Veličastna Zemlja, britanska dokumentarna serija, 4/4

Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson

52 min

Tamara Jager - Kinološko društvo reševalnih psov Celje, dokumentarna serija

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Tamara Jager je kot dekle ugotovila, da želi postati reševalka s psom, zato se je pridružila Kinološkemu društvu reševalnih psov Celje. Že leta je s svojo psičko Tio aktivna pri iskalnih akcijah pogrešancev v Sloveniji, pripravlja pa se tudi že na delo s svojim novim psom Eriksonom. Tamara je tudi trenerka mladih psov v društvu, uspešno pa sodeluje tudi na kinoloških tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Zaradi napornega in dolgotrajnega usposabljanja in zahtevnosti dela, sta za reševalce s psi pomembna vztrajnost, predanost in pa srčnost.

25 min

Korejska vojna: Pozabljena vojna, koprodukcijska dokumentarna serija, 1/2

Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 je minilo 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo. 1. del: Pozabljena vojna Vojna na Korejskem polotoku, ki se je začela leta 1950 s prodorom severnokorejske vojske čez razmejitveno črto v Republiko Korejo, je v treh letih terjala dva milijona civilnih žrtev. V spopadih so posredovale enote Združenih narodov, najgloblje pa so se v vojno zapletle Združene države Amerike, saj si je predsednik Harry Truman prizadeval preprečiti širjenje komunizma v Aziji. V oddaji bomo videli pričevanja veteranov, ki se spominjajo grozodejstev, zagrešenih nad korejskimi begunci, in srditih spopadov pozimi 1950, ko se je v vojno vmešala Kitajska in ameriški vojski pod vodstvom slavnega generala Douglasa MacArthurja zadala hude izgube. KOREA: THE FORGOTTEN WAR / THE KOREAN WAR / Francija, Južna Koreja, Velika Britanija, ZDA / 2019

52 min

Drago Štoka

Drago Štoka sodi med najvidnejše predstavnike slovenske skupnosti v Italiji. Rojen je leta 1937 na idiličnem Kontovelu nad Tržaškim zalivom, v vasi, ki je bila takrat še povsem slovenska. Živo se spominja složnega predvojnega življenja v času fašizma in razdora, ki ga je tudi v te kraje prinesla komunistična revolucija. Komunisti so verne ljudi označili za sovražnike in manjvredne, potem pa so se zaradi resolucije Informbiroja leta 1948 sprli komunisti sami. Razdelili so se na titovce in tiste, številčnejše, ki so ostali zvesti Stalinu. Slednji so hitro odpadli iz slovenskih šol in bili kasneje za narodno skupnost večinoma izgubljeni. Po končani klasični gimnaziji v Trstu je Štoka najprej v Ljubljani študiral slavistiko, a so ga zaradi zvestobe katoliškemu slovenstvu tako ovirali, da se je vrnil v Trst, doštudiral pravo in postal cenjen odvetnik. Veliko svoje življenjske energije je posvetil delovanju v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2006 do 2015 je bil predsednik Sveta slovenskih organizacij. Že od začetka svojega političnega delovanja je iskal stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Bil je amaterski igralec in avtor več knjižnih del. Njegovo pričevanje je iskrena življenjska zgodba zavednega Slovenca na robu našega narodnega ozemlja in hkrati zgled za naš čas. Štokovo pričevanje odlikuje niz zanimivih življenjskih izkušenj in podrobnosti, pripoved pa obogati tudi njegova soproga, ki prihaja iz furlanskega okolja.

160 min

Hiša iz odkruškov, koprodukcijski dokumentarni film

V od vojne razdejanem in obubožanem kotičku vzhodne Ukrajine, kjer so različne oblike zasvojenosti pogost pojav, stoji zatočišče za otroke, ki so jih začasno ločili od staršev. Dokumentarni film Hiša iz odkruškov spremlja tri mladoletnike, ki čakajo na odločitev, ali se bodo vrnili k staršem ali pa odšli v nov dom. Skupina predanih socialnih delavk poskuša ustvariti trenutke veselja v življenju teh otrok, medtem ko državni organi in sodišča odločajo o njihovi nadaljnji usodi. A HOUSE MADE OF SPLINTERS / Danska, Švedska, Finska, Ukrajina / 2022 / Režija: Simon Lereng Wilmont

86 min

Naredite ljudi boljše, ameriški dokumentarni film

Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy

82 min

Antropocen - doba človeka, kanadski dokumentarni film

Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin. ANTHROPOCENE: THE HUMAN EPOCH / Kanada / 2018 / režija: Jennifer Baichwal,Nicholas De Pencier, Edward Burtynsky

83 min

Odpotovanja, Papua Nova Gvineja: Brez vesel, potopis

Tokrat se fantje s prijateljem Nickom z manjšega odpravijo na večji otok, tudi del Papue Nove Gvineje, najprej v gorati predel. V vasi Goroka se udeležijo plesnega obreda Blatnežev z lokom in puščicami. Ta jim vzbudi nemalo nelagodja, ker se morajo razgaliti. Potem pa z letalom poletijo v oddaljeni konec reke Sepik, kjer postanejo člani plemena. Neokrnjena narava in preprost, a učinkovit način življenja tamkajšnjih domačinov jih očarata. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis

46 min

Tigri – lov na prekupčevalce, britanska dokumentarna oddaja

Aldo Kane, ki je bil deset let komandos pri britanskih kraljevih marincih, se zdaj posveča urjenju enot za boj proti divjim lovcem. Razkrinkati hoče nezakonito trgovino s tigri v jugovzhodni Aziji. Kitajske oblasti sicer zatrjujejo, da varujejo prostoživeče tigre, in zato prepovedujejo izdelke, povezane s tigri, a prav na Kitajskem zaužijejo največ tigrov na svetu. Povpraševanje po tako imenovanih luksuznih izdelkih, kot je vino iz tigrovih kosti, pa narašča. Zato ponekod tigre celo vzrejajo na farmah, ki delujejo pod krinko živalskih vrtov. Odrasle tigre tako iz Tajske čez Laos izvažajo v Vietnam in na Kitajsko. TIGERS: HUNTING THE TRAFFICKERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Laura Warner

51 min

Sergej Mašera

Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.

31 min

Nič kaj drugačni od drugih, dokumentarni film

Ob 10. obletnici predstave Razstava src in 40. obletnici delovanja Društva Sonček Maribor je nastal dokumentarni film NIČ KAJ DRUGAČNI OD DRUGIH avtorjev Svetlane Dramlić in Roka Vilčnika, producentke Lidije Šestak Zorič ter v produkciji Društva Sonček Maribor in Rosa production. Razstava src je predstava Roka Vilčnika, ki je nastala kot projekt Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V njej so zaigrali člani in uporabniki Mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček in Zveze Sonček. Doživela je 37 ponovitev in ogledalo si jo je več kot 6000 gledalcev. Prebila se je v finale regionalnega Linhartovega tekmovanja amaterskih gledališč leta 2013, producentka Lidija Šestak Zorič in mentorica gledališke skupine pa sta dobitnici posebnega priznanja selektorice regijskega tekmovanja. Gledališka skupina se je za gostovanja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter kasneje v Srbiji naučila besedilo tudi v hrvaškem oziroma srbskem jeziku. Radovedna kamera je pospremila člane društva na pot v Beograd, kjer so leta 2017 v gledališču Kulturnega centra Vuk Karadžić še zadnjič odigrali svojo gledališko uspešnico. Ta je nekaj posebnega prav zaradi njih samih, saj so na odrske deske prenesli svoje veselje, nepopustljivo voljo in odločnost ter brezmejno srčno čistost. Njihovo vsakdanje življenje je omejeno z vsemi mogočimi skorajda nepremagljivimi ovirami, ki pa jih s pomočjo svojih skrbnikov pogumno premagujejo. To je zgodba o trudu in požrtvovalnosti njih samih in njihovih spremljevalcev. Nežni road movie o drugačnosti drugačnih, ki v resnici niso nič kaj drugačni. Premiera filma je bila 1. decembra 2022 v mariborskem kinematografskem središču Maribox.

29 min

Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film

Dokumentarni film je zgodba o najslavnejši avstralski rokovski skupini Midnight Oil. Leta 1984 je zasedba izdala ploščo z naslovom Red Sails in the Sunset, ki na naslovnici prikazuje uničenje Sydneyjskega zaliva ob hipotetičnem jedrskem napadu. Album se je povzpel na vrh avstralskih glasbenih lestvic in požel mednarodno odobravanje. Pevec skupine Peter Garrett se je takrat preizkusil tudi v politiki in se potegoval za mesto v senatu na listi stranke za jedrsko razorožitev. Skupina pa je neumorno koncertirala in širila svoje mirovniško glasbeno sporočilo. MIDNIGHT OIL: 1984 / Avstralija / 2018 / Režija: Ray Argall

89 min

Vesoljski teleskop Jamesa Webba, britanska dokumentarna oddaja

Vesoljski teleskop Jamesa Webba so zasnovali, da bi raziskal izvor vesolja, našel nove planete in morda zaznal nezemeljsko življenje. Dokumentarna oddaja razkriva njegov 25-letni razvoj pa tudi številne ovire in pravo spiralo rastočih stroškov, ki so mu stali na poti. O neverjetno ambicioznem, zapletenem in tudi najdražjem znanstvenem eksperimentu našega časa pričajo prav pionirski znanstveniki, zadolženi za teleskopov nastanek. JAMES WEBB: THE $10 BILLION SPACE TELESCOPE / Velika Britanija / 2021 / Režija: Anthony Willis

50 min

Narejeno za merjenje ljudi, nemška dokumentarna oddaja

Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block

51 min

Korejska vojna - Neskončna vojna, koprodukcijska dokumentarna serija, 2/2

Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 je minilo 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo. 2. del: Neskončna vojna Leta 1953 sta Severna in Južna Koreja po treh letih spopadov sklenili premirje, ki traja še danes. Južno od demilitariziranega območja se je iz vojaške diktature postopoma razvila demokracija, na severnem delu polotoka pa je Kim Il Sung vzpostavil totalitarni režim, ki se je sprva zanašal na gospodarsko pomoč Sovjetske zveze, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je državljane pahnil v revščino in lakoto. Vlada v Pjongjangu še vedno bije protiimperialistični boj proti Združenim državam Amerike, zato si sedanji voditelj Kim Džong Un, Kim Il Sungov vnuk, nenehno prizadeva razviti jedrsko orožje, ki bi lahko doseglo Ameriko. KOREA: THE FORGOTTEN WAR / THE KOREAN WAR / Francija, Južna Koreja, Velika Britanija, ZDA / 2019

51 min

Telo: čudesa notranjih družbenih omrežij, francosko-japonska dokumentarna oddaja

Dolgo je veljalo, da so človekovi možgani poveljujoče središče celotnega telesa in da drugi organi le sledijo njihovim ukazom. A nova znanstvena dognanja kažejo, da je lahko tudi obratno in da naše telo deluje kot pravo družbeno omrežje. Med različnimi deli, sistemi in organi poteka nenehna in učinkovita izmenjava informacij. Organi komunicirajo med seboj in uravnavajo svoje delovanje tudi brez posredovanja možganov. THE BODY, MIRACLES OF THE INNER SOCIAL NETWORKS / NOTRE CORPS, CE RÉSEAU SOCIAL / Francija, Japonska / 2020 / Režija: Pierre-Francois Gaudry

52 min

Round Trip, portret Zlatka Kaučiča, glasbeni dokumentarni film

Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.

48 min

Pragozd v Sloveniji, izobraževalno-dokumentarni film

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.

25 min

Veličastna Zemlja, britanska dokumentarna serija, 3/4

Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 3. del: Ognjeniki Živimo na ognjeniškem planetu. Nekateri ognjeniki izbruhnejo tako silovito, da kosi žareče lave odletijo več sto metrov visoko. Neustrašna ekipa je opravila podvig, kakršnega se doslej ni drznil lotiti še nihče. Z najnovejšo tehnologijo je posnela enega najbolj eksplozivnih ognjeniških izbruhov na Zemlji iz neverjetne bližine. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Tristan Quinn, Vanessa Lucas, Faith Musembi

52 min

Ohranjaj ogenj – koreograf Martin Schläpfer, nemški dokumentarni plesni film

Ohranjaj ogenj je intimen portret priznanega švicarskega koreografa Martina Schläpferja. Portret ponuja odgovor na vprašanje, zakaj je ples več kot le umetnost za izbrance. Plesni dokumentarni film Martina Schläpferja spremlja med vsakodnevnim delom in prikazuje energijo in ustvarjalnost, ki jo uporablja pri snovanju koreografij. Schläpfer je eden najpomembnejših plesnih ustvarjalcev v Evropi, ponaša se s številnimi nazivi 'koreograf leta', njegova Baletna hiša Düsseldorf (Renski balet), ki jo vodi, pa z nazivi najboljše baletne hiše leta. V koreografiji Alltag, ki jo predstavlja film, se je Martin Schläpfer vrnil na oder kot plesalec, pod koreografsko taktirko Hansa van Manena, ustvarjalnemu procesu te koreografije pa sledi tudi sam film. KEEP THE FLAME - THE CHOREOGRAPHER MARTIN SCHLÄPFER/Nemčija/2017/režija: Annette von Wangenheim

52 min

Bratje Milčinski, dokumentarno-igrani film

Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.

50 min

Inhumanum: Obdukcija, igrana dokumentarna serija, 8/8

Ločevanje smrtnih primerov na take z naravnim in druge z nenaravnim vzrokom je vabljivo, toda neizvedljivo. V kazenskem postopku je ugotavljanje vzroka smrti važno posebej zaradi dokazovanja vzročne zveze med kaznivim dejanjem in njegovo posledico, tj. smrtjo. K temu pa pripomorejo obdukcija in sodnomedicinske preiskave. Umor nujno povzroča spremembe v okolici in posledice, ki jih je mogoče zaznati in uporabiti v postopku preiskovanja, zato je vsako dejanje mogoče odkriti in dokazati, čeprav so prizadevanja morilcev, da bi izpeljali popoln zločin, enako nestvarna kot izum perpetuuma mobile v tehniki.

51 min

Vrača jim nasmehe, dokumentarna oddaja

Ljudje, ki zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, med drugim postopoma izgubijo zmožnost kazanja čustev z izrazi na obrazu. Pravijo, da zamrznejo. Namizni tenis jim pomaga, da se začnejo znova smejati. Dokumentarec govori o pozitivnih učinkih igranja na bolnike. Vrhunec je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je Slovenija v dveh kategorijah osvojila naslov svetovnega prvaka. Pri nas je za razvoj tovrstne terapije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo zaslužen Vinko Kurent, vodja štajerskega dela društva Trepetlika. Pomembno vlogo v tej uspešni zgodbi pa ima tudi Gregor Komac, vrhunski igralec in trener bolnikov s to boleznijo.

52 min

Glasba nad Berlinom: Berlinski filharmonik Andrej Žust, glasbeno-dokumentarni film

Glasbeno-dokumentarni film v vizualno razgibanem slogu z dinamično režijo in montažo spremlja delo hornista Andreja Žusta, edinega Slovenca, člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Od vaje do koncerta kamera občuteno spremlja Žusta na njegovi zahtevni glasbeni poti in poda gledalcu poseben vpogled v eno najbolj cenjenih kulturnih ustanov na svetu – Berlinsko filharmonijo. Film je nastal v produkciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec in Jože Baša, montažer Marko Hočevar, režiser in direktor fotografije Jože Baša. V filmu o Andreju Žustu spregovorijo njegovi orkestrski kolegi (Sarah Willis, Stefan Dohr, Knut Weber), žena Brina Kafol Žust, Žustov nekdanji profesor Boštjan Lipovšek ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin.

19 min

Langobardi, Alboin v Romanžu, italijanska dokumentarna oddaja

Igrana dokumentarna oddaja je zgodba o prihodu Langobardov iz Panonije čez ozemlja današnje Slovenije v Italijo, kjer v 6. stoletju – v krajih, »kjer se cedita med in mleko« – ustanovijo Vojvodino Furlanijo. Langobardom zgodovinarji pretežno pripisujejo germanski izvor, oddaja pa se naslanja na ugotovitve dunajskih zgodovinarjev, ki menijo, da so bliže ljudstvom iz Panonije, rimske province, ki se je raztezala na ozemlju današnjih Slovenije in Madžarske. Oddaja razkrije posebnosti bojevanja Langobardov in njihovega orožja, načina življenja, prehranjevanja in oblačilne kulture; predstavi tudi gojenje obrti tkalstva, kovaštva, usnjarstva, izdelovanja lončene posode in predmetov iz zlata ter kovanja lastnega denarja. LANGOBARDI - ALBOINO E ROMANS / Italija / 2021 / Režija: Simone Vrech

53 min

Skrivnosti Cosquerjeve jame, francosko-japonska dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja razkrije nenavadno zgodbo o eni izmed najlepših poslikanih jam v Evropi. Blizu Marseilla se v globinah morja ob obali Calanquesa skriva dragulj, ki ga je morje skrivalo več tisočletij: Cosquerjeva jama. Leta 1985 jo je odkril potapljač Henri Cosquer, ki je to najdbo pred oblastmi skrival kar šest let, dokler v njej niso utonili trije potapljači. V jami je kakih sto risb in gravur konjev, bizonov, meduz in njork. Edino poslikano podvodno jamo na svetu pa danes ogroža dvigovanje morske gladine. Znanstveniki in umetniki so strnili vrste in naredili njeno repliko ter osvetlili življenje prazgodovinskega človeka pred 30 000 leti. THE MYSTERIES OF THE COSQUER CAVE / LA GROTTE COSQUER, UN CHEF-D’OEUVRE EN SURSIS / Francija, Japonska / 2022 / Režija: Marie Thiry

51 min

Čarobni trenutki glasbe: Ana Netrebko in Rolando Villazón v operi Traviata, nemški glasbeni dokumentarni film

Izvedba opere La Traviata na Salzburškem festivalu leta 2005 je pritegnila pozornost vsega sveta. V glavnih vlogah sta nastopila Anna Netrebko in Rolando Villazón, ki sta zaradi občutene in edinstvene izvedbe te opere postala veliki zvezdi in ljubljenca občinstva. Dokumentarni film predstavlja še neobjavljene prizore vaj, intervjuji z Anno Netrebko, Rolandom Villazonom, Thomasom Hampsonom in režiserjem Willyjem Deckerjem pa oživijo ta čarobni trenutek glasbe.

52 min

Ara Malikian – življenje med strunami, španski dokumentarni film

Dokumentarni film prikazuje poklicno pot in osebno zgodbo Are Malikiana, virtuoznega libanonskega violinista armenskih korenin. Glasba mu je rešila življenje, pravi, ko je pobegnil pred vojno. Bejrut je moral zapustiti star komaj 14 let. Od takrat živi nomadsko življenje in navdihujočo glasbo prinaša na vse konce sveta. Zanj so značilni zelo energični nastopi. Z neverjetno lahkoto se sprehaja med Bachom in Led Zeppelini. V svojo glasbo dodaja odtenke španskega flamenka, argentinskega tanga, tradicionalne judovske in romske glasbe. ARA MALIKIAN, A LIFE AMONG THE STRINGS / Španija / 2019 / Režija: Nata Moreno

89 min

Walter Wolf

Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina

104 min

Saša Dev, arhitekt modernega Maribora

Aleksander Saša Dev – Plečnikov učenec – je bil vodilni arhitekt modernega Maribora. Tako kot je Plečnik gradil klasično Ljubljano, je Saša Dev gradil moderni Maribor. V 30. letih prejšnjega stoletja je kot prvi arhitekt z lastnim birojem v Mariboru opustil klasicistično tradicijo gradnje in v mesto vnesel svetovljanskega duha modernistične arhitekture. Nekdanja banka na Tyrševi ulici, Hutterjev blok in železniška postaja so ikone mesta, ki jih je v soavtorstvu zasnoval Saša Dev. Kvalitete njegovih arhitekturno-urbanističnih zasnov in razloge, zakaj je v širši javnosti ostal prezrt, odkrivamo v dokumentarnem filmu, ki je nastal ob veliki retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor.

