Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
26 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Radijska igra zastavlja in tematizira večna vprašanja umetnosti, duše, navdiha, občutka in razmerja med učencem in učiteljem. Med mojstrom Stradivarijem in njegovim pomočnikom poteka dialog o skrivnosti izjemnega zvena violin. Pisec izpostavlja hkrati tudi odnos med obrtnikom in umetnikom, ki uokvirja osrednjo zgodbo o nastanku zvoka. Mitološka zgodba o ciganu vključuje ljudske elemente, saj se mu pridružita še Vrag in Smrt in tako prerašča v pravo alegorijo. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Mojster Stradivari - Zlatko Šugman Učenec - Jožef Ropoša Smrt - Jerica Mrzel Vrag - Polde Bibič Cigana - Majda Grbac Cigan - Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1997
35 min 10. 10. 2024
Poslušalce bomo razveselili z radijsko igro slovenskega pisatelja iz Trsta. Humorna psihološka drama iz življenja starejšega meščanskega zakonskega para je polna čustvene otopelosti in medčloveške odtujenosti. Iz skopega zunanjega dogajanja, moževe vrnitve iz bolnišnice in ženinega prijaznega sprejema, je avtor ustvaril radiofonsko zanimivo igro, ki se po večini dogaja v notranjih izpovedih o njuni preteklosti, ljubezni in željah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ivana – Marijana Brecelj Ivan – Boris Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998
37 min 8. 10. 2024
Ob pomoči večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se dogaja v obliki romanja med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta sta se pogovarjala še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so vojne grozote v Sarajevu minile. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rojstnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Iz zgodb preostalih likov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Prevajalec: Aleš Kranjec režiser: Alen Jelen dramaturg: Matjaž Briški tonski mojster: Matjaž Miklič glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina lektorica: Tinka Kos fonetičarka: Mateja Juričan Nastopajo Ismir - Aleš Kranjec Nick - Tadej Pišek Ismirjev oče - Aleš Valič Ismirjeva mama - Silva Čušin Ostrostrelec - Valter Dragan Nickova mama - Vesna Jevnikar Amel - Urban Brenčič Stervadesa - Anja Novak Posneto v studiih Radia Slovevenija v septembru 2024. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo
53 min 7. 10. 2024
Predor rešitve niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je omaž vsemu temu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve zato, ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse. Zato so stvari zle, grde in neprijetne. Ljudje smo grobnica zakopanih občutkov, ker življenje ne zdrsi vedno mimo hitro kakor v sanjah, temveč nas nenehno reže in žge, trga iz nas takšne plamene, za katere nikoli prej nismo vedeli, da so v nas. Biča nas s svojimi ledenimi valovi in nas nosi sem ter tja kakor barko v neurju. V življenju vsakega človeka je trenutek, ki ostane, naj mine še toliko časa. V luči tega trenutka izvršujemo svoja dejanja, dobra ali slaba, v tej luči bijemo boj svojega življenja. Trudimo se, da spomini, travme ne bi splavali na površje, dokler se ne privije k nam goloprsa tiho dremajoča noč. V tistih časih, ko je oseka najnižja, je potrebno razvezati svoja usta in uiti stran od svojih težkih sider. Čeprav nas strahovi vztrajno in neizprosno zasledujejo, je treba pokazati kot ranjen pes svoje zobe, čeprav je bil ravno tepen. Spomin ni podoben rešetu, ki ne more zadržati tistega, kar je prejel. S pozabljenimi, zakopanimi travmami in strahovi se je potrebno spopasti. Dokler vsega spomina ne bo prekrila trava, ta neostriženi las grobov, in bo nova brst dokazala, da smrti v resnici ni, in kolikor je kdaj bila, je bila predhodnik življenja. Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu tunela. Glasba: Haris Sahačić Igralca: Mia Cotić, Aleš Kranjec Pričevalci: Indira Buljubašić, Ismir Hero, Edis Kolar, Fuad Serdarević, Midhat Karić, Selma Catović Hughes, Belma Cuzović, Ena Kukić Tonski mojster: Nijaz Kurtalić, Sonja Strenar Dramaturg; Matjaž Briški Režiser: Alen Jelen Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v Sarjaveu (BiH) in Gradcu (Avstrija) v juniju in juliju 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
44 min 7. 10. 2024
Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu. Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker Prevajalka: Julija Zapeka Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar Nataša – Maruša Majer Prva – Eva Pečnik Ona, Dekle – Doroteja Nadrah Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl Druga – Petra Kodba Vojak – Jurij Drevenšek Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak On – Blaž Šef Tretja, Mila – Špela Lovrec Vojak – Stane Tomazin, Vasjeva žena – Iva Kranjc Vasja – Vladimir Vlaškalić Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.
90 min 3. 10. 2024
Radijski kabaret je parodija o moči in hkrati o servilnosti javnega medija. Posnema obliko popularnih radijskih kontaktnih programov oziroma vrsto medija, v katerem je še poezija izgubila svojo božansko naravo in služi zdaj le za to, da izraža in zapisuje vsakdanje življenjske težave. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Metka Rojc, Andrej Semolič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pesnik – Grega Čušin Muze – Irena Vidic, Simona Vodopivec, Marjana Klanjšek Jaklič, Nataša Barbara Gračner Prvi – Tone Gogala Drugi – Pavle Ravnohrib Tretji – Iztok Valič Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994
29 min 1. 10. 2024
Avtor humorno in igrivo obdeluje pojave prihajajoče grozovite podobe sveta. V ospredju dogajanja sta mlad pisatelj in njegov poskus, da bi našel svoje mesto v svetu, da bi bil tako soudeležen pri usodni možnosti – uravnavanju njegove poti. Protagonist se znajde v rokah sistema, ki ob pomoči znanosti popravlja in preusmerja deviantne primere, kakršen je zapisovalec svetlobe, fotograf. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zapisovalec svetlobe - Boris Ostan Radada - Majda Potokar Študentka - Jožica Avbelj Mary - Milena Zupančič Zlatarjeva hči - Polona Vetrih Tiger - Dare Valič Stari - Janez Albreht Prvi doktor - Dare Ulaga Drugi doktor - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1984.
46 min 30. 9. 2024
Mahler je bil pri pisanju svoje zadnje, desete simfonije v globoki ustvarjalni in življenjski krizi. Kot je znano, je nikoli ni dokončal. Avtor v besedilo, ki zajema prav to skladateljevo zadnje obdobje, vpeljuje lik mačka Sigmunda, ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega sveta. Opira se na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Režiser in ustvarjalna radijska ekipa so ob igralcih ustvarili veliko glasbeno in literarno močno radiofonsko delo. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mahler – Branko Šturbej Sigmund – Lotos Vincenc Šparovec Alma – Nataša Barbara Gračner Ladijski natakar in Čolnar – Boris Ostan Mahler kot otrok – Gašper Rojc Odrski delavec – Gregor Gruden Mahlerjeva hči – Zoja Miklič Drugi glasovi – Matej Puc, Zvone Hribar Glasbeni izvajalec – Matej Puc Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na slovenski Obali med letoma 2016 in 2024.
78 min 13. 9. 2024
Radijska igra je priredba dela, ki je zanimivo po svoji problematiki, saj v njem veliki francoski pesnik, znan kot zadnji impresionist ali prvi postimpresionist v pesništvu, vizionarsko odpira esencialna vprašanja naše dobe, poleg tega pa je njegov jezik kultiviran do izjemnih poetičnih razsežnosti. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Udovič Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flerè Paul Valéry – Rudi Kosmač Gospod Teste – Polde Bibič Gospa Teste – Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1975.
48 min 24. 9. 2024
V radijski igri znanstvenofantastičnega žanra je v boju med dobrim in zlom zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila, imenovana Štiglica, ki je prišla iskat etičnega človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe in glasbeni oblikovalec: Lado Jakša Štiglica – Boris Ostan Stražarja – Andrej Nahtigal in Silvo Božič Reporter – Aleš Valič Gospodje – Boris Juh, Srečo Špik in Marko Simčič Gospa – Marijana Brecelj Znanstvenik – Boris Cavazza Papež – Danilo Benedičič Striček – Pavle Ravnohrib Polkovnik – Dare Valič General – Ivo Ban Državniki – Andrej Kurent, Marjan Hlastec, Dušan Škedl in Franček Drofenik Inženir – Tone Kuntner Radijska napovedovalca – Rado Časl in Ivan Lotrič Napovedovalka – Nataša Dolenc Otrok – Voranc Vogel Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1989
54 min 23. 9. 2024