Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aonghas iz Škotske obožuje morske zverinice, ki jih išče v sekalnih tolmunih blizu svojega doma. Pred sabo pa ima še večji izziv: najti izmuzljivo hobotnico.
Lucy hoče Joellu skrušena priznati, da si je legendo o ihteči Sofii le izmislila, a jo zadnji hip reši Rosalie, ki pove, da je neki gost tega duha res srečal. Joell je navdušen in želi poskusiti srečo tudi sam. Se bosta Lucy in Rosalie lahko rešili iz vse bolj zapletene mreže laži? Tim in Franzi uživata v skupni sreči, dokler ne opazita, da je Tim med ježo izgubil obesek, ki mu prinaša srečo. Odpravita se na jaso, da bi ga poiskala, vendar je njun trud zaman. Alfons in Hildegard kar ostrmita, ko prideta domov in je vse lepo pospravljeno in pomito. Za čiščenje je bila namreč na vrsti Vanessa, ki je pri tem vse prej kot vestna, a ji je tokrat pri tem pomagala Cornelia. Ta zatrdi, da je Vanessa vse opravila sama, toda Hildegard ji pozneje na samem pove, naj se ne pusti izkoriščati. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Ali globalizaciji in tehnični razvoj v človekovo življenje prinašata več sreče in človečnosti, ali pa se sreča in človečnost skrivata v načinu življenja? Začetek 21. stoletja zaznamujeta globalizacija ter uniformiranost mnenj, idej, vizij. Prebivalci vasi Juršče pa še vedno ohranjajo spomin na to, kako so živeli njihovi stari: samobitno in solidarno znotraj vaške skupnosti. V »učinkovitem« svetu ni prostora za zasebnost, svobodo, ustvarjalnost, polnokrvnost. Domačini pa temu svetu odgovarjajo s svojo himno Ko psi zalajajo … Smo priča vaški skupnosti na razpotju med tradicijo in sedanjostjo; bodo sence prednikov zadostna spodbuda vaščanom? Vas Juršče leži odmaknjena od zlaganega sveta in ponorelega časa, a vendarle tako blizu … Dokumentarni film Na koncu ceste ne ponuja misli, temveč zastavlja vprašanje: »Kakšni smo ljudje, priče Kristusa, danes?« Odgovor na to vprašanje mnogi iščejo vse življenje in izjemno naporno je to iskanje, v upanju, da bo morda, pa četudi le za trenutek, človek človeku res človek.
10. del: Cicelyjske novice Maurice se razjezi, ko spozna, da meščani ne kažejo zanimanja za njegov časopis, zato skrivaj najame Adama, da bi pisal zanimive članke, ki bi pritegnili bralce. Holling ima težave z davčno upravo, saj dolga leta ni plačeval davkov, zato Chrisu ponudi polovico krčme v zameno za denar. Chris se družabništva močno razveseli in začne uvajati spremembe, ki sicer prinašajo več dobička, a Hollingu kljub temu niso všeč. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
Cikel Piera Paola Pasolinija: Antični mit skozi Pasolinijeve oči Zgodba se začne v predvojni Italiji. Mlademu paru se rodi sin, toda oče, vojaški oficir, dojenčka iz ljubosumja pusti samega v puščavi. Nadaljevanje zgodbe je postavljeno v staro Grčijo. Zapuščeni deček se znajde v Korintu. Kralj Polib in kraljica Periboja, ki ne moreta imeti otrok, ga posvojita. Ojdip, kot ga poimenujeta, odrašča v prepričanju, da je biološki sin korintskih vladarjev. Nekega dne pa v Delfih sliši prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil z materjo. Ojdip zapusti kraljestvo, da bi se izognil strašni usodi. Prav z begom pa jo začne uresničevati. Med tavanjem sreča kralja Laja in ga ubije, ne da bi vedel, da gre za njegovega biološkega očeta, nato pa se poroči z Lajevo ženo, kraljico Jokasto, ki je v resnici Ojdipova biološka mati. Izvirni naslov: EDIPO RE / Italijansko-maroški film, 1967 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini, po Sofoklejevi tragediji / Igrajo: Franco Citti, Silvana Mangano, Alida Valli, Carmelo Bene
Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Novi del komične filmske serije o prismojeni danski družini. Prismojena danska družina se odpravi na počitnice, a namesto da bi se člani družine tam sprostili, morajo presenetljivo veliko delati. Počitniški paket, ki ga je svoji družini privoščil oče, vključuje bivanje v starodavni vikinški čumnati, kjer morajo turisti živeti kot vikingi. To pomeni, da morajo preživeti počitnice brez vodovoda in elektrike, kanalizacije in interneta. Izvirni naslov: FAR TIL FIRE & VIKINGERNE Danski film, 2020 Režija: Martin Miehe-Renard Scenarij: Gitte Løkkegaard, Martin Miehe-Renard Igrajo: Martin Brygmann, Thomas Bo Larsen, Elton Rokahaim Møller
Nadaljevanka je posneta po prvencu pisateljice Jo Bloom, ki se je oprla na resnične dogodke in opisuje vzpon skrajne desnice v Veliki Britaniji v šestdesetih letih 20. stoletja. Velika Britanija, 1962. Vivien Eppstein, ki izhaja iz judovske družine in dela kot frizerka v Manchestru, se zaljubi v očetovega vajenca Jacka Morrisa. Ko ta v sumljivih okoliščinah izgine, se Vivien odpravi v London, da bi ga poiskala. Ko ga vidi na uličnih protestih, skupaj z zloglasnim Colinom Jordanom, vodjem gibanja Nacionalsocialističnega gibanja, je zgrožena. Kasneje ji Jack zaupa, da v gibanju dela pod krinko in da je v resnici član Skupine 62, ki se bori proti neonacizmu. V Skupino 62 se vključi tudi Vivien. 1. del Leta 1962 mlada Judinja Vivien Epstein, frizerka iz Manchestra, pobegne v London, ker se noče poročiti z moškim, ki so ji ga izbrali starši. Odloči se, da bo poiskala svojo pravo ljubezen, Jacka, čeprav ji je ta zabičal, naj pozabi nanj. V Londonu si poišče najemniško sobo in službo v frizerskem salonu. Že prvi dan se po službi znajde na demonstracijah neonacistov, ki jim poveljuje vodja Nacionalsocialističnega gibanja Colin Jordan. Vivien na demonstracijah doživi neprijetno presenečenje in se kmalu zaplete v mrežo laži in prevar. RIDLEY ROAD / Velika Britanija / 2021 scenarij: Sarah Solemani režija: Lisa Mulcahy v glavnih vlogah: Agnes O'Casey, Tom Varey, Rory Kinnear, Eddie Marsan, Tracy-Ann Oberman, Samantha Spiro, Rita Tushingham, Tamzin Outhwaite, Danny Hatchard, Gabriel Akuwudikel
Siegfrieda zmoti neurejena omarica z zdravili v ambulanti. Siten je, ker se domov vrača njegov mlajši brat, ki študira veterino v Edinburgu. James pregleda bolno kravo, ki jo tare poporodna mrzlica. Kljub steklenički kalcija kravi ni bolje. Nato gre James na postajo po Siegfriedovega brata Tristana. Ta je pravo nasprotje brata, fičfirič in lahkoživec, vendar dobričina. Presenečen je, da je James zdržal tako dolgo kot bratov pomočnik. James in Tristan gresta pregledat zavaljenega razvajenega psička, ljubljenčka bogate gospe. ALL CREATURES GREAT AND SMALL / Velika Britanija / 2020 scenarij: Ben Vanstone režija: Brian Percival v glavnih vlogah: Dame Diana Rigg, Nicholas Ralph, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Rachel Shenton, Samuel West
9. del: Sin iz Seula V Cicelyju je božični čas. Vsak ga praznuje po svoje. Indijanci častijo krokarja, ki je na Zemljo prinesel svetlobo. Joel se spominja otroštva, ko je božični čas zavidal irskim katoliškim sosedom, ki so imeli jelko. Maggie je nesrečna, ker božič vsako leto preživi s starši, Ruth-Anne je ateistka, ki jo boli srce, da bi posekala jelko – živo bitje. Shelly pogreša tradicionalen krščanski božič. Sredi prazničnega vzdušja pa Mauricea obiščejo sin ter sinova mati in sin, za katere ni vedel. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
Izzivalec Mika iz Nemčije je star deset let in je sin gozdarja. Tudi sam obožuje gozd, zato se velikokrat pridruži očetu pri njegovem delu. Zelo ga skrbi prihodnost gozda. Zadnja poletja so bila nenavadno topla, to pa so idealne razmere za škodljivca, podlubnika. Ti so se namnožili in povzročili uničenje dreves, ki jih je treba posekati. Mika želi z bojem proti podlubniku rešiti gozd. Ne le da pomaga očetovi gozdarski ekipi pri podiranju mrtvih dreves, posaditi želi tudi nova. Zamisli si, da bo namesto zabave za rojstni dan s svojimi prijatelji posadil tristo novih dreves.
Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.
51 min
Aldo Kane, ki je bil deset let komandos pri britanskih kraljevih marincih, se zdaj posveča urjenju enot za boj proti divjim lovcem. Razkrinkati hoče nezakonito trgovino s tigri v jugovzhodni Aziji. Kitajske oblasti sicer zatrjujejo, da varujejo prostoživeče tigre, in zato prepovedujejo izdelke, povezane s tigri, a prav na Kitajskem zaužijejo največ tigrov na svetu. Povpraševanje po tako imenovanih luksuznih izdelkih, kot je vino iz tigrovih kosti, pa narašča. Zato ponekod tigre celo vzrejajo na farmah, ki delujejo pod krinko živalskih vrtov. Odrasle tigre tako iz Tajske čez Laos izvažajo v Vietnam in na Kitajsko. TIGERS: HUNTING THE TRAFFICKERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Laura Warner
51 min
Vesoljski teleskop Jamesa Webba so zasnovali, da bi raziskal izvor vesolja, našel nove planete in morda zaznal nezemeljsko življenje. Dokumentarna oddaja razkriva njegov 25-letni razvoj pa tudi številne ovire in pravo spiralo rastočih stroškov, ki so mu stali na poti. O neverjetno ambicioznem, zapletenem in tudi najdražjem znanstvenem eksperimentu našega časa pričajo prav pionirski znanstveniki, zadolženi za teleskopov nastanek. JAMES WEBB: THE $10 BILLION SPACE TELESCOPE / Velika Britanija / 2021 / Režija: Anthony Willis
50 min
Izvedba opere La Traviata na Salzburškem festivalu leta 2005 je pritegnila pozornost vsega sveta. V glavnih vlogah sta nastopila Anna Netrebko in Rolando Villazón, ki sta zaradi občutene in edinstvene izvedbe te opere postala veliki zvezdi in ljubljenca občinstva. Dokumentarni film predstavlja še neobjavljene prizore vaj, intervjuji z Anno Netrebko, Rolandom Villazonom, Thomasom Hampsonom in režiserjem Willyjem Deckerjem pa oživijo ta čarobni trenutek glasbe.
52 min
Ali globalizaciji in tehnični razvoj v človekovo življenje prinašata več sreče in človečnosti, ali pa se sreča in človečnost skrivata v načinu življenja? Začetek 21. stoletja zaznamujeta globalizacija ter uniformiranost mnenj, idej, vizij. Prebivalci vasi Juršče pa še vedno ohranjajo spomin na to, kako so živeli njihovi stari: samobitno in solidarno znotraj vaške skupnosti. V »učinkovitem« svetu ni prostora za zasebnost, svobodo, ustvarjalnost, polnokrvnost. Domačini pa temu svetu odgovarjajo s svojo himno Ko psi zalajajo … Smo priča vaški skupnosti na razpotju med tradicijo in sedanjostjo; bodo sence prednikov zadostna spodbuda vaščanom? Vas Juršče leži odmaknjena od zlaganega sveta in ponorelega časa, a vendarle tako blizu … Dokumentarni film Na koncu ceste ne ponuja misli, temveč zastavlja vprašanje: »Kakšni smo ljudje, priče Kristusa, danes?« Odgovor na to vprašanje mnogi iščejo vse življenje in izjemno naporno je to iskanje, v upanju, da bo morda, pa četudi le za trenutek, človek človeku res človek.
51 min
Ločevanje smrtnih primerov na take z naravnim in druge z nenaravnim vzrokom je vabljivo, toda neizvedljivo. V kazenskem postopku je ugotavljanje vzroka smrti važno posebej zaradi dokazovanja vzročne zveze med kaznivim dejanjem in njegovo posledico, tj. smrtjo. K temu pa pripomorejo obdukcija in sodnomedicinske preiskave. Umor nujno povzroča spremembe v okolici in posledice, ki jih je mogoče zaznati in uporabiti v postopku preiskovanja, zato je vsako dejanje mogoče odkriti in dokazati, čeprav so prizadevanja morilcev, da bi izpeljali popoln zločin, enako nestvarna kot izum perpetuuma mobile v tehniki.
51 min
Igrana dokumentarna oddaja je zgodba o prihodu Langobardov iz Panonije čez ozemlja današnje Slovenije v Italijo, kjer v 6. stoletju – v krajih, »kjer se cedita med in mleko« – ustanovijo Vojvodino Furlanijo. Langobardom zgodovinarji pretežno pripisujejo germanski izvor, oddaja pa se naslanja na ugotovitve dunajskih zgodovinarjev, ki menijo, da so bliže ljudstvom iz Panonije, rimske province, ki se je raztezala na ozemlju današnjih Slovenije in Madžarske. Oddaja razkrije posebnosti bojevanja Langobardov in njihovega orožja, načina življenja, prehranjevanja in oblačilne kulture; predstavi tudi gojenje obrti tkalstva, kovaštva, usnjarstva, izdelovanja lončene posode in predmetov iz zlata ter kovanja lastnega denarja. LANGOBARDI - ALBOINO E ROMANS / Italija / 2021 / Režija: Simone Vrech
53 min
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
51 min
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 3. del: Ognjeniki Živimo na ognjeniškem planetu. Nekateri ognjeniki izbruhnejo tako silovito, da kosi žareče lave odletijo več sto metrov visoko. Neustrašna ekipa je opravila podvig, kakršnega se doslej ni drznil lotiti še nihče. Z najnovejšo tehnologijo je posnela enega najbolj eksplozivnih ognjeniških izbruhov na Zemlji iz neverjetne bližine. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Tristan Quinn, Vanessa Lucas, Faith Musembi
52 min
Benedetta Barzini je ikona modnega sveta 60. let prejšnjega stoletja – manekenka in fotomodel, ki je navdihovala Andyja Warhola, Salvadorja Dalija, fotografa Irvinga Penna in Richarda Avedona. V 70. se je odločno borila za emancipacijo in pravice žensk. Še vedno predava o zgodovini in antropologiji mode in oblačil. A pri 75 se je naveličala površnosti sveta, ki ceni le videz. Na poti njegovega simbolnega zapuščanja, determinirana Benedetta namreč želi izginiti, jo za kamero spremlja njen prav tako vztrajni sin z vedno pripravljenim vprašanjem. THE DISAPPEARANCE OF MY MOTHER / Italija / 2019 / Režija: Beniamino Barrese
93 min
Aonghas iz Škotske obožuje morske zverinice, ki jih išče v sekalnih tolmunih blizu svojega doma. Pred sabo pa ima še večji izziv: najti izmuzljivo hobotnico.
14 min
Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 je minilo 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo. 1. del: Pozabljena vojna Vojna na Korejskem polotoku, ki se je začela leta 1950 s prodorom severnokorejske vojske čez razmejitveno črto v Republiko Korejo, je v treh letih terjala dva milijona civilnih žrtev. V spopadih so posredovale enote Združenih narodov, najgloblje pa so se v vojno zapletle Združene države Amerike, saj si je predsednik Harry Truman prizadeval preprečiti širjenje komunizma v Aziji. V oddaji bomo videli pričevanja veteranov, ki se spominjajo grozodejstev, zagrešenih nad korejskimi begunci, in srditih spopadov pozimi 1950, ko se je v vojno vmešala Kitajska in ameriški vojski pod vodstvom slavnega generala Douglasa MacArthurja zadala hude izgube. KOREA: THE FORGOTTEN WAR / THE KOREAN WAR / Francija, Južna Koreja, Velika Britanija, ZDA / 2019
52 min
Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.
30 min
Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo. Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi. Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija. Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov. Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju. Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat. Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.
108 min
Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.
50 min
Aleksander Saša Dev – Plečnikov učenec – je bil vodilni arhitekt modernega Maribora. Tako kot je Plečnik gradil klasično Ljubljano, je Saša Dev gradil moderni Maribor. V 30. letih prejšnjega stoletja je kot prvi arhitekt z lastnim birojem v Mariboru opustil klasicistično tradicijo gradnje in v mesto vnesel svetovljanskega duha modernistične arhitekture. Nekdanja banka na Tyrševi ulici, Hutterjev blok in železniška postaja so ikone mesta, ki jih je v soavtorstvu zasnoval Saša Dev. Kvalitete njegovih arhitekturno-urbanističnih zasnov in razloge, zakaj je v širši javnosti ostal prezrt, odkrivamo v dokumentarnem filmu, ki je nastal ob veliki retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor.
30 min
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
82 min
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
25 min
Dokumentarni film spremlja usodo šestih Rusov, ki si v vse bolj avtoritarni državi upajo javno izražati nasprotovanje vojni v Ukrajini, čeprav jim zato grozi dolga zaporna kazen. Večina posnetkov je nastala skrivaj, saj so oblasti pod vodstvom Vladimirja Putina po napadu na Ukrajino močno omejile svobodo izražanja, kaznivo je tudi sodelovanje s tujimi mediji. Novinar Vasilij intervjuva kolegici iz Sibirije, ki raziskujeta življenjske zgodbe padlih ruskih vojakov. Ugotovili sta namreč, da jih je v Ukrajini umrlo veliko več, kot priznavajo oblasti. Natalija se udeležuje protivojnih protestov in objavlja novice na Tiktoku, vendar mora uporabljati tujo telefonsko kartico, saj so družbena omrežja v Rusiji cenzurirana. Univerzitetni profesor Roman, ki je zaradi protivojnih objav izgubil službo, je zaskrbljen zaradi svojih staršev, ki živijo v Ukrajini. Sonja pa si zaman prizadeva, da bi izpustili iz pripora njeno partnerico Sašo, ki ji zaradi lepljenja nalepk s protivojnimi gesli grozi do deset let zapora. Ko Putin septembra 2022 razglasi mobilizacijo, se Vasilij odloči, da bo pobegnil … INSIDE RUSSIA: PUTIN'S WAR AT HOME / Velika Britanija / 2022 / Režija: Gesbeen Mohammad
63 min
Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet. Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden 'film ceste' z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.
47 min
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
73 min
Zlatko Kaučič, ki ga je že kot najstnika bolj kot kovinarska šola zanimalo glasbeno udejstvovanje, se je v dobrih dveh desetletjih življenja in dela po Evropi in ZDA kot samouk izklesal v eno ključnih imen na mednarodnih prizoriščih jazzovske in svobodne improvizirane glasbe. Ko se je po osamosvojitvi Slovenije vrnil v domovino, je s svojim načinom muziciranja presenetil in navdušil zvedavo občinstvo, svojega znanja in izkušenj pa ni obdržal zase, pač pa je začel poučevati, najprej v Mariboru in nato v Novi Gorici. V KUD Zvočni izviri je vzgojil številne glasbenike, ki danes ustvarjajo zanimivo avtorsko glasbo mimo trendovskih omejitev, sodelujejo in skrbijo za razvoj scene. Obiskali bomo dve zabavi za Kaučičev rojstni dan: v klubu Štala, ki ga v Lokavcu pri Ajdovščini vodi njegov učenec Gal Furlan, in v Španskih borcih v Ljubljani, kjer deluje zavod Sploh Tomaža Groma.
29 min
Ljudje, ki zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, med drugim postopoma izgubijo zmožnost kazanja čustev z izrazi na obrazu. Pravijo, da zamrznejo. Namizni tenis jim pomaga, da se začnejo znova smejati. Dokumentarec govori o pozitivnih učinkih igranja na bolnike. Vrhunec je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je Slovenija v dveh kategorijah osvojila naslov svetovnega prvaka. Pri nas je za razvoj tovrstne terapije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo zaslužen Vinko Kurent, vodja štajerskega dela društva Trepetlika. Pomembno vlogo v tej uspešni zgodbi pa ima tudi Gregor Komac, vrhunski igralec in trener bolnikov s to boleznijo.
52 min
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
25 min
Izzivalec Mika iz Nemčije je star deset let in je sin gozdarja. Tudi sam obožuje gozd, zato se velikokrat pridruži očetu pri njegovem delu. Zelo ga skrbi prihodnost gozda. Zadnja poletja so bila nenavadno topla, to pa so idealne razmere za škodljivca, podlubnika. Ti so se namnožili in povzročili uničenje dreves, ki jih je treba posekati. Mika želi z bojem proti podlubniku rešiti gozd. Ne le da pomaga očetovi gozdarski ekipi pri podiranju mrtvih dreves, posaditi želi tudi nova. Zamisli si, da bo namesto zabave za rojstni dan s svojimi prijatelji posadil tristo novih dreves.
14 min
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson
52 min
Pričevanje Walterja Wolfa, ki je med poslovneži slovenskega rodu edini dosegel svetovno slavo in veljavo, je nekaj posebnega. Privlačna ni le zgodba osebnosti, ki je začela iz nič se povzpela v vrhove svetovnega posla; gledalca posebej preseneti način, kako Wolf pripoveduje svojo življenjsko in poslovno zgodbo, kako se je zapletlo ob aferi Patria, ki ji v slovenskem pravosodju ni videti konca, medtem ko je bil Walter Wolf v Avstriji že zdavnaj oproščen. Mariborčan je zaradi tega izredno prizadet, saj meni, da gre za politično nasprotovanje, ki s pravom in pravico nima nobene zveze. Walter Wolf je za oddajo Pričevalci »odprl dušo«. O sebi, svojem zasebnem življenju, o vzponih in padcih, pa o aferi Patria je spregovoril iskreno kot redko kdo. Rodil se je v Mariboru leta 1939 materi Slovenki in očetu Nemcu. Iz otroštva se spomni ruševin med vojno bombardiranega Maribora. Oče se je iz sovjetskega ujetništva vrnil v Maribor, vendar so družino zaradi nemškega izvora šikanirali in tudi Walterja so zmerjali s »švabom«. Kljub temu je ostal ponosen Mariborčan in Štajerec. Družina se je potem preselila v Nemčijo, Walter pa je leta 1958 emigriral v Kanado. Najprej je delal kot pilot, kasneje pa je začel posel z nafto in obogatel. Med drugim je ustanovil ekipo Walter Wolf Racing v formuli 1 in presenetljivo zmagoval že na prvih dirkah, česar do danes ni presegel še nihče …
104 min
V od vojne razdejanem in obubožanem kotičku vzhodne Ukrajine, kjer so različne oblike zasvojenosti pogost pojav, stoji zatočišče za otroke, ki so jih začasno ločili od staršev. Dokumentarni film Hiša iz odkruškov spremlja tri mladoletnike, ki čakajo na odločitev, ali se bodo vrnili k staršem ali pa odšli v nov dom. Skupina predanih socialnih delavk poskuša ustvariti trenutke veselja v življenju teh otrok, medtem ko državni organi in sodišča odločajo o njihovi nadaljnji usodi. A HOUSE MADE OF SPLINTERS / Danska, Švedska, Finska, Ukrajina / 2022 / Režija: Simon Lereng Wilmont
86 min
V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze
53 min
Ob 10. obletnici predstave Razstava src in 40. obletnici delovanja Društva Sonček Maribor je nastal dokumentarni film NIČ KAJ DRUGAČNI OD DRUGIH avtorjev Svetlane Dramlić in Roka Vilčnika, producentke Lidije Šestak Zorič ter v produkciji Društva Sonček Maribor in Rosa production. Razstava src je predstava Roka Vilčnika, ki je nastala kot projekt Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V njej so zaigrali člani in uporabniki Mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček in Zveze Sonček. Doživela je 37 ponovitev in ogledalo si jo je več kot 6000 gledalcev. Prebila se je v finale regionalnega Linhartovega tekmovanja amaterskih gledališč leta 2013, producentka Lidija Šestak Zorič in mentorica gledališke skupine pa sta dobitnici posebnega priznanja selektorice regijskega tekmovanja. Gledališka skupina se je za gostovanja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter kasneje v Srbiji naučila besedilo tudi v hrvaškem oziroma srbskem jeziku. Radovedna kamera je pospremila člane društva na pot v Beograd, kjer so leta 2017 v gledališču Kulturnega centra Vuk Karadžić še zadnjič odigrali svojo gledališko uspešnico. Ta je nekaj posebnega prav zaradi njih samih, saj so na odrske deske prenesli svoje veselje, nepopustljivo voljo in odločnost ter brezmejno srčno čistost. Njihovo vsakdanje življenje je omejeno z vsemi mogočimi skorajda nepremagljivimi ovirami, ki pa jih s pomočjo svojih skrbnikov pogumno premagujejo. To je zgodba o trudu in požrtvovalnosti njih samih in njihovih spremljevalcev. Nežni road movie o drugačnosti drugačnih, ki v resnici niso nič kaj drugačni. Premiera filma je bila 1. decembra 2022 v mariborskem kinematografskem središču Maribox.
29 min
Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.
31 min
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
46 min
Glasbeno-dokumentarni film v vizualno razgibanem slogu z dinamično režijo in montažo spremlja delo hornista Andreja Žusta, edinega Slovenca, člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Od vaje do koncerta kamera občuteno spremlja Žusta na njegovi zahtevni glasbeni poti in poda gledalcu poseben vpogled v eno najbolj cenjenih kulturnih ustanov na svetu – Berlinsko filharmonijo. Film je nastal v produkciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec in Jože Baša, montažer Marko Hočevar, režiser in direktor fotografije Jože Baša. V filmu o Andreju Žustu spregovorijo njegovi orkestrski kolegi (Sarah Willis, Stefan Dohr, Knut Weber), žena Brina Kafol Žust, Žustov nekdanji profesor Boštjan Lipovšek ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin.
19 min
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
51 min
Drago Štoka sodi med najvidnejše predstavnike slovenske skupnosti v Italiji. Rojen je leta 1937 na idiličnem Kontovelu nad Tržaškim zalivom, v vasi, ki je bila takrat še povsem slovenska. Živo se spominja složnega predvojnega življenja v času fašizma in razdora, ki ga je tudi v te kraje prinesla komunistična revolucija. Komunisti so verne ljudi označili za sovražnike in manjvredne, potem pa so se zaradi resolucije Informbiroja leta 1948 sprli komunisti sami. Razdelili so se na titovce in tiste, številčnejše, ki so ostali zvesti Stalinu. Slednji so hitro odpadli iz slovenskih šol in bili kasneje za narodno skupnost večinoma izgubljeni. Po končani klasični gimnaziji v Trstu je Štoka najprej v Ljubljani študiral slavistiko, a so ga zaradi zvestobe katoliškemu slovenstvu tako ovirali, da se je vrnil v Trst, doštudiral pravo in postal cenjen odvetnik. Veliko svoje življenjske energije je posvetil delovanju v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2006 do 2015 je bil predsednik Sveta slovenskih organizacij. Že od začetka svojega političnega delovanja je iskal stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Bil je amaterski igralec in avtor več knjižnih del. Njegovo pričevanje je iskrena življenjska zgodba zavednega Slovenca na robu našega narodnega ozemlja in hkrati zgled za naš čas. Štokovo pričevanje odlikuje niz zanimivih življenjskih izkušenj in podrobnosti, pripoved pa obogati tudi njegova soproga, ki prihaja iz furlanskega okolja.
160 min
Dokumentarni film prikazuje poklicno pot in osebno zgodbo Are Malikiana, virtuoznega libanonskega violinista armenskih korenin. Glasba mu je rešila življenje, pravi, ko je pobegnil pred vojno. Bejrut je moral zapustiti star komaj 14 let. Od takrat živi nomadsko življenje in navdihujočo glasbo prinaša na vse konce sveta. Zanj so značilni zelo energični nastopi. Z neverjetno lahkoto se sprehaja med Bachom in Led Zeppelini. V svojo glasbo dodaja odtenke španskega flamenka, argentinskega tanga, tradicionalne judovske in romske glasbe. ARA MALIKIAN, A LIFE AMONG THE STRINGS / Španija / 2019 / Režija: Nata Moreno
89 min
Tokrat se fantje s prijateljem Nickom z manjšega odpravijo na večji otok, tudi del Papue Nove Gvineje, najprej v gorati predel. V vasi Goroka se udeležijo plesnega obreda Blatnežev z lokom in puščicami. Ta jim vzbudi nemalo nelagodja, ker se morajo razgaliti. Potem pa z letalom poletijo v oddaljeni konec reke Sepik, kjer postanejo člani plemena. Neokrnjena narava in preprost, a učinkovit način življenja tamkajšnjih domačinov jih očarata. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
46 min
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
48 min
Ohranjaj ogenj je intimen portret priznanega švicarskega koreografa Martina Schläpferja. Portret ponuja odgovor na vprašanje, zakaj je ples več kot le umetnost za izbrance. Plesni dokumentarni film Martina Schläpferja spremlja med vsakodnevnim delom in prikazuje energijo in ustvarjalnost, ki jo uporablja pri snovanju koreografij. Schläpfer je eden najpomembnejših plesnih ustvarjalcev v Evropi, ponaša se s številnimi nazivi 'koreograf leta', njegova Baletna hiša Düsseldorf (Renski balet), ki jo vodi, pa z nazivi najboljše baletne hiše leta. V koreografiji Alltag, ki jo predstavlja film, se je Martin Schläpfer vrnil na oder kot plesalec, pod koreografsko taktirko Hansa van Manena, ustvarjalnemu procesu te koreografije pa sledi tudi sam film. KEEP THE FLAME - THE CHOREOGRAPHER MARTIN SCHLÄPFER/Nemčija/2017/režija: Annette von Wangenheim
52 min
Prebivalci angleško govorečih držav so pogosto tarča lažnih klicev tehnične pomoči, ki večinoma izvirajo iz Indije. Tam delujejo številni prevarantski klicni centri, katerih lastniki z dovršenimi metodami služijo milijone z goljufanjem nevednih uporabnikov. Organi pregona imajo zaradi birokracije pogosto zvezane roke, zato so se na spletu pojavili tako imenovani lovci na prevare, ki so sleparjem velik trn v peti. PANORAMA: SPYING ON THE SCAMMERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Kathleen Mullin
29 min
Epizoda se osredotoča na Triglavski ledenik oziroma Triglav kot simbol slovenskega alpinizma in gorništva ter spremembe, ki jih pri njem skozi leta zaznavajo raziskovalci in obiskovalci gora. Osrednji lik oddaje je mag. Miha Pavšek, gornik, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gledalec spremlja merjenje triglavskega ledenika, ki ga opravijo Miha in njegovi sodelavci vsako poletje. Merjenje Triglavskega ledenika neprekinjeno poteka že tri četrt stoletja. Medtem se z jamarjem dr. Juretom Tičarjem podamo v Ivačičevo jamo pod Kredarico. Natalija Štular, kustosinja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, pa nam pokaže nekaj zanimivih muzejskih artefaktov, povezanih s triglavskim ledenikom. Oddajo zaokroži legenda o Podrti gori.
25 min
Dolgo je veljalo, da so človekovi možgani poveljujoče središče celotnega telesa in da drugi organi le sledijo njihovim ukazom. A nova znanstvena dognanja kažejo, da je lahko tudi obratno in da naše telo deluje kot pravo družbeno omrežje. Med različnimi deli, sistemi in organi poteka nenehna in učinkovita izmenjava informacij. Organi komunicirajo med seboj in uravnavajo svoje delovanje tudi brez posredovanja možganov. THE BODY, MIRACLES OF THE INNER SOCIAL NETWORKS / NOTRE CORPS, CE RÉSEAU SOCIAL / Francija, Japonska / 2020 / Režija: Pierre-Francois Gaudry
52 min
Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin. ANTHROPOCENE: THE HUMAN EPOCH / Kanada / 2018 / režija: Jennifer Baichwal,Nicholas De Pencier, Edward Burtynsky
83 min
Angleško podjetje Drax upravlja največjo elektrarno na pelete v Veliki Britaniji, in ker peleti veljajo za podnebno sprejemljivo gorivo za doseganje ogljične nevtralnosti, od države prejema tudi milijarde funtov ekoloških subvencij. Podjetje trdi, da za izdelavo peletov uporablja le neuporaben les, žagovino in lesne odpadke, toda BBC-jeva preiskava je pokazala, da to ne drži. Izkazalo se je, da Drax v Kanadi seka drevje v nedotaknjenem gozdu in kakovosten les predeluje v pelete, ki jih nato pokuri za delovanje svoje elektrarne v Veliki Britaniji. PANORAMA: THE GREEN ENERGY SCANDAL EXPOSED / Velika Britanija / 2022 / Režija: Tim Robinson
28 min
Dokumentarni film je zgodba o najslavnejši avstralski rokovski skupini Midnight Oil. Leta 1984 je zasedba izdala ploščo z naslovom Red Sails in the Sunset, ki na naslovnici prikazuje uničenje Sydneyjskega zaliva ob hipotetičnem jedrskem napadu. Album se je povzpel na vrh avstralskih glasbenih lestvic in požel mednarodno odobravanje. Pevec skupine Peter Garrett se je takrat preizkusil tudi v politiki in se potegoval za mesto v senatu na listi stranke za jedrsko razorožitev. Skupina pa je neumorno koncertirala in širila svoje mirovniško glasbeno sporočilo. MIDNIGHT OIL: 1984 / Avstralija / 2018 / Režija: Ray Argall
89 min
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
25 min
Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 je minilo 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo. 2. del: Neskončna vojna Leta 1953 sta Severna in Južna Koreja po treh letih spopadov sklenili premirje, ki traja še danes. Južno od demilitariziranega območja se je iz vojaške diktature postopoma razvila demokracija, na severnem delu polotoka pa je Kim Il Sung vzpostavil totalitarni režim, ki se je sprva zanašal na gospodarsko pomoč Sovjetske zveze, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je državljane pahnil v revščino in lakoto. Vlada v Pjongjangu še vedno bije protiimperialistični boj proti Združenim državam Amerike, zato si sedanji voditelj Kim Džong Un, Kim Il Sungov vnuk, nenehno prizadeva razviti jedrsko orožje, ki bi lahko doseglo Ameriko. KOREA: THE FORGOTTEN WAR / THE KOREAN WAR / Francija, Južna Koreja, Velika Britanija, ZDA / 2019
51 min
Dokumentarna oddaja razkrije nenavadno zgodbo o eni izmed najlepših poslikanih jam v Evropi. Blizu Marseilla se v globinah morja ob obali Calanquesa skriva dragulj, ki ga je morje skrivalo več tisočletij: Cosquerjeva jama. Leta 1985 jo je odkril potapljač Henri Cosquer, ki je to najdbo pred oblastmi skrival kar šest let, dokler v njej niso utonili trije potapljači. V jami je kakih sto risb in gravur konjev, bizonov, meduz in njork. Edino poslikano podvodno jamo na svetu pa danes ogroža dvigovanje morske gladine. Znanstveniki in umetniki so strnili vrste in naredili njeno repliko ter osvetlili življenje prazgodovinskega človeka pred 30 000 leti. THE MYSTERIES OF THE COSQUER CAVE / LA GROTTE COSQUER, UN CHEF-D’OEUVRE EN SURSIS / Francija, Japonska / 2022 / Režija: Marie Thiry
51 min
Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.
81 min
Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.
25 min
Petek prinaša prvo posamično tekmo planiškega konca tedna. Videli bomo, kdo od skakalcev je ob koncu sezone ohranil dovolj moči za dolge polete. Pesti bomo stiskali za Anžeta Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca, Lovra Kosa in druščino. Ob tem nas spomin zanese k izjemni lanski petkovi preizkušnji, v kateri so slovenski skakalci zasedli prva štiri mesta. Prve zmage v karieri pa se je razveselil Žiga Jelar.
71 min
V zadnjih letih sobota v Planici tradicionalno prinaša ekipno preizkušnjo. Slovenska reprezentanca je vedno v vlogi favoritinje. Zmage so se naši letalci veselili tudi v lanski sezoni. To je bila tretja ekipna zmaga Slovenije pod Poncami v zgodovini. V pokalu narodov se v letošnji sezoni zmaga močno nasmiha reprezentanci Avstrije.
127 min
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
10 min
Natanko tri desetletja po prvem trgovalnem sestanku je borza na Slovenskem bolj kot ne obrobni igralec slovenskega tržnega gospodarstva. Ljubljanska borza je bila prva izmed vseh “menjalnic” vrednostnih papirjev, ki so nastale v (nekdanjih) socialističnih in komunističnih državah. Ponašala se je z najboljšo infrastrukturo, doživela izjemne vzpone in padce. Akterji borzništva pri nas so prepričani, da bi bile posledice svetovne finančne krize na slovenskem gospodarstvu precej manjše, če bi se država in podjetja bolj opirala na organiziran (in s tem bolj transparentno informiran) trg vrednostnih papirjev in manj na banke. Smo na pragu nove krize kaj bolje pripravljeni na to? In zakaj imamo Slovenci 20 milijard prihrankov raje na bančnih računih kot v delnicah in obveznicah? Odgovarjamo s sprehodom skozi arhiv 30 let kapitalskega trga na Slovenskem in s pogledi akterjev njegovega razvoja.
30 min
Ali globalizaciji in tehnični razvoj v človekovo življenje prinašata več sreče in človečnosti, ali pa se sreča in človečnost skrivata v načinu življenja? Začetek 21. stoletja zaznamujeta globalizacija ter uniformiranost mnenj, idej, vizij. Prebivalci vasi Juršče pa še vedno ohranjajo spomin na to, kako so živeli njihovi stari: samobitno in solidarno znotraj vaške skupnosti. V »učinkovitem« svetu ni prostora za zasebnost, svobodo, ustvarjalnost, polnokrvnost. Domačini pa temu svetu odgovarjajo s svojo himno Ko psi zalajajo … Smo priča vaški skupnosti na razpotju med tradicijo in sedanjostjo; bodo sence prednikov zadostna spodbuda vaščanom? Vas Juršče leži odmaknjena od zlaganega sveta in ponorelega časa, a vendarle tako blizu … Dokumentarni film Na koncu ceste ne ponuja misli, temveč zastavlja vprašanje: »Kakšni smo ljudje, priče Kristusa, danes?« Odgovor na to vprašanje mnogi iščejo vse življenje in izjemno naporno je to iskanje, v upanju, da bo morda, pa četudi le za trenutek, človek človeku res človek.
51 min
Zakaj je kakovosten kuhinjski nož, ob vseh gospodinjskih aparatih in pripomočkih še vedno kralj kuhinje? Ali drži, da vsako gospodinjstvo potrebuje tri nože? Koliko stane dober nož? Kako pravilno vzdržujemo nož in kakšna njegova življenjska doba? Gost petkovega svetovalnega servisa bo izvrsten poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja Osterrob. Vaša vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.
31 min
Oblaki in veter v dolini pod Poncami ne sodelujejo z organizatorji poletov. Kljub odpovedani poskusni seriji in prestavljenem začetku tekme še upajo, da jim bo uspelo spraviti pod streho vsaj eno serijo poletov. Ostali poudarki oddaje: Zdravstveni minister Bešič Loredan ob smrti pacienta zdravstveni dom Velenje pozval k notranjemu izrednemu strokovnemu nadzoru Premier Golob ob poklonu smrtnim žrtvam ruske agresije v Buči: vojna ne sme biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost Predsednica Pirc Musar: Pripravljenost Slovenske vojske še vedno odstopa od standardov, kljub temu je sposobna braniti suverenost države
32 min
Veter je včeraj v Planici preprečil posamično preizkušnjo, a obeti za danes so spodbudnejši. Danes naj bi bilo v dolini pod poncami še več obisovalcev. Policija opozarja, da utegnejo zastoji nastajati že na izvozu z avtoceste. Obeta se sicer dvojni program - tako posdamična kot moštvena tekma. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniška stavka, kot kaže, neizogibna - Od danes dražji domovi za starejše - Papeža Frančiška naj bi odpustili iz bolnišnice
18 min
Novi del komične filmske serije o prismojeni danski družini. Prismojena danska družina se odpravi na počitnice, a namesto da bi se člani družine tam sprostili, morajo presenetljivo veliko delati. Počitniški paket, ki ga je svoji družini privoščil oče, vključuje bivanje v starodavni vikinški čumnati, kjer morajo turisti živeti kot vikingi. To pomeni, da morajo preživeti počitnice brez vodovoda in elektrike, kanalizacije in interneta. Izvirni naslov: FAR TIL FIRE & VIKINGERNE Danski film, 2020 Režija: Martin Miehe-Renard Scenarij: Gitte Løkkegaard, Martin Miehe-Renard Igrajo: Martin Brygmann, Thomas Bo Larsen, Elton Rokahaim Møller
84 min
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
54 min
Avtobiografski roman Evgena Carja je popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura na odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor v sklopu intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko. V njem je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala: leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem marija vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran tudi za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
27 min
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
5 min
Petek prinaša prvo posamično tekmo planiškega konca tedna. Videli bomo, kdo od skakalcev je ob koncu sezone ohranil dovolj moči za dolge polete. Pesti bomo stiskali za Anžeta Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca, Lovra Kosa in druščino. Ob tem nas spomin zanese k izjemni lanski petkovi preizkušnji, v kateri so slovenski skakalci zasedli prva štiri mesta. Prve zmage v karieri pa se je razveselil Žiga Jelar.
50 min
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
14 min
Ta teden smo Slovenci pričeli in končali z razkazovanjem našega športnega okusa. Bolje rečeno ne-okusa. Nehote smo namreč razkrili, da nam šport kot tak, z vsemi vrlinami in umetelnostmi vred, ne pomeni kaj dosti, smo zgolj in samo navijači slovenskih tekmovalcev, pa še to najraje takrat, ko je uspeh čim bolj zanesljiv. V Petkovi centrifugi Damjan Zorc razmišlja tudi o reformnem pogumu in resnici. Vsi bi jo častili, dokler se ne obrne proti nam.
12 min
Siegfrieda zmoti neurejena omarica z zdravili v ambulanti. Siten je, ker se domov vrača njegov mlajši brat, ki študira veterino v Edinburgu. James pregleda bolno kravo, ki jo tare poporodna mrzlica. Kljub steklenički kalcija kravi ni bolje. Nato gre James na postajo po Siegfriedovega brata Tristana. Ta je pravo nasprotje brata, fičfirič in lahkoživec, vendar dobričina. Presenečen je, da je James zdržal tako dolgo kot bratov pomočnik. James in Tristan gresta pregledat zavaljenega razvajenega psička, ljubljenčka bogate gospe. ALL CREATURES GREAT AND SMALL / Velika Britanija / 2020 scenarij: Ben Vanstone režija: Brian Percival v glavnih vlogah: Dame Diana Rigg, Nicholas Ralph, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Rachel Shenton, Samuel West
44 min
Umetna inteligenca in še zlasti strojno učenje je danes tako rekoč vseprisotna tehnologija. Njene zmožnosti so v številnih pogledih presenetljive in iz leta v leto se odpirajo nove možnosti njene uporabe pri novih, še nedavno nepredstavljivih nalogah. A če so nekatere aplikacije v določenem trenutku deležne izrazite pozornosti, trenutno bi to vsekakor bili veliki jezikovni modeli, kakršen je denimo Chat GPT, so metode strojnega učenja v praksi seveda številne in raznolike, pa tudi različno uspešne pri različnih nalogah. Vedno znova se tudi išče načine, kako njihove pomanjkljivosti odpraviti. Med aktualnimi dilemami je gotovo ta, da nekatere danes najbolj učinkovite in tudi razširjene metode strojnega učenja, kot denimo globoke nevronske mreže, do svojih rezultatov pridejo na načine, ki jih ne zmorejo razložiti. To pa vsaj pri določenih rabah teh tehnologij lahko predstavlja resen problem. A kot rečeno, metod strojnega učenja je veliko in razvoj še zdaleč ni zaključen. Obetavno pot naprej denimo odpira izvirna metoda simbolnega strojnega učenja reprezentacij, ki poenostavlja in izboljša rabo vseh vrst strojenega učenja, katero jo je razvila prof. dr. Nada Lavrač z Instituta “Jožef Stefan”, profesorica na Univerzi v Novi Gorici in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer vodi program informacijsko komunikacijskih tehnologij. Za svoje raziskovalno delo je prejela Zoisovo nagrado.
30 min
Cikel Piera Paola Pasolinija: Antični mit skozi Pasolinijeve oči Zgodba se začne v predvojni Italiji. Mlademu paru se rodi sin, toda oče, vojaški oficir, dojenčka iz ljubosumja pusti samega v puščavi. Nadaljevanje zgodbe je postavljeno v staro Grčijo. Zapuščeni deček se znajde v Korintu. Kralj Polib in kraljica Periboja, ki ne moreta imeti otrok, ga posvojita. Ojdip, kot ga poimenujeta, odrašča v prepričanju, da je biološki sin korintskih vladarjev. Nekega dne pa v Delfih sliši prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil z materjo. Ojdip zapusti kraljestvo, da bi se izognil strašni usodi. Prav z begom pa jo začne uresničevati. Med tavanjem sreča kralja Laja in ga ubije, ne da bi vedel, da gre za njegovega biološkega očeta, nato pa se poroči z Lajevo ženo, kraljico Jokasto, ki je v resnici Ojdipova biološka mati. Izvirni naslov: EDIPO RE / Italijansko-maroški film, 1967 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini, po Sofoklejevi tragediji / Igrajo: Franco Citti, Silvana Mangano, Alida Valli, Carmelo Bene
100 min
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: Zaslišanje prič: a) Zoran Mojškerc, v petek, 31. 3. 2023, ob 12. uri.
100 min
Žvenk Glavni je prepričan, da je zmajki Juški odveč, ker mora Žvenkce vsak dan oskrbovati z juhico, zato izumi napravo, s katero bi Žvenkci lahko naenkrat odpeljali večjo zalogo juhe.
11 min
Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.
53 min
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
26 min
Cene se navaja na novo življenje, spoznava pa tudi, da pod površino navidezne sreče, v pekarni brbotajo globoka nesoglasja. Vendar to niso njegove skrbi, več ima opravka s težavami svoje hčere, ki živi z mamo. Pika je tipična najstnica, in, kadar pride na obisk, Ceneta seznani z vsemi svojimi problemi. Ta dan pa Ceneta čaka tudi prvi obisk pri Karmen, in čeprav ne ve kako bi se zadeve lotil, je kmalu jasno, da se bosta s Karmen dobro razumela. Cenetu dnevi hitro minevajo, zvečer, ko je doma sam, pa ugotavlja, da se je naveličal samskega življenja in se odloči, da bo temu tako ali drugače treba narediti konec.
23 min
Skoraj 80 let spomina na partizansko pesem in pesmi odpora kot prispevek h kulturi našega naroda, ki izvira iz narodno-osvobodilne borbe za svobodo ter varovanje partizanske pesmi kot kulturne dediščine, obuja drugi najstarejši slovenski zbor. Njegov prvi zborovodja je bil skladatelj Karol Pahor. 20. aprila 1944 je zbor prvič nastopil v vasi Planina pod Mirno goro – takrat še kot Invalidski pevski zbor. Tako se je začelo – nadaljevanje pestrega izvajalskega popotovanja tega pomembnega pričevalca slovenske glasbene ustvarjalnosti pa bosta v nočnem programu po polnoči predstavila predsednik Partizanskega pevskega zbora Jožef Roškar in namestnik predsednika Jože Drabnik. Njuna gostiteljica bo Lucija Grm.
109 min
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
23 min
Elektronske novosti domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev ter enourni miks progressive in tech house ritmov z močnimi kicki, veliko melodike in vokalnimi vložki, ki ga je za tokratno oddajo pripravil slovenski didžej Damjan Oblak, umetniško Wolke. 01. Sub Focus & AR/CO - Vibration 02. Dope Ammo, Benny Page & Cat Mctigue - I Need Your Loving (Bladerunner Remix) 03. Odd Mob - LEFT TO RIGHT (Subsonic Remix) 04. Joy Anonymous - JOY_(404) 05. Aluna & TSHA - Killing Me 06. Belters Only - My Mind 07. Harpoon ft. Stevie Appleton - Goodbye 08. Claptone - Euphoria 09. Prunk & Rona Ray - Keep It Simple 10. Larse - A Part Of (Riva Starr Saturn Mix) 11. Simon Doty w. My Friend ft. Tailor - Follow Me 12. Shouse x Ferrer x Troxler - (still) WON’T4GETU 13. Rosalía - Bizcochito (Motez edit) 14. Martin Badder & MARIA - No Two Ways About It 15. Miha Kralj - Ship of Eternity
120 min
Sergey in Sofia bi rada večerjala. Nič nenavadnega? Hja, a želita večerjo direktno iz morja. Kdo to bolj obvlada kot Ribič Pepe. A brez zapletov tudi tokrat ne bo šlo, med drugim bo Pepe ribe pozdravil v vodi. Kaj bo na koncu za večerjo? Pridruži se nam, za vse je bo dovolj.
24 min
Sara in Raček raziskujeta Sarino omaro za obleke. V njej je marsikaj zanimivega. Sara si nadene masko za potapljanje, Raček obuje škorenj … Takrat se jima utrne zamisel, da bi uprizorila igro. V njej bi kot pantomimika posnemala drug drugega. To jima gre zmeraj dobro od rok, zato je igra odlična.
7 min
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
54 min
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
19 min
Lucy hoče Joellu skrušena priznati, da si je legendo o ihteči Sofii le izmislila, a jo zadnji hip reši Rosalie, ki pove, da je neki gost tega duha res srečal. Joell je navdušen in želi poskusiti srečo tudi sam. Se bosta Lucy in Rosalie lahko rešili iz vse bolj zapletene mreže laži? Tim in Franzi uživata v skupni sreči, dokler ne opazita, da je Tim med ježo izgubil obesek, ki mu prinaša srečo. Odpravita se na jaso, da bi ga poiskala, vendar je njun trud zaman. Alfons in Hildegard kar ostrmita, ko prideta domov in je vse lepo pospravljeno in pomito. Za čiščenje je bila namreč na vrsti Vanessa, ki je pri tem vse prej kot vestna, a ji je tokrat pri tem pomagala Cornelia. Ta zatrdi, da je Vanessa vse opravila sama, toda Hildegard ji pozneje na samem pove, naj se ne pusti izkoriščati. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
49 min
Smučarske skakalce popoldne na letalnici bratov Gorišek čaka prva od treh tekem finala svetovnega pokala. Na včerajšnjih kvalifikacijah so Anže Lanišek, Timi Zajc in Domen Prevc pod Poncami končali na prvih treh mestih. Na današnji tekmi bosta nastopila tudi Lovro Kos in Rok Masle. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Znana bo edna ocena pripravljenosti Slovenske vojske v prejšnjem letu - Turški parlament prižgal zeleno luč za pristop Finske k zvezi Nato - Donald Trump prvi nekdanji ameriški predsednik, ki ga je doletel kazenski pregon - Kulturni bazar letos v znamenju Ustvarjalnosti za trajnostni razvoj
21 min
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
20 min
V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.
52 min
Štef in Liza pomagata Majči nabirati jagode. Ko že skoraj vse poberejo, jih Mario po nesreči pomečka z nogometno žogo. Štef takoj najde rešitev in pripravi iz zmečkanih jagod nekaj, kar tekne prav vsem.
11 min
10. del: Cicelyjske novice Maurice se razjezi, ko spozna, da meščani ne kažejo zanimanja za njegov časopis, zato skrivaj najame Adama, da bi pisal zanimive članke, ki bi pritegnili bralce. Holling ima težave z davčno upravo, saj dolga leta ni plačeval davkov, zato Chrisu ponudi polovico krčme v zameno za denar. Chris se družabništva močno razveseli in začne uvajati spremembe, ki sicer prinašajo več dobička, a Hollingu kljub temu niso všeč. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
44 min
Pepa in Jure opazita svoji senci. Ne glede na to, kako hitro hodita, tečeta ali skačeta – ne moreta se ju znebiti.
5 min
Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti, povezane z Eifflovim stolpom.
14 min
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
129 min
veselje do življenja ... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
10 min
Na igralni urici je mednarodni dan. Pepa in njeni prijatelji se preoblečejo v države sveta.
5 min
Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.
50 min
Ana bi se rada naučila nemško, da bi se lažje sporazumevala s svojo sestrično Klaro, ki živi v Nemčiji. Na srečo ima prijatelja Petra, ki odrašča v dvojezični družini in zna nemško ter slovensko. V prvi epizodi se odpravita v živalski vrt in spoznavata živali, v nemščini in slovenščini.
9 min
Zabavne petkove večere vodita priljubljena televizijska voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. V petek zvečer je glasbeno-razvedrilna oddaja, ki prinaša dobro uro zabave z živo glasbo, značilnim humorjem in odličnim studijskim vzdušjem, ki ga spodbuja 130-članska publika. Ansambel vrhunskih glasbenikov, Diamantov v sodelovanju z gostujočimi pevskimi zvezdniki in mladimi upi, na avdiciji izbranimi Novi talenti, poskrbi za čisto sveže izvedbe tako legendarnih hitov kot tudi novih pesmi vseh različnih žanrov slovenske glasbe, od popularne do narodno-zabavne. Oddaja vstopa v novo sezono z novo rubriko. Novi talenti so mladi glasovi iz različnih koncev Slovenije, stari med šest in šestnajst let, ki so se uspeli uvrstiti in tudi uspešno prestali avdicijo. Nadvse navihana se na prizorišču oddaje V petek zvečer ustavljata satirik, imitator in Ježkov nagrajenec – Tilen Artač in novi sodelavec oddaje Kaj dogaja, glasbenik in komediant - Robert Petan. V petek zvečer je poznan po preoblačenju popevk in pesmi v nove glasbene preobleke. Tokrat obujamo spomin na hit skupine Saussages - To mi deli z edinstvenim Jašo Šabanom in Janijem Šepetavcem, Avsenikovo skladbo Skozi leta pa bomo doživeli s pevkami Ajdo Pušaver, Julijo Lubej in Lucijo Selak v spremljavi tamburaškega orkestra KUD Majšperk. Druga Violina je bila uspešnica pevke Žane, tokrat jo bo v spremljavi violine Barbare Zalaznik zapela Monika Avsenik. Ti si angel ljubljeni je slovenska verzija pesmi Dite ljubavi Gorana Karana, katerega je poslovenila Simona Weiss, in g. Karan nas obišče in zapoje v spremljavi Kvarteta Pušeljc. V našo družbo prihaja prenovljeni Tomislav Jovanovič – Tokac, ki z Emanuelo Montanič predstavlja Ne odhajaj. Svoj novi hit Schatzi predstavljajo Fehtarji. DJ Melani gosti Jay Bolka in Aleša Bartola, ki bodo zaplesali s 150 člansko publiko oddaje in plesalkami Plesnega mesta. Nova talenta tokrat prihajata z gorenjskega konca. Ljubim te, Slovenija Ota Pestnerja in Alpskega kvinteta bo v mladostni energiji zazvenela z glasovi Neže Witwicky in Tima Vogelnika. Poiščite nagradno vprašanje na našem Facebook naslovu in se potegujete za lepo nagrado. V kolikor si želite preživeti večer na snemanju oddaje, nam pišite na naslov: vpetekzvecer@rtvslo.si
70 min
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
30 min
Katja, Luka in Lučka se žogajo. Gredo se petelinčka in seveda je Katja tista, ki je ne odnese najbolje. Ko se znajde na tleh, jo reši Tom in jo odpelje na pijačo. Luka in Lučka pa se zamotita po svoje. Kaj bosta počela? Bosta delala gradove v pesku? Za to potrebujeta lopatke. Jih bo Bini posodil?
24 min
V 18. vzporedniku se odpravljamo na Dunaj, na katerem sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o tem, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem se bomo pogovorili tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.
17 min
Nadaljevanka je posneta po prvencu pisateljice Jo Bloom, ki se je oprla na resnične dogodke in opisuje vzpon skrajne desnice v Veliki Britaniji v šestdesetih letih 20. stoletja. Velika Britanija, 1962. Vivien Eppstein, ki izhaja iz judovske družine in dela kot frizerka v Manchestru, se zaljubi v očetovega vajenca Jacka Morrisa. Ko ta v sumljivih okoliščinah izgine, se Vivien odpravi v London, da bi ga poiskala. Ko ga vidi na uličnih protestih, skupaj z zloglasnim Colinom Jordanom, vodjem gibanja Nacionalsocialističnega gibanja, je zgrožena. Kasneje ji Jack zaupa, da v gibanju dela pod krinko in da je v resnici član Skupine 62, ki se bori proti neonacizmu. V Skupino 62 se vključi tudi Vivien. 1. del Leta 1962 mlada Judinja Vivien Epstein, frizerka iz Manchestra, pobegne v London, ker se noče poročiti z moškim, ki so ji ga izbrali starši. Odloči se, da bo poiskala svojo pravo ljubezen, Jacka, čeprav ji je ta zabičal, naj pozabi nanj. V Londonu si poišče najemniško sobo in službo v frizerskem salonu. Že prvi dan se po službi znajde na demonstracijah neonacistov, ki jim poveljuje vodja Nacionalsocialističnega gibanja Colin Jordan. Vivien na demonstracijah doživi neprijetno presenečenje in se kmalu zaplete v mrežo laži in prevar. RIDLEY ROAD / Velika Britanija / 2021 scenarij: Sarah Solemani režija: Lisa Mulcahy v glavnih vlogah: Agnes O'Casey, Tom Varey, Rory Kinnear, Eddie Marsan, Tracy-Ann Oberman, Samantha Spiro, Rita Tushingham, Tamzin Outhwaite, Danny Hatchard, Gabriel Akuwudikel
58 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.
105 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
88 min
Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
96 min
Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
100 min
Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
54 min
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
103 min
Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director).
81 min
»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
85 min
Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
87 min
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
97 min
Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
100 min
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
68 min
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
106 min
Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
99 min
Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
125 min
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
79 min
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
83 min
Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
73 min
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
91 min
Prejemnik kristalnega globusa za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. »Mračna in hladno distancirana drama o vse večji tabloidizaciji medijev in o uničujočih posledicah njihovega početja na življenje ljudi, ki v njihovih 'zgodbah' nastopajo« (Denis Valič, filmski kritik). Awarded with the Crystal Globe for Best Director at the Karlovy Vary Film Festival. »A dark and cold distanced drama about the growing tabloidization of the media and the devastating consequences of their actions on the lives of the people who appear in their 'stories'« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
81 min
»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
80 min
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
79 min
Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.
76 min
Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
122 min
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
73 min
Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
84 min
Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.
97 min
Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.
68 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.
90 min
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
90 min
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
82 min
Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
114 min
Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija. Celovečerni prvenec tržaškega pisatelja ter gledališkega in radijskega režiserja Marka Sosiča. »Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več, kot številne druge zgodbe na to temo« (Denis Valič, filmski kritik). With bitter humor, A Comedy of Tears reflects the modern society divided by hatred, racism and xenophobia. The feature debut of the Trieste writer and theater and radio director Marko Sosič. »With a good selection and characterization of the characters through which he so wonderfully captures the two faces of the Istrian-Primorska environment: on the one hand the embiterred and constantly angry spirit living in the past and feeling obliged to be in a constant fight with the supposedly hostile present and on the other hand the movingly warm and human soul of many people from this environment, Sosič tells more than many other stories on this topic « (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
72 min
Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
104 min
Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
50 min
Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.
89 min
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
97 min
»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
70 min
Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
103 min
Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
85 min
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
68 min
Drugi celovečerec režiserja Slobodana Maksimovića o 16-letni voznici gokarta, ki preseže spor s svojo mamo in osvoji najbolj pomembno zmago v življenju. Najboljši mladinski film na motovunskem filmskem festivalu. »Nika pokaže, da so dekleta v vlogah, ki jih družba tradicionalno pripisuje fantom, lahko uspešna. Zato drži še bolj zaostrena različica enega izmed gesel filma, da so dekleta boljša od fantov: kajti dekleta morajo biti boljša od fantov, da bi bila v moškem svetu sploh sprejete kot enakopravne« (Urban Tarman, Radio Slovenija). Slobodan Maksimović's second feature film about a 16-year-old go-kart driver who overcomes a dispute with her mother to win the most important victory of her life. Best Youth Film at the Motovun Film Festival. “Nika shows that girls can succeed in roles traditionally assigned to boys. This is why an even more exaggerated version of one of the film's slogans, that girls are better than boys, is true: because girls have to be better than boys to be accepted as equals in a man's world” (Urban Tarman, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
87 min
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
77 min
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
94 min
»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
94 min
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
83 min
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
88 min
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
93 min
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 2. del Med potjo proti osrednjemu in južnemu Iraku postaja pokrajina vse bolj puščavska. Prva postaja je Tikrit, rojstno mesto Sadama Huseina, znano tudi po nahajališčih nafte, ki so jih pred sto leti tu odkrili britanski kolonizatorji. Iraško gospodarstvo je še danes popolnoma odvisno od nafte. Vendar prihodek, ki ga ta prinaša, hitro izpuhti, saj več kot polovico prebivalstva zaposluje država, korupcija pa je močno razširjena. Michael Palin je še posebej navdušen nad obiskom Bagdada, kjer si privošči plovbo po Tigrisu, v Samari pa se povzpne na več kot 50 metrov visok minaret, in to po zunanjem stopnišču brez ograje … MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
45 min
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
26 min
Božena je biografska nadaljevanka o najslavnejši češki pisateljici, pesnici in urednici Boženi Němcovi, rojeni kot Barbora Novotná (4. 2. 1820–1. 1. 1862). Bila je začetnica češke realistične povesti, njeno najbolj znano delo je povest Babica (češ. Babička). Skromno mladost je preživljala v bližini mesteca Ratiborce, oboževala je nemško književnost in glasbo. Ko je bila stara sedemnajst let, so ji našli moža, Josefa Nemca, ki je bil petnajst let starejši od nje, a z dobro službo. Bil je zaveden Čeh, pogumen, odločen in samozavesten, večkrat je imel težave z nadrejenimi. Zakon z Boženo je bil razburkan. Leta 1842 sta se preselila v Prago, kjer se je njeno življenje zelo spremenilo. Poglobila se je v študij češkega jezika, šeg in navad, vključila se je v krog intelektualcev, spoznala številne pesnike in pisatelje in imela ljubezensko afero. V zakonu z Josefom so se jima rodili štirje otroci. Ko je mož izgubil službo, so trpeli pomanjkanje, hud udarec je bila smrt petnajstletnega sina. Umrla je v Pragi, odtujena od moža in v revščini. 1. del: Znamenita češka pisateljica Božena Němcová (1820 –1862) že v mladosti rada bere, gospodinjska opravila, kot je recimo peka sladic, pa je ne zanimajo preveč. Pri sedemnajstih jo starši poročijo s petnajst let starejšim Josefom Nemcem, uradnikom na finančni policiji in publicistom, postavi pa mu pogoj, da ji ne bo ukazoval in da bo lahko brala in igrala klavir. Němcovo, vzgojeno v nemškem okolju, njen domoljubni mož jo navduši za češki jezik in književnost Ko se preselijo v Litomyšl, pa spozna znamenito češko avtorico kuharic Rettigovo in njeno emancipirano hčer. BOŽENA / Češka republika / 2021 scenarij: Martina Komárková, Hana Wlodarczyková režija: Lenka Wimmerová v glavnih vlogah: Anna Geislerová, Jan Hájek, Anna Kameníková, Martin Mysicka, Krystof Hádek, Václav Matejovský
81 min
Podganci so spet v Sinjem dolu. Da bi lahko ropali, osvobodijo muhe cece, ki s svojimi piki uspavajo vse mesto, pa tudi Podgance. Ker vsi spijo, prijatelji iz mlina pripeljejo DoVičijeve izume, da bi z njimi polovili muhe, in spet zbudili meščane.
11 min
Mili in Moli odpeljeta sosedovega psa Tofija na sprehod. Gospod Lazar jima zabiča, da se ne smejo prepozno vrniti. A Tofi pade v reko in dekleti ga ne morata rešiti. Mili in Moli mu sledita vse do morja. Na koncu se vse dobro izteče in Tofi je spet na varnem. Mili in Moli ga še pravočasno pripeljeta na večerjo. Odločita se, da bi se pred naslednjim sprehodom radi naučili plavati.
13 min
Jon po nesreči kmetu razbije očala, zato imata s psom Bitzerjem veliko dela, ko pazita na kratkovidnega kmeta, da se mu na kmetiji ne zgodi kakšna nesreča.
7 min
Vsa prizadevanja družine Muminov, da bi nevidna deklica Ninika spet postala vidna, se izjalovijo. Sadove obrodijo šele takrat, ko Mumintrol spozna, da k rešitvi pelje edina pot, ki jim do zdaj ni bila mar. Naj ji vendar prisluhnejo!
21 min
Vanessa je razočarana: Robert jo je staremu prijatelju predstavil le kot sodelavko. Odločno začne flirtati z natakarjem, da bi vzbudila Robertovo ljubosumje, a doseže ravno nasproten učinek. Ker je Franzi odigrala pomembno vlogo pri Timovi izkušnji srečanja s smrtjo, je Lucy prepričana, da med njima obstaja čarobna vez. Toda ne Franzi ne Tim se nočeta ukvarjati s tem in se raje posvečata Steffenu in Amelie. Alfons najdbe meteorita ne želi skrivati pred sodelavci s Knežjega dvora in kamen razstavi v službeni sobi. André in Rosalie sta ravnodušna, dokler ne ugotovita, koliko je meteorit vreden. Poskusita ga ukrasti. Ariane z izsiljevanjem prepriča Wernerjevega poslovnega prijatelja, da umakne posojilo, s katerim bi rešili Knežji dvor, Selino pa prepričuje, naj zanjo vohuni za Christophom. A ne gre vse po načrtih. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
48 min
Lydia Fonseca še naprej odločno vodi Bolnišnico dobre karme. Z Gregom zaživita skupaj, a njemu grozi deportacija, saj mu je potekel vizum. Vendarle ima možnost, da bi ostal v Indiji, toda na poti do rešitve ju čaka še veliko preprek. Ruby skuša preboleti Gabrielov odhod in v prihodnost gleda z negotovostjo, negativno energijo pa sprošča z vadbo boksa. Zdravniški ekipi se pridružita mlada Samir in Niki. Kot vsaka družina se tudi osebje bolnišnice spopada z vzponi in padci, a jih združujejo skupna skrb za bolnike, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. 1. del Nov dan v Bolnišnici dobre karme. Na jutranjem sestanku se prikaže zgovorna zdravnica praktikantka Nikita Šarma, ki jo je zaposlil dr. Nair, a o tem pozabil povedati Lydii. Ruby se z motorjem odpelje v oddaljeno vasico, kamor so jo klicali zaradi nezavestne deklice, in na poti pomaga zdravniškemu kolegu, ki se je znašel v zagati. Greg v svojem baru dela družbo neprostovoljnima gostoma, ki sta pripotovala iz Anglije. V Dobri karmi se oglasi tamkajšnja političarka, ki bi rada pomagala javnim bolnišnicam, vendar Lydie ne more prepričati o svojih dobrih namenih. GOOD KARMA HOSPITAL (IV.) / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Dan Sefton, Nyla Levy, Jess Williams, Sumerah Srivastav, Matt Evans Režija: Philip John V glavnih vlogah: Amrita Acharia, Amanda Redman, Rebecca Ablack, Harki Bhambra, Neil Morrissey, Nimmi Harasgama, Darshan Jarivalla
44 min
Vid sprašuje: »V družini imamo novo sestrično. Moj dedek pravi, da ima zajčjo ustnico. Mi lahko poveš, kaj je to?« Val odgovarja: »Danes govorimo o razcepljeni ustnici ali razcepljenem nebu.« Ročko, nam pokažeš, kako pride do deformacije?
3 min
Snoopy bi rad postal pes leta, zato zbira priporočila. Charlie Brown in Woodstock mu ga z veseljem napišeta, Lucy in Linus pa nista navdušena. Zavzeto drema, si pusti streči hrano, pelje Woodstockovo ptičjo druščino na izlet na goro.
7 min
Vsi se pripravljajo na mirno noč na kmetiji. Nenadoma se pes Bitzer začne obnašati zelo nenavadno. Ko se to njegovo obnašanje prenese na čredo, Jon poskuša ugotoviti, kaj ga povzroča.
7 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
7 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
3 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
5 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
6 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
4 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
4 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Raziskovalca staroverske tradicije na Slovenskem Marko Hren in dr. Janez Kopač sta izdala delo z naslovom »Predkrščanske svetosti in večnostna prostorska ureditev«. Eno od poglavij je posvečeno pastirčku kot simbolu vestnega podajanja vesti v obeh pomenih besede.
5 min
V četrtek, 23. marca se je za muslimane po vsem svetu začel mesec posta. O posebnem pomenu, ki ga ima postni mesec ramazan v življenju vernikov, smo se pogovarjali z Elmo Bošnjak.
9 min
V zadnjih letih sobota v Planici tradicionalno prinaša ekipno preizkušnjo. Slovenska reprezentanca je vedno v vlogi favoritinje. Zmage so se naši letalci veselili tudi v lanski sezoni. To je bila tretja ekipna zmaga Slovenije pod Poncami v zgodovini. V pokalu narodov se v letošnji sezoni zmaga močno nasmiha reprezentanci Avstrije.
5 min
Bobi in Silvester po dolgem času spet bereta vaše komentarje.
2 min
Govorimo o superljudeh, ki imajo najvitalnejše telesne tekočine toliko, da jo lahko darujejo drugim.
5 min
Maskerka Katja pokaže, kako se naredi prvoaprilska rana. Lahko si jo naredite tudi za pusta ali noč čarovnic.
4 min
Predstavljamo vam 5 stvari, ki so nas naučile forenzične serije a.k.a. detektivske serije v laboratoriju.
2 min
V zadnjih letih sobota v Planici tradicionalno prinaša ekipno preizkušnjo. Slovenska reprezentanca je vedno v vlogi favoritinje. Zmage so se naši letalci veselili tudi v lanski sezoni. To je bila tretja ekipna zmaga Slovenije pod Poncami v zgodovini. V pokalu narodov se v letošnji sezoni zmaga močno nasmiha reprezentanci Avstrije.
2 min
Tia je en kalilnik s semenom postavila na okensko polico, drugega pa je zaprla v omaro. Po nekaj dneh sta semeni vzklili. Kaj je Tia videla po 20 dneh opazovanja? a) Rastlina v temi je bila manj zelena in nižja. b) Rastlini sta bili enako visoki. c) Rastlina v temi je imela večje liste. d) Rastlina v temi je bila bistveno manj zelena in višja.
1 min
Tekmovalci iz ekip OŠ 8 talcev Logatec in OŠ Lava Celje so našli besedi SMETI in USEDLINA. Najdeš ti še kakšno?
6 min
V raziskavi, ki so jo naredili z mladimi starimi od 16 do 24 let jih je v letu 2022 najpogosteje nakupovalo prek spleta oblačila, nekoliko manj izdelke za šport, filmske vsebine ali vstopnice za dogodke. Ocenite, v kolikšnem deležu so dekleta kupovala oblačila, če veste, da jih je 5 % kupovalo elektronske naprave in 34 % vstopnice za dogodke.
1 min
Marko je narisal svoje družinsko drevo, z modro moške in z roza ženske sorodnice. Dopolnite spodnjo trditev: Zet Markove babice je ___________ Markove sestrične. a) brat b) bratranec c) oče d) stric
1 min
Začenjamo bitko lončkarjev. In ne, ne gre za kakšno lončarsko tekmovanje, ampak za hitre lončke. Z nami so Mark, Klemen in Miha iz OŠ Tabor 1 Maribor ter Teira, Nejc in David iz OŠ Lucija. Navijači, ste pripravljeni? Začnimo!
2 min
Štirje literarni junaki se odpravijo plavat na Kolpo. Kateri ima najkrajšo pot od svojega doma do izletniške točke? a) Kralj Matjaž b) Turjaška Rozamunda c) Martin Krpan d) Peter Klepec
1 min
V sodobnem svetu je, kaj hočemo, pomembna tudi hitrost. Nič drugače ni pri hitrih celicah. Na ekranu boste videli soglasnike, vi pa morate sestaviti besedo, ki jo iščemo. Če vam uspe, si prislužite dve točki. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Severnoameriška staroselska oziroma indijanska plemena 2. Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel: na primer PLASTIČNA STEKLENICA ali STARA NOVICA 3. Znani slovenski in tuji Borisi: na primer BORIS CAVAZZA, slovenski igralec ali BORIS BECKER nemška teniška legenda.
3 min
Danes je prvi april in vse, kar rečete, je lahko ena sama debela laž. Kaj od naštetega pa na ta dan vseeno lahko drži? a) Danes je dan slovenske zastave. b) Danes je mednarodni dan žensk. c) Danes je velika noč. d) Danes je svetovni dan čebel.
1 min
Magnetizem je pojav, s katerim določene snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi. Poleg magnetnega zbiralnika ima Jasna pripravljene še prstane iz zlata, srebra, niklja in medenine. Po vrsti bo magnet približala vsakemu prstanu, začenja z zlatim prstom, kar je bil odgovor A. Ne, med njima ni videti privlačne sile. Odgovor B je bil prstan iz srebra. Pri prstanu iz srebra se prav tako nič ne zgodi. Ne pritegne ga k magnetu. Naslednji je prstan iz niklja. Če približamo magnet k prstanu iz niklja, pa ga v hipu pritegne. Preverimo še medenino. Pri medenini magnet in prstan prav tako ne reagirata. Magnet torej privlači samo prstan iz niklja, saj ima ta v sebi feromagnetne snovi, na katere deluje močna magnetna sila. Z magnetnimi silami se srečujemo tako rekoč vsepovsod - v polnilcu telefona je npr. transformator, ki ne bi deloval brez magnetnega jedra. In še Jasni osebno najbolj zanimivo dejstvo je to, da se tudi Zemlja obnaša kot magnet, saj je jedro Zemlje v pretežni meri sestavljeno iz železa in niklja. Dejstvo pa je še, da je pravilen odgovor C
2 min
Tekmovalce čakajo tri trditve, v vsaki je ena beseda neustrezna. Če vam uspe najti pravilen nadomestek v petnajstih sekundah, boste za to nagrajeni s petimi točkami.
3 min
Prebiramo Drobne pesmi Bine Štampe Žmavc. V knjigi, kot piše avtorica, velike noge stopajo čez pravljice, male pa se dotikajo mavrice. Med Drobnimi pesmi pa sta se sprehajali Jara in Jasna. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Drobne pesmi so zbirka pesmi. Zakaj ima Jara rada poezijo? a) Biti želi drugačna od vrstnikov, ki imajo raje romane. b) Meni, da s poezijo lažje opišeš svet. c) Navdušuje jo jedrnatost, s katero se da veliko povedati. d) Biti želi enaka vrstnikom, ki imajo radi poezijo.
4 min
V roke ste dobili originalen izvod Lublanskih novic iz konca 18. stoletja. Katera trditev je pravilna? a) Besedilo Novic je polno slovničnih napak. b) Besedilo Novic je napisano v starem črkopisu. c) Besedilo Novic je zapisano v nemškem jeziku. d) Besedilo Novic je napisano na roko.
1 min
V zadnjih letih sobota v Planici tradicionalno prinaša ekipno preizkušnjo. Slovenska reprezentanca je vedno v vlogi favoritinje. Zmage so se naši letalci veselili tudi v lanski sezoni. To je bila tretja ekipna zmaga Slovenije pod Poncami v zgodovini. V pokalu narodov se v letošnji sezoni zmaga močno nasmiha reprezentanci Avstrije.
4 min
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
4 min
Petek prinaša prvo posamično tekmo planiškega konca tedna. Videli bomo, kdo od skakalcev je ob koncu sezone ohranil dovolj moči za dolge polete. Pesti bomo stiskali za Anžeta Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca, Lovra Kosa in druščino. Ob tem nas spomin zanese k izjemni lanski petkovi preizkušnji, v kateri so slovenski skakalci zasedli prva štiri mesta. Prve zmage v karieri pa se je razveselil Žiga Jelar.
9 min
Petek prinaša prvo posamično tekmo planiškega konca tedna. Videli bomo, kdo od skakalcev je ob koncu sezone ohranil dovolj moči za dolge polete. Pesti bomo stiskali za Anžeta Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca, Lovra Kosa in druščino. Ob tem nas spomin zanese k izjemni lanski petkovi preizkušnji, v kateri so slovenski skakalci zasedli prva štiri mesta. Prve zmage v karieri pa se je razveselil Žiga Jelar.
1 min
Petek prinaša prvo posamično tekmo planiškega konca tedna. Videli bomo, kdo od skakalcev je ob koncu sezone ohranil dovolj moči za dolge polete. Pesti bomo stiskali za Anžeta Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca, Lovra Kosa in druščino. Ob tem nas spomin zanese k izjemni lanski petkovi preizkušnji, v kateri so slovenski skakalci zasedli prva štiri mesta. Prve zmage v karieri pa se je razveselil Žiga Jelar.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
1 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
4 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
3 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
8 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
2 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
5 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
3 min
Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Sindikat Mladi plus vabijo na posvet Stop prekarnosti, čas je za dostojno delo!, v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 9.00, v dvorani Državnega sveta. Na trgu dela se že več let pojavljajo atipične oblike dela, v katere se nekateri mladi vključujejo prostovoljno, drugi pa ne po lastni izbiri. Slednji se zaradi tega vedno kasneje in vedno težje osamosvojijo, ne morejo dolgoročno načrtovati svoje prihodnosti, ustvariti družine. Negativne posledice se lahko kažejo tudi na njihovem duševnem zdravju. Namen posveta v Državnem svetu je skupaj z vsemi deležniki, ki delujejo na tem področju, jasno opredeliti pojem prekarnosti in ugotoviti, kako se lahko s konkretnimi ukrepi zoperstavimo neželenim oblikam prekarnega dela.
74 min
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava
31 min
Dnevni red seje: 1. Nedopustno omejevanje dostopnosti do upravnih storitev s projektom ukinjanja upravnih enot
227 min
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o čiščenju komunalnih odpadnih voda (prenovitev) 2. Zahteva za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka, prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199.b člena ter prvega odstavka, prvega stavka drugega odstavka in petega odstavka 199.e člena Zakona o vodah
18 min
Dnevni red seje: 1. Zahteva Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 66. člena Zakona o veterinarstvu (ZVet-1) 2. Zahteva Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, za oceno ustavnosti 66. člena Zakona o veterinarstvu (ZVet-1) 3. Problematika plačil za kmetovanje na območjih z omejitvami 4. Pomoč pri organizaciji Mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev
183 min
Dnevni red seje: 1. Zasedanje Evropskega sveta, Bruselj, 23. in 24. 3. 2023 (zaprto za javnost) 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, Bruselj, 20. 3. 2023 (zaprto za javnost) 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 21. 3. 2023 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 20. 3. 2023 5. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in za olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Direktive 2001/34/ES 6. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2017/1129, (EU) št. 596/2014 in (EU) št. 600/2014 za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in za olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja 7. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2009/65/EU, 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 glede obravnave tveganja koncentracije do centralnih nasprotnih strank in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom 8. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne [xxxx] o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije 9. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu 10. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o čiščenju komunalnih odpadnih voda (prenovitev)
61 min
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 28. 3. 2023
49 min
Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države
54 min
