Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
27 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Satirična komedija se dogaja v manjši slovenski vasi, nekakšnih sodobnih Butalah, liki so popularni Vandotovi junaki iz slavnega Kekca, postarani za štiri desetletja: Kekec je štiridesetletni župan, ki se pripravlja na poroko, Rožle je vaški župnik, Bedanc podjetnik, Kosobrin zeliščar in bioenergetik, Pehta je jasnovidka in šlogarica. Vsi zapleti in ljubezenske težave pa se iztečejo v srečen konec. Režiser: Aleš Jan, dramaturg: Pavel Lužan, tonski mojster: Matjaž Miklič. Kekec – Janez Škof Rožle – Zvone Hribar Bedanc – Franc Markovčič, Mojca – Maja Martina Merljak Anja – Sabina Kogovšek Kosobrin – Niko Goršič Pehta – Marijana Brecelj Feri – Rok Matek Kekčevo pesem je na harmoniko igral Marko Krebs. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2007.
39 min 22. 10. 2024
V besedilu igre, ki mu je Irena Glonar dodala še dokumentarne posnetke, avtor obravnava iskanje intimne in globinske podobe predvojnega in povojnega raznarodovanja Slovencev v Avstriji s posebno senzibilnostjo, in spregovori o večnemu nemiru in tesnobi nekoga, ki ga je zaznamovala tovrstna travma. V evropski literaturi pa je njegov motiv najbrž edinstven: nerojena otroka se v varnem zavetju materinega telesa pogovarjata o svetu in o življenju, kakršno ju čaka kot potomca slovenske matere na Koroškem. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalki: Jasna Vidakovič, Irena Glonar Mojca - Jožica Avbelj Anzej - Gojmir Lešnjak Drugi glasovi - Kristijan Muck, Demeter Bitenc, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, Marko Okorn, Pavle Ravnohrib, Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989
28 min 21. 10. 2024
Igra prikazuje svet z univerzalno vrhovno oblastjo, ki ščiti obstoječi red. Uporni intelektualec, profesor, se proti temu bori. Njegov upor pa je nenavaden tudi zaradi tega, ker ponovno odkriva in javno propagira spoznanja tistih znanstvenikov, ki so bili v evropski zgodovini preganjani in obsojeni ter ubiti kot heretiki. Posredno Lainšček odpira vprašanje, kje je ločnica med upornikom in njegovo žrtvijo oziroma med konformizmom in norostjo. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Doktor - Slavko Cerjak Profesor - Radko Polič Sestra - Jerca Mrzel Policist - Marjan Hlastec Glas iz slušalke - Franček Drofenik Ženski - Mara Černe in Judita Hahn-Kreft Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1988.
27 min 17. 10. 2024
Ivana se skrivoma predaja potovanju po naši preteklosti. V svoji fantaziji jo obnavlja skupaj s svojo sestro, ki si jo prikliče v misli kot duhovno dvojčico. V igro je Zeijeva vključila različne jezikovne diskurze: iz slovenske mitologije, zgodovine, politike in iz Cankarjevih besedil. Različne prvine besedila učinkujejo kot elementi igre, travestije in nove interpretativne kombinacije. S tem avtorica poudarja dvojnost, izmuzljivost in paradoksalnost človekove eksistence in sveta. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ivana - Jožica Avbelj Iva – Marijana Brecelj Ivica - Ana Duša Anica - Tina Smrekar Mož in Moški glas - Srečo Špik Sin - Mica Kolšek Mama in Mati - Iva Zupančič Barica in Druga ženska - Lenča Ferenčak Učiteljica - Nika Juvan Kalan Moški - Evgen Car Otroški glasovi - Neža Dovžan, Peter Pavšič, Tina Bertoncelj, Aleš Lahrnar, Mica Kolšek, Ana Duša, Tina Smrekar Ženski glasovi - Judita Hahn Kreft, Mara Černe, Mina Jeraj in Nada Bavdaž. Glasbeni izvajalec - Miroslav Hočevar Uredništvo igranega programa, posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989. .
48 min 15. 10. 2024
Za izhodišče si Petan jemlje hvaležen domislek; bratoma dvojčkoma nameni dve tipični usodi. Prvi brat pobegne na tuje, drugi ostane doma, iz njunih stikov pa se razkrije pisana panorama navidezno drobnih, a vendar globoko usodnih dogodkov, ki so učinkovita podoba konflikta med človekovo notranjo svobodo in politično represijo. Obe sta temeljni temi Petanove igre. Avtor se z besedilom vnovič potrjuje kot domiseln ustvarjalec s posluhom za radiofonijo. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jaz – Slavko Cerjak Moj brat – Ivo Ban Poštar – Božo Vovk Profesor – Janez Albreht Anneliese – Maja Boh Komandant – Vojko Zidar Predsednik – Roman Končar Benk – Marko Simčič Janja – Damjana Černe Tone – Brane Šturbej Redar – Srečko Špik Drugi glasovi – Ivo Godnič, Uroš Maček, Zdravko Erjavec, Vili Natlačen, Stane Košmrlj, Nataša Lombar, Damir Hribar, Filipina Jerman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1984.
44 min 14. 10. 2024
Radijska igra zastavlja in tematizira večna vprašanja umetnosti, duše, navdiha, občutka in razmerja med učencem in učiteljem. Med mojstrom Stradivarijem in njegovim pomočnikom poteka dialog o skrivnosti izjemnega zvena violin. Pisec izpostavlja hkrati tudi odnos med obrtnikom in umetnikom, ki uokvirja osrednjo zgodbo o nastanku zvoka. Mitološka zgodba o ciganu vključuje ljudske elemente, saj se mu pridružita še Vrag in Smrt in tako prerašča v pravo alegorijo. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Mojster Stradivari - Zlatko Šugman Učenec - Jožef Ropoša Smrt - Jerica Mrzel Vrag - Polde Bibič Cigana - Majda Grbac Cigan - Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1997
35 min 10. 10. 2024
Poslušalce bomo razveselili z radijsko igro slovenskega pisatelja iz Trsta. Humorna psihološka drama iz življenja starejšega meščanskega zakonskega para je polna čustvene otopelosti in medčloveške odtujenosti. Iz skopega zunanjega dogajanja, moževe vrnitve iz bolnišnice in ženinega prijaznega sprejema, je avtor ustvaril radiofonsko zanimivo igro, ki se po večini dogaja v notranjih izpovedih o njuni preteklosti, ljubezni in željah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ivana – Marijana Brecelj Ivan – Boris Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998
37 min 8. 10. 2024
Ob pomoči večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se dogaja v obliki romanja med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta sta se pogovarjala še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so vojne grozote v Sarajevu minile. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rojstnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Iz zgodb preostalih likov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Prevajalec: Aleš Kranjec režiser: Alen Jelen dramaturg: Matjaž Briški tonski mojster: Matjaž Miklič glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina lektorica: Tinka Kos fonetičarka: Mateja Juričan Nastopajo Ismir - Aleš Kranjec Nick - Tadej Pišek Ismirjev oče - Aleš Valič Ismirjeva mama - Silva Čušin Ostrostrelec - Valter Dragan Nickova mama - Vesna Jevnikar Amel - Urban Brenčič Stervadesa - Anja Novak Posneto v studiih Radia Slovevenija v septembru 2024. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo
53 min 7. 10. 2024
Predor rešitve niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je omaž vsemu temu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve zato, ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse. Zato so stvari zle, grde in neprijetne. Ljudje smo grobnica zakopanih občutkov, ker življenje ne zdrsi vedno mimo hitro kakor v sanjah, temveč nas nenehno reže in žge, trga iz nas takšne plamene, za katere nikoli prej nismo vedeli, da so v nas. Biča nas s svojimi ledenimi valovi in nas nosi sem ter tja kakor barko v neurju. V življenju vsakega človeka je trenutek, ki ostane, naj mine še toliko časa. V luči tega trenutka izvršujemo svoja dejanja, dobra ali slaba, v tej luči bijemo boj svojega življenja. Trudimo se, da spomini, travme ne bi splavali na površje, dokler se ne privije k nam goloprsa tiho dremajoča noč. V tistih časih, ko je oseka najnižja, je potrebno razvezati svoja usta in uiti stran od svojih težkih sider. Čeprav nas strahovi vztrajno in neizprosno zasledujejo, je treba pokazati kot ranjen pes svoje zobe, čeprav je bil ravno tepen. Spomin ni podoben rešetu, ki ne more zadržati tistega, kar je prejel. S pozabljenimi, zakopanimi travmami in strahovi se je potrebno spopasti. Dokler vsega spomina ne bo prekrila trava, ta neostriženi las grobov, in bo nova brst dokazala, da smrti v resnici ni, in kolikor je kdaj bila, je bila predhodnik življenja. Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu tunela. Glasba: Haris Sahačić Igralca: Mia Cotić, Aleš Kranjec Pričevalci: Indira Buljubašić, Ismir Hero, Edis Kolar, Fuad Serdarević, Midhat Karić, Selma Catović Hughes, Belma Cuzović, Ena Kukić Tonski mojster: Nijaz Kurtalić, Sonja Strenar Dramaturg; Matjaž Briški Režiser: Alen Jelen Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v Sarjaveu (BiH) in Gradcu (Avstrija) v juniju in juliju 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
44 min 7. 10. 2024
Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu. Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker Prevajalka: Julija Zapeka Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar Nataša – Maruša Majer Prva – Eva Pečnik Ona, Dekle – Doroteja Nadrah Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl Druga – Petra Kodba Vojak – Jurij Drevenšek Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak On – Blaž Šef Tretja, Mila – Špela Lovrec Vojak – Stane Tomazin, Vasjeva žena – Iva Kranjc Vasja – Vladimir Vlaškalić Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.
90 min 3. 10. 2024