z večino najbolj znanih slovenskih smučark in smučarjev, svoj pečat pa je pustil tudi v alpskem smučanju na Hrvaškem, v zlati dobi družine Kostelić. Danes je profesor športne vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Peter Sitar je nekdanji smučarski tekmovalec, večkratni državni prvak, pozneje smučarski trener in demonstrator, prvi demonstrator Elanovih carving smuči, strokovnjak, ki je delal z večino najbolj znanih slovenskih smučark in smučarjev, svoj pečat pa je pustil tudi v alpskem smučanju na Hrvaškem, v zlati dobi družine Kostelić. Danes je profesor športne vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Darovanje in presaditev organov je velik dosežek medicine, vendar uradnih darovalcev organov ni toliko kot bi jih potrebovali. Odgovor na vprašanje zakaj ne, bomo iskali z doktorico Danico Avsec, Dolenjko, ki živi v Mariboru, dela pa v Ljubljani. Zaslužna je za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Darovanje in presaditev organov je velik dosežek medicine, vendar uradnih darovalcev organov ni toliko kot bi jih potrebovali. Odgovor na vprašanje zakaj ne, bomo iskali z doktorico Danico Avsec, Dolenjko, ki živi v Mariboru, dela pa v Ljubljani. Zaslužna je za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Oddajo vodi Eva Stavbar.