Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Radijska igra

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

23 epizod

Radijska igra

Ars
Ars

23 epizod

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Drago Jančar: Klementov padec

Čeprav v manjši meri, je tudi radijska igra zasnovana na življenjski zgodbi slovenskega alpinista in filozofa Klementa Juga, ki se je rodil leta 1898 v Solkanu, lansko leto pa smo obeležili sto let odkar je avgusta leta 1924 omahnil v smrt pri plezanju v severni triglavski steni. Dramska zgodba je sestavljena iz dramatiziranih epizod, deloma oprtih na stvarno gradivo in ilustriranih s citati iz Jugove zapuščine in del drugih avtorjev. V ospredju je podoba Jugove radikalne življenjske filozofije, njegov posebni položaj v filozofskem seminarju na ljubljanski univerzi v dvajsetih letih preteklega stoletja, in njegova ponesrečena ljubezenska zveza s študentko Milko. Klementovo filozofsko–kritično razmerje do družbenega okolja, ljubljanske inteligence, a tudi do stanja v človeštvu nasploh, je narekovalo njegovo nepopustljivo stremljenje po drugačnem, višjem življenju. Zato si je treba utrditi značaj, privzgojiti voljo, osebno svobodo in postati človek energije in etike. Človek se preizkusi le, ko izziva nevarnost in se izroča usodnim preizkušnjam, ali kot pravi sami: »Samo v bližini smrti se živi zares«. Nad samim seboj se dá torej še najzanesljiveje zmagovati v nevarnih alpinističnih vzponih, ti pa se lahko končajo tudi tragično. Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Klement – Marko Mandić Milka – Barbara Žefran Profesor – Branko Šturbej Gregor – Branko Jordan Sonja – Maša Derganc Albert – Rafael Vončina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2004

42 min 27. 2. 2025


Roger Manderscheid: Sneg opolnoči

V igri sta osrednja protagonista, zakonski par, postavljena v tèmo. Ta izredna situacija torej izključi vizualno in poslušalca skupaj z junakoma osredini le na dialog in tako imenovani notranji monolog, misli in spomine. V iskanju drug drugega, v temni hiši, seveda tako resnično kot metaforično, pa se pred nami razkrivata zgodovina in sedanjost erotičnega in čustvenega odnosa para, pa tudi njune navezanosti na usode drugih prebivalcev hiše. Prevajalka: Lučka Jenčič Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Linn: Sabina Kogovšek Glenn: Igor Samobor. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2008

34 min 25. 2. 2025


Ivor Martinić: Drama o Mirjani in tistih okrog nje

Igra slika anatomijo izgubljenega in nesmiselnega mestnega življenja polproletarcev. Kljub temu pa se slušna zgodba ne izgublja v samozadostnem opisovanju, pač pa pronicljivo riše podobo današnjega razvrednotenega sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Miro Marinšek in Aleks Pirkmajer Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mirjana – Vesna Jevnikar Veronika, njena hči – Alja Kapun Violeta, Mirjanina mama – Mojca Ribič Simon, Mirjanin bivši mož – Branko Završan Grozdana, Mirjanina prijateljica – Maja Končar Jakob – Pavle Ravnohrib Ankica, Jakobova žena – Damjana Černe Lucio, Mirjanin in Jakobov kolega – Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 2010.

47 min 24. 2. 2025


Goran Gluvić: Očetu luč, sinu ključ

Igra je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se začne boj za dediščino po premožnem očetu. V taki umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor Očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komični učinek. Režiser – Aleš Jan Dramaturg – Pavel Lužan Tonski mojster – Jure Culiberg Glasbena oblikovalka – Darja Hlavka Rado – Aleksander Valič Marta – Nina Valič Julijus – Aleš Valič Barbara – Marijana Brecelj Doktor – Dare Valič Encijan – Iztok Valič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

32 min 20. 2. 2025


Kaja Novosel: Periferija

Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

47 min 18. 2. 2025


Simona Semenič: Tisočdevetstoenainosemdeset

Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc    Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.

52 min 13. 2. 2025


Marjan Tomšič: Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd

z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende. Režiser: Igor Likar Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar Filomena Šturmanka – Ljerka Belak Katina – Nataša Tič Ralijan Bepina – Damjana Černe Batič – Janez Škof Tonina – Neda Rusjan Bric Urša – Štefka Drolc Nina – Mojca Fatur Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc Ženski glas – Bogdana Herman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.

28 min 11. 2. 2025


Neda Rusjan Bric, Marko Klavora: Slovenski begunci s soške fronte

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

48 min 10. 2. 2025


France Prešeren: Sonetni venec

Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem. Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina On – Polde Bibič Ona – Barbara Kranjc Pianist – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.

22 min 6. 2. 2025


Tamara Doneva: Misterij žene

Monodrama predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Tamaro Doneva so navdahnila osebna pisma Kvedrove, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga že mrtvi hčerki piše dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Kvedrovo namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki, trpljenju in zavračanju navkljub, ni nikoli klonila. Avtor radijske priredbe in režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Vasja Križmančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zofka Kveder – Nikla Petruška Panizon Koprodukcija RAI – Radio Trst A in Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radio Trst A, junija 2024.

35 min 4. 2. 2025



Čakalna vrsta

Prispevki Radijska igra

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine