Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Oddaja je na sporedu vsak petek ob 17.20 na Prvem.
518 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Oddaja je na sporedu vsak petek ob 17.20 na Prvem.
Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.
12 min 30. 5. 2025
Zdi se, da le še novi papež Leon XIV. in generalni sekretar Združenih narodov verjameta v možnost miru in spoštovanje mednarodnega prava. Medtem ko njuni pozivi odzvanjajo kot krik vpijočega v puščavi, svet poganja oboroževalna tekma in stopnjevanje največjih konfliktov našega časa. Ob uničujočem pustošenju vojn svetovni obrambni izdatki strmo naraščajo že deseto leto zapored. Kljub temu pa obstaja v zahodnem svetu temeljno soglasje; da je tudi rekordnih 2700 milijard dolarjev za orožje na svetovni ravni premalo. Zato bodo zahodne zaveznice, zbrane v zvezi Nato, po pričakovanjih povišale vlaganja v obrambo, morda celo na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kot zahteva ameriški predsednik Donald Trump, ki je tudi za začetek svojega drugega mandata najprej obiskal Savdsko Arabijo, s katero je sklenil rekordni orožarski posel v višini 142 milijard dolarjev. Če bi Ernest Hemingway danes pisal o vojni, bi moral drugače nasloviti svoj roman. Zbogom orožje bi v pregreti oboroževalni mrzlici in sejanju smrti na največjih bojiščih našega časa zvenelo naravnost utopično!
11 min 16. 5. 2025
V teh dneh se zdi, da še bolj kot ponavadi vsi le čakamo. Nestrpno smo čakali, kdaj se bo iz dimnika nad Sikstinsko kapelo v Vatikanu pokadil dim. S strahom čakamo, kaj bo prineslo napenjanje mišic dveh sosed z jedrskim orožjem, Indije in Pakistana. Zgolj čakamo, kaj še lahko stori izraelska vojska v Gazi. Vemo pa, kaj se je zgodilo v preteklosti, recimo pred 80 leti, a se iz zgodovine bolj slabo učimo.
11 min 9. 5. 2025
Odšel je papež revnih, papež miru. Tako so najpogosteje označevali papeža Frančiška, ki se je poslovil na velikonočni ponedeljek. Zaznamoval je več kot desetletje rimo-katoliške cerkve in ubral drugačen pristop do papeževanja; ob zavedanju bolj globalne cerkve, ne le evropske. Bil je svetovni voditelj, ki mu ni bilo vseeno za begunce, migrante in Palestince v Gazi. Izraelsko vojno v Gazi je označil za terorizem in namignil, da bi bilo potrebno preiskati obtožbe o genocidu. Ne bi mogel biti bolj drugačen od svetovnih voditeljev, ki se bodo zbrali ob njegovi krsti in ga pospremili na zadnjo pot. Obenem v istem času izraelske bombe ubijajo palestinske otroke in ženske, ruski doni uničujejo ukrajinske domove in nedolžni civilisti umirajo v številnih konfliktih po svetu. Je res tako težko uslišati pozive pokojnega papeža, naj imajo prednost v svetu mir in človeško dostojanstvo?
15 min 25. 4. 2025
Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.
15 min 18. 4. 2025
Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati. Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo.
12 min 11. 4. 2025
Živimo v obdobju največje politične polarizacije po koncu hladne vojne. Na eni strani globalisti, na drugi suverenisti. Ideologiji, ki očitno ne moreta bivati druga ob drugi. Ni več pomembno mednarodno pravo, med drugim tudi ne pravilo nevmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Različno gledamo celo na človekove pravice. Uporabljajo se sredstva, za katera smo mislili, da sodijo v preteklost: carine, sankcije, vojna. Evropa želi nastopiti enotno. A pod domnevno skupnim dežnikom vsaka država poskuša ravnati v skladu z lastnimi interesi.
19 min 4. 4. 2025
Se vam zdi, da se svet vrti vse hitreje? Na dolgi rok drži ravno nasprotno. Torej vas občutek vara. Ali pač ne? No, s tem se ni treba ukvarjati srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki se je ta teden v Bruslju sešel s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. S čim pa se je ukvarjal dan pred srečanjem? To, da mu ni bilo treba pripravljati zagovora glede očitkov ali vprašanj o uporabi zvočnega topa, že veste. Evropska unija teh vprašanj ne postavlja. Vseeno pa vas utegne odgovor presenetiti.
12 min 28. 3. 2025
Besedne zveze »mir v Ukrajini« v minulih letih verjetno nismo tolikokrat izgovorili kot v zadnjih tednih, ko se je razreševanja večletnega spora in ruske agresije v sosednji državi lotil ameriški predsednik Donald Trump. Po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je očitno, da več govora ne pomeni tudi več miru. Vsaj za zdaj ne. V tokratnih Labirintih sveta se lotimo še prekinitve ognja, ki to ni, v Gazi ter grozljive tragedije v nočnem klubu v Severni Makedoniji.
11 min 21. 3. 2025
Na področju svetovne politike se zadeve ne umirjajo. Še tisto malega upanja za mir v Ukrajini je splahnelo po neomajnih sporočilih iz Moskve. A še bolj kot dogovori »velikih«, na nestabilnost razmer v svetu kaže dogajanje na robovih, v manjših državah, tudi v naši soseščini. Matej Hrastar je v Labirintih sveta pod drobnogled vzel tri politike, ki so se iz različnih razlogov znašli v navzkrižju z zakonom. V današnjem svetu je kljub dokaj jasnim znakom težko določiti ali gre za negativce, žrtve ali junake.
10 min 14. 3. 2025