Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Iskanje Podkasti Več
Iskanje
Domov
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Iskanje Domov V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Osumljenec, 1/5

Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjižni uspešnici Michaela Robothama. Klinični psiholog dr. Joe O’Loughlin ima popolno življenje: ljubečo ženo, čudovito hčer, uspešno kariero in ugled. Težave ima le z zdravjem, saj se spopada s parkinsonovo boleznijo, ki že vpliva na njegovo življenje. Ko v plitvem grobu najdejo truplo ženske, ki ima vbodne rane, se reševanja primera lotita detektiva Vincent Ruiz in Riva Devi, ki za strokovno pomoč prosita O’Loughlina. Ta zdravi pacienta Bobbyja, ki se mu zdi sumljiv in to omeni detektivoma. A ko se izkaže, da je Joe žrtev poznal, tudi sam postane osumljenec. THE SUSPECT / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Peter Berry Režija: James Strong V glavnih vlogah: Aidan Turner, Shaun Parkes, Camilla Beeput, Anjli Mohindra, Adam James, Bobby Schofield, Sian Clifford 1. del: Dr. Joe O'Loughlin je uspešen psiholog, ki postane slaven, ko reši mladeniča pred samomorom. Pravkar je izvedel, da je zbolel za parkinsonovo boleznijo, zdravi ga njegov najboljši prijatelj dr. Owens. Joe poskuša pomagati svojemu pacientu Bobbyju Moranu, ki je napadel žensko, in ga zdaj čaka določitev kazni, Joe pa mora sodniku podati oceno o njegovem psihološkem stanju. Policija ga prosi za pomoč pri primeru umorjene ženske Catherine McCain, za katero se izkaže, da jo Joe pozna.

Velika Britanija z Joanno Lumley, 3/3

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 3. del: V tretji epizodi si ogleda osupljivo pokrajino v Walesu, ki so jo ustvarili viktorijanski rudarji skrilavca, in spozna valižanskega opernega pevca, nato prepotuje grofije južne Anglije. Obišče kmetijo, kjer že več kot dvesto let pridelujejo jabolčnik, razišče Pečino sv. Mihaela in posestvo Knepp, nekdanjo komercialno kmetijo, ki so jo v duhu ohranjanja vrst prepustili naravi. Pot sklene z glasbenikom skupine Southlanders. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates

Zdravstveno varstvo: ameriške sanje

Raziskave kažejo, da v ZDA vsako leto umre okoli 45 tisoč nezavarovanih ljudi, prav zato, ker so ostali brez dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev. Revni iščejo zdravniško pomoč v potujočih klinikah, kjer delajo zdravniki prostovoljci. Redno zaposleni Američani srednjega razreda za zdravstveno zavarovanje namenijo tudi do polovico svojih prihodkov. A sladkornim bolnikom ne zadošča niti to. Po inzulin tako redno hodijo v Kanado. Po evropskem vzoru socialne države je že ameriški predsednik Harry Truman skušal vpeljati nacionalni program zdravstvenega zavarovanja, pa mu je spodletelo, saj so se v času hladne vojne mnogi v ZDA otepali vsega, kar bi lahko spominjalo na komunizem. S programom »Obamacare« je kar 20 milijonov Američanov pridobilo zdravstveno zavarovanje, a je administracija Donalda Trumpa ta program razveljavila. HEALTHCARE SYSTEM: AN AMERICAN SICKNESS? / Francija / 2019 / Režija: Gary Grabli in Marie-Agnés Suquet

Večje od nas

Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva. BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur

Temna stran pametnih telefonov, britanska dokumentarna oddaja

Ljudje smo vse bolj navezani na svoje pametne telefone. Mnoge objavljanje in sledenje objavam drugih na družbenih omrežjih že skoraj zasužnjuje. V dokumentarni oddaji poznavalci novih tehnologij, tudi izumitelj ikone za všečke, pojasnjujejo, kako so upravljalci družbenih omrežij namenoma razvili tehnologije, ki uporabnika počasi spremenijo v odvisnika s pogledom, nenehno uprtim v lasten spletni profil. SMARTPHONES: THE DARK SIDE / Velika Britanija / 2018 / Režija: Matthew Hill

Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne

Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.

Zelena pravica: ko je tožnik narava

Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet

Novi dokazi, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 1 del: Novi dokazi Skupina znanstvenikov domneva, da je v Badlandsu v Severni Dakoti našla okamnine živali, ki so poginile na dan, ko je pred 66 milijoni let na Zemljo padel asteroid. Po najdišču, na katerem so odkrili tako redke fosile, kot sta zarodek pterozavra, ki je še vedno v jajcu, in dobro ohranjen košček kože triceratopa, so raztrosene tudi drobne kroglice, ki bi lahko bile ostanek silovitega trka. Prvi del serije nas popelje na pot iskanja sledi, ki nam utegnejo izdati, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih življenja dinozavrov na Zemlji. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev

Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer

Orkester, 8/10

Novi glavni dirigent Daniel Mablewood že v prvih minutah srečanja s člani orkestra pokaže svojo strogost in ničelno toleranco do zamujanja. Bo se domisli nove zvijače, kako bi očrnil Simona pred novim dirigentom. Mama Tobiasa, Alminega sošolca, povabi Jeppejevo družino na nov pogovor o vzgoji otrok. Regitze in Alma nad vabilom nista navdušeni. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum

KGB - meč in ščit, 3/3

Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 3.del: Državni udari, atentati, spolni škandali, zastrupitve z radioaktivnimi snovmi ... Ob tem pomislimo na filme o Jamesu Bondu. Vendar je vse to v Rusiji zelo resnično. KGB oziroma FSB, kot se služba zdaj imenuje, pod Vladimirjem Putinom vlada Rusiji z železno roko kar iz Kremlja. Če se ji uprete, tvegate življenje, tudi če mislite, da ste na varnem, ker ste v tujini. KGB-ju je uspelo preživeti komunizem. Rusija zdaj ni več država z varnostno službo. Nasprotno, varnostna služba ima državo. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran

Francija, 4/6

Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 4. del: Francija Britanski igralec Richard E. Grant obišče igralko Carol Drinkwater, ki je v vlogi Helen Herriot nastopila v nadaljevanki Vsa bitja, majhna in velika. Že pred desetletji se je iz Združenega kraljestva preselila med gričevje nad Cannesom, kjer jo pri pisanju navdihujejo oljke in čudovita narava. Njene zgodbe so prepletene s preteklostjo ob Sredozemskem morju, okusi in vonjavami. Po čudovitih vonjavah pa je poznan tudi Grasse, kjer se dogaja zgodba romana Parfum Patricka Süskinda. Ker je bilo mesto v 18. stoletju prežeto z vonjem po umazaniji in usnjarni, so ljudje s parfumom prikrivali smrad in Grasse je vse do danes svetovna prestolnica parfumov. Priljubljen roman govori o ljubezni, iskanju identitete in o tem, da ljudi ne smemo soditi po zunanjosti. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris

Velika Britanija z Joanno Lumley, 2/3

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 2. del: V drugi epizodi najprej raziskuje Škotsko, kjer se sreča s tkalcem harriškega tvida na Zunanjih Hebridih, spozna "trenerja v kiltu" v dolini Glencoe, odpluje k tretjemu največjemu vrtincu na svetu in obišče destilarno viskija. Nato odpotuje na prizorišče snemanja Igre prestolov v Severni Irski ter pot sklene v zgodovinskem Derryju z zvezdo serije Derry Girls in ustvarjanjem stenske poslikave. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thomson

45 min

Zven stoletij

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

51 min

Zelena pravica: ko je tožnik narava

Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet

54 min

Kje so tiste stezice, zbori zamejskih Slovencev (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska)

Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.

52 min

Khadija, Mario, Betina

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.

25 min

Živim za les

Predelava lesa je za Slovenijo zelo pomembna dejavnost, saj od nje živi dobršen del prebivalstva, uporaba lesnih izdelkov pa je ena najpreprostejših poti v trajnostno družbo. Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno klasično obrt in industrijo, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi panogo usposobili za uspeh v 21. stoletju. V filmu Živim za les je predstavljena slikovita paleta poklicev, ki so povezani z lesom. Spoznali bomo tradicionalne poklice kot so gozdar, žagar, mizar, parketar in restavrator. Les je priložnost za inovativno podjetništvo in uspeh na področju predelave lesa, kar dokazujejo zgodbe mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo, znanjem, motivacijo in interdisciplinarnim pristopom. Interdisciplinarnost je ključna pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja med različnimi disciplinami in reševanje izzivov, s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki, ki z novimi spoznanji premikajo meje uporabnosti lesa.

