Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

657 epizod

Vroči mikrofon

Val202
Val202

657 epizod

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Poplavna sanacija v primežu doktrine betoniranja

Zdravi rečni ekosistemi so ob zmanjševanju poplavne ogroženosti pomembni tudi za prilagajanje suši, zagotavljanje zadostnih količin pitne vode, prehranskih virov, pa tudi rekreacijo in sproščanje. Kje so med več kot 430 že zaključenimi deli na vodotokih po poplavah na naravi temelječe rešitve? Sogovorniki: - minister za naravne vire in prostor Jože Novak - dr. Urša Koce, DDPPS - dr. Polona Pengal, REVIVO - Gašper Zupančič, Društvo vodarjev Slovenije - Aloša Petek, PIC - direktorica direktorata za vode dr. Lidija Globevnik

26 min 31. 7. 2025


Zakaj Francozi rušijo betonske brežine rek?

Francozi so v zadnjih desetletjih spremenili način upravljanja rek in ob protipoplavnih ukrepih morajo izboljšati kakovost in ekološko stanje vodotokov. Raznolikost rečne krajine namreč omogoča zadrževanje vode, ki se ne segreva, večjo biodiverziteto in odpornost reke. Regualcija rek v kanale pomeni izgubo raznolikosti. Preverili smo, kako se obnove in renaturiracije rek lotevajo v okolici Lyona.

15 min 29. 7. 2025


Samooskrba in prehranska varnost v praksi

Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili?

19 min 17. 7. 2025


Izzivi dolgotrajne oskrbe

Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?

28 min 24. 6. 2025


Težava ni v tehnologiji. Težava smo mi.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah.

26 min 12. 6. 2025


Otroci po pandemiji: Gibalni in čustveni razvoj še vedno močno prizadeta

Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.

25 min 10. 6. 2025


Črna statistika napadov psov

Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?

23 min 5. 6. 2025


Potres se bo zgodil, vprašanje je samo, kdaj

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.

20 min 3. 6. 2025


Medvrstniško nasilje: Slovenija v preventivi močno zaostaja

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.

18 min 29. 5. 2025


Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?

27 min 27. 5. 2025



Čakalna vrsta

Prispevki Zgodbe

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine