Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
423 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle
16 min 9. 7. 2025
Oddaja Morje in mi poleti nastaja na plaži. Tokrat smo obiskali Žusterno v Kopru, kjer sta nastali dve priljubljeni območji- t.i. stara plaža in novi park. O letošnji prenovi in načrtovanih vlaganjih ter o novosti- spoznavanju bližnjega morskega travnika pozejdonke v reportaži Vite Zadnik.
9 min 4. 7. 2025
Poletne oddaje Morje in mi nastajajo na morju in ob njem - na kopališčih, plažah. Za varnost na morju še posebej poleti skrbijo pristaniški nadzorniki Uprave za pomorstvo. Z Davidom Ivančičem in Sandijem Grabarjem se je na nedeljsko dežurstvo odpravila Tjaša Škamperle.
11 min 24. 6. 2025
Poletje je tu, a ne pozabimo, da na morju nismo sami, opozarja zloženka, ki sta jo za morjeplovce in obiskovalce slovenske obale pripravila društvo Morigenos in Uprava za pomorstvo. Na njej najdemo vrsto priporočil, kako ravnati spoštljivo do vseh prebivalcev morja, med katerimi so tudi želve glavate karete in delfini. Morska biološka postaja NIB v Piranu pa je z raziskavo določenih odsekov morskega dna potrdila domnevo, da nepravilno priobalno sidranje, ki je seveda najbolj pogosto poleti, dolgotrajno poškoduje morsko dno. In prvega junija se je ob morju uradno začela kopalna sezona. Kakšna je kakovost vode? Tudi o tem v tikratni oddaji Morje in mi.
11 min 16. 6. 2025
Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.
11 min 9. 6. 2025
Prva potniška ladja je v Koper priplula pred dvajsetimi leti. Ob jubileju so v koprskem pristanišču odprli trajnostno zasnovan objekt potniškega terminala, ki bo namenjen ne le potnikom, temveč tudi občanom. Nova stavba omogoča boljše pogoje za izvajanje storitev pristaniške dejavnosti, policije in carine, prostori pa bodo namenjeni tudi Turistično-informacijskemu centru. O dveh desetletjih ladijskega turizma v tokratni oddaji Morje in mi ter o novi izobraževalni platformi, ki odpira vrata v svet morja. Zasnovali so jo v društvu Morigenos.
12 min 30. 5. 2025
Šivana ladja. Etruščanske pahljače. In edinstvena upodobitev pomorske bitke na bronasti situli ... Arheološke najdbe zgovorno pričajo o razviti pomorski dejavnosti starodavnih prebivalcev Istre - Histrov. Bili so trgovci, ribiči, ladjedelci in pirati. Slednje je bilo takrat povsem legitimna gospodarska dejavnost. Z zahodno obalo Jadrana so bili praktično trajektno povezani, pravi dr. Martina Blečić Kavur, avtorica prve znanstvene monografije o istrskih staroselcih in istoimenske razstave 'Herojska doba Histrov'. Ta je pred stalno postavitvijo v Arheološkem muzeju Istre v Pulju do septembra še na ogled na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Kako izjemni pomorščaki, a tudi diplomati, so bili Histri pa z dr. Blečić Kavur podrobneje razkrivamo v oddaji.
12 min 24. 5. 2025
Na Mednarodni konferenci o pomorski znanosti, ki je pred kratkim potekala v Splitu, sta študenta Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža Tejka Frankovič in Aljoša Mihelj predstavila inovativne ideje, s katerimi sta osvojila prvo mesto na hekatonu, ki sta ga organizirala koprska občina in Luka Koper v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana. Naša sogovornika bosta v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri smo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli obiskali tudi dijaka Luko Stojmenovića, ki je na letošnjem državnem tekmovanju iz logistike osvojil prvo mesto.
13 min 19. 5. 2025
Sloviti Collinsov priročnik 'Bird Guide' velja za nepogrešljivo orodje ljubiteljev ptic, ki mu sami pravijo kar ornitološka 'biblija'. Z naslovom 'Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja' je od marca na voljo tudi v slovenščini. Zakaj je njegov izid pomemben mejnik za slovensko ornitologijo? Katere vrste ptic lahko z njegovo pomočjo opazujemo ob slovenski obali in na morju? Kako daleč čez Sredozemsko morje leti reglja? Zakaj sveti ibis ni najbolj dobrodošla tujerodna ptica? Pa se galebi selijo? V oddaji na vsa ta vprašanja odgovarja Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je tudi eden od prevajalcev in urednik obsežnega priročnika.
15 min 12. 5. 2025
Globoko morje je eno zadnjih neraziskanih in nedotaknjenih območij našega planeta – dom edinstvenih bitij in ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Na njegovem dnu pa so tudi redke rudnine, ki so nujne za izdelavo visokotehnoloških naprav - od pametnih telefonov do vojne industrije. Korporacije zato vse bolj pritiskajo, da bi jih lahko izkoriščale. Strokovnjaki svarijo: globokomorsko rudarjenje prinaša preveliko tveganje za ekosisteme. Škoda bi bila nepopravljiva. Gre za naravno bogastvo, ki pripada vsem. Koalicija 32 držav zato zahteva moratorij. Greenpeace poziva tudi Slovenijo, naj se jim pridruži, in zbira podpise pod peticijo.
12 min 5. 5. 2025