26 min

Frida - Naj živi življenje

Dokumentarni film osvetljuje duha znamenite mehiške slikarke Fride Kahlo. Predstavlja neodvisno in močno žensko, ki je zaradi prometne nesreče vse življenje prenašala neznosne muke, in izjemno umetnico, ki se je z ustvarjanjem osvobajala spon trpljenja. Za slikarstvo Fride Kahlo je značilna ikonografija predkolumbovske Mehike. V njenih delih se prepletajo bolečina in moč, trpljenje in ljubezen. Frida Kahlo je postala ikona in vzornica – vplivala je na umetnike, glasbenike, stiliste. Dokumentarna pripoved prinaša tudi slikarkine misli, zapisane v pismih in osebnem dnevniku. FRIDA, VIVA LA VIDA / Italija / 2019 / Režija: Giovanni Troilo

93 min

Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev

Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer

44 min

Inki, 2/3

V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 2. del: Inki Inki so svojega vladarja Inko častili kot boga. Na vrhuncu svoje moči je vladal več kot desetim milijonom ljudi. Njegov imperij je segal od strmega andskega višavja do puščav ob Perujski obali. Medtem pa so se v Evropi množile govorice o deželi z neznanskimi količinami zlata nekje v Andih. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Gabriele Wengler

52 min

Zdravstveno varstvo: ameriške sanje

Raziskave kažejo, da v ZDA vsako leto umre okoli 45 tisoč nezavarovanih ljudi, prav zato, ker so ostali brez dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev. Revni iščejo zdravniško pomoč v potujočih klinikah, kjer delajo zdravniki prostovoljci. Redno zaposleni Američani srednjega razreda za zdravstveno zavarovanje namenijo tudi do polovico svojih prihodkov. A sladkornim bolnikom ne zadošča niti to. Po inzulin tako redno hodijo v Kanado. Po evropskem vzoru socialne države je že ameriški predsednik Harry Truman skušal vpeljati nacionalni program zdravstvenega zavarovanja, pa mu je spodletelo, saj so se v času hladne vojne mnogi v ZDA otepali vsega, kar bi lahko spominjalo na komunizem. S programom »Obamacare« je kar 20 milijonov Američanov pridobilo zdravstveno zavarovanje, a je administracija Donalda Trumpa ta program razveljavila. HEALTHCARE SYSTEM: AN AMERICAN SICKNESS? / Francija / 2019 / Režija: Gary Grabli in Marie-Agnés Suquet

54 min

Bogovi in pošasti, 1/3

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje. 1. del: Bogovi in pošasti V prvem delu odkrivamo, zakaj se je človek sploh začel ozirati v nebo. Z njim si je pomagal pri navigaciji in merjenju časa ter verjel, da je vesolje bivališče nadnaravnih bitij. Preučevanje neba je naposled sprožilo revolucijo, s katero se je rodila sodobna znanost. ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria

53 min

Velika Britanija z Joanno Lumley, 1/3

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 1. del: Potovanje začne v pristanišču Tilbury, kamor so po drugi svetovni vojni pripotovali številni Jamajčani, nato se poda proti severu. Obišče tovarno Aston Martin in vasico Eyam, ki jo je v 17. stoletju prizadela njena različica nalezljive bolezni, ter dom pisateljice Beatrix Potter. Spozna vrtnarke azijskih korenin in ustanovitelja skupine Hoja temnopoltih moških za zdravje. Pot sklene v starodavnem pristanišču Whitby, ki je navdihnilo zgodbo o Drakuli. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates

46 min

Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne

Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.

26 min

Po Islandiji z Alexandrom Armstrongom, 1/3

Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 1. del: Alexander Armstrong potuje po Islandiji. Takoj po pristanku obišče dejavni ognjenik, se odpravi na severovzhod, na območje z nekaterimi največjimi islandskimi naravnimi znamenitostmi, nato pa se vrne v živahno prestolnico Reykjavik. Ogleda si muzej, ki na svetu nima para, spozna člane skupine, ki je Islandijo predstavljala na pesmi Evrovizije, in v islandskem slogu preživi poletni sobotni večer. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner

45 min

KGB - meč in ščit, 2/3

Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 2.del: Sovjetska zveza je avgusta 1949, najmanj pet let prej, kot so pričakovali na Zahodu, po zaslugi vohunov, ki so Američanom ukradli skrivnosti o jedrskem orožju, postala druga svetovna velesila. Toda Stalin je marca 1953 umrl. Poveljnika KGB-ja, Berijo, so usmrtili istega leta. Nikita Hruščev je poskušal zmanjšati moč varnostnih služb tako, da jih je razbil na več delov. Vendar mu je oslabitev uspela le začasno. KGB se je kmalu vrnil. V tujini mu je uspel veliki met – vohuna je pridobil v samem Cijinem vrhu. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran

52 min

Brez pik in vejic o Venu Tauferju

Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN. Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti. Scenarij in režija Lara Simona Taufer.

51 min

Zelena energija gozda

V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

50 min

Velika Britanija z Joanno Lumley, 3/3

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 3. del: V tretji epizodi si ogleda osupljivo pokrajino v Walesu, ki so jo ustvarili viktorijanski rudarji skrilavca, in spozna valižanskega opernega pevca, nato prepotuje grofije južne Anglije. Obišče kmetijo, kjer že več kot dvesto let pridelujejo jabolčnik, razišče Pečino sv. Mihaela in posestvo Knepp, nekdanjo komercialno kmetijo, ki so jo v duhu ohranjanja vrst prepustili naravi. Pot sklene z glasbenikom skupine Southlanders. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates

46 min

Po Islandiji z Alexandrom Armstrongom, 3/3

Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 3. del: Alexander Armstrong v tretjem, zadnjem delu potovanja po Islandiji obišče največji evropski ledenik in si od blizu ogleda tudi ledene gore, ki se lomijo od njega in plavajo v morju. Nato odide na otok Heimaey, kjer si ogleda star običaj, ki zahteva veliko poguma in spretnosti. Obišče tudi zavetišče za beluge ali bele kite ter prekrasno in nevarno črno plažo. Tam spozna ovčjega pastirja, ki ga povabi na poslovilno kosilo. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner

45 min

Štanjel, večnost kamnitega trenutka

Štanjel je s svojim gradom, vrtnim parkom in galerijo Lojzeta Spacala eden največjih biserov slovenske arhitekturne, kulturne in krajinske dediščine. V zgodovini je doživljal že lepše trenutke, pa na drugi strani tudi uničenja med drugo svetovno vojno. Njegova oživitev in vrnitev med vitalna jedra slovenskega Krasa poteka sicer počasi, vendar vztrajno.

49 min

Za vsakega nekaj

Dokumentarni film ob 30. obletnici javnega zavoda Narodni dom in ob 30. Festivalu Lent Film ponuja izrazito avtorski pogled na kulturno krajino mesta Maribor, ki jo zadnjih trideset let aktivno in ključno soustvarja Narodni dom Maribor. Avtor ga je opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne 'analitične resnice' o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in preostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in česa ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči ob visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in med njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin - Muso: 'Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.' In kot mu pritrdita druga protagonista Jure Ivanušič in Vasko Atanasovski, ko ugotavljata, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«

63 min

Naša dediščina

Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand

101 min

Po Islandiji z Alexandrom Armstrongom, 2/3

Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 2. del: Alexander Armstrong v tem delu potovanja najprej obišče skrajni zahod Islandije in si ogleda domačijo Erika Rdečega. Na severu pokusi znamenito islandsko jed, fermentiranega morskega psa, s posadko raziskovalne ladje jemlje vzorce morske vode in občuduje kite. Pridruži pa se tudi moškemu pevskemu zboru. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner

45 min

Mala dežela, veliki uspehi

Slovenija je svojevrsten fenomen. Po površini in številu prebivalcev je majhna, velika pa je po številnih uspehih in dosežkih. So razlog geni, nadarjenost, znanje, trud, strast, okoliščine? Kdo so bili izjemni Slovenci v preteklosti in kdo so danes? Kako lepo in težko je na poti do uspehov? Film razkriva ozadje zgodb uspešnih Slovencev z različnih področij, od športa do podjetništva in umetnosti, zgodbe smučarske skakalke Nike Križnar, doktorja strojništva Jureta Kneza, pokrajinskega fotografa Jake Ivančiča in tudi nekaterih velikih imen iz preteklosti, od Valvasorja do Plečnika. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško.

24 min

Večje od nas

Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva. BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur

96 min

Severna Koreja: Muzikal

Severnokorejci so zelo ponosen in ustvarjalen narod. Njihova država na svoji edinstveni poti še vedno kljubuje pričakovanjem preostalega sveta. Scott, Justin in Andre z Nickom sedejo v šolske klopi, gledajo šolske predstave, obiščejo polnilnico plastenk z vodo, kmetijsko zadrugo in zabaviščni park. Krona obiska pa je vrhunski spektakel – ariranške množične igre. Sto tisoč ljudi v en glas barvito in ubrano poje hvalo svoji deželi in ideologiji. Fantje se s cmokom v grlu poslovijo od obeh srčnih vodnikov in prijatelja ter sedejo na vlak za Peking. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis

46 min

Iskanje središča, 2/3

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje. 2. del: Iskanje središča V drugem delu raziskujemo, kako se je predstava o položaju Zemlje v glavah znanstvenikov spreminjala skozi čas. Od Ptolemaja, ki je verjel, da je v središču vesolja Zemlja, do Kopernika in Galileja, ki sta vanj postavila Sonce. ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria

53 min

Temna stran pametnih telefonov, britanska dokumentarna oddaja

Ljudje smo vse bolj navezani na svoje pametne telefone. Mnoge objavljanje in sledenje objavam drugih na družbenih omrežjih že skoraj zasužnjuje. V dokumentarni oddaji poznavalci novih tehnologij, tudi izumitelj ikone za všečke, pojasnjujejo, kako so upravljalci družbenih omrežij namenoma razvili tehnologije, ki uporabnika počasi spremenijo v odvisnika s pogledom, nenehno uprtim v lasten spletni profil. SMARTPHONES: THE DARK SIDE / Velika Britanija / 2018 / Režija: Matthew Hill

28 min

Sergej Tanin, pianist sibirske zime

Mladi Sergej Tanin iz Jakutije se je z vso vztrajnostjo Sibirca že zgodaj odločil za solo kariero pianista. Glasbeno-dokumentarni film prikaže, kako se mu je uspelo uveljaviti najprej v Moskvi in nato v Švici. V filmu spoznamo mladeniča, ki daleč od doma nadaljuje kariero z izjemno disciplino. Spoznamo mladega glasbenika, ki kljub domotožju odločno uresničuje svojo željo po nadaljnjem umetniškem in strokovnem razvoju.

52 min

Francija, 3/6

Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 3. del: Francija Iz živahnih italijanskih mest se Richard E. Grant preseli na francosko podeželje in se odpravi po poti, ki jo je pred 150 leti z oslico prehodil Robert Louis Stevenson, preden je svoje doživetje opisal v Popotovanju z oslico čez Sevene. Daleč od Sevenov, pred Marseillom, pa stoji precej drugačna kulisa. V trdnjavo, v kateri je bil nekoč zapor, je Alexandre Dumas starejši postavil zgodbo romana Grof Monte Cristo. Dumasov junak je v samici za debelimi zidovi preživel 14 mračnih let. Iz hrupnega Marseilla se preselimo še na francosko riviero, kamor se je z družino pred finančnimi težavami zatekel romanopisec Francis Scott Fitzgerald. V zgodbi romana Nežna je noč najdemo vzporednice z avtorjevim življenjem v obdobju, ki ga je preživljal v mestecu Antibes. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris

29 min

Naš položaj v vesolju, 3/3

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje. 3. del: Naš položaj v vesolju V tretjem delu izvemo, kako se je razvijal sodobni model vesolja. Tega ne sestavljajo kristalne sfere, po katerih se planeti gibljejo na krožnih tirnicah, ampak je v njem še veliko drugih galaksij, podobnih naši, ki se oddaljujejo druga od druge, zato se vesolje nenehno širi. ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria

52 min

Sodobni oče

Še pred nekaj desetletji je veljalo, da je oče glavni finančni steber družine, veliko bolj kot na vzgojo pa je vplival na finančno in socialno skrb za družino. Z vrsto družbenih sprememb pa se je njegovo mesto v družini začelo spreminjati. Današnji očetje želijo sodelovati pri negi in vzgoji otrok in si s partnericami delijo tudi druga gospodinjska opravila. Kako sodobni očetje doživljajo svojo novo vlogo? In kako njihove partnerice? So se z novimi oblikami očetovstva preoblikovale tudi moško-ženske vloge?

25 min

Farmacevtski velikani: med dobičkom in zdravjem

V zadnjem desetletju se je farmacevtska industrija korenito spremenila. Veliko večino svetovne proizvodnje zdravil zdaj obvladuje le peščica farmacevtskih podjetij. V mogočno peterico se uvrščajo švicarska Novartis in Roche, ameriška velikana Pfizer ter Johnson in Johnson in francoski Sanofi. Z zdravilom remdesivir se je ob pandemiji covida 19 znatno okrepil tudi ameriški Gilead. Dokumentarna oddaja preiskuje, kako farmacevtska podjetja, ki si prizadevajo za še večje dobičke, lobirajo pri državnih oblasteh in narekujejo zdravstvene politike, celo v škodo zdravja ljudi. BIG PHARMA - GAMING THE SYSTEM / Francija / 2020 / Režija: Luc Hermann in Claire Lasko

53 min

Digitalna preobrazba

Digitalizacija ni prihodnost, temveč sedanjost; lanskoletna epidemija pa je vse nas soočila z dejstvom, da je digitalizacija tako javne uprave, kot tudi podjetij in nenazadnje našega vsakdanjega življenja neizbežen proces. V oddaji nas bo tako zanimalo, kakšna je naša splošna digitalna pismenost in kakšne so naše digitalne kompetence, kje smo kot država (digitalna strategija 2030), katera področja so že digitalizirana in katera bodo morala biti v kratkem; zakaj sta informatika in računalništvo tako obstranska predmeta v osnovnih in srednjih šolah in ali izobražujemo dovolj poklicev, ki bodo ustrezali novim delovnim mestom? Zakaj je digitalizacija (vpeljevanje industrije 4.0.) nujna in kakšni so stranski učinki tega? In nenazadnje, je digitalizacija pravična za vse, zakaj je digitalizacija ključ do večje blaginje nas vseh in kaj bomo (poleg večje produktivnosti) še imeli od digitalizacije - nemara tudi kakovostnejše življenje z več prostega časa?

24 min

KGB - meč in ščit, 3/3

Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 3.del: Državni udari, atentati, spolni škandali, zastrupitve z radioaktivnimi snovmi ... Ob tem pomislimo na filme o Jamesu Bondu. Vendar je vse to v Rusiji zelo resnično. KGB oziroma FSB, kot se služba zdaj imenuje, pod Vladimirjem Putinom vlada Rusiji z železno roko kar iz Kremlja. Če se ji uprete, tvegate življenje, tudi če mislite, da ste na varnem, ker ste v tujini. KGB-ju je uspelo preživeti komunizem. Rusija zdaj ni več država z varnostno službo. Nasprotno, varnostna služba ima državo. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran

51 min

Dragica Sosič

Županova z Dola, rojena Ravbar, je izjemna pričevalka o polpretekli zgodovini Krasa, hkrati pa je kot dolgoletna karizmatična skrbnica Kosovelove domačije v Tomaju tudi ambasadorka Srečka Kosovela. Rojena je v mogočni hiši, pri Županovih, kjer je sedaj gostilna Ravbar, pod Marijinim svetiščem na Repentabru, vendar na slovenski strani. Pravi, da je iz Repna, a meja med Italijo in Jugoslavijo je močno zarezala v njen domači kraj, ki se sedaj imenuje Dol pri Vogljah. Stric Dragice Sosič se je poročil s Srečkovo sestro Tončko Kosovel in tako je pričevalka postala del te družine. Dragica je bila velikokrat pri Kosovelovih, zato je bila toliko bolj zavzeta skrbnica Kosovelove domačije več kot 30 let. V pričevanju se sprehodimo skozi življenjske preizkušnje klene, primorske družine, ki je veliko žrtvovala za slovenstvo. V dobi fašizma in po prihodu Jugoslavije pa so trpela tudi pod komunizmom, ki je preganjal verne ljudi in zatiral gospodarsko iniciativo. Državna meja je zarezala v življenje ljudi, čedalje večja je bila razlika v načinu življenja. Dragica odkrito spregovori tudi o osebni življenjski zgodbi, na kateri ni manjkalo preizkušenj. A trdna, kot je, je tudi s pomočjo vere obstala in napredovala. Upravičeno je ponosna na svoje kuharske in slaščičarske veščine. S svojo naravno bistrostjo in zavzetostjo je kot oskrbnica Kosovelove domačije pridobila sloves po vsej Sloveniji in tudi po svetu. Dragoceni stiki s profesoricami, ki so tja vodile svoje dijake, slavisti, literati in drugimi zanimivimi osebnostmi še trajajo. Vse to spoznamo v zanimivem pričevanju, ki nas popelje tudi po Repentabru in seveda Kosovelovi domačiji.

