Versailles – Ludvik XIV. in njegova usoda, 2/4

Shrani Predvajaj Info

Ludvik

Shrani Predvajaj Info

Zunaj je noč, 3/6

Shrani Predvajaj Info

70 let Avsenikove glasbe, 1. del

Shrani Predvajaj Info

Moja živalca in jaz

Shrani Predvajaj Info

70 let Avsenikove glasbe, 2. del

Shrani Predvajaj Info

Ples za rešetkami

Njihova imena so Sylvie, Lili, Sophia, Annie in Malika. Nikoli niso plesale in prestajajo dolge kazni v zaporu v Marseillu. Štiri mesece jih bo osvobajajočih plesnih gibov učil svetovno priznani koreograf Angelin Preljocaj. Film pripoveduje zgodbo o globoko pretresljivem in drznem projektu plesnega poučevanja zapornic, ki nikoli prej niso plesale. Njihov cilj je nastopati na prestižnem odru zunaj zidov zapora – na mednarodnem plesnem festivalu v Aixu in Montpellieru. Posebni plesni film predstavlja nov pogled na zapor, ujetost telesa in proces ustvarjanja.

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 4/5

Simon na tej etapi potovanja obišče Teksas in Mehiko. V Teksasu se pridruži obmejnim policistom. Nenehno prestrezajo migrante, ki v želji po boljšem življenju v ZDA nezakonito prečkajo Rio Grande. Spozna žensko, ki tvega življenje, da bi pomagala migrantom, ki so obtičali na drugi strani meje, v enem najnevarnejših mehiških mest v primežu vplivnega kartela. Na jugu Mehike obišče zvezno državo Chiapas s čudovito pokrajino, kulturo in zgodovino in najštevilčnejšim staroselskim prebivalstvom z majevskimi predniki. Obišče Yaxchilan, nekdaj živahno središče civilizacije, ki je cvetela že dolgo pred prihodom Evropejcev na ameriški celini. Ugotovi, da so mehiški staroselci drugorazredni državljani še zdaj. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Drevesa – svetovna supersila

Drevesa še zdaleč niso le statični in samotarski organizmi. Drevesa so čuteča bitja. Zaznavajo bolečino, so nesebična v odnosu do ranljivejših primerkov, pomnijo informacije in jih celo posredujejo drugim drevesom. Sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. TREES: A GLOBAL SUPERPOWER / LA GÉNIE DES ARBRES / Francija / 2020 / Režija: Emmanuelle Nobécourt

Ljubezen po svetu

Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar

Zadnji dan, 2/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 2 del: Zadnji dan Znanstveniki odkrivajo vedno več dokazov, ki okamnine na najdišču v Severni Dakoti povezujejo s padcem asteroida, zaradi katerega so pred 66 milijoni let izumrli dinozavri. Drobne steklene kroglice, ki so jih našli tudi med škrgami ribjih okamnin, se po kemični sestavi ujemajo s kamninami z asteroida. Najbolj veličastna najdba pa je zelo dobro ohranjena noga dinozavra, ki je poginil ob trku. Drugi del serije nam prvič predstavi razmeroma podroben prikaz dogajanja na dan, s katerim se je končalo obdobje, ko so Zemlji vladali dinozavri. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča

Za Roka Petroviča je bilo smučanje poezija, umetnost in ustvarjalnost, vožnja med vratci pa neke vrste balet. Brušenje grobega kamna do popolnosti, do kristala, je delo, ki zahteva polno mero znanja, smisla za lepoto, strasti in užitka. Rok Petrovič je prišel, videl in zmagal na belih poljanah. Njegova tridesetsekundna »meditacija« na vsakokratnem startu se je vtisnila v spomin tisočim oboževalcev. Rok ni bil običajen posameznik, bil je tudi mnogo več kot vrhunski smučar, ki je slovel po svoji inovativnosti, tako v tehniki smučanja kot pri uporabi materialov. Joga in meditacija sta bili pomemben del njegovega življenja. S svojimi načini sproščanja, z maksimalno koncentracijo ter vztrajnostjo in garanjem na vseh področjih delovanja je dosegel svoj zmagoviti pohod na vrh v sezoni 1985/1986 in takoj nato našel nov izziv — v svetu znanosti. Pri svojem raziskovalnem delu je združeval izkušnje smučarja, razodetja joge in spoznanja časa. Dokumentarni film je nastal po scenariju Nuše Ekar in Boža Grlja, slednji je film tudi režiral.

Novi dokazi, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 1 del: Novi dokazi Skupina znanstvenikov domneva, da je v Badlandsu v Severni Dakoti našla okamnine živali, ki so poginile na dan, ko je pred 66 milijoni let na Zemljo padel asteroid. Po najdišču, na katerem so odkrili tako redke fosile, kot sta zarodek pterozavra, ki je še vedno v jajcu, in dobro ohranjen košček kože triceratopa, so raztrosene tudi drobne kroglice, ki bi lahko bile ostanek silovitega trka. Prvi del serije nas popelje na pot iskanja sledi, ki nam utegnejo izdati, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih življenja dinozavrov na Zemlji. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

Slab City, 1/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson

Hči Camorre

Slovensko italijanski film o članici neapeljske mafije Cristini Pinto, ki se po prihodu iz zapora sooča z izzivi vsakdanjega življenja. Nekdanja morilka zloglasne Camorre Cristina Pinto se po končani 24 letni zaporni kazni vrne v vsakdanje življenje. Kmalu po tem njen partner Raffaele zboli za rakom. Cristina poišče zatočišče pri svoji 28 letni hčeri Eleni z željo zapolniti dolgoletno praznino, ki je nastala v njunem odnosu. Pri 46-ih letih se skuša ponovno vzpostaviti v vlogi žene, mame in babice. Scenaristka Anka Pirš je nekaj časa živela v Neaplju, kjer je Cristino sama spoznala. Ključna je bila vzpostavitev zaupanja brez obsojanja. V središču filma so intimni vzgibi, ki človeka pripeljejo do tega, da je takšen, kot je ali kot je bil – njegov osebnostni profil. Onkraj fascinacije s fenomenom italijanske mafije film sprašuje ali je oseba s tako krvavo preteklostjo, kot jo ima Cristina Pinto, sposobna ljubiti in biti ljubljena. Pretanjen scenarij, pogumna kamera in odlična režija nas popeljejo na napeto filmsko potovanje glavne protagonistke in njenega partnerja, ki jo je 24 let čakal, da se vrne domov. Kaj je ostalo od ljubezni in kdo je Cristina Pinto? Avtorjema je uspelo na verodostojen in zaupljiv način prodreti v najintimnejše plasti človeške duše in odstreti skrivnost, zakaj je Cristina ubijala. Odlična montaža, glasba in celotna izvedba filma. Pretresljiv film. ( iz besedila ob podelitvi vesne za najboljši dokumentarni film, Portorož 2019).

Moja živalca in jaz

Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer

Lang Langove najljubše melodije

Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo.

Louvre – moč stoletij, 1/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 1. del: Louvre, moč stoletij Prvi del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi zgodovino slovitega Louvra, danes enega največjih muzejev na svetu, ki je kot mogočna obrambna utrdba nastal v začetku 13. stoletja. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je graščina s posegi posameznih vladarjev, od Filipa Avgusta, Henrika IV. in Ludvika XIV. pa vse do cesarja Napoleona in zadnjih francoskih kraljev, dobila današnjo podobo. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim

Slišimo vsi enako?, 2/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 2. del: Slišimo vsi enako? Ima življenje zvočno kuliso? Od prvega trenutka naprej nas obdajajo zvoki in šumi. Kjerkoli smo, karkoli delamo, vedno nekaj slišimo. Kako zelo na nas vplivajo zvoki in šumi in ali slišimo vsi enako? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Dorothee Ott, Sven Waskönig

Uporabimo les, 1. del

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Japonska: domnevno kriv?

Japonska ima eno izmed najnižjih stopenj kriminalitete na svetu, a tudi osupljivo represiven zaporniški sistem. Avtorji v dokumentarni oddaji raziskujejo morebitno vzročno-posledično povezavo in razkrivajo podrobnosti iz zaporniškega življenja. Zaporniki morajo do svojih delovnih mest prikorakati v ravnih vrstah. Njihov pogled se ne sme srečati s pogledom paznika. Zunaj strogo odmerjenega časa za rekreacijo morajo biti čisto tiho, za besedo pa vsakič posebej zaprositi. Strogo ravnanje v priporu nekatere osumljence privede tudi do priznanj za dejanja, ki jih niso storili. Prav to se je zgodilo moškemu, ki je bil obsojen na smrt in je bil zaprt kar 46 let. Pred nekaj leti so ga povsem zlomljenega izpustili na prostost. PRISON LIFE: JUSTICE IN JAPAN / JAPON: PRÉSUMÉ COUPABLE / Francija / 2020 / Režija: Marie Linton

Krik

O spolnih zlorabah otrok ne govorimo prav veliko. Čeprav je mnogim že sama misel, da nekdo spolno zlorablja otroka, nepojmljiva, raziskave kažejo, da je pri nas vsak peti človek bil zlorabljen. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, saj vsaka zloraba trajno zaznamuje otrokovo življenje, tudi v kasnejšem obdobju. Žal se največ zlorab zgodi znotraj ožjega družinskega kroga. Moderna tehnologija pa omogoča vedno številnejšo zlorabo prek spletnih omrežij. Nemalokrat so tisti, ki spolno zlorabljajo otroke, ugledni člani družbe. O svojih izkušnjah so spregovorile tri pogumne ženske, vsaka s svojo zgodbo, ki je zaznamovala njihova življenja. Številne izkušnje, ki jih je med preiskovanjem teh zločinov nad otroki doživel kot kriminalist, je opisal tudi Robert Tekavec, ki je med drugim naletel tudi na priročnik z opisi kako naj poteka spolna zloraba nad otrokom. Vabljeni k ogledu!

