Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Baletna zvezda. Talentiran plesalec, ki so mu baletni koraki, padci in podvigi na lesenih odrskih deskah odprli pot v svet. Izreden temnopolti član britanskega kraljevega baleta Carlosa Acoste. Glasbena drama je pripoved o najsvetlejši moški plesni zvezdi Kube, ki je z neverjetnim talentom navdušil občinstvo po vsem svetu in si pri tem prislužil nadvse ugledno primerjavo z legendo Rudolfom Nurejevom. Pripoved se začne v Havani, v času Carlosovega otroštva, ko se nemiren deček, poln energije, podi po barvitih ulicah karibske prestolnice in s prirojenim ritmom pleše breakdance. Oče Carlosa Acoste se je odločil, da bo njegov sin izreden plesalec. Seveda je Carlos temu sprva nasprotoval, a je bil oče prepričan o svojem prav in tudi zato je sinu v čast afroameriškemu bogu vojne in ognja nadel vzdevek Yuli. Vedel je namreč, da se bo sin lahko dokopal do uspeha samo, če se bo boril … Originalni naslov: YULI Leto produkcije: 2018 Država: koprodukcija Žanr: biografska plesna drama Režija: Icíar Bollaín Scenarij: Paul Laverty po avtobiografiji Carlosa Acoste Igrajo: Carlos Acosta, Santiago Alfonso, Keyvin Martínez, Edilson Manuel Olbera Núñez
Ian sprašuje Daphne Sparrow o Scottovih obiskih strelišča, a mu ta noče nič izdati. Garyjevi prijatelji rudarji s severa obiščejo vas, da bi počastili njegov spomin. Ko so vsi v cerkvi, Scott obišče Garyjevo hišo in igra videoigrice. Družina Sparrow Julie ponudi plačilo računa v gostilni, kamor po slovesnosti pridejo vaščani. Policija preiskuje umor Sarah Vincent in Kevin izve, kdo je podpisal prejem paketa, v katerem je bila lopata, s katero so jo ubili. Ko Andy to izve, zbeži v gozd. SHERWOOD / Velika Britanija / 2022 V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle Scenarij: James Graham Režija: Lewis Arnold
Sisi in Andrassy se po pobegu napotita na Dunaj. Franca skušata prepričati, naj Madžarom podeli parlament. Francu zamisel ni najbolj ljuba, a je o tem pripravljen razmisliti, čeprav opazi bližino med Andrassyjem in svojo soprogo. Sisi meni, da je njeno mesto na dvoru pri družini, vendar postane Franz po svoji stari navadi sumničav in nepredvidljiv. SISI (II.) / koprodukcija / 2022 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Svenja Rasocha Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Marcus Grüsser, Tanja Schleiff
Asger Kirkegaard se mora sam lotiti pogajanj s premetenim grenlandskim zunanjim ministrom o prihodnji razdelitvi prihodkov od nafte. Eliassen neomajno zastopa željo svoje stranke po finančni neodvisnosti Grenlandije. Urednica Katrine Fønsmark se želi pred objavo obremenilnih dokazov pogovoriti z zunanjo ministrico Danske. Birgitte Nyborg čedalje težje obvladuje razpoloženjska nihanja predmenopavznega obdobja, kar se pozna tudi pri pogajanjih s predstavniki grenlandske vlade. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Zgodnji film japonskega režiserja Rjusukeja Hamagučija, nedvomnega svetovnega odkritja zadnjih let, okrog katerega je zgrajen cikel sodobnega japonskega filma. Študentka Asako se na fotografski razstavi zaljubi v očarljivega Bakuja. Že nekaj minut zatem postaneta neločljiv par, njuna ljubezen pa sanjska. Ko njuni prijatelji že dvomijo, ali je tako idealna ljubezen sploh mogoča, pa Baku nenadoma zapusti Asako. Dve leti pozneje se njej zazdi, da je spet videla svojega nekdanjega fanta. Izkaže se, da je v resnici videla Rjoheija, ki je Bakuju zgolj zelo podoben. Asako se začne videvati z njim, a mu ne pove za podobnost z njenim nekdanjim fantom. Je res zaljubljena vanj ali pa v njem vidi zgolj nadomestek za ljubezen iz preteklosti? Originalni naslov: NETEMO SAMETEMO Leto produkcije: 2018 Država: Japonska, Francija Žanr: drama Režija: Rjûsuke Hamaguči Scenarij: Tomoka Šibasaki, Sačiko Tanaka in Rjûsuke Hamaguči Igrajo: Masahiro Higašide, Erika Karata, Sairi Ito, Kodži Nakamoto, Kodži Seto
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Starši se naprezajo v službi, otroci v šoli, skupnega prostega časa jim ne ostane veliko. Iskrivi 9-letni Nedi veliko šolske snovi ostaja za popoldanske ure. Starši se dan za dnem, tudi ob sončnih nedeljah, ki bi jih sicer želeli preživeti v naravi z družino, spreminjajo v razlagalce pogosto zapletenih abstraktnih pojmov in spodbujevalce, že kar priganjalce k pisanju domačih nalog, deklica pa niha med razigranostjo, zdolgočasenostjo in stisko. Hrvaški dokumentarni film je grenko-komičen prikaz družinskega vsakdanjika; še posebno zanimiv je v času pandemije, ko se v marsikateri družini prepletajo službene obveznosti in šolanje na daljavo. POVUCI - POTEGNI / Hrvaška / 2020 / Režija: Neven Hitrec
60 min
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
52 min
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
45 min
Življenjska zgodba karizmatičnega branilca Soče, generala Svetozara Boroevića, edinega nenemškega feldmaršala avstro-ogrske monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko odstira Boroevićevo pot »od slave in zvezd do padca in pozabe«, ki je simbolično tudi zgodba propada večne habsburške monarhije. Eden največjih vojskovodij prve svetovne vojne je pozabljen in v pomanjkanju maja 1920 umrl v 64. letu starosti v Celovcu. Njegov pogreb na Dunaju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je potekal brez državniških časti. Grob mu je iz izgnanstva plačal zadnji avstrijski cesar Karel. General Boroević je kot poveljnik soške armade proti vsem pričakovanjem porazil Italijane, ki so bili v izraziti premoči tako v pehoti kot orožju. Ljubljanski župan Ivan Tavčar ga je zaradi zaslug pri obrambi soške fronte avgusta 1915 imenoval za častnega meščana Ljubljane, a so ga že junija 1919 na predlog mestnega personalno pravnega sveta črtali s tega seznama. Leta 2009 je mestna občina Ljubljana generalu Boroeviću naziv častnega meščana vrnila. K raznolikosti filma pripomorejo številni priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine. O generalu Boroeviću spregovorijo v sedmih evropskih jezikih in z različnih vidikov presojajo vlogo in pomen branilca Karpatov in legendarnega poveljnika soške fronte. Na Primorskem in krajih ob reki Soči je spomin nanj še vedno zelo živ, kot tudi legende in ledinska imena po njem. Marsikatero manj znano dejstvo o Boroeviću in prvi svetovni vojni pa bo širši slovenski javnosti v filmu predstavljeno prvič.
92 min
Kako vdihniti novo življenje odsluženim predmetom, ki bi sicer končali na smetišču ali v razrezu? Dokumentarni film nas popelje na različne konce sveta, med ljudi, ki na različne načine skrbijo za ponovno uporabo odpadnega železja: ljubiteljski kipar z ameriškega podeželja ustvarja kipe iz starega kmečkega orodja in strojev, korejski arhitekt v stavbe vgrajuje ogromne dele zarjavelih tovornih ladij, po katere se odpravi celo v Španijo. V predmestju Bangkoka ljudje prebivajo v razpadajočih trupih potniških letal in turistom ogled tega nenavadnega pokopališča tudi zaračunajo. Britanec, ki je obnovil že 2000 nekoč priljubljenih rdečih telefonskih govorilnic, pa ugotavlja, da ljudje hrepenijo po trajnejših predmetih, ki za mnoge predstavljajo zanesljivost in varnost. SCRAP / Kanada / 2022 / Režija: Stacey Tenenbaum
52 min
Simon na tej etapi potovanja obišče Teksas in Mehiko. V Teksasu se pridruži obmejnim policistom. Nenehno prestrezajo migrante, ki v želji po boljšem življenju v ZDA nezakonito prečkajo Rio Grande. Spozna žensko, ki tvega življenje, da bi pomagala migrantom, ki so obtičali na drugi strani meje, v enem najnevarnejših mehiških mest v primežu vplivnega kartela. Na jugu Mehike obišče zvezno državo Chiapas s čudovito pokrajino, kulturo in zgodovino in najštevilčnejšim staroselskim prebivalstvom z majevskimi predniki. Obišče Yaxchilan, nekdaj živahno središče civilizacije, ki je cvetela že dolgo pred prihodom Evropejcev na ameriški celini. Ugotovi, da so mehiški staroselci drugorazredni državljani še zdaj. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland
59 min
Savdsko Arabijo so zaznamovali ognjeniki in puščave. Nekoč so tem krajem vladala plemena, ki so se pogosto spopadala med seboj; rodovitne zemlje je namreč bilo in je je še vedno malo. O časih, ko je bil Arabski polotok še rodovitna savanska pokrajina, pričajo le starodavni petroglifi. Svoj pečat so na polotoku pustili sloviti Nabatejci, ki so po karavanskih poteh s kamelami tovorili blago. V savdskem mestu Mada in Saleh so zapustili mogočne grobnice. Tudi Meka je bila sprva le eno izmed postajališč za karavane, vse do rojstva preroka Mohameda in razvoja islama, ki je korenito spremenil potek zgodovine. MYSTERIOUS SAUDI ARABIA / Nemčija / 2020 / Režija: Oliver Halmburger, Heike Schmidt in Thomas Staehler
52 min
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
75 min
Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 2 del: Zadnji dan Znanstveniki odkrivajo vedno več dokazov, ki okamnine na najdišču v Severni Dakoti povezujejo s padcem asteroida, zaradi katerega so pred 66 milijoni let izumrli dinozavri. Drobne steklene kroglice, ki so jih našli tudi med škrgami ribjih okamnin, se po kemični sestavi ujemajo s kamninami z asteroida. Najbolj veličastna najdba pa je zelo dobro ohranjena noga dinozavra, ki je poginil ob trku. Drugi del serije nam prvič predstavi razmeroma podroben prikaz dogajanja na dan, s katerim se je končalo obdobje, ko so Zemlji vladali dinozavri. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson
51 min
Ko je Twitter kupil eden najbogatejših Zemljanov, se je vse spremenilo. Odpustil je na tisoče uslužbencev, uporabnike, ki so jim zamrznili račune, ker so kršili pravila, je sprejel nazaj. Dokumentarni film kaže, kako novi lastnik spreminja eno največjih družbenih omrežij. Ljudje, ki poznajo Twitter od znotraj, pripovedujejo, kako se na platformi spet bohotita nestrpnost in sovraštvo do žensk. ELON MUSK'S TWITTER STORM (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alys Cummings
28 min
Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.
50 min
Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.
51 min
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
50 min
Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer
52 min
Izmed 20 otrok eden jeclja. Nekateri se iz tega primeža izvijejo, drugi jecljajo vse življenje. Od sošolcev, učiteljev, celo družinskih članov in družbe sploh so deležni ustrahovanj, stigmatizacije, čustvenega in včasih kar fizičnega nasilja. Mnogi se pogreznejo vase, utihnejo, se na vso moč trudijo odpraviti težavo ali pa jo prikriti. Nekateri pritiska ne zdržijo in si celo poskusijo vzeti življenje. Zelo doživeta, čustvena dokumentarna oddaja spremlja pet jecljajočih otrok, starih od 9 do 18 let, z različnih koncev ZDA, ki se srečajo na posebnem taboru, namenjenem prav njim. Mnogi tam prvič spoznajo, da niso pokvarjeni kot kak robot in da imajo vso pravico, da so slišani. MY BEAUTIFUL STUTTER / ZDA / 2019 / Režija: Ryan Gielen
49 min
Simon nadaljuje potovanje v Srednji Ameriki. Začne na karibski obali, na severu Belizeja, kjer obišče zavetišče za osirotele lamantine. V narodnem Parku Chiquibul je priča spopadu med čuvaji parka in vsiljivci iz Gvatemale, ki deževni gozd krčijo zaradi kmetovanja. V sosednji Gvatemali, ki se preživlja predvsem s kmetijstvom, si ogleda posledice hude suše. Tudi to je razlog za reke ljudi, ki poskušajo priti v ZDA. Naslednja država, Salvador, se spoprijema z nasiljem okrutnih tolp. Zadnja država na tej poti je Kostarika, majhen tropski raj z izjemno biotsko pestrostjo. V nemirni regiji ponuja upanje in stabilnost. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland
59 min
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
52 min
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.
54 min
Ognjeniški izbruhi, potresi, visoko plimovanje, orkani, poplave … Naš modri planet so od nekdaj pretresale kataklizme, ki so vplivale na okolje in vsa živa bitja. Danes znanstveniki odkrivajo, da so vsi ti ekstremni dogodki med seboj povezani. Dokazali so, da ognjeniški izbruh vpliva na oceane, da tajfuni lahko sprožijo potrese in da lahko taljenje ledu prebudi mirujoče ognjenike. Vsakič, ko se poruši naravno ravnovesje, se sprožijo različni naravni pojavi. Dokumentarec prikaže zapletenost pojavov na našem planetu in kako se je človek skozi čas prilagodil nanje. NATURAL DISASTERS: MEGA REGULATORS / CATACLYSMES - LES GRANDS RÉGULATEURS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Christine Tournadre
52 min
Poljska je bolj razdeljena kot kdaj koli prej ― na tiste, ki zagovarjajo tradicionalne vrednote, in tiste, ki želijo, da se Poljska modernizira in gleda v prihodnost. Vlada je vpeljala ultrakonservativno politiko, ki je v nasprotju z vrednotami Evropske unije. Kljub navodilom Bruslja Poljska še naprej izkorišča svoje črno zlato, premog. Uporaba premoga jo uvršča med najbolj onesnažene države v Evropi, na mnogih območjih je zrak postal strupen. Na Poljskem so ogrožene številne državljanske svoboščine. Stranka Zakon in pravičnost, ki je na oblasti od leta 2015, še posebej napada pravice žensk. Poljska je skupaj z Malto ena od zadnjih držav v Evropski uniji, ki prepoveduje splav. Posledica tega je, da vsako leto 80 000 žensk opravi nezakonit splav. Organizacije, ki jim pomagajo, tvegajo kazenski pregon. Vse glasnejše so ekstremistične nacionalistične skupine, kot je Vsepoljska mladina. Njeni člani hodijo po ulicah in zagovarjajo idejo bele, katoliške in odkrito homofobne Poljske. Nekateri LGBT-aktivisti ob takih grožnjah razmišljajo celo o begu v tujino. Kljub vsemu velik del prebivalstva zavrača vrnitev h konservativni ideologiji. Država je zdaj razdeljena med zagovornike tradicionalnih vrednot in podpornike moderne in tolerantne Poljske. POLAND: A DIVIDED COUNTRY / Francija / 2023 / Režija: Mathilde Gautry, Lucas Gregorio
55 min
Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.
52 min
Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Kristina Gorišek se je kot poštna uslužbenka vpisala med letalke. Postala je prva šolana pilotka na Balkanu. Njena kariera pilotke se je končala s poroko in selitvijo na tuje. Spomin nanjo ohranjajo v Stični, kjer je preživela otroštvo.
3 min
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
50 min
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
52 min
Za Roka Petroviča je bilo smučanje poezija, umetnost in ustvarjalnost, vožnja med vratci pa neke vrste balet. Brušenje grobega kamna do popolnosti, do kristala, je delo, ki zahteva polno mero znanja, smisla za lepoto, strasti in užitka. Rok Petrovič je prišel, videl in zmagal na belih poljanah. Njegova tridesetsekundna »meditacija« na vsakokratnem startu se je vtisnila v spomin tisočim oboževalcev. Rok ni bil običajen posameznik, bil je tudi mnogo več kot vrhunski smučar, ki je slovel po svoji inovativnosti, tako v tehniki smučanja kot pri uporabi materialov. Joga in meditacija sta bili pomemben del njegovega življenja. S svojimi načini sproščanja, z maksimalno koncentracijo ter vztrajnostjo in garanjem na vseh področjih delovanja je dosegel svoj zmagoviti pohod na vrh v sezoni 1985/1986 in takoj nato našel nov izziv — v svetu znanosti. Pri svojem raziskovalnem delu je združeval izkušnje smučarja, razodetja joge in spoznanja časa. Dokumentarni film je nastal po scenariju Nuše Ekar in Boža Grlja, slednji je film tudi režiral.
53 min
Mako Sajko je eno največjih imen slovenskega dokumentarnega filma in eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. Diplomiral je na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića in tako postal eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. V 60-ih in 70-ih letih je posnel številne kratke dokumentarne filme, ki so prejemali nagrade na domačih in tujih filmskih festivalih. Številni filmi Maka Sajka so motili tedanjo socialistično oblast, zato je po filmu Narodna noša, ki ni dobil dovoljenja za javno predvajanje, prenehal snemati in se je posvetil izobraževanju najmlajših filmskih ustvarjalcev. Njegova izjemna filmska dela so bila tako spregledana vse do leta 2009, ko je Mako Sajko prejel Badjurovo nagrado, najpomembnejšo strokovno nagrado na področju filma pri nas. Scenarij in režija Siniša Gačič.
51 min
Pretresljivo pričevanje Almire Jogan iz vasi Pedrovo nad Vipavsko dolino nam odstira manj znano preteklost tega konca domovine, razpetega med Krasom in Vipavskim. Doma so bili za tiste čase premožni in ugledni kmetje, oče je leta 1927 zgradil ogromen hlev, ki mu v okolici ni bilo para. Izkusili so italijansko preganjanje in zlasti oče mu je kot večina primorskih ljudi kljuboval. "Italija nas je uničevala, kulturno, jezikovno, gospodarsko, lahko rečem na vseh področjih. Oni so računali na asimilacijo Slovencev … Največ je storila za Slovence prav duhovščina. Veste, oni so še zmeraj, čeprav so bile maše v glavnem latinske, ampak oni so uvajali tudi slovenščino," poudarja Almira. Oče je bil izredno narodno zaveden, saj je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec za severno mejo in v bojih tudi ranjen. Mama je bila izredno preudarna gospodinja; v družini je bilo šest otrok: Benjamin, Rado, Jožko, Almira, Silvan in Ernesta. Pred vojno je prevladovala revščina, še huje pa je bilo med vojno. Januarja 1943 so se pojavili prvi partizani, domačini so jih podpirali, saj so se želeli rešiti italijanske nadvlade. Razmere so se spremenile po razpadu Italije in prihodu Nemcev. Do partizanov so odtlej imeli previden odnos, saj je bila zaradi njih vas izpostavljena nevarnosti in požigu, dogajali pa so se tudi umori nedolžnih ljudi. O vsem živo pričuje Almira, ki je kot otrok preprečila, da bi njihova hiša zgorela. V njihovi vasi se je zgodilo več napadov, padlo je tudi več partizanov. Almira je bila z drugimi dekleti partizanska kurirka. Navodila za kurirsko delo jim je dajal oče. Partizanski napad na okupatorsko kolono med Rihemberkom in Komnom je botroval okrutnemu maščevanju, požigu obeh naselij, predvsem zato, ker so se partizani izživljali nad trupli padlih okupatorjev in jih zažgali. Almira opisuje tudi zanimivo usodo bratov, okupatorjevo nasilje, ki je prizadelo njeno družino, in neizmerno razočaranje očeta, ki je podpiral partizane, a je kmalu po vojni ugotavljal, da se za to niso borili. Sprva je bil celo predsednik občine Branik (nekdanji Rihemberk), a so ga silili v partijo, kar je zavrnil in je zato funkcijo tudi opustil. Pričevalka je pogumna oseba, premočrtnost je bila njeno vodilo vse življenje. Kot izjemno uspešno in priljubljeno učiteljico in zborovodkinjo so jo silili v Komunistično partijo, kar pa je zavračala. Bila je in ostala je verna, takšni pa so bili v takratnem režimu na stranskem tiru. Kot učiteljica je naredila veliko dobrega, sploh na področju zborovskega petja za mladino, na katerem je dosegala tudi najvišje uspehe. O vsem tem in še številnih drugih temah bo govor v pričevanju, ki bo pritegnilo še tako zahtevnega gledalca. Avtor se je s pričevalko sprehodil po prelepi vasici Pedrovo s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino – in tudi to je vključeno v pričevanje.
198 min
Avgusta 2018 se je 15-letna Greta odločila in pred švedskim parlamentom pričela dolgotrajen protest, uperjen proti politiki, ki ne ukrene ničesar zares vsebinskega zoper podnebne spremembe in uničevanje ekosistemov, s tem pa tudi njene prihodnosti in prihodnosti vseh otrok. Avtorska ekipa dokumentarca je mlado okolijsko aktivistko spremljala od začetka njenega javnega delovanja in posnela, kako hitro je postala trn v peti politikom velesil, ki so jo brezsramno diskreditirali, in kako je postopoma pritegnila pozornost mladih po vsem svetu, kar je septembra 2019 na dan privrelo kot svetovni shod za obvarovanje okolja s kar 7 milijoni sodelujočih. I AM GRETA / Švedska, ZDA, Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Nathan Grossman
97 min
Kakšno je mesto, sporočilo in vloga umetnosti v sodobni slovenski družbi se sprašuje film ob prelomni kiparski razstavi leta 2012. Petega aprila 2012 so v Mestni galeriji Ljubljana odprli eno pomembnejših kiparskih razstav po letu 1991. Predstavili so vodilne slovenske kiparje, ki so imeli podobna izhodišča za umetniško različna iskanja, poti skozi skulpturo. Postavitev skulptur v razstavnem prostoru je porodila vprašanje, kakšno je mesto, pomen in vloga umetnosti v sodobni slovenski družbi. Ali je umetnost namenjena samo izbrancem? Nas umetnost dela lepše, kot v resnici smo, ali pa nas le ves čas sooča z minljivostjo? Nekateri trdijo, da je umetnost zamaknjenost v Boga. Umetniki ne razmišljajo o tako zahtevnih filozofskih vprašanjih, zavedajo pa se, da se človek, ki nima več ustvarjalnih idej, počuti mrtvega. V času, ko na prostem trgu humanističnih vrednot prevladuje mešetarjenje s čustvi, posameznik proda svojo naklonjenost najboljšemu ponudniku. Človek kot duhovno bitje pa že od nekdaj čuti potrebo po osebnem izražanju. Že otrok nariše svojo prvo risbico in potem še eno in še eno. Tako otrok kot umetnik želita sporočiti, kaj vidita, doživljata, občutita. Umetnost je iskanje resnice, in država, ki ji ni mar za umetnost, se sama izključi iz reke človeške civilizacije ter na lažnih temeljih samozadostnosti na koncu usahne. Življenje in umetnost pa pijeta iz istega izvira in imata skupno bistvo, ki je ljubezen. V dokumentarcu so nastopili kurator dr. Sarival Sosič, akademska kiparka Dragica Čadež, akademska kiparka Rene Rusjan, akademski slikar Marco Juratovec, glasbenica, mlinar, gospodinja, solinar. Direktor fotografije je bil Janez Kališnik, avtorica glasbe Mateja Starič, montažer Milan Miloševič, scenaristka in režiserka Alma Lapajne.
50 min
Evropa in Afrika sta mnogo bolj povezani, kot se morda zdi na prvi pogled. Med njima je le Sredozemsko morje, Gibraltarska ožina pa je široka manj kot dvajset kilometrov. Če vzhodnemu arabskemu svetu v Evropi pravimo Bližnji vzhod, bi morali afriški celini reči Bližnji jug. Od njene stabilnosti je namreč odvisna tudi stabilnost Evrope, a kljub temu o dogajanju v Afriki onkraj stereotipnih predstav, ki izvirajo še iz časa kolonializma in so v svojem bistvu rasistične, vemo in razumemo zelo malo. In če želimo uvideti, kaj čaka Evropo v prihodnosti, moramo vedeti, kaj se v Afriki dogaja danes. Navsezadnje je na tem svetu vse povezano. Naravne meje, zidovi in ograje nas ne ločujejo, kajti povezujejo nas skupni globalni izzivi. Ali bomo rešitve za te težave našli skupaj ali pa bomo skupaj propadli, vendar bomo do konca, kakršenkoli ta že bo, živeli skupaj – ker smo eno človeštvo. Dokumentarna oddaja Različni bogovi, isti pekel se posveča razmeram v Zahodni Afriki. Leta 1975 je bila ustanovljena Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, z angleško kratico ECOWAS. Njene članice so Nigerija, Togo, Benin, Gana, Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Gvineja Bissau, Gambija, Senegal, Niger, Burkina Faso, Mali in Zelenortski otoki. Stabilnost območja spodkopavajo državljanske vojne oziroma medetnični spopadi, ekstremizmi, terorizem, čezmejni kriminal, trgovina z ljudmi, revščina in posledice podnebnih sprememb. Leta 1999 so se začele članice skupnosti povezovati v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Ta temelji na izmenjavi podatkov o skupnih grožnjah, s katerimi se posamične članice skupnosti ne morejo spoprijeti same. Oddaja, posneta v Senegalu, Liberiji in Nigeriji, dokumentira delovanje tega sistema. Pri njegovem postavljanju je sodeloval tudi Iztok Hočevar iz slovenske organizacije za krepitev človekove varnosti International Trust Fund.
50 min
Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.
49 min
Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo. V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
49 min
Dokumentarna oddaja o britanski princesi Diani predstavi njeno pot vse od sramežljive vzgojiteljice do svetovne superzvezdnice, ljubljenke rumenega tiska, humanitarke in naposled ene izmed najbolj objokovanih osebnosti. V oddaji se vrstijo redko objavljeni arhivski posnetki in sveži intervjuji ... DIANA / Velika Britanija / 2021 / Režija: Jemma Chisnall
73 min
O spolnih zlorabah otrok ne govorimo prav veliko. Čeprav je mnogim že sama misel, da nekdo spolno zlorablja otroka, nepojmljiva, raziskave kažejo, da je pri nas vsak peti človek bil zlorabljen. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, saj vsaka zloraba trajno zaznamuje otrokovo življenje, tudi v kasnejšem obdobju. Žal se največ zlorab zgodi znotraj ožjega družinskega kroga. Moderna tehnologija pa omogoča vedno številnejšo zlorabo prek spletnih omrežij. Nemalokrat so tisti, ki spolno zlorabljajo otroke, ugledni člani družbe. O svojih izkušnjah so spregovorile tri pogumne ženske, vsaka s svojo zgodbo, ki je zaznamovala njihova življenja. Številne izkušnje, ki jih je med preiskovanjem teh zločinov nad otroki doživel kot kriminalist, je opisal tudi Robert Tekavec, ki je med drugim naletel tudi na priročnik z opisi kako naj poteka spolna zloraba nad otrokom. Vabljeni k ogledu!
29 min
Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler
101 min
Umetna inteligenca naj bi bila prihodnost človeštva, programerji pa so previdni in opozarjajo na medijski hrup okoli vseh obljub, ki jih spodbujajo gospodarske koristi. Dokumentarec poskuša pojasniti delovanje umetne inteligence, izzive, s katerimi se spoprijemajo znanstveniki, in etična vprašanja, ki jih poraja njena uporaba. AUTOPSIE D'UNE INTELLIGENCE ARTIFICIELLE / BEHIND ARTIFICIAL INTELLIGENCES / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot
54 min
Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 1 del: Novi dokazi Skupina znanstvenikov domneva, da je v Badlandsu v Severni Dakoti našla okamnine živali, ki so poginile na dan, ko je pred 66 milijoni let na Zemljo padel asteroid. Po najdišču, na katerem so odkrili tako redke fosile, kot sta zarodek pterozavra, ki je še vedno v jajcu, in dobro ohranjen košček kože triceratopa, so raztrosene tudi drobne kroglice, ki bi lahko bile ostanek silovitega trka. Prvi del serije nas popelje na pot iskanja sledi, ki nam utegnejo izdati, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih življenja dinozavrov na Zemlji. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson
51 min
Ljubljansko barje je redko poseljena ravnica med vznožjem dinarskega in predalpskega hribovja sredi Slovenije, s površino okoli 150 km2. Prepoznaven videz ji daje gosto prepredena mreža travnikov, njiv, izsuševalnih kanalov, tisoči kilometrov mejic in značilne jutranje meglice. V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode. Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
15 min
Ob 100-obletnici Narodne galerije v Ljubljani je nastal film o simbolnem pomenu naše osrednje galerije nekoč in danes. Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov. Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.
52 min
Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.
25 min
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 3. del: Res ne bomo več leteli? Če bi ukinili polete, bi se znašli pred logističnimi težavami svetovnih razsežnosti, toda tudi nadaljevanje letalskega prometa v zdajšnji obliki ni več sprejemljivo, saj grobo uničuje podnebje. Bomo kmalu vsi prizemljeni ali nam bo uspel energijski preskok tudi pri letalih? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Wolfgang Zündel, Bettina Oberhauser
26 min
Njihova imena so Sylvie, Lili, Sophia, Annie in Malika. Nikoli niso plesale in prestajajo dolge kazni v zaporu v Marseillu. Štiri mesece jih bo osvobajajočih plesnih gibov učil svetovno priznani koreograf Angelin Preljocaj. Film pripoveduje zgodbo o globoko pretresljivem in drznem projektu plesnega poučevanja zapornic, ki nikoli prej niso plesale. Njihov cilj je nastopati na prestižnem odru zunaj zidov zapora – na mednarodnem plesnem festivalu v Aixu in Montpellieru. Posebni plesni film predstavlja nov pogled na zapor, ujetost telesa in proces ustvarjanja.
61 min
Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.
24 min
Portret strastnega opazovalca in raziskovalca sveta, biologa in entimologa dr. Matije Gogala, ki odkriva zanimivi in skriti svet žuželk. Akademik dr. Matija Gogala je zanimiva osebnost. Med drugim je glasbenik, ki je zaplul v znanstvene vode in tam pustil trajni pečat. Da je po duši tudi glasbeni umetnik, se pozna tudi v njegovih raziskovalnih posnetkih naravnih okolij, ki so precizno znanstveni, obenem pa ob njih uživamo v poslušanju zvočne krajine, kot bi poslušali simfonijo narave. Naslov »Prisluškovalec svetov” simbolno opredeljuje številna področja, na katerih je deloval in še deluje akademik Gogala. V filmu tako nastopa kar 23 sogovornikov, ki vsak s svojega zornega kota osvetljujejo njegovo življenjsko pot in delo. O poljih raziskovanja, analiziranja in ustvarjanja pa spregovori tudi sam. Dokumentarni portret je nastal po scenariju Boštjana Perovška in v režiji Boštjana Vrhovca.
48 min
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
83 min
V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze
53 min
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 2. del: Slišimo vsi enako? Ima življenje zvočno kuliso? Od prvega trenutka naprej nas obdajajo zvoki in šumi. Kjerkoli smo, karkoli delamo, vedno nekaj slišimo. Kako zelo na nas vplivajo zvoki in šumi in ali slišimo vsi enako? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Dorothee Ott, Sven Waskönig
22 min
V Furlanski nižini, ob slovenski meji z Italijo, so bile v različnih zgodovinskih obdobjih zasnovane naselbine z idejo idealnega mesta. V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico. Idealno mesto je utopičen model, znan že v stari Grčiji v času Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonično celoto. Mesta so nastala po enotnem načrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskončnih polj. Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom označili bodoče obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno največjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko občudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi. Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišče ob Soči. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomičnimi zajezitvami reke Soče. Poseben pečat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani. 7. oktobra 1593 so Benečani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesančnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obročem utrdb. Tovarniško mesto Torviscosa so po načrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš različnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik. Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soči na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središče. Izbrali so načrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je začela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto. Scenarist, režiser in montažer filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.
53 min
Pričevanje Franca Mulca je eno najpretresljivejših, kar smo jih objavili, saj je ob raziskovanju okoliščin umora svojega očeta odkril komaj verjetno ozadje. Rojen je v Zbrigovcih pri Gornji Radgoni, sedaj živi v Pekrah pri Mariboru. Odraščal je na manjši, a skrbno vodeni kmetiji, saj je bil njegov oče s končano kmetijsko šolo zelo zagnan in uspešen kmetovalec. Kmetijo je oče prevzel z 18 leti in od takrat pisal tudi dnevnik, ki osupljivo dokumentira, česa vsega so bili naši ljudje kljub skromnim zmožnostim sposobni. Med vojno so ga preganjali Nemci, dočakal je osvoboditev in z velikim pričakovanjem sprejemal lepo zveneče obljube »ljudske oblasti«. Že prej je sodeloval z Osvobodilno fronto in po vojni se je udeležil kongresa OF poleti 1945. Sin Franci pove, da oče ni bil v partiji, pač pa je bil »Kocbekov človek«, se pravi krščanski socialist. Po preimenovanju OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi je postal njen lokalni predsednik, ker je upal, da bo lahko prispeval k napredku podeželja. Sin Franci pravi: »Je pač nasedel, verjel je, ni se zavedal, da je bila Osvobodilna fronta oziroma Socialistična zveza bolj sredstvo za obvladovanje podeželja. /…/ Bil je naiven, pa tudi predrzen, kar je vedel, je tudi javno govoril. Ni bil tak, da bi držal v tajnosti. Na kakem sestanku, ko je bil v Radgoni, pa je potem šel domov, pa v kako gostilno so zavili in tam je to govoril. Takrat v tistem času je bilo v Radgoni in tisti okolici 199 sodelavcev Udbe.« In prav Udba, sestavljena iz domačinov, ga je neke noči, ko se je vračal domov, umorila in njegovo smrt prikazala kot utopitev. »Čakali so ga trije, on ni zgrešil poti, on je šel naravnost, se spustil v naš gozd, za eno veliko bukvijo so ga čakali trije. Če so ga tudi mučili, ne vem. In ga potem točno v tisto zajetje vode tja zavlekli in ga tam potisnili noter. In živina, živino pa zastrupili. Zelo hudo je bilo za našo družino, posebno za mater. Mi takrat po pogrebu nismo imeli nič. Vse pridelke prejšnjega leta smo skoraj pojedli. Krompirja je bilo samo še nekaj v kleti, nekaj repe, brez živine, brez mleka, brez kakšne svinje. Nobeden v službi, ne socialne pomoči, tisto leto je bil davek izredno velik. Vse, kar smo pridelali v vinogradu, vinograd je zahteval največ fizičnega dela, ves pridelek je bil obilen tisto leto, je šel za davek, ki ga nismo plačali.« V nadaljevanju nam Franc predstavi mučno življenje po umoru očeta, ki je potekalo v žalosti, bedi in še ob šikaniranju »ljudske« oblasti. S težavo, a vztrajnostjo se je kasneje osamosvojil in bil zgleden delavec v vseh službah, ki jih je opravljal. Tudi o tem teče beseda v nadaljevanju. Osnoval si je družino in dobil v ženi neomajno oporo za svoje življenjske travme – posebej umor očeta, ki ga je trajno zaznamoval. Franci je v poznejših letih, ob podpori žene razjasnil skrivnostno smrt, ki je bila v resnici okruten umor, vanj pa so bili vpleteni ljudje, ki so mu bili presenetljivo blizu. In to je strašna bolečina, o kateri javno ne želi govoriti.
155 min
Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN. Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti. Scenarij in režija Lara Simona Taufer.
51 min
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
9 min
Življenjska zgodba karizmatičnega branilca Soče, generala Svetozara Boroevića, edinega nenemškega feldmaršala avstro-ogrske monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko odstira Boroevićevo pot »od slave in zvezd do padca in pozabe«, ki je simbolično tudi zgodba propada večne habsburške monarhije. Eden največjih vojskovodij prve svetovne vojne je pozabljen in v pomanjkanju maja 1920 umrl v 64. letu starosti v Celovcu. Njegov pogreb na Dunaju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je potekal brez državniških časti. Grob mu je iz izgnanstva plačal zadnji avstrijski cesar Karel. General Boroević je kot poveljnik soške armade proti vsem pričakovanjem porazil Italijane, ki so bili v izraziti premoči tako v pehoti kot orožju. Ljubljanski župan Ivan Tavčar ga je zaradi zaslug pri obrambi soške fronte avgusta 1915 imenoval za častnega meščana Ljubljane, a so ga že junija 1919 na predlog mestnega personalno pravnega sveta črtali s tega seznama. Leta 2009 je mestna občina Ljubljana generalu Boroeviću naziv častnega meščana vrnila. K raznolikosti filma pripomorejo številni priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine. O generalu Boroeviću spregovorijo v sedmih evropskih jezikih in z različnih vidikov presojajo vlogo in pomen branilca Karpatov in legendarnega poveljnika soške fronte. Na Primorskem in krajih ob reki Soči je spomin nanj še vedno zelo živ, kot tudi legende in ledinska imena po njem. Marsikatero manj znano dejstvo o Boroeviću in prvi svetovni vojni pa bo širši slovenski javnosti v filmu predstavljeno prvič.
92 min
Naša država ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo prihodnje leto za dve leti postala nestalna članica. Slovenski diplomati se tako že lahko udeležujejo zasedanj tega najpomembnejšega organa svetovne organizacije. Da vanj vstopamo v zelo zahtevnem obdobju, je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. V oddaji tudi o tem: - Zmagovalec slovaških parlamentarnih volitev znova napovedal končanje dobave orožja Ukrajini - Ob mednarodnem dnevu starejših opozorila o nasilju nad njimi in revščini med upokojenci - Odbojkarji pred prostim dnevom na olimpijskih kvalifikacijah še drugič zmagali brez izgubljenega niza
17 min
Gašper se zlekne po klopi, ki jo je Oliver hranil za nekoga drugega, Val pa na Oliverjevo presenečenje potegne z Gašperjem. Pa je to res ali se samo tako zdi?
2 min
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
12 min
Lucy je res neverjetna, nikomur se ne pusti zmesti, pa naj bo to oboževani Schroeder, Charlie Brown ali njen bratec Linus. Vedno do konca goni svojo! Nekateri bi rekli, da je močna osebnost, drugi pa …
7 min
Zvit in Zaja pripravita zabavo v maskah in spečeta slastno torto. Medtem ko si živali izbirajo kostume, nepridiprav Blaž razmišlja samo o sladkanju. Le kako naj izmakne torto? Pomagal si bo z zvijačo. Prijaznega Bratka prepriča, da se našemi v duha in ukrade torto. Pa se bo zvijača posrečila?
10 min
Legendarna primorska zasedba Avtomobili neprekinjeno deluje že 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim studijskim albumom Sijaj, ki je septembra 2022 izšel pri ZKP RTV Slovenija. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja "avtomobilsko" prepoznaven in unikaten. "Album smo zaradi covida snemali dolgi dve leti, v celoti je nastal v Gorici. Pri njem so poleg članov zasedbe sodelovali še: Rok Škarabot na tolkalih, Jani Šepetavec na tenorsaksofonu in Uroš Trebižan na kontrabasu, ki so s svojimi prispevki nadgradili zvok zasedbe, ne da bi okrnili njegovo bazičnost in prvinskost. Fantje pravijo, da je to najboljši album doslej. Skladbe na njem govorijo o potovanjih, svetu in podeželju v domači Sloveniji," ploščo opisuje Marko Vuksanović, ob tem pa poslušalce vabi in spodbuja, da si o pesmih ustvarijo svojo sodbo. Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal). V živo so se predstavili 10. 11. v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.
82 min
V Marseillu, v Franciji, je od 17. do 24. septembra srečanje verskih predstavnikov z mladimi. V Marseillu, v Franciji, je od 17. do 24. septembra potekalo medversko srečanje. Prvo srečanje škofov sredozemskih držav je bilo na pobudo italijanske škofovske konference leta 2020 v Bariju. Lani so se v Firencah predstavnikom 60 Cerkva pridružili župani sredozemskih držav. Letos pa so predstavniki različnih religij o političnih, ekonomskih in okoljskih izzivih razpravljali z mladimi. Spraševali so se o vlogi, ki jo imajo v procesu sprave, pri graditvi miru. Iskali so rešitve za naraščajoče število beguncev in migrantov, za katere je Sredozemsko morje postalo pokopališče. Ob koncu se je udeležencem pridružil še papež Frančišek. Za 24. september, svetovni dan migrantov in beguncev, je napisal poslanico z naslovom »Svobodna odločitev, preseliti se ali ostati«. Kot prednostno nalogo za to leto so pri Pax Christi v Franciji izbrali vzgojo ter izobraževanje otrok in mladih za mir, dialog in spravo. V Župniji Sveti Križ v Ljubljani začenjajo verouk za odrasle. Luki Ločniškarju je katehumenat spremenil življenje. Udeleženci sinode v Rimu prosijo za molitev. V Župniji sveti Lenart vas vabijo v oktobru k molitvi rožnega venca.
35 min
Jani se zgleduje po superjunakih, o katerih bere v stripih. Godrnjavi jež Gašper se norčuje iz njega in Jani nenadoma ne zna več biti dober superjunak. Prijatelji se odločijo, da ga bodo razveselili ...
11 min
Pozdravljen, mormon! Zelo lep morski ptič si, iz iste družine kot pingvini. Zlahka te prepoznamo po tvojem pisanem kljunu. Včasih ti zaradi njega rečejo tudi morski klovn! A pozimi tvoje lepe barve obledijo.
5 min
Roberto Saviano, avtor znamenite knjige Gomora, je v tokratnem scenariju obravnaval odraščanje in razvoj novih generacij neapeljske mafije v zloglasni četrti Sanita. Pretresljivo in poučno. Nicola, Briato, Lollipop in druščina so predrzni in neustrašni najstniki, ki živijo bolj kot ne na ulicah zloglasne četrti Sanita. Edini vzorniki teh petnajstletnikov so lokalni kriminalci, zato na vse mogoče načine iščejo lahko pot do denarja, ki jim bo omogočil nakup dizajnerskih oblačil in najnovejših športnih copat. Na strehah stavb v svoji četrti se urijo v streljanju, prodajajo mamila na ulicah in ne oklevajo, ko je treba za dosego svojih ciljev poseči po orožju. Njihov vodja Nicola je prebrisan in pameten, tako da tolpi kmalu uspe »prevzeti« četrt. Ampak zdaj vstopijo v igro velikih, kajti izzovejo enega od starih šefov. Staro pravilo pa še vedno velja: kdor je na vrhu danes, je lahko jutri že v krsti … Originalni naslov: LA PARANZA DEI BAMBINI Leto produkcije: 2018 Država: Italija Žanr: kriminalna drama Režija: Claudio Giovannesi Scenarij: Maurizio Braucci, Claudio Giovannesi in Roberto Saviano po knjigi Roberta Saviana Igrajo: Francesco Di Napoli, Viviana Aprea, Mattia Piano Del Balzo, Ciro Vecchione
106 min
Na največjem jezeru v Južni Ameriki so številni otočki. Narejeni so iz trsja. Na njih živi pleme, ki iz trsja izdeluje tudi vrvi, čolne in celo hiše. Ko Zafrkova ladja zasilno pristane na jezeru, Reaktivčki vedo, da je treba otočanom pomagati.
11 min
V prvi oktobrski oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica. Gre za izbor, ki ga vsako drugo leto pripravita Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije. Televizijske zgodbe mladih inovativnih kmetov, ki jih pripravimo v našem uredništvu, bodo v prihodnjih dneh objavljene tudi na spletnih straneh Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, kjer lahko oddate svoj glas za tistega kandidata, ki vas je najbolj prepričal.
45 min
Sisi in Andrassy se po pobegu napotita na Dunaj. Franca skušata prepričati, naj Madžarom podeli parlament. Francu zamisel ni najbolj ljuba, a je o tem pripravljen razmisliti, čeprav opazi bližino med Andrassyjem in svojo soprogo. Sisi meni, da je njeno mesto na dvoru pri družini, vendar postane Franz po svoji stari navadi sumničav in nepredvidljiv. SISI (II.) / koprodukcija / 2022 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Svenja Rasocha Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Marcus Grüsser, Tanja Schleiff
47 min
Dobitnik Evropske nagrade mladega filmskega občinstva leta 2020 Jack odrašča v srečni družini, ki jo nekega dne pretrese vest, da se bo njegov bratec rodil z Downovim sindromom. Jackovi starši ohranjajo optimizem in ko se fantek Gio rodi, v njihovem domu še bolj zacveti ljubezen. Ob začetku srednje šole pa se Jack prične zavedati bratovih pomanjkljivosti in ga preplavi sram. Za vsako ceno hoče biti sprejet med novimi sošolci in očarati dekle, ki mu je všeč, zato se zlaže, da je njegov brat umrl. Resnica v najmanj primernem trenutku pride na dan, Jacka pa vsi v šoli označijo za neonacista. Deček, ki je storil hudo napako, mora sprejeti odgovornost za zatajitev brata, pri tem pa mu pomagajo vsi družinski člani. Izvirni naslov: MIO FRATELLO RINCORRE I DINOSAURI / Italijanski film, 2019 / Režija: Stefano Cipani / Scenarij: Fabio Bonifacci, Giacomo Mazzariol / Igrajo: Alessandro Gassmann, Isabella Ragonese, Rossy de Palma
98 min
Simon nadaljuje potovanje v Srednji Ameriki. Začne na karibski obali, na severu Belizeja, kjer obišče zavetišče za osirotele lamantine. V narodnem Parku Chiquibul je priča spopadu med čuvaji parka in vsiljivci iz Gvatemale, ki deževni gozd krčijo zaradi kmetovanja. V sosednji Gvatemali, ki se preživlja predvsem s kmetijstvom, si ogleda posledice hude suše. Tudi to je razlog za reke ljudi, ki poskušajo priti v ZDA. Naslednja država, Salvador, se spoprijema z nasiljem okrutnih tolp. Zadnja država na tej poti je Kostarika, majhen tropski raj z izjemno biotsko pestrostjo. V nemirni regiji ponuja upanje in stabilnost. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland
59 min
Ian sprašuje Daphne Sparrow o Scottovih obiskih strelišča, a mu ta noče nič izdati. Garyjevi prijatelji rudarji s severa obiščejo vas, da bi počastili njegov spomin. Ko so vsi v cerkvi, Scott obišče Garyjevo hišo in igra videoigrice. Družina Sparrow Julie ponudi plačilo računa v gostilni, kamor po slovesnosti pridejo vaščani. Policija preiskuje umor Sarah Vincent in Kevin izve, kdo je podpisal prejem paketa, v katerem je bila lopata, s katero so jo ubili. Ko Andy to izve, zbeži v gozd. SHERWOOD / Velika Britanija / 2022 V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle Scenarij: James Graham Režija: Lewis Arnold
58 min
V knjigarni zvečer zmanjka elektrike, Pok in Pak pa se znajdeta na mestnih ulicah ponoči ter odkrijeta svet in bitja, ki jih dotlej nista poznala.
7 min
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelj: Jože Možina
52 min
4. oktober je svetovni dan živali, saj na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, zavetnik živali, ki se je menda znal z njimi tudi pogovarjati. O sporazumevanju med človekom in psom v novi knjigi, ki bo izšla prav na dan živali, piše tudi akademik dr. Marko Snoj. Pes, ki živi s človekom, mora znati več jezikov: tistega, s katerim se sporazumeva s svojo vrsto in drugimi živalmi, telesno govorico in človeško, poznati pa mora tudi ime, ki mu ga je dal človek in ki je ena od vezi med človekom in psom.
14 min
Začenja se novo študijsko leto. Priprave nanj so zaznamovale tudi avgustovske poplave predvsem na mariborski univerzi. Gmotno škodo na prizadetih objektih so sanirali, so pa zaznali, da je bilo v ujmi prizadetih veliko študentk in študentov. Drugi poudarki oddaje: - V Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka prevzela odgovornost za napad v Ankari - Največja naložba v romunsko vojsko doslej ne bo pomagala ljudem ob meji z Ukrajino - Odstrel rjavih medvedov pri nas se po zavrnitvi tožbe nadaljuje
19 min
V parku dežuje. Pip in Poka srečata Jasmino, ki pobira črve. Kaj takega! Črvi so sluzasti in ogabni. Jasmina pojasni, da jih rešuje, in ju prosi, naj ji pomagata. Obotavljata se, ko pa se Poka enega dotakne, spozna, da jo le žgečka. Rada bi opogumila še Pipa, a on do črvov čuti odpor. Poka ga vztrajno prepričuje, naj kakšnega pobere, a Pip jo besno zavrne. Poka spozna, da je pretiravala. Ko pa se po blatnih lužah s kolesom kot blisk pripodi Zak, črvom preti nevarnost, da jih bo pomendral. Pip zaman zbira pogum, dokler ga Poka končno le ne prepriča, da so črvi kot žgečkljivi špageti. In v zadnjem hipu res enega reši!
7 min
Slovenija ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo z začetkom prihodnjega leta za dve leti postala nestalna članica. Status opazovalke med drugim pomeni, da se bodo slovenski predstavniki lahko udeleževali zasedanj Varnostnega sveta. Druge teme: - Na slovaških parlamentarnih volitvah slavje nekdanjega premierja Fica. - Združene države so se pet pred 12-to izognile ohromitvi dela vlade. - Slovenski odbojkarji na olimpijskih kvalifikacijah v Tokiu po Tuniziji premagali tudi Turčijo.
18 min
Moj si, incizivozaver Dana išče pero incizivozavra za svojo zbirko. Toda ta dinozaver je lahek in uren in ima ostre zobe. Poleg tega ni mesojed kot njegovi sorodniki. Bi ga morala Dana namesto z mesom privabiti s solato? Dinozavrski vid Dana se trudi odkriti, kateri od mesojedih dinozavrov si je najbolj pomagal z vidom. Je bil to nanukzaver, ki je videl ponoči, tiranozaver, ki je videl ostro kot ujeda, ali morda kača, ki je videla toploto svojega plena.
21 min
Jazbec Klemen je po duši pustolovec. Na uho mu pride, da je na vrt zašla pošast in takoj jo sklene poiskati. Koga bo vzel s sabo? Morda zajčico Rozi? Svoje bratce in sestrice? Na koncu radovedni jazbec na pot odrine sam. Namesto pošasti na jasi sreča srno, nato pa se začne prava pustolovščina. Klemen je šel kar za nosom in zdaj ne zna domov.
7 min
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
19 min
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
7 min
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
52 min
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
9 min
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
48 min
Zgodnji film japonskega režiserja Rjusukeja Hamagučija, nedvomnega svetovnega odkritja zadnjih let, okrog katerega je zgrajen cikel sodobnega japonskega filma. Študentka Asako se na fotografski razstavi zaljubi v očarljivega Bakuja. Že nekaj minut zatem postaneta neločljiv par, njuna ljubezen pa sanjska. Ko njuni prijatelji že dvomijo, ali je tako idealna ljubezen sploh mogoča, pa Baku nenadoma zapusti Asako. Dve leti pozneje se njej zazdi, da je spet videla svojega nekdanjega fanta. Izkaže se, da je v resnici videla Rjoheija, ki je Bakuju zgolj zelo podoben. Asako se začne videvati z njim, a mu ne pove za podobnost z njenim nekdanjim fantom. Je res zaljubljena vanj ali pa v njem vidi zgolj nadomestek za ljubezen iz preteklosti? Originalni naslov: NETEMO SAMETEMO Leto produkcije: 2018 Država: Japonska, Francija Žanr: drama Režija: Rjûsuke Hamaguči Scenarij: Tomoka Šibasaki, Sačiko Tanaka in Rjûsuke Hamaguči Igrajo: Masahiro Higašide, Erika Karata, Sairi Ito, Kodži Nakamoto, Kodži Seto
114 min
... ni videla dlje od svojega dolgega kumaričastega nosu. Pripovedujeta: Barbara Lapajne Predin in Boris Ostan. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
11 min
Duhovita in topla britanska komedija o krpanju odnosov med mamo in odraščajočim sinom. Sue Bagnold je knjižničarka v srednjih letih. Včasih jo prešine, da bi bila lahko srečna in zadovoljna s skromnim življenjem, če le ne bi imela otrok. Njen sin Daniel je padel v kremplje pubertetne krize. Ima dolge, mastne in nepočesane lase, po svetu hodi kot zombi, njegova najljubša glasba zveni kot živalski vrt, govori manj artikulirano, kot je pri dveh letih, in nosi oblačila, ki bi jih Sue najraje zmetala na odpad. Sina poskuša razumeti, a zdi se, da se Daniel preprosto noče sporazumeti z njo. Ko pa Sue spozna moškega, ki ji je zares všeč, se razmere doma še poslabšajo. Izvirni naslov: DAYS OF THE BAGNOLD SUMMER / Britanski film, 2019 / Režija: Simon Bird / Scenarij: Lisa Owens, Joff Winterhart / Igrajo: Monica Dolan, Earl Cave, Rob Brydon
85 min
Bernarda in Jože gostita voditeljico nove glasbene oddaje ne Televiziji Slovenija Leilo Aleksandro Jelić, ki je tudi glasbenica, zato na glasbenem odru predstavlja svojo pesem Rajske ptice. V goste prihaja še vsestranska umetnica Salome, ki tokrat predstavlja svojo prvo avtorsko stand up kabaret predstavo. V zabavnih igrah se tokrat pomeri komični dvojec Žan Papič in Gašper Bergant, ki skupaj pripravljata novo gledališko komedijo z naslovom Fejmiči, sama sta najboljša. Na glasbenem odru se predstavlja še Gregor Ravnik z zmagovalno pesmijo MMS-a Torek.
76 min
Pletilka prebode babičin udobni taburet, ki se sesede. Žvenk Glavni takoj najde rešitev – babi bo naredil nov stol. Šele po nekaj neuspelih poskusih ročno izdelanih mojstrovin je pripravljen prisluhniti babičini želji.
11 min
V mesto prispe svetovno znana astronavtka, gospa Mesec. Malo pred tem se Huhu in Duško sporečeta, ker je Huhu preveč neučakan. Gospa Mesec jima pomaga, da zgladita spor in še naprej ostaneta prijatelja.
7 min
Na obisk k Šapicam pride veliki Šimpaldo. Kužki bi mu radi pokazali svoje trike, Gitico pa skrbi, da njen ne bo nič posebnega. Naučiti se bo morala, da moraš za dober trik veliko vaditi in kdaj tudi pasti.
7 min
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
6 min
Ljubozver in prijatelji se morajo zamotiti, ko stojijo v zelo dolgi koloni in čakajo, da pridejo na vrsto za zabavno igro.
7 min
Slovenija ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo prihodnje leto za dve leti postala nestalna članica. Zunanja ministrica Tanja Fajon pravi, da v varnostni svet vstopajo v zelo težkem obdobju, saj vladajo v svetu številni konflikti. Kljub temu je prepričana, da je Slovenija pripravljena na nalogo in da bodo delo opravili dobro. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Gorski Karabah prispela mednarodna misija s humanitarno nalogo. Na območju sicer le še nekaj tisoč etničnih Armencev - Na Poljskem množični protest proti politiki vladne stranke Zakon in pravičnost. - Ob mednarodnem dnevu starejših opozorila pred kršenjem njihovih pravic.
31 min
Podgana Sali je savanska kurirka. Trenutno ima ogromno dela. Dimitrija in njegove prijatelje prosi za pomoč. So pravilno razumeli sporočilo, ki jim ga je zaupala? Mladiči spoznajo, da kurir ni lahko biti.
5 min
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19 min
Val prejme vprašanje od Julije: »Otroci se norčujejo, ker se na bazenu bojim globoke vode. Zakaj je strah le mene?« Val jo potolaži: »Strah ni slaba stvar, lahko pa je nesorazmeren in nam uide z vajeti.« Z Ročkovo pomočjo nam Val pove več o fobijah.
3 min
Rompi je otožen. Vsem prijateljem gre kaj dobro od rok, le on še ni odkril svojega talenta. Ne zna slikati kot Tilka, ne plesati kot Hektor, ne krasiti kot Rija, ne žvižgati kot Čačka in nikakor ni tako okreten kot Capek. Ampak Tilka dobro ve, da Rompi odlično skače. S prijatelji ga morajo le opomniti na to.
11 min
Gospod Martinc si želi, da bi Ernest igral v njegovi trgovini. Za spremljavo mu posodi mehanični klavir, ki pa je strašansko razglašen ...
12 min
Zlata ribica Zlatka je osamljena, zato jo Pepa pelje v akvarij. Tam je toliko različnih rib, da bo Zlatka gotovo našla novega prijatelja.
5 min
Univerzitetni profesor, nevroznanstvenik in endokrinolog, pa tudi pisatelj, popotnik in navdušen gornik. Pred začetkom študijskega leta oceni kondicijo naše največje univerze, v kontekstu ljubezni pojasni vlogo genetike in spolov na delovanje možganov, v popotovanju po različnih koncih sveta pa se ustavi tudi v trenutku zgodovinskih navdihov literarnega ustvarjanja.
33 min
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
82 min
Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov
71 min
Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
122 min
Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
103 min
Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
86 min
Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
101 min
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.
97 min
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
68 min
»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
88 min
Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.
76 min
Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
125 min
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.
95 min
Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
88 min
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
83 min
Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
100 min
Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
89 min
»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
81 min
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
93 min
»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
70 min
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.
83 min
Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
100 min
Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
73 min
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
106 min
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
91 min
Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
84 min
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
77 min
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.
88 min
Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
96 min
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
73 min
»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
89 min
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
68 min
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
97 min
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
79 min
Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
98 min
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
94 min
Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
51 min
Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.
89 min
Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director). Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.
81 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
88 min
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
103 min
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
98 min
Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
114 min
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
79 min
Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
54 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
90 min
»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
94 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
110 min
Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
100 min
Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.
104 min
V tretji seriji risank Minuta v muzeju nas pronicljivi Rafael, navihana Mona in radovedni Nabi popeljejo v svet islamske umetnosti, ki je pomembno vplivala na zahodno kulturo in način življenja. Neprecenljivi zakladi iz novega krila pariškega Louvra vzbujajo osuplost, očaranje in seveda še več vprašanj, na katera zdaj že slavna trojica odgovarja na svoj značilno šegavi način.
1 min
Čeprav tako drugačni, so nam kiti in delfini po kognitivnih sposobnostih in družinskih vezeh, ki jih ustvarjajo, v resnici precej blizu. Nagrajena dokumentarna oddaja se osredotoča na prikaz družine, čustev, jezika, družbene organizacije, inteligence pri kitih in delfinih in njihovo interakcijo s človekom. OCEAN SOULS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Philip Hamilton
57 min
Izjemen protivojni film, katerega zgodba je postavljena na začetek devetdesetih let, med državljansko vojno v Gruziji, je bil leta 2015 nominiran tako za oskarja kot za zlati globus. Leto 1992, Gruzija. Prebivalci abhaške regije bi se radi odcepili od matične države, zato izbruhne krvava vojna, v katero so močno vpletene tudi sosednje države. Še od časov Stalinovih čistk med gruzijskimi gorami živi estonska manjšina. Večina prebivalcev se je po razpadu Sovjetske zveze vrnila v domovino, v eni od vasi pa sta ostala ostarela Ivo in Margus. Čakata, da dozorijo mandarine, nato bo vsaj Margus odšel za rojaki. Čeprav se ju abhazijsko-gruzijski konflikt ne tiče, spopad, ki poteka blizu njune kmetije, prizadene tudi njiju. Na bojišču namreč obležita dva ranjenca, pripadnika različnih strani. Ivo ju vzame v svojo hišo, neguje in ju reši gotove smrti. Kako se bosta moža odzvala, ko bosta spet pri močeh in bosta znova lahko vihtela puško? Originalni naslov: MANDARIINID Leto produkcije: 2013 Država: Estonija, Gruzija Žanr: vojna drama Režija: Zaza Urushadze Scenarij: Zaza Urushadze po ideji Tatjane Mülbeier in Arturja Veebera Igrajo: Lembit Ulfsak, Elmo Nüganen, Giorgi Nakashidze, Misha Meskhi
83 min
Dokumentarna oddaja predstavi bitko mladih ljudi, rojenih v svobodni in demokratični družbi, za ohranitev avtonomije in dosedanje ureditve Hongkonga, ki se ga s spreminjanjem zakonov vse bolj polaščata Kitajska in politika predsednika Ši Džinpinga. Nekdanjo britansko kolonijo je sicer London predal Pekingu leta 1997, avtonomijo pa bi moral ohraniti vse do leta 2047. THE BATTLE FOR HONG KONG / Velika Britanija / 2020 / Režija: Robin Barnwell
48 min
Danes dežuje in prijatelji se morajo igrati v hiši. Tilka dobi dobro zamisel. Spekli bodo torto! Vsi lahko v torto dodajo svojo najljubšo sestavino. Tilka doda koščke čokolade, Rompi oreške, Rija rozine, Čačka jabolka, Capek banane in Hektor penice. Slastno! A izkaže se, da mešanica ni preveč posrečena. Tilka mora najti način, kako bodo torto spravili v red.
11 min
Toča zvezdnih utrinkov pade na planet Žvenk in ga posuje z draguljčki. Mina, Tim in zmajko Juš se z njimi igrajo igro in vse draguljčke si priigra zmajko Juš. Drugi se brez njega in draguljčkov igrajo naprej z navadnimi kamenčki, zmajko Juš pa spozna, da se je bolj zabavno igrati s prijatelji, kot pa samo zmagovati.
11 min
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
8 min
Na stadion Repek pride ekipa iz Smrdola. Dihurji so strokovnjaki za kazenske strele, Rozi pa se boji, da ni dovolj dobra, da bi lahko poslala žogo v gol. Bo vendarle zadela in pomagala ekipi?
7 min
Huhu in prijatelji po dva in dva gradijo drevesne hiške, a vsaki nekaj manjka. Na obisk pride slaščičar Rogljič iz Avstrije in prinese slastne vaniljeve rogljičke. Žal jih prijatelji ne morejo pokusiti, saj jih prežene dež. Domislijo se, da bi združili moči in skupaj postavili večjo hiško. Izkaže se, da so se odločili prav.
7 min
Dimitri odkrije zapuščeno kolibo. V njej morda straši. Z Okom in Pili se ne morejo upreti radovednosti in odpravijo se tja. Toda ali je koliba res zapuščena? V njej je namreč nekdo, ki ima štiri pare oči.
4 min
Pozdravljen, rdečelični makak! Čisto posebna opica si. Edina živiš v tako mrzlih krajih. Na srečo imaš zelo topel kožuh. Da se še bolj ogreješ, se namakaš v toplih vrelcih. Živiš na Japonskem, kjer so tovrstni vrelci vulkanskega izvora.
5 min
Pok in Pak v stripovskem mestu srečata superjunaka, ki se kosata, kdo ju bo rešil. Deklici, ki jo spoznata, so všeč Pakove supermoči, in Pak postane novi superjunak.
7 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
4 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
4 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Katoliška cerkev oktobra obhaja mesec rožnega venca. Ta starodavna molitev ima korenine v izkušnji kristjanov iz prvih stoletij, ko so puščavski očetje ponavljali molitve v litanijski obliki. K molitvi rožnega venca se redno zbirajo tudi v župniji Sveti Lenart v Slovenskih Goricah.
2 min
Cerkev na Slovenskem na različne načine nagovarja starejše, ki si želijo pridobiti versko znanje in spoznati vsebino katoliške vere. V nekaterih župnijah zato organizirajo tečaje Alfa, v Župniji sv. Križa na ljubljanskih Žalah pa iskalceBoga vabijo h katehezi za odrasle.
4 min
Berengere Savelieff je voditeljica programov pri mednarodni organizaciji Pax Christi v Franciji za vzgojo in izobraževanje otrok in mladih za mir, dialog in spravo. V letu, ko so v Marseillu gostili Sredozemsko srečanje verskih predstavnikov z mladimi, je vzgoja mladih za mir v Franciji prednostna naloga Pax Christi.
7 min
Podnebne spremembe, pomanjkanje obdelovalnih površin, revščina, vojne, preganjanje, etnični spori - to je le nekaj razlogov, zakaj ljudje zapuščajo svoje domove. Kako pomagajo migrantom in beguncem, smo vprašali različne dobrodelne ustanove.
12 min
Sredozemska srečanja je tokrat gostila marsejska nadškofija na pobudo svojega nadškofa, kardinala Jean-Marca Avelina. Na tokratnih »sredozemskih srečanjih« so se zbrali katoliški škofje in mladi različnih krščanskih veroizpovedi in religij iz 31 sredozemskih držav, da bi posredovali sporočilo upanja in dialoga ter se tako odzvali na poziv papeža Frančiška h kulturi srečanja.
3 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
2 min
Dnevni red seje: 1. Sklepa o pravici Jurija Lepa in Dejana Süča do opravljanja funkcije poslanca za preostanek mandatne dobe Državnega zbora
4 min