Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Združene države Amerike in Iran naj bi dosegli napredek v pogovorih o podaljšanju prekinitve ognja. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog pogajanj o trajni rešitvi, mediatorji pripravljajo kompromisni predlog za tri občutljiva področja: Hormuško ožino, jedrski program in povračila vojne škode. Ameriški predsednik Donald Trump meni, da se bo vojna kmalu končala. Ostali poudarki: Cene energije se kljub bližnjevzhodnemu konfliktu ne bodo zvišale toliko kot leta 2022, meni direktor Elesa Birokracija in protekcija domačih podjetij težavi slovenskih gospodarstvenikov v Avstriji V Borovnici ljudje od noči čakali za vpis k novi družinski zdravnici
Združene države Amerike in Iran naj bi dosegli napredek v pogovorih o podaljšanju prekinitve ognja. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog pogajanj o trajni rešitvi, mediatorji pripravljajo kompromisni predlog za tri občutljiva področja: Hormuško ožino, jedrski program in povračila vojne škode. Ameriški predsednik Donald Trump meni, da se bo vojna kmalu končala. Ostali poudarki: Cene energije se kljub bližnjevzhodnemu konfliktu ne bodo zvišale toliko kot leta 2022, meni direktor Elesa Birokracija in protekcija domačih podjetij težavi slovenskih gospodarstvenikov v Avstriji V Borovnici ljudje od noči čakali za vpis k novi družinski zdravnici
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Dramaturginja in dramatičarka Lučka Neža Peterlin je za dramsko besedilo Jagnje lani prejela nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Letos je besedilo zaživelo v obliki radijske igre, ki je z živo izvedbo v Stolpu Škrlovec v Kranju dopolnila program 56. Tedna slovenske drame. Radijska igra s terenskimi posnetki in v živo izvajano glasbo mojstrsko nadgradi vzdušje, ki ga je v besedilu razvila avtorica. Po premieri smo se pogovarjali z ustvarjalkami: režiserko Ano Krauthaker, igralkama Diano Kolenc in Tjašo Železnik, avtorico in izvajalko glasbe Ido Hiršenfelder ter avtorico besedila Lučko Nežo Peterlin.
Dramaturginja in dramatičarka Lučka Neža Peterlin je za dramsko besedilo Jagnje lani prejela nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Letos je besedilo zaživelo v obliki radijske igre, ki je z živo izvedbo v Stolpu Škrlovec v Kranju dopolnila program 56. Tedna slovenske drame. Radijska igra s terenskimi posnetki in v živo izvajano glasbo mojstrsko nadgradi vzdušje, ki ga je v besedilu razvila avtorica. Po premieri smo se pogovarjali z ustvarjalkami: režiserko Ano Krauthaker, igralkama Diano Kolenc in Tjašo Železnik, avtorico in izvajalko glasbe Ido Hiršenfelder ter avtorico besedila Lučko Nežo Peterlin.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci! Danes v Cerkvi obhajamo belo nedeljo, prvo nedeljo po veliki noči. Ime ima zanimiv izvor. V prvih stoletjih so kristjane krščevali predvsem na velikonočno vigilijo. Novokrščeni so nato oblekli bela oblačila – znamenje novega življenja – in jih nosili ves teden, do te nedelje. Zato bela nedelja. Nedelja novih začetkov. Nedelja življenja. Velika noč pa je največji krščanski praznik. V središču naše vere ni ideja, ampak dogodek: Kristus je vstal in živi. A vera ni matematika. Vera ni nekaj, kar bi lahko dokazali kot enačbo. Vera je odločitev. Vera je odnos. In prav zato se nam včasih zatakne. Nimamo vseh odgovorov. Imamo vprašanja, dvome, včasih tudi razočaranja. Podobno kot apostol Tomaž iz današnjega evangelija, ki pravi: »Če ne vidim, ne bom veroval.« Pa vendar – kljub vprašanjem – ostajamo. Vztrajamo. Zaupamo. In zanimivo je: tudi danes Bog daje znamenja. Morda ne vedno spektakularna, ampak zelo konkretna. Če pogledamo letošnje velikonočne vigilije v Franciji, se je zgodilo nekaj izjemnega. Krščenih je bilo več kot 21.000 ljudi – največ v zadnjih desetletjih. Med njimi več kot 13.000 odraslih in več kot 8.000 mladih. V zadnjih desetih letih se je število krstov odraslih več kot potrojilo. Še bolj presenetljivo pa je, kdo so ti ljudje. Več kot 80 % jih je starih med 18 in 40 let – torej generacija, za katero pogosto pravimo, da je oddaljena od vere. Skoraj polovica jih prihaja iz nevernih ali nereligioznih družin. To pomeni: ti ljudje niso preprosto podedovali vere, ampak so jo odkrili. Mnogi med njimi pričujejo, da se je njihova pot začela v osebni krizi – v bolezni, izgubi, iskanju smisla. Drugi govorijo o tihem notranjem dotiku, o vprašanju, ki jih ni pustilo pri miru. Večina jih je začela pot sama – preprosto so odprli Sveto pismo in začeli iskati. To so ljudje, ki so šli skozi dvom in našli vero. Tudi pri nas, v Sloveniji, število katehumenov počasi narašča. Samo na ljubljanskih Žalah je letos zakramente prejelo okoli 30 odraslih. Kaj to pomeni? Da Bog ni odsoten. Da vera ni stvar preteklosti. Da tudi danes – v svetu, ki se nam včasih zdi hladen in oddaljen – nekaj raste. Tiho, a resnično. Današnji papež pogosto poudarja, da vstali Kristus ni oddaljena zgodovina, ampak živa navzočnost, ki tudi danes spreminja človeka in odpira nove začetke. Jezus pride tudi k apostolu Tomažu – ne zato, da bi ga obsodil, ampak da bi mu dal razlog za zaupanje. In reče: »Ne bodi neveren, ampak veren.« Ne pravi: imej vse odgovore. Pravi: zaupaj. In morda je to spodbuda tudi za nas: ni treba, da razumemo vse. Ni treba, da smo popolni. Dovolj je, da naredimo majhen korak – da danes ne zapremo srca in ne obupamo. Kajti vera se začne tam, kjer človek reče: »Ne vem vsega – a želim verovati.« Naj bo ta bela nedelja za vse nas priložnost za nov začetek. Za malo več zaupanja. Za malo več življenja.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci! Danes v Cerkvi obhajamo belo nedeljo, prvo nedeljo po veliki noči. Ime ima zanimiv izvor. V prvih stoletjih so kristjane krščevali predvsem na velikonočno vigilijo. Novokrščeni so nato oblekli bela oblačila – znamenje novega življenja – in jih nosili ves teden, do te nedelje. Zato bela nedelja. Nedelja novih začetkov. Nedelja življenja. Velika noč pa je največji krščanski praznik. V središču naše vere ni ideja, ampak dogodek: Kristus je vstal in živi. A vera ni matematika. Vera ni nekaj, kar bi lahko dokazali kot enačbo. Vera je odločitev. Vera je odnos. In prav zato se nam včasih zatakne. Nimamo vseh odgovorov. Imamo vprašanja, dvome, včasih tudi razočaranja. Podobno kot apostol Tomaž iz današnjega evangelija, ki pravi: »Če ne vidim, ne bom veroval.« Pa vendar – kljub vprašanjem – ostajamo. Vztrajamo. Zaupamo. In zanimivo je: tudi danes Bog daje znamenja. Morda ne vedno spektakularna, ampak zelo konkretna. Če pogledamo letošnje velikonočne vigilije v Franciji, se je zgodilo nekaj izjemnega. Krščenih je bilo več kot 21.000 ljudi – največ v zadnjih desetletjih. Med njimi več kot 13.000 odraslih in več kot 8.000 mladih. V zadnjih desetih letih se je število krstov odraslih več kot potrojilo. Še bolj presenetljivo pa je, kdo so ti ljudje. Več kot 80 % jih je starih med 18 in 40 let – torej generacija, za katero pogosto pravimo, da je oddaljena od vere. Skoraj polovica jih prihaja iz nevernih ali nereligioznih družin. To pomeni: ti ljudje niso preprosto podedovali vere, ampak so jo odkrili. Mnogi med njimi pričujejo, da se je njihova pot začela v osebni krizi – v bolezni, izgubi, iskanju smisla. Drugi govorijo o tihem notranjem dotiku, o vprašanju, ki jih ni pustilo pri miru. Večina jih je začela pot sama – preprosto so odprli Sveto pismo in začeli iskati. To so ljudje, ki so šli skozi dvom in našli vero. Tudi pri nas, v Sloveniji, število katehumenov počasi narašča. Samo na ljubljanskih Žalah je letos zakramente prejelo okoli 30 odraslih. Kaj to pomeni? Da Bog ni odsoten. Da vera ni stvar preteklosti. Da tudi danes – v svetu, ki se nam včasih zdi hladen in oddaljen – nekaj raste. Tiho, a resnično. Današnji papež pogosto poudarja, da vstali Kristus ni oddaljena zgodovina, ampak živa navzočnost, ki tudi danes spreminja človeka in odpira nove začetke. Jezus pride tudi k apostolu Tomažu – ne zato, da bi ga obsodil, ampak da bi mu dal razlog za zaupanje. In reče: »Ne bodi neveren, ampak veren.« Ne pravi: imej vse odgovore. Pravi: zaupaj. In morda je to spodbuda tudi za nas: ni treba, da razumemo vse. Ni treba, da smo popolni. Dovolj je, da naredimo majhen korak – da danes ne zapremo srca in ne obupamo. Kajti vera se začne tam, kjer človek reče: »Ne vem vsega – a želim verovati.« Naj bo ta bela nedelja za vse nas priložnost za nov začetek. Za malo več zaupanja. Za malo več življenja.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten.
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu. Spored: FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na krilih pesmi, op. 34, št. 2 ( Heinrich Heine) Mesec, op. 86, št. 6 (Emanuel von Geibel) Pomladna pesem, op. 71, št. 2 (Karl Klingemann) Nova ljubezen, op. 19, št. 4 (Heinrich Heine) Fantova pesem (Joseph von Eichendorff) Ločen, op. 9, št. 6 (Johann G. Droysen) Pesem čarovnic, op. 8, št. 8 (Ludwig H. C. Hölty) Nočna pesem, op. 71, št. 6 (Joseph von Eichendorff) YASUJI KIYOSE: Mladenič morja (Haruo Sato) MARIA ESTHER ROOSEN DE REGALIA: Zdrava Marija CARMEN BARRADAS: Srečanje LUIS CLUZEAU MORTET: Pesem drobne ptice (Fernan Silva Valdes) MARITA PERDOMO: Kdo joka z luno na grobovih (Juan Zorrilla de San Martín) CELIA CORREA LUNA: Naša zastava (Blanca Sosa Mende) PAULINA SASTRE DE PONS: Moj Montevideo (Paulina Sastre de Pons)
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu. Spored: FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na krilih pesmi, op. 34, št. 2 ( Heinrich Heine) Mesec, op. 86, št. 6 (Emanuel von Geibel) Pomladna pesem, op. 71, št. 2 (Karl Klingemann) Nova ljubezen, op. 19, št. 4 (Heinrich Heine) Fantova pesem (Joseph von Eichendorff) Ločen, op. 9, št. 6 (Johann G. Droysen) Pesem čarovnic, op. 8, št. 8 (Ludwig H. C. Hölty) Nočna pesem, op. 71, št. 6 (Joseph von Eichendorff) YASUJI KIYOSE: Mladenič morja (Haruo Sato) MARIA ESTHER ROOSEN DE REGALIA: Zdrava Marija CARMEN BARRADAS: Srečanje LUIS CLUZEAU MORTET: Pesem drobne ptice (Fernan Silva Valdes) MARITA PERDOMO: Kdo joka z luno na grobovih (Juan Zorrilla de San Martín) CELIA CORREA LUNA: Naša zastava (Blanca Sosa Mende) PAULINA SASTRE DE PONS: Moj Montevideo (Paulina Sastre de Pons)
Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.
Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.
Na vrh slemena nad reko Reko v Brkinih že stoletja meri čas idilična vasica Suhorje. Od tu sega pogled na vse štiri strani neba, prepišnost burje in vseh drugih vetrov pa ne ovira ponosnih domačinov, ki si predano prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino. Med kamnitimi zidovi ozkih ulic deluje Vaško društvo Suhorje, ki že desetletje pripravlja prireditve z naslovom Jožefovo in Velika noč na Suhorju. Letošnjo deseto prireditev smo obiskali tudi z našim mikrofonom.
Na vrh slemena nad reko Reko v Brkinih že stoletja meri čas idilična vasica Suhorje. Od tu sega pogled na vse štiri strani neba, prepišnost burje in vseh drugih vetrov pa ne ovira ponosnih domačinov, ki si predano prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino. Med kamnitimi zidovi ozkih ulic deluje Vaško društvo Suhorje, ki že desetletje pripravlja prireditve z naslovom Jožefovo in Velika noč na Suhorju. Letošnjo deseto prireditev smo obiskali tudi z našim mikrofonom.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.
V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V občini Škocjan začetek gradnje krožišča, vrednega 1,2 milijona evrov. - Primorski tehnološki park znova vabi na GoStartUp akademijo. - V Radovljici ob svetovnem dnevu Downovega sindroma pripravili dobrodelno kavarno. - V celjski galeriji Božena na ogled neretuširani fotografski utrinki iz predvolilne kampanje.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V občini Škocjan začetek gradnje krožišča, vrednega 1,2 milijona evrov. - Primorski tehnološki park znova vabi na GoStartUp akademijo. - V Radovljici ob svetovnem dnevu Downovega sindroma pripravili dobrodelno kavarno. - V celjski galeriji Božena na ogled neretuširani fotografski utrinki iz predvolilne kampanje.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Kratki odlomki vsebin, ki so izpostavljeni tudi na portalu RTVSLO.SI
Kratki odlomki vsebin, ki so izpostavljeni tudi na portalu RTVSLO.SI
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.
Kaj lahko stori starš, ko preživnina za otroka ni plačana? Kdo je upravičen do nadomestila preživnine iz sklada in kako deluje izterjava neplačanih obveznosti? O pravicah otrok, odgovornosti staršev in mehanizmih, s katerimi sklad terja neplačnike, pa tudi o tem, zakaj je redno plačevanje preživnine vedno najboljša (in najcenejša) odločitev, je povedala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Barbara Leder.
Kaj lahko stori starš, ko preživnina za otroka ni plačana? Kdo je upravičen do nadomestila preživnine iz sklada in kako deluje izterjava neplačanih obveznosti? O pravicah otrok, odgovornosti staršev in mehanizmih, s katerimi sklad terja neplačnike, pa tudi o tem, zakaj je redno plačevanje preživnine vedno najboljša (in najcenejša) odločitev, je povedala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Barbara Leder.
A Szlovén Hospice Egyesület Hospickafe eseménysorozatának keretében március végén Jelka Pšajd néprajzkutató az E küszöbön visznek majd át, ha lehunyom a szemem című könyvét mutatta be a Lendvai Könyvtárban. A Muraszombati Mura-vidéki Múzeum gondozásában megjelent kötetben a szerző a vidéki ember halálhoz való közvetlen és természetes viszonyát dokumentálja. V nizu dogodkov Hospickafe, ki ga organizira Slovensko društvo Hospic, je konec marca v Knjižnici Lendava etnologinja Jelka Pšajd predstavila knjigo Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči. V knjigi, ki je izšla v založništvu Pomurskega muzeja Murska Sobota, avtorica dokumentira neposreden in naraven odnos podeželskega človeka do smrti.
A Szlovén Hospice Egyesület Hospickafe eseménysorozatának keretében március végén Jelka Pšajd néprajzkutató az E küszöbön visznek majd át, ha lehunyom a szemem című könyvét mutatta be a Lendvai Könyvtárban. A Muraszombati Mura-vidéki Múzeum gondozásában megjelent kötetben a szerző a vidéki ember halálhoz való közvetlen és természetes viszonyát dokumentálja. V nizu dogodkov Hospickafe, ki ga organizira Slovensko društvo Hospic, je konec marca v Knjižnici Lendava etnologinja Jelka Pšajd predstavila knjigo Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči. V knjigi, ki je izšla v založništvu Pomurskega muzeja Murska Sobota, avtorica dokumentira neposreden in naraven odnos podeželskega človeka do smrti.
Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.
Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.
Stranka Gibanje Svoboda je, po neuradnih podatkih, relativna zmagovalka volitev v državni zbor. S pol odstotka zaostanka je na drugem mestu stranka SDS. V drugi volilni enoti bitka med Svobodo in SDS ni bila tako tesna kot na ravni države. Na Primorskem je Svoboda prejela skoraj 35 odstotkov volivcev, SDS pa skoraj 23. Največji razkorak med njima je v okraju Koper 1, kjer je Svoboda prejela kar 26 odstotkov več kot SDS. Le v tolminskem in ajdovskem okraju je bilo volivcev SDS več kot volivcev Svobode. V oddaji tudi o tem: - V Goriških Brdih zjutraj večjih kolon na bencinskih servisih ni bilo, težave pa povzroča predvsem občasno pomanjkanje goriva. - Italijani na referendumu odločajo o reformi pravosodja. - Selektor Boštjan Cesar bo prvič zbral rokometne reprezentante.
Stranka Gibanje Svoboda je, po neuradnih podatkih, relativna zmagovalka volitev v državni zbor. S pol odstotka zaostanka je na drugem mestu stranka SDS. V drugi volilni enoti bitka med Svobodo in SDS ni bila tako tesna kot na ravni države. Na Primorskem je Svoboda prejela skoraj 35 odstotkov volivcev, SDS pa skoraj 23. Največji razkorak med njima je v okraju Koper 1, kjer je Svoboda prejela kar 26 odstotkov več kot SDS. Le v tolminskem in ajdovskem okraju je bilo volivcev SDS več kot volivcev Svobode. V oddaji tudi o tem: - V Goriških Brdih zjutraj večjih kolon na bencinskih servisih ni bilo, težave pa povzroča predvsem občasno pomanjkanje goriva. - Italijani na referendumu odločajo o reformi pravosodja. - Selektor Boštjan Cesar bo prvič zbral rokometne reprezentante.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?
V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Domača spletna serija Renato, ki pripoveduje zgodbe iz zakulisja delovanja lokalne televizije, je postala spletna uspešnica.
Domača spletna serija Renato, ki pripoveduje zgodbe iz zakulisja delovanja lokalne televizije, je postala spletna uspešnica.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.
Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?
Slovenski državni holding bo v tem letu projektne aktivnosti pri upravljanju kapitalskih naložb usmeril v več ključnih projektov. Na pobudo Ministrstva za infrastrukturo bo pripravil študijo izvedljivosti ustanovitve ladjarske družbe. O predlogu, da bi naša država dobila slovenskega ladjarja, smo poročali jeseni, ko je nemška družba Doehle predlagala likvidacijo Splošne plovbe.
Slovenski državni holding bo v tem letu projektne aktivnosti pri upravljanju kapitalskih naložb usmeril v več ključnih projektov. Na pobudo Ministrstva za infrastrukturo bo pripravil študijo izvedljivosti ustanovitve ladjarske družbe. O predlogu, da bi naša država dobila slovenskega ladjarja, smo poročali jeseni, ko je nemška družba Doehle predlagala likvidacijo Splošne plovbe.
Zakaj nam je tako pomembno, da v mnogi situacijah iščemo krivca? Kdo je kriv za to? Še posebej, ko govorimo o konfliktu med možem in ženo, med bratom in sestro, med prijatelji ali sorodniki in se potem vedno sprašujemo kdo je kriv. Pa je res to bistveno vprašanje? Bomo s tem, ko bomo našli krivca resnično rešili situacijo, oziroma konflikt? Ali pa bom postal samo superiorno zmagoslaven, ker bom ugotovil in dokazal, da jaz nisem kriv, ampak drugi. Samo s tem ničesar ne rešimo, ampak kvečjemu drug drugega obmetavamo s krivdo. V evangeliju za današnjo nedeljo, v katerem beremo, kako je Jezus ozdravil sleporojenega, je na začetku zastavljeno prav to vprašanje o krivdi, ko učenci sprašujejo Jezusa: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Po judovskem prepričanju je bila namreč bolezen posledica nekega storjenega greha. Vprašanje je torej samo, kdo je kriv za to posledico – starši ali otrok. Toda Jezus učencem obrne pogled, ko reče: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela.« V tem, ko Jezus pljune na tla in s slino naredi blato, ki ga namaže slepemu na oči, ni nobenega magičnega dejanja, ampak prej izzivanje judovskih pravovernih farizejev. Jezus na šabat, torej na sobotni dan, ko je bilo po judovski postavi delo strogo prepovedano, izvrši dve deli – ozdravlja in mesi blato. Gnesti ali mesiti kruh ali karkoli drugega je bilo namreč strogo prepovedano na šabat. Zato Jezus s tem vznemiri farizeje, ki se nato spravijo na ozdravljenega človeka, ki je spregledal. Toda njegovo spregledanje ni le fizično, ampak tudi duhovno, saj postopoma odkrije, kdo je ta, ki ga je ozdravil. Najprej pove, da je to bil človek, ki se imenuje Jezus. Nato reče, da je ta človek prerok in slednjič pred samim Jezusom izjavi, da je on Gospod in se pred njim priklone do tal, kar pomeni, da ga počasti kot Boga. Farizeji, ki se imajo za najbolj pravoverne izpolnjevalce Mojzesove postave, pa ostanejo zaslepljeni s svojim prav in ravno zaradi tega ostanejo v grehu. Zato je jasen odgovor na vprašanje: Kdo je grešil? Farizeji vidijo, da je ozdravljenje Božje dejanje, pa vendar tega nočejo videti. Greh je v tem, ko ob očitnem Božjem delovanju ostanem zakrknjen in trmasto zaverovan v svoj prav. Tudi mi lahko neprestano zapadamo tej skušnjavi in iščemo, kdo je grešil, kdo je kriv. Ampak to je samo naša obramba, da nam v življenju ni treba prevzeti odgovornosti ali narediti koraka naprej. Ni bistveno, kdo je grešil, kdo je kriv, ampak to, da znamo prepoznati »Božja dela« v svojem življenju. Tudi v čisto majhnih in običajnih stvareh. Zato slednjič ostaja vprašanje: Ali zmorem videti in prepoznati, kaj Bog dobrega počne po moji ženi, možu, starših, bratu, sestri, sorodniku, prijatelju, po drugih?
