Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
413 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Na območju parka Zdravilišča RKS Debeli rtič, raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Posaditev dreves je bila v preteklosti že ena izmed dejavnosti, ki so jih v zdravilišču izpeljali ob dnevu Zemlje. Letošnje otroške delavnice, namenjene ozaveščanju pomena vremena in morja, so nastale v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Agencijo za okolje, ki je postavila didaktično vremensko postajo, s katero bodo otroci lahko spoznavali vremenske pojave. O zanimivem dogajanju na kopališču, kjer so z učenci izpeljali tudi čistilno akcijo, v tokratni oddaji Morje in mi.
11 min 25. 4. 2025
Sredozemsko morje ostaja najbolj smrtonosna migrantska pot na svetu – kljub temu da se je število nezakonitih prihodov v Evropo močno zmanjšalo. Samo lani je med poskusom prečkanja umrlo 2.333 migrantk in migrantov. Identifikacija trupel je pogosto nemogoča, številni ostajajo pogrešani. Od leta 2014 je v Sredozemlju izginilo ali izgubilo življenje več kot 31 tisoč ljudi. Pri reševanju pomagajo številne nevladne humanitarne organizacije. Ena od njih je Emergency. Na krovu njihove ladje Life Support je marca deset dni preživel novinar Primorskega dnevnika Martin Poljšak.
12 min 21. 4. 2025
Kiti v rekah, mroži na evropskih obalah, delfini v pristaniščih – tudi v koprskem, na primer. Morski sesalci se vse pogosteje pojavljajo daleč od svojih običajnih domovanj. Zakaj? Mednarodna skupina znanstvenikov je v nedavni obsežni študiji, ki jo je vodila organizacija OceanCare, raziskovala prav to nenavadno vedenje. Sodelovalo je tudi slovensko društvo Morigenos. Razlogi so zapleteni, a med glavnimi vzroki izstopata podnebna kriza in človekov vpliv. Študija, ki jo je marca objavila priznana znanstvena revija Marine Policy, pa prvič prinaša tudi jasna priporočila – kako se odzvati, ko morski sesalci zaidejo v kraje, kjer jih ne bi pričakovali. Kako zaščititi njih in ljudi, več o tem je Lei Širok povedal dr. Tilen Genov.
12 min 12. 4. 2025
Morski svet je bogat - v njem so redki morski organizmi, barvitost, življenje. A neke vrste življenje in komunikacija v morju simbolično živi tudi v kablih. Že stoletje in pol telekomunikacijo omogočajo kabli, ki poreko morja oziroma pod morjem povezujejo države in celine. Podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, načrtuje izgradnjo 50.000 kilometrov dolgega podmorskega kabla, ki bi potekal čez cel svet. Ta najdaljši podvodni kabel na svetu naj bi bil položen zelo globoko, tako da bodo možnosti za sabotaže manjše.
15 min 4. 4. 2025
V nekoč ribiškem naselju Barkovlje na Tržaškem je bil pred sto leti z velikim zanosom ustanovljen veslaški klub Sirena. Klub, ki je prispodoba korenitih preobratov in zrcalo slovenske identiete, je ustanovil podjetnik Dragotin Starc. Zgodbo današnjega Tržaškega pomorskega kluba Sirena je v knjigi Slovenski glas v zalivu zapisala upokojena novinarka Ivana Suhadolc. Knjiga, ki je nastala že pred leti na podlagi arhivskega gradiva in osebnih pričevanj, je ob jubileju kluba izšla v dopolnjeni izdaji.
15 min 28. 3. 2025
Tokrat predstavljamo tri solinarje, tri prijatelje iz Sečoveljskih solin: Slovenca Matjaža Lužnika, Francoza Vianneya Lefebvra in Mehičana Francisca Betanzosa. Družita jih solinarsko delo z osemstoletno tradicijo ter strast, ljubezen do umetnosti in ustvarjanja. Izrazili so jo na skupni fotografski razstavi z naslovom "Mi smo solinarji /noi siamo salineri /somos salineros /nous sommes paludiers /we are salters, ki je do maja na ogled v centru za obiskovalce Krajinskega parka Sečoveljske soline Caserma. Tam se je z avtorji o razstavi, njihovemu umetniškemu izražanju in solinarskemu delu pogovarjala Lea Širok.
12 min 24. 3. 2025
Školjkarstvo doživlja viden upad proizvodnje v Evropi in Sredozemlju. Razlogi so zapleteni in medsebojno povezani, ugotavljajo strokovnjaki. Naš največji školjkar Mitja Petrič izpostavlja, da školjčišča v bližini obale niso več rentabilna in jih bo treba opustiti. Izkušnje iz tujine, pa tudi raziskave v našem morju kažejo, da so školjčišča na odprtem morju dobra in učinkovita praksa za blaženje, denimo, posledic segrevanja morja in plenjenja orad. A je zakon, ki bo to pri nas omogočil šele v usklajevanju.
8 min 17. 3. 2025
Morska trava kot gnojilo? Zdi se nenavadno, a stoletja so jo kmetje uporabljali za pridelavo zelenjave in povrtnin. Z vozovi in vprežno živino so se odpravili do morja, kjer so jo nabrali, odpeljali na njive in jo podorali v zemljo. In pridelek? Vse je krasno uspevalo, pripoveduje ljubiteljski raziskovalec istrske zgodovine, Koprčan Stanko Ivančič, ki je to metodo gnojenja preskusil tudi sam. Več o tej skoraj pozabljeni tradiciji in povezanosti vsakdanjega življenja Koprčanov z morjem pa v tokratni oddaji.
10 min 3. 3. 2025
Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.
15 min 24. 2. 2025
Prizadevanja za ohranjanje narave ne dajejo želenih rezultatov. Kljub ambicioznim politikam, se biotska raznovrstnost še naprej zmanjšuje. Na kontinentin in v oceanih. Odtisi naših škodljivih dejavnosti – mikroplastika - so dosegli celo Antarktiko. Zakaj zeleni ukrepi ne delujejo? Kaj so glavni vzroki za propadanje narave? In kako spodbuditi nujno preobrazbo našega delovanja? Nekaj ključnih odgovorov ponuja zadnje, dejansko prelomno poročilo Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Med znanstveniki iz 42 držav, ki so ga pripravljali, je tudi dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
14 min 15. 2. 2025