Ljudstvo se odloča

Shrani Predvajaj Info

Agatha Christie, kraljica skrivnosti, 3/3

Shrani Predvajaj Info

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 3/4

Shrani Predvajaj Info

Najin zakon (I.), 2/5

Shrani Predvajaj Info

Beg

Shrani Predvajaj Info

Hudičevo delo, 1/4

Shrani Predvajaj Info

Agatha Christie, kraljica skrivnosti, 2/3

Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 2. del: Neznana destinacija Drugi del raziskuje verjetno najbolj znano poglavje v življenju Agathe Christie, ko so leta 1926 njen avto našli na robu prepada, za njo pa se je izgubila vsaka sled. Deset dni so policisti, časnikarji in javnost ugibali, kaj bi se lahko zgodilo z njo, in iskala jo je vsa država. Še danes malokdo verjame, da je zares izgubila spomin, kot je trdila, vendar avtorica dokumentarca izbrska zanimive podatke, ki njeno zgodbo podpirajo. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Jardine

Agatha Christie, kraljica skrivnosti, 3/3

Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 3. del: Nedokončani portret Zadnji del serije nam predstavi, kako je Agatha v Iraku srečala Maxa Mallowana, štirinajst let mlajšega arheologa, s katerim je bila nato srečno poročena skoraj pol stoletja, kako je svoje osebne izkušnje vpletla v enega svojih najznamenitejših romanov Smrt na Nilu in kaj jo je gnalo k pisanju med drugo svetovno vojno. Razčleni njen najbolje prodajani roman Bilo jih je deset in razloži tragično ozadje Mišnice, najdlje uprizarjane gledališke igre na londonskem West Endu. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Edmund Moriarty

JFK: 24 ur, ki so spremenile svet

Dokumentarec ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega edinega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, televizijskih voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo. JFK: 24 HOURS THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ellie Coleman

Kako so uničili Irak, 1/2

Dolga leta spopadov in kaosa so gmotno in kulturno uničila Irak. Od leta 1980 je umrlo skoraj dva milijona Iračanov. Kako se je to lahko zgodilo? Dokumentarna oddaja v dveh delih prepričljivo prikazuje uničenje Iraka v zadnjih 40 letih, od prvih dni iransko-iraške vojne leta 1980 do druge zalivske vojne leta 2003 in padca Islamske države leta 2017. Da bi razumeli, kaj je vzrok te tragedije, se je treba vrniti v čas ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja ter preučiti geopolitične odnose med Irakom, ZDA in drugimi velesilami, ki so se spopadle zaradi nacionalnih interesov. Laži, izdaje, manipulacije in izmišljeni podatki so pripomogli k propadu te bližnjevzhodne države. Ob pričevanjih nekaterih ključnih vpletenih – najvišjih politikov, zgodovinarjev in civilistov – ter z nedavno razkritimi dokumenti ta geopolitični triler nazorno osvetli tragedijo, ki je preoblikovala svet, v katerem živimo. IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet

(Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film

Dokumentarni film o nujnem restavriranju ter digitaliziranju filmske dediščine in o vprašanjih, ki jih tema odpira. Z dokumentarnim filmom (NE)VIDNI SLOVENSKI FILM je dopolnjena trilogija Filmoljubje, ki jo je scenarist in režiser Slavko Hren posvetil svežemu, poglobljenemu pogledu na zgodovinsko obdobje od začetkov nacionalne profesionalne kinematografije s prvim slovenskim celovečernim zvočnim igranim filmom režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948) do danes, ko se ta filmska dediščina krčevito rešuje, saj neusmiljeno propada. Naslov je pravzaprav citat iz izjave zaskrbljenega režiserja, ki jo je ob svečani pojekciji svojih digitaliziranih kratkih filmov v Slovenski kinoteki izrekel karizmatični Karpo Godina, prejemnik nagrade France Štiglic za življenjsko delo. Na digitalizacijo in restavracijo slovenskih filmov opozarjajo avtorji in drugi filmski delavci od Slovenske kinoteke, SFC, Društev slovenskih snemalcev in režiserjev, arhivarji in tudi strokovnjaki s slovenske nacionalne televizije, saj ima prav TV SLO največji filmski arhiv v državi. Fenomen reševanja filma je svetoven, globalen. Zahteva znanje, nove tehnologije in namenska sredstva. Ljubljana je gostila odmeven mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine,v Amsterdamu je dokončala študij restavratorstva filma prva slovenska diplomantka Nadja Šičarov, še vedno pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev na prste samo ene roke preštejemo uspešno restavrirane in digitalizirane slovenske filme. V filmu spremljamo restavracijo kultnega filma Na svoji zemlji od začetnih pripravljalnih opravil do svečane projekcije filma v kinu pod zvezdami na ljubljanskem Kongresnem trgu. 70 let od prve projekcije na istem trgu, z zadnjimi živimi ustvarjalci filma. Tudi kot poklon režiserju Francetu Štiglicu, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v letu 2019.

Zakaj sovražimo?, 10/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne

Kako deluje potovanje skozi čas?, 11/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser

Življenje v Putinovi soseščini, 2/2

V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 2. del: V drugem delu se Katya najprej odpravi v Estonijo, kjer presenečena ugotovi, da vojakom v vojni prav pridejo tudi savne. Potovanje nadaljuje na Finskem, kjer odkriva, kako dobro so Finci pripravljeni na morebitni napad velike sosede in kako zaradi vojne v Ukrajini doživljajo močan upad dohodkov od ruskih turistov. Katyina zadnja postaja je skrajni sever, kjer Norveška meji na Rusijo. Tam spozna problem potopljenih jedrskih podmornic in odlaganja jedrskih odpadkov, sliši zgodbo o nenavadnem domnevnem ruskem vohunu in se sreča s predstavnikom Samijcev iz Rusije. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts

Augusto Pinochet – prevratnik in diktator v očeh Zahoda

Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville

Vrnitev – življenje po Islamski državi

Na severovzhodu Sirije v taboriščih še danes živi na tisoče t. i. nevest Islamske države in njihovih otrok. Izvorne države teh deklet in žensk, tudi Velika Britanija, ZDA, Kanada, Nizozemska, Nemčija, se jih otepajo in jim ne dovolijo repatriacije. Leto dni je v taborišču njihove zgodbe dokumentirala režiserka in scenaristka Alba Sotorra Clua in posnela tudi pričevanje morda najbolj izpostavljene med njimi, Britanke Shamime Begum, ki se je Islamski državi pridružila kot petnajstletnica. THE RETURN, LIFE AFTER ISIS / Španija, Velika Britanija / 2021 / Režija: Alba Sotorra Clua

Naša ledena Zemlja, 6/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed

Domovina na drugem koncu sveta

Avstralija je domovina, druga ali prva, tudi številnim Slovencem in njihovim potomcem. 30 000 jih živi tam in še vedno se imajo vsaj nekoliko za Slovence. Obiskali smo jih v Sidneyju in Melbournu, kjer jih živi največ. Pripovedovali so nam svoje zgodbe, kako so šli s trebuhom za kruhom v deželo, o kateri niso vedeli skoraj ničesar. Po dolgi poti čez razburkano morje in nenavadne dežele so se razveselili novega življenja, a začetek ni bil vedno lahek. Na Slovenijo gledajo z nostalgijo, a obenem pravijo, da so izbrali najboljšo državo na svetu, ki za svoje ljudi skrbi kot nobena druga. Pogosto rečejo, da se v Avstraliji cedita med in mleko in še danes je za mnoge prišleke od blizu in daleč obljubljena dežela. Tudi za mnoge mlade Slovence, bodisi digitalne nomade, tiste, ki jih je v Avstralijo pripeljala ljubezen, ali pustolovske duše. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl

Ledena Zemlja (II.) – v mrazu

V štirih letih je snemalna ekipa dokumentarne serije Ledena Zemlja (II.) planet prepotovala po dolgem in počez. Njeni člani pripovedujejo, kaj vse so pri tem doživeli in kaj so morali početi, da bi nam lahko približali, kako se živali znajdejo v najbolj skrajnih razmerah na Zemlji in kako se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša čedalje toplejše podnebje. Pogosto se je marsikaj razpletlo drugače od njihovih pričakovanj. FROZEN PLANET II - OUT IN THE COLD / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Mark Brownlow

Zamrznjeni vrhovi, 3/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester

Zamrznjeni ocean, 2/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 3/4

Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo

Jaz sem Alfred Hitchcock

Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy

Španska gripa – nevidna ubijalka

Leta 1918 je svet preplavil zelo nalezljiv virus gripe. Tako imenovana španska gripa je osemnajst mesecev po tem, ko se je skrivnostno pojavila, sklenila pot po svetu in povzročila smrt 50 milijonov ljudi. Dokumentarna oddaja prinaša dragocene arhivske posnetke in kronološko analizo ene izmed največjih katastrof 20. stoletja. THE SPANISH FLU: THE INVISIBLE ENEMY / Francija / 2021 / Režija: Paul Le Grouyer

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 2/4

V drugem delu potovanja Ade Adepitan razišče Srednjo Afriko, od Gabona, Demokratične republike Kongo do Ugande. Gabon je ekološki raj, kjer lahko vidite kite grbavce, kar 80 odstotkov kopnega pa pokrivajo gozdovi. Kljub temu so se odločili za eno najbolj uničujočih kmetijskih panog – pridobivanje palmovega olja. Njegova naslednja postaja je Demokratična republika Kongo, kjer vladata kaos in korupcija. Ade to odkrije iz prve roke. Na vzhodu države spozna državnega prvaka v boksu, ki pomaga pri rehabilitaciji otrok vojakov. Poda se še v naravni rezervat Virunga, kjer živijo gorske gorile. V Ugandi se sreča z glasbenikom in političnim aktivistom Bobijem Winom, ki pripada novemu rodu Afričanov in se bori za drugačno, boljšo Afriko. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo

11. september – prezrto svarilo

Teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 je zamajal svet in Zahod je islamskemu fundamentalizmu in vodji talibanov Osami bin Ladnu napovedal vojno. Dva dni pred nezaslišanim dejanjem v Združenih državah Amerike sta samomorilska napadalca v Afganistanu umorila tudi velikega nasprotnika talibanov, Ahmada Šaha Masuda, ki je na grozečo nevarnost talibanov večkrat jasno opozoril tako evropsko kot svetovno javnost. A zakaj se ZDA in Evropa niso zares odzvale? So ščitile svoje ekonomske interese in orožarske posle s Pakistanom? Zgodbo razkrivajo evropski in afganistanski diplomati, politiki in vojaški funkcionarji, ki so dogodke spremljali od blizu. 9/11 - THE UNHEEDED WARNING / Francija / 2020 / Režija: Nicolas Jallot

Življenje, ljubljenje, umiranje, 2/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

Dolina

Badwater 135 je peklenska ultramaratonska preizkušnja s štartom izpod morskega dna in ciljem ob vratih najvišje gore severne Amerike Whitney. 217 km dolga proga vodi čez zloglasno Dolino smrti, kjer se julija temperature povzpnejo tudi čez 50 stopinj Celzija. Sence ni, sonce, ki na odprtih cestah še močneje pripeka, pa tekače fizično in psihično izčrpava. Nanjo se je letos odpravil slovenski ultramaratonec Mirko Bogomir Miklič, šele drugi Slovenec, ki je zbral dovolj poguma za soočenje s 40-letnim tekmovanjem. Tekma je slavljenje življenja, pravijo organizatorji, to je notranji boj posameznika, ki ga premaga le, če je ob njem dobra spremljevalna ekipa. Mikličev in boj drugih tekačev je s kamero beležila ekipa Regionalnega RTV centra Maribor, avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat. Dokumentarni film so naslovili Dolina, traja 56 min in 24 sek.

Belo zlato iz Hallstatta: zgodba o soli

V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl

Vzdržljivostna dirka na tečaj, 2/3

V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 2. del: V drugem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti Shackletonove odprave Nimrod v letih 1907–1909. Shackleton je namesto psov pripeljal ponije. Čeprav je prišel južneje od Scotta, tudi on ni dosegel tečaja. Namesto za slavo se je raje odločil za to, da sam in drugi člani odprave ostanejo živi. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet

Kako so uničili Irak, 2/2

Dolga leta spopadov in kaosa so gmotno in kulturno uničila Irak. Od leta 1980 je umrlo skoraj dva milijona Iračanov. Kako se je to lahko zgodilo? Dokumentarna oddaja v dveh delih prepričljivo prikazuje uničenje Iraka v zadnjih 40 letih, od prvih dni iransko-iraške vojne leta 1980 do druge zalivske vojne leta 2003 in padca Islamske države leta 2017. Da bi razumeli, kaj je vzrok te tragedije, se je treba vrniti v čas ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja ter preučiti geopolitične odnose med Irakom, ZDA in drugimi velesilami, ki so se spopadle zaradi nacionalnih interesov. Laži, izdaje, manipulacije in izmišljeni podatki so pripomogli k propadu te bližnjevzhodne države. Ob pričevanjih nekaterih ključnih vpletenih – najvišjih politikov, zgodovinarjev in civilistov – ter z nedavno razkritimi dokumenti ta geopolitični triler nazorno osvetli tragedijo, ki je preoblikovala svet, v katerem živimo. IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet

Stoletje smučanja, 100 let Smučarske zveze Slovenije

Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek

Franc Dolšak

Pričevanje leta 1932 rojenega Franca Dolšaka nam omogoča zanimiv vpogled v medvojne razmere v okolici Velikih Lašč, kjer je divjala revolucija, okupator in pozneje tudi protirevolucija. Rojen je bil na Vintarjih, vasici s prelepim pogledom proti Ljubljani. Doma so imeli kmetijo, od devetih otrok sta bila kar dva, Stanko in Gregor, duhovnika. Otroci so morali zgodaj, še pred šolo poprijeti za delo, še zlasti so skrbeli za pašo. Živeli so skromno a zadovoljno, večino hrane so pridelali doma. Ob italijanski okupaciji se sprva ni veliko spremenilo. Ljudje jih niso marali, sploh oče, ki je med prvo svetovno vojno izgubil dva brata na soški fronti. Prvim partizanom so rekli četniki, skoraj vsi so bili civilno oblečeni in na kapah še niso nosili zvezd. Tudi oče je bil na začetku vključen, ko so domačine učili, da se bo odslej prisegalo s pestjo. Ljudje, še posebno izkušeni možje, so postali nezaupljivi, in če je kdo kaj vprašal, je bil odgovor: »Tiho bodi, če ne, boš šel pod smreko, si že na spisku.« Med ljudi se je naselil strah pred partizani. Še bolj po tem, ko so ubili lovskega čuvaja Križmana in Pečnika. Franc je slišal, da naj bi bil razlog tudi to, da so bili kot primorski begunci privrženi Tigru. Morila je leteča patrulja Staneta Semiča Dakija. Italijani so pred poletno ofenzivo leta 1942 odmetavali letake, da naj bodo ljudje doma, in se jim ne bo nič zgodilo. Franc še hrani te letake, pa tudi živilske karte, ki jih je delil okupator. Partizani so ljudi prepričevali naj ne jemljejo živilskih kart, kar se jim je kruto maščevalo, saj so tiste domačine, ki kart niso prevzeli, Italijani obravnavali kot privržence partizanov in so jih ustrelili kot talce. V tistem času je odmeval partizanski pomor Grudnove družine, v pričevanju vidimo tudi insert Anice Gruden, ki je pomor staršev in bratov edina preživela. Ko so Italijani med ofenzivo prišli do Vintarjev, je sledila huda preizkušnja. Če so videli ljudi zunaj, so streljali. Franc Dolšak je povedal: »Oče je začel Ave Marijo moliti. Pa pride šest Italijanov v čeladah, ta dolge puške imeli. V rokah so puške držali, pa so šli po hišah gor. Samo eden je stal in takole pokazal, da bodo hišo zažgali.« V veliki zmedi in stiski so bežali. Desetletni Franc je moral sestrico, ki še ni hodila, po snegu nesti uro daleč k staremu očetu. Na polovici poti ni mogel več … Materi pa so pri porodu pomagali Italijani. Te in številne druge preizkušnje so zaznamovale Frančevo življenje. Orisal je nastanek vaških straž, padec Turjaka in delovanje domobrancev, črne roke in posebej predrznega Vinka Levstika, ki je partizanom prizadel velike žrtve. Tudi po vojni je namesto svobode nastopilo preganjanje kmetov in teror: Ljudje so se znašli po svoje in s trdim delom preživeli. Franc si je z ženo ustvaril veliko družino s kar 12 otroki. Povedal je, da je rad pričeval. Spomini na najtežje preizkušnje se pogosto vračajo in dobro jih je ubesediti ...

Velika vojna na TV zaslonu

Prve oddaje o 1. svetovni vojni je nekdanja TV Ljubljana v okviru Jugoslovanske radiotelevizije pripravila že davnega leta 1963. Za temi prvimi oddajami o veliki vojni so sledile različne mozaične dokumentarne oddaje, filmi in serije. Največ jih je bilo posnetih v produkciji TV Slovenija in zunanjih producentov po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko se je zelo povečalo zanimanje za to tematiko, ki je bila dolga desetletja v senci 2. svetovne vojne, še bolj pa ob stoletnicah začetka in konca te velike evropske morije.

Boj za slovensko severno mejo

Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem. Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.

Mrzle dežele, 5/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins

Ivan Tavčar

Čeprav si je vse življenje želel postati gospod in ga je pot vodila celo na Dunaj, v beli Ljubljani pa je postal pomemben mož, se je v zrelih letih najraje vračal v kraje, ki so ga navdihovali, v domačo Poljansko dolino. Na eni strani ambiciozen in trd politik, uspešen odvetnik z nešteto dejavnostmi, družinski oče in mož, na drugi strani pa tenkočuten pisatelj, ki poveličuje domačo zemljo in kmečko življenje. Vendar po njegovem kmet ni samo kralj, kajti njegovo kraljestvo lahko postane majava dobrina, če povzroča napuh. Ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti bomo njegovo pestro življenje in literarno udejstvovanje spoznavali z voditeljico prof. dr. Urško Perenič, kulturnim zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, odvetnikom dr. Petrom Čeferinom, kustosinjo Biljano Ristič, igralko Mileno Zupančič in igralci KD dr. Ivan Tavčar, ki so uprizorili nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih del.

Ptičji spevi, Olivier Messiaen, skladatelj in ornitolog

Za francoskega skladatelja Olivierja Messiaena so bile ptice "največji glasbeniki na našem planetu". Njihovo raznovrstno petje in ritmi, ki jih s petjem izvajajo, so bili navdih za skladateljevo ustvarjanje. Messiaen se je s pticami seznanil že v mladosti, njihove melodije je kot improvizacije uporabil kot organist župnijske cerkve La Trinité v Parizu. Film prikazuje razgibano življenje skladatelja in ornitologa Messiaena z odlomki glasbe, ki jih s pripovedjo povežejo dirigent Kent Nagano, violončelistka Camille Thomas, Messiaenov biograf Peter Hill ter DJ in biolog Dominik Eulberg. THE VOICE OF THE BIRDS – OLIVIER MESSIAEN, COMPONIST AND ORNITHOLOGIST/ Nemčija 2022 / Avtorja: Hoger Preusse in Philipp Quiring

Beg

Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen

Baje - rimska Atlantida

Mesto Baje je 15 km od Neaplja in je bilo v antiki najslavnejše letovišče starega Rima. V njem so imeli rimski velikaši, tudi Cezar in Neron, razkošne vile s čudovitimi vrtovi in kopališčem. Morda najzanimivejša stavba v Bajah je bil kompleks na otoku, za katerega še danes ne vedno natančno, ali je bilo kopališče, ki je črpalo toplo vodo iz vrelcev na morskem dnu, ali svetilnik ali kaj drugega. Zdaj je mesto pod vodo, saj se je zaradi ognjeniškega delovanja sčasoma pogreznilo. Je največje arheološko podvodno najdišče na svetu. Skupina znanstvenikov odkriva potopljeni zaklad in ga poskuša zaščititi pred mehanskimi in biološkimi vplivi morja. BAIAE THE ATLANTIS OF ROME / Italija / 2021 / Režija: Marcello Adamo

Goričko, streha Prekmurja

Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.

Ledeni jug, 4/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 4. del: Ledeni jug V četrtem delu dokumentarne serije obiščemo najbolj neprijazen zamrznjeni svet – Antarktiko, celino, ki jo prekrivata sneg in led. Tu se živali največ zadržujejo blizu obale, nekatere v presenetljivem številu – denimo večtisočglave kolonije cesarskih pingvinov. V Južnem oceanu plavajo največje živali na svetu – sinji kiti, ki jih le redko vidimo. Na Antarktiki pa najdemo tudi ognjenike in sladkovodno jezero, v katerem živijo nekatera najbolj preprosta bitja na planetu. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Orla Doherty

Vitanje v vesolju, Sunita

Obisk ameriške astronavtke slovenskega rodu Sunite Williams v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Utrinki s Sunitine poklicne poti govorijo o tem, kako je vse ovire mogoče premagati, če se tveganih podvigov lotijo drzni ljudje z veliko optimizma, poguma in ustvarjalne domišljije. Takšen je tudi umetnik Dragan Živadinov, ki mu je uspelo v majhnem slovenskem kraju, od koder izvira rod pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, postaviti arhitekturno mojstrovino, »anteno, usmerjeno v globino vesolja«. Sunito Williams srečamo tudi v Moskvi, kjer dela kot predstavnica Nase, in to v času, ko so oči vsega sveta uprte v Zvezdno mesto in ko mediji poročajo, da sta Nasa in Roscosmos prekinila stike zaradi vojaških napetosti v Ukrajini. V centru Jurija Gagarina za urjenje kozmonavtov o tem ni niti sledu. V sodelovanju med astronavti različnih narodnosti vladata prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Svoje narodne pripadnosti ne skrivajo, jo pa presegajo. So državljani sveta in vesolja. Tako naj bo v znanosti in umetnosti, ki se v filmu povežeta, vse usmerjeno v prihodnost.

Septembrska klasa

Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.

Darwinova skrivnost – ugrabljeni otroci z ladje Beagle

Dokumentarna oddaja predstavi malo znano epizodo v življenju slavnega raziskovalca Charlesa Darwina. Njegovo potovanje z ladjo Beagle ima v znanosti prav posebno mesto. A zgodba se začne nekaj let pred Darwinovo plovbo, ko so Britanci odrinili na Ognjeno zemljo, da bi jo kartirali. Na tem oddaljenem koncu sveta so srečali tamkajšnje prebivalce, jih štiri ugrabili in odpeljali v Veliko Britanijo, kjer so postali senzacija, za Darwina pa je bilo srečanje z njimi prelomno. Brez Indijancev z Ognjene zemlje se mladi raziskovalec morda nikoli ne bi domislil evolucijske teorije. DARWIN'S SECRET - THE BEAGLE'S CHILD KIDNAP EXPERIMENT / DARWINS GEHEIMNIS - DIE ENTFÜHRTEN KINDER DER "BEAGLE" / Nemčija / 2018 / Režija: Jürgen Stumpfhaus

Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina

Portret Filipa Robarja Dorina, ki je eden od najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma, cineast in teoretik. Filip Robar Dorina je študiral filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, na Columbia Collegeu v Chicagu pa je diplomiral iz filmske in televizijske režije ter scenaristike. V 70. letih je poučeval na zasebnem inštitutu Montesano v Švici, nato pa je bil osem let asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani. Na začetku 80. let je ustanovil Filmske alternative, prvo zasebno producentsko podjetje v tedanji državi. V letih 1998-2002 je bil direktor Filmskega sklada RS, odtlej pa deluje kot samostojni filmski ustvarjalec in publicist. Je avtor okoli 30 dokumentarnih in igranih filmov raznih dolžin ter doma in v tujini nagrajeni ustvarjalec. Njegovi prikazi in analize eksistencialnih vprašanj sodobnega slovenskega človeka, uporaba moderno psihodinamične in sintetične metode dela s poklicnimi in ljubiteljskimi igralci, brezkompromisno razgaljajo slabosti človeške individualne, družbene, etične in politične sfere pri nas. Kot cineast in teoretik, ki izhaja iz načela ustvarjanja z najnižjimi možnimi stroški, se posveča temam in projektom, kjer se zavzema za osebno in družbeno odgovornost in izboljšanje pogojev življenja.

Salazarjevo obdobje na Portugalskem, 2/2

Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 2. del: Salazarjevo obdobje na Portugalskem Diktatura na Portugalskem je bila najdaljša desničarska diktatura v Evropi 20. stoletja. Kar 48 let je imel vse niti v svojih rokah en sam človek – António de Oliveira Salazar. Asket, ki je živel skromno, je bil precej drugačen od drugih populističnih diktatorjev tistega časa. Portugalsko je za ceno hude revščine izvlekel iz dolgov in je ni zapletel v drugo svetovno vojno, toda zanemaril je gospodarski razvoj in izobraževanje. Diktaturo je na koncu pokopalo njegovo vztrajanje pri kolonialnih vojnah, zato se je sesula kar sama. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Antonio Cascais

Dan nič

Zemlja je edini znani planet v vesolju z vodo na površju. Voda je omogočila nastanek življenja in civilizacije. A človeštvo zaloge pitne vode izčrpava in pomanjkanje vode že zdaj pesti štiri od desetih ljudi na planetu. V prihodnosti utegne to doleteti številne od nas. Marsikje se je odštevanje že začelo. DAY ZERO / Velika Britanija / 2021 / Režija: Virginia Quinn in Kevin Sim

Grofici Enrica in Gisela Beatrice Aursperg

Pričevanje zadnjih grofic Auersperg, ki sta še živeli na gradu Turjak pri Velikih Laščah, preden so ga leta 1943 zažgali partizani, je v veliko pogledih presežno. Gre za potomki slovite plemiške rodbine, ki je bila med najpomembnejšimi na slovenskem ozemlju. V tisočletni zgodovini prisotnosti na naših tleh so se posebej odlikovali v bojih proti Turkom. Andrej Turjaški je leta 1593 vodil kranjske čete v zmagoviti bitki pri Sisku. Izjemen je njihov prispevek k slovenski kulturi, saj je na gradu nekaj časa bival tudi Primož Trubar, Auerspergi pa so gmotno podpirali izide njegovih knjig. Med drugim so financirali tudi Dalmatinovo biblijo. Turjaški so imeli številne posesti na Slovenskem, zasedali pa so tudi najvišje položaje v Habsburški monarhiji. Njihov matični grad je bil vse do leta 1943 grad Turjak pri Velikih Laščah. Grofica Enrica Auersperg in Malorgio je bila rojena v Ljubljani leta 1936, njena sestra grofica Gisella Beatrice Auersperg in Tufano pa na gradu Turjak leta 1939. Leta 1943, pred partizanskim napadom, so grofje Turjaški po 900 letih grad na hitro zapustili in se umaknili s slovenskega ozemlja. Turjak so partizani ob napadu na vaške straže septembra 1943 v veliki meri požgali in pobili večino od skoraj 700 zajetih vaških stražarjev. Po vojni je grad Turjak propadal. Zadnji potomki Turjaških, ki sta še živeli na gradu, grofici Enrica Auersperg in Gisella Beatrice Auersperg, sedaj živita v Červinjanu v Furlaniji. V pričevanju spoznamo drobce iz življenja v Sloveniji. Starejša sestra, grofica Enrica, se še spomni časa, ko so živeli na gradu Turjak, kjer je bilo, kot pravi, za otroka dolgočasno. Po umiku v Italijo se je zanju življenje povsem spremenilo, spomini na bogato preteklost na Slovenskem so šli nekoliko v pozabo. Najbolj je trpel oče, zadnji turjaški grof, ki se je počutil Slovenca, a ga je povojna oblast razlastila. Grofici zelo odkrito in sproščeno spregovorita o vzgoji in načinu življenja, o svojih zakoncih in otrocih. Pred gledalcem se odpre svet življenja današnjega plemstva, ki je bilo nekdaj tako močno povezano s Slovenijo, a ga je povojni režim pregnal. V pričevanju spoznamo tudi poti in stranpoti denacionalizacije. Ko so jima vrnili nekatere posesti, se je na njun račun marsikdo v Sloveniji okoristil. Negativno presenečenje zanju je bil lanski obisk pri ministrici za kulturo Asti Vrečko, o čemer bo govor tudi v pričevanju. Pričevanje je bilo posneto v graščini Bresciani-Attems-Auersperg v Červinjanu. Grofici sta izjemoma za naše gledalce odprli tudi vrata v zasebne prostore graščine in razkazali zanimiv grajski vrt. Vsekakor gre za pričevanje, ki bo pustilo močan pečat v slovenskem prostoru.

Vzdržljivostna dirka na tečaj, 1/3

V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 1. del: V prvem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti Scottove odprave Discovery v letih 1901–1904. Scottu so pri vleki sani sprva pomagali tudi psi, vendar se je moral še pred južnim tečajem obrniti. Med udeleženci odprave je bil tudi Shackleton, ki pa ga je Scott nato zaradi suma na skorbut poslal domov. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet

LP film Laibach, dokumentarni film

Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.

Ljudstvo se odloča

Da lahko sodelujemo v izbiranju predstavnikov, ki nas bodo zastopali pri odločanju o pomembnih rečeh v državi, je naša pravica, marsikdo pa meni, da tudi dolžnost. Kako je volivec skozi zgodovino lahko oddal svoj glas, koliko je bil ta upoštevan in komu so dolga leta onemogočali volitve? Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. V zgodovini se je volilo na različne načine. Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj glas«. O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih z njimi, bodo govorili prof. dr. Božo Repe, dr. Irena Selišnik, dr. Bojan Balkovec in Franc Perko.

Rojstvo, možgani, mišice, 1/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

Polkovniški režim v Grčiji, 1/2

Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 1. del: Polkovniški režim v Grčiji Aprila 1967 je petnajst grških polkovnikov izpeljalo vojaški udar in v državi uvedlo diktaturo. To je bila zadnja stopnja globokega družbenega razkola, ki se je začel že v grški državljanski vojni. Polkovniški režim je zagrizeno preganjal politične nasprotnike in sprva dosegel nekaj gospodarskih uspehov. Spodletela vojaška avantura na Cipru pa je pomenila začetek njegovega konca, saj se je proti njemu obrnila vojska – sila, na kateri je temeljila njegova moč. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Despina Grammatikopulu

Bratje Milčinski

Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.

Vrle žene

V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vlado Kreslin: Ljudje so tisti, ki te lahko "poboukšajo"

Po diplomi bi se lahko vse življenje ukvarjal s prevajalskimi dilemami ali pa urejal kadrovske mape uslužbencev nacionalne rtv hiše. Kot bobnar bi lahko ostal v drugi frontni liniji koncertnega odra, a potem ne bi nikoli izvedeli, kako je, ko kakšno noč pri štorkljah prespi. S Horizontom te igre ne bilo konec, vse je šele začelo. Izvir, Sanje, Avantura in Spremstvo niso ravno gesla svetovne glasbene enciklopedija. Ko pa spomnimo, da nas je opomnil, da mali bogovi vedrijo in oblačijo v vsaki slovenski vasi in slehernem podjetju, ter da se od višine zvrti, veste, da govorimo o Vladu Kreslinu. V več kot pol stoletni karieri se je na njegovem diskografskem kontu nabralo okoli 30 albumov, vsaj dvakrat več je klobukov v njegovi omari. V glasbi spaja lokalno in globalno, narečja na diagonali Goričko- Piran so tudi zaradi njega dobila domovinsko pravico v urbanih okoljih, njegove skladbe navdihujejo gledališče in film, in so materija diplomskih nalog. O Kreslinu iz Beltinec pišejo knjige v ameriškem Teksasu. Ker je njegov vzornik Bob Dyaln dobil Nobelovo nagrado za književnost, čakamo, kdaj se ga bo spomnil upravni odbor sklada za podeljevanje Prešernovih nagrad. Lepo nam je, ko reče, da je pesem od tistega, ki jo potrebuje, še lepše bi bilo, če bi ga slišali odločevalci, ko pravi: pustite nam ta svet. Vlado Kreslin gre pred snidenjem s 70-tico še dvakrat spat, Vlado je pač za vedno IN ter gost današnje epizode Prvakov tedna.

Baje - rimska Atlantida

Mesto Baje je 15 km od Neaplja in je bilo v antiki najslavnejše letovišče starega Rima. V njem so imeli rimski velikaši, tudi Cezar in Neron, razkošne vile s čudovitimi vrtovi in kopališčem. Morda najzanimivejša stavba v Bajah je bil kompleks na otoku, za katerega še danes ne vedno natančno, ali je bilo kopališče, ki je črpalo toplo vodo iz vrelcev na morskem dnu, ali svetilnik ali kaj drugega. Zdaj je mesto pod vodo, saj se je zaradi ognjeniškega delovanja sčasoma pogreznilo. Je največje arheološko podvodno najdišče na svetu. Skupina znanstvenikov odkriva potopljeni zaklad in ga poskuša zaščititi pred mehanskimi in biološkimi vplivi morja. BAIAE THE ATLANTIS OF ROME / Italija / 2021 / Režija: Marcello Adamo

Marjan Sušelj: Zdravniki bodo morali sprejeti vse paciente

Kako hitro pridete do izbranega osebnega zdravnika? Ste z njim v stiku samo po elektronski pošti ali se oglaša tudi na telefon? To je zanimalo tudi varuha človekovih pravic. In raziskava, ki so jo opravili v njegovem uradu je pokazala, da ljudje nimajo dostopa do izbranega zdravnika in da se čakalne vrste še naprej povečujejo. Telefoni zvonijo v prazno, klicev se ne vrača ali pa se ljudi pošilja od enega do drugega izvajalca. O tem se je v tokratni epizodi oddaje Ob osmih voditeljica Metka Pirc pogovarjala z današnjim gostom: enim od 14-tih varuhov pacientovih pravic v državi Marjanom Sušljem.

Katastrofa človečnosti v Gazi

Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.

Tednik

Holding Slovenske elektrarne naj bi po kibernetskem napadu od danes deloval normalno

Situacija je pod nadzorom, so včeraj pozno popoldne sporočili iz Holdinga Slovenskih elektrarn. V noči na soboto se je namreč zgodil obsežen kibernetski napad na skupino HSE, neznanci so razširili programski virus in zaklenili dostope. Vodstvo HSE zagotavlja, da je osnovno poslovanje od danes normalno, poslovne škode ne pričakuje. Tudi elektrarne v skupini obratujejo neokrnjeno, proizvodnja električne energije v državi ni ogrožena. Preostale novice: V Gazi se izteka premirje med Izraelom in Hamasom. Obe strani, kot kaže, pripravljeni na podaljšanje. Je Madžarska z izsiljevanjem Unije dobila, kar je hotela? Na Animateki do nedelje na ogled jagodni izbor animirane svetovne produkcije.

Zmaga nizozemske skrajne desnice slaba novica za Evropo

Na Nizozemskem je prepričljiva zmaga desničarskega politika Geerta Wildersa, ki je na parlamentarnih volitvah zbral zajeten, skoraj četrtinski delež volilnih glasov, sprožila pravi politični potres, ki je močno stresel tudi ustanove Evropske unije. Politični veteran z najdaljšim parlamentarnim stažem na Nizozemskem, ki bi zaprl mošeje in islamske šole, prepovedal Koran, močno omejil priseljevanje ter dodeljevanje azila, državo odpeljal iz Evropske unije in ustavil nizozemsko dobavo orožja Ukrajini, je po desetletju politične osame najverjetnejši kandidat za sestavo nove tamkajšnje vlade. Kdo bi šel z njim v koalicijo? Kaj bi njegova vlada pomenila za vlogo in vpliv Nizozemske na evropskem političnem parketu? Je njegova zmaga veter v jadra drugim evropskim desničarjem in preroško znamenje pred evropskimi volitvami?

Kavkaški sod smodnika

Katera najlepša v deželi je tej, slovenska nanizanka, 9/35

Nandiju se zazdi, da bi bilo potrebno popestriti življenje na Jeklenicah in zato organizira tekmovanje za miss kraja. Slađani se zdi tekmovanje pisano na kožo in prepričana je, da si je Nandi vse skupaj izmislil prav zaradi nje. Boro je najprej proti dodatnim stroškom v družinskem proračunu, vendar ga Mojca uspešno prepriča, da imajo od Slađine zmage lahko samo koristi. Pa bo Slađana zares zmagovalka?

