Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Rimska romanca. Gerda in Kristoffer praznujeta štirideseto obletnico poroke in se za to priložnost odpravita v Rim. Gerda je nekoč kot mlada umetnica živela v Rimu in tam ustvarjala. Njeno mladostno bivanje v Rimu je bilo, kot sedaj sama pravi, ena sama eksplozija življenja. Toda že prvi večer v Rimu naletita na Gerdinega nekdanjega rimskega učitelja in tudi ljubimca Johannesa, ki je Šved. Gerdini spomini takoj oživijo in že naslednji dan doživi z Johannesom poživljajočo avanturo, medtem ko je Kristoffer nekako izrinjen na stranski tir … ROME / koprodukcijski / 2024 Režija: Niclas Bendixen / Scenarij: Niclas Bendixen, Kristian Halken, Christian Torpe / Igrajo: Bodil Jørgensen, Kristian Halken, Rolf Lassgård, Davide Iachini, Massimo Cagnina, Martino Duane, Gianni D'Addario, Luigi Vitagliano, Mattia Sonnino, Ludovica Bove, Christian Ginepro …
Rimska romanca. Gerda in Kristoffer praznujeta štirideseto obletnico poroke in se za to priložnost odpravita v Rim. Gerda je nekoč kot mlada umetnica živela v Rimu in tam ustvarjala. Njeno mladostno bivanje v Rimu je bilo, kot sedaj sama pravi, ena sama eksplozija življenja. Toda že prvi večer v Rimu naletita na Gerdinega nekdanjega rimskega učitelja in tudi ljubimca Johannesa, ki je Šved. Gerdini spomini takoj oživijo in že naslednji dan doživi z Johannesom poživljajočo avanturo, medtem ko je Kristoffer nekako izrinjen na stranski tir … ROME / koprodukcijski / 2024 Režija: Niclas Bendixen / Scenarij: Niclas Bendixen, Kristian Halken, Christian Torpe / Igrajo: Bodil Jørgensen, Kristian Halken, Rolf Lassgård, Davide Iachini, Massimo Cagnina, Martino Duane, Gianni D'Addario, Luigi Vitagliano, Mattia Sonnino, Ludovica Bove, Christian Ginepro …
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.
Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Boro gara kot črna živina, a zasluži komaj za najemnino. Na pomoč mu priskoči Stane s kopico poslovnih nasvetov. Boro se kljub Slavčevim svarilom, da je srečo že našel, zapodi na trnovo pot poslovnega uspeha. V posel s čevapčiči vpreže družino in prijatelje in sreča se mu končno nasmehne. Ko poplača vse račune, pa si zaželi še dobička. Pri tem pa pride navzkriž z zakonom...
Boro gara kot črna živina, a zasluži komaj za najemnino. Na pomoč mu priskoči Stane s kopico poslovnih nasvetov. Boro se kljub Slavčevim svarilom, da je srečo že našel, zapodi na trnovo pot poslovnega uspeha. V posel s čevapčiči vpreže družino in prijatelje in sreča se mu končno nasmehne. Ko poplača vse račune, pa si zaželi še dobička. Pri tem pa pride navzkriž z zakonom...
Za danes napovedanega podpisa pogodbe s podjetjem Leonardo za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč ne bo. Potem ko je protikorupcijska komisija vložila zahtevek za revizijo postopka javnega naročila, je notranji minister Boštjan Poklukar napovedal, da bodo počakali na odločitev pristojnih, zato bodo podpis pogodbe prestavili. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za guvernerko Banke Slovenije predlagala bančnico Jano Benčina Henigman. - Ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini vprašanje, koliko smo po ukinitvi Splošne plovbe še pomorska država. - Odbojkarji po uvodni zmagi na svetovnem prvenstvu na drugi tekmi izgubili proti Bolgariji, a osvojili točko.
Za danes napovedanega podpisa pogodbe s podjetjem Leonardo za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč ne bo. Potem ko je protikorupcijska komisija vložila zahtevek za revizijo postopka javnega naročila, je notranji minister Boštjan Poklukar napovedal, da bodo počakali na odločitev pristojnih, zato bodo podpis pogodbe prestavili. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za guvernerko Banke Slovenije predlagala bančnico Jano Benčina Henigman. - Ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini vprašanje, koliko smo po ukinitvi Splošne plovbe še pomorska država. - Odbojkarji po uvodni zmagi na svetovnem prvenstvu na drugi tekmi izgubili proti Bolgariji, a osvojili točko.
Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje.
Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje.
Po gozdu odmeva mogočno rukanje jelena. Sijajno bi ga bilo videti. Egon in Ajda skleneta, da bosta s prijatelji postavila prežo, a kaj, ko vsi ne razumejo, kaj pomeni sodelovanje. Ajda ima o delu svoje predstave in šele poraz jo izuči, da je pametno prisluhniti tudi mnenjem drugih.
Po gozdu odmeva mogočno rukanje jelena. Sijajno bi ga bilo videti. Egon in Ajda skleneta, da bosta s prijatelji postavila prežo, a kaj, ko vsi ne razumejo, kaj pomeni sodelovanje. Ajda ima o delu svoje predstave in šele poraz jo izuči, da je pametno prisluhniti tudi mnenjem drugih.
Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na včerajšnjem vrhu o vojni v Ukrajini je varnostna jamstva ponudilo 26 držav, a vpleteni za zdaj niso nič bliže ustavitvi spopadov, ki bi namestitev mirovnih sil na kritične dele sploh omogočila. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč zagrozil, da bi tuje vojake v Ukrajini obravnavali kot vsako drugo grožnjo. Razporeditev tujih sil v Ukrajini in njeno približevanje Natu je eden od vzrokov za vojno - tuje vojake bomo obravnavali kot legitimne tarče, je dejal. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska obvladuje skoraj polovico mesta Gaza, v podporo mirni rešitvi še Finska Vlada predvidela dvig glob za prepovedano vožnjo po naravi Vetrnico v Malem Logu bodo morali odstraniti, prezadolženi izvajalec del pod drobnogledom
Na včerajšnjem vrhu o vojni v Ukrajini je varnostna jamstva ponudilo 26 držav, a vpleteni za zdaj niso nič bliže ustavitvi spopadov, ki bi namestitev mirovnih sil na kritične dele sploh omogočila. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč zagrozil, da bi tuje vojake v Ukrajini obravnavali kot vsako drugo grožnjo. Razporeditev tujih sil v Ukrajini in njeno približevanje Natu je eden od vzrokov za vojno - tuje vojake bomo obravnavali kot legitimne tarče, je dejal. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska obvladuje skoraj polovico mesta Gaza, v podporo mirni rešitvi še Finska Vlada predvidela dvig glob za prepovedano vožnjo po naravi Vetrnico v Malem Logu bodo morali odstraniti, prezadolženi izvajalec del pod drobnogledom
Saga o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč dobiva novo poglavje. Po objavi zvočnih posnetkov o favoriziranju podjetja Leonardo in posledični odreditvi notranje revizije je pristojni minister Boštjan Poklukar sporočil, da ta ni pokazala nepravilnosti. Druge teme: - Kitajska vojaška parada namenjena tudi odvračanju Združenih držav - Generalni sekretar Nata si želi jasnih varnostnih jamstev za Ukrajino - V dežurni lekarni pri ljubljanski polikliniki bodo po prenovi pripravljali tudi najzahtevnejša magistralna zdravila
Saga o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč dobiva novo poglavje. Po objavi zvočnih posnetkov o favoriziranju podjetja Leonardo in posledični odreditvi notranje revizije je pristojni minister Boštjan Poklukar sporočil, da ta ni pokazala nepravilnosti. Druge teme: - Kitajska vojaška parada namenjena tudi odvračanju Združenih držav - Generalni sekretar Nata si želi jasnih varnostnih jamstev za Ukrajino - V dežurni lekarni pri ljubljanski polikliniki bodo po prenovi pripravljali tudi najzahtevnejša magistralna zdravila
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28) je stavek, ki ga lahko preberemo v enem izmed počitniških evangelijev. Naši pogovori, misli in načrtovanje se bolj ali manj vrtijo okoli počitnic, dopusta. Lahkotna oblačila, modni klobučki, sončna očala, poletna obuvala z jermenčki, kocke ledu v osvežilni pijači in ležalni stol pod dateljnovo palmo so značilni pojavi vročih poletnih dni. Nepogrešljivi spremljajoči pojavi reklamnih letakov in turističnih katalogov, ki nas vabijo, naj vsaj nekaj dni na leto preživimo lagodno, po možnosti v kakšni eksotični deželi. Jezusove besede nam ne obljubljajo dateljnov in osvežujoče gazirane pijače, temveč nas že v drugem stavku evangelija tudi vabijo: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Te besede so celo več kot vabilo, lahko jih razumemo tudi kot zapoved. Koga, mislite, cenjene poslušalke in poslušalci, je imel Jezus pred očmi, ko je izrekel svoje vabilo? Pred očmi je imel tiste, ki jih je srečeval na poteh Galileje: preproste ljudi, revne, grešnike, bolne, ljudi z roba. Vsi ti ljudje so prihajali k njemu, da bi mu prisluhnili, ne zato, da bi jim nalil kozarec hladne vode. Prihajali so zato, da bi poslušali njegovo besedo; besedo, ki vliva upanje. Če bi se Jezus v današnjem dnevu sprehodil po peščenih plažah, velikem ladijskem pristanišču ali nepreglednem letališču in pogledal na obrobje najbogatejših dežel, bi našel utrujene in obnemogle zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Ravnodušnost je največje zlo današnje družbe. Še toliko bolj nas kristjanov! Že res, da se na rob družbe sem pa tja kdo tudi sam pripelje, vendar je število tistih, ki vsak dan prenašajo težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen jarem, veliko večje. Le redko kdo izmed nas si bo z bratsko ljubeznijo naložil breme drugih. A nekaj vendar lahko storimo. Lahko postanemo počitek in okrepčilo drug drugemu s svojo ponižno in krotko držo. Namesto besed sodbe, kritiziranja in ravnodušnosti naj postanejo naše besede – besede upanja. Ko boste, dragi poslušalke in poslušalci, med letošnjimi počitnicami hodili po turističnih mestih in vaseh, se spomnite na Jezusa. Tudi on je rad hodil, učil in oznanjal evangelij kraljestva. Če nič drugega, ko boste koga videli tavati kot izmučeno in zablodelo ovco brez pastirja, se spomnite, da tudi on potrebuje počitek in vaše sočutje (prim. Mt 9,35–36).