Zakaj nam je tako pomembno, da v mnogi situacijah iščemo krivca? Kdo je kriv za to? Še posebej, ko govorimo o konfliktu med možem in ženo, med bratom in sestro, med prijatelji ali sorodniki in se potem vedno sprašujemo kdo je kriv. Pa je res to bistveno vprašanje? Bomo s tem, ko bomo našli krivca resnično rešili situacijo, oziroma konflikt? Ali pa bom postal samo superiorno zmagoslaven, ker bom ugotovil in dokazal, da jaz nisem kriv, ampak drugi. Samo s tem ničesar ne rešimo, ampak kvečjemu drug drugega obmetavamo s krivdo. V evangeliju za današnjo nedeljo, v katerem beremo, kako je Jezus ozdravil sleporojenega, je na začetku zastavljeno prav to vprašanje o krivdi, ko učenci sprašujejo Jezusa: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Po judovskem prepričanju je bila namreč bolezen posledica nekega storjenega greha. Vprašanje je torej samo, kdo je kriv za to posledico – starši ali otrok. Toda Jezus učencem obrne pogled, ko reče: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela.« V tem, ko Jezus pljune na tla in s slino naredi blato, ki ga namaže slepemu na oči, ni nobenega magičnega dejanja, ampak prej izzivanje judovskih pravovernih farizejev. Jezus na šabat, torej na sobotni dan, ko je bilo po judovski postavi delo strogo prepovedano, izvrši dve deli – ozdravlja in mesi blato. Gnesti ali mesiti kruh ali karkoli drugega je bilo namreč strogo prepovedano na šabat. Zato Jezus s tem vznemiri farizeje, ki se nato spravijo na ozdravljenega človeka, ki je spregledal. Toda njegovo spregledanje ni le fizično, ampak tudi duhovno, saj postopoma odkrije, kdo je ta, ki ga je ozdravil. Najprej pove, da je to bil človek, ki se imenuje Jezus. Nato reče, da je ta človek prerok in slednjič pred samim Jezusom izjavi, da je on Gospod in se pred njim priklone do tal, kar pomeni, da ga počasti kot Boga. Farizeji, ki se imajo za najbolj pravoverne izpolnjevalce Mojzesove postave, pa ostanejo zaslepljeni s svojim prav in ravno zaradi tega ostanejo v grehu. Zato je jasen odgovor na vprašanje: Kdo je grešil? Farizeji vidijo, da je ozdravljenje Božje dejanje, pa vendar tega nočejo videti. Greh je v tem, ko ob očitnem Božjem delovanju ostanem zakrknjen in trmasto zaverovan v svoj prav. Tudi mi lahko neprestano zapadamo tej skušnjavi in iščemo, kdo je grešil, kdo je kriv. Ampak to je samo naša obramba, da nam v življenju ni treba prevzeti odgovornosti ali narediti koraka naprej. Ni bistveno, kdo je grešil, kdo je kriv, ampak to, da znamo prepoznati »Božja dela« v svojem življenju. Tudi v čisto majhnih in običajnih stvareh. Zato slednjič ostaja vprašanje: Ali zmorem videti in prepoznati, kaj Bog dobrega počne po moji ženi, možu, starših, bratu, sestri, sorodniku, prijatelju, po drugih?
O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda (ponovitev).
O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda (ponovitev).
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Nekdo se je pokakal v torbo Annine sošolke Julie in ravnateljica okrivi Anno. Prepričana je, da se je Lars vtihotapil v njene misli in jo sili početi grde stvari. Ravnateljica Anni prepove, da bi se še družila z njim.
Nekdo se je pokakal v torbo Annine sošolke Julie in ravnateljica okrivi Anno. Prepričana je, da se je Lars vtihotapil v njene misli in jo sili početi grde stvari. Ravnateljica Anni prepove, da bi se še družila z njim.
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin
Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin
Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.
Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.
Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).
Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Včasih se velike zgodbe začnejo tiho. Z majhnimi koraki, radovednostjo in občutkom, da te nekaj preprosto pritegne. Predstavljamo vam gluha Andrejo Vogrinc in Tomija Strela, ki vsak po svoje dokazujeta, da ustvarjalnost ne potrebuje zvoka, temveč občutek, vztrajnost in predanost. Andreja svojo zgodbo plete z volnenimi nitmi, Tomi pa jo riše na čevlje, in tako nastanejo umetnine. Toda njuna pot ni bila preprosta, temveč polna premorov, iskanja in dvomov. Vabljeni k ogledu tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
Včasih se velike zgodbe začnejo tiho. Z majhnimi koraki, radovednostjo in občutkom, da te nekaj preprosto pritegne. Predstavljamo vam gluha Andrejo Vogrinc in Tomija Strela, ki vsak po svoje dokazujeta, da ustvarjalnost ne potrebuje zvoka, temveč občutek, vztrajnost in predanost. Andreja svojo zgodbo plete z volnenimi nitmi, Tomi pa jo riše na čevlje, in tako nastanejo umetnine. Toda njuna pot ni bila preprosta, temveč polna premorov, iskanja in dvomov. Vabljeni k ogledu tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani; dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Mulec.
Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani; dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Mulec.
Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.
Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.