Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Raziskujte V živo Podkasti Moj 365 Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Monserat, 3/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 5/5

Simon nadaljuje potovanje v Srednji Ameriki. Začne na karibski obali, na severu Belizeja, kjer obišče zavetišče za osirotele lamantine. V narodnem Parku Chiquibul je priča spopadu med čuvaji parka in vsiljivci iz Gvatemale, ki deževni gozd krčijo zaradi kmetovanja. V sosednji Gvatemali, ki se preživlja predvsem s kmetijstvom, si ogleda posledice hude suše. Tudi to je razlog za reke ljudi, ki poskušajo priti v ZDA. Naslednja država, Salvador, se spoprijema z nasiljem okrutnih tolp. Zadnja država na tej poti je Kostarika, majhen tropski raj z izjemno biotsko pestrostjo. V nemirni regiji ponuja upanje in stabilnost. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Sisi (II.), 3/6

Sisi in Andrassy se znajdeta v rokah upornika Ödöna Körteka, ki je že prestopil na prusko stran. Zdi se, da za ujetnika, ki sta si iz ure v uro bliže, ni rešitve, vendar grofica Esterhazy ohrani trezno glavo in vojakom pomaga pokazati pot do upornikov. Franc se odpravi k tastu, prosit za posredovanje pri bavarskem kralju, saj za svoje čete potrebuje njegovo železnico. SISI (II.) / koprodukcija / 2022 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Svenja Rasocha Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Marcus Grüsser, Tanja Schleiff

Sherwood (I.), 2/6

Andy Fisher je vlakovodja in na redni progi do Nottinghama nekdo z lokom strelja na vlak. Andy se boji, da je tarča on, čeprav ne ve, zakaj. Cathy se pripravlja na izrek kazni pastorku Scottu, ki je tudi navdušen lokostrelec, kar pa njegov oče policiji zamolči. Ian in Kevin, ki je prišel iz Londona pomagat pri preiskavi, obiščeta Sparrowe, lastnike lokostrelskega strelišča, da bi ugotovila, kdo so njihove stranke. Andy, ki ga snaha Sarah ne mara preveč, sprejme paket namesto nje. SHERWOOD / Velika Britanija / 2022 V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle Scenarij: James Graham Režija: Lewis Arnold

70 let Avsenikove glasbe, 2. del

Letos praznujemo 70 let Avsenikove glasbe. V dveh oddajah se bomo na Televiziji Slovenija spomnili fenomena bratov Slavka in Vilka, ki sta večno priljubljene polke in valčke ponesla po Sloveniji, Evropi in v svet. V oddajah sodelujejo člani družine Avsenik: Sašo, Grega ter Monika. Premierno bomo predstavili tri sveže videospote – skladbe Ena bolha za pomoč v izvedbi ansambla Saša Avsenika, Pod cvetočimi kostanji v izvedbi Veselih svatov s Tjašo Hrovat Steklasa in Matjažem Vlašičem ter Venček Avsenikovih uspešnic v izvedbi Slovenskih zvokov. Bogat arhiv TV Slovenija hrani številne mejnike v glasbeni zgodovini. Izbrali smo nekaj utrinkov s koncerta v Hali Tivoli ob 30-letnici ansambla: Venček uspešnic Franca Koširja, Gala koncert Avsenikov iz Bele dvorane v Velenju: Venček polk v izvedbi Gašperjev z Vero Šolinc, koncerta Ne sveti zvezda v noč svetleje (s pevci popularne glasbe), koncerta Avsenik s Simfoniki RTV SLO iz leta 2017, videli pa boste odlične izvedbe melodij bratov Avsenik iz oddaje V petek zvečer: Otoček sredi jezera – Avsenikov tercet, Lepe ste ve, Karavanke – Klemen Torkar in Eva Černe Avbelj, Tam, kjer murke cveto – Eva Boto, Kaja Humski in Nuša Derenda, Vivere – Prelepa Gorenjska. Pokazali bomo odlomke s tridnevne prireditve NZ vikend v Begunjah, ki ga vodi Niko Legat s skupino Veseli Begunjčani. Zgodbe in spomine na velikana domače glasbe bodo pripovedovali: Bojan Lugarič, Vinko Šimek, Smiljan Greif, Kristijan Šmid, Alfi Nipič, Jožica Svete, Igor Podpečan, Jure Ivanušič, Tomaž Guček, Marija Ahačič Pollak, Dušan Hren, Igor Pirkovič, Patrik Greblo ter Andrej Bergant. Pozdravili nas bodo oboževalci te glasbe iz Avstrije, Švice, Nemčije, navezali pa bomo tudi stik s Slovenci v Argentini ter ZDA. Za prispevek bogatega fotografskega arhiva je poskrbel Simon Golobič. Avtor, scenarist in voditelj jubilejnih oddaj: Andrej Hofer.

Moja živalca in jaz

Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer

Novi dokazi, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 1 del: Novi dokazi Skupina znanstvenikov domneva, da je v Badlandsu v Severni Dakoti našla okamnine živali, ki so poginile na dan, ko je pred 66 milijoni let na Zemljo padel asteroid. Po najdišču, na katerem so odkrili tako redke fosile, kot sta zarodek pterozavra, ki je še vedno v jajcu, in dobro ohranjen košček kože triceratopa, so raztrosene tudi drobne kroglice, ki bi lahko bile ostanek silovitega trka. Prvi del serije nas popelje na pot iskanja sledi, ki nam utegnejo izdati, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih življenja dinozavrov na Zemlji. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

51 min

Mako.

Mako Sajko je eno največjih imen slovenskega dokumentarnega filma in eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. Diplomiral je na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića in tako postal eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. V 60-ih in 70-ih letih je posnel številne kratke dokumentarne filme, ki so prejemali nagrade na domačih in tujih filmskih festivalih. Številni filmi Maka Sajka so motili tedanjo socialistično oblast, zato je po filmu Narodna noša, ki ni dobil dovoljenja za javno predvajanje, prenehal snemati in se je posvetil izobraževanju najmlajših filmskih ustvarjalcev. Njegova izjemna filmska dela so bila tako spregledana vse do leta 2009, ko je Mako Sajko prejel Badjurovo nagrado, najpomembnejšo strokovno nagrado na področju filma pri nas. Scenarij in režija Siniša Gačič.

51 min

Različni bogovi, isti pekel

Evropa in Afrika sta mnogo bolj povezani, kot se morda zdi na prvi pogled. Med njima je le Sredozemsko morje, Gibraltarska ožina pa je široka manj kot dvajset kilometrov. Če vzhodnemu arabskemu svetu v Evropi pravimo Bližnji vzhod, bi morali afriški celini reči Bližnji jug. Od njene stabilnosti je namreč odvisna tudi stabilnost Evrope, a kljub temu o dogajanju v Afriki onkraj stereotipnih predstav, ki izvirajo še iz časa kolonializma in so v svojem bistvu rasistične, vemo in razumemo zelo malo. In če želimo uvideti, kaj čaka Evropo v prihodnosti, moramo vedeti, kaj se v Afriki dogaja danes. Navsezadnje je na tem svetu vse povezano. Naravne meje, zidovi in ograje nas ne ločujejo, kajti povezujejo nas skupni globalni izzivi. Ali bomo rešitve za te težave našli skupaj ali pa bomo skupaj propadli, vendar bomo do konca, kakršenkoli ta že bo, živeli skupaj – ker smo eno človeštvo. Dokumentarna oddaja Različni bogovi, isti pekel se posveča razmeram v Zahodni Afriki. Leta 1975 je bila ustanovljena Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, z angleško kratico ECOWAS. Njene članice so Nigerija, Togo, Benin, Gana, Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Gvineja Bissau, Gambija, Senegal, Niger, Burkina Faso, Mali in Zelenortski otoki. Stabilnost območja spodkopavajo državljanske vojne oziroma medetnični spopadi, ekstremizmi, terorizem, čezmejni kriminal, trgovina z ljudmi, revščina in posledice podnebnih sprememb. Leta 1999 so se začele članice skupnosti povezovati v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Ta temelji na izmenjavi podatkov o skupnih grožnjah, s katerimi se posamične članice skupnosti ne morejo spoprijeti same. Oddaja, posneta v Senegalu, Liberiji in Nigeriji, dokumentira delovanje tega sistema. Pri njegovem postavljanju je sodeloval tudi Iztok Hočevar iz slovenske organizacije za krepitev človekove varnosti International Trust Fund.

50 min

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 5/5

Simon nadaljuje potovanje v Srednji Ameriki. Začne na karibski obali, na severu Belizeja, kjer obišče zavetišče za osirotele lamantine. V narodnem Parku Chiquibul je priča spopadu med čuvaji parka in vsiljivci iz Gvatemale, ki deževni gozd krčijo zaradi kmetovanja. V sosednji Gvatemali, ki se preživlja predvsem s kmetijstvom, si ogleda posledice hude suše. Tudi to je razlog za reke ljudi, ki poskušajo priti v ZDA. Naslednja država, Salvador, se spoprijema z nasiljem okrutnih tolp. Zadnja država na tej poti je Kostarika, majhen tropski raj z izjemno biotsko pestrostjo. V nemirni regiji ponuja upanje in stabilnost. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

59 min

Poklon Njenemu veličanstvu Elizabeti II.

Film je dokumentarna pripoved o izjemnem življenju kraljice Elizabete II. O najdlje vladajoči britanski monarhinji pričajo družinski člani, sodelavci, javne osebnosti in seveda neprecenljivi arhivski posnetki. A TRIBUTE TO HER MAJESTY THE QUEEN / Velika Britanija / 2022

91 min

Ples za rešetkami

Njihova imena so Sylvie, Lili, Sophia, Annie in Malika. Nikoli niso plesale in prestajajo dolge kazni v zaporu v Marseillu. Štiri mesece jih bo osvobajajočih plesnih gibov učil svetovno priznani koreograf Angelin Preljocaj. Film pripoveduje zgodbo o globoko pretresljivem in drznem projektu plesnega poučevanja zapornic, ki nikoli prej niso plesale. Njihov cilj je nastopati na prestižnem odru zunaj zidov zapora – na mednarodnem plesnem festivalu v Aixu in Montpellieru. Posebni plesni film predstavlja nov pogled na zapor, ujetost telesa in proces ustvarjanja.

61 min

Brez pik in vejic o Venu Tauferju

Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN. Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti. Scenarij in režija Lara Simona Taufer.

51 min

Slišimo vsi enako?, 2/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 2. del: Slišimo vsi enako? Ima življenje zvočno kuliso? Od prvega trenutka naprej nas obdajajo zvoki in šumi. Kjerkoli smo, karkoli delamo, vedno nekaj slišimo. Kako zelo na nas vplivajo zvoki in šumi in ali slišimo vsi enako? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Dorothee Ott, Sven Waskönig

22 min

Franc Mulec

Pričevanje Franca Mulca je eno najpretresljivejših, kar smo jih objavili, saj je ob raziskovanju okoliščin umora svojega očeta odkril komaj verjetno ozadje. Rojen je v Zbrigovcih pri Gornji Radgoni, sedaj živi v Pekrah pri Mariboru. Odraščal je na manjši, a skrbno vodeni kmetiji, saj je bil njegov oče s končano kmetijsko šolo zelo zagnan in uspešen kmetovalec. Kmetijo je oče prevzel z 18 leti in od takrat pisal tudi dnevnik, ki osupljivo dokumentira, česa vsega so bili naši ljudje kljub skromnim zmožnostim sposobni. Med vojno so ga preganjali Nemci, dočakal je osvoboditev in z velikim pričakovanjem sprejemal lepo zveneče obljube »ljudske oblasti«. Že prej je sodeloval z Osvobodilno fronto in po vojni se je udeležil kongresa OF poleti 1945. Sin Franci pove, da oče ni bil v partiji, pač pa je bil »Kocbekov človek«, se pravi krščanski socialist. Po preimenovanju OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi je postal njen lokalni predsednik, ker je upal, da bo lahko prispeval k napredku podeželja. Sin Franci pravi: »Je pač nasedel, verjel je, ni se zavedal, da je bila Osvobodilna fronta oziroma Socialistična zveza bolj sredstvo za obvladovanje podeželja. /…/ Bil je naiven, pa tudi predrzen, kar je vedel, je tudi javno govoril. Ni bil tak, da bi držal v tajnosti. Na kakem sestanku, ko je bil v Radgoni, pa je potem šel domov, pa v kako gostilno so zavili in tam je to govoril. Takrat v tistem času je bilo v Radgoni in tisti okolici 199 sodelavcev Udbe.« In prav Udba, sestavljena iz domačinov, ga je neke noči, ko se je vračal domov, umorila in njegovo smrt prikazala kot utopitev. »Čakali so ga trije, on ni zgrešil poti, on je šel naravnost, se spustil v naš gozd, za eno veliko bukvijo so ga čakali trije. Če so ga tudi mučili, ne vem. In ga potem točno v tisto zajetje vode tja zavlekli in ga tam potisnili noter. In živina, živino pa zastrupili. Zelo hudo je bilo za našo družino, posebno za mater. Mi takrat po pogrebu nismo imeli nič. Vse pridelke prejšnjega leta smo skoraj pojedli. Krompirja je bilo samo še nekaj v kleti, nekaj repe, brez živine, brez mleka, brez kakšne svinje. Nobeden v službi, ne socialne pomoči, tisto leto je bil davek izredno velik. Vse, kar smo pridelali v vinogradu, vinograd je zahteval največ fizičnega dela, ves pridelek je bil obilen tisto leto, je šel za davek, ki ga nismo plačali.« V nadaljevanju nam Franc predstavi mučno življenje po umoru očeta, ki je potekalo v žalosti, bedi in še ob šikaniranju »ljudske« oblasti. S težavo, a vztrajnostjo se je kasneje osamosvojil in bil zgleden delavec v vseh službah, ki jih je opravljal. Tudi o tem teče beseda v nadaljevanju. Osnoval si je družino in dobil v ženi neomajno oporo za svoje življenjske travme – posebej umor očeta, ki ga je trajno zaznamoval. Franci je v poznejših letih, ob podpori žene razjasnil skrivnostno smrt, ki je bila v resnici okruten umor, vanj pa so bili vpleteni ljudje, ki so mu bili presenetljivo blizu. In to je strašna bolečina, o kateri javno ne želi govoriti.

155 min

Hči Camorre

Slovensko italijanski film o članici neapeljske mafije Cristini Pinto, ki se po prihodu iz zapora sooča z izzivi vsakdanjega življenja. Nekdanja morilka zloglasne Camorre Cristina Pinto se po končani 24 letni zaporni kazni vrne v vsakdanje življenje. Kmalu po tem njen partner Raffaele zboli za rakom. Cristina poišče zatočišče pri svoji 28 letni hčeri Eleni z željo zapolniti dolgoletno praznino, ki je nastala v njunem odnosu. Pri 46-ih letih se skuša ponovno vzpostaviti v vlogi žene, mame in babice. Scenaristka Anka Pirš je nekaj časa živela v Neaplju, kjer je Cristino sama spoznala. Ključna je bila vzpostavitev zaupanja brez obsojanja. V središču filma so intimni vzgibi, ki človeka pripeljejo do tega, da je takšen, kot je ali kot je bil – njegov osebnostni profil. Onkraj fascinacije s fenomenom italijanske mafije film sprašuje ali je oseba s tako krvavo preteklostjo, kot jo ima Cristina Pinto, sposobna ljubiti in biti ljubljena. Pretanjen scenarij, pogumna kamera in odlična režija nas popeljejo na napeto filmsko potovanje glavne protagonistke in njenega partnerja, ki jo je 24 let čakal, da se vrne domov. Kaj je ostalo od ljubezni in kdo je Cristina Pinto? Avtorjema je uspelo na verodostojen in zaupljiv način prodreti v najintimnejše plasti človeške duše in odstreti skrivnost, zakaj je Cristina ubijala. Odlična montaža, glasba in celotna izvedba filma. Pretresljiv film. ( iz besedila ob podelitvi vesne za najboljši dokumentarni film, Portorož 2019).

79 min

Kongo: milijonarji kaosa

Demokratična republika Kongo je ena najrevnejših držav na svetu, a ima tudi precej bogatašev. Kar 70 odstotkov prebivalcev se preživlja z manj kot dolarjem na dan, medtem ko jih je 6 odstotkov milijonarjev. Podjetniki, umetniki, nekdanji vodje upornikov so se v zmedi Kinšase dobro znašli in živijo v varnih in razkošnih predelih glavnega mesta. Drugod pa morajo za golo preživetje v globokih rudniških rovih celo otroci kopati koltan. CONGO: MILLIONAIRES OF CHAOS / Francija / 2019 / Režija: Guillaume Dumant

58 min

Srečevanja

Kakšno je mesto, sporočilo in vloga umetnosti v sodobni slovenski družbi se sprašuje film ob prelomni kiparski razstavi leta 2012. Petega aprila 2012 so v Mestni galeriji Ljubljana odprli eno pomembnejših kiparskih razstav po letu 1991. Predstavili so vodilne slovenske kiparje, ki so imeli podobna izhodišča za umetniško različna iskanja, poti skozi skulpturo. Postavitev skulptur v razstavnem prostoru je porodila vprašanje, kakšno je mesto, pomen in vloga umetnosti v sodobni slovenski družbi. Ali je umetnost namenjena samo izbrancem? Nas umetnost dela lepše, kot v resnici smo, ali pa nas le ves čas sooča z minljivostjo? Nekateri trdijo, da je umetnost zamaknjenost v Boga. Umetniki ne razmišljajo o tako zahtevnih filozofskih vprašanjih, zavedajo pa se, da se človek, ki nima več ustvarjalnih idej, počuti mrtvega. V času, ko na prostem trgu humanističnih vrednot prevladuje mešetarjenje s čustvi, posameznik proda svojo naklonjenost najboljšemu ponudniku. Človek kot duhovno bitje pa že od nekdaj čuti potrebo po osebnem izražanju. Že otrok nariše svojo prvo risbico in potem še eno in še eno. Tako otrok kot umetnik želita sporočiti, kaj vidita, doživljata, občutita. Umetnost je iskanje resnice, in država, ki ji ni mar za umetnost, se sama izključi iz reke človeške civilizacije ter na lažnih temeljih samozadostnosti na koncu usahne. Življenje in umetnost pa pijeta iz istega izvira in imata skupno bistvo, ki je ljubezen. V dokumentarcu so nastopili kurator dr. Sarival Sosič, akademska kiparka Dragica Čadež, akademska kiparka Rene Rusjan, akademski slikar Marco Juratovec, glasbenica, mlinar, gospodinja, solinar. Direktor fotografije je bil Janez Kališnik, avtorica glasbe Mateja Starič, montažer Milan Miloševič, scenaristka in režiserka Alma Lapajne.

