Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
24 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
54 min 26. 6. 2025
Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.
63 min 23. 6. 2025
Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, napovesta pogubo sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in Iztokov modri zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
53 min 19. 6. 2025
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
34 min 17. 6. 2025
Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958
63 min 16. 6. 2025
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
53 min 12. 6. 2025
Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
37 min 10. 6. 2025
Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.
69 min 9. 6. 2025
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
51 min 5. 6. 2025
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
44 min 3. 6. 2025