Blaž Šef

Nocojšnji gost nočnega je kot otrok želel biti troje - mizar, duhovnik in astronavt. Morda bo nekoč nekdaj odigral te vloge – v življenju je zelo različne namreč že. Slovenjgradčana naši poslušalci – predvsem programa Ars - dobro »prepoznajo«, je pa reden gost tudi na Prvem. Od leta 2010, ko je diplomiral in se zaposlil v Mladinskem gledališču, je namreč pogost interpret besedil za literarne oddaje in seveda radijske igre. Kdo je pravzaprav igralec Blaž Šef, ki med drugim pravi, da umetniku ni treba trpeti, da bi ustvarjal? Izvedeli boste v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm.

Županja hoče Anji podtakniti Nandija, 11/35

Mile, ki mu Boro ne dovoli igrati hokeja, hoče v Anjini sobi skriti opremo. Ker se Irma boji, da bo Anji prinesel še vse kaj drugega kot hokejsko opremo, se odloči, da bo vzela zmenkarije v svoje roke. Med Nandijem in Anjo skrivaj organizira srečanje, na katerem naj bi se zbližala. Prvo srečanje ne uspe, zato organizira še drugo in tretje. Ker pa se Irma tako zelo trudi okrog Nandijevih obiskov pri njih doma, Nandi in Stane na koncu več ne vesta ali bi rada Irma osvojila Nandija za Anjo ali kar zase…

Zvesti služabnik Vatel

Biografska in zgodovinska romantična drama. Leta 1671 obubožani princ de Conde povabi francoskega kralja Ludvika XIV. na tridnevno praznovanje v svojem gradu Chantilly. Med Francijo in Holandijo je izbruhnila vojna in de Conde se poteguje za mesto generala v vojski. Da bi omehčal in prepričal kralja, ga najprej želi očarati in navdušiti z najrazličnejšim razkošjem in ekstravaganco tega tridnevnega gostovanja. Skrb za nemoten potek slavja prepusti Vatelu, neplemenitemu grajskemu oskrbniku in genialnemu ustvarjalcu tistega časa. Medtem ko se kraljeva družba zabava in sprošča na vse mogoče in bizarne načine, se Vatel trudi ohraniti svoje dostojanstvo in dostojanstvo drugih in obenem omogočiti čudovite stvaritve, ki vsem zaprejo sapo. Na graščino prispe tudi lepa Anne de Montausier, nova kraljeva ljubica, ki pa se zbliža tudi z Vatelom, saj v njem vidi avtentičnega, naravnega in načelnega človeka, ki skrivaj prezira brezsmiselno zabavo in razkošje kraljevih plemičev. VATEL / FRA, UK, BELG / 2000 Režija: Roland Joffe / Scenarij: Jeanne Labrune, Tom Stoppard / Igrajo: Gérard Depardieu, Uma Thurman, Tim Roth, Julian Glover, Julian Sands, Timothy Spall in drugi

Arena, pogled naprej: RTV SMO - Eno leto po referendumu

Mineva leto dni od referenduma o RTV Slovenija, na katerem so volivci odločno podprli spremembe v našem največjem medijskem in kulturnem zavodu. Ljudska volja pa je bila zaradi pravnih akrobacij prejšnjega vodstva uveljavljena šele pol leta po referendumu, v tem času pa je bila zavodu povzročena še dodatna škoda. Je ta nepopravljiva? Bo zaradi finančne vrzeli okrnjena ponudba javnega servisa nacionalnega pomena? Kje smo danes in kje bo RTV Slovenija čez leto dni? Odgovori v oddaji Arena, pogled naprej, v ponedeljek 27. novembra ob 21. uri, na prvem programu. Voditelja: Elen Batista Štader in Saša Krajnc.

Beg

Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen

Pavza: Tina Dragan je pustila dobro plačano službo in se odločila za zmernost

Tina Dragan je pred meseci pustila visok položaj v eni od zavarovalnic in se posvetila svoji podjetniški poti: vodenju športnih vadb. Njen delovnik je vrsto let trajal več kot 10 ur, zdaj umirjeno pove, da dela manj kot osem ur in le štiri dni na teden.

Grofje Celjski - o rodbini, načinih spominjanja in pozabe skozi čas

V soboto je Narodni muzej Slovenije gostil Dan grofov Celjskih, ki je nastal v soorganizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Potekalo je več predavanj in vodstev po sicer redkih, ohranjenih materialnih ostankih rodbine, ki se je vsaj v okviru ozemlja sedanje države povzpela najvišje v državnih tvorbah srednje Evrope pred pol tisočletja, ko je tudi izumrla. O rodbini Celjskih, načinih spominjanja in pozabe skozi čas sta v našem studiu o Celjskih prišla svoje povedati zgodovinarja Miha Kosi in Tomaž Lazar. Foto: Goran Tenze Na fotografiji sta Tomaž Lazar (levo) in Miha Kosi (desno).

Slepec slepca vodi, 10/35

Mile si želi priti do Anje, zato Irmi proda ukraden krznen plašč. Policist Mirko v lokalu uvede preiskavo, zato mora Mile plašč dobiti nazaj in ga skriti pred policijskim slednim psom. V nočni akciji naleti na Anjo, ki je kot zaprisežena ekologinja Irmino krzno prebarvala na rdeče. Sled za plaščem se tako zabriše, pojavi pa se nov dokaz, ki bi Mileta lahko spravil za zapahe...

O poklicih, prepoznavanju okusov in slepih

Mili gre prepoznavanje okusov res dobro. Kaj pa če bi se v tem preizkusili kar vsi Firbcologi? Matija in Simon gresta medtem na obisk k slepim in slabovidnim, Jakob in Tisa spoznavata slikopleskarski poklic, Mila P. in Marli pa se preizkušata v risanju na kavo. Natakarski poklic postaja vse bolj zanimiv in zabaven, kar ugotavljajo tudi Firbcologi v stanovanju.

Mitja Viler: Hadžić ne bo zdržal do konca leta

Razlika med Celjem in Olimpijo na vrhu prvoligaške lestvice ostaja pet točk. Žan Karničnik je zadel za Celjane v Šiški. Marko Cirman meni, da je reprezentant eden najstanovitnejših igralcev v celjski ekipi. Pomembno zanj bo, da ohrani visoko minutažo tudi po zimskem izteku pogodbe o posoji med Celjem in Ludogorcem, kjer koli bo igral. Olimpija je tretjič zapored zmagala, proti Radomljam je zadel Rui Pedro. Prvaki že šest tekem niso prejeli gola, a Boštjan Janežič opozarja, da obramba ni tako trdna, ko kažejo rezultati. Jože Pepevnik pove, da se v Mariboru pred nedeljskim večnim derbijem ne čuti nogometne vročice, ob voditelju Luki Petriču v podkastu gostuje Mitja Viler. Koprčan je več kot desetletje in pol igral v prvi ligi, le štirje igralci so odigrali več tekem v državnem prvenstvu. Viler pravi, da se Safetu Hadžiću trese stolček. Odkar je prevzel Koper, je osvojil pet točk v petih tekmah, Viler meni, da Hadžić sicer razume nogomet, toda trener mora biti tudi psiholog. V podkastu slišite tudi, da sta najugodnejši skupini na sobotnem žrebu za evropsko prvenstvo B in E, več pa tudi o izjemnih škarjicah Garnacha in angleških golgeterjih v Nemčiji in Španiji.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Sartre dogajanje drame postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšne kapacitete izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevod: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Lektorica: Saša Grčman Fonetičarka: Suzana Köstner Tehnična realizacija: Martin Florjančič, Jože Lap Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Koprodukcija Radia Slovenija in Cankarjevega doma Posneto v dvorani Alme Karlin, november 2023 Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard

Sinček Palček

Centernorma, lesna proizvodnja

Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.

Dobro Jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

V Salzkammergutu, Avstrija

Salzkammergut je območje z največ jezeri v Avstriji. Med alpskimi vrhovi leži 76 gorskih jezer s pitno vodo. Globoko v gorah je že milijone let skrit dragocen zaklad - kamena sol. Sol iz morij, ki se je ob nastajanju Alp ujela pod debelimi plastmi kamnin, se tako kot v bronasti dobi še vedno večinoma pridobiva ročno. Prodaja se neobdelana, nebeljena in nerafinirana, zato ohranja svojo sivorožnato barvo. Alpska sol bogati kulinariko v regiji Salzkammergut. V njej marinirajo sveže ujete jezerske zlatovčice in jih pečejo na odprtem ognju. Svinjska pečenka, pečena na soli, je še posebej dišeča in mehka. Ščep soli pa ne sme manjkati niti v pecivu apfelschlangl, ki se lahko kosa z jabolčnim zavitkom. Bere Andrej Hofer. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto

Nandi pomaga Županji najti salmonelo, 8/35

Irmo vse bolj moti vonj Balkana, ki se širi iz čevapčinice. Boji se, da bo na koncu celo njena hči vegetarijanka začela jesti takšne ali drugačne čevapčiče. Zato se odloči, da bo za vsako ceno v lokalu našla nevarne bakterije, zaradi katerih ga bodo za vedno zaprli. Najbolj priročen za iskanje sanitarnih groženj je inšpektor Nandi. Toda edina grožnja, ki jo odkrije Nandi, so čari natakarice Slađane. Zato se Irma odloči, da se bodo bakterije v lokal naselile po naravni poti, torej z njeno pomočjo…

Vrle žene

V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf

dr. Tomaž Grušovnik: Svoboden sem takrat, ko sem sposoben impulzivnim željam reči ne

Tomaž je filozof, ki odpira takšne teme, da se ob njih ne gre čuditi sentimentom, ki se praktično že od Sokratovih časov trudijo, da bi filozofijo razglasili za nepotrebno, neprištevno ali celo nevarno. Govoriva tudi in predvsem o hoteni nevednosti. Izveste lahko, kaj je to, kdaj in kako to prakticirate in kje na vašem krožniku jo najdete kot šolski primer. Pa dober tek.