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

Helmut Newton: lepe in poredne

Legendarni Helmut Newton, veliki mojster modne fotografije, je zaslovel s provokativnimi fotografijami žensk. Njegove upodobitve pogosto golega ženskega telesa še danes burijo duhove. Je Newton slavil moč svojih portretirank? Je v njih videl le spolne objekte? V filmu svoj pogled na kontroverznega fotografa razkrijejo prav njegove muze, tudi Grace Jones, Charlotte Rampling, Isabella Rossellini, Marianne Faithfull in Hanna Schygulla, pa slovita urednica revije Vogue Anne Wintour in umetnikova žena in sodelavka, fotografinja June Newton. Med številnimi arhivskimi posnetki film ponudi tudi Newtonovo burno televizijsko soočenje s Susan Sontag, ki fotografa odkrito obtoži mizoginije. HELMUT NEWTON: THE BAD AND THE BEAUTIFUL / Nemčija / 2020 / Režija: Gero von Boehm

V osrčju umetne inteligence

Umetna inteligenca naj bi bila prihodnost človeštva, programerji pa so previdni in opozarjajo na medijski hrup okoli vseh obljub, ki jih spodbujajo gospodarske koristi. Dokumentarec poskuša pojasniti delovanje umetne inteligence, izzive, s katerimi se spoprijemajo znanstveniki, in etična vprašanja, ki jih poraja njena uporaba. AUTOPSIE D'UNE INTELLIGENCE ARTIFICIELLE / BEHIND ARTIFICIAL INTELLIGENCES / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot

V deželi amišev

Dokumentarna oddaja prikaže življenje amišev, ene najbolj zaprtih in skrivnostnih skupnosti v ZDA. Pred verskim preganjanjem v Evropi so se tja zatekli na začetku 18. stoletja. So zelo konservativni kristjani, ki strogo sledijo Svetemu pismu. Nimajo avtomobilov, pitne vode, elektrike in telefonov. Toda tudi v to skupnost so začeli vdirati vplivi zunanjega potrošniškega sveta. V dokumentarcu predstavniki treh generacij spregovorijo o tem, kako je na začetku 21. stoletja živeti v skladu s štiristo let starimi pravili. THE AMISH DILEMMA / EN TERRE AMISH / Francija / 2022 / Režija: Mélanie Van Der Ende

Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič

Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.

Reševanje Benetk

Voda je duša Benetk, a hkrati ogroža njihov obstoj. V preteklosti so poplave že velikokrat presenetile Benečane in mestu povzročile precej škode. Med pandemijo covida 19 so imeli strokovnjaki in prebivalci Benetk priložnost združiti svoje znanje in izkušnje ter obnoviti mesto in ga pripraviti na nove poplave. Pa vendar, ali je mogoče preprečiti poplave, ne da bi s tem škodovali življenju v laguni in ga ogrožali? Do kolikšne mere je mogoče posegati v naravo? SAVING VENICE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Duncan Bulling

Kaj, če ne bi bilo strahu?, 1/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 1. del: Kaj, če ne bi bilo strahu? Kako lepo bi bilo življenje brez strahu. Ljudje bi brezskrbno prečkali skalne soteske ali počeli še kaj bolj vratolomnega. A žal se bojimo marsičesa, tudi čisto nenevarnih reči. Zakaj nas ima strah tako trdno v pesti? Ne bi bilo bolje, če ga ne bi bilo? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser

Ženski ostanki

Zaradi dolgoletne politike, ki je parom dovoljevala le po enega otroka, je danes na Kitajskem kar 30 milijonov več moških kot žensk. V tem nesorazmerju pa zdaj vlada vidi izvir družbene negotovosti in ženske spodbuja k čim zgodnejšim porokam. Žensk, ki so sredi dvajsetih še neporočene, se tako prime zaničujoča oznaka »odvečni ostanek«. Visoka pričakovanja staršev pa stiske še poglabljajo. LEFTOVER WOMEN / Izrael / 2019 / Režija: Hilla Medalia in Shosh Shlam

Picassove skrivnosti, 2/2

Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou

Poklon Njenemu veličanstvu Elizabeti II.

Film je dokumentarna pripoved o izjemnem življenju kraljice Elizabete II. O najdlje vladajoči britanski monarhinji pričajo družinski člani, sodelavci, javne osebnosti in seveda neprecenljivi arhivski posnetki. A TRIBUTE TO HER MAJESTY THE QUEEN / Velika Britanija / 2022

Marija Rep

Upokojena farmacevtka Marija Rep, rojena Zdolšek, je izvrstna pričevalka, ki nam odstre življenje premožne družine iz Šentjurja pri Celju. Med vojno in po njej je družina zapadla v revščino in pomanjkanje, a nikoli ni klonila pod nobenim režimom in izgubila ponosa. Oče je bil pred vojno uspešen župan v Šentjurju, kot član Slovenske ljudske stranke je poznal vodilnega slovenskega politika 20. stoletja Antona Korošca. Bili so zavedna slovenska družina, zato so jih Nemci takoj po okupaciji izselili v Srbijo. Marija nam slikovito prikaže tamkajšnje življenje, polno preizkušenj, a tudi kljubovalnosti in preživitvene vneme. Pri tem se je zlasti odlikovala njihova mama, ki je bila iznajdljiva in duševno zelo močna. Po prihodu domov, po vojni, je bila hiša izropana, »ljudska oblast« pa jih je potem še uradno oropala premoženja in družinske člane poniževala. Dva brata sta izbrala duhovniški poklic, zato so imeli vsi skupaj še večje težave, oba so zaprli in mlajšega Milana tudi do neke mere zlomili, v komunističnem koncentracijskem taborišču je bila tudi sestra. Marija pripoveduje: »Komunisti so rekli, če ne bi tako skupaj držali, bi vas uničili. Na našo hišo so napisali: Dol z reakcionarji.« Mariji so skušali preprečiti, da bi končala gimnazijo. Z velikimi težavami ji je uspelo. Pred preganjanjem se je umaknila na študij v Zagreb, kjer je imela mir in je uspešno končala farmacijo ter si kasneje ustvarila družino. Zvesta je družinskemu in verskemu izročilu, spremlja družbeno dogajanje in pravi: »Ja. Strašno me boli, takrat smo upali, pri osamosvojitvi, da se bo spremenilo, zdaj pa vedno bolj nazaj lezemo v to komunistično brozgo. Tega se pa res bojim, za moje mlade.«

Gospodarica orlov

Ne. Starešine so proti. Menijo, da so dekleta šibkejša od moških in takega lova ne zmorejo. Da je pač bolje, da doma kuhajo in pripravljajo čaj. A trinajstletna Kazakinja Ajšolpan iz Mongolije sanja, da postane prav to – lovka z orli. Njena družina, ki je vzgojila več generacij lovcev z orli, jo pri tem spodbuja. EAGLE HUNTRESS / Mongolija, Velika Britanija, ZDA / 2016 / Režija: Otto Bell

Tajvan v primežu Kitajske

Tajvan je v središču prikritega boja med dvema jedrskima velesilama, Kitajsko in ZDA, zato obstaja bojazen, da se bo tam razvila naslednja svetovna kriza. Kitajske oblasti vztrajajo, da je Tajvan del Kitajske in da se mora ponovno združiti z matično državo, tajvanska predsednica Caj Ingven pa trdi, da je otok že neodvisen in da mora ohraniti svojo svobodo in demokracijo. Novinarka Jane Corbin raziskuje, kako se tajvanska vlada in mladi borijo proti kitajskim zavajajočim informacijam, kibernetskim napadom in umazanim trikom. INSIDE TAIWAN, STANDING UP TO CHINA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Shabnam Grewal

Sinovi burje – Zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človeka in volka, dokumentarni film

To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.

Narava v nevarnosti

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja

Dokumentarni televizijski film Pianist v belem je portret otroškega zdravnika, humanista in glasbenika, dr. Pavla Kornhauserja. Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.

Mako.

Mako Sajko je eno največjih imen slovenskega dokumentarnega filma in eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. Diplomiral je na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića in tako postal eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. V 60-ih in 70-ih letih je posnel številne kratke dokumentarne filme, ki so prejemali nagrade na domačih in tujih filmskih festivalih. Številni filmi Maka Sajka so motili tedanjo socialistično oblast, zato je po filmu Narodna noša, ki ni dobil dovoljenja za javno predvajanje, prenehal snemati in se je posvetil izobraževanju najmlajših filmskih ustvarjalcev. Njegova izjemna filmska dela so bila tako spregledana vse do leta 2009, ko je Mako Sajko prejel Badjurovo nagrado, najpomembnejšo strokovno nagrado na področju filma pri nas. Scenarij in režija Siniša Gačič.

Prekmurje – kulturnozgodovinska skica

V letu 2019je minilo komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci. V dokumentarnem filmu so glavni avtorji - scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svojo raziskovalno kariero s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.

Brez pik in vejic o Venu Tauferju

Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN. Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti. Scenarij in režija Lara Simona Taufer.

Versailles – Ludvik XIV. in njegova usoda, 2/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland

Dinozavri – zvezdniki dražb

Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov? JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre

Greta

Avgusta 2018 se je 15-letna Greta odločila in pred švedskim parlamentom pričela dolgotrajen protest, uperjen proti politiki, ki ne ukrene ničesar zares vsebinskega zoper podnebne spremembe in uničevanje ekosistemov, s tem pa tudi njene prihodnosti in prihodnosti vseh otrok. Avtorska ekipa dokumentarca je mlado okolijsko aktivistko spremljala od začetka njenega javnega delovanja in posnela, kako hitro je postala trn v peti politikom velesil, ki so jo brezsramno diskreditirali, in kako je postopoma pritegnila pozornost mladih po vsem svetu, kar je septembra 2019 na dan privrelo kot svetovni shod za obvarovanje okolja s kar 7 milijoni sodelujočih. I AM GRETA / Švedska, ZDA, Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Nathan Grossman

Bitka za Hongkong

Dokumentarna oddaja predstavi bitko mladih ljudi, rojenih v svobodni in demokratični družbi, za ohranitev avtonomije in dosedanje ureditve Hongkonga, ki se ga s spreminjanjem zakonov vse bolj polaščata Kitajska in politika predsednika Ši Džinpinga. Nekdanjo britansko kolonijo je sicer London predal Pekingu leta 1997, avtonomijo pa bi moral ohraniti vse do leta 2047. THE BATTLE FOR HONG KONG / Velika Britanija / 2020 / Režija: Robin Barnwell

Uporabimo les, 2. del

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Rusija – indoktrinacija naroda

24. februarja 2022 se je svet spremenil. Ruski tanki so preplavili Ukrajino. Novinarki Ksenia Bolchakova in Veronika Dorman, Francozinji ruskega porekla, sta se odpravili v Rusijo, domovino svojih staršev, da bi razumeli, zakaj se je Rusija podala v vojno. V dokumentarni oddaji sta v intervjujih z različnimi ljudmi – nasprotniki in podporniki Putina – pokazali, kako je državna propaganda postavila na glavo predstave o dobrem in slabem, sprejemljivem in nedopustnem, kako se domoljubna indoktrinacija začne in širi že v šolskih klopeh in da je nasilje del ruske družbe, v kateri propaganda izkrivlja resničnost in duha. RUSSIA: INDOCTRINATION OF A NATION / Francija / 2023 / Režija: Ksenia Bolchakova, Veronika Dorman

Evropski ognjeniki – grozeča nevarnost

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

Različni bogovi, isti pekel

Evropa in Afrika sta mnogo bolj povezani, kot se morda zdi na prvi pogled. Med njima je le Sredozemsko morje, Gibraltarska ožina pa je široka manj kot dvajset kilometrov. Če vzhodnemu arabskemu svetu v Evropi pravimo Bližnji vzhod, bi morali afriški celini reči Bližnji jug. Od njene stabilnosti je namreč odvisna tudi stabilnost Evrope, a kljub temu o dogajanju v Afriki onkraj stereotipnih predstav, ki izvirajo še iz časa kolonializma in so v svojem bistvu rasistične, vemo in razumemo zelo malo. In če želimo uvideti, kaj čaka Evropo v prihodnosti, moramo vedeti, kaj se v Afriki dogaja danes. Navsezadnje je na tem svetu vse povezano. Naravne meje, zidovi in ograje nas ne ločujejo, kajti povezujejo nas skupni globalni izzivi. Ali bomo rešitve za te težave našli skupaj ali pa bomo skupaj propadli, vendar bomo do konca, kakršenkoli ta že bo, živeli skupaj – ker smo eno človeštvo. Dokumentarna oddaja Različni bogovi, isti pekel se posveča razmeram v Zahodni Afriki. Leta 1975 je bila ustanovljena Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, z angleško kratico ECOWAS. Njene članice so Nigerija, Togo, Benin, Gana, Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Gvineja Bissau, Gambija, Senegal, Niger, Burkina Faso, Mali in Zelenortski otoki. Stabilnost območja spodkopavajo državljanske vojne oziroma medetnični spopadi, ekstremizmi, terorizem, čezmejni kriminal, trgovina z ljudmi, revščina in posledice podnebnih sprememb. Leta 1999 so se začele članice skupnosti povezovati v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Ta temelji na izmenjavi podatkov o skupnih grožnjah, s katerimi se posamične članice skupnosti ne morejo spoprijeti same. Oddaja, posneta v Senegalu, Liberiji in Nigeriji, dokumentira delovanje tega sistema. Pri njegovem postavljanju je sodeloval tudi Iztok Hočevar iz slovenske organizacije za krepitev človekove varnosti International Trust Fund.

Ondina Oppelt

Ondina Oppelt je izjemna pričevalka iz slovenske vasi Lonjer, ki se danes drži italijanskega mesta Trst. Zavedna Slovenka Ondina nam v svoji pripovedi ponuja vpogled v manj znano zgodovino tržaškega slovenskega zaledja, ki ga je pred vojno prizadel italijanski nacionalizem, med vojno in po njej pa revolucija, kar je dodatno ošibilo slovensko skupnost in pripomoglo k asimilaciji številnih slovenskih družin. Ondina je pogumna oseba, ki iskreno pripoveduje tudi o najbolj tragičnih dogodkih iz zgodovine njene vasi. Za knjigo Županovi iz Lonjerja (Trst 2019, ur. Ivo Jevnikar) je prispevala poglavje o tej temi. Ena najbolj bolečih tragedij, ki so zaznamovale njeno življenje, je partizanski umor 20-letne sosede Dore Čok v prvih dneh maja 1945. Leta 1947 so morilcu, ki se je umaknil v Jugoslavijo, sodili v odsotnosti. V pričevanju pa podrobno predstavi tudi posledice resolucije informbiroja leta 1948, ki je dodatno razdelila levo usmerjene Slovence na zveste Titu in zveste Stalinu.

Franc Mulec

Pričevanje Franca Mulca je eno najpretresljivejših, kar smo jih objavili, saj je ob raziskovanju okoliščin umora svojega očeta odkril komaj verjetno ozadje. Rojen je v Zbrigovcih pri Gornji Radgoni, sedaj živi v Pekrah pri Mariboru. Odraščal je na manjši, a skrbno vodeni kmetiji, saj je bil njegov oče s končano kmetijsko šolo zelo zagnan in uspešen kmetovalec. Kmetijo je oče prevzel z 18 leti in od takrat pisal tudi dnevnik, ki osupljivo dokumentira, česa vsega so bili naši ljudje kljub skromnim zmožnostim sposobni. Med vojno so ga preganjali Nemci, dočakal je osvoboditev in z velikim pričakovanjem sprejemal lepo zveneče obljube »ljudske oblasti«. Že prej je sodeloval z Osvobodilno fronto in po vojni se je udeležil kongresa OF poleti 1945. Sin Franci pove, da oče ni bil v partiji, pač pa je bil »Kocbekov človek«, se pravi krščanski socialist. Po preimenovanju OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi je postal njen lokalni predsednik, ker je upal, da bo lahko prispeval k napredku podeželja. Sin Franci pravi: »Je pač nasedel, verjel je, ni se zavedal, da je bila Osvobodilna fronta oziroma Socialistična zveza bolj sredstvo za obvladovanje podeželja. /…/ Bil je naiven, pa tudi predrzen, kar je vedel, je tudi javno govoril. Ni bil tak, da bi držal v tajnosti. Na kakem sestanku, ko je bil v Radgoni, pa je potem šel domov, pa v kako gostilno so zavili in tam je to govoril. Takrat v tistem času je bilo v Radgoni in tisti okolici 199 sodelavcev Udbe.« In prav Udba, sestavljena iz domačinov, ga je neke noči, ko se je vračal domov, umorila in njegovo smrt prikazala kot utopitev. »Čakali so ga trije, on ni zgrešil poti, on je šel naravnost, se spustil v naš gozd, za eno veliko bukvijo so ga čakali trije. Če so ga tudi mučili, ne vem. In ga potem točno v tisto zajetje vode tja zavlekli in ga tam potisnili noter. In živina, živino pa zastrupili. Zelo hudo je bilo za našo družino, posebno za mater. Mi takrat po pogrebu nismo imeli nič. Vse pridelke prejšnjega leta smo skoraj pojedli. Krompirja je bilo samo še nekaj v kleti, nekaj repe, brez živine, brez mleka, brez kakšne svinje. Nobeden v službi, ne socialne pomoči, tisto leto je bil davek izredno velik. Vse, kar smo pridelali v vinogradu, vinograd je zahteval največ fizičnega dela, ves pridelek je bil obilen tisto leto, je šel za davek, ki ga nismo plačali.« V nadaljevanju nam Franc predstavi mučno življenje po umoru očeta, ki je potekalo v žalosti, bedi in še ob šikaniranju »ljudske« oblasti. S težavo, a vztrajnostjo se je kasneje osamosvojil in bil zgleden delavec v vseh službah, ki jih je opravljal. Tudi o tem teče beseda v nadaljevanju. Osnoval si je družino in dobil v ženi neomajno oporo za svoje življenjske travme – posebej umor očeta, ki ga je trajno zaznamoval. Franci je v poznejših letih, ob podpori žene razjasnil skrivnostno smrt, ki je bila v resnici okruten umor, vanj pa so bili vpleteni ljudje, ki so mu bili presenetljivo blizu. In to je strašna bolečina, o kateri javno ne želi govoriti.

