Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Avtor: Odgovorni urednik: dr. Medved Zoran
Peter Sitar je nekdanji smučarski tekmovalec, večkratni državni prvak, pozneje smučarski trener in demonstrator, prvi demonstrator Elanovih carving smuči, strokovnjak, ki je delal z večino najbolj znanih slovenskih smučark in smučarjev, svoj pečat pa je pustil tudi v alpskem smučanju na Hrvaškem, v zlati dobi družine Kostelić. Danes je profesor športne vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Peter Sitar je nekdanji smučarski tekmovalec, večkratni državni prvak, pozneje smučarski trener in demonstrator, prvi demonstrator Elanovih carving smuči, strokovnjak, ki je delal z večino najbolj znanih slovenskih smučark in smučarjev, svoj pečat pa je pustil tudi v alpskem smučanju na Hrvaškem, v zlati dobi družine Kostelić. Danes je profesor športne vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Darovanje in presaditev organov je velik dosežek medicine, vendar uradnih darovalcev organov ni toliko kot bi jih potrebovali. Odgovor na vprašanje zakaj ne, bomo iskali z doktorico Danico Avsec, Dolenjko, ki živi v Mariboru, dela pa v Ljubljani. Zaslužna je za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Darovanje in presaditev organov je velik dosežek medicine, vendar uradnih darovalcev organov ni toliko kot bi jih potrebovali. Odgovor na vprašanje zakaj ne, bomo iskali z doktorico Danico Avsec, Dolenjko, ki živi v Mariboru, dela pa v Ljubljani. Zaslužna je za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Dr. Franc Čuš je bil najprej avtomehanik, pozneje se je odločil za študij strojništva, ki ga je v prelomnih devetdesetih, in glede na takratno strukturo mariborskega gospodarstva, odneslo v politiko. Dovolj dolgo, da je lahko tudi z njeno pomočjo zastavil nekaj ključnih razvojnih projektov, ki živijo še danes. Pred kratkim je za življenjsko delo prejel naziv častnega občana Mestne občine Maribor.
Dr. Franc Čuš je bil najprej avtomehanik, pozneje se je odločil za študij strojništva, ki ga je v prelomnih devetdesetih, in glede na takratno strukturo mariborskega gospodarstva, odneslo v politiko. Dovolj dolgo, da je lahko tudi z njeno pomočjo zastavil nekaj ključnih razvojnih projektov, ki živijo še danes. Pred kratkim je za življenjsko delo prejel naziv častnega občana Mestne občine Maribor.
Janku Šoparju pravijo legenda, pa najbolj znani brkač, pa še kakšen vzdevek bi se našel, ki v resnici ne pove nič o njegovem delu, dosežkih, osebni zgodovini ali o vrednotah, za katere se zavzema. 45 let življenja je posvetil novinarstvu, najdlje na javni televiziji, in tudi po upokojitvi mu ni bilo dolgčas.
Janku Šoparju pravijo legenda, pa najbolj znani brkač, pa še kakšen vzdevek bi se našel, ki v resnici ne pove nič o njegovem delu, dosežkih, osebni zgodovini ali o vrednotah, za katere se zavzema. 45 let življenja je posvetil novinarstvu, najdlje na javni televiziji, in tudi po upokojitvi mu ni bilo dolgčas.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Jana Kerčmar je evangeličanska duhovnica v Gornjih Petrovcih. Uradno je upokojena, a še vedno aktivna v svojem poklicu in v okolju, v katerem živi. V Prekmurje je prišla leta 1976 iz Bratislave, kjer je končala študij teologije. Tudi njen mož je duhovnik, ena od hčera je bila duhovnica. Življenjske poti posameznikov so različne, a naša sogovornica vsem pove: »Vsi smo ljudje z vero v istega Boga.«
Jana Kerčmar je evangeličanska duhovnica v Gornjih Petrovcih. Uradno je upokojena, a še vedno aktivna v svojem poklicu in v okolju, v katerem živi. V Prekmurje je prišla leta 1976 iz Bratislave, kjer je končala študij teologije. Tudi njen mož je duhovnik, ena od hčera je bila duhovnica. Življenjske poti posameznikov so različne, a naša sogovornica vsem pove: »Vsi smo ljudje z vero v istega Boga.«
Igralka Mateja Pucko je rojena v Mariboru, a bi bilo napačno, če bi ji rekli Mariborčanka, ker je zaradi poklica, ki ga ima, njen ves svet. Nagrade je začela prejemati že med študijem, najprej študentsko Severjevo in potem še študentsko Prešernovo nagrado, med študijem je obiskovala delavnice svetovno znanih plesalcev in koreografov. Diplomirala je v razredu profesorjev Borisa Cavazze, Jožice Avbelj, Dušana Mlakarja in Bojana Jablanovca.