30 min

Zven stoletij, dokumentarni film

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

51 min

Duran Duran: Nekaj morate vedeti, britanski dokumentarni film

Simon Le Bon, pevec britanske pop rock skupine Duran Duran, nastale leta 1978 v Birminghamu, si je kot otrok želel, da bi bil občudovan. In v 80. letih prejšnjega stoletja se je članom zasedbe zgodilo prav to – obnoreli so navdušeno poslušalstvo in, kot priča supermodel Cindy Crawford, so bile vanje zagledane vse najstnice. Dokumentarni film predstavi štiri desetletja dolgo ustvarjanje, prepredeno s slavo, velikimi uspehi in strmimi padci, svetovnimi turnejami, snemanji eksotičnih videospotov, norimi zabavami in oboževalci. Basist John Taylor o dolgoživosti skupine razmišlja na svojem domu v Los Angelesu, pevec Simon Le Bon se sreča z zborovodjo iz mladih dni, bobnar Roger Taylor obišče kraj začetka – Birmingham, klaviaturist Nick Rhodes pa za kamere pobrska med znamenitimi opravami, ki so zaznamovale urejeni slog Duran Durana. DURAN DURAN: THERE'S SOMETHING YOU SHOULD KNOW / Velika Britanija / 2018 / režija: Zoe Dobson

59 min

Putinova vojna na domačih tleh, britanski dokumentarni film

Dokumentarni film spremlja usodo šestih Rusov, ki si v vse bolj avtoritarni državi upajo javno izražati nasprotovanje vojni v Ukrajini, čeprav jim zato grozi dolga zaporna kazen. Večina posnetkov je nastala skrivaj, saj so oblasti pod vodstvom Vladimirja Putina po napadu na Ukrajino močno omejile svobodo izražanja, kaznivo je tudi sodelovanje s tujimi mediji. Novinar Vasilij intervjuva kolegici iz Sibirije, ki raziskujeta življenjske zgodbe padlih ruskih vojakov. Ugotovili sta namreč, da jih je v Ukrajini umrlo veliko več, kot priznavajo oblasti. Natalija se udeležuje protivojnih protestov in objavlja novice na Tiktoku, vendar mora uporabljati tujo telefonsko kartico, saj so družbena omrežja v Rusiji cenzurirana. Univerzitetni profesor Roman, ki je zaradi protivojnih objav izgubil službo, je zaskrbljen zaradi svojih staršev, ki živijo v Ukrajini. Sonja pa si zaman prizadeva, da bi izpustili iz pripora njeno partnerico Sašo, ki ji zaradi lepljenja nalepk s protivojnimi gesli grozi do deset let zapora. Ko Putin septembra 2022 razglasi mobilizacijo, se Vasilij odloči, da bo pobegnil … INSIDE RUSSIA: PUTIN'S WAR AT HOME / Velika Britanija / 2022 / Režija: Gesbeen Mohammad

63 min

Veličastna Zemlja, britanska dokumentarna serija, 2/4

Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 2. del: Orjaški valovi Največji valovi na Zemlji so visoki kot petnadstropna stavba in tehtajo več kot sto velikih potniških letal. Neustrašna ekipa se je podala na smrtno nevarno odpravo, da bi jih posnela s kopnega, z morja in iz zraka. Eden od njenih članov je med lomljenjem orjaškega vala deskal tik pod njim, da bi ujel osupljiv prizor, ki ga le redki lahko vidijo od blizu. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn

49 min

Mestni gozd, izobraževalno-dokumentarni film

Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.

25 min

Moja mama: pobeg v osamo, italijanski dokumentarni film

Benedetta Barzini je ikona modnega sveta 60. let prejšnjega stoletja – manekenka in fotomodel, ki je navdihovala Andyja Warhola, Salvadorja Dalija, fotografa Irvinga Penna in Richarda Avedona. V 70. se je odločno borila za emancipacijo in pravice žensk. Še vedno predava o zgodovini in antropologiji mode in oblačil. A pri 75 se je naveličala površnosti sveta, ki ceni le videz. Na poti njegovega simbolnega zapuščanja, determinirana Benedetta namreč želi izginiti, jo za kamero spremlja njen prav tako vztrajni sin z vedno pripravljenim vprašanjem. THE DISAPPEARANCE OF MY MOTHER / Italija / 2019 / Režija: Beniamino Barrese

93 min

Evropski ognjeniki – grozeča nevarnost, francoska dokumentarna oddaja

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

53 min

Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič

Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.

51 min

Gora ni večna, Podrta gora, izobraževalno-dokumentarni film

Epizoda se osredotoča na Triglavski ledenik oziroma Triglav kot simbol slovenskega alpinizma in gorništva ter spremembe, ki jih pri njem skozi leta zaznavajo raziskovalci in obiskovalci gora. Osrednji lik oddaje je mag. Miha Pavšek, gornik, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gledalec spremlja merjenje triglavskega ledenika, ki ga opravijo Miha in njegovi sodelavci vsako poletje. Merjenje Triglavskega ledenika neprekinjeno poteka že tri četrt stoletja. Medtem se z jamarjem dr. Juretom Tičarjem podamo v Ivačičevo jamo pod Kredarico. Natalija Štular, kustosinja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, pa nam pokaže nekaj zanimivih muzejskih artefaktov, povezanih s triglavskim ledenikom. Oddajo zaokroži legenda o Podrti gori.

25 min

Križpotja v čarnem risu, portret

Dokumentarni film o VLADU ŽABOTU, pisatelju, pesniku, publicistu in uredniku, enem najvidnejših in tudi v mednarodnem prostoru odmevnem slovenskem književnem ustvarjalcu prikazuje izseke iz njegove osebne zgodovine, prepredene z odkrivanjem skrivnosti sveta, animizmom, mitičnim in svetim. Nenehni iskalec globljega smisla življenja je bil že od otroštva zaznamovan z ljudskim izročilom domačega Razkrižja, ki ga gledalec postopoma spoznava skozi pisateljevo obujanje spominov. Čarnosti na razpotjih niso le prostor srečevanj nekdanjih kresniških šamanov, ampak predstavljajo stičišča preteklosti in sedanjosti, kot se odražajo tudi v Žabotovih delih. Filmsko potovanje sega od krajev ob Muri pa vse do arheološkega najdišča v Lepenskem viru in starorimskega Viminatiuma, kjer je pisatelj našel navdih za ustvarjanje nekaterih romanov. Njegova uglasbena poezija zazveni v izvedbi ansambla Mala mestna muzika; pogovori s prijatelji razkrivajo pomembnost njegovega širšega družbenega delovanja. Rečna božanstva, prisotna v filmu, pa niso le klic iz davnine. Pomenijo pisateljevo zavezanost temu, da »vračanje v nekoč« pomeni iskanje resnice tudi danes. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec in direktor fotografije Andrej Lupinc, izvirna glasba Rudi Pančur.

49 min

70 pomladi Zlatka Kaučiča, dokumentarna oddaja

Zlatko Kaučič, ki ga je že kot najstnika bolj kot kovinarska šola zanimalo glasbeno udejstvovanje, se je v dobrih dveh desetletjih življenja in dela po Evropi in ZDA kot samouk izklesal v eno ključnih imen na mednarodnih prizoriščih jazzovske in svobodne improvizirane glasbe. Ko se je po osamosvojitvi Slovenije vrnil v domovino, je s svojim načinom muziciranja presenetil in navdušil zvedavo občinstvo, svojega znanja in izkušenj pa ni obdržal zase, pač pa je začel poučevati, najprej v Mariboru in nato v Novi Gorici. V KUD Zvočni izviri je vzgojil številne glasbenike, ki danes ustvarjajo zanimivo avtorsko glasbo mimo trendovskih omejitev, sodelujejo in skrbijo za razvoj scene. Obiskali bomo dve zabavi za Kaučičev rojstni dan: v klubu Štala, ki ga v Lokavcu pri Ajdovščini vodi njegov učenec Gal Furlan, in v Španskih borcih v Ljubljani, kjer deluje zavod Sploh Tomaža Groma.

29 min

Odpotovanja, Papua Nova Gvineja: Ogenj in voda, potopis

Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis

46 min

Odpotovanja, Vietnam, potopis

Scott in Justin v Tokiu pobereta sošolca Frana, ki je namenjen v Vietnam, prvič spoznavat svojo pravo domovino. Državo prepotujejo od juga do severa, doživijo utrip velemesta Hošiminh, nekdanjega Sajgona, plavajočo tržnico na reki Mekong in se soočijo z ostanki uničujoče vojne. Po poti se ustavljajo v čarobnih in skrivnostnih svetiščih, na severu pa izkusijo osupljivo lepoto zaliva Halong. Naučijo se ceniti in spoštovati korenine, saj so prek prijateljeve izkušnje tudi sami bogatejši za več spoznanj. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis

46 min

Iskre v času, svetovni računalniški podvig, celovečerni dokumentarni film

Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.

81 min

Zeleni škandal, britanska dokumentarna oddaja

Angleško podjetje Drax upravlja največjo elektrarno na pelete v Veliki Britaniji, in ker peleti veljajo za podnebno sprejemljivo gorivo za doseganje ogljične nevtralnosti, od države prejema tudi milijarde funtov ekoloških subvencij. Podjetje trdi, da za izdelavo peletov uporablja le neuporaben les, žagovino in lesne odpadke, toda BBC-jeva preiskava je pokazala, da to ne drži. Izkazalo se je, da Drax v Kanadi seka drevje v nedotaknjenem gozdu in kakovosten les predeluje v pelete, ki jih nato pokuri za delovanje svoje elektrarne v Veliki Britaniji. PANORAMA: THE GREEN ENERGY SCANDAL EXPOSED / Velika Britanija / 2022 / Režija: Tim Robinson

28 min

Lovci na spletne prevare, britanska dokumentarna oddaja

Prebivalci angleško govorečih držav so pogosto tarča lažnih klicev tehnične pomoči, ki večinoma izvirajo iz Indije. Tam delujejo številni prevarantski klicni centri, katerih lastniki z dovršenimi metodami služijo milijone z goljufanjem nevednih uporabnikov. Organi pregona imajo zaradi birokracije pogosto zvezane roke, zato so se na spletu pojavili tako imenovani lovci na prevare, ki so sleparjem velik trn v peti. PANORAMA: SPYING ON THE SCAMMERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Kathleen Mullin

29 min

Skrivnosti z Beethovnove ulice, dokumentarno-igrani glasbeni film

Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.

73 min

Zofija Skvarča

Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo. Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi. Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija. Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov. Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju. Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat. Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.

108 min

Karpopotnik

Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet. Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden 'film ceste' z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.

47 min

Himalajski vrhovi treh Slovenk

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

25 min

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Planice

Planiški konec tedna se bo začel s kvalifikacijami za petkovo posamično preizkušnjo v smučarskih poletih. Na startni listi bo kar 12 slovenskih letalcev. To bo lepa priložnost za dolge in lepe polete. Niti en mesec še ni minil od dveh zlatih medalj za Slovenijo na svetovnem prvenstvu, že je tu nova priložnost za veselje pod Poncami.

93 min

Korejska vojna - Neskončna vojna, koprodukcijska dokumentarna serija, 2/2

Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 je minilo 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo. 2. del: Neskončna vojna Leta 1953 sta Severna in Južna Koreja po treh letih spopadov sklenili premirje, ki traja še danes. Južno od demilitariziranega območja se je iz vojaške diktature postopoma razvila demokracija, na severnem delu polotoka pa je Kim Il Sung vzpostavil totalitarni režim, ki se je sprva zanašal na gospodarsko pomoč Sovjetske zveze, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je državljane pahnil v revščino in lakoto. Vlada v Pjongjangu še vedno bije protiimperialistični boj proti Združenim državam Amerike, zato si sedanji voditelj Kim Džong Un, Kim Il Sungov vnuk, nenehno prizadeva razviti jedrsko orožje, ki bi lahko doseglo Ameriko. KOREA: THE FORGOTTEN WAR / THE KOREAN WAR / Francija, Južna Koreja, Velika Britanija, ZDA / 2019

51 min

Ridley Road, britanska nadaljevanka, 1/4

Nadaljevanka je posneta po prvencu pisateljice Jo Bloom, ki se je oprla na resnične dogodke in opisuje vzpon skrajne desnice v Veliki Britaniji v šestdesetih letih 20. stoletja. Velika Britanija, 1962. Vivien Eppstein, ki izhaja iz judovske družine in dela kot frizerka v Manchestru, se zaljubi v očetovega vajenca Jacka Morrisa. Ko ta v sumljivih okoliščinah izgine, se Vivien odpravi v London, da bi ga poiskala. Ko ga vidi na uličnih protestih, skupaj z zloglasnim Colinom Jordanom, vodjem gibanja Nacionalsocialističnega gibanja, je zgrožena. Kasneje ji Jack zaupa, da v gibanju dela pod krinko in da je v resnici član Skupine 62, ki se bori proti neonacizmu. V Skupino 62 se vključi tudi Vivien. 1. del Leta 1962 mlada Judinja Vivien Epstein, frizerka iz Manchestra, pobegne v London, ker se noče poročiti z moškim, ki so ji ga izbrali starši. Odloči se, da bo poiskala svojo pravo ljubezen, Jacka, čeprav ji je ta zabičal, naj pozabi nanj. V Londonu si poišče najemniško sobo in službo v frizerskem salonu. Že prvi dan se po službi znajde na demonstracijah neonacistov, ki jim poveljuje vodja Nacionalsocialističnega gibanja Colin Jordan. Vivien na demonstracijah doživi neprijetno presenečenje in se kmalu zaplete v mrežo laži in prevar. RIDLEY ROAD / Velika Britanija / 2021 scenarij: Sarah Solemani režija: Lisa Mulcahy v glavnih vlogah: Agnes O'Casey, Tom Varey, Rory Kinnear, Eddie Marsan, Tracy-Ann Oberman, Samantha Spiro, Rita Tushingham, Tamzin Outhwaite, Danny Hatchard, Gabriel Akuwudikel

58 min

Evropski ognjeniki – grozeča nevarnost, francoska dokumentarna oddaja

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

53 min

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

23 min

3. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B), druga obravnava 2. Predlog zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli (ZOsn-J), druga obravnava 3. Razno

43 min

Vzgoja in oskrba orhidej

Družina orhidej ali po slovensko družina kukavičevk vsebuje okoli 750 rodov in 25.000 vrst, kar pomeni, da gre za eno največjih družin cvetočih rastlin na našem planetu. Mnoge vrste orhidej so tudi priljubljene sobne rastline, z njihovo vzgojo in oskrbo pa ima marsikdo težave. Zato smo v četrtkov Svetovalni servis povabili odličnega poznavalca in gojitelja orhidej Tomaža Jevšnika, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na prvi@rtvslo.si, jih zapišite v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.

27 min

Zdravstvena in davčna reforma nadaljujeta začrtano pot

Kritike premierja Roberta Goloba, pred časom glede izvajanja zdravstvene, zdaj pa še davčne reforme, njune priprave ne bodo prekinile, trdita tako zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan kot finančni minister Klemen Boštjančič. Oba zanikata navedbe o odstopu in napovedujeta, da bodo pri reformah nadaljevali po začrtani poti. Drugi poudarki: - Turčija bo potrjevala vstop Finske v zvezo Nato, kaj bo s Švedsko? - V Dolenjskem muzeju podelili nagrade za prenovo objektov kulturne dediščine. - Planico bodo ob ogledu kvalifikacij pred posamično tekmo v poletih napolnili najmlajši.

12 min

Vsa bitja, majhna in velika, britanska nadaljevanka, 1/7

Leta 1937 James Herriot, diplomant veterinarske fakultete iz Glasgowa, uresničuje svoje sanje in nastopi delo veterinarja na severu Jorkšira. Hitro spozna, da je enako pomembna kot oskrba živali tudi skrb za njihove lastnike, ki so včasih muhasti in zahtevni. James začenja kariero na kliniki Skeldale ki jo vodi kaotični in nepredvidljivi šef Siegfried Farnon. Tu je še Siegfriedov samovoljni brat Tristan in prekanjena gospa Hall, ki spretno krmari njihovo ladjo. James spoznava domačine, še posebej mu je pri srcu Helen Alderson, kar je razlog več, da si želi ostati. - Nadaljevanka je posneta po avtobiografskih romanih Jamesa Alfreda Wighta, veterinarja in pisatelja, bolj znanega pod pisateljskim imenom James Herriot. - V mestecu Thirsk so leta 2015 priljubljenemu veterinarju postavili spomenik. - Njegov učenec Peter Wright še danes opravlja veterinarsko prakso. Njegovo vsakdanje delo je prikazano v zelo priljubljeni britanski dokumentarni seriji. 1. del: Mladi veterinar James Herriot končno dobi pozitiven odgovor na prošnje za službo. Odpotuje v Yorkshire k uglednemu veterinarju Siegfriedu Farnonu. Med potjo stopi z avtobusa prekmalu in mora peš po dežju. Dr. Farnon je zagrenjen, strog in je odslovil že številne mlade veterinarje, ki so prišli k njemu za pomočnika. Jamesa takoj vzame s sabo na teren, kjer mora pregledati konja. Farnonova gospodinja gospa Hall je Jamesu naklonjena in ga zagovarja, ko se ta že prvi večer pijan vrne iz gostilne, kjer so si ga vaščani privoščili in mu podtaknili močno pivo. ALL CREATURES GREAT AND SMALL / Velika Britanija / 2020 scenarij: Ben Vanstone režija: Brian Percival v glavnih vlogah: Dame Diana Rigg, Nicholas Ralph, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Rachel Shenton, Samuel West

48 min

Velike Slovenke: Angela Piskernik

Naravovarstvenica, botaničarka in intelektualka, ki je bila aktivno vpeta v številna družbena gibanja svojega časa. Pokončna Korošica, ki je med drugim preživela koncentracijsko taborišče, je napisala prvi slovenski določevalni ključ za določanje flore Slovenije in postala naša prva poklicna varuhinja narave. Če se danes navdušujemo nad Greto Thunberg, smo Slovenci svojo prvo okoljsko aktivistko pravzaprav že imeli.

14 min

Na planiški letalnici kvalifikacije za posamično tekmo finala 44-te sezone svetovnega pokala

V Planici si kvalifikacije finala sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih tradicionalno ogleda množica otrok. Tako bo tudi to dopoldne, ko se bo po letalnici bratov Gorišek spustilo 12 Slovencev. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - O predlogu ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov danes pristojna parlamentarna komisija - Turški parlament začenja zasedanje, na katerem bo predvidoma podprl vstop Finske v zvezo Nato - Italijanska vlada za prepoved proizvodnje in prodaje sintetične hrane

19 min

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

17 min

Leti, leti ...

Ko to poslušate, sedim na letališču. V zadnjih letih, natančneje od oktobra 2019, pomeni potovati iz Slovenije že po Evropi, kaj šele po svetu, izjemno zahteven projekt. Odkar ni več Adrie Airways in upravlja največje slovensko letališče upravnik, za katerega je to pač še ena majhna, postranska pristajalna steza za eksote, smo se spremenili v točno to: v eksotično destinacijo, a ne po ponudbi – zgolj po dostopnosti. V svetu, kjer je mobilnost ključni faktor za razcvet ali propad vseh vrst poslov, je taka oznaka eden najlepših tlakovcev v pekel. Če potovanje na in z destinacije traja predolgo, bodo šli literarni festival, mednarodni znanstveni kongres in športno prvenstvo pač drugam – ne glede na našo vrhunsko kulinariko, stoletno trto in fantastično zmes toplic, gora in morja. To še kako dobro vedo na Koroškem, saj posledice dejstva, da ceste še vedno ni, vsakodnevno grenko okušajo na lastni koži. Brez urejenih ter predvsem učinkovitih prometnih povezav si ne moremo obetati, da se bomo kadarkoli skobacali z liste držav, kamor greš prvič, zadnjič in nikoli več. Dokler bo vlak med Ljubljano in Mariborom vozil 2 uri in več, dokler bomo obsojeni zato, ker letimo z Brnika, ure in ure preždeti po letališčih, čakajoč na prestope, sami sebe zavestno izločamo iz sodobnega sveta, ki nas je zdavnaj prehitel po levi, desni in vmesni. To pa ni le povsem praktičen problem, to so obenem tudi res sijajni pogoji za bogat razrast slovenske ksenofobije: k sreči ne vsi, a preveč nas tukaj je še vedno tudi tisti učitelj, ki je od učenke nedavno zahteval, naj v razredu sname naglavno ruto. To je to naše kleno domoljubje, ki vihra z zastavo in se svet zanj neha na Kolpi, v Sečovljah in pred vhodom v karavanški tunel, ni pa še uspelo doumeti, da smo za ves ostali svet mi točno to – neki nepomembni čefurčki. Ki se še domov ne morejo vrniti, ne da bi se na poti konkretno postarali. Nam se tista novoletna afera s kočijami sploh ne bi zgodila, če bi Adria Airways še obstajala. Gospa bi pač lepo vstala navsezgodaj, šofer bi jo zategnil do Brnika, kjer bi spila kavo in mirno ujela jutranji let do Dunaja. Strošek povratnega potovanja bi znašal par sto evrov. Letela bi s sodržavljankami in sodržavljani in vljudna, profesionalna stevardesa bi jo ob vzletu in pristanku pozdravila – v slovenščini. Toda ne: mi bomo, mar ne, raje ostali, za kar nas je že davno proglasil Bora Čorba: bečki konjušari.

3 min

Prostor: Ali je Ljubljana res tako zelena, kot o njej radi govorijo?

Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?

15 min

Marec v znanosti: Izmuzljiva umetna inteligenca, izplen konference o vodi in streznitveni poskusi

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.

27 min

Kralj Artur in vitezi okrogle mize

Pak iz kartona izdela ne najbolj posrečen grad, zaradi česar se prijatelja podata na dvor bajeslovnega kralja Arturja. V njegovi jedilnici je za dolgo mizo velik direndaj, zato se Pak domisli rešitve.

7 min

Učinek metulja

Pili je dolgčas. Z Dimitrijem in Okom se zato odločijo, da bodo lovili metulja. Med tem se izgubijo. Točno, Makebin kruhovec morajo najti. Toda kruhovec, ki ga najdejo, ni Makebin. Kako ga bodo našli?

5 min

2. nadaljevanje 1. seje Ustavne komisije, prenos

Dnevni red seje: 2. Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (UZ129,130,132,134)

154 min

"Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje nam ni nikoli dolgčas."

Delo in študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani sta v polnem zamahu. Večkrat slišimo, da obiskovanje t. im. Tretje univerze ni le želja po dodatnem izobraževanju, ampak je pomembno tudi druženje. Ali to drži in kako poteka delo v likovnem krožku, krožku za keramiko in v programu Človek in njegove pisave, nam bodo predstavile tokratne gostje.

26 min

Ustavna komisija prižgala zeleno luč za začetek postopka sprememb ustave glede imenovanja sodnikov

Ustavna komisija je prižgala zeleno luč za začetek postopka sprememb ustave glede imenovanja sodnikov. Takšen sklep je podprlo 11 članov komisije iz treh koalicijskih strank in Nove Slovenije, proti je glasovalo 5 poslancev SDS. Gre za spremembo štirih členov ustave. Sodnike bi po novem na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. Druge teme oddaje: - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen za uravnoteženje odnosov Unije s Kitajsko - Papež Frančišek v bolnišnici zaradi vnetja dihalnih poti; medicinsko osebje optimistično glede njegovega okrevanja - Prevlada Slovencev na kvalifikacijah smučarskih skakalcev v Planici

15 min

Kakšna bo usoda napovedanih reform vlade?

Reform, ki ljudem ne bodo všeč, se vlada ne bo lotevala, je zatrdil premier. Kaj to pomeni za propadajoče zdravstvo, za pokojninsko reformo in reformo področja dolgotrajne oskrbe? V oddaji tudi: - Predsednik programskega sveta RTV Gregorčič predlagal izločitev ustavne sodnice Kogovšek Šalamon iz odločanja o zakonu o RTV - V Rusiji aretirali ameriškega novinarja Wall Street Journala zaradi suma vohunjena - Slovenski smučarski skakalci na kvalifikacijah v Planici zasedli prva tri mesta; na tekmo uvrščenih 5

30 min

Želela sem si živeti tam, ker rastejo kokosi

Pri samem nabiranju kokosov med lokalnimi prebivalci veljajo posebna pravila. Kokos, ki pade na tla, pripada tistemu, ki prvi okrog njega v pesek nariše črto.

17 min

Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih

Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.

32 min

Konj, dokumentarna serija za otroke

Pozdravljen, konj! Si zelo velika žival, hodiš in tečeš po vseh štirih. Spadaš v isto družino kot zebre in osli, zelo ste si podobni. Živiš v čredah. Ko si zaspan, se ne zlekneš v travo. O, ne! Spiš kar stoje!

5 min

Wetterau, kuharsko-popotniška oddaja/12

Wetterau je pretežno kmetijska regija v nemški zvezni deželi Hessen. Ob zgodovinskem samostanu Konradsdorf stoji istoimenska kmetija, na kateri skupaj živi in dela pet družin z 12 otroki. Na kmetiji radi pripravljajo bogate sezonske solate, jagnječjo pečenko, krepke narastke in tako imenovano zeleno omako. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adama Ulrich in Julia Jasjunas

25 min

Tone Partljič

Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja pisatelj in dramatik Tone Partljič s svojimi zelo živimi spomini na kritika, esejista in gledališčnika Bojana Štiha, čigar stoletnice rojstva smo se pred nedavnim spominjali. Po eni bomo izvedeli več o paleontološkem muzeju Pangea v Dragonji vasi na Dravskem polju, in spomnili na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra. V drugi polovici noči se bomo podali še v kleti gradu Bogenšperk in prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.

30 min

Prem - rojstna vas Dragotina Ketteja

Na Premu se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Vasica se ponaša z gradom, ki se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju. S cerkvijo svete Helene, ki jo je s poslikavami zaznamoval priznani slikar Tone Kralj, znan tudi po tem, da se je v medvojnem in vojnem obdobju, ko je Primorska pripadala Italiji, s čopičem upiral fašizmu in zatiranemu primorskemu rojaku s poslikavami, v katerih se je norčeval iz fašistov in poveličeval slovenstvo, vlival pogum. Na Premu pa živi in dela še ena pesnica in pisateljica – Danica Pardo. Prem je obiskala Sabrina Mulec.

11 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 219/251

Christoph zasleduje Ariane v upanju, da ga bo pripeljala do Karlovega trupla. Ko ga ustavi Franzi, jo izgubi izpred oči. Ariane opazi, da ji nekdo sledi, zato Christophu nastavi past. Lucy želi Joellu pomagati najti navdih za njegov roman, vendar je ves njen trud zaman. Joell hoče zato zapustiti Knežji dvor in navdih poiskati drugje. Da bi Lucy to preprečila, si na mah izmisli srhljivo zgodbo, ki naj bi jo kot otrok slišala od stare sosede. Cornelia zaradi lesne gobe ostane brez stanovanja. Vanessa zato prepriča Alfonsa in Hildegard, da jo vzameta za podnajemnico, vendar se hitro pokaže njena obsedenost z urejenostjo. Hildegard skrbi, da življenje z njo ne bo lahko. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

49 min

Evgen Car: Moja zgodba 19/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in številne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

27 min

Dobro jutro

To jutro vas bodo mariborski jutranjiki popeljali na sprehod po parku, saj prav danes obeležujemo dan sprehodov po parku. Ker je slovenski letalni praznik tik pred vrati, se bodo iz Planice oglasili kolegi iz športnega uredništva ter predstavili vzdušje pred kvalifikacijami. V studiu nas bo obiskala zobozdravnica, ki bo ponudila nekaj nasvetov pri preobčutljivosti zob, spomnili se bomo na podelitev Glazerjevih nagrad, izvedeli bomo kako je nastal muf, se naučili pravilno zasaditi cvetoče balkonsko korito, za konec pa bomo uživali še ob zvokih harfe.

129 min

Poročila ob petih

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

10 min

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

9 min

Himalajski vrhovi treh Slovenk

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

25 min

Osmi dan

V Doževi palači v Benetkah smo si ogledali retrospektivno razstavo Vittoreja Carpaccia, ki prinaša posodobljeno zgodovinsko-kritično branje njegovega slikarstva. Iz koprske stolne cerkve sta v Benetke prišli sliki, ki sta nekdaj krasili vrata orgel, z naslovom Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju. Konservirani in restavrirani sta bili v Restavratorskem centru ZVKDS, zato moramo govoriti tudi o konservatorsko-restavratorskem dosežku slovenske stroke v svetovnem merilu. V Berlinu pa smo obiskali Muzej uporabnih umetnosti, kjer si je na razstavi Retrotopia mogoče ogledati primere dobrega oblikovanja v nekdanjih socialističnih državah vzhodnega bloka in Jugoslavije. Slovenski Muzej za arhitekturo in oblikovanje na njej med drugim predstavlja neuresničen projekt vrstne hiše Trata in delavski dom Trbovlje. Predstavljamo do sedaj spregledano, a navdihujočo zgodbo pevskega zbora Trboveljski slavček, ki je deloval med vojnama. Sestavljalo ga je okoli sto otrok rudarjev, ki pa so pod vodstvom zborovodje Avgusta Šuligoja postali ambasadorji kulture. Najbolj zanimiv je podatek, da so nastopili v prvem radijskem prenosu iz Evrope, ki so ga spremljali v Ameriki. Slikar Dominik Mahnič nam bo predstavil čopičograf. To je nekakšen slikarski robot, zapletena naprava, sestavljena iz številnih modulov, ki proizvaja slikarske podobe. Spremljali smo nastanek tovrstnih umetnin. Prisluhnili pa smo še koncertu izraelskega tandema Lola Marsh, ki je že četrtič razprodal slovenske dvorane. Tokrat je v Kinu Šiška predstavil najnovejši album z naslovom Shot Shot Cherry.

29 min

Šef doma s Petro: Špinačna pita in baklava po grško, kuharska oddaja

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Tanki listi pripravljenega vlečenega testa so pravi kuharski zaveznik! Radi jih uporabljamo za češnjeve, jabolčne in skutne zavitke, lahko pa nastanejo bureki in mesne pite. Danes se bomo ozrli proti Grčiji in spekli špinačno spanakopito. Pri tej slani piti sta ključni sestavini špinača in sir feta. Posladkali pa se bomo s sladkimi pistacijevo-orehovimi baklavami.

20 min

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.

10 min

Reforme - korak nazaj

Med pogovorom o svoji zasebnosti je premier presenetljivo izjavil, da so šli z reformami korak predaleč. Še posebej je bil kritičen do finančnega ministra. Še pred nekaj dnevi so ministri zagotavljali, da bodo reforme izvedene. Nova strategija premierja glede reform in tudi razkrivanja podrobnosti iz zasebnosti je presenetila javnost in koalicijske partnerje.

54 min

Sončne celice, oddaja o znanosti

Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?

25 min

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

30 min

Poročila ob 8h

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Langobardi, Alboin v Romanžu, italijanska dokumentarna oddaja

Igrana dokumentarna oddaja je zgodba o prihodu Langobardov iz Panonije čez ozemlja današnje Slovenije v Italijo, kjer v 6. stoletju – v krajih, »kjer se cedita med in mleko« – ustanovijo Vojvodino Furlanijo. Langobardom zgodovinarji pretežno pripisujejo germanski izvor, oddaja pa se naslanja na ugotovitve dunajskih zgodovinarjev, ki menijo, da so bliže ljudstvom iz Panonije, rimske province, ki se je raztezala na ozemlju današnjih Slovenije in Madžarske. Oddaja razkrije posebnosti bojevanja Langobardov in njihovega orožja, načina življenja, prehranjevanja in oblačilne kulture; predstavi tudi gojenje obrti tkalstva, kovaštva, usnjarstva, izdelovanja lončene posode in predmetov iz zlata ter kovanja lastnega denarja. LANGOBARDI - ALBOINO E ROMANS / Italija / 2021 / Režija: Simone Vrech

53 min

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

10 min

Koalicijo čaka pogovor o izvedbi reform

Vlada se spoprijema s številnimi zapleti pri pripravi načrtovanih reform. Ob davčni bi lahko bila na majavih tleh tudi zdrastvena reforma.Predstavitev njenih prvih delov, zakonov o digitalizaciji in prenovi zdravstvene blagajne, ki bi moralo biti jutri, je zdravstveno ministrstvo odpovedalo. V oddaji bo dogajanje komentiral poznavalec političnega dogajanja Andraž Zorko. Ostali poudarki oddaje: Dodatna voda Slovenski Istri s povezovanjem regionalnih vodovodov Finska ob kimanju Turčije predvidoma kmalu v zvezo Nato, Švedska še ne Pristojni preverjajo okoliščine smrti bolnika na poti v velenjski zdravstveni dom.

20 min

Tako se govori! Kako jeziki spreminjajo naše kognitivne svetove?

To je zadnja epizoda v tokratni marčevski supermožganski seriji, ki je navdih našla v Tednu možganov in rekla – Tako se govori! Če pomislimo na epizode o razvoju govora, o preklinjanju in Tourettovem sindromu, pa o sindromu tujega naglasa… smo se že naučili, da jeziki odpirajo svetove, za nas in naše možgane. In današnja zgodba bo to več kot potrdila. Ali to, da poznamo več izrazov za modro pomeni, da jo tudi drugače zaznavamo? Gremo na Otok, na Univerzo Lancaster, k profesorju aplikativne lingvistike, Panosu Athanaopoulosu! Pripravlja: Mojca Delač.

11 min

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

Severna obzorja (III.): Sin iz Seula, ameriška nadaljevanka, 9/22

9. del: Sin iz Seula V Cicelyju je božični čas. Vsak ga praznuje po svoje. Indijanci častijo krokarja, ki je na Zemljo prinesel svetlobo. Joel se spominja otroštva, ko je božični čas zavidal irskim katoliškim sosedom, ki so imeli jelko. Maggie je nesrečna, ker božič vsako leto preživi s starši, Ruth-Anne je ateistka, ki jo boli srce, da bi posekala jelko – živo bitje. Shelly pogreša tradicionalen krščanski božič. Sredi prazničnega vzdušja pa Mauricea obiščejo sin ter sinova mati in sin, za katere ni vedel. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

43 min

Bo umetna inteligenca prekosila človeka? ChatGPT med priložnostjo in grožnjo.

Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program chatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem… Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.

53 min

V deželi tisočerih želja; Kaj je videl Mižek Figa

Tudi v deželi, kjer se izpolnijo vse želje, lahko postane dolgočasno … Pripoveduje: Zvone Hribar. Avtorja: Andre Maurois; Ljudmila Prunk Utva. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

8 min

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Štrk živo iz studia 13

Če velja, da s pomladjo priletijo štorkjle, potem smo jih veseli tudi v prvem spomladanskem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Gostimo namreč prleški Ansambel Štrk s pevko Evo Šolinc. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

59 min

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

26 min

Odmevi

min

Vreme

min

Zrcalo dneva

min

Magnet

min

Znanost in tehnologija

min

Panorama

min

Tarča

min

Slovenska kronika

min

Dnevnik

min

Radijski dnevnik

min

Studio ob 17.00

min

Dogodki in odmevi

min

Prvi dnevnik

min

Po Sloveniji

min

Danes do 13:00

min

Jutranja kronika

min

Zdravje

min

Na tretjem

min

Prestiž

min

Arena

min

Črna kronika

min

Tednik

min

Zrcalo tedna

min

Utrip

min

Gospodarstvo

min

Koda

min

Intervju

min

Mednarodna obzorja

min

Pogovori s politiki

min

Lokalne volitve 2022

min

Predsedniške volitve 2022

min

Studio City

min

Literarni večer

min

Komorni studio

min

Kultura

min

Odprta knjiga na radiu

min

Mladi virtuozi

min

Literarni nokturno

min

Svet kulture

min

Glasovi svetov

min

Kratka radijska igra

min

Radijska igra

min

Izšlo je

min

Jezikovni pogovori

min

Koncerti – kulturno-umetniški program

min

ARS humana

min

Sobotni operni večer

min

Kulturna panorama

min

Zborovski panoptikum

min

Televizorka

min

Osmi dan

min

Razgledi in razmisleki

min

Koncert evroradia

min

Likovni odmevi

min

Obiski kraljice

min

S knjižnega trga

min

Panoptikum

min

Opus

min

Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj

min

Šport

min

Naval na šport

min

Športna zgodba

min

Alpsko smučanje

min

Zima je zakon

min

Smučarski skoki

min

Smučarski teki

min

Biatlon

min

Deskanje na snegu

min

Rokomet

min

Atletika

min

Planica 2023 - SP v nordijskem smučanju

min

Hokej na ledu

min

Nogomet – FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022

min

Tisoč in en gol

min

Gimnastika

min

Kolesarstvo

min

Odbojka

min

Kajak kanu

min

Nogomet

min

Evropska prvenstva München 2022

min

Plavanje

min

Košarka

min

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

min

Tenis

min

Dobro jutro

min

Za sosedovo mizo

min

Vem!

min

Šef doma

min

Nedeljsko popoldne

min

Koncerti – razvedrilni program

min

Kaj dogaja?

min

Sobotno popoldne

min

V petek zvečer

min

Avtomobilnost

min

Joker

min

Ambienti

min

Zimski pozdrav

min

OdBita pot

min

Misija Liverpool

min

Čez planke

min

Silvestrovo

min

Dobrodelne prireditve

min

Slovenska polka in valček

min

Poletni pozdrav

min

Vikend paket

min

Ugriznimo znanost

min

Ultrazvok

min

Svetovalni servis

min

Intelekta

min

Podjetno naprej

min

Pogled v znanost

min

Ljudje in zemlja

min

Na vrtu

min

Vizionar - obrtnik in podjetnik

min

O živalih in ljudeh

min

50 skladb, ki so nas zapele

min

Ah, ta leta!

min

Podobe znanja

min

Slovenski magazin

min

Alpe-Donava-Jadran

min

Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika

min

Zdravje Slovencev

min

50 knjig, ki so nas napisale

min

Veste, kaj jeste

min

Kuhinja naših non – dediščina solin

min

Gymnasium

min

Kulturomat

min

Osvežilna fronta

min

Hudo športni

min

GG - Good game

min

MMF - Mladi Mojstri Financ

min

Prvi na maturi

min

Slovar spolne vzgoje

min

Skit

min

Čist zares

min

V svojem ritmu

min

Adrenalinci

min

Kdo si pa ti?

min

Duhovna misel

min

Obzorja duha

min

Prenos bogoslužij

min

Bogoslužje

min

Musica sacra

min

Ozare

min

Duhovni utrip

min

Sledi večnosti

min

Sedmi dan

min

Sveto in svet

min

Verske poslanice in voščila

min

Glasba in sveto

min

Slovenska kronika

min

Primorska kronika

min

Tele M

min

Aktualno regionalno

min

Do popoldneva

min

Opoldnevnik

min

Točno opoldne

min

Jutranjik

min

Jutranji program

min

Omizje TV Maribor

min

Primorski dnevnik

min

Dober večer

min

Odkrivamo Maribor

min

Primorski kraji in ljudje

min

Preglednik TV Maribor

min

Malo naokrog

min

Rojaki

min

Obrazi naših rojakov

min

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

83 min

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

98 min

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

88 min

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

91 min

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

104 min

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

99 min

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

73 min

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

94 min

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

103 min

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

73 min

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

97 min

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

54 min

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

83 min

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

96 min

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

97 min

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

79 min

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

100 min

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

100 min

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

89 min

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

68 min

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.

68 min

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

85 min

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

87 min

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director).

81 min

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

103 min

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

88 min

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

98 min

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

84 min

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.

105 min

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

93 min

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.

97 min

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

122 min

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

79 min

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

50 min

Komedija solz

Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija. Celovečerni prvenec tržaškega pisatelja ter gledališkega in radijskega režiserja Marka Sosiča. »Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več, kot številne druge zgodbe na to temo« (Denis Valič, filmski kritik). With bitter humor, A Comedy of Tears reflects the modern society divided by hatred, racism and xenophobia. The feature debut of the Trieste writer and theater and radio director Marko Sosič. »With a good selection and characterization of the characters through which he so wonderfully captures the two faces of the Istrian-Primorska environment: on the one hand the embiterred and constantly angry spirit living in the past and feeling obliged to be in a constant fight with the supposedly hostile present and on the other hand the movingly warm and human soul of many people from this environment, Sosič tells more than many other stories on this topic « (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

72 min

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

70 min

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

90 min

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

94 min

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

85 min

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

77 min

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

76 min

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

82 min

Poj mi pesem

Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

106 min

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

114 min

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.

90 min

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

125 min

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

80 min

Nočno življenje

Prejemnik kristalnega globusa za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. »Mračna in hladno distancirana drama o vse večji tabloidizaciji medijev in o uničujočih posledicah njihovega početja na življenje ljudi, ki v njihovih 'zgodbah' nastopajo« (Denis Valič, filmski kritik). Awarded with the Crystal Globe for Best Director at the Karlovy Vary Film Festival. »A dark and cold distanced drama about the growing tabloidization of the media and the devastating consequences of their actions on the lives of the people who appear in their 'stories'« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

81 min

Nika

Drugi celovečerec režiserja Slobodana Maksimovića o 16-letni voznici gokarta, ki preseže spor s svojo mamo in osvoji najbolj pomembno zmago v življenju. Najboljši mladinski film na motovunskem filmskem festivalu. »Nika pokaže, da so dekleta v vlogah, ki jih družba tradicionalno pripisuje fantom, lahko uspešna. Zato drži še bolj zaostrena različica enega izmed gesel filma, da so dekleta boljša od fantov: kajti dekleta morajo biti boljša od fantov, da bi bila v moškem svetu sploh sprejete kot enakopravne« (Urban Tarman, Radio Slovenija). Slobodan Maksimović's second feature film about a 16-year-old go-kart driver who overcomes a dispute with her mother to win the most important victory of her life. Best Youth Film at the Motovun Film Festival. “Nika shows that girls can succeed in roles traditionally assigned to boys. This is why an even more exaggerated version of one of the film's slogans, that girls are better than boys, is true: because girls have to be better than boys to be accepted as equals in a man's world” (Urban Tarman, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

87 min

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

68 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 198/251

Werner Andréju zameri, da se v teh težkih časih ne posveča reševanju Knežjega dvora, temveč se ukvarja s svojo bodočo restavracijo. Ko André potem še zamudi v službo, se z Wernerjem spreta, zato André takoj da odpoved. Tima zaradi Christophove neprevidnosti močno strese električni tok. Selina pogumno ukrepa in ga spet spravi k zavesti. Za nekaj časa se mu je namreč ustavilo srce. Kljub vsemu Michael kmalu oceni, da Tim ni več v nevarnosti. Tim Amelie prikrije, kako zelo ga je nesreča pretresla. Franzi bi se rada poročila na prostem, zato ji Steffen predlaga travnik s čudovitim razgledom. Toda ravno tam sta s Timom doživela romantičen poljub, zato mu Franzi razloži, da se na tem travniku nikakor ne moreta poročiti. Robert in Vanessa se ob zori vrneta iz Münchna in noč preživita v Sisijinem apartmaju. Ko se Robert zjutraj na Vanessino prigovarjanje odloči, da si bo nenapovedano vzel prost dan in ga preživel z njo, je Vanessa prepričana, da je vedno bolj zaljubljen vanjo. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

48 min

Letovišče (II.), britanska nadaljevanka, 5/6

Veliki sanditonski ples je ogrožen, saj mestni trgovci nočejo dostaviti hrane in pijače, dokler vojska ne poravna dolga. Tom je zato prisiljen priznati Arthurju, da ga polkovnik izsiljuje, Arthur pa se nato odloči, da bo stvari vzel v svoje roke in rešil ples. Užaloščena in osramočena Alison sklene, da se bo vrnila domov v Willingden. Fraser trka na Carterjevo vest, toda ta se Alison ne namerava niti opravičiti. Clara zgrožena odkrije, zakaj se Esther vede vse bolj nepredvidljivo. Charlotte in Colbourne skleneta krhko premirje. SANDITON (II.) / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Justin Young, Andrew Davies Režija: Charles Sturridge, Ethosheia Hylton V glavnih vlogah: Rose Williams, Anne Reid, Kris Marshall, Kate Ashfield, Crystal Clarke, Jack Fox, Charlotte Spencer, Lily Sacofsky, Elizabeth Berrington, Adrian Rawlins, Turlough Convery, Mark Stanley, Alexandra Roach

52 min

Pepin in Juretov vrt

Dedi pujs Pepi in Juretu podari semena za njun vrt, oči pujs pa pomaga tako, da postane strašilo.

5 min

Lemur, dokumentarna serija za otroke

Pozdravljen, lemur! Kot mi ljudje in opice spadaš v veliko družino primatov. Po svoje si naš daljni sorodnik. Najslavnejši med lemurji je obročastorepi maki. Lemurji se sporazumevate z vonjem, poznate celo smrdeče boje.

4 min

Prva knjiga vnovič

Pok ugotovi, da je prebral že vse knjige na svojih policah. Pak mu predlaga, da spet vzame v roke prvo knjigo, ki jo je prebral v otroštvu. To ju tudi tokrat popelje na zanimivo dogodivščino.

7 min

Katar 2022, Fifina magazinska oddaja

*****

26 min

Dovršeni zvok, umetnost izdelovalcev lokov, avstrijski dokumentarni film

Izdelovalci lokov nadaljujejo starodavno tradicijo, a pojavlja se strah, da bodo kmalu med zadnjimi mojstri svoje obrti. Izdelava ekskluzivnih lokov za glasbila je še vedno posebna obrt. Izdelovalci lokov uporabljajo les brazilskega drevesa pernambuko že več kot dvesto let. A zaloge tega lesa v Braziliji kopnijo, zato so pernambukova drevesa ogrožena. Glasbeno-dokumentarni film predstavlja delo izdelovalcev lokov za godala.

28 min

Katar 2022, Fifina magazinska oddaja

Na poti k svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Katarju prihodnje leto bomo v novem delu Fifine magazinske oddaje spoznali najboljši katarski klub Al Sadd. Nadaljevali bomo predstavitev države gostiteljice, v kateri je svoj pečat pustil španski kuharski mojster. Spoznali bomo tudi športni kompleks v Dohi, kjer sobivata eden od nogometnih stadionov, ki bo gostil tekme prvenstva, in eno najlepših igrišč za golf na Srednjem vzhodu.

25 min

Saška - Anhalt, kuharsko-popotniška oddaja

Saška - Anhalt leži v osrčju Nemčije. To območje zaznamujejo romantične vasice, rodovitna polja in slikovite reke. Spomladi se tu vse vrti okoli belušev, kajti v Saški - Anhaltu pridelajo največ belih belušev v vsej Nemčiji. V družini jih gojijo že več kot dvajset let, razvijajo pa tudi recepte za izvirne jedi z beluši. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel

25 min

Vrelišče, angleški film

Film je kulinarična drama, tudi triler. Prikazuje zgodbo Andyja Jonesa, glavnega kuharja v prestižni londonski restavraciji. Pred njim in njegovo kuharsko ekipo je božično praznovanje, napoveduje se gneča, napetost pa se stopnjuje, ko se nenadoma pojavi inšpektor za zdravje in varnost pri delu ter ugotovi nekaj pomanjkljivosti. Zdi se, da restavraciji grozi znižanje ocene, poleg tega mora Andy usklajevati različne interese svoje številčne ekipe in poskrbeti za posebne želje gostov. Delo in okolje sta stresna. Andy v napetih okoliščinah pokaže svoj pravi obraz … BOLINIG POINT /ZK / 2021 Režija: Philip Barantini / Scenarij: Philip Barantini, James Cummings / Igrajo: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Hannah Walters, Malachi Kirby, Taz Skylar, Lauryn Ajufo, Daniel Larkai, Lourdes Faberes, Jason Flemyng, Ray Panthaki ...

90 min

Severna obzorja (III.): Truplo, ameriška nadaljevanka, 5/22

5. del: Truplo Chris med ribarjenjem najde zamrznjeno truplo moškega. Izkaže se, da gre za francoskega vojaka iz 19. stoletja, njegov dnevnik pa razkrije osupljive stvari. Maurice v tem vidi poslovno priložnost, številni drugi pa menijo, da bi morali prebivalci Cicelyja vojakovo skrivnost zadržati zase. Ed potrebuje denar, zato pomaga Ruth-Anne v prodajalni. In Joel preiskuje svojo vero. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

44 min

Pesem Amerike, 2. del

"Amerovizija", kot bi lahko prilagodili ime po vzoru Evrovizije, bo ponudila možnost nastopa 56 predstavnikom – tistim iz vseh 50 zveznih držav, petih ameriških teritorijev in prestolnice Washingtona. Tekmovanje bo – podobno kot evropsko – sestavljeno iz več delov. Najprej se bodo nastopajoči pomerili v kvalifikacijah, sledila bodo oba polfinala in na koncu še veliki finale. O zmagovalni skladbi bodo na koncu odločali tako glasovi strokovne žirije kot gledalk in gledalcev, so sporočili organizatorji Evrovizije, ki bodo tudi sodelovali pri projektu. Tekmovanje bosta vodila slavna glasbenika Kelly Clarkson in Snoop Dogg.

86 min

Katar 2022, Fifina magazinska oddaja

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

26 min

Laž, francoska nadaljevanka, 2/4

Škandal se poglobi, ko Lucas obtoži še drugega moškega, da je sodeloval pri posilstvu. Claude skuša iz zapora dokazati svojo nedolžnost. Ko mu vendarle uspe doseči začasni izpust, zaprosi za soočenje z vnukom, saj upa, da ta pred sodnico morda ne bo lagal. Toda Lucas vztraja pri tem, da ga je dedek zlorabljal. Sodnica se zato odloči, da Clauda preda še porotnemu sodišču. LE MENSONGE / Something to Hide / Francija / 2020 scenarij: Vincent Garenq, Christian Iacono režija: Vincent Garenq v glavnih vlogah: Daniel Auteuil. Charlie Bruneau, Gregoire Bonnet, Catherine Alric, Benjamin Bellecour, Alex Terrier-Thiebaux, Bruno Ricci

47 min

Športnik leta 2022, prenos iz Ljubljane

Na prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo znani nasledniki Janje Garnbret, Tadeja Pogačarja in slovenske moške košarkarske reprezentance, ki so bili najboljši slovenski športniki leta 2021. Prvič po izbruhu epidemije bo razglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip v državi potekala brez omejitev, potem ko je bila predlani v studiu RTV Slovenija prvič v zgodovini brez gledalcev, lani pa zaradi omejitvenih ukrepov pred polovično zasedeno Gallusovo dvorano. Na prireditvi bodo nagrade podeljevali številni nekdanji izjemni športniki, voditelja bosta športna novinarja Irena-Shyama Hlebš in Gašper Bolhar, potekala pa bo tudi ob glasbeni spremljavi legendarne skupine Lačni Franz. Zaradi polfinalne tekme na svetovnem nogometnem prvenstvu se bo začela nekoliko prej kot preteklih letih – ob 17.30 z neposrednim prenosom na TV SLO 2 in MMC-ju.

78 min

Dvoranski nogomet - svetovno prvenstvo: Portugalska : Kazahstan, polfinale, prenos iz Kaunasa

Svetovno prvenstvo v dvoranskem nogometu se počasi končuje. V Litvi so ostale le še štiri reprezentance. V drugem polfinalu se bosta srečala Portugalska in Kazahstan. Zanimivo je, da sta v četrtfinalu obe reprezentanci izgubljali z dve proti nič, vendar sta poskrbeli za preobrat in ostali na turnirju. Portugalci so v polfinalu nastopili že na prejšnjem prvenstvu, za Kazahstan pa je na tretjem nastopu med svetovno elito to prva uvrstitev med najboljše štiri ekipe.

127 min

Dvoranski nogomet - svetovno prvenstvo: Rusija : Argentina, četrtfinale, vključitev v prenos iz Kaunasa

Litva gosti 9. svetovno prvenstvo v dvoranskem nogometu. V nedeljskem popoldnevu bomo dobili prvega polfinalista. Največ uspeha v zgodovini svetovnih prvenstev so do zdaj imeli Brazilci: prvaki so postali kar petkrat, osvojili pa so še eno drugo in eno tretje mesto.

127 min

Dvoranski nogomet - svetovno prvenstvo: Brazilija : Argentina, polfinale, prenos iz Kaunasa

Na svetovnem prvenstvu v dvoranskem nogometu v Litvi bomo dobili prvega finalista. Na turnir najboljših na svetu so kot branilci naslova pripotovali Argentinci, ki so leta 2016 to lovoriko osvojili prvič.

106 min

Dvoranski nogomet - svetovno prvenstvo: Argentina : Portugalska, finale, prenos iz Kaunasa

V finalu svetovnega prvenstva v dvoranskem nogometu se bosta srečali Argentina in Portugalska. Argentinci so v polfinalu premagali Brazilce, Portugalci pa Kazahstance. Videli bomo dvoboj svetovnih in evropskih prvakov. Argentina je bila najboljša na svetovnem prvenstvu leta 2016 v Kolumbiji, Portugalska pa na evropskem prvenstvu leta 2018 v Sloveniji. Obeta se nam športni spektakel.

117 min

Jesenice drugič zapored v finale Alpske lige

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Rokomet: Adžić zahteva dodatno previdnost

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Lanišek odločno po skupno tretje mesto

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Bodo Rusi in Belorusi lahko nastopili na igrah v Parizu?

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

9 min

Kako gre Komisiji za preprečevanje korupcije

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

6 min

Kdo bo imenoval ustavne sodnike?

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

11 min

Zima v Italiji minila v znamenju varčevanja

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

2 min

Kakšna je usoda reform

Nova premierjeva strategija glede reform in tudi razkrivanja podrobnosti iz zasebnosti je v javnosti in med koalicijskimi partnerji povzročila kar nekaj zmede in začudenja. Kaj tak premierjev nastop pomeni za verodostojnost ministra za finance, ki mu je premier kar javno pred kamero odvzel predstavitev davčne reforme in kaj za verodostojnost celotne vlade? Vprašanje je tudi, kako bo podrobno razkrivanje zasebnosti, čemur se je premier do zdaj izogibal, vplivalo na javnomnenjsko podporo Svobodi in njenemu predsedniku.

4 min

Odprtje fotografske razstave Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

2 min

Fabula v teoriji z Bernardine Evaristo

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kinoteka – palestinski film

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Urša Kragelj: Napori vrhunskega športa so prehudi

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Po novem porazu Dallas še bolj oddaljen od končnice

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Edo Murić: Kar se letos dogaja, je neverjetno

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Adžić o izpadu krimovk in novi reprezentančni akciji

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Granerud podelil številne podpise mladim navijačem

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Lanišek do kvalifikacijske zmage tudi z oceno 20

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

2 min

Z dobrodelno akcijo Katra nabrali že 200 tisoč evrov

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

V Cerknici začela delovati semenska knjižnica

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

V Železnikih plezalci ostali brez plezališča

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

V Zasavju rastejo sončne elektrarne

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Konec stavke v mariborksem podjetju sukancev

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Kakšna bo prihodnost mariborske livarne?

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Karel III. na obisku v Nemčiji

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Papež okreva po vnetju dihal

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Rusi aretirali ameriškega novinarja

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Burni odzivi na dovoljenje za nastope beloruskih in ruskih športnikov

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Načrt za izboljšanje oskrbe z vodo v Istri

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon?

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Začeli so postopek za spremembo ustave

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Je trdnost vladne koalicije načeta?

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Ostal brez rešilca in umrl, ko se je po pomoč peljal sam

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Začenja se kolesarska sezona

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

1 min

Mariborski ekipi v polfinalu

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

Z odra na oder

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

1 min

Začenja se motoristična sezona

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

9 min

Kako napreduje gradnja urgence na Ptuju

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

1 min

Kakšna usoda čaka MLM

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

Sončne celice: Fizikalna uganka Elektroni

Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Sončne celice: Preizkušanje učinkovitosti sončnih celic

Na Fakulteti za elektrotehniko se ne ukvarjajo le z izdelavo sončnih celic za raziskovalne namene, ampak tudi preizkušajo učinkovitost in življenjsko dobo sončnih celic. Poleg tega so razvili tudi elektroniko, ki jo uporabljajo za testiranje.

2 min

Sončne celice: Največji elektrarni pri nas

Pred približno enim letom je začela delovati takrat največja sončna elektrarna v Sloveniji, sončna elektrarna Prapretno, ki se razprostira na 34 tisoč kvadratnih metrih oziroma na površini dobrih štirih nogometnih igrišč.

3 min

Sončne celice: Izdelava perovskitne sončne celice

V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.

2 min

26. kulturni dan v OŠ Leona Štuklja

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Dodik še naprej razburja mednarodno javnost

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

2 min

Evropski uradnik potoval na stroške Katarja

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

2 min

Protest civilne iniciative za osebno asistenco

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Golobova kritika ministra Boštjančiča odmeva

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Začeli postopek za spremembo ustave

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Rešilca ni bilo, zato se je odpeljal sam in umrl

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Biden v Beli hiši gosti udeležence drugega vrha o demokraciji

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Posvet: Kakšnega odvetnika potrebuje država?, 2. del

Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države

54 min