131 min

Himalajski vrhovi treh Slovenk

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

25 min

Mesto, ki se ozira v nebo

Leta 2014 se je Ljubljana spominjala svoje zgodovine izpred 2000 let. Igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo, je neke vrste hommage Emoni, antični predhodnici današnje Ljubljane. Film ne poskuša rekonstruirati nekdanje podobe rimskega mesta, ampak pripoveduje o mestih kot živih organizmih, kako so se ta skozi čas spreminjala, rastla in izginjala, seveda s poudarkom na rimskem urbanizmu kot sijajni sintezi vse antike. Mogočna rimska država se je razprostirala ne le na ozemlju celotnega Sredozemlja, temveč tudi na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki in povezovala bogate ter raznovrstne kulture, zato se bomo v filmu posvetili predvsem dvema mestoma z antično zapuščino: Ljubljani, ki je zaradi ugodne geostrateške lege že od prazgodovine predstavljala najugodnejši prehod med Sredozemljem in Srednjo Evropo, in Carigradu, mestu ob Bosporski ožini, nekdaj veličastni prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva na presečišču Evrope in Azije. Glavni junak, tako imenovani sodobni Emonec, je Vito, arhitekt, ki živi v Ljubljani. Njegova velika strast je numizmatika. Zgodba nas zapelje tudi v Carigrad. Na sled namreč pride novcu, ki je morda del ene od emonskih zakladnih najdb.

48 min

Rešeni pred izumrtjem 2

Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali. Krajša različica: Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.

50 min

Skupaj

Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.

22 min

Anbot – Ohranjanje travišč Krasa

Film Anbot je zgodba o kraških traviščih, z vrstami najbogatejšem tipu naravnega okolja na naši celini. Suha kraška travišča so najstarejša kulturna krajina v Evropi in edinstven primer sožitja med človekom in naravo. Razvila so se v stoletjih krčenja prvotnega gozda in sonaravne paše, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja močno ogroža zaraščanje. Film spremlja trud za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje travišč v okviru projekta Za Kras, ki ga denarno podpira Evropski sklad za regionalni razvoj. Zgodbo v filmu spremljamo z očmi ljudi, ki so vsak po svoje povezani s kraškimi travišči, kar osvetljuje njihovo ključno vlogo v tradiciji Krasa.

20 min

Švicarija

Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija. Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema. Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva. Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra. Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela. V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović

47 min

Stoletje smučanja, 100 let Smučarske zveze Slovenije

Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek

50 min

Čolite

Pet Bolivijk, vajenih trdega vsakdana in neumorne skrbi za družino, se odloči, da se bodo – oblečene v tradicionalna pisana krila – odpravile na skoraj 7 000 metrov visoko Aconcaguo. Na poti, ki je navadno pomembnejša od cilja, jih čakajo občutki samopotrditve, svobode in čiste sreče. CHOLITAS / Bolivija, Japonska, Čile, Španija / 2019 / Režija: Jaime Murciego in Pablo Iraburu

53 min

Azteki, 1/3

V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss

52 min

Francija, 4/6

Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 4. del: Francija Britanski igralec Richard E. Grant obišče igralko Carol Drinkwater, ki je v vlogi Helen Herriot nastopila v nadaljevanki Vsa bitja, majhna in velika. Že pred desetletji se je iz Združenega kraljestva preselila med gričevje nad Cannesom, kjer jo pri pisanju navdihujejo oljke in čudovita narava. Njene zgodbe so prepletene s preteklostjo ob Sredozemskem morju, okusi in vonjavami. Po čudovitih vonjavah pa je poznan tudi Grasse, kjer se dogaja zgodba romana Parfum Patricka Süskinda. Ker je bilo mesto v 18. stoletju prežeto z vonjem po umazaniji in usnjarni, so ljudje s parfumom prikrivali smrad in Grasse je vse do danes svetovna prestolnica parfumov. Priljubljen roman govori o ljubezni, iskanju identitete in o tem, da ljudi ne smemo soditi po zunanjosti. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris

28 min

Novi dokazi, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 1 del: Novi dokazi Skupina znanstvenikov domneva, da je v Badlandsu v Severni Dakoti našla okamnine živali, ki so poginile na dan, ko je pred 66 milijoni let na Zemljo padel asteroid. Po najdišču, na katerem so odkrili tako redke fosile, kot sta zarodek pterozavra, ki je še vedno v jajcu, in dobro ohranjen košček kože triceratopa, so raztrosene tudi drobne kroglice, ki bi lahko bile ostanek silovitega trka. Prvi del serije nas popelje na pot iskanja sledi, ki nam utegnejo izdati, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih življenja dinozavrov na Zemlji. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

51 min

Glasba za prihodnost, dokumentarni film

V prvih dneh vojne v Ukrajini sta slovenski in ukrajinski mladinski orkester navezala sodelovanje pri evakuaciji mladih glasbenikov in njihovih svojcev iz Ukrajine v Slovenijo. Želeli so jih preseliti v varno okolje, kjer lahko v čim ugodnejših okoliščinah nadaljujejo tako splošno kot glasbeno izobraževanje, kar je njihovo glavno poslanstvo in življenjski cilj. To je zgodba o družbenem projektu, ki se napaja s supermočjo glasbe.

49 min

Med Muro in Rabo

Porabje je zgornji del Prekmurja na Madžarskem, sredi panonskih rek pa ga označujeta tipična pokrajina in življenje porabskih Slovencev. Prekmurje se začne, ko prečkamo reko Muro, kje pa se konča? Na reki Rabi. To malo znano dejstvo so avtorji dokumentarnega filma predstavili skozi zgodovino, kulturo in prebivalstvo tega večini Slovencev manj znanega področja. Kljub burnim političnim dogodkom v preteklosti je slovenstvo v teh krajih preživelo vse do danes. K temu so veliko prispevali jezik in kultura, pisatelji, glasbeniki, znanstveniki in umetniki, pa tudi preprosti ljudje, ki so ohranjali domačo tradicijo. Eden od njih je samouki kipar Jurak, ki ga navdihuje značilna panonska krajina, da upodablja bitja nekdanjega morja in ribe današnjih porabskih rek. Slovenstvo na Madžarskem živi tudi ob podpori matičnih slovenskih institucij. V Porabju deluje slovenski dvojezični radio in izhaja časopis Porabje. Pomembna je tudi zveza Slovencev v Porabju, dvojezično osnovno in srednje šolstvo in mnoge kulturne in športne dejavnosti tam živečih Slovencev. V Monoštru je tudi slovenski konzulat. Prihodnost slovenstva in Slovencev v Porabju pa je negotova, saj se je mnogo mladih ljudi preselilo v slovensko Prekmurje. Režiser in scenarist je Aleš Nadai, montažerka pa Alba Korošec.

46 min

Josip Jurčič, dokumentarni portret

Dokumentarni portret Josipa Jurčiča posnet tekom Jurčičevega leta 2021, predstavi življenje in delo literata, med drugim avtorja prvega slovenskega romana, ki je bil za časa svojega življenja osrednja oseba v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in obenem refleksijo na današnji čas. Skozi njegova dela nas vodijo literarni zgodovinarji Aleksander Bjelčevič, Urška Perenič, Miran Hladnik. Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah nam plastično oriše njegovo vlogo urednika in časnikarja, ki je bil zelo poznan in priljubljen v tistem času. Ilustrator Marjan Manček nas popelje skozi ilustracije brezčasne satire družbenega življenja, vsem znane Kozlovske sodbe v Višnji gori. In literarni zgodovinar Igor Grdina zaključi: "Višnjani smo mi vsi". Zgodba je prepletena z odlomki iz celovečernega igranega filma posnetega po Jurčičevi knjižni predlogi, romanu Deseti brat. Dokumentarni portret je režirala Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Dora Trček, produciral ga je Studio Virc za RTV Slovenija.

50 min

Gremo v službo: Barbara, vzgojiteljica

Barbara Zabukovec je že 27 let vzgojiteljica. V vrtcu Idrija bdi nad skupino Ježki, v kateri je 22 otrok, starih 5–6 let. Z Natašo sta poklepetali o zdravih malicah, počitku, ki ga cenimo šele, ko odrastemo, in stresnih izletih v Kekčevo deželo. Barbara je tudi pobudnica projekta En svet, eno srce, v sklopu katerega si je vrtec prizadeval prejeti razglednice z vsega sveta. Zbrali so jih že več kot 700 iz 70 držav, kmalu jih bodo na Festivalu idrijske čipke prodali in podarili v dobrodelne namene.

16 min

Orkester, 8/10

Novi glavni dirigent Daniel Mablewood že v prvih minutah srečanja s člani orkestra pokaže svojo strogost in ničelno toleranco do zamujanja. Bo se domisli nove zvijače, kako bi očrnil Simona pred novim dirigentom. Mama Tobiasa, Alminega sošolca, povabi Jeppejevo družino na nov pogovor o vzgoji otrok. Regitze in Alma nad vabilom nista navdušeni. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum

25 min

Šport ob 19h

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

7 min

Danes do trinajstih 13:00

15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

14 min

Sloveniji uspel veliki met v Združenih narodih

S 153-imi glasovi držav članic svetovne organizacije je Slovenija osvojila stolček ene od novih nestalnih članic Varnostnega sveta v prihodnjih dveh letih. Odločitev že odmeva v domači politiki. Druge teme: - Po napadu na jugu Ukrajine popušča jez, vrstijo se evakuacije - Pristojni za strokovni nadzor v ljubljanski psihiatrični bolnišnici - Izzivi krvodajalstva: doma zastonj, v Avstriji za plačilo

19 min

KGB - meč in ščit, 3/3

Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 3.del: Državni udari, atentati, spolni škandali, zastrupitve z radioaktivnimi snovmi ... Ob tem pomislimo na filme o Jamesu Bondu. Vendar je vse to v Rusiji zelo resnično. KGB oziroma FSB, kot se služba zdaj imenuje, pod Vladimirjem Putinom vlada Rusiji z železno roko kar iz Kremlja. Če se ji uprete, tvegate življenje, tudi če mislite, da ste na varnem, ker ste v tujini. KGB-ju je uspelo preživeti komunizem. Rusija zdaj ni več država z varnostno službo. Nasprotno, varnostna služba ima državo. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran

51 min

Zdravstveno varstvo: ameriške sanje

Raziskave kažejo, da v ZDA vsako leto umre okoli 45 tisoč nezavarovanih ljudi, prav zato, ker so ostali brez dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev. Revni iščejo zdravniško pomoč v potujočih klinikah, kjer delajo zdravniki prostovoljci. Redno zaposleni Američani srednjega razreda za zdravstveno zavarovanje namenijo tudi do polovico svojih prihodkov. A sladkornim bolnikom ne zadošča niti to. Po inzulin tako redno hodijo v Kanado. Po evropskem vzoru socialne države je že ameriški predsednik Harry Truman skušal vpeljati nacionalni program zdravstvenega zavarovanja, pa mu je spodletelo, saj so se v času hladne vojne mnogi v ZDA otepali vsega, kar bi lahko spominjalo na komunizem. S programom »Obamacare« je kar 20 milijonov Američanov pridobilo zdravstveno zavarovanje, a je administracija Donalda Trumpa ta program razveljavila. HEALTHCARE SYSTEM: AN AMERICAN SICKNESS? / Francija / 2019 / Režija: Gary Grabli in Marie-Agnés Suquet

54 min

Tranzicija idrijske identitete

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.

49 min

Alpe-Donava-Jadran

Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.

25 min

Vreme ob 19h

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Anbot – Ohranjanje travišč Krasa

Film Anbot je zgodba o kraških traviščih, z vrstami najbogatejšem tipu naravnega okolja na naši celini. Suha kraška travišča so najstarejša kulturna krajina v Evropi in edinstven primer sožitja med človekom in naravo. Razvila so se v stoletjih krčenja prvotnega gozda in sonaravne paše, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja močno ogroža zaraščanje. Film spremlja trud za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje travišč v okviru projekta Za Kras, ki ga denarno podpira Evropski sklad za regionalni razvoj. Zgodbo v filmu spremljamo z očmi ljudi, ki so vsak po svoje povezani s kraškimi travišči, kar osvetljuje njihovo ključno vlogo v tradiciji Krasa.

20 min

Strokovni nadzor na ljubljanski psihiatrični kliniki

Zahtevali bomo zunanji nadzor na ljubljanski psihiatrični kliniki, je danes zatrdil minister za zdravje Danijel Bešić Loredan ter dejal, da bodo ostro obsodili vse dokazano nasilje. Odmevna medijska zgodba o domnevnem nasilju nad bolniki na kliniki ima po besedah njenega direktorja Bojana Zalarja trhle temelje. Druge teme: - Tik pred glasovanjem za nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov slovenski diplomati izpostavljajo svetle točke projekta - Vrstijo se obsodbe razstrelitve jezu Nova Kahovka; tako Nato kot Bruselj s prstom kažeta na Rusijo - Novi Svet RTV napoveduje pregled in nadzor vseh tekočih poslov sedanjega vodstva ter zahteva razveljavitev razpisa o merjenju gledanosti, poslušanosti in branosti

30 min

Huda orožja

V tej oddaji bomo iskali najnevarnejša orožja v živalskem svetu: najhitrejše čekane in žival, katere tišina je smrtno nevarna. Preizkušali bomo tudi najnevarnejše lovke, ki pripadajo orjaškemu lignju. Čeprav imajo vsi glavonožci lovke s priseski, ima ta ligenj v njih skrito še posebno nevarno orožje.

28 min

Dobro jutro

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša najprej pregled črne kronike z dr. Damijano Žišt in astrološko napoved z astrologinjo Mojco Gregorčič. V rubriki Jezikovni zaplet rešujemo najpogostejše napake pri uporabi slovenskega jezika, v rubriki Svetujemo-varčujemo pa izpostavljamo najrazličnejše nasvete o varčevanju na različnih področjih. Katja Tratnik odkriva zanimive kotičke Slovenije, z našimi kuharskimi mojstri pa kuhamo po receptih naših babic. Z nami so jutra lepša!

130 min

V New Yorku danes glasovanje o kandidaturi Slovenije za Varnostni svet Združenih narodov

Slovenski predstavniki so optimistični pred današnjim glasovanjem o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024 in 2025. Generalna skupščina bo v New Yorku glasovala o petih članicah iz štirih regionalnih skupin, pri čemer je konkurenca le v vzhodnoevropski, kjer se za sedež potegujeta Slovenija in Belorusija. V oddaji tudi: - Goran Forbici predsednik novega Sveta Radiotelevizije Slovenija - Rusija trdi, da je znova preprečila obsežno ukrajinsko ofenzivo - Mariborska ambulanta za neopredeljene bo zaradi pomanjkanja zdravnikov delovala še najmanj dve leti

11 min

Sašo Hribar: Včasih se mi zdi, da sem sistemska napaka

Uporablja telefon iz leta 2000. Nasploh ga je tehnološka revolucija zaobšla oziroma se ji je namenoma, kolikor se le da, izognil. Najbrž nama tudi zato ni uspelo narediti selfija. Sašo Hribar pove tudi, da je njegova najljubša jed sendvič, pravi, da gre za popolno hrano. Govorila pa sva predvsem o ustvarjanju, likih, generacijskih razlikah in podobnostih, radiu, zelo malo ali nič pa o razmerah na RTV Slovenija, kjer Sašo ostaja tudi (programski) svetnik.

53 min

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

34 min

Ciril Kosmač: Pomladni dan 6/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

20 min

freekind.

Med evropsko turnejo in pred izidom prvenca Since Always and Forever sta v Prvi vrsti nastopili freekind.: Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič.

36 min

Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne

Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.

26 min

Temna stran pametnih telefonov, britanska dokumentarna oddaja

Ljudje smo vse bolj navezani na svoje pametne telefone. Mnoge objavljanje in sledenje objavam drugih na družbenih omrežjih že skoraj zasužnjuje. V dokumentarni oddaji poznavalci novih tehnologij, tudi izumitelj ikone za všečke, pojasnjujejo, kako so upravljalci družbenih omrežij namenoma razvili tehnologije, ki uporabnika počasi spremenijo v odvisnika s pogledom, nenehno uprtim v lasten spletni profil. SMARTPHONES: THE DARK SIDE / Velika Britanija / 2018 / Režija: Matthew Hill

28 min

Mladi slovenski zdravniki v Afriki

Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. Trenutno se s kolegi ukvarja predvsem z zbiranjem sredstev za humanitarno odpravo.

14 min

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

25 min

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

17 min

Gibalna zmogljivost otrok še vedno devet odstotkov slabša kot pred covidom-19

V povprečju so otroci za približno devet odstotkov slabši po gibalni učinkovitosti, kot so bili pred koronskim obdobjem; dekleta se slabše vračajo na prejšnjo raven kot fantje. Gregor Jurak s Fakultete za šport predstavlja najnovejše rezultate meritev tako imenovanega športnovzgojnega kartona, z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.

15 min

Zdravstveni dom v Trbovljah pesti huda prostorska stiska.

Še drugi poudarki iz oddaje: -V Slovenj Gradcu štipendije predvsem za tiste mlade, ki bodo sodelovali v družbenem življenju. -Na osnovni šoli Tabor v Logatcu so bogatejši še za večji knjižnico in jedilnico. -Podjetniški inkubator Bele krajine se je razširil, saj v njem po sedmih letih deluje že kakih 30 zagónskih podjetij. -Na Bledu učinkovito proti plastiki tudi s trgovino brez embalaže.

19 min

REsense: Oblikovanje pohištva iz recikliranih materialov

Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je pred časom nastal zanimiv projekt REsense, ki se osredotoča na razumevanje načinov pri spreminjanju naših netrajnostnih vzorcev vedenja. Avtorica Tamara Lasič je namreč prepričana, da je v primeru pohištvene industrije potrebno vzpostaviti zavest o nujnosti obnavljanja pohištva z okoljsko odgovornimi materiali.

11 min

Jani proti slonom

Rudi spet polomi kip župana Marcela. Mravljinčar Frane naredi novega, tokrat iz neuničljive gume. Župan je navdušen, kipi pa neobvladljivi, po mestu se odbijajo kot poskočne žoge.

11 min

Marija Marčan, Hrvaška

Dobro uro in pol oz. približno 140 km cest ločuje mesto, od koder prihaja, in mesto, kjer zdaj živi, Marija Marčan. Zagrebčanko je pred leti v Slovenijo za en semester pripeljal študijski program Erazmus. Pozneje se je vrnila in pri nas končala doktorat. Preden se je dokončno preselila v Ljubljano je s partnerjem nekaj časa živela v Veliki Britaniji. Danes je doktorica elektrotehnike zaposlena na področju vodenja projektov (pri katerih razvijajo programsko opremo za nove inovativne načine zdravljenja raka) pri prodjetju Cosylab. Z njo se je pogovarjala Darja Pograjc.

11 min

Nemirno Kosovo

Na Kosovu so se razmere v minulih dneh zelo zaostrile, kosovska in srbska stran pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Tokrat se je zaostrilo po volitvah, ki jih je srbska skupnost bojkotirala, tako da so bili v večinskih srbskih občinah s peščico glasov izvoljeni albanski župani. Ti so nato skušali začeti županovanje kljub nasprotovanju srbskih protestnikov. Iz tujine se slišijo pozivi k ponovitvi volitev, vendar je vprašanje, ali bi bilo tokrat kaj drugače. Kakšno vlogo ima mednarodna skupnost, tudi Evropska unija, na Kosovu in v regiji? Ali si regija sploh še želi tako dolgo obljubljane evropske perspektive? Kakšni so sploh interesi Unije na Zahodnem Balkanu? O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Mitja Žagar, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; Matej Zakonjšek, direktor mednarodne regijske organizacije Prometna skupnost; Uroš Škerl Kramberger, komentator časnika Dnevnik in nedavni posebni poročevalec s Kosova; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz regije.

56 min

Vse večji optimizem pred današnjim odločanjem o slovenski kandidaturi za sedež v varnostnem svetu OZN

Slovenija bi lahko danes postala nestalna članica varnostnega sveta Združenih narodov, glasovanje v New Yorku bo popoldne. Naša država naj bi imela v tekmi z Belorusijo veliko podporo, kar je pokazal tudi sinočnji zelo dobro obiskan sprejem. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po zrušenju velikega jezu v ukrajinski regiji Herson sprožili evakuacijo pred poplavami - Na sever Kosova prihajajo Natove okrepitve, največ jih pošilja Turčija. - Novi svet RTV Slovenija začel delo, že ta teden naj bi objavili razpis za novo vodstvo - Holding Slovenske elektrarne bo državi ta mesec vrnil prvih 100 milijonov evrov likvidnostne pomoči

20 min

Šest - to je največ

Rad te imam za šest … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

11 min

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

21 min

Nihče se ne rodi s pegami

Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!

12 min

V Connemari

Družina O'Halloran ima kmetijo v Connemari na skrajnem severozahodu Irske. Preživljajo se z naravnimi viri, ki jih ponuja pokrajina, predvsem klapavicami in morsko travo. Bryan O'Halloran je kovač in konjerejec, ki vzreja po vsem svetu priljubljene connemarske ponije. V Connemari kmetje ohranjajo tradicijo blagovne menjave. Družina O'Halloran eksperimentira s tradicionalnimi domačimi recepti in sestavinami. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Silvia Palmigiano

26 min

Poročila ob 10h

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Institucionalno nasilje: razmislimo o spremembi psihiatričnega zdravljenja

V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj

47 min

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

13 min

Zelena pravica: ko je tožnik narava

Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet

54 min

Francija, 4/6

Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 4. del: Francija Britanski igralec Richard E. Grant obišče igralko Carol Drinkwater, ki je v vlogi Helen Herriot nastopila v nadaljevanki Vsa bitja, majhna in velika. Že pred desetletji se je iz Združenega kraljestva preselila med gričevje nad Cannesom, kjer jo pri pisanju navdihujejo oljke in čudovita narava. Njene zgodbe so prepletene s preteklostjo ob Sredozemskem morju, okusi in vonjavami. Po čudovitih vonjavah pa je poznan tudi Grasse, kjer se dogaja zgodba romana Parfum Patricka Süskinda. Ker je bilo mesto v 18. stoletju prežeto z vonjem po umazaniji in usnjarni, so ljudje s parfumom prikrivali smrad in Grasse je vse do danes svetovna prestolnica parfumov. Priljubljen roman govori o ljubezni, iskanju identitete in o tem, da ljudi ne smemo soditi po zunanjosti. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris

28 min

Psihološki vidiki prehoda iz študija na trg dela: kariera, osamosvajanje, nova socialna mreža

Prehod iz študentskega obdobja na trg dela pomeni zaključevanje določenega življenjskega obdobja in vstop v novo obdobje. Prehod je lahko stresen, spremlja ga stiska z občutki zmedenosti in pomanjkanja nadzora nad novimi okoliščinami. Kakšne so strategije za premagovanje strahov pred negotovo prihodnostjo, kako si lahko pomaga vsak sam? Gostja v studiu Prvega je psihologinja Nina Piberčnik, magistrica psihologije, z opravljenim strokovnim izpitom iz zdravstvene dejavnosti. Končuje Praktikum II iz vedenjsko-kognitivne psihoterapije ter je ustanoviteljica in strokovni vodja Inštituta Avisensa.

24 min

Poročila ob petih

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

9 min

Dan odločitve

V torek bo v generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku glasovanje o novih petih nestalnih članicah Varnostnega sveta, ki bodo o najpomembnejših svetovnih varnostnih vprašanjih razpravljale in soodločale prihodnji dve leti. Med kandidatkami za nestalno članstvo v Varnostnem svetu je tudi Slovenija. Je slovenska diplomacija v teh mesecih prepričala dovolj članic svetovne organizacije, da bodo v torek svoj glas zaupale naši državi? V Globusu o dnevu odločitve in o izjemnem izzivu in priložnosti za slovensko diplomacijo.

43 min

Sto šestdeset na uro

Danes pa odgovor na vprašanje, kako bomo prišli v svetlešjo prihodnost. Odgovor je: "Odvisno s čim!"

7 min

Prvi dnevnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

Vrstijo se čestitke Sloveniji ob izvolitvi za nestalno članico VS ZN

Slovenija je bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta v letih 2024 in 2025. Naša država je že v prvem krogu današnjega glasovanja v New Yorku prejela 153 glasov, kar je več kot dve tretjini, ki sta potrebni za izvolitev. Slovenija bo tako drugič v zgodovini nestalna članica najvplivnejšega telesa svetovne organizacije. V Zrcalu dneva tudi: - V Ukrajini zaradi zrušenja jezu poplavilo več krajev, Kijev in Moskva z medsebojnimi obtoževanji - Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike zavrača očitke o nasilju, ministrstvo sprožilo sistemski nadzor - Košarkarji Olimpije se niso prebili v finale Jadranske lige

15 min

Vetrnica na pragu, 2. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.

37 min

Gospa Lipton ima slab dan, 3/7

Gospa Meldrum je doživela pravi izbruh jeze in razbila posodo Meldrumovih. Zdaj se boji, da jo bodo odpustili. Medtem Ivy odkrije, kam so šli v resnici kolači, ki jih je pekla gospa Lipton. Poppy predstavi Dickieja družini, Cissy pa pove očetu, da bo na volitvah kandidirala na listi socialistov. YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993 scenarij: David Croft, Jimmy Perry režija: David Croft, Roy Gould v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)

49 min

Pismo oblaku

Hu je žalosten, ker ne dobi razglednice s počitnic. Ela in Oskar ga poskusita razveseliti.

