Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Portret sodobne Kitajske z žanrskim pridihom izpod rok Džija Džangkeja, ki je v glavno vlogo znova postavil Džao Tao, svojo muzo in ženo iz resničnega življenja. Čjao je zaljubljena v Bina, lokalnega gangsterja. Toda čeprav se mu vsi prilizujejo, ona noče igrati vloge še ene podrejene ženske v neizprosnem moškem okolju. Ko Bina napade skupina mladih nasilnežev na motorjih, ga Čjao reši pred smrtjo s tem, da sproži nekaj strelov iz pištole. Po prihodu policistov Čjao prevzame krivdo in si prisluži pet let zaporne kazni. Nekaj let pozneje se po vrnitvi iz zapora znova odpravi iskat Bina, da bi nadaljevala tam, kjer sta nekoč končala. Originalni naslov: JIANG HU ER NÜ Leto produkcije: 2018 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna drama Režija: Dži Džangke Scenarij: Dži Džangke Igrajo: Tao Zhao, Fan Liao, Yi'nan Diao, Jiali Ding
Selina ima dovolj. Potem ko jo Ariane in Christoph poskušata pridobiti vsak na svojo stran, jima zabrusi, da si je ne bosta podajala kot žogico. Christoph zato prosi za pomoč Schulza mlajšega. Ko Lucy pove Joellu, kako zelo pogreša Romy, ji ta predlaga seanso, da bi navezala stik z njo. Da bi imela pri tem mir in da ju ne bi čudno gledali, Joell za eno uro rezervira bar pod pretvezo zmenka. Toda Lucy to narobe razume ... Franzi poskuša Steffena še enkrat pregovoriti, da ji proda Vrabčka, vendar jo zavrne. Franzi se že skoraj vda v usodo, a nato Amelie Steffenu pove, kar mu gre, zato si vendarle premisli in Franzi prepusti posel. Michael opazi, da so "sveže torte slaščičarskega mojstra", ki jih prodaja Rosalie, v resnici odtajane zamrznjene torte iz trgovine. Ogorčen jo obtoži goljufije. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Drama in romanca. Aurora, mlada in neukrotljiva žurerka, spozna Dariana, iranskega priseljenca. Oba sta po svoje obupana in razočarana. Darian beži pred smrtjo, Aurora beži pred ljubeznijo. Darian potrebuje finsko žensko, da jo poroči in tako ubeži vsem begunskim pastem, Aurora pa potrebuje ljubezen, da ubeži pred samo seboj. Čeprav tega še ne vesta, oba potrebujeta drug drugega, da bi končno enkrat nehala bežati. AURORA / FIN / 2019 Režija: Miia Tervo / Scenarij: Miia Tervo / Igrajo: Mimosa Willamo, Amir Escandari, Oona Airola, Hannu-Pekka Björkman, Ria Kataja, Chike Ohanwe, Miitta Sorvali, Pamela Tola, Elá Yildirim, Julius Susimäki, Leena Mäenpää-Bentley, Salla Kozma, Minna Kivelä in drugi …
Dokumentarni film prikazuje poklicno pot in osebno zgodbo Are Malikiana, virtuoznega libanonskega violinista armenskih korenin. Glasba mu je rešila življenje, pravi, ko je pobegnil pred vojno. Bejrut je moral zapustiti star komaj 14 let. Od takrat živi nomadsko življenje in navdihujočo glasbo prinaša na vse konce sveta. Zanj so značilni zelo energični nastopi. Z neverjetno lahkoto se sprehaja med Bachom in Led Zeppelini. V svojo glasbo dodaja odtenke španskega flamenka, argentinskega tanga, tradicionalne judovske in romske glasbe. ARA MALIKIAN, A LIFE AMONG THE STRINGS / Španija / 2019 / Režija: Nata Moreno
Na radio pride obvestilo, da so Luka videli v bližnjem pubu, toda Ridley in Eve odkrijeta, da je to laž, saj je pub že dolgo zaprt. Ko obiščeta Raya, da bi dobila pojasnilo, ga najdeta mrtvega. Duncan Darwin jima razkrije, kaj sta Ray in Julian Varnham počela z mladoletniki na zabavah in to je razlog, da je Ray storil samomor. Ko ju pelje v zapuščeno vilo, ki jo je Julie zapustil Varnham, odkrijejo Lukovo truplo. Ridley pa ugotovi, kdo je ubil Julie. RIDLEY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Paul Matthew Thompson Režija: Bryn Higgins, Paul Gay, Noreen Kershaw V glavnih vlogah: Adrian Dunbar, Bronagh Waugh, George Bukhari, Elizabeth Berrington
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Na sodišču nastopi ključna priča – Živa. Borut prek Ket izsledi Lexy, ki očitno nekaj ve tudi o Nikini usodni noči. Nika preda svoje dokaze o dogodkih usodne noči v DNK analizo. Njena prezaposlenost s sodiščem na račun stranke poglablja razkol v Nikinem odnosu s Hafnerjem. Nikina glavna želja je, da porazi Krivica in Pretnarja in to željo še dodatno podžiga njena osebni motiv, da se jima maščuje.. Ket razkrije, da je bila na zabavi, kjer so jo napadli, poklicno. Ker pa se ne spomni tiste noči, morata z Borutom izslediti njeno sodelavko Lexy, a ta ne želi spregovoriti o dogodku. Nedolžna pri vsem tem pa očitno ni niti Špela Perič.
Večkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala. Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze. Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
48 min
Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.
81 min
Zlatko Kaučič, ki ga je že kot najstnika bolj kot kovinarska šola zanimalo glasbeno udejstvovanje, se je v dobrih dveh desetletjih življenja in dela po Evropi in ZDA kot samouk izklesal v eno ključnih imen na mednarodnih prizoriščih jazzovske in svobodne improvizirane glasbe. Ko se je po osamosvojitvi Slovenije vrnil v domovino, je s svojim načinom muziciranja presenetil in navdušil zvedavo občinstvo, svojega znanja in izkušenj pa ni obdržal zase, pač pa je začel poučevati, najprej v Mariboru in nato v Novi Gorici. V KUD Zvočni izviri je vzgojil številne glasbenike, ki danes ustvarjajo zanimivo avtorsko glasbo mimo trendovskih omejitev, sodelujejo in skrbijo za razvoj scene. Obiskali bomo dve zabavi za Kaučičev rojstni dan: v klubu Štala, ki ga v Lokavcu pri Ajdovščini vodi njegov učenec Gal Furlan, in v Španskih borcih v Ljubljani, kjer deluje zavod Sploh Tomaža Groma.
29 min
Dokumentarni film je zgodba o najslavnejši avstralski rokovski skupini Midnight Oil. Leta 1984 je zasedba izdala ploščo z naslovom Red Sails in the Sunset, ki na naslovnici prikazuje uničenje Sydneyjskega zaliva ob hipotetičnem jedrskem napadu. Album se je povzpel na vrh avstralskih glasbenih lestvic in požel mednarodno odobravanje. Pevec skupine Peter Garrett se je takrat preizkusil tudi v politiki in se potegoval za mesto v senatu na listi stranke za jedrsko razorožitev. Skupina pa je neumorno koncertirala in širila svoje mirovniško glasbeno sporočilo. MIDNIGHT OIL: 1984 / Avstralija / 2018 / Režija: Ray Argall
89 min
Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Tamara Jager je kot dekle ugotovila, da želi postati reševalka s psom, zato se je pridružila Kinološkemu društvu reševalnih psov Celje. Že leta je s svojo psičko Tio aktivna pri iskalnih akcijah pogrešancev v Sloveniji, pripravlja pa se tudi že na delo s svojim novim psom Eriksonom. Tamara je tudi trenerka mladih psov v društvu, uspešno pa sodeluje tudi na kinoloških tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Zaradi napornega in dolgotrajnega usposabljanja in zahtevnosti dela, sta za reševalce s psi pomembna vztrajnost, predanost in pa srčnost.
25 min
Zaradi podnebne krize je treba zmanjšati izpust toplogrednih plinov. K temu naj bi v Evropi pripomogel tudi hiter in množičen prehod na električna vozila. Za izdelavo baterij zanje je med drugim potreben kobalt. Pridobivajo ga v Demokratični republiki Kongo, kjer je 80 odstotkov nahajališč in pridobivanja v rokah večnacionalnih družb, ki ustvarjajo velike dobičke, 20 odstotkov pa ga pridobijo v t. i. obrtniških rudnikih, kjer ga kitajski kupci od rudarjev odkupujejo po nizki ceni. Vse skupaj pa je povezano z velikim onesnaževanjem okolja, izkoriščanjem tamkajšnjega prebivalstva, otroškim delom in korupcijo. Ob tem Evropska unija išče alternativno pridobivanje kobalta, med drugim tudi s ponovnim odpiranjem rudnikov v Evropi. THE COBALT RUSH, THE FUTURE OF GOING GREEN / COBALT, L'ENVERS DU REVE ELECTRIQUE / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Arnaud Zajtman, Quentin Noirfalisse
52 min
Dokumentarni film spremlja usodo šestih Rusov, ki si v vse bolj avtoritarni državi upajo javno izražati nasprotovanje vojni v Ukrajini, čeprav jim zato grozi dolga zaporna kazen. Večina posnetkov je nastala skrivaj, saj so oblasti pod vodstvom Vladimirja Putina po napadu na Ukrajino močno omejile svobodo izražanja, kaznivo je tudi sodelovanje s tujimi mediji. Novinar Vasilij intervjuva kolegici iz Sibirije, ki raziskujeta življenjske zgodbe padlih ruskih vojakov. Ugotovili sta namreč, da jih je v Ukrajini umrlo veliko več, kot priznavajo oblasti. Natalija se udeležuje protivojnih protestov in objavlja novice na Tiktoku, vendar mora uporabljati tujo telefonsko kartico, saj so družbena omrežja v Rusiji cenzurirana. Univerzitetni profesor Roman, ki je zaradi protivojnih objav izgubil službo, je zaskrbljen zaradi svojih staršev, ki živijo v Ukrajini. Sonja pa si zaman prizadeva, da bi izpustili iz pripora njeno partnerico Sašo, ki ji zaradi lepljenja nalepk s protivojnimi gesli grozi do deset let zapora. Ko Putin septembra 2022 razglasi mobilizacijo, se Vasilij odloči, da bo pobegnil … INSIDE RUSSIA: PUTIN'S WAR AT HOME / Velika Britanija / 2022 / Režija: Gesbeen Mohammad
63 min
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
25 min
Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.
51 min
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
52 min
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
51 min
Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.
25 min
Ohranjaj ogenj je intimen portret priznanega švicarskega koreografa Martina Schläpferja. Portret ponuja odgovor na vprašanje, zakaj je ples več kot le umetnost za izbrance. Plesni dokumentarni film Martina Schläpferja spremlja med vsakodnevnim delom in prikazuje energijo in ustvarjalnost, ki jo uporablja pri snovanju koreografij. Schläpfer je eden najpomembnejših plesnih ustvarjalcev v Evropi, ponaša se s številnimi nazivi 'koreograf leta', njegova Baletna hiša Düsseldorf (Renski balet), ki jo vodi, pa z nazivi najboljše baletne hiše leta. V koreografiji Alltag, ki jo predstavlja film, se je Martin Schläpfer vrnil na oder kot plesalec, pod koreografsko taktirko Hansa van Manena, ustvarjalnemu procesu te koreografije pa sledi tudi sam film. KEEP THE FLAME - THE CHOREOGRAPHER MARTIN SCHLÄPFER/Nemčija/2017/režija: Annette von Wangenheim
52 min
Glasbeno-dokumentarni film v vizualno razgibanem slogu z dinamično režijo in montažo spremlja delo hornista Andreja Žusta, edinega Slovenca, člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Od vaje do koncerta kamera občuteno spremlja Žusta na njegovi zahtevni glasbeni poti in poda gledalcu poseben vpogled v eno najbolj cenjenih kulturnih ustanov na svetu – Berlinsko filharmonijo. Film je nastal v produkciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec in Jože Baša, montažer Marko Hočevar, režiser in direktor fotografije Jože Baša. V filmu o Andreju Žustu spregovorijo njegovi orkestrski kolegi (Sarah Willis, Stefan Dohr, Knut Weber), žena Brina Kafol Žust, Žustov nekdanji profesor Boštjan Lipovšek ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin.
19 min
Slovensko institucionalno gledališče v Trstu je bil osrednji prostor za slovensko manjšino v Italiji ter platforma za kulturni razvoj in kritično dojemanje stvarnosti. Ko je bila na začetku 70.let skupina mladih nezadovoljna, kako se je to gledališče pričelo podrejati vsakokratni politični oblasti, se je odločila, da ustanovi Slovensko amatersko gledališče (SAG). SAG je sestavljalo več mladih navdušencev, duša SAG-a pa so bili Sergej Verč, Boris Kobal, Ivan Verč in Bogomila Kravos. Sagovci so želeli postaviti kritično ogledalo slovenskim razmeram na Tržaškem in njihovo predanost, ki ni bila obremenjena s konvencijami, je prepoznala tudi publika tako v kot izven tržaškega prostora. Njihovo delovanje je želo velika priznanja in navdušenje med gledalci, uspešno pa je gostovalo tudi v matični Sloveniji, takrat Jugoslaviji. Leta 1975 so se lotili priprave provokativnega satiričnega kabareta Pappenstory (Štorija o papanju), ki so ga začeli pripravljati na skrivaj. V tej predstavi so si mladi gledališčniki hoteli privoščiti slovenske levičarske politične in kulturne veljake na Tržaškem. Posledica tega dovolj pogumnega poskusa so bile nepričakovane. Na začetku oktobra 1975 so bili sagovci povabljeni na sestanek z voditelji krovne organizacije Slovencev v Italiji. Mladi gledališčniki so pričakovali, da jih Slovenska kulturna gospodarska zveza (SKGZ) vabi na prijateljski pogovor o finančni pomoči, izkazalo pa se je, da je bil namen srečanja povsem drugačen. Zgodba o SAG-u, ki jo je v filmskem jeziku režiral Martin Turk, ni le zgodba o nekem gledališkem ansamblu in njegovi dobi, ampak tudi prikaz konflikta med politiko in umetnostjo.
48 min
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
100 min
Drago Štoka sodi med najvidnejše predstavnike slovenske skupnosti v Italiji. Rojen je leta 1937 na idiličnem Kontovelu nad Tržaškim zalivom, v vasi, ki je bila takrat še povsem slovenska. Živo se spominja složnega predvojnega življenja v času fašizma in razdora, ki ga je tudi v te kraje prinesla komunistična revolucija. Komunisti so verne ljudi označili za sovražnike in manjvredne, potem pa so se zaradi resolucije Informbiroja leta 1948 sprli komunisti sami. Razdelili so se na titovce in tiste, številčnejše, ki so ostali zvesti Stalinu. Slednji so hitro odpadli iz slovenskih šol in bili kasneje za narodno skupnost večinoma izgubljeni. Po končani klasični gimnaziji v Trstu je Štoka najprej v Ljubljani študiral slavistiko, a so ga zaradi zvestobe katoliškemu slovenstvu tako ovirali, da se je vrnil v Trst, doštudiral pravo in postal cenjen odvetnik. Veliko svoje življenjske energije je posvetil delovanju v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2006 do 2015 je bil predsednik Sveta slovenskih organizacij. Že od začetka svojega političnega delovanja je iskal stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Bil je amaterski igralec in avtor več knjižnih del. Njegovo pričevanje je iskrena življenjska zgodba zavednega Slovenca na robu našega narodnega ozemlja in hkrati zgled za naš čas. Štokovo pričevanje odlikuje niz zanimivih življenjskih izkušenj in podrobnosti, pripoved pa obogati tudi njegova soproga, ki prihaja iz furlanskega okolja.
160 min
Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.
25 min
Ločevanje smrtnih primerov na take z naravnim in druge z nenaravnim vzrokom je vabljivo, toda neizvedljivo. V kazenskem postopku je ugotavljanje vzroka smrti važno posebej zaradi dokazovanja vzročne zveze med kaznivim dejanjem in njegovo posledico, tj. smrtjo. K temu pa pripomorejo obdukcija in sodnomedicinske preiskave. Umor nujno povzroča spremembe v okolici in posledice, ki jih je mogoče zaznati in uporabiti v postopku preiskovanja, zato je vsako dejanje mogoče odkriti in dokazati, čeprav so prizadevanja morilcev, da bi izpeljali popoln zločin, enako nestvarna kot izum perpetuuma mobile v tehniki.
51 min
V od vojne razdejanem in obubožanem kotičku vzhodne Ukrajine, kjer so različne oblike zasvojenosti pogost pojav, stoji zatočišče za otroke, ki so jih začasno ločili od staršev. Dokumentarni film Hiša iz odkruškov spremlja tri mladoletnike, ki čakajo na odločitev, ali se bodo vrnili k staršem ali pa odšli v nov dom. Skupina predanih socialnih delavk poskuša ustvariti trenutke veselja v življenju teh otrok, medtem ko državni organi in sodišča odločajo o njihovi nadaljnji usodi. A HOUSE MADE OF SPLINTERS / Danska, Švedska, Finska, Ukrajina / 2022 / Režija: Simon Lereng Wilmont
86 min
Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.
50 min
Film predstavlja intimen vpogled v delo in življenje pianistke in skladateljice Clare Schumann (1819–1896). Bila je slavna glasbenica, superzvezdnica, ki je navduševala občinstvo v koncertnih dvoranah po vsej Evropi. Zgodba pripoveduje o njeni osebnosti, o različnih krajih, kjer je živela, o metropolah, v katere je potovala. Film je bil posnet v Leipzigu, Dresdnu, Berlinu, Düsseldorfu, Baden-Badnu, Frankfurtu, na Dunaju in v Londonu. O življenju in delu Clare Schumann pripovedujejo njeni biografi, muzikologi in glasbeniki, zgodbo pa bogatijo vizualno privlačni igrani prizori. Film raziskuje življenje umetnice, ki je kljub številnim oviram postala ena najbolj slavnih osebnosti svojega časa. Režiserja: Andres Morell in Magdalena Zieba-Schwind.
56 min
Vesoljski teleskop Jamesa Webba so zasnovali, da bi raziskal izvor vesolja, našel nove planete in morda zaznal nezemeljsko življenje. Dokumentarna oddaja razkriva njegov 25-letni razvoj pa tudi številne ovire in pravo spiralo rastočih stroškov, ki so mu stali na poti. O neverjetno ambicioznem, zapletenem in tudi najdražjem znanstvenem eksperimentu našega časa pričajo prav pionirski znanstveniki, zadolženi za teleskopov nastanek. JAMES WEBB: THE $10 BILLION SPACE TELESCOPE / Velika Britanija / 2021 / Režija: Anthony Willis
50 min
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
104 min
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 3. del: Ognjeniki Živimo na ognjeniškem planetu. Nekateri ognjeniki izbruhnejo tako silovito, da kosi žareče lave odletijo več sto metrov visoko. Neustrašna ekipa je opravila podvig, kakršnega se doslej ni drznil lotiti še nihče. Z najnovejšo tehnologijo je posnela enega najbolj eksplozivnih ognjeniških izbruhov na Zemlji iz neverjetne bližine. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Tristan Quinn, Vanessa Lucas, Faith Musembi
52 min
Ivan Regen je bil znanstvenik, ki je preučeval zvočno komunikacijo žuželk, biolog in pionir sodobne bioakustike. Danes širšemu občinstvu malo znani Ivan Regen (1868–1947), je bil človek, ki je preučeval murnove samičke, ki je znal govoriti z žuželkami in načrtovati fonografske naprave. Rojen je bil v Lajšah pri Gorenji vasi leta 1868, študiral in doktoriral je na Dunaju, kjer je tudi večinoma živel in preučeval zvočno komunikacijo žuželk. Leta 1935 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, leta 1940 pa za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegov največji projekt je bil geobiološki laboratorij, velik terarij oziroma insektarij,v katerem je preučeval fonotaksijo – usmerjeno premikanje žuželk proti viru zvoka. Dokazal je,da žuželke slišijo s posebnim organom na prvem paru nog. Dokumentarni portret Ivana Regna odstira delo velikega, slabo znanega slovenskega znanstvenika, hkrati pa osvetljuje pomen zvoka okoli nas tudi za tiste namene, na katere v našem vsakdanu niti ne pomislimo. Mnogokrat smo potopljeni v zvok, ki ga ne poslušamo, ker se ga ne zavedamo in ga zato tudi ne slišimo. Ti zvoki pa so lahko konstitutivni element glasbene umetnosti. Delo, ki ga je Ivan Regen začel ob koncu 19. tega stoletja, je našlo svoje mesto tudi v umetnosti – v bioakustični glasbi. Prav zato se film poetično konča z besedami: “Če ne bi bilo Ivana Regna, človeka, ki je govoril z žuželkami, in znanstvenikov moderne dobe, tudi bioakustične glasbe verjetno ne bi bilo. Hvala znanosti, da je nahranila umetnost!” Scenarij Boštjan Perovšek in Boštjan Vrhovec, režija Boštjan Vrhovec.
26 min
Ljudje, ki zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, med drugim postopoma izgubijo zmožnost kazanja čustev z izrazi na obrazu. Pravijo, da zamrznejo. Namizni tenis jim pomaga, da se začnejo znova smejati. Dokumentarec govori o pozitivnih učinkih igranja na bolnike. Vrhunec je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je Slovenija v dveh kategorijah osvojila naslov svetovnega prvaka. Pri nas je za razvoj tovrstne terapije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo zaslužen Vinko Kurent, vodja štajerskega dela društva Trepetlika. Pomembno vlogo v tej uspešni zgodbi pa ima tudi Gregor Komac, vrhunski igralec in trener bolnikov s to boleznijo.
52 min
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
27 min
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
51 min
Dolgo je veljalo, da so človekovi možgani poveljujoče središče celotnega telesa in da drugi organi le sledijo njihovim ukazom. A nova znanstvena dognanja kažejo, da je lahko tudi obratno in da naše telo deluje kot pravo družbeno omrežje. Med različnimi deli, sistemi in organi poteka nenehna in učinkovita izmenjava informacij. Organi komunicirajo med seboj in uravnavajo svoje delovanje tudi brez posredovanja možganov. THE BODY, MIRACLES OF THE INNER SOCIAL NETWORKS / NOTRE CORPS, CE RÉSEAU SOCIAL / Francija, Japonska / 2020 / Režija: Pierre-Francois Gaudry
52 min
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
82 min
Angleško podjetje Drax upravlja največjo elektrarno na pelete v Veliki Britaniji, in ker peleti veljajo za podnebno sprejemljivo gorivo za doseganje ogljične nevtralnosti, od države prejema tudi milijarde funtov ekoloških subvencij. Podjetje trdi, da za izdelavo peletov uporablja le neuporaben les, žagovino in lesne odpadke, toda BBC-jeva preiskava je pokazala, da to ne drži. Izkazalo se je, da Drax v Kanadi seka drevje v nedotaknjenem gozdu in kakovosten les predeluje v pelete, ki jih nato pokuri za delovanje svoje elektrarne v Veliki Britaniji. PANORAMA: THE GREEN ENERGY SCANDAL EXPOSED / Velika Britanija / 2022 / Režija: Tim Robinson
28 min
Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet. Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden 'film ceste' z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.
47 min
Scott in Justin v Tokiu pobereta sošolca Frana, ki je namenjen v Vietnam, prvič spoznavat svojo pravo domovino. Državo prepotujejo od juga do severa, doživijo utrip velemesta Hošiminh, nekdanjega Sajgona, plavajočo tržnico na reki Mekong in se soočijo z ostanki uničujoče vojne. Po poti se ustavljajo v čarobnih in skrivnostnih svetiščih, na severu pa izkusijo osupljivo lepoto zaliva Halong. Naučijo se ceniti in spoštovati korenine, saj so prek prijateljeve izkušnje tudi sami bogatejši za več spoznanj. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
46 min
Dokumentarni film prikazuje poklicno pot in osebno zgodbo Are Malikiana, virtuoznega libanonskega violinista armenskih korenin. Glasba mu je rešila življenje, pravi, ko je pobegnil pred vojno. Bejrut je moral zapustiti star komaj 14 let. Od takrat živi nomadsko življenje in navdihujočo glasbo prinaša na vse konce sveta. Zanj so značilni zelo energični nastopi. Z neverjetno lahkoto se sprehaja med Bachom in Led Zeppelini. V svojo glasbo dodaja odtenke španskega flamenka, argentinskega tanga, tradicionalne judovske in romske glasbe. ARA MALIKIAN, A LIFE AMONG THE STRINGS / Španija / 2019 / Režija: Nata Moreno
89 min
Umor je dogodek v preteklosti, zato ga ne moremo zaznati in njegovih okoliščin ugotavljati neposredno. Preučevanje minulega dogodka je mogoče le prek dejstev v sedanjosti, ki so povezana s tem dogodkom tako, da je možno na njihovi podlagi rekonstruirati in dokazati njegov obstoj. V tem smislu je delo preiskovalca podobno delu zgodovinarja, ki želi odkriti resnico o preteklosti. Preiskovalci dogodek spoznavajo vedno posredno, prek dokazov. Preiskovanje je spoznavni proces, katerega namen je ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, kdo ga je zagrešil in katera dejstva to dokazujejo. Vse to seveda z namenom, da bi na podlagi ugotovitev izrekli sodbo in kazen storilcu, pri tem pa se upoštevajo pravila kazenskega postopka, ki mora zagotoviti, da nihče, ki je nedolžen, ni obsojen, storilec kaznivega dejanja pa je kaznovan.
54 min
Ob 10. obletnici predstave Razstava src in 40. obletnici delovanja Društva Sonček Maribor je nastal dokumentarni film NIČ KAJ DRUGAČNI OD DRUGIH avtorjev Svetlane Dramlić in Roka Vilčnika, producentke Lidije Šestak Zorič ter v produkciji Društva Sonček Maribor in Rosa production. Razstava src je predstava Roka Vilčnika, ki je nastala kot projekt Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V njej so zaigrali člani in uporabniki Mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček in Zveze Sonček. Doživela je 37 ponovitev in ogledalo si jo je več kot 6000 gledalcev. Prebila se je v finale regionalnega Linhartovega tekmovanja amaterskih gledališč leta 2013, producentka Lidija Šestak Zorič in mentorica gledališke skupine pa sta dobitnici posebnega priznanja selektorice regijskega tekmovanja. Gledališka skupina se je za gostovanja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter kasneje v Srbiji naučila besedilo tudi v hrvaškem oziroma srbskem jeziku. Radovedna kamera je pospremila člane društva na pot v Beograd, kjer so leta 2017 v gledališču Kulturnega centra Vuk Karadžić še zadnjič odigrali svojo gledališko uspešnico. Ta je nekaj posebnega prav zaradi njih samih, saj so na odrske deske prenesli svoje veselje, nepopustljivo voljo in odločnost ter brezmejno srčno čistost. Njihovo vsakdanje življenje je omejeno z vsemi mogočimi skorajda nepremagljivimi ovirami, ki pa jih s pomočjo svojih skrbnikov pogumno premagujejo. To je zgodba o trudu in požrtvovalnosti njih samih in njihovih spremljevalcev. Nežni road movie o drugačnosti drugačnih, ki v resnici niso nič kaj drugačni. Premiera filma je bila 1. decembra 2022 v mariborskem kinematografskem središču Maribox.
29 min
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 2. del: Orjaški valovi Največji valovi na Zemlji so visoki kot petnadstropna stavba in tehtajo več kot sto velikih potniških letal. Neustrašna ekipa se je podala na smrtno nevarno odpravo, da bi jih posnela s kopnega, z morja in iz zraka. Eden od njenih članov je med lomljenjem orjaškega vala deskal tik pod njim, da bi ujel osupljiv prizor, ki ga le redki lahko vidijo od blizu. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
49 min
Dokumentarna oddaja razkrije nenavadno zgodbo o eni izmed najlepših poslikanih jam v Evropi. Blizu Marseilla se v globinah morja ob obali Calanquesa skriva dragulj, ki ga je morje skrivalo več tisočletij: Cosquerjeva jama. Leta 1985 jo je odkril potapljač Henri Cosquer, ki je to najdbo pred oblastmi skrival kar šest let, dokler v njej niso utonili trije potapljači. V jami je kakih sto risb in gravur konjev, bizonov, meduz in njork. Edino poslikano podvodno jamo na svetu pa danes ogroža dvigovanje morske gladine. Znanstveniki in umetniki so strnili vrste in naredili njeno repliko ter osvetlili življenje prazgodovinskega človeka pred 30 000 leti. THE MYSTERIES OF THE COSQUER CAVE / LA GROTTE COSQUER, UN CHEF-D’OEUVRE EN SURSIS / Francija, Japonska / 2022 / Režija: Marie Thiry
51 min
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
73 min
V kratkem filmu Panonska pesem gre za slikovit preplet utrinkov narave z zvenom glasbe panonske motivike.
8 min
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
46 min
Aldo Kane, ki je bil deset let komandos pri britanskih kraljevih marincih, se zdaj posveča urjenju enot za boj proti divjim lovcem. Razkrinkati hoče nezakonito trgovino s tigri v jugovzhodni Aziji. Kitajske oblasti sicer zatrjujejo, da varujejo prostoživeče tigre, in zato prepovedujejo izdelke, povezane s tigri, a prav na Kitajskem zaužijejo največ tigrov na svetu. Povpraševanje po tako imenovanih luksuznih izdelkih, kot je vino iz tigrovih kosti, pa narašča. Zato ponekod tigre celo vzrejajo na farmah, ki delujejo pod krinko živalskih vrtov. Odrasle tigre tako iz Tajske čez Laos izvažajo v Vietnam in na Kitajsko. TIGERS: HUNTING THE TRAFFICKERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Laura Warner
51 min
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 3. del V zadnjem delu potovanja po Iraku Michael Palin najprej obišče eno od bagdadskih šol, nato pa se odpravi na ogled starodavnega Babilona. Nad mestom se dviga ena najrazkošnejših palač nekdanjega diktatorja Sadama Huseina. V pokrajini, ki jo namakata reki Evfrat in Tigris, se raztezajo obširna močvirja, ki prav nič ne spominjajo na preostali, puščavski del Iraka. Palin se z nočnim vlakom odpelje v Nasirijo in v bližini obišče 4000 let staro svetišče, slavni zigurat pri Uru Kaldejcev. 1500 kilometrov dolgo potovanje se konča na obali Perzijskega zaliva. Tu iraška vlada gradi ogromno tovorno pristanišče, ki naj bi z gradnjo novih cest in železniških prog spodbudilo gospodarski razvoj države. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
45 min
Dokumentarni film o VLADU ŽABOTU, pisatelju, pesniku, publicistu in uredniku, enem najvidnejših in tudi v mednarodnem prostoru odmevnem slovenskem književnem ustvarjalcu prikazuje izseke iz njegove osebne zgodovine, prepredene z odkrivanjem skrivnosti sveta, animizmom, mitičnim in svetim. Nenehni iskalec globljega smisla življenja je bil že od otroštva zaznamovan z ljudskim izročilom domačega Razkrižja, ki ga gledalec postopoma spoznava skozi pisateljevo obujanje spominov. Čarnosti na razpotjih niso le prostor srečevanj nekdanjih kresniških šamanov, ampak predstavljajo stičišča preteklosti in sedanjosti, kot se odražajo tudi v Žabotovih delih. Filmsko potovanje sega od krajev ob Muri pa vse do arheološkega najdišča v Lepenskem viru in starorimskega Viminatiuma, kjer je pisatelj našel navdih za ustvarjanje nekaterih romanov. Njegova uglasbena poezija zazveni v izvedbi ansambla Mala mestna muzika; pogovori s prijatelji razkrivajo pomembnost njegovega širšega družbenega delovanja. Rečna božanstva, prisotna v filmu, pa niso le klic iz davnine. Pomenijo pisateljevo zavezanost temu, da »vračanje v nekoč« pomeni iskanje resnice tudi danes. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec in direktor fotografije Andrej Lupinc, izvirna glasba Rudi Pančur.
49 min
Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.
31 min
Simon Le Bon, pevec britanske pop rock skupine Duran Duran, nastale leta 1978 v Birminghamu, si je kot otrok želel, da bi bil občudovan. In v 80. letih prejšnjega stoletja se je članom zasedbe zgodilo prav to – obnoreli so navdušeno poslušalstvo in, kot priča supermodel Cindy Crawford, so bile vanje zagledane vse najstnice. Dokumentarni film predstavi štiri desetletja dolgo ustvarjanje, prepredeno s slavo, velikimi uspehi in strmimi padci, svetovnimi turnejami, snemanji eksotičnih videospotov, norimi zabavami in oboževalci. Basist John Taylor o dolgoživosti skupine razmišlja na svojem domu v Los Angelesu, pevec Simon Le Bon se sreča z zborovodjo iz mladih dni, bobnar Roger Taylor obišče kraj začetka – Birmingham, klaviaturist Nick Rhodes pa za kamere pobrska med znamenitimi opravami, ki so zaznamovale urejeni slog Duran Durana. DURAN DURAN: THERE'S SOMETHING YOU SHOULD KNOW / Velika Britanija / 2018 / režija: Zoe Dobson
59 min
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson
52 min
V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf
77 min
Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin. ANTHROPOCENE: THE HUMAN EPOCH / Kanada / 2018 / režija: Jennifer Baichwal,Nicholas De Pencier, Edward Burtynsky
83 min
Knjigrica prosi Ljubozvera, da poskrbi za njen ledkovnjak, a s kužkom Vihravčkom po nesreči pokvarita ledkomat.
