Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
389 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.
17 min 21. 10. 2024
Ta konec tedna so Tržaški zaliv ponovno obarvala jadra najštevilčnejše regate na svetu. Barcolana, ki nosi ime po nekdaj slovenski vasi Barkovlje, je imela tudi bogat spremljevalni program, v katerega so bili s 'Slovenskim pozdravom Barkovljanki' vključeni tudi Slovenci v Italiji. Iz Trsta proti Antarktiki pa bo v teh dneh zaplula raziskovalna ladja Laura Biassi. Pogovarjali smo se s poveljnikom Francom Sedmakom, ki je tudi velik ljubitelj jadranja. V Izoli pa smo si ogledali razstavo o morskih organizmih, ki jih lahko spoznajo tudi osebe z okvarami vida. Tjaša Škamperle.
15 min 14. 10. 2024
Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.
15 min 30. 9. 2024
V Naravnem morskem rezervatu Miramar so na začetku septembra v objektiv podvodne kamere ujeli večjo jato rumenoustih barakud. Vrsto invazivne plenilke iz tropskih morij, ki se je ob globalnem segrevanju preselila v Sredozemsko morje, so v preteklosti v Tržaškem zalivu že opazili, vendar le posamezne primerke. Poleg barakud so v naravnem rezervatu letos opazili v večjem številu še eno vrsto rib, ki sicer živijo v toplejših morjih. O tem v oddaji, v kateri smo obiskali morski rezervat, ki je bil ustanovljen pred več kot 50 leti, leta 1986 pa je kot prvi morski rezervat v Italiji prešel pod ministrstvo za okolje in upravljanje italijanskega Svetovnega sklada za naravo. Poleg raziskovanja morskih ekosistemov in bioloških vrst ter njihovega monitoringa se v rezervatu ukvarjajo tudi z didaktično dejavnostjo.
10 min 23. 9. 2024
Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.
13 min 14. 9. 2024
V Benetkah je prva nedelja v septembru že desetletja rezervirana za Regato storico ali Zgodovinsko regato. Formulo ena veslaških regat, kot ji pravijo Benečani. Nanjo se veslačice in veslači pripravljajo vse leto, da izpolnijo pogoje za sodelovanje. Tokrat si je ta živopisni veslaški spektakel, poln adrenalina, mešanice zgodovine in sodobnosti, palač ob Canalu grande, polnih gledalcev, in zatišja v nekaterih mestnih četrtih, ogledala Lea Širok. In kot poudarja, je bil obisk Benetk tudi zelo poetičen.
18 min 9. 9. 2024
Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.
13 min 2. 9. 2024
Naravovarstvenika Krajinskega parka Debeli rtič, Ana Hace in Jani Turk, od letos lahko spremljata dogajanje na 160 hektarjih zaščitenega morja tudi s čolna. Morjeplovce na območje naravnega rezervata opozarjajo rumene boje, opremljene z infomacijskimi tablami o treh režimih varovanja. In od aprila, ko so jih postavili, na morju že opažajo manj kršitev tako glede sidranja, kot plovbe, kjer je dovoljena. Lea Širok se je Ani in Janiju pridružila na enem od njunih naravovarstvenih morskih obhodov.
14 min 26. 8. 2024
Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.
16 min 19. 8. 2024
Delfini, ki se zadržujejo v Tržaškem zalivu, in torej tudi v našem morju, imajo vsako leto kakšnega mladička. Letos pa lahko govorimo že kar o delfinjem baby boomu. V Društvu Morigenos so namreč julija zgolj v enem tednju opazili kar pet samic z mladički. Samostojni bodo šele čez nekaj let. Do takrat pa so zelo ranljivi. Smrtnost med novorojenčki je zelo visoka tako zaradi naravnih danosti, kakor zaradi človekovega vpliva. Odvisni so od materinega mleka. In skoraj vseh veščin, ki jih potrebujejo kot odrasli delfini, se morajo naučiti. Tudi pri plavanju so najprej zelo nerodni. Več o tem, kako delfini vzgajajo svoje mladičke in imajo v jati zanje tudi 'varuške' je Lei Širok v tokratni oddaji povedal dr. Tilen Genov.
13 min 10. 8. 2024