10 min

Prvi sneg, 10/25

Prvi sneg V Cicelyju diši po snegu. Joel obišče Nedro, ki izjavi, da umira, čeprav nima zdravstvenih težav. V krčmi strežejo kalorično hrano, saj hočejo ljudje pred snegom napolniti maščobne zaloge. Maurice je Shelly kupil darilo za otroka in se zamislil nad svojim spominom, ko mu Shelly pove, da mu ni nikoli rekla, da ga ljubi. Holling piše seznam ljudi, ki bodo morda umrli to zimo. Da bodo izkopali dovolj grobo, saj pozimi zemlja zmrzne. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

43 min

Torkov kviz
Svet kulture
Intelekta
Odprta knjiga na radiu
Podobe znanja
Klicna koda
Razkošje v glavi
Odprta knjiga na radiu
Svetovalni servis
S knjižnega trga
Radio GA - GA
Radijska tribuna
Svetovalni servis
Jezikovni pogovori
Radio GA - GA
Sobotno branje
Komorni studio
Labirinti sveta
Petkova centrifuga
Kulturna panorama
Svetovalni servis
18. vzporednik
Proti etru
Primorski kraji in ljudje
Gremo v kino
Proti etru, spet ta muzika
Špilferderber
Štajerski árgo
Jezikanje
Izluščeno
Vroči mikrofon
Svet kulture
Studio ob 17.00
Svet kulture
Obiski kraljice
Botrstvo
Eppur si muove - In vendar se vrti
Morje in mi
Štajerski árgo
Ime tedna
Radijska igra
Izluščeno
ARS humana
Radijska igra
Zapisi iz močvirja
Radijska igra
Studio ob 17.00
S knjižnega trga
Pogled v znanost
Studio ob 17.00

Regionalno

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

84 min

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

85 min

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

50 min

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

54 min

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

80 min

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.

90 min

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

96 min

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

99 min

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

93 min

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

114 min

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

103 min

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.

97 min

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

125 min

Komedija solz

Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija. Celovečerni prvenec tržaškega pisatelja ter gledališkega in radijskega režiserja Marka Sosiča. »Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več, kot številne druge zgodbe na to temo« (Denis Valič, filmski kritik). With bitter humor, A Comedy of Tears reflects the modern society divided by hatred, racism and xenophobia. The feature debut of the Trieste writer and theater and radio director Marko Sosič. »With a good selection and characterization of the characters through which he so wonderfully captures the two faces of the Istrian-Primorska environment: on the one hand the embiterred and constantly angry spirit living in the past and feeling obliged to be in a constant fight with the supposedly hostile present and on the other hand the movingly warm and human soul of many people from this environment, Sosič tells more than many other stories on this topic « (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

72 min

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

83 min

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

94 min

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

83 min

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

85 min

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.

68 min

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

79 min

Nika

Drugi celovečerec režiserja Slobodana Maksimovića o 16-letni voznici gokarta, ki preseže spor s svojo mamo in osvoji najbolj pomembno zmago v življenju. Najboljši mladinski film na motovunskem filmskem festivalu. »Nika pokaže, da so dekleta v vlogah, ki jih družba tradicionalno pripisuje fantom, lahko uspešna. Zato drži še bolj zaostrena različica enega izmed gesel filma, da so dekleta boljša od fantov: kajti dekleta morajo biti boljša od fantov, da bi bila v moškem svetu sploh sprejete kot enakopravne« (Urban Tarman, Radio Slovenija). Slobodan Maksimović's second feature film about a 16-year-old go-kart driver who overcomes a dispute with her mother to win the most important victory of her life. Best Youth Film at the Motovun Film Festival. “Nika shows that girls can succeed in roles traditionally assigned to boys. This is why an even more exaggerated version of one of the film's slogans, that girls are better than boys, is true: because girls have to be better than boys to be accepted as equals in a man's world” (Urban Tarman, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

87 min

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

82 min

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

68 min

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

91 min

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.

105 min

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

90 min

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

97 min

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

97 min

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

100 min

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director).

81 min

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

73 min

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

76 min

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

87 min

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

73 min

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

68 min

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

89 min

Nočno življenje

Prejemnik kristalnega globusa za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. »Mračna in hladno distancirana drama o vse večji tabloidizaciji medijev in o uničujočih posledicah njihovega početja na življenje ljudi, ki v njihovih 'zgodbah' nastopajo« (Denis Valič, filmski kritik). Awarded with the Crystal Globe for Best Director at the Karlovy Vary Film Festival. »A dark and cold distanced drama about the growing tabloidization of the media and the devastating consequences of their actions on the lives of the people who appear in their 'stories'« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

81 min

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

98 min

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

94 min

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

100 min

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

103 min

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

70 min

Poj mi pesem

Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

106 min

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

98 min

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

104 min

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

88 min

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.

77 min

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

79 min

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

122 min

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

88 min

V vrtincu ljubezni (XVI.), 246/251

Maja in Florian iz gozda rešita poškodovanega zajčka. Maja se odloči, da bo skrbela zanj, dokler ne bo zdrav. A zajček noče jesti in postaja vse šibkejši. Ko Maja vidi Floriana, kako ljubeče skrbi za zajčka, in ko ta v resnici začne jesti, je osupla. Tim Franzi obljubi romantično poročno presenečenje. Robert mu obljubi, da bo za vse poskrbel on. Oblikovati želi dva papirnata zmaja v obliki srca, a ker se to izkaže za zahtevno, je vesel Cornelijine pomoči. Ko se v Bichlheimu nenadoma pojavi veliko registriranih bankovcev iz odkupnine, komisar Meyser upa, da bo ugrabitelje ujel. Toda žal ugotovi, da je nekdo denar razdelil anonimno, da ne bi pustil sledi. Alfons in Hildegard si želita vzeti nekajdnevne počitnice v Londonu, da bi Alfons dobil nazaj svoje zlate igle. Ko izve za Vanessino poškodbo, želi ostati z njo. Da bi jo ohrabril in ji dal nov smisel, se želi umakniti s tekmovanja in tja poslati Vanesso. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

48 min

Ognjeniki, 1/5

Zemlja je popoln planet. Vse na našem svetu se zdi kot ustvarjeno za naš obstoj. Toda življenje na Zemlji lahko uspeva samo zaradi delovanja mogočnih sil narave: ognjenikov, Sonca, vremena, morja in ljudi. 1. del: Ognjeniki V prvem delu serije bomo izvedeli, da brez ognjenikov življenje na Zemlji sploh ne bi moglo nastati. Čeprav so ognjeniški izbruhi uničujoči, magma, ki priteče iz staljene sredice planeta, ustvarja novo kopno, ognjeniški pepel, bogat z minerali, pa rodovitno prst. PERFECT PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Huw Cordey, Ed Charles, Nick Shoolingin-Jordan

51 min

Severna Koreja: Druga stran

Trije prijatelji, Scott, Justin in Andre, se odpravijo na največjo pustolovščino. Od blizu si lahko ogledajo Severno Korejo. Iz Pekinga odletijo v Pjongjang ob pomoči Britanca Nicka, tujca, ki ima privilegij, da jih lahko popelje po tej izolirani državi. Z vodnikoma Kimom in Če si ogledajo zgodovinske in kulturne znamenitosti ter izvedo veliko o severnokorejski plati zgodbe, ki jo lahko primerjajo s svojo. Na plovbi po reki Taedong sklenejo trdno prijateljstvo in se pripravijo na drugi del popotovanja po »drugi strani«. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis

46 min

Porenje

Porenje leži ob bregovih Rena na zahodu Nemčije. Jeseni, ko se dnevi krajšajo, tu praznujejo praznik sv. Martina, zavetnika usmiljencev. Takrat pripravljajo možiclje iz sladkega kvašenega testa in Martinovo gos. Hrustljavo pečena gos z rdečim zeljem je prava poslastica. Johannes Kircher vsako leto vzredi okoli tisoč gosi. Ko se pozno jeseni začne gosja sezona, mu na pomoč priskoči žena Heidi. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner

25 min

Jutro

Oče in sin sta na poti v novo življenje. V svoji podobnosti vztrajata v svojem uporu proti drugemu in kljub redkim poskusom zbližanja ostajata ujeta v svojih vesoljih. Po dolgi poti noč prespita na opustelem počivališču. Zjutraj se oče v avtu zbudi sam. V bolečini se zave krutega nočnega dogodka, ki podžge njegovo bojazen glede pogrešanega sina. Potem, ko se že zdi, da je izgubil skoraj vse, pa najde več, kot bi lahko upal še pred enim dnevom.