7 min
Gospodična Zajec si poškoduje gleženj, zato se mami Zajklja in drugi odrasli ponudijo, da jo bodo nadomeščali v vseh njenih službah.
5 min
Primož Roglič je prvi slovenski kolesar z zmago na Dirki po Kataloniji. Ves teden je nosil majico vodilnega, na zadnji etapi s šestimi vzponi na Montjuic je suvereno nadziral Remca Evenepoela, ki se je moral zadovoljiti s tolažilno nagrado - etapno zmago.
7 min
Bizeljsko je naselje v občini Brežice, ki leži ob meji s Hrvaško. Tja se je tokrat odpeljala Nataša Rašl v lov za novo epizodo naPOTkov, v kateri trkamo na vrata honorarnih meteoroloških opazovalcev, ki v sodelovanju z Agencijo za okolje v okviru državne meteorološke mreže spremljajo podatke te vrste na določenem območju. Na Bizeljskem imajo sončnih dni dovolj, merilnik za višino snežne odeje ta hip miruje, v pokoju pa je zadnjih 10 let Viktor Karničnik, tamkajšnji prebivalec. In točno toliko časa na vrtu pred njegovo hišo stoji tudi vremenska hišica.
11 min
Lucy se spet spravi na Linusa, toda tokrat gre čez vse meje. Nažene ga od doma. Linus ne ve, kaj bi, ker je mama šla v bolnišnico. Reši ga telefonski klic: dobila sta bratca. Lucy ni navdušena. Komaj se je znebila enega, že je dobila drugega.
7 min
Zveza Nato in Evropska unija sta se kritično odzvali na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Moskva v Belorusijo namestila taktično jedrsko orožje. Za Nato je ruska jedrska retorika nevarna in neodgovorna, vodja evropske diplomacije Josep Borrell pa je Belorusiji zagrozil z dodatnimi sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - Na posvetu v Italiji o diplomatski moči čebel in genetski čistosti čebeljih pasem. - Visoka računska moč superračunalnika Vega Slovenijo uvršča med najnaprednejše države. - Krimovke brez četrtfinala lige prvakinj, nogometaši v Stožicah proti San Marinu.
21 min
Slovenska nogometna reprezentanca je prvič v zgodovini kvalifkacijski cikel za katerokoli veliko tekmovanje začela z dvema zaporednima zmagama. V prvih dveh tekmah kvalifikacij za evropsko prvenstvo prihodnje leto je premagala Kazahstan in San Marino. Zmaga nad nogometnim palčkom sicer ni bila prepričljiva, Slovenci so ob zmagi z 2:0 oba gola dosegli v drugem polčasu. Zelo pomembno zmago so Slovenci dosegli že med tednom, ko so bili z 2:1 boljši od Kazahstana. O prvih dveh tekmah slovenske izbrane vrste, dolgi in naporni poti v Kazahstan in najboljših posameznikih tokratnega cikla je debatiralo omizje nove epizode podkasta Žoga je okrogla, ki so ga sestavljali voditelj Marko Cirman ter nogometna reporterja Boštjan Janežič in Jože Pepevnik.
34 min
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
20 min
Rudi Bučar je izjemen folk glasbenik s prepoznavno interpretacijo. S svojim glasbenim ustvarjanjem ohranja in plemeniti istrsko ter primorsko kulturno dediščino. Po dobrem desetletju ustvarjanja je občinstvu Istro, Primorsko ter njene glasbene korenine ter družbeni naboj predstavil tudi v prestolnici in sicer s posebej za to priložnost okrepljeno zasedbo Istrabendom XL. Poleg stalnih glasbenih sodelavcev harmonikarja Janeza Dovča, tubista Gorana Krmca in glasbenega producenta Gabra Radojeviča so se mu na odru pridružili še Robert Pikl, Anže Langus Petrović, Boštjan Grabnar, Mitja Bobič, Jure Rozman, Lea Sirk in Frčafele. Repertoarno pa so koncert obogatili tudi gosti: Peter Lovšin, Zdenko Cotič in Matevž Šalehar Hamo.
131 min
Podganci so spet v Sinjem dolu. Da bi lahko ropali, osvobodijo muhe cece, ki s svojimi piki uspavajo vse mesto, pa tudi Podgance. Ker vsi spijo, prijatelji iz mlina pripeljejo DoVičijeve izume, da bi z njimi polovili muhe, in spet zbudili meščane.
11 min
Iz sveta se vrstijo odzivi na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Moskva na ozemlju Belorusije namestila svoje taktično jedrsko orožje. Rusija je vzela Belorusijo za jedrskega talca, so bili jasni v Kijevu. Zveza Nato opozarja Moskvo, da je njena jedrska retorika nevarna in neodgovorna. V Washingtonu pa medtem ne vidijo znakov, da bi Rusija nameravala uporabiti jedrsko orožje. Drugi poudarki: - Ob vse dražjih bančnih posojilih na Zvezi potrošnikov opozarjajo: tudi posojilojemalci imajo svoje pravice. - Onesnažen zrak je povod za številne prezgodnje smrti; med najbolj nevarnimi onesnaževali v zraku so trdni delci. - Kolesarju Primožu Rogliču po drugem mestu v zadnji etapi skupna zmaga na dirki po Kataloniji.
30 min
Svinji Mici in Polonca najbolj od vsega cenita mir in tišino. Radi si privoščita obilo počitka, toda danes sta dobili obisk – gručo nadobudnih nečakov in nečakinj. Lenobni gospodični ne vesta, kako bi jih zabavali, a na srečo je na vrtu dovolj sosedov, ki radi priskočijo na pomoč. Nekateri bolj, drugi manj uspešno.
7 min
Za konec sezone se bodo v obeh konkurencah pomerili v teku na 20 km v klasični tehniki. Norvežan Klæbo je zmagal na podobni tekmi v Les Roussesu v Franciji, najboljši pa je bil pred dnevi tudi v Falunu. Pri ženskah sta glavni favoritinji Švedinji Anderssonova in Karlssonova, na domačem prizorišču pa se bo za zmago gotovo borila tudi Kerttu Niskanen.
56 min
Jež Gašper in osel Peter Franc sta nerazdružna, v kavarni se prepirata že vrsto let. A tokrat gresta predaleč in Peter Franc si za novega najboljšega prijatelja izbere Janija, ki se ga drži kot klop.
11 min
Kasija se pretvarja, da je dobitnica posebne značke Čuvaj goščave, zaradi katere je glavna v gozdu. Konrad se odloči, da si tudi on želi značko, zato si Kasija izmisli test, ki ga mora prestati, da bi jo osvojil. Po težavnem testu, ki ga Konrad opravi, ni zadovoljen, ko spozna, da si je Kasija vse izmislila.
11 min
V studiu gostimo predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Predstavi nam zahteve, ki so jih na vlado naslovili na petkovem protestnem shodu. Nadaljujemo v Pomurju, kjer smo obiskali prašičerejsko kmetijo Mikola. Na Sejmu čebelarstva ApiSlovenija smo se z udeleženci pogovarjali o prehrani čebel, inovacijah in panjskih končnicah. Obiskali smo tudi letošnjo licitacijo vrednega lesa v Slovenj Gradcu. Ob koncu oddaje opozorimo še na potek letošnje kampanje oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP.
44 min
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
8 min
Na sodišču nastopi ključna priča – Živa. Borut prek Ket izsledi Lexy, ki očitno nekaj ve tudi o Nikini usodni noči. Nika preda svoje dokaze o dogodkih usodne noči v DNK analizo. Njena prezaposlenost s sodiščem na račun stranke poglablja razkol v Nikinem odnosu s Hafnerjem. Nikina glavna želja je, da porazi Krivica in Pretnarja in to željo še dodatno podžiga njena osebni motiv, da se jima maščuje.. Ket razkrije, da je bila na zabavi, kjer so jo napadli, poklicno. Ker pa se ne spomni tiste noči, morata z Borutom izslediti njeno sodelavko Lexy, a ta ne želi spregovoriti o dogodku. Nedolžna pri vsem tem pa očitno ni niti Špela Perič.
50 min
Na svetovni dan gledališča je bila naša gostja Violeta Tomić, ki je na svoj 60. rojstni dan uprizorila monodramo Obračun. Bila je televizijska voditeljica, političarka, ki se je zavzemala za enakost in proti elitizmu, 'prekarka' in izobčenka, ki je zaradi kritičnega uma često zašla v težave.
37 min
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
9 min
Lučka Valu sporoči, da mora v šoli nositi očala. Skrbi jo, da je slabovidna. Val ji odvrne, da slabovidna oseba vidi veliko manj kot Lučka. Z Ročkovo pomočjo ji Val pojasni slepoto in slabovidnost.
3 min
Vsa prizadevanja družine Muminov, da bi nevidna deklica Ninika spet postala vidna, se izjalovijo. Sadove obrodijo šele takrat, ko Mumintrol spozna, da k rešitvi pelje edina pot, ki jim do zdaj ni bila mar. Naj ji vendar prisluhnejo!
21 min
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
82 min
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
20 min
Minin radio klobuček ne deluje dobro, zato ne more slišati uspavanke, ki ji jo vsak večer zapoje koki Ropotka.
11 min
Bernarda in Jože gostita Jerneja Dirnbeka in Toneta Kregarja, člana skupine MI2, ki v maju pripravlja koncert v Križankah, Jernej pa je pred kratkim izdal tudi svoj tretji roman Ledena kraljica. V goste prihaja še mojstrica obrazne joge in obrazne diagnostike Savina Atai, ki se je po več letih življenja v tujini vrnila v Slovenijo. V zabavnih igrah se tokrat med seboj pomerita prijatelja pevka Nuška Drašček in igralec Domen Valič. Na glasbenem odru se predstavljajo: skupina MI2 s pesmijo Le zaspi ter Marko Vozelj z Mojstri s pesmijo Ženska si.
80 min
Vsi se pripravljajo na mirno noč na kmetiji. Nenadoma se pes Bitzer začne obnašati zelo nenavadno. Ko se to njegovo obnašanje prenese na čredo, Jon poskuša ugotoviti, kaj ga povzroča.
7 min
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
38 min
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
52 min
Luka in Lučka se tako dolgo prepirata glede jabolčne pite, da ta pade na tla. Katja je jezna, ker bo morala speči novo. Če se ji hočeta odkupiti, morata najti veliko sočno jabolko. Kam se ga odpravita iskat? Naravnost v srednji vek.
7 min
Na radio pride obvestilo, da so Luka videli v bližnjem pubu, toda Ridley in Eve odkrijeta, da je to laž, saj je pub že dolgo zaprt. Ko obiščeta Raya, da bi dobila pojasnilo, ga najdeta mrtvega. Duncan Darwin jima razkrije, kaj sta Ray in Julian Varnham počela z mladoletniki na zabavah in to je razlog, da je Ray storil samomor. Ko ju pelje v zapuščeno vilo, ki jo je Julie zapustil Varnham, odkrijejo Lukovo truplo. Ridley pa ugotovi, kdo je ubil Julie. RIDLEY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Paul Matthew Thompson Režija: Bryn Higgins, Paul Gay, Noreen Kershaw V glavnih vlogah: Adrian Dunbar, Bronagh Waugh, George Bukhari, Elizabeth Berrington
48 min
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
46 min
Drama in romanca. Aurora, mlada in neukrotljiva žurerka, spozna Dariana, iranskega priseljenca. Oba sta po svoje obupana in razočarana. Darian beži pred smrtjo, Aurora beži pred ljubeznijo. Darian potrebuje finsko žensko, da jo poroči in tako ubeži vsem begunskim pastem, Aurora pa potrebuje ljubezen, da ubeži pred samo seboj. Čeprav tega še ne vesta, oba potrebujeta drug drugega, da bi končno enkrat nehala bežati. AURORA / FIN / 2019 Režija: Miia Tervo / Scenarij: Miia Tervo / Igrajo: Mimosa Willamo, Amir Escandari, Oona Airola, Hannu-Pekka Björkman, Ria Kataja, Chike Ohanwe, Miitta Sorvali, Pamela Tola, Elá Yildirim, Julius Susimäki, Leena Mäenpää-Bentley, Salla Kozma, Minna Kivelä in drugi …
101 min
Sindikati javnega sektorja na današnjem nadaljevanju centralnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino o reformi plačnega sistema pričakujejo dodatna pojasnila nedavno spremenjenih vladnih izhodišč za reformo. Vlada predvideva zamik časovnice uveljavitve nove plačne lestvice in želi zamrzniti nagrajevanje, prednostno naj bi se dogovorili o odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi bilo karkoli od dogovorjenega uveljavljeno, mora biti dogovorjeno vse, in sicer do konca junija. Druge teme oddaje: - V Nemčiji zaradi stavke skoraj popolnoma ustavljen letalski, železniški in pristaniški promet - Po večkratnem zamiku bo madžarski parlament odločal o ratifikaciji protokola o vstopu Finske v Nato - V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov slavnostno odprli Teden slovenske drame
22 min
V soboto zjutraj Sara in Raček spita malce dlje kot običajno. Saro prebudi nenavadno glasna budilka. Pravzaprav ne budilka, ampak hrup. Sara in Raček gresta raziskovat, kaj tako žvenketa. Zdi se, da čudni zvoki izvirajo na podstrešju. Tam odkrijeta marsikaj zanimivega, med drugim tudi dirigentsko palico. Sara se prelevi v dirigentko.
7 min
Dokumentarni film prikazuje poklicno pot in osebno zgodbo Are Malikiana, virtuoznega libanonskega violinista armenskih korenin. Glasba mu je rešila življenje, pravi, ko je pobegnil pred vojno. Bejrut je moral zapustiti star komaj 14 let. Od takrat živi nomadsko življenje in navdihujočo glasbo prinaša na vse konce sveta. Zanj so značilni zelo energični nastopi. Z neverjetno lahkoto se sprehaja med Bachom in Led Zeppelini. V svojo glasbo dodaja odtenke španskega flamenka, argentinskega tanga, tradicionalne judovske in romske glasbe. ARA MALIKIAN, A LIFE AMONG THE STRINGS / Španija / 2019 / Režija: Nata Moreno
89 min
Praznik Gospodovega oznanjenja nas spomni na zgodovinski dogodek, ko je Marija postala mati Boga. Kaj danes pomeni »biti mama«? Praznik Gospodovega oznanjenja nas spomni na zgodovinski dogodek, ko je Marija iz Nazareta postala mati Boga. Kaj danes pomeni »biti mama«? Zakaj materinstvo vse religije obravnavajo kot dragoceno? Nekateri dogodki v življenju ženske preizprašujejo tudi njeno materinskost. K utrditvi poklicanosti pa materam pomagajo v šolah za mamice. Pri Zavodu za cerkveno glasbo so izdali publikacijo o trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za oznanilo na cvetno nedeljo in veliki petek. V Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani vas vabijo na ogled barvitosti v psalmih makedonskega slikarja Venka Cvetkova. V Gradišču pri Podsredi pa vas ob kapelicah vabijo k molitvi križevega pota.
34 min
Večkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala. Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze. Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević
89 min
Mici ne želi igrati vloge princeske, ki počiva, pač pa igrati hokej. A za to morajo prijatelji najprej iz ledu rešiti hokejsko palico, s katero bodo pregnali zli urok babice palčice.
4 min
Vidina zabava z vročo čokolado se sprevrže v razdejanje, ko se je Jani udeleži z velikansko skodelico, ki postane drseče in podivjano snežno vozilo.
4 min
Mili in Moli odpeljeta sosedovega psa Tofija na sprehod. Gospod Lazar jima zabiča, da se ne smejo prepozno vrniti. A Tofi pade v reko in dekleti ga ne morata rešiti. Mili in Moli mu sledita vse do morja. Na koncu se vse dobro izteče in Tofi je spet na varnem. Mili in Moli ga še pravočasno pripeljeta na večerjo. Odločita se, da bi se pred naslednjim sprehodom radi naučili plavati.
13 min
Povodni konj Rožica mladičem pripoveduje zgodbo. Dimitrija zanima pesem, ki se sliši z igrišča. Habibi lepo prepeva in mladičem ponudi, da jih bo naučila petja. Zraven povabijo tudi Baduja, ki jeclja.
5 min
Portret sodobne Kitajske z žanrskim pridihom izpod rok Džija Džangkeja, ki je v glavno vlogo znova postavil Džao Tao, svojo muzo in ženo iz resničnega življenja. Čjao je zaljubljena v Bina, lokalnega gangsterja. Toda čeprav se mu vsi prilizujejo, ona noče igrati vloge še ene podrejene ženske v neizprosnem moškem okolju. Ko Bina napade skupina mladih nasilnežev na motorjih, ga Čjao reši pred smrtjo s tem, da sproži nekaj strelov iz pištole. Po prihodu policistov Čjao prevzame krivdo in si prisluži pet let zaporne kazni. Nekaj let pozneje se po vrnitvi iz zapora znova odpravi iskat Bina, da bi nadaljevala tam, kjer sta nekoč končala. Originalni naslov: JIANG HU ER NÜ Leto produkcije: 2018 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna drama Režija: Dži Džangke Scenarij: Dži Džangke Igrajo: Tao Zhao, Fan Liao, Yi'nan Diao, Jiali Ding
130 min
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
20 min
Jon po nesreči kmetu razbije očala, zato imata s psom Bitzerjem veliko dela, ko pazita na kratkovidnega kmeta, da se mu na kmetiji ne zgodi kakšna nesreča.
7 min
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson
52 min
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
11 min
Prenos nedeljskega bogoslužja iz cerkve Marije Pomočnice v župniji Rakovnik v Ljubljani.
49 min
Žabec Marko z ekipo se v hokeju na travi vsak dan pomeri s pandami. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Igor Habjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
9 min
Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
125 min
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
90 min
Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
104 min
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
83 min
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
80 min
Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.
76 min
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
77 min
Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
73 min
Drugi celovečerec režiserja Slobodana Maksimovića o 16-letni voznici gokarta, ki preseže spor s svojo mamo in osvoji najbolj pomembno zmago v življenju. Najboljši mladinski film na motovunskem filmskem festivalu. »Nika pokaže, da so dekleta v vlogah, ki jih družba tradicionalno pripisuje fantom, lahko uspešna. Zato drži še bolj zaostrena različica enega izmed gesel filma, da so dekleta boljša od fantov: kajti dekleta morajo biti boljša od fantov, da bi bila v moškem svetu sploh sprejete kot enakopravne« (Urban Tarman, Radio Slovenija). Slobodan Maksimović's second feature film about a 16-year-old go-kart driver who overcomes a dispute with her mother to win the most important victory of her life. Best Youth Film at the Motovun Film Festival. “Nika shows that girls can succeed in roles traditionally assigned to boys. This is why an even more exaggerated version of one of the film's slogans, that girls are better than boys, is true: because girls have to be better than boys to be accepted as equals in a man's world” (Urban Tarman, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
87 min
Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
122 min
Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
54 min
»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
70 min
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
79 min
Prejemnik kristalnega globusa za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. »Mračna in hladno distancirana drama o vse večji tabloidizaciji medijev in o uničujočih posledicah njihovega početja na življenje ljudi, ki v njihovih 'zgodbah' nastopajo« (Denis Valič, filmski kritik). Awarded with the Crystal Globe for Best Director at the Karlovy Vary Film Festival. »A dark and cold distanced drama about the growing tabloidization of the media and the devastating consequences of their actions on the lives of the people who appear in their 'stories'« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
81 min
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
103 min
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
88 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.
90 min
Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija. Celovečerni prvenec tržaškega pisatelja ter gledališkega in radijskega režiserja Marka Sosiča. »Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več, kot številne druge zgodbe na to temo« (Denis Valič, filmski kritik). With bitter humor, A Comedy of Tears reflects the modern society divided by hatred, racism and xenophobia. The feature debut of the Trieste writer and theater and radio director Marko Sosič. »With a good selection and characterization of the characters through which he so wonderfully captures the two faces of the Istrian-Primorska environment: on the one hand the embiterred and constantly angry spirit living in the past and feeling obliged to be in a constant fight with the supposedly hostile present and on the other hand the movingly warm and human soul of many people from this environment, Sosič tells more than many other stories on this topic « (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
72 min
Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
96 min
»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
94 min
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
106 min
Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
87 min
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
79 min
Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
85 min
Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
100 min
Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
84 min
Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director).
81 min
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
83 min
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
91 min
Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
99 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.
105 min
»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
85 min
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
68 min
Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.
68 min
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
82 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
88 min
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
94 min
Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
100 min
Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
114 min
Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.
97 min
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.
89 min
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
73 min
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
93 min
Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
50 min
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
68 min
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
97 min
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
97 min
Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
103 min
Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Urban Lečnik Spaić je bil že kot otrok udeleženec taborniškega programa. Po končani osnovni šoli je prestopil prag prostovoljstva in napredoval v vodnika ene izmed skupin malih tabornikov, kjer jih vzgaja v duhu temeljnih taborniških vrednot: kako odrasti v avtonomnega, angažiranega, solidarnega in odgovornega posameznika. Aktivno deluje v Mestni Zvezi Tabornikov Ljubljana, kjer skrbi za podporo akcijam, hkrati pa pri različnih projektih pomaga v Zvezi Tabornikov Slovenije. Zaveda se, da prostovoljci predstavljajo močan steber države in si želi, da bi se tega še bolj zavedala tudi širša družba.
23 min
Luka in Lučka se z Mojči na plaži igrata gusarje. Kaj kmalu se znajdeta na gusarski ladji. Z njo odplujeta na otok, da bi rešila kraljico Mojči pred zlobnim kapitanom Črnozobim. Jima bo uspelo?
7 min
Dokumentarna oddaja raziskuje raznovrstne odnose, ki so se stkali med človekom in drugimi živimi bitji. Človek je postal šepetalec levom. Rešuje kenguruje, žrtve prometnih nesreč. Pri netopirjih je spoznal princip delovanja eholokacije, ki omogoča slabovidnemu, da se samostojno vozi s kolesom. Dejanja človeka, ki pogosto škodujejo okolju, pa lahko na naravo delujejo tudi blagodejno – ribe in korale tako ladijske razbitine spreminjajo v nove habitate. V človekovih prebavilih pa je več bakterij, kot ima celic v telesu. A NATURAL AFFAIR: THE HUMAN / NATURE CONNECTION / Avstrija / 2019 / Režija: Susanne Lummer
50 min
Britansko tožilstvo na podlagi številnih zbranih dokazov obtoži ruska agenta Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, da sta kriva smrti disidenta Aleksandra Litvinenka. Toda ruske oblasti s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu zavrnejo zahtevo za izročitev obeh obtožencev. Litvinenkova vdova Marina s pomočjo odvetnika Bena Emmersona začne več let trajajoč sodni boj za novo preiskavo, ki ji britanska vlada sprva nasprotuje, saj ne želi ogroziti odnosov z Rusijo. Šele deset let po Litvinenkovem umoru oba agenta spoznajo za kriva, kar pa ne pomeni, da bosta kdaj v resnici stopila pred sodnika. LITVINENKO / Velika Britanija / 2021 Scenarij: George Kay Režija: Jim Field Smith V glavnih vlogah: David Tennant, Margarita Levieva, Mark Bonnar, Neil Maskell, Stephen Campbell Moore
46 min
1. del: Živahna pot do ljubezni Na Maggiejino pobudo Ricku postavijo spomenik. Na svečani otvoritvi govori tudi dekle, ki je Ricka dobro poznalo. Maurice Barbari, ki zdaj stanuje pri njem, podari pištolo, in Chrisu zaupa, da jo bo zasnubil. Adam sredi noči zaradi ženine bolezni pride po Joela in ga odpelje v divjino. Izkaže se, da ima njegova žena Eve celo vrsto bolezni. Maggie je razočarana nad moškimi, zato se napije in se znese nad vsakim moškim, ki pride mimo, dokler je Ruth-Anne ne pospremi domov. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
44 min
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
9 min
Prijatelji zadovoljno poslušajo, ko jim Tilka bere pravljico o treh prašičkih. Vsi, razen Hektorja, ki ga volk zelo prestraši. Odloči se, da se bo skril v svoj brlog in nič ga ne more zvabiti ven. Se bo Tilka domislila zgodbe, ki bo Hektorja potolažila in opogumila?
11 min
Žvenk Glavni izumi pletilni stroj, da bi babi prihranil vse urice, ki jih neutrudno posveča pletenju. A kaj, ko babi neskončno uživa, kadar plete!
11 min
Sara in Raček gledata oddajo o pticah. Odpravita se v park, da bi jih tudi sama fotografirala. Kmalu ugotovita, da to sploh ni mačji kašelj. Na srečo pa je v parku veliko različnih ptic in zato kmalu posnameta zanimive fotografije. Pri tem jima pomaga tudi želva - pa čeprav takrat spi.
7 min
Veveričkoma Vidu in Vanji pospravljanje ne diši in v njunem koncu gozda je vedno vse nastlano. Toda danes ju bo obiskala lesna sova Tetka, najbolj modra in spoštovana žival v Skrivnem vrtu, zato zavihata rokave. Nato pa zapiha veter in ulije se dež. Le kako naj se zdaj pripravita na visoki obisk?
6 min
Pozdravljena, riba sprehajalka! Res si prav posebna riba. Boš zaplavala v vodi ali se sprehodila po kopnem? No, po tleh se bolj plaziš s svojimi plavutmi. Si prava riba na suhem in to te čisto nič ne moti.
5 min
Habibi se je vrnila. Dimitrija in prijatelja navduši nad letalskimi očali. Ponosna je, da jih je našla. Vendar pa je razočarana, ker z njimi ne more leteti. Prijatelji ji poskušajo pomagati. Bo Habibi vseeno letela?
5 min
Mici ne ve, da mora za izvedbo tekmovanja s sneženimi kepami najprej postati članica posadke, ki se odpravlja na Luno.
4 min
Ko Tomaž med divjim sankanjem izgubi očijev fotoaparat, mora druščina pri iskanju opraviti tudi z nezakonitimi gusarskimi tatvinami.
4 min
V Goščavi se je pojavil tat lešnikov. Kasija in Konrad sta odločena, da bosta odkrila, kdo krade lešnike. Zgradita si skrivališče in vso noč bedita, da bi odkrila zločinca. Ko Konrad odkrije, da je tat pravzaprav Kasija, ki hodi v spanju, mora iztuhtati domiseln načrt, kako bi ji to dokazal.
11 min
Pok se razjezi, ker v knjigarni ni in ni miru: knjižne miške ves čas tekajo in cvilijo, za nameček pa še Pak igra na kitaro in poje. Skupaj se prestavita v babičin vodnik, ki ju nauči priklicati notranji mir.
7 min
Luka in Lučka si zaželita, da bi bila visoka kot drevesa. Med sanjarjenjem se znajdeta v začaranem gozdu s čarobnimi sadeži. Lačna sta, zato pojesta modri sadež čudnega okusa. Otroka nenadoma zelo zrasteta.
7 min
Na obisk prideta Pepina sestrična in bratranec. Aleksander je še majhen in ne zna govoriti, dokler ga Pepa ne nauči prve besede.
5 min
Meščani ugotovijo, da jim je nekdo ukradel ljubljene pliške. Janija prosijo, naj najde tatu, a brez pliška je tudi superjelen izgubljen. Znova mora pridobiti samozavest, da bo odkril resnico.
11 min
Na smetišču ovce najdejo dude, ki jih zamenjajo za bolnega emuja. Odločijo se, da bodo »emuja« negovale, dokler ne ozdravi, preden ga bodo spet spustile nazaj v divjino.
7 min
Lucy je postavila svetovni rekord. Odkar je v Linusa vrgla ogrizek, je že tisoč dni neprekinjeno tečna. Brat ji ob tej priložnosti izroči posebno priznanje, kljub vsemu pa upa, da bodo nekoč odkrili cepivo proti tečnobi.
7 min
Val je presrečen, da bo pri njem prespal Timotej. Takoj ko se ugasnejo luči, Val začne prebirati strašljive stripe. Kmalu pa se v sobi zaslišijo tudi čudni glasovi.
2 min
Z zalogo prežvečenega mesa v čeljustih zadnje ose delavke hitijo v gnezdo. Še zadnjič v dnevu nahranijo lačne ličinke. Ko ličinke pogoltnejo zadnji košček mesa, ose sklonijo glave, zložijo antene med prednje noge in zaspijo krepčilni spanec do sončnega vzhoda. Lahko noč, ose!
2 min
Zokija zanima vse, kar je povezano z vesoljem, še najbolj pa ga vznemirja vprašanje, ali v vesolju poleg nas živijo tudi druga bitja. Zelo si želi, da bi postal astronavt in se odpravil v vesolje. Ker pa so preizkusi za astronavte zelo težki, se začne pridno učiti. Ko Zoki pri matematiki dobi odlično oceno, ga oče za nagrado pelje v planetarij. Tam mu očetov stari prijatelj razodene še marsikatero skrivnost o vesolju …
22 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
2 min
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
13 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
2 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
4 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
2 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
4 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
V postnem času molimo molitev Križevega pota iz Gradišča pri Podsredi.
3 min
V galeriji Staneta Kregarja (v Zavodu sv. Stanislava) je v postnem času na ogled razstava »Psalmi« makedonskega slikarja Venka Cvetkova. Razstava bo v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled do 14. aprila.
4 min
Pri Zavódu za cerkveno glasbo so pripravili novo izdajo pasijona z naslovom Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Dogajanje svetega tridnevja so podrobno popisali vsi štirje evangelisti. Njihova poročila pojemo ali beremo pri liturgiji vélikega tedna.
4 min
Skupina za mlade mamice deluje v okviru Študijskoraziskovalnega centra za družino.Namenjena je mamicam, ki imajo dojenčka in so na porodniškem dopustu. Materam v različnih starostnih obdobjih njihovih otrok, se posvečajo tudi v Zavodu Iskreni.
3 min
Odnos svetih knjig in svetih spisov do materinstva in mater se med različnimi religijami in sistemi verovanja nekoliko razlikuje, mati pa običajno predstavlja simbol nežnosti, predanosti in brezpogojne ljubezni in je nosilka vzgoje in skrbi za otroke.
5 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja
12 min
Dnevni red seje: 1. Sum netransparentnosti in resnih korupcijskih tveganj pri postopku oddaje javnega naročila za odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji z Republiko Hrvaško 2. Ne(uspešnost) Slovenije pri črpanju sredstev Evropske unije
127 min
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o čiščenju komunalnih odpadnih voda (prenovitev) 2. Zahteva za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka, prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199.b člena ter prvega odstavka, prvega stavka drugega odstavka in petega odstavka 199.e člena Zakona o vodah
18 min
Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 3. redne in 2. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov 3. Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV-A), skrajšani postopek 4. Predlog Mnenja k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS-A), skrajšani postopek 5. Predlog Mnenja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-A), skrajšani postopek 6. Predlog Sklepa k zaključkom posveta Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino 7. Predlog Sklepa k zaključkom posveta Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov 8. Predlog Sklepa o Spremembi in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije v VII. mandatu 9. Predlog Sklepa o ustanovitvi, nalogah in sestavi Delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje
193 min
Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 14. 3. 2023 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Bruselj, 13. in 14. 3. 2023 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za okolje, Bruselj, 16. 3. 2023 5. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delniških strukturah z različnimi glasovalnimi pravicami v podjetjih, ki želijo uvrstiti svoje delnice v trgovanje na zagonskem trgu MSP
66 min
Dnevni red seje: 1. Zahteva Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti 18.a člena Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14, 39/22 in 14/23) (U-I-33/23) - predlog za začasno zadržanje izvrševanja predpisa
14 min
Dnevni red seje: 1. Predlog resolucije Državnega zbora Republike Slovenije o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem (ReURDPT)
170 min
Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države
54 min
Državni svet Republike Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vabijo na posvet VKLJUČEN SVET. PROJEKT – INVALIDNOST NI POKLIC. Med prebivalci Evropske unije je več kot 15 % invalidov, med prebivalci Slovenije pa jih je okoli 12–13 %, torej ne bistveno manj kot (po oceni) v celotni EU. Med vsemi zaposlenimi v Sloveniji je približno 4 % invalidov, kar je manj kot tri desetine. Na ravni Evropske unije že dolgo velja strateška usmeritev, da je potrebno ustvariti vključujoče okolje tudi za invalide, ki lahko vstopijo na trg delovne sile – kar velja tudi za Slovenijo. Ključni deležniki morajo vzpostaviti aktivno sodelovanje, da se pogoji in okolje spremenijo tudi pri n