Škotska, 2/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang

Kongo: milijonarji kaosa

Demokratična republika Kongo je ena najrevnejših držav na svetu, a ima tudi precej bogatašev. Kar 70 odstotkov prebivalcev se preživlja z manj kot dolarjem na dan, medtem ko jih je 6 odstotkov milijonarjev. Podjetniki, umetniki, nekdanji vodje upornikov so se v zmedi Kinšase dobro znašli in živijo v varnih in razkošnih predelih glavnega mesta. Drugod pa morajo za golo preživetje v globokih rudniških rovih celo otroci kopati koltan. CONGO: MILLIONAIRES OF CHAOS / Francija / 2019 / Režija: Guillaume Dumant

Bleščice iz otroških rok

Sljuda, lahka rudnina, ki se kolje v tanke svetlikajoče se liste, je pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov – lakov za nohte in ličil, senčil za veke in šmink. Ta bleščava snov prinaša velike dobičke podjetjem, kot so L'Oréal, Lancôme, Dior in Chanel. Stotine milijonov potrošnikov pa ne ve, da se sljuda še danes pridobiva kot nekoč, ročno in v razmerah, ki močno spominjajo na suženjstvo. V Indiji jo za preživetje ob nevarnosti plazov in v strupenem prahu kopljejo tudi komaj 8-letni otroci. Avtor dokumentarne oddaje s temi razmerami sooči lastnike rudnikov, izvoznike in izdelovalce kozmetike. BEHIND THE GLITTER: CHILD LABOUR IN MICA MINING / MICA: LES PETITS ESCLAVES DE NOS COSMETIQUES / Francija / 2019 / Režija: Brando Baranzelli

Trenutek reke

Soča je bila vedno mejna reka. V svoji razmeroma kratki strugi povezuje dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti. Ima tudi dve imeni. Soča je ženska. Isonzo je moški. Soča je voda protislovij; privlačna in nevarna, znana po smaragdni barvi in krvavi fronti. Prva svetovna vojna v teh krajih ni uničila le življenj, vasi in polj, ampak tudi odnos, ki ga je tedanji človek gojil do narave. Preživeli so morali začeti iz niča in zdi se, da danes še vedno živimo v tem na hitro sklepanem svetu. Srečanja ob Soči razkrivajo protislovja, ki jih danes živimo v odnosu do narave. V primerjavi z življenjem reke, se človeško življenje zdi nepomembno in vendar človek danes lahko posega v zakone narave. V času, ko se odpravljajo politične meje, si moramo v odnosu do naše skupne reke, meje znati postavljati sami. Scenaristki in režiserki filma sta Anja Medved in Nadja Velušček.

Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška, 1. del, 110

Na tradicionalni Poletni noči ob 80 letnici rojstva mojstra Jožeta Privška, velikana slovenske glasbe, so pod taktirko dirigentov Patrika Grebla in Lojzeta Krajnčana in v izvedbi Big banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – zazvenele nekatere njegovih najlepših. V izvedbi Ota Pestnerja, Darje Švajger, Alenke Godec, Nuše Derenda, Matjaža mraka, Nuške Drašček, Nine Strnad, Alexa Volaska, Matjaža Kumelja in Vokalnega banda Kreativo so Kongresni trg poleg spominov na velikega pianista, dirigenta in skladatelja Jožeta Privška zapolnile skladbe: Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh, Nad mestom se dani, Mati, bodiva prijatelja, Samo nasmeh je bolj grenak, Tam, kjer sem doma, Zato sem noro te ljubila, Kako sva si različna, Mini maxi, itd... skladbe, ki še dandanes zvenijo večno in brezčasno in so tokrat doživele izjemne interpretacije. Instumentalni del njegove ustvarjalnosti sta obeležili skladbi: Sweet mama Walse in Open Country. Večer sta povezovala Bernarda Žarn in David Urankar in ga zaključila kot spomin na izjemnega človeka, ki nas je zapustil…« ne, da bi mogli njegov opus umestiti tja, kamor sodi: v vrh slovenske glase 20 stoletja.« Scenaristka: Anuuša Gaši, režiser: Marjan Kučej

Prvi dnevnik

Mostovi - Hidak

Az adás tartalma: - elismerésben részesült a Lek lendvai üzemének innovációja; - tanév eleji körkép a muravidéki kétnyelvű iskolákról: - Lendvai Kétnyelvű Középiskola, - 1. Számú Lendvai KÁI, - Göntérházi KÁI, - Dobronaki KÁI, - Pártosfalvi KÁI. Vsebina oddaje: - lendavski obrat Leka za inovacijo prejel bronasto priznanje; - novo šolsko leto v dvojezičnih šolah v Prekmurju: - Dvojezična srednja šola Lendava, - DOŠ I Lendava, - DOŠ Genterovci, - DOŠ Dobrovnik, - DOŠ Prosenjakovci.

Slovenija četrtič praznuje dan športa

Današnjemu dnevu športa - ki je državni praznik, ne pa dela prost - se je že včeraj na svoj način poklonil kanuist Benjamin Savšek. Aktualni olimpijski prvak v slalomu na divjih vodah je namreč v Londonu drugič v karieri osvojil naslov svetovnega prvaka. Na kolajno danes odkrito cilja izkušeni kajakaš Peter Kauzer, ki jih je doslej na svetovnih prvenstvih osvojil tri. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik ameriškega - kot kaže - uspel prepričati za dobavo še enega orožja - V 99-tem letu starosti se je poslovil nekdanji italijanski predsednik Napolitano - "Ali si lahko vsaj enkrat tiho" je naslov najboljše zbirke esejev

Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 30/35

Gorazd in Polona gresta na govorilne ure in se otroci bojijo njunega odziva, saj so vsi popustili v šoli razen Gorazda, ki je presenetljivo uspešen. Rogljeva namerava prodati hišo in Leon sanja o tem, da bo tja prišla živet njegova mama Valerija, ko se vrne iz Amerike. Na vse kriplje si prizadeva odgnati resna sosedina kupca, bogata zakonca Petrič, ki ju zelo zanima, kako živijo njuni bodoči sosedje.

Versailles – Ludvik XIV. in njegova usoda, 2/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland

Polna luna

Poljska miška Magda zasliši klic pustolovščin. Zvečer bo polna luna, zato sklene, da bo prespala pod milim nebom in si jo ogledala. Še nikoli ni taborila in poiskati si mora primeren kotiček, kjer bo lahko spletla toplo in mehko gnezdo ter po mili volji opazovala nebo. Je na vrtu kdo, ki bi ji lahko pomagal?

Sinovi burje – Zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človeka in volka, dokumentarni film

To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.

Možganska kap

Možganska kap je nevrološka bolezen. Je eden izmed glavnih vzrokov smrti v svetu in je med najpomembnejšimi dejavniki za nastanek trajne kognitivne ali telesne oviranosti, ki vplivata na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Znanje lahko rešuje življenja, zato bomo v oddaji Ah, ta leta! o možganski kapi danes govorili z dr. Natašo Milivojevič, vodjo oddelka nevrološke intenzivne medicine na Nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Kako mu je možganska kap spremenila življenje, bo z nami delil Pavle Rogelj, ki je bil v času, ko je doživel možgansko kap, v najboljših letih, vodil je uspešno podjetje, imel veliko prijateljev, bil je tudi v dobri kondiciji. Potem pa se je nekega aprilskega dne med igro tenisa v trenutku vse spremenilo. Številne ob možganski kapi prizadete funkcije lahko z rehabilitacijo bistveno izboljšamo in obnovimo. Zato bomo predstavili nekaj terapij, ki jih izvajajo v naših rehabilitacijskih centrih. O življenju po možganski kapi bodo govorili tudi v okviru izobraževalnega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do 29. septembra. Na njem se bomo predstavili tudi z našo oddajo. Skozi številne druge zanimive vsebine pa nas bo popeljala predsednica programskega sveta Festivala Vlasta Nussdorfer.

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Zunaj je noč, 3/6

Oče Curioni odvetnika prvotnih pripadnikov Rdečih brigad, ki jim sodijo v Torinu, prosi za pomoč pri pogajanju z Morovimi ugrabitelji v papeževem imenu. Na Svetem sedežu so namreč zbrali zajeten znesek za plačilo odkupnine. Kardinal Casaroli predsedniku vlade Andreottiju zaupa, koliko denarja imajo in prosi za dovoljenje, da se Vatikan pogaja po svoje. Predstavniki vojske temu nasprotujejo, saj menijo, da bi Rdeče brigade z denarjem nakupile še več orožja in začele splošno vstajo, sekretarji večjih vladnih strank pa se z odplačilom strinjajo. Don Curioni se sestane z domnevnim pripadnikom Rdečih brigad, da bi se dogovorila o izmenjavi, vendar mu ta ne prinese trdnega dokaza, da je Aldo Moro še živ.

Manjše občine so imele težave pri prijavi škode po neurjih

Občine še danes lahko podajo oceno škode, nastale ob avgustovskih poplavah. Glede na doslej pridobljene podatke Uprava za zaščito in reševanje ocenjuje, da bo škode za približno 2,7 milijarde evrov. S postopkom so imele težave predvsem manjše občine, pravi župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen, saj po njegovih besedah vsaka občina nima na voljo strokovnjakov. Rokov naj sicer ne bi podaljševali. V oddaji tudi: - Azerbajdžan zagotovil varno evakuacijo civilistov iz Gorskega Karabaha. - Novogoriški mestni svetniki kritični do vodenja projekta Evropske prestolnice kulture. - Ljubljanska policijska uprava opaža 14-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj.

Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finale kanu, prenos iz Londona

70 let Avsenikove glasbe, 2. del

Letos praznujemo 70 let Avsenikove glasbe. V dveh oddajah se bomo na Televiziji Slovenija spomnili fenomena bratov Slavka in Vilka, ki sta večno priljubljene polke in valčke ponesla po Sloveniji, Evropi in v svet. V oddajah sodelujejo člani družine Avsenik: Sašo, Grega ter Monika. Premierno bomo predstavili tri sveže videospote – skladbe Ena bolha za pomoč v izvedbi ansambla Saša Avsenika, Pod cvetočimi kostanji v izvedbi Veselih svatov s Tjašo Hrovat Steklasa in Matjažem Vlašičem ter Venček Avsenikovih uspešnic v izvedbi Slovenskih zvokov. Bogat arhiv TV Slovenija hrani številne mejnike v glasbeni zgodovini. Izbrali smo nekaj utrinkov s koncerta v Hali Tivoli ob 30-letnici ansambla: Venček uspešnic Franca Koširja, Gala koncert Avsenikov iz Bele dvorane v Velenju: Venček polk v izvedbi Gašperjev z Vero Šolinc, koncerta Ne sveti zvezda v noč svetleje (s pevci popularne glasbe), koncerta Avsenik s Simfoniki RTV SLO iz leta 2017, videli pa boste odlične izvedbe melodij bratov Avsenik iz oddaje V petek zvečer: Otoček sredi jezera – Avsenikov tercet, Lepe ste ve, Karavanke – Klemen Torkar in Eva Černe Avbelj, Tam, kjer murke cveto – Eva Boto, Kaja Humski in Nuša Derenda, Vivere – Prelepa Gorenjska. Pokazali bomo odlomke s tridnevne prireditve NZ vikend v Begunjah, ki ga vodi Niko Legat s skupino Veseli Begunjčani. Zgodbe in spomine na velikana domače glasbe bodo pripovedovali: Bojan Lugarič, Vinko Šimek, Smiljan Greif, Kristijan Šmid, Alfi Nipič, Jožica Svete, Igor Podpečan, Jure Ivanušič, Tomaž Guček, Marija Ahačič Pollak, Dušan Hren, Igor Pirkovič, Patrik Greblo ter Andrej Bergant. Pozdravili nas bodo oboževalci te glasbe iz Avstrije, Švice, Nemčije, navezali pa bomo tudi stik s Slovenci v Argentini ter ZDA. Za prispevek bogatega fotografskega arhiva je poskrbel Simon Golobič. Avtor, scenarist in voditelj jubilejnih oddaj: Andrej Hofer.

Ježek Špikec

Kanuist Benjamin Savšek na divjih vodah Londona vnovič svetovni prvak

Slovenski kanuist Benjamin Savšek je v Londonu še drugič v karieri postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah. Olimpijski prvak iz Tokia je bil najboljši že v polfinalu, v finalu pa je zanesljivo premagal vse tekmece. Preostale novice: Občine doslej oddale okoli 22 tisoč obrazcev za prijavo škode po poplavah. Humanitarna kriza v Gorskem Karabahu se zaostruje, številni prebivalci brez hrane in elektrike. Slovenci več kot dve tretjini dnevnih poti opravimo z avtomobilom.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Danes se izteče rok, do katerega lahko občine prijavijo škodo po poplavah

Danes se izteče rok, do katerega morajo občine vse zbrane podatke o škodi po avgustovskih poplavah vnesti v aplikacijo Ajda. Zbrani podatki bodo osnova za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. Po današnjih podatkih Uprave za zaščito in reševanje skupna ocena škode iz doslej vnesenih obrazcev znaša 2,7 milijarde evrov. Drugi poudarki oddaje: - Je za poljsko politiko spor z Ukrajino zgolj orodje za preusmerjanje pozornosti pred prihajajočimi volitvami? - Evropska komisija predlaga podaljšanje dovoljenja za herbicid glifosat, ki je v Sloveniji delno prepovedan. - Evropski teden mobilnosti se končuje z današnjim dnevom brez avtomobila.

»Če se bomo nalezli nekaj trme, silaštva in samozavesti Ivana Tavčarja, nam ne bo hudega«

Veter

Ko Mili in Moli s prijateljema spuščata zmaje, se pripeti nesreča. Dečka zajame nevihtni veter in odnese ju visoko v nebo. Mili steče po pomoč, Moli pa sledi dečkoma. Zbrati mora pogum in steči mimo bikove ograde. Če se ne bo spopadla s svojim strahom, bo dečka odneslo k deroči reki.

Andrej Stopar, New York: Biden in Trump najverjetneje nista najbolje, kar država lahko ponudi

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?

Karlo Špacapan

Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.

Poročila ob petih

Zimsko spanje

Vremenska napoved kaže na sneg in s tem zimsko spanje za medveda. Medo in Miša še nikoli nista videla snega, zato se sprašujeta, kakšnega okusa so snežene kepe, zimski sladoled, kapice in druge sladice. Odločita se, da bosta počakala na sneg. Ker se jima oči kar same od sebe zapirajo, si skuhata kavo. Ko končno začne snežiti, ugotovita, da sneg nima okusa. Zaradi kave nista zaspana in se prepustita zimskim radostim. Da bi se ogrela, si pripravita topel čaj, ki ju zaziba v globok zimski spanec.

Midva, 3/6

Drugi postanek Connie, Douglasa in njunega sina Albieja je Amsterdam. Tu se jima je znova pridružila Kat ter Connie in Albieja zvabila v kavarno. Douglas je razočaran, ko izve, da ga Albie nalašč ni poklical, naj se jim pridruži. Pri zajtrku so objestneži pri sosednji mizi nesramni do natakarice, zato se Kat in Albie postavita zanjo, Douglas pa se razjezi na sina in mu pred vsemi reče, da je tepec. Albie se odloči, da po Evropi potoval s Kat, Connie pa ne zdrži več v taki družbi in se hoče vrniti v London. US / Velika Britanija / 2020 scenarij: David Nicholls režija: Geoffrey Sax v glavnih vlogah: Tom Hollander, Saskia Reeves, Sofie Gråbøl, Tom Taylor, Iain De Caestecker, Thaddea Graham

Tekmovanje ljubljenčkov

Vlak dedija pujsa hiti na pomoč

Sončni mrk

Lea Rems: Električni pulzi elektroporacije za zdravljenje srca in genske terapije

Slovenija je na področju raziskav, razvoja in tudi uporabe elektroporacije med vodilnimi v svetu in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Starting Grant) bo doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani raziskovala različne vidike uporabe elektroporacije za zdravljenje srčnih bolezni. Vsako živo celico ščiti membrana in prek membrane poteka ves transport snovi v celico in iz nje. Kar precej pa je tudi snovi, ki v celico ne pridejo zlahka ali pa sploh ne. Elektroporacija je metoda, ki z uporabo kratkih, visokonapetostnih pulzov začasno poveča prepustnost membrane ali pa jo povsem uniči. Elektroporacija se že nekaj časa uporablja pri zdravljenju določenih oblik raka, uspehi se kažejo pri zdravljenju srčnih aritmij, veliko obeta tudi na področju genskih terapij.

Ludvik

Monumentalna večurna saga italijanskega avtorja Luchina Viscontija govori o življenju Ludvika II. Bavarskega, ki je vladal od leta 1864 do svoje smrti leta 1886. Ludvik je bil bratranec cesarice Elizabete (Sissi). Veljal je za enega najbolj ekscentričnih srednjeevropskih vladarjev, podpiral je umetnike, obsedal ga je Richard Wagner, posnemal je Sončnega kralja in dobil več nazivov: Labodji, Pravljični in Nori kralj. Zaradi domnevne duševne bolezni je bil odstavljen s prestola in le nekaj dni zatem umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Krožijo pa tudi teorije, da so ga zaradi ekstravagantnega življenjskega in vladarskega sloga ter prevelike potrošnje umorili. 2. del: Uprizoritev Wagnerjevega Tristana pošteno načne državno blagajno. Ludvik je razsipen in vlada mu očita razkošne sprejeme, zlasti tistega, ki ga pripravi za sestrično cesarico Elizabeto. Ta prezira velika slavja in Ludviku pove, da je njegovo prijateljstvo z Wagnerjem smešno. V zakon mu ponudi sestro Sophie. Izvirni naslov: LUDWIG / Koprodukcijska nadaljevanka, 1973 / Režija: Luchino Visconti / Scenarij: Luchino Visconti, Enrico Medioli, Suso Cecchi D'Amico / Igrajo: Helmut Berger, Romy Schneider, Trevor Howard

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Uganka, 10/16

Carl, Penny in Simon se udeležijo krvodajalske akcije in tam se nenadoma zaslišijo streli. V uradu izbruhne vsesplošna panika. Neoboroženi policisti se odločijo za posredovanje. Carl v čajni kuhinji kmalu najde hudo ranjeno referentko Tino Licht. Toda kdo je skrivnostni strelec? SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch

12. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 3. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI-B), skrajšani postopek 4. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI-B), skrajšani postopek 11. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Bloudkovih priznanjih (ZBloP-B), druga obravnava 13. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2R), prva obravnava 20. Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–2030 (ReNPEMŽM23-30)

Za občine danes zadnji dan za prijavo škode po poplavah

Občine lahko le še danes sporočijo podatke o škodi po poplavah. Celovita ocena je pomembna za pridobitev evropske pomoči, denar pa bomo zbirali tudi z delovno soboto ali s solidarnostnim prispevkom. Druge teme: - Ob povečanju števila nezakonitih migracij zaostrene humanitarne razmere v azilnih domovih tudi pri nas. Pristojni iščejo nove namestitvene lokacije. - Varnostni svet Združenih narodov pozval k miru v Gorskem Karabahu. Predstavniki sprtih strani pričakovano na nasprotnih bregovih. - S tradicionalnim dnevom brez avtomobila se bo danes sklenil Evropski teden mobilnosti. V več občinah pri nas bo danes javni prevoz brezplačen

Občinam še dve uri za prijavo škode po poplavah

Na ministrstvu za gospodarstvo so do danes prejeli tisoč 125 vlog podjetij, ki so jim avgustovske ujme naredile škode za 371,4 milijona evrov. Včeraj pa so odposlali 708 odločb za izplačilo predplačil v skupni vrednosti 31,77 milijona evrov. Denar bo podjetjem nakazan v mesecu oktobru. Danes se izteka tudi rok za prijavo škode, ki velja za občine. Po zadnjih podatkih je bilo do zdaj oddanih 22 tisoč obrazcev. Na terenu se nadaljuje čiščenje vodotokov, strug in hudournikov, saj je pred vrati jesensko deževje. Druge teme: - Armenci v Gorskem Karabahu začeli predajo orožja. - Umrl nekdanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano. - Benjamin Savšek drugič svetovni prvak v slalomu na divjih vodah.

Biosferna območja

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Midva, 4/6

Douglas se spominja šolskega kviza na srečanju otrok in njihovih staršev. Žena Connie, s katero sta bila vedno v isti ekipi, se je odločila igrati z drugimi. Douglas v Benetkah išče sina. Spozna ločenko Frejo, ki potuje po Evropi, da bi uživala v muzejih in hrani. Skupaj si gresta ogledat beneške znamenitosti. Freja mu pove, da je zobozdravnica in da ima dve hčeri. Medtem ko sedita na kavi, Douglasa pokliče Connie z novico o Kat. US / Velika Britanija / 2020 scenarij: David Nicholls režija: Geoffrey Sax v glavnih vlogah: Tom Hollander, Saskia Reeves, Sofie Gråbøl, Tom Taylor, Iain De Caestecker, Thaddea Graham

Tedenski aktualni mozaik z Jolando Lebar

Predhodna ocena škode po avgustovski vodni ujmi presega milijardo evrov, vlada je sprejela programe odprave škode, zagotovila prek 220 milijonov in občinam denar obljubila v nekaj tednih. V ospredju pozornosti je bilo spet zdravstvo – od težav v otroški srčni kirurgiji do preoblikovanja Vzajemne. Doma so se politiki prerekali o vlogi nevladnih organizacij pri razkrivanju mučenja živali, na zasedanju voditeljev članic Združenih narodov pa so se prerivali na čelo ekipe za naše članstvo v Varnostnem svetu. V oddaji komentiramo tudi predlog francosko-nemških strokovnjakov za Evropo več hitrosti in pojasnjujemo ozadje spopada za Gorski Karabah. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.

Jesenska opravila v zelenjavnem vrtu

Petkov Svetovalni servis bo potegnil črto pod letošnjo vrtnarsko sezono, ki večini ne bo ostala v najlepšem spominu. Kaj je prinesla, kako se pripraviti, da bo prihodnje leto boljša? Katerih jesenskih opravil na vrtu ne smemo izpustiti, ali je že treba hiteti s pobiranjem pridelkov, je še čas za zadnje jesenske setve? Kako vrtnariti v rastlinjaku in kako zelenjavni vrt pripraviti na zimo? Na ta in vaša vprašanja bo odgovarjala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete. Pošljite jih na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Kurirji

Dobro jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Ne kruha in iger, ampak sendvičev in sličic

Tudi zadnji teden poletja se je začel nenavadno poletno, s športom v vlogi tolažnika in družbenega lepila. A če se je centrifugalni teden začel tako vzpodbudno, nas je toliko bolj občutno razočaralo nadaljevanje. Dogajanje komentira Damjan Zorc.

Andrej Stare

Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.

Ameriški staroselci

Odprta knjiga

Šport ob 19h

Koda: Izplačilo odškodnin po poplavah

Preverili smo, kako poteka izplačilo škodnih zahtevkov po katastrofalnih poletnih poplavah. Marsikateri zavarovanec je z vsoto nezadovoljen, a zavarovalnice pravijo, da izplačajo toliko, kot je zapisano v zavarovalnih pogodbah. A v zadnjih tednih se je izkazalo, da marsikdo ne ve, kaj njegova zavarovalna polica sploh obsega. So bili zavarovanci z vsebino polic dovolj dobro seznanjeni in komu se lahko pritožijo, če z izplačilom zavarovalnine niso zadovoljni? Odgovori v oddaji, v kateri bomo vzeli pod drobnogled tudi stečaj podjetja Studio Moderna. To je še nekaj dni pred tem prodajalo izdelke in obljubljalo 60-dnevni rok za njihovo vračilo, nato pa zaprlo vrata. Pozanimali smo se, kaj preostane potrošnikom.

Miro Cerar: Umika ograje sem bil vesel, a sem mislil, da temelji na strokovnih ocenah

Evropa in z njo Slovenija se sooča z novim valom migracij. Prizori z italijanskega otoka Lampedusa, pri nas pa iz okolice Rigonc, naravnost kličejo po odločnejših in premišljenih ukrepih, teh pa, ko gre za Evropo, kaj dosti nismo dočakali vse od leta 2015. O odzivnosti Evrope in Slovenije, o tudi dolgoročnejših izzivih obsežnih migrantskih tokov, o ograji in tudi o neposredni slovenski soseščini se bo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih Tomaž Celestina pogovarjal z nekdanjim predsednikom vlade in nekdanjim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem.

Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 29/35

Polona je pregorela zaradi preveč obveznosti. Gre tečt ponoči, ker sploh nima več časa zase. Njen poslovni partner je bankrotiral in ji je propadel velik posel. Zaradi tega je potrta. Omisli si masažo za sprostitev, vendar je Blaž ljubosumen na mladega maserja in ji predlaga, naj raje poskrbi za osebno rast z inštruktorico Manco. Manca pride na obisk s hčerko Kristino, v katero je zaljubljen Leon.

Svet kulture

Štajerski árgo

Intervju - Radio

Radijska igra

Podobe znanja

Studio ob 17.00

Odbita do bita

Odprto za srečanja

Labirinti sveta

Radijska tribuna

Torkov kviz

Svetovalni servis

Jutranji koncert pri Andreju

Svet kulture

Svetovalni servis

Izšlo je

Proti etru

Komorni studio

Svetovalni servis

Radijska tribuna

Glasovi svetov

Vroči mikrofon

Umetnost možnega

18. vzporednik

Frekvenca X

Mladi virtuozi

Sedmi dan

Odprta knjiga na radiu

Svet kulture

Petkova centrifuga

Sledi večnosti

Možgani na dlani

Gremo v kino

Odprta knjiga na radiu

Radijska igra

Odprta knjiga na radiu

Svetovalni servis

Štajerski árgo

Razgledi in razmisleki

Intelekta

Radijska igra

Zapisi iz močvirja

Studio ob 17.00

Jezikovni pogovori

Vroči mikrofon

Globalna vas

Radijska tribuna

Studio ob 17.00

Svet kulture

Jutranja kronika

Odmevi

Magnet

Vreme

Zrcalo dneva

Gospodarstvo

Panorama

Slovenska kronika

Dnevnik

Radijski dnevnik

Koda

Studio ob 17.00

Dogodki in odmevi

Po Sloveniji

Prvi dnevnik

Danes do 13:00

Znanost in tehnologija

Tarča

Zdravje

Na tretjem

Prestiž

Črna kronika

Arena

Tednik

Intervju

Zrcalo tedna

Utrip

Strateški forum Bled

Mednarodna obzorja

Pogovori s politiki

Lokalne volitve 2022

Predsedniške volitve 2022

Studio City

Politično

Kultura

Odprta knjiga na radiu

Osmi dan

Literarni nokturno

Komorni studio

Radijska igra

Literarni večer

Mladi virtuozi

Svet kulture

Koncerti – kulturno-umetniški program

Kratka radijska igra

Izšlo je

Glasovi svetov

Jezikovni pogovori

Umetni raj

Koncert evroradia

S knjižnega trga

ARS humana

Obiski kraljice

Televizorka

Sobotni operni večer

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Likovni odmevi

Razgledi in razmisleki

Profil

Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj

Pisave

Panoptikum

Umetnost igre

Moj klasični hit

Opus

Platforma

Šport

Naval na šport

Kajak kanu

Športna zgodba

Odbojka

Alpsko smučanje

Atletika

Gimnastika

Tempo

Nogomet

Kolesarstvo

Plavanje

Rokomet

Smučarski skoki

Zima je zakon

Smučarski teki

Biatlon

Deskanje na snegu

Planica 2023 - SP v nordijskem smučanju

Hokej na ledu

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Nogomet – FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022

70 let Avsenikove glasbe

Kaj dogaja?

Dobro jutro

Vem!

Za sosedovo mizo

Čez planke

Frišno Fresh

Koncerti – razvedrilni program

Nedeljsko popoldne

Popevka

Poletni večer, 65 let televizije

V petek zvečer

Diši po ribah

Šef doma

Dobrodelne prireditve

Avtomobilnost

Sobotno popoldne

Joker

Ambienti

Pesem Evrovizije

Misija Liverpool

Zimski pozdrav

OdBita pot

Silvestrovo

Slovenska polka in valček

Poletni pozdrav

Vikend paket

Ah, ta leta!

Svetovalni servis

Ugriznimo znanost

50 knjig, ki so nas napisale

Slovenski magazin

Intelekta

Podjetno naprej

Pogled v znanost

Ljudje in zemlja

Na vrtu

Vizionar - obrtnik in podjetnik

O živalih in ljudeh

50 skladb, ki so nas zapele

Podobe znanja

Ultrazvok

Alpe-Donava-Jadran

Zdravje Slovencev

Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

Gymnasium

Hudo športni

Kulturomat

Odbita do bita

Osvežilna fronta

Jabolka, hruške in knjige

Radio Prvaki

Mladi mladim

Mediafil

Rožnata dolina

GG - Good game

Skit

Vklop

OdBita pot

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

RIM – radijska igra za mlade

Čist zares

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Duhovna misel

Sveto in svet

Obzorja duha

Prenos bogoslužij

Bogoslužje

Musica sacra

Ozare

Duhovni utrip

Sedmi dan

Sledi večnosti

Verske poslanice in voščila

Glasba in sveto

Slovenska kronika

Primorska kronika

Tele M

Aktualno regionalno

Do popoldneva

Opoldnevnik

Točno opoldne

Malo naokrog

Jutranjik

Primorski dnevnik

Jutranji program

Omizje TV Maribor

Dober večer

Odkrivamo Maribor

Rojaki

Preglednik TV Maribor

Primorski kraji in ljudje

Obrazi naših rojakov

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director).

Dnevnik Diane Budisavljević

»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov

Inventura

Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

Poj mi pesem

Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Čudovit razgled

Skrivnostna koliba

Pozno kosilo

Polž Saško zelo rad je, vendar ne sam, zato išče koga, s komer bi si skupaj privoščila dobro kosilo. Toda taščiček Niko je za Saška prehiter, kipec pri vodometu ni prav klepetav, konj Hektor pa ne razmišlja o hrani, temveč samo o igri. Saško že skoraj obupa, a se še malo potrudi in na koncu dobi nagrado – slastno kosilo z najboljšo družbo.

Odlična domislica

Severna obala, 5/6

Meg se je z zabave vrnila z bankirjem. Iz njega je izvlekla pomemben podatek, da je tlak pri Lloydu morda iz kararskega marmorja. Max se je vrnil k svakinji, ki je za njegovo ločitev izvedela pred njim. Max se ponudi, da ji bo pomagal rešiti zakon. Abigail zahteva od moža, da proda delnice in prekine vse stike z Lloydom, saj bo mogoče postala premierka. Forenziki na Lloydovi terasi najdejo sledi Sophijine krvi. NORTH SHORE / Velika Britanija, Avstralija / 2023 scenarij: Mike Bullen, Marcia Gardner režija: Gregor Jordan v glavnih vlogah: John Bradley, Joanne Froggatt, Kirsty Sturgess, Dan Spielman, Rob Carlton, Matt Passmore, Newell Rhys Muldoon, Claire Lovering, Chris Alosio, George Pullar, Cassandra Sorrell, Dylan Hare

Severna obala, 6/6

Abigail je dvignila veliko prahu z izjavo o sprejetju trgovinskega sporazuma med Britanijo in Avstralijo. Očitno je, da je to naredila pod Lloydovim pritiskom. Greg, ki se poteguje za mesto premierja, je besen. Abigailin mož pa je zaradi sporazuma obogatel. Oscar se je odločil sodelovati s policijo. Povedal je, da se je Sophiejinega trupla najverjetneje znebil Lloyd. Tom pa nevede izda še več o umoru. NORTH SHORE / Velika Britanija, Avstralija / 2023 scenarij: Mike Bullen, Marcia Gardner režija: Gregor Jordan v glavnih vlogah: John Bradley, Joanne Froggatt, Kirsty Sturgess, Dan Spielman, Rob Carlton, Matt Passmore, Newell Rhys Muldoon, Claire Lovering, Chris Alosio, George Pullar, Cassandra Sorrell, Dylan Hare

Tizian za zaprtimi vrati

Španski kralj Filip II. je Tizianu leta 1550 naročil serijo šestih slik, že nekaj let po nastanku pa so jih ločili in prodali na različne konce sveta. Šele 450 let pozneje so jih prvič skupaj postavili na ogled javnosti. Narodna galerija v Londonu jih je razstavila marca 2020, vendar je morala razstavo zaradi epidemije covida 19 že tri dni po odprtju zapreti. Britanski dokumentarni film prikazuje okoliščine nastanka šestih mojstrovin, ki jih je slavni beneški umetnik naslikal na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Z njimi je poskušal ustreči okusu mladega kralja, obenem pa naj bi služile kot iztočnica za pogovor med izobraženci na španskem dvoru. Tizian jih je zasnoval po prizorih iz Ovidovih Metamorfoz. Nekatere med njimi, denimo Danaja in zlati dež, so bile za 16. stoletje izjemno erotične. V Ugrabitvi Evrope pa današnji gledalec jasno prepozna prizor spolnega nasilja TITIAN: BEHIND CLOSED DOORS / 2020 / Velik Britanija

Nasilno dejanje, 5/16

Roberta Pröhla, udeleženca tečaja za obvladovanje nasilja, najdejo zabodenega. Njegovo truplo najde trafikant Alexander Häusler med sprehodom s psom Giom. Pröhlovo zaročenko Jasmin novica o njegovi smrti zelo pretrese in trdi, da Robert nikoli ni dvignil roke nadnjo. Ali je bila Jasmin vendarle žrtev svojega nasilnega zaročenca? SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19 Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Preveč škatel

Gospod Bik v trgovini s porcelanom

Dinozavrska zdravnica - Dinozavrski mladiček, 5/26

Dinozavrska zdravnica Dana sreča kentrozavra. Ta ima na repu in boku bodice, zato Dano zanima, kako se brani z njimi. Mu bo lahko pomagala, ko si bo zlomil stransko? Dinozavrski mladiček Majazavri so bili skrbni starši. Samica in samec sta varovala gnezdo in branila mladiče. Dana se spremeni v malo majazavro in to sama preizkusi.

Kapucar, 45/52

Dorien ima Basima v precepu, ekipa pa poskuša odvrniti njeno pozornost od njega. Flo in Kenza povesta, da je bil Basim v času, ko je posnetek nastal, z njima, Pietru pa je pomembno nekaj povsem drugega. Za vsako ceno hoče zbrati denar za Soufa.

Lucija Hribar in Zala Trtnik na SP po olimpijsko kvoto

Savšek ostaja specialist za velike tekme

Karel III. v Bordeauxu končal obisk Francije

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Papež Frančišek začel dvodnevni obisk v Marseillu

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kdo je bil Giorgio Napolitano

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pogovor z obramboslovko Jeleno Juvan o trdnosti evropske podpore Ukrajini

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Dvomi, ali so bili vsi stroški službene poti ministrice Ajanović Hovnik res nujni in potrebni

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Prespansko jezero žrtev podnebnih sprememb

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Spodbujanje gibanja in različnih oblik prevoza

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Kaj dogaja za MMC

Nova sezona in stara ekipa, ki se za vas spet sprašuje: Kaj dogaja? V prvi oddaji po počitnicah bomo seveda pogledali, kako so poletne vremenske ujme vplivale na slovensko politiko. Magister Baltić bo analiziral njihov vpliv na slovensko besedoslovje, v Redni rubriki pa bo naš Robi v živo spoznal vpliv poplav na slovensko zabavno glasbo. Seveda nismo pozabili na največji slovenski urbani praznik, dan brez avtomobila, v edini pravi slovenski politični telenoveli Palomar pa boste videli nove like in stare zamere. Naš gost bo poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, na Mali terasi pa se bomo poklonili enemu in edinemu – Hribarju.

Predstava Snježane Premuš Dialog#2

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Arheološka izkopavanja pod ljubljansko Dramo

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Premiera predstave Pijani v SNG Maribor

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Ivana Djilas je prejemnica Rožančeve nagrade

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

255.000 evrov škode na skakalnici v Ljubnem, a tekma ni ogrožena

Verstappen se želi v Suzuki vrniti na zmagovite tire

Slovenske odbojkarice izgubile tudi proti Tajski

Nagelsmann želi Nemčijo popeljati do naslova evropskega prvaka na domačih tleh

Zadetki s tekme Aluminij – Domžale

Selektor Kolman zadovoljen kljub porazu proti Češki

Savšek leta 2015 v Londonu za štiri stotinke zgrešil zlato, tokrat pa osvojil naslov

V Novem mestu modna revija na vlaku

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Dementni stanovalci iz Ljutomera na izlet v Kuršince

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Kaj se je zgodilo med raftarsko nesrečo na Soči in zakaj?

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

V Surovini v Mariboru v zadnjih dneh zagorelo kar trikrat

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Kakšna je mobilnost na podeželju?

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ši Al Asadu obljubil pomoč Kitajske

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Izteka se teden zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Naj Anhovo zadiha!: Zdravju ljudi prednost pred kapitalom

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ivan Eržen dodelil Mariu Fafangelu najnižjo mogočo oceno za delovno uspešnost

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Nov plačni zakon z novo plačno lestvico

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

O solidarnostni soboti še vedno več vprašanj kot odgovorov

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Aplikacija Ajda za vnos podatkov po poplavah zelo obremenjena

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ministrica Ajanović Hovnik se brani očitkov o neupravičenem potovanju v ZDA

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Kaj preostane potrošnikom po stečaju studia moderne

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.

Umetna inteligenca v zavarovalništvu

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.

Izplačilo zavarovalnin po poplavah

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.

Še pika na i: Vlasta Nussdorfer o F3ŽO

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Rehabilitacija po možganski kapi

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Življenje po možganski kapi

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

V Podlehniku zaživel medgeneracijski urbani park

ZDA: Tragedija v vrtcu zaradi fentanila

V Evropski uniji spet razprava o spornem herbicidu glifosatu

Infogrom o športu

Otroci po poplavah

Lepi septembrski dnevi niso mogli izbrisati spomina na najobsežnejšo naravno katastrofo v Sloveniji. Poplave so v začetku avgusta prizadele kar dve tretjini Slovenije. Narasle vode, hudourniki in zemeljski plazovi niso povzročili le velikega razdejanja. Veliko ljudi je ostalo brez domov, cestnih povezav, pitne vode in elektrike. Mnogi so se znašli tudi v hudi osebni stiski. Ta bo verjetno ostala z njimi dlje, kot bo trajala obnova domov in vsega drugega. Mi smo se o tem pogovarjali z mladimi iz Črne na Koroškem.

Medgeneracijsko branje

Medtem ko vi spremljate Infodrom, nekateri učenci z Osnovne šole Pod Goro Slovenske Konjice že hodijo proti sosednjemu Lambrechtovemu domu, kjer bivajo starostniki. Z njimi bodo preživeli večer ob branju knjig. Vse do 8. oktobra traja namreč nacionalni mesec skupnega branja, ki letos vključuje tudi akcijo, poimenovano »Pokloni čas, polepšaj dan«, mladi bralci iz Konjic pa že več let sodelujejo tudi pri bralni znački, ki spodbuja medgeneracijsko branje.

Gorski Karabah

Gorski Karabah leži v državi Azerbajdžan, a je močno povezan s sosednjo državo Armenijo, saj je večina prebivalcev Gorskega Karabaha po rodu Armencev. Prebivalci teh dveh držav so se zaradi ozemlja že večkrat sprli, državi sta se znašli tudi v vojni. Nihče si sicer ne želi, da bi se začela nova, a letos so tam že večkrat izbruhnili spopadi. Poglejmo, zakaj.

Otroški poročevalec Vasja in Compressorhead

Nevladniki v DZ prinesli podpise za zakon o varstvu okolja

V Škofji Loki za 60 milijonov poplavne škode

10. redna seja Odbora za gospodarstvo, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem dodatnem varstvenem certifikatu za fitofarmacevtska sredstva 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (prenovitev) 3. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem dodatnem certifikatu za zdravila in spremembi Uredbe (EU) 2017/1001, Uredbe (ES) št. 1901/2006 in Uredbe (EU) št. 608/2013 4. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnem varstvenem certifikatu za fitofarmacevtska sredstva (prenovitev)

12. seja Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide

10. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1. Del

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C), skrajšani postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), druga obravnava 3. Pobude in vprašanja članov Odbora

26. nujna seja Odbora za finance in 19. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

12. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), skrajšani postopek 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), druga obravnava 10. Predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB), druga obravnava 12. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr-A), druga obravnava

17. redna seja Odbora za pravosodje

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), druga obravnava 2. Predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB), druga obravnava 3. Razno

19. nujna seja Mandatno-volilne komisije,

8. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), skrajšani postopek 2. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI-B), skrajšani postopek 3. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI-B), skrajšani postopek 4. Razno

12. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 5. Predlog zakona o dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1A), skrajšani postopek 6. Predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi (ZVS-B), skrajšani postopek 7. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C), skrajšani postopek 8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), druga obravnava 17. Predlog zakona o ratifikaciji Protokola med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o spremembah Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisane v Ljubljani 12. junija 1996 in spremenjene s protokolom, podpisanim v Ljubljani 7. septembra 2012 (BCHIDO-B) 18. Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj v zvezi s posebnimi prispevki v Sklad za industrijski razvoj (MSZNIR-1) 19. Predlog zakona o spremembi Zakona o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (MSKOO-A) 21. Mandatno-volilne zadeve

12. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, 1. del

Dnevni red seje: A1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za okrepitev solidarnosti in zmogljivosti v Uniji za odkrivanje kibernetskovarnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje 1. Predstavitev aktivnosti Vlade glede urejanja položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Filmi

Dokumentarci

Serije

Za otroke

Oddaje

Glasba

Filmi

Dokumentarci

Serije

Oddaje

Glasba

Otroci

Svet kulture

Štajerski árgo

Intervju - Radio

Radijska igra

Podobe znanja

Studio ob 17.00

Odbita do bita

Odprto za srečanja

Labirinti sveta

Radijska tribuna

Torkov kviz

Svetovalni servis

Jutranji koncert pri Andreju

Svet kulture

Svetovalni servis

Izšlo je