Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Zeleni planet: Vodni svetovi, britanska dokumentarna serija, 2/5

Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli. 2. del: Vodni svetovi Vodne rastline so ustvarile nekaj najlepših in najnenavadnejših okolij na Zemlji. Nekatere so oborožene z nevarnim orožjem, s katerim bijejo neusmiljene bitke za prostor. Druge se s kotaljenjem rešujejo pred živalskimi sovražniki. Kjer jim primanjkuje hranil, se spremenijo v lovce na živali, ki nastavljajo pasti in znajo celo šteti, da si zagotovijo uspeh. GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Peter Bassett

Nikomur ni treba vedeti, koprodukcijski film

Drama. Phil, robusten Belgijec srednjih let, ki je prišel živet in delat na Škotsko, pravzaprav na otok Lewis, utrpi možgansko kap. V bolnišnici ga oskrbijo, in ker je imel srečo, jo lahko kmalu zapusti brez težjih posledic. Razen izgube spomina, ki se bo najbrž enkrat povrnil, kdaj bo to, pa se ne ve. Ko ga pripeljejo nazaj domov v njegovo hišo na škotskem podeželju, kmalu sreča Millie, ki sicer živi na odročnem delu otoka. Zdita se precej povezana, čeprav se Phil ničesar ne spominja. Millie pohiti s priznanjem, da sta bila pred njegovo nesrečo par v ljubezenskem razmerju. Phil je seveda šokiran, a sprejme njeno priznanje kot dejstvo. Še več, zanj je to spodbuda, da znova vzpostavita zvezo. Toda Millie začne komplicirati ... Kakor da je razkrila preveč. Če si je on ne more priklicati nazaj v spomin, potem se tudi njej ne zdi prav, da ga vznemirja s preteklimi čustvi, ki jih on ne more ozavestiti. A kaj, ko to ni edina laž, s katero je Millie omrežila Phila … NOBODY HAS TO KNOW / FRA, BELG, ZK / 2021 Režija: Bouli Lanners / Scenarij: Bouli Lanners / Igrajo: Michelle Fairley, Bouli Lanners, Cal MacAninch, Clovis Cornillac, Julian Glover, Andrew Still …

Moja dežela – lepa in gostoljubna

V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.

Margareta I., kraljica severa, koprodukcijska nadaljevanka, 1/3

Leto 1402. Margareta I., najmočnejša vladarica v skandinavski zgodovini, je uspela v unijo združiti Dansko, Norveško in Švedsko. Imela je vizijo o miroljubni prihodnosti in za svoje tri države je žrtvovala zasebno življenje. Posvojenega sina Eika želi poročiti z angleško princeso, kar bi obvarovalo unijo pred obleganjem sovražnikov in okrepilo status treh držav. Vendar je na obzorju zarota, ki lahko razblini vse, v kar je Margareta I. verjela. 1. del: Po stoletjih bojev med nordijskimi državami je leta 1397 kraljici Margareti I. uspelo združiti Dansko, Norveško in Švedsko v Kalmarsko zvezo. Piše se leto 1402, ko jo kraljica Margareta prek posvojenca kralja Erika preudarno vodi sama. Mir in blagostanje ji pomagajo vzdrževati celo pirati, veliko si obeta tudi od zaroke kralja Erika s komaj osemletno angleško princeso Philippo. Ozemeljsko celovitost ogrožajo nemški križarji, tedaj pa se pojavi skrivnosten mož, ki naj bi se rešil iz nemškega ujetništva. MARGRETE DEN FØRSTE / Margrete – Queen of the North / koprodukcija / 2021 Sscenarij: Charlotte Sieling, Jesper Fink, Maya Ilsøe Režija: Charlotte Sieling V glavnih vlogah: Trine Dyrholm, Søren Malling, Morten Hee Andersen, Jakob Oftebro

Janine Jansen, zaljubljena v stradivarke, angleška glasbena dokumentarna oddaja

Film opisuje potovanje violinske virtuozinje Janine Jansen, v želji, da bi posnela edinstven album na dvanajstih najvrednejših violinah Stradivari na svetu. V filmu o Stradivarkah spregovorijo največji poznavalci teh violin, Janine Jansen pa sama in z glasbenimi kolegi zaigra na te violine ter očarljivo opiše njihove zvočne značilnosti. Film je na festivalu Zlata Praga 2021 prejel eno od nagrad.

7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja

Združeni narodi napovedujejo, da bi leta 2050 na svetu lahko živelo že 10 milijard ljudi. Zakaj se naša vrsta množi tako naglo, kako to vpliva na naravo in ali je mogoče kako omiliti negativne posledice naraščanja potrošniško usmerjenega svetovnega prebivalstva v dokumentarni oddaji raziskuje naravoslovec Chris Packham. Sprašuje se, ali ne bo morda 10 milijard preprosto preveč za Zemljo, saj jo že trenutnih 7,7 milijarde ljudi močno obremenjuje. 7,7 BILLION AND COUNTING (HORIZON) / Velika Britanija / 2019 / Režija: Charlie Russell

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 141/251

Vanessa se zelo razveseli, ko jo pokličejo iz športne revije, da bi naredili fotoreportažo o novi zgornjebavarski prvakinji v sabljanju. Njen trud je končno poplačan. Toda peruti ji kmalu pristriže nepovabljeni gost, ki jo znova začne izsiljevati za svoje podle načrte. Christoph spozna, da je prvič v življenju naletel na nasprotnika, ki mu je dorasel. Ker je povsem brez denarja, ne ve več, kaj naj stori. Medtem se Ariane še naprej trudi uresničiti svoj mračni načrt in na svojo stran pridobi tudi Leonarda. Amelie je ostala brez strehe nad glavo, zato Tim vpraša Franzi, ali bi jo z Lucy vzeli za sostanovalko. Franzi se strinja, vendar po pogovoru z Amelie ugotovi, da se je zagledala v Tima. Ko Franzi in Steffen izgubita dve pomembni stranki, se Steffen začne spraševati, ali za vsem tem stoji podjetje Grükon. Ko prejme klic odvetnika iz podjetja, mu hitro vse postane jasno. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Rešite Amazonijo: deževni gozd gori, nemška dokumentarna oddaja

Amazonski deževni pragozd se predvsem v zadnjih dveh desetletjih pospešeno krči. Izsiljevanje domorodnih ljudstev, grožnje s smrtjo, izsekavanje dreves in požiganje rastja za pridobivanje kmetijskih površin za plantaže soje in živinorejo, so se pod vladavino Jairja Bolsonara močno okrepili. Zato so tako imenovana zelena pljuča Zemlje ponekod videti bolj kot pljuča verižnega kadilca. THE AMAZON ON THE BRINK / SOS AMAZONAS – APOKALYPSE IM REGENWALD / AMAZONIE, LA MAISON BRÛLE / Nemčija / 2019 / Režija: Albert Knechtel

Skrivnosti spanca, ameriška dokumentarna oddaja

Človek prespi približno tretjino svojega življenja. A možgani med spanjem ne počivajo, le da se tega ne zavedamo. Spijo vse živali, tudi črvi, meduze in hobotnice, ki imajo zelo drugačen genom od človekovega. Kaj nam torej omogoča dober spanec in kakšne so posledice, če ga ni? MYSTERIES OF SLEEP / ZDA / 2020 / Režija: Terri Randall

Miniature - Zaljubljen v morje

Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.

Celje, dokumentarna serija, 21. del

Dokumentarna serija Mestne promenade vstopa letos že v šesto sezono. Avtor in voditelj Andrej Doblehar vsako leto pripravi štiri polurne oddaje, v katerih predstavlja slovenska mesta, njihovo zgodovino, dediščino in tradicionalen utrip. Knežje mesto Celje skriva številne dragocene umetnostne zaklade, dva zgodovinska vrhova pa je doseglo v antični dobi kot rimska Celeia in v srednjem veku pod Celjskimi grofi in knezi. Bogato zgodovino mesta bosta predstavila etnologinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje in zgodovinar Damir Žerič iz celjskega Pokrajinskega muzeja.

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 140/251

Čeprav Schulz Christophu ponudi, da bi zanj še naprej delal brez plačila, ga ta s težkim srcem zavrne, saj dolgoletnega in zvestega sodelavca ne bi rad spravil v denarno stisko. Zato mu Schulz naredi še zadnjo uslugo in odkrije, da je Ariane pred veliko leti živela v Bad Benediktu, kjer je imel Christoph hotel. Christoph in Tim se odpeljeta tja, da bi več izvedela o Ariane. Vanessa obžaluje, da Amelie ne more več stanovati pri Sonnbichlerjevih, saj se je izkazalo, da je Vanessa alergična na konjsko dlako. Kmalu zatem pride v prostoru za osebje do usodne zamenjave in Vanessa doživi anafilaktični šok. Bela obupano roti Paula, naj mu ne vzame Lucy, in mu celo zagrozi, da ne bosta več prijatelja, če ne bo uničil ljubezenskega pisma. Bo Paul postavil na kocko prijateljstvo z Belo in Lucy priznal, da jo ljubi? Robert dvomi o Andréjevem sumu, da Dirk spet lahko premika noge. Zakaj bi vendar to prikrival? Andréju se zdi logična samo ena razlaga: Dirku ohromelost omogoča, da je še naprej blizu Linde. Ko mu Michael pojasni, da pri paraplegikih prihaja do nehotenih krčev, se pomiri. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Brezposelni sneženi možje

Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

9 min

»Sram ni zaklenjen samo s sedmimi ključavnicami, pogosto jih je sto«.

"Da te ni sram!" je marsikdo od nas slišal že v obdobju odraščanja, ko je kaj naredil/a "narobe". Za ta norobe pa potrebujemo skupnost in oči drugega. Zato se s sramom ne rodimo, ampak nam ga življenje na pot pripelje šele nekaj mesecev po tem. Sram je moralno čustvo, ki ima zelo močno izraženo telesno komponentno. Kaj je zdrav odziv na sram? Obstajajo ljudje, ki jih ni nikoli sram? Brezsramno o sramu se Mojca Delač v tokratni epizodi miniserije Možgani na dlani- Okrasje čustev, pogovarja s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan.

13 min

Politično dogajanje po supervolilnem letu

S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.

12 min

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

26 min

Notranja ministrica Tatjana Bobnar prvič po napovedanem odstopu stopila pred novinarje

Političnega vmešavanja v delo policije ni bilo. Tako poročilo, ki ga je premierju Robertu Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, razume vlada. Da so zapisani očitki neutemeljeni sta po seji vlade potrdila še pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar. Na njihove izjave se je v Bruslju odzvala tudi ministrica Bobnar. Ostali poudarki oddaje: - Fides za januar napovedal stavko - Hrvaška bo prvega januarja vstopila v schengensko območje - Rusija v okviru zamenjave zapornikov izpustila ameriško košarkarico Brittney Griner

13 min

Ideološka polarizacija kot naslednja pandemija

Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.

24 min

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic

9 min

7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja

Združeni narodi napovedujejo, da bi leta 2050 na svetu lahko živelo že 10 milijard ljudi. Zakaj se naša vrsta množi tako naglo, kako to vpliva na naravo in ali je mogoče kako omiliti negativne posledice naraščanja potrošniško usmerjenega svetovnega prebivalstva v dokumentarni oddaji raziskuje naravoslovec Chris Packham. Sprašuje se, ali ne bo morda 10 milijard preprosto preveč za Zemljo, saj jo že trenutnih 7,7 milijarde ljudi močno obremenjuje. 7,7 BILLION AND COUNTING (HORIZON) / Velika Britanija / 2019 / Režija: Charlie Russell

51 min

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

10 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 140/251

Čeprav Schulz Christophu ponudi, da bi zanj še naprej delal brez plačila, ga ta s težkim srcem zavrne, saj dolgoletnega in zvestega sodelavca ne bi rad spravil v denarno stisko. Zato mu Schulz naredi še zadnjo uslugo in odkrije, da je Ariane pred veliko leti živela v Bad Benediktu, kjer je imel Christoph hotel. Christoph in Tim se odpeljeta tja, da bi več izvedela o Ariane. Vanessa obžaluje, da Amelie ne more več stanovati pri Sonnbichlerjevih, saj se je izkazalo, da je Vanessa alergična na konjsko dlako. Kmalu zatem pride v prostoru za osebje do usodne zamenjave in Vanessa doživi anafilaktični šok. Bela obupano roti Paula, naj mu ne vzame Lucy, in mu celo zagrozi, da ne bosta več prijatelja, če ne bo uničil ljubezenskega pisma. Bo Paul postavil na kocko prijateljstvo z Belo in Lucy priznal, da jo ljubi? Robert dvomi o Andréjevem sumu, da Dirk spet lahko premika noge. Zakaj bi vendar to prikrival? Andréju se zdi logična samo ena razlaga: Dirku ohromelost omogoča, da je še naprej blizu Linde. Ko mu Michael pojasni, da pri paraplegikih prihaja do nehotenih krčev, se pomiri. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

48 min

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

14 min

Varnost

Linus je neznansko navezan na svojo odejico, Lucy pa ga nenehno prepričuje, naj se je odvadi. Zato mu tudi 1. januarja ne da miru in ga na vse pretege sili, da bi to škodljivo razvado opustil.

6 min

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

22 min

Šef doma z Mašo: Domače sarme z zeljem

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ga imate? Vam ga je zaupala babica, soseda? O receptu za sarme govorimo! Vsaka družina ima svoj način priprave, vsak naredi nekaj po svoje in za vse druge narobe. Toda vsi soglašamo, da se na novega leta dan nič ne prileže tako kot sarma. Beseda sarma izhaja iz turščine in pomeni "zaviti". Nadevanje zelenjave z mletim mesom je sicer značilnost balkanske in bližnjevzhodne kuhinje. Poleti nadevajo paprike in bučke, meso pa se lahko zavija v liste trte, ohrovta ali zelja. Tudi sarma je tako nekakšna vrsta "dolme", z mletim mesom nadevane zelenjave. Maša vam zaupa svoj recept in pokaže, kako sarme zaviti, da bodo obdržale lepo obliko. Pripravite zelje!

11 min

Margareta I., kraljica severa, koprodukcijska nadaljevanka, 1/3

Leto 1402. Margareta I., najmočnejša vladarica v skandinavski zgodovini, je uspela v unijo združiti Dansko, Norveško in Švedsko. Imela je vizijo o miroljubni prihodnosti in za svoje tri države je žrtvovala zasebno življenje. Posvojenega sina Eika želi poročiti z angleško princeso, kar bi obvarovalo unijo pred obleganjem sovražnikov in okrepilo status treh držav. Vendar je na obzorju zarota, ki lahko razblini vse, v kar je Margareta I. verjela. 1. del: Po stoletjih bojev med nordijskimi državami je leta 1397 kraljici Margareti I. uspelo združiti Dansko, Norveško in Švedsko v Kalmarsko zvezo. Piše se leto 1402, ko jo kraljica Margareta prek posvojenca kralja Erika preudarno vodi sama. Mir in blagostanje ji pomagajo vzdrževati celo pirati, veliko si obeta tudi od zaroke kralja Erika s komaj osemletno angleško princeso Philippo. Ozemeljsko celovitost ogrožajo nemški križarji, tedaj pa se pojavi skrivnosten mož, ki naj bi se rešil iz nemškega ujetništva. MARGRETE DEN FØRSTE / Margrete – Queen of the North / koprodukcija / 2021 Sscenarij: Charlotte Sieling, Jesper Fink, Maya Ilsøe Režija: Charlotte Sieling V glavnih vlogah: Trine Dyrholm, Søren Malling, Morten Hee Andersen, Jakob Oftebro

42 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 141/251

Vanessa se zelo razveseli, ko jo pokličejo iz športne revije, da bi naredili fotoreportažo o novi zgornjebavarski prvakinji v sabljanju. Njen trud je končno poplačan. Toda peruti ji kmalu pristriže nepovabljeni gost, ki jo znova začne izsiljevati za svoje podle načrte. Christoph spozna, da je prvič v življenju naletel na nasprotnika, ki mu je dorasel. Ker je povsem brez denarja, ne ve več, kaj naj stori. Medtem se Ariane še naprej trudi uresničiti svoj mračni načrt in na svojo stran pridobi tudi Leonarda. Amelie je ostala brez strehe nad glavo, zato Tim vpraša Franzi, ali bi jo z Lucy vzeli za sostanovalko. Franzi se strinja, vendar po pogovoru z Amelie ugotovi, da se je zagledala v Tima. Ko Franzi in Steffen izgubita dve pomembni stranki, se Steffen začne spraševati, ali za vsem tem stoji podjetje Grükon. Ko prejme klic odvetnika iz podjetja, mu hitro vse postane jasno. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

49 min

Prvi odstop

V Tarči: konec volilnega obdobja, konec medenih tednov za vlado. Počilo je med notranjo ministrico in predsednikom vlade, in sicer zaradi generalnega direktorja policije. Kaj je v ozadju? Razkol tudi v opoziciji, med Novo Slovenijo in SDS.

50 min

Modest Musorgski: Boris Godunov, neposredni prenos otvoritvene predstave iz milanske Scale

La prima – premierna predstava v Scali – je pri naših zahodnih sosedih ne le kulturni, ampak tudi politični dogodek.

221 min

Moja dežela – lepa in gostoljubna

V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.

56 min

Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna

Po uvodnih nastopih v Kontiolahtiju na Finskem so se biatlonke in biatlonci preselili v srednjo Evropo. Tekme drugega prizorišča bo gostil Hochfilzen na avstrijskem Tirolskem. V četrtek se bodo v sprintu pomerile tekmovalke. Prednost imajo hitre biatlonke, predvsem sestri Öberg, na uspeh pa računa tudi zmagovalka prvega sprinta Avstrijka Lisa Teresa Hauser, ki bo nastopala pred domačimi gledalci. Zelo uspešno je s prvimi tekmami opravila Polona Klemenčič, na Finskem je bila v tej disciplini 21.

71 min

Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

47 min

Zeleni planet: Vodni svetovi, britanska dokumentarna serija, 2/5

Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli. 2. del: Vodni svetovi Vodne rastline so ustvarile nekaj najlepših in najnenavadnejših okolij na Zemlji. Nekatere so oborožene z nevarnim orožjem, s katerim bijejo neusmiljene bitke za prostor. Druge se s kotaljenjem rešujejo pred živalskimi sovražniki. Kjer jim primanjkuje hranil, se spremenijo v lovce na živali, ki nastavljajo pasti in znajo celo šteti, da si zagotovijo uspeh. GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Peter Bassett

50 min

Hrvaška vstopa v schengen – med geopolitiko in življenjem ob meji

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

54 min

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

36 min

Ukvarjanje z glasbo se opazno odtisne v naše možgane

December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti.

16 min

Maroko

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o Maroku.

13 min

Rešite Amazonijo: deževni gozd gori, nemška dokumentarna oddaja

Amazonski deževni pragozd se predvsem v zadnjih dveh desetletjih pospešeno krči. Izsiljevanje domorodnih ljudstev, grožnje s smrtjo, izsekavanje dreves in požiganje rastja za pridobivanje kmetijskih površin za plantaže soje in živinorejo, so se pod vladavino Jairja Bolsonara močno okrepili. Zato so tako imenovana zelena pljuča Zemlje ponekod videti bolj kot pljuča verižnega kadilca. THE AMAZON ON THE BRINK / SOS AMAZONAS – APOKALYPSE IM REGENWALD / AMAZONIE, LA MAISON BRÛLE / Nemčija / 2019 / Režija: Albert Knechtel

53 min

Poročila ob petih

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

11 min

217 Kaj hoče ženska - gostja Irena Štaudohar

Kaj hoče ženska? Večno vprašanje si je že zastavil sloviti Sigmund Freund, a pri tem ni našel odgovora. To vprašanje si je postavil tudi novinarka Dela Irena Štaudohar in v zbirki 17 zgodb opisala 17 izjemnih dam, ki so iskale svobodo in ljubezen. Vabljeni k poslušanju.

51 min

Aljaž Golčer o sistemu VAR in tehnologijah v Katarju

Ker je v nogometu že skoraj več tehnologije kot športa, se tudi Odbita do bita ozira proti Katarju. Novinarski kolega Aljaž Golčer pripoveduje o vzponu in kritikah sistema VAR in o razdelitvi sodniških nalog zaradi številnih kamer in senzorjev. O novi tehnologiji, ki pomaga pri določitvi prepovedanega položaja, in o pametni žogi, ki jo spremljamo na svetovnem prvenstvu 2022.

31 min

FIDES: Zdravniška stavka bo januarja

V sporu med premierjem Robertom Golobom in odhajajočo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je nov dan prinesel nova razkritja, in sicer vsebino poročila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki ga je danes policija javno objavila. V njem je zapisano, da se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah o kadrovanju in željah po razrešitvi posameznikov mimo pravil. Vir nesoglasij je bilo tudi oblikovanje posebne skupine za varovanje predsednika vlade. Druge teme: - Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides sprejel odločitev o zdravniški stavki v januarju - Hrvaška bo prvega januarja vstopila v schengen, odločitev notranjih ministrov glede Bolgarije in Romunije še ni znana - Moskva iz zapora izpustila ameriško košarkarico, Washington jim v zameno za to vrača trgovca z orožjem

30 min

Pederastija in pedofilija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

53 min

Notranja ministrica Bobnarjeva: Predsednik vlade je pričakoval očiščenje policije, mojih kadrovskih predlogov pa ni upošteval

Političnega vmešavanja v delo policije ni bilo. Tako poročilo, ki ga je premierju Robertu Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, razume vlada. Temu pritrjuje tudi dodatno poročilo policije, ki navaja, da v mandatu te vlade pritiskov ni bilo. Pred novinarje pa je prvič po napovedanem odstopu stopila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Kot je dejala, jo je premier že pred enim mesecem pozval, naj Lindava sploh ne predlaga za direktorja s polnim mandatom. Ostali poudarki oddaje: - Fides kljub zvišanju zdravniških plač za januar napovedal stavko - Nadzora na meji s Hrvaško kmalu ne bo več, Romunija in Bolgarija ostali pred vrati schengena - Anamarija Lampič že na svojem prvem biatlonskem nastopu v svetovnem pokalu do petega mesta

20 min

Goljufive spletne trgovine

V decembru se v spletnih trgovinah znajde največ neizkušenih kupcev, ki zlahka naletijo na lažne spletne trgovine, trgovine s ponaredki dragih blagovnih znamk in prevare, ki so s tem povezane. Lažne trgovine goljufi ustvarijo za katerokoli blago, ki ga je sicer težko dobiti, kot so bili avgusta celo lesni peleti. V Svetovalnem servisu vas bomo spodbudili, da si pred nakupom vzamete 10 minut za preverjanje spletne trgovine. Naša gostja je Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

28 min

Notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki naj bi nocoj podala odstopno izjavo, vztraja pri navedbah o političnih pritiskih na policijo

Notranja ministrica Tatjana Bobnar naj bi se iz Bruslja vrnila pozno zvečer, takrat naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala tudi svojo odstopno izjavo. Zatrdila je še, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se zavzemala za to, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito. Druge teme oddaje: - Delovna skupina, ki jo sestavljajo socialni partnerji, med drugim o obveznem izplačilu poslovne uspešnosti - Kosovske oblasti na sever Kosovske Mitrovice napotile do 300 pripadnikov posebnih enot - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes znana prva polfinalista

21 min

Gregor Antoličič: Preprosti Slovenci so v Francu Jožefu videli polbožansko bitje, ki je branik vsega dobrega

V pogovoru z zgodovinarjem preverjamo, ali dobro stoletje po razpadu Avstro Ogrske že lahko trezno presodimo, ali so bili Habsburžani Slovencem naklonjeni ali pač sovražni vladarji?

32 min

Učiti pomeni razumeti. Ali razume tudi država?

V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.

22 min

Ime norosti moje

Nedavno je Zlata nitka, ena najbolj znanih trgovin v središču Maribora, objavila, da z novim letom zapira svoja vrata. To je prodajalna na Gosposki, veličasten simbol izginjajočega sveta, ki nam tako zelo manjka. Toda, poreče izključno v hasek in profit orientirani um, prodajalne pridejo in grejo, čas teče, vse se spreminja, kajne. Razen, ko se ne.

3 min

Ksenija Trs

Gostja po polnoči bo Ksenija Trs, že trideset let knjižničarka na potujočem bibliobusu Mariborske knjižnice. Pred letom dni je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža. Njena pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo.

38 min

Avtomobilnost

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje. Honda civic v enajsti generaciji ponuja hibridni, torej tišji pogonski sklop. Vsebuje tudi CVT menjalnik, torej menjalnik, ki nima klasičnih prestav. Ampak civic tudi kot hibrid po športno zarohni, hibridni menjalnik pa brez prestav še vedno prestavlja. Sliši se nesmiselno, zato je ta nova tehnična rešitev morala dobiti epilog na letališki pisti. Skupaj z gledalci Avtomobilnosti!

27 min

6. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del

Dnevni red seje: 1. Dokapitalizacija Skupine HSE v višini skoraj 500 milijonov evrov in stanje v Skupini HSE

102 min

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

9 min

Dobro jutro

Ker smo že krepko zakorakali v veseli december, bo tudi naša oddaja praznično obarvana. New Swing Quartet vas bo povabil na božični koncert, govorili bomo o pripravi smuči na zimo, opozorili bomo kako pomembno je gibanje tudi v teh hladnih dneh, z vilinkami iz Vilinskega mesta pa bomo izdelovali praznične okraske iz recikliranih materialov.

133 min

Remont Nuklearne elektrarne Krško

Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?

25 min

V pričakovanju pojasnil notranje ministrice glede napovedanega odstopa

Notranja ministrica Tatjana Bobnar bo popoldne v Bruslju po napovedih dala nekaj pojasnil o napovedanem odstopu. Pred tem bo z evropskimi kolegi odločala o širitvi schengenskega območja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropski predlog devetega svežnja ukrepov proti Rusiji vključuje prepoved izvoza brezpilotnih letalnikov tej državi. Sodobna postavitev ruske opere Boris Godunov, s katero so v milanski Scali odprli sezono, dodatno poudarja uničujočo zlorabo oblasti. Rokometaši Celja so v devetem krogu lige prvakov drugič zmagali.

21 min

Osmi dan

V oddaji Osmi dan smo ob stoletnici odkritja grobnice egipčanskega faraona Tutankamona raziskali, zakaj je tako imenovana tutomanija že pred časom zajela ves svet. Podoba dečka kralja je namreč simbol fascinacije Zahoda nad Egiptom. Njegovo skrivnostno življenje in smrt še vedno raziskujejo številni strokovnjaki, njegova podoba se pogosto pojavlja tudi v popularni kulturi. Spominjamo se neprecenljive fotografske dediščine Joca Žnidaršiča. S fotografskim objektivom je spremljal tako svetovne voditelje in ključne zgodovinske trenutke kot tudi vsakdanje življenje. Obiskali smo mednarodni fotografski festival v Boliviji, ki ga pripravljata tam živeča slovenska slikarka Ejti Štih in slovenski fotograf Matjaž Krivic. Naš sogovornik je bil James Wellford, eden najvplivnejših ljudi iz sveta fotografije. Pogovarjali smo se z italijanskim multimedijskim umetnikom, filozofom in antropologom Leonejem Continijem, ki ga zanima nepričakovan odziv domačinov na vrtove kitajskih priseljencev. Prebivalci so namreč vrtove začeli uničevati, saj da pridelava kitajske zelenjave ogroža italijansko identiteto. Obiskali smo še koncert nemškega dvojca Milky Chance, ki je pred leti z uspešnico Stolen Dance postal spletni fenomen. Vnovič sta Clemens Rehbein in Phillipp Dausch razprodala Katedralo Kina Šiške.

28 min

Lindav: Vpliv politike na delo policije se kaže v kadrovanju

Policija je objavila poročilo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnih političnih pritiskih. Pojasnila je od njega zahteval premier Robert Golob. Kot je med drugim zapisal v poročilu, se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah po kadrovanju in po razrešitvah določenih ljudi mimo pravil. V oddaji tudi o tem: - O spremembi ustave, da bi sodnike po novem imenoval predsednik države, posebna strokovna skupina - Zelena luč za vstop v šengen predvidoma le Hrvaški, vstop Romunije in Bolgarije še pod vprašajem. - Tudi na primorskih šolah se tako kot drugod po državi srečujejo s pomanjkanjem učiteljev.

15 min

Pederastija in pedofilija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

53 min

Dobro jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

137 min

Bila sem presenečena, ko je predlagal vazektomijo

Moška sterilizacija ne vpliva na količino izliva, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma, spolno željo in hormone.

34 min

Samo ženska, nemški film

Drama. Po resničnih dogodkih v Nemčiji leta 2006. Na avtobusni postaji v Berlinu Nuri, Aynurin brat, ustreli Aynur do smrti. Preden se je to zgodilo, je Aynur, ne da bi karkoli posumila, pospremila brata do avtobusne postaje, nekaj sto metrov stran od svojega stanovanja, v katerem je spal njen petletni sin Can. Potem so se zgodili streli … Kako se je lahko zgodilo kaj takega? V filmu Aynur pripoveduje lastno zgodbo iz svojega zornega kota. Kot mlado dekle jo je kurdsko sorodstvo v Nemčiji poročilo z nasilnežem iz svojih krogov. Po letu dni je ubežala domačemu nasilju in se zatekla nazaj k svoji družini. Vendar jo je družina skupaj z njenimi tremi brati zavrnila, češ da je s pobegom od moža umazala družinsko čast. Aynur se upre takšni razlagi, in ko postane doma zaradi šikaniranja z vseh strani neznosno, se obrne na socialno službo, ki ji pomaga najti stanovanje in kasneje tudi službo. A grožnje domačih, posebej bratov, se kar ne nehajo. Aynur kljub ustrahovanju zaživi svobodno, »prozahodno« življenje, kar še dodatno vznejevolji brate. Nekega dne jo realnost turškokurdske družbene tradicionalnosti in predsodkov le dohiti …. NUR EINE FRAU / A REGULAR WOMAN / GER / 2019 Režija: Sherry Hormann / Scenarij: Florian Öller po knjigi Matthiasa Deißa / Igrajo: Almila Bagriacik, Rauand Taleb, Aram Arami, Meral Perin, Mehmet Ateşçi, Mürtüz Yolcu, Merve Aksoy, Armin Wahedi

92 min

Jagnje, koprodukcijski film

Prepričljiv prvenec, nenavadna mešanica grozljivke in ljudske bajke, je bil na festivalu v Cannesu leta 2021 v sekciji Poseben pogled nagrajen kot najbolj originalen film. Par brez otrok živi na ovčji farmi v zakotju Islandije. Nekega dne se v hlevu skoti (ali mogoče rodi) nenavadno živo bitje. Par ga vzame v hišo in vzgaja kot svojega ljubljenca. Idilično življenje najprej zmoti prihod moževega brata, nestanovitnega fičfiriča, prav tako pa se napoveduje še bolj usoden konflikt; nekaj, ali nekdo, hoče svojega mladiča nazaj. In ne bo se ustavilo pred ničemer. Originalni naslov: LAMB Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: srhljiva drama Režija: Valdimar Jóhannsson Scenarij: Sjón, Valdimar Jóhannsson Igrajo: Noomi Rapace, Hilmir Snær Guðnason, Björn Hlynur Haraldsson

102 min

Nikomur ni treba vedeti, koprodukcijski film

Drama. Phil, robusten Belgijec srednjih let, ki je prišel živet in delat na Škotsko, pravzaprav na otok Lewis, utrpi možgansko kap. V bolnišnici ga oskrbijo, in ker je imel srečo, jo lahko kmalu zapusti brez težjih posledic. Razen izgube spomina, ki se bo najbrž enkrat povrnil, kdaj bo to, pa se ne ve. Ko ga pripeljejo nazaj domov v njegovo hišo na škotskem podeželju, kmalu sreča Millie, ki sicer živi na odročnem delu otoka. Zdita se precej povezana, čeprav se Phil ničesar ne spominja. Millie pohiti s priznanjem, da sta bila pred njegovo nesrečo par v ljubezenskem razmerju. Phil je seveda šokiran, a sprejme njeno priznanje kot dejstvo. Še več, zanj je to spodbuda, da znova vzpostavita zvezo. Toda Millie začne komplicirati ... Kakor da je razkrila preveč. Če si je on ne more priklicati nazaj v spomin, potem se tudi njej ne zdi prav, da ga vznemirja s preteklimi čustvi, ki jih on ne more ozavestiti. A kaj, ko to ni edina laž, s katero je Millie omrežila Phila … NOBODY HAS TO KNOW / FRA, BELG, ZK / 2021 Režija: Bouli Lanners / Scenarij: Bouli Lanners / Igrajo: Michelle Fairley, Bouli Lanners, Cal MacAninch, Clovis Cornillac, Julian Glover, Andrew Still …

99 min

Čokolada, koprodukcijski film

Cikel francoskih klasik: Nemogoča ljubezen in prijateljstvo v času kolonialne Afrike Piše se leto 1988 in mlada ženska po imenu France se prvič v življenju vrača v Kamerun, kjer je, tako vsaj misli, preživela lepo in nedolžno otroštvo. Med odraščanjem v nekdanji francoski koloniji v 50. letih je njena družina živela v razkošju in ignoranci. Kot majhna deklica se ni zavedala družbenih napetosti med kolonialističnimi gospodarji in podrejenimi domačini. Skozi spomine na stoičnega in vselej potrpežljivega družinskega služabnika Protéeja, ki je bil dekličin varuh in zaveznik, na novo odkrije te napetosti, pa tudi tiho trpljenje zaradi prepovedane ljubezni v odnosu med materjo in Protéejem. To je temeljno delo francoske postkolonialne kinematografije, eden od ključnih francoskih filmov, ki so kritično obravnavali francosko kolonialno preteklost. To je zgodba o prepovedani ljubezni in potlačeni strasti, zgodba o rasizmu in njegovem uničujočem vplivu na človeška življenja. In to je predvsem film Claire Denis, delo, prežeto z občutno poetiko francoske avtorice, ki je na podlagi lastnih spominov na odraščanje v Kamerunu film posnela z veliko pozornostjo in občutljivostjo za tiho dinamiko razmerij moči, ki potekajo v ozadju sleherne družbene interakcije, še zlasti interakcij v rasistični družbi. Izvirni naslov: CHOCOLAT / Francoski film, 1988 / Režija: Claire Denis / Scenarij: Claire Denis, Jean-Pol Fargeau / Igrajo: Isaach De Bankolé, Giulia Boschi, François Cluzet

100 min

Moč usode, TV in glasbeni film

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

51 min

Dišave življenja, francoski film

Skrivnostno življenje profesionalne parfumarke Anne Walberg je zadovoljna ženska srednjih let, ki obvlada svet parfumov. Narava jo je obdarila z edinstvenim nosom in to svojo izredno specialiteto uspešno prodaja podjetjem, ki jo najemajo tako za vonjanje in izdelavo parfumov kot za nenavadne detektivske naloge. Živi kot diva, zaradi narave svoje službe je samozadostna, premožna, ekscentrična. A njeno skrbno vzdrževano ravnovesje pretrese prihod novega osebnega voznika Guillauma, edinega človeka, ki se Anni drzne postaviti po robu. Namesto da bi tujca zaradi njegove predrznosti odpustila, ga obdrži v svoji bližini in med njima se razvije posebno prijateljstvo. Komična drama s šarmantno Emanuelle Davos deluje kot študija edinstvenega in ekscentričnega poklica »nosu«, posredovana pa je na iskriv, romantičen in čuten način. Izvirni naslov: LES PARFUMES / Francoski film, 2019 / Režija in scenarij: Grégory Magne / Igrajo: Emanuelle Davos, Grégory Montel, Zelie Rixhon

97 min

Tisti, ki delajo, francoski film

Drama. Frank je odločen, samodiscipliniran moški, ki je vse svoje življenje posvetil delu in si je pot navzgor tlakoval sam. Ne glede na vreme, okoliščine ali čas, je Frank stalno na telefonu in usmerja ali organizira tovorne ladijske prevoze. Njegovo delo zahteva zbranega in odločnega človeka. Zdi se, da je tak način življenja pustil posledice tudi v njegovem odnosu do družine, ki ni najbolj čustven … Potem se zgodi še izredni dogodek v podjetju, zaradi katerega se mora Frank odzvati hitro in brezkompromisno. Zdi se, da njegova odločitev pretrese vodstvo podjetja, ki se odloči, da ga odpustijo … Frank je globoko pretresen nad novim položajem, saj je v podjetju pustil svoja najboljša leta. Začne se spraševati o smiselnosti vsega, o delovni morali, o družbeni sprijenosti in o lastni vlogi glede vsega … Ko se že zdi, da bo utonil v kaosu službenih in družbenih konfliktov, pomisli na svojo najmlajšo hčer Mathildo in na njun odnos, ki ga je treba negovati … CEUX QUI TRAVAILLENT / THOSE WHO WORKS / SWISS, BELG, FRA / 2018 Režija: Antoine Russbach / Scenarij: Emmanuel Marre, Antoine Russbach / Igrajo: Olivier Gourmet, Adèle Bochatay, Michel Voïta, Delphine Bibet, Pauline Schneider …

101 min

Victoria in volk, francoski film

Med deklico in volkom se vzpostavi čustvena vez Osemletna Victoria in njen oče Stephane se po smrti dekličine matere preselita v majhno gorsko vasico v francoskih Alpah. Victorio mučijo nočne more, z očetom pa skoraj ne govorita več. Stephane se krivi, ker ni mogel rešiti žene. Deklica uteho najde v skrbi za volčjega mladička z zapuščene kmetije. Zaradi novega ljubljenca je njeno življenje spet lepo, a ko za volka izvedo sosedje, se ga želijo znebiti. Victoria ga želi obdržati in zaščititi, hkrati pa se zaveda, da bi moral živeti v divjini. A njegova izguba bi deklici ponovno strla srce. Izvirni naslov: MYSTÈRE / Francoski film, 2021 / Režija: Denis Imbert / Scenarij: Denis Imbert, Matthieu Oullion, Rémi Sappe / Igrajo: Vincent Elbaz, Shanna Keil, Marie Gillain

83 min

Tigri, koprodukcijski film

Športna biografska drama. Film je navdahnjen z resničnimi dogodki. Skandinavec Martin je eden od najobetavnejših mladih nogometašev, ki jih je Švedska kadar koli imela. Pri šestnajstih se mu izpolnijo sanje, saj se zanj začne zanimati eden od najuglednejših italijanskih klubov. Martin začne kmalu igrati za ta klub. Toda za svoje sanje, ki jih zdaj živi, plačuje visoko ceno: vsak dan prenaša hude telesne napore, od njega se zahtevata disciplina in predanost, spopada se s pritiski, da mora biti najboljši … In kar je najbolj boleče – pesti ga občutek osamljenosti. Vse skupaj se nakopiči in Martin začne resno dvomiti o tem, ali je to življenje, ki si ga je želel … TIGERS / ŠVEDSKA, ITALIJA, DANSKA / 2020 Režija: Ronnie Sandahl / Scenarij: Ronnie Sandahl, Martin Bengtsson / Igrajo: Frida Gustavsson, Alfred Enoch, Johannes Kuhnke, Liv Mjönes, Henrik Rafaelsen, Erik Enge, Maurizio Lombardi, Lino Musella, Gianluca Di Gennaro, Antonio Zavatteri, Antonio Bannò, Alberto Basaluzzo, Daniele La Leggia, Adrian Mackinder …

111 min

Ko si odšel, kanadski film

Družinska drama o ženskem prijateljstvu: pogumna Cami po smrti bivšega moža v svoj dom vzame njegovo novo ženo in otroka Cami je uspešna ilustratorka, ki zasluži dovolj, da s hčerko Aster živita v vili z bazenom. Nekega dne dobita vest, da je umrl Craig, Asterin oče in Camijin bivši mož, ki se je po ločitvi ponovno poročil z Rachel, s katero ima še eno hčerko po imenu Tallulah. Čeprav imata Cami in Rachel hladen odnos, pa Cami vdovi iz usmiljenja ponudi pomoč. Rachel sprva odkloni, a potem ko naleti na šokantno odkritje, da je po možu podedovala tako velik finančni dolg, da si ne more privoščiti vzdrževanja družinske hiše, privoli v Camijino ponudbo in se s hčerko začasno preseli v njeno vilo. Nove sostanovalke odkrijejo, da imajo kljub razlikam veliko skupnega, in si pomagajo prebroditi osebne krize. Izvirni naslov: THE REST OF US / Kanadski film, 2019 / Režija: Aisling Chin-Yee / Scenarij: Alanna Francis in Mark Van de Ven / Igrajo: Heather Graham, Sophie Nélisse, Abigail Pniowsky, Jodi Balfour

