Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio Koper
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Radio Koper
393 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
15 min 18. 11. 2024
V oddajo Morje in mi bomo tokrat odpluli z Andrejem Masilom, ki je svojo celotno delovno dobo preživel na velikih trgovskih ladjah. Če seštejemo vse njegove preplute kilometre, ugotovimo, da je več kot 57-krat obplul svet. V tem času se je nabralo dovolj dogodivščin, ki jih je opisal v svoji knjigi Med valovi razburkanega življenja. Kapitan dolge plovbe je svojo knjigo prvič predstavil v ajdovski Lavričevi knjižnici.
14 min 7. 11. 2024
Izolski umetnik-raziskovalec Marko Vivoda s svojimi deli na presečišču znanosti in umetnosti spodbuja razmišljanje o neinvazivnem trajnostnem sodelovanju z naravo, predvsem z morjem. Na letošnjem festivalu Ars electronica v Linzu se je na enem od dveh prizorišč, ki jih je opremilo koprsko društvo Pina, predstavil s prototipom povsem samozadostne morske postaje, z naslovom Marine research vessel. Svet pod morsko gladino zelo dobro poznata izkušena podvodna ribiča, Kristijan Šumberac in Tadej Špeh iz koprskega društva Porporella, ki smo ju prav tako povabili v oddajo. Pripravili sta jo Lea Širok in Vesna Potočar Godnič.
13 min 4. 11. 2024
Kako gradnje v morju vplivajo na morske organizme? Koliko slovenske obale sploh še imamo v naravnem stanju? Zakaj ne moremo več dopustiti doslej večinoma slabih praks posegov v morje in priobalni prostor? Še posebej ob dejstvu, da bo priobalni del potrebno zaščiti pred dvigom gladine morja zaradi podnebnih sprememb? Pa lahko, denimo v Koprskem zalivu, preprečimo, da bi se muljasti sediment ob gradnji razpršil po celotnem zalivu in prekril morske organizme, ki živijo na dnu? In kaj pomeni, da je potrebno naravo po Evropski direktivi obnavljati, ne le vračati v stanje pred posegi? O vsem tem se v oddaji Morje in mi pogovarjamo z Robertom Turkom, predsednikom Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov. Oddajo je pripravila Lea Širok.
12 min 30. 10. 2024
Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.
17 min 21. 10. 2024
Ta konec tedna so Tržaški zaliv ponovno obarvala jadra najštevilčnejše regate na svetu. Barcolana, ki nosi ime po nekdaj slovenski vasi Barkovlje, je imela tudi bogat spremljevalni program, v katerega so bili s 'Slovenskim pozdravom Barkovljanki' vključeni tudi Slovenci v Italiji. Iz Trsta proti Antarktiki pa bo v teh dneh zaplula raziskovalna ladja Laura Biassi. Pogovarjali smo se s poveljnikom Francom Sedmakom, ki je tudi velik ljubitelj jadranja. V Izoli pa smo si ogledali razstavo o morskih organizmih, ki jih lahko spoznajo tudi osebe z okvarami vida. Tjaša Škamperle.
15 min 14. 10. 2024
Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.
15 min 30. 9. 2024
V Naravnem morskem rezervatu Miramar so na začetku septembra v objektiv podvodne kamere ujeli večjo jato rumenoustih barakud. Vrsto invazivne plenilke iz tropskih morij, ki se je ob globalnem segrevanju preselila v Sredozemsko morje, so v preteklosti v Tržaškem zalivu že opazili, vendar le posamezne primerke. Poleg barakud so v naravnem rezervatu letos opazili v večjem številu še eno vrsto rib, ki sicer živijo v toplejših morjih. O tem v oddaji, v kateri smo obiskali morski rezervat, ki je bil ustanovljen pred več kot 50 leti, leta 1986 pa je kot prvi morski rezervat v Italiji prešel pod ministrstvo za okolje in upravljanje italijanskega Svetovnega sklada za naravo. Poleg raziskovanja morskih ekosistemov in bioloških vrst ter njihovega monitoringa se v rezervatu ukvarjajo tudi z didaktično dejavnostjo.
10 min 23. 9. 2024
Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.
13 min 14. 9. 2024
V Benetkah je prva nedelja v septembru že desetletja rezervirana za Regato storico ali Zgodovinsko regato. Formulo ena veslaških regat, kot ji pravijo Benečani. Nanjo se veslačice in veslači pripravljajo vse leto, da izpolnijo pogoje za sodelovanje. Tokrat si je ta živopisni veslaški spektakel, poln adrenalina, mešanice zgodovine in sodobnosti, palač ob Canalu grande, polnih gledalcev, in zatišja v nekaterih mestnih četrtih, ogledala Lea Širok. In kot poudarja, je bil obisk Benetk tudi zelo poetičen.
18 min 9. 9. 2024