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28) je stavek, ki ga lahko preberemo v enem izmed počitniških evangelijev. Naši pogovori, misli in načrtovanje se bolj ali manj vrtijo okoli počitnic, dopusta. Lahkotna oblačila, modni klobučki, sončna očala, poletna obuvala z jermenčki, kocke ledu v osvežilni pijači in ležalni stol pod dateljnovo palmo so značilni pojavi vročih poletnih dni. Nepogrešljivi spremljajoči pojavi reklamnih letakov in turističnih katalogov, ki nas vabijo, naj vsaj nekaj dni na leto preživimo lagodno, po možnosti v kakšni eksotični deželi. Jezusove besede nam ne obljubljajo dateljnov in osvežujoče gazirane pijače, temveč nas že v drugem stavku evangelija tudi vabijo: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Te besede so celo več kot vabilo, lahko jih razumemo tudi kot zapoved. Koga, mislite, cenjene poslušalke in poslušalci, je imel Jezus pred očmi, ko je izrekel svoje vabilo? Pred očmi je imel tiste, ki jih je srečeval na poteh Galileje: preproste ljudi, revne, grešnike, bolne, ljudi z roba. Vsi ti ljudje so prihajali k njemu, da bi mu prisluhnili, ne zato, da bi jim nalil kozarec hladne vode. Prihajali so zato, da bi poslušali njegovo besedo; besedo, ki vliva upanje. Če bi se Jezus v današnjem dnevu sprehodil po peščenih plažah, velikem ladijskem pristanišču ali nepreglednem letališču in pogledal na obrobje najbogatejših dežel, bi našel utrujene in obnemogle zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Ravnodušnost je največje zlo današnje družbe. Še toliko bolj nas kristjanov! Že res, da se na rob družbe sem pa tja kdo tudi sam pripelje, vendar je število tistih, ki vsak dan prenašajo težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen jarem, veliko večje. Le redko kdo izmed nas si bo z bratsko ljubeznijo naložil breme drugih. A nekaj vendar lahko storimo. Lahko postanemo počitek in okrepčilo drug drugemu s svojo ponižno in krotko držo. Namesto besed sodbe, kritiziranja in ravnodušnosti naj postanejo naše besede – besede upanja. Ko boste, dragi poslušalke in poslušalci, med letošnjimi počitnicami hodili po turističnih mestih in vaseh, se spomnite na Jezusa. Tudi on je rad hodil, učil in oznanjal evangelij kraljestva. Če nič drugega, ko boste koga videli tavati kot izmučeno in zablodelo ovco brez pastirja, se spomnite, da tudi on potrebuje počitek in vaše sočutje (prim. Mt 9,35–36).
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
V rubriki Poglej in povej boste izvedeli, kdo je bil pred 120-imi leti na Kapli na Kozjaku rojeni botanik – eden prvih raziskovalcev vegetacije Slovenije, ki se je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja odločno uprl brutalni – danes nepojmljivi – zajezitvi Soče.
V rubriki Poglej in povej boste izvedeli, kdo je bil pred 120-imi leti na Kapli na Kozjaku rojeni botanik – eden prvih raziskovalcev vegetacije Slovenije, ki se je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja odločno uprl brutalni – danes nepojmljivi – zajezitvi Soče.
Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida
Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Z Bližnjega vzhoda še naprej prihajajo prizori nevzdržnih razmer v Gazi. Zaradi omejene humanitarne pomoči tamkajšnji Palestinci še naprej stradajo, napadi izraelske vojske pa se nadaljujejo in stopnjujejo. Poročila sledijo medijskim navedbam, da izraelska vlada načrtuje popolno okupacijo Gaze. Premier Benjamin Netanjahu neomajno vztraja, da je njihov cilj poraziti sovražnika, doseči izpust talcev in zagotoviti, da Gaza ne bo več grožnja Izraelu, je dejal. Drugi poudarki oddaje:SPIKER: - Bruselj si v trgovinskih pogajanjih prizadeva za čim več neocarinjenih izjem. - Število brezposelnih v primerjavi z lani nižje za nekaj več kot odstotek. - Pri poginuli psički iz Bohinja odkrili dve strupeni snovi.
Z Bližnjega vzhoda še naprej prihajajo prizori nevzdržnih razmer v Gazi. Zaradi omejene humanitarne pomoči tamkajšnji Palestinci še naprej stradajo, napadi izraelske vojske pa se nadaljujejo in stopnjujejo. Poročila sledijo medijskim navedbam, da izraelska vlada načrtuje popolno okupacijo Gaze. Premier Benjamin Netanjahu neomajno vztraja, da je njihov cilj poraziti sovražnika, doseči izpust talcev in zagotoviti, da Gaza ne bo več grožnja Izraelu, je dejal. Drugi poudarki oddaje:SPIKER: - Bruselj si v trgovinskih pogajanjih prizadeva za čim več neocarinjenih izjem. - Število brezposelnih v primerjavi z lani nižje za nekaj več kot odstotek. - Pri poginuli psički iz Bohinja odkrili dve strupeni snovi.
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev).
Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev).
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Oddaja Hudo! je obiskala tabor, ki so ga pri Zvezi za letovanje in rekreacijo otrok naslovili »Gremo mi po svoje«. Tam se v poletnih dneh in tednih zberejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Z njimi smo se odpravili na potep po Domu Emavs in preverili, kdo ima najbolj pospravljeno sobo in kako se tam kratkočasijo, ko je zunaj slabo vreme. Izvedeli smo tudi, kaj imajo najraje na krožniku, kaj vse lahko počnejo v okolici doma in kako prijetno je Blejsko jezero, v katerem so se kopali.
Oddaja Hudo! je obiskala tabor, ki so ga pri Zvezi za letovanje in rekreacijo otrok naslovili »Gremo mi po svoje«. Tam se v poletnih dneh in tednih zberejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Z njimi smo se odpravili na potep po Domu Emavs in preverili, kdo ima najbolj pospravljeno sobo in kako se tam kratkočasijo, ko je zunaj slabo vreme. Izvedeli smo tudi, kaj imajo najraje na krožniku, kaj vse lahko počnejo v okolici doma in kako prijetno je Blejsko jezero, v katerem so se kopali.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Založbo Goga in Radiem Slovenija - Programom Ars izdajamo zvočno knjigo kratkega romana Težka voda pisateljice, prevajalke in časopisne novinarke Pie Prezelj. Avtorica je zanj dobila nagrado za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023, delo pa je bilo nominirano tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Roman, ki nas odpelje na sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje, interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, za režijo je poskrbela Špela Kravogel, za glasbeno opremo Darja Hlavka Godina, za zvok Sonja Strenar, za fonetiko Mateja Juričan, za mastering pa Smiljan Greif z Radia Maribor
Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Založbo Goga in Radiem Slovenija - Programom Ars izdajamo zvočno knjigo kratkega romana Težka voda pisateljice, prevajalke in časopisne novinarke Pie Prezelj. Avtorica je zanj dobila nagrado za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023, delo pa je bilo nominirano tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Roman, ki nas odpelje na sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje, interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, za režijo je poskrbela Špela Kravogel, za glasbeno opremo Darja Hlavka Godina, za zvok Sonja Strenar, za fonetiko Mateja Juričan, za mastering pa Smiljan Greif z Radia Maribor
Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.
Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Stojan Batič, eden najbolj znanih slovenskih kiparjev, se je rodil leta 1925, umrl je leta 2015. Poznamo ga predvsem po številnih spomeniških plastikah, njegovi kipi pa krasijo tudi številne parke po Sloveniji. Stojan Batič se je rodil v Trbovljah in v pogovoru z Vido Curk je leta 2005 najprej spregovoril o navezanosti na domači kraj in o mladosti, ki jo je preživel tam.
Stojan Batič, eden najbolj znanih slovenskih kiparjev, se je rodil leta 1925, umrl je leta 2015. Poznamo ga predvsem po številnih spomeniških plastikah, njegovi kipi pa krasijo tudi številne parke po Sloveniji. Stojan Batič se je rodil v Trbovljah in v pogovoru z Vido Curk je leta 2005 najprej spregovoril o navezanosti na domači kraj in o mladosti, ki jo je preživel tam.