Podaljšanje premirja v Gazi za dva dni dodatna možnost za izmenjavo talcev in dobave človekoljubne pomoči

Premirje med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi je podaljšano za dva dni. Strani bosta nadaljevali izmenjave talcev, pa tudi dobave človekoljubne pomoči. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je podaljšanje premirja v temačnosti vojne žarek upanja, da bodo trpeči v Gazi le dobili pomoč. Drugi poudarki oddaje: - O razmerah na Bližnjem vzhodu bodo na dvodnevnem zasedanju govorili zunanji ministri članic Nata. Na dnevnem redu je še zahodni Balkan. Zavezništvo že nekaj časa preučuje možnosti za trajno povečanje vojaške navzočnosti v regiji. - Tri mesece po ujmah prebivalci zaselkov, ki se morajo izseliti, nestrpno čakajo sprejetje zakona o obnovi. Da bi lahko dobili nove domove oziroma nadomestne gradnje, menijo, da so nujna zakonska dopolnila. - Zaposleni na Pošti Slovenije se bodo danes zbrali na protestnem shodu, s katerim bodo opozoril na žgočo kadrovsko stisko. Kot pravi sindikalistka Saška Kiara Kumer, pričakujejo pogajanja. Pošta medtem zanika kakršno koli krnjenje svojega kadra.

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Prvi dnevnik

Stoletje smučanja, 100 let Smučarske zveze Slovenije

Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek

Dobro jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

David Zupančič: Znanost mirnega življenja 21/24

Dr. David Zupančič (1991) se je že zgodaj začel ukvarjati s čuječnostjo, učinkovito metodo za obvladovanje stresa. Za njim sta dve desetletij raziskovanja in prakticiranja te metode, ki mu je, kot boste lahko izvedeli ob poslušanju Odprte knjige, spremenila življenje. Zupančičeva druga knjiga »Znanost mirnega življenja« je pripoved o iskanju miru, ki temelji na avtorjevih izkušnjah, hkrati pa ima močno znanstveno podlago, saj so nasveti podprti s citiranjem več kot 70 raziskav. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi. Zvočnico pa najdete na spletni strani ZKP RTV Slovenija. Bralec: Rok Kunaver Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Gašper Loborec Tajnica režije: Tanja Grmovšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiih Radia Slovenija, v oktobru 2023.

Rok z Vrha pri Sveti Trojici

Danes pa nekaj o Roku Snežiču. O Roku Snežiču, največjem davčnem strokovnjaku, kar ga je dala sveta štajerska zemlja, novinarji ne pišejo radi. Ker takoj, ko mu kaj od napisanega ni všeč, Rok Snežič novinarja, redakcijo ali medij toži. Toži tako na gosto, da nekateri mediji po Snežičevih tožbah zapadejo v resne težave. Nam se tožb ni bati, ker je naša medijska hiša že tako ali tako v resnih težavah. Zato se novinarji Snežiča bojijo, sploh pa po onem dnevu, ko se je razglasil za Martina Krpana. Ker pisun s Snežičem že nekako obračuna, z bajeslovnim junakom pa težko. A gremo lepo po vrsti, kot so Snežiči v Banja Luki. Nekaj dni nazaj je bila na mariborskem sodišču razprava, ker je Snežič tožil bosanskega novinarja, ki je pisal o njegovi unikatni tehniki davčnih utaj. Pa se je sojenje kmalu končalo, kajti Snežič menda pozna vse mariborske sodnike – ker je bil z njimi sošolec, ali pa jim je sestavljal davčne napovedi – zato je bosanski novinar zahteval izločitev sodnice. Obe stranki sta se nato na hitro srečali pred vrati sodišča in Snežič je junaško razprl suknjič, na majici pod njim pa je imel natisnjen prizor iz Martina Krpana. In to tistega, kjer junaški Notranjec na kobilici pride pred cesarja, z mesarico in kijem na rami, služabnik v ozadju pa na pladnju nosi oddrobljeno Brdavsovo glavo. Potem je Snežič bosanskega novinarja podučil, da je Krpan obranil Slovenijo in Avstro-Ogrsko pred muslimani, tako da jim je odsekal glavo in da je on tudi Martin Krpan, branitelj Slovenije. In mu na koncu še priporočil, da naj bere literaturo. Prvi problem, ki ga analiziramo v naši skromni literarnozgodovinski in davčnoutajevalski oddaji, je pravne narave. Namreč; Levstikovo povest je risarsko genialno upodobil Tone Kralj. Tone Kralj je tisti slikar, ki je med fašizmom v zasedeni Primorski s svojimi protifašističnimi slikarijami, skritimi v biblijske motive, poslikal okoli petdeset cerkva. Hočemo povedati, da je Tone Kralj z eno samo potezo čopiča za ubranitev Slovenije naredil več, kot bo Rok Snežič naredil v vsem svojem patetično-domoljubnem življenju. Ob tem pa, če vsaj malo poznamo delo, usodo in značaj Toneta Kralja, iskreno dvomimo, da bi mu bilo všeč kopiranje njegove umetnosti na junaške prsi štajerskih pavov. Nenazadnje; v pravu, katerega doktor je Snežič, obstaja pojem, ki se mu avtorske pravice pravi, in kolikor nam je znano, ima Tone Kralj še vedno pravne naslednike. Zdaj pa naprej. Morebiti se zdi samoumevno, da je sodoben slovenski junak Rok Snežič za svoj super herojski alter ego vzel ravno Martina Krpana. Kajti še nekaj imen se zdi primernih na tej polici. Peter Klepec, general Maister in podobno. A rajtamo, da pri Krpanu in Snežiču ne gre samo za superjunaško navezanost. Oba moža sta si namreč edina tudi pri izmikanju davkom. Snežič s svetovanjem, Krpan pa s kontrabantom. A najbolj zanimiv del simbolizma v prizoru Toneta Kralja, kot ga interpretira Snežič, je sekanje glave muslimanom in s tem ubranitev Slovenije in celo Avstro-Ogrske, kot je nevednemu novinarju zabrusil Snežič. Najprej drobna zgodovinska intervencija. Čeprav pri Levstiku nimamo nobene časovne oznake, razen tega, da je bilo pozimi in je v času srečanja med cesarjem in Krpanom naokoli ležal sneg, iz ostalih opisanih zgodovinskih okoliščin upravičeno sklepamo, da se zgodba ni dogajala v času Avstro-Ogrske, temveč bolj verjetno v času Habsburške monarhije. Drobnjakarski smo samo zaradi tega, ker se je modro podučiti o dejstvih, preden nekoga pošlješ brat literaturo, sam pa kot doktor znanosti ne ločiš med temeljnimi zgodovinskimi pojmi … In zdaj k sekanju glav ali dekapitaciji, o kateri smo v 21. stoletju natančno seznanjeni predvsem zaradi delovanja skrajnih islamskih terorističnih skupin. Da je z njo začel prav slovenski narodni junak, ni ravno za okoli razglašati, sploh, ker jo je Brdavsu odsekal počasi – a o tem naj sodi literarna zgodovina. Odtistihmal smo se Slovenci sekanju glav na srečo odrekli in ker sklepamo, da Snežič z ubranitvijo Slovenije pred muslimani misli na begunsko krizo, javno izrekamo podporo bodeči žici – ki se zdi za prebežnike vseeno bolj mila kazen, kot je sekanje glav. Zavoljo iskanja resnice moramo v nadaljevanju natančno popisati stavke, ki jih govori cesar pod Kraljevo podobo, ki si jo je na majico preslikal Rok Snežič. Takole govori habsburški (in ne avstro-ogrski) monarh. »Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolikega sovražnika in otel deželo in mesto velike nadloge in nesreče. Nimam take stvari v cesarstvu, da bi dejal; ne dam ti je, če jo hočeš; celo Jerico, mojo edino hčer, imaš na ponudbo, ako nisi še oženjen.« Na kratko; junak, za katerega se ima Snežič, je pravzaprav plačanec, ki mu je ponujeno vse, kar si zaželi. Cesarica pozneje to ponudbo sicer razredči, a Krpan gre v zahtevah po svojem plačilu v nepričakovano smer; ne zahteva drugega, kot sta pismo in pečat, s katerima bi svoj kontrabant, svoj nelegalni posel, svoje izmikanje davkom, naredil legalnega. Minister Gregor se je nad idejo, da bi urejeno cesarstvo davčnim utajevalcem začelo podarjati bianco menice za njihove rabote, sicer kislo držal, a obveljala je cesarjeva. Krpan je postal legalni švercer in ko Rok Snežič pravi, da je on sam reinkarnacija slovenskega junaka Martina Krpana, ne bi mogel imeti bolj prav.

