Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
25 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
48 min 30. 10. 2025
Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
39 min 28. 10. 2025
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja, Miroslav Krleža (1893–1981), napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glebajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v enem izmed njih se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. Pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in položajev. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, ki jo je režirala Nina Šórak in je bila premierno uprizorjena leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske inačice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže v izvrstnem prevodu Andreja Inkreta. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi, da bi polno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji ta idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu bomo spoznali zavratno situacijo zakoncev Lenbach in jo v besednem klimaksu tudi nepričakovano zapustili. Prevajalec je Andrej Inkret, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster pa Urban Gruden. Barona Lenbacha igra Boris Mihalj, Laura Lenbach je Polona Juh, dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v Vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šorak, premierno uprizorjeni 19. februarja 2023 v Vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
44 min 27. 10. 2025
Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je dve leti pozneje tudi prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da »na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja.« Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slovenski slušni prevod drame je leta 1959 nastal kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bližje glavnima mladima junakoma Tyltylu in Mytylu, a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že mnogo nalog. Prevajalec in avtor radijske priredbe Lojze Krakar Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Dolinar Tyltyl – Igor Švajger Mytyl – Bojan Klemenčič Čarovnica, soseda – Mara Černe Pes – Nace Simončič Mačka – Kristina Piccoli Svetloba – Alenka Svetel Dedek – Slavo Švajger Babica – Vera Pantič Noč – Helena Erjavec Smeh – Janez Sever Čas – Jože Zupan Mati – Jelka Cvetežar Oče – Marjan Kralj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
56 min 23. 10. 2025
Barbara je samska ženska v zgodnjih štiridesetih. Zaradi družinskih okoliščin mora poskrbeti za najstniško nečakinjo, ki se za dobra dva meseca naseli pri njej. Čeprav na materinstvo ni pripravljena, doživi svojo intenzivno transformacijo od prve zgubljenosti ob pretresih in izzivih do naklonjenosti in strpnosti do odraščajoče Ronje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Barbara – Maja Kunšič Sašo – Klemen Janežič Ronja – Sola Novak Ronjin oče – Klemen Gašperin Ronjina mama – Nina Rakovec Psihologinja – Tina Resman Nik – France Mandić Nikov oče – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
31 min 21. 10. 2025
V osišču pripovedi ene prvih radijskih iger sploh iz leta 1929 je izum »skritega mikrofona«, s katerim avtor lovi naključne pomenke parov na različnih krajih. Da pa bi bil zgodovinski kontekst zgodbe o socialnem in spolnem izkoriščanju sodobnemu poslušalcu razumljivejši, je dramaturg Goran Schmidt igro uvodoma dopolnil še s priredbo eseja Traugotta Krischkeja. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtor radijske priredbe in dramaturg: Goran Schmidt Režiserka: Irena Glonar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Nastopajo – Stannia Boninsegna, Zvone Hribar, Jernej Šugman, Boris Juh, Saša Tabaković, Marijana Brecelj, Jurij Zrnec, Janez Albreht, Uroš Smolej, Marko Mandić, Nina Valič, Saša Tabaković, Polona Juh, Slavko Cerjak, Blaž Valič, Martina Maurič, Ivo Ban, Sabina Kogovšek, Aleš Valič, Vesna Jevnikar, Barbara Žefran, Nina Valič , Andrej Nahtigal, Ljerka Belak, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2004
37 min 15. 9. 2025
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Univerzalna sporočilnost te tragedije preči časovne paralele našega sveta in žal ne izgublja aktualnosti. Zdi se, da so takšni in drugačni Sokrati sopotniki različnih obdobij in družbenih ureditev danes še toliko bolj. Prevajalec: Gorazd Kocjančič Avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturg: Igor Lampret Tonski mojster: Dejan Guzelj Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič - Jurki Sokrat – Aleš Valič Sokratovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
35 min 16. 10. 2025
Avtorica, ki je kolaž petih zgodb o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu sprva pisala kot besedilo za gledališče, se v tej zgodbi osredotoča na vprašanje splava. Liza je pred kratkim zanosila in si otroka še ne želi. Njen partner in potencialni oče ni tako odločen, vendar se strinja z Lizo, da opravi splav. Je pa skrivnost v svoji neodločnosti zaupal sestri, ta pa organizira bučen in navijaški obisk njunih staršev, ki naj bi jeziček na tehtnici prevesil na stran rojstva težko pričakovanega vnuka. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Lizo igra Tina Resman, Marko je Jernej Gašperin, Sanja – Nina Rakovec, Jadranka – Vesna Jevnikar, Igor – Branko Završan In Ženski glas v prologu – Tina Resman. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
24 min 14. 10. 2025
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Sicer pa razmišljujoči diptih s svojo univerzalno sporočilnostjo preči časovne paralele tega sveta in žal ne izgublja aktualnosti. Prevajalec: Gorazd Kocjančiča Avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturg: Igor Lampret Tonski mojster: Dejan Guzelj Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič - Jurki Sokrat – Aleš Valič Sokratovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
37 min 13. 10. 2025
Snov za svoje komedije Tone Partljič, letos avgusta je obeležil 85 let, praviloma zajema iz njemu dobro znanega okolja, v katerem z ostrim, tudi satiričnim očesom opaža vsakovrstna pretiravanja. To je hvaležno tkivo komedije. Pronicljivi družbeni opazovalec v svoji pisavi ni banalen, pač pa neposreden in vedno jedko sporočilen. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 20 radijskih iger po njegovih predlogah. V tokratni radoživi ljubezenski igri ima oče skrivno razmerje s profesorico matematike, ki v zadnjem razredu gimnazije poučuje njegovo hčerko. Ta razmerje ona odkrije, a se z mamo o njem ne pogovori. Po nekaj komičnih obratih pa se neljuba zagata le usmeri v pravo smer. Slovenec se ne zna niti očitno ne zmore norčevati iz sebe, a zdi se, da prav Partljiču z občutkom za socialo in satiro vendarle vsakič znova uspe najti način, v katerem se Slovenec kritično prepozna in se vedno tudi nasmeje. Režiser: Slavko Hren Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasba: Zoran Predin Lektorica: Metka Damjan Rastko – Peter Ternovšek Marta – Mojca Partljič Vesna – Barbara Krajnc Darja – Tina Vrbnjak Darjina soseda – Majda Grbac Ruda – Matej Puc Zdravnik – Andrej Nahtigal Dijak Rok – Jurij Drevenšek Dijakinja Ditka – Alenka Tetičkovič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
38 min 9. 10. 2025