Zakaj skačem

britansko-ameriški dokumentarni film

Shrani Predvajaj Info

V smeri spominov, 3/3

izobraževalno-dokumentarni film

Shrani Predvajaj Info

Morje, 2/8

britanska dokumentarna serija

Shrani Predvajaj Info

Kraljica Máxima (I.), 2/6

koprodukcijska nadaljevanka

Shrani Predvajaj Info

Štiriindvajset jezikov, ena Evropa

francosko-luksemburška dokumentarna oddaja

Shrani Predvajaj Info

Estonia, 8/8

koprodukcijska nadaljevanka

Shrani Predvajaj Info

Več

Globus: Otroci vojne

400 milijonov otrok v tem trenutku odrašča ob grozotah vojne, ob strahu in lakoti. Nimajo dostopa do zdravljenja in izobraževanja, nekaterim celo v roke potisnejo orožje. Kljub temu so njihove želje za prihodnost velike. Kdo bo otrokom vojne pomagal preživeti in verjeti v prihodnost? In kako bodo preboleli hude travme, ki jih doživljajo?

Izpostavljeno

Globus: Otroci vojne

400 milijonov otrok v tem trenutku odrašča ob grozotah vojne, ob strahu in lakoti. Nimajo dostopa do zdravljenja in izobraževanja, nekaterim celo v roke potisnejo orožje. Kljub temu so njihove želje za prihodnost velike. Kdo bo otrokom vojne pomagal preživeti in verjeti v prihodnost? In kako bodo preboleli hude travme, ki jih doživljajo?

Bratje Suhadolc: Janez Suhadolc, 4. del

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Zakaj skačem

Naoki Higašida je pri trinajstih letih v knjigi opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kakšno je njegovo doživljanje sveta in zakaj se vede tako, kot se – zakaj skače. Če ne moreš govoriti, namreč še ne pomeni, da nimaš ničesar povedati. THE REASON I JUMP / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Jerry Rothwell

V smeri spominov, 3/3

V tretjem delu serije V smeri nas izjemno predan alpinist Samo Supina popelje po poti spominov, saj si postavi izziv, da bo v osmih urah preplezal šest smeri v spomin na brata, ki je umrl pred šestimi leti. Med plezanjem spoznavamo njegov odnos z bratom, njune skupne začetke in kako sta se njuni poti razšli. Spoznamo tudi Samovo alpinistično zgodbo, od mladega in večkrat brezglavega alpinista, prek izkušenega mentorja, ki podaja znanje na pristen način, »norca,« ki si postavlja izzive, ki mu ne prinašajo nobene koristi razen osebnega zadovoljstva, pa do mojstra, ki združuje razdvojene alpiniste in alpinistične navdušence glede pereče teme o navrtavanju alpinističnih smeri.

Morje, 2/8

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. 2. del: Morje Morje je največje življenjsko okolje na svetu in v svojih nedrjih hrani nešteto skrivnosti. Vsako potovanje pod gladino lahko razkrije kaj izjemnega in vsako leto odkrijemo več kot tisoč novih vrst. Tudi tam, kjer se zdi naravnost rajsko, nenehno divja boj za življenje in smrt. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Will Ridgeon

Štiriindvajset jezikov, ena Evropa

Evropska unija se nenehno spopada z izzivi, tudi z vprašanjem jezika. Kako lahko pri 24 različnih jezikih Evropske unije v njenih institucijah zagotovimo nemoteno komuniciranje in enotne odzive na pereča vprašanja? K temu prispevajo tolmači evropskih institucij, ki v svojih malih tolmaških kabinah vsak dan spremljajo aktualne izzive v mednarodnih pogajanjih. Dokumentarna oddaja opozarja na kulturno in jezikovno raznovrstnost, ki je bistvena za pravilno delovanje edinstvenega demokratičnega sistema Evropske unije. Pričevanja tolmačev evropskih institucij gledalce spomnijo na pomen in zahtevnost tolmaškega poklica ter na zgodovinske dogodke, ki so odločilno zaznamovali Evropsko unijo. THE DIPLOMATS OF THE SHADOWS / VINGT-QUATRE LANGUES, UNE EUROPE / 24 SPRACHEN, EIN EUROPA / Francija, Luksemburg / 2024 / Režija: Jean Crépu

Divja Slovenija

Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.

Demokracija na udaru

Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix

Tove

Pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson ( 9. 8. 1914–27. 6. 2001) je najbolj znana kot avtorica pravljičnih trolčkov Muminov. Prvi Mumin je nastal leta 1942, in sicer v seriji stripov, ki so bili objavljeni v časopisu. Temu je sledilo več knjig, ki veljajo za klasiko mladinske književnosti. V filmu spoznamo tudi zasebno življenje Tove Jansson. Odraščala je v ustvarjalni družini, študirala umetnost v Stockholmu, Helsinkih in Parizu, prvo samostojno umetniško razstavo je imela leta 1943. Imela je odprto razmerje s poročenim politikom, razmerje z gledališko režiserko Vivico Bandler, rada se je udeleževala zabav in bila navdušena nad sodobno umetnostjo. TOVE / Švedska, Finska / 2020 Scenarij: Eeva Putro Režija: Zaida Bergroth V glavnih vlogah: Alma Pöysti, Krista Kosonen, Shanti Roney

Zakaj skačem

Naoki Higašida je pri trinajstih letih v knjigi opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kakšno je njegovo doživljanje sveta in zakaj se vede tako, kot se – zakaj skače. Če ne moreš govoriti, namreč še ne pomeni, da nimaš ničesar povedati. THE REASON I JUMP / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Jerry Rothwell

Starodavni gradbeni podvigi (II.): Hagija Sofija, 3/3

Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 3. del: Hagija Sofija Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval

Pariz – skrivnost izginule palače

Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques

Danes dol, jutri gor, 20/35

Irma, mati županja, je utrujena in si zaželi eksotičnih počitnic. Stane, ki je brez denarja, kaj hitro ugotovi, da se ženini računi ne izidejo. Irma uporabi klasično žensko orožje in Staneta protestno, do nadaljnjega ne pusti v spalnico, še manj pa v svojo posteljo. Stane se zateče po nasvet k Anji, ki ima super idejo, kako priti do denarja. Stane, ki bi rad rešil problem z Irmo, niti ne opazi, kako »nore« so Anjine ideje. Skromnost, ki jo Staneta uči hčerka, družini ne prinese več blagostanja, temveč bojazen, da bodo izgubili še to, kar imajo…

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V vrtincu ljubezni, 206/251

Robertu popustijo živci in fizično napade Ariane. Ta gre po napadu na pregled k dr. Niederbühlu. Zdravnik ji svetuje, naj napadalca prijavi, a presenečen izve, da je to njegov prijatelj. Franzi preživi noč s Timom v gozdu in ima povrhu še romantične sanje o njem. Ko se zdi, da sta se spet zbližala, na dan pride malenkost, ki jo je Tim spet zamolčal. Rosalie in André mrzlično pripravljata kviz, Michael pa se še bolj mrzlično pripravlja nanj. Želi se maščevati mojstru kvizov, ki ga je pred leti ponižal pred nekdanjo ženo Natascho. Ariane počasi, a zanesljivo uresničuje svoj načrt uničenja hotela. Pod pretvezo sanacije električne napeljave ukaže izprazniti hotel. Za Alfonsa je to najhujši dan v karieri. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Estonia, 8/8

Nova postava preiskovalne komisije se odloči, da bo objavila končno poročilo o brodolomu Estonie. Preživeli in svojci se povežejo ter skupaj iščejo pravico in možnosti, da bi iz morja potegnili trupla žrtev. Zberejo se na spominski plovbi in tako počastijo spomin na nesrečo. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter

Podkast ZDA 2024: Maruša Bradač o položaju znanosti v ZDA

Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gostja Slavka Jeriča je bila znanstvenica Maruša Bradač, ki se ukvarja s preučevanjem galaksij. V ZDA je živela 17 let, od katerih je zadnjih ducat let raziskovala in predavala na univerzi Davis. Pred dvema letoma se je vrnila v Slovenijo, zdaj deluje na FMF-ju. "Prav presenetilo me je, da je raven študentov na ameriških univerzah toliko nižja, kot je pri nas. Naši študenti so na višji ravni, dosti boljše so izobraženi in dosti bolj kritično znajo gledati na stvari," je prepričana znanstvenica Maruša Bradač.

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Lasulja

Skrivnostni primer

Več

Šef doma

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuraske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Dobro jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Vem!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Dnevna soba

Dnevna soba je nova pogovorna oddaja Televizije Slovenija, ki obravnava različne življenjske teme našega vsakdanjika. Gostili bomo znane osebnosti in različne strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, komentirali bomo trende, družbene fenomene in izzive. Oddaja bo na sporedu trikrat tedensko, ob torkih, sredah in četrtkih ob 17.55 na prvem programu Televizije Slovenija.

Z vrta na mizo

V oddaji predstavimo edinstvene in slastne recepte. Avtor oddaje je kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.

Nedeljsko popoldne

Bernarda Žarn in Jože Robežnik bosta uživala v pogovorih z zanimivimi znanimi, aktualnimi gosti iz sveta estrade, v tej mozaični oddaji pa bosta gostila tudi po dva gosta oziroma gostji, za katera se bosta kar najbolj potrudila, da jima priredita zabavo v obliki iger. V goste prihajajo znan Slovenec ali Slovenka, ki bo s sabo pripeljal oziroma pripeljala nekoga, s komer sta v življenju tako ali drugače povezana. Kako se bosta gosta izkazala v igrah, bomo ob obilici smeha odkrivali vsakokrat znova. Zabavne igre, ki jih bosta v izziv dobivala vso oddajo, bodo s svojimi telefonskimi glasovi ocenjevali tudi gledalci; njihove glasove bomo prišteli k uspešno opravljenim igram, seštevek pa bo določil zmagovalca oddaje. V igre bomo poleg tekmovalnega para v zaključnem delu vključili tudi ostale pogovorne goste oddaje in nastopajoče glasbenike.

Okusi 2 generacij

Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.

Koncerti – razvedrilni program

33/45, glasbena oddaja

33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovali in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić. Za spot tedna lahko glasujete na: https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/33-45

Kaj dogaja?

Imate dovolj dolgih in dolgočasnih informativnih oddaj? Ste naveličani preverjenih in ažurnih poročil? Nimate časa, da bi prebrali vse sovražne tvite? Brez skrbi! Z vami je še vedno oddaja Kaj dogaja?, v kateri bomo vsako soboto pregledali in pokomentirali najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. Namesto vas si bomo ogledali vse TV-oddaje, prebrali vse internetne portale, na terenu preverili vse govorice in si, če bo treba, tudi kaj izmislili. Vse za to, da gledalci dobite, kar si zaslužite. Voditelj Tilen Artač, reporterja Admir Baltić in Miha Brajnik ter šef benda Igor Bračič pa bodo poskrbeli, da se ob novicah ne boste smejali samo takrat, ko naši politiki govorijo angleško.

Joker

Joker je televizijski kviz znanja, v katerem mora tekmovalec odgovoriti na dvanajst vprašanj, pri vsakem ima na voljo štiri možne odgovore, a samo en odgovor je pravilen. Nujno je, da tekmovalec odgovori na vsa vprašanja in šele po zadnjem, dvanajstem vprašanju, dobi nagrado. Za pomoč ima tekmovalec na voljo sedem jokerjev. Vsak joker omogoča tekmovalcu, da odstrani enega od nepravilnih odgovorov. Pri vsakem pravilnem odgovoru se tekmovalec povzpne za eno stopnjo na denarni lestvici, ki je sestavljena takole: 0 €, 200 €, 500 €, 1.000 €, 3.000 €, 7.000 € in 20.000 €. Tekmovalec ima v občinstvu tudi sotekmovalca, z njegovo pomočjo lahko dobi štiri dodatne / bonus jokerje, možnost dodatne pomoči pa je tudi super joker, ki omogoča, da na eno izmed vprašanj odgovori tekmovalec skupaj s sotekmovalcem.

Ambienti

Oddaja Ambienti je prva slovenska avtorska oddaje o oblikovanju domov – spremlja vse tiste, ki svoj dom strastno vzdržujejo, prenavljajo in opremljajo že vrsto let, pa tudi nadobudne novograditelje, ki se s problematikami ustvarjanja doma srečujejo prvič. Vsak dom je unikaten, intimen, je poosebitev posameznikovih želja in hotenj. Nekateri svoj popolni dom najdejo v majhni garsonjeri, za druge ni doma brez vrta, spet tretji razumejo dom kot tehnološko napreden in optimiziran stroj za bivanje. Vsem kakovostnim ambientom pa je skupno eno: so plod trdega dela, kančka dobrega okusa, predvsem pa tesnega sodelovanja med naročniki in strokovnjaki. Vse te plasti posameznega doma, skupaj z anekdotami o njegovem ustvarjanju, iz lastnikov, arhitektov in oblikovalcev vsak teden s spretnimi vprašanji izvrtajo novinarji in voditelj oddaje Boštjan Romih. Spletna stran: https://www.tvambienti.si/

Za sosedovo mizo

Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih. Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske. Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi. Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu. Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.

Glasbeni pozdrav

Petkova večerna oddaja z voditeljem Andrejem Hoferjem se osredotoča na slovensko narodno-zabavno, ljudsko in zabavno glasbo. Namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, osrednja nit oddaje pa so ustvarjalci, pevci, pevke, skupine in avtorji, ki oblikujejo domačo glasbeno sceno ter jo bogatijo s svojo popularnostjo in prepoznavnostjo.

Avtomobilnost

Oddaja Avtomobilnost gledalcem in spletnim uporabnikom prinaša kakovostne servisno-informativne prispevke, voznike pa na sproščen, moderen in strokovno neoporečen način informira o novostih s področja prometa, prometne varnosti, sodobnih tehnologij, ekologije, kot tudi avtomobilih in motociklih, torej o mobilnosti v najširšem pomenu. Spletna stran: https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost

Kuharija na kubik

Radi kuhate domačo hrano, a nimate ideje, kako bi vaše domače in monotone pojedine nadgradili v kulinarične presežke? Na pomoč prihaja vrhunski kuharski šef in član slovenske olimpijske kuharske reprezentance Grega Rozman, ki bo vaše domače recepte nadgradil in vam predstavil trike in preproste korake do pravih kulinaričnih poslastic.

Izven okvirja

Serija desetih intervjujev Izven okvirja predstavlja zgodbe izjemnih Slovencev, ki s svojim znanstvenoraziskovalnim ali dokumentarnim delom pomembno prispevajo k predstavljanju in varovanju lepot našega skupnega doma, planeta Zemlje. Z gosti se bo pogovarjal priznani televizijski in radijski voditelj Boštjan Romih. Izbor sogovornikov je opravil uredniški odbor revije National Geographic Slovenija. Intervjuji pa so bili posneti v impresivnem prenovljenem Sodnem stolpu v Mariboru.

Festivali

Poletni večer

V oddaji Poletni večer bodo voditelji razvedrilnega programa z gosti v studiu govorili o številnih poletnih temah in dejavnostih, ki so jih navdušile in poskrbele za nepozabne spomine. Pridružite se nam, ko bomo raziskovali možnosti za kampiranje, obiskovali veselice, načrtovali izlete v gore ter se udeleževali številnih festivalov in drugih dogodkov, ki bodo zaznamovali letošnje poletje. Naj bo vaše poletje polno smeha, dogodivščin in prijetnih trenutkov ob oddaji Poletni večer!

Graška gora poje in igra

OdBita pot

Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"!

Čez planke

Pesem Evrovizije

Dobrodelne prireditve

Misija Malmö

Silvestrovo

Božična noč

70 let Avsenikove glasbe

Letos praznujemo 70 let Avsenikove glasbe. V dveh oddajah se bomo na Televiziji Slovenija spomnili fenomena bratov Slavka in Vilka, ki sta večno priljubljene polke in valčke ponesla po Sloveniji, Evropi in v svet. V oddajah sodelujejo člani družine Avsenik: Sašo, Grega ter Monika. Premierno bomo predstavili tri sveže videospote – skladbe Ena bolha za pomoč v izvedbi ansambla Saša Avsenika, Pod cvetočimi kostanji v izvedbi Veselih svatov s Tjašo Hrovat Steklasa in Matjažem Vlašičem ter Venček Avsenikovih uspešnic v izvedbi Slovenskih zvokov.

