Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
27 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
NAPOVED: Dragi poslušalke in poslušalci! Za nocoj smo vam pripravili zabavno radijsko igro SNUBAČ, ki jo je po znanem gledališkem besedilu svetovnega ruskega dramskega klasika Antona Pavloviča Čehova na našem radiu davnega leta 1960 posnel režiser Janez Vrhunc s tremi odličnimi slovenskimi igralci: Lojzetom Potokarjem, Ivo Zupančič in Jurijem Součkom. Besedilo odkriva mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja. Kljub temu, da se besedilo močno naslanja na zgodovinska dejstva, pa osrednje teme ostajajo v univerzalnih nasprotjih: medosebni spori proti privlačnosti, zlaganost proti odkritosti, sovraštvo proti ljubezni. Verjamemo, da se boste ob SNUBAČU prijetno zabavali. ODPOVED: Slišali ste zabavno radijsko igro SNUBAČ. Kot gledališko komedijo je besedilo napisal Anton Pavlovič Čehov, prevedel pa Mile Klopčič. Zasedba vlog: Stepan Čubukov - Lojze Potokar Natalija Stepanovna - Iva Zupančič Ivan Lomov - Jurij Souček Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dramaturg: Emil Smasek Režiser: Janez Vrhunc Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960. Igro lahko še trideset dni poslušate na spletni strani Prvega programa in na platformi RTV365.
26 min 19. 8. 2025
Zabavna radijska igra Sodnik je radijska priredba dveh novel iz Dekamerona, osrednjega dela italijanskega renesančnega pisatelja. V komedijo ju je povezal pisatelj in dramaturg Jože Rode. V ospredju je erotična zgodba, prek katere pa v razigranem in duhovitem renesančnem slogu pisec kritizira neenakopravnost spolov pred zakonom. Režiser: Igor Likar Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Lidija – Nataša Barbara Gračner Frančišek – Slavko Cerjak Katarina – Ljerka Belak Gospošček – Jernej Kuntner Sodnik – Janez Albreht Množica – Andrej Šmuc, Sebastijan Savnik, Primož Likar, Lan Pečjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
35 min 18. 8. 2025
Radiofonsko komedijo poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane sestavljajo tudi parodije na znane slovenske literarne junake. Skozi poetično-glasbeni mozaik se kot rdeča nit vlečejo vprašanja o posameznikovih težavah, na katera odgovarjajo še danes aktualne Robove satirične poante. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Izvajalec glasbe: kitarist Tomaž Fatur Ivan Rob – Jurij Souček Prva ženska – Marijana Klanšek Druga ženska – Violeta Tomić Tretja ženska – Jožica Avbelj Moški, Matevž, Martin – Boris Juh Krjavelj, Primož Trubar – Andrej Kurent Bogataš, Špicelj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1991
35 min 14. 8. 2025
Antologijsko delo slovenske dramatike, prva slovenska komedija, je bilo premierno uprizorjeno leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki so vladali v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim - Boris Kralj Šternfeldovka - Mihaela Novak Monkof - Dušan Škedl Jaka, župan - Jože Zupan Micka - Majda Potokar Anže - Andrej Kurent Glažek - Stane Sever Napovedovalec predstave - Franček Drofenik Uredništvo igranega prorama Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1967.
44 min 12. 8. 2025
Dogajanje je postavljeno v čas kmečkih puntov in protireformacije na prelomu šestnajstega in sedemnajstega stoletja, po besedah Ivana Cankarja torej v čas, ko so bili zadnji nehlapčevski Slovenci pobiti ali pregnani. Gonilo igre so družbena razslojenost in razmerja moči, katerih posledice se ne kažejo le v odnosu kmečke hčere Mine in pokvarjenega gospoda s Preseka, temveč tudi v splošnem stanju duha. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni izvajalec, tolkalist: Boris Šurbek Graščak Gospod s Preseka – Boris Ostan Kovač Ivan Žar – Uroš Smolej Svobodni kmet Podstenec – Dare Valič Podstenčeva hči Mina – Polona Juh Grajski pisar Veper, Bivši menih – Zvone Hribar Kovaški pomočnik – Luka Ciganka – Jožica Avbelj Prvi hlapec – Gašper Tič Prvi kmet – Marko Mandić Drugi kmet – Uroš Fürst Prvi vitez – Brane Grubar Drugi vitez – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2001.
