Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
26 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Ob letošnji stoti obletnici rojstva slovenskega pisatelja, dramatika, režiserja, scenarista in dramaturga Andreja Hienga predvajamo eno od njegovoh štirih radijskih del, ki tako kot v njegovi dramatiki, sestavljajo njegov španski cikel. Značilna zanj je tematska osredotočenost na osvajalstvo, oblastništvo, politično emigracijo in usodo umetnika. Znamenite osebnosti umešča v zgodovinski kontekst, izpostavi pa njihove etične dileme. V tej igri je to znameniti slikar grškega rodu iz šestnajstega stoletja s pravim imenom Doménikos Theotokópoulos, v zgodovini slikarstva pa znan kot El Greco, špansko Grk. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec El Greco - Vladimir Skrbinšek Geronima - Štefka Drolc Padre Cargana - Rudi Kosmač Juana - Slavka Glavina Manusso - Janez Albreht Godec - Janez Hočevar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1972.
59 min 13. 11. 2025
Avtor je že v svoji prvi radijski igri presenetil z umetniško močjo in globokim poznavanjem resničnih človeških in socialnih problemov. Opozarja na konflikte sodobne družbe, pred katerimi si preradi zatiskamo oči. Aktualnost, izpovedana v jutru dveh zakoncev, je preprosta in resnična, kot umetniška in človeška pripoved pa vredna poslušanja. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jože – Andrej Kurent Rozika – Majda Grbac Mati – Iva Zupančič Uradnik – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1977.
35 min 11. 11. 2025
Arhitekt Egon v tujini išče boljšo priložnost za svoje delo in zaslužek. V tujini s svojo bistrostjo in znanjem zares doseže uspeh. Ob tem sicer čustveno in človeško dozoreva, toda v njem ostaja velika želja po vrnitvi v domovino. Igra je bila posneta pred več kot pol stoletja, ko je bilo vprašanje ekonomske emigracije visokokvalificiranih delavcev eden izmed problemov socialistične ureditve, vendar je še aktualno in zato še kako primerno tudi za današnji čas. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Goran Schmidt Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Egon - Dare Valič Klara, njegovo dekle na tujem - Meta Vranič Georg, šef inštituta - Dare Ulaga Inge, njegova tajnica - Marjana Klanšek-Jaklič Kerim, Egonov sostanovalec - Marjan Hlastec Drugi igralci - Neža Simčič, Olga Grad, Ivo Ban Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1974.
36 min 10. 11. 2025
Dramska priredba starogrškega mita se vrti okoli Elektre, Agamemnonove hčere, ki se spopada s posledicami očetovega umora in zatiralske vladavine svoje matere Klitemnestre in materinega ljubimca Egista. Avtor v njej zajema teme pripadnosti družini, boja proti tiraniji in posledic travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli liki. Igra je ganljivo raziskovanje maščevanja, pravice in težkega bremena žalosti, uokvirjeno v kontekstu bogate mitološke dediščine. V njej nastopa generacija slovenskih igralk in igralcev, ki je dokončno opravila evropeizacijo slovenskega gledališča. Režiserka in prirejevalka: Maša Slavec Prevajalec: Fran Albreht Tonska mojstra: Andrej Dobrin, Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Vilko Ukmar Klitemnestra – Marija Vera Elektra – Mira Danilova Hrisotemis – Ančka Levar Orest – Slavko Jan Egist – Stane Sever Vzgojitelj – Ivan Jerman Neznanec – Edvard Gregorin Služabnice – Helena Erjavec, Mihela Novak, Duša Počkaj, Majda Potokar, Vika Gril Izvajalec glasbe – Orkester Slovenske filharmonije Dirigent – Samo Hubad Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1954.
57 min 6. 11. 2025
Po proznem delu neprekosljivega angleškega satirika iz obdobja poznega razsvetljenstva radijska priredba ene izmed starejših radijskih iger zazveni v arhaičnem jeziku in v izvrstni igralski izvedbi. V njej avtor kritizira objavljanje lažnih novic, posledice pa v značilnem humornem slogu izkoristi kot odlično priložnost za razkrivanje hinavščine. Režiserka: Maša Slavec Prevajalec: Karel Dobida Prirejevalca: Raoul Martineé, Avguštin Pirnat Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Angleška kraljica – Helena Erjavec Stanislav Petrič – Stane Sever Njegova žena Estera – Duša Počkaj Beti – Majda Potokar Lovelovka – Mila Kačič John Bickerstaff – Jurij Souček Višji strežaj – Danilo Benedičič Pogrebnik – Milan Brezigar Grobar – Maks Bajc Bolnik – Janez Čuk Žovnir – Jože Zupan Žovnirjeva žena – Vera Pantič Kramar – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1960.
47 min 4. 11. 2025
Radijska igra mlade avtorice je bila letos uvrščena že v tekmovalni program dveh največjih svetovnih festivalov v svoji kategoriji, prijavljena pa je tudi na tretjega, ki bo februarja v Angliji pod okriljem BBC-ja. Prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, avtorica kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Sošolec iz osnovne šole Selmir – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Sošolka iz gimnazije Helena – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
47 min 3. 11. 2025
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
48 min 30. 10. 2025
Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
39 min 28. 10. 2025
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja, Miroslav Krleža (1893–1981), napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glebajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v enem izmed njih se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. Pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in položajev. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, ki jo je režirala Nina Šórak in je bila premierno uprizorjena leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske inačice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže v izvrstnem prevodu Andreja Inkreta. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi, da bi polno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji ta idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu bomo spoznali zavratno situacijo zakoncev Lenbach in jo v besednem klimaksu tudi nepričakovano zapustili. Prevajalec je Andrej Inkret, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster pa Urban Gruden. Barona Lenbacha igra Boris Mihalj, Laura Lenbach je Polona Juh, dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v Vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šorak, premierno uprizorjeni 19. februarja 2023 v Vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
44 min 27. 10. 2025
Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je dve leti pozneje tudi prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da »na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja.« Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slovenski slušni prevod drame je leta 1959 nastal kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bližje glavnima mladima junakoma Tyltylu in Mytylu, a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že mnogo nalog. Prevajalec in avtor radijske priredbe Lojze Krakar Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Dolinar Tyltyl – Igor Švajger Mytyl – Bojan Klemenčič Čarovnica, soseda – Mara Černe Pes – Nace Simončič Mačka – Kristina Piccoli Svetloba – Alenka Svetel Dedek – Slavo Švajger Babica – Vera Pantič Noč – Helena Erjavec Smeh – Janez Sever Čas – Jože Zupan Mati – Jelka Cvetežar Oče – Marjan Kralj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
56 min 23. 10. 2025