Frišno Fresh

Popevka

Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.

Poletni večer, 65 let televizije

Diši po ribah

V mali šoli kuhanja vas bosta Irena in Moreno oborožila z zanimivimi informacijami, kuharskimi triki, preprostimi navodili in nasveti, kje kupiti ribe in morske sadeže ter kako prepoznati kakovostne in sveže sestavine. Poskušala vas bosta navdušiti in opogumiti, da se tudi sami lotite priprave morskih jedi. Odlična poznavalka morja Irena in kuhar Moreno bosta pripravila karpačo, sašimi in tatar iz sveže orade in vas navdušila za jedi iz surove ribe. Razbila bosta mite o tem, zakaj (ne)smemo jesti surove ribe. Irena bo razložila prav vse, kar je pomembno, da prepoznamo zares svežo ribo in da bo tudi v vaši kuhinji zadišalo po morju. Serija osmih kuharskih delavnic je nastala v okviru projekta »Misli na morje, noge v lavorju«. Avtorica oddaje: Mateja Muhič

Sobotno popoldne

Oddajo Sobotno popoldne bosta vodili zelo povezani in uigrani voditeljici Lorella Flego in Ana Tavčar. Samozavestna, topla, zdrava in prijazna oddajo, ki bo govorila o vsem lepem – od bivanjskega sloga, arhitekture, kulture bivanja do kulture oblačenja, vedenja, pozitivne psihologije, zdravja, duhovnosti in življenjskega sloga.

Misija Liverpool

Zimski pozdrav

Zimski pozdrav je oddaja narodno-zabavne glasbe, ki gosti aktualne predstavnike te glasbene zvrsti, legende, zakonske pare, mlade in neuveljavljene skupine ter posameznike. Voditeljica: Darja Gajšek Oddaja ima osrednjega gosta, aktivno povezanega z narodno-zabavno glasbo. Ta bo sodeloval tudi pri izboru skladb za Slovensko polko in valček 2022. V vsaki oddaji bomo slišali 3 nove skladbe (v Zimskem pozdravu valčke, v Poletnem pa polke). Iz vsake trojice se v naslednji krog uvrstita dve skladbi, nato po turnirskem sistemu še ena. Ob koncu serije osmih zimskih oddaj se v finale uvrstijo 4 valčki, ob zaključku osmih poletnih (julij/avgust) pa 4 polke. Uredništvo bo dodalo še 4 vabljene, skupaj bo v finalu tekmovalo 12 ansamblov. Finale bo septembra 2022.

Poletni pozdrav

Oddaja z narodno-zabavno glasbo Poletni pozdrav predstavlja legende domače glasbe, mlade talente ter ansamble, ki se potegujejo za nastop na festivalu Slovenska polka in valček, ki bo 9. septembra. To poletje izbiramo med devetimi polkami, za finale jih bomo določili 5. Sodelujejo ansambli Marcela IN, Chicas, Cik-Cak kvintet, Akordi, Lesarji, Šentjanci, Topliška pomlad, Sladki greh in ansambel Tomaža Rota. Voditeljica je Darja Gajšek, urednik Andrej Hofer, režiserji pa Marjan Kučej, Urška Žnidaršič in Špela Kuclar.

Vikend paket

V nedeljski popoldanski oddaji Vikend paket z Bernardo Žarn in Jožetom Robežnikom ostajajo stalnica zgovorni in zabavni komentatorji, ki bodo analizirali dogodke in teme preteklega tedna, čakajo pa jih tudi povsem novi izzivi in zabavne preizkušnje. Poleg aktualnega tedenskega dogajanja bodo po novem pod drobnogled vzeli tudi domače rumene novice in trače ter komentirali objave slavnih na družabnih omrežjih. K sproščenemu vzdušju bodo svojo energijo prispevali tudi zanimivi in vedno aktualni gosti pri Bernardi, ki se prav tako ne bodo mogli izogniti presenečenjem, ki jih zanje pripravljata voditelja. Novost jesenske sezone je rubrika Zvezde čarajo, v kateri se bodo zvezdniki preizkusili v spretnosti izvajanja trikov. V svet magije se bodo podali pod taktirko čarodejske palice Magic Aleksandra. Izginjanje in ugibanje kart, branje misli, lebdenje, teleportacije in podobne spretnosti bodo morali osvojiti v nekaj dneh, vse skupaj pa dopolniti s svojstvenim in prepričljivim nastopom v oddaji v živo.

Izštekanih 30, prenos

Kot vedno, kadar se Izštekani odpravijo iz varnega zavetja radijskega studia pred občinstvo, se bodo poigravali s številkami. K praznovanju so povabili petnajst vokalnih solistov, duetov ali predstavnikov vidnih glasbenih zasedb. Med njimi so taki, ki so se prvič izštekali že pred tremi desetletji, pa tisti, brez katerih si takega praznovanja ni moč zamisliti, in tudi taki, ki v Izštekanih sploh še niso nastopili. Izštekanih 30 predstavljajo: Silence, Vlado Kreslin, Urša Mihevc (Fed Horses), Gregor Strasbergar (MRFY), Hamo, Boris Kokalj (Kokosy), Jure Lesar, Klemen Klemen, Jardier, Vazz, Tomi M (Siddharta), Severa in Gal Gjurin, Slon in Sadež, Saša Vipotnik (AKA Noemi), Borut Marolt (Niet). Vsak bo izvedel dve skladbi. Formula je torej jasna: 15 x 2 = 30. Kako narediti izračun in koliko je še neznank, pa ostaja dobro varovana skrivnost. Rezultat bo vsekakor nadvse izštekan! Več kot petnajstčlanska glasbena zasedba Smrdel Brothers Collective se bo zbrala posebej za to priložnost. Peljala nas bo od pretanjenih, minimalističnih izštekanih trenutkov do veličastnih eksplozij, manjkala ne bodo tudi godala, trobila, pihala. Zasedbo vodi basist Peter Smrdel, za zahtevnejše aranžmaje pa bo poskrbel skladatelj Leon Firšt. Gostitelj večera je glasbeni urednik Jure Longyka in Val 202.

Božična noč

V miren in vesel božični večer za vso družino in vse generacije nas bo z navdihujočimi pogovori z gosti popeljala voditeljica Bernarda Žarn. Z gledalci in Bernardo bodo Darja Švajger, Desa Muck, Anita Ogulin, Karel Gržan, Martin Golob, Neža Maurer, Eva Hren, Jože Robežnik, Melani Mekicar, Blaž Švab, Urša Premik, Klemen Janežič … Skozi božični večer bodo svoje božične melodije prestavili znani slovenski glasbeniki: Nina Pušlar, Eva Boto, Raiven, Gregor Ravnik, Alenka Godec in Dare Kaurič. Na božično noč ne boste sami. Tudi tisti, ki so v teh prazničnih dneh osamljeni. Zgodbe nekaterih izmed njih bo v oddaji predstavila Marjana Grčman.

Poročila

Odmevi

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vreme

Globus

Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Dnevnik

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

ZDA 2024

Tednik

Dober večer

Marcel

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Prvi dnevnik

Zrcalo tedna

Zrcalo tedna, oddaja zunanjepolitičnega uredništva, ki vsak teden nastaja že vse od leta 1982. Predstavlja, analizira in zrcali svet, v katerem živimo. Komentatorji zunanjepolitičnega uredništva na zgovoren način v oddaji zajamejo najodmevnejše in tudi pozabljene dogodke - gledalcem v vednost in razmislek.

Politično s Tanjo Gobec

Utrip

Utrip je odmevna, komentatorska tedenska oddaja Informativnega programa. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovna gradiva, ki v drugih oddajah niso dobili prostora. Utrip je postopno postal izrazito avtorska oddaja s subjektivnim pogledom na najpomembnejše dogodke minulega tedna v Sloveniji. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobodo ter z različnimi in inovativnimi pristopi ohranjajo svežino oddaje že več kot 30 let.

Koda

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.

Preglednik TV Maribor

Tarča

Mednarodna obzorja

Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.

Pogovori o prihodnosti

Nova serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi gosti odpira prostor za pogovor in izmenjavo idej o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Sogovorniki se tako z družboslovnega kot naravoslovnega vidika lotevajo raznovrstnih tematik; od podnebne krize, najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških in političnih sprememb zaradi globalizacije, migracij in vojaških spopadov.

Omizje

Intervju

RTV smo

Kohezija za vse

Pogovori s politiki

Evropa 2024

Evropske volitve bodo 9. junija. Na programi RTV Slovenija se bo kampanja začela 20. maja. Televizija Slovenija pripravlja tri soočenja predstavnikov kandidatnih list. Soočenja bodo 20. maja, 27. maja in 6. junija. S predstavniki list pripravljamo tudi krajše pogovore, ki bodo objavljeni na naši spletni strani.

Generacija EU

Generacija EU je serija podkastov, ki jih pred evropskimi volitvami ustvarjajo mladi novinarji TV Slovenija. V kratkih pogovorih z mladimi volivci in s predstavniki strank, ki se potegujejo za sedež v evropskem parlamentu, bodo v dneh pred evropskimi volitvami odpirali teme, ki zanimajo mlade. Pogovore objavimo na spletni strani www.rtvslo.si in na portalu RTV 365.

Na tretjem

Parlamentarni program predstavlja novo oddajo Na tretjem, v kateri bomo analizirali dogajanje v državnem zboru, državnem svetu in evropskem parlamentu. V studio bomo vabili ljudi, ki krojijo politiko teh ustanov, in pod drobnogled vzeli vsebine, o katerih razpravljajo in odločajo. Na tretjem ob sredah ob 21. uri na TV SLO 3.

Arena, pogled naprej

Prenovljena oddaja Arena je nadaljevanje dosedanjih pogovornih oddaj, z jasno temo; do konca leta bo to večinoma odpravljanje posledic vremenskih katastrof. Ustvarjalci pa se bodo lotevali tudi drugih aktualnih vprašanj doma in po svetu, pojasnjevali njihovo ozadje, predvsem pa usmerili pogled naprej – k rešitvam.

Šport

Tempo

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Kolesarstvo

Kajak kanu

Paraolimpijske igre

Športno plezanje

Odbojka

Noč zmaja

Olimpijske igre Pariz 2024

Kolesarska dirka po Franciji

Plavanje

UEFA Evropsko prvenstvo v nogometu 2024

Namizni tenis

Atletika

Gimnastika

Rokomet

Smučarski skoki

Alpsko smučanje

Biatlon

Smučarski teki

Zima je zakon

Rokomet - evropsko prvenstvo

Rokomet - svetovno prvenstvo

Nogomet

Planica 2023 - SP v nordijskem smučanju

Dolina pod Poncami bo končno gostila svetovno prvenstvo. V Planici se nam med 21. 2. in 5. 3. 2023 obetajo izjemni boji tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji. Dogajanja v smučarskem teku bo na reporterskem mestu spremljal uigran dvojec Marjan Fortin in strokovni sodelavec Tomas Globočnik. Reporter moških tekem v smučarskih skokih bo Peter Kavčič, reporter ženskih tekem pa Miha Mišič. Na mestu strokovnega reporterja bo Jelko Gros, ki skoke skupaj z nami spremlja že več kot 20 let. Osrednji studio v Ljubljani bo točka, kamor se bodo novinarji oglašali s številnih mest v Planici. Vodila ga bosta Anže Bašelj in Sara Benkovič. Oglašali se bomo iz mešanih con in dobili prve odgovore naših in tujih tekmovalcev, naši leteči reporterji se bodo javljali s trenerske skakalne tribune in z mest ob tekaških progah. V našem ljubljanskem studiu bomo z gosti iz sveta nordijskih športov analizirali dogajanje in s pomočjo moderne tehnologije predstavili vse, kar morajo gledalci vedeti o tekmah.

Hokej na ledu

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Nogomet – FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je na sporedu od 20. novembra do 18. decembra. Nastop si je zagotovilo 32 reprezentanc, naslov pa brani Francija, ki je pred štirimi leti v finalu premagala Hrvaško. Prvenstvo v Katarju je najdražje doslej, prvo v zimskem času, 64 tekem pa bo odigranih na osmih stadionih v zgolj petih mestih, ki so dejansko del enega samega velikega somestja Dohe. Vse tekme si boste lahko gledali na TV Slovenija. Izberite svoj pogled na tekmo. Spremljajte najljubšega igralca, ekipo v zakulisju ali dogajanje na stadionu. RTV 365 - Bodi režiser! https://365.rtvslo.si/

Otvoritev olimpijskega festivala evropske mladine, posnetek iz Maribora

Maribor gosti 17. poletni olimpijski festival evropske mladine, največjo športno prireditev v zgodovini mesta. Na njem se bo v 11 športnih panogah merilo okoli 3600 mladih športnikov, starih od 14 do 18 let, iz 48 evropskih držav. Festival se bo začel z otvoritveno slovesnostjo na stadionu Ljudski vrt. Na njej se bodo predstavile vse reprezentance, sodelovalo pa bo več kot 200 nastopajočih, tudi najbolj vroča imena slovenske popularne glasbe.

Na EP v nogometu

Nogomet že dolgo ni več šport, kjer se enajst razgretih fantov žene za žogo in in na koncu zmaga Nemčija. Je pa to šport, ki je dokazal, da so Nemci lahko simpatični, zabavni in silno gostoljubni. Tako je bilo leta 2006 na svetovnem prvenstvu in tako si želijo tudi letos, ko Nemčija gosti 17. evropsko prvenstvo v nogometu. V oddaji Čez planke Mojca Mavec predstavlja vseh deset mest, ki letos gostijo enega največjih športnih dogodkov leta.

30 kolesarskih dirk po Sloveniji

Glasovi svetov

Botrstvo

Intervju - Radio

Radijska tribuna

Svetovalni servis

Jutranji koncert pri Andreju

Mihilizem

Dan pred koncertom

Radijska igra

Odprta knjiga na radiu

Studio ob 17.00

Zapisi iz močvirja

Več

DOŠ I Lendava in OŠ Otočec

Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med 326 ekipami izbrali 32 najboljših, Male sive celice to sezono začenjamo slavnostno, saj praznujemo že 30 let. V ta namen nam voščijo uspešni znani Slovenci, ki imajo posebna vprašanja za naše gledalce, spomnimo pa se tudi začetkov. Sezono otvorita DOŠ I Lendava (Tina, David, Bor) v rumenih barvah in OŠ Otočec (Lara, Mark, Vid) v vijoličnih, za razgibavanje prstov pa v 1. oddaji poskrbita OŠ Videm, podružnica Leskovec (Vita, Lan, Patrik) in OŠ Šmarje -Sap (Ruben, Marcel, Benjamin). V Hitrih celicah vzklikamo, smo pozitivno čustveni in osvežimo spomin na rubrike oddaje, vprašanja nas popeljejo med praznike, sorodnike, čebelice in muhe, vmes pa pošljemo še elektronsko sporočilo učiteljici. Kot se za jubilejno obletnico spodobi, oddajo na koncu popestri tudi vprašanje povezano z letom 1994, predvsem pa napetost, saj se tekma konča le s točko razlike. Komu v prid, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Protikriptonitska naprava, 8/13

Tele se domisli, kako se bo izognila zvarkom iz šolske kuhinje. Tundri se zlaže, da so ribe njen kriptonit in jih zato nikakor ne sme jesti. Njeno zvijačo ponovi še Videk. Tundro prepriča, da ne sme piti mleka. Toda zdaj za rojstni dan ne bo dobil sladoleda. Za pomoč prosi Tele, ki zanj izdela protikriptonitsko napravo. Z njo na videz ozdravi Vidka, a žal ne preslepi Tundre, ki napravo preizkusi tudi na Zublju.

Skrivalnice

Oči, mami, Brina in Binka se igrajo »skrivalnice«. Brina šteje do dvajset, preostali se poskrijejo. Bo Brina zmogla ostati zbrana in do konca odigrati igro »skrivalnice« ali pa se bo pustila zmesti svojim igračam, predvsem Ščebetavčku, ki ga je po dolgem času našla pod pomivalnim koritom?

Luka: Mavrični bojevnik

Luka je doma v Sloveniji in ima enajst let. Prvič bo obiskal tabor Mavričnih bojevnikov, kjer bo teden dni preživel z vrstniki, ki imajo, tako kot on, motnjo pozornosti ali ADHD. Veseli se, da bo veliko časa preživel v naravi, ki ga pomirja, tamkajšnjega tabornega ognja in druženja z novimi prijatelji. Na taboru bi se rad naučil, kako mirno počakaš v vrsti, se izogneš sporom in drugim ne skačeš v besedo. Mu bo uspelo?

Plezanje in moč

Gaja in Klemen bosta v studio povabila mlade plezalke in plezalce Plezalno gibalnega centra Bolder Scena, temo plezanja pa bo z zanimivimi številkami nadgradil Slavko Jerič. Jutro na glavo se imenuje tokratni gibalni izziv, v katerem lahko razvijamo moč trupa, rok in ramenskega obroča, za pravilno izvedbo bo skrbela kineziologinja Tjaša Ocvirk. Pridobivanje medu, ki je tudi ena od sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, bodo v prispevku predstavili mladi čebelarji iz Bele krajine. Na Krompirjevem odru pa se bo predstavil 12-letni Nace Jenc, ki se ukvarja z opernim petjem.

O vesoljskih sanjah, smeteh in FBC zastavi

Zdaj je torej jasno – Pia odhaja v vesolje, in to za vedno. Pridružila se bo posadki na mednarodni vesoljski postaji, in medtem ko to Firbcologe malo skrbi, Pio skrbi še toliko bolj. Tako zelo, da o tem razmišlja celo v sanjah. V teh sanjah se znajde na neznanem planetu, kjer spozna dva nova vesoljska prijatelja in skupaj z njima raziskuje smisel svoje poti v vesolje. Zoja in Simon medtem odkrivata skrivnosti dobre zastave, v čiščenje smeti se poglobita oba Filipa, ki obiščeta smetarsko vozilo, Tara in Khaleesi Luna pa gresta poiskat odgovor na vprašanje, zakaj sploh sanjamo.

M kot možgani

Infodrom

Letos je nekatere med vami presenetilo, da je bilo treba za tekmovanje iz logike plačati kotizacijo, to je prispevek za organizacijo tekmovanja. Infodrom je na Osnovni šoli Nove Fužine preveril, kako radi in zakaj se udeležujete šolskih tekmovanj ter kdo poravna stroške. Ob svetovnem dnevu boja proti revščini in svetovnem dnevu hrane smo se ta teden spomnili na pravico vsakega človeka do zadostne in kakovostne prehrane. V Infogromu zato o hrani razmišljamo z učenci z Osnovne šole Naklo. V rubriki Podrobno pod lupo še razlagamo, kaj je jedrska energija, otroška poročevalka Neža pa se je pogovarjala s predsednico Evropske centralne banke Christine Lagarde. Spoznali smo tudi Erazma, ki na pamet zna okoli sto registrskih tablic.

Znova na otoku Kirrin

Pet prijateljev ugotovi, da so zaprti v rovu, ki je zelo blizu železniške postaje. Z vlakom se odpeljejo do tja, kjer so doma Dick, Julian in Anne. Tam George najde staro fotografijo. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby

Zadnji sončni vzhod, 13/13

Babica se z mlatom vrača v London. Teodozija meni, da bodo pripravljeni na Apepov napad, vendar nima ropotulje. In brez nje ne more izvesti obnovitvenega uroka. A Teodozija se kot vedno znajde in izdela novo. Toda Kače od babice izmamijo mlat. Bo Teodoziji uspelo rešiti svet? THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella

Zog

Polurni družinski animirani film, ki je posnet po priljubljeni slikanici Julie Donaldson in Axela Schefflerja. ZOG je zgodba o navdušenem mladem zmaju, ki se v prvih razredih zmajske šole uči leteti, rjoveti in bruhati ogenj. Rad bi naredil dober vtis na učiteljico in si prislužil zlato zvezdico. A vsakič se mu pripeti nesreča in na pomoč mu priskoči majhna deklica, ki oskrbi njegove poškodbe. V četrtem razredu mora zmaj ujeti princeso – mu deklica lahko pomaga pri najtežjem preizkusu? To bo poslastica za celotno družino.

Lisičke

Anita Leskovec Kdo se potika okoli Borčkove posteljice, ki je postala opazovalnica v gozdu? To so tatinske lisice. No, dramska igralka, ki se je spremenila v lisičko, Daša Doberšek, ni prav nič tatinska, nasprotno, prav prijazna je, celo tako prijazna, da jo bo Borček z veseljem gostil v svojem bralnem naslonjaču in z njo spoznaval še druge Lisičke.

Več

Osvežilna fronta

33/45, glasbena oddaja

33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovali in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić. Za spot tedna lahko glasujete na: https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/33-45

Adrenalinci

Dokumentarna serija o mladostnikih Mladinska dokumentarna oddaja Adrenalinci je nastala v sodelovanju Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija s produkcijsko hišo Fixmedia. Namenjena je mladim med 14. in 18. letom, v njej pa sodeluje osem najstnikov (Benjamin, Peter, Pika, Dolores, Miha, Amadej, Tinkara in Maja), izbranih na avdiciji, ki se preizkusijo v desetih adrenalinsko-športnih izzivih (skok z elastiko, karting, plezanje, soteskanje, potapljanje, zorbing, paintball, raftanje, zipline in skok s padalom). Mladi Adrenalinci so se med snemanjem dobro spoznali, spoprijateljili in se tudi spodbujali pri največjih ovirah – dvomu in strahu. Ustvarjalci serije Scenarista: Nika Osredkar in Jure Kreft Režiser: Aron Horvath Direktor fotografije: Dejan Ulaga Producenta: Jure Kreft in Jan Marin

OdBita pot

Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"!

GG - Good game

Pripovedna nit spletne interaktivne-zabavne serije je igranje videoiger navdušenca, ki povabi osebo po svoji lastni izbiri (prednost imajo nevešči igralci videoiger, starši, stari straši, znani predstavniki družabnega življenja,...) k igri po svojem izboru. V tej interakciji prihaja do različnih psiholoških stanj, od konfliktnih situacij in humornih vložkov do sprotnega učenja pravil obnašanja in igranja videoiger. V trdno postavljeni strukturi, kjer v vsaki izmed oddaj predstavljamo novo, drugačno igro, pa se vzporedno iz oddaje v oddajo raziskuje zakulisje pestrega sveta, razlaga slengovske pojme, opozarja na nevarnosti pretiranega igranja ter svetuje za boljše doživljanje izkušenj igralnega sveta. Vljudna pripomba, izrečena po koncu kroga ali igre je v svetu videoiger GG, slengovska okrajšava za angleško besedno zvezo GOOD GAME (po slovensko DOBRA IGRA). S tem izrekom si igralci spoštljivo izrekajo zahvalo za pošteno in prijetno igro.

Vklop, oddaja Slovencev v Italiji

(Ne)varni

Pogovorna oddaja odpira prostor za poglobljeno razpravo o aktualnih in družbeno pomembnih temah sodobnega časa. V prvi oddaji se s pomočjo strokovnjakov, raziskovalcev spleta, psihologov in sociologov pogovarjamo o vplivu najrazličnejših spletnih aplikacij na naše življenje. Kako v naše odločitve posegajo vplivneži, zakaj je ta poklic vse bolj priljubljen pri mladih in s kakšnimi težavami se srečujejo? Kako odvisni smo od najrazličnejših zaslonov in kdaj bi morali poiskati pomoč? Pogovoru v studiu se s svojimi izkušnjami in mnenji pridružujejo tudi mladi ter skupaj s strokovnjaki pojasnjujejo in razblinjajo stereotipe o digitalnih domorodcih.

Prvič, video

Prvič je projekt, ki združuje TV dokumentarno serijo, radijski podkast in izobraževalne članke. Projekt Prvič predstavi mlade, ki se odprto in iskreno, sočutno in prijazno pogovarjajo o odraščanju, odnosih in intimi. Kdaj so nekaj naredili prvič, s kom so to počeli, kako je bilo in kaj se ne sme zgoditi niti prvič?

Mediafil

Mediafil je oddaja študentske video produkcije. V njej so zbrani in po kategorijah razdeljeni filmi, ki jih strokovna žirija izbere za predvajanje na letnem festivalu Students Cuts v organizaciji Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor. Na festivalu sodelujejo študentje iz različnih evropskih držav, kategorije filmov so: animirani, igrani, eksperimentalni in kratki dokumentarni filmi. Hkrati je oddaja namenjena tudi drugim pomembnejšim projektov študentov medijske produkcije regijskih medijskih šol in programov.

Slovar spolne vzgoje

Slovar spolne vzgoje je serija desetih oddaj o spolnosti in odnosih, v katerih mladi iskreno spregovorijo o svojih izkušnjah v intimnih razmerjih. Osebne zgodbe dopolnjujejo strokovnjaki z različnih področij. Serija je nastala v okviru projekta Stars4Media in v koprodukciji s hrvaškimi (Reci.hr) in romunskimi partnerji (SEXUL vs BARZA). Slovenski scenaristki in urednici sta Urška Henigman (Prvi) in Neža Prah Seničar (OMO), oddajo vodi Domen Valič. Teme: Soglasje, sekstanje, seks pozitivnost, doxing, maščevalna pornografija, pick up artist, spletne zmenkarije, stealthing, kink, klitopismenost.

Čist zares

Serija v portretnih zgodbah, na mladostniško svež in atraktiven način, predstavlja mlade skozi njihovo ustvarjanje na različnih področjih od umetnosti, športa, kulinarike, podjetništva, start up idej … Rdeča nit oddaje je izziv, ki si ga mladi sami zastavijo, projekt pa s pomočjo svojih prijateljev v določenem času, s pravo mero ustvarjalnosti, iznajdljivosti in entuziazma, ki nemalokrat preseneti celo njih same, tudi izpeljejo.

V svojem ritmu

V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik

Kdo si pa ti?

V Otroškem in mladinskem programu TV Slovenija so v sodelovanju s produkcijsko hišo Tramal Films pripravili serijo desetih dokumentarnih oddaj za in o mladostnikih. Kaj imajo skupnega mladi, ki jih predstavljamo v oddaji Kdo si pa ti? Družijo jih tesna povezanost z različnimi, tujimi kulturami. Nekateri od njih so se v Slovenijo priselili pred kratkim ali pa pred več leti, drugi so se rodili v Sloveniji, a jih z drugimi kulturami tesno povezuje njihova družina. Njihove zgodbe odkrivajo vse plati njihovega doživljanja - od veselih, zabavnih, duhovitih, pa vse do resnih tem, ki jih prinaša življenje v 'tujini'. Hkrati pa ponujajo pester izbor kulture, plesa, glasbe, kulinarike, športa, ljubezni, šole, prijateljstev … Namen serije je skozi zgodbe mladih, v sodobnem medijskem jeziku, na spontan in nevsiljiv način posredovati spoznavanje bogatega kulturnega izročila, rušiti stereotipe in spodbujati k strpnosti ter medsebojnemu spoštovanju. Mladinska dokumentarna serija Kdo si pa ti? je prvenstveno namenjena mladostnikom, ki jih zanima bogato in raznoliko kulturno življenje vrstnikov in rušenje tabujev, hkrati pa tudi vsej mlajši in starejši generaciji ter strokovni javnosti in širjenju ideje medkulturnosti.

Kako je v naši domovini biti mlad

V Sloveniji imamo najmanjše število mladih v zgodovini samostojne države. Njihovo število je upadlo kar za tretjino. Strokovnjaki so v tokratni nacionalni raziskavi ugotovili številne razlike v vedenju in življenju mladih s tistimi izpred desetih let. Donedavna pasivnost mladih je obrnila trend, zgodil se je odboj, skoraj na vseh področjih življenja mladih so raziskovalci zaznavali naraščanje aktivnosti. Čedalje bolj digitalizirana mladina se intenzivneje ukvarja s svojim zdravjem, športom, umetniškim udejstvovanjem, celo politika jih vse bolj zanima. Še nikoli doslej nismo imeli tako polarizirane mladine. Opredeljujejo se bolj skrajno levo ali desno, pri čemer politična sredina izginja. Raziskovalce je močno presenetila tudi izjemno visoka ekološka ozaveščenost slovenske mladine. Prej se odseljujejo od staršev, pozneje bi imeli otroke, njihove vrednote pa postajajo vedno manj kolektivistične in bolj individualistične, povečuje se individualna želja po uspehu. Istočasno narašča strah pred neuspehom, zlasti v šoli ali službi. Stopnja brezposelnosti je sicer padla na zgodovinsko nizko raven, vendar njihovi strahovi s tem niso odšli. Vsaka zaposlitev ni tista, ki si jo mladi želijo. Velik problem pomenijo tudi prekarne oblike dela, ki jih statistika obravnava kot zaposlitev. Mladi pa dobro vedo, da jih prekarne in druge oblike dela ne vodijo do reševanja stanovanjske problematike, saj so visoke cene nepremičnin dovolj zgovorne. Stanje se je v zadnjem desetletju še poslabšalo. Zato se ne gre čuditi naraščanju števila mladih, ki so se znašli v hudih duševnih stiskah. Zato ni presenetljiv še en izsledek raziskave: mladi manj zaupajo v družbene ustanove, še manj politiki, saj imajo občutek, da jih je izdala. Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne. Scenaristka Jasna Krljić Vreg, režiser Amir Muratović, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Zlatjan Čučkov.

Alpe-Donava-Jadran

Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.

Ljudje in zemlja

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.

Vizionar - obrtnik in podjetnik

Vizionar je oddaja, v kateri v ospredje postavljamo obrtnike in podjetnike. V njej predstavljamo zgodbe o uspehu ambicioznih posameznikov, ki navdihujejo, so drzni in vidijo v prihodnost. Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo. V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.

Ah, ta leta!

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

O živalih in ljudeh

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Na vrtu

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Podjetno naprej

Oddaja Podjetno naprej že 16 let predstavlja zgodbe o uspehu slovenskih podjetnic in podjetnikov ter prispeva k podjetnosti Slovenije – več kot 500 zgodb o uspehu in več tisoč inovativnih idej mladih je bilo že predstavljenih. Gre za zgodbe o tem, kako Slovenci z lastno idejo, večinoma tako rekoč iz nič, iz domače garaže, osvajajo svetovni trg - vsaka zgodba pokaže, kako se da z vztrajnostjo in s poštenim delom uspeti tudi v Sloveniji, če le imaš pravo idejo, jasno vizijo in fokus. V oddaji predstavljamo tudi izzive podjetniškega okolja, kako deluje podporno okolje in kako se z evropskimi kohezijskimi sredstvi spodbuja razvoj mladih podjetij.

Slovenski magazin

Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.

50 knjig, ki so nas napisale

Gre za vseslovensko akcijo, ki želi spodbujati branje in obuditi debato o knjigah nasploh, še posebej pa o tistih, ki so nam Slovencem pomagale, da smo se konstituirali kot družba in narod. Namen akcije je izpostaviti in na živ, dostopen način (prek televizijsko-dokumentarnih oddaj, promocije na družbenih omrežjih in z različnimi dogodki) predstaviti 50 ključnih knjig za oblikovanje slovenske družbene zavesti, brez katerih nas ne bi bilo, oziroma brez katerih se ne bi razvili v narod, kot smo danes. Hkrati želijo klasična dela pokazati v drugem, bolj vsakdanjem kontekstu, s tem pa slehernemu bralcu približati idejo, da klasiki niso le za izbrance, temveč da so aktualni še danes. Na ta način želijo pozvati ljudi k bralni drznosti, ki naj bi se iz predstavljenih knjig prenesla tudi na druge in na njihov odnos do branja nasploh. Spletna stran: https://www.50knjig.si/

Istra z okolico

Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.

50 skladb, ki so nas zapele

Serija oddaj 50 skladb, ki so nas zapele, je poklon slovenski ustvarjalnosti na področju, kjer je sleherniku najbolj segla do srca. Niz oddaj 50 skladb, ki so nas zapele, skuša na reflektiran način premisliti in osvetliti najbolj priljubljene napeve, ki so v minulih stoletjih zaznamovali Slovence kot narod. Dobro znane in priljubljene napeve oddaje pokažejo v širšem kontekstu in osvetlijo družbene implikacije, ki morda niso takoj očitne, ko si podzavestno požvižgavamo priljubljeno melodijo.

Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika

Komični kratki filmi Kaye Tokuhisa se poigravajo s spoznanjem, kako malo se zavedamo samoumevnosti našega vsakdanjega sporazumevanja. Kratki filmi ne skrivajo svojega zgleda, neskladja med sliko in govorom, ki ga je v tem žanru proslavil Leteči cirkus Monthyja Pythona. Njihov namen pa je s pomočjo smeha in dobre volje podati sporočilo, da so jezikovne informacije danes zlahka dostopne prav vsakomur izmed nas. Pripravo filmov je vzpodbudil ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

Zdravje Slovencev

Kuhinja naših non – dediščina solin

Rdeča nit desetih oddaj v slovenskem in italijanskem jeziku Kuhinja naših non – dediščina solin je dragocena kulturna in naravna dediščina zavarovanega območja slovenskih solin. Del tega pomembnega izročila so tudi tradicionalne jedi, ki jih domačini še vedno pripravljajo, saj se recepti, ki vključujejo lokalne sestavine, niso izgubili, ampak se prenašajo iz roda v rod. Voditelja oddaje sta Branko Vrabec in Nina Klaut.

Slavnostna podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad in Puhovih priznanj 2022, prenos iz Cankarjevega doma v Ljubljani

Podelitev nagrad za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Slovenske znanstvenice in znanstveniki vedno znova dokazujejo svojo znanstveno odličnost. Vsako leto vrhunske znanstvene dosežke Vlada Republike Slovenije, Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti nagradi na podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad in Puhovih priznanj 2022. Letošnja slavnostna podelitev bo 19. decembra, ob 21. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostna govornica bo mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, poročilo o delu odbora za podelitev nagrad in priznanj pa bo podala njegova predsednica prof. dr. Nataša Vaupotič. Režiser prireditve, ki si jo boste lahko ogledali v neposrednem prenosu 19. decembra 2022, ob 21. uri na 2. programu Televizije Slovenija, bo Tomaž Letnar.

Kultura

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Koncerti – kulturno-umetniški program

Osmi dan

Sobotni operni večer

Komorni studio

Predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki in predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi.

Umetnost igre

Umetnost igre je živa, aktualna in sodobna oddaja o uprizoritvenih umetnostih, od dramskega, postdramskega do plesnega gledališča. Gre za refleksijo relevantnih scenskih dogodkov in fenomenov tako na slovenski kot širši evropski gledališko-plesni sceni. Forma oddaje se spreminja glede na tematiko, od pogovorov, poglobljenih esejev do živih reportaž z uglednih evropskih festivalov. Avtorica: Marjana Ravnjak Režiserka: Špela Kuclar

Pisave

Oddaja Pisave je oddaja o književnosti, v kateri poglobljeno, hkrati pa poljudno in vizualno sugestivno predstavljamo, kritično ocenjujemo in esejistično razčlenjujemo domače in tuje literarne svetove ter jih umeščamo v širši literarni okvir. Oddaja je odprta do različnih literarnih tokov, smeri, zvrsti in žanrov, naši sogovorniki so tako klasiki, najvidnejši sodobni avtorji kot mladi ustvarjalci, ki šele prihajajo na literarno prizorišče.

Profil

Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.

Svetovno

Avtorica pregleda lepih novic iz sveta Uršula Vratuša tokrat pripravlja pregled praznovanja Kitajskega novega leta na Kitajskem in izven nje. Posvetila se bo običajem, ki jih gojijo Kitajci v družini in izven doma, ki so povezani s tem najdaljšim praznovanjem novega leta na svetu nasploh. Vstopamo v leto zmaja in videli bomo, kako Kitajci gledajo na leto, ki med kitajskimi dvanajstimi različnimi leti velja za najsrečnejše.

Panoptikum

Opus

Opus je mesečna polurna oddaja o klasični glasbi, ki zajema operno, simfonično, komorno, zborovsko in vokalno-inštrumentalno glasbo vseh obdobij - od renesanse do sodobne glasbe. Oddaja izhaja iz aktualnih dogodkov, ki pa jih umešča v širši družbeno-zgodovinski kontekst, tako ni osredotočena le na ustvarjalnost in poustvarjalnost, ampak tudi na različne glasbene fenomene. Glasba med drugim odslikava probleme sodobnega časa in globalne družbe, tudi o tem v Opusu, edini redni tovrstni oddaji na slovenskih televizijah. Ob življenjskih jubilejih so v oddaji portreti pomembnih skladateljev in izvajalcev, ob obletnicah ali velikih opernih produkcijah avtorica skozi izjave in odlomke predstavi pomembne mednarodne operne in glasbene festivale. V oddaji so občasno reportaže z gostovanj uglednih slovenskih orkestrov, zborov ali solistov na najpomembnejših tujih koncertnih odrih, pa ekskluzivni intervjuji z domačimi in tujimi umetniki, ki živijo in delujejo v tujini.

Televizorka

Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.

Umetni raj

Moj klasični hit

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Platforma

Platforma je vsestranska analitična avtorska oddaja o sodobni vizualni kulturi, umetnosti in družbi. Večinoma je vsebinsko vezana na velike, mednarodne dogodke iz sveta umetnosti, arhitekture in oblikovanja, kot so Beneški bienale, Ars Electronica v Linzu, Documenta v Kasslu ter na pomembne , prelomne zgodovinske dogodke, ki so vplivali na našo družbo, kulturo in umetnost.

Pavel Šivic, Gregor Strniša, Samorog (SNG Opera in balet Ljubljana, Simfonični orkester RTV SLO in Igor Švara)

Opera slovenskega skladatelja, pianista in kritika Pavla Šivica (1908–1955), posneta v SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za eno temeljnih del sodobnega slovenskega opernega repertoarja, v katerem se pod taktirko dirigenta Igorja Švare predstavljajo Operni zbor in solisti SNG Opera in balet Ljubljana (Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček, Robert Vrčon, Matej Vovk, Andrej Debevec, Saša Čano …) in Simfonični orkester RTV Slovenija. Opera pripoveduje o Samorogu, zaščitniku srednjeveškega mesta. Libreto Gregor Strniša, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, režiser opere Vinko Möderndorfer. Urednik oddaje Daniel Celarec, televizijska režija Aljaž Bastič.

75. frankfurtski knjižni sejem: častna gostja Slovenija

Slovenija je dobro izkoristila naslov častne gostje frankfurtskega knjižnega sejma, meni njegov direktor Jürgen Boos, saj je z izbranimi programskimi poudarki znala presenetiti in pritegniti tako strokovno kot splošno javnost, ne le z govorom filozofa Slavoja Žižka že na otvoritveni slovesnosti, temveč tudi s poezijo, ki v nemško govorečem prostoru ni tako bogata in raznolika, ter z manifestom o pomenu branja zahtevnejših besedil v kaotični digitalni dobi. Rezultat večletnega truda Javne agencije za knjigo in odlično usklajene ekipe kuratorjev programa so novi prevodi, nove pogodbe z nemškimi založniki, pa tudi odličen medijski odziv. Avtorici reportaže s 75. frankfurtskega knjižnega sejma sta Meta Česnik in Eva Semič.

Kristalni mikrofon 2023

Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo stanovsko nagrado kristalni mikrofon, njena deseta prejemnica je Menči Klančar. Osmo priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca pa je dobil Benjamin Jeram. Nagrado kristalni mikrofon vse od leta 2001 podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije, in sicer za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika.

Sejem je živ, reportaža z 39. Slovenskega knjižnega sejma

V Ljubljani poteka 39. Slovenski knjižni sejem, že drugič pri dnevni svetlobi prostrane dvorane na Gospodarskem razstavišču. Selitev iz Cankarjevega doma se je izkazala za dobro potezo. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev GZS je ugotovila velik porast obiska: lani si je sejem ogledalo kar 45.000 ljubiteljev knjig in pestrega spremljevalnega programa. V letošnji sejemski vrvež se bo podala tudi ekipa TV Slovenija in za gledalce še med sejmom, ki se bo končal v nedeljo, 26. novembra, pripravila reportažo. Med drugim boste videli dobitnico nagrade za najboljši prvenec Pio Prezelj, Schwentnerjevega nagrajenca Miho Kovača, sejem bo obiskala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, od katere knjižni založniki in prevajalci po uspehu častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu upravičeno pričakujejo posluh za nadaljnji razvoj mednarodne izmenjave. Avtorici oddaje Meta Česnik in Eva Semič.