13 min

Ljudje so si podobni, 6/25

Ljudje so si podobni Fleischmana obiščejo starši. Mama Nadine je očarana nad osupljivo naravo in ptico, ki prileti mimo. Marilyn jo odpelje v divjino iskat orle. Ko se Nadine tja odpravi sama, ji spodrsne, vendar njen udarec ob tla ublaži veter. Joel medtem čas preživlja z očetom, ki ga spravlja ob živce, ker se na vse spozna. Holling na vrhuncu bejzbolske sezone prizna, da ga šport ne zanima. Shelly je zaskrbljena, saj se boji, da bo otrok prikrajšan za igro z očetom, vrstniki pa se ga bodo izogibali. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

43 min

Hudičeve igre (II.), 1/8

London, 2016. Massimo Ruggero je zdaj izvršni direktor, Wu Zhi pa je novi vodja trgovanja. Skupaj sta za kitajske delničarje investicijske družbe NYL pridelala visok dobiček. Vendar napačni rezultati anket glede referenduma o brexitu napovedujejo obrat in velike izgube. To izkoristi Dominic Morgan, ki se vrne, in prosi Massima, da se mu pridruži v tekmi za prevlado nad globalnimi podatki. Massimovo ekipo čaka težka preizkušnja in odločiti se bo moral, na kateri strani je, saj končni obračun ni več daleč. 1. del: Massimo Ruggero je z Wu Zhijem kitajskim delničarjem v banki NYL priskrbel velikanski dobiček. Vendar napačna presoja o izidu britanskega referenduma o izstopu iz Unije lahko povzroči pravo katastrofo. Dominic Morgan to izkoristi. Massima povabi, da se mu pridruži v novi mednarodni vojni med zahodom in Kitajsko – tokrat za nadzor nad svetovnimi podatki. DEVILS (II.) / Italija, ZDA / 2022 Scenarij: Frank Spotnitz, James Dormer, Caroline Henry, Naomi Gibney Režija: Nick Hurran, Jan Maria Michelini V glavnih vlogah: Alessandro Borghi, Patrick Dempsey, Li Jun Li, Pia Mechler, Joel de la Fuente, Tom Mckay, Ana Sofia Martins, Marina Maximilian, Ken Stott, Lars Mikkelsen

52 min

Dan zmage: pričakovanje miru

Osmega maja 2020 je človeštvo zaznamovalo 75. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi. Dokumentarni film prinaša digitalizirane in obarvane originalne arhivske posnetke zadnjih sedmih dni vojne v Evropi, prav tako zadnje ure pred razglasitvijo in seveda samo objavo zmage nad nacizmom in fašizmom. V filmu so zbrani posnetki iz Pariza, Londona, New Yorka, pa tudi s podeželja in celo z ozemelj, ki so bila takrat še okupirana, ter avdio pričevanja in sveže interpretacije razmišljanja ljudi, ki so vse te prelomne dogodke doživeli na lastni koži. VE DAY, COUNTDOWN TO PEACE / Velika Britanija / 2020 / režija: Eleanor Milton-White

46 min

Kar 137 slovenskih športnikov na evropske igre na Poljskem

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Laporte v sprintu dobil tretjo etapo, Govekar peti

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Đoković proti Hačanovu ni imel lahkega dela

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Murić: Želeli smo presenetiti, a žal smo bili prekratki

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

2 min

Zaradi pomanjkanja medicinskih sester odpadle operacije

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

4 min

Bešič Loredan in Zalar o razmerah na psihiatrični kliniki v Ljubljani

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

10 min

Ni jasno, kaj je povzročilo zrušenje jezu v Ukrajini

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

1 min

Roman Kirn: Nestalne članice ZN-a so zaželen sogovornik

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

7 min

Zunanja ministrica Tanja Fajon zadovoljna nad široko podporo držav

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

6 min

Slovenija bo z začetkom novega leta spet nestalna članica Varnostnega sveta

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

2 min

Z razsoljevanjem morske vode do pitne vode

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

2 min

Kakšni so učinki nedeljskega zaprtja trgovin?

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

5 min

Janko Orač v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Vročične sanje v Galeriji Kresija

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Sveže branje: Uporni bicikli in Mejno stanje

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Začel se je 58. festival Borštnikovo srečanje

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Plezalec Adam Ondra ima za svoj največji uspeh najtežjo smer Silence na Norveškem

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Benzema: Z bolečino zapuščam ta klub, Real bo vedno moja družina

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Na drugi tekmi finala Lige NHL kar 148 kazenskih minut

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Ukrajinka Svitolina po porazu ni stisnila roke Belorusinji Sabalenki

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Eva Lisec dober teden pred EP-jem: Vzdušje je super, pozitivno

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Motivirani odbojkarji za začetek Lige narodov v sredo proti Srbiji

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Dan varne vožnje za pomurske in ptujske srednješolce

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

Gospodarstvo JV Slovenije je lani ustvarilo več dobička

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Na Gorenjskem ni zanimanja za kadrovske štipendije

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Brezposelnost na Štajerskem

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

Vodooskrba Istre in kraškega zaledja

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

Nobena hiša v Šentilju še ni ogrožena

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Princ Harry pričal na zgodovinskem sodnem procesu

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Morilec po dvojnem umoru storil samomor

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Otroci manj vzdržljivi in gibljivi kot pred pandemijo

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Ukrajina: Zrušil se je velik del jezu pri Novi Kahovki

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Pozivi k odstopu ministra za zdravje

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

1 min

Vodstvo psihiatrične klinike zavrača očitke

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Številne čestitke Sloveniji za izvolitev

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Slovenija drugič postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

4 min

Pokalno prvenstvo v kick boksu

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

Začelo se je Borštnikovo srečanje

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

Ob dnevu krvodajalstva

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

11 min

Znanja o finančnem poslovanju

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

1 min

Maj zelo deževen in hladnejši

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

Deževje in novi plazovi

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

2 min

Zemeljski plazovi na območju Šentilja

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Pozivi k odstopu ministra za zdravje

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Očitki nasilja v psihiatrični bolnišnici

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Volitve v varnostni svet Združenih narodov

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

3 min

Svetovni dan zelenih streh

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Odposlanca EU-ja in ZDA obiskala Kosovo

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Uničenje jezu Nova Kahovka v Ukrajini

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

7. redna seja Odbora za gospodarstvo, 1. del

Dnevni red seje: A1. Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), druga obravnava 2. Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F), druga obravnava

167 min

10. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), prva obravnava

232 min

37. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi zaradi poslabšanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev

216 min

18. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), druga obravnava

12 min

17. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi zaradi poslabšanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev

86 min

4. nujna seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, prenos

Dnevni red seje: 1. Pobuda za izdajo izpiskov iz matičnega registra o smrti - za žrtve komunističnega nasilja ob narodnem dnevu spomina, 17. maja 2023

142 min

10. redna seja Državnega zbora,, 1. del

Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev

172 min

16. nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Nov model zagotavljanja javnih neprofitnih stanovanj na podlagi odločitev v mandatu aktualne vlade

192 min

Posvet: Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod, 2. del

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.

113 min

3. nadaljevanje 1. redne seje Ustavne komisije, prenos

Dnevni red seje: 2. Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (UZ129,130,132,134)

15 min

37. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi zaradi poslabšanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev

183 min

10. redna seja Državnega zbora, 3. del

Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), prva obravnava

167 min

8. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023) 2. Pobude in vprašanja članov Odbora

32 min

7. redna seja Odbora za gospodarstvo, 2. del

Dnevni red seje: A1. Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), druga obravnava 2. Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F), druga obravnava

32 min

10. redna seja Državnega zbora, 4. del

Posnetki rednih sej Državnega zbora. Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade. Državni zbor ima redne seje v času rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.

76 min

14. redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos

Dnevni red seje: 1. Odprava prekarnosti na področju zunanjega izvajanja storitev (outsourcinga) 2. Ponovna obravnava sklepov, sprejetih na 2. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ob obravnavi točke Primer Marinblu in Selea: nujna krepitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo in zaščita delavcev pred nezakonitim izkoriščanjem

169 min

10. redna seja Državnega zbora, 2. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-A), nujni postopek 11. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), prva obravnava

68 min

Posvet: Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod, 1. del

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.

105 min

5. redna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, posnetek

Dnevni red seje: 1. Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023), obravnava 2. Problematika pridobitve slovenskega državljanstva za tuje državljane slovenskega porekla 3. Razno

82 min

22. nujna seja Odbora za finance, prenos

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023) 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-A), nujni postopek

229 min

17. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Republiko Madagaskar ter njegovega protokola o izvajanju (2023–2027) 2. Razno

9 min

15. nujna seja Mandatno-volilne komisije, prenos

Dnevni red seje: 1. Predloga za izvolitvi v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnega sodnika in okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici

15 min

10. redna seja Državnega zbora, 1. del

Dnevni red seje: 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-A), nujni postopek 11. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), prva obravnava

233 min