Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kakšni so odzivi RTV-občinstva? Zakaj se kritična ost s televizijskih in radijskih vsebin preusmerja k spletnim? Je to sorazmerno z rastjo obiska in večjo ponudbo? Kdo, kako in zakaj na rtvslo.si moderira uporabniške komentarje? Kako so gledalci sprejeli igrano nadaljevanko Takšno je življenje in kaj si lahko obetajo od izobraževalne serije Pot v zeleno? Kako je bilo na Avdiofestivalu in kaj vse pripravlja ekipa Možganov na dlani po petsto četrtkovih oddajah na Prvem? Gostje: Marica Zupan Uršič, Ksenja Tratnik, Mojca Delač, Darja Mihalič in Ana Dular Radovan. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Kakšni so odzivi RTV-občinstva? Zakaj se kritična ost s televizijskih in radijskih vsebin preusmerja k spletnim? Je to sorazmerno z rastjo obiska in večjo ponudbo? Kdo, kako in zakaj na rtvslo.si moderira uporabniške komentarje? Kako so gledalci sprejeli igrano nadaljevanko Takšno je življenje in kaj si lahko obetajo od izobraževalne serije Pot v zeleno? Kako je bilo na Avdiofestivalu in kaj vse pripravlja ekipa Možganov na dlani po petsto četrtkovih oddajah na Prvem? Gostje: Marica Zupan Uršič, Ksenja Tratnik, Mojca Delač, Darja Mihalič in Ana Dular Radovan. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?
V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.
V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.
Namesto v kabarete bomo zahajali v germanske gozdove, namesto piva bodo stregli samo še medico, namesto brkih deklet pa bodo plesale valkire. Tako so kabaretisti predvojne Nemčije napovedovali tretji rajh – in za svoje napovedi plačali bridko ceno.
Namesto v kabarete bomo zahajali v germanske gozdove, namesto piva bodo stregli samo še medico, namesto brkih deklet pa bodo plesale valkire. Tako so kabaretisti predvojne Nemčije napovedovali tretji rajh – in za svoje napovedi plačali bridko ceno.
Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?
Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?
Ta zgodba o paru, ki je izgubil sina. Pripoveduje o minljivosti, ki je velikokrat tema tibetanskih zgodb, tudi tistih, ki se nanašajo na pretekla življenja Bude Šakjamunija. Nekoč je živela družina, ki so jo sestavljali starejši par, odrasli sin in njegova žena ter njun vnuk. V družini so se dobro razumeli, imeli so se radi in so spoštovali drug drugega, tako da so postali zgled vsej svoji vasi. Nekega dne pa je sin nenadoma umrl. Sosedje so bili vznemirjeni in med seboj so se pogovarjali, kako je to grozno in da morajo biti njegovi starši in žena popolnoma pretreseni. Odpravili so se družini izreč sožalje. Ko so prišli k njim, so presenečeno opazili, da so se preostali družinski člani vedli, kot da se ne bi nič zgodilo. Ne njegovi starši ne njegova žena niso žalovali, vse je bilo videti kot po navadi. Nihče ni mogel verjeti svojim očem, zato so vprašali očeta: »Kaj naj to pomeni? Ali niste pravkar izgubili sina?« »Res je, moj sin je umrl,« je odvrnil oče. Nato ga je sosed vprašal: »Kako je mogoče, da niste žalostni in da ne žalujete? Mislili smo, da ste imeli čudovito družino in da ste se imeli radi, vendar kaže, da smo živeli v zmoti.« Oče mu je odgovoril: »Imeli smo se radi in nikoli nismo rekli ali storili ničesar, kar bi druge prizadelo, ker smo se vedno zavedali, da ne bomo za vedno skupaj. Vedeli smo, da lahko kdor koli izmed nas kateri koli trenutek umre. Ker smo razumeli, da imamo le malo časa, ko smo lahko skupaj, smo si bili blizu in smo bili vedno dobri drug do drugega. Mojega sina ni več, vendar nisem pretresen, ker sem vedno vedel, da se to lahko kadar koli zgodi. Seveda se tega ne veselim. Toda ko smo bili skupaj, smo vedno pomagali drug drugemu in živeli v dobrih odnosih. Zdaj je moj sin umrl, vendar ničesar ne obžalujem. Hvaležen sem za čas, ki smo ga preživeli skupaj.« Seveda je to dejal sam Buda v enem izmed svojih prejšnjih življenj in razmišljati tako ni preprosto. Vendar ko se v svojem srcu zavedamo, da bomo vsi, ki smo skupaj, prej ali slej ločeni, ni nobenega razloga in nobene potrebe po tem, da bi se prepirali. Priložnost, da smo skupaj, moramo čim bolje izkoristiti. Če res razumemo minljivost, bomo imeli veliko boljše odnose z drugimi.
Ta zgodba o paru, ki je izgubil sina. Pripoveduje o minljivosti, ki je velikokrat tema tibetanskih zgodb, tudi tistih, ki se nanašajo na pretekla življenja Bude Šakjamunija. Nekoč je živela družina, ki so jo sestavljali starejši par, odrasli sin in njegova žena ter njun vnuk. V družini so se dobro razumeli, imeli so se radi in so spoštovali drug drugega, tako da so postali zgled vsej svoji vasi. Nekega dne pa je sin nenadoma umrl. Sosedje so bili vznemirjeni in med seboj so se pogovarjali, kako je to grozno in da morajo biti njegovi starši in žena popolnoma pretreseni. Odpravili so se družini izreč sožalje. Ko so prišli k njim, so presenečeno opazili, da so se preostali družinski člani vedli, kot da se ne bi nič zgodilo. Ne njegovi starši ne njegova žena niso žalovali, vse je bilo videti kot po navadi. Nihče ni mogel verjeti svojim očem, zato so vprašali očeta: »Kaj naj to pomeni? Ali niste pravkar izgubili sina?« »Res je, moj sin je umrl,« je odvrnil oče. Nato ga je sosed vprašal: »Kako je mogoče, da niste žalostni in da ne žalujete? Mislili smo, da ste imeli čudovito družino in da ste se imeli radi, vendar kaže, da smo živeli v zmoti.« Oče mu je odgovoril: »Imeli smo se radi in nikoli nismo rekli ali storili ničesar, kar bi druge prizadelo, ker smo se vedno zavedali, da ne bomo za vedno skupaj. Vedeli smo, da lahko kdor koli izmed nas kateri koli trenutek umre. Ker smo razumeli, da imamo le malo časa, ko smo lahko skupaj, smo si bili blizu in smo bili vedno dobri drug do drugega. Mojega sina ni več, vendar nisem pretresen, ker sem vedno vedel, da se to lahko kadar koli zgodi. Seveda se tega ne veselim. Toda ko smo bili skupaj, smo vedno pomagali drug drugemu in živeli v dobrih odnosih. Zdaj je moj sin umrl, vendar ničesar ne obžalujem. Hvaležen sem za čas, ki smo ga preživeli skupaj.« Seveda je to dejal sam Buda v enem izmed svojih prejšnjih življenj in razmišljati tako ni preprosto. Vendar ko se v svojem srcu zavedamo, da bomo vsi, ki smo skupaj, prej ali slej ločeni, ni nobenega razloga in nobene potrebe po tem, da bi se prepirali. Priložnost, da smo skupaj, moramo čim bolje izkoristiti. Če res razumemo minljivost, bomo imeli veliko boljše odnose z drugimi.
Tokrat smo predstavili knjigo založbe Primus Oh, ta menopavza, v kateri priljubljena igralka Naomi Watts, ena vodilnih zagovornic ozaveščanja o menopavzi deli svojo zgodbo in razbija tabu okoli tega naravnega prehoda. To je knjiga, ki bi si jo Naomi želela imeti takrat. Kot pogovor s prijateljico ob kavi – iskrena, smešna, ganljiva. Zgodbe avtorice in prijateljic prepleta s strokovnimi nasveti zdravnikov, hormonskih strokovnjakov in nutricionistov. Odgovarja na vprašanja: »Kaj je hormonska terapija in ali naj jo jemljem? Bom sploh kdaj spala? Bom spet kdaj stara jaz? Kaj se je zgodilo z mojim libidom? Ali res potrebujem osemnajst serumov za starajočo se kožo? Čigavo telo sploh je to? Kdo sem zdaj?«
Tokrat smo predstavili knjigo založbe Primus Oh, ta menopavza, v kateri priljubljena igralka Naomi Watts, ena vodilnih zagovornic ozaveščanja o menopavzi deli svojo zgodbo in razbija tabu okoli tega naravnega prehoda. To je knjiga, ki bi si jo Naomi želela imeti takrat. Kot pogovor s prijateljico ob kavi – iskrena, smešna, ganljiva. Zgodbe avtorice in prijateljic prepleta s strokovnimi nasveti zdravnikov, hormonskih strokovnjakov in nutricionistov. Odgovarja na vprašanja: »Kaj je hormonska terapija in ali naj jo jemljem? Bom sploh kdaj spala? Bom spet kdaj stara jaz? Kaj se je zgodilo z mojim libidom? Ali res potrebujem osemnajst serumov za starajočo se kožo? Čigavo telo sploh je to? Kdo sem zdaj?«
Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.
Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.
Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.
Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.
Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s številnih dogodkov, nam je zaupal v oddaji Storž.
Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s številnih dogodkov, nam je zaupal v oddaji Storž.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Pred koncertom v Drami objavljamo ploščo "Ko ni dan in ko ni noč". Zasedba Marko Hatlak Band bo nastopila v okviru cikla Ars in Drama, v Veliki dvorani Drama SNG na Litostrojski 56, v nedeljo, 19. oktobra. Gostje bodo še Nuška Drašček, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič in Blaž Jurjevčič.
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Pred koncertom v Drami objavljamo ploščo "Ko ni dan in ko ni noč". Zasedba Marko Hatlak Band bo nastopila v okviru cikla Ars in Drama, v Veliki dvorani Drama SNG na Litostrojski 56, v nedeljo, 19. oktobra. Gostje bodo še Nuška Drašček, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič in Blaž Jurjevčič.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.
Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.
Oskrbniki planinskih in visokogorskih koč imajo vedno več obiskovalcev, saj se tudi število teh v hribih povečuje. Letos so že enajstič izbirali najbolj priljubljene koče in največ glasov sta prejeli Lavričeva koča na Gradišču in Krekova koča na Ratitovcu. Dušan Prašnikar iz PZS je bil naš gost v Izluščeno.
Oskrbniki planinskih in visokogorskih koč imajo vedno več obiskovalcev, saj se tudi število teh v hribih povečuje. Letos so že enajstič izbirali najbolj priljubljene koče in največ glasov sta prejeli Lavričeva koča na Gradišču in Krekova koča na Ratitovcu. Dušan Prašnikar iz PZS je bil naš gost v Izluščeno.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.
Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?
Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:
Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Boro pozabi na Mojčin rojstni dan, potem pa zagato reši s cenenim darilom za služkinjo - sesalcem. Mojca hoče užaljena oditi, a ji Boro ne pusti. Irma pa zaradi hrupa pokliče policijo. Mirko izkoristi priložnost in povabi Mojco, naj se preseli k njemu, saj bo z njo ravnal lepše in ji bo boljši mož kot Boro. Mojca se muza, zato moro Boro dokazati, da je še vedno pravi moški in premagati Mirka v modernih moških spretnostih - hišnih opravilih...
Boro pozabi na Mojčin rojstni dan, potem pa zagato reši s cenenim darilom za služkinjo - sesalcem. Mojca hoče užaljena oditi, a ji Boro ne pusti. Irma pa zaradi hrupa pokliče policijo. Mirko izkoristi priložnost in povabi Mojco, naj se preseli k njemu, saj bo z njo ravnal lepše in ji bo boljši mož kot Boro. Mojca se muza, zato moro Boro dokazati, da je še vedno pravi moški in premagati Mirka v modernih moških spretnostih - hišnih opravilih...
Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.
Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.
Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Lud hoče s Tibom tekmovati, kdo hitreje plava. Tib se brani, ker je v reki videl ogromno pošast, a mu nihče ne verjame. Lud je prepričan, da si je pošast izmislil, ker se boji poraza.
Lud hoče s Tibom tekmovati, kdo hitreje plava. Tib se brani, ker je v reki videl ogromno pošast, a mu nihče ne verjame. Lud je prepričan, da si je pošast izmislil, ker se boji poraza.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).
Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).
Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah
Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah
Boro gara kot črna živina, a zasluži komaj za najemnino. Na pomoč mu priskoči Stane s kopico poslovnih nasvetov. Boro se kljub Slavčevim svarilom, da je srečo že našel, zapodi na trnovo pot poslovnega uspeha. V posel s čevapčiči vpreže družino in prijatelje in sreča se mu končno nasmehne. Ko poplača vse račune, pa si zaželi še dobička. Pri tem pa pride navzkriž z zakonom...
Boro gara kot črna živina, a zasluži komaj za najemnino. Na pomoč mu priskoči Stane s kopico poslovnih nasvetov. Boro se kljub Slavčevim svarilom, da je srečo že našel, zapodi na trnovo pot poslovnega uspeha. V posel s čevapčiči vpreže družino in prijatelje in sreča se mu končno nasmehne. Ko poplača vse račune, pa si zaželi še dobička. Pri tem pa pride navzkriž z zakonom...
Čas, v katerem živimo, je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vsem, kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo sklepe in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo, da svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje, kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje vedenje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo temeljne lastnosti, ki naj bi si jih človek pridobil v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro, kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju, kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje, kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja, je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.
Čas, v katerem živimo, je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vsem, kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo sklepe in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo, da svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje, kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje vedenje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo temeljne lastnosti, ki naj bi si jih človek pridobil v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro, kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju, kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje, kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja, je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28) je stavek, ki ga lahko preberemo v enem izmed počitniških evangelijev. Naši pogovori, misli in načrtovanje se bolj ali manj vrtijo okoli počitnic, dopusta. Lahkotna oblačila, modni klobučki, sončna očala, poletna obuvala z jermenčki, kocke ledu v osvežilni pijači in ležalni stol pod dateljnovo palmo so značilni pojavi vročih poletnih dni. Nepogrešljivi spremljajoči pojavi reklamnih letakov in turističnih katalogov, ki nas vabijo, naj vsaj nekaj dni na leto preživimo lagodno, po možnosti v kakšni eksotični deželi. Jezusove besede nam ne obljubljajo dateljnov in osvežujoče gazirane pijače, temveč nas že v drugem stavku evangelija tudi vabijo: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Te besede so celo več kot vabilo, lahko jih razumemo tudi kot zapoved. Koga, mislite, cenjene poslušalke in poslušalci, je imel Jezus pred očmi, ko je izrekel svoje vabilo? Pred očmi je imel tiste, ki jih je srečeval na poteh Galileje: preproste ljudi, revne, grešnike, bolne, ljudi z roba. Vsi ti ljudje so prihajali k njemu, da bi mu prisluhnili, ne zato, da bi jim nalil kozarec hladne vode. Prihajali so zato, da bi poslušali njegovo besedo; besedo, ki vliva upanje. Če bi se Jezus v današnjem dnevu sprehodil po peščenih plažah, velikem ladijskem pristanišču ali nepreglednem letališču in pogledal na obrobje najbogatejših dežel, bi našel utrujene in obnemogle zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Ravnodušnost je največje zlo današnje družbe. Še toliko bolj nas kristjanov! Že res, da se na rob družbe sem pa tja kdo tudi sam pripelje, vendar je število tistih, ki vsak dan prenašajo težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen jarem, veliko večje. Le redko kdo izmed nas si bo z bratsko ljubeznijo naložil breme drugih. A nekaj vendar lahko storimo. Lahko postanemo počitek in okrepčilo drug drugemu s svojo ponižno in krotko držo. Namesto besed sodbe, kritiziranja in ravnodušnosti naj postanejo naše besede – besede upanja. Ko boste, dragi poslušalke in poslušalci, med letošnjimi počitnicami hodili po turističnih mestih in vaseh, se spomnite na Jezusa. Tudi on je rad hodil, učil in oznanjal evangelij kraljestva. Če nič drugega, ko boste koga videli tavati kot izmučeno in zablodelo ovco brez pastirja, se spomnite, da tudi on potrebuje počitek in vaše sočutje (prim. Mt 9,35–36).
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28) je stavek, ki ga lahko preberemo v enem izmed počitniških evangelijev. Naši pogovori, misli in načrtovanje se bolj ali manj vrtijo okoli počitnic, dopusta. Lahkotna oblačila, modni klobučki, sončna očala, poletna obuvala z jermenčki, kocke ledu v osvežilni pijači in ležalni stol pod dateljnovo palmo so značilni pojavi vročih poletnih dni. Nepogrešljivi spremljajoči pojavi reklamnih letakov in turističnih katalogov, ki nas vabijo, naj vsaj nekaj dni na leto preživimo lagodno, po možnosti v kakšni eksotični deželi. Jezusove besede nam ne obljubljajo dateljnov in osvežujoče gazirane pijače, temveč nas že v drugem stavku evangelija tudi vabijo: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Te besede so celo več kot vabilo, lahko jih razumemo tudi kot zapoved. Koga, mislite, cenjene poslušalke in poslušalci, je imel Jezus pred očmi, ko je izrekel svoje vabilo? Pred očmi je imel tiste, ki jih je srečeval na poteh Galileje: preproste ljudi, revne, grešnike, bolne, ljudi z roba. Vsi ti ljudje so prihajali k njemu, da bi mu prisluhnili, ne zato, da bi jim nalil kozarec hladne vode. Prihajali so zato, da bi poslušali njegovo besedo; besedo, ki vliva upanje. Če bi se Jezus v današnjem dnevu sprehodil po peščenih plažah, velikem ladijskem pristanišču ali nepreglednem letališču in pogledal na obrobje najbogatejših dežel, bi našel utrujene in obnemogle zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Ravnodušnost je največje zlo današnje družbe. Še toliko bolj nas kristjanov! Že res, da se na rob družbe sem pa tja kdo tudi sam pripelje, vendar je število tistih, ki vsak dan prenašajo težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen jarem, veliko večje. Le redko kdo izmed nas si bo z bratsko ljubeznijo naložil breme drugih. A nekaj vendar lahko storimo. Lahko postanemo počitek in okrepčilo drug drugemu s svojo ponižno in krotko držo. Namesto besed sodbe, kritiziranja in ravnodušnosti naj postanejo naše besede – besede upanja. Ko boste, dragi poslušalke in poslušalci, med letošnjimi počitnicami hodili po turističnih mestih in vaseh, se spomnite na Jezusa. Tudi on je rad hodil, učil in oznanjal evangelij kraljestva. Če nič drugega, ko boste koga videli tavati kot izmučeno in zablodelo ovco brez pastirja, se spomnite, da tudi on potrebuje počitek in vaše sočutje (prim. Mt 9,35–36).
Drugi poudarki oddaje: - Kdo bo kupil zemljišče z osrednjo čistilno napravo v Krškem, ki jo zdaj upravlja njena lastnica družba Vipap Videm? Občina še ni rekla zadnje besede. - V Sežani naj bi do konca leta 2027 zgradili satelitski urgentni center. - Učenci iz Nove Gorice in Gorice s skupnimi močmi ustvarili novo učno-turistično pot brez meja, po kateri vas tudi popeljejo. - V galeriji Mesta Ptuj bodo popoldne predstavili vizualno-literarni projekt "Če želiš mir", ki prinaša tudi razmislek o nesmiselnosti vojn.
Drugi poudarki oddaje: - Kdo bo kupil zemljišče z osrednjo čistilno napravo v Krškem, ki jo zdaj upravlja njena lastnica družba Vipap Videm? Občina še ni rekla zadnje besede. - V Sežani naj bi do konca leta 2027 zgradili satelitski urgentni center. - Učenci iz Nove Gorice in Gorice s skupnimi močmi ustvarili novo učno-turistično pot brez meja, po kateri vas tudi popeljejo. - V galeriji Mesta Ptuj bodo popoldne predstavili vizualno-literarni projekt "Če želiš mir", ki prinaša tudi razmislek o nesmiselnosti vojn.
Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.
Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Na piranskem pomolu je nedavno skupina domačinov pričakala 4-metrsko plovilo, ki je morske milje premagoval tudi s pomočjo sončne energije. Čoln, razvit na Primorskem, je po dveh tednih plovbe v Piran priplul iz Budve. Vita Zadnik je po - kot boste slišali- bučnem prihodu člana posadke povabila pred mikrofon.
Na piranskem pomolu je nedavno skupina domačinov pričakala 4-metrsko plovilo, ki je morske milje premagoval tudi s pomočjo sončne energije. Čoln, razvit na Primorskem, je po dveh tednih plovbe v Piran priplul iz Budve. Vita Zadnik je po - kot boste slišali- bučnem prihodu člana posadke povabila pred mikrofon.
V Sežani naj bi do konca leta 2027 zgradili nov satelitski urgentni center, smo slišali včeraj na seji občinskega sveta. Rok za izgradnjo je zaradi državnega financiranja določen, zato se na občini Sežana nadejajo, da bi v začetku prihodnjega leta že pridobili gradbeno dovoljenje in takoj začeli z gradnjo. Urgentni center naj bi stal na trenutno še državni zemlji ob sežanski bolnišnici. Izgradnja satelitskega urgentnega centra v Sežani pa obenem pomeni začetek gradnje novega zdravstvenega centra, ki bi povezal primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo. V oddaji tudi o tem: - Začenja se Festival pohodništva in kolesarjenja Dolina Soče. - Praznik Slovencev v Italiji vabi v Trst. - Anže Kopitar se po tej sezoni poslavlja od lige NHL.
V Sežani naj bi do konca leta 2027 zgradili nov satelitski urgentni center, smo slišali včeraj na seji občinskega sveta. Rok za izgradnjo je zaradi državnega financiranja določen, zato se na občini Sežana nadejajo, da bi v začetku prihodnjega leta že pridobili gradbeno dovoljenje in takoj začeli z gradnjo. Urgentni center naj bi stal na trenutno še državni zemlji ob sežanski bolnišnici. Izgradnja satelitskega urgentnega centra v Sežani pa obenem pomeni začetek gradnje novega zdravstvenega centra, ki bi povezal primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo. V oddaji tudi o tem: - Začenja se Festival pohodništva in kolesarjenja Dolina Soče. - Praznik Slovencev v Italiji vabi v Trst. - Anže Kopitar se po tej sezoni poslavlja od lige NHL.
Te dni so gobe po obdobju deževja hitro začele rasti ... Vsakdo katero pozna, vsaj jurčka ali lisičko ... Marsikdo jih nabira, števlni pa se jih še vedno bojijo. Le nekateri pa vedo, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo medicinske, in je njihov učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. (Ponovitev.)
Te dni so gobe po obdobju deževja hitro začele rasti ... Vsakdo katero pozna, vsaj jurčka ali lisičko ... Marsikdo jih nabira, števlni pa se jih še vedno bojijo. Le nekateri pa vedo, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo medicinske, in je njihov učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. (Ponovitev.)
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje.
Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje.
Na včerajšnjem vrhu o vojni v Ukrajini je varnostna jamstva ponudilo 26 držav, a vpleteni za zdaj niso nič bliže ustavitvi spopadov, ki bi namestitev mirovnih sil na kritične dele sploh omogočila. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč zagrozil, da bi tuje vojake v Ukrajini obravnavali kot vsako drugo grožnjo. Razporeditev tujih sil v Ukrajini in njeno približevanje Natu je eden od vzrokov za vojno - tuje vojake bomo obravnavali kot legitimne tarče, je dejal. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska obvladuje skoraj polovico mesta Gaza, v podporo mirni rešitvi še Finska Vlada predvidela dvig glob za prepovedano vožnjo po naravi Vetrnico v Malem Logu bodo morali odstraniti, prezadolženi izvajalec del pod drobnogledom
Na včerajšnjem vrhu o vojni v Ukrajini je varnostna jamstva ponudilo 26 držav, a vpleteni za zdaj niso nič bliže ustavitvi spopadov, ki bi namestitev mirovnih sil na kritične dele sploh omogočila. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč zagrozil, da bi tuje vojake v Ukrajini obravnavali kot vsako drugo grožnjo. Razporeditev tujih sil v Ukrajini in njeno približevanje Natu je eden od vzrokov za vojno - tuje vojake bomo obravnavali kot legitimne tarče, je dejal. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska obvladuje skoraj polovico mesta Gaza, v podporo mirni rešitvi še Finska Vlada predvidela dvig glob za prepovedano vožnjo po naravi Vetrnico v Malem Logu bodo morali odstraniti, prezadolženi izvajalec del pod drobnogledom
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.
Ameriški predsednik Donald Trump je palestinskemu gibanju Hamas danes zagrozil z doslej še ne videnim peklom, če ne sprejme mirovnega načrta Združenih držav za Gazo. Rok za sprejetje predloga, ki ga je označil za zadnjo priložnost za skrajno gibanje, je prestavil na nedeljo opolnoči po našem času. V oddaji tudi o tem: - Številna mesta preplavili množični propalestinski protesti, Italijo hromi tudi splošna stavka - Premier Golob bo v primeru preiskave v zadevi Bobnar v celoti sodeloval s pristojnimi, napovedujejo v njegovem kabinetu - V ruškem ECOM-u po nedavnem požaru potekajo prva sanacijska dela
Ameriški predsednik Donald Trump je palestinskemu gibanju Hamas danes zagrozil z doslej še ne videnim peklom, če ne sprejme mirovnega načrta Združenih držav za Gazo. Rok za sprejetje predloga, ki ga je označil za zadnjo priložnost za skrajno gibanje, je prestavil na nedeljo opolnoči po našem času. V oddaji tudi o tem: - Številna mesta preplavili množični propalestinski protesti, Italijo hromi tudi splošna stavka - Premier Golob bo v primeru preiskave v zadevi Bobnar v celoti sodeloval s pristojnimi, napovedujejo v njegovem kabinetu - V ruškem ECOM-u po nedavnem požaru potekajo prva sanacijska dela
Še vedno odmeva sobotna tragedija v Novem mestu. V Novem mestu bodo danes pokopali Aleša Šutarja. Na pogrebu pričakujejo veliko ljudi. Za umrlim žalujejo tudi Romi, so sporočili iz ene od njihovih zvez. Romi naj bi se danes zbrali tudi na shodu v Črnomlju, ki pa se še ni začel. Medtem vlada pripravlja zakonske podlage za napovedane ukrepe. Sekretariat sveta za nacionalno varnost ji je danes predlagal tudi aktivacijo vojske, ki bi policiji pomagala v mešanih patruljah, a brez policijskih pooblastil. Drugi poudarki oddaje: - Peking odložil omejitev izvoza redkih zemelj, Washington bo zmanjšal carine na uvoz iz Kitajske. - Gruzijska vladajoča stranka si želi prepovedi treh opozicijskih, češ da ogrožajo ustavni red. - V slovenski Istri pospešeno obirajo oljke, tokratna letina zadovoljiva.
Še vedno odmeva sobotna tragedija v Novem mestu. V Novem mestu bodo danes pokopali Aleša Šutarja. Na pogrebu pričakujejo veliko ljudi. Za umrlim žalujejo tudi Romi, so sporočili iz ene od njihovih zvez. Romi naj bi se danes zbrali tudi na shodu v Črnomlju, ki pa se še ni začel. Medtem vlada pripravlja zakonske podlage za napovedane ukrepe. Sekretariat sveta za nacionalno varnost ji je danes predlagal tudi aktivacijo vojske, ki bi policiji pomagala v mešanih patruljah, a brez policijskih pooblastil. Drugi poudarki oddaje: - Peking odložil omejitev izvoza redkih zemelj, Washington bo zmanjšal carine na uvoz iz Kitajske. - Gruzijska vladajoča stranka si želi prepovedi treh opozicijskih, češ da ogrožajo ustavni red. - V slovenski Istri pospešeno obirajo oljke, tokratna letina zadovoljiva.
Konec leta se bo iztekel rok, ko bodo morali lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, zamenjati greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kaj predpisuje zakonodaja, katere so izjeme, kolikšen je strošek zamenjave in kako si ga lahko znižamo.
Konec leta se bo iztekel rok, ko bodo morali lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, zamenjati greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kaj predpisuje zakonodaja, katere so izjeme, kolikšen je strošek zamenjave in kako si ga lahko znižamo.
Saga o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč dobiva novo poglavje. Po objavi zvočnih posnetkov o favoriziranju podjetja Leonardo in posledični odreditvi notranje revizije je pristojni minister Boštjan Poklukar sporočil, da ta ni pokazala nepravilnosti. Druge teme: - Kitajska vojaška parada namenjena tudi odvračanju Združenih držav - Generalni sekretar Nata si želi jasnih varnostnih jamstev za Ukrajino - V dežurni lekarni pri ljubljanski polikliniki bodo po prenovi pripravljali tudi najzahtevnejša magistralna zdravila
Saga o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč dobiva novo poglavje. Po objavi zvočnih posnetkov o favoriziranju podjetja Leonardo in posledični odreditvi notranje revizije je pristojni minister Boštjan Poklukar sporočil, da ta ni pokazala nepravilnosti. Druge teme: - Kitajska vojaška parada namenjena tudi odvračanju Združenih držav - Generalni sekretar Nata si želi jasnih varnostnih jamstev za Ukrajino - V dežurni lekarni pri ljubljanski polikliniki bodo po prenovi pripravljali tudi najzahtevnejša magistralna zdravila
Kako nevarna je narava za nas, je odvisno tudi od tega, kako se v njej vedemo. Znamo sobivati z divjimi živalmi v naši okolici? Spoštujemo gozdni bonton? O naših divjih sosedih in predvsem o sobivanju z medvedi bomo govorili s Petro Draškovič Pelc, doktorico biomedicine, ki je službo v laboratoriju obesila na klin, se preselila na Kočevsko in postala vodnica po naravi. V oddaji bo med drugim razložila, kaj delamo obiskovalci naravnih okolij najpogosteje »narobe« in kako bi morali ravnati, ko pridemo v stik z divjo živaljo. O našem odnosu do ptic bo spregovoril Tilen Basle, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Biologinja Irena Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana pa nam bo povedala, od kod izvirajo strah in predsodki do še ene vrste divjih živali – kač, in pojasnila, kako nevarne so kače v resnici za človeka ter kako ravnati, ko nanje naletimo v naravi. V rubriki Ah, ta splet! bomo spoznali aplikacijo Srna, prek katere lahko vsak ljubitelj narave beleži in zbira podatke o živalih v naravi, oddajo pa bomo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Kako nevarna je narava za nas, je odvisno tudi od tega, kako se v njej vedemo. Znamo sobivati z divjimi živalmi v naši okolici? Spoštujemo gozdni bonton? O naših divjih sosedih in predvsem o sobivanju z medvedi bomo govorili s Petro Draškovič Pelc, doktorico biomedicine, ki je službo v laboratoriju obesila na klin, se preselila na Kočevsko in postala vodnica po naravi. V oddaji bo med drugim razložila, kaj delamo obiskovalci naravnih okolij najpogosteje »narobe« in kako bi morali ravnati, ko pridemo v stik z divjo živaljo. O našem odnosu do ptic bo spregovoril Tilen Basle, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Biologinja Irena Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana pa nam bo povedala, od kod izvirajo strah in predsodki do še ene vrste divjih živali – kač, in pojasnila, kako nevarne so kače v resnici za človeka ter kako ravnati, ko nanje naletimo v naravi. V rubriki Ah, ta splet! bomo spoznali aplikacijo Srna, prek katere lahko vsak ljubitelj narave beleži in zbira podatke o živalih v naravi, oddajo pa bomo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.