Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
507 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Partizanska tiskarna ni delovala nezakonito, ampak podtalno. Beseda atentat izhaja iz francoske attentat, ta pa iz latinskega attentare, tj. poizkusiti. Zapis poskus atentata je zato napačen. To sta le dva primera, ki kažeta, kako jezikovno občutljivo je občinstvo vsebin RTV Slovenija. Nekaj pripomb in odzivov bomo pregledali z Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marico Uršič Zupan (Foto: Aleksander Čobec).
33 min 26. 5. 2025
V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (Na fotografiji rokopis Ahikarjeve zgodbe v aramejskem jeziku iz leta 495 pr. Kr., vir: James D. Moore in Verena Lepper) .
17 min 20. 5. 2025
Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).
19 min 13. 5. 2025
Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).
19 min 6. 5. 2025
Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
18 min 25. 4. 2025
V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.
20 min 22. 4. 2025
Poučevanje slovenščine albanskih otrok in njihovo vključevanje v šole sta postala tako velika izziva, da je čas za film. Lotil se ga je režiser Toni Cahunek, ki je posnel dokumentarni film Novi sošolci. Film obravnava poučevanje slovenščine albanskih otrok s Kosova in njihovo vključevanje v šole skozi konkretne zgodbe otrok, staršev in učiteljev. Režiral ga je Toni Cahunek, ki je napisal scenarij skupaj s sestro Lejo Cahunek, socialno pedagoginjo, ki deluje v osnovnih šolah v Kranju. Film ima v teh dneh turnejo po Sloveniji.
18 min 15. 4. 2025
Po 200 letih je izšla Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Popis, ki je nastal na pobudo jezikoslovca Franca Metelka, daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem. Nekaj jih bomo pregledali v pogovoru s Silvom Torkarjem, avtorjem monografije.
17 min 8. 4. 2025
V prelomnem trenutku, ko tehnologija vse bolj oblikuje prihodnost jezikovnih storitev, je bil v Ljubljani Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju. Na njem so se zbrali predstavniki, svetovalci in opazovalci iz 21 držav, med njimi tudi strokovnjaki iz Mednarodne zveze prevajalcev FIT. Forum naj bi slovenski zainteresirani javnosti: študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, predstavnikom društev in združenj, visokošolskim učiteljem iz Slovenije in tujine, predstavnikom vladnih organov, podjetij in kulturnih ustanov ter vsem, ki jih zanimata prevajanje in njegova prihodnost, ponudil informacije vodilnih svetovnih strokovnjakov o zahtevnih izzivih in rešitvah na področju prevajanja in tolmačenja.
17 min 1. 4. 2025
Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (vir fotografije: Pixabay).
19 min 25. 3. 2025