Laibach: Alamut

Alamut je izvirno simfonično delo zasedbe Laibach v sodelovanju z iranskimi glasbeniki in skladatelji. Glasbeno-scenski projekt obravnava znamenito zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dogodkih v Perziji v 11. stoletju, v svoji knjigi pa jo je opisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Osrednji lik je heretik Hasan ibn Saba, karizmatičen verski in politični vodja ter ustanovitelj islamske sekte. Ideje radikalnega političnega in religioznega nihilizma se skozi Laibachov edinstveni zvok in industrijski princip delovanja orkestra prepletajo z zvočnimi barvami perzijske tradicije. Pod vodstvom iranskega dirigenta Navida Goharja nastopajo Laibach, teheranska vokalna skupina Human Voice Ensemble, avstrijski orglavec Otto Lechner, Simfonični orkester RTV Slovenija ter slovenski zasedbi Vokalna skupina Gallina in ženski harmonikarski orkester AccordiOna.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, prenos iz Cankarjevega doma

Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.

Obzorja duha

Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.

Prenos bogoslužij

Duhovni utrip

V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.

Sveto in svet

V oddaji poskušamo čim bolj celovito osvetliti teme, ki jih izbiramo med teološkimi, etičnimi in antropološkimi vsebinami. Teme umeščamo v aktualni kulturni in civilizacijski prostor ob primerjavi različnih religioznih sistemov. V oddaji v studiu gostimo več gostov, ki so strokovnjaki z različnih področij in z različnimi pogledi na obravnavano temo.

Verske poslanice in voščila

Ozare

Škofjeloški pasijon

Starodavno mesto Škofja Loka skriva v sebi številne zaklade. Eden izmed njih je Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenskem jeziku. Napisal ga je kapucin Romuald Marušič. Uprizoritev s svojo zgodbo po tolikih letih še vedno prinaša aktualno sporočilo in odgovore na vprašanja o smislu človekovega bivanja. Dragoceni rokopis hrani muzejska knjižnica v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki.

Profil: Martina Batič

Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.

Skrivna trgovina z intimnimi posnetki, britanska dokumentarna oddaja

Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt

Pogovori o prihodnosti: Izzivi izobraževanja

V oddaji z naslovom Izzivi izobraževanja bodo sogovorniki razpravljali o vse večjem vplivu digitalne tehnologije na proces izobraževanja. O uporabi tehnologije pri izobraževanju, o pomenu znanja danes in v prihodnje se bodo pogovarjali dr. Damijan Štefanc z Oddelka za andragogiko in pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Zarja Muršič, znanstvena komunikatorka, in dr. Matej Urbančič s Centra RS za poklicno izobraževanje. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.

Film tedna: Róise in Frank, irski film

Komična drama in romanca. Roise, ki je pred kratkim ovdovela, se nikakor ne more navaditi na življenje brez moža. Toda ko se na dvorišču njene domačije pojavi pes, ki se noče odmakniti od nje, Roise začne verjeti, da je to zato, ker je pes reinkarnacija njenega pokojnega moža Franka, ki je oboževal igro hurling. In tako tudi pes postane Frank. Seveda se vse to dogaja pred očmi vznemirjenega Roisinega sina in začudene soseščine, ki z zadržanim dihom spremlja Roisino življenjsko spremembo … V filmu je veliko smešnih prizorov, med temi je na primer srečanje med psom Frankom in Roisino malo vnukinjo. Pozabiti pa ne gre tudi razburljivih športnih trenutkov, ko ima »glavno besedo« v filmu kar hurling. RÓISE & FRANK/IRSKA/2022 Režija: Rachael Moriarty, Peter Murphy/ Scenarij: Rachael Moriarty, Peter Murphy/Igrajo: Bríd Ní Neachtain, Cillian O'Gairbhi, Lorcan Cranitch, Ruadhán de Faoite, Michelle Beamish, Martin Angolo, Anti, Marnie Ní Chionnfhaolaidh, Luisne Nic Craith …

Dnevna soba: Lepši hokejski jutri pri Olimpiji Ljubljana?

V Dnevno sobo je tokrat prišel Miha Butara, predsednik hokejskega kluba Olimpija Ljubljana. Z voditeljem Anžetom Bašljem sta med drugim govorila o tem, kako je prišlo do dogovora s tujim vlagateljem v ljubljanski klub. Sprememba že prinaša učinke pri rezultatih in zanimanju za hokej na začetku sezone. Kakšne so možnosti za dodatno pokrito dvorano, kako je sicer s stanjem v slovenskem hokeju in kakšne so dolgoročne možnosti Olimpije za ponovni nastop v ligi prvakov, pa so še nekatera vprašanja, na katera je odgovoril gost tokratne oddaje.

Podjetno naprej: Petra Ugrin Parovel, prodaja športnih pajkic

Diplomirana kineziologinja Petra Parovel je kariero začela kot osebna trenerka, ljubezen do športa in zdravega načina življenja pa jo je spodbudila, da se je podala v podjetništvo. Leta 2020 je pri 28 letih začela zelo uspešno prodajati športne pajkice, danes njeno podjetje SWY, ki prodaja predvsem po spletu, ponuja 400 različnih izdelkov. Njen cilj je razvoj, odprtje podružnic tudi v drugih državah. Občasno v prestolnici odpre priložnostno trgovino, pred katero so kupci pripravljeni čakati več ur. Naša gostja bo tudi Nina Strajnar, ki vodi slovensko zagonsko podjetje leta 2024, Fliqa.

Počitniski Izzivalci, od ponedeljka do petka

Spomini: Bratje Suhadolc: Janez Suhadolc, 4. del

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Globus: Otroci vojne

400 milijonov otrok v tem trenutku odrašča ob grozotah vojne, ob strahu in lakoti. Nimajo dostopa do zdravljenja in izobraževanja, nekaterim celo v roke potisnejo orožje. Kljub temu so njihove želje za prihodnost velike. Kdo bo otrokom vojne pomagal preživeti in verjeti v prihodnost? In kako bodo preboleli hude travme, ki jih doživljajo

Estonia, koprodukcijska nadaljevanka

Koprodukcijska nadaljevanka, v kateri so sodelovali tudi nekateri ustvarjalci kultne serije Černobil (2019), je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. V najhujši mirnodobni civilni nesreči po Titaniku je usodnega 28. septembra 1994 umrlo 852 potnikov. Preživelo jih je 138, vendar je en umrl kasneje v bolnišnici. V preiskavo se se vključili finski, švedski in estonski preiskovalci. Je bilo za nesrečo krivo razbesnelo morje, ali je šlo za tehnično, morda tudi človeško napako? Uradna preiskava je pokazala, da je bilo dejavnikov več, pojavila pa so se tudi ugibanja o drugih vzrokih za to tragedijo, od katere pravkar mineva trideset let. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter

V smeri: V smeri spominov, izobraževalno-dokumentarni film, 3/3

V tretjem delu serije V smeri nas izjemno predan alpinist Samo Supina popelje po poti spominov, saj si postavi izziv, da bo v osmih urah preplezal šest smeri v spomin na brata, ki je umrl pred šestimi leti. Med plezanjem spoznavamo njegov odnos z bratom, njune skupne začetke in kako sta se njuni poti razšli. Spoznamo tudi Samovo alpinistično zgodbo, od mladega in večkrat brezglavega alpinista, prek izkušenega mentorja, ki podaja znanje na pristen način, »norca,« ki si postavlja izzive, ki mu ne prinašajo nobene koristi razen osebnega zadovoljstva, pa do mojstra, ki združuje razdvojene alpiniste in alpinistične navdušence glede pereče teme o navrtavanju alpinističnih smeri.

Starodavni gradbeni podvigi (II.), francoska dokumentarna oddaja

Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / režija: Marina Boyenval, Yann Streff

Več

Inventura

Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dnevnik Diane Budisavljević

»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Poj mi pesem

Režiser Miran Zupanič je Vlada Kreslina s kamero spremljal 33 dni v obdobju treh let. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, tako hkrati preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta (Matej Juh, Radio Slovenija)« The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izberi profil

Izberi profil

Več

Več

Izpostavljeno

Izpostavljeno

Več