76 min

Moj oče, klobasa, belgijsko-nemški film

Za srečo je treba včasih skočiti v prazno, sporoča lucidna družinska komedija V srednjih letih se Paul, oče dveh najstnic, na lepem odloči za radikalno spremembo. V banki, kjer ima varno zaposlitev, da odpoved. Doma pove, da hoče slediti mladostniškim sanjam in postati igralec. Mlajša hči Zoe, starejša sestra, brat in žena to doživijo kot tragedijo. Sprašujejo se, kako bo družina finančno preživela. A še hujše so psihološke posledice njegovega dejanja, saj se morajo vsi bližnji soočiti z vrsto Paulovih porazov, zavrnitev in ponižanj. V enem od najnižjih trenutkov Paulovega življenja se mora zaposliti kot hodeča reklama in se obleči v klobaso, zaradi česar se mu družinski člani skoraj odrečejo. Nekega dne pa se prične mlajša hči Zoe zavedati, kako radikalno in pogumno je bilo očetovo dejanje. Nekonvencionalna premisa te družinske komedije je, da se otroci oklepajo konservativnih vrednot, medtem ko je oče, ki običajno nastopa kot nosilec konservativnih stališč, tisti, ki »ponori« ter po zaslugi svojega nekonformizma sčasoma postane hčerin največji junak. Film je nenavadna družinska komedija tudi po zaslugi družbeno satirične komponente, saj zbadljivo obravnava plehkost, samozadovoljstvo in konformizem srednjih slojev. Redki so tisti, ki si upajo izstopiti iz lagodnega sveta konvencij in storiti korak v neznano. Izvirni naslov: MIJN VADER IS EEN SAUCISSE / Belgijsko-nemški film, 2021 / Režija: Anouk Fortunier / Scenarij: Jean-Claude Van Rijckeghem / Igrajo: Johan Heldenbergh, Serge-Henri Valcke, Camilia Blereau

80 min

Lorelei, ameriški film

Drama. Wayland je po petnajstih letih izpuščen iz zapora. Išče službo in se izogiba težavam. Kmalu po osvoboditvi se ponovno zbliža z Dolores, svojo bivšo iz srednje šole. Dolores je med njegovo odsotnostjo postala mati treh otrok, samohranilka, ki nima kaj sanjariti, če jih hoče preživeti. Wayland se kmalu po prvem srečanju preseli k Dolores in njeni kaotični družini. Otroci ga sprejmejo za svojega in ga imajo kmalu za očeta, čeprav Waylandu to ni po godu in ni videti pomirjen ali zadovoljen. Vseeno pa se znajde v vlogi odgovornega očeta, ki mora poskrbeti za račune in poln hladilnik. Med iskanjem zaposlitve ga stara znanstva potegnejo na stara pota, medtem ko začne Dolores na glas sanjariti svoje dekliške sanje o življenju v Los Angelesu. Vprašanje je ali sta Dolores in Wayland po petnajstih letih dovolj zrela in močna, da bosta obdržala in ohranila družino ali bodo šle stvari svojo pot, kakor v neštetih drugih primerih. LORELEI / USA / 2020 Režija: Sabrina Doyle / Scenarij: Sabrina Doyle / Igrajo: Jena Malone, Pablo Schreiber, Gretchen Corbett, Dana Millican, Sabina Friedman-Seitz, Quinn Liebling, Jerry Bell Jr., Joseph Bertót, Jeb Berrier, Lynn Sher, Ryan Findley, Trish Egan, Amelia Borgerding, Bionka Simone, Chancellor Perry…

110 min

Moj brat lovi dinozavre, italijanski film

Dobitnik Evropske nagrade mladega filmskega občinstva leta 2020 Jack odrašča v srečni družini, ki jo nekega dne pretrese vest, da se bo njegov bratec rodil z Downovim sindromom. Jackovi starši ohranjajo optimizem in ko se fantek Gio rodi, v njihovem domu še bolj zacveti ljubezen. Ob začetku srednje šole pa se Jack prične zavedati bratovih pomanjkljivosti in ga preplavi sram. Za vsako ceno hoče biti sprejet med novimi sošolci in očarati dekle, ki mu je všeč, zato se zlaže, da je njegov brat umrl. Resnica v najmanj primernem trenutku pride na dan, Jacka pa vsi v šoli označijo za neonacista. Deček, ki je storil hudo napako, mora sprejeti odgovornost za zatajitev brata, pri tem pa mu pomagajo vsi družinski člani. Izvirni naslov: MIO FRATELLO RINCORRE I DINOSAURI / Italijanski film, 2019 / Režija: Stefano Cipani / Scenarij: Fabio Bonifacci, Giacomo Mazzariol / Igrajo: Alessandro Gassmann, Isabella Ragonese, Rossy de Palma

98 min

Neverjetna zgodba o velikanski hruški, danski animirani film

Napeta in šaljiva animirana dogodivščina za otroke. Slon Sebastjan in mačka Miša živita v Sončnem mestu, kjer so vsi srečni, dokler ne izgine mestni župan. Miša med ribolovom najde njegovo sporočilo v steklenici, v katerem prosi za pomoč, saj je ujet na Skrivnostnem otoku. V steklenici je seme in čez noč iz njega zraste velikanska hruška. Sebastijan, Miša in profesor Glukoza na hruški zaplujejo nevarnim dogodivščinam naproti. Pri reševanju župana jih ne more ustaviti prav nič, niti pirati, morski zmaj in radovedni duh. Izvirni naslov: DEN UTROLIGE HISTORIE MM DEN KÆMPESTORE PÆRE / Danski animirani film, 2017 / Režija: Philip Einstein Lipski, Jørgen Lerdam, Amalie Næsby Fick / Scenarij: Bo Hr. Hansen, knjižna predloga: Jakob Martin Strid / Glasba: Fridolin T. S. Nordsø / Režija slovenske sinhronizacije: Rok Kušlan / Slovenski glasovi: Juš Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok Kušlan

75 min

Juliette ali ključ do sanj, francoski film

Cikel francoskih klasik: Ljubezen in družbene krivice v čudoviti klasiki poetičnega realizma Revni mladenič Michel se zaradi tatvine sredi noči zbudi v zaporu. Ko odkoraka skozi vrata, vstopi v čuden svet, v katerem so vsi ljudje izgubili spomin. Svoje velike ljubezni Juliette, zaradi katere je kradel svojemu delodajalcu in pristal v zaporu, ne more najti, saj je nihče ne pozna. Ko pa jo izsledi, doživi šok, saj je dekle tik pred poroko z vplivnim in nevarnim moškim. Marcel Carné je bil eden od protagonistov francoskega poetičnega realizma, težnje, ki je bila močno prisotna v francoski kinematografiji po drugi svetovni vojni. Zgodbe filmov so se osredotočale na ljudi na družbenem robu, povečini so bile zastavljene tragično in fatalistično, začinjene z nostalgijo in grenkobo, pogosto so junaki/nje doživeli/e grenak ali tragičen konec. Film Juliette, ta skrajno nežna pravljica o nesmrtni ljubezni, družbenih krivicah, revščini in kriminalu, je primer poetičnega realizma, ki svoje značilne teme o neperspektivnosti družbe nagovarja v obliki pravljice ter s kontrastom med témo in pristopom doseže močen čustveni učinek. Izvirni naslov: JULIETTE OU LA CLEF DES SONGES / Režija: Marcel Carné / Scenarij: Georges Neveux, Jacques Viot, Marcel Carné / Igrajo: Gérard Philipe, Suzanne Cloutier, Jean-Roger Caussimon

89 min

Duhec, mladinski celovečerni film

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

109 min

Balon, nemški film

Družinska drama in triler. Vzhodnonemška zvezna dežela Turingija poleti 1979. Družini Strelzyk in Wetzel že dve leti kujeta drzen načrt. Pobegniti nameravata iz Vzhodne Nemčije z doma izdelanim toplozračnim balonom. Vendar zračno plovilo pade na tla še pred mejo z Zahodno Nemčijo, tajna državna policija Stasi pa najde sledi poskusa pobega in takoj sproži preiskavo. Družini morata ob izjemni časovni stiski izdelati nov balon za pobeg. Agenti tajne policije so z vsakim dnem vse bližje in začne se živce parajoča tekma s časom. BALLON / NEMČIJA / 2018 Režija: Michael Herbig / Scenarij: Kit Hopkins, Thilo Röscheisen, Michael Herbig / Igrajo: Friedrich Mücke, Karoline Schuch, David Kross, Alicia Von Rittberg, Thomas Kretschmann

120 min

Zlo ne obstaja, koprodukcijski film

Zgodbe štirih moških, ki stojijo pred izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali se upreti in tvegati vse. Dobitnik zlatega medveda za najboljši film v Berlinu 2020. V današnjem Iranu se štirje posamezniki vsak na svojem koncu znajdejo v razcepu med izvrševanjem črke zakona in sočutjem do sočloveka. Hašmat je družinski oče, čigar služba je v popolnem nasprotju s toplino, s kakršno je obdan v domačem krogu. Puja je vojak, ki so mu naročili, da mora obesiti ujetnika, a mu vest ne dovoli, da bi ubogal ukaz. Džavad, prav tako vojak, tridnevni dopust preživlja z dekletom, a njegova služba vse bolj ogroža njuno skupno prihodnost. In na koncu je tu še Darja, ki se kljub miroljubni naravi spopada s temačno družinsko skrivnostjo. Ti protagonisti s svojimi dejanji odločijo, kako bo njihova okolica ohranila nekatere najpomembnejše človeške vrednote. Originalni naslov: SHEYTAN VOJUD NADARAD Leto produkcije: 2020 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Mohammad Rasoulof Scenarij: Mohammad Rasoulof Igrajo: Ehsan Mirhosseini, Shaghayegh Shoorian, Kaveh Ahangar, Alireza Zareparast

144 min

Krog ljubezni, francoski film

Cikel francoskih klasik: Vrtiljak zgodb o nesojeni ljubezni v režiji velikega Maxa Ophülsa Film je sestavljen kot krožna zgodba o desetih primerih nesojene ljubezni. Prostitutka je zaljubljena v vojaka, ki je zaljubljen v služkinjo, ta pa je zaljubljena v mladega gospodarja hiše, v kateri dela – krožna zgodba se nadaljuje, dokler ne prispemo do grofa, ki je zaljubljen v prostitutko, žensko, s katero se je zgodba začela. Skozi vinjete, ki so povezane v verigi zaljubljenosti in zavračanja, nas vodi vsevedni konferansje, ki dogajanje komentira s sočutjem in ironijo. Max Ophüls velja za enega najpomembnejših avtorjev evropske klasične oziroma povojne kinematografije; režiser nemškega porekla je ustvaril številne francoske (Užitek, Lola Montés) in hollywoodske klasike (Pismo neznane ženske). V tem filmu, ki je nastal pozno v režiserjevi karieri, se odraža vsa izjemnost njegovega edinstvenega pristopa: popolna eleganca, učinkovitost in ekonomičnost režije; dinamičnost kamere; globok občutek za živi svet predmetov in podrobnosti, ki kristalizirajo in usmerjajo počutja filmskih likov; ter temeljit in pogosto ironičen vpogled v tragičnost človeške narave. Izvirni naslov: LA RONDE / Francoski film, 1950 / Režija: Max Ophüls / Scenarij: Arthur Schnitzler (gledališka igra), Jacques Natanson, Max Ophüls / Igrajo: Anton Walbrook, Simone Signoret, Serge Reggiani

88 min

Ne pozabi dihati, slovenski mladinski film

Petnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev in nepremišljenih dejanj.

97 min

Usodna sekunda, češki dokumentarni film

Ena sekunda je dovolj, da se nam življenje popolnoma obrne na glavo. Dokumentarni film Usodna sekunda raziskuje posledice prehitre vožnje, tako da predstavi zgodbe petih voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Nihče si ne želi biti povzročitelj nesreče in preživljati strašnih občutkov krivde zaradi zavedanja, da je nekomu vzel življenje, vendar mnogi vozniki mimogrede priznajo, da pogosto vozijo prehitro. Režiser Vít Klusák s poustvarjanjem nesreč popelje voznike, ki so zbrali pogum, da javno razkrijejo svoje zgodbe, na popotovanje, na katerem se soočijo s svojo krivdo in ozaveščajo gledalce o nevarnostih prehitre vožnje. ONE SECOND FOREVER / Češka / 2021 / Režija: Vít Klusák

83 min

Lavra Struger, roj. Gala, 1. del

Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.

156 min

Katargate, skrivnosti svetovnega prvenstva, francoska dokumentarna oddaja

Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo že več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort

54 min

Urad 39 – Kimov bankomat, nemška dokumentarna oddaja

Kako lahko Severna Koreja, ena najrevnejših držav na svetu, razvija svoj program za jedrsko oborožitev, s katerim žuga celo Združenim državam Amerike? Dotok tuje valute, ki Kim Džong Unu omogoča vladanje, zagotavlja skrivnostni Biro 39. Pripadniki te organizacije poneverjajo dolarje, preprodajajo mamila, tihotapijo orožje, snujejo zavarovalniške goljufije in celo trgujejo z ljudmi ter tako ohranjajo pri življenju diktatorski režim, navkljub sankcijam mednarodne skupnosti. BUREAU 39: KIM'S CASH MACHINE / Nemčija / 2020 / Režija: Sebastian Weis

58 min

Varuhi narave,3. del, dokumentarna oddaja

Tretji dokumentarni film Varuhi narave predstavlja varuha reke Mure, murskih logov in mrtvic ter življenja v njih. Franc Kosi je njihov poznavalec, ki svoje vedenje, poznavanje in ljubezen do narave pred svojim pragom nesebično predaja generacijam otrok, ljubiteljev narave in strokovnjakom. V krajinskem parku Pivška presihajoča jezera izvajajo projekt, ki varovanje narave, predvsem travišč in njihove pestrosti, prenaša na strokoven in hkrati poljuden način med njihove lastnike in uporabnike in hkrati spremlja rezultate ter nadgrajuje načine povezovanja z lokalno skupnostjo. Slovenska gozdarska stroka pa se usmerja v raziskavah in v izvajanju ukrepov v gozdovih k razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe in so v gozdovih že zelo opazne. Ukrepe varovanja pestrosti in obnove gozda za prihodnost uspešno prenaša na lastnike gozda in njihove naslednike.

25 min

Polovica Slovencev predobro ve, kaj je to alkoholizem (odlomek Dosje: Otroci alkoholikov)

Prof. dr. Christian Gostečnik razkriva podatek, da polovica Slovencev predobro ve, kaj je to alkoholizem. O alkoholu pojejo v cerkvi, o alkoholu poje naša himna.

4 min

Boršč – skrivna sestavina, ukrajinski dokumentarni film

Mesna ali vegetarijanska različica? S fižolom, krompirjem ali pač brez? S paradižniki ali le paradižnikovo pasto? Kaj pa s suhimi gobami ali morda z dimljenimi hruškami? Katera različica je prava? Priznani ukrajinski kuharski mojster se poda na popotovanje po raznoliki pokrajini Ukrajine, srečuje tamkajšnje prebivalce ter odkriva zapeljive recepte in skrivne sestavine za znameniti ukrajinski boršč. BORSCH. THE SECRET INGREDIENT / Ukrajina / 2020 / Režija: Dmitro Kočnev

65 min

Otroci alkoholikov, dokumentarna oddaja

Otroci alkoholikov je dokumentarni dosje avtorice Natalije Gorščak, ki je odraščala v družini alkoholika in se, podobno kot vsi drugi otroci iz družin, v katerih je eden od staršev alkoholik, morala spopasti s številnimi travmami, ki jih tako življenje prinaša. V dokumentarnem dosjeju skozi pripoved igralke Maje Gal Štromar delno pripoveduje zgodbo o svojem življenju, delno o življenju prijateljice. Njeno pripoved s svojimi izpovedmi podkrepijo štirje otroci alkoholikov različnih generacij, ob katerih znani strokovnjaki in terapevti s področja odvisnosti – Andrej Perko, Christian Gostečnik, Anton Kladnik, Sanja Rozman, Jože Ramovš in Tomislav Kuljiš – pojasnjujejo posledice, ki jih ima alkoholizem za otroke in za prihodnje generacije. Čeprav je tema težka, film ni pesimističen, saj avtorica verjame, da se lahko vsakdo, ki to želi, otrese bremena posledic življenja v alkoholični družini. Film je posnel Robert Doplihar, direktor fotografije, asistent snemalca in tonski mojster na terenu je bil Jurij Vižintin, osvetljevalec Dennie Mahne. Svoj avtorski pečat je filmu vtisnil mojster montažer Zvone Judež, kolorist je bil Tomaž Hajdarovič, mojster zvokovne obdelave Aleš Drašler, kreativni grafik Martin Luzar, tajnica režije Lavra Škrabec. Producentka dokumentarnega dosjeja je Tina Rakoše. Film je nastal v Uredništvu informativnega programa, kjer je odgovorna urednica Jadranka Rebernik, producent pa Damjan Zupančič. Film je bil delno posnet v Arboretumu Volčji Potok.

49 min

Franc Šetar

Franc Šetar - Rado je mladost preživel v župniji Device Marije v Polju – danes Ljubljana - Polje, v bližini takratnega vojaškega letališča. Njegov oče je bil med prvo svetovno vojno bolničar, in to je bil tudi njegov poklic v bližnji psihiatrični bolnišnici. Spomni se napada na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, ki je popolnoma spremenil tok zgodovine in zaznamoval tudi življenje mladega Franca. Družina je bila katoliška, Franc je bil tretji od petih otrok. Spomni se, kako so med italijansko okupacijo prve umore domačih ljudi začeli izvajati partizani, kar je naposled privedlo do ustanovitve vaške straže. Ob koncu vojne se je skupaj s številnimi drugimi begunci umaknil čez Ljubelj na Koroško in bil vrnjen v Slovenijo. Doživel je kataklizmo pogroma nad ujetniki, ki so jih komunistične oblasti povečini zverinsko pobile. Najprej je bil na škofjeloškem gradu, nekaj časa skupaj s poznejšim osamosvojiteljem Ivanom Omenom, pozneje pa so jih premestili v taborišče v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Od tam je potekal transport v Kočevski Rog – v Macesnovo gorico, pravzaprav v smrt. Njegov pogled na te najbolj tragične dogodke v slovenski zgodovini je zelo dragocen. Sam je bil izpuščen in je preživel vse te grozote, ki so mu ukradle mladost in ga trajno zaznamovale. Po vojni mu je ob številnih težavah in preprekah ter ob preganjanju Udbe le uspelo uresničiti svojo mladostno željo, da bi postal duhovnik (in misijonar v Indiji). V jezuitski red je vstopil oktobra 1947 v Zagrebu. Po dveletnem uvajanju je med dveletno vojaščino opravil izpite za osmi razred klasične gimnazije in maturo. Po končanem izobraževanju je v 60. letih v Mariboru kljub okrnjenemu zdravju sodeloval pri ustanavljanju šestih jezuitskih župnij. Poleg tega je sodeloval pri ljudskih misijonih, občasno pa je pomagal tudi na Ptujski gori in v Brezju. Dolga leta je bil zelo dejaven tudi na Svetih Višarjah. Od leta 1971 je deloval v ljubljanski župniji Dravlje, kjer je poleg prejšnjega dela pošiljal članke v Družino, objavljal prevode, izdal avtobiografijo Časi smo ljudje in nato njen ponatis Svoboda na izpitu. Po naročilu škofov Turka, Šuštarja in Rodeta je deloval v Beogradu v jezuitski župniji sv. Petra apostola ter osem let v Kočevski Reki in okoliških krajih, kjer je na novo postavil po koncu vojne porušeno cerkev. Od leta 2005 je bil župnik v župniji sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani. Pomagal pa je tudi v okoliških župnijah, zlasti v župniji Ljubljana Moste. V tem obdobju je tudi zavzeto spremljal filme s poučno in krščansko vsebino ter jih skupaj s p. Ivanom Hercegom prirejal za potrebe verouka in kateheze. Na področju kateheze s pomočjo filma velja za enega od pionirjev v Slovenski katoliški Cerkvi. Zdaj že dobrih pet let sodeluje v domači baročni cerkvi sv. Jakoba z jutranjo mašo ter vestno opravlja gospodinjska dela v skupnosti jezuitov. Izdal je več knjig, ki zadevajo verska pa tudi politična in zgodovinska vprašanja. Ena od zadnjih je futuristična oz. vizionarska zgodba Nova Emona, ki govori o obujanju krščanstva v razkristjanjeni Ljubljani v desetletjih, ki so pred nami.

170 min

Miniature - Zaljubljen v morje

Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.

6 min

Freddie Mercury: zadnje dejanje, britanski dokumentarni film

Leta 1986 je skupina Queen nastopila pred več kot milijonom oboževalcev in turnejo sklenila z dvema koncertoma na stadionu Wembley. Po največji turneji v življenju je Freddie Mercury sporočil, da tega ne zmore več in po mesecih ugibanj potrdil, da ima aids. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja se je Mercury skrivaj boril proti aidsu, bolezni, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi in je podžigala homofobijo. A po njegovi smrti se je v družbi razvil strpnejši odnos do homoseksualnosti, povečala se je tudi ozaveščenost o bolezni. FREDDIE MERCURY: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2021 / Režija: James Rogan

89 min

Človeška žival: Rojstvo, možgani, mišice, nemška dokumentarna serija, 1/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

52 min

Josip Jurčič, izobraževalno-dokumentarni film

Priljubljenost Josipa Jurčiča se je pokazala že na njegovem pogrebu, ko se ga je leta 1881 spomnilo kar pet tisoč ljudi. Članki, v katerih je pisce prevevala zavest o pisateljevi veličini, a tudi strah, da ne dobimo enakega naslednika, so polnili strani Slovenskega naroda. Iz revne družine z Muljave se je že mlad z ljubeznijo do ljudskega izročila in narodne tradicije povzpel na literarni Parnas, ter se trudil svoja dela približati kar najširšemu občinstvu. Preplet njegovih glavnih ljubezni – časnikarstva in literature je dal pečat njegovemu kratkemu, a plodnemu življenju.

25 min

Raj – neukročeni planet: Borneo – sveti gozd, koprodukcijska dokumentarna serija, 1/6

Avtorji poljudnoznanstvene dokumentarne serije obiščejo deževni gozd Bornea, puščavo Namib, dolino Luangwa v Afriki, Galapaške otoke, Patagonijo in Aljasko. Gledalcem približajo življenje na zadnjih koščkih našega planeta, ki jih še lahko imenujemo rajska. To so odročna življenjska okolja, kjer pogosto vladajo skrajne vremenske razmere, a so ravno zato ostala nedotaknjena. 1. del: Borneo – sveti gozd Borneo se ponaša z najbogatejšim deževnim gozdom med vsemi otoki. Na njem uspeva kar 60 000 vrst rastlin in živali – 6000 je samoniklih – in skoraj vsak dan odkrijejo nove. Orangutani, ki za svoje mladiče skrbijo skoraj tako dolgo kot ljudje, so med najbolj ogroženimi, saj se njihov dom zaradi nasadov oljnih palm čedalje bolj krči. EDEN: UNTAMED PLANET / Velika Britanija, ZDA, Kitajska / 2021 / Režija: Ingrid Kvale

53 min

Leto 1848 in Slovenci, izobraževalno-dokumentarni film

Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.

24 min

Ladja, ki je spremenila svet, ameriško-francoska dokumentarna oddaja

Pred približno petimi stoletji se je v snovanju ladij pripetila prava revolucija. V samo nekaj letih so se ladje, primorane v priobalno plutje, spremenile v ogromna plovila, ki so zmogla izzive odprtega morja. Ko so redna čezoceanska potovanja postala izvedljiva, so se pojavile močne mornarice, ki so se borile za prevlado na morju. Evropske sile so gradile imperije, kolonizirale nova ozemlja in si podrejale tamkajšnja domorodna ljudstva. Kako je prišlo do ključnega preobrata v razvoju ladij, zdaj znanstvenikom razkriva dobro ohranjena razbitina iz obdobja Kolumba, ki so jo našli ob obali Švedske. SHIP THAT CHANGED THE WORLD / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Kirk Wolfinger

52 min

Vpliv alkoholizma na otroke (Dosje: Otroci alkoholikov)

Karmen Henigsman, mag. psih.se na NIJZ ukvarja z vplivom alkoholizma na otroke v Sloveniji, kjer je alkoholiziranost družbeno sprejemljiva.

5 min

Ogroženi Amsterdam, francoska dokumentarna oddaja

Amsterdam ali Benetke Severa njegovi prebivalci nenehno na novo oblikujejo in prenavljajo; pred vdorom Severnega morja in rečnih voda ga namreč branijo s sistemom nasipov, polderjev in jezov. Vse bolj zdaj mestu preti naraščajoča morska gladina. Proces, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, je velik izziv za vso Nizozemsko, saj je kar četrtina njenega ozemlja v depresiji, torej pod nivojem morja. Kakšne tehnološke in v resnici rešitve za preživetje pripravljajo tokrat? AMSTERDAM UNDER THREAT / Francija / 2020 / Režija: Emilie Helmbacher

49 min

V Sloveniji je težava, če kdo ne pije (Dosje: Otroci alkoholikov)

Zloraba alkohola prinese veliko stisk in težav. Ljudje, ki živijo z alkoholiki, se iz pekla alkoholizma težko izvijejo, zato je treba z njimi delati posebej, izven toksičnega okolja.

4 min

Vida Bajželj

Vida Bajželj, rojena Dolinar, leta 1930, nam v izjemno zanimivem in iskrenem pričevanju ponuja vpogled v predvojno življenje uradniške družine z obrobja Ljubljane, točneje iz Šiške, ki je bila takrat samostojna občina. Vidin oče, privrženec Antona Korošca, je služboval na vojaškem uradu, mama pa je bila sprva uradnica na magistratu. Pozneje je družina kupila brunarico v Goričanah in se začela ukvarjati s turistično dejavnostjo. Vida se spomni, kako so se tik pred 2. svetovno vojno k njim zgrinjali zaskrbljeni domačini in poslušali radio. Razmere so se spremenile po pojavu partizanov; tedaj se je mama zaradi srečne okoliščine izognila nasilju, po tem pa se je družina iz Goričan umaknila v Ljubljano. Vida je med vojno nekaj časa obiskovala gimnazijo v Lienzu, po vojni pa se je, še ne 15-letno dekle, pridružila beguncem in se s sestrično Majdo znašla na Vetrinjskem polju. Bila je med tistimi, ki so jih Angleži pod pretvezo, da gredo v Italijo, poslali v roke partizanom. Tam je bila priča kalvariji slovenskih ujetnikov v Kranju in Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Tam je bilo takrat največje zbirno koncentracijsko taborišče, od koder so ujetnike vozili v smrt. Rešilo jo je srečno naključje; pomagal ji je partizan, ki je njihovo družino poznal kot dimnikar. Ta je odnesel sporočilo, ki je prišlo do ministra Franca Snoja, s katerim so bili v sorodu. Po vojni je bila družina Dolinar zaznamovana, hišo so povečini zasedli tujci. Vida je končala šolo in postala zobozdravstvena tehnica. V tistem času je spoznala moža, ki je bil najprej mobiliziranec v nemško vojsko in mornar na vojaški ladji, kasneje pa se je pridružil partizanom. Življenje jima je prineslo veliko uspehov in lepega, a tudi preizkušnje, o katerih pričevalka Vida govori odkrito. Ob koncu stopi do omare in vzame zvezek, v katerega je zapisala najbolj trpke dogodke povojnega dogajanja. »Tega še nihče ni videl …« doda in prebere nekaj odlomkov. Bogato slikovno gradivo v družinskih albumih nam odstira polno življenje njene družine.

146 min

Alkoholizem je samomor na dolgi rok (Dosje: Otroci alkoholikov)

»Vedno bo v družbi, da bo mir v družbi, dovolj droge in alkohola,« je rekel dr. Rugelj, čigar učenec je dr. Andrej Perko, ki govori tudi o tem, da je alkoholizem samomor na dolgi rok.

3 min

Zadnji artefakt, ameriška dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja nazorno pojasni zgodovinski razvoj merskih enot in njihov pomen za razvoj družbe. Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah. To so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela. Sprva so jih določale konkretne mere ali predmeti, pozneje pa definicije enot, ki temeljijo na naravnih konstantah. Te so namreč povsod v nam znanem vesolju enake. Tako je bil na primer meter najprej opredeljen s konkretnim predmetom, metrsko palico, danes pa je določen s hitrostjo svetlobe v vakuumu. Zadnji je dobil sodobno definicijo kilogram, ki ga je še nedavno določala masa mednarodnega prototipa za kilogram, t. i. prakilograma iz kovine. A kar človek ustvari kot normativ, se že v trenutku nastanka začne spreminjati in propadati. Tako je tudi s prakilogramom, ki je od nastanka do danes v primerjavi s svojimi replikami izgubil ali pridobil toliko, kolikor tehta človeška trepalnica. Metrologija očitno res ni dolgočasna. THE LAST ARTIFACT / ZDA / 2019 / režija: Jaime Jacobsen, Ed Watkins

54 min

Alejandra, dokumentarni portret

Dokumentarni film Alejandra odstira zgodbo uspešne in ugledne argentinske pisateljice Alejandre Laurencich. Portretiranka je z lastno ustvarjalnostjo oživila svoje slovenske korenine, s tem pa uspela zacelíti s trpljenjem in odrekanjem zaznamovan emigrantski družinski spomin. Vendar je to le ena od plasti njene osebnosti in identitete. S pisateljico potujemo skozi prostore in kontekste njenega bivanja in delovanja, na sledi polnokrvne življenjske vpetosti ustvarjalnega človeka.

58 min

Rešite Amazonijo: deževni gozd gori, nemška dokumentarna oddaja

Amazonski deževni pragozd se predvsem v zadnjih dveh desetletjih pospešeno krči. Izsiljevanje domorodnih ljudstev, grožnje s smrtjo, izsekavanje dreves in požiganje rastja za pridobivanje kmetijskih površin za plantaže soje in živinorejo, so se pod vladavino Jairja Bolsonara močno okrepili. Zato so tako imenovana zelena pljuča Zemlje ponekod videti bolj kot pljuča verižnega kadilca. THE AMAZON ON THE BRINK / SOS AMAZONAS – APOKALYPSE IM REGENWALD / AMAZONIE, LA MAISON BRÛLE / Nemčija / 2019 / Režija: Albert Knechtel

53 min

Pasje zgodbe, ameriška dokumentarna oddaja

Ko so se ljudje srečevali z divjimi volkovi, so se živali začele spreminjati. Raziskave DNK-ja volkov in udomačenih psov so pokazale, da so se prvi psi pojavili pred 15 tisoč leti. Takrat se je začelo sodelovanje med človeško in pasjo vrsto – sprva pri lovu. Pred 5 tisoč leti so nastale zgodnje pasme, ki še danes spominjajo na volčje prednike. Izjemna raznovrstnost pasem pa se je pojavila šele pred 200 leti, ko so ljudje začeli vzrejo z intenzivno selekcijo pasjih značilnosti. Dokumentarna oddaja razkriva razvoj psa in izjemen odnos med človekom in njegovim pregovorno najboljšim prijateljem. DOG TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn

53 min

Človeška žival: Življenje, ljubljenje, umiranje, nemška dokumentarna serija, 2/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

52 min

Mačje zgodbe, ameriška dokumentarna oddaja

Raziskave dokazujejo, da se mačke raje približajo nasmejanemu kot namrgodenemu človeku in raje lastniku kot neznancu. Mačke torej razumejo človeka. Človeku pa je mačje vedenje težje razumljivo. Se mu rade prikupijo le, da bi izprosile priboljšek? Domače mačke so se razvile iz severnoafriške divje mačke, najverjetneje v času, ko je človek postal poljedelec. Pred 10 tisoč leti je na Bližnjem vzhodu človek začel skladiščiti žito. V kaščah so se rade sladkale miši, ki so privabile tedaj še divje mačke – so se torej te udomačile same? CAT TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn

52 min

Moja dežela – lepa in gostoljubna

V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.

56 min

Kolumbovi predhodniki – pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja

Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand

52 min

Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja

Klasična glasba je bila pop glasba svojega časa, klasični glasbeniki pa pop zvezde. Prva zvezdnika v klasični glasbi sta bila Franz Liszt in Nicolo Paganini, na njunih koncertih je občinstvo padalo v trans. V oddaji z moderatorjem Juretom Godlerjem na zabaven način spoznavamo vlogo klasične glasbe v današnjem času, obenem pa se sprehodimo tudi skozi zgodovino glasbe. O svojih občutkih o klasični glasbi v oddaji sproščeno spregovorijo pop zvezdniki, ki so svojo glasbeno pot začeli prav v klasični glasbi: Jan Plestenjak, Neisha, Omar Naber, Brigita Šuler, Raay, Matjaž Vlašič, Boštjan Gombač in Matjaž Robavs (Eroika). V oddaji nastopa tudi DJ Umek, ki je prav za to oddajo priredil odlomek Vivaldijevih Štirih letnih časov. Oddaja je primerna za vse generacije in postopoma uvaja gledalca v bogat svet klasične glasbe. Urednik oddaje Daniel Celarec, moderator Jure Godler, scenarista Daniel Celarec in Aleš Žemlja, direktor fotografije Pavel Jurca.

49 min

Instagram brez filtra, francoska dokumentarna oddaja

Instagram sta leta 2010 razvila študenta kot platformo za objavo njunih fotografij s potovanj. Aplikacijo je za milijardo dolarjev odkupil Facebook in danes jo redno uporablja že poldruga milijarda ljudi. Različnim podjetjem z oglaševanjem prinaša velike dobičke, saj si objave ogledujejo množice. Instagram pravzaprav oblikuje nove standarde v vsakdanjem življenju in resno načenja pozitivno samopodobo in psihično zdravje mnogih uporabnikov, kar je še posebej skrb vzbujajoče med mladostniki. INSTAGRAM: NO FILTER / INSTAGRAM: LA FOIRE AUX VANITÉS / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lemaire

51 min

Skrivnosti kuharskih mojstrov – kulinarična znanost, kanadska dokumentarna oddaja

Najboljši kuharski mojstri vedo, da je v vsaki okusni jedi tudi skrita sestavina – znanost. V dokumentarni oddaji pestra zasedba znanstvenikov razkriva kemijske, fizikalne in mikrobiološke zakone uspešnega kuhanja. CHEF'S SECRETS, THE SCIENCE OF COOKING / Kanada / 2022 / Režija: Leora Eisen

50 min

Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

51 min

Elizabeta I. in Elizabeta II.: Zlati kraljici, britanska dokumentarna serija, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 1. del: Zlati kraljici Tako Elizabeta I. kot Elizabeta II. sta se rodili kot manj pomembni članici kraljeve družine in si morali prestol priboriti, saj jima ni bil namenjen. Sedanja britanska vladarica ga je zasedla po abdikaciji strica Edvarda VIII. in smrti očeta Jurija VI. Podobno kot njena soimenjakinja Elizabeta I. se je uprla dvornim svetovalcem in si sama izbrala ženina, obubožanega grškega princa Filipa. Elizabeta I. pa se je med drugim že v 16. stoletju zavedala, kako pomembna je javna podoba vladarice, zato je zahtevala, da jo slikarji upodabljajo le v določeni slikarski tehniki, ki jo je kazala v najboljši luči. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin

44 min

Zeleni planet: Tropski svetovi, britanska dokumentarna serija, 1/5

Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli. 1. del: Tropski svetovi V tropskih deževnih gozdovih uspeva več vrst rastlin kot kjer koli drugje na Zemlji. Posledica tega sta osupljiva lepota in izjemna tekmovalnost, zaradi katere je to pravo rastlinsko bojišče. Ob hitro rastočih drevesih in cvetlicah, ki posnemajo poginule živali, je to potovanje v čarobni svet, v katerem čas teče drugače kot v našem. GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Paul Williams

48 min

Gospa sapiens, francoska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja se s pričevanji znanstvenikov, posnetki prazgodovinskih najdišč ter s pomočjo animiranih in igranih prizorov prepričljivo sprehaja med sedanjostjo in preteklostjo in učinkovito pojasni, kdo so bile ženske v prazgodovini in kakšno vlogo so imele v svojih družinah in družbi. Oddaja razkrije, da gospa sapiens ni bila šibka in podrejena, temveč močna in borbena lovka. Znanstveniki so odkrili, da je skrbela za svoje telo in videz, da je obvladala mnoga znanja in veščine ter da so jo v skupnosti spoštovali, celo častili. LADY SAPIENS / Francija / 2021 / Režija: Thomas Cirotteau

52 min

Skrivnosti spanca, ameriška dokumentarna oddaja

Človek prespi približno tretjino svojega življenja. A možgani med spanjem ne počivajo, le da se tega ne zavedamo. Spijo vse živali, tudi črvi, meduze in hobotnice, ki imajo zelo drugačen genom od človekovega. Kaj nam torej omogoča dober spanec in kakšne so posledice, če ga ni? MYSTERIES OF SLEEP / ZDA / 2020 / Režija: Terri Randall

53 min

Buča na vroči strehi sveta, dokumentarni film

Navdihujoč portret našega izjemnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je živel za umetnost in je želel iskro ustvarjalnosti vžgati tudi v drugih. Njegova umetniška vizija in življenje nam razkrivata, zakaj so bili pesniki vedno osrednji del človeške zgodbe. Več kot 50 let je bil na svoji poti popolnoma predan umetnosti in je za to včasih plačal visoko ceno. Zaradi svojih verzov, osebne karizme in srčne podpore drugim pesnikom je bil čaščen po vsem svetu, zlasti v ZDA, njegovo zasebno življenje pa so zaznamovali številni boji in zavračanje kompromisov na področju umetnosti.

74 min

Milan Gregorič

Milan Gregorič, rojen leta 1934 v Dekanih pri Kopru, je v širšem slovenskem prostoru znan kot neutruden publicist in raziskovalec, borec za resnico, kar se nedvomno odraža tudi v izjemnem pričevanju, ki je bilo posneto na njegovem domu pod Tinjanom v slovenski Istri. Osnovno šolo v domači vasi je obiskoval v času fašizma, ko je bila slovenska beseda prepovedana. Slovenske otroke je domačega jezika učil župnik Rozman, ki so ga komunisti po vojni »v zahvalo« okrutno preganjali, da je moral zbežati čez mejo v Italijo. Iz časa pojava partizanskega gibanja se spomni navdušenja pa tudi ran, ki jih je v njihovih krajih povzročilo revolucionarno nasilje. Po vojni je obiskoval Malo semenišče v Gorici in kasneje še klasični licej, ki ga je končal v Trstu. Tam se je navzel komunističnih idej in se oddaljil od vere. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se dejavno vključil v študentsko politiko tudi na mednarodni ravni. Kljub temu, da je vstopil v komunistično partijo, je ostal načelen, zato so ga v 70. letih iz stranke izključili. Pričevalec Gregorič je začel obiskovali študijske dneve Draga v zamejstvu, kar mu je odprlo pogled v svet demokracije in resničnih svoboščin. Navdušen je bil nad slovensko pomladjo ter je dejavno sodeloval v Demosu in pri procesu slovenske emancipacije. V iskrenem pričevanju spoznamo mehko, a hkrati odločno osebnost Milana Gregoriča, ki nam predstavi svoje številne knjige. Pisal je o primorskih osebnostih, o italijanskem poskusu destabilizacije Istre po letu 1991 in veliko tudi o TIGR-u. Z grenkobo ugotavlja, da se je društvo Tigr v zadnjih letih odmaknilo od svojega čistega poslanstva, da so ga prevzeli borci, in društvo je žal postalo njihov satelit, namesto da bi šel po poti, ki so jo začrtali pokojni ustanovitelji.

153 min

Ne smemo se hecati z odvisnostmi (Dosje: Otroci alkoholikov)

Dr. Sanja Rozman opozarja na modrost anonimnih alkoholikov: »Bog, daj mi umirjenost, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko, in modrost, da spoznam razliko.«

3 min

Pomembno leto za naravo, kanadska dokumentarna oddaja

Kaj se zgodi, ko se človekov svet ustavi? Narava se ponovno zažene! Znanstveniki razkrivajo nepričakovane in osupljive spremembe, ki jih je v kanadsko divjino, ameriška urbana središča, indijska velemesta in na britanska domača dvorišča prineslo leto pandemije in zaprtje družbe. Upočasnitev človeštva očitno prinaša takojšnje koristi številnim drugim vrstam živih bitij. NATURE'S BIG YEAR / Kanada / 2021 / Režija: Christine Nielsen

42 min

Drevesa – svetovna supersila, francoska dokumentarna oddaja

Drevesa še zdaleč niso le statični in samotarski organizmi. Drevesa so čuteča bitja. Zaznavajo bolečino, so nesebična v odnosu do ranljivejših primerkov, pomnijo informacije in jih celo posredujejo drugim drevesom. Sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. TREES: A GLOBAL SUPERPOWER / LA GÉNIE DES ARBRES / Francija / 2020 / Režija: Emmanuelle Nobécourt

52 min

New neighbours - Novi sosedje: Stopnice do hiše v zraku

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Elena Rodríguez je Kolumbijka, tesarka, ki je prijatelju Joãu pomagala pri vrnitvi iz Venezele nazaj v domovino, na zelenortski otok São Miguel. Na otoku se je ustalila tudi sama. Zdaj živi na razmajani jadrnici v marini v Ponta Delgadi, a se odloči, da bo ladjico prenovila. Rada bi spodbudila Joãa, da bi ji pri tem pomagal, saj se ji zdi, da bi mu to povrnilo veselje do življenja, ki ga je med bivanjem v Srednji Ameriki izgubil. João Carlos Pontes je leta 1958 zapustil zelenortski otok São Miguel in se preselil v Venezuelo, kjer je uspešno vodil tesarsko delavnico in žago. Zaradi politične in gospodarske krize v državi je vse izgubil, kmalu pa ga je izdalo tudi zdravje. Kot strt in utrujen starec se je vrnil v domovino, da bi tam v miru preživel svoja zadnja leta. Eleno in Joãa povezuje strast do tesarstva, a Elena nikakor ne prenese pogleda na vse bolj obupanega prijatelja in učitelja. Zato ga stalno spodbuja in ga spravlja v dobro voljo. Zaradi šibkega zdravja João ne pride velikokrat na obisk, a zdaj ona potrebuje njegovo pomoč, saj mora narediti dolge stopnice, da bo lahko začela prenavljati jadrnico, ki so jo prestavili v ladjedelnico. João privoli, da ji bo pomagal. Ko bodo stopnice nared, jo bo lahko večkrat obiskal v njeni jadrnici v zraku oz. »hiši v zraku«. A zgodi se nekaj nepričakovanega …

29 min

Žvižgači v Združenih narodih, britanska dokumentarna oddaja

Organizacija združenih narodov si prizadeva ohraniti mednarodni mir in varnost. Toda kako skrb za ideale Združenih narodov poteka v praksi? Avtorji dokumentarne oddaje so se pogovarjali z žvižgači, ki so opozorili na hude kršitve – na korupcijo, kratenje človekovih pravic, spolno nadlegovanje –, a jim je Organizacija obrnila hrbet. THIS WORLD: THE WHISTLEBLOWERS: INSIDE THE UN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Steele

54 min

Janine Jansen, zaljubljena v stradivarke, angleška glasbena dokumentarna oddaja

Film opisuje potovanje violinske virtuozinje Janine Jansen, v želji, da bi posnela edinstven album na dvanajstih najvrednejših violinah Stradivari na svetu. V filmu o Stradivarkah spregovorijo največji poznavalci teh violin, Janine Jansen pa sama in z glasbenimi kolegi zaigra na te violine ter očarljivo opiše njihove zvočne značilnosti. Film je na festivalu Zlata Praga 2021 prejel eno od nagrad.

52 min

Zeleni planet: Vodni svetovi, britanska dokumentarna serija, 2/5

Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli. 2. del: Vodni svetovi Vodne rastline so ustvarile nekaj najlepših in najnenavadnejših okolij na Zemlji. Nekatere so oborožene z nevarnim orožjem, s katerim bijejo neusmiljene bitke za prostor. Druge se s kotaljenjem rešujejo pred živalskimi sovražniki. Kjer jim primanjkuje hranil, se spremenijo v lovce na živali, ki nastavljajo pasti in znajo celo šteti, da si zagotovijo uspeh. GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Peter Bassett

50 min

New neighbours - Novi sosedje: Henriette, glas nedokumentiranih

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Henriette je mlada mamica samohranilka in nedokumentirana oseba, predstavnica in glas skupnosti prebivalcev brez dokumentov. S pomočjo svojega odvetnika, gospoda Lurqina, se vsak dan bori za nastanitev nedokumentiranih migrantov v osrčju Bruslja. Zaradi lastne varnosti se je morala ločiti od partnerja, s čimer je izgubila možnost za regularizacijo. Skupaj s sinom Ianisom se Henriette med nenehnimi selitvami sprašuje, kakšna prihodnost ju čaka. Vzporedno z bojem za ureditev statusa in zdrav dom potekajo tudi prizadevanja za priznanje identitete vsakega posameznika. Henriette in Ianis trenutno še s stotimi člani skupnosti nedokumentiranih živita v stavbi v središču Bruslja. Z lastnico, vikonteso Caroline de Spoelberch, potekajo poganja o sklenitvi začasnega dogovora o uporabi prostorov. Henriette upa, da jih ne bodo spet izselili, Ianis pa je pravkar končal šolsko leto.

26 min

Elizabeta I. in Elizabeta II.: Kraljici in njuni sovražnici, britanska dokumentarna serija, 2/2

Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 2. del: Kraljici in njuni sovražnici V drugem delu bomo videli, kako je na vladavino obeh kraljic vplival prihod dveh izjemnih žensk, ki sta resno ogrozili njun položaj na prestolu. V 16. stoletju je bila tekmica Elizabete I. škotska kraljica Marija Stuart, njena sestrična in sprva prijateljica, ki jo je Elizabeta zaradi dvornih spletk nazadnje dala usmrtiti. Najhujšo krizo v vladavini kraljice Elizabete II. pa je povzročila princesa Diana. Zaradi velike priljubljenosti in pozneje tragične smrti, na katero se je kraljeva družina odzvala zelo hladno, je med Britance zasejala dvom o smislu monarhije. Vendar je Elizabeta z nagovorom državljanom v pravem trenutku obrnila tok zgodovine. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin

45 min

Celje, dokumentarna serija, 21. del

Dokumentarna serija Mestne promenade vstopa letos že v šesto sezono. Avtor in voditelj Andrej Doblehar vsako leto pripravi štiri polurne oddaje, v katerih predstavlja slovenska mesta, njihovo zgodovino, dediščino in tradicionalen utrip. Knežje mesto Celje skriva številne dragocene umetnostne zaklade, dva zgodovinska vrhova pa je doseglo v antični dobi kot rimska Celeia in v srednjem veku pod Celjskimi grofi in knezi. Bogato zgodovino mesta bosta predstavila etnologinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje in zgodovinar Damir Žerič iz celjskega Pokrajinskega muzeja.

26 min

7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja

Združeni narodi napovedujejo, da bi leta 2050 na svetu lahko živelo že 10 milijard ljudi. Zakaj se naša vrsta množi tako naglo, kako to vpliva na naravo in ali je mogoče kako omiliti negativne posledice naraščanja potrošniško usmerjenega svetovnega prebivalstva v dokumentarni oddaji raziskuje naravoslovec Chris Packham. Sprašuje se, ali ne bo morda 10 milijard preprosto preveč za Zemljo, saj jo že trenutnih 7,7 milijarde ljudi močno obremenjuje. 7,7 BILLION AND COUNTING (HORIZON) / Velika Britanija / 2019 / Režija: Charlie Russell

51 min

Jutro
Razkošje v glavi
Avtomobilsko prometne minute
Svetovalni servis
Vroči mikrofon
Radio GA - GA
Aktualna tema
Frekvenca X
Vroči mikrofon
Evropa osebno
Dogodki in odmevi
Intelekta
Jutranja kronika
Jutranja kronika
Radijski dnevnik
Slovencem po svetu
Dogodki in odmevi
Radijska igra
Studio ob 17.00
Kulturni fokus
Aktualno Radia Koper
Ime tedna
Kulturnice
Dogodki in odmevi

Regionalno

4. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

134 min

6. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del

Dnevni red seje: 1. Dokapitalizacija Skupine HSE v višini skoraj 500 milijonov evrov in stanje v Skupini HSE

102 min

8. nujna seja Odbora za obrambo,

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo (ZPPZV91-C), skrajšani postopek

24 min

26. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

83 min

4. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 15. Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2023 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi (ZDU-1N), skrajšani postopek 12. Predlog zakona o državnih simbolih (ZDSim), druga obravnava 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1E), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-H), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), druga obravnava 11. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge (ZOTFPD), druga obravnava 13. Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1I), skrajšani postopek

13 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 15. Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2023 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi (ZDU-1N), skrajšani postopek 12. Predlog zakona o državnih simbolih (ZDSim), druga obravnava 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1E), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-H), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), druga obravnava 11. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge (ZOTFPD), druga obravnava 13. Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1I), skrajšani postopek

133 min

24. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora

Dnevni red seje: 1. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora

23 min

11. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil

10 min

12. nujna seja Odbora za kulturo, 1. del

Dnevni red seje: 1. Dejanja na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjuje sovražnost, spodbujajo nasilje in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora

134 min

9. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos

Dnevni red seje: 1. Spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami

133 min

22. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, Bruselj, 8. in 9. 12. 2022 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 3. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 6. 12. 2022 5. Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 5. in 6. 12. 2022 6. Zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Bruselj, 8. in 9. 12. 2022

98 min

26. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

188 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Posnetki rednih sej Državnega zbora. Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade. Državni zbor ima redne seje v času rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.

8 min

6. redna seja Mandatno-volilne komisije

Mandatno-volilna komisija na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora: - opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev, - obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov, - obvešča Državni zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata, - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja, - obravnava vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora, - predlaga Državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora, - daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa, - sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija na podlagi 20., 21. in tretjega ter četrtega odstavka 22. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) tudi: - opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem, sprejemanjem daril, nasprotjem interesov ter nezdružljivostjo funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije, - obravnava letna poročila Komisije za preprečevanje korupcije, - obravnava oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov, - obravnava revizijska poročila in - obravnava predloge za razrešitev predsednika komisije in obeh namestnikov predsednika komisije. Mandatno-volilna komisija obravnava tudi druga vprašanja v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

115 min

7. redna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Pobuda Petra Vesela za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) 2. Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), druga obravnava 3. Razno

161 min

23. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 12. redna seja Odbora za zunanjo politiko,

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Evropskega sveta, Bruselj, 15. in 16. 12. 2022 (zaprto za javnost) 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, Bruselj, 12. 12. 2022 (zaprto za javnost) 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 13. 12. 2022 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 11. in 12. 12. 2022 5. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred previsokimi cenami 6. Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 13. 12. 2022

30 min

Nadaljevanje 1. redne seje Ustavne komisije

Dnevni red seje: 2. Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, (UZ129,130,132,134)

10 min

2. redna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

Dnevni red seje: 1. Informacija o položaju in delovanju Slovencev po svetu

98 min

4. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

126 min

11. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, posnetek

Dnevni red seje: 1. Zahteva pobudnikov za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B)

41 min

57. redna seja Državnega sveta

Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnika 56. redne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Letni poročili Evropskega računskega sodišča za leto 2021 4. Predlog Mnenja k Predlogu zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) - druga obravnava 5. Predlog Sklepa k zaključkom posveta Zgodnje odkrivanje raka prostate s presejalnim programom 6. Predlogi Sklepov o podelitvi priznanj Državnega sveta Republike Slovenije 7. Predlog Poročila o delu Državnega sveta za leto 2022 8. Predlog Poročila o delu Državnega sveta v VI. mandatu 2017–2022

124 min

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 1. del

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

109 min

11. redna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

Dnevni red seje: 1. Vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko 1a. Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (MPSEUSG) 1b. Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o varnostnih ukrepih za varovanje tajnih podatkov 1c. Pobuda za sklenitev Sporazuma o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Mongolije 2. Mednarodna dejavnost Državnega zbora 3. Razno

38 min

20. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 10. redna seja Odbora za zunanjo politiko,

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (razvoj), Bruselj, 28. 11. 2022 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (Evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, Bruselj, 28. in 29. 11. 2022 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 1. in 2. 12. 2022 5. Informacija o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU

116 min

6. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 2. del

Komisija za nadzor javnih financ: - nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija z vidika zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih finančnih izkazov na podlagi poročil računskega sodišča; - spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo finančna sredstva za izravnavo, in nadzoruje namensko porabo sredstev, prejetih iz državnega proračuna; - nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija; - poroča Državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja, in mu predlaga potrebne ukrepe.

3 min

12. nujna seja Odbora za kulturo, 2. del

Dnevni red seje: 1. Dejanja na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjuje sovražnost, spodbujajo nasilje in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora

118 min

6. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

225 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

100 min

33. izredna seja Državnega sveta, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA)

49 min

6. redna seja Odbora za finance

Odbor za finance in monetarno politiko obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na makroekonomsko politiko in koordinacijo strukturnih reform, - na javnofinančne prihodke in odhodke, - na proračun, - na zakladništvo in javno računovodstvo, - na davčni in carinski sistem, - na finančni sistem, - na finančno premoženje, - na poroštva, - na zadolževanje javnega sektorja, - na javno-zasebno partnerstvo, - na preglednost finančnih odnosov, - na centralnobančni sistem in monetarno politiko, - na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, - na prirejanja iger na srečo, - na državne pomoči, - na makrofiskalne analize in napovedi, - na delovanje Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

115 min

8. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Posebno poročilo Zagovornika načela enakosti Dostopnost srednjih šol za gibalno ovirane 2. Razno

105 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 15. Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2023 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi (ZDU-1N), skrajšani postopek 12. Predlog zakona o državnih simbolih (ZDSim), druga obravnava 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1E), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-H), skrajšani postopek 10. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), druga obravnava 11. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge (ZOTFPD), druga obravnava 13. Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1I), skrajšani postopek

216 min

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 3 del

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

60 min

25. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku

2 min

13. nujna seja Odbora za kulturo

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (Evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU

25 min

10. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

89 min

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 2 del

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

118 min

4. redna seja Komisije za nadzor javnih financ

Dnevni red seje: 1. Poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2022 - matično delovno telo

19 min

2. redna seja Komisije za poslovnik, prenos

Dnevni red seje: 1. Pobuda za razlago prvega odstavka 95. člena, 97. člena ter 83. člena Poslovnika Državnega zbora in Pobuda za razlago prvega odstavka 63. člena Poslovnika Državnega zbora

44 min

12. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred previsokimi cenami 2. Predlog zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE), nujni postopek

105 min

4. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023-A) 3. Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) 4. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22-24-C) 5. Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), nujni postopek 14. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 (RZ2021) 16. Mandatno-volilne zadeve: a. Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem¸sodišču v Haagu (tajno glasovanje) b. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani

200 min

10. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1E), skrajšani postopek

46 min

27. izredna seja Državnega zbora

Posnetki izrednih sej Državnega zbora. Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje. Tovrstne zadeve opredeljuje Poslovnik državnega zbora.