44 min 11. 8. 2025
Predjamski grad si je za prvo Slovensko izvirno spevoigro izbral avtor, ki ga poznamo kot pesnika in skladatelja, manj pa je znan kot pisatelj ali še posebej kot dramatik. Dogajanje je postavljeno v čas križarskih vojn na Slovenskem, vendar so v njej tudi jasno vidni odmevi na leto 1848. Z ustanovitvijo čitalnic je zato igra postala zelo priljubljena na čitalniških odrih. Krstna uprizoritev je bila v ljubljanski čitalnici 30. marca 1871. Zgodba govori o ljubezni med Ivanko in Bogomilom, o usodnih zapletih, zmotah in srečnem razpletu. Vseskozi pa je prisoten motiv slovenstva, predanosti domovini in vladarju, poštenja in korektnosti, skratka motiv, ki je bil takrat ključen za slovensko kulturo in zavedanje o samobitnosti. Predvajali bomo skrajšan, zgoščen posnetek izvedbe iz Kulturnega doma Španski borci. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Lektor: Jože Faganel Avtor instrumentalizacije: Jani Golob Tonska mojstra: Staš Janež, Rado Cedilnik Korepetitorka: Janja Velkavrh Izvajalca glasbe: Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih Vladimir, Jamski vitez – Zlatko Šugman Ljudmila, njegova gospa – Polona Vetrih Ivanka, njuna hči – Polona Juh Bogomil, njun sin – Jernej Šugman Miroslav, Kalski vitez – Uroš Smolej Konrad Eihental, nemški vitez – Demeter Bitenc Marko, Maligradski vitez – Dare Valič Otmar, Vladimirjev oproda – Grega Čušin Marcel, Miroslavov oproda – Iztok Valič Obsežik – Karin Komljanec Uredništvo igranega programa Posneto v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani 3. novembra 1997
48 min 7. 8. 2025
Dialoška kompozicija o ljubezni in poslednjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih disputov. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter korespondira s takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
36 min 5. 8. 2025
Staroindijski junaški ep pripisujejo avtorju Vjasi, ki pa je najbrž le uredil obsežno pripovedno gradivo v 106.000 kiticah oziroma tako imenovanih šlokah. Ep je razdeljen na osemnajst knjig, devetnajsta pa je dodatek Harivanša; nastajal je od četrtega stoletja pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja in je verjetno zapis še starejšega izročila. Osrednja zgodba, ki je prepletena z mitologijo, ima zgodovinsko jedro: spopad dveh vej ene kraljevske družine. Poleg te zgodbe domnevno nebrahmanskih avtorjev ep vsebuje še veliko dodatkov. Brahmanski avtorji so vključili filozofske, religiozne in poučne odlomke, pa tudi različne mite, na primer o vesoljnem potopu, ali celotne zgodbe, na primer o Savitri, ki je z modrostjo in ljubeznijo pri bogu smrti dosegla vrnitev svojega moža v življenje. Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Dramaturg: Goran Schmidt Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Markandeja – Kristijan Muck Boginja Savitri – Saša Pavček Ašvapati – Boris Juh Narada – Aleksander Valič Savitri – Nataša Tič Ralijan Djumatsena – Brane Grubar Satjavan – Uroš Smolej Bog Jama – Polde Bibič Gautama – Andrej Kurent Bharadvadža – Božo Vovk Dalbhja – Janez Albreht Dhauma – Tone Kuntner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
44 min 4. 8. 2025
Igra vstopa v program skozi ognjemete francoske revolucije in skozi blesteče kraljevske sobane. Viharna zgodba govori o dekletu z družbenega roba, ki se z modrostjo, srčnostjo in poštenostjo povzpne v najvišje družbene kroge. Besedilo je bilo prvotno pisano za oder. Govori o dogodkih v življenju Catherine Hübscher, perice iz 18. stoletja, ki je postala vojvodinja Danziška. Igra v treh dejanjih s prologom je bila premierno uprizorjena v Parizu leta 1893. Režiser in prirejevalec: Peter Zobec Prevajalec: Miran Jarc Urednica in producentka: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Madame Sans-Gêne – Nataša Barbara Gračner Drugi glasovi - Vlado Novak, Jure Ivanušič, Nenad Tokalič, Peter Ternovšek, Snoja Blaž, Irena Mihelič, Davor Herga, Zoran More, Franci Gabrovšek, Mirjana Šajinovič, Minu Kjuder, Nataša Sirk, Maša Židanik Posneto v studiih Radia Maribor leta 1997.
53 min 31. 7. 2025
Karel Čapek je imel detektivke rad kot bralec, kot avtor in kot literarni teoretik. Ni jih imel za manjvredno literaturo. Zbirki kratkih detektivk, Zgodbe iz prvega žepa in Zgodbe iz drugega žepa, sta izšli že leta 1929. Odlikujeta jih inteligenten humor in realizem. Svojo satirično ost je naperil v pasti hitrega napredka tehnologije in množične proizvodnje, obravnaval pa jih je z etičnih in socioloških vidikov. Tokratna igra se norčuje iz pretirane zbirateljske strasti . Režiser: Igor Likar Prevajalec: Janko Liška Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg;: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gospod Holan – Jurij Souček Gospod Holben – Tone Homar Gospod Raček – Evgen Car Gospod A – Slavko Cerjak Gospod B – Jože Mraz Gospod Kubat – Tone Gogala Detektiv – Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
26 min 29. 7. 2025