Igralka Mateja Pucko je rojena v Mariboru, a bi bilo napačno, če bi ji rekli Mariborčanka, ker je zaradi poklica, ki ga ima, njen ves svet. Nagrade je začela prejemati že med študijem, najprej študentsko Severjevo in potem še študentsko Prešernovo nagrado, med študijem je obiskovala delavnice svetovno znanih plesalcev in koreografov. Diplomirala je v razredu profesorjev Borisa Cavazze, Jožice Avbelj, Dušana Mlakarja in Bojana Jablanovca.
Miha Istenič prihaja s skrajnega roba Štajerske, iz vinorodne pokrajine s prav posebnimi lastnostmi in slovesom. Je nekdanji mladinski državni reprezentant v rugbyju, podjetje, ki ga vodi, ima sedež v Ljubljani, a kraj, ki ga letno obišče več kot deset tisoč obiskovalcev se imenuje Stara vas in je na Bizeljskem. Že 55 let družina Istenič tam prideluje vrhunske penine.
Miha Istenič prihaja s skrajnega roba Štajerske, iz vinorodne pokrajine s prav posebnimi lastnostmi in slovesom. Je nekdanji mladinski državni reprezentant v rugbyju, podjetje, ki ga vodi, ima sedež v Ljubljani, a kraj, ki ga letno obišče več kot deset tisoč obiskovalcev se imenuje Stara vas in je na Bizeljskem. Že 55 let družina Istenič tam prideluje vrhunske penine.
Herman Pušnik je iz Josipdola na Pohorju, v osnovno šolo je hodil v Ribnici na Pohorju, bil je dijak mariborske Prve gimnazije, pozneje se je odločil za študij matematike, kar mu danes verjetno zelo pomaga pri igranju šaha, ki je eden od njegovih hobijev. Sicer je navdušen bralec, ljubitelj gledališča, tekač in kolesar. Nekdanji dijak je danes ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru.
Herman Pušnik je iz Josipdola na Pohorju, v osnovno šolo je hodil v Ribnici na Pohorju, bil je dijak mariborske Prve gimnazije, pozneje se je odločil za študij matematike, kar mu danes verjetno zelo pomaga pri igranju šaha, ki je eden od njegovih hobijev. Sicer je navdušen bralec, ljubitelj gledališča, tekač in kolesar. Nekdanji dijak je danes ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru.
Gostja oddaje Kornelija Kaurin ima na Zvezi prijateljev mladine več kot samo eno funkcijo, vse pa so povezane s tem, da iz otrok izvabi potencial, ki ga imajo, in da se počutijo varno. Kot je zapisala Slovenska filantropija, ki ji je letos podelila priznanje za življenjsko delo- Kornelija prinaša pozitivne spremembe v našo družbo. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Gostja oddaje Kornelija Kaurin ima na Zvezi prijateljev mladine več kot samo eno funkcijo, vse pa so povezane s tem, da iz otrok izvabi potencial, ki ga imajo, in da se počutijo varno. Kot je zapisala Slovenska filantropija, ki ji je letos podelila priznanje za življenjsko delo- Kornelija prinaša pozitivne spremembe v našo družbo. Oddajo vodi Eva Stavbar.
V oddajo Dober večer prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič – nadvse dejaven v svojem osnovnem poklicu in eden ne prav pogostih predstavnikov svoje generacije, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj domačega okolja ter za kulturno dejavnost v njem.
V oddajo Dober večer prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič – nadvse dejaven v svojem osnovnem poklicu in eden ne prav pogostih predstavnikov svoje generacije, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj domačega okolja ter za kulturno dejavnost v njem.
Marjan Pungartnik je po izvoru Korošec, novinarstvo je študiral v Ljubljani, urednikoval je na Tribuni in na Radiu Študent, na mariborski univerzi je v osemdesetih vodil njen marksistični center. V bistvu pa je literat, pesnik in pisatelj, tudi prevajalec, ter mentor. Bil je pobudnik ustanovitve Mariborske literarne družbe.
Marjan Pungartnik je po izvoru Korošec, novinarstvo je študiral v Ljubljani, urednikoval je na Tribuni in na Radiu Študent, na mariborski univerzi je v osemdesetih vodil njen marksistični center. V bistvu pa je literat, pesnik in pisatelj, tudi prevajalec, ter mentor. Bil je pobudnik ustanovitve Mariborske literarne družbe.
Sara Božanič je strokovnjakinja za modno oblikovanje, raziskovalka korporativnih identitet, direktorica Inštituta za transmedijsko oblikovanje. Verjame v izobraževanje, ki ljudi vključuje in povezuje, je avtorica in soustvarjalka zvitih pravljic, ki nam ponujajo drugačen pogled na življenje, in nas odvračajo od brezhibnega oblikovanja statusnih izdelkov.
Sara Božanič je strokovnjakinja za modno oblikovanje, raziskovalka korporativnih identitet, direktorica Inštituta za transmedijsko oblikovanje. Verjame v izobraževanje, ki ljudi vključuje in povezuje, je avtorica in soustvarjalka zvitih pravljic, ki nam ponujajo drugačen pogled na življenje, in nas odvračajo od brezhibnega oblikovanja statusnih izdelkov.
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Pri 14.-ih je odšel v internat, pri 17.-ih je bil že v službi, pri 18.-ih je začel živeti sam. Značilnosti Sergeja Kosmana sta neodvisnost in drugačnost. Pa norost ali pogum- odvisno od zornega kota. Z motorjem sta naredila na tisoče kilometrov, nesreča in posledice pa so ga pripeljale tudi do aktivne vloge v humanitarni dobrodelni organizaciji Zavod Beli angeli.
Pri 14.-ih je odšel v internat, pri 17.-ih je bil že v službi, pri 18.-ih je začel živeti sam. Značilnosti Sergeja Kosmana sta neodvisnost in drugačnost. Pa norost ali pogum- odvisno od zornega kota. Z motorjem sta naredila na tisoče kilometrov, nesreča in posledice pa so ga pripeljale tudi do aktivne vloge v humanitarni dobrodelni organizaciji Zavod Beli angeli.
Drago Šketa se je rodil v delavski družini v Mariboru, med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente, ko je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pa je prejel še rektorjevo nagrado za najboljšega študenta v generaciji. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Mariboru, nekaj let zatem je postal državni tožilec, in danes je, že v drugem mandatu, generalni državni tožilec Republike Slovenije.
Drago Šketa se je rodil v delavski družini v Mariboru, med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente, ko je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pa je prejel še rektorjevo nagrado za najboljšega študenta v generaciji. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Mariboru, nekaj let zatem je postal državni tožilec, in danes je, že v drugem mandatu, generalni državni tožilec Republike Slovenije.
Franjo Šarman je podjetnik, ki sledi zanimivi in vznemirljivi družinski zgodovini in tradiciji. Njegov dedek je bil Kralj Dravskih splavarjev še v času, ko so po Dravi les prevažali vse do Donave. Njegova prababica in obe babici so bile znane gostinke v flosarskih in kujorskih gostilnah svojega časa. Življenje v slogu drame, težkega dela in tudi veselja.
Franjo Šarman je podjetnik, ki sledi zanimivi in vznemirljivi družinski zgodovini in tradiciji. Njegov dedek je bil Kralj Dravskih splavarjev še v času, ko so po Dravi les prevažali vse do Donave. Njegova prababica in obe babici so bile znane gostinke v flosarskih in kujorskih gostilnah svojega časa. Življenje v slogu drame, težkega dela in tudi veselja.
V oddajo Dober večer prihaja gospa Dunja Bezjak, Mariborčanka varaždinskih korenin, upokojena profesorica angleškega jezika, že desetletja spodbujevalka kulturnega ustvarjanja ter povezovanja Slovenije in Hrvaške. Je pa hkrati osebnost, ki je pripravljena kulturo podpreti tudi povsem osebno, dobro pa jo poznajo tudi mladi umetniški talenti, ki jim je pomagala na izobraževalnih in študijskih poteh.
V oddajo Dober večer prihaja gospa Dunja Bezjak, Mariborčanka varaždinskih korenin, upokojena profesorica angleškega jezika, že desetletja spodbujevalka kulturnega ustvarjanja ter povezovanja Slovenije in Hrvaške. Je pa hkrati osebnost, ki je pripravljena kulturo podpreti tudi povsem osebno, dobro pa jo poznajo tudi mladi umetniški talenti, ki jim je pomagala na izobraževalnih in študijskih poteh.
Dušan Šarotar se je rodil v Murski Soboti v letu študentskih demonstracij in študentskega gibanja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Študiral je sociologijo kulture in filozofijo, danes pa je pisatelj, pesnik, scenarist, literarni kritik, esejist in fotograf. Živi v Ljubljani, njegova dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov, zlasti odmevna sta bila prevoda dveh romanov v angleščino.
Dušan Šarotar se je rodil v Murski Soboti v letu študentskih demonstracij in študentskega gibanja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Študiral je sociologijo kulture in filozofijo, danes pa je pisatelj, pesnik, scenarist, literarni kritik, esejist in fotograf. Živi v Ljubljani, njegova dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov, zlasti odmevna sta bila prevoda dveh romanov v angleščino.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Georg Mohr je šahovski velemojster, po izobrazbi in osnovnem poklicu je matematik, je tudi šahovski trener in publicist. Kot aktivni igralec je bil 20-krat član zmagovalnih ekip Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora, ki so osvojile naziv državnih prvakov. Danes je predsednik tega kluba, ki deluje že 96 let.
Georg Mohr je šahovski velemojster, po izobrazbi in osnovnem poklicu je matematik, je tudi šahovski trener in publicist. Kot aktivni igralec je bil 20-krat član zmagovalnih ekip Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora, ki so osvojile naziv državnih prvakov. Danes je predsednik tega kluba, ki deluje že 96 let.
Matevž Frangež je Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, v javnosti pa je mnogo bolj znan po svojem političnem udejstvovanju. Osem let je bil član mestnega sveta v Mariboru, dvakrat je bil izvoljen tudi za poslanca državnega zbora. Zdaj je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Konference stranke Socialnih demokratov.
Matevž Frangež je Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, v javnosti pa je mnogo bolj znan po svojem političnem udejstvovanju. Osem let je bil član mestnega sveta v Mariboru, dvakrat je bil izvoljen tudi za poslanca državnega zbora. Zdaj je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Konference stranke Socialnih demokratov.
V oddaji dober večer bomo pozdravili Davida Mišiča, enega od letošnjih prejemnikov Glazerjeve listine: Gre za uveljavljenega arhitekta srednje generacije, ki s sodelavci med drugim načrtuje javne ter zasebne stavbe, idejne ureditve območij in izvaja prenove stavbne arhitekturne dediščine. Kakšni so sodobni, trajnostni izzivi arhitekture, kaj se je spremenilo in kaj ostaja kot torišče in vizija …
V oddaji dober večer bomo pozdravili Davida Mišiča, enega od letošnjih prejemnikov Glazerjeve listine: Gre za uveljavljenega arhitekta srednje generacije, ki s sodelavci med drugim načrtuje javne ter zasebne stavbe, idejne ureditve območij in izvaja prenove stavbne arhitekturne dediščine. Kakšni so sodobni, trajnostni izzivi arhitekture, kaj se je spremenilo in kaj ostaja kot torišče in vizija …
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Dober večer boste tokrat spoznavali profesorja biologije in kemije, ki je z živalmi povezan že od malih nog, rezultat njegovega dela, pa se kaže v naravovarstveni instituciji Tropska hiša v Celju, kjer svoj prostor najdejo tudi ogrožene živalske vrste. V njegovi karieri najdemo še modni projekt in poseben odnos do estetike.
V oddaji Dober večer boste tokrat spoznavali profesorja biologije in kemije, ki je z živalmi povezan že od malih nog, rezultat njegovega dela, pa se kaže v naravovarstveni instituciji Tropska hiša v Celju, kjer svoj prostor najdejo tudi ogrožene živalske vrste. V njegovi karieri najdemo še modni projekt in poseben odnos do estetike.
V oddajo Dober večer prihaja Marko Korenjak, ki je neizbežno druženje z redko boleznijo znal in zmogel spremeniti v zgodbo o delu in uspehu na viski mednarodni ravni. Spregovorili bomo o izkušnja ter o štiriperesni deteljici odgovornih nalog v različnih mednarodnih organizacijah s področja zdravstva.
V oddajo Dober večer prihaja Marko Korenjak, ki je neizbežno druženje z redko boleznijo znal in zmogel spremeniti v zgodbo o delu in uspehu na viski mednarodni ravni. Spregovorili bomo o izkušnja ter o štiriperesni deteljici odgovornih nalog v različnih mednarodnih organizacijah s področja zdravstva.
Jurij Šarman je po poklicu predmetni učitelj zgodovine, skoraj desetletje in pol je bil direktor Mladinskega centra v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, danes pa je tam koordinator mladinskih programov. V ospredju njegovega dolgoletnega dela sta prostovoljstvo in dobrodelnost. Je tudi ustanovni član Lions kluba Ptuj, pred leti pa je bil guverner Distrikta 129, zveze Lions kubov Slovenije.
Jurij Šarman je po poklicu predmetni učitelj zgodovine, skoraj desetletje in pol je bil direktor Mladinskega centra v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, danes pa je tam koordinator mladinskih programov. V ospredju njegovega dolgoletnega dela sta prostovoljstvo in dobrodelnost. Je tudi ustanovni član Lions kluba Ptuj, pred leti pa je bil guverner Distrikta 129, zveze Lions kubov Slovenije.
Lojze Wieser se je po končani gimnaziji v Celovcu in na Dunaju izučil za knjigarnarja, pri rosnih dvajsetih je ustanovil lastno tiskarno. V zgodnjih osemdesetih je vodil Založbo Drava, leta 1987 je ustanovil lastno založbo, ki že 35 let predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje.
Lojze Wieser se je po končani gimnaziji v Celovcu in na Dunaju izučil za knjigarnarja, pri rosnih dvajsetih je ustanovil lastno tiskarno. V zgodnjih osemdesetih je vodil Založbo Drava, leta 1987 je ustanovil lastno založbo, ki že 35 let predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje.
Oktobra bo minilo 75 let od začetka delovanja Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, danes z več kot 600 oskrbovanci in 450 zaposlenimi največje tovrstne ustanove na Slovenskem. Naš gost bo direktor zavoda Aleksander Gungl, ki nam bo pojasnil njen življenjski utrip in nekatere kar tektonske spremembe, ki jih v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec že izvajajo, pa tudi tiste, ki se bodo uresničile v prihodnjih letih.
Oktobra bo minilo 75 let od začetka delovanja Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, danes z več kot 600 oskrbovanci in 450 zaposlenimi največje tovrstne ustanove na Slovenskem. Naš gost bo direktor zavoda Aleksander Gungl, ki nam bo pojasnil njen življenjski utrip in nekatere kar tektonske spremembe, ki jih v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec že izvajajo, pa tudi tiste, ki se bodo uresničile v prihodnjih letih.
Zdravnica Jelka Reberšek Gorišek je rojena Mariborčanka, tu je hodila na Klasično gimnazijo, medicino je študirala v Ljubljani. V Zagrebu je opravila podiplomski študij javnega zdravja, znanje iz infektologije pa je pridobivala tudi na številnih znanih klinikah v tujini. Bila je predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in je še vedno aktivna organizatorica simpozijev Medicina in pravo, ki bienalno potekajo v Mariboru.
Zdravnica Jelka Reberšek Gorišek je rojena Mariborčanka, tu je hodila na Klasično gimnazijo, medicino je študirala v Ljubljani. V Zagrebu je opravila podiplomski študij javnega zdravja, znanje iz infektologije pa je pridobivala tudi na številnih znanih klinikah v tujini. Bila je predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in je še vedno aktivna organizatorica simpozijev Medicina in pravo, ki bienalno potekajo v Mariboru.
Dr. Peter Glavič je doktor kemijskih znanosti in ekonomist. Preden je na mariborski univerzi postavil temelje za ustanovitev današnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je vodil laboratorija v Sladkogorski tovarni papirja Paloma in v Tovarni dušika Ruše ter bil med pionirji uvajanja postopkov, s katerimi so v industrijski proizvodnji zmanjševali porabo energije, vode in surovin. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru!
Dr. Peter Glavič je doktor kemijskih znanosti in ekonomist. Preden je na mariborski univerzi postavil temelje za ustanovitev današnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je vodil laboratorija v Sladkogorski tovarni papirja Paloma in v Tovarni dušika Ruše ter bil med pionirji uvajanja postopkov, s katerimi so v industrijski proizvodnji zmanjševali porabo energije, vode in surovin. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru!
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Gostja oddaje Dober večer, Nataša Zupanc je šamanka in pisateljica iz Slovenj Gradca, ki svoje življenje posveča tako realnemu kot mističnemu in odkriva plasti življenja, ki so mnogim tuje. Preden je prišla do tega, pa je morala dobro spoznati tudi sama sebe. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Gostja oddaje Dober večer, Nataša Zupanc je šamanka in pisateljica iz Slovenj Gradca, ki svoje življenje posveča tako realnemu kot mističnemu in odkriva plasti življenja, ki so mnogim tuje. Preden je prišla do tega, pa je morala dobro spoznati tudi sama sebe. Oddajo vodi Eva Stavbar.
V oddajo Dober večer prihaja upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor. Govorili bomo o začetkih televizijskega novinarstva, športnih prenosih, vzdušju, dokumentarnih filmih in skušali izvedeti zakaj se zapisanost novinarskemu poklicu ne neha z upokojitvijo .. le drugačna postane.
V oddajo Dober večer prihaja upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor. Govorili bomo o začetkih televizijskega novinarstva, športnih prenosih, vzdušju, dokumentarnih filmih in skušali izvedeti zakaj se zapisanost novinarskemu poklicu ne neha z upokojitvijo .. le drugačna postane.
Mag. Miran Pustoslemšek je pripadnik generacije X, odraščal je v Gornjem Gradu, v Ljubljani je hodil na znamenito Poljansko gimnazijo, v prestolnici je zaključil študij medicine. Od leta 1995 je zaposlen na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, od leta 2011 pa na njem vodi Enoto za forenzično psihiatrijo. Za svoj magistrski študij je izbral kulturno antropologijo, ki nam je v zadnjih letih pomagala razumeti marsikatero stisko sodobnega človeka.
Mag. Miran Pustoslemšek je pripadnik generacije X, odraščal je v Gornjem Gradu, v Ljubljani je hodil na znamenito Poljansko gimnazijo, v prestolnici je zaključil študij medicine. Od leta 1995 je zaposlen na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, od leta 2011 pa na njem vodi Enoto za forenzično psihiatrijo. Za svoj magistrski študij je izbral kulturno antropologijo, ki nam je v zadnjih letih pomagala razumeti marsikatero stisko sodobnega človeka.
Sabina Sobočan je magistrica ekonomskih znanosti in zdi se, da je v lanskem letu dosegla skoraj vse, kar nekdo na njenem mestu lahko doseže v vsej karieri: postala je menadžerka leta 2022, kot prva ženska je prejela nagrado Primus za odličnost v podjetniškem komuniciranju, francoski predsednik Macron pa jo je kot eno od 21 voditeljic povabil k podpisu deklaracije o uravnoteženosti spolov.
Sabina Sobočan je magistrica ekonomskih znanosti in zdi se, da je v lanskem letu dosegla skoraj vse, kar nekdo na njenem mestu lahko doseže v vsej karieri: postala je menadžerka leta 2022, kot prva ženska je prejela nagrado Primus za odličnost v podjetniškem komuniciranju, francoski predsednik Macron pa jo je kot eno od 21 voditeljic povabil k podpisu deklaracije o uravnoteženosti spolov.
Damir Žerič je univerzitetni diplomirani zgodovinar in višji kustos v Pokrajinskem muzeju v Celju. Ob 650. obletnici podelitve statusa državnih grofov Hermanu in Viljemu Celjskemu je pripravil razstavo o tem najbolj imenitnem obdobju zgodovine Celja in slovenskih dežel, raziskoval in pripravil pa je tudi razstave o industrijski zgodovini mesta, kulturi mladih, in številne druge.
Damir Žerič je univerzitetni diplomirani zgodovinar in višji kustos v Pokrajinskem muzeju v Celju. Ob 650. obletnici podelitve statusa državnih grofov Hermanu in Viljemu Celjskemu je pripravil razstavo o tem najbolj imenitnem obdobju zgodovine Celja in slovenskih dežel, raziskoval in pripravil pa je tudi razstave o industrijski zgodovini mesta, kulturi mladih, in številne druge.
Da bo večer dober bo tokrat poskrbela Urška Šobak, diplomirana organizatorka turizma, ki svojo energijo usmerja v recepte naših babic in prababic in z njimi ustvarja kulinariko, ki je dobra tako za našo dušo, kot telo. Ej babi, tega mi pa nisi povedala, je eden od njenih projektov, spoznali pa ga boste v ponedeljek 26. decembra ob 20.-ih na Televiziji Maribor. Oddajo bo vodila Eva Stavbar
Da bo večer dober bo tokrat poskrbela Urška Šobak, diplomirana organizatorka turizma, ki svojo energijo usmerja v recepte naših babic in prababic in z njimi ustvarja kulinariko, ki je dobra tako za našo dušo, kot telo. Ej babi, tega mi pa nisi povedala, je eden od njenih projektov, spoznali pa ga boste v ponedeljek 26. decembra ob 20.-ih na Televiziji Maribor. Oddajo bo vodila Eva Stavbar
Franc Duh iz Malečnika je že vrsto desetletij zelo dejavna osebnost. Leta 1976 je bil med organizatorji malečniških demonstracij, ko so oktobrskega jutra zaprli cesto pod krušljivim meljskim hribom in mariborski oblasti sporočili – hočemo most. Je otrok malečniške mlinarske družine tesno povezan z Dravo in zakladnica najrazličnejših spominov.
