Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini
Intervju - Radio

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Intervju - Radio

Prvi
Prvi

527 epizod

Aktualni pogovori z gosti.

Boris Kobal: Pri Slovencih najbolj vžge, če udrihaš po tujcih

Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?

46 min 27. 8. 2025


Lucija Gartner je rada majerca

Lucija Gartner, diplomirana geografinja in etnologinja, je tudi to poletje majerca na Planini v Lazu. Njena družina že triindvajseto leto skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in ohranjanje življenja na planini. V sirarni na planini predelujejo mleko v planšarski sir in druge izdelke. V Lazu, 1560 metrov visoko, je sedemnajst značilnih stanov in sirarna. Lastniki in njihovi prijatelji so povezani v lazovsko skupnost, ki jo odlikujejo odprtost, pomoč in povezanost. Lucija Gartner, dejavna tudi v Združenju kmečkih sirarjev, pa vsako poletje poleg odraslih povezuje tudi številne otroke in najstnike, ki so dragoceni pomočniki. Pridobivanje delovnih navad, zgodnje vstajanje in upoštevanje pravil so zanje pomembna popotnica, ki jo Lucija Gartner kljub včasih napornemu delu zna razdeliti. Tudi zato se mladi radi vračajo v Laz, mimo katerega potekata tudi Bohinjska sirarska pot in mednarodna Železna pot. Foto: Damjan Rostan

51 min 20. 8. 2025


Mag. Teja Batagelj: Zanesljivi in centralizirani podatki omogočajo celovit pogled nad zdravstvenim stanjem posameznika

Zakon o digitalizaciji zdravstva, ki se je z veliko težavo pripravljal zadnji dve leti, bo jeseni končno obravnaval tudi državni zbor. Ob njem so se kresala mnenja med zdravstveno stroko, informatiki, informacijsko pooblaščenko in izvajalci zdravstvenih storitev, vsi pa se strinjajo, da je digitalizacija zdravstva nujno potrebna. Prinesla naj bi večjo transparentnost, poenotenje in centralizacijo podatkov, večjo varnost in kakovost zdravstvene obravnave, administrativne razbremenitve, pa tudi krepitev pravic pacientov. V tokratnem intervjuju na Prvem se je Helena Lovinčič pogovarjala z v. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje, mag. Tejo Batagelj, katere aktivnosti, javni razpisi za 13 projektov, se že uresničujejo.

42 min 13. 8. 2025


Mariana Poznič: V Argentini živimo drugače kot vi v Sloveniji

Mariana Poznič je rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu. O delu in življenju v Buenos Airesu, o dejavnosti v slovenski skupnosti v Argentini, povezovanju s Slovenijo in vsakdanjem utripu v več milijonski argentinski prestolnici se je z Mariano Poznič pogovarjala Lili Brunec. Foto: Ivo Žajdela/Družina

44 min 6. 8. 2025


Dr. Martina Orlando Bonaca – Morski travniki in podvodni gozdički

V današnjem intervjuju gostimo dr. Martino Orlando Bonaca, morsko biologinjo, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. Za svoje delo je pred kratkim prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke. Z dr. Martino Orlando Bonaca se je februarja za oddajo Podobe znanja pogovarjala Maja Ratej.

31 min 30. 7. 2025


Tilen Basle, urednik priročnika »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«

Ptice so izjemno raznovrstne živali. V Sloveniji živi malo manj kot 400 različnih. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je govoril o položaju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se podnebnim in drugim spremembam uspešno prilagajajo.

29 min 23. 7. 2025


Boštjan Paradiž: Gorska središča postajajo vse pomembnejši del poletne turistične sezone

Tudi zaradi vse hujših vročinskih valov se spreminjajo trendi poletnega turizma. Vse več obiskovalcev namesto na morju ohladitev poišče na višjih nadmorskih višinah. Gorski turizem v Sloveniji trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev. Direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž meni, da lahko delež povečajo na 40 odstotkov. Terenska ekipa je tokrat odpravila na Koroško, kjer bo poizvedela več o največjem in edinem koroškem gorskem središču Kope. Za Kope naj bi veljalo, da so ta čas najhitreje rastoče gorsko središče v Sloveniji. Z Boštjanom Paradižem se je pogovarjala Metka Pirc.

46 min 16. 7. 2025


Nataša Barbara Gračner: Tudi igralec je podrejen kapitalističnemu mehanizmu

Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner si je sredi junija nadela Borštnikov prstan za izjemen igralski opus. Oblikovala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije. Zadnja leta je tudi profesorica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z Natašo Barbaro Gračner se je ob podelitvi Borštnikovega prstana pogovarjala Tadeja Krečič. Fotografija: BoBo

26 min 9. 7. 2025


Dr. Jim Down, intenzivist 'med življenjem in smrtjo': Od bombnih napadov v Londonu do pandemije

Malokje je ravnotežje med življenjem in smrtjo tako krhko kot v bolnišnični intenzivni enoti. Zagonetna fiziologija človeškega telesa in zbranost ter odločanje v napornih okoliščinah je nekaj, kar je gostu tokratnega intervjuja, dr. Jimu Downu hitro zlezlo pod kožo. Ta ugledni britanski zdravnik, pisatelj in javni govorec je sodeloval pri zdravljenju najzahtevnejših primerov med kriznimi dogodki kot so železniške nesreče, zastrupitev Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem, pandemija covida 19 pa tudi bombni napadi v Londonu, od katerih bo v ponedeljek minilo 20 let. Dr. Jim Down je za Prvi o svojem delu, knjigah ter duševnih in moralnih stiskah zdravnikov, odkrito spregovoril v pogovoru z Mojco Delač. Prevode bere Igor Velše.

43 min 2. 7. 2025


Uroš Štefelin: Vsaka jed je povezana tudi s čustvi

Uroš Štefelin kuha že od malega, navdušila ga je babica in njeni recepti so mu še vedno v navdih. Po šolanju na Srednji gostinski šoli je nabiral kuharske izkušnje v znanih blejskih hotelih in restavracijah, vmes pa dokončal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu. Nato je obudil Restavracijo 1906 v blejskem hotelu Triglav in Vilo Podvin, zadnja leta pa kuha v Hiši Linhart v Radovljici. Njegovo delo je bilo nagrajeno z Michelinovo zvezdico, a zanj so enako pomembni lokalni kmetje, stari recepti in zadovoljni gostje. Izhaja predvsem iz slovenske kulinarične tradicije, ki jo preobraža v sodobne jedi, zato je gotovo zelo primeren sogovornik za dan državnosti. Kulinarika namreč ni le vsakdanji užitek, ampak je tudi del kulturne dediščine, identitete in zgodovine naroda. Kuharskega mojstra Uroša Štefelina je obiskala Andreja Čokl.

42 min 25. 6. 2025



Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine