Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio Koper
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Radio Koper
397 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Je morski konjiček riba? Kaj pa morski golob, morska figa in morski gad? In kdo so tihotapci, sateliti in pirati ribjih gnezd? Odgovore na ta in še na mnoga druga pomembna vprašanja o preučevanju rib najdemo v monografiji Osnove morske ihtiologije. Gre za edinstveno strokovno delo in obenem priročnik v slovenskem prostoru s področja preučevanja rib, ki je redkost tudi v tujini. Njegova avtorja sta Lovrenc Lipej in Domen Trkov z Morske biološke postaje NIB v Piranu, kjer sta ga nedavno predstavila javnosti. Danes sta sodelavca, a se je njuno znanstveno sodelovanje začelo že v času, ko je Trkov kot študent poslušal predavanja dr. Lipeja. Zakaj pa je vsega kriva babica, sta med drugim povedala v tokratni oddaji.
16 min 16. 12. 2024
V tokratni oddaji boste spoznali potapljača Damirja Podnarja. Novogoričan se je s potapljanjem začel ukvarjati že v mladosti, kasneje pa je to preraslo v profesionalno kariero. Poleg jam raziskuje tudi podvodne razbitine v svetovnih morjih. O njegovih letošnjih odpravah boste več izvedeli v tokratni oddaji Morje in mi.
13 min 9. 12. 2024
Na spehodu po Koprski ulici v Izoli naletiš tudi na izložbo z modeli tradicionalnih istrskih bark in tekmovalnih čolnov. Tam je namreč modelarska delavnica Andragoškega društva. Njena gonilna sila je Rudi Semelbauer. V delavnico prihaja redno, vsak dan. Vsakemu modelu trabakule, levta, batane nameni po tisoč do tisoč dvesto ur dela. Njegova strast izdelovanja modelov bark, ki vse tudi plujejo, se je začela že konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je izolska tovarna igrač Mehanotehnika ustanovila modelarski klub. Prav v Izoli so člani kluba začeli organizirati tekmovanja z modeli bark, ki so prerasla v državna. V modelarski delavnici je Rudija Semelbauerja obiskala Lea Širok.
15 min 2. 12. 2024
Ob naši obali se že več kot desetletje postopno prilagajamo klimatski rasti morske gladine. Po poplavah leta 2008 smo z nasipi denimo zaščitili soline. V Piranu, kjer morje najbolj pogosto prestopa obalo, so na novo uredili skalomet vzdolž Prešernovega nabrežja. Pripravljajo celovito protipoplavno zaščito starega jedra. Pri prenovi pristanišč lokalne skupnosti upoštevajo dejstvo, da je gladina morja od sredine prejšnjega stoletja ob naši obali višja za 16 centimetrov in da se trend od leta 1990 stopnjuje. A tudi če se najbolj črne napovedi, po katerih bi Koper in Izola spet bila otoka, ne bodo uresničile, bo nujno zagotoviti zaščito obalnega pasu s postopnimi sistemskimi ukrepi, sprejemljivimi za najširšo javnost.
13 min 25. 11. 2024
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
15 min 18. 11. 2024
V oddajo Morje in mi bomo tokrat odpluli z Andrejem Masilom, ki je svojo celotno delovno dobo preživel na velikih trgovskih ladjah. Če seštejemo vse njegove preplute kilometre, ugotovimo, da je več kot 57-krat obplul svet. V tem času se je nabralo dovolj dogodivščin, ki jih je opisal v svoji knjigi Med valovi razburkanega življenja. Kapitan dolge plovbe je svojo knjigo prvič predstavil v ajdovski Lavričevi knjižnici.
14 min 7. 11. 2024
Izolski umetnik-raziskovalec Marko Vivoda s svojimi deli na presečišču znanosti in umetnosti spodbuja razmišljanje o neinvazivnem trajnostnem sodelovanju z naravo, predvsem z morjem. Na letošnjem festivalu Ars electronica v Linzu se je na enem od dveh prizorišč, ki jih je opremilo koprsko društvo Pina, predstavil s prototipom povsem samozadostne morske postaje, z naslovom Marine research vessel. Svet pod morsko gladino zelo dobro poznata izkušena podvodna ribiča, Kristijan Šumberac in Tadej Špeh iz koprskega društva Porporella, ki smo ju prav tako povabili v oddajo. Pripravili sta jo Lea Širok in Vesna Potočar Godnič.
13 min 4. 11. 2024
Kako gradnje v morju vplivajo na morske organizme? Koliko slovenske obale sploh še imamo v naravnem stanju? Zakaj ne moremo več dopustiti doslej večinoma slabih praks posegov v morje in priobalni prostor? Še posebej ob dejstvu, da bo priobalni del potrebno zaščiti pred dvigom gladine morja zaradi podnebnih sprememb? Pa lahko, denimo v Koprskem zalivu, preprečimo, da bi se muljasti sediment ob gradnji razpršil po celotnem zalivu in prekril morske organizme, ki živijo na dnu? In kaj pomeni, da je potrebno naravo po Evropski direktivi obnavljati, ne le vračati v stanje pred posegi? O vsem tem se v oddaji Morje in mi pogovarjamo z Robertom Turkom, predsednikom Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov. Oddajo je pripravila Lea Širok.
12 min 30. 10. 2024
Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.
17 min 21. 10. 2024
Ta konec tedna so Tržaški zaliv ponovno obarvala jadra najštevilčnejše regate na svetu. Barcolana, ki nosi ime po nekdaj slovenski vasi Barkovlje, je imela tudi bogat spremljevalni program, v katerega so bili s 'Slovenskim pozdravom Barkovljanki' vključeni tudi Slovenci v Italiji. Iz Trsta proti Antarktiki pa bo v teh dneh zaplula raziskovalna ladja Laura Biassi. Pogovarjali smo se s poveljnikom Francom Sedmakom, ki je tudi velik ljubitelj jadranja. V Izoli pa smo si ogledali razstavo o morskih organizmih, ki jih lahko spoznajo tudi osebe z okvarami vida. Tjaša Škamperle.
15 min 14. 10. 2024