Franc Duh iz Malečnika je že vrsto desetletij zelo dejavna osebnost. Leta 1976 je bil med organizatorji malečniških demonstracij, ko so oktobrskega jutra zaprli cesto pod krušljivim meljskim hribom in mariborski oblasti sporočili – hočemo most. Je otrok malečniške mlinarske družine tesno povezan z Dravo in zakladnica najrazličnejših spominov.
Ivan Ivo Milovanovič je v sedemdesetih iz Celja odšel na študij novinarstva v Ljubljano, prvo delo na RTV Slovenija je leta 1976 dobil v uredništvu gospodarskih oddaj, dve leti pozneje pa je postal član športnega uredništva. V 40-ih letih je opravil skoraj 2300 neposrednih prenosov, od tekem v klubskih tekmovanjih do največjih športnih prireditev po vsem svetu.
Ivan Ivo Milovanovič je v sedemdesetih iz Celja odšel na študij novinarstva v Ljubljano, prvo delo na RTV Slovenija je leta 1976 dobil v uredništvu gospodarskih oddaj, dve leti pozneje pa je postal član športnega uredništva. V 40-ih letih je opravil skoraj 2300 neposrednih prenosov, od tekem v klubskih tekmovanjih do največjih športnih prireditev po vsem svetu.
Peter Andrej je pesnik, glasbenik, producent. Je kantavtor, ki si je zadal najtežjo nalogo: z glasbo služiti besedi. Maestro Bojan Adamič je za njegovo glasbo dejal, da ima eno samo napako, da se prekmalu konča.
Peter Andrej je pesnik, glasbenik, producent. Je kantavtor, ki si je zadal najtežjo nalogo: z glasbo služiti besedi. Maestro Bojan Adamič je za njegovo glasbo dejal, da ima eno samo napako, da se prekmalu konča.
Ko je na začetku leta 1972 je avstrijska zvezna vlada koroški deželni vladi poslala osnutek zakona o postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem, je bilo jasno, da bo nastopili zahtevno obdobje. O postavitvi in odstranitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem pred petdesetimi leti – ter seveda o tistem vmes in pozneje bomo govorili z dr. Marjanom Sturmom, dolgoletnim predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in več kot dve desetletji tudi predsednikom sosveta za slovensko narodnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
Ko je na začetku leta 1972 je avstrijska zvezna vlada koroški deželni vladi poslala osnutek zakona o postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem, je bilo jasno, da bo nastopili zahtevno obdobje. O postavitvi in odstranitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem pred petdesetimi leti – ter seveda o tistem vmes in pozneje bomo govorili z dr. Marjanom Sturmom, dolgoletnim predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in več kot dve desetletji tudi predsednikom sosveta za slovensko narodnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
Mirjana Mima Jaušovec je Mariborčanka, teniška igralka, edina slovenska zmagovalka turnirja za Grand Slam, po koncu kariere trenerka, nekdanja selektorica slovenske ženske teniške reprezentance, šampionka in od letošnjega leta častna občanka Maribora. Njeni dosežki preprosto jemljejo dih.
Mirjana Mima Jaušovec je Mariborčanka, teniška igralka, edina slovenska zmagovalka turnirja za Grand Slam, po koncu kariere trenerka, nekdanja selektorica slovenske ženske teniške reprezentance, šampionka in od letošnjega leta častna občanka Maribora. Njeni dosežki preprosto jemljejo dih.
Dan reformacije je že 30 let slovenski državni praznik in dela prost dan. Njegov pomen in globino bomo spoznavali v tokratni oddaji Dober večer, ko bo z nami Vladimira Mesarič, magistrica teologije, duhovnica mariborskih in štajerskih evangeličanov, namestnica vojaškega vikarja.
Dan reformacije je že 30 let slovenski državni praznik in dela prost dan. Njegov pomen in globino bomo spoznavali v tokratni oddaji Dober večer, ko bo z nami Vladimira Mesarič, magistrica teologije, duhovnica mariborskih in štajerskih evangeličanov, namestnica vojaškega vikarja.
Franjo Murko je iz Slovenj Gradca, Mesta miru Organizacije Združenih narodov. Od otroških let ga spremlja petje, bil je član in ustanovitelj več zborov, tudi med študijem v Mariboru se petju ni odrekel. Že pet desetletij je neumoren kulturni organizator, vodil je več kulturnih ustanov, v času slovenskega osamosvajanja je bil direktor Koroškega radia. Na kaj pomisli, ko mu omenijo kulturno politiko?
Franjo Murko je iz Slovenj Gradca, Mesta miru Organizacije Združenih narodov. Od otroških let ga spremlja petje, bil je član in ustanovitelj več zborov, tudi med študijem v Mariboru se petju ni odrekel. Že pet desetletij je neumoren kulturni organizator, vodil je več kulturnih ustanov, v času slovenskega osamosvajanja je bil direktor Koroškega radia. Na kaj pomisli, ko mu omenijo kulturno politiko?
Ples ima na našem planetu dolgo in burno zgodovino, od tega da so ga častili, do tega, da so ga prepovedovali. Gostu oddaje Dober večer, Branku Padjanu, je ples zlezel pod kožo že zelo zgodaj. Ni postal vrhunski plesalec, pač pa vodja in direktor ene najstarejših plesnih šol v Sloveniji. Kakšen je njegov pogled na plesno sceno in življenje pa v oddaji. Z njim se bo pogovarjala Eva Stavbar.
Ples ima na našem planetu dolgo in burno zgodovino, od tega da so ga častili, do tega, da so ga prepovedovali. Gostu oddaje Dober večer, Branku Padjanu, je ples zlezel pod kožo že zelo zgodaj. Ni postal vrhunski plesalec, pač pa vodja in direktor ene najstarejših plesnih šol v Sloveniji. Kakšen je njegov pogled na plesno sceno in življenje pa v oddaji. Z njim se bo pogovarjala Eva Stavbar.
Bogomir Mirko Strašek se je kmalu po koncu druge svetovne vojne rodil v Celju, družina izvira iz okolice Rogaške Slatine, in kot strojnik po izobrazbi je prvo delo našel v steklarni. Danes je lastnik podjetja v Zgornji Savinjski dolini, ki skoraj celotno proizvodnjo izdelkov za avtomobilsko industrijo izvozi v tujino. Pred kratkim ga je predsednik republike odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva.
Bogomir Mirko Strašek se je kmalu po koncu druge svetovne vojne rodil v Celju, družina izvira iz okolice Rogaške Slatine, in kot strojnik po izobrazbi je prvo delo našel v steklarni. Danes je lastnik podjetja v Zgornji Savinjski dolini, ki skoraj celotno proizvodnjo izdelkov za avtomobilsko industrijo izvozi v tujino. Pred kratkim ga je predsednik republike odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva.
Bojan Javornik je že vrsto let predsednik Zveze ribiških družin Maribor in eden tistih, ki desetletja opozarjajo na spreminjanje naših vodotokov. Minulo poletje je za vode in življenje v njih predstavljalo hud stresni test. Kaj se je nepovratno spremenilo in kaj prinašajo spremembe?
Bojan Javornik je že vrsto let predsednik Zveze ribiških družin Maribor in eden tistih, ki desetletja opozarjajo na spreminjanje naših vodotokov. Minulo poletje je za vode in življenje v njih predstavljalo hud stresni test. Kaj se je nepovratno spremenilo in kaj prinašajo spremembe?
Nataša Kramberger se je rodila v Mariboru, odraščala je v Jurovskem dolu, maturirala na mariborski Drugi gimnaziji in še pred študijem komunikologije je v poletni šoli začela pisati za Večer in revijo 7D. Danes ima stalno kolumno v ljubljanskem Dnevniku, živi v Berlinu, a je hkrati tudi mlada prevzemnica kmetije v Jurovskem dolu.
Nataša Kramberger se je rodila v Mariboru, odraščala je v Jurovskem dolu, maturirala na mariborski Drugi gimnaziji in še pred študijem komunikologije je v poletni šoli začela pisati za Večer in revijo 7D. Danes ima stalno kolumno v ljubljanskem Dnevniku, živi v Berlinu, a je hkrati tudi mlada prevzemnica kmetije v Jurovskem dolu.