Športel, oddaja o zamejskem športu in športnikih

Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 3/4

Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo

Belo zlato iz Hallstatta: zgodba o soli

V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl

O pokojninah in upokojevanju z generalnim direktorjem ZPIZ-a

Aktualna vprašanja o pokojninah, uskladitvi in letnih dodatkih ter pogoji za upokojevanje v prihodnjem letu – vse to bo tema torkovega Svetovalnega servisa na Prvem. V studiu bo generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež. Za koliko bodo višje pokojnine v letošnjem in prihodnjem letu? Kdaj lahko upokojenci pričakujejo prvo uskladitev?

Prvi dnevnik

Ljudstvo se odloča

Da lahko sodelujemo v izbiranju predstavnikov, ki nas bodo zastopali pri odločanju o pomembnih rečeh v državi, je naša pravica, marsikdo pa meni, da tudi dolžnost. Kako je volivec skozi zgodovino lahko oddal svoj glas, koliko je bil ta upoštevan in komu so dolga leta onemogočali volitve? Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. V zgodovini se je volilo na različne načine. Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj glas«. O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih z njimi, bodo govorili prof. dr. Božo Repe, dr. Irena Selišnik, dr. Bojan Balkovec in Franc Perko.

V spirali dolgov

Pretirano zadolževanje nas lahko pahne v spiralo dolgov, v skrajnem primeru tudi do izgube doma. O razlogih za izgubo nadzora nad finančnimi obveznostmi, o pasteh, ki jih prinaša ponudba posojil na sivem trgu, predvsem pa o nujnih korakih, ki jih moramo napraviti, da zaustavimo ta proces, se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu pogovarjali z dr. Alenko Hebar Lavrič z Inštituta Prelomi.

Najin zakon (I.), 2/5

Louise se trudi Toma predramiti iz otopelosti, da bi se nehal smiliti samemu sebi in se začel boriti za njun zakon, a se to konča z nezgodo. Tom skuša nato Louise prepričati, da bi pred zakonsko svetovalko prikrila resnico o poškodbi, kar hitro preraste v pogovor o tem, na čigavi strani je v resnici. STATE OF THE UNION (I.) / Velika Britanija / 2019 Scenarij: Nick Hornby Režija: Stephen Frears V glavnih vlogah: Rosamund Pike, Chris O'Dowd

Gostija pozimi

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Matjaž Javšnik – ali infarkt spremeni življenje?

Nenehno hitenje in stres lahko zaustavijo hude preizkušnje. Slovenski igralec Matjaž Javšnik, ki ga občinstvo po vsej Sloveniji pozna po monokomedijah, nastopa pa tudi v številnih drugih filmskih projektih, je pred letom dni doživel srčni infarkt. Pa to še ni vse. Sledili so še hudi zdravstveni zapleti. Vse se je srečno končalo. Mu je ta izkušnja spremenila življenje?

Sporne člene interventnega zakona v zdravstvu čakajo spremembe

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni člen v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil zdravnike, premislili in na novo zapisali. Ta namreč, kot so pojasnili v sindikatu Fides, ministrstvu pod posebnimi pogoji omogoča odrejanje obveznega vključevanja vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, tudi zasebnih, v delo javnih zavodov. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha se ne zavzemajo za umik zakona ampak spornih točk in iskanje boljših rešitev. Druge teme: - Slovenija lahko še pred koncem leta pričakuje drugi obrok izplačil iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji covida, končni znesek pa bo 541 milijonov evrov. - Medtem ko se izteka 4-dnevni dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, se vrstijo pozivi k podaljšanju prekinitve in k iskanju dolgoročne rešitve konflikta. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za Izrael ne bo miru ali varnosti brez palestinske države. - Pristojne službe so v primeru hekerskega napada na Holding Slovenske elektrarne napad precej hitro odkrile, tako da v prvi fazi ni povzročil velike škode, ocenjuje etični heker Milan Gabor. Po njegovih besedah to kaže, da se zaznava takšnih in podobnih napadov izboljšuje.

V skladu z dogovorom o podaljšanju premirja v Gazi nove izmenjave talcev in zapornikov ter dostava dodatne pomoči

Med podaljšanim začasnim premirjem v Gazi je človekoljubnim organizacijam uspelo dostaviti pomoč tudi na sever enklave. Medtem ko so tudi danes predvidene izmenjave talcev in zapornikov, se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za podaljšanje premirja, ki se izteče v četrtek zjutraj. Drugi poudarki oddaje: - Kljub spopadom na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini se mora zveza Nato osredotočati tudi na Zahodni Balkan, je poudaril generalni sekretar Stoltenberg. - Poštarji na shodu pred logističnim centrom v Ljubljani opozarjajo na odpuščanja in zapiranja pošt ter vodstvu očitajo nepreglednost delovanja. - Promet v središču prestolnice bo dodatno ohromljen zaradi del povezanih z graditvijo nove železniške postaje.

Obiski kraljice

Labirinti sveta

S knjižnega trga

Svet kulture

Studio ob 17.00

Žoga je okrogla

Studio ob 17.00

18. vzporednik

Torkov kviz

Intelekta

Primorski kraji in ljudje

Radijska igra

Odprta knjiga na radiu

Radijska igra

Svetovalni servis

Toplovod

Morje in mi

Radijska tribuna

Svetovalni servis

Radijska igra

Zgodbe

Štajerski árgo

Sedmi dan

Proti etru

Vroči mikrofon

Komorni studio

Proti etru, spet ta muzika

Pogled v znanost

Odprta knjiga na radiu

Zapisi iz močvirja

Mihilizem

Sledi večnosti

Ars humana

Svetovalni servis

Kulturna panorama

Podobe znanja

Svet kulture

Botrstvo

Razkošje v glavi

Studio ob 17.00

Svet kulture

Frekvenca X

Radijska tribuna

Studio ob 17.00

Sobotno branje

Ime tedna

Petkova centrifuga

Eppur si muove - In vendar se vrti

Jezikanje

Gremo v kino

Odmevi

Magnet

Zrcalo dneva

Vreme

Globus

Prestiž

Panorama

Slovenska kronika

Dnevnik

Primorska kronika

Radijski dnevnik

Poročila

Studio ob 17.00

Dogodki in odmevi

Prvi dnevnik

Po Sloveniji

Danes do 13:00

Jutranja kronika

Arena, pogled naprej

Črna kronika

Tednik

Dober večer

Zrcalo tedna

Utrip

Preglednik TV Maribor

Gospodarstvo

Koda

Znanost in tehnologija

Tarča

Na tretjem

Zdravje

Intervju

Omizje TV Maribor

Strateški forum Bled

Mednarodna obzorja

Pogovori s politiki

Lokalne volitve 2022

Predsedniške volitve 2022

Studio City

Politično

Radijska igra

Literarni večer

Kultura

Odprta knjiga na radiu

Koncerti – kulturno-umetniški program

Literarni nokturno

Koncert evroradia

Svet kulture

Ars humana

Obiski kraljice

Kratka radijska igra

Sobotni operni večer

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Likovni odmevi

Komorni studio

Osmi dan

Profil

Glasovi svetov

S knjižnega trga

Mladi virtuozi

Razgledi in razmisleki

Izšlo je

Jezikovni pogovori

Umetnost igre

Opus

Televizorka

Pisave

Panoptikum

Umetni raj

Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj

Moj klasični hit

Platforma

Šport

Naval na šport

Športna zgodba

Nogomet

Zima je zakon

Alpsko smučanje

Smučarski skoki

Biatlon

Smučarski teki

Tempo

Tenis

Rokomet

Gimnastika

Kajak kanu

Odbojka

Atletika

Kolesarstvo

Plavanje

Deskanje na snegu

Planica 2023 - SP v nordijskem smučanju

Hokej na ledu

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Nogomet – FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022

Dobro jutro

Vem!

Avtomobilnost

Nedeljsko popoldne

33/45, glasbena oddaja

Kaj dogaja?

Ratatujci

V petek zvečer

Za sosedovo mizo

Dobrodelne prireditve

Koncerti – razvedrilni program

Joker

Ambienti

Festivali

70 let Avsenikove glasbe

Čez planke

Frišno Fresh

Popevka

Poletni večer, 65 let televizije

Diši po ribah

Šef doma

Sobotno popoldne

Pesem Evrovizije

Misija Liverpool

Zimski pozdrav

OdBita pot

Silvestrovo

Slovenska polka in valček

Poletni pozdrav

Vikend paket

Slovenski magazin

Svetovalni servis

Podjetno naprej

Pogled v znanost

Ljudje in zemlja

Na vrtu

Vizionar - obrtnik in podjetnik

O živalih in ljudeh

Ah, ta leta!

Podobe znanja

Ugriznimo znanost

Intelekta

50 skladb, ki so nas zapele

Ultrazvok

50 knjig, ki so nas napisale

Alpe-Donava-Jadran

Zdravje Slovencev

Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

33/45, glasbena oddaja

Hudo športni

GG - Good game

Mladi mladim

Rožnata dolina

Kulturomat

Gymnasium

Osvežilna fronta

Jabolka, hruške in knjige

Radio Prvaki

Odbita do bita

Vklop

Mediafil

Skit

OdBita pot

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

RIM – radijska igra za mlade

Čist zares

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Duhovna misel

Obzorja duha

Prenos bogoslužij

Bogoslužje

Musica sacra

Ozare

Duhovni utrip

Sledi večnosti

Sedmi dan

Sveto in svet

Verske poslanice in voščila

Glasba in sveto

Slovenska kronika

Primorska kronika

Tele M

Aktualno regionalno

Do popoldneva

Opoldnevnik

Točno opoldne

Jutranji program

Jutranjik

Dober večer

Primorski dnevnik

Odkrivamo Maribor

Preglednik TV Maribor

Primorski kraji in ljudje

Malo naokrog

Rojaki

Omizje TV Maribor

Obrazi naših rojakov

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director). Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dnevnik Diane Budisavljević

»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Inventura

Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Poj mi pesem

Režiser Miran Zupanič je Vlada Kreslina s kamero spremljal 33 dni v obdobju treh let. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, tako hkrati preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta (Matej Juh, Radio Slovenija)« The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Navzkrižja

Družinska drama po resničnih dogodkih. Na videz povsem normalna družina zapade v hudo krizo, ko starša izgubita sina zaradi srčne napake. Mati se zaradi tega oddalji od preostale družine, saj krivi svojega moža, sinovega očeta, da je brez nje sprejel prenaglo odločitev za operacijo, ki je sina dokončno pogubila. Iz Afganistana se celo vrne ženin brat in se postavi na sestrino stran. Mati hoče s pomočjo sodišča doseči prepoved druženja preostale hčerke z očetom, a se ji ta nikakor ni pripravljen odreči. Edini, ki očetu stoji ob strani, je njegov oče, s katerim na vrtu postavita opazovalnico po sinovih načrtih. Ko se že zdi, da se bosta starša le nekako sporazumela, se na sodišču nenadoma pojavi ženin brat in povzroči škandal … COLLISION / KOLLISION / DANSKA / 2019 Režija: Mehdi Avaz / Scenarij: Mehdi Avaz / Igrajo: Nikolaj Lie Kaas, Cecilie Stenspil, Karla Avaz, Albert Rudbeck Lindhardt, Henning Jensen, Tommy Kenter, Bodil Jørgensen, Sebastian Jessen, Rasmus Bjerg, Nicolas Bro …

Duh morja

V mirni ribiški vasici na obali Burme živita Su Ki in njen bratec Aun Min. V prostem času iščeta zaklade, ki jih morje naplavi na kopno. Nekega dne v Zalivu brodolomov odkrijeta ladijsko razbitino. Naslednje jutro pa najdeta ladjo v vodi, pripravljeno na plovbo! Ladijski trup zaškripa, jadra se napnejo in uročena ladja začne pripovedovati svojo zgodbo: o duhu morja na fantastičnem potovanju ...

Noč čarovnic

Jani se boji najhujšega

Pita

Bertov dnevnik

Bert obožuje superjunake, ne mara koriandra in rad sanjari. Na primer o tem, da je najbolj »kul« sedmošolec na šoli, ki ga ljubi najbolj »kul« dekle na šoli. In še nekaj: Bert piše dnevnik! In prvi šolski dan zanj dobi štiri zvezdice in pol! Ko se zaljubi devetošolko, ki jo kličejo »Jogurt Lejla«, ugotovi, da je njegova nova sošolka Amira Lejlina sestra. Zato se potrudi, da z Amiro skupaj izvedeta šolski projekt. Ko Bert na Lejlini postelji najde dnevnik, ga zasrbijo prsti. Kako bolje spoznati osebo in si utreti pot do njenega srca, če ne s poznavanjem njenih skrivnosti? In da nastane omleta, je pač treba razbiti jajce! Bert prebira dnevniški zapis , a ga usoda in srce odpeljeta drugam. Film je posnet po uspešni knjižni zbirki Bertovih dnevnikov švedskega pisateljskega dueta Andersa Jacobssona in Sörena Olssona, avtorjev zgodb o še enem otroškem knjižnem in filmskem junaku, Suneju. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: BERTS DAGBOK Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški film Režija: Michael Lindgren Scenarij: Tapio Leopold in Robin Muhr Igrajo: Hugo Krajcik, Julia Pirzadeh, Frank Dorsin, Yussra El Abdouni

Ledena Zemlja (II.) – v mrazu

V štirih letih je snemalna ekipa dokumentarne serije Ledena Zemlja (II.) planet prepotovala po dolgem in počez. Njeni člani pripovedujejo, kaj vse so pri tem doživeli in kaj so morali početi, da bi nam lahko približali, kako se živali znajdejo v najbolj skrajnih razmerah na Zemlji in kako se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša čedalje toplejše podnebje. Pogosto se je marsikaj razpletlo drugače od njihovih pričakovanj. FROZEN PLANET II - OUT IN THE COLD / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Mark Brownlow

Kleinwalsertal, Avstrija

Kleinwalsertal je visokogorska dolina na skrajnem severozahodu Avstrije, v kateri živi 5000 ljudi in kamor vodi zgolj ena ovinkasta cesta. Za domačine je okoliški gozd prava skrinja zakladov, saj poznajo skoraj sto užitnih gozdnih rastlin, od smrekovih vršičkov do zajčje detelje in bukovih poganjkov. Iz njih po ponovno odkritih starih receptih pripravljajo zeliščno skuto, kruh z listno moko, borovničeve polpete s planinskim sirom in še marsikaj. Bere Andrej Hofer. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto

Kalkuta s Sue Perkins

Sue Perkins se poda v živahno Kalkuto ki je nekoč slovela kot črna luknja revščine in človeške bede. Ob srečanjih z ljudmi iz vseh slojev družbe, od najbogatejših do najrevnejših, nam bo približala vsestransko mesto, ki po kolonialni preteklosti postaja eno izmed sodobnih središč Indije. Kolkata With Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2015 / Združeno kraljestvo

Rojena v Auschwitzu

Presunljiva zgodba treh žensk, treh generacij, zaznamovanih z dolgo senco holokavsta. Maja 1944 so v Auschwitz deportirali mlado Judinjo Vero. Bila je dva meseca noseča in Mengele jo je izbral za svoje nezaslišane poskuse. V taborišču se ji je rodila Angela, težka le kilogram. Skrivati jo je morala dolgih pet tednov, vse do osvoboditve taborišča. Angela je nato svojo hčer Kati vzgajala v karseda samostojno osebo, češ, človek nikoli ne ve, kdaj se bosta spet videli. Povsem nevede jo je vzgajala kot tisto, ki je preživela, in nanjo prenesla družinsko travmo, ki se je poprej zalezla tudi vanjo. Kati je dolgo živela z občutki krivde in neprimernosti, mučile so jo grozljive more. Prepoznala je strašljivo zapuščino in sklenila pred njo ubraniti svoje otroke. BORN IN AUSCHWITZ / Madžarska, Nemčija / 2019 / Režija: Eszter Cseke in Andras S. Takacs

ACH Volley bo poskušal v polnem Tivoliju presenetiti favorizirani Rzeszow

Galatasaray lahko Manchester United izloči iz Lige prvakov

Rokometašice opravile prvi trening v Stavangerju

Gorenje v Švici klonilo po dramatični končnici

Marko Kravos v Rimu predstavil svojo knjigo Deva iz Devina in trije junaki

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Podelitev Zoisovih in Puharjevih nagrad

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Ljubljani naslednje leto prometni kolaps?

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pljučnica na Kitajskem

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Šest novih helikopterjev za Slovensko vojsko

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Suša ogroža prebivalce otoka Mayotte

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Ajdovščina po Boscarolovi donaciji

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

30 let Improlige, najstarejšega tekmovanja v športnem gledališču na Slovenskem

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Retrospektiva italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina v Galeriji Vžigalica

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Moderen jazzovski trio Junk Food v Cankarjevemu domu

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Razstava o zakulisju nastajanja animiranega filma Hobotnica banana mišmaš v Galeriji Kresija

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Marc Marquez po selitvi iz Honde k Ducatiju v Valencii preizkusil nov motor

Nov rekord LeBrona Jamesa - v Ligi NBA igral že 66.319 minut

Klemen Čebulj v sredo z Rzeszowom gostuje v Tivoliju pri ACH-ju

Rokometašice odpotovale na SP na Norveško

Kolmanova pomočnika v ženski reprezentanci tudi Mavrič Rožič in Dabanović

Skakalke pred začetkom sezone potihoma razmišljajo tudi o zmagi v Pokalu narodov

Grad Turjak bodo popolnoma obnovili

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Ločevanje odpadkov, prilagojeno slepim in slabovidnim

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Nogometno igrišče tarča objestnežev

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Nov rekord Luke Koper

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Krajani Šmartnega ob Paki se počutijo pozabljene

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Partenonski kipi znova zanetili diplomatski spor med Veliko Britanijo in Grčijo

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Protestni shod delavcev Pošte Slovenije

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice?

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Zdravstvena ministrica se je sestala z Glasom ljudstva

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

HSE zanika, da naj bi prejel zahtevek za odkupnino

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Kmalu prometni zlom v Ljubljani?

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Bolgari pridržali Slovenca, ki naj bi bil povezan s Hamasom

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

DZ obravnava deklaracijo o razmerah v Palestini

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Vmesno poročilo o financiranju političnih strank

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Slovenska vojska je kupila šest novih helikopterjev

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.