Prav danes minevata dve leti od katastrofalne ujme, v kateri je voda odnašala hiše, mostove, ceste, vozila. V skupnem spominu ostajajo prizori opustošenja, a tudi solidarnosti ob obnovi. Današnja obletnica najhujše naravne nesreče v Sloveniji pa postavlja v ospredje vprašanje, kako uspešna je bila država pri odpravljanju posledic in pomoči oškodovancem. O tem v nadaljevanju oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Upokojeni izraelski obveščevalci: vojna v Gazi je postala nesmiselna! - Pristojni v enotno vzpostavljanje vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo. - Večina starejših blokov brez dvigal, kar ovira predvsem starejše in invalide.
Prav danes minevata dve leti od katastrofalne ujme, v kateri je voda odnašala hiše, mostove, ceste, vozila. V skupnem spominu ostajajo prizori opustošenja, a tudi solidarnosti ob obnovi. Današnja obletnica najhujše naravne nesreče v Sloveniji pa postavlja v ospredje vprašanje, kako uspešna je bila država pri odpravljanju posledic in pomoči oškodovancem. O tem v nadaljevanju oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Upokojeni izraelski obveščevalci: vojna v Gazi je postala nesmiselna! - Pristojni v enotno vzpostavljanje vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo. - Večina starejših blokov brez dvigal, kar ovira predvsem starejše in invalide.
Danes smo se spustili v svet slušnih čudes, kjer je vsaka teza prava zvočna uganka. V tokratnem radijskem kvizu smo odkrivali smiselnost ušesnega masla, spoznali smo, zakaj to maslo ne potrebuje marmelade in morda si ne bo kdo po poslušanem kvizu do konca življenja več čistil ušes z vatirno paličico. Poglejmo v evstahijevo cev in še globlje, poslušajmo, kako je poslušalka Irena v jutranjem programu postala strokovnjakinja za ušesni aparat! Teza 1: Najmanjša kost v človeškem telesu se nahaja v ušesu. DA / NE Teza 2: Ušesa pomagajo ohranjati ravnotežje. DA / NE Teza 3: Ušesna maslo moramo redno odstranjevati. DA / NE Teza 4: Sluh je hitrejši od vida. DA / NE Teza 5: Glasba, ki jo poslušamo, vpliva na fizično strukturo notranjega ušesa. DA / NE
Danes smo se spustili v svet slušnih čudes, kjer je vsaka teza prava zvočna uganka. V tokratnem radijskem kvizu smo odkrivali smiselnost ušesnega masla, spoznali smo, zakaj to maslo ne potrebuje marmelade in morda si ne bo kdo po poslušanem kvizu do konca življenja več čistil ušes z vatirno paličico. Poglejmo v evstahijevo cev in še globlje, poslušajmo, kako je poslušalka Irena v jutranjem programu postala strokovnjakinja za ušesni aparat! Teza 1: Najmanjša kost v človeškem telesu se nahaja v ušesu. DA / NE Teza 2: Ušesa pomagajo ohranjati ravnotežje. DA / NE Teza 3: Ušesna maslo moramo redno odstranjevati. DA / NE Teza 4: Sluh je hitrejši od vida. DA / NE Teza 5: Glasba, ki jo poslušamo, vpliva na fizično strukturo notranjega ušesa. DA / NE
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Kapka Kassabova je mladost preživela v Bolgariji, pozneje se je s starši preselila na Novo Zelandijo, danes pa živi v Škotskem višavju. Kassabova s svojimi deli zarisuje pozabljene pokrajine in kulturni mozaik regije, ki je pogosto razumljena popreproščeno ali pa je reducirana na klišeje o Balkanu. Z avtorico se je pogovarjala Petra Meterc, tudi prevajalka njenih del. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Robert Markoč.
Kapka Kassabova je mladost preživela v Bolgariji, pozneje se je s starši preselila na Novo Zelandijo, danes pa živi v Škotskem višavju. Kassabova s svojimi deli zarisuje pozabljene pokrajine in kulturni mozaik regije, ki je pogosto razumljena popreproščeno ali pa je reducirana na klišeje o Balkanu. Z avtorico se je pogovarjala Petra Meterc, tudi prevajalka njenih del. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Robert Markoč.
Idő címmel nyílt kiállítás szeptember elején a lendvai várban. A Lendvai Galéria és Múzeum legújabb kiállításán a látogatók Veres Vitéz Márton, Becskei Andor és Veres Gábor magyar szobrászművészek alkotásait láthatták, amelyek a vár rideg pincefalai között különleges párbeszédet teremtenek anyag, tér és idő között. V začetku septembra je bila na lendavskem gradu odprta razstava z naslovom Čas. Na najnovejši razstavi Galerije-Muzeja Lendava so si obiskovalci lahko ogledali dela madžarskih akademskih kiparjev Mártona Vitéza Veresa, Andorja Becskeija in Gáborja Veresa, ki med hladnimi grajskimi obokanimi stenami ustvarjajo poseben dialog med materialom, prostorom in časom.
Idő címmel nyílt kiállítás szeptember elején a lendvai várban. A Lendvai Galéria és Múzeum legújabb kiállításán a látogatók Veres Vitéz Márton, Becskei Andor és Veres Gábor magyar szobrászművészek alkotásait láthatták, amelyek a vár rideg pincefalai között különleges párbeszédet teremtenek anyag, tér és idő között. V začetku septembra je bila na lendavskem gradu odprta razstava z naslovom Čas. Na najnovejši razstavi Galerije-Muzeja Lendava so si obiskovalci lahko ogledali dela madžarskih akademskih kiparjev Mártona Vitéza Veresa, Andorja Becskeija in Gáborja Veresa, ki med hladnimi grajskimi obokanimi stenami ustvarjajo poseben dialog med materialom, prostorom in časom.
Po različnih krajih v državi je bil zadnje mesece na delu vlomilec v cerkve in druge sakralne objekte. Po podatkih policije gre za 35-letnega moškega iz Hrastnika, ki je kradel denar in nekatere predmete, prijeli pa so ga pred mesecem dni. Na območju koprske uprave so policisti obravnavali sedem takšnih kaznivih dejanj, med njimi tudi vlom v cerkev v Hrpeljah. V oddaji tudi o tem: - Od 17. avgusta bo čez Rebernice zaprta vipavska hitra cesta v smeri proti Novi Gorici. - Kdo so obiskovalci svetovnega srečanja spačkov v Postojni? - Slovenija ima v evropskih nogometnih pokalih še dve moštvi.
Po različnih krajih v državi je bil zadnje mesece na delu vlomilec v cerkve in druge sakralne objekte. Po podatkih policije gre za 35-letnega moškega iz Hrastnika, ki je kradel denar in nekatere predmete, prijeli pa so ga pred mesecem dni. Na območju koprske uprave so policisti obravnavali sedem takšnih kaznivih dejanj, med njimi tudi vlom v cerkev v Hrpeljah. V oddaji tudi o tem: - Od 17. avgusta bo čez Rebernice zaprta vipavska hitra cesta v smeri proti Novi Gorici. - Kdo so obiskovalci svetovnega srečanja spačkov v Postojni? - Slovenija ima v evropskih nogometnih pokalih še dve moštvi.
V gozdu blizu Maribora lovec odkrije truplo, ki je tam ležalo že nekaj tednov. Inšpektor Vrenko se sprašuje, kdo od čudaških bližnjih bi lahko imel motiv za uboj znanega vinarja iz Svečine. Med sprehodom v gozdu lovec naleti na razpadlo truplo. Izkaže se, da gre za sina znanega svečinskega vinarja, čigar izginotja pa ni prijavil nihče. Glede na dejstvo, da je umorjeni pred kratkim prevzel družinsko podjetje, se inšpektorju Vrenku odpre cela vrsta osumljencev, od žrtvinih bližnjih sorodnikov do sodelavcev, ki pa imajo vsi skupno lastnost – nenavadne obsedenosti.
V gozdu blizu Maribora lovec odkrije truplo, ki je tam ležalo že nekaj tednov. Inšpektor Vrenko se sprašuje, kdo od čudaških bližnjih bi lahko imel motiv za uboj znanega vinarja iz Svečine. Med sprehodom v gozdu lovec naleti na razpadlo truplo. Izkaže se, da gre za sina znanega svečinskega vinarja, čigar izginotja pa ni prijavil nihče. Glede na dejstvo, da je umorjeni pred kratkim prevzel družinsko podjetje, se inšpektorju Vrenku odpre cela vrsta osumljencev, od žrtvinih bližnjih sorodnikov do sodelavcev, ki pa imajo vsi skupno lastnost – nenavadne obsedenosti.
»Na začetku me je bilo strah, potem sem bil pa pogumen in me ni več strah,« , »Zaljubil sem se v punco, ki mi je zelo všeč, pa hrana je bila dobra, moram pohvaliti kuharice« in »Imamo super vzgojiteljico Polono, ki dela super kitke, lahko se naročite,« je nekaj iskrenih vtisov otrok, ki so delček počitnic preživeli na letovanju v Kranjski Gori v čarobni vili Šumica. Kaj vse so počeli, kaj jim je bilo všeč in ali take počitnice priporočajo tudi drugim?
»Na začetku me je bilo strah, potem sem bil pa pogumen in me ni več strah,« , »Zaljubil sem se v punco, ki mi je zelo všeč, pa hrana je bila dobra, moram pohvaliti kuharice« in »Imamo super vzgojiteljico Polono, ki dela super kitke, lahko se naročite,« je nekaj iskrenih vtisov otrok, ki so delček počitnic preživeli na letovanju v Kranjski Gori v čarobni vili Šumica. Kaj vse so počeli, kaj jim je bilo všeč in ali take počitnice priporočajo tudi drugim?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura
Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura
Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.
Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.
Ime tedna je postal Edo Terglav, selektor slovenske hokejske reprezentance, ki si je na svetovnem prvenstvu v Stockholmu s pomlajeno ekipo šele po dvajsetih letih in tretjič v zgodovini zagotovila obstanek v elitni diviziji. Kar sedem hokejistov je bilo sploh prvič del članskega svetovnega prvenstva, za več kot ducat članov pa je bilo to prvo prvenstvo skupine A.
Ime tedna je postal Edo Terglav, selektor slovenske hokejske reprezentance, ki si je na svetovnem prvenstvu v Stockholmu s pomlajeno ekipo šele po dvajsetih letih in tretjič v zgodovini zagotovila obstanek v elitni diviziji. Kar sedem hokejistov je bilo sploh prvič del članskega svetovnega prvenstva, za več kot ducat članov pa je bilo to prvo prvenstvo skupine A.
Vsako soboto v naši rubriki Kaj pa ti bereš? zavijemo med knjižne police, listamo slikanice, beremo stripe … Včasih tudi s strokovnjaki, največkrat pa kar s prvošolci, drugošolci in tretješolci, ki nam povejo, katera je njihova najljubša knjiga. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo potopili v svet knjižnih junakov in si pripovedovali zgodbe. Kdo pa vam, otroci, pripoveduje zgodbe? Obstaja kakšna, ki se je ne naveličate in jo vedno znova berete, gledate ali poslušate?
Vsako soboto v naši rubriki Kaj pa ti bereš? zavijemo med knjižne police, listamo slikanice, beremo stripe … Včasih tudi s strokovnjaki, največkrat pa kar s prvošolci, drugošolci in tretješolci, ki nam povejo, katera je njihova najljubša knjiga. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo potopili v svet knjižnih junakov in si pripovedovali zgodbe. Kdo pa vam, otroci, pripoveduje zgodbe? Obstaja kakšna, ki se je ne naveličate in jo vedno znova berete, gledate ali poslušate?
Misijonarka ali misijonar je kristjan, ki se posveča širjenju evangelija in pomoči drugim, bodisi doma ali v tujini, v želji, da bi vero oznanjal z besedo, predvsem pa z dejanji. K misijonskemu delu so pravzaprav poklicani vsi kristjani, saj je srčika poslanstva sejanje Kristusovega miru in upanja povsod, kjer živijo ljudje – ne le v oddaljenih deželah, kjer morda še niso slišali za Boga, temveč tudi v svoji domači skupnosti.
Misijonarka ali misijonar je kristjan, ki se posveča širjenju evangelija in pomoči drugim, bodisi doma ali v tujini, v želji, da bi vero oznanjal z besedo, predvsem pa z dejanji. K misijonskemu delu so pravzaprav poklicani vsi kristjani, saj je srčika poslanstva sejanje Kristusovega miru in upanja povsod, kjer živijo ljudje – ne le v oddaljenih deželah, kjer morda še niso slišali za Boga, temveč tudi v svoji domači skupnosti.
V bližini podpohorske gostilne sprehajalka najde truplo natakarja. Inšpektor Vrenko s svojimi sodelavci začne iskati povezavo z umorom uglednega znanstvenika na prvi dan kongresa. Sprehajalka s psom pred gostilno najde zabodenega natakarja. Izkaže se, da so na večer umora v gostilni večerjali kongresniki. Ponovni informativni pogovori s kongresniki ne prinesejo nobenih namigov, kdo bi lahko moril. Inšpektor Vrenko se znajde pred uganko, ki je nikakor ne more rešiti. Dodatne skrbi mu povzroči oče Boris, saj se ponesreči in pristane v bolnišnici, tako, da bo sedaj moral skrbeti tudi za njega.
V bližini podpohorske gostilne sprehajalka najde truplo natakarja. Inšpektor Vrenko s svojimi sodelavci začne iskati povezavo z umorom uglednega znanstvenika na prvi dan kongresa. Sprehajalka s psom pred gostilno najde zabodenega natakarja. Izkaže se, da so na večer umora v gostilni večerjali kongresniki. Ponovni informativni pogovori s kongresniki ne prinesejo nobenih namigov, kdo bi lahko moril. Inšpektor Vrenko se znajde pred uganko, ki je nikakor ne more rešiti. Dodatne skrbi mu povzroči oče Boris, saj se ponesreči in pristane v bolnišnici, tako, da bo sedaj moral skrbeti tudi za njega.
V Škalah pri Velenju so dopoldne slovesno zaznamovali začetek del na najzahtevnejšem odseku severnega kraka tretje razvojne osi, to je odsek Velunja. Gre za del hitre ceste, kjer se pri umeščanju in graditvi ves čas zapleta. A kot so zagotovili danes, bodo odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem zgradili do jeseni 2029, upajo pa tudi, da bodo kmalu zatem odprli tudi odsek med Velenjem in Šentrupertom. V oddaji tudi o tem: - Gospodarstveniki na Dolenjskem so razočarani zaradi zastoja pred graditvijo novomeške vzhodne obvoznice - V Franciji skrajna desnica zaradi rezov v proračun grozi z rušenjem vlade - Letos umrlo enkrat več kot motoristov kot lani, pristojni pozivajo k previdni in strpni vožnji
V Škalah pri Velenju so dopoldne slovesno zaznamovali začetek del na najzahtevnejšem odseku severnega kraka tretje razvojne osi, to je odsek Velunja. Gre za del hitre ceste, kjer se pri umeščanju in graditvi ves čas zapleta. A kot so zagotovili danes, bodo odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem zgradili do jeseni 2029, upajo pa tudi, da bodo kmalu zatem odprli tudi odsek med Velenjem in Šentrupertom. V oddaji tudi o tem: - Gospodarstveniki na Dolenjskem so razočarani zaradi zastoja pred graditvijo novomeške vzhodne obvoznice - V Franciji skrajna desnica zaradi rezov v proračun grozi z rušenjem vlade - Letos umrlo enkrat več kot motoristov kot lani, pristojni pozivajo k previdni in strpni vožnji
Kdo ima glavno besedo pri daljincu? Pepe ali Kakadudu? Bosta gledala nogometno tekmo ali Zombije? Ah, prava akcija se dogaja v živalskem vrtu! In neumno bi bilo sedeti doma. Odložita daljinca in se odpravita, otroci vaju čakajo! Opice, surikate in morski lev pa tudi!
Kdo ima glavno besedo pri daljincu? Pepe ali Kakadudu? Bosta gledala nogometno tekmo ali Zombije? Ah, prava akcija se dogaja v živalskem vrtu! In neumno bi bilo sedeti doma. Odložita daljinca in se odpravita, otroci vaju čakajo! Opice, surikate in morski lev pa tudi!
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Mineva en teden od najnovejše zaostritve na Bližnjem vzhodu. Iran in Izrael tudi danes nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Kot je dejal predstavnik izraelske vojske Effie Defrin, njihove sile krepijo nadzor zračnega prostora v regiji, z vojaškimi letali naj bi med drugim zadeli tovarne balističnih raket in teheranski sedež jedrskega programa. Z iranskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da Teheran ni pripravljen na pogovore o svojem jedrskem programu, dokler se nadaljujejo izraelski napadi. Drugi poudarki oddaje: - Za blažitev učinkov nove regulacije cen goriva Petrol ustavlja naložbe v Sloveniji. - Noveli stanovanjskega zakona se obeta podpora; opozicija ji očita vsebinsko praznost. - Na Uršlji Gori bodo odprli najvišje ležečo knjižnico pri nas.
Mineva en teden od najnovejše zaostritve na Bližnjem vzhodu. Iran in Izrael tudi danes nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Kot je dejal predstavnik izraelske vojske Effie Defrin, njihove sile krepijo nadzor zračnega prostora v regiji, z vojaškimi letali naj bi med drugim zadeli tovarne balističnih raket in teheranski sedež jedrskega programa. Z iranskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da Teheran ni pripravljen na pogovore o svojem jedrskem programu, dokler se nadaljujejo izraelski napadi. Drugi poudarki oddaje: - Za blažitev učinkov nove regulacije cen goriva Petrol ustavlja naložbe v Sloveniji. - Noveli stanovanjskega zakona se obeta podpora; opozicija ji očita vsebinsko praznost. - Na Uršlji Gori bodo odprli najvišje ležečo knjižnico pri nas.
Ste kdaj pomislili, da bi svoje spomine zapisali? Preprosto zato, da se ne bi izgubili in da bi jih lahko prebral tudi kdo drug. V tokratni oddaji vas namreč vabimo – prav k pisanju. Nekateri natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja že poznate, saj smo v preteklih letih predstavili že kar nekaj nagrajencev. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let in tokrat ima podnaslov Najprej štalca, potem pa kravca. Več o tem je Luciji Fatur povedala Erika Marolt, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Ljubljana in članica delovne skupine natečaja.
Ste kdaj pomislili, da bi svoje spomine zapisali? Preprosto zato, da se ne bi izgubili in da bi jih lahko prebral tudi kdo drug. V tokratni oddaji vas namreč vabimo – prav k pisanju. Nekateri natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja že poznate, saj smo v preteklih letih predstavili že kar nekaj nagrajencev. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let in tokrat ima podnaslov Najprej štalca, potem pa kravca. Več o tem je Luciji Fatur povedala Erika Marolt, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Ljubljana in članica delovne skupine natečaja.