Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
447 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale:
50 min 6. 5. 2025
Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje.
27 min 26. 4. 2025
Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.
25 min 23. 4. 2025
Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini.
97 min 16. 4. 2025
Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi.
33 min 9. 4. 2025
V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.
31 min 2. 4. 2025
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?
56 min 26. 3. 2025
Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami.
24 min 19. 3. 2025
Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje gibkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?
30 min 12. 3. 2025
S časovne razdalje petih let iz različnih poljudno-znanstvenih vidikov analiziramo pandemijo koronavirusa. Kaj vemo danes, česar leta 2020 nismo, kako nam to lahko pride prav, česa smo se naučili iz širših družbenih posledic pandemije?
29 min 5. 3. 2025