Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Ars
24 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Dorini je vroče, zato razočarana nad temperaturo svoje hotelske sobe kliče na recepcijo – receptorka je hladna, a v sobi je še vedno nevzdržno vroče. Ko je že videti brezupno, protagonistki na pomoč priskoči neavtomatski telefonski odzivnik, ki jo popelje na hipnotično popotovanje. Radijska igra črpa iz prvih dveh delov triptiha Zbirno mesto, ki se ukvarja s skupnostnim soočanjem s podnebno krizo in ki ga poleg radijske igre sestavljata še pogovor na temo podnebnih sprememb in odziva nanje ter participatorni performans. Avtorica ideje in scenarija, izvajalka performansa in radijske igre: Doroteja Nadrah Soavtor scenarija in izvajalec radijske igre: Tosja Flaker Berce Režiserka in dramaturginja radijske igre: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor glasbe: Spencer Gross Fonetika: Suzana Köstner Posebna zahvala gre: Galeriji Jakopič (MGML), Ljubljanskemu potniškemu prometu, Župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda, Andražu Arku, ki je avtor svojega besedila, vsem udeležencem dogodkov projekta Zbirno mesto Koprodukcija Uredništva igranega programa in Doroteje Nadrah, samozaposlene v kulturi Sofinancer projekta: Ministrstvo za kulturo RS Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
21 min 20. 12. 2024
Mitska zgodba izvira iz Mahabharate, ki je poleg Ramajane najpomembnejši sanskrtski ep stare Indije in osrednje delo hinduizma. Lirsko-epsko drama o ljubezni in zapuščenosti velja za Kalidasovo najpomembnejše dramsko delo. Posebnost radijske izvedbe je njena zasedba, saj je igro interpretiral skoraj ves takratni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Režiser: Franci Križaj Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Prirejevalec in dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Šakuntala – Jadranka Tomažič Dušjanta – Sandi Krošl Kanva – Marjan Dolinar Gautami – Marija Goršič Vidušaka – Branko Grubar Prijamvada – Marjana Krošl Anasuja – Ljerka Belak Šarngarava – Marko Simčič Matali – Borut Alujevič Ravnatelj – Stanko Potisk Sodelovali so še – Mija Mencej, Jana Šmid, Anica Kumer, Jože Pristov, Janez Bermež, Miro Podjed, Bogomir Veras, Bruno Vodopivec, Štefan Volf, Breda Senčar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1972.
58 min 19. 12. 2024
Možaki si v zvoniku v prvonovembrski noči pripovedujejo zgodbe. Ob popitem alkoholu se postopno razkrivajo okoliščine nekoč storjenega zločina, katerega storilca sta prisotna. Režiserka: Maša Slavec Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojstri: Franci Likar, Borut Jeras, Martin Tomc Cerkovnik Madronič – Maks Bajc Ključar – Stane Potokar Kajfež – Maks Furijan Stariha, mlajši kmet – Bert Sotlar Mate, kmečki fant – Andrej Kurent Mike, Madroničev vnuk – Jana Osojnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1956
21 min 17. 12. 2024
Lukian je v svojih delih obravnaval filozofske, družbene in tudi teološke vsebine, do katerih je vselej pristopal kritično. Njegovemu ostremu humorju niso ušla niti božanstva z Olimpa: pomenki bogov namreč razkrivajo njihove zemeljske težave, kot so napuh, pohlep, pohota, ljubosumje in druge človeške šibkosti. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Mojster zvoka: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Zeus – Ivan Rupnik Hefaistos – Dario Varga Hermes – Sandi Pavlin Hera – Majda Grbac Afrodita – Marinka Štern Atena – Majda Kohek Poseidon – Jože Mraz Pan – Marko Simčič Paris – Uroš Maček Hanimedes – Jernej Kuntner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1994.
30 min 10. 12. 2024
Zvočni kolaž predstavlja štiri prizore iz izbora svetovne dramatike: Molièrjeve komedije Šola za žene, Shakespearjeve tragedije Romeo in Julija, Rostandove tragikomedije Cyrano de Bergerac in Držićeve komedije Boter Andraž. Vsem prizorom je skupno prizorišče – balkon, ki ga radijska konferansjejka označi kot »ne samo arhitektonski okrasek hiše, temveč življenjski prostor žene pred stoletji v raznih dobah.« Režiserka in scenaristka: Maša Slavec Tonski mojster: Tone Kablar Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralke in igralci – Ančka Levar, Edvard Gregorin, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Mihaela Šarič, Vladimir Skrbinšek, Slavko Jan, Tina Leonova, Branko Miklavc, Andrej Kurent, Dušan Škedl, Frane Milčinski Ježek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih leta 1961 v studiih Radia Slovenija
48 min 9. 12. 2024
Indijskemu vladnemu uslužbencu med postankom v newyorškem pristanišču ukradejo belega slona Hasana, darilo za angleško kraljico. Aktivira se detektivska ekipa, ki sklene priti stvari do dna. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Bogdan Gjud Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Cox – Ivo Ban Inšpektor Blunt – Zlatko Šugman Kapetan Burns – Andrej Kurent Detektivi – Božo Vovk, Igor Samobor, Pavle Ravnohrib, Dare Valič, Srečo Špik, Matjaž Turk, Danilo Benedičič, Jože Mraz Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1985.
62 min 5. 12. 2024
Veliko epsko pesnitev o boju med kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepleta nesrečna ljubezenska zgodba med Bogomilo in Črtomirom, zgodba enega izmed antoloških parov slovenske književnosti. S poetično radijsko priredbo bomo počastili 224. obletnico Prešernovega rojstva. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991
44 min 3. 12. 2024
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953
43 min 2. 12. 2024
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolaeviča Ostrovskijevega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgom v Albbijevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matija Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam samo prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri različne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Tokratna igra je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena. Lieschen, bivši esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju v upodobitvi Jurija Součka. Prevajalka: Rozka Štefan Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Dušan Mauser Lieschen – Duša Počkaj Walter – Jurij Souček Natakar – Dušan Škedl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1964.
53 min 28. 11. 2024
Avtoričina kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. S perečim problemom mladih, ki se pridejo šolat v večja mesta, zlasti v Ljubljano, kjer si vse teže privoščijo dostojno bivališče, se sooča tudi doktorski študent fizike Andrej. Za sumljivo ugodno plačilo se mu posreči dobiti sicer skromno sobo s posebnim vhodom poleg stanovanja samosvoje slikarke. Andrej sploh ne sluti, da je to zanj usoden korak. Režiserka: Saška Rakef Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginji: Vilma Štritof, Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Lektorica: Mateja Juričan Andrej – Peter Alojz Marn Ingrid – Polona Juh Agentka – Ajda Kostevc Maja – Staša Popović Ana – Lucija Ostan Vejrup Drugi igralski glasovi – Ivo Ban, Matej Puc, Sebastian Cavazza, Pia Zemljič, Darja Reichman, Saša Mihelčič, Željko Hrs, Primož Pirnat Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v starem ljubljanskem meščanskem stanovanju in v studiih Radia Slovenija aprila 2024
31 min 26. 11. 2024