Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.
V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?
Piše Anja Radaljac, bere Eva Longyka Marušič. Pesniška prvenka Helene Zemljič Bazen, ki ga odnašajo robovi prinaša poezijo, ki tako vizualno kot tudi vsebinsko prinaša izrazit občutek zlivanja ali odnašanja; odnašanje robov v naslovu tako postaja ena ključnih oblik obstajanja avtoričine poezije. Verze, očiščene ločil, zaznamujejo velike začetnice, ki jih avtorica najpogosteje postavlja na sredo verzov, tako da vsak verz nujno tvori vsaj dve mikropomenski enoti – ločeno od celote, ki nastaja pri branju cele pesmi – in tako postaja pomensko mozaičen, posebej v odnosu do celote pesmi – ali celo pesniške zbirke – saj lahko pesem beremo skozi veliko število permutacij. Onkraj tega postopka je jezik zbirke izčiščen, odvečnega ni dosti, pesmi so jezikovno in slogovno pretežno lepo umerjene celote, ki pa razen zgoraj opisanega postopka – ki ga je mogoče razumeti tudi kot svojevrsten napotek k branju na ključ – ne prinaša presežnosti v izvirnosti. Helena Zemljič slogovno izkazuje dobro razumevanje organizma pesmi in tkiva, ki nastaja skozi jezikovno in slogovno plast, a redko preči pravilnost tega organizma. Odnašanje robov se nakazuje tudi po vsebinski plati, kjer sovpadajo različni nivoji bivanja. Bivanjska izkušnja se zdi izrazito utelešena, povezana s sočlovekom, umeščena v širšo krajino sveta – subjektka obstaja skozi odnosnost, ki ni vezana samo na medčloveške stike, ampak tudi na njeno umeščanje v širšo celoto materialnosti. Pozornost pri tem velja obojemu – notranjemu svetu subjektk in subjektov in tudi zunanjemu svetu. Ravno vnašanje velikih začetnic na sredo verzov pogosto omogoča, da posamične verze beremo bodisi bolj zasukane navznoter, bodisi bolj zasukan navzven; nakazuje tudi, kdo je tista ali tisti, ki se mu ali se ji v pesmi nekaj dogaja, kam so torej umeščene akcija, občutenje ali situacija. Zbirka Bazen, ki ga odnašajo robovi s tem ne le na ravni pesmi ali svoje knjižne celote, temveč v vsakem verzu ustvarja več različnih subjektov in subjektk ter nakazuje na kompleksnost sveta, v katerem je nemogoče bivati, ne da nenehno prihajamo v stik z drugimi organskimi in bivanjskimi celotami, najsi bo to drevo, žabe ali sočlovek. Pesmi s svojo strukturo nenehno odpirajo prostor in nakazujejo, da ko se nekaj dogaja meni ali tebi, se obenem dogaja tudi plejadi drugih bitij ali – celo širše – pojavnosti. Ta postopek za seboj potegne tudi dejstvo, da k vsakemu notranjemu dogajanju v nekem bitju sodijo tudi zgodba, dejanje ali proces; verzi in pesmi se tako ne odpirajo samo na nivoju pripoznavanja tujih eksistenc, kadar se z vpeljavo velike začetnice menja fokalizator ali fokalizatorka, temveč tudi na ravni pripoznavanja zgodb, ki jih ta nosijo bitja ali pojavnosti. S tem zbirka na zelo specifičen način vzpostavlja bivanjsko mreženost – nič se ne more zgoditi samo na en način, samo enemu bitju, v izolaciji; vsak dogodek je že postavljen v soobstajanje z drugimi bitnostmi in čutiti je val, ki se širi naprej, saj vsaka bitnost vpliva na druge bitnosti, vsako bitje vpliva na druga bitja. Na idejno-vsebinski ravni je to gotovo najbolj izrazita moč pesniškega prvenca Helene Zemljič. Postopek, ki ga pesnica uporablja, je zelo minimalističen, ima pa zelo velik učinek in odpira zelo veliko prostora za svojevrstnost »metuljevega učinka«. Na drugi strani so tematike, ki jih zbirka obravnava, manj izvirne; tukaj pesnica ne seže prav daleč. Ukvarja se z medosebnimi odnosi, pričakovano največ z romantičnimi in družinskimi, z osebno zgodovino, nostalgijami, simbolnimi interpretacijami osebnega. Tu se zgodi določen odmik od prej dobro zastavljene mrežnosti – svet in bitnosti v njem postanejo človeku (pre)pogosto na razpolago vsaj tudi kot metafora za človekovo notranje stanje, notranje dogajanje, s čimer pa se seveda prej orisani zemljevid bistveno spremeni – od prelivajoče, prehajajoče zunanje-notranjega, vsepriznavajočega, lahko z določenimi načini branja postane bolj klasično določen in zamejen (in manj odnašajoč). Postane zrcalo notranjemu dogajanju v človeških bitjih. Zbirko rešuje, da je to le eno od možnih branj, saj je bolj dobesedno, bolj odprto in prelivajoče se branje vsekakor mogoče. Zbirka Helene Zemljič Bazen, ki ga odnašajo robovi je izrazito usmerjena k subtilnemu opazovanju vsakodnevnosti – morda bi lahko pripomnili le to, da bi bilo takšno subtilnost zanimivo videti pri opazovanju redkeje opaženih vsakodnevnosti, da se torej ne bi tolikokrat pojavljale ustaljene teme in motivi. Ne le postopek opazovanja, morda bi taisto izvirnost terjalo tudi to, kaj je opaženo in zakaj.
Piše Anja Radaljac, bere Eva Longyka Marušič. Pesniška prvenka Helene Zemljič Bazen, ki ga odnašajo robovi prinaša poezijo, ki tako vizualno kot tudi vsebinsko prinaša izrazit občutek zlivanja ali odnašanja; odnašanje robov v naslovu tako postaja ena ključnih oblik obstajanja avtoričine poezije. Verze, očiščene ločil, zaznamujejo velike začetnice, ki jih avtorica najpogosteje postavlja na sredo verzov, tako da vsak verz nujno tvori vsaj dve mikropomenski enoti – ločeno od celote, ki nastaja pri branju cele pesmi – in tako postaja pomensko mozaičen, posebej v odnosu do celote pesmi – ali celo pesniške zbirke – saj lahko pesem beremo skozi veliko število permutacij. Onkraj tega postopka je jezik zbirke izčiščen, odvečnega ni dosti, pesmi so jezikovno in slogovno pretežno lepo umerjene celote, ki pa razen zgoraj opisanega postopka – ki ga je mogoče razumeti tudi kot svojevrsten napotek k branju na ključ – ne prinaša presežnosti v izvirnosti. Helena Zemljič slogovno izkazuje dobro razumevanje organizma pesmi in tkiva, ki nastaja skozi jezikovno in slogovno plast, a redko preči pravilnost tega organizma. Odnašanje robov se nakazuje tudi po vsebinski plati, kjer sovpadajo različni nivoji bivanja. Bivanjska izkušnja se zdi izrazito utelešena, povezana s sočlovekom, umeščena v širšo krajino sveta – subjektka obstaja skozi odnosnost, ki ni vezana samo na medčloveške stike, ampak tudi na njeno umeščanje v širšo celoto materialnosti. Pozornost pri tem velja obojemu – notranjemu svetu subjektk in subjektov in tudi zunanjemu svetu. Ravno vnašanje velikih začetnic na sredo verzov pogosto omogoča, da posamične verze beremo bodisi bolj zasukane navznoter, bodisi bolj zasukan navzven; nakazuje tudi, kdo je tista ali tisti, ki se mu ali se ji v pesmi nekaj dogaja, kam so torej umeščene akcija, občutenje ali situacija. Zbirka Bazen, ki ga odnašajo robovi s tem ne le na ravni pesmi ali svoje knjižne celote, temveč v vsakem verzu ustvarja več različnih subjektov in subjektk ter nakazuje na kompleksnost sveta, v katerem je nemogoče bivati, ne da nenehno prihajamo v stik z drugimi organskimi in bivanjskimi celotami, najsi bo to drevo, žabe ali sočlovek. Pesmi s svojo strukturo nenehno odpirajo prostor in nakazujejo, da ko se nekaj dogaja meni ali tebi, se obenem dogaja tudi plejadi drugih bitij ali – celo širše – pojavnosti. Ta postopek za seboj potegne tudi dejstvo, da k vsakemu notranjemu dogajanju v nekem bitju sodijo tudi zgodba, dejanje ali proces; verzi in pesmi se tako ne odpirajo samo na nivoju pripoznavanja tujih eksistenc, kadar se z vpeljavo velike začetnice menja fokalizator ali fokalizatorka, temveč tudi na ravni pripoznavanja zgodb, ki jih ta nosijo bitja ali pojavnosti. S tem zbirka na zelo specifičen način vzpostavlja bivanjsko mreženost – nič se ne more zgoditi samo na en način, samo enemu bitju, v izolaciji; vsak dogodek je že postavljen v soobstajanje z drugimi bitnostmi in čutiti je val, ki se širi naprej, saj vsaka bitnost vpliva na druge bitnosti, vsako bitje vpliva na druga bitja. Na idejno-vsebinski ravni je to gotovo najbolj izrazita moč pesniškega prvenca Helene Zemljič. Postopek, ki ga pesnica uporablja, je zelo minimalističen, ima pa zelo velik učinek in odpira zelo veliko prostora za svojevrstnost »metuljevega učinka«. Na drugi strani so tematike, ki jih zbirka obravnava, manj izvirne; tukaj pesnica ne seže prav daleč. Ukvarja se z medosebnimi odnosi, pričakovano največ z romantičnimi in družinskimi, z osebno zgodovino, nostalgijami, simbolnimi interpretacijami osebnega. Tu se zgodi določen odmik od prej dobro zastavljene mrežnosti – svet in bitnosti v njem postanejo človeku (pre)pogosto na razpolago vsaj tudi kot metafora za človekovo notranje stanje, notranje dogajanje, s čimer pa se seveda prej orisani zemljevid bistveno spremeni – od prelivajoče, prehajajoče zunanje-notranjega, vsepriznavajočega, lahko z določenimi načini branja postane bolj klasično določen in zamejen (in manj odnašajoč). Postane zrcalo notranjemu dogajanju v človeških bitjih. Zbirko rešuje, da je to le eno od možnih branj, saj je bolj dobesedno, bolj odprto in prelivajoče se branje vsekakor mogoče. Zbirka Helene Zemljič Bazen, ki ga odnašajo robovi je izrazito usmerjena k subtilnemu opazovanju vsakodnevnosti – morda bi lahko pripomnili le to, da bi bilo takšno subtilnost zanimivo videti pri opazovanju redkeje opaženih vsakodnevnosti, da se torej ne bi tolikokrat pojavljale ustaljene teme in motivi. Ne le postopek opazovanja, morda bi taisto izvirnost terjalo tudi to, kaj je opaženo in zakaj.
Kakšni so odzivi RTV-občinstva? Zakaj se kritična ost s televizijskih in radijskih vsebin preusmerja k spletnim? Je to sorazmerno z rastjo obiska in večjo ponudbo? Kdo, kako in zakaj na rtvslo.si moderira uporabniške komentarje? Kako so gledalci sprejeli igrano nadaljevanko Takšno je življenje in kaj si lahko obetajo od izobraževalne serije Pot v zeleno? Kako je bilo na Avdiofestivalu in kaj vse pripravlja ekipa Možganov na dlani po petsto četrtkovih oddajah na Prvem? Gostje: Marica Zupan Uršič, Ksenja Tratnik, Mojca Delač, Darja Mihalič in Ana Dular Radovan. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Kakšni so odzivi RTV-občinstva? Zakaj se kritična ost s televizijskih in radijskih vsebin preusmerja k spletnim? Je to sorazmerno z rastjo obiska in večjo ponudbo? Kdo, kako in zakaj na rtvslo.si moderira uporabniške komentarje? Kako so gledalci sprejeli igrano nadaljevanko Takšno je življenje in kaj si lahko obetajo od izobraževalne serije Pot v zeleno? Kako je bilo na Avdiofestivalu in kaj vse pripravlja ekipa Možganov na dlani po petsto četrtkovih oddajah na Prvem? Gostje: Marica Zupan Uršič, Ksenja Tratnik, Mojca Delač, Darja Mihalič in Ana Dular Radovan. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
»V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Medvedki iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Prstan deliti? Takšna so pravila: eden iz skupine drži dlani skupaj, med dlanmi ima kamenček ali kak drug droben predmet. Ugibalec stoji ob njem. Ostali stojijo ali sedijo v vrsti in imajo prav tako skupaj dlani. Tisti s predmetom hodi od enega do drugega in seže s sklenjenima rokama vsakemu med dlani ter reče: »Prstan ti dajem, dobro ga skrij.« Seveda da prstan samo enemu. Vsi se morajo delati, kot da so ga dobili. Ugibalec nato ugiba, kdo je dobil prstan. Če ne ugane, se delitev ponovi. Če ugane, postane tisti, ki deli. Ugiba pa tisti, ki je dobil prstan. Prejšnji delivec gre med ostale.«
»V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Medvedki iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Prstan deliti? Takšna so pravila: eden iz skupine drži dlani skupaj, med dlanmi ima kamenček ali kak drug droben predmet. Ugibalec stoji ob njem. Ostali stojijo ali sedijo v vrsti in imajo prav tako skupaj dlani. Tisti s predmetom hodi od enega do drugega in seže s sklenjenima rokama vsakemu med dlani ter reče: »Prstan ti dajem, dobro ga skrij.« Seveda da prstan samo enemu. Vsi se morajo delati, kot da so ga dobili. Ugibalec nato ugiba, kdo je dobil prstan. Če ne ugane, se delitev ponovi. Če ugane, postane tisti, ki deli. Ugiba pa tisti, ki je dobil prstan. Prejšnji delivec gre med ostale.«
Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?
Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?
Kljub temi in hladu je sobotno jutro nekaj posebnega. Vsaj za tiste, ki so prosti in jim ni treba v službo. Zato vsem, ki ste kljub soboti že pokonci, želim dobro jutro. Ob misli, da bi lahko še spali, lahko hitro pomilujemo sami sebe. Človek je bitje, ki se zna in zmore pomilovati. Pogosto pa se sprašujem, če nam je to res v korist. Naj vsak le pomisli, kaj ga v teh zadnjih dneh pesti, kakšne težave ima, kaj težkega ga še čaka, in ne bo treba dolgo čakati, da se bomo zasmilili sami sebi. Ob tem smo hitro sami najbolj ubogi in nič nas ne more več utolažiti. Ko sem pred leti odhajal za dalj časa v Afriko, da bi pomagal ubogim, vsaj tako sem si mislil, sem kmalu opustil to namero. Res da nimajo služb, nimajo denarja, niti zdravstvene oskrbe, šole so slabe, še slabše ceste in promet. Država ne deluje in vsak se poskuša znajti, kakor zmore in zna, saj denarja nikoli ni dovolj, če ga sploh kaj imajo. Za nas Evropejce so to tipični ubogi ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Saj se res nič ne branijo našega denarja, a ob tem ne delujejo nesrečno. Njihovo življenje je kljub lakoti, bolezni in negotovosti veliko bolj polno veselja kot življenje povprečnega Slovenca. Tam s peščico riža prikličeš veliko več nasmeha kot pri nas z najboljšo pojedino. Afričani res nimajo veliko, še manj imajo upanja na boljšo prihodnost, imajo pa sedanjost, ki jo znajo živeti. Vsaj znali so, vedno bolj pa to izgubljajo. Dobili so pametne telefone, medmrežje in s tem tudi naše, severnjaške sanje. Do sedaj je bilo dovolj malo hrane in dobra družba, sedaj so to naše, potrošniške sanje, ki jih vedno bolj onesrečujejo. Čudil sem se, da jih ni bilo strah bolezni, niso se bali niti smrti, no mrtvih se še vedno bojijo, a sedaj vedno bolj hrepenijo po denarju in blagu, ki ga to prinaša. Njihov mir je šel po gobe in iz njih, ki so bili prej ubogi le za nas, vedno bolj postajajo ubožni, ki se z velikimi pričakovanji podajajo na pot proti bogatemu severu. Ko na jutrišnjo nedeljo razmišljamo o ubogih, ne pozabimo, da ni dovolj naš dar. Prav bi bilo, da bi ne gledali na revne s pomilovanjem, ampak v želji, da v njih odkrivamo veselje do življenja. Želim vsem nam, da bi z veseljem darovali iz svojega obilja in s tem po zgledu sv. Frančiška, ko postajamo ubogi pri lastništvu, bili vedno bolj bogati v radosti življenja.
Kljub temi in hladu je sobotno jutro nekaj posebnega. Vsaj za tiste, ki so prosti in jim ni treba v službo. Zato vsem, ki ste kljub soboti že pokonci, želim dobro jutro. Ob misli, da bi lahko še spali, lahko hitro pomilujemo sami sebe. Človek je bitje, ki se zna in zmore pomilovati. Pogosto pa se sprašujem, če nam je to res v korist. Naj vsak le pomisli, kaj ga v teh zadnjih dneh pesti, kakšne težave ima, kaj težkega ga še čaka, in ne bo treba dolgo čakati, da se bomo zasmilili sami sebi. Ob tem smo hitro sami najbolj ubogi in nič nas ne more več utolažiti. Ko sem pred leti odhajal za dalj časa v Afriko, da bi pomagal ubogim, vsaj tako sem si mislil, sem kmalu opustil to namero. Res da nimajo služb, nimajo denarja, niti zdravstvene oskrbe, šole so slabe, še slabše ceste in promet. Država ne deluje in vsak se poskuša znajti, kakor zmore in zna, saj denarja nikoli ni dovolj, če ga sploh kaj imajo. Za nas Evropejce so to tipični ubogi ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Saj se res nič ne branijo našega denarja, a ob tem ne delujejo nesrečno. Njihovo življenje je kljub lakoti, bolezni in negotovosti veliko bolj polno veselja kot življenje povprečnega Slovenca. Tam s peščico riža prikličeš veliko več nasmeha kot pri nas z najboljšo pojedino. Afričani res nimajo veliko, še manj imajo upanja na boljšo prihodnost, imajo pa sedanjost, ki jo znajo živeti. Vsaj znali so, vedno bolj pa to izgubljajo. Dobili so pametne telefone, medmrežje in s tem tudi naše, severnjaške sanje. Do sedaj je bilo dovolj malo hrane in dobra družba, sedaj so to naše, potrošniške sanje, ki jih vedno bolj onesrečujejo. Čudil sem se, da jih ni bilo strah bolezni, niso se bali niti smrti, no mrtvih se še vedno bojijo, a sedaj vedno bolj hrepenijo po denarju in blagu, ki ga to prinaša. Njihov mir je šel po gobe in iz njih, ki so bili prej ubogi le za nas, vedno bolj postajajo ubožni, ki se z velikimi pričakovanji podajajo na pot proti bogatemu severu. Ko na jutrišnjo nedeljo razmišljamo o ubogih, ne pozabimo, da ni dovolj naš dar. Prav bi bilo, da bi ne gledali na revne s pomilovanjem, ampak v želji, da v njih odkrivamo veselje do življenja. Želim vsem nam, da bi z veseljem darovali iz svojega obilja in s tem po zgledu sv. Frančiška, ko postajamo ubogi pri lastništvu, bili vedno bolj bogati v radosti življenja.
Vlada je danes potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki bodo omogočile predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do 31-tega januarja. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da bo za ta namen na voljo posebna telefonska številka, prek katere se bodo lahko dogovorili o predaji orožja. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom omogočil lažje prehajanje med urgentno in družinsko medicino. Druge teme: - Ljubljanski klinični center je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi. Ob medicinskih uspehih se hkrati spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, predvsem negovalnega. Kot pravi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak, skušajo izboljšati razmere, s sofinanciranjem šolnin, štipendiranjem in izplačevanjem nadur. - V Franciji potekajo spominske slovesnosti ob 10-ti obletnici terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi. Medtem se del javnosti sprašuje, ali država dovolj pozornosti namenja varnosti. Eden od preživelih je prepričan, da se oblasti doslej niso dovolj posvečale razlogom za radikalizacijo in težavam, predvsem mladih. - Demokratski člani odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa so objavili tri sporočila pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki bi lahko bila dokaz, da je Donald Trump vedel za njegovo trgovino z ljudmi.
Vlada je danes potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki bodo omogočile predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do 31-tega januarja. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da bo za ta namen na voljo posebna telefonska številka, prek katere se bodo lahko dogovorili o predaji orožja. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom omogočil lažje prehajanje med urgentno in družinsko medicino. Druge teme: - Ljubljanski klinični center je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi. Ob medicinskih uspehih se hkrati spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, predvsem negovalnega. Kot pravi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak, skušajo izboljšati razmere, s sofinanciranjem šolnin, štipendiranjem in izplačevanjem nadur. - V Franciji potekajo spominske slovesnosti ob 10-ti obletnici terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi. Medtem se del javnosti sprašuje, ali država dovolj pozornosti namenja varnosti. Eden od preživelih je prepričan, da se oblasti doslej niso dovolj posvečale razlogom za radikalizacijo in težavam, predvsem mladih. - Demokratski člani odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa so objavili tri sporočila pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki bi lahko bila dokaz, da je Donald Trump vedel za njegovo trgovino z ljudmi.
Hotel, ki se trudi dvigniti nivo, preseneti potres, ki v temeljih pretrese posamezne odnose nivoju hotela pa ne škodi prav bistveno. Zakaj in kako se Danica znajde v Martinovem naročju in kaj 'aktivira' Martina, da se nenadoma popolnoma spremeni? Hotelski nivo Nataša še dviga z delavnicami za protipotresno varnost. Ves čas pa Frenka bega to, da je zadel na lotu. Kam z denarjem? Seveda je ta skrb odveč, kajti v vsaki urejeni državi je kar nekaj instanc in posameznikov, ki to težko breme pomagajo človeku olajšati.
Hotel, ki se trudi dvigniti nivo, preseneti potres, ki v temeljih pretrese posamezne odnose nivoju hotela pa ne škodi prav bistveno. Zakaj in kako se Danica znajde v Martinovem naročju in kaj 'aktivira' Martina, da se nenadoma popolnoma spremeni? Hotelski nivo Nataša še dviga z delavnicami za protipotresno varnost. Ves čas pa Frenka bega to, da je zadel na lotu. Kam z denarjem? Seveda je ta skrb odveč, kajti v vsaki urejeni državi je kar nekaj instanc in posameznikov, ki to težko breme pomagajo človeku olajšati.
Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci.
Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci.
Namesto v kabarete bomo zahajali v germanske gozdove, namesto piva bodo stregli samo še medico, namesto brkih deklet pa bodo plesale valkire. Tako so kabaretisti predvojne Nemčije napovedovali tretji rajh – in za svoje napovedi plačali bridko ceno.
Namesto v kabarete bomo zahajali v germanske gozdove, namesto piva bodo stregli samo še medico, namesto brkih deklet pa bodo plesale valkire. Tako so kabaretisti predvojne Nemčije napovedovali tretji rajh – in za svoje napovedi plačali bridko ceno.
Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.
Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.
Ta zgodba o paru, ki je izgubil sina. Pripoveduje o minljivosti, ki je velikokrat tema tibetanskih zgodb, tudi tistih, ki se nanašajo na pretekla življenja Bude Šakjamunija. Nekoč je živela družina, ki so jo sestavljali starejši par, odrasli sin in njegova žena ter njun vnuk. V družini so se dobro razumeli, imeli so se radi in so spoštovali drug drugega, tako da so postali zgled vsej svoji vasi. Nekega dne pa je sin nenadoma umrl. Sosedje so bili vznemirjeni in med seboj so se pogovarjali, kako je to grozno in da morajo biti njegovi starši in žena popolnoma pretreseni. Odpravili so se družini izreč sožalje. Ko so prišli k njim, so presenečeno opazili, da so se preostali družinski člani vedli, kot da se ne bi nič zgodilo. Ne njegovi starši ne njegova žena niso žalovali, vse je bilo videti kot po navadi. Nihče ni mogel verjeti svojim očem, zato so vprašali očeta: »Kaj naj to pomeni? Ali niste pravkar izgubili sina?« »Res je, moj sin je umrl,« je odvrnil oče. Nato ga je sosed vprašal: »Kako je mogoče, da niste žalostni in da ne žalujete? Mislili smo, da ste imeli čudovito družino in da ste se imeli radi, vendar kaže, da smo živeli v zmoti.« Oče mu je odgovoril: »Imeli smo se radi in nikoli nismo rekli ali storili ničesar, kar bi druge prizadelo, ker smo se vedno zavedali, da ne bomo za vedno skupaj. Vedeli smo, da lahko kdor koli izmed nas kateri koli trenutek umre. Ker smo razumeli, da imamo le malo časa, ko smo lahko skupaj, smo si bili blizu in smo bili vedno dobri drug do drugega. Mojega sina ni več, vendar nisem pretresen, ker sem vedno vedel, da se to lahko kadar koli zgodi. Seveda se tega ne veselim. Toda ko smo bili skupaj, smo vedno pomagali drug drugemu in živeli v dobrih odnosih. Zdaj je moj sin umrl, vendar ničesar ne obžalujem. Hvaležen sem za čas, ki smo ga preživeli skupaj.« Seveda je to dejal sam Buda v enem izmed svojih prejšnjih življenj in razmišljati tako ni preprosto. Vendar ko se v svojem srcu zavedamo, da bomo vsi, ki smo skupaj, prej ali slej ločeni, ni nobenega razloga in nobene potrebe po tem, da bi se prepirali. Priložnost, da smo skupaj, moramo čim bolje izkoristiti. Če res razumemo minljivost, bomo imeli veliko boljše odnose z drugimi.
Ta zgodba o paru, ki je izgubil sina. Pripoveduje o minljivosti, ki je velikokrat tema tibetanskih zgodb, tudi tistih, ki se nanašajo na pretekla življenja Bude Šakjamunija. Nekoč je živela družina, ki so jo sestavljali starejši par, odrasli sin in njegova žena ter njun vnuk. V družini so se dobro razumeli, imeli so se radi in so spoštovali drug drugega, tako da so postali zgled vsej svoji vasi. Nekega dne pa je sin nenadoma umrl. Sosedje so bili vznemirjeni in med seboj so se pogovarjali, kako je to grozno in da morajo biti njegovi starši in žena popolnoma pretreseni. Odpravili so se družini izreč sožalje. Ko so prišli k njim, so presenečeno opazili, da so se preostali družinski člani vedli, kot da se ne bi nič zgodilo. Ne njegovi starši ne njegova žena niso žalovali, vse je bilo videti kot po navadi. Nihče ni mogel verjeti svojim očem, zato so vprašali očeta: »Kaj naj to pomeni? Ali niste pravkar izgubili sina?« »Res je, moj sin je umrl,« je odvrnil oče. Nato ga je sosed vprašal: »Kako je mogoče, da niste žalostni in da ne žalujete? Mislili smo, da ste imeli čudovito družino in da ste se imeli radi, vendar kaže, da smo živeli v zmoti.« Oče mu je odgovoril: »Imeli smo se radi in nikoli nismo rekli ali storili ničesar, kar bi druge prizadelo, ker smo se vedno zavedali, da ne bomo za vedno skupaj. Vedeli smo, da lahko kdor koli izmed nas kateri koli trenutek umre. Ker smo razumeli, da imamo le malo časa, ko smo lahko skupaj, smo si bili blizu in smo bili vedno dobri drug do drugega. Mojega sina ni več, vendar nisem pretresen, ker sem vedno vedel, da se to lahko kadar koli zgodi. Seveda se tega ne veselim. Toda ko smo bili skupaj, smo vedno pomagali drug drugemu in živeli v dobrih odnosih. Zdaj je moj sin umrl, vendar ničesar ne obžalujem. Hvaležen sem za čas, ki smo ga preživeli skupaj.« Seveda je to dejal sam Buda v enem izmed svojih prejšnjih življenj in razmišljati tako ni preprosto. Vendar ko se v svojem srcu zavedamo, da bomo vsi, ki smo skupaj, prej ali slej ločeni, ni nobenega razloga in nobene potrebe po tem, da bi se prepirali. Priložnost, da smo skupaj, moramo čim bolje izkoristiti. Če res razumemo minljivost, bomo imeli veliko boljše odnose z drugimi.
Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.
Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.
Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s številnih dogodkov, nam je zaupal v oddaji Storž.
Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s številnih dogodkov, nam je zaupal v oddaji Storž.
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat smo predstavili knjigo založbe Primus Oh, ta menopavza, v kateri priljubljena igralka Naomi Watts, ena vodilnih zagovornic ozaveščanja o menopavzi deli svojo zgodbo in razbija tabu okoli tega naravnega prehoda. To je knjiga, ki bi si jo Naomi želela imeti takrat. Kot pogovor s prijateljico ob kavi – iskrena, smešna, ganljiva. Zgodbe avtorice in prijateljic prepleta s strokovnimi nasveti zdravnikov, hormonskih strokovnjakov in nutricionistov. Odgovarja na vprašanja: »Kaj je hormonska terapija in ali naj jo jemljem? Bom sploh kdaj spala? Bom spet kdaj stara jaz? Kaj se je zgodilo z mojim libidom? Ali res potrebujem osemnajst serumov za starajočo se kožo? Čigavo telo sploh je to? Kdo sem zdaj?«
Tokrat smo predstavili knjigo založbe Primus Oh, ta menopavza, v kateri priljubljena igralka Naomi Watts, ena vodilnih zagovornic ozaveščanja o menopavzi deli svojo zgodbo in razbija tabu okoli tega naravnega prehoda. To je knjiga, ki bi si jo Naomi želela imeti takrat. Kot pogovor s prijateljico ob kavi – iskrena, smešna, ganljiva. Zgodbe avtorice in prijateljic prepleta s strokovnimi nasveti zdravnikov, hormonskih strokovnjakov in nutricionistov. Odgovarja na vprašanja: »Kaj je hormonska terapija in ali naj jo jemljem? Bom sploh kdaj spala? Bom spet kdaj stara jaz? Kaj se je zgodilo z mojim libidom? Ali res potrebujem osemnajst serumov za starajočo se kožo? Čigavo telo sploh je to? Kdo sem zdaj?«
Kako lahko oblikovanje obvladuje, moti ali preoblikuje meje, ki nas ločujejo, in kako trenja spreminja v potencialne rešitve? Kakšne ustvarjalne možnosti se pojavijo, ko se srečajo omejitve in nasprotujoče si silnice? V Centru Rog v Ljubljani se odvijajo drugi Rog dizajn dnevi. V Avditoriju v Portorožu pa so v nedeljo premierno uprizorili mlademu občinstvu namenjeno operno detektivko Zločin v Blatnem dolu. Njeno temeljno sporočilo je, da človek ni ločen od narave in da s škodovanjem naravi škodi tudi sebi. Za konec pa še o festivalu Forum nove glasbe, v središču katerega bosta opus ameriškega skladatelja Johna Cagea ter njegov vpliv na umetnost.
Kako lahko oblikovanje obvladuje, moti ali preoblikuje meje, ki nas ločujejo, in kako trenja spreminja v potencialne rešitve? Kakšne ustvarjalne možnosti se pojavijo, ko se srečajo omejitve in nasprotujoče si silnice? V Centru Rog v Ljubljani se odvijajo drugi Rog dizajn dnevi. V Avditoriju v Portorožu pa so v nedeljo premierno uprizorili mlademu občinstvu namenjeno operno detektivko Zločin v Blatnem dolu. Njeno temeljno sporočilo je, da človek ni ločen od narave in da s škodovanjem naravi škodi tudi sebi. Za konec pa še o festivalu Forum nove glasbe, v središču katerega bosta opus ameriškega skladatelja Johna Cagea ter njegov vpliv na umetnost.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Delodajalske organizacije zaradi domnevnih vladnih kršitev Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta prekinjajo sodelovanje v tem organu. Največji kamen spotike je t. i. božičnica oziroma zimski regres, saj je vlada predlog zakona o njegovem izplačilu sprejela mimo ustrezne obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. Do obveznega zimskega regresa, ki bo znašal polovico minimalne plače oziroma 639 evrov, sta kritični tudi podravski delodajalski zbornici.
Delodajalske organizacije zaradi domnevnih vladnih kršitev Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta prekinjajo sodelovanje v tem organu. Največji kamen spotike je t. i. božičnica oziroma zimski regres, saj je vlada predlog zakona o njegovem izplačilu sprejela mimo ustrezne obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. Do obveznega zimskega regresa, ki bo znašal polovico minimalne plače oziroma 639 evrov, sta kritični tudi podravski delodajalski zbornici.
Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.
Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.
Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.
Oskrbniki planinskih in visokogorskih koč imajo vedno več obiskovalcev, saj se tudi število teh v hribih povečuje. Letos so že enajstič izbirali najbolj priljubljene koče in največ glasov sta prejeli Lavričeva koča na Gradišču in Krekova koča na Ratitovcu. Dušan Prašnikar iz PZS je bil naš gost v Izluščeno.
Oskrbniki planinskih in visokogorskih koč imajo vedno več obiskovalcev, saj se tudi število teh v hribih povečuje. Letos so že enajstič izbirali najbolj priljubljene koče in največ glasov sta prejeli Lavričeva koča na Gradišču in Krekova koča na Ratitovcu. Dušan Prašnikar iz PZS je bil naš gost v Izluščeno.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Ali poznamo vse prednosti umetne inteligence? Ji je lahko kdo kos?
Ali poznamo vse prednosti umetne inteligence? Ji je lahko kdo kos?
Eppur si muove - In vendar se vrti
Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?
Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?
Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.
Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Boro pozabi na Mojčin rojstni dan, potem pa zagato reši s cenenim darilom za služkinjo - sesalcem. Mojca hoče užaljena oditi, a ji Boro ne pusti. Irma pa zaradi hrupa pokliče policijo. Mirko izkoristi priložnost in povabi Mojco, naj se preseli k njemu, saj bo z njo ravnal lepše in ji bo boljši mož kot Boro. Mojca se muza, zato moro Boro dokazati, da je še vedno pravi moški in premagati Mirka v modernih moških spretnostih - hišnih opravilih...
Boro pozabi na Mojčin rojstni dan, potem pa zagato reši s cenenim darilom za služkinjo - sesalcem. Mojca hoče užaljena oditi, a ji Boro ne pusti. Irma pa zaradi hrupa pokliče policijo. Mirko izkoristi priložnost in povabi Mojco, naj se preseli k njemu, saj bo z njo ravnal lepše in ji bo boljši mož kot Boro. Mojca se muza, zato moro Boro dokazati, da je še vedno pravi moški in premagati Mirka v modernih moških spretnostih - hišnih opravilih...
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28) je stavek, ki ga lahko preberemo v enem izmed počitniških evangelijev. Naši pogovori, misli in načrtovanje se bolj ali manj vrtijo okoli počitnic, dopusta. Lahkotna oblačila, modni klobučki, sončna očala, poletna obuvala z jermenčki, kocke ledu v osvežilni pijači in ležalni stol pod dateljnovo palmo so značilni pojavi vročih poletnih dni. Nepogrešljivi spremljajoči pojavi reklamnih letakov in turističnih katalogov, ki nas vabijo, naj vsaj nekaj dni na leto preživimo lagodno, po možnosti v kakšni eksotični deželi. Jezusove besede nam ne obljubljajo dateljnov in osvežujoče gazirane pijače, temveč nas že v drugem stavku evangelija tudi vabijo: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Te besede so celo več kot vabilo, lahko jih razumemo tudi kot zapoved. Koga, mislite, cenjene poslušalke in poslušalci, je imel Jezus pred očmi, ko je izrekel svoje vabilo? Pred očmi je imel tiste, ki jih je srečeval na poteh Galileje: preproste ljudi, revne, grešnike, bolne, ljudi z roba. Vsi ti ljudje so prihajali k njemu, da bi mu prisluhnili, ne zato, da bi jim nalil kozarec hladne vode. Prihajali so zato, da bi poslušali njegovo besedo; besedo, ki vliva upanje. Če bi se Jezus v današnjem dnevu sprehodil po peščenih plažah, velikem ladijskem pristanišču ali nepreglednem letališču in pogledal na obrobje najbogatejših dežel, bi našel utrujene in obnemogle zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Ravnodušnost je največje zlo današnje družbe. Še toliko bolj nas kristjanov! Že res, da se na rob družbe sem pa tja kdo tudi sam pripelje, vendar je število tistih, ki vsak dan prenašajo težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen jarem, veliko večje. Le redko kdo izmed nas si bo z bratsko ljubeznijo naložil breme drugih. A nekaj vendar lahko storimo. Lahko postanemo počitek in okrepčilo drug drugemu s svojo ponižno in krotko držo. Namesto besed sodbe, kritiziranja in ravnodušnosti naj postanejo naše besede – besede upanja. Ko boste, dragi poslušalke in poslušalci, med letošnjimi počitnicami hodili po turističnih mestih in vaseh, se spomnite na Jezusa. Tudi on je rad hodil, učil in oznanjal evangelij kraljestva. Če nič drugega, ko boste koga videli tavati kot izmučeno in zablodelo ovco brez pastirja, se spomnite, da tudi on potrebuje počitek in vaše sočutje (prim. Mt 9,35–36).
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28) je stavek, ki ga lahko preberemo v enem izmed počitniških evangelijev. Naši pogovori, misli in načrtovanje se bolj ali manj vrtijo okoli počitnic, dopusta. Lahkotna oblačila, modni klobučki, sončna očala, poletna obuvala z jermenčki, kocke ledu v osvežilni pijači in ležalni stol pod dateljnovo palmo so značilni pojavi vročih poletnih dni. Nepogrešljivi spremljajoči pojavi reklamnih letakov in turističnih katalogov, ki nas vabijo, naj vsaj nekaj dni na leto preživimo lagodno, po možnosti v kakšni eksotični deželi. Jezusove besede nam ne obljubljajo dateljnov in osvežujoče gazirane pijače, temveč nas že v drugem stavku evangelija tudi vabijo: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Te besede so celo več kot vabilo, lahko jih razumemo tudi kot zapoved. Koga, mislite, cenjene poslušalke in poslušalci, je imel Jezus pred očmi, ko je izrekel svoje vabilo? Pred očmi je imel tiste, ki jih je srečeval na poteh Galileje: preproste ljudi, revne, grešnike, bolne, ljudi z roba. Vsi ti ljudje so prihajali k njemu, da bi mu prisluhnili, ne zato, da bi jim nalil kozarec hladne vode. Prihajali so zato, da bi poslušali njegovo besedo; besedo, ki vliva upanje. Če bi se Jezus v današnjem dnevu sprehodil po peščenih plažah, velikem ladijskem pristanišču ali nepreglednem letališču in pogledal na obrobje najbogatejših dežel, bi našel utrujene in obnemogle zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Ravnodušnost je največje zlo današnje družbe. Še toliko bolj nas kristjanov! Že res, da se na rob družbe sem pa tja kdo tudi sam pripelje, vendar je število tistih, ki vsak dan prenašajo težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen jarem, veliko večje. Le redko kdo izmed nas si bo z bratsko ljubeznijo naložil breme drugih. A nekaj vendar lahko storimo. Lahko postanemo počitek in okrepčilo drug drugemu s svojo ponižno in krotko držo. Namesto besed sodbe, kritiziranja in ravnodušnosti naj postanejo naše besede – besede upanja. Ko boste, dragi poslušalke in poslušalci, med letošnjimi počitnicami hodili po turističnih mestih in vaseh, se spomnite na Jezusa. Tudi on je rad hodil, učil in oznanjal evangelij kraljestva. Če nič drugega, ko boste koga videli tavati kot izmučeno in zablodelo ovco brez pastirja, se spomnite, da tudi on potrebuje počitek in vaše sočutje (prim. Mt 9,35–36).
Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.
Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.
Boro gara kot črna živina, a zasluži komaj za najemnino. Na pomoč mu priskoči Stane s kopico poslovnih nasvetov. Boro se kljub Slavčevim svarilom, da je srečo že našel, zapodi na trnovo pot poslovnega uspeha. V posel s čevapčiči vpreže družino in prijatelje in sreča se mu končno nasmehne. Ko poplača vse račune, pa si zaželi še dobička. Pri tem pa pride navzkriž z zakonom...
Boro gara kot črna živina, a zasluži komaj za najemnino. Na pomoč mu priskoči Stane s kopico poslovnih nasvetov. Boro se kljub Slavčevim svarilom, da je srečo že našel, zapodi na trnovo pot poslovnega uspeha. V posel s čevapčiči vpreže družino in prijatelje in sreča se mu končno nasmehne. Ko poplača vse račune, pa si zaželi še dobička. Pri tem pa pride navzkriž z zakonom...
Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.
Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.
Kadar nismo dobro, ker nas tarejo skrbi in težave, najprej potrebujemo nekoga, ki nam prisluhne. S kom se lahko pogovorimo, komu naj zaupamo? O težavah mladih, različnih možnostih pomoči, TOM telefonu, odnosu med sošolci, prijateljstvu in še čem se bosta Gaja In Klemen pogovarjala z učenci OŠ Medvode in njihovo svetovalno delavko Tatjano Šušteršič, pridružil pa se jim bo tudi Boštjan Nipič NIPKE. Zelo učinkovit način preganjanja slabe volje je tudi ustvarjalnost ali fizična aktivnost. In za vse to imamo čas in prostor v Krompirju. Razgibali se bomo z ekipo SLO FIT in učenci iz OŠ Kašelj, na Krompirjevem odru pa se bo ob klavirski spremljavi Mihe Renčlja predstavila mlada flavtistka Nikolina, ki jo bomo spoznali tudi na potepu po Celju.
Kadar nismo dobro, ker nas tarejo skrbi in težave, najprej potrebujemo nekoga, ki nam prisluhne. S kom se lahko pogovorimo, komu naj zaupamo? O težavah mladih, različnih možnostih pomoči, TOM telefonu, odnosu med sošolci, prijateljstvu in še čem se bosta Gaja In Klemen pogovarjala z učenci OŠ Medvode in njihovo svetovalno delavko Tatjano Šušteršič, pridružil pa se jim bo tudi Boštjan Nipič NIPKE. Zelo učinkovit način preganjanja slabe volje je tudi ustvarjalnost ali fizična aktivnost. In za vse to imamo čas in prostor v Krompirju. Razgibali se bomo z ekipo SLO FIT in učenci iz OŠ Kašelj, na Krompirjevem odru pa se bo ob klavirski spremljavi Mihe Renčlja predstavila mlada flavtistka Nikolina, ki jo bomo spoznali tudi na potepu po Celju.
Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:
Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).
Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.
Čas, v katerem živimo, je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vsem, kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo sklepe in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo, da svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje, kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje vedenje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo temeljne lastnosti, ki naj bi si jih človek pridobil v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro, kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju, kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje, kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja, je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.
Čas, v katerem živimo, je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vsem, kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo sklepe in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo, da svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje, kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje vedenje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo temeljne lastnosti, ki naj bi si jih človek pridobil v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro, kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju, kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje, kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja, je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah
Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah