Divje korenine

Shrani Predvajaj Info

Svet v očeh Charlesa Aznavourja

Shrani Predvajaj Info

Knjiga mrtvih, 2/4

Shrani Predvajaj Info

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 3/4

Shrani Predvajaj Info

31. Dobrodelni Miklavžev koncert

Shrani Predvajaj Info

Moja najljubša vojna

Shrani Predvajaj Info

Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom, 2/3

Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner

JFK: 24 ur, ki so spremenile svet

Dokumentarec ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega edinega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, televizijskih voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo. JFK: 24 HOURS THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ellie Coleman

Baje - rimska Atlantida

Mesto Baje je 15 km od Neaplja in je bilo v antiki najslavnejše letovišče starega Rima. V njem so imeli rimski velikaši, tudi Cezar in Neron, razkošne vile s čudovitimi vrtovi in kopališčem. Morda najzanimivejša stavba v Bajah je bil kompleks na otoku, za katerega še danes ne vedno natančno, ali je bilo kopališče, ki je črpalo toplo vodo iz vrelcev na morskem dnu, ali svetilnik ali kaj drugega. Zdaj je mesto pod vodo, saj se je zaradi ognjeniškega delovanja sčasoma pogreznilo. Je največje arheološko podvodno najdišče na svetu. Skupina znanstvenikov odkriva potopljeni zaklad in ga poskuša zaščititi pred mehanskimi in biološkimi vplivi morja. BAIAE THE ATLANTIS OF ROME / Italija / 2021 / Režija: Marcello Adamo

Stoletje smučanja, 100 let Smučarske zveze Slovenije

Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek

Poj mi pesem

Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti… so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina, ki ima pri publiki kultni status. Ta ni posledica samopromocijskih strategij, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec ”Poj mi pesem” ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta znotraj katerega deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi. Spremljevalna izjava režiserja Mirana Zupaniča: ”Nariši nebo in ptice bodo same priletele.”

Dolina

Badwater 135 je peklenska ultramaratonska preizkušnja s štartom izpod morskega dna in ciljem ob vratih najvišje gore severne Amerike Whitney. 217 km dolga proga vodi čez zloglasno Dolino smrti, kjer se julija temperature povzpnejo tudi čez 50 stopinj Celzija. Sence ni, sonce, ki na odprtih cestah še močneje pripeka, pa tekače fizično in psihično izčrpava. Nanjo se je letos odpravil slovenski ultramaratonec Mirko Bogomir Miklič, šele drugi Slovenec, ki je zbral dovolj poguma za soočenje s 40-letnim tekmovanjem. Tekma je slavljenje življenja, pravijo organizatorji, to je notranji boj posameznika, ki ga premaga le, če je ob njem dobra spremljevalna ekipa. Mikličev in boj drugih tekačev je s kamero beležila ekipa Regionalnega RTV centra Maribor, avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat.

Obrni, obrni, še kamen al' dva: Kreslinovih 70

V sredo 29. 11. 2023, bo dopolnil 70 let poet prekmurskih ravnic, svojstven glasbenik in literat Vlado Kreslin. V več kot petih desetletjih ustvarjanja je napisal nešteto danes že ponarodelih skladb in postal ne samo lokalno, ampak tudi globalno prepoznaven umetnik. V televizijskem portretu z naslovom "Obrni, obrni, še kamen al' dva", po eni njegovih pesmi o skrivnostni reki Muri, boste lahko spoznali nekatere medijsko manj izpostavljene strani Kreslinovega življenja, predvsem pa podoživeli liričnost, brezčasnost in brezmejnost njegovega umetniškega sveta.

Med preporodom in kaosom, 2/2

Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter

Skrivnosti kuharskih mojstrov – kulinarična znanost

Najboljši kuharski mojstri vedo, da je v vsaki okusni jedi tudi skrita sestavina – znanost. V dokumentarni oddaji pestra zasedba znanstvenikov razkriva kemijske, fizikalne in mikrobiološke zakone uspešnega kuhanja. CHEF'S SECRETS, THE SCIENCE OF COOKING / Kanada / 2022 / Režija: Leora Eisen

Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina

Portret Filipa Robarja Dorina, ki je eden od najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma, cineast in teoretik. Filip Robar Dorina je študiral filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, na Columbia Collegeu v Chicagu pa je diplomiral iz filmske in televizijske režije ter scenaristike. V 70. letih je poučeval na zasebnem inštitutu Montesano v Švici, nato pa je bil osem let asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani. Na začetku 80. let je ustanovil Filmske alternative, prvo zasebno producentsko podjetje v tedanji državi. V letih 1998-2002 je bil direktor Filmskega sklada RS, odtlej pa deluje kot samostojni filmski ustvarjalec in publicist. Je avtor okoli 30 dokumentarnih in igranih filmov raznih dolžin ter doma in v tujini nagrajeni ustvarjalec. Njegovi prikazi in analize eksistencialnih vprašanj sodobnega slovenskega človeka, uporaba moderno psihodinamične in sintetične metode dela s poklicnimi in ljubiteljskimi igralci, brezkompromisno razgaljajo slabosti človeške individualne, družbene, etične in politične sfere pri nas. Kot cineast in teoretik, ki izhaja iz načela ustvarjanja z najnižjimi možnimi stroški, se posveča temam in projektom, kjer se zavzema za osebno in družbeno odgovornost in izboljšanje pogojev življenja.

Ivan Tavčar

Čeprav si je vse življenje želel postati gospod in ga je pot vodila celo na Dunaj, v beli Ljubljani pa je postal pomemben mož, se je v zrelih letih najraje vračal v kraje, ki so ga navdihovali, v domačo Poljansko dolino. Na eni strani ambiciozen in trd politik, uspešen odvetnik z nešteto dejavnostmi, družinski oče in mož, na drugi strani pa tenkočuten pisatelj, ki poveličuje domačo zemljo in kmečko življenje. Vendar po njegovem kmet ni samo kralj, kajti njegovo kraljestvo lahko postane majava dobrina, če povzroča napuh. Ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti bomo njegovo pestro življenje in literarno udejstvovanje spoznavali z voditeljico prof. dr. Urško Perenič, kulturnim zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, odvetnikom dr. Petrom Čeferinom, kustosinjo Biljano Ristič, igralko Mileno Zupančič in igralci KD dr. Ivan Tavčar, ki so uprizorili nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih del.

Rojstvo, možgani, mišice, 1/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

Jaz sem Alfred Hitchcock

Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy

(Ne)vidni slovenski film

Dokumentarni film o nujnem restavriranju ter digitaliziranju filmske dediščine in o vprašanjih, ki jih tema odpira. Z dokumentarnim filmom (NE)VIDNI SLOVENSKI FILM je dopolnjena trilogija Filmoljubje, ki jo je scenarist in režiser Slavko Hren posvetil svežemu, poglobljenemu pogledu na zgodovinsko obdobje od začetkov nacionalne profesionalne kinematografije s prvim slovenskim celovečernim zvočnim igranim filmom režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948) do danes, ko se ta filmska dediščina krčevito rešuje, saj neusmiljeno propada. Naslov je pravzaprav citat iz izjave zaskrbljenega režiserja, ki jo je ob svečani pojekciji svojih digitaliziranih kratkih filmov v Slovenski kinoteki izrekel karizmatični Karpo Godina, prejemnik nagrade France Štiglic za življenjsko delo. Na digitalizacijo in restavracijo slovenskih filmov opozarjajo avtorji in drugi filmski delavci od Slovenske kinoteke, SFC, Društev slovenskih snemalcev in režiserjev, arhivarji in tudi strokovnjaki s slovenske nacionalne televizije, saj ima prav TV SLO največji filmski arhiv v državi. Fenomen reševanja filma je svetoven, globalen. Zahteva znanje, nove tehnologije in namenska sredstva. Ljubljana je gostila odmeven mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine,v Amsterdamu je dokončala študij restavratorstva filma prva slovenska diplomantka Nadja Šičarov, še vedno pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev na prste samo ene roke preštejemo uspešno restavrirane in digitalizirane slovenske filme. V filmu spremljamo restavracijo kultnega filma Na svoji zemlji od začetnih pripravljalnih opravil do svečane projekcije filma v kinu pod zvezdami na ljubljanskem Kongresnem trgu. 70 let od prve projekcije na istem trgu, z zadnjimi živimi ustvarjalci filma. Tudi kot poklon režiserju Francetu Štiglicu, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v letu 2019.

Svet v očeh Charlesa Aznavourja

Svet v očeh Charlesa Aznavourja je (avto)portret slovitega francoskega šansonjerja z eno najdaljših glasbenih karier. Pevec in pianist armenskih korenin pa je imel še eno strast – kamero. Snemal je vse, kar ga je obdajalo in se v vsem prepoznal, pa najsi je bil to deček na ulici ali velika zvezda tistega časa. V svoji nenasitni sli po življenju je nenehno potoval in pel v številnih jezikih, da bi osvojil mednarodno občinstvo. A veliki šansonjer, čigar glas so kritiki sprva omalovaževali, je svet in bližnje spoznaval skozi oko kamere. LE REGARD DE CHARLES / AZNAVOUR BY CHARLES / Francija / 2019 / Režija: Marc di Domenico

Pariz – skrivnost izginule palače

Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 3/4

Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo

Grofici Enrica in Gisela Beatrice Aursperg

Pričevanje zadnjih grofic Auersperg, ki sta še živeli na gradu Turjak pri Velikih Laščah, preden so ga leta 1943 zažgali partizani, je v veliko pogledih presežno. Gre za potomki slovite plemiške rodbine, ki je bila med najpomembnejšimi na slovenskem ozemlju. V tisočletni zgodovini prisotnosti na naših tleh so se posebej odlikovali v bojih proti Turkom. Andrej Turjaški je leta 1593 vodil kranjske čete v zmagoviti bitki pri Sisku. Izjemen je njihov prispevek k slovenski kulturi, saj je na gradu nekaj časa bival tudi Primož Trubar, Auerspergi pa so gmotno podpirali izide njegovih knjig. Med drugim so financirali tudi Dalmatinovo biblijo. Turjaški so imeli številne posesti na Slovenskem, zasedali pa so tudi najvišje položaje v Habsburški monarhiji. Njihov matični grad je bil vse do leta 1943 grad Turjak pri Velikih Laščah. Grofica Enrica Auersperg in Malorgio je bila rojena v Ljubljani leta 1936, njena sestra grofica Gisella Beatrice Auersperg in Tufano pa na gradu Turjak leta 1939. Leta 1943, pred partizanskim napadom, so grofje Turjaški po 900 letih grad na hitro zapustili in se umaknili s slovenskega ozemlja. Turjak so partizani ob napadu na vaške straže septembra 1943 v veliki meri požgali in pobili večino od skoraj 700 zajetih vaških stražarjev. Po vojni je grad Turjak propadal. Zadnji potomki Turjaških, ki sta še živeli na gradu, grofici Enrica Auersperg in Gisella Beatrice Auersperg, sedaj živita v Červinjanu v Furlaniji. V pričevanju spoznamo drobce iz življenja v Sloveniji. Starejša sestra, grofica Enrica, se še spomni časa, ko so živeli na gradu Turjak, kjer je bilo, kot pravi, za otroka dolgočasno. Po umiku v Italijo se je zanju življenje povsem spremenilo, spomini na bogato preteklost na Slovenskem so šli nekoliko v pozabo. Najbolj je trpel oče, zadnji turjaški grof, ki se je počutil Slovenca, a ga je povojna oblast razlastila. Grofici zelo odkrito in sproščeno spregovorita o vzgoji in načinu življenja, o svojih zakoncih in otrocih. Pred gledalcem se odpre svet življenja današnjega plemstva, ki je bilo nekdaj tako močno povezano s Slovenijo, a ga je povojni režim pregnal. V pričevanju spoznamo tudi poti in stranpoti denacionalizacije. Ko so jima vrnili nekatere posesti, se je na njun račun marsikdo v Sloveniji okoristil. Negativno presenečenje zanju je bil lanski obisk pri ministrici za kulturo Asti Vrečko, o čemer bo govor tudi v pričevanju. Pričevanje je bilo posneto v graščini Bresciani-Attems-Auersperg v Červinjanu. Grofici sta izjemoma za naše gledalce odprli tudi vrata v zasebne prostore graščine in razkazali zanimiv grajski vrt. Vsekakor gre za pričevanje, ki bo pustilo močan pečat v slovenskem prostoru.

Lonec z zlatniki - nekaj rund s Shanom Macgowanom

Dokumentarni film režiserja Juliena Templa je prikaz razburkanega življenja Shana MacGowana, znamenitega vokalista in tekstopisca, frontmana glasbene skupine The Pogues, ki je danes umrl po dolgi in hudi bolezni, star 65 let. Najbolj znan je bil po božični uspešnici Fairytale of New York. Shane MacGowan je učinkovito združil tradicionalno irsko glasbo z energičnostjo pank roka. Film je preplet dragocenih arhivskih posnetkov ustvarjanja skupine in življenja MacGowanove družine. Bogatijo ga tudi animacije priznanega avtorja Ralpha Steadmana. CROCK OF GOLD: A FEW ROUNDS WITH SHANE MACGOWAN / Irska, Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Julien Temple

Svetovni Wagner: iz Bayreutha v svet

Nemški skladatelj Richard Wagner je več kot le glasba. Wagner je družbeni fenomen, vprašanje verovanja, Bayreuthski festival pa je najpomembnejša meka za Wagnerjev kult. Nemški film Svetovni Wagner, Iz Bayreutha v svet ni biografski film o Richardu Wagnerju. Je drzen dokumentarec, ki pojasnjuje, kako se je okoli tega zelo kontroverznega umetnika razvil takšen kult, kako to, da je po svetu več kot 125 Wagnerjevih društev - od Los Angelesa do New Yorka, od Abu Dhabija do Tel Aviva, od Tokia do Rige ter kaj v njegovi glasbi vidijo ljudje različnih poklicov. V filmu nastopajo tudi Christian Thielemann, Valery Gergiev, Šejk minister Zaki Nusseibeh, Placido Domingo, Piotr Beczala in mnogi drugi. GLOBAL WAGNER - FROM BAYREUTH TO THE WORLD/Nemčija/2021/režija: Brüggemann Axel

Mrzle dežele, 5/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins

Vzdržljivostna dirka na tečaj, 2/3

V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 2. del: V drugem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti Shackletonove odprave Nimrod v letih 1907–1909. Shackleton je namesto psov pripeljal ponije. Čeprav je prišel južneje od Scotta, tudi on ni dosegel tečaja. Namesto za slavo se je raje odločil za to, da sam in drugi člani odprave ostanejo živi. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet

Septembrska klasa

Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.

Zadeva El Masri

Leta 2004 so oblasti Severne Makedonije na meji prijele nemškega državljana Khaleda El Masrija in ga izročile predstavnikom ameriške Cie, ki so ga odpeljali v tajni zapor blizu Kabula. Tam so nedolžnega El Masrija celo mučili, a ko so ugotovili, da ni terorist, so ga čez pet mesecev izpustili v gozd v Albaniji. Njegov primer je bil zelo pomemben pri razkrivanju nezakonitega programa »izrednih izročitev«, ki ga je Cia izvajala po napadih 11. septembra 2001. ZDA se mu niso nikoli opravičile, na cedilu ga je pustila tudi Nemčija, le Severna Makedonija je ravnala drugače – El Masriju se je uradno opravičila in mu izplačala odškodnino. THE EL MASRI CASE / Nemčija, Avstrija / 2021 / Režija: Stefan Eberlein

Velika vojna na TV zaslonu

Prve oddaje o 1. svetovni vojni je nekdanja TV Ljubljana v okviru Jugoslovanske radiotelevizije pripravila že davnega leta 1963. Za temi prvimi oddajami o veliki vojni so sledile različne mozaične dokumentarne oddaje, filmi in serije. Največ jih je bilo posnetih v produkciji TV Slovenija in zunanjih producentov po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko se je zelo povečalo zanimanje za to tematiko, ki je bila dolga desetletja v senci 2. svetovne vojne, še bolj pa ob stoletnicah začetka in konca te velike evropske morije.

Življenje, ljubljenje, umiranje, 2/2

Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor

Vzdržljivostna dirka na tečaj, 3/3

V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 3. del: V tretjem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti druge Scottove odprave Terra Nova v letih 1910–1913. Tudi on se je tako kot Shackleton raje odločil za ponije kot pse. Toda tokrat na Antarktiki ni bil sam, z norveškim raziskovalcem Amundsenom je moral tekmovati, kdo bo prvi prišel na južni tečaj. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet

Kako so uničili Irak, 1/2

Dolga leta spopadov in kaosa so gmotno in kulturno uničila Irak. Od leta 1980 je umrlo skoraj dva milijona Iračanov. Kako se je to lahko zgodilo? Dokumentarna oddaja v dveh delih prepričljivo prikazuje uničenje Iraka v zadnjih 40 letih, od prvih dni iransko-iraške vojne leta 1980 do druge zalivske vojne leta 2003 in padca Islamske države leta 2017. Da bi razumeli, kaj je vzrok te tragedije, se je treba vrniti v čas ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja ter preučiti geopolitične odnose med Irakom, ZDA in drugimi velesilami, ki so se spopadle zaradi nacionalnih interesov. Laži, izdaje, manipulacije in izmišljeni podatki so pripomogli k propadu te bližnjevzhodne države. Ob pričevanjih nekaterih ključnih vpletenih – najvišjih politikov, zgodovinarjev in civilistov – ter z nedavno razkritimi dokumenti ta geopolitični triler nazorno osvetli tragedijo, ki je preoblikovala svet, v katerem živimo. IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet

Vitanje v vesolju, Sunita

Obisk ameriške astronavtke slovenskega rodu Sunite Williams v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Utrinki s Sunitine poklicne poti govorijo o tem, kako je vse ovire mogoče premagati, če se tveganih podvigov lotijo drzni ljudje z veliko optimizma, poguma in ustvarjalne domišljije. Takšen je tudi umetnik Dragan Živadinov, ki mu je uspelo v majhnem slovenskem kraju, od koder izvira rod pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, postaviti arhitekturno mojstrovino, »anteno, usmerjeno v globino vesolja«. Sunito Williams srečamo tudi v Moskvi, kjer dela kot predstavnica Nase, in to v času, ko so oči vsega sveta uprte v Zvezdno mesto in ko mediji poročajo, da sta Nasa in Roscosmos prekinila stike zaradi vojaških napetosti v Ukrajini. V centru Jurija Gagarina za urjenje kozmonavtov o tem ni niti sledu. V sodelovanju med astronavti različnih narodnosti vladata prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Svoje narodne pripadnosti ne skrivajo, jo pa presegajo. So državljani sveta in vesolja. Tako naj bo v znanosti in umetnosti, ki se v filmu povežeta, vse usmerjeno v prihodnost.

Boj za slovensko severno mejo

Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem. Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.

Med preporodom in kaosom, 1/2

Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter

Domovina na drugem koncu sveta

Avstralija je domovina, druga ali prva, tudi številnim Slovencem in njihovim potomcem. 30 000 jih živi tam in še vedno se imajo vsaj nekoliko za Slovence. Obiskali smo jih v Sidneyju in Melbournu, kjer jih živi največ. Pripovedovali so nam svoje zgodbe, kako so šli s trebuhom za kruhom v deželo, o kateri niso vedeli skoraj ničesar. Po dolgi poti čez razburkano morje in nenavadne dežele so se razveselili novega življenja, a začetek ni bil vedno lahek. Na Slovenijo gledajo z nostalgijo, a obenem pravijo, da so izbrali najboljšo državo na svetu, ki za svoje ljudi skrbi kot nobena druga. Pogosto rečejo, da se v Avstraliji cedita med in mleko in še danes je za mnoge prišleke od blizu in daleč obljubljena dežela. Tudi za mnoge mlade Slovence, bodisi digitalne nomade, tiste, ki jih je v Avstralijo pripeljala ljubezen, ali pustolovske duše. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl

Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom, 3/3

Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 3. del: V zadnji etapi južnokorejske pustolovščine se Alexander Armstrong odpravi v pristaniško mesto Pusan, na največjo ribjo tržnico in se »spopade« z morskimi sadeži. Na največjem južnokorejskem otoku spozna barvarko blaga, ki za barvanje uporablja samo kakijev sok in sonce. Pri šamanki se poskuša ozdraviti nespečnosti, obišče ugasli vulkan po imenu Vrh sončnega vzhoda in ogroženo vrsto divjega psa. Prvič pokusi konjsko meso in v pasji šoli spozna prijazne mladiče tistih psov, ki bi ga prej z veseljem požrli. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner

Kako deluje potovanje skozi čas?, 11/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser

Vrle žene

V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf

11. september – prezrto svarilo

Teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 je zamajal svet in Zahod je islamskemu fundamentalizmu in vodji talibanov Osami bin Ladnu napovedal vojno. Dva dni pred nezaslišanim dejanjem v Združenih državah Amerike sta samomorilska napadalca v Afganistanu umorila tudi velikega nasprotnika talibanov, Ahmada Šaha Masuda, ki je na grozečo nevarnost talibanov večkrat jasno opozoril tako evropsko kot svetovno javnost. A zakaj se ZDA in Evropa niso zares odzvale? So ščitile svoje ekonomske interese in orožarske posle s Pakistanom? Zgodbo razkrivajo evropski in afganistanski diplomati, politiki in vojaški funkcionarji, ki so dogodke spremljali od blizu. 9/11 - THE UNHEEDED WARNING / Francija / 2020 / Režija: Nicolas Jallot

Kako so uničili Irak, 2/2

Dolga leta spopadov in kaosa so gmotno in kulturno uničila Irak. Od leta 1980 je umrlo skoraj dva milijona Iračanov. Kako se je to lahko zgodilo? Dokumentarna oddaja v dveh delih prepričljivo prikazuje uničenje Iraka v zadnjih 40 letih, od prvih dni iransko-iraške vojne leta 1980 do druge zalivske vojne leta 2003 in padca Islamske države leta 2017. Da bi razumeli, kaj je vzrok te tragedije, se je treba vrniti v čas ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja ter preučiti geopolitične odnose med Irakom, ZDA in drugimi velesilami, ki so se spopadle zaradi nacionalnih interesov. Laži, izdaje, manipulacije in izmišljeni podatki so pripomogli k propadu te bližnjevzhodne države. Ob pričevanjih nekaterih ključnih vpletenih – najvišjih politikov, zgodovinarjev in civilistov – ter z nedavno razkritimi dokumenti ta geopolitični triler nazorno osvetli tragedijo, ki je preoblikovala svet, v katerem živimo. IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet

Ptičji spevi, Olivier Messiaen, skladatelj in ornitolog

Za francoskega skladatelja Olivierja Messiaena so bile ptice "največji glasbeniki na našem planetu". Njihovo raznovrstno petje in ritmi, ki jih s petjem izvajajo, so bili navdih za skladateljevo ustvarjanje. Messiaen se je s pticami seznanil že v mladosti, njihove melodije je kot improvizacije uporabil kot organist župnijske cerkve La Trinité v Parizu. Film prikazuje razgibano življenje skladatelja in ornitologa Messiaena z odlomki glasbe, ki jih s pripovedjo povežejo dirigent Kent Nagano, violončelistka Camille Thomas, Messiaenov biograf Peter Hill ter DJ in biolog Dominik Eulberg. THE VOICE OF THE BIRDS – OLIVIER MESSIAEN, COMPONIST AND ORNITHOLOGIST/ Nemčija 2022 / Avtorja: Hoger Preusse in Philipp Quiring

Preslišani uspehi

Celovečerni film Preslišani uspehi v ospredje postavlja vrhunske gluhe športnike, ki so z osvojenimi medaljami na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih Slovenijo postavili na svetovni zemljevid kot športno velesilo. V filmu svoje zgodbe pripovedujejo smučarka Sabina Hmelina, nosilka prve medalje za samostojno Slovenijo, kolesar Samo Petrač, prvi gluhi nosilec olimpijske medalje v individualnem športu, člani gluhe košarkarske ekipe, ki je osvojila edini olimpijski kolajni v kolektivnem športu, pa tudi atletinji Leja Glojnarič in Iris Breganski z zadnjima dosežkoma ter njihovi trenerji. Bogatim športnim karieram so sledila grenka razočaranja, saj so bili njihovi dosežki prezrti in na uradnem seznamu vseh slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj ni navedenih gluhih športnikov. Ti so s svojimi uspehi pripomogli tudi k sprejetju zakona o športu, ki je izenačil vse športnike, država pa je z njim prihodnjim generacijam gluhih športnikov omogočila ustrezne razmere in motivacijo za ustvarjanje novih športnih pravljic. Film Preslišani uspehi je priznanje in poklon vsem gluhim športnikom, ki bodo za vedno ostali zaslužni predstavniki državne športne zgodovine.

Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom, 1/3

Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner

Luiza Pesjakova

Ena najznamenitejših slik v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer se ustavijo številni obiskovalci galerije, je delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja, upodobitev Luize Pesjakove – dame v belem. Ta je izhajala iz pomembne in zelo premožne družine, se tudi bogato poročila, a zaradi propada moževega podjetja živela skromno in na koncu umrla v samoti. Njenega imena ne najdemo na nagrobniku njene družine. A bila je veliko več kot le lepa mladenka v beli obleki. Ni pomembna le kot ženska, ki se je uveljavila v svetu, rezerviranem za moške, in njena literatura ni le trivialna ženska literatura, ampak je s svojim literarnim slogom vnesla v slovensko književnost nekaj novega in posebnega. Po njenih sledeh se bomo sprehodili z največjo poznavalko dela in življenja Luize Pesjakove, prof. dr. Urško Perenič.

Naša ledena Zemlja, 6/6

Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed

Agatha Christie, kraljica skrivnosti, 3/3

Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 3. del: Nedokončani portret Zadnji del serije nam predstavi, kako je Agatha v Iraku srečala Maxa Mallowana, štirinajst let mlajšega arheologa, s katerim je bila nato srečno poročena skoraj pol stoletja, kako je svoje osebne izkušnje vpletla v enega svojih najznamenitejših romanov Smrt na Nilu in kaj jo je gnalo k pisanju med drugo svetovno vojno. Razčleni njen najbolje prodajani roman Bilo jih je deset in razloži tragično ozadje Mišnice, najdlje uprizarjane gledališke igre na londonskem West Endu. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Edmund Moriarty

Idealna mesta

V Furlanski nižini, ob slovenski meji z Italijo, so bile v različnih zgodovinskih obdobjih zasnovane naselbine z idejo idealnega mesta. V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico. Idealno mesto je utopičen model, znan že v stari Grčiji v času Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonično celoto. Mesta so nastala po enotnem načrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskončnih polj. Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom označili bodoče obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno največjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko občudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi. Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišče ob Soči. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomičnimi zajezitvami reke Soče. Poseben pečat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani. 7. oktobra 1593 so Benečani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesančnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obročem utrdb. Tovarniško mesto Torviscosa so po načrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš različnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik. Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soči na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središče. Izbrali so načrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je začela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto. Scenarist, režiser in montažer filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.

Vrnitev – življenje po Islamski državi

Na severovzhodu Sirije v taboriščih še danes živi na tisoče t. i. nevest Islamske države in njihovih otrok. Izvorne države teh deklet in žensk, tudi Velika Britanija, ZDA, Kanada, Nizozemska, Nemčija, se jih otepajo in jim ne dovolijo repatriacije. Leto dni je v taborišču njihove zgodbe dokumentirala režiserka in scenaristka Alba Sotorra Clua in posnela tudi pričevanje morda najbolj izpostavljene med njimi, Britanke Shamime Begum, ki se je Islamski državi pridružila kot petnajstletnica. THE RETURN, LIFE AFTER ISIS / Španija, Velika Britanija / 2021 / Režija: Alba Sotorra Clua

Anka Poženel

Pričevanje Anke Poženel s Črnovrške planote je svojevrsten klic k človečnosti in spoštovanju temeljnih civilizacijskih vrednot, ki sta jih na naših tleh v največji meri teptala komunizem in nacizem. Gre za (spravni) pogreb po vojni pobitih v Andrejčkovem breznu, o čemer bo v pričevanju veliko govora, saj je bil prav po Ankini zaslugi tam opravljen krščanski pogreb in postavljen spomenik. Pričevalka nam najprej predstavi svojo družino. Oče Pepe je bil iz Črnega Vrha, mama pa je bila Rejceva iz Lomov, nekaj kilometrov stran. Svojevrstno družinsko sled je pustil skrivnostni stric Tone, ki je opustil študij za duhovnika in je po vojni za dolga leta izginil. Anko je vedno zanimala preteklost, posebej tista, ki je bila zamolčana. Črnovrška planota je izjemno trpela zaradi vojne in revolucije. V pričevanju se Anka dotakne partizanskega napada na domobransko postojanko 1. septembra 1944, ko so revolucionarji po predaji pobili večino domačih domobrancev. Požgana je bila tudi cerkev. Med vojno j

Lačni, bosi in slavni

Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen. Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor. Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja. Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko! Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.

Ljudstvo se odloča

Da lahko sodelujemo v izbiranju predstavnikov, ki nas bodo zastopali pri odločanju o pomembnih rečeh v državi, je naša pravica, marsikdo pa meni, da tudi dolžnost. Kako je volivec skozi zgodovino lahko oddal svoj glas, koliko je bil ta upoštevan in komu so dolga leta onemogočali volitve? Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. V zgodovini se je volilo na različne načine. Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj glas«. O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih z njimi, bodo govorili prof. dr. Božo Repe, dr. Irena Selišnik, dr. Bojan Balkovec in Franc Perko.

Belo zlato iz Hallstatta: zgodba o soli

V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl

Partizanske smučine Cerkno '45

Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o pogumu in silni želji po svobodi in miru. Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem je bil odmeven in enkraten športni dogodek, ki se ga je 20. in 21. januarja 1945 udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. Dogodek se je odvijal v osvobojenem partizanskem Cerknem, ki je bilo v času tekem, v krogu 80 kilometrov obdano s 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot, tekmovanje pa si je kljub vsemu ogledalo več kot 1.000 gledalcev. V filmu lahko spremljamo pripovedi udeležencev tekmovanja, gledalcev in strokovnjakov s področja vojskovanja na smučeh. Prav tako je v filmu prikazano bogato slikovno gradivo in nekateri do sedaj neznani dokumenti, ki pričajo, kako je potekalo samo tekmovanje. Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o dogodku, ki je bil edinstven v takratni okupirani Evropi, je film o pravi partizanski zimski olimpijadi, ki si zasluži, da se uvrsti v svetovno zgodovino smučanja in vojskovanja na smučeh. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.

Divje korenine

Majhna družinska drama z velikim srcem Mišičnjak Tibor se po izpustitvi iz zapora zaposli kot varnostnik v diskoklubu. Preteklost hoče pozabiti, a ta ga vseeno izsledi. Njegova odtujena 12-letna hči Niki, ki živi pri starih starših, ga na skrivaj poišče in zaloti ravno v trenutku, ko Tibor zopet zliva svoj bes nad obiskovalcem kluba. Babica ji prepove srečevanje z neznancem, pa četudi je njen oče. Tudi Tibor se poskuša znebiti deklice, saj ji bo v življenju bolje brez njega. A trmasta Niki, ki išče svoje mesto na svetu, hoče spoznati svoje korenine. Tiborju sledi in z njim počasi vzpostavi odnos. Odkrije tudi, kaj se je zgodilo z njeno mamo. Film je prejel več festivalskih nagrad, med drugim za najboljši film po izboru občinstva in žirije na mednarodnem festivalu Riviera. Izvirni naslov: KÜLÖN FALKA / Madžarsko-slovaški film, 2021 / Režija: Hajni Kis / Scenarij: Hajni Kis, Fanni Szántó / Igrajo: Gusztáv Dietz, Zorka Horváth, Kati Andai

Ljubljansko obzidje

Ljubljana je imela vsaj tri obzidja; prvi tak objekt, ki je varoval tudi prvo znano naselbino, je bil na grajskem griču. Glede na doslej odkrite arheološke ostanke naj bi šlo za utrjeno gradišče na vzpetini s precej dobro možnostjo obrambe z nasipi in lesenimi palisadami. Drugo pomembno obzidje je bilo postavljeno ob graditvi antične Emone, ki je bila skrbno načrtovano mesto, urejeno po pravilih rimskih merilcev in gradbincev. Emona je imela obzidje z dvojnimi obrambnimi jarki, zanimivo pa je, da so del tega vzhodnega obzidja v današnji Vegovi ulici uporabili tudi v srednjem veku. In srednjeveško obzidje Ljubljane bomo odkrivali v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.

Prvi dnevnik

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Orkester spet igra

Dvojne težave

Celestinca gre na tabor

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Lillehammerja

Kdor mlati, ta ljubi, 19/35

Boro pozabi na Mojčin rojstni dan, potem pa zagato reši s cenenim darilom za služkinjo - sesalcem. Mojca hoče užaljena oditi, a ji Boro ne pusti. Irma pa zaradi hrupa pokliče policijo. Mirko izkoristi priložnost in povabi Mojco, naj se preseli k njemu, saj bo z njo ravnal lepše in ji bo boljši mož kot Boro. Mojca se muza, zato moro Boro dokazati, da je še vedno pravi moški in premagati Mirka v modernih moških spretnostih - hišnih opravilih...

Trampolin

Urad za izgubljene predmete

Pogajanja o plačah v javnem sektorju se bodo nadaljevala po skoraj dveh mesecih zastoja

Po skoraj dveh mesecih zastoja se bodo vendarle nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju. Na vladni strani jih bo v vlogi začasnega vodje resorja usmerjal finančni minister Klemen Boštjančič. Ta teden bomo po pričakovanjih dobili dva nova ministra; sindikati upajo na dobro sodelovanje s tistim za javno upravo Francem Propsom. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska vojska je potrdila širitev kopenskih operacij v Gazi na jug enklave - O razmerah na mejah Poljske in Slovaške z Ukrajino, kjer je obtičalo več tisoč tovornjakov, bodo govorili evropski ministri za promet - Na podnebni konferenci v Dubaju dve od treh največjih onesnaževalk nista podpisali ključne zaveze za zaustavitev segrevanja ozračja pri stopinji in pol

Ivo Pogorelić, Simfoniki RTV Slovenija in Marko Munih (F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu)

Hrvaški pianist Ivo Pogorelić (r. 1958) velja za enega najboljših pianistov, obenem pa za enega najbolj samosvojih glasbenih interpretov. Je dobitnik številnih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, najbolj pa je poznan po Chopinovem tekmovanju leta 1980. Na tem tekmovanju so Pogorelića zaradi samosvoje interpretacije tekmovalnega programa izključili, zaradi česar je iz žirije odstopila slovita pianistka Marta Argerich in ga razglasila za glasbenega genija. Njegov prvi koncert po tem t. i. glasbenem škandalu je bil leta 1981 v dvorani Slovenske filharmonije, kjer je Pogorelić nastopil pod taktirko Marka Muniha in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dogodek je ostal ohranjen v arhivu Televizije Slovenija.

Kako udomačiš smilodona - Naredi dinozavra, 17/26

Kako udomačiš smilodona Mucka ima rada svojega lastnika, ker jo hrani, ji daje zavetje in jo ljubkuje. Pa je bil taka mucka tudi mogočni sabljezobi tiger smilodon? Dana se vrne v pradavnino in ga poskuša udomačiti. Naredi dinozavra Dana uživa, ko z očkom skupaj ustvarjata dinozavre. Toda očka zadnje čase pogosto ni doma in Dana se mora zadovoljiti z babico. Jima bo uspelo izdelati strašnega dromeozavra, da bo Dana preverila, kako je z napadalci opravil psitakozaver?

Počitniška hišica

Mojca in njena dediščina, 18/35

Življenje se čez noč lahko obrne na glavo. Mojca prejme pismo, ki obeta bogato zapuščino in Mojco spremeni v bogato dedinjo. Celotno dogajanje pa se še najbolj dotakne Irme, ki postane Mojčina zaveznica in najboljša prijateljica. Počne stvari, na katere še včeraj sploh ne bi pomislila in na videz nesebično pomaga Mojci pri izpolnjevanju vseh zapuščinskih zahtevkov. Jima bo uspelo?

Oskarjeva punčka

Huhu se boji bavbava

Izštekanih 10: Poklon Vladu Kreslinu

Koncertni večer, posvečen Vladu Kreslinu. Velikan slovenske muzike, ki združuje zvrsti in generacije, letos praznuje 70 let. Le nekaj dni po rojstnem dnevu in izidu novega albuma se mu je poklonilo več kot ducat izvajalcev: Masayah, Hauptman, Skova in Skovani, Jardier, Batista Cadillac, Kokosy, Chris Eckman in Jana Beltran, Dan D, Leopold I. in Drügi, Ethnotrip, Tomaž Hostnik ter Marina Martensson.

Velik kot slon

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Lillehammerja

31. Dobrodelni Miklavžev koncert

Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary Districta 1912 Slovenija, bo letos potekal že enaintridesetič. Zbrana sredstva bodo ponovno namenili slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ula Furlan in Nik Škrlec. Na koncertu bodo z različnimi zvrstmi glasbe nastopili Nina Strnad, Tilen Artač, Nuša Derenda, Ditka&band, Bossa de Novo, King Foo, Urban Lutman, Jure Počkaj, Evelin in Valerij Greblo, Nikola Pajanović, Tjaša Fajdiga, Domen Križaj, Mešani pevski zbor Danica, Godalni kvartet družine Babnik, Borut Bučar, Meta Fajdiga, Neli in Karmen Zidar Kos ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big Band ter Mladinski in Otroški zbor. Dirigenti Mojca Lavrenčič, Rok Golob in Tadej Tomšič. Urednik oddaje Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo Miha Hočevar, režiser Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.

Nedeljsko bogoslužje

Mavrica profesorja Baltazarja

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Po Afriki z Adejem Adepitanom, 3/4

Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo

Pesmi Ferija Lainščka (Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Boštjan Gombač, dirigent in aranžer Lojze Krajnčan)

Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.

Velikanov prehod, Severna Irska

Zuli preizkuša nov način letenja. Kot nalašč se z Vodirogom odpravljajo k Velikanovemu prehodu, kjer živijo odlični letalci, ptice strmoglavci. Tam se znajde tudi Zafrk. Povečan poskakuje po prehodu. Reaktivčki vedo, da ga lahko s tem uniči.

Svet v očeh Charlesa Aznavourja

Svet v očeh Charlesa Aznavourja je (avto)portret slovitega francoskega šansonjerja z eno najdaljših glasbenih karier. Pevec in pianist armenskih korenin pa je imel še eno strast – kamero. Snemal je vse, kar ga je obdajalo in se v vsem prepoznal, pa najsi je bil to deček na ulici ali velika zvezda tistega časa. V svoji nenasitni sli po življenju je nenehno potoval in pel v številnih jezikih, da bi osvojil mednarodno občinstvo. A veliki šansonjer, čigar glas so kritiki sprva omalovaževali, je svet in bližnje spoznaval skozi oko kamere. LE REGARD DE CHARLES / AZNAVOUR BY CHARLES / Francija / 2019 / Režija: Marc di Domenico

Neustrašna Živa, animirana živalska nanizanka

Žabica Živa je pripravljena na svoj prvi skok iz tropskega ribnika. Za sabo pusti bratce in sestrice paglavce in se poda v širni svet. Toda čeprav ima poskočne krake in je neustrašna, ji bo pri premagovanju preprek prav prišla pomoč izkušenih in malce počasnejših prebivalcev vrta: deževnika Viljema in polža Saška.

Slovenci na nogometnem Evropskem prvenstvu proti Danski, Srbiji in Angliji

Slovenski nogometaši se bodo na evrospkem prvenstvu, ki bo v Nemčiji prihodnje leto, pomerili z Dansko, Srbijo in Anglijo. Tekme bodo v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu. V oddaji pa tudi o tem: - Izrael po propadu dogovora o prekinitvi ognja okrepil napade na jug Gaze - Zgolj zaveze o povečanju obnovljivih virov energije niso dovolj, poudarjajo okoljevarstveniki - Na Prešernov rojstni dan vrata kulturnih ustanov na široko odprta obiskovalcem

Zverjašček

Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja?

Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Östersunda

Zrcalo tedna

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Speči zajčki

Sveže pleskano

Knjiga mrtvih, 2/4

V cerkvi v vasici Mods Mire se zberejo oboževalci genialnega avtorja Bertrama Jewella, da bi skupaj z njim praznovali deseto obletnico njegove knjige Iskalec, slikanice s skrivnimi namigi, ki vodijo k velikemu zakladu. V vsem tem času zaklada ni našel nihče, zato Bertram oznani, da bo kmalu izšla nova izdaja knjige z dodatnimi namigi. Veselje oboževalcev ne traja dolgo, saj ga novinarka med pogovorom obtoži, da je prevarant, ki je pred davnimi leti povzročil smrt človeka, in podvomi, ali zaklad sploh obstaja … MIDSOMER MURDERS (XXIV.) / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland

Jani in mogočni jelenov ruk

Nedeljsko popoldne

Bernarda in Jože gostita glasbenika Andreja Šifrerja, ki je napisal glasbeno kriminalko Volkovi, na glasbenem odru predstavlja tudi z njo povezano pesem Ustav'te svet. V goste prihajata še voditelja tradicionalne humanitarne prireditve Dobrodelni Miklavžev koncert: Ula Furlan in Nik Škrlec. V zabavnih igrah se med seboj pomerita dobra prijatelja, oba glasbenika: Nika Zorjan in Luka Sešek. Nika na glasbenem odru predstavlja tudi novo pesem Rojena, da mi je lepo.

Krdelo

Napet mladinski film o najstniku, ki se postavi po robu medvrstniškemu nasilju 16-letni David trenira kot vratar v mladinski hokejski ekipi. Je ambiciozen in priden, srečno zaljubljen, le občasno trpi zaradi sladkorne bolezni. Ko se z družino preseli v novo mesto in zamenja šolo, se pridruži tudi novi hokejski ekipi. Nato se njegovo življenje popolnoma spremeni. David postane žrtev ustrahovanja, ker noče sodelovati pri grobih lumparijah nekaterih soigralcev. Nenadoma se znajde na bojni liniji z vsemi bližnjimi. Oče nanj pritiska glede uspeha pri hokeju, mama zahteva dober šolski uspeh, punca pa pričakuje, da se bo uprl soigralcem, a ga zapusti v najhujšem mogočem trenutku, ko postane David žrtev spletnega lova na čarovnice. V nekem trenutku Davidu prekipi in se nasilno znese nad soigralcem pri hokeju, s čimer ogrozi svojo prihodnost. Češki mladinski film resnicoljubno spregovori o izzivih sodobnega najstnika, o medvrstniškem ustrahovanju, psihološki zlorabi in nasilju, z veliko občutljivostjo pa poudarja pomen nenasilne komunikacije in strpnosti. Ogled je primeren predvsem za mladostnike od 14. leta starosti. Izvirni naslov: SMEČKA / Koprodukcijski film, 2020 / Režija: Tomáš Polenský / Scenarij: Irena Kocí / Igrajo: Tomás Dalecký, Tomás Mrvík, Anastázie Chocholatá

Moja najljubša vojna

Animirani dokumentarni film z močnim protivojnim sporočilom je bil nagrajen na številnih filmskih festivalih, tako klasičnih kot tistih, specializiranih za animirani film. Ko Ilze v peskovniku najde kosti nemškega vojaka, se začne spraševati, kaj vse se skriva za propagando in oblastniškimi lažmi, ki jo obdajajo, ter se poda na pot iskanja. To je zgodba o odraščanju, o osebnem begu pred mogočnim programom pranja možganov, ki ga izvaja avtoritarni režim. Originalni naslov: MY FAVORITE WAR Leto produkcije: 2020 Država: Latvija, Norveška Žanr: animirani film Režija: Ilze Burkovska – Jacobsen Scenarij: Ilze Burkovska – Jacobsen Glasovi: Mare Eihe, Madara Bore, Regīna Razuma, Kaspars Znotiņš, Anete Vanaga

Gromozanska neznanka

Pip naredi zmaja in se z njim igra v parku. Poko zamika, da bi ga tudi ona preizkusila. Ko se gre Pip odžejat, se Poki zmaj zatakne v drevesni krošnji. Pipu skuša prikriti resnico in mu natveze zgodbico o gromozanski neznanki, ki naj bi ukradla zmaja. Pip, Poka, Jasmina in Zak se zapodijo po parku, da bi našli neznanko in zmaja. Seveda ju ni nikjer, Pip je vse bolj potrt in Poka sprevidi, da mora priznati resnico. Pip je jezen na Poko, pa tudi srečen, da zmaj ni izgubljen. Jasmina pomaga sklatiti zmaja, Pip pa nauči Poko, kako zmaja dvigne proti nebu.

Pasji junaki

Barbara Cerar: Čustvena inteligenca je tisto, kar me najbolj pritegne pri sočloveku

Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.

Napad mravelj

Ana Petrič: Na starost se je treba pripraviti

Ana Petrič vodi center starejših v Notranjih Goricah. Pred skoraj dvema desetletjema je začela kot strežnica, danes v vlogi direktorice uvaja sodobne pristope dela s starejšimi, ki s številnimi aktivnostmi izkoriščajo "zadnje" priložnosti za polno življenje. Od letošnje jeseni se z odprtjem vrtčevskega oddelka v domu razlegata še otroški smeh in jok: medgeneracijsko sobivanje v pravem pomni besede.

Lebdeči Hupko

Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Tremblanta

Ljudje in zemlja

Prvo decembrsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z rednim letnim posvetom Javne službe kmetijskega svetovanja. Vodilo dvodnevnega posveta so bili predvsem razvojni izzivi te službe. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor tudi letos pripravlja Lombergarjeve dneve, mednarodni posvet, namenjen strokovnjakom s področja sadjarstva, vinogradništva in poljedelstva. Zveza društev rejcev drobnice Slovenije je v sodelovanju z Oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, revijo Drobnica in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije izvedla 7. strokovni posvet Reja drobnice. V prispevku iz Laškega pa predstavljamo, kako je lahko pridelava gob na kmetiji ne le poslovna priložnost temveč tudi inovativna praksa krožnega gospodarstva.

Štefan Pavlinjek

Od obrtne delavnice do prekmurske multinacionalke. To je poslovna pot, ki jo je v skoraj 50 letih prehodil podjetnik Štefan Pavlinjek, ki je danes – skupaj s soprogo – lastnik skupine Roto. Kot ustanovni član Slovenskega poslovnega kluba se zavzema za močna domača podjetja in predvidljive ukrepe vlade. Štefan Pavlinjek je tokrat gost oddaje Intervju. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Umetnost možnega

Sedmi dan

Ime tedna

Komorni studio

Sledi večnosti

Proti etru

Studio ob 17.00

Glasovi svetov

Svetovalni servis

Toplovod

Zgodbe

Radijska igra

Klicna koda

Vlado

Šala za starše

Sobotno branje

Svetovalni servis

Radijska tribuna

Podobe znanja

Labirinti sveta

Kulturna panorama

Štajerski árgo

Obiski kraljice

Botrstvo

Izštekani

Možgani na dlani

Studio ob 17.00

Radijska igra

Izšlo je

Svet kulture

Studio ob 17.00

Štajerski árgo

Odprta knjiga na radiu

Vroči mikrofon

Dan pred koncertom

Jezikanje

Frekvenca X

Svetovalni servis

Radijska tribuna

Razkošje v glavi

Mladi virtuozi

Gremo v kino

18. vzporednik

Globalna vas

Svet kulture

Jezikovni pogovori

Intervju - Radio

Studio ob 17.00

Razgledi in razmisleki

Petkova centrifuga

Poročila

Jutranja kronika

Vreme

Zrcalo dneva

Zrcalo tedna

Slovenska kronika

Dnevnik

Radijski dnevnik

Dogodki in odmevi

Prvi dnevnik

Danes do 13:00

Utrip

Primorska kronika

Odmevi

Koda

Studio ob 17.00

Po Sloveniji

Magnet

Znanost in tehnologija

Panorama

Tarča

Omizje TV Maribor

Zdravje

Na tretjem

Globus

Prestiž

Dober večer

Arena, pogled naprej

Črna kronika

Tednik

Intervju

Preglednik TV Maribor

Gospodarstvo

Strateški forum Bled

Mednarodna obzorja

Pogovori s politiki

Lokalne volitve 2022

Predsedniške volitve 2022

Studio City

Politično

Literarni nokturno

Obiski kraljice

Koncerti – kulturno-umetniški program

Kratka radijska igra

Sobotni operni večer

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Televizorka

Kultura

Likovni odmevi

Odprta knjiga na radiu

Komorni studio

Osmi dan

Radijska igra

Mladi virtuozi

Svet kulture

Razgledi in razmisleki

Izšlo je

Literarni večer

Glasovi svetov

Profil

Jezikovni pogovori

S knjižnega trga

Ars humana

Opus

Koncert evroradia

Pisave

Umetnost igre

Panoptikum

Umetni raj

Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj

Moj klasični hit

Platforma

Naval na šport

Športna zgodba

Šport

Alpsko smučanje

Zima je zakon

Smučarski skoki

Biatlon

Nogomet

Rokomet

Smučarski teki

Tempo

Tenis

Gimnastika

Kajak kanu

Odbojka

Atletika

Kolesarstvo

Plavanje

Deskanje na snegu

Planica 2023 - SP v nordijskem smučanju

Hokej na ledu

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Nogomet – FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022

Dobro jutro

Avtomobilnost

Dobrodelne prireditve

Nedeljsko popoldne

33/45, glasbena oddaja

Kaj dogaja?

Vem!

Koncerti – razvedrilni program

Za sosedovo mizo

V petek zvečer

Joker

Ambienti

Ratatujci

Festivali

70 let Avsenikove glasbe

Čez planke

Frišno Fresh

Popevka

Poletni večer, 65 let televizije

Diši po ribah

Šef doma

Sobotno popoldne

Pesem Evrovizije

Misija Liverpool

Zimski pozdrav

OdBita pot

Silvestrovo

Slovenska polka in valček

Poletni pozdrav

Vikend paket

Svetovalni servis

Ljudje in zemlja

Na vrtu

O živalih in ljudeh

Ah, ta leta!

Podobe znanja

Ugriznimo znanost

Ultrazvok

Slovenski magazin

Intelekta

Pogled v znanost

Podjetno naprej

Vizionar - obrtnik in podjetnik

50 skladb, ki so nas zapele

Alpe-Donava-Jadran

50 knjig, ki so nas napisale

Zdravje Slovencev

Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

Radio Prvaki

33/45, glasbena oddaja

GG - Good game

Mladi mladim

Hudo športni

Kulturomat

Osvežilna fronta

Rožnata dolina

Jabolka, hruške in knjige

Odbita do bita

Gymnasium

Vklop

Mediafil

Skit

OdBita pot

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

RIM – radijska igra za mlade

Čist zares

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Duhovna misel

Obzorja duha

Bogoslužje

Prenos bogoslužij

Sledi večnosti

Sedmi dan

Musica sacra

Ozare

Duhovni utrip

Sveto in svet

Verske poslanice in voščila

Glasba in sveto

Točno opoldne

Odkrivamo Maribor

Slovenska kronika

Primorska kronika

Opoldnevnik

Tele M

Aktualno regionalno

Do popoldneva

Malo naokrog

Jutranji program

Jutranjik

Primorski dnevnik

Omizje TV Maribor

Dober večer

Rojaki

Preglednik TV Maribor

Primorski kraji in ljudje

Obrazi naših rojakov

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Inventura

Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Dnevnik Diane Budisavljević

»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Poj mi pesem

Režiser Miran Zupanič je Vlada Kreslina s kamero spremljal 33 dni v obdobju treh let. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, tako hkrati preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta (Matej Juh, Radio Slovenija)« The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director). Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Reka

Dokumentarni film Reka raziskuje odnos med ljudmi in rekami. S slikovitimi posnetki in ob spremljavi Avstralskega komornega orkestra je prava paša za naše čute. Z rekami smo neločljivo povezani. Že od pradavnine vplivajo na naše življenje ter se pretakajo skozi naše kulture in sanje. Toda film je tudi zgodba o napredku človeka in uničenju rek. Opozarja na pretirano izkoriščanje rečne moči in pomembnost prosto tekočih rek. RIVER / Avstralija / 2021 / Režija: Jennifer Peedom

Ratatuj

Praznik dela

Dan, ki bi moral biti vsem v veliko veselje, se v drami Pjera Žalice prelevi v ponovno odpiranje skelečih vojnih ran. Armin se po desetih letih življenja v tujini vrne v Bosno. V Nemčiji se je poročil in si ustvaril lepo življenje, zato bi se rad pohvalil svojemu očetu Fudu. Vse to bi rad simbolično opravil na praznik dela, ki bo tako zgolj dodaten razlog za vrtenje jagnjetine nad žerjavico. Štirje prijatelji že pripravljajo vse potrebno za gostijo, ko vse skupaj prekine policija, ki aretira očeta, ne da bi kdorkoli vedel, zakaj. Izkaže se, da so Fuda prijeli zaradi domnevnih vojnih zločinov. Družina in prijatelji sprva vse skupaj sprejmejo v nejeveri, nato pa tudi sami odkrivajo davno zakopano vojno skrivnost. Originalni naslov: PRAZNIK RADA Leto produkcije: 2022 Država: Bosna in Hercegovina Žanr: drama Režija: Pjer Žalica Scenarij: Pjer Žalica Igrajo: Muhamed Hadžović, Emir Hadžihafizbegović, Admir Glamočak, Boris Isaković, Aleksandar Seksan

Pogovori s prijatelji, 1/12

Serija Pogovori s prijatelji je televizijska upodobitev literarnega prvenca Sally Rooney, ki je izšel leta 2017 (slovenski prevod: 2019, Založba Sanje, 2019, prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica). Frances je enaindvajsetletna študentka. Je zelo inteligentna, znajde pa se v nizu odnosov, ki jo prisilijo, da se sooči z lastno ranljivostjo. Njeno nekdanje dekle je samozavestna in družabna Bobbi, ki kljub koncu razmerja ostane njena najboljša prijateljica. Ljubiteljici poezije na enem od nastopov v Dublinu spoznata pisateljico Melisso in njenega čednega in zadržanega moža Nicka, ki je igralec. Medtem ko se Melissa in Bobbi odkrito spogledujeta, se Nick in Frances spustita v skrivno razmerje, ki oba preseneti, hkrati pa predstavlja preizkušnjo za vez med Frances in Bobbi. ep. 1: Poleti pred zadnjim letnikom na kolidžu Trinity Frances in njena najboljša prijateljica Bobbi spoznata karizmatično lokalno pisateljico Melisso, ki ju izzove na plavanje v hladnem irskem morju. Povabi ju tudi domov na večerjo, ki jo pripravi Melissin mož Nick. Bobbi se zaljubi v Melisso, Frances pa nepričakovano pritegne zadržani Nick. CONVERSATIONS WITH FRIENDS / Velika Britanija, ZDA / 2022 V glavnih vlogah: Alison Oliver, Sasha Lane, Jemima Kirke, Joe Alwyn Scenarij: Sally Rooney, Alice Birch, Mark O'halloran, Meadhbh Mchugh, Susan Soon He Stanton Režija: Lenny Abrahamson, Leanne Welham

Alfred, nočni čuvaj

Narite težave

Julijina kavarna, animirana živalska nanizanka

Za siničko Julijo je napočil veliki dan. Odprla je vrata svoje kavarnice. Po dolgih tednih priprav je vse kot iz škatlice in gostje se vsujejo. No, tako je vsaj, dokler ne pride veverica Manca. Razposajenka prežene Julijine stranke in razmeče semena na vse konce. Le kaj bo storila uboga Julija?

Hecni Badu

Prva knjiga vnovič

Nabiranje storžev

Gospod Lazar potrebuje netivo, da bo lahko prižgal ogenj v kaminu in se ogrel. Mili in Moli odideta nabirat storže, Tom in Jaka pa poskušata naloviti ribe za večerjo. A nikomur ne uspe. Dečka najdeta storže, ki sta jih Mili in Moli nabrali, ter jih poskušata prodati nekomu drugemu. Prijatelji morajo skupaj sodelovati, da bodo gospodu Lazarju priskrbeli netivo in večerjo.

Amazonski deževni gozd, Južna Amerika

Onesnaženi oblak

Pepin cirkus

Jani in četrta srna

Bi se gnetli na tej metli?

Risanka je posneta po slikanici Bi se gnetli na tej metli?, ki sta jo ustvarila Julia Donaldson in Axel Scheffler. To je zgodba o prijazni čarovnici, ki povabi na svojo metlo druščino različnih živali, ki ji pomagajo najti stvari, ki jih izgublja, ko leti z metlo. Kar pa ni v veliko veselje njenemu mačku, dokler se ne pojavi strašni zmaj…

Snežna miš

Kaj je zaprtje?

Luiza in pernata kača

Devetletna Luiza se je ravnokar preselila v Mehiko. Ko Quetza, njen ljubljeni kuščar, pobegne na ulice mesta, ga Luiza odide iskat. Pri tem spozna Artura. Otroka z rokoborcem Diegom zasledujeta Quetza in skupaj poskrbijo, da se reinkarnira v mehiško božanstvo Kecalkoatla.

Kitajska in Indija na COP28 nista podpisali podnebne zaveze

Na obisku: Zborček vrtca Vodmat

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Za dušo: Kvačkanje in pletenje

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Astrologija: Astrološki nasveti

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Osebno: Alenka Veber

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Domača lekarna: Zelišča za hladne dni

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Zdravje: Ščitnica

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Voditelji skrajno desnih strank iz EU-ja so se zbrali v Firencah

Ta teden predstavitev dveh kandidatov za ministra

Svetujemo: Obdarovanje

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

V središču: E-torba

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Na sodišču: Pregled črne kronike

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Bravo z 2:0 odpravil Muro

Skakalci od najvišjih mest trenutno še precej oddaljeni

Brignone v finalu s šestega mesta do druge zaporedne zmage

Romsko društvo Nova pot je pripravilo božično delavnico

Ta veseli dan kulture

Zadnji trije veleslalomski nastopi v Tremblentu

Nastop Federice Brignone v finalu Tremblanta

Nastop Ane Bucik v finalu Tremblenta

V Beaver Creeku odpovedali prav vse tekme

Vidmar v Östersundu do drugega najboljšega izida v karieri

Klinec peta v Lillehammerju

P. Prevc: Ko skočiš na zadnjo črto, je najbolje biti skakalec

Mijatović si je iz zadnjega bobna želel kvalifikanta

Maribor hitro odločil derbi z Olimpijo

Na adventnem venčku je zagorela prva sveča

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Ena prvih označenih poti pri nas je vodila v Škocjanske jame

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Na Tolminskem obnovili dom, ki ga je uničil požar

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Direktor zavoda Rakičan je odstopil

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Miklavžev koncert vabi k darovanju

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Predlog zakona o osnovnih šolah deli mnenja

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Pomanjkanje stanovanj ena izmed bolj perečih težav

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V Venezueli referendum o delu ozemlja sosednje Gvajane

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Izpostavljeno: Podnebna konferenca v Dubaju

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Izrael nadaljuje silovito bombardiranje Gaze

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Nova pogajanja vlade s sindikati, predstavila se bosta ministrska kandidata

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Kulturne ustanove so na široko odprle svoja vrata

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Volkovi - Prisega volkov

Bernarda Žarn in Jože Robežnik bosta uživala v pogovorih z zanimivimi znanimi, aktualnimi gosti iz sveta estrade, v tej mozaični oddaji pa bosta gostila tudi po dva gosta oziroma gostji, za katera se bosta kar najbolj potrudila, da jima priredita zabavo v obliki iger. V goste prihajajo znan Slovenec ali Slovenka, ki bo s sabo pripeljal oziroma pripeljala nekoga, s komer sta v življenju tako ali drugače povezana. Kako se bosta gosta izkazala v igrah, bomo ob obilici smeha odkrivali vsakokrat znova. Zabavne igre, ki jih bosta v izziv dobivala vso oddajo, bodo s svojimi telefonskimi glasovi ocenjevali tudi gledalci; njihove glasove bomo prišteli k uspešno opravljenim igram, seštevek pa bo določil zmagovalca oddaje. V igre bomo poleg tekmovalnega para v zaključnem delu vključili tudi ostale pogovorne goste oddaje in nastopajoče glasbenike.

Kdo se je ujel v skrito kamero Francija Keka?

Bernarda Žarn in Jože Robežnik bosta uživala v pogovorih z zanimivimi znanimi, aktualnimi gosti iz sveta estrade, v tej mozaični oddaji pa bosta gostila tudi po dva gosta oziroma gostji, za katera se bosta kar najbolj potrudila, da jima priredita zabavo v obliki iger. V goste prihajajo znan Slovenec ali Slovenka, ki bo s sabo pripeljal oziroma pripeljala nekoga, s komer sta v življenju tako ali drugače povezana. Kako se bosta gosta izkazala v igrah, bomo ob obilici smeha odkrivali vsakokrat znova. Zabavne igre, ki jih bosta v izziv dobivala vso oddajo, bodo s svojimi telefonskimi glasovi ocenjevali tudi gledalci; njihove glasove bomo prišteli k uspešno opravljenim igram, seštevek pa bo določil zmagovalca oddaje. V igre bomo poleg tekmovalnega para v zaključnem delu vključili tudi ostale pogovorne goste oddaje in nastopajoče glasbenike.

Nika Zorjan - Rojena, da mi je lepo

Bernarda Žarn in Jože Robežnik bosta uživala v pogovorih z zanimivimi znanimi, aktualnimi gosti iz sveta estrade, v tej mozaični oddaji pa bosta gostila tudi po dva gosta oziroma gostji, za katera se bosta kar najbolj potrudila, da jima priredita zabavo v obliki iger. V goste prihajajo znan Slovenec ali Slovenka, ki bo s sabo pripeljal oziroma pripeljala nekoga, s komer sta v življenju tako ali drugače povezana. Kako se bosta gosta izkazala v igrah, bomo ob obilici smeha odkrivali vsakokrat znova. Zabavne igre, ki jih bosta v izziv dobivala vso oddajo, bodo s svojimi telefonskimi glasovi ocenjevali tudi gledalci; njihove glasove bomo prišteli k uspešno opravljenim igram, seštevek pa bo določil zmagovalca oddaje. V igre bomo poleg tekmovalnega para v zaključnem delu vključili tudi ostale pogovorne goste oddaje in nastopajoče glasbenike.

Razvrsti po vrsti

Bernarda Žarn in Jože Robežnik bosta uživala v pogovorih z zanimivimi znanimi, aktualnimi gosti iz sveta estrade, v tej mozaični oddaji pa bosta gostila tudi po dva gosta oziroma gostji, za katera se bosta kar najbolj potrudila, da jima priredita zabavo v obliki iger. V goste prihajajo znan Slovenec ali Slovenka, ki bo s sabo pripeljal oziroma pripeljala nekoga, s komer sta v življenju tako ali drugače povezana. Kako se bosta gosta izkazala v igrah, bomo ob obilici smeha odkrivali vsakokrat znova. Zabavne igre, ki jih bosta v izziv dobivala vso oddajo, bodo s svojimi telefonskimi glasovi ocenjevali tudi gledalci; njihove glasove bomo prišteli k uspešno opravljenim igram, seštevek pa bo določil zmagovalca oddaje. V igre bomo poleg tekmovalnega para v zaključnem delu vključili tudi ostale pogovorne goste oddaje in nastopajoče glasbenike.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Filmi

Dokumentarci

Serije

Za otroke

Oddaje

Glasba

Filmi

Dokumentarci

Serije

Oddaje

Glasba

Otroci

Umetnost možnega

Sedmi dan

Ime tedna

Komorni studio

Sledi večnosti

Proti etru

Studio ob 17.00

Glasovi svetov

Svetovalni servis

Toplovod

Zgodbe

Radijska igra

Klicna koda

Vlado

Šala za starše

Sobotno branje