50 min

Trenutek reke

Soča je bila vedno mejna reka. V svoji razmeroma kratki strugi povezuje dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti. Ima tudi dve imeni. Soča je ženska. Isonzo je moški. Soča je voda protislovij; privlačna in nevarna, znana po smaragdni barvi in krvavi fronti. Prva svetovna vojna v teh krajih ni uničila le življenj, vasi in polj, ampak tudi odnos, ki ga je tedanji človek gojil do narave. Preživeli so morali začeti iz niča in zdi se, da danes še vedno živimo v tem na hitro sklepanem svetu. Srečanja ob Soči razkrivajo protislovja, ki jih danes živimo v odnosu do narave. V primerjavi z življenjem reke, se človeško življenje zdi nepomembno in vendar človek danes lahko posega v zakone narave. V času, ko se odpravljajo politične meje, si moramo v odnosu do naše skupne reke, meje znati postavljati sami. Scenaristki in režiserki filma sta Anja Medved in Nadja Velušček.

63 min

Uporabimo les, 2. del

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

24 min

Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

51 min

Zadnji turist

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

101 min

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

54 min

Moja živalca in jaz

Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer

52 min

Slab City, 1/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson

45 min

Diana

Dokumentarna oddaja o britanski princesi Diani predstavi njeno pot vse od sramežljive vzgojiteljice do svetovne superzvezdnice, ljubljenke rumenega tiska, humanitarke in naposled ene izmed najbolj objokovanih osebnosti. V oddaji se vrstijo redko objavljeni arhivski posnetki in sveži intervjuji ... DIANA / Velika Britanija / 2021 / Režija: Jemma Chisnall

73 min

Divja Slovenija

Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.

83 min

Moje jecljanje

Izmed 20 otrok eden jeclja. Nekateri se iz tega primeža izvijejo, drugi jecljajo vse življenje. Od sošolcev, učiteljev, celo družinskih članov in družbe sploh so deležni ustrahovanj, stigmatizacije, čustvenega in včasih kar fizičnega nasilja. Mnogi se pogreznejo vase, utihnejo, se na vso moč trudijo odpraviti težavo ali pa jo prikriti. Nekateri pritiska ne zdržijo in si celo poskusijo vzeti življenje. Zelo doživeta, čustvena dokumentarna oddaja spremlja pet jecljajočih otrok, starih od 9 do 18 let, z različnih koncev ZDA, ki se srečajo na posebnem taboru, namenjenem prav njim. Mnogi tam prvič spoznajo, da niso pokvarjeni kot kak robot in da imajo vso pravico, da so slišani. MY BEAUTIFUL STUTTER / ZDA / 2019 / Režija: Ryan Gielen

49 min

Drevesa – svetovna supersila

Drevesa še zdaleč niso le statični in samotarski organizmi. Drevesa so čuteča bitja. Zaznavajo bolečino, so nesebična v odnosu do ranljivejših primerkov, pomnijo informacije in jih celo posredujejo drugim drevesom. Sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. TREES: A GLOBAL SUPERPOWER / LA GÉNIE DES ARBRES / Francija / 2020 / Režija: Emmanuelle Nobécourt

52 min

Krik

O spolnih zlorabah otrok ne govorimo prav veliko. Čeprav je mnogim že sama misel, da nekdo spolno zlorablja otroka, nepojmljiva, raziskave kažejo, da je pri nas vsak peti človek bil zlorabljen. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, saj vsaka zloraba trajno zaznamuje otrokovo življenje, tudi v kasnejšem obdobju. Žal se največ zlorab zgodi znotraj ožjega družinskega kroga. Moderna tehnologija pa omogoča vedno številnejšo zlorabo prek spletnih omrežij. Nemalokrat so tisti, ki spolno zlorabljajo otroke, ugledni člani družbe. O svojih izkušnjah so spregovorile tri pogumne ženske, vsaka s svojo zgodbo, ki je zaznamovala njihova življenja. Številne izkušnje, ki jih je med preiskovanjem teh zločinov nad otroki doživel kot kriminalist, je opisal tudi Robert Tekavec, ki je med drugim naletel tudi na priročnik z opisi kako naj poteka spolna zloraba nad otrokom. Vabljeni k ogledu!

29 min

Skriti obraz čokolade

Leta 2001 se je donosna industrija čokolade pod pritiski nevladnih organizacij zavezala, da bo do leta 2008 odpravila otroško delo v nasadih kakavovca. Je po vseh teh letih izpolnila svojo obljubo? Slonokoščena obala, kjer pridelajo največ kakava na svetu, si prizadeva za izkoreninjenje otroškega dela z gradnjo šol, izobraževanjem kmetov in ozaveščanjem s televizijskimi sporočili. A na zaplatah zemlje v odročnih predelih, čisto na koncu že tako slabo prevoznih cest, še vedno delajo otroci. Zasužnjene otroke, ločene od staršev, si preprodajajo trgovci z ljudmi, ki si prilaščajo tudi ves zaslužek. CHOCOLATE'S HEART OF DARKNESS / LA FACE CACHEE DU CACAO / Francija / 2019 / Režija: Paul Moreira

55 min

Ljubljansko jutro, benečanski večer

Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.

52 min

Reševanje Benetk

Voda je duša Benetk, a hkrati ogroža njihov obstoj. V preteklosti so poplave že velikokrat presenetile Benečane in mestu povzročile precej škode. Med pandemijo covida 19 so imeli strokovnjaki in prebivalci Benetk priložnost združiti svoje znanje in izkušnje ter obnoviti mesto in ga pripraviti na nove poplave. Pa vendar, ali je mogoče preprečiti poplave, ne da bi s tem škodovali življenju v laguni in ga ogrožali? Do kolikšne mere je mogoče posegati v naravo? SAVING VENICE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Duncan Bulling

87 min

Monserat, 3/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young

50 min

Sinovi burje – Zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človeka in volka

To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.

52 min

Škotska, 2/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang

45 min

V osrčju umetne inteligence

Umetna inteligenca naj bi bila prihodnost človeštva, programerji pa so previdni in opozarjajo na medijski hrup okoli vseh obljub, ki jih spodbujajo gospodarske koristi. Dokumentarec poskuša pojasniti delovanje umetne inteligence, izzive, s katerimi se spoprijemajo znanstveniki, in etična vprašanja, ki jih poraja njena uporaba. AUTOPSIE D'UNE INTELLIGENCE ARTIFICIELLE / BEHIND ARTIFICIAL INTELLIGENCES / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot

54 min

Picassove skrivnosti, 2/2

Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou

50 min

Rusija – indoktrinacija naroda

24. februarja 2022 se je svet spremenil. Ruski tanki so preplavili Ukrajino. Novinarki Ksenia Bolchakova in Veronika Dorman, Francozinji ruskega porekla, sta se odpravili v Rusijo, domovino svojih staršev, da bi razumeli, zakaj se je Rusija podala v vojno. V dokumentarni oddaji sta v intervjujih z različnimi ljudmi – nasprotniki in podporniki Putina – pokazali, kako je državna propaganda postavila na glavo predstave o dobrem in slabem, sprejemljivem in nedopustnem, kako se domoljubna indoktrinacija začne in širi že v šolskih klopeh in da je nasilje del ruske družbe, v kateri propaganda izkrivlja resničnost in duha. RUSSIA: INDOCTRINATION OF A NATION / Francija / 2023 / Režija: Ksenia Bolchakova, Veronika Dorman

53 min

Tiha zmaga

Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.

50 min

Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja

Dokumentarni televizijski film Pianist v belem je portret otroškega zdravnika, humanista in glasbenika, dr. Pavla Kornhauserja. Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.

49 min

Evropski ognjeniki – grozeča nevarnost

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

53 min

Narava v nevarnosti

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

25 min

Ženski ostanki

Zaradi dolgoletne politike, ki je parom dovoljevala le po enega otroka, je danes na Kitajskem kar 30 milijonov več moških kot žensk. V tem nesorazmerju pa zdaj vlada vidi izvir družbene negotovosti in ženske spodbuja k čim zgodnejšim porokam. Žensk, ki so sredi dvajsetih še neporočene, se tako prime zaničujoča oznaka »odvečni ostanek«. Visoka pričakovanja staršev pa stiske še poglabljajo. LEFTOVER WOMEN / Izrael / 2019 / Režija: Hilla Medalia in Shosh Shlam

84 min

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 4/5

Simon na tej etapi potovanja obišče Teksas in Mehiko. V Teksasu se pridruži obmejnim policistom. Nenehno prestrezajo migrante, ki v želji po boljšem življenju v ZDA nezakonito prečkajo Rio Grande. Spozna žensko, ki tvega življenje, da bi pomagala migrantom, ki so obtičali na drugi strani meje, v enem najnevarnejših mehiških mest v primežu vplivnega kartela. Na jugu Mehike obišče zvezno državo Chiapas s čudovito pokrajino, kulturo in zgodovino in najštevilčnejšim staroselskim prebivalstvom z majevskimi predniki. Obišče Yaxchilan, nekdaj živahno središče civilizacije, ki je cvetela že dolgo pred prihodom Evropejcev na ameriški celini. Ugotovi, da so mehiški staroselci drugorazredni državljani še zdaj. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

59 min

V deželi amišev

Dokumentarna oddaja prikaže življenje amišev, ene najbolj zaprtih in skrivnostnih skupnosti v ZDA. Pred verskim preganjanjem v Evropi so se tja zatekli na začetku 18. stoletja. So zelo konservativni kristjani, ki strogo sledijo Svetemu pismu. Nimajo avtomobilov, pitne vode, elektrike in telefonov. Toda tudi v to skupnost so začeli vdirati vplivi zunanjega potrošniškega sveta. V dokumentarcu predstavniki treh generacij spregovorijo o tem, kako je na začetku 21. stoletja živeti v skladu s štiristo let starimi pravili. THE AMISH DILEMMA / EN TERRE AMISH / Francija / 2022 / Režija: Mélanie Van Der Ende

54 min

Marija Rep

Upokojena farmacevtka Marija Rep, rojena Zdolšek, je izvrstna pričevalka, ki nam odstre življenje premožne družine iz Šentjurja pri Celju. Med vojno in po njej je družina zapadla v revščino in pomanjkanje, a nikoli ni klonila pod nobenim režimom in izgubila ponosa. Oče je bil pred vojno uspešen župan v Šentjurju, kot član Slovenske ljudske stranke je poznal vodilnega slovenskega politika 20. stoletja Antona Korošca. Bili so zavedna slovenska družina, zato so jih Nemci takoj po okupaciji izselili v Srbijo. Marija nam slikovito prikaže tamkajšnje življenje, polno preizkušenj, a tudi kljubovalnosti in preživitvene vneme. Pri tem se je zlasti odlikovala njihova mama, ki je bila iznajdljiva in duševno zelo močna. Po prihodu domov, po vojni, je bila hiša izropana, »ljudska oblast« pa jih je potem še uradno oropala premoženja in družinske člane poniževala. Dva brata sta izbrala duhovniški poklic, zato so imeli vsi skupaj še večje težave, oba so zaprli in mlajšega Milana tudi do neke mere zlomili, v komunističnem koncentracijskem taborišču je bila tudi sestra. Marija pripoveduje: »Komunisti so rekli, če ne bi tako skupaj držali, bi vas uničili. Na našo hišo so napisali: Dol z reakcionarji.« Mariji so skušali preprečiti, da bi končala gimnazijo. Z velikimi težavami ji je uspelo. Pred preganjanjem se je umaknila na študij v Zagreb, kjer je imela mir in je uspešno končala farmacijo ter si kasneje ustvarila družino. Zvesta je družinskemu in verskemu izročilu, spremlja družbeno dogajanje in pravi: »Ja. Strašno me boli, takrat smo upali, pri osamosvojitvi, da se bo spremenilo, zdaj pa vedno bolj nazaj lezemo v to komunistično brozgo. Tega se pa res bojim, za moje mlade.«

139 min

Prekmurje – kulturnozgodovinska skica

V letu 2019je minilo komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci. V dokumentarnem filmu so glavni avtorji - scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svojo raziskovalno kariero s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.

52 min

Versailles – Ludvik XIV. in njegova usoda, 2/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland

50 min

Kaj, če ne bi bilo strahu?, 1/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 1. del: Kaj, če ne bi bilo strahu? Kako lepo bi bilo življenje brez strahu. Ljudje bi brezskrbno prečkali skalne soteske ali počeli še kaj bolj vratolomnega. A žal se bojimo marsičesa, tudi čisto nenevarnih reči. Zakaj nas ima strah tako trdno v pesti? Ne bi bilo bolje, če ga ne bi bilo? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser

24 min

Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča

Za Roka Petroviča je bilo smučanje poezija, umetnost in ustvarjalnost, vožnja med vratci pa neke vrste balet. Brušenje grobega kamna do popolnosti, do kristala, je delo, ki zahteva polno mero znanja, smisla za lepoto, strasti in užitka. Rok Petrovič je prišel, videl in zmagal na belih poljanah. Njegova tridesetsekundna »meditacija« na vsakokratnem startu se je vtisnila v spomin tisočim oboževalcev. Rok ni bil običajen posameznik, bil je tudi mnogo več kot vrhunski smučar, ki je slovel po svoji inovativnosti, tako v tehniki smučanja kot pri uporabi materialov. Joga in meditacija sta bili pomemben del njegovega življenja. S svojimi načini sproščanja, z maksimalno koncentracijo ter vztrajnostjo in garanjem na vseh področjih delovanja je dosegel svoj zmagoviti pohod na vrh v sezoni 1985/1986 in takoj nato našel nov izziv — v svetu znanosti. Pri svojem raziskovalnem delu je združeval izkušnje smučarja, razodetja joge in spoznanja časa. Dokumentarni film je nastal po scenariju Nuše Ekar in Boža Grlja, slednji je film tudi režiral.

53 min

Louvre – moč stoletij, 1/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 1. del: Louvre, moč stoletij Prvi del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi zgodovino slovitega Louvra, danes enega največjih muzejev na svetu, ki je kot mogočna obrambna utrdba nastal v začetku 13. stoletja. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je graščina s posegi posameznih vladarjev, od Filipa Avgusta, Henrika IV. in Ludvika XIV. pa vse do cesarja Napoleona in zadnjih francoskih kraljev, dobila današnjo podobo. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim

50 min

Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič

Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.

51 min

Dinozavri – zvezdniki dražb

Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov? JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre

53 min

Zadnji dan, 2/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 2 del: Zadnji dan Znanstveniki odkrivajo vedno več dokazov, ki okamnine na najdišču v Severni Dakoti povezujejo s padcem asteroida, zaradi katerega so pred 66 milijoni let izumrli dinozavri. Drobne steklene kroglice, ki so jih našli tudi med škrgami ribjih okamnin, se po kemični sestavi ujemajo s kamninami z asteroida. Najbolj veličastna najdba pa je zelo dobro ohranjena noga dinozavra, ki je poginil ob trku. Drugi del serije nam prvič predstavi razmeroma podroben prikaz dogajanja na dan, s katerim se je končalo obdobje, ko so Zemlji vladali dinozavri. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

51 min

Greta

Avgusta 2018 se je 15-letna Greta odločila in pred švedskim parlamentom pričela dolgotrajen protest, uperjen proti politiki, ki ne ukrene ničesar zares vsebinskega zoper podnebne spremembe in uničevanje ekosistemov, s tem pa tudi njene prihodnosti in prihodnosti vseh otrok. Avtorska ekipa dokumentarca je mlado okolijsko aktivistko spremljala od začetka njenega javnega delovanja in posnela, kako hitro je postala trn v peti politikom velesil, ki so jo brezsramno diskreditirali, in kako je postopoma pritegnila pozornost mladih po vsem svetu, kar je septembra 2019 na dan privrelo kot svetovni shod za obvarovanje okolja s kar 7 milijoni sodelujočih. I AM GRETA / Švedska, ZDA, Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Nathan Grossman

97 min

Skriti obraz čokolade

Leta 2001 se je donosna industrija čokolade pod pritiski nevladnih organizacij zavezala, da bo do leta 2008 odpravila otroško delo v nasadih kakavovca. Je po vseh teh letih izpolnila svojo obljubo? Slonokoščena obala, kjer pridelajo največ kakava na svetu, si prizadeva za izkoreninjenje otroškega dela z gradnjo šol, izobraževanjem kmetov in ozaveščanjem s televizijskimi sporočili. A na zaplatah zemlje v odročnih predelih, čisto na koncu že tako slabo prevoznih cest, še vedno delajo otroci. Zasužnjene otroke, ločene od staršev, si preprodajajo trgovci z ljudmi, ki si prilaščajo tudi ves zaslužek. CHOCOLATE'S HEART OF DARKNESS / LA FACE CACHEE DU CACAO / Francija / 2019 / Režija: Paul Moreira

55 min

Dofineja, Francija

Na jugovzhodu Francije, v pokrajini Dofineja, živijo René Berger, njegova žena Elisabeth in njuni trije sinovi, ki skrbijo za kmetijo s kozami, ovcami, osli in več kot 450 drevesi oreha. Družina se trudi ohranjati ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo. Pri težjih delih, kot je obiranje plodov, si pomagajo s stroji, ročno pa orehe trejo ob večerih, ko se tradicionalno zberejo vsa družina in prijatelji. Cela orehova jedrca prodajajo slaščičarnam, zdrobljena pa odpeljejo v starodavni mlin, kjer jih zmeljejo, prepražijo in stisnejo v stiskalnici. Tako pridobivajo okusno orehovo olje. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Lorenz Findeisen

26 min

Uršula Vratuša Globočnik

Gostja tokratnega nočnega programa bo mlada, perspektivna igralka, diplomantka Gledališkega inštituta Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Kaj jo je vodilo tja, zakaj, kaj načrtuje zdaj ob vrnitvi v rodno Slovenijo, o materinstvu in večnacionalnem partnerstvu, o njenih dozdajšnjih predstavah in projektih, v katerih je sodelovala, o pred kratkim ustanovljenem Društvu Slovensko narodno gledališče Kranj, v katerem ima kar pomembno vlogo – a ne le kot igralka - bo v nočnem klepetu z Lucijo razkrivala Uršula Vratuša Globočnik.

71 min

Sestala se je delovna skupina vlade za koordinacijo nove nuklearke v Krškem

Na prvi seji se je sestala delovna skupina vlade, ki koordinira priprave na projekt nove nuklearke v Krškem. O projektu, ki bi bil izjemen finančni in kadrovski zalogaj, se bomo predvidoma izrekli na referendumu. Vsekakor pa ne bi bil končan prej kot v 15-ih letih. V oddaji boste slišali še ... - Na Kosovu dan žalovanja, po napadu pridržali šest osumljencev - V bolnišici umrl zadnji veliki šef sicilijanske mafije Messina Denaro - Pred začetkom kurilne sezone opozorila na previdnost pri uporabi goriva

15 min

Moji, tvoji, najini, 32/35

Miško preboleva norice, Meta ponesreči med likanjem uniči Danino najljubšo obleko. Meta se pripravlja na poročno potovanje, ampak se zaplete s plačilom potovanja, ker ni vajena kartičnega poslovanja. Rogljeva ji pomaga pri računalniškem nakupu. Dana je za ples zmenjena s Samom, ampak se premisli, ko jo obišče Gregor, v katerega je noro zaljubljena. Vanj se zagleda še Zarja.

26 min

Nočni piknik

Na Puhkograjskem nočnem pikniku se pojavi velikanski zajček.

7 min

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

9 min

Tiktok do svetovne slave

Lil Nas X, Doja Cat, Fleetwood Mac, Lizzo … TikTok se je uveljavil kot odskočna deska za mnoge glasbene izvajalce, saj je glasba ključna sestavina video vsebin na tej platformi. Tudi založbe so prepoznale potencial TikToka za učinkovito promocijo svojih ustvarjalcev. Glasba na TikToku ustvarja edinstven ritmični utrip, vendar pa se lahko uporabniki hitro naveličajo ponavljanja istih skladb. V Glodbah sta Uršula in Žiga raziskovala, kako je družbeno omrežje TikTok pripeljalo nekatere izvajalce do svetovne slave.

8 min

13. seja Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter 10. izredna seja Interesne skupine lokalnih interesov, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1F) – druga obravnava 1.A. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-H) – druga obravnava 1.B. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1G) – druga obravnava 1.C. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-H) – druga obravnava 2. Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2022 3. Potrditev zapisnikov 5. izredne ter 11. in 12. seje komisije 4. Razno

150 min

Palček z rjavo čepico

... pokaže polžu Blažonu žlahtnega jurčka. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Mira Voglar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

7 min

Poročila ob 8h

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Spopad med oboroženimi skupinami in kosovsko policijo na severu Kosova terjal življenje policista, ubiti tudi trije napadalci

Spopad med oboroženimi skupinami in kosovsko policijo na severu Kosova, v katerem je bil ubit en policist, se je sinoči končal. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu dejal, da za takšno dejanje ni opravičila in da srbska vojska in policija nimata nobene povezave z incidentom. Kosovski premier Albin Kurti medtem na drugi strani s prstom kaže na Beograd. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o proračunih za prihodnji dve leti, ministrstva zaradi poplav krčijo porabo - Iz Gorksega Karabaga v Armenijo že več kot tisoč ljudi - Ajdovska občina korak bližje subvencioniranju stanovanj za mlade

11 min

Aldina Bajrović: Mladi smo končno povedali to, kar čutimo

15-letna dijakinja Aldina Bajrović je zelo dobra opazovalka družbe. Svoje vtise o duševnem zdravju in stiskah mladih je strnila v literarnem prvencu A Bad Day Doesn't Mean a Bad Life (Slab dan še ne pomeni slabega življenja). Zakaj najstniki čutijo anksioznost v obdobju, ki se zdi odraslim brezskrbno? Kako to, da so utrujeni, čeprav po predsodkih mladost in utrujenost ne sodita skupaj? Jim več pomenita zaupanje in poslušanje ali potrditev okolice?

10 min

Tednik

Šole pozivajo k ukrepom. Naj Anhovo zadiha. Negotovost v Strugah. Pomagamo družini Zager. Prepoved spornega TikToka?

50 min

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 5/5

Simon nadaljuje potovanje v Srednji Ameriki. Začne na karibski obali, na severu Belizeja, kjer obišče zavetišče za osirotele lamantine. V narodnem Parku Chiquibul je priča spopadu med čuvaji parka in vsiljivci iz Gvatemale, ki deževni gozd krčijo zaradi kmetovanja. V sosednji Gvatemali, ki se preživlja predvsem s kmetijstvom, si ogleda posledice hude suše. Tudi to je razlog za reke ljudi, ki poskušajo priti v ZDA. Naslednja država, Salvador, se spoprijema z nasiljem okrutnih tolp. Zadnja država na tej poti je Kostarika, majhen tropski raj z izjemno biotsko pestrostjo. V nemirni regiji ponuja upanje in stabilnost. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

59 min

Ivana Djilas: Mlade mame, pri štiridesetih

Gledališka režiserka, pisateljica in publicistka Ivana Djilas je napisala roman Hiša in zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho. Je priseljenka, ki od leta 1999 živi v Sloveniji. Njen esej Mlade mame, pri štiridesetih je bil objavljen v njeni knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla leta 2022. "Za dobre rezultate je treba res veliko žrtvovati. Ženske, ki poskušajo imeti vse, ogrožajo tiste, ki so se nečemu odrekle. In jaz sem si želela biti uspešna, biti dobra v nečem, biti spoštovana. Nihče te ne spoštuje, če delaš čudovite torte za rojstne dneve svojih otrok. Katera mama pa ne dela čudovitih tort? Evo, jaz jih ne. Ne maram kuhanja. Ne znam kuhati in nočem se naučiti. Od nekdaj sem imela občutek, da bom, če začnem kuhati, zreducirana na 'gospodinjo'. Če se bom pogovarjala o otrocih, bom 'mama'. Če se bom oblekla v barvito obleko, bom 'zapeljivka' Če se razjezim, zajočem ali povišam glas, bom 'histeričarka'." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz prve od Treh skladb za violončelo in klavir Nadie Boulanger v izvedbi violončelista Friedemanna Kupse in pianistke Angele Gassenhuber. Tonski mojster tega eseja Vojko Kokot, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.

24 min

Mi ne hodimo v šolo

Med štiri stene smo povabili starše otrok, ki so se odločili za šolanje svojih otrok na domu. Njihove zgodbe in tudi razlogi za takšno odločitev so raznoliki. Zanimalo nas bo, zakaj je za njihovo družino šolanje na domu boljša rešitev kot klasično šolanje, kako poskrbijo za izobrazbo in socializacijo svojih otrok, kako organizirajo življenje družine in kako je njihovo odločitev sprejema okolje, v katerem živijo.

48 min

Čoln

Ela, Oskar in Hu se odpravijo na namišljeno potovanje na morje k Oskarjevim starim staršem.

10 min

Arena, pogled naprej

Kje bodo prizadeti v uničujočih poplavah živeli v prihodnje? Kdo bo finančno pomagal ljudem v stiski? Kdaj se bo začela gradnja nadomestnih nastanitev in kdo bo do njih upravičen? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo ljudje, ki se jim je v poplavah avgusta 2023 podrl svet. Od ponedeljka, 25. septembra, bodo ta vprašanja lahko zastavljali strokovnjakom in predstavnikom pristojnih ustanov, ki bodo gostovali v studiu Televizije Slovenija. Oddaja Arena, pogled naprej bo vsak ponedeljek osvetlila eno od problemskih področij odpravljanja posledic vremenskih ujm. Voditelji pogovorne oddaje bodo poskrbeli, da bo vsako vprašanje dobilo odgovor. Novinarji Informativnega programa TV Slovenija bodo preverjali, kako poteka popoplavna obnova, kje prihaja do zastojev in zakaj ter kaj še bi bilo treba storiti, da bomo kot družba solidarni, učinkoviti in usmerjeni v prihodnost.

46 min

Ohlajanje gospodarstva: ga še lahko preprečimo, kaj počne politika?

Potrošnja se krči, naročila so manjša, poraba elektrike nižja, projekti se zamikajo – gre za nedvoumne znake, da se gospodarstvo ohlaja. Bomo šli po poti Nemčije in konec leta pristali v recesiji ali nas čaka nespodbudno okolje zanemarljive rasti BDP na eni strani in razmeroma visoke inflacije na drugi? Na kakšen način bi se temu neugodnemu scenariju še lahko izognili, če sploh? In kako se poslabšanja razmer v gospodarstvu loteva aktualna politika? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: dr. Arjana Brezigar Masten, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije; Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije; dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.

51 min

Moji, tvoji, najini, 31/35

Polona in Blaž se odpravljata na tek zaljubljencev. Po teku jo končno namerava zaprositi za roko. Jožetu se zdi, da je Miško nadarjen za slikanje in bi iz njega rad naredil čudežnega otroka. Med Blaževo in Polonino odsotnostjo jih obišče visoko noseča Simone, ki trdi, da je Blaž oče njenega otroka. Meta in Jože sta šokirana nad dekletom, ki se je načrtno odločila, da bo samohranilka.

26 min

Milan Dekleva: Telo iz črk 5/17

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v obdobju 1910–1914. Potem drugo, šest let kasneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravlja v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A

16 min

Obljuba, 11/16

17-letna Nicole Kofler je naključna priča hladnokrvnega umora. Samo ona lahko kralja dunajskega podzemlja za vedno spravi za zapahe. Policija ji v zameno za izjavo na sodišču ponudi osebno varovanje. V varni hiši jo ves čas varujeta Penny in Carl. SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch

43 min

Evropski debi Olimpije in gordijski vozel Maribora

Olimpija je po zmagi na večnem derbiju zabeležila dva poraza. Na svoji prvi tekmi skupinskega dela v evropskih tekmovanjih je v Lillu izgubila proti favoritu skupine, v domačem prvenstvu pa jo je na ljubljanskem derbiju spet premagal Bravo. Maribor je v državnem prvenstvu petič zapored ostal brez zmage, Celje pa še naprej ne pozna poraza.

41 min

122 Skrivnost uspeha odbojkarske reprezentance (Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak)

Slovenska odbojkarska reprezentanca je še četrtič v osmih letih osvojila medaljo na evropskih prvenstvih. O njeni rasti, napredku, evoluciji in naslednjih ciljih sta razmišljala novinarja Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak, ki odbojko redno spremljata za Val 202.

54 min

Dr. Šmuc: Vstopili smo v novo dobo - v antropocen

Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje

7 min

Pred Ljubljanskim maratonom z Urbanom Praprotnikom

Kar nekaj razlogov imamo za to, da se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem pogovarjali o teku in gibanju. Čez manj kot mesec dni bo v prestolnici Ljubljanski maraton, v soboto smo zaznamovali dan slovenskega športa, začel se je evropski teden športa. V studiu med deveto in pol deseto bo poslušalkam in poslušalcem Prvega znano ime, profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Odgovarjal bo na vprašanja o pripravah na maraton, dobrih učinkih teka in morebitnih poškodbah. Pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

26 min

Cene pogonskih goriv bodo opolnoči poskočile bolj kot po navadi

Pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest se bodo opolnoči podražila nekoliko bolj kot v prejšnjih 14-dnevnih obdobjih. Po besedah finančnega svetovalca Tilna Šarlaha se je surova nafta na svetovnih od avgusta podražila za okoli 15 odstotkov, kar je pričakovano, saj sta OPEC in Rusija znižala obseg produkcije. Boljši ekonomski podatki zlasti za ameriško gospodarstvo pa kažejo, da se povpraševanje po nafti ne bo hitro znižalo. Da bi vlada v cene posegla z nižanjem trošarin, pa po njegovem mnenju ni pričakovati. Ostali poudarki oddaje: Zdravniki zadovoljni z vladnim predlogom prenove plačnega sistema. Predmet spora med Beogradom in Prištino tudi eksteritorialna ureditev kulturnih objektov. Evropske države proti predlogu Bruslja glede zmanjšanja izpustov motornih vozil

20 min

MG Rohr, kovinska industrija

Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.

25 min

Barkolana je pred vrati

Pretekli teden so bile oči Tržačanov uprte v Tržaški zaliv, kjer je bila kar štiri dni zasidrana največja ameriška letalonosilka. Številni trgovci in gostinci so bili menda nad obiskom ameriških vojakov navdušeni, spet drugi, mirovniki in okoljevarstveniki pa prihoda ladje niso bili veseli. Kaj kmalu pa se bo mesto že razveselilo novega dogajanja na morju. V pogovoru z dopisnico iz Trsta ne bomo šli tudi mimo tistega, zaradi česar je Italija v mednarodni politiki te dni spet v središču pozornosti - to je migrantska kriza.

12 min

Jutranji program

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

129 min

Slalom na divjih vodah, odbojka in reli

Na zadnjo septembrsko nedeljo se je končalo svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. V Londonu so se ob odličjih delile tudi kvote za olimpijske igre v Parizu, kjer pa prihodnje leto na turnirju pod petimi krogi ne bo slovenske ženske odbojkarske reprezentance. Tej je na kvalifikacijskem turnirju v Lodžu zmanjkalo nekaj kakovosti. Posvetimo se še novogoriškemu reliju, ki je ob državnem prvenstvu štel tudi za točke mednarodnih tekmovanj.

9 min

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

Vzpon Indije

Indija, država z največ prebivalci na svetu, želi dohiteti in prehiteti Kitajsko tudi kot gospodarska sila. A pred njo je še dolga in izzivov polna pot. Reformirati bo morala šolski sistem, izboljšati infrastrukturo in se spopasti s korupcijo. Ima pa tudi prednosti, kot je demokratični sistem, s številnimi visoko izobraženimi in angleško govorečimi ljudmi. Podjetja, ki želijo zmanjšati odvisnost od Kitajske, že selijo svojo proizvodnjo v Indijo. Poznavalci ji napovedujejo svetlo prihodnost, če bo znala izkoristiti svoje prednosti. Njeno največje bogastvo so ljudje, mlado prebivalstvo. Vsi ti ljudje so delavci in potrošniki hkrati, so prihodnost Indije.

16 min

Moja živalca in jaz

Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer

52 min

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

9 min

Vlada opravila razpravo o proračunih za prihodnji dve leti, ministrstva zaradi poplav krčijo porabo

Spopad med oboroženimi skupinami in kosovsko policijo na severu Kosova, v katerem je bil ubit en policist, se je sinoči končal. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu dejal, da za takšno dejanje ni opravičila in da srbska vojska in policija nimata nobene povezave z incidentom. Kosovski premier Albin Kurti medtem na drugi strani s prstom kaže na Beograd. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o proračunih za prihodnji dve leti, ministrstva zaradi poplav krčijo porabo - Iz Gorksega Karabaga v Armenijo že več kot tisoč ljudi - Ajdovska občina korak bližje subvencioniranju stanovanj za mlade .

13 min

Čistilna akcija

Ljubozver pomaga Knjigrici počistiti gozd in nabere nekaj spominkov.

7 min

Vučić obžaluje, da so nekateri kosovski Srbi nasedli provokacijam Kurtija

Kosovska policija je po celodnevnih spopadih z oboroženimi skupinami, ki so zavzele samostan v kraju Banjska, na območju znova prevzela nadzor. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči obsodil uboj kosovskega policista, s katerim so se začeli spopadi in hkrati glavno odgovornost za incident pripisal kosovskemu premieru Albinu Kurtiju. Temu je očital nenehne provokacije, ki so jim po Vučićevih besedah nekateri Srbi žal nasedli. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ob začetku evropsko-kitajskih trgovinskih pogajanj v Pekingu pristojni evropski komisar Dombrovskis poudaril, da Unija ne želi prekiniti vezi s Kitajsko, a mora zaščititi zlorabljanje odprtosti 27-terice - Na današnji proračunski seji vlade o tem, ali je ministrstvom uspelo zbrati 600 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav - Priprave za projekt drugega bloga jedrske elektrarne Krško se uradno začenjajo z današnjim prvim sestankom vladne delovne skupine

21 min

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

23 min

Vlada o proračunskih rezervah za financiranje pomoči po poplavah

Vlada pripravlja nova predloga proračuna za prihodnji dve leti, v katerih mora zagotoviti 600 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav. To pomeni, da se bodo za enako vsoto morali skrčiti drugi proračunski izdatki, ob tem pa bo treba ostati tudi v okviru fiskalnih pravil. Drugi poudarki: - Premier Golob po prvem srečanju skupine za koordinacijo projekta Jek 2: naš namen je pripraviti vse podlage za kvalitetno odločanje prebivalcev na referendumu. - Od jutri bencin dražji za 3,7 centa, diezl za 6,4 in kurilno olje za 6,8 centa. - Po nasilju na severu Kosova pozivi mednarodne skupnosti k umiritvi razmer.

31 min

S plesalci SNG Opera in balet Ljubljana: Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin

Uživali boste lahko v vrhunskih izvedbah solistov ljubljanskega SNG baleta, ki smo jih posneli v studiu. V klasičnih in sodobnih koreografijah so zaplesali Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin.

19 min

Slalom

Športna drama. Petnajstletna Lyz je sprejeta v elitni francoski smučarski klub, katerega poslanstvo je ustvariti poklicne športnike. Njihov trener je nekdanji smučarski šampion, ki je moral zaradi poškodbe končati športno pot in se je zatem posvetil treningom nadarjenih mladih smučarjev. Trener presodi, da bi Lyz lahko postala nova vzhajajoča zvezda, zato se ji še posebej posveti, vendar mladenki primanjkuje izkušenj. Pod njegovim vodstvom bo morala prestati še kaj več od telesnih in duševnih naporov med zahtevnimi treningi. Ali ji bo uspelo ohraniti psihično in čustveno ravnovesje, ki je nujno za normalen razvoj športnih sposobnosti, ali bo pod trenerjevim vplivom postala negotova in otopela? SLALOM / FRANCIJA, BELGIJA / 2020 Režija: Charlène Favier / Scenarij: Charlène Favier / Igrajo: Noée Abita, Jérémie Renier, Muriel Combeau, Marie Denarnaud, Axel Auriant-Blot, Catherine Marchal, Maïra Schmitt, Dominique Thomas, François Godart …

88 min

Zadnji turist

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

101 min

Praktična filozofija

Kaj vse je filozofija danes, kakšen je njen položaj v družbi, medijih in izobraževanju, predvsem pa – kako in do kakšne mere je filozofija povezana z vsakdanjim življenjem? To so vprašanja, povezana s praktično filozofijo. V pogovoru, katerega izhodišče je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti o tej temi, premišljamo, kaj ta filozofija sploh je, kako je povezana s filozofskim svetovanjem in zakaj je sploh pomembna. Sodelujeta mag. Katarina Majerhold in dr. Primož Turk. Foto: Gregor Podlogar

42 min

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

16 min

Poročila ob petih

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

9 min

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

26 min

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

33 min

Phil Maguire: Zapori so priložnost za spremembe

Po svetu v tem trenutku v zaporih živi več kot 11 milijonov ljudi. Več kot 11 milijonov se jih torej srečuje s skrbjo za svoje temeljne pravice, ki bi morale biti kljub odvzemu svobode enake za vse.

13 min

Ime tedna
Podobe znanja
Frekvenca X
Botrstvo
Intervju - Radio
Petkova centrifuga
Gremo v kino
Odprta knjiga na radiu
Vroči mikrofon
Svet kulture
Pogled v znanost
18. vzporednik
Klicna koda
Komorni studio
Sedmi dan
Sledi večnosti
Globalna vas
Obiski kraljice
Svetovalni servis
Svet kulture
Štajerski árgo
Sobotno branje
Svet kulture
Studio ob 17.00
Studio ob 17.00
Odbita do bita
Labirinti sveta
Svetovalni servis
Studio ob 17.00
S knjižnega trga
Razgledi in razmisleki
Primorski kraji in ljudje
Umetnost možnega
Možgani na dlani
Radijska tribuna
Odprto za srečanja
Eppur si muove - In vendar se vrti
Žoga je okrogla
Mladi virtuozi
ARS humana
Radijska tribuna
Radijska igra
Svetovalni servis
Izšlo je
Studio ob 17.00
Razkošje v glavi
Svet kulture
Svetovalni servis
Proti etru
Kulturna panorama

Regionalno

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

79 min

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

104 min

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

98 min

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

97 min

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

114 min

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

88 min

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

94 min

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

95 min

Inventura

Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

101 min

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

88 min

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

98 min

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

122 min

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

100 min

Dnevnik Diane Budisavljević

»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

88 min

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

96 min

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

98 min

Poj mi pesem

Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

106 min

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

54 min

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

76 min

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

125 min

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

82 min

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

94 min

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

70 min

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

100 min

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

86 min

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

73 min

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

68 min

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

103 min

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

90 min

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

83 min

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

68 min

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

83 min

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

89 min

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov

71 min

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

89 min

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

89 min

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

73 min

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

84 min

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

110 min

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

77 min

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

81 min

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

103 min

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

79 min

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

51 min

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

91 min

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

93 min

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director). Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

81 min

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

97 min

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

100 min

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

88 min

Rija na pomoč

Ko Rija po nesreči najde Rompijev izgubljeni avto, ugotovi, da bi rada pomagala vsem svojim prijateljem. To je krasna zamisel, a Rija začne prijateljem pomagati, tudi če je za pomoč sploh niso prosili. Kako naj Tilka in prijatelji prepričajo Rijo, da takšna pomoč ni vedno zaželena?

11 min

Rožica

Žvenkci pomagajo babi urejati pletilni kotiček. Žvenk Glavni ji izdela ventilator, mama pa ji podari vijoličasto rožico z vrta. Babi jo poimenuje Rožica. A ko se babi prebudi iz dremeža, opazi, da se je rožica premaknila. Mina in Tim se trudita razvozlati skrivnost.

11 min

Gospodična Mačka

Risanka je nastala po slikanici svetovno znanega ilustratorja Thé Tjong-Kinga. Vseh trinajst epizod in kratki film prikazujejo eno zgodbo. Gospod in gospa Pes spečeta dve slastni čokoladni torti in svoje sovaščane povabita na piknik. A ko prispejo na dogovorjeni prostor opazijo, da sta torti izginili. Sama zgodba in njen srečni konec sta vsakič predstavljena s perspektive drugega nastopajočega lika. Simpatične zgodbice so mešanica komedije, romantične komedije in detektivke in so primerne za vse starosti.

5 min

Leteči Fabijan

Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.

9 min

Hop v blato

Kužki zaigrajo z ekipo volkov iz Tulečnika. Nasprotniki igrajo pošteno, toda Reks hlini prekrške, da bi se lahko metal v blato in streljal na gol. Dober nogometaš tega ne počne.

7 min

Huhu se boji bavbava

Huhu se s prijatelji in skavtskim vodnikom Drenom odpravi pogozdovat v bližnji gozd. Verjame, da v njem straši bavbav, zato se mu močno tresejo hlače. A k sreči tam tudi sam spozna, da je strah znotraj votel, zunaj ga pa nič ni.

7 min

Termitnjak

Mladiči slišijo nenavadno hrustanje. Savana je ogrožena. V bližini so se naselili termiti. V nevarnosti je tudi igrišče. Termiti ga lahko spremenijo v prah. Živali morajo najti rešitev in termite pregnati.

5 min

Manta

Pozdravljena, manta! Sem v zraku ali v vodi? Ko te vidim s tvojimi perutim podobnimi plavutmi, se zdi, kot da letiš. Ampak ne, si čisto prava riba. Imaš ploščato telo, ki je podobno plašču, zato ti je tako tudi ime. Manta namreč v španščini pomeni plašč ali odeja.

5 min

Bavbav

Pok in Pak se znajdeta v gradu, kjer prebiva osamljena kraljična, saj vsi mislijo, da v njem straši. Pogumno se lotita iskanja bavbava in odkrijeta, da ga sploh ni.

7 min

Pravila

Repka prijatelje povabi na igro kroketa in prigrizek. Ko udeležencem opiše pravila igre, se mimo jase prismuka Blaž. On ne spoštuje pravil in kot vsak pravi lump uživa v goljufanju. Le kako bi ga lahko prepričali, da bi igral po pravilih? Morda tako, da bi si izmislili nova, ki jih nikakor ne sme upoštevati.

10 min

Harijeva miška

Mili in Moli mislita, da znata skrbeti za vse živali. Hariju obljubita, da bosta skrbeli za njegovo miško, medtem ko bo on na počitnicah. Miška jima večkrat uide in jima povzroča nevšečnosti. Potem pa ju še prestraši, saj mislita, da jo je Ladka snedla za večerjo!

13 min

Brandenburška vrata, Nemčija

Zafrk bi rad imel vrtiljak, vendar ne mara zabavišč. Omisli si svojega, ki ga poimenuje zafrtiljak. Zanj potrebuje velike konje. Odkrije jih v Berlinu in jih seveda ukrade. Ko pridejo tja Reaktivčki, hitro ugotovijo, da so Brandenburška vrata zafrknjena.

11 min

Lovci na oblake

Oskar je prepričan, da je Hu v nevarnosti, zato bi ga rad izuril v samoobrambi.

10 min

Vodnjak želja

Babi pujsa za svoj vrt naroči veliko plastičnih palčkov in vodnjak želja. Pepi in Juretu so zelo všeč, dedi pujs pa ni vesel. Zaželi si, da bi izginili!

5 min

Veliki Čuču Jani

Ovca Marjeta odkrije knjigo prerokb in napove, da se bo v Vetrniku pojavil nekdo, ki bo meščane popeljal do boljšega življenja. Marjeta oznani tudi, da je izbranec že v mestu: to je superjelen Jani!

11 min

V vesolje

Bitzer za delo na kmetiji kar iz ležalnika upravlja brezpilotni letalnik. Ko upravljalnik prevzame Jon, letalnik Bitzerja odnese v vesolje. Nenadoma pa napravi zmanjka energije. Se bo Bitzer srečno vrnil na Zemljo?

7 min

Leon

Ernest sreča svojega starega prijatelja Leona, s katerim sta v mladosti skupaj igrala. Leon vztraja, naj ga Ernest spet spremlja na turneji. Le kaj bo Celestinca brez Ernesta?

12 min

Težave

Patty ima zmeraj težave s šolo. Številke so ji sicer všeč, ampak ne pri računanju. Tudi nalog ne mara pisati. Ne mara ne matematike ne šole. Pri kontrolni nalogi se sicer trudi, na koncu pa učiteljici pove, da je obupala.

7 min

Če ti čevlji niso prav...

Pokvarjeno dvigalo in Timotejeve mlahave mišice preprečijo Valu, da bi kupil najnovejše superge.

2 min

Downov sindrom

Žana zanima, ali se lahko naleze Downovega sindroma, ki ga ima njegov sošolec. »To ni bolezen, zato se ga ne moreš nalesti,« mu odvrne Val, odločen, da nam bo z Ročkovo pomočjo vse natanko pojasnil.

3 min

Maske, 20/24

Ravnateljica Dreusova učitelju Keesu naroči, naj pripravi uro filozofije, in mu v pomoč posodi debelo knjigo. Kees jo zagnano prebira, naposled pa najde preprosto rešitev. Z učenci se odpravi na kmetijo, kjer vsak razišče, kateri živali je najbolj podoben. Mister Twister II./ Nizozemska / 2020 v glavnih vlogah: Sanne Wallis de Vries, Leendert de Ridder

24 min

Sladki zavitki ljubezni

V tej romanci se mestno dekle znajde na bavarskem podeželju, kjer se sreča s staro ljubeznijo. Hanna je mestno dekle, ki se po babičini smrti po dolgih letih oglasi v majhnem kraju na bavarskem podeželju, kjer je preživljala svoje otroštvo. Babica je v oporoko zapisala nemogoče pogoje, ki jih mora Hanna izpolniti, da bi lahko obdržala staro družinsko kmetijo. Med drugim se mora vsak dan pred določeno uro iz mesta vrniti na podeželje, v nasprotnem primeru bo kmetijo izgubila. Preizkušnja je za Hanno velika, ker se na kmetiji ponovno snide s staro ljubeznijo, medtem ko jo v mestu čakata partner in karierna priložnost, ki je Hanna noče zamuditi. Mlada ženska se znajde v življenjskem precepu. Izvirni naslov: HOCHZEITSSTRUDEL & ZWETSCHGENGLÜCK / Nemški film, 2020 / Režija: Thomas Kronthaler / Igrajo: Fanny Krausz, Daniel Gawlowski, Doris Buchrucker

88 min

Mini pice

Medo in Miša sta za vas pripravila svoje slastne recepte.

2 min

Domača naloga med počitnicami

Val se odpravlja na počitnice k starim staršem. Mama vztraja, da s sabo vzame tudi šolsko nalogo. Val se temu upira, a mu na koncu ni žal.

2 min

V Kantabriji, Španija

Kantabrija na severu Španije ima značilno obalo, za katero se strmi gorski vrhovi dvigajo do 2600 metrov visoko. Glavno mesto Santander je bilo nekoč eno najbogatejših mest na Pirenejskem polotoku. Stoletja so blago do pristanišč vozili s pomočjo goveda stare kantabrijske pasme tudanca. Danes je njihovo meso kulinarična posebnost, država pa spodbuja njihovo vzrejo. Maria Montesino in njen mož Lucio sta živinorejca. Njune živali so vse leto na prostem in se tudi pozimi selijo z enega pašnika na drugega. Maria je odraščala in študirala v Santanderju in se šele, ko je spoznala Lucia, preselila na podeželje. Njena mama rada pripravlja jedi, za katere recepte najde v literaturi. Ko na obisk pridejo prijatelji, pripravi patatas y carne – krompir z mesom. Z mesom tudance, seveda. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Claus Wischmann

26 min

Poročna zapuščina

Celovečerni dokumentarni film gledalca popelje v svet bogatih poročnih običajev in obredov Ukrajine. Razkrije mu osupljivo in raznoliko poročno kulturo iz osmih regij države: Kijeva, Čerkasija, Černigova, Ivano-Frankivska, Zakarpatja, Harkova, Rivnah in Černivcev. BACK TO BASICS. WEDDING / Ukrajina / 2020 / Režija: Oleksij Guz

80 min

Tat, njegova žena in kanu, 3/4

Po več propadlih poslih v Panami John ugotovi, da ne moreta dobiti državljanstva, ker sta ubežnika, zato sklene, da se bo vrnil v domovino in predal policiji. Tam trdi, da je izgubil spomin in ne ve, kje je bil zadnjih pet let in pol. Anne ostane v Panami in sinova ji sporočita, da je John živ, vendar ima amnezijo. Policija zaslišuje Johna in ga spusti, Anne pa v Panami najde novinar, ki iz nje izvabi delno resnico. Prepriča jo, da se skupaj vrneta v domovino in napiše članek, zaradi katerega policija aretira Johna. THE THIEF, HIS WIFE AND THE CANOE / Velika Britanija / 2021 Scenarij. Writer: Chris Lang Režija: Richard Laxton V glavnih vlogah: Monica Dolan, Eddie Marsan, Mark Stanley, Dominic Applewhite, Carrie Cohen, Ellis Jones, Alice Harding, David Fynn

46 min

Obsodba: primer Stephena Lawrencea, 2/3

Podrobnosti o prvi preiskavi so objavili vsi časopisi in Stephenova mama Doreen težko zaupa Driscollu, saj misli, da se ne bo nič spremenilo. Inšpektor mora tudi prepričati prvotne priče, naj spet sodelujejo, če bi prišlo do ponovnega sojenja. Driscoll odkrije, da so Stephenovo kri našli na oblačilih enega od osumljencev, toda to žal ni dovolj, zato mora ekipa poiskati še druge dokaze. Duwayne, ki je bil v noči umora s Stephenom, tudi noče pričati, ker so v prvi preiskavi policisti grdo ravnali z njim.

44 min

Freddie Mercury: zadnje dejanje

Leta 1986 je skupina Queen nastopila pred več kot milijonom oboževalcev in turnejo sklenila z dvema koncertoma na stadionu Wembley. Po največji turneji v življenju je Freddie Mercury sporočil, da tega ne zmore več in po mesecih ugibanj potrdil, da ima aids. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja se je Mercury skrivaj boril proti aidsu, bolezni, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi in je podžigala homofobijo. A po njegovi smrti se je v družbi razvil strpnejši odnos do homoseksualnosti, povečala se je tudi ozaveščenost o bolezni. FREDDIE MERCURY: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2021 / Režija: James Rogan

89 min

Upanje

Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne

120 min

Slovenski veslači še vedno upajo na olimpijske vozovnice

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Savšek po zlati medalji v Lo0ndonu misli že usmeril k olimpijskim igram

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Ščuka blestel na superpokalu v Kranju

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Kosovska policija napadalcem zasegla ogromno orožja

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

9 min

Vaška straža v Ivančni Gorici opreza za vlomilci

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

11 min

Vlada krči proračun, kaj to pomeni za prihodnost

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

9 min

Avstrijska vlada za omejitev hitrosti v naseljih na 30 km/h

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

2 min

Spornost poseljenih poplavnih območij

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

7 min

Prepoved spornega TikToka

Na prvi pogled običajno družbeno omrežje Tiktok, ki deluje na mobilni aplikaciji ter omogoča gledanje in objavo krajših posnetkov, v mednarodni javnosti postaja čedalje bolj vprašljivo. Nekatere države, predvsem ZDA, med evropskimi državami pa na primer Belgija, celo razmišljajo, da bi njegovo uporabo omejile ali prepovedale. Pa je aplikacija resnično tako sporna ali je težava v kulturni drugačnosti države njenega izvora, Kitajski? Je aplikacija res neprimerna za mlajše od 15 let in ali o prepovedi razmišlja tudi Slovenija? Helena Ponudič.

9 min

Pomagamo družini Zager

V negotovosti je še vedno tudi družina Zager iz Trbiža v občini Ljubno od Savinji. Narasla reka in potok v neposredni bližini kmetije sta jim odnesla tri desetletja odrekanja in truda. Hiša je povsem uničena, zato se je družina morala preseliti. Njihova preizkušnja je še toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina Oskarja. Kaja Kokot Žanič. Pomoč za družino zbira Društvo Viljem Julijan. Na številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo VJ5 in darovali boste pet evrov.

6 min

Negotovost v Strugah

Kaj se bo zgodilo z vasico Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v avgustovski ujmi doletela prava apokalipsa, se še vedno ne ve. Večina od 50-ih prebivalcev je razseljenih. Ali se bodo lahko vrnili na domove in kdaj, jim bodo pristojni lahko povedali okrog novega leta, ko naj bi se vedelo, ali bo vas varna pred poplavami in plazenjem. Prebivalci so negotovi in nestrpni, radi bi začeli obnovo domovanj, a nekatera med njimi so popolnoma uničena. V Strugah je bila Anja Nab Huš.

9 min

Naj Anhovo zadiha

Najprej dolgoletno izpostavljanje rakotvornemu azbestu, zdaj strah zaradi pogubnih posledic izpustov pri sosežigu odpadkov. Prebivalci Kanala ob Soči so že pred leti na referendumu rekli Salonitu Anhovo odločen ne, vendar jih odgovorni ne slišijo. Cementarna Salonit letno sežge skoraj 110 tisoč ton odpadkov, vendar okoljski standardi za sosežigalnice in sežigalnice niso enaki; dovoljeni izpusti nekaterih nevarnih snovi iz sosežigalnic so večji. Zato so nekatere nevladne organizacije v petek v Državni zbor prinesle več kot šest tisoč podpisov za spremembo Zakona o varstvu okolja. Alenka Bevčič.

11 min

Šole pozivajo k ukrepom

V Sloveniji je veliko pomanjkanje delavcev: od zdravnikov do obrtnikov, v zadnjem času predvsem tistih, ki bi lahko opravljali dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov. Država je prav za odpravo posledic vodne ujme objavila seznam 37 poklicev, ki jih bodo lahko prednostno opravljali tujci. Večina tujih delavcev si želi v državi, kjer delajo, ustvariti novo življenje skupaj z družino, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je šolski sistem pripravljen na njihove otroke, ki ne razumejo jezika. Nekatere šole že opozarjajo, da je treba ukrepati takoj. Anka Pirš.

10 min

Mednarodni festival zborovske glasbe v Kopru

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

2 min

Toxic, nova knjiga Eve Mahkovic

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Alica v papirnati deželi v Lutkovnem gledališču Maribor

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

V ljubljanski Drami premiera predstave Antigona

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Čustveno slovo zvezdnice Megan Rapinoe

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Cedevita Olimpija zanesljivo osvojila superpokal

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Kline preživel težke dneve, zdaj čaka na zeleno luč zdravnikov

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

2 min

Krznar: Vse manj smo levi, vse bolj miši

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Jelenc: SP v Londonu se je začel dobro in končal odlično

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Veličastni sprejem za zlatega Savška

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Uvajalni teden za bodoče študente

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Slaba letina jabolk

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Prijavljeni brez vednosti lastnika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Neustrezno vzdrževani vodotoki

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

Vrnitev kapsule z vzorcem asteroida

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Vaška straža v Ivančni Gorici

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Podražitev ljubljanskih vrtcev

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Plenković nasprotuje ograji na meji

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Na severu Kosova še vedno zaprte ceste po streljanju

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Odločitev o gradnji Jek 2 čez leta

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

V sindikatu zdravstva in socialnega varstva nezadovoljni

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Ministrstva morajo oklestiti stroške

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Kdo bo oproščen plačila stroškov

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Sanja Neškovič Peršin: Trenutek pred tem

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

7 min

Košarka – tekmovanje Alpe Jadran

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z