4 min

4. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32) 2. Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2021 3. Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021

49 min

26. redna seja Kolegija predsednice Državnega zbora, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku 2. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora 3. Dogovor o pripravi sklica 5. seje Državnega zbora, ki se bo začela v sredo, 14. decembra 2022 4. Razno

21 min

12. nujna seja Odbora za finance

Dnevni red seje: 1. Mnenje Odbora o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), zahteva za ponovno odločanje

49 min

7. nujna seja Odbora za gospodarstvo

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o trgovini (ZT-1C), skrajšani postopek

25 min

Rdečelični makak, dokumentarna serija za otroke

Pozdravljen, rdečelični makak! Čisto posebna opica si. Edina živiš v tako mrzlih krajih. Na srečo imaš zelo topel kožuh. Da se še bolj ogreješ, se namakaš v toplih vrelcih. Živiš na Japonskem, kjer so tovrstni vrelci vulkanskega izvora.

5 min

Skriti zaklad

Pok in Pak se znajdeta na otoku, kjer gusar išče svoj najdragocenejši skriti zaklad. A to niso ne dragi kamni in ne kupi zlata. Le kaj bi lahko bilo?

7 min

Bojazljivec Lesko

Lesko je čebelam poskušal ukrasti nekaj medu, zato so ga pregnale. To ga je tako prestrašilo, da noče več niti pokukati iz brloga. Sestri in brat ga spodbujajo, naj se s svojim strahom spopade in ga premaga.

12 min

Balon, nemški film

Družinska drama in triler. Vzhodnonemška zvezna dežela Turingija poleti 1979. Družini Strelzyk in Wetzel že dve leti kujeta drzen načrt. Pobegniti nameravata iz Vzhodne Nemčije z doma izdelanim toplozračnim balonom. Vendar zračno plovilo pade na tla še pred mejo z Zahodno Nemčijo, tajna državna policija Stasi pa najde sledi poskusa pobega in takoj sproži preiskavo. Družini morata ob izjemni časovni stiski izdelati nov balon za pobeg. Agenti tajne policije so z vsakim dnem vse bližje in začne se živce parajoča tekma s časom. BALLON / NEMČIJA / 2018 Režija: Michael Herbig / Scenarij: Kit Hopkins, Thilo Röscheisen, Michael Herbig / Igrajo: Friedrich Mücke, Karoline Schuch, David Kross, Alicia Von Rittberg, Thomas Kretschmann

120 min

Na novo odkriti Beethoven, nemška glasbena dokumentarna oddaja

Ludwig van Beethoven je skladatelj presežnikov. Njegova dela so med najpogosteje izvajanimi in poslušanimi na svetu. Več milijard klikov na spletu, razprodane vstopnice za koncerte, nešteti posnetki. Toda kaj se skriva za imenom Ludwig van Beethoven, ki je že zdavnaj postalo mednarodna znamka? Kakšen človek je bil Beethoven? Zakaj je njegova glasba tako univerzalna in brezčasna? Da bi to razumeli, se bomo z ustvarjalci dokumentarnega filma podali na pot okoli sveta po Beethovnovih stopinjah. Avtor filma je Andy Sommer.

53 min

Za vsako ceno, irska nadaljevanka, 4/6

Annin pastorek Calum izgine. Val ve, kako skrhan je odnos med Calumom in njegovim očetom Roryjem. Zaskrbi jo, da je Calum na večer zabave mislil, da je Denis Rory. Bo tvegala in policiste prosila, naj pomagajo iskati Caluma? SMOTHER / Irska / 2021 scenarij: Kate O’Riordan režija: Dathai Keane v glavnih vlogah: Dervla Kirwan, Stuart Graham, Seána Kerslake, Gemma-Leah Devereux, Niamh Walsh, Lochlann O’Mearáin, Thomas Levin

49 min

Čokolada, koprodukcijski film

Cikel francoskih klasik: Nemogoča ljubezen in prijateljstvo v času kolonialne Afrike Piše se leto 1988 in mlada ženska po imenu France se prvič v življenju vrača v Kamerun, kjer je, tako vsaj misli, preživela lepo in nedolžno otroštvo. Med odraščanjem v nekdanji francoski koloniji v 50. letih je njena družina živela v razkošju in ignoranci. Kot majhna deklica se ni zavedala družbenih napetosti med kolonialističnimi gospodarji in podrejenimi domačini. Skozi spomine na stoičnega in vselej potrpežljivega družinskega služabnika Protéeja, ki je bil dekličin varuh in zaveznik, na novo odkrije te napetosti, pa tudi tiho trpljenje zaradi prepovedane ljubezni v odnosu med materjo in Protéejem. To je temeljno delo francoske postkolonialne kinematografije, eden od ključnih francoskih filmov, ki so kritično obravnavali francosko kolonialno preteklost. To je zgodba o prepovedani ljubezni in potlačeni strasti, zgodba o rasizmu in njegovem uničujočem vplivu na človeška življenja. In to je predvsem film Claire Denis, delo, prežeto z občutno poetiko francoske avtorice, ki je na podlagi lastnih spominov na odraščanje v Kamerunu film posnela z veliko pozornostjo in občutljivostjo za tiho dinamiko razmerij moči, ki potekajo v ozadju sleherne družbene interakcije, še zlasti interakcij v rasistični družbi. Izvirni naslov: CHOCOLAT / Francoski film, 1988 / Režija: Claire Denis / Scenarij: Claire Denis, Jean-Pol Fargeau / Igrajo: Isaach De Bankolé, Giulia Boschi, François Cluzet

100 min

Pri optiku

Pepin prijatelj poni Primož nosi očala. Pepi se zazdi, da tudi ona potrebuje očala, zato jo mami pujsa odpelje na pregled oči.

5 min

Mumindol: Prednik, risana nadaljevanka

Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.

21 min

Neverjetna zgodba o velikanski hruški, danski animirani film

Napeta in šaljiva animirana dogodivščina za otroke. Slon Sebastjan in mačka Miša živita v Sončnem mestu, kjer so vsi srečni, dokler ne izgine mestni župan. Miša med ribolovom najde njegovo sporočilo v steklenici, v katerem prosi za pomoč, saj je ujet na Skrivnostnem otoku. V steklenici je seme in čez noč iz njega zraste velikanska hruška. Sebastijan, Miša in profesor Glukoza na hruški zaplujejo nevarnim dogodivščinam naproti. Pri reševanju župana jih ne more ustaviti prav nič, niti pirati, morski zmaj in radovedni duh. Izvirni naslov: DEN UTROLIGE HISTORIE MM DEN KÆMPESTORE PÆRE / Danski animirani film, 2017 / Režija: Philip Einstein Lipski, Jørgen Lerdam, Amalie Næsby Fick / Scenarij: Bo Hr. Hansen, knjižna predloga: Jakob Martin Strid / Glasba: Fridolin T. S. Nordsø / Režija slovenske sinhronizacije: Rok Kušlan / Slovenski glasovi: Juš Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok Kušlan

75 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 120/251

Linda Christophu pove, da ne ve, kako so se sporni dokumenti znašli v njeni torbici. Christoph ji ne verjame in prekine sestanek z notarjem. Ariane mu ves čas stoji ob strani, zato nazadnje prosi njo, naj prevzame njegov delež Knežjega dvora. Steffen, Linda in Franzi se zaskrbljeni odpravijo za Dirkom. Njihova skrb je upravičena, kajti Linda Dirka najde na pomolu pri jezeru in ga še zadnji hip zadrži, da se ne vrže v vodo. Robert Evinemu bratu ne verjame, da ne ve, kje je njegova sestra, zato se odpravi k njemu, da bi se na lastne oči prepričal, ali mu morda ne laže. Lucy posname Paula in Vanesso, ki drug drugega masirata, a v predstavitveni film vključi le kratek odlomek, ker, kot trdi, posnetek ni dovolj oster. Bela posumi, da je ljubosumna na Vanesso. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

48 min

Veliki egipčanski muzej – orjaško gradbišče, francoska dokumentarna oddaja

Streljaj od ikoničnih staroegipčanskih piramid se nad planoto v Gizi ob Kairu dviga še ena umetniška stvaritev: Veliki egipčanski muzej. Ta izjemna stavba je zasnovana kot novo domovanje več kot 100 tisoč staroegipčanskih predmetov, tudi dragocenosti iz grobnice Tutankamona. Ob muzeju, ki je dvakrat večji od Louvra, pa stoji še tehnološko izpopolnjen restavratorski laboratorij. THE RELICS OF EGYPT, EXPLORING THE LARGEST MUSEUM IN THE WORLD / Francija / 2020 / Režija: Jeremy Frey

50 min

Prenova ceste Cerklje ob Krki - Črešnjice

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

V Nemčiji začetek sojenja v aferi Wirecard

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Napetosti v Kosovski Mitrovici

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Razočaranje v Bolgariji in Romuniji zaradi schengena

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Slovenijo obiskal avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Ministrica Tatjana Bobnar bo zvečer podala odstopno izjavo

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Rubrika Vremenski obet za vikend paket - Diši po snegu

Pošteno smo že zakorakali v december, snežna odeja pa zaenkrat prekriva le visokogorje. Ta konec tedna naj bi snežilo do nižin, še veliko zanimivega o vremenu pa v jutranjem pogovoru z Veroniko Hladnik Zakotnik z Agencije republike Slovenije za okolje.

6 min

V ZDA potrdili zakon o spoštovanju zakonskega stanu

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Na morje – Vozli in vozli

Pomorščaki poznajo dve vrsti vozlov, tiste, ki jih vežejo z vrvjo in tiste, s katerimi merijo hitrost, hitrost ladje in tudi hitrost vetra. Zakaj vozli, kaj pomenijo in kako jih pretvorimo v običajnejše merske enote, nam razkriva Robert Škrokov z Uprave RS za pomorstvo, pred tem pa nas seznani še z vremensko napovedo ob in na morju za ta konec tedna.

4 min

Glasbeni tandem Milky Chance

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Razstava Konstruirane krajine Leoneja Continija

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Fotografski festival Manzana Uno v Boliviji

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

4 min

Fotografska zapuščina Joca Žnidaršiča

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Fenomen Tutankamona

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

6 min

Scaloni še ne razmišlja o streljanju enajstmetrovk

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Van Gaal: Ne bo lahko, ko bo na tribunah 40.000 argentinskih navijačev

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Modrić: Ne bomo se kar zadovoljili s četrtfinalom

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Jorgić, Kožul in Hribar z odliko opravili nalogo v Hrastniku

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Lampičeva si ni predstavljala, da bi se lahko takoj zavihtela med najboljše

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Odprtje sezone v Scali in politika

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

2 min

ZDA in Rusija izmenjale zapornika: Brittney Griner za Viktorja Buta, Stopar

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

2 min

Vidi Petrovčič Meškova nagrada

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

1 min

Obrtnik in podjetnik leta

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

2 min

Država s pol milijarde v HSE

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

11 min

Tatjana Bobnar pojasnjuje očitke

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

9 min

Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?

Spor med policijo in premierjem je nastal tudi zaradi varnostne službe, ki jo je premier odcepil od Policije in priključil generalnemu sekretariatu vlade. Varnostno službo, ki jo seveda sestavljajo policisti, pa neformalno vodi nekdanji specialec, nepravnomočno obsojeni zaradi gospodarske kriminalitete. Novinarja Žan Dolajš in Vanja Gligorović

3 min

Konec miru v vladi – ministrica odhaja

Kar je bil v prejšnjem mandatu brutalni politični stampedo nad policijo, so danes nujne usmeritve. Ali se apetitom po policiji tako kot po medijih ne želi odreči nobena oblast? Prvič se je zaradi dogajanja v Policiji in na notranjem ministrstvu Robertu Golobu postavila nasproti civilna družba, ki ga je, lahko bi rekli, tudi ustoličila. Konec je miru v vladi, jutri odhaja notranja ministrica Tatjana Bobnar, posledice javnega obračunavanja pa za vlado ne bodo majhne. Gre za politične pritiske ali za natolcevanja, kot temu pravijo v Svobodi? Pismi Tatjane Bobnar in tudi v. d.-ja generalnega direktorja policije sta razkriti. Novinar Žan Dolajš.

7 min

Škodljivost elektronskih cigaret

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

7 min

Zahović in Karić: 20 let po nastopu na mundialu

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

4 min

Avtobiografija Aleksandra Bassina

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Razstava War pigs in Portali

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Na redni spored prihaja film Obe strani rezila

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Nov animirani spot za The Beatles je ustvaril Rok Predin

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Nibali: Najpomembnejši sta bili zmagi na Giru

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Anamarija Lampič s petim mestom na debiju presegla vsa pričakovanja

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Klepač in Sešlar zadela iz prepovedanega položaja – brez golov v Stožicah

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Vinicius Junior napoveduje, da bodo sambo plesali do konca prvenstva

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Dalić: Neymar ima boljšo podporo soigralcev kot Messi pred štirimi leti

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Drsališče v Novem mestu

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Širijo šolo, a ne telovadnice

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

Nova soseska v Kranju

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Sodelovanje puljske in izolske bolnišnice

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

V Mariboru nemogoče najti osebnega zdravnika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Guterres: Čas je za mirovni sporazum z naravo

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Reševanje HSE-ja z državnimi milijoni

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Vstop Hrvaške v schengen je strateški interes Slovenije

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Hrvaška s 1. januarjem vstopa v schengensko območje

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

3 min

Fides za januar napovedal stavko

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min