Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Morje in mi

V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

375 epizod

Morje in mi

375 epizod

V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

Vržeš kamenček, sluzasta prevleka zasvetl

Veter in valovi so v zadnjih dneh s površja morja spet razpihali zaplate sluzi, ki se od sredine junija letos pojavlja takorekoč v celotnem severnem Jadranu. Želatinaste prevleke so mandrače in druge dele naših obal večkrat obarvale v rjavkasto-rumeno barvo. Ta, sicer, povsem naraven in občasen pojav, ne ponuja prav nobenega estetskega užitka morja željnim obiskovalcem. Že zato si večina ne predstavlja, da bi čofotala v sluzi. Vsem, pa tudi tistim, ki jih to ne moti, Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje tam, kjer se je sluz pojavila. Ker se vanjo lahko ujamejo tudi škodljivi organizmi. Kaj pa morski organizmi? Kako nanje vpliva sluzenje? In kakšne so trenutne razmere? Kaj pomeni za ribiče, ki ob letošnji sluzi opozarjajo predvsem na škodo pri ribolovu zaradi delfinov. O vsem tem v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok, ki je preverila tudi, kako se sluzaste zaplate ponoči zasvetijo, če vanje vržeš kamenček.

16 min 6. 7. 2024


Sipar, istrska zgodba o življenju z morjem iz davne preteklosti

Če živiš na morju, si seveda tako ali drugače zelo povezan z njim. O tem pripovedujejo tudi zgodbe iz davne preteklosti Istre. Na zahodni istrski obali je eno najbolj slikovitih arheoloških najdišč Sipar. Prvi prebivalci so se na malem polotoku naselili že v pozni antiki, oziroma, v 1. stoletju pred našim štetjem. Bili so ribiči in trgovci. Tudi s škrlatno barvo. O tem pričajo trnki, uteži za mreže, ter ostanki morskih polžev, ki so jih arheologi odkrili v tako rekoč vseh plasteh večstoletne zgodovine mesteca. O življenju z morjem na Sipru pripoveduje razstava Mestnega muzeja Umag, ki jo gosti piranski Pomorski muzej. Za tokratno oddajo si jo je ogledala Lea Širok.

15 min 1. 7. 2024


Med sipinami lagune labodi in race

V laguni Caorle začasno ali stalno prebiva okrog 280 vrst ptic. Med našo plovbo prav od blizu opazujem labode in race. Nekatere se pred našimi radovednimi pogledi skrijejo med travo na sipinah, oziroma polojih. Na enem od teh vranjek razpira krila. In zakaj plujemo po laguni? O tem poročamo v tokratni oddaji.

18 min 17. 6. 2024


Sončenje v Mesečevem zalivu: lepo, a nevarno

Naša obala s strmimi klifi je kot magnet za ljubitelje kopanja na neokrnjenih obmorskih delih. Najbolj obiskana sta Mesečev zaliv in Debeli rtič. A sta, žal, tudi najbolj nevarna. Dež, sonce, veter in morje klife ves čas preoblikujejo. Krušenje in padanje večjega in manjšega kamenja s strmih pobočij je tam stalnica. Pospešek eroziji dajejo še podnebne spremembe. Naši strokovnjaki so zadnja tri leta sistematično preučevali dogajanje na flišnatih klifih ob naši obali. Njihova dognanja so potrdila, da pod nezaščitenimi klifi ni varega kotička ne za kopanje, ne za sončenje, ne za sprehode.

15 min 17. 6. 2024


Modra rakovica poselila Stjužo, v italijanskih lagunah že pereča težava školjkarjev

Modro rakovico smo v našem morju v novejšem obdobju prvič opazili pred petimi leti pri Seči. Od takrat se je znatno razmnožila v celotnem Severnem Jadranu. Ob slovenski obali je prisotna v strunjanski laguni Stjuža, a je nič ne motijo niti zelo slani bazeni Sečoveljskih solin. V Krajinskem parku Strunjan so pravkar zaključili prvo obdobje monitoringa te tujerodne invazivne vrste, ki je potrdil, da so modre rakovice najbolj poselile Stjužo. V lagunah severnojadranske italijanske obale pa je njihova množičnost že pereče vprašanje iskanja rešitev kako jih omejiti. Izjemno prilagodljiva modra rakovica namreč spodriva lokalne vrste rakov in ogroža biodiverziteto ter povzroča veliko škode školjkarjem.

14 min 10. 6. 2024


Po pojedini odplavajo, kot bi bilo školjčišče gostilna

Orada je zelo cenjena okusna morska riba. Po drugi strani pa postaja prava nočna mora školjkarjev. Rada se namreč prehranjuje s školjkami, še posebej klapavicami. V naših školjčiščih je bilo najhuje lani septembra, ko so jih velike jate orad dobesedno opustošile. Je školjčišča sploh mogoče zaščititi pred oradami? Strokovnjaki in školjkarji se strinjajo: povsem ne! Lahko pa škodo omejimo. Letos je zato spet odprt izredni izlov orad na školjčiščih. Školjkarji so prepričani, da je dobra rešitev školjčišča postaviti na bolj odprtem morju. Katere novosti torej prinaša letošnji izlov? So se pogovori za nova školjčišča premaknili z mrtve točke? Pa so orade edine plenilke naših školjčišč? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji.

13 min 3. 6. 2024


Akvarij Piran že 60 let okno pisanega morskega življenja

V podvodni svet severnega Jadrana se lahko podamo z ogledom piranskega akvarija, ki letos obeležuje 60 let delovanja. Vse od svojih začetkov je na isti lokaciji, nasproti Pomorskega muzeja, ob notranjem delu piranskega mandrača. V prenovljenih prostorih pritličja nekdanje zgradbe Pomorske in ribiške šole ga je ustanovilo takratno Društvo akvaristov slovenske obale. Akvarij je danes vpet v različne raziskovalne in izobraževalne projekte, v njem pa domuje okrog 140 različnih vrst organizmov. V oddaji nam ga podrobno predstavlja strokovna vodja Manja Rogelja. Med drugim nam je povedala, da je med oradami, meduzami, morskimi konjički in ježki v akvariju začasno tudi morska želva, ki jo bodo po nekajmesečnem okrevanju lahko kmalu vrnili v morje.

12 min 27. 5. 2024


Bodo ribiči še lovili v celotnem slovenskem morju, ki ga določa arbitraža?

Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.

13 min 20. 5. 2024


Korlević: Človek je pritisnil na sprožilec podnebnih sprememb

Človek ni sam povzročil podnebne krize, je pa s svojim delovanjem pritisnil na sprožilec, ki je razmere poslabšal, pravi profesor Korado Korlević, vodja zvezdarne v Višnjanu in ustanovitelj višnjanske astronomske šole. Na podnebne spremembe, pojasnjuje, prav tako vplivajo vesoljsko vreme, oziroma, vpliv Sončeve aktivnosti na geomagnetno polje Zemlje, pa tudi nihanje in vrtenje Zemljine osi. Verjame, da je posledice podnebnih sprememb mogoče ublažiti tudi z geoinženiringom. Ob vsem opozarja, da je v času velikih družbenih sprememb nujno sodelovati, ne pa se pasivno prepustiti potrošniškemu načinu življenja. V novi zvezdarni v Tićanu, nedaleč od Višnjana, ga je obiskala Lea Širok. Rdeča nit pogovora so bile prav podnebne spremembe in spopadanje z njimi.

22 min 13. 5. 2024


Koprsko pristanišče vse bolj zeleno

Tudi koprsko pristanišče postaja vse bolj zeleno. Na strehah skladišč generalnih tovorov so nedavno dokončali gradnjo ene največjih sončnih elektrarn na industrijskih objektih v državi. Po načrtih Luke Koper bodo z vsemi naložbami v sončne elektrarne v prihodnjih šestih letih pristanišču zagotovili več kot četrtino vse električne energije. Poleg tega je v Koper aprila priplula prva tovorna ladja, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin francoskega ladjarja CMA CGM. O zelenih in podnebnih ukrepih koprskega pristanišča podrobneje govorimo v tokratni oddaji.

13 